fiir ^Infanger jtim $d)ul- iintr |)ni)fltnntfrnd)te f 58on Anton Janežič, ^rufessnt im ker k. k. (Etacnlsdinte in Slagenfurt, ©ie&ente »erBeffcrte Sluftag.e. flagenfutt. SJerlage bon Gr. Siegefž 33udjljianb{ung. 1868 . 45560 S H 333 Umnimi. (|«r fcd)flen Jlnfiafle.) Pie freunbltcbe ^lufna^nte, Me ntein „©prad)* uttb Uebttttggbud) fut 3lnfanget /i bi§t)er atler Drteti geftmben , mib bie babnrd) gefteigerte SRacbfrage nad) bemfelbeti fpben batb nad) 3at)reS> frift eine nene Sluflage notf)teeitbtg gemadtt. 5Diefe @e(egent)eit benu^enb, Ijabe id) ati bie šBearbeitttitg besfelbeit ned) einntal bie beffentbe «£attb aitgelegt uttb itbergebe e§ nun, inattigfacb umgearbeitet uttb eerbefjert, jutit fedtjšteti 9Jtale ber Oeffentliddeit, in ber .gioffnung, bafš ba§felbe bttrd) bie »orgettominenen Slettbe* rungen ntcpt ttur att CtRanigfattigfeit bee> 3ul)atte8 uttb $orreftl)eit be§ 2(ušbrttrfe§, fottbertt bttrd) bie 5tufnat)me einfacber, bettt atltagltdten debeti entttotmnener ©prednibitngeit itt ^ragen uttb 'tJlntteorten and) att allgetneiner $af§lid)fett uttb praftifcber 93er- tuenbbarfeit nid)t itnbebeutenb getuonnett babe, tuaS biefe tteue, tete id) f)ofen barf, telite Umarbeitttug getetfš entfdtulbigen teirb. 2)om (šinfad)en gum @d)tetertgeren, netit 9?af)eit jtttn @nU fentten — nad; ben ©efejjen beš '2liifd)anungšunterrid)te0 — jliifemecife eorteartsfcbrettenb, bietet and; eortiegenbc Sluftage eitten reid)t)attigen, itid)t ttur bie ©precbfertigfeit fbrbernbett, fonbertt aud) @etft uttb .gterj bitbenbeti @toff jur Serarbeitttng bar uttb btirfte ftcb bei ber eorljerrfdteiib prafttfcbeit Slutage ber= felbett ebettfo fef)r fttr ©toeeiteit, bie in ib>rer Sitttterfpracbe nod; fetnett ober eitten ntangel^aftett Unterrtdt erbalten baben, tete ftir geberette £>eutfd)e junt @d)itl> ttnb $rteatgebrattd)e eignett. SDa ba§ ©pradjbitd) eor atletu eine teidjte ttnb fdtttette (šrterituttg ber f(onetttfd)en @prad)e bejieecft, fe fattn ftier eine fpftematifd;e Setjaubtung ber ©rantmatif nicf)t gefitcbt teerbett; »ietmebr erfd;eint jur gerberuttg obigett Snideš ber gefamtnte gratmnatifdbe @teff mtf ba§ gerittg|le 5ltt6maft befd)rdnft ttnb ttur brud)jfftd6teetfe, teie e§ gerabe ba6 praftifdie šBeburfniš er^etfdte, ben llebitiigšbetfpteten jur (Srffdntng beigegebett, bamit er gegett bte ležeren geuufferntafjeit in bett \£>iittergrunb trete. Da§ ^atiptaugentnerf bfeibe eciu ?(nfaitge bič jitttt @nbe betu Uebmtggjloffe pgemenbet, ber, fafi bttrdnuegg ut btbafttfdten, bag jMidje uub religtbfe SSeroujlfein fbrbernben ©prucben lttib ©pridjivdrtern ober iti pfammenfjdngenbeii ©dnlberungen mtb @rpl)ltingeii beftetjienb, eine Ipiretc&enbe tlntertage fut bie »en fc^iebenftett munblicbett uub fcbrifttuten Uebungen btlbet tutb bet ber SRatiigfaUtgfeit beg 3n^afte§ bie š>lufnierlfainfeit ttttb b«g 3utereffe bež Sentettbett »tet et)et' p feffeltt geeigtiet fettt >»irb, alg eittjeltte abgerijfette, tn butitem ®urd)einaiiber ^inge= inorfene ©d$e olpe reelen SBert. 35amit abet bie Uebitttgg* jiiicfe ge^crig aufgefafft mtb uuptingenb »ermertet to er b en fontiett, tft eitt getiaueš (šrfaffen mtb treueg ŠBelplteti ber att ber 0pi|e jebeg ©turfeg gnppemoetfe uorgefitfjrtett 5Borter eitt t»efentltd)eš Sebutfntg. 2Bo ftd) pr 23eleud)tmtg ettter gramutatifcbett gonit bie 3eit barbieten pr »ottfomntenen (štlerituitg ber flo»e* »pen @pad)e, ime fte in ftrain, fffirnten uub ©teiermarč, im ftuftenlanbe ttnb tn bett toeftpctt fomitaten Ungarng ge* fprocbett toirb. feffld) itn Hofentlplc ant 11. ©eptetuber 1864. a. 3. (|ttr fiebctttcii JI nflo g e.) Sorliegeitbe ftebeitte 5Xuflage ift — ettttge not^toenbtge Seticbttguugeti auggettomnten — ber nnoerdnberte Slbbrucf ber »ortgett 2luggabe, fo bafg beibe neben etnaitber im ©ebraucfie beibeljalten toerbett fbnnett. |U agenfurt trn September 1867, a. d. 2)ic žBu^ftaBen unb il>re 9lu§foradje, §. 1. ®ie flotoentfc^e ©pradje bebient fid) jur SDarfieffung iljrer 8aute folgenber Sudiftaben: a, b, c, č, d, e, f, g, h, i, j, k, 1, m, n, o, p, r, s, š, t, u, v, z, ž. Ste ©u$jlaben: ph, \v, q, x, unb y ftnb bet ftobenifdjen ©bratce ftemb unb toerben felbfi in grembteortent gemeinigitd) burd): f, v, kv, ks unb i erfefct, alb: ■Senobfjon ; Ksenofont; ©tjttofce j sinoda. ®ie -Btefirjal)! ber 33ud)ftaben 6e§a(t i£>ren urfprltngtidjen ?aut aud) in ber ftooenifdjen ©pradje unoeriinbert bei; bod) merfe: b lautet toeid) toie ba« beutfdje 6 in „2eben, ©rube", afS: brada, ber 23art; riba, ber gifcf); grob, boS ©rab. C „ trie ba8 beutfdje j ober ^ in „3eit, S^utsen", atS: cena, ber iPreiS; lice, bie 2Bange; stric, ber £)fyeim. d „ toie ba8 beutfdje tfd) in „ttat|d;en, beutfdj", at«: čas, bie kača, bie ©djtange; reč, bie ©ad;e. e „ a) »ofl unb rein toie ba§ e ober (i, al«: teta, bie Sante; sestra, bie ©djtoefter; breme, bie Saft. Sas betonte e (als ©teftrertreter bt$ altiiooenifdjen ®) toirb meifl mit »oti ober ua^flingenbem i ansgefbrodjen, als: liSp»liep, lejp obet lep; ddte, bas .ftiltb s diete, dejte obet dete. b) a!8 §atblaut, a^nlicf> bem beutfdjen »erflingenben e in 23or» unb 9kid)fitben (j. S3. in „»erftel)en, gergel; en"), unb jtoar: a) in mandjen S3i(bung«fitben, mie: ec, ek, el, e m, en, er u. f. m., in benen e« bei ber Siegung ftet« auSfattt unb ba^er ba« beto egi id) e e genannt toirb, al«: učenec (» učen’c), ber ©djiiter; kamen (» kam’n), ber ©tein; dober (= dob’r), gut. /S) »or r mit einem nadjfotgenben SJMaute, in toeldjent Salte e« bei ber ©djreibung aud; ganj anžfaHen tann, at«: perst »prst, ber Singer; serce »srce, ba« ^erg; šerp »srp, bie ©iedjel. *) *) 3n einigen gatlen ftnfen aud| i unb u gu Jpatboofalen »»b tauten faft mie bas tonlofe e, ats: nit, ber gaben; kup, bet •gaufe,: brati, lefen; kožuh, bet tpelg. ®loo. ©pradp u. Urtmngštmd), 7. Slttfl. 1 2 g Icmtet toie bad beutfdje g (nur in ber SSotfdmunbart ber $?arntner= unb £)6erfrainer=©to»enen Ijat ed ofterg ben Saut bež beutfdjen I)) atd: gora, bev 33erg; megla, ber 9Met; sneg, ber ©djnee. h „ trie ba8 beutfdje dj in „Sad)e, 23udj", at«: haba, ber grittid); muha, bie gtiege; duh, ber ©eift. 1 „ a) rein unb »oh toie in ben iibrigen ©pralen, at«: leto, bad 3aljr; delo, bie StrBeit; čelo, bie ©tim. b) toeid) toie bad ftosenifdje v (u), unb jtoar: a) »or einern SDSittaute, at«: dolg (» dovg), bie ©djutb; jelka (= jevka), bie Sattne; solnce (= sovnee, sonce), bie ©onne; (3) am ©nbe ber SBorter, mit Studnatjme einiger toeiBtidjen unb fadjlidjen ©enitioe, at«: mil (- miv), jart; sol (= sov), bad ©atj; dal (= dav), gegeBen. Sn bet 9Mf$muitbart tautet beto 1 in unBefonten unb fdjatfbetcnten (Snbjtlben farnmt bern »orausgeljenben 93ofale toie ov obet u, alž: džlal (= delov), geatbetiet; videl (* vidov, vidu), gefefjen; terpel (* terpov, terpu), getitten; igral (= igrov), gefpielt, toei ben fteierifdjen ©tooenen unb Bei ben iiBrigen ©lasen ben fdjarferen Saut ber itbrigen ©pralen BeiBetjatten, atd: voda, bad SBaffer; vrana, bie ftrdlje; vojvoda, ber §eerfiUjrer; nov, neu; prav, redjt. Z „ getinbe toie bad beutfdje f in „9iofe, SBefen", atd: zima, ber SBinter; zemlja, bie Srbe; koza, bie 3iege; miza, ber Žifdj; voz, ber SSagen. ž Iflutet geiinbe mie bad franjBftfdje j iit Journal" unb unterfdjeibet fid) irt ber Sludfpradje genau »on bem fd^arfereit š, ald: žena, bad 2Bei6; roža, bie tttofe; maža, bie ©albe; mož, ber ttftann. SBemcrfunfl. ®ie 9?ottoi>ttet: k (ju), v (in) unb s, z, ž (mit) ioerbeit Bet bet 5lui3ft>t«<§e mit bern fotgenben SBorte in etne ©ilbe »etfc^ntoljen; ift abec bet Stntant bežfelben mit biefem gleidjlautenb, fo toetben fie gememiglid) mit nad)EImgenbem farjem ž au$gef)>rod)ett, ak: v mesto (* vmesto), in bie @tabt; s teto p šteto), mit bet Sante; k meni (s kmeni), ju mit; — k klopi (kfe klopi), ju bet ©ant; v vežo (vž vežo), in bie .§al!e; s sestro (s& sestro), mit bet @d)toejtet. Ste Saute ttttb tl)r Sedjfel. §. 2. Unter ben angefiil)rten 23ud)ftaben finb: a, e, i, o, u ©etbftlaute ober Siofate, bie ii&rigen Sftitiaute ober fJonfonanten. Unter ben ©et&fltauten finb e unb i, unter ben SJtitfauten: c, č, š, ž unb j enge, atte ii&rigen a&er breite Saute. Sei ber ©efiinajion ber manntidijen nnb fad)lidjeu ©auptioorter, bei ber SBortbilbung n. f. t». erforbern bie engen fttMaute bie ŠBertoanbiung beS nadjfotgenben breiten ©ettjfttauted in einen engen. Stufjerbem jerfatten bie Sttitlaute in meid)e: b, d, g, j, 1, m, n, r, v, z, ž unb in I)arte, ju benen atte iibrigen geja^tt toerben. 33ei ber Sitbung ber »erfdjiebenen SBortformen ift ein manigfattiger 2Bed)fet ber Saute benterfbar; e? iibergefjt ind&efonbere: d in j : glodati, glojem, nagen. t „ Č: metati, mečem, merjen, g „ z, ž: seg — sežem, sezi, reicfjen. li „ s, š: pihati, pišem, btafen. k in c, č: pek — pečem, peci, bacfen. c „ č: klicati, kličem, rufen. s „ š: pisati, pišem, fdjrei&en. z „ ž: rezati, režem, fdjneiben. sk unb st in šč: iskati, iščem, f itd) e n u. f. m. 23or ber iBttbungdfil&e ski unb stvo gel;en; c, č, g, h, k, š, t unb ž farnntt bem s in š iiber, aid: človek — človeški, ntcnfdttid); člo¬ veštvo, bie fttienfd)fieit; mesto — meški, ftiibtifd); mož — moški, manntid) u. f. t». S)ic SBetomutt} unb Sč&retknij. §. 3. I. ©>ie 'ImtjciiJjctt. 3n jebem SBorte t)at eiite ©it&e ben Slon. Sn ber flotoenifd^ert ©pradje ift ber ©on feljr fcemegftd); bccb rufit er ge= meiniglid) auf ber @tamm= ober SBurjetfit&e, aid bem bebeutfaraften ©ijeite bed SBorted. Sen ©tosenen bienen folgenbe ©onjeidjen: a) ber Ufutud t jur ©ejeidjnung bed t rafti g ge&o&enen unb mit fteigenber §ebung gefprodjenen i-auteS, aid: kup, ber ffauf; sttpa, ber M;eut; pastir, ber §irt. 1 * 4 b) ber ©rabil ' jur 23ejei$mutg bel f c£>arf ge^obenen, aber fd^nett toieber bertaffenen ?autel, at«: brat, ber Gruber; kup, ber £>aufe; mčgla, ber 9?ebet. c) ber ©iebet A jur 33ejeidjnung bel langfam geljobenen unb mit fteigenber ®djnung aulgefprodjenen Jautel; bod; trsirb anftatt be«feI6en (einige jtoeibeutige SBorter aulgenommen) faft imuier berSlfutul gefe^t, at«: kralj = kralj, ber Honig; ključ = ključ, ber ©djliiffel; sadje = sddje, bal Dbft; bodj: m6ž, ber SDlann = mož, ber SRamter; zčb, ber 3 a b n — zob, ber 3ub lie ; ljudi, bie Seute — ljudi, ber Seute. 3m me^rfittigeu SBortern ruljt ber Sten in ber ŽR ege I auf ber bor= tehten ©itbe. ®ie ®onjeidjen toerben im attgetneinen nur banu gefefet, toenn ber ®on auf ber tehten ©itbe ruljt. *) §. 4. II. ®ie Silbctttrcmtnng. f?ur bie 16tf;ei(ung ber ©ilben gilt bie§a«ptreget: trenne bie ©itben, toie bu fpridjft; itbrigenl nterfe: a) SJbgeleitete ober jufammengefefste 2Bcrter trennt man nadj iljrer HMeitung ober 3ufammenfe£ung, ali: ob-l&st, bie ©etoalt; ko-16-vrat, bal ©ptnnrab; iz-id, ber Štulgang. b) (Sin SDtitlaut jtoifdjen jtoei ©elbftlauten geljort jur nadjfolgenben ©itbe, ate: pi-sa-va, bie ©djreibung; mo-li-tev, bal ©ebet; go-vor, bie fftebe. c) ©teleti jtoei ober meljrere Sftitlaute jtoifdjen jtoei ©etbftlauten, fo geljort ber erfte jur erften, bie ubrigen jur nadjfolgenben ©itbe, ate: meg-la, ber 9le6el; is-kra, ber fjjunle; mes-to, bie ©tabt; mrav-lja, bie Slmeife. §. 5. III. ®ie Sdjrtibttttg. 1. £infidjtlidj ber ©cfireibung gilt ate §auptreget: a) ©djreibe nidjt we|r unb nidjt to eni g er 33udjfta6en, ali in ber guten Slulfpradje Saute ju Ijoren finb; b) ©dfjreibe nidjt meljr unb nidjt to e ni g er ©elbftlaute, ati bu ©ilben aulfpredjeu Ijbrft. 2. ®ie flobenifdjen SBbrter toerben mit fteinen 9lnfanglbudj = fi a b e n gefdjrieben; grofje 33udjftaben peljen nur: a) ju Slnfang jeber 31ebe unb jebel SSerfeS; b) nadj einem fpunfte, aber audj nadj einem $rage= unb 2lulrufungl= jeidjen, toenn bamit ber ©ab fdjtiefjt, fo toie audj nadj bem ®oppet= punfte, toenn bie eigenen ober bie SBorte einel gremben unberčinbert angefiibrt toerben; c) bet ben Sigennamen unb bei i^rett 33eitoortern auf o v unb in; d) bei bem SSorte „Bog“ unb beffen ©pitljeten: Gospčd, Oče u. f. to. 3. ®ie U n t e r f dj e i b u n g I j e i dj e n finb in ber flob. ©pradje biefetben, toie in ber beutfdben, namlidj 1. ber 23eiftridj, 2. ber ipunft, 3. ber ©tridjpunft, 4. ber ®oppelpunft, 5. bal gragejeidjen, 6. bal Slulrufungl jeidjen u. f. to. *) S« »otliegenbet jSrammatit ftnbet jur leib^teren Orientierung fiir ben Slnfangec ber Xon gemeintglidj bejeidbttet, Soemi er mdjt auf ber ocrlepten €>ilbe liegt. 5 $ie Sefltuajtott. §. 6. ®ie ftooenifdte ©ftradje jaljtt neutt Kebetfjeite: 1. bad $auf)tioort; 2. bad 23eitoort; 3. bad 3 a ^ TOor t> I* bad ^itrtoort; 5. bad 3eitoort; 6. bad Kebentoort; 7. badSortoort; 8. .bad Sinbeloort uttb 9. bad Stnpfiitbungdloort. •— 2)er Slrtifel fef)tt, ioie im Sateiitifdjen. Sen btefett Kebetljeiten loerbett bie Kenntoorter (b. i. bad §au|5t*, Sei-, 3 a ^‘ unb Siirtoort) beftiniert obet' abgeanbert. 23ei ,ber SDeflinagion ber 9?emtitJortet* fontmen in Setradjt: 1. bad @e[rf>Ied?t, 2. bie 3 a ^0 3. ber Sieguttgdfad unb 4. bie 216anberung. §. 7. I. (§efd)led)t. ®ad ©efdjtedjt ift breifarf;: m a n n t i dj, toeiblidj unb fčid)lid). A. 9JiamtIidjC!t @efd)fed)ied fittb: a) ade fpauptioorter, toetdje einen 9Kann bebeutett, oljne Uuterfdjieb bed 2tudganged, ate: oče, ber Sater; vojvoda, ber §eerfiiljrer; sin, ber ©oljit. b) bie meiften §aupt»orter, bie auf einen SKitlaut audgeljett, ate: golob, bie Sambe; travnik, bie SiBiefe; terg, ber SKarft. B. SBetMicfjen ©efd^te^tee finb: a) alte §au)dtobrter bie ein 233 e i b bebeuten, oljne Itnterfdjieb bed 2ludganged, ate: žena, bad 233ei6; mati, bie SDfitlter; hči, bie £od)ter. b) ade £>aufdloorter, bie auf a artdgeljen, locnu fie nidjt etloa einen ■Katin bejeidjuen, ate: riba, ber gifdj; miza, ber Sifdj; tiča, ber SogeK. c) ade §auf'tloorter, oljite Utiterfd)ieb bed Slitdgattged, bie itn ©enitio ber (šinjaljt eitt i betontmen, nanttid): u ) bie gtoei= ober meljrfitbigen .fjaupttoorter attf: ad (ber ©amntetnamen), ast, est, ist, ost, ust, azen, ezen, uttb ev, ate: mla¬ dost, bie Ougenb; bolezen, bie tranfljeit; cerkev, bie tirdje; korist, ber Kuijen. /9) mefjrere rneifl einfilbige £auf)tloorter auf einen SKitlaut, bie aber aud ber Uebung erternt loerben ntitffcn, ate: nit, ber fjabett; peč, ber Dfen; klop, bie 33anf; reč, bie ©adje; pamet, bad ©ebiidjtnidu. f.to. C. ©adjltdjen ®efdjfed)ted finb ade §au}>tioorter, bie attf e ober o audgeijen, toenn fie nidjt etloa einen fKann bejeidjnen. 2)ie 231 u r a 1 i a, b. i., .fjauptlobrter, bie nttr in ber Sietjal)! ge= braud)ltcfj finb, erfennt man ebenfadd nad) bent Slttdgange; ber Sudgang i geigt bad mamitidje, e bad ioeiblidje unb a bad fadjlidje @efdjled)t an; nur jene ^auptioorter auf i, bie bad i aud) im ©enitio beljalten, finb loeiblid). §. 8. II. |fl|)l. ®ie 3«fd ift/ toie im @ried)ifdjen, breifadj: a) bie ©injaljl (©ingutar), loenn nur bon e i ne ut ©egenftanbe bie Kebe ift; b) bie ($ual), toenn bon jtoei ©egenftanben gefprocben Soirb; c) bie Sielgaljl ($Iurat), toemt oon ntefir ate jtoei ©egetiftdnben bie Kebe ift. 6 (šinige §auptoorter fittb nur m ber (Sittjap, aitbere nur trt bet ©iet= ja^I geMudjtid). §. 9. III. fitflttttgSfMt. ©iegungSfatte (tafub) pt bie ftobenifčp ©pradje in jeber 3«P f i e B e n, bodj ift ber ©ofatio put ju Sage faft burdpegž bern fftominatio gteidj; biefe fittb: 1. 9tominati» auf bie fpage: toer? ober tnaS? 2. ©enitic „ „ „ : toeffen? ober toa§ fiir ein? 3. Satie „ „ „ : toern? ober fiir toen? 4. Stffufatio „ „ „ : men? ober toa§? 5. ©ofatio, ioenn eine ©erfott angefprodjen toirb. 6. So tal auf bie fpage: to o? ober bei to e ut? 7. Snftrumentaf „ „ „ : toomit? ober mit toem? Sie beiben tehten ©iegungSfaOe, ber Sofaf unb Snftrumentaf, fittb putigen £age§ nur in ©erbinbung mit ©ortoortern gebraudjfid). §. 10. IV. JUmnPruttgSarten. lffe fjauptcorter ber ffooenifcpn ©pradje toerbett nad) b r e i Seffinajionen ober SlbanberungSarten gebeugt, unb jtoar: nad) ber erften bie mdnnfidjen, nad) ber jtoeiten bie ioeibfid)en uttb nad) ber britten bie f odpise n §aupttoorter. giir bie regelntaffige Seffinajion biene fofgenbed Šterna: I. Seffinajion fur mdttutid^e ^cmpttoorter. 1. 2 . 3 . 4 . 5 . 6 . 7 . 1. 2 . 3 . 4 . 5 . 6 . 7 . 1. 2 . 3 . 4 . 5 . 6 . 7 . II. Sef fina jion fut toeibtičp pufitootiet. ®tn jatjl. III. Sef lina ji on fut fadjltcp fjaufftoorOr. 7 Seftinajion bež Seitoorted. ©iidjlid). — o (e) — ega — emu — o (e) — o (e) — em — im — i (e) 2 T — 3. — 4. — a 5. — a 6 . 7. 1. — i | — e | — a 3. — 4. — e 5. - i 6 . — 7. — 9iad; biefent Sftufter loerbett attd) aHe beiloorttidjeu 3«(d unb $iir» loorter aBgeanbert. — Sie Seiloorter loerben and) gefteigert, unb man unter* fcpeibet, loie in ben iibrigen ©pralen, brei ©rabe ober ©tufen: ben $0 = fitio, Sontparatio unb ©upertatio. 2>ie Sonjugajton. §. 11. 23ei ber Slonjugajion ober SlPtoanblung bed 3eitl»orted fommt ju Beriidfidjtigen: 1. Sie m- Ste 3apt ift breifad), »te Bet ber Seflinajion: bte ©injapl, unb iBietjapl. 2. Sie |)trfoit. 3J?an unterfdjeibet iit jeber 3^1 bret iperfonen, bte fdjon burdj bad 3eiti»ort fel6ft, lote ittt 2ateinifdjen, junt Sludbrurfe getangen, at«: hvalim, id) (o&e; hvališ, bu foBft u. f. 10 . Saper loerben bie perfon= Iid)en giirtoorter »or bent 3sittoorte mtr bantt audbrittfiid) gefe(it, loettn ein Befonberer -ttadjbrud auf biefelBett gelegt toirb. im e e ih imi a a ih' ima i i ih ima — 1 — i 1. Sftdnnlid). 1. 2 . 3. 4. 5. 6. 7. (i) ega emu (i) (>) em im 28 ei 6 tid). (SittjaBl. - a 1 i (ej) - O - a - i ( e .i) - O - i (e) 8 3. ®ie |eit. ®ie 3 c i* ift eierfac^: a) bie ©egenmart (iprafenž), b) bte gutuuft (gutur), c) bte 33ergangenf»eit (^erfeft) uttb d) bie 2$ort>ergangenfyeit (fpiužguamperfeft) jur Sejei^nung gegentoiirtiger, jufiinftiger cber bergangener £anblungen. ®ie tridjtigften gormen beS flocenifdjen 3cittrorte8 ftnb bte ®egen= tcart unb bie Siennfortn (ffnfinitib), toeil con biefen fceiben alte anberen 3eiten unb 2lrten gebilbet tcerben. ®ie iperfonaienbungen fiir bie ©egentoart ftnb: 6tttjaI)I. 3tt)eija!)t. SBieljafjl. 1. — m — va treiblidj — ve — mo 2. — š — ta unb — te — te 3. — - — ta fadftidj — te — jo (e, 6). 4. ®ie /orttt. ®ie gorm cber fKebetreife ift efeenfattS bierfadj: bie Stnjeigeform (3nbi!atit>), b) bie 33efefy!form (fjntperatio), bie Sebingungžform (^onbijional) unb d) bie © u n f 4 f o r m (Dptatie). — 3u biefen fonnen attd) bie Stominatformen beS 3eitoorteS cber iPartijipalien geja^lt tcerben, alž: a) bie 9? e n n f o r m (Gtifinitic), b) baž @u])inuiti, c) bie 9JJittelti)Brter (iJSartijipien) unb d) baž 3 e it= l^auptoort. 5. ®ie Jlrt. 3u r Sejeidjnung ber cerfdjiebenen St^atigfeitSarten bienen a) bie tptige 2lrt (Hftic) unb b) bie teibenbe 2trt ($afftc). ®ie Siegung bež 3eitoortež gefcfjieljt tljeilž oljne, t^eilS mit 33eiljitfe bež ^ilfžjcitoortež: sem — biti (fein, Ijaben). ®ie $ a rti! etn b. i. baž 9?ef>entoort, SSortoort, 23inbetcort unb Gšnt= pfinbungžtocrt tcerben tceber bettiniert, ncdj fonjugiert. 9 B. ^raffifcfK fturmatkrnc 2)cr Slominatit) bes .§auf)t= ltttb IBeiuiorteS. §. 12 . ®er S^ominattD fle^t auf bte Srage: tret? ober t»a 8 ? alg ©ubjelt ober ^rabifat beg ©afjeg. ®a 8 23eit»ort fliinmt mit feinem §aupt= toorte in ©efdjledjt, 3 al)l unb SaH iiberein, mag eg bemfelben (al§ 2 lttri 6 ut) »orauggefien ober (alg iprabilat) nadjfolgen, 3 . 23. lep vert, ein fdjoner @arten — vert je lep, ber ©arten ift fd£>i5n; lepa zemlja, bie (eine) fdjijne (Srbe — zemlja je lepa, bie (Srbe ift fdjon; lepo mžsto, bie (eine) fdjone ©tabt — mesto je 16po, bie ©tabt ift fdjon. 23iegunggntufter fur bie I. ntannlidjen lep travnik (fc^one SBiefe) lep-a travnik-a II. ioeiblicfjen III. fa(f>Iict)en §aupt= unb 23eitobrter: SinjaM. lep-a riba (nit •— gos) lep-o (e) mest o (e) fdjonet gifcf) (gabett — ®ane) (fctione Stati) Stoetjafjt. lep-i rib-i (nit-i — gos-i) j lep-i mest-i 93ielgabt- lep-i travnik-i j lep-e rib-e (nit-i — gos-i) | lep-a *) mest-a. Jlnmerknngen. 1. $ie mannlidjen gmuptobrter auf b, d, f unb t, fo toie aucf) bie fJtamen ber Drtgfcetoofiner auf— an, neumen im SlomU natio ber Sieljatit anftatt i gern bie (Snbung je an, 3 . S. brat — bratje, bie 23riiber; gol 6 b — golobje, bie ©auben; Rimljan — Rimljanje, bie fKijmer. 2 . ®ie einfil&igen mannlidjen ^aupttoorter biegen in ber 23iel3al)l (feltener in ber (Sim unb Btoe^afil) (jaufig tnit §ilfe be 8 2 lugmenteg ov (nad; ben (Sngtauten c, č, š, ž unb j mittelft ev), bag jeberseit 3 toifdjen ben ©tamm unb bie (Snbmtg tritt, al 8 : sin — sini ober sinovi, bie ©otjnej svet — sveti ober svetovi, bie SBelten; kralj — kralji ober kraljevi, bie $bnige. SDiefj gilt aud) oon ben iibrigen 23iegunggfaflen mit 2lugnaljme be§ @eniti»g. 3. 3ft »on einer beftimmten $erfon ober ©adje bie SRebe, in toeldjem Salte im beutfdjen ber beftimmte Slrtifet „ber, bie, ba§" »or bem 23ei= morte fteljt, fo mirb in ber (Singa^I an ben ©tamm beg mdnnlidjen 23ei= toorteg i gefiigt, alg: lep nož, ein fdjbneg Sfteffer — lepi nož, bag fdjone SDfeffer. •) Stnftatt bet Gšnbuttg a im Stominatio, Sltfufatis unb ©ofatio bet fadjltdfen S3ek lootter in ber SBtelja^l bient in bet UmgangSfptadje meijl ba3 toeidjete, toot)l- fiingenbete e bet soeibiicfjen SBeimorter, alg; lepe mesta. 10 Bog-a (ti), @o(t. svet-a, bte SSSelt. zemlja-e, bie @rbe. 1. @ott unb baS 21 nebo-a, bet £immel. solnce-a, bie @onne. zvezda-e, bet @iertt. Settatl. luna-e mšsec-sca bet aJioub. morje-a, ba$ SJieet. svet, a, o Ijetltg. čist, a, o ret«, tiar. lep, a, o fit^on. rumen, a, o golbett, golbgelb. jasen, sna, o tjeiter. temen, mna, o bunfel. je, et (fte, e«) i(i. velik, a, o grof. majhen, a, o / mal, a, o ( tlein. Sveti Bog — Bog je svet. Veliki Bog — Bog je velik. Lepi svet — svet je lep. Sv6t je velik. Lepa zemlja — zemlja je lepa. Velika zemlja — zemlja je velika. Zemlja je temna. Cisto nebo — neb6 je čisto. Neb6 je jasno. Solnce je rumeno. Solnce je čisto. Solnce je veliko. Luna je lepa. Luna je čista. Luna je temna. Mesec je velik. Mesec je majhen. Zvezda je mala. Zvezda je čista. Zvezda je rumena. Morje je veliko. Morje je čisto. Morje je temno. 2. ©ie Gšrbotlerftadje. Gora-e, bel' Setg. planina-e, bic Stipe, dolina-e, baž £t)aL planjava-e, bte Šbene. | hrib-a, bet §ugel. 1 gozd-a, bet 9Batb. I travnik-a, bte SKMefe. I polje-a, bai gelb. reka-e, bet Slufž, Sitom, potok-a, bet 53ad). studenec-nca, .bte Gnetle, jezero-a, bet ift feidjt. ©a§ Stjat ift tang. ©ie Šbene ift 6reit. ©ie 2Biefe ift fdjmat. ©ie 2ttpe ift ©er tpiigel ift niebrig (nieber). ©ad 23aterbaud ift neu. ©aS ©orf tft furj. ©er 2t?arft ift tang. 11 Sie $ie bef c^affen? tak, tdkošen, šna, o fo, fo befcfjaffen. Sterni, a, o jleil. raven, vna, o eben, gerabe. kriv, a, o ftumm. okrogel, gla, o ntnb. prostoren, rna, o gerauntig. tfesen, sna, o enge. svitel, tla, o Itcf)t, leudjtenb. : lesen, a, o poljem, b.^jol} zidan, a, o gentaitert. A. Kdkošen je terg? B. Terg je prostoren (tesen, ra¬ ven, velik, majhen ...). A. Kakošni so gradovi? B. Gradovi so visoki (prostorni, okrogli, zidani ... ). A. Kdkošna je hiša? B. Hiša i e lesena (zidana, temna, svitla, prostorna ...). A. Kakošna je cerkev? B. Cerkev je bela (siva, rujava, dolga, široka, tesna ...). A. Kdkošne so gore? B. Gore so sterme (ravne, visoke, zelene, rudeče ...). A. Kakošno je polje? B. Polje je zeleno (široko, ravno, stermo, krivo ...). A. Kaka so jezera? B. Jezera so okrogla (dolga, krat¬ ka, globoka, plitva ...). 2Bie (befd;affen) ift ber SDJarft? Ser Stiarlt ift gerauntig (enge, eben, grog, flein ...). 2Bie (befdjaffen) finb bie 23urgen? Sie 23urgen finb Iftocf; (gerauntig, rttnb, gemauert ...). 233ie (befcjaffen) ift bad §attd? Sad §aud ift »on §olj, (gentauert, bunfel, tid;t, gerauntig ... )• SBie (befdjaffen) ift bie $ird;e? Sie Stirdje ift toeiff (grau, braun, lange, breit, enge ...). 2Bie (befdjaffen) finb bie 93erge? Sie SSerge finb fteil (eben, jo tj, griin, rotj ...). 333 ie (befdjaffen) ift baS gelb ? Sad getb ift griin (breit, eben, fteil, Iruntm ...). 233ie (befcjaffen) finb bie ©een? Sie ©een finb runb (lang, lurj, tief, feidjt ...). 2>ic ©eifeittoart bc§ ^ilfšjetttoortež. §. 13. Sad ftooenifcje §ilfdjeitoort (sem, icj b i n ober i d) j a b e) toirb in ber ©egentoart folgenber SJtaffen gebeitgt: ©o trie sem biegt audj bad negatioe nisem (id) bin nicjt — idj jabe nicjt); nur bie 3. iflerfon ber (Sinjaji lautet ni anftatt nije, atd: nisem, nisi, ni, nisva — nisve, nista it. f. h). Sie 9'iontinatire ber jerfonticjen ffiirtoorter, ald: 1. bPerfcn: jaz, id;; mi, (tteibl.me) toir; midva(toeibl. medve) toir jtoei; 2. „ : ti, bit; vi (toeibl. ve) ijr; vidvA (toeibl. vedve) ijr jtoei; 3. „ : on, ond, ono, er, fie, ed; oni, one, one fie; onadvd, one- dve, onedve fie jtoei 12 ffeljeit, toie im ftttetnifdjen, im attgenteinen nur bann auSbriicflidj bor bem 3eiteorte, toenn ber 9?adjbrudf auf biefelhen gelegt toirb. Clovek-a, tet SMenfdj. otrok-a, bač Hinb. fknt-a, ter Hnabe. 4. ®et SDtenfdj. deklica-e, bab ffliabdjert. mladeneč-nča, b.Sunglittg. devica-e, bte SungftaU. mož-a, bet 2Rann. žena-e, bab SffieiB. starček-čka, bet ©retž. star, a, o alt. mlad, a, o juttg. zdrkv, a, o gefunb. bolen, Ina, o frattf. slab, a, o fdjteadj. možen, ena, o jlarf. sit, a, o fatt. lačen, čna, o Ijungtig. žejen, jna, o bUrjlig. »emetfung. $ie SBortet človek, otrok unb m6ž fiaben itn ^ommatm bet $ielja$l: Ijndj 4 (bie Seute, $Renfdjen) otroci (bie Hutter) unb možje (me ©tanner). Jaz sem človek. Ti si mladeneč. On je mož. Ona je deklica. ■ otr ?v, 'J az se . m bolen. Ti si z dr k v. On je močen. Oni je slaba. Ono je mijheno. Jaz sem slab starček. Ti si zdrav an . On je močen mladeneč. Ona je lepa devica. Jaz nisem r Ur,] , Tl nisi slab starček - 0n ni bolen f ant. Midva sva mladenča. Medve sve devici. Vidva sta mlada an a ' < * ve S i 0 s l ab * deklici. Oni niso lačni. One niso žejne. , .Mi smo zdravi možje. Me smo bolne žene. Vi ste mali o roči. Ve ste mlade deklice. Oni so stari ljudje. Mi nismo stari ju je. Vi niste slabi možjč. Otroci niso žejni. Deklice niso site. Oče‘početa, bet 93ater. mati-m&tere, bie SBhtiler. hži-hčere, bte iEodjter. sin-a (u), bet @£>ljn. 5. ® i e $ a m i 1 1 e. brat-a, bet Skuter, sestra-e, bie @č&S»e{ler. stric-a, bet ©tifel, Dljetm. teta-e, bie Xante. ded-a, bet ©rofiraier. bibica-e, bte ©refrnulter. vnuk-a, bet (Intel, starši-staršev (pl.)b.SIe(tern. dober, bra, o gut. dobrotljiv, a, o gutig. priden, dna, obrat), jleifig. hud, a, o fdjlimm, bofe. hudoben, bna, o bčšlrillig. ljub, a, o lieb. ljubeznjiv,a, o ItebenStoutb. vešči, a, o tu jiig,fto^,fto^Ii(^. žalosten, tna, o traurig. r>- nA , ?u ter '*!, ®‘ e ®l utter »ft giitig. ®er ©oljn ift 6rab. ®ie l t n !^ Xh 'k ® er ® ruber ‘P M fe. ©c^tnefier ift fro^Iidfj. SrnfiS t? t ® te ® ante ^ 0«t. ®er @ro&bater ift alt. ®ie Ih? S? tfi (rani. ®er (Snfel ift jung. ®er ©oljn ift ein hraber Jiing- ruber ‘P em 0 u le8 ®ittb. ®ie ®odjter ift etn liehe§ tMbdjen. liehensSrbS JM* SB ^ le fmb 8 ut> ® ie ( 2 ) ^aben ©^beftern finb itebenStourbtge 2ttabcf,en. ®ie (2) Iteinen Sinber finb Iranf. franlen (sLhfft” ^ nb 8 ut - ®ie Braben ©oljne finb frofjlidj. ®ie frS£en S Si£ Čl™ 3 ' ® ie franfen »*»« f inb W a 5>- ® ie ') Knftatt oče fbridjt man {jauftg oža, 13 II. Sprtdjfibnng: Kdo? mer? greunbe, SBo^It^ater, 9tad)barn. SSSfc I *”»«• prij&tlica-e, bie greunbin. tov&rš-a, bet dbamerab. tovarSica-e, bie ©efatfrtin. dobrotnik-a,b. 3Dol)lt£)ater. dobr6tnica-e, b.ffiotfttlfaterin varh-a, b. 93efd)uf)er. sosed-a, ber Stavbar, soseda-e, bie Sln^barin. vodnik-a, b. gufrer, Setter. vodnica-e, bie gufrerin. m6j, a, e mein. | njegdv, a, o fein (bežfelb.) | vkš, a, e euet (3f)r). [rij). tv6j, a, e bein. I niš, a, e ltttfet. I njihdv, a, o tf;r (itfnen gefo; S enter {a n g. Sn ber Slntebe bebient ntatt ftdj im £one bet greunbfdfaft unb SBertrauIic^Ieit bet 2. $etfon ber Sinjalfl; gum 2lusbrucfe ber iflcftung nnb (Sfrfurd)! biettt abet bie 2. *)5erfon ber ®ietjal)l; ffoljet gefleftte ipetfonen mit ber 3. iftetfon an* guf»red)cn ift unflosenifd). *) A. Kdo si? ■— Kdo ste? B. Jaz sem tvoj prijatelj (tov&rš, dobrotnik, sosed ... ). A. Kdo je bolen? B. Mi otroci smo bolni. A. Kdo je vaš var h? B. Tvoj sosed (prijatelj, tovdrš, oče, stric...) je naš varh. A. Kdo je njegova dobrčtnica? B. Tvoja prijatlica (soseda, mati, sestra... ) je njegova do- brčtnica. A. Kdo je vaš vodnik. B. Vaš sosed (oče, stric, prijatelj ...) je moj vodnik. A. Kdo je njihčv dobrotnik? B. Njibov dobrotnik so moj oče (stric, ded ... ). 2)te ©egentottrt Ser bift bu? Ser ftnb @ie? 3d) bin bein ffremtb (®efiil)rte, SoI)I= teater, s J?ad)bar ...). Ser ift frant? 9Bir Sinber ftnb franf. Ser ift euer SBefdfiiper? ©ein 9?ad)bar ©reunb, kamerah, SSater, O^etrn ...) ift unfer 23efd)uf}er. Ser ift feine Sofdtljaterin ? ©eine greunbin (Sftadfbarin, SUtutter, ©dfmefter...) ift feine Sof)b tfiiterin. Ser ift ifr Seiter? 3pr 9?ad)bar (SBater, Dntet, Sreunb ...) ift mein Seiter. Ser ift il)r Softtfater? 31)r Solpljdter ift mein S3ater (Dljeim ©rofcater). beS 3eiti»orte§. §. 14. ©ie 3 e 't®0bter merben in ber ©egenmart nad) folgenbem 3)?ufter gebeugt: 1. dčl-a-m (id) arbeite) 2. dčl-a-š 3. del-a (Sinjatjl. ber-e-m (id) lefe) ber-e-š ber-e uč-i-m (id) tefjre) uč-i-š uč-i *) Sod) fbti^t ber ©terene »on Stettern, $riefietn unb anbeten ffbfferen ^3er= fonen, um itfnen feine befonbere @f)rfutdft ju bejeigen, getne mit ber 3. tperfon bet Šetjatft im mannlieigen. 2Bir eerfteljen. 31jr fiiljtet. ©ie bcnlen. ®ie fro^Iicf^en fnabett fittgen. ®ie guten 2Ieltern bordjeit ju. ®ie braoeu SKagbe arbeiten. ®ie luftigen 5?inber f^ielen. ®ie iDtenfdjen benfen. ®ie ŠOfenfd^en fiiljten. III. 3pred>nbnng: Kdj?toa§? ®te menfcljlidje © efetlf d^aft. Ces&r-rja, bet jbatfet. cesarica-e, bte žtaiferin. kr&lj-a, bet ffčntg. kraljica-e, bie Jtonigitl. uradnik-a, bet SSeamte. deržavljkn-a,b. StaatžSurg. zdravnik-a, bet Sltjt. duhovnik-a, bet iPtiejiet. kmet-a, b. Satlbtttamt, 53atter. vojšžk-a, bet ©ofbat. tergovec-vca, bet itaiifniamt. rokodelec-lca, b. §alibt»etfer. zvžst, a, o (ten, getreu. I srečen, čna, o gtudftid^. j marljiv, a, o ffetfjig, etnftg. prijazen, zno, o fteunbltd). I ser žen, žna, oljerjl.; ntutljtg. | pobožen, žna, o ftonim. pošten, a, o re^tfctjafjen, eljtlitff, btebet. A. Kaj si? — Kaj ste? B. Jaz sem pošten kmet (roko¬ delec, tergovec, uradnik...). A. Kaj je tvoj briit? B. Moj bratje zdravnik (vojšdk, duhovnik, tergovec...). A. Kaj je prijazna gospa? B. Prijaznagospd je naša kraljica (cesarica, dobrdtnica_). A. Kaj je pošteni, pobožni mož? B. Pošteni, pobožni mož so naš duhovnik (varh, vodnik..). A. Kaj je tvoj zvesti prijatelj? B. Moj zvesti prijatelj je serčen vojšdk (zdravnik, deržav- ljdn ...). 2Ba§ bift ®u ? — 233ag finb ©ie ? 3c() bin etn el)rfid)er Sanbmann ($anb* toerfer, taufmann, Seamter...). 2Ba8 ift beitt 23ruber? SOJein 33ruber ift ein Slrjt (©olbat, ipriefter, Saufmann ...). SŽBag ift bie freunididje grau? ®ie fratnblidje grau ift ttnferc Štouigin ($aiferin, 28ol)ltl)aterin ... ). SBflg ift ber redjtfdbaffene, fromrne 9J?ann? ®er redjtfdjaffene, fromrne 50?ann ift unfer iJ3riefter(33efd)uber,?eiter.,). 2Ba§ ift bein treuer greunb? SOfein treuer greunb ift ein mutbiger ©olbat (3lrjt, ©taatdbiirger ...). 35er Iffitfatib bcS .§anfit= itttd SScilsortcž. §. 15. ®er 21ffufatio bejeidjnet auf bie groge: men ober ro a S? ben ®egenftanb, auf meldjen bie ®t)iitigfeit bež ©ubjelteS iiberge^t. ®er 9lffufati» ift im allgemcinen bem ‘Jtominatio gletd). *) I. mdnnlidjen ldp travnik 33tegung§mufter. fut bte II. meiblidjett III. fctdjl. .'paufh u. Šetoorter. Sinja!)!. 16p-o rib-o (nit — g6s) | ldp-o (e) mčst-o (e) ') Šiite 9!u3nal)me ntadjen alte tnannlidjeu £aubttt>otter ttt bet Stelja!)! uttb a!(e b e t e b te it in bet Sinja!)!, fo trte and) bte uteibltctjen §aubltrčttet auf a tu bet Sinja!)!. 16 Stoeija^t. lčp-a travnika 1lčp-i rib-i (nit-i — gos-i) | lčp-i mesti. ®ieljaf)l. 14p-e trAvnik-e | lčp-e rib-e (nit-i — gos-i | lep-a mest-a. Ji n 111 C t k n n (1C H. 1 . ®er 2 lffufatit> belebtev manniidjer £au|>b toorter ertjalt in ber ©nsaffl bie Snbung a unb ift gteict; bem ©enitic; bažfetbe giit audj con feinem 33etoorte, toeW)e§ bann im Slffufatio auf - e g a auSlautet, 3 . 23. pridni deček — pridnega dečka, ben tračen Šhiaben; serčni vojšAk — sčrčnega vojšaka, ben mutagen Srieger. 2 . ®ie meibtidjen §auptoorter auf ev , bie fid) im ©enitio auf e enbigen, Ijaben ben 2lffufatic ber ©inja^I bem 9?cminati» gieid;, 3 . 23. cčrkev — 4. cerkev (feltener cerkvo), bie Sir d) e; molitev — 4. mo¬ litev (fettener molitvo), ba§ ©ebet. 3. ®ie §auptoorter mati unb hči Ijaben im Slffufatic ber @inga^l: mater (bie Skutter) unb hčer (bie Sodjter); ebenfo ijat ljudje in ber 23iel3a(?I: ljudi. 8. © i 111 1 d) e (Sigenfdjaften unb ip f I i d) t e n. Moder, dra, o tceife. varčen, Pna, o fpatfam. delaven, vna, v atbeitfam. zmeren, rna, o mapig. hvaležen, zna, o banffear. ponižen, žna, o t)emutb<3- pokoren, rna, o gepcrfam. skerben, bna, o forgfam. pohleven, vna, o fatiffmulljtg. nedolžen, žna, o uilfdpiltug. usmiljen, a, o barmljerjig. zadovoljen, ljna, o jufriebett. ®te 23artifet n e - gibt ipcen Sufantmenfegmigen, gletd} bem beutfdjeit u n ettte negative Seteiitung, alb: nehvaležen, unbanfbat; nezmčren, unmdpig; nezadovoljen, nnjufdebett u. f. rv. Ljub-im, iti liebcti. sovrdž-im, iti (jafen. hv&l-im, iti lobett, preifen. blagosl6v-im, iti fegitttl. toliž-im, iti trojlen. vesel-im, iti erfreuetl. plač-ujem, evati beloljnell. I »ergetten, beja^Iett. kazn-ujem, ovati flrafen, bcji. spoSt-ujem, ovati, efjrett, acbt. žAl-im, iti bctrubftt. grdj-am, ati tabelu. Bog ljubi pobožni svet. Človek ljubi Boga očeta. Svet so¬ vraži nehvaležnega sina. Bog kaznuje nepokorno hčer. Bog blago¬ slovi pridnega otroka. Oče ljubi pridnega, delAvnega sina. Skerbna mati hvali modro, pobožno hčer. Nezadovoljni človek žali dčbrega Boga. Hvaležen sin veseli dobrotljivega očeta. Usmiljena gosp A tolaži žAlostno ženo. Modri zdravnik tolaži žAlostnega očeta. Oče graja nepokorna sina. GospodAr kaznuje nezmArna hlapca. Gospodinja kliče delAvni služAbnici. Nedolžni otroci vesel A skerbne starše. Nepokorni sinovi žA- lijo ljube starše. Dobri starši Ij ubij o pridne, pobožne otroke. Go¬ spodinje hvAlijo delavne, varčne dekle. Pobožni mladenči spoštu¬ jejo stare ljudi. Mati kaznuje nepokorne otroke. Nezadovoljni Otroci žAlijo dobre starše. 11 Šola-e, fcie ©djute. učenfk-a, bet Seljrer. učenica-e, bie Se^rerin. uženec-nea, ker ©cfjuler. 9. ®ie ©d) ut e. j souženec-nca, b. 2)?itfcf)u(er, učenka-e, bie Sdjuietill. ! bukve-bukev (pl.) *) b. 93udj. | pero-peresa, bie fjeber. pisrao-a,b. ©cbrift, Srief. naloga-e, bie Slufgabe. podoba-e, b. SBilb; Sigut. list-a, bet S3tief; b. SSlatf. uS-im, iti tefjreu, untertidjt. j račun-im, iti redpteit. I im-&m, eti Ijabett. už-tm, iti se, Iernen. j m&l-am, ati ntaletl. j Ižn, a, o f«ul. štejem, šteti, jajjlett. I ris-am, ati jeidjrtetl. | zanikaren, rna, o nadjlaffig. ®er Se^rer unterridjtet ben ©dbiiter. ®ie Scljrerin unterridjtet bie ©djitlerin. ®er Segret leBt ben flei^tge« ©Killer. ®ie Seljrerin tabett tete nad^tiiffige ©djiiterin. ®ev ©filter lieft baS fcfjone 23ud). ®er 9kitfd)iiter fc^reifet bie 2Iufgabe. ®ie brace ©djiiterin malt eitt S3itb. ®er Sester tabett ben fauten ©filter. 2Rcin Stlitfdjuter tjat eine gute gfeber. ®er Seljrer ftraft bie (2) fauten ©djiiter. ®te Severin unterridjtet meine (2) fteifjigen ©dfjfteftern. ®ie “Jtiutter tiebt bie (2) guten tinber. ®ie ©djute jatjtt fteifjige ©djiiter. ®ie tneifen Setjrer unterridjten bie ©djiiter. ®ie braben ©djiiterinnen raaten fd^one Sitber. ®ie Snaben fdjreiben ®riefe. ®ie 2)tabd)en madjen bie Stufgaben. ®ie ©djiiter tjaben fdjone 23iid)er. ®ie ©djiilerinnen redjnen. IV. §})red)iibuttg: ©rufif ormetn. Sagedjciten. ' nož-f, bie Oiad)t. lahek, hka, o leidjt. ' p61noč-i, bie SDtifternadjt. težek, žka, o fd^ttter. ! poldžn-dne, bet SJltitag. ! težaven, vna, o fdjloietig. Dan (den)-dne, bet Sag. jutro-a, bet 9)iorgett. večer-a, bet fflbenb. Dobro jutro! Dober dan! Dober večer! Lahko noč! Zdravo! Srečno! Z Bogom! Vaš služabnik (sluga)! Vaša služabnica! Vaš ponižni služabnik (sluga)! ©uten Sttorgen! ©uten ®ag! | ©uten 9lbenb! ©ute tttadjt! ©ei (feien ©ie) mir gegrujjt! ©tiidauf! 9ieife (reifert ©ie) glfldftidj! Sebe (tebet) leotjt! 9Kit ©ott! Bfir ®ienet! Btjre ®ienerin! untertljaniger ®iener! $tc Sefdjlfornt be§ Inlf^citttiorteč. §. 16. ®ie SSefe^Ifornt (Stnperatib) bež §iIfgjeittoorteS tautet: ®injabt. 3i»eijabt. SBietjatjl. 1. — 2. bod-i fei (Babe) bu 3. bod-i bod-i-va toeibt. -ve bdd-i-ta n. -te fadjt. - bod-i-mo b6d-i-te *) Bukve — bukev ptač ®itd)) ift ttiir in bet Sieljafif gebranditieff, trie: starši imb mebrere anbete. @loo. ©prack it. Uebungsbuch, 7 . lluft. 2 18 ®urdj bie 33orfe|ung ber ^artifel ne (rtid^t) mirb bie 2Iu8fage »er= neint, ald: ne bodi, fet nidjt; ne bodiva, feientuir (2) nidjt; ne bodita, feiet ifyr (2) nidjt u. f. t». 10. ©ittlidje ©igenf djaf ten, $flidjten, 3 11 ft a n b e. Resnica-e, bie 3Baf)t^eit. pravica-e, ba3 Stedjt. čedn6st-i, bie SEltgettb. delo-a, b.SItbeit, £fjat, 9Berf. djanje-a, bie §aitblniig. beseda-e, bciž SBort. veselje-a, bie greube. žAlost-i, bie Sraitet. čast-f, bie (Sijte. resničen, ena, o ioafjtfjaft. pravičen, čna, o geredjt. previden, dna, o »orftdjtig. ubogljiv, a, o folgfant. sramožljiv, a, o fcfpimfjaft. poterpežljtv, a, o gebulbig. in, unb. milostljiv, a, o gttabig, giitig, fpttboofl. [big. pAmeten, tna, o fiug, »etjlatu Bodi pravičen kralj. Bodi resničen mož. Bodi naša milost¬ ljiva in dobrotljiva gospd. Bodi ubogljiva in sramožljiva dčklica. Bodi previden in pameten mladeneč. Tvoja beseda bodi resnica. Pravica bodi tvoje veselje. Čednost bodi tvoja čast. Vaše djanje bodi pošteno. Vaše delo bodi pravično. Ne bodi nehvaležen sin. Bodiva previdna vodnika. B6dive pravični učenici. Bodita milostljiva varha. B6dite poterpežljivi služabnici. Bodimo pravični in resnični možje. Bodimo poštene in pa¬ metne hčere. Bodimo marljivi in ubogljivi učenci. B6dite pre¬ vidni in pametni kmetje. Bodite ponižne in sramožljive device. Ne bodite neubogljivi in hudobni otroci. 2)cr SSofatiu be§ §attf)P unb 23citt)orte3. §. 17. 3)er 23ofatiu ift fiir aUe gafjlen unb ©efdjtedjter gletd> bent 9Jontinati»; nuv Krist (CfjriftuS) fjat im SScfatio: Kriste! ©benfo tft ntandjmal: brate, o 33rttber! sine, o ©oljit! u. f. tu. ju Ijorett. 11 . St,vamik-a, ber ©djopfet. vladAr-rja, bet DJegent. rednfk-a, bet (Stttaljrer. sodnik-a, bet (Rihter, pastir-rja, bet §itt. kristjAn-a, bet (5f;tifl. pomočnik-a, bet §etfet. svetovavee-vea, bet fflatlj' gebtr, 9latlj. ©eredjter ©ott! fet uufer barntljcrjiger fliidjter. ©djbpfer! fei unfer (šrnaljrer unb §etfer. £) (S^iriftuS! fet uufer guter §irt, SRatljgeber unb giiljrer. tenig! fei etn gerectiter 9tegent. Sieber grettnb! fei ein banfbarer ttnb braner ©oljit. SDtabdjen! fet eine folgfame unb brane Sbdjter. SHnber! feib foigfam unb getjorfam. Biinglinge! feib redjtfdjaffene unb fromme ©Ijriften. Sanbleute! fetb fleifjig unb arbeitfam. ©olbaten! feib mutljig unb barm= tjerjig. Sttngfrauen! fetb bemiitljig unb fdjamfjaft. ©djiiler! fetb nidjt nadj= taffig. ©c^ulertnnen! feib nidjt faut. 9)ianner! feib meine treuen 9iat1jgeber unb Seiter. ffrettnbe! feib meine §etfer unb SBefdjiifser. Ste SBefellform be§ Bcittoorteš. §. 18. i£>ie Sefcljlform toirb »on ber ©egentuart abgeteitet; man »ertoanbett ndndidj: 19 a) fcaS -aill in -aj, at8: delam — delaj, arbette; kuham — kuhaj, fodje ; risam — risaj , jeidjne; b) baS -eill unb im in i, cit8: ljubim — ljubi, Itebe; nosim —nosi, trage; pišem — piši, fdjreiBe; c) ba§ Betonte em in ej, at8: jčm — jčj, if«; povem — povčj, fage. d) ®te 3dtn)i3rter aufjem unb jim mit »orauSgebenbem ©elbfttaut (menn fie in ber 9Jennfonn nidjt iti tjaben), merfen n ur ba8 e m unb im ab, «t§: pijem — pij, trinfe; spoštujem — spoštuj, efjre; stojim — stoj, ftet;e. d n ber 3«ei= unb Shetjatjt treten bie gctooBntictjen ^erfonatenbungen, mie in ber ©egentoart, Ijinju, atS: 1 . - 2. del-aj (arbeite) 3. dčl-aj 1. dčl-aj-va toeibt. -ve 2. ddl-aj-ta u. -te 3. — fad;l. - 1. d41-aj-mo 2. del-aj-te 3. - ©injaljl. ber-i (ties) ber-i ber-i-va meiBt. -ve ber-i-ta u. -te - fadjt. - ber-i-mo ber-i-te uč-i (tetjre) uč-i uč-i-va meibt. -ve uč-i-ta u. -te fadjt. — uč-i-mo uč-i-te Jlnmtrkungctt. 1. $ie 3dtmorter ouf -čem unb -žem (9iemt= form -či) erBjaltert in ber $efel;tform c unb z, atS: rečem — reci, fuge; pečem — peci, Bade; strižem — strizi, fdjcre; veržem — verzi, loirf. 2. 3 e 'ttoorter auf im, metdje in ber ©egenmart ben ®on anf ber @nbfil6e t;aben, Betonen in ber 23efe^lform bie toortetn, melctje gieidj ben beuifdjert SBorterit auf geit ttnb feit Sigenfdjaften itnb Sujlatibe bejet^iten, atž: čist — čistčst, bie tReingeit. lep — lepota, bie ©djongeit. pobožen — pobožnost, bie grommigfeit. nedolžen — nedolžnost, bie Unfdjitlb. pravičen — pravičnost, bie ®erecljtigfeit. star — starčst, baž Sllter. mlad — mladčst, bie 3 n g ettb. svet — svetčst, bie Jpeiligfeit. dolg — dolgost, dolgota, bie tange. kratek — kratkost, kratkota, b. .ffurje uftt>. (Sitiige Irenige fittb mitteifi bet Silbe -oba gebilbet, aiž : gerd — gerdoba, bie §df8li^feit, Slbf^euli^feit; len — lenoba, bie gaitlfjeii u. f. t». Ljubi moj sin! ljubi resnico in sovraži gerdo laž; resnica in pravica bodi tvoja čast, laž in krivica tvoja sramota. Ljubi zmer¬ nost in varčnost; zmernost in varčnost ste lepi čednosti. Delaj in moli; delavnost in pobožnost Bog blagoslovi in plačuje. Spo¬ štuj očeta in mater; oče in mati so tvoji dobrotljivi in skerbni starši. Sovraži greh in hudo djanje; greh je veliko zlo. Mladost! spoštuj starost. Ljuba učenca! učita se in bodita pridna. Govorita resnico in sovražita greh in krivico; odkritoserčnost je lepa čednost, laž- njivost gerda gerdoba. Mladenči in deklice! ljubite ponižnost in sovrdžite prevzet¬ nost; ponižnost je vaša lepota, prevzetnost vaša sramota. Možje in tovarši! čislajmo pobožno djanje in bodimo zvesti kristjani. Ljubimo čednost in sovražimo greh; greh je velika sramota. M6- limo in delajmo in častimo Boga. Živina-e, baž 93te£j. vert-a, bet @atten. njiva-e, bet SIcfer. trata-e, bie giur. 13. SlufgelbunbSBi | trava-e, baž ®ra3. seno-a, bas Jgeii. cvetlica-e, bie SBlunte. roža-e, bie 9?ofe. rodoviten, tna, o ftudpBat e f e. ! žito-a, baž ©etraibe. drev6 — drevesa b. ©aum. seme — semena, bet Same. venec-nca, bet Stanj. ktip-im, iti faufett. I pas-em, ti toeiben. I sej-em, ati faett. prod-Am, ati »etfaufen. : pletem, plesti itnnbetl; ftedjt. \ or-jem, ati, adetn. terg-am, ati pfjuden.^ . j sad-im, iti pfkitjen. i kos-im, iti mdfjett. žanjem (ženjem), žeti fcpneiben (®etraibe). grAb-im, iti terpen, gufammenredjen. Sanbmann! Bete unb arBeite unb ©ott fegrte beirte SlrBeit. Seftette (odre) ben Sider unb fae ben ©amen. jpauSfrau! fdjneibe ba§ ©etraibe unb redje ba§ §eu jufamtnen. .jpauSIjerr! faufe ba§ frudjtBare fjelb unb ben f^onen ©arten unb eertoufe ben unfrud>t6aren Sider. 9Jfabd)en! pftiicfe bie 9fofen unb S3iunten unb trinbe tranje. šnedjte! ma(iet bas ©raž unb tueibet bas S3ief). 2Ragbe! redjet b a« §eu jufamtnen unb fdjneibet ba§ ©etraibe. tinber! effet unb trinfet unb fpkiet. KnaBen! Betet unb arBeitet; grommigfeit unb SirBeitfamfeit finb (2) fčpone ©ugenben. ©cime unb Stodjter! iieBet unb serebret (acBtet) bie auten Sieitern unb £el)rer, 21 V. Sprtdjubting • Sffiunfdjformetn. Hvala-e, bet ®au!, b. 8ob.I zalivdl-im, iti batltelt. ostanem, ostati 6tei6eil. tek-a, btr 2(bbftit; ®ebeil>ett.' pom&g-am, ati Ijelfen. zdravje-a, bte ©efuubtjeit. : odvern-em, iti abtoeltbett. bolezen-zni, bie Jbranf^eit. | povern-em, iti bergelten. prenes-em, tiertragen; ubert. obv&r-ujem , ovati belfuteti, feeiraljren. ne, ttid)t (fieljt jeterjeti »or bem ausfugettbett 3eitt»orte). Dober tek (Bog žegnaj)! Hvala (zahvalim, Bog lonaj)! Bog pomagaj ! Na zdravje! Zdrav ostani (zdravi ostanite)! Bog daj! Bog ne daj! Bog daj ljubo zdravje! Bog odverni liudo bolezen! Bog daj srečo! Bog prenesi! Bog obvari (ob¬ varuj) ! ®uten 3lppetit (®ett fegne)! ®anf (id; banfe, @ott tonite)! §ilf @ott, @ott I;elfe! 3ur ©efunbtjeit; jmtt 2BoI)tfein! 23Iei6e gefunb (bleiben ©ie gefunb)! @ott gebe e8! @ott gebe e8 nic£>t! @ott gebe bte liebe ©efunbfjeit! @ott toenbe bie bcfe Sranfljeit ctb! @tiid ftuf! ©ott gebe @Iiid! ©ott bepte (betoa^re)! * 2>er 2>(itib bes |m«pb unij Seitoortež. §. 19. ®et' ®atio ftel^t auf bie fjrrtge: toem? ober fiir to en? ttnb toirb gemeinigtid) bor ben 2lffufatio gefe^t. 23iegung§ntufter I. ntannlidjen fiir bie II. toeiblidjen III. fact)!. £aupt= u. 39eitoorter. ©iit§at)l. 3. lep-emutravnik-u lep-i rib-i (nit-i — j lep-emu mest-u gos-i) Stoeijaljl. 3. lep-ima trd,vnik-oma; lep-ima rib-ama (nit- lep-ima mest-oma ima — gos-ema) Sieljaljt. 3. lep-im travnik-om j lep-im rib-am (nit-im i — gos-6m) lep-im mest-om. JI n rn C t K U t) 0 C tt 1. 33ei ber SDeflinajion ber mannlidjen mtb facb= tidjen £>aupttoorter geljt nad) ben Sngtauten c, o, š, ž mtb j ba§ o ber 33ieguttg§enbung ftetS in e iiber; ba§feI6e gilt aud) bon alten iibrigen 33ie= gungsfaden (Onftrumentab unb ®enitib), in benen e§ fidj borfinbet, al«: kralj — kraljev, kraljem, kraljema (anftatt kraljov, krdljom, kra¬ ljema) ; polje — poljem (anftatt poljom), n. f. to. 2. ®až §aupttoort „1 j udje" (jat im ®atib ber S3ielja(il 1 j u d 6 m, ben Seuten. — ®ie (Snbung em (anftatt om) erljalten metft audj jene ein= filbigen mannlidjen ^aupttoorter, toelc^e im ©enitib auf ein betonteS u 22 (ne6en a) enbigeit, alg: grad — grada ober gradu, baljer ber ®atin: gradom neben gradom u. f. m. 3. ®ag JPrnuptoort „gospa“ biegt: gospej, ber Q;rau; gospema, ben (2) grauen; gospem, ben grauen. eiti. | čaj-a, bet Xl)ee. j kava-e, bet .ftaffce. | inleko-a, bie SJlildj. potreben, bna, o ttčtf;tg, notljtoeitbig. koristen, tna, o miglidj. prijeten, tna, o aiigeneljm. vsak, a, o jebet. ! hraber, bra, o tabfer. korist-im, iti mi gen. šk6d-ujem, ovati fdjabeit. primčren,rna, oattgenieffelt. škodljiv, a, o fdjabiid). nevaren, rna, o gefdl)rlicf). služ-im, iti bietten, betbies nett; jutraglid) fein. Človeku je potrebna jed in pijača. Jed in pijača bodi sta¬ rosti primerna. Voda je vsakemu človeku zdrava piiača. Kruh in meso je vsaki starosti zdrava jed. Žganje je škodljivo kmetu in gospodu, hlapcu in gospodarju. Voda služi mladosti in starosti. Dobro vino je staremu človeku zdrava pijača. Kruh je potrčben mladenču, možu in starčku. Sterd j o ^mladosti prijetna, starosti nevarna. Kava je mladosti škodljiva. Čaj služi gospodu in gospčj. Sinoma in hčerama je vino škodljivo. Hlapcema in deklama služi dobro pivo. Gospodoma in kmetoma škoduje močno vino. Voda služi ljudem, polju in trdvnikom. Gospodom in gospem služi kava in čaj, kmetom mleko in voda. Mleko je otrokom in vsaki starosti prijetna in zdrava pijača. Nezmernost škoduje mla¬ dim in starim ljudem. Zmernost je lepa čednost možem in ženam. domž,č,a, e £au«--,ljeimifdj. kisel, sla, o fauer. daj-em, ati gebeti, lieferii. divji, a, e tt>ilb. I grenek, nka, o bitter. I vAr-ujem, ovati fd)tigen,6efcfi. sladek, dka, o fujj. | nes-em,ti tragen; leg.(8ier).| ozn&nj-am, ati »erfuitben. ®ie ®(jiere finb bcm 2kenfd)en notljmenbig. ®ie §>auStf)iere ftnb bem Sanbmanne niifjlidj. ®ie $ulj gibi bcm $inbe bie fiijje unb faurc SJJitdb. ®er £)djd liefert fiir 3ung unb 9tlt (jungen unb atten Seuten) ba§ gcfunbe gletfd;. ®a8 iPferb adert bem Janbmanne baS jjetb. ®aS @djaf unb bie Biege liefern bem 5D?enfd)en ben guten SČafe. ®er §unb bemadjt bem §auS= benn bag §au§. ®ie §enne tegt ber §au8frau bie ntiglicfjen ©er. ®er §a^n eerfiinbet ber 9Wagb ben jungen ®ag. ®ie $augtljiere cerbienen bem tcmbmanne ba§ notjjtoenbige 93rot. ®ie milben ®!jiere finb ben 2Wenfd)en gefiiljrtid}. 23 VI. Sprtlljfibuitg ; Kako ti je ime? 333ie ijetgeft ®tt? ©ie iRtbetlžart: kako mi je ime (»ie fjcijte .id))? kako ti je ime £wie Ijetfefl ©tl? kako mu je imž (trte er)? it. f. le. fgieid) tem !ein Sruber? SPein 23ruber Ijetfjt Jofef. 323ic Ijeifjt betne ©djmefter? fOteinc ©djmefter Ijeijjt 2lgne§. 2Bte l^eigt O^re Srnnte? SJfetne Žante fteigt 9J?artc. 2Bie ^eigen betne Sleltent. 9Jiatti)auž unb SDfargaretlja, 2Bte ift betn guname (fdjreibftbu btct>) ? Ddj Ijeijje (fc^reibe ititd)) $otočnif, 2Bie fdjvetbt fid) betn ©efafjrte? $rang ©terben. 2Bte Ijetjjt btefe ©tabt? SDtefe ©tabt ^eigt ttagenfurt. 2Bie tjeifjt jene ©tabt? Oene ©tabt Ijeijjt (nennt man) Slgrant. Jernej-a, ISartfjottmniua. Jožef-a, 3'ofef. Marjeta-e, Slilargatetlja. Matevž-a, Slattljdu«. Matija-a (e), iSlattjtaž. Gorica-o, @orj. Gradec-dca, ©raj. Ljubljana-e, Saibad). M&ribor-a, SUiarbltrg. i e Silbnitg uitb (Dekani bet* beft^anseigeitben SSehokter. §. 20. ©tefjt ber 93efi^er obe? (Sigentumer eineS @egenftanbe§ im ©eutfdjen im ®enitib o£>ne ein 33eftittitnung€mori , fo ntuji berfelbe im ©fc= 24 ntfdjett ftetd bttrd) etn befifsangeigenbed 23eil»ort audgebriidt tuerben, unb gtoar: a) @tel)t ber 23efif5et obet ©igentiimer im ©enitio ber Singal)! unb ift »on einer beftimmten $erfon bte 9iebe, fo toirb bad 93eitr»ort »on mannlidten unb fitdjlidjen fpauptoortern mittetft ber ©nbnng: ov, ova, ovo (nad) c, bad in č iibergeljt, č, š, ž unb j mittelft -ev, eva, evo), »on toeiblidjen aber mittelft: in, ina, ino gebilbet ald: brat — bratov, a, o 3 . 23. bratov sin, ber @ofyn bed 23ruberd; bra¬ tovi otroci, bie ginber bed 23ruberd u. f. m. pastir — pastirjev, a, o g. 23. pastirjeva palica, ber ©tab bed § trten; pastirjev sin, ber ©oljn bed §irten u. f. to. stric — stričev, a, o 3 . 23. stričev klobuk, ber §ut bed Onfetd; stričeva biša, bad $aud bed Dnfeld u. f. m. teta — tetin, a, o g. 23. tetin vert, ber ©arten ber Sante; tetini črevlji, bie ©djul;e ber Siante u. f. Ir. mati (matere) — mdterin, a, o g. 23. materina obleka, bie gleibung ber UJlutter. , # Bog I)at: božji, a, e unb oče-(oča) — očetov ober očin, a, o. b) ©telit ber 23efi§er im ©enitio ber 23ielgaljl ober ift »on einem Šefice im aUgemetnen bie 9tebe, fo toirb bad 23eitoort »on mannlidjen unb fad)lid)ett fpaupttoortern auf ski, ska, sko (bei einfil&igen toirb (dufig ov — ev eingefcfjaltet) unb »on toeMdjett auf ji, ja, je gebilbet, ald: pastir — pastirski a, o, g. 23. pastirska palica, ber ©tab ber fpirten, ber fpirtenftab. otrok — otroški (fiir otrokski) a, o, g. 50. otroška obleka, bie gleibung ber ginber, ginberlleibung. fant — fantovski, a, o, g. 23. fantovska obleka, bie gleibung ber gnafeen, bie gnabenfleibung. človek — človeški (fiir človekski) a, o, g. 23. človeško stanova- lišče, ber 2 Bo|npla| ber SDJenfdjen, eine menfdjlidje 2 Bol)nnng. berač — beraški (fiir beračski) a, o, g. 50. beraška mavha, 23ettlertafd)e. kmet — kmečki ober kmetovski, g. S. kmečka hiša, bad 23auern= Ijaud. riba — ribji, a, e, g. 23. ribje oko, bad gifdjaitge, bad Sluge ber gifc^e. tiča — tičji, a, e, g. S. tičje petje, ber ©efang ber 23ijget, berŠogeh gefang. 16. 5D i e £ I e i b u n g. Obleka-e, bie Jlietbmtg. odeja-e, bte $ecfe, §ufle. suknja-e, ber 9tod. plašč-a, ber SKontet. klobuk-a, ber §ut. hlače— hlač (pl.) bte Jjcfen. srajca-e, bač Jpemb. i persnik, pruštof-a, b. 2Be|le. črevelj-vlja, ber @<$uf). škornja-e, bet ©tiefel. nogavica-e, bet ©trumpf. rokavioa-9, bet §(tttbfcf)ill). cčl, a, o gang, mtoerfeljrt. | čeden, dna, o reitiltc£), ne«. ! bogkt, a, stergan, a, o gerttjfen. I priprost, a, o etnfadj. | u b6g, a , reven, vna, o armfelig, dtmlicl). o retdj. o arm, itrmttcf). 25 Gospodova obleka je nova in bogata. Kmetova suknja je priprosta in čedna. Otrokova obleka bodi priprosta in cela, ne bogata in stergana. Učenikovi sinovi so kr&ljevi služabniki. Ma¬ terin in očin oče je naš ded; črnina in materina mati je naša babica. Tergovčevi sinovi so nehvaležni otroci. Gospodovi plašči so černi, gospodičine rokavice so rumene. Gosposka obleka je bogata, kmečka je priprosta. Fantovska in dekličja (dekliška) obleka bodi čedna. Cesarski vojšaki so hrabri možje. Otroška obleka je nova in čedna. Otroške srajce, fantovske suknje, mladenške škornje in moški plašči so novi. 17 . Duh-a, bet ®ei)1. duša-e, bie @eele. truplo-a, bet itctper. [ seree-a, bab ^etj. vest-i, bab ©etoiffett. življenje-a, bab Cebett. sinert-i, bet Sob. molitev-tve, bab ®ebet. bogastvo-a, bet Dteidititm- dušen, sna, o getjlig. J gotdv, a, o getoifb; ftdjer. ! umerjdč, a, e fierbltd). duhoven, vna, o geijtlid). j posveten, tna, o trbife^. minljiv, a, o »erganglid^. ®ie ®aitf£>arfeit bež $inbež erfteut baž ^terj ber SJtutter. ®ie Unbanfbarčeit bev Slinber betriibet baž £>erj bež 23aterž. ©n reinež @e- tniffen unb ein unfdjutbigež $evj ift ein grošev 3teid)tum ber 9Kenfd)en. ®a§ ?eben ber 5D?enfc^en ift furj unb ungettnfž. ®ie ©eete ber ®i)iere ift fterblidj, bie ©eete bež SOženfč^ert ift unfterbtid) unb unoergangtid). @ott betotmt ber 9Jienfd)en gute ®I)aten unb bejtraft bie bofen. ®er menfdftidje Sbtper ift ein Seri ©ottež. Srbifdje greuben bež Sttenfcfien finb »erganglid); un»er-- gangtid) finb bie geiftigen SBerfe ber SDtenfdjen. ®až ©ebet trcftet baž betriibte (traurige) $erj ber SKenfc£)en. VII. Sprtcffobung : Čegav, a, o? toeffen? trem ge^ortg? Miza-e, ber Xif<$. stol-a, bet @tttl)(. klop-i, bte 93anf. nož-a, bab SSieffet. žlica-e, bet Soflfet. vilice-vilic (pl.), bie ©abel. čegav, a, o? to e ffe It? ® i f d) g e r 5 t tj e. skleda-e, bie ©djuffel. skledica-e, bie Saffe. verč-a, bet Jtnig. skleniea-e(glaž), bab ®iab. kozarec-rca, bet ®e^er. pladenj-dnja, bet Sefler. to e f f e n (Stgeitittm? toent pert-a (u), bab Siifd^tud^. pertič-a, bte ©erbiette. solnica-e, bab ©aljfaft. sveča-e, bie Jtetje. svečnik-a, bet 2eitd)ter. utrinjalec-lea, bie Sicfdbuge. ge f ort? toettt geljotig? ftagt ttndf> bem S8eft|et ober gigentutner cttteb ©egettjiaiibcb, unb bertangt bettfelben, toentt oor bentfelben fettt bcitoortlidkb 53eitimnntngbtoort flel)t, itt bet gorat beb beftj^ anjeigetibctt Steitoorteb, foliji abet im ©ettttib jut Slnttoort. A. Cegav si? B. Jaz sem sosedov sin. A. Cegav je ta nož (kozarec, verč, pertič ... ) ? B. Ta nož je sestrin (hčerin, deklin, gospodinjin, fan¬ tov ...). 2Bem getjorft ®u an? Din ber ©oljn bež 9?adjbar8. 2Bem getjort (toeffen ift) biefež SD?effer (iBedjer, f rug, ©erbiette ...) ? ®iefež SDleffer gefjort ber ©djtoefter (®ocf)ter, itfčagb, $aužfrau, bem Snaben ... ). 26 A. Cegava je una žlica (skleda, skledica, sveča . .. ) ? B. Una žlica je bratova (sestrina, sosedova, učenikova ... ) ? A. Cegavi so noži in vilice? B. Noži so voj sako vi, vilice in žlice babičine. A. Cegav je lepi kozarec (sveč¬ nik, verč ...)? B. Materin (očin, bratov, učeni- „ kov, gospodarjev . . . ). A. Cegava sklenica (solnica, klop, miza ...) je nova ? B. Gospodičina (deklina, hlap¬ čeva, stričeva ...). ' SBcm gebbrt jjener Sbffel (bie ©. pt merfen. (Sbenfo fiat ljudje im ©enitio ljudi. 27 18. ® e r mcttfd^Iid^e S o r p e r. Glava-e, ber &'opf*, b.^aupl.l roka-e, fcie Jpatlfc. | okb-oeesa, *) baž Sluge, jezik-a, bieSunge; ©pracfje. j noga-e, fcec gaji. I uh6-ušesa, baa Ofjr. svetilo-a, bie beudjte. I gl4s-a (u), bie Stimnie; bet kinč-a, b. ©djmutf, b.Sietbe. luč-i, baa 8id)t. ! !£on; ber Saut. dar-a (u), bie @abe, baa zakl&d-a, bet @cf)aj}. I ®efd)enf. _ nebesa — nebes (pl.), bet §immel (2(ufentl)altaort bet ©etigen). človeško truplo je delo božje roke. Človek je kine in glava celega sveta. Življenje je dar nebeškega očeta, stvarnika nebes in zemlje. Ok6 je svetilo človeškega in živalskega trupla. Jezik je podoba naše duše. Vest je glas nebeškega očeta. Zdravje in bolezen je dar Boga očeta. Pobožen sin je veselje skerbnega očeta. Hvaležnost je kinč otroka in mladenča, moža in žene. Cčli svet je delo božjih rok. Bog je gospod nebes in zemlje, ljudi in živali. Ok6 gleda luč nebeških svetil in lepoto sveta. Uh6 posluša sladke glasove veselih fantov in deklic. Lepota ze¬ lenih trat veseli oko malega otroka in slabega starčka. Huda dela otrok so sramota dobrih staršev. Cista vest je lep zaklad mladih in starih. Tel6-telesa, bet 8eib. obličje-a, b. 9lntlij}, ©eftept. lice-a, bteSSange; b.Slnlltp. čelo-a, bie . **) Zob unb 14s baten in bet 93ieljal)l: 1. 5. zobje, lasje, 2. zob, 14s, 3. zobšm, lasem, 4. zobe, lasč — zobi, lasi, 6. zobeh, laseh, 7, zobmi, lasmi. 28 A. Kaj delaš, ljubi moj! B. Pišem. A. Kaj pišeš? B. Očetu list. A. Kaj počne (dela) tvoja sestra? B. Moja sestra bere. A. Kaj bere tvoja sestra? B. Lepe bukve. A. Cegave so lepe bukve? B. Mojega součenca Janeza. A. Kaj počenja tvoj brat? B. Brat naloge napravlja. A. Kaj nareja služabnik? B. Suknjo (plašč, hlače ... ) šiva. A. Cegava je suknja? B. Bratova — mojega brata. 2Baš mad)fr®u, rnein Pieber! ) Dd) fdjreibe. 2Bab fdjreibft ®u? ®em ®ater eiuen 23rief. I 2Baš t^ut beine ©djtoefter? SLReine ©djtoefier liejt. 2Ba§ lieft betne ©dpoefter? j ©n fdjonež 23ud). j 2Bem geI)ort baš fd)one 33ud) ? ! 2Reinem 2Ritfd)iHer Doljan«, iffiaž beginnt bein 33rnber? ®er 23ruber madjt bte lufgaben. 2BaS »evfertiget ber ®iener? (Sr niiljet ben Diod (ben SRantel, bie ; M«« ...). I SBem get>brt ber šRod? i ®ent Sruber — metnem 33ruber. $cr fmufmratito bcč SBcitoorteS. §. 22. ®er Somparatio ober bie II. SSergleidjuugžftufe tnirb gebitbet, toenn ntan an ben ©tarnrn bes 23eitoorteS (ireld)en man burd) Slbtoerfung ber iRominatibenbung i erljali) ši , ša, še ober ji, ja, je anfiigt; bed) mirto jtnifdjen ben ©tamnt unb bie Snbung ši be§ 2Bot)l!langeš toegen bei e i n=unb jtoeifilbigen 33eitoortern meifl ej , bei tnel)rf itb igett aber i eingefdjaltet, alž: lep (lepi) — lepši, a, e fdjoner; slab (slabi) — slabši ober slabejši, a, e fdjtoadjer; moder (modri) — modrejši, a, e toeifer; pravičen (pravični) — pravičniši, a, e geredjter; rodoviten (rodovitni) — rodovitniši, a, e frudjtbarer. ®ie bergtidjenen ©egenftdnbe toerben burd) bie SBbrtdjen: ko, kot, nego (al8) ober burd) baš SSortoort od (mit bem ©enitio) mit einattber oerbunbett; bie i)3artifel ber ©leidjbeit ift: kakor, trie, al$. Bemcrkuttgnt. 1. ®ie einfitbigen SSeimbrter auf cl oertoanbeln babfelbe nad) einem ©elbftlaute in j, nad) einent SOiitiante ftojjen fie eb aber auS, alb: mlad, jung — mlajši, a, e gerd, Ijafblicf), garftig — gerši ob. hud, fdjlimm, arg — hujši, a, e gerji, a, e terd, Ijart — terši, a, e. 2. ®ie SBeimbrter auf g oertoanbeln bab g in ž, alb: drag, tljeuer, foftbar — draži, dražji ober drajši, a, e. blag, ebet, ebelmutbig — blaži ober blažji, a, e. 3. 9?ad)ftel)enbe 33eimbrter auf ek unb o k toerben meift burd) 2lb' toerfung ber Enbftlbe folgenber 2Rafjen gefteigert: kratek, turg — krači, krajši, a, e mehek,toeid)—meči,mehkejši,a,e lahek, lohek, leidjt — leži, laži nizek, nieber — niži, nižji, a, e loži, a, e i ozek, fdjrnal — oži, ožji, a, e 29 sladek, fiif; — slajši, slaji, a, e težek, fdjtoet — teži, težji, a, e širok, fereit — širji, a, e j visok, Ijodj — viši, višji, a, e. tanek, biten — tanši, tanji, tenši, a, e | 4. Uttregelmafjtg loerben gefteigert: dober, gut — boljši, bolji, a, e j majhen, flettt — manjši, a, e dolg, lang— daljši,dalji,deljši,a,e j velik, grog — veči, vekši, a, e. 5. SDlandjntal nrirb ber Somparatie burcf) 23orfei3urtg ber SPartifel bolj (rnefir, beffer) gebilbet, t»a8 Bet ben SDHttelioortern auf de, ec, en ftete geft^efjen foll, ate: goreč, brennenb •—• bolj goreč, a, e 6ren= ttenber; učen, geleljrt — bolj učen, a, o geleljrter. Izba-e, baa Biumier. čumnata-e, fcte ffammet. dvorana-e, ber @fl!. sp&vnica-e, b.@d)iaffammer. veža-e, bte 93or^a[fe, Saube. kuhinja-e, lic 20. ®a8 £>au§. klet-i, bet Keller, zid-a (n), mir-a, bte SUtaUer. stena-e, bie Sffiattb. okno-a, baž gettfler. strbp-a, bet (plafonb. streha-e, iai ®ad). tla-tal *) (pl.) obet p6d-a, ber SBobert. vrata-vrat (pl.), la« £§ 01 . duri-duri (pl.), bie Xf)Ur. prag-a, bie ©djtoette. pež-f, ber Cfett. dv6r-a, bet eg>of. studenee-nca, ber 93rutinetl. Cerkev je lepša in veča ko bogato poslopje. Poslopje je više in širje ko velika hiša. Grad je starši in bogatejši ko poslopje. Cerkev je prostorniša ko veliki grad. Yež v a je širja in viša od kuhinje. Kuhinja je oža in niža ko veža. Čumnata je manjša in temnejša kot izba. Izba je veča in svitlejša ko čumnata. Dvo¬ rana je širja in daljša ko izba. Streha je viši ko zid. Vrata so veča ko duri. Duri so manje ko vrata. Streha je bolj rudeča ko stena. Bajta je bolj priprosta ko hiša. Zidana hiša ima veče izbe od lesene bajte. Veliko poslopje ima veča okna in vrata ko priprosta kmečka hiša. Mesto itn ti lepše in bogatejše hiše in po¬ slopja ko priprosta vas. Studenec ima boljšo vodo ko potok. Cerkev ima lepša tla in viši strop ko bogata dvorana. Zlato-a, baS @o!b. srebro-a, baž ©tlber, železo-a, iag (Sifell. jeklo-a, ber ©taljl. 21. SDItnerale. svinee-nea, bctž Q31et. bakc-r-kra, bas Kttbfer. kositer-tra, betS 3mn. demant-a, bet ®tatttattt. kamen-mna, bet ©tein. dragi kamen-mna, b. (Sbelji. pčrst-f, bte ®enbiger ate 3 U( J er - $er ©njierlatito bc§ žBeitoortcž. §. 23. ®er ©uperlatitt ober bie III. tBergteidjungSftufe toivb gebilbet, meitn man bem Eomparatio naj ober nar »orfetjt, ate: lep, fcfyon — lepši, najlepši; imeniten, toidjtig — imenitniši, najimenitniši. 3ft ba§ S3eitoort etn Stlitteitoort, fo toirb bemfel6en in feiner unge^ fteigevten g^nt najbolj (ant meiften) norgefe( 3 t, ate: učen, geleljrt — bolj učen, najbolj učen n. f. to. 3ur Sejeidjnung einež feljr l;ot)en ©rabeS bienen: a) zelb, zlo, feljr; kiti, silno, močno, jako, ii6er = auS, aufjerorbentlid), ate: zelo vesel, feljr »ergniigt; silno žalosten, iiberatte betrubt; b) bie ŠBorfiteen pr e-, feljr, Ijčdjft ober vsega-, alt*, ate: premoder, Ijodjfttoeife; preljub, »ielgeliebt; vsegaveden, aHtoiffenb. ®ie Sorftibe pr e- »etleihtfeineni Seitoort oft bie Sebeuiung bež 3 u tt t e t ober 3 n in e n i g, ate: premajhen, ju flein; preozek, ju fdjmal. Stvar-i, bab ®efd)obf. rež-i, bab ®ing, b. Sadje, lastndst-i, bie Sigenfdjaft. 22. 3 u P“ ni 5 0. mir-a (u), bet fttiebe. pokoj-a, bie {ftttlje. ljubezen-zni, bie Siebe. sovražnik-a, bet geiltb. sovraštvo-a, bie geittbfdjafl. zdravilo-a, bie SIfjnei. miren, rna o fdeblidj. | tih, a, o jiifi, tnfjig. | pokojen, jna, o tufpg. Mirna včst je največa sreča, nemirna vest največa nesreča. Or6h je najhujše zlo. Življenja največe veselje je ljubezen, naj¬ boljši zaklad zadovoljnost, najslajše blag6 ljubo zdravje, najboljše zdravilo dober prijatelj. Največa sramota otrok je nehvaležnost. Najlepša obleka je tiha ponižnost. Prelepa ponižnost bodi mla- denču in devici najlepši kinč. Modrost daje mladini največo čast. Nezmernost je najhujši sovražnik človeškega zdravja. Kdo je boljši, kdo dobrotljiviši ko oče nebeški? Bog je naš predobrotljivi oče. Pravičnost je najimenitniša lastnost dobrega vladarja. Hudobni ljudje so zelb nesrečne stvari. Najmanjše in največe reči so božje stvari. Čhs-a, bie Seti. leto-a, bab 3aijr. mdsee-sca, bet SDJonat. teden-dna ) . . , neddlja-e j ble 23. ® t e 3 e i t. pomlad, vigred-i,b.8tuf)ling. leto, poletje-a, b. Sommet. jesdn-i, bet JperBfi. zima-e, bet SBinter. god-a (u), bab ^eji. ura-e, bie ©tunbe. minuta-e, bte Ullinute. trenutek-tka, bet Slugenblttf. letni čas-a, bie Saljrebjeit. praznik-a, bet fjeiertag. dan, bet ®er Šolal bc§ -§aujjt= unb fBehtiorttto. §. 24. Ser Sofat fteljt attf bie Srage: to o ? unb jtoar uiemato oljne ein Slortoort. *) SBirb gefe|t, roctm tein anberež gragcirott tm <8afe »crloninit; tit Stebenfa^en beift eg 06, ato fflitibetoort obet. I. mannlidfen 32 (pri) lčp-em log-u 23 i e g u n g ž m u ft e r fuc bie II. meiblidjen (5itijal)l. lčp-i rib-i (nit-i — i gos-i) BttetjatjI. III. fac^t. £>aupb u. 23eimorter. lep em mest-u (pri) lčp-ih logi h (pri) lčp-ih logih lep-ih rib-ah (nit-ih goseh) ®ie(ja()l. lčp-ih rib-ah (nit-ih gos-eh) lep-ih mest-ih lčp-ih mest-ih. Jlunutkuttjjett. 1. 23or nadjfotgenbem i get)t bet ber 23iegung ber Stammaužtaut k gerne in c itber, g aber in z (tefsterež jetocb meift nur boi ben 23eitoortern), atž: roka, bie §anb — na roči, an ber §anb; velik, grofj — velicih, velicimi; drag, trener — drazih u. f. to. ®iefer 2Bed)fet finbet bei ben manntidjen unb fiidflidjen SSeimortent mandjmat aud) im @eniti», ®ati» unb Sotal ber Gšinjafd ftatt, atž: velik — velicega, velicemu, velicem; drag — drdzega, drsizemu, drazem. 2. ®ie meiften einfilbigen manntidjen fmuptmorter mit bem ©enithv aužtaut u betommen im Sofat ber 2$ietjal)t gerne čil anftatt ih atž: grad — v gradeh, in ben 23urgen; mož — pri možeh, bei ben SOiannern. Sbenfo l)at ljudje im Solat: ljudeh, otrok aber otrocih. ŠBortubrtcr Ulit beut Solni. ®en Solat regieren (unb jmar o unb pri jeberjeit, bie iibrigen auf bie Srage: tv c?) bie 33ortobrter: na, o, ob, po, pri unb v; na, a n, auf, in bejcidjnet im atlgemeinen ben Ort, mo etmaž ift ober gefdjietjt, atž: na gori stojim, id} ftelje auf bem SBerge; na mizi leži, e8 tiegt auf bem ®ifd)e; na vertu sedim, id) fige im ©arten; na Koroškem bivam, id) tjatte m id) in far n te n auf. o bejeidjnet a) gteic^ bem beutfdjen: u ut, bei, ju, jur 3 e ^ au f Srage mann? ben geitpunft einer ®ljatigteit, atž: o godu, jur 3eit bež Seftež; o novem letu, ju Dleujafjr; o jeseni, im §erbfte, jur $eit bež tperbftež; o nevihti, bei einem ©emitter; t b) gteid) bem beutfdjen: »on (tat. de) ben ©egenftanb, »on bem bie Diete ift, a (d: govorimo o tvojem bratu (o tvoji sestri), mir fpredjen »on beinem SSruber (»on beiner anbtung, atž: ob dveh, um jmei U£)r; ob novem letu, ju Dleujafr; b) bie 9iat)e gteid)bem beutfd;en an, bei, tdngž, atž: ob cesti, an ber ©trafje; ob morji, tangž bem Dfteere; ob reki, am Stuffe. 33 po Bejeidjnet a) gleid) bcm beutfdjen: „an, in" bett Ort, too etne §attblung ftattfinbet unb ftef)t anftatt na ober v bei aHen 3 e itobrfern ber 93 e= h) e g itn g, ate: po gori hodim, idj gelje auf bent 93erge l)erum; po mizi skače, eS fpringt am Šifdje berum; po vertu se spre¬ hajam, id) gefye im @arten auf unb nieber; po Koroškem po¬ potujem, id) reife in Karaten; b) gteidj bent beutfdjen: nad), an, jufolge, genta§, burdj, eine 3 e ib ben (SrfenntniSgranb ober baši fDfittel, ate: po treh mes¬ cih, nad) brci 50?onaten ; po petji spoznati, am ©cfange erfennen ; E o navadi, na$ ber ©emobnljett; po pošti, burd) bie f|3oft; po lapcih, burd) bie Knedjte. pri, bei, bejeicbnet bie SRčibe in 93epjg auf einen anbera ©egenftanb, ate: pri očetu, bet bem Šater; pri m&teri, bet ber fUfutter; pri lju¬ deh, bei bett Seuten; pri hiši, bet bent tpaufe. v bejeidjnet a) gteid) bem beutfd)en „in" auf bieffrage: to o? ben fRaum, in bem ettoaž ift ober ftattfinbet, ate: v gori so rude, in bem 93erge finb SKineraiien; v hiši sedim, id) fitje in bem §aufe; v mestu živim, icb lebe in ber ©tabt; b) gteid) bem beutfd)en „binnen, in" auf bie Srage: toann? ben 3eitpuntt einer fpanttung, ate: v dveh letih, in jtoei 3at)ren; v novem letu, im neuen 3a()re. 24. ® i e 91 a t u r. Natora-e ) .. m , tica-e, ber SBogel. evet-a (d), bie Stute. Narava-e 5 c j riba-e, ber gifd). i zal, a, o zrak-a, bie Suft. rastlina-e, bab ®ett>a<$alt ftdj auf fjofien 9Ityen auf, ber 2BoIf auf grojjen ©Senen. tpirfdfe, 9?ef)e unb §afen leSen in bem SBalce. ®a§ ©tdjprndjen tnoljnt auf 33aumen, ba§ SBiefel in Čodjern unb SRauern. ®er SRautourf Ie6t in ber Srbe. ®en 23iHidj finben mir auf 93aunten, ben -Sget unb ben ®adjž in tiefen Socf)ern. ®er gudjž Iie6t fteine 2Bat» bungen Sei ben ®i3rfern unb fangt £ufyner unb anbere fleinere ®fyiere Sei ben £>aufern unb in SBalbern. X. Spredjitbttttg: Kjč? mo? ©eratfjfdjaften. P41ica-e, ber ©tod, ©tab. ščet-f, bie fflutjh. ključ-a, bet Gdjtujfel. dežnik-a, ber tJtegenfdjirm. »karje-ij (pl.), bie ©djere.i pipa-e, bie ijBfeife. solnčnik-a, b.@omienfct)irni. britva-e, bab {Raftermeffer. j tobdk-a, ber Subat. glavnik-a, bet jtatnm, | perstan-a, ber Sftittg. j tob&čnica-e, bie Sabafsbofr. dom4, ju §aufe. gori, o ben. notri, batin, — noter, tjitteut. doli, unteit. nekje, irgenbtoo. i povs6d, uberaft. tu, tukaj ba, l)iet. tam, tamkaj, bort. vne,braujien — vfen, fjinauS. A. Kje je moja p žilica (ščet, to¬ bačnica, britva . . .) ? B. Vaša palica je tam pri mizi. A. Kje je miza? B. Miza je v izbi pri oknu. A. Sestra! ali slišiš? Kje je moj dežnik (solnčnik, glavnik ...?) B. Notri v izbi na klopi ob steni. A. Kje vidiš moj perstan (ključ, plašč, klobuk ...) ? B. Perstan je na mizi (klopi, stolu, svečniku ...). A. Kje imtlš moje škarje in moje ^ščeti ? B. Škarje imžim domi in ščeti tu gori v izbi. A. Kje imaš nože in vilice? B. Noži so v kuhinji na stolu pri peči, vilice pa notri v čumnati na oknu. 2Bo ifl rnein ©tod (meine 33iirfte, ®a6afžbofe, Stafiermeffer...)? 3I)r ©tod ift bort Set bem ®ifdie. 2Bo ift ber ®ifdj? ®er ®ifdj ift im Binttner & e i Sem genfier. j ©djteejier, Ijorft ®u? 2Bo ift ntein SRegenfdjirm (©onnenfdjirm, Saram ...)? ®arin im 3tmmer anf ber San! neSen ber SBanb. 2Bo fie^ft bu meinen 9ting (©djliiffef, SRantel, £>ut ...) ? ®er fRing ift auf bem ®ifd)e (auf ber 23anf, bem ©tuljle, čeudjter...). 2Bo (taft ®u meine ©djere unb meine 23iirften ? ®ie ©^ere IjaSe ic^ ju £>aufe unb bie Siirften oSen im 3tnmter. 2Bo Ijaft ®u bie SReffer unb @abeln? ! ®ie SReffer ftnb in ber iiid?e auf bem ©tufde Seim Dfen, bie @a= Seln aSer barin in ber tarnmer auf bem genfter. 35 $er ^nftnimentrtt bež mtb Seimortek §. 25. ®er Snftrumentat fte£)t gemeinigtid) auf bie gragen: mit toem? to orni t ober id o? unb jtoar, toie ber Solat, niematž oljne etn ©ortoort. ©iegunggmufter fftt bie II. toeibtidjen III. fadjt. §aupt* unb ©eitoorter. I. miinntidjen (z) lep-im log-om (z) 14p-ima log-oma 16p-o rib-o (nit-io — Ibp-im mžst-om I g°s-j6) ' ! 3»etjabt. lep-ima rib-ama (nit- i 15p-ima raest-oma ima — gos-ema). | (z) lep-imi log-i aSielgabt- lbp-imirib-ami (nit-imi j — gosmi) 15p-imi mest-i. JI mn e r ku It 8 E it. 1. Me miinntidjen §auptmorter, bie im ®ati» ber ©ieljatjt bie §orm 5m unb im Solat -eh auftoeifen, er^atten im 3n» ftrumental mi anftatt i, atž: z možmi, mit ben SOiannern; z ljudmi, mit ben Seuten; med zobmi, jtoifdjen ben 3al)mn. 2. 2J?et)rfit6ige toeiblid)e fpaupttoorter mit ber ©enitioenbung i ertjatten im flnfirumental ber SSietjatjt bie ©nbung mi anftatt imi, at£: lastnbst, bie ©genfdjaft — z lastnostmi; piščal, bie f|5feife — s piščalmi, mit ben ©feifen. ©ne SluSnaljme bitben jebocf) alte jene mefjrfitbigen SBorter, bie im ©enitio ben tpatbttolat e aužftojjen, atž: bolezen, bie Kranltjeit — z boleznimi, mit Stranitjeiten. a5oriuijt4cr mit km Snftramental ®en Snftrumentat oerlangen (unb jtoar s (mit) jebergeit, bie iibrigen auf bie fjrage: to o?) bie 23or= tobrter mbd, nhd, pod, pr5d, s unb zk inM begeic^net, gteid; bem beutfdjen: jtoifdjen, unter, nad) ben ©ranjen ben Ort, »o ettoaž ift ober ftattfinbet, at§: med ljudmi, unter ben SDJenfdjen; med gorami, jtoifcfjen ben 33ergen; med stezama, jtoifdjen ben (2) ffitfjtoegen; med hišo in hlevom, jtoifdjen bem SBoljn* «nb SEBirtfdjaftžgebaube. nid begeic^net, gteid) bem beutfdjen: iiber, ob e rij alb, ben Ort ober ©tanbpunlt iiber einem anbern ©egenftanbe, atS: nad durmi, liber ber Sljiir; nad mestom, iiber ber ©tabt; nad ljudmi, iiber ben Seuten. pdd, beutfdj unter, unterfjatb, begeid^net ben Ort ober ©tanbpunlt unter einem ©egenftanbe, int ©egenfafee ju nad, atž: pod dreve¬ som, unter bem ©aurne; pod nogami, unter ben giifjen; pod streho, unter bem ®ad;e; pod vodd, unter bem SBaffer. 3 * 36 prM, »or, nennt ben Ort an ber »orberen ©eite eine§ ©egenftanbež, ate: pred hišo, bor bern §aufe; pred vertom, bor bem ©arten; pred očetom, »or bem 2?ater; pred očmi, »or ben 9lugen. S (»or ©elbftlauten mtb metcfjen SOMauten z, »or nj audj ž) mit — 6e* geidjnet eine ŠBerbinbung, ©emeinfc^aft ober ©egleitung, ate: s sinom, mit bem ©oljne; z bratom, mit bem 53ruber; s tico, mit bem SSoget; z roko, mit ber §anb; ž njim, mit ifpn. Z&, fjtnter, baž ©egentljeil »on pred, nennt ben Ort an ber ((interen ©eite eineš ©egenftanbeS, ate: za hišo, tjinter bem ipaufe; za vertom, Ijinter bem ©arten; za drevesom , (inter bem Saume; za hribom, Ijintet bem §iigel. ®xe Sortoijrter: na, ob, po, v — med, nad, pod, pred unb za, bie auf bie grage to o? ben Sofal ober ■Snftrumentat forbern, regteren auf bie jjrage: molj in? ben $tflufati», ate: na morje, auf ba§ SD?eer;'v morje, in ba8 9)ieer; pod drevč, unter ben 33aum; pred sovražnika, »or ben geinb; za vert, ((inter ben ©arten. — Slufjerbem bejeicbnet po mit bem Slffufatio audj: um (jemanben Ijolen) unb za, fiir (lat. pro), ate: idi po brata, gelje um ben S3ruber; idi po sestro; ge(e um bie ©djtoefter; delam za mater, id) arbeite fiir bie SDlutter; za sina in hčer, fiir ben ©oi;n unb fiir bie ®odjter. 26. iOieine §eimat. Domovina-e, baž©aterlanb. : kraj-a, ber Dri; bie ©egettb. steza-e, bet gujštoeg. domačija-e, bie ^eintat. pot-a, ber 2Beg. skedenj-dnja, bie ©peline, dežela-e, baž Sanb. j eesta-e, bie ©trape. hlev-a, ber ©tafl. stojim, stati, (iepetl. ] derž-fm, ati Ijalten; fuljren. j kip-im, eti ragen, embor* lež-im, ati liegttl. i tečem, teči fiiejjen ; laufetl. j ragen; fteben. Moja domačija je v najlepšem kraju cele dežele. Na prijaz¬ nem hribu stoji zala v&s med lepimi travniki in rodovitnim poljem. Nad vasjo kipi v nebo visoka gora s čistimi studenci in potoki; pod vasj6 je bogato polje z najlepšimi njivami. Za vasjd je gozd in tu pdsejo po zelenih tratah veseli pastirji vaško živino. Pred vasjo teče velik potok s prečisto vodo. Potje v vas so široki in čedni in velika cesta derži ob gori v mesto. Moj dom stoji na najvišem hribu v dolini. Hiša je prijazno poslopje; pred hišo je lep dvor in na dvoru studenec, za hišo velik vert s sadjem in s cvetlicami. Pri hiši je skedenj in pod skednjem so hlevi za živino. 27. ®Ijattgfext be§ Siirperš. Ud-a, baž ®lieb. j služba-e, bet Sienfl. 1 vročina-e, bie breme-ena, bie fflurbe, Sofij toplota-e ( .. hlad-a (u), bie čbufite. opravilo-a, baž ®ef$aft j gorkota-e \ il!e ® atme ' mr az-a, bie italte. toP e h pla, o £ mo™, vro ®> a , e Ijeif. mlačen, čna, o lau. gorek, rka, o ) ' | hladen, dna, o ffilfi. merzel, zla, o faii; frifc^. razen, zna, o — raznoter, a, o serf^ieben , manigfaltig. 37 2Wit bem Sluge unter ber ©tim fdjaue idj bie ©djbnljeit bet 3>inge auf grben unb ant tfjimrael. 5£Rit ben Gljren £>bre id) bie ©timmen ber SBJenfdjen unb ben ffijjen ©efang bet Sloge! auf bent $elbe, im 2Balbe unb unter bem tpimmel. iDIit ber 3 U!, 3 e 3K«nbe tobt bet SDlenfdj unb mit bem 3)lenfi(se unb talte. -3ebe8 @lieb unfereS Sorperg Ijat etn angemeffeneS ©efdjaft. XI. Sprctfjubmtg: Kam? moljiu? Sem, le-sem tjer, bie't)er. j noter, ^ittein. nikamor, nirgenboljin. tje, tje-Ie t)in, domu, nad) £aufe. kviško, aufleattž. yisn, Ijtnauž. j nekam, irgenbtooljm. I drugam, anbergSt>ol)in. sem ter tje, auf unb at, |tn unb f)et. grem, iti goljen. pelj-em, ati fii^ren. ; jezd-im, iti teiien. pridem, priti fomttlfn. pelj-em, ati se fa!)ren. hit-im, eti eilen. pojdem, pojdeš u. f. tu. tdj rcetbe (bu mitji) nefitnen tt.f. to. ©o mie: pojdem erljalten audj: peljem, jezdim, hitim unb nodj anbere 3eitmorter ber 23emegung burd) bie ^ufammenfe^ung mit bem 3?or= morte po bie 33ebeutung ber 3tduttft, alž: popeljem, id) merbe fiiljren; pohitim, id) merbe eilen u. f. m. A. Kdo gre le-sem ? j B. Moj dragi prijatelj. A. Kam pojde? B. Tje v mesto se popelje. A. Kam ti poj deš? B. Na vert po očeta. A. Kam tvoja sestra pohiti? B. Sestra pojde v terg po teto. A. Kam se popeljete s fanti? B. Ven na polje po žito. A. Kam pojezdi vaš brat? B. V gozd ali na travnik. A. Kdm poj dete? B. Grem domu (noter v hišo. nekam .. .). 2Ber tommt baljer gegangen? SRein tljeuer greunb. SBoljin toirb er geben? £in iu bie ©tabt mirb er faljren. 2Bol)in mirft 35u ge^en? 3n ben ©arten um ben 3?ater. 2BoI)in mirb beine ©d)mefter eilen? ®ie ©djmefter gef)t in bie ©tabt bie ©aitte Ijolen (um bie &ante). SBoljin merbet iljr mit ben S?naben fafjren ? ^inauž auf baS f^elb um baS @e= traibe. SBoljin reitet 3I)r Sritbec? 3n ben 2Balb cber auf bie SBiefe. 2Bof)in be§ 2BegeS? 3d) ge£>e nad) §aufe (Ijineirt in’8 $auS, irgenbmo!)in ...). 2)er Zenitih mit Sormiirtcrn. §. 26. 3)en ©enitib cerlangen: brez, bez, bejeid)net, gleid) bem beutfdjen o b n e (in 3ufammenfe£ungen lož) eine SSerau&ung, ein gnt&eljven, ali: brez dela, oljne 'Jlrbeit; 38 brez vode, oljne SSSaffer; brez staršev, oljne 2Icltern, alternlo«; brez konca in kraja, oljne Slnfang unb Snbe. (lo, bi«, bi« ju, bi« an (lat. usque ad), ju, gegen bejeidjnet: a) bie ©range einer Sljatigleit eine« geitraume«, at«: do mesta, bi« jur ©tabt; do smerti, bi« jum £obe; do hiše, bi« junt §>aufe; ober b) ba« giel einer ^janblung, al«; ljubezen do Boga, bie Siebe ju ©ott; ljubezen do staršev, bie ?iebe ju bett Heltern. iz a u «, Bon (lat. ex) bejeidjnet: a) bie fftidjtung Bon innett na<| aufjen im ©egenfage ju v, at«: iz zemlje, au« ber Srbe; iz groba, au« bem ©rabe; iz hiše, au« bem tpaufe; b) ben ©toff, au« tneldjem ettna« befteljt, al«: iz lesa, au« tpolj; iz železa, au« ©fen; iz samočistega zlata, au« lauterem ©olbe; ober c) ba« SDfotio einer tpanblung, al§: iz ljubezni, au« Siebe; iz sovraštva, au« geinbfcfjaft; iz dobre volje, au« freiem SfiMUen. Iz »erbinbet ftdj mit ben 93otn>ortent: med, nad, pod, pred unb za in: izined (zmed), unter, au«, au« ber UKitte; iznad (znad), »on oben bintteg; izpod (spod), »on unteu tjerau«; izpred (spred), »on »otn Ijinloeg; izza »on fjmten Ijersot, al«: Kdo izmed ras? SEBer au« eud) (eurer SDJitte)? izza gor, ijintet beu ®ebirgen fieroor u. f. 1 ». od B o n (lat. ab), Bor bejeidjnet: a) ben 2tu«gang«punft einertpanblung, im @egenfa|e ju do, al«: od mesta, Bon ber ©tabt; od vasi do vasi, Bon ®orf ju ®orf; b) bie Urfadje ober ba« fDiotiu einer $anblung, in loeldjem §a'fle e« and) ganj toegbleiben fann, al«: od mraza ober mraza trepečem, id) jittere ocr ftalte; od vročine ober vročine zemlja popoka, oor ber tpi(je fpaltet fidj bie Srbe. s (Bor ©elbftlauten unb tneidjen SKitlauten z, Bor nj audj ž) Bon, fjerab Bon (lat. de) bejeidjnet bie fRidEjtung Bon o ben nad) unten unb ifi oott iz tno£)l ju unterfdjeiben, al«: z mize vzeti, Bom Sifcfje neumen — iz mize vzeti, au« bem ©ifdje neumen; z gore, Bont Serge Ijerab — iz gore, au« bem 33erge. Slujjer btefen eigentličEjen Sortoortern oerlangen ' ben ©enitio nod) mefirere anbere al« Sonoorter gebraudjte giaupb ober iftebentnorter, Bon benen bie Borgiigttčbften finb: blizo, bliz, na^e, naljebet, in ber fRiilje, al«: blizo cčrkve, in ber itJalje ber Sirdje; blizo verta, nalje bei bem ©arten. konec, konci, a m Snbe, al«; konec vasi, am Snbe be§ ®orfe«. me sto, namesto, ftatt, anftatt, an ber ©telle, al«: namesto očeta, anftatt beg SSater«; namesto staršev, anftatt ber Sleltern. mimo, memo, o or bei, Borflber, al§: mimo hiše, am §aufe Bor* iiber; mimo verta, bei bem ©arten oorbei. okrog, krog, okoli, um, Ijerurn, bei, at«: okoli hiše, um ba« §au« lierum; okrog verta, um ben ©arten. 39 poleg, 1 a n g 8, a n, al8 : poleg Drave, lattgS ber ®rau. razun, a u § e r , mit 2Ku8nal)me, a(8: razun brata, auger bem 23ruber. sred, sredi, mitten in, in ber IDti11e, at«: sred mesta, in ber SJiitte ber ©tabt; sredi vasi, in ber 50?itte beS ®orfe«. verh, ober f;oIb, ant ©ipf el, an ber pte, at«: verh gore, auf ber ©pi§e be« 33erge«. za voli, zavoljo, zarad, megen, um — lotile n, al8: zavolj starosti, toegen bež Sltter«; zavoljo matere, ber SKutter toegen; zavolj tebe, beinettoegen. 28. ®a« Seben auf ber glur. BuŽela-e, bie Siene. j pajek-jka, bie ©pitttte. metuij-a, ber ©djmetterling.j mravlja-e, bie Slmeife. muha-e, bie gliege. polž-a, bie ©djnecfe. červ-a, ber 9Burm. kaea-e, bie ©djlange. mergolinec-nca, baž Sttfefi. don-im, eti torten, f^atieii. brenč-im, ati fummett. 14z-im, iti friecpen. [gen. sk4kati,ska<5eml)iipfen,fprins ferk-am, ati (iiegetl. ferklj-4m, ati fiattern. gib-ljem, ati se, ficp tegeil, betoegett. pukt-im, iti bantpfett, (iro* men. serk-am, ati fattgen. zgiu-em, iti »erfdjtrittben. Konec zime zgine bela odeja z zemlje. Zemlja dobi novo zeleno in pisano obleko. Trave, cvetlice in druge rastline hitč iz zemlje in oznanjajo tratam in poljem, dolinam in hribom veselo pomkd. Prijeten duh puhti iz vsake cvetlice- na vertu in na ze¬ leni trati. Sladko petje veselih tic doni iz vertov in gozdov, s polja in z gor človeku na uho. Bučele brenče od cveta do cveta za sladko sterdjo, metulji in drugi mergolinci ferkljajo, polži, kače in červi lazijo, pajki predejo, mravlje delajo od jutra do večera: brez dela ni najmanjša, ni največa stvar. Otroci skačejo po trati in pleto vence iz rož in drugih cvetlic. Pastir pelje ži¬ vino na travnik ali v gozd in poje vesele pesmi. Kmet orje in seje in dela od jutra do večera na polji, na travniku, v gozdu ali na vertu. Pomlad je najlepši in naj veselili čas celega leta. 29. ®ie ©tabt. Predmestje-a, bie ©orftabt. terg-a, ber ulica-e, bie @ajfe. drevordd a, bie Slfiee. stolp-a, bet 3mrm. mlin-a, bie SDiiiljle. samosi4n-a, baž .ftlojter. igrališče-a, baž Sgeater. bolmšnica-e,b.,fi'r«nfen£)aitž. voj4šnica-e, bie .Saferne. prodaj4vnica-e,b.Xtauflabeu. tudi, and), gieidjfaflž. gostivnica-e, baž ©ajifmuž. kav&miea-e, bab Jtaffeljauž. kerčma-e, baž SBirtžijaUž. f4brika-e, bie Nabrit. most-a(u), bie SBtucfe. mnogi, a, o Diete. ®ie ©tabt ift grbger unb fdjbtter al8 eirt SJJarftflecfen ober etn ®orf. ©ie bat breitere tptatse unb ©affen unb fcf)bnere ©ebiiube. 2Iud) unfere ©tabt ift fdjmt unb (iegt (ftept) mn jjuge (ob) etne« freunbtic^en §itgel«. 3>oifct)en ber ©tabt unb ben Sorftabteu finb fdjbne 2l£(een, unb um bie ganje ©tabt ftiegt ein groger Sad) mit oieten gabrifen unb SDiii^ten. 3n ber Skitte ber ©tabt ift ber groge ipta§ mit meten ffauftaben, 2lm ©nbe 40 be§ tpta^eg ift bag S?ranfent)au0 unb bie Jtaferne, neben bem iptafce ift bag Statev. Žluf bet §of)e beg §iigelg ftef)t bag Slofter mit einem f)otyen Jurme. 3n bet ©tabt finb »tete '?alafte, Širjen, Stcfter, $ran!en(iaufer, @aft= unb ^affet)aufer. ^erfijnltdje ^iirnjorter* §. 27. ®ie perfonlid)en giirtoorter (jaz — ti — on, oni, on<$) merben fotgenber itJtagen beftiniert: I. ^trfott. II- llcrfon. III- $)tr|on. S i n j a t) (. SDtannlid)- ®eiblid). ©adjlidj. 1.5. jaz, jez, id) 2. mene, me 3. meni, mi 4. mene, me 6. (pri) meni 7. (z) men6j (mano) ti, bu tebe, te tebi, ti tebe, te tebi tebdj (tabo). on, et njega, ga njemu, mu njega, ga njem njim 3» eij a H ona, fte nje, je nj^jjej, ji njo, jo j“J^j njo ,on6 njega, ga njemu, mu njega, gk(je) njem njim 1.5. midvd-medve 2. naju, naji 3. nama 4. naju, naji 6. (pri) nas, nama 7. (z) nama vidva -vedve vaju, vaji vama vaju, vaji vas, vama vama njn, nji, ju njima, jima nju, nji, ju njih, njima njima 1.5. mi — me vi — vi 93 i e t j a t) I. oni toni oni njih, jih njim, jim nje, ji (jih) njih njimi. Ueber bert (Sebraud) bet bo II er e n (langeren) unb ab g e fiirj ten (fiir^etn) gorm beg gitrtnorteg im ©enitiB, ®atio unb 9lffufati» merfe bit golgenbeg: -3m gtuffe bet 9iebe ftet)t im attgemeinen bie abgefiirjte §orm; bie Bollere toirb jebodj gefe^t: a) 2Benn bet itiadjbrutf auf bem ^ibfrorte liegt, ingbefonbere bei (Segenfagen, atg: Danes jaz tebi, jutri ti meni, Ijeute idj bit, motgen bu mit; b) 2Benn bamit bie 9iebe anfangt, benn bie fiirjere enftitifdje gorm borf nie am Slnfange eineg ©aijeg ftet)en, atg: Meni piše obet piše mi, er fdjreibt mir; unb c) nad) einem 93orn>orte (mit 9Iugnaf)me beg ŽIffufatiBg Bon jaz unb ti, toeldjer bie betente gonu m e unb te aufmeift), atg: Kdor ni zmendj, 2. nas 3. nhm 4. nžts 6. (pri) nas 7. (z) nami vks vkm vks vks vami 41 ta je proti meni, toer nidjt mit mir ift, bet ift gegen mid^j: Jaz za tč, ti za me, id) fiir bidj, bu fiir micfj. •paitfig toirb jebodj ©efonberJ in Umiti) bie furgere gornt bed gurtoorte« im SIffufati« mit bem einftlbigen ©ortoorte in ein 9Bort jufamniengejogen uttb bet £on auf bas Siortoott gelegt, alž: zA-me, fut mieb; zA-te, fut bid)*, ebenfo fagt man: za-nj, fut if)n; na-nj, auf if)n n. f. m. 30. ®ie23ieneunbbad©d)af Volna-e, bie SBode. vprAš-am, ati fragen. odgovor-im, iti antloorten. po-vem, vedati fagen. pogled-am, ati anfdjaueu. Ie, nur. spet, zopet, miebet. pa, abet; unb. verh tega, itberbiefj. odlet-im, eti baoonfliegen. pribrenč-im, ati Ijerbeifum* men. pik-am, ati jledjen. radovoljen, ljna, o freitoidig. Pribrenči mala bučela do človeka in ga vpraša: „Clovek! ali imaš večo dobrotnico med živalmi ko nas bučele? Povej mi resnico." — Človek jo pogleda in pravi: „„Se ve da jo imam! Kaj pa je?"" Bučela spet vpraša: „Kdo pa ti je veči dobrotnik ko me bu¬ čele?" — Človek odgovori: „„Ovca mi je veča dobrotnica ko si mi ti in tvoje sestre. Ovca mi toplo volno daje, ti le sladko sterd. Volna mi je pa potrebniša in koristniša od sladke sterdi. Ovca mi je največa dobrotnica med živalmi. Verh tega mi ovca volno radovoljno daje, ti bučela me pa pikaš. Ali ni ovca imenitniša od tebe, bučela?"" Bučela molči in odleti. Volja-e, ter SBide. skerb-i, bie ©orge. dobrota-e, bie ©ute. 31. ©prilepe. ' mož-i, bie Jttaft. potreba-e,b.33eburfniž,Stoti). ■ oblAst-i, bie SJiadjt. nadloga-e,b.9iotfj,®tangfal. previdnost-i, bie 9?orfef)Ung. reva-e, bab ®lenb. . čuv-am, ati toadjen. | svar-im, iti roarnen. ' padem, pasti faden. 3d) tebe in ©ott unb ®ott tefct in mir. S3ete unb arheite, unb ©ott fegnet bidj unb bein SSerf. ©ott Ijilft mir unb bir; er ift gniibig unS unb eudj; bie (Šiite ©otteS ift iiberaud grof. ®er §err fei mit mir. ®er fperr fei mit bir. ©ott fei mit und. ©ott ift iiberalt bei und unb mit uug; er ift unS rmtje auf ber Srbe unb auf bem 90teere. Oljne gottlidjen SZBitlen fatXt bir nid)t ein §aar coni §aupte. ®ie gottlidje SSorfetjung tnacf>t iiber un§. ®ie ©timme bed ©etoiffenš toarnt un§ »or ber ©iinbe. ®ie 32Ba^r=> beit fei bir fjeilig. S33ir beten fiir eudj; betet audj iljr fiir unž. 3dj liebe bidj, bu liebft rnid), toir (2) finb greunbe. ipilf mir in ber 9?otlj, bleibe mir treu im Ungliicfe unb (Sienb. 32. ® a 8 © i f e n. Grib-a, bas @rab. , voz-a (u), bet 9Bagen. kosa-e, bie ©enfel zibel-i, bie Sffiiegr. ; plug-a, bet tpflug. sekira-e, bie Stdjjt. trnga-e, ber ©arg. brana-e, bie (Šgge. vojska-e,b.,ftrieg;Jtrieg8f)eer. 42 sprdmlj-am, ati begititen. zid-am, ati bauen, ntaumi. ; odpir-am, ati offtutl. vod-im, iti biten, flifjreu. grejem, greti trdnuen. zapir alu, am fd^Iifjjetl. Železo je prekoristen dar božji. Iz železa delamo naj potreb- niše reči za ldnč in za potrebo. Železo je zvest pomočnik in de¬ laven tovarš vsakega gospodarja. Železo gre s kmetom na njivo in z voj sakom na vojsko. Železo nam zida hiše. Železo nam greje izbe. Železo nam zapira in odpira vrata in duri. Železo orje naše njive. Železo kosi travnike. Železo žanje naše žito. Iz železa narejamo ceste in vozove, železne hiše in cerkve, pluge in brane. Iz železa imamo nože in vilice in druge potrebne reči. Železo je kakor žito za potrebo človeškega življenja. Železo nas S remija od zibeli do groba; železo nareja človeku zibel in trugo. vala Bogu za ta koristni in potrebni dar! XII. Sprtdj&bttttfl; Kak6? trne? Tako, fe. ^ j bolj, beffer; meljr (magis). prav, recf)t. počasi, liutgfant. več, meljr (plus). vkup, skup beifatitmett. berž, hitro fc§nel(. I manj, menj, toeniger. 1 posebno, sosebno,befonberč. rad, a, o (jlimmt aud) alg 9febentt>ott mit tem ©ubjefte uberein) geni. ©ie tneijlen 9tebenn>orter bet 3Seife finb nidjt« anberež als 33 ei tu or tet mit fad)lid)em Stužgange, atd: dobro, gut; slabo, fcbtedjt; lepo, fd)ou; gerdo, bafgticb> vroče, fjetfj u. f. m. ®ie SBeittorter auf ski Jonnen and) mit bem mann> lid)eit Slusgange ata UmjlanbStooriet gebraudp toerbeti, alg: slovenski, ((ooeuifcf); nemški, btuifd). ®ie Umflanbdiroriet ber SEBeife ftefien im afigemeinen »or bem Ulrabifate, iti negativen ®a|eit abet nadb bentfelben, alg: fant lepo piše, ber Jfnabe fdjrcibt fd)čti — fant ne piše lepo, ber ttnabe fdjretbi nictlt fd)oit. A. Kako ti je, ljubi tov&rš? B. Dobro (pravdobro, slabo...). A. Kako je tvbjemu bratu? B. Brat je bolen (zdrav ...). A. Ali je nevarno bolen? B. To ne; bolezen ni posebno nevarna. A. Kako dolgo je v postelji? B. Celi mesec. A. Kako se im& tvoja sestra? B. Sestra je zdrava kakor riba v vodi. A. In tvoji ljubi starši? B. Hvala Bogu! tudi starši so prav zdravi in veseli. A. Z Bogom! B. Srečno! 2Bie gefit e§ bir, tieber Saraerab? ©ut (redjt gut, fdjledjt . . .). 2Bte geljt e§ beinem 33ruber? ®er ŠBruber ift franf (gefunb ...). Sft er gefal)r(id) franf? ®a§ nidf)t; bie ^'ranfljeit ift nic^t befonberb gefaftrlid). 955te lange ift er im SBette ? ®en ganjen 9Konat. 2Bie beftnbet fidj beine ©djtoefter? ®te ©cfpnefter ift gefunb h>ie ber §tfd) im SSaffer. Unb beine tiefeen Sfeltern? ©ott fet ®anf! aud) bie Sfettern ftnb red)t gefunb unb Ijeiter. Me irol)!! ®liid auf ben 2Beg! 43 §• 28. 1 en (eden), 2 dva, dve 3 trije, tri 4 štirje, štiri 5 pet 6 šest 7 sedem 8 osem 9 devet 10 deset 11 ednajst 12 dvanajst 2>ie ($rutt&= uttb Drbnuitgžjflllett- ®ie ©rnnbsafden finb: a, o 13 trinajst 14 štirnajst 15 petnajst 16 šestnajst 17 sedemnajst 18 Osemnajst 19 devetnajst 20 dvajset (dvMeset) 21 eden in dvajset 22 dva in dvajset ufto. 30 trideset 50 petdeset 60 šestdeset 70 sedemdeset 80 osemdeset 90 devetdeset 100 sto 200 dve sto 300 tri sto 1000 tisoč (jezer, tav- žent). 1000000 miljdn. ; 40 štirdeset ®ie Drbnunggjaljlen merben mit Slušnaijme berfceiben erften »on bett ©runbjafden gebilbet, ats: 1. pervi, a, o 2. drugi, a, o 3. tretji, a, e 7. sedmi, a, o uftb. 100. stoti, a, o 1000. tisoči, a, e ujm. 4. četerti, a, o 5. peti, a, o 6. šesti, a, o ®a8 ©runbjafjhbort eden (bor ^nuptmortern en), ena, eno unb alte £)rbnung§ 3 ai)ten toerben toie bic SBeitobrter gebeugt, bie iifcrigen @runb* jahten aber toie folgt: trije, štirje — tri, štiri dve, 1. 5. dv4, oba obe (beibe) dveh, obeh dvema, obema dva,oba — dve, obe dveh, obeh dvema, obema pet petih (peteh) petim (petčm) pet petih (peteh) petimi (petemi) treh, štirih trem, štirim tri, štiri treh, štirih tremi, štirimi Slad) pet merben ode !jof)eren ©runbsa^fen, mit Služnostne beS unah iinberltdjen sto unb tisoč, abgeanbert. IHe ©runbsa^ten, bon pet angefaugen, forbern im Dlominattb unb Sltfufatib ben ©enitib bed gejaljtten ©egenftanbeS; fo aud) bie unbeftimmten 3abtoorter: veliko, mnogo, biel; malo, mdjheno, toenig; več, meljr; manj, menj, toeniger; kaj, nekaj, etoaž; nekoliko, einige; nič, nidjtS it. j. io v 3 . 58. Deset dečkov igra na trati, jeljn Sfrtaben {pielett auf ber glur. Šest deklic vidim na vertu, fedjž dliabdjen fefie id) im ©artett. Veliko ljudi je poklicanih, malo izvaljenih, biele SMenfdjen finb 6e« rnfen, toenige auSermafdt. 33. ®ie SMonnte unb SBodjentage. Četertletje-a, b a$ duartal. 1 petek-tka, gretfag. polletje-a, kas £albja!jr. t sobota-e, ©amfiag. uedelja-e, ©omitag. j janu&r-rja, Sattnfr. febru&r-rja, gebrttar. marec-roa, SKdrg. april-a, Slprtl. majnik-a, SDiai. pondeljek-ljka, STOotUag. torek-rka, ©ienjlag. sreda-e, ©httroodj. žetertek-tka, Sontterftag. jumj-a, ^unt. julij-a, Sttli. avgdst-a, 8lttgu|}. september-bra, September, oktober-bra, Dftober. november-bra, 9tc»ember. december-bra, ®ejember. 44 začnem, začeti, anfangen, begimmi. konč-Am, ati beetlbett, beettbigetl. Leto ima štiri četertletja ali štiri letne čase. Vsak letni Čas šteje tri mesce ali trinajst tednov. Pervi letni čas je prijetna po¬ mlad (vigred), drugi gorko poletje, tretji hladna jesen, četerti merzla zima. Vsak mesec šteje štiri tedne in nekaj dni. Nekoliko mescev šteje trideset dni, nekaj pa en dan več; februar ima le osem in dvajset ali devet in dvajset dni. Pervi mesec je januar (prosinec), drugi febru&r (svečan), tretji marec (sušeč); z marcem se začne p ornih d. Četerti mesec je april (mali traven), peti majnik (veliki traven), šesti pa junij (rožnik, kresnik); z junijem se konča pervo polletje. Sedmi mesec je julij (mali serpan) ; z julijem se začne drugo polletje; osmi je avgust (veliki serpan), deveti sep¬ tember (kimovec); s kimovcem se konča poletje. Deseti mesec je oktober (vinotok), ednajsti november (listopad) in dvanajsti december (gruden). Vsak tedaj šteje sedem dni in vsak dan štiri in dvajset ur, vsaka ura pa šestdeset minut. Dni v tednu so: nedelja, pon- deljek, torek, sreda, četertek, petek in sobota. 34. 3K it n 3 e n, Skajje unb ©etoidjte. Denžtr-rja, ta« ®elfcjlucf,| groš-a, bet ®rof<$en. bie SOiflnge. petica-e, gunffreujer. drobiž-a, bte Scbetbetminjf. desetica-e, Seljnfreiijer. krajcar-rja, bet jfteujet. polkrajcar-rja, §al&fteu$er. dvajsetica-e, 3tt>anjiger. denhr-rja obet denarji-ev (pl.), baž ®elb. goldinar-arja obet rajniš-a, bet @ulben. tolar-rja, bet Sfjaler. cekin fzlat)-a, b. ®ufctten. bžnkovec-vca, bte (Scttifitole. vedro-a, bet ©imet. bok&l-a, bie ffllajj. polič-a, bie §albe. maslec-a, ba$ Seitel. I seženj-žnja, bie .Rlafter. črevelj-vlja, bet aler poet ©ulben unb einige Sreujer. ®er ©ulben (tat gtoangtg šunffreugerftucfe ober fyunbert $reujer ober poeiljunbert $albfreuger. 3 e!)nfreu 3 erftMe > ^feujer unb tpalbfreujer nennen trnr ©cfjeibemunje. — (Sin 3entner fjat Ijunbert iPfunb, ba§ iPfunb jlcet unb breijjig Sotlj, unb ba 8 Sol!) »ier £tuentd)en. — Sine ŠHafter fiat fe^S ©djui), ein ©djul) aber gtoclf 3otL — ®er (Siraer Ijat biergtg SJtaf; ober adjtjig §atbe, bie SDtajj aber »ier ©eitel. XIII. Sj)rtd)iibtmg: O h k o r e j ? hiann ? um trie »tel Uljr ? Maša-e, bie 2»effe. j pol(i), l)alb. | obsorej, um biefe Seit. ui-a-e, bie Hip- j terp-eti, im bauetn, tttaljren. koliko, tuie »iel? četžrt-i, baž Siertel, ; bi-jem, ti fetjtagen. j toliko, fo »iel. A. Janez! koliko je ura! —Ob- | 3o(anu! roie »iel Ufr ift e«? kore j je? 45 B. Ali ne sliši!: sedem (eno če- tert na sedem, — pol sed¬ mih — tri četerti na sedem) bije. A. Obkorej greš v šolo ? B. Pred poldnem ob sedmih, po poldne o poli dveh. A. Obkorej imate sveto mašo? B. Od poli osmih do osmih. A. Obkorej se začne šola? B. Pred poldnem ob osmih, po poldne ob dveh. A. Kako dolgo terpi šola? B. Pred poldnem od osmih do desetih, po poldne od dveh do štirih. A. Obkorej prideš domu? B. Po štirih (po pol petih ...); ob pol petih sem doma. $ie fftcmtform i §orft bu nicf)t: ed fdjtagt fieben (ein Shertel auf ftebert — batb ftebeit — brei S3iertet auf fieben) Ul)r. SBann (um mie »iet Utjr) gel)ft bu in bie ©d)ute? 33ormittagd um fieben, nadjmittagd um Ijalb jioei Utjr. Um mie »tel UI)r I)abt il)r bie ^etltge fDfeffe ? SSon (>atb ad)t bid ad)t Ul)r. Um mie bietUIjr beginnt bie©d)ute? SSormittagd um ad)t, nadjmittagd um jmei ll^r. SBie tange bauert bie ©d)ute? SBormittagd Bon ad)t bid jei)n, nadp mittagd »on jtoei biS mier UI)r. Um mie oiet UI)r fommft bu nad) jpaufe? Slad) »ier UI)r (nad) t)atb fiinf UI)r); um Ijatb fiinf UI)r bin id) ju £>aufe. b ba§ ©ufjtmtm. §. 29. ®er Snfinitio ober bie Slennform ftel)t im atlgemeinen nad) alten geitmortern, bie feinen »ottftanbigen S3egriff, j. S. ein motten, ton= nen ober miffen, ein ntiiffen ober biirfen, ein anfangenober aup t) o r e n u. bgl. audbritifen *), atd: hočem, hoteti, moden. | znam, znati, tonnen, miffen. nočem, ne hoteti, nidjt moden. j smem, smeti, biirfen. rn6r-am, ati, miiffen. i začnem, začeti, anfangen. morem, moči, fonneit. I jenj-am, ati, auffmren u. f. m. ®ie •Snfinitioenbung ti mirb tl)eitd unmittelbar (I. St.) an ben ©tamm gefiigt, ttjeitd mittelft ber 23inbetaute: ni, e, i, a ober ova, (eva) (II.—IV. St.) mit bemfetben »erbunben. Sleben ber ©egenmart ijt ber •dnftnitio bie §auptform bed fto»enifd)en geitmorted. §. 30. ®ad ©upinum ober bad Sagemort fte^t im ©to»enifd)en (gleicf) bem tat. ©ufhnum auf -um) nad) atten .geitmortern ber S3emegung ftatt bed Snfinitiod, »on bem ed burd) Slbmerfung bed i gebitbet mirb, atd: fant gre pisat, ber Snabe gd)t fd)reiben. Deklica gre delat, bad 3ftabd)en get)t arbeiten. ®ad ©uphtum »ertangt bad Objeft Ijdufig im ©enitio. *) ©Nt >,5 U " obet „utn ju" »erfutjte beutfd)e ©afcemuffen »ot iljrer Uebertragung in einftt »ofijtaubigen mit „bafž" ober „bamit" »ertoanbettunbbanu mit „da“ ubcrfc|t mecben, als: Set SKenf<§ ifft, um ju ieben ~ bamit et lebe, človek j£, da živi u. f. m, 46 35. Im 2)? o x g e n. Zarja-e, bie ŽDiorgeurotbe. i vživ-am, ati gettiefien. j obled-im, eti erblaflen. svitloba-e, ba« Sic^t, $ef(e. žar-im, eti gliiben. ug&sn-em, iti erloft^en. žarek-rka, bet @tral. pod-dm, ati se ftd) begeben. umik-am, atiseftd) entjief)eH, spanje-a, bet ©d)iaf. ; zbud-im, iti se, eru>ad)en. etittoete^en (nad) tt. nad)), pripeljati se, gefafiren fommen; prihiteti, Ijerbeigeetlt fommen; prijezditi, geritteu fommen; pripisati, fcf)it>imnunb (fd)tt)ebenb) ^etbeifommett; prižvižgati, b>feifettb I)etbeifommen; pripeti, ftngenb Ijetbeifommeit u. f.». (Sine al)nlid)e SBebeutung I;aben ade iibrigen mit beru fflorroorte pri- jufamntengefebten Setttočrter bet Setoegung. Temna noč se umika belemu dnevu. Mesec obledi in zvezda ugasne za zvezdo. Rumena zarja priplava na nebo in oznanja novi dan. Solnce se pripelje izza gor in začne svetiti ljudem in živalim. Zemlja in nebo, hribi in doline žare v rumeni svitlobi. Natora se zbudi iz spanja, ljudje in živali se začno gibati in hva¬ liti Boga za lepi novi dan. Tiče pojo, bučele brenče, metulji ferkljajo od cvetice do cvetice; vsaka stvar hiti vživat lepega jutra. Tudi ljudje se zbude, molijo in gredo delat. Kmet se poda na polje orat, hlapci prižvižgajo na travnik kosit, dekle pa pripojo na polje žet. Otroci priskačejo na trato tergat pisanih cvetic, fantje in deklice hite v šolo se učit. Tudi starčki primo- lijo iz temnih izeb pod milo neb6 na solncu se gret in vživat zdravega zraka. Tudi jaz hočem vesel biti in Boga hvaliti za toliko lepote in dobrot. 3)ie SSerpnrjeitljett bež Beittoortež. §. 31. ®ie Sergangenljeit ober bag ijlerfeft ift cine jufarn* ntengefe(5fe geit unb entfteljt burd) bie 93erbtnbung beg ^ilfgjeittoorteg „sem“ mit bem nmfd)reibenben SDiittetmorte cergangener 3eit; *) bag 23iittetoort felbft toirb aber sem Onfinitib abgeleitet, inbem man bie (šnbnng -ti in 1 (a, o) censanbelt, alg: delati — delal, a, o gearbeitet — delal, a, o sem, id) {jate gearbeitet. piti — pil, a, o getrunfen — pil, a, o sem, id) J)abe getrunfen. biti — bil, a, o geisefen — bil, a, o sem, id) bin getoejen n. f. m. Ueber bie Silbung bež umfdjreibenben ©Mttelmortež tji uberbiefj ju bemetfen: a) ®te 3eittoorter, toelcbe »er ber Stiftuitinenbung etnen SKitlaut aufroeifen, fdjalten fur baž manniicbe ®efd)led)t »or bem 1 baž betoegiidje e ein, alž: pasti — pasel, pasla, paslo gettmbet; b) bie »or ber Snjtniiioenbnng bež 5®oI)lffangež stegen »ertoanbeften SKitiaute fommen mieber jum ffiorf^ein unb baž nad) b unb p eingefd)altete s falit auž, alž: rečem, reči (fur rekem, rekti) fagen — rekel, kla, o gefagt; sežem, seči (fur segem, segti) reicf)en — segel, gla, o gereicfp; padem, pasti (fur padem, padti) fafien — padel, dla, o gefalien; pletem, plesti (fur pletem, pletti), fle^ten — pletel, tla, geffocbien ; tepem, tepsti (fur tepem, tepti), fd)lagen — tepel, pla, o gefdjiagen. *j Saž ^ilfžjcitmort gef)t bem SKitteftoorte meijt »orauž, befonberž menn ež bie erjle ©tebe im ©ajse einnef)men folite, alž: Jaz sem dčlal, a, o ober dčlal, a, o sem id) babe gearbeitet. Pastir je pasel ober pasel sem, ber #trt fiat (id) babe) gemeibet ic. 47 o) $a3 3dttt>oct grem, iti (geljetO fammt bett 3ufammeufe$uttgen (jat: ššl, šli,, Š16 gegangen; bafjet, pridem, priti, fommett — prišel, šla, o gefommen; najdem, najti, ftnbetl — našel, šla, o gefutlben. §. 32. ®ie ŠSoroergangenljett ober ba§ i|31ugquatnperfeft totrb burd) bie Slorfeijung bed .fjitfgjeittoorteS: bil, a, o sem bor baS untf djreibenbe SKittelioort gebilbet unb ftnbet mtr im jufammengefefcten ©atise fetne Slnteenbung, al8: Ko je bilo pet let preteklo, vernil se je v svojo domovino, nadjbent fitnf Oaljre »erfloffen tcaren, fefyrte er in fein SSaterlanb jutitcf. 36. 2) er jufriebene §irtenfnabe. hran a-e', ( kie lov-a, bie Šagb. lovec-vea, ber Bager, polovica-e, bie ^alfte. žlahten, tna, o ebel. veri, a, o toatfer, bieber. prav, a, o redjt. sam, a, o afiein, felbji. zat6, be6f;alb, bebloegen. vib-im, iti einlaben. m&njk-ati, am mangeln. zapust-im, iti »erlaffetl. "4t, i Fant je pasel ovce v lepi dolini med zelenimi hribi. Veselo je žvižgal in pel. Bilo je lepo jutro; solnce je prijetno sijalo in vabilo ljudi pod milo nebo. Tudi kralj je zapustil mesto in prišel na lov. On ie videl veselega fanta in ga vpraša: „Kai si tako vesel, ljubi moj?“ Fant. Jaz sem presrečen, zato sem vesel; sam kralj ne more biti srečnejši od mene. Kralj. Kak6 je to, povej mi? Kaj te dela tako srečnega? Fant pa začne praviti: „Rumeno solnce na nebu meni ravno tako prijazno sije, kakor našemu kralju. Hribi in doline meni ravno tako lepo zelene in cvete, kakor našemu kralju. Jaz imam zdrave roke in noge in zdrave oči; jaz imam potrebno obleko in potrebni živež; meni nič ne manjka. Povejte mi, žlahtni gospčd! ali ima naš kralj več ko jaz.“ Prijazno mu je rekel kralj: „Prav imaš, dobri fant! Bodi vselej tako zadovoljen in vesel. Zadovoljnost je polovica srečnega življenja. “ 37. 2>ie ©djitbtocufje uttb ber $Bnig. Taber-bra, ba3 bager, šotor-a, baš Bdt. straža-e, bie Sffiadje. obr&z-a,b.?llltlijS, b.SUlSfeljett volar-rja, ber Ddjfeiijunge. nežen, žna, o jatt. mladosten, tna, o jugenblidj prusovski, a, o preujiifdj. gosji pastir-rja, bet Odnfeljtrt. neki dan — nekega dne, eineS Sageb. dopad-em, sti gefatlen. žž, vž<5, fc^on, fcereit«. zakaj, toatum. najdem, najti, jtnbett. ®er preufjtfdje S?i5nig griebridj II. fant eineS 5£agc8 in baS Sager unb fanb einen jungen ©olbaten auf ber SBadje. 2)a8 jarte, jugenbltdje SluSfe^en be$ ©olbaten geftel bem Sonige unb er fragte ifyn: „©olbat! lote lange bienft bu fdjen? ©olbat: iDreijeljn Ra^re. tonig: 2Bie alt bift bu? ©olbat: Sfteunjeljn Saljre, 48 Sonig: Unb fiaji fcffon breijeljm 3atyre gebient? 2Bie fann bieg fein? ©ctbat: SBarurn nid)t? giinf Salfre biente id) alž ©iinfeffirt, fecbS Sat)re at§ Ddffenjunge unb »or jhtei 3tal)ren bin id) unter ba§ 33otf (unter bie ©olbaten) gefontmen. XIV. J&belko-a, ber 51»fel. hrnška-e, bte Stote. Črešnja-e, bte .ftirfdie. višnja-e, bte 38eid)fet. Spredjubattg: 21 nt Dfcftmarfte. smokva (figa)-e, bte geige. i grozdje-a, bte Srauben. j oreh-a, bte 9tufž. ! kostanj-a, bte dfafiattte. | češplja-e, bie 3toetfd)fe. j sliva-e. bte ^flautite. breskva-e, bte Ifsfirftd). ' maržlica-e, bte Slprifofe. drag-a, a, o tfieuer. dober kup, ttto^tlfeil. po čem, trie tfjeuer? I velj-&m, ati fofiett, geliett. ! koliko, trie riel? j prod-am, ati rerfaufen. toliko, fr riel. | na prodaj, jum Serfaufe. nk,ba ttinttn, nkte,ba nekmet. A. Kaj imate na prodaj? B. Jabelka in hruške, sladko grozdje in smokve. A. Po čem so jabelka? B. Štiri po krajcarju (za krajcar). A. Dajte mi jih za deset kraj¬ carjev. B. Nate je; prav sladke so. A. Po čem prodate grozdje (bres¬ kve, marelice, smokve ...) ? B. Funt grozdja velja dvajset krajcarjev. A. Ali imate tudi češplje in slive na prodaj ? B. Tudi, pa le doma. 28a§ Ifaben ©ie ju »erfaufen? Slepfel unb 23irnen, fiige SBeintrauben unb fjetgen. 2Bie tljeuer finb bie 2legfet? 23ier um eiuen freujer. ©eben ©ie mir berfetben um jetrn Šheujer. ®a neumen ©ie biefetben; fie ftnb ret^t fug. S58ie trener »erfaufen ©ie bie ®raubett (fJJfirfidfe, 2tyrifofen, geigen ...)? ®a§ ipfunb SBeintrauben foftet jtoanjig treujer. §aben ©ie aud) 3 tt3e b" ( fyf. en unb ipffatu men ju »erfaufen ? 2tud), aber nur ju §aufe. 2>ie 3«tonft bež Beittoortež. §. 33. ®ie 3ufuuft »ber ba§ g ut ur entfte^t ebenfadž burd) bie SSerbinbung bež §iffSjeitoorte§: bodem »ber bom mit bem umfdjreb benben TOttetioorte ber »ergangenen 3eit, alS: delati — delal, a, o gearbeitet — delal, a, o bom, id) trerbe arbeiten. piti —- pil, a, o getrunfen — pil, a, o bom, id) toerbe trinfen u. f. 1». ®ie perfeftisen 3 e 'i 11 >orter, »on benen fpater bie fRebe fein toirb, briicfen jebodb meift fdfon burd) bie gonu ber ©egentcart eine jufunftige §anbtung au§. ®ie 3ufunft be« §itf«jeitoorte« lautet: ©tttjabl. 1. bodem — bom*) 2. bodeš — boš 3. bode — bo 3w«ijafit. ;b6deva — bova (e) 11 bodeta—bosta, bota(e) Sieljatjl. bodemo — bomo bčdete — boste, bote bodo (bojo). *) 3 d) tre rt e fein — idj teetbe. 3nt gittffe ber 9tebe toirb meift bie »erfurjte Borni gebraudjl. 49 Sapa-e, bie 8uft; b.9ltl;em. iskra-e, bet gunte. skala-e, bet gele. kremen-a, bet .Siefei. perje-a, baž 2aub. bezeg-zga, bet §ef(itnber. 38. 33ier ©djloeftern. prebivališče-a,b.9Bobttflaite. rahel, hla, o jart, fein. terd, a, o l)att. terden, dna, o feft. mehek, hka, o toeidj. preg&nj-am, ati »erfotgeil. slovo jem-ljem, ati, Slbfc^teb neumen. šum-im, eti tcmfdjeil. šumlj-&m, ati faufeln. kop-ljem, ati graben, čert-im, iti l)ajfen. ud&r-im, iti fd^lagen. zdaj, sedaj, jejjt, nun. Veselo so štiri sestre živele. Pervi je bilo ime Iskra, drugi Sapa, tretji Voda, četerti pa Resnica. Neki dan so slov6 jemale in pervo vprašale: „Iskra! kje tebe najdemo?“ — »Moje prebivališče bode", pravi Iskra, „terda skala. Z jeklom uddrite kremen in našle me boste". Zdaj Iskra Sapo vpraša: „Sestra! kje pa tebe najdemo?“— Sapa odgovori: „Tam na drevesu bode perje rahlo šumljalo, tam me iščite, tam bode moj dom". Zdaj Sapa Vodo vpraša: »Kje bodeš pa ti doma? — Voda pravi: „Tam pod zelenim ločjem ali žlahtnim bezgom kopljite in našle me boste." Zdaj vprašajo Resnico: „Sestra! kje bodeš pa ti dom&? — „Ljube sestre!“ Resnica milo odgovori, „na tem svetu mi ni živeti; vse me sovraži; ljudje me preganjajo in svet me čerti, le tam v nebesih je moj dom". Sortoiirter mit bem $>ntit) itnb ^Itiifatih. §. 34. ®en ®ati» regieren: k (»er k metft h) 3 it, g e ge n, tejeidjnet bie 9ttdjtimg ober Shtnaljerung 311 etnem beftimmten 3iele, alb: k mizi stopiti, 3unt Stfclje treten; k drevesu, 3um San m e; h klopi, 3111 33ant. proti, g e gen, beseidjnet bie Dticfjtung gegen ein beftimmteb 3id, oft mit bem 23egriffe ber gfeinbfeligteit, alb: proti mestu, gegen bie @tabt; proti večeru, gegen 2lbenb; proti koncu, gegen (Šiite; proti sovražniku, gegen bcn $einb. §. 35. Sen 3 lffufatit> »ertangen: črez, čez, iiber, Begeicbnet bie Diidjtung iiber bie obere @ette etneb ©egen* ftanbeb ober bab Ueberfdjretten einer 3 a ^ ober eineb SDtafjeb, alb: črez morje, iiber bab SDieer; črez hribe in doline, iiber jpitgel unb Sljaler; črez noč, iiber “Katljt. raz, »on, »on — tjerab, gleid) bem s, z (@. 38), alb: raz mizo pasti, »om £ifd;e Ijerab fatten; raz klop vzeti, »on bet 33anf neumen. skoz, burd), Ijinburdj, beseidjnet bie 9iidjtung burd) einen ©egenftanb ober bie 2lubbel?nung burd) einen Beitraum, alb: skoz hišo, burdj ba§ §aub; skoz okno, burdf) bab ^enfter; skoz celo leto, bab ganje daljr Ijinburd). fflejcicbnet bas beutfcfje burdj ein ®tittel, fo mufi eS jlets mit po ober suberfefjt toerben, alž: z božjo milostjo, burct) bie @nabe ©otteč; po 1 očetu, burdj ben ŠJater; po hlapcih, bit rib bie Jtnedjte. ©lot), ©pradn «. UefcunsžSucb, 7. Shift. a 50 zoper, toteber, g c g e n im feiitbltdjeu ©iitne (atž SJeBentoort, feinem §aupttoorte uadjgefefst, l^at ež ben ®ati» Bei fid>), alž: zoper božje zapovedi, trnber bie ©eBete ©ottež; zoper sovražnika, triber (gegen) ben geinb. 39. ®ie SBoIjnungen ber alten ©lanen. Prostor-a, ber Dtaum. 1 slama-e, ba« @trof;. I krijem, kriti, bebecfett. shramba-e, b. 9(ufben>af)rort. stelja-e, bte @trett. kažem, kdzati, geigett. dimnik-a, ber Oiaitdifattg. veja-e, ter Sip. zadžl-am, ati »ermadfeli. deska-e, ba« SBrctt. mah (meh)-a(u), ta« Silo«. napr&v-im, iti anfertigen. apno-a, ber Jtalf. Slov&n-a, ber Stave. j tak, a, o foldj. gostoljuben, bna. o gajlfreitiibliclj. Hiše starih Slovanov so bile lesene ali zidane. Imele so štiri stene. Luknje so zadelali z mahom brez apna. Krili so hiše z vejami, s slamo ali z deskami. Prostor med streho in štirimi ste¬ nami so imenovali izba. Stropa ni bilo.*) Zraven izbe je bila čumnata kot shramba za potrebne reči. Ob steni je bila klop. Mizo so imenovali stol. Okoli stola so na tleh sedeli. Tudi peči so stari Slovani že imeli, pa brez dimnikov. Skoz steno so na¬ pravili nekaj okroglih lukenj. Tako luknjo za oko so imenovali okno. Ležali so stari Slovani na tleh na slami ali na stelji. To kaže beseda postelj. Bili so stari Slovani pobožni in gostoljubni proti vsakemu. 40. § e i m i f dje S? o g e I. L&stovica-e, bie Sdjtoalbe. t&šžica-e, ba« SJotfjfeldjett. sternad-a, ber Slmtner. slavček-žka, bie Olacbtigali. p6nica-e, bie ©rabnuirfe. j kos-a, bie Sitnici, škerjanec-nca, bie 8erdje. senica-e, bie 3Beife. gnjezdo-a, baž Stteft. prepelica-e, bie 3Bad)tei. j ščinkovec-vea, bet g-ittf. goseniea-e, bie Stative. razleg-am, ati se erfdjafien. j odlet-im, eti fortfiiegeti. vern-em , iti se, gltrucf; vendar, bod), aber. i nekteri, a, o eiitige. fetjren. ®ie SSogel finb fiir ben SDtenfdjen fe^r niifjtidje itnb angeneljnte ®e= fd^rten. ©te fingen ben ganjen Sag iiber (bur d) ben ganjen ®ag) »oni Sitorgen Biž junt SIBenb unb macfjen Ujm Sturjmeile (furje 3 e iO ber jdpreren SlrBeit; burd? ©arten unb SBalber erfdjattt ber fiijje ©efang. (šinige 23ogeI, trne bte ©perltnge, iOZeifen, Slmmerlinge, ginfen unb meijrere attbere feletben liber ben SEBinter Bei un§, anbere, lote bte ©djtoatben, SBadj= tein, 9?ad)tigaHen, Seršen, fltegen gegen ben SBinter liber baž Breite SDleer in ioarmere Sanber (fort), bodj feljren fie im jjhitljlinge toteber in itjre alten Stefter jit unž juritd. ®ie munteren (frijpdjen) 25oget finb fiir ben SKenfdjen and) groge SBoi)ltf)dter(innen); fie freffen SBiirmer, Zaupen unb anbere fdjiiblidje Onfeften. 41. gnebrid; H. unb bie Sadje. Veližanstvo-a, bie SUiajejiat. skerb-im, eti forgett. | boleh-am, ati frdnfeltt. spim,, spati fdp a fen. stor-im, iti tljutl. j pošljem, poslati fcf)tcfeit. zasp-im, ati etnfdjlafelt. vzamem, vzeti nečuten. i poklf-čem, eati rnfeti. pomoranski, a, o »ommerifd). bilo, e« gab ltid)t, c« gab feitie (mit betu @euiti» te« ©ttbjefteeT). 51 Prusovski kralj Miroslav II. je bolehal. Neko noč ni mogel spati. Zato je poklical služabnika in ga vprašal: Koliko je ura? Služabnik: Cez pol noči, veličanstvo! Kralj: Ne morem zaspati; povej mi kaj. Služabnik: Kaj znam jaz ubogi služabnik povedati vašemu veličanstvu! Jaz nič ne vem. Kralj: Kje si doma? Služabnik : V mali vasi na Pomoranskem. Kralj: Ali imaš še očeta in mater ? Služabnik: Oče so že umerli; le stara mati mi še živi. Kralj: Od česa pa živi? Služabnik: Ona prede. Kralj: Koliko služi na dan ? Služabnik: Sedem krajcarjev. Kralj: Kako more š sedmimi krajcarji živeti na dan? Služabnik: Pri nas je dober kup živeti. Kralj: Ali jej ti kaj pošlješ? Služabnik: Pač. Ravno sem jej poslal spet tri cekine. Kralj : Prav si storil. Ti si priden sin. Tam na oknu je nekaj cekinov; vzemi je, tvoji so; za staro mater ti hočem pa jaz skerbeti. Z Bogom! XV. Sprcd)ftbmtg: Kedaj? tt>amt? Sedaj, zdaj, je^t, nun. tedaj, bann, tarnal«, danes, dnes Ipitte. davi, tjeiite frut). drevi, Ijeiite gegen SlBenb. nicdj, fjeitte aBettb«. zjutraj, in bet grel). kmalo, v kratkem, Balt. prej, poprdj, friifjer. včasi, jutoeiien, mandjmai. vselej, zmeraj, itnmer. še, nod). še le erjl. žč, vže, fdjon. jutre, jutri morgett. zajtro, monjen frufje. včeraj, geflcrn. snoči, gcftcrn abent«. zveččr, abenb«. lani, Verige« 3'tO- letos, letaš, §flter. po dne , Bei Sage; po noči, Bei bet 91ad)t; po letu, im ©ommer; po zimi, im ffiinter; v nedeljo, ant ©ottniag, fottnfag«; v pondeljek, am SDiontag, mentag«; v torek, ant ®tenfiag; v sredo, am SPtitttooct) n. f. to. — ob (v) nedeljah, ait@onntagen; ob (v) četertkih, an Souuerflageit; ob (v) petkih, an greitageit; ob (v) sobotah, an ©amjlagen. Sie SfttBejlimmmtg jleljt, tornn fte burtf) eitt §aul'ttoort mit eittent OJeitoorte au«gebrucft toitb, im Slffufatib oter im Oenitis , ai«: neki dan obet nekega dne, fine« Sage«; lansko leto obet l&nskega leta, vovige« 3aB r - A. Bog te sprimi, dragi prijatelj! Kaj delaš danes tukaj ? B. Po zdrdvnika sem prišel. A. Kedaj si pa šel od doma? B. Že snoči ob devetih ali pol desetih. A. "Kdo je bolen pri vas? B. Mati bolčhajo že dva — tri mesce. ©riifje ®icf) ©ott, tijeurer 2Ba§ madbft ®u fyeute Ijier ? Rdj Bin ben 3lrjt tjolen gefommen. Šknn Bift ®u bom £aufe fortge= gangen? ©djott geftern um neun obcr ljal6 getjn Uljr. 2Ber ift Bet eud) fvant? ®ie Siilutter fronfelt fdjort jtoei — bvet SDtonafe. 4 * 52 A. Kedaj pojdeš spet nazaj? B. Zdaj še ne včm, najprej mo¬ ram k zdravniku. A. Morebiti danes še ne pojdeš? B. Menda drevi ali jutre zjutraj (zajtro) ali pa še le v ne¬ deljo o poldne. A. Keddj pa k nam prideš? B. Drevi ob petih. A. Prav, pa le gotovo pridi. B. Se ve da pridem; zdaj pa z Bogom. Sffiann gel;ft ®u toieber juriid. 3dj toeijj eS jegt nodj ni(^t, juerft rnujj id) jum Strjte. ©iefleidjt ioirft ®u peute nod) nid^t abgepen ? Ddj gtaube gegen Stbenb ober ntorgen in ber grilt>e ober aber erft arn ©onntage ju 9J?ittag. 233ann tommft ®u ju und ? @egen SIbenb um fitnf Upr. 3ied)t, aber fomnte nur gemifS. fjreiticf) tomrne id); je<§t aber tebe toopl. 25er 9tegatit)fap. §. 36. ®a$ »erneinenbe ne ftept im ©tooenifdjen , mie befannt, immer nor bem aužfagenben 3eittoorte unb oertangt jeberjeit ben ©enitio bež Dbjeftež, toenn biefeS im ®euifd)en im 9lftufati» fte^t, j. S. Ne sli¬ šim sladkega petja, id) pore nid)t ben fitfjen ©ejattg; ne tergaj pisanih cvetlic, pftiide nidjt bie bunten 93tumen; ne trati dragega časa, »erfaume nid)t bie foftbare 3eit. ®ie $artifel ne barf im ©looenifdjen in te in e m 33erneinung«= fape fepten, *) mag and) ein anbeved ŠerneinungSioort im ©afce oor= tommen, atd: nikdo, nihče, nientanb. **) I nikar, nidjt, burdjauS nidjt. nič, nidjtž. i nikjčr, nirgenbS. nikoli, nikdar nie, niematd. nikamor, nirgenbžpin. nobeden noben, a, o tein. j. 33. Nikdo ne dela, niemanb arbeitet; nikdo noče delati, nientanb toiH arbeiten; nič nisem slišal, id) pobe nidjtS ge^ort; nobčn učenec ne piše — noče pisati, tein ©cpiiter fdjreibt — toid fč^reiben. •3ft ba8 negatioe §itf8jeitoort fetbfl iPrabifat, fo fovbert eS in ber 3. 'perfon ber Sinjatjt (ni — ne bode — ni bilo — ne bi bilo) and) ben ©enitio bež ©ubjetted, at$: očeta ni domd, ber 23ater ijt nicpt ju §aufe; ni planine brez doline, e8 ift (e8 gibt) tein 33erg opne ®pat; jutri matere ne bode domd, morgen toirb bie SJtutter nidjt ju §aufe fein; včeraj ni bilo učencev v šoli, geftern toaren bie ©čpfiter nidjt in ber ©djule. *) 8Jtit sem, imam, ttttb hočem rerfcpniitjt »ne** tn: nisem, tdj bin ltidjt; nimam, id) pate nierfdj»ittbert, oživ-im, dti tteu auflebett. otemn-im,eti jttfi »etbuttfeftu svinčnik-a, bet 33teifttft. klinec-nea, bet Ottffel. kreda-e, bte .fftetbe. tabla-e, bte Sctfel. pismarica-e, baž @cf)feif>f)eft. Papir-rja, baž 5f?apter. pola-e, bet žBogett. eernilo-a, tinta-e, bie Silite, tintnik-a, baž Sčitltettfaf. peresnik-a, baž gebetmeffet. _ zat6, zatorej, torej, zategadelj, zategavoljo, bežtjalb, bežtoegetl; gosje pero-esa, .Ktelfeber; jekleno pero-esa, ©taljlfeber; m6r-am, ati (mdral, a, o obet mogel, gla, o) ntuffett; morem, moči (mdgel, gla), fottttett, oetmbgett, (ftftfd^e SDJogftcfjfett); znam, znati (znal, a, o) jettttett; fottttett (ttiffett). gost, a, o bi$i. voddn, a, o toajjetig. urežem, uržzati, fcfmetbett, utegn-em, iti 3eit Ijabett. ker, toetf. A. Učenec! zakUj ne pišeš ? B. Ker nimam dobrega peresa. A. Zakaj ti ga nikdo ni urezal ? B. Med nami ga nikdo ne zna urezati. A. Zakaj ti ga gospod učenik niso urezali? B. Gospod učenik niso mi mogli peresa urezati, ker nimajo peresnika (ker ne uteg¬ nejo ...). ©djiiler! tratam fdjreibft ®u nidjt? SBeil icfj leine (nidjt ettte) gute $ebet I)af>e. *) SSarum f at fie ®ir niemattb ge= fdjnitten? Unter unž fann biefelbe tttemanb fdjnetben. 2Barum Ijat fie ®ir nidjt ber $ert Segret gefdpitten? i ®er iperr £el)ret fonnte mir bte fjfeber nid)t fdjneiben, treil er feitt gebermeffet (tat (treti er letne Beit £>at ...). *) ®až attžfagettbe 3eit»ort tiimmt trn Olebeitfa^e biefelbe ©tefiitng ettt, trne trn ■gattbtfafce uttb fofgt gro|lentf)et(ž gtetd) nad) bem einletfenben gtto obet Q3tnbes »otte. 54 A. Zakaj ne pišeš z jeklenim pe¬ resom ali s svinčnikom? B. Z jeklenim peresom ne znam ! pisati, s svinčnikom pa ne mo- j rem, ker je papir prerujav. A. Zakaj tvoj tov&rš lepše ne piše? B. Cernilo je pregosto (prevo- deno, v tintniku ni dobrega černila .. . ). A. Zakaj ne pišeš v pismarico (na polo papirja ... ). B. Ne utegnem po njo (iti). A. Zakaj ni krede pri tabli? B. Ne včm, kdo jo je vzel. A. Zakaj danes ni več učencev v šoli? B. Nekteri fantje so bolni, za¬ tegadelj ne morejo priti; nekteri pa ne utegnejo, in so morali doma ostati. SBarum fdjreibft ®u nid)t ntit einer ©tat)lfeber ober mit einetn SBleiftift? HJfit ber ©tal)lfeber toeijj id) nid)t ju fdjreiben, mit bem 23leiftift famt id) eč aber nič^t, meil bač ipapier ju braun ift. SBarunt fdjreibt bein ©efafjvte rtic^t fdjener? ®ie ®inte ift ju bid (ju miifferig, im ©intenfafj ift leinc gute ®inte ...). SBaritm fdjreibft ®u ničf>t in ba« ©djreibljeft (auf einen Šegeit 1)3«= pier . . . ) ? 3 d) fiabe nid)t 3 eit bačfelbe ju tjelen. SBaritm ift feine Sreibe bet ber®afe(? 3 d) meifj nicbt, mer fie gencmmen b>at. SBautrn finb fjeute rtič^t me^r ©c^iiter itt ber ©djule? tSinige $naben finb franf, bečljalb Jonnen fie nit^t fontmett; einige aber I)aben niret feitte Slettcrn; spoštujeva svoje starše, to ir (2) eltren unfere 'žleltertt jc. spoštujemo svoje starše, to ir efyren unfere Sleltern; spoštujete svoje starše, iljr efjret ettere Sleltern; spoštujejo svoje starše, fie efjren iftre Slettern. (Sitie Slttottalfme »on ttrfer tftegel tvitt mtr batni etn, toetm bas juefgnenbe gttr- toott eitt Oemeittfame« , fetnit »tt|( etttrc^ltegt, ata bito ©ttbjeft bejci^ttet, ata: pojmo v našo cerkev, gdjett trie tn unfere .fttrdjf; molimo Boga, n&šega očeta, Bete« tvir®ett, ttnfern Slater, att; molimo za našega papeža, beteli toir fur tmfertt spapft. 93egie^ien fidj bie jueignenben giirtoorter j e in ober ifjr nid)t auf bag ©u6jeft begfelben ©afjež, fenbern auf ein anbereS 2Bort im ober aufjet bem ©a£e, in toeidjem jjatie fie mit „be§feI6en" ober „berfeiben" umtaufdjt toerben ionnen, fo l^eigt fetn njegov, a, o, i f) r aber nje ober njen, a, o — n j n ober njun, a, o — njih ober njih 6 v, a, o, je nadjbent baž $au)3ttoort, auf toeldjež eS fid) bejietjt, in ber @in= jafji, gtoeijaljl ober in ber Siefja^I ffeljt, at§: Boga vidimo v njego¬ vih delih, toir feijett @ott in feitten (be§fe(6en) SBerfen. Mati in nje hči, bie SOiuiter unb iljre (berfelben) ©od)ter; otroci in njih starši, bie Š?inber unb iljre (berfetben) Slettern. 43. Segreti beg §3aterg. Cena-e, ber $retS, 3Bert. j zab-im, iti tsergeffeu. j po-išeem, iskati auffudjen. nauk-a, bie Šefire. j terp-im, čti letben, bttlben.j v&r-ujem, ovati se nteiben. konec-nca, laž tStibe. j skerb-iin, eti forgett. ; vedno, (leto, imttter, začetek-tka, bet Sliifattg. hod-im, iti (ju) gefjen (bfkg.) ako, če, treun, trofern. bližnji, a, e itadtjie, milic. vtlsn-em. iti eiitbrdgcit. ne — ne , treber — ttob^. Sin! zvesto poslušaj besede iz ust svojega stdrega očeta in vtisni si njih nauke globoko v mlado serce. Spoštuj svojo mater; za Bogom ti je mati perva dobrotnica, in nikdar ne žabi nje veli- eih skerbi za te skoz celo svoje življenje. Boga imej v sercu do konca svojih dni in varuj se vsakega greha *') kakor strupa. Bodi milostljiv in usmiljen do svojega bližnjega in pomagaj mu v nje¬ govih revah in nadlogah; ako si m.ed seboj ne pomagamo, kdo nam pomaga? Ne ljubi sam sebe, pa bodi sam sebi prijatelj. Poišči si pravega prijatla in varuj ga kakor svoje oko. Bodi zvest sin svoje domovine in ljubi svoj materni jezik po njegovi ceni. Nič nečistega ne terpi na svojem truplu, ne na svoji duši; le čisto serce je Bogu prijeten dar. Skerbi za svoje zdravje: brez zdravja ne moremo ne sebi ne drugim služiti in koristiti. Varuj se slabih tovaršev; njih serce je hudobno kakor njih živ- ljenje. Hodi vedno po božjih potih, in srečen bodeš na tem, srečen na onem (unem) svetu. Z Bogom! *) $ie jurftcffufirettben Sfittootlet: uerlattgen beti ©egettflmtb jeberjeit im ©enitiv. 56 44. (gortfefcung). Moč-i, bie Jbraft. j sila-e, bie ©eloalt. j ljudstvo-a bab 93olf. oblAst-i, bie SMadjt. ! nArod-a, bte Dlajiotl. ohrAn-im, iti betoaljren. mAterni jezik-a, bie $lutterf»raelfet i£)ttt in feinen SRotljen. ©udjet e n d) einen treuen greunb auf, unb toenn if)t iljn gefunben Ijabet, betnaljret ib>n eud) bi« jum (Snbe eure« Men«. SIdjtet eut| felbft unb e« merben eudj an4 euere itfadjften adjten. Met t»o!jU XVII. Sprttfjfibtlltg: kteri, a, o? toetdjer, toeldje, toeldje«? Kteri, a, o ) , - , tA le, tA-Ie, tA-le biefet (e, eb) ba. ki j ™ ' b ' d’ uni-le, una-le, uno-le jenet (e, eb) bori. tisti, a, o ber (bie, bab)jenige; jener, jene, jene«. Ki bietbt fur atle ®efdjiecf)ter, 3af)len unb 33tegungbfaf(e unoeranbert; tod) mitb bemfelbett in ben abbangigeti ©itguitgbfallen fietb bie 3. )}erfon beb jjerfonli^en prtoorteb in bem bejuglidjen ®efdjled)t, 3<4l uttb Sati beigegeben, alb: 1. ki J ki j ki 2. ki ga j ki je j ki ga 3. ki mu | ki mu 6. ki (pri) | ki (pri) njej njem ! ki mu ki (pri) njem U. f. tt). A. Ktera šola je najboljša? B. Tista šola je najboljša, ki uči učence srečno živeti. A. Kteri fantje radi hodijo v šolo ? B. Vsi učenci, ki jih pred sob6j vidite. A. Kteri učenci se najpridniše uče? B. Ti-le štirje, ki sede v pervi klopi. A. Ktere deklice so najpridniše med vsemi? B. Une-le tri, ki je vidite tam v drugi klopi. ; SBetdje ©djule ift bie befie? 3ene ©djuie ift bie befte, treldje bie ©d)iiler glucflidj leben teljrt- SBetdje finaben geljen (pflegen ju geljen) gerne in bie ©d)ule? SICle ©djiiler, bie ©ie Bor fi feljen. SBelc^e <šdjuler lernen ant fleiffigften ? i ®iefe Bier ba, toeldje in ber erften | 33anf fiijen. SBeldfje SKabdjeu finb bie fleijjigfien unter aUen ? dene brei bort, bie ©ie in ber jtoeiten 23anf feljen. *) ©landjmal toecbfelt ves, vsa, vse mit cel, a, o gatij, toeldjeb eigenttid) fo »iel bebeutet, trie bab beutfdje „ganj zz unoerfefjrt", lat. integer. — Ves, vsa, vse — gen. vsega, vbb, vsega u. f. m. toirb im aflgemeinen fo trne bab Sen tu ort abgeiinbert; in ben abljAngigen S9tegung«faf(en ber 3roeh unb 93teljaf)l geljt jebocb bab i gemetnigiid) in e uber, baber: ®en. vseh, ®at. vsem u. f. m. — ®iejj gilt and) »on bem prtoorte ta, ta, to — biefer, biefe, biefeb — teh tem n. f. t». 57 A. Ktere učence imenujemo za¬ nikam e ? B. Zanikarne imenujemo tiste učence, kteri se nič nččejo učiti. A. Kteri otroci bodo kot možje srečno živeli? B. Samo tisti, ki se v mladosti pridno učč; človek, ki se v mladosti ne uči, tudi v starosti nič ne zna. SBeldje ©djiilet nennen toir nadjliiffig ? iftadjtaffig rtennen toir jene ©djiiler, t»eld)e nidjtd lernen tooHen. SBeldje Sinber toerben al8 SJŽanner gliitflid) lefeen ? 'Jhtr (aHein) biejenigen, ttretcf^e in ber 3ugenb fleifjig lernen; toer in ber Sugenb nid)t lernt, ber fann aud) im 2llter nidjt«. 2>ic SBtbinguitnS= unb Smtfdjfonn bež Beittoortež. §.39. £>ie 23ebingttng8f orrn, ffonbijiortal oberSonjunf tio, toirb bei aHen geitmortern, baS (pilfčjeittoort mit eingefdjloffen, mittelft be§ un»eranberlicf)en 2Bbrtd)en8 „bi“ gebilbet, inbem man baSfelbe mit bem um« fdjreibenben 3Bittelmorte oergangener 3 c 'l oerbinbet; bie SebingungSform ber ©egentoart ober gufnnft lantet alfo: @inj. 1. jaz bi ) 1 delal, a, o bi, id) (bu, er) toiirbe ti on bi j' ’ a, ° ( (modjte) arbeiten. 3t»eij. 1.midvd(e)bi) i dekla, i, i bi mir (iljr, fie) 2. vrdvd (e) bi) delala, i, i ober, . JW£ . ( ^ tcn) toMe „ arbeiten. 3. vidvd(e) bi) i3ielj. 1. mi (mč) bi ) i dčlali, e, a bi t»ir(i()r, fie) toiirben J V1 - ( 7 6) . ddah ’ e ’ a ° beV (mosten) arbeiten. o. oni (one) bi) 1 v ' 1 SBirb ju ber S3ebingung6form ber ©egentoart ober 3'tf un f t no $ c ' n bil, a, o gefejjt, fo entfteljt bie SebingungSform ber SSergangenljeitalS: jaz bi bil, a, o predelal, a, o ober predčlal, a, o bi bil, a, o id) (iatte (ioiirbe) umgearbeitet (Ijaben), u. f. m. §. 40. ®ie 2B u n f d) f o r m ober ber D f t a t i o entfteljt burd) bie 33orfe(mng ber i)3artifel: naj »or bie ©egentoart unb bie 2Bunfd)form, al§: naj delam, dela u. f. to. id) fott (mag) arbeiten. naj bi delal, a, o id) mbge (follte) arbeiten. naj bi bil, a, o delal, a o id) moge (follte) gearbeitet tjaben u. f. to. 45. 9?u§enber£l)iere. Koža-e, bie Jjaut. : živ-im, iti nadreti, erl)alten.' opr&vlj-am, ati »erridjten. usnje-a, ba« fiebet. [ stvAr-im, iti erfdfaffen. strAdam, ati §utiget leibeit. volna-e, bie SBofle. I oblAž-im, iti fieiben. i dolgočasen,sna,o tatigtottltg. kožuhovina-e, b«0 ipeijtuerf. obiiv-am, ati atljtet)ell. | kratkočasen, sna, o fltrjlofil. umreti, umerjem (umeri, a, o) fterbcn. koga lepo im-am, eti jematrben f^on btljanbeln. ko bi, toenn, tvofetn O" SBebmguitgefafsen). 58 Bog je stvaril najprej travo in drevesa, naj bi služile v živež živalim in človeku. Brez rastlin bi ne *) mčgle živali, brez živali bi ne mogel človek živeti. Živali so prekoristen dar božji za človeka: one nam opravljajo najteža dela; one nas žive, obu¬ vajo in oblačijo; one nam delajo kratek čas; naj je torej človek vselej lepo ima in za nje skerbi! Kak 6 bi človek zemljo oral in druga težka dela opravljal, ko bi ne bilo živali na svetu! Kdo bi nam pridelke domu in z doma na terge vozil! Kje bi jemali potrebno mesč, mleko, maslo, sir in še več drugih reči, ki je imamo od živali! Kako bi se oblačili in obuvali, ko ne bi bilo živalskih kož, volne in kožuhovine! Kako dolgočasno bi bilo na svetu, ko bi nikdar ne slišali nobene živali, nobene vesele tiče! Brez živali bi moral človek stradati in umreti; naj torej vedno hvali Boga za to preveliko dobroto. 46. SDie (grfčfjaffung. Tema-e, b. ginjterms, 35imf. svitloba-e, b. Sidjt, b. $c((e zelišče-a, bab .Rrcmt. poln, a, o »ofi- prazen, zna, o leer. pust, a, o obe, ivufif. rod-im, iti, gerscrbringen. droben,bna,of(ein,frin,bunn‘ mergol-im, eti Imuimellt. bled, a, o bleid), blcifb. krijem, kriti, beden, potem, potlej, jjernad). 1 stečem, steči se jltfammetu zadnjič, julejpt. j fliegen. I gospod-ujem.ovati pecrfcfi eis. Bog je stvaril nebo in zemljo. Zemlja je bila pusta, prazna in temna; voda jo je krila. Tema je bila povsod. Bog je rekel: Bodi svitloba, in svitloba je bila. Rekel je Bog: Naj bode modro nebo; in bilo je lepo modro nebo. Bog reče: Voda na zemlji naj se steče v potoke, reke in morja. Bila je zemlja, bilo je široko „morj e, bili so potoki in velike reke. Ceterti dan reče Bog: Zemlja naj rodi travo, zelišča in rodovitna drevesa. Zemlja je bila zelena, polna rož in drugih rastlin. — Zdaj reče Bog: Luči naj bodo na nebu. Stvaril je Bog rumeno solnce, bledo luno in svitle zvezde. Potem reče Bog: Naj mergole ribe po vodi, tiče pod nebom, živali na zemlji. Pla¬ vale so zdaj vesele ribe, pele so drobne tiče, vse je bilo lepo in veselo. Zadnjič je stvaril Bog človeka, naj gospoduje vsem stvarem na zemlji. 47. S i e S u f t. Sapa-e, bie8uft(8e6en$IitftV slab, a, o fdjlecgt. j rod-im, iti grudjte trajen, votlina-e, bie ^ogle. j zapert, a, o »erfbgloffen. j pogm-em,itiju®ritnbe gegeil. prcp&d-a, bet Slbgrunb. i podzemeljski, a, o unterirb.! neobhodno, unumgdnglid). živ, a, o lebettbig, lebenb; lebgaft, rege. 2Bie ber jjifdj oljne SBaffer, jo fonnte (»iirbe fonnen) aud) ber $0?enjdj oljne Suft nidjt leben. 2)ie ?uft ift DJlenfdjen, Sferen unb ipflanjen jum Selen umunganglid) notljtoenbig. Oljne Suft miifte, (toiirbe miiffen) ber SRenfcf) unb jebeS lebenfce ©efe^cpf mtf Srben ju ©ruube geljen; oljne *) 3n ben 93ebittgungSfdgen flegt bie Sflegujion ,,ne“ tgeil« »or, ttjeitž nadj ,,bi“; bager audj: ne bi mogel. 59 gitft toiirben bic Orafer unb ^(tanjen nicf)t gritnen, bie Slunteu unb anbere @eiodd)fe nid)t btiil)eu unb §;riid)te tragen. '®ie Suft ift aber nid)t itberall gteid) geftmb. ®te gefuubefte Suft ift in Oarten unb ŽBalbern, bie reinftc auf Ijoljen Sergen unb Stlpen; »eniger gefunb ift bie Suft in grojjen ©tabten unb (Sbenen; bie fd)led)tefte ?uft aber fiitbet fid) in gefdjloffenen fftaumen, in Srunnen unb in unterirbifdjen §of)len. XVIII. Sprcdlfibmta: kod?*) mo? od k6d — do kod? trnjev — bi« tropin ? Popotnik-a, ber Sieifente. popot-ujem, ovati reifeit- , odrin-em, iti auft)red)en. popotovanje-e, bie Sfteifc. . doklej? f)i3 loann? obern-em, iti se ftdj Utetlbett- nazdj , nazdd, Jlirucf. A. Kod si hodil, dragi moj? B. Po vseh večih mestih naše domovine. A. Do kod si na svojem popo¬ tovanji prišel? B. Do Tersta; potem sem se obernil proti Gorici. A. Od kod sedaj prideš ? B. Iz Belaka, kjer sem dva (tri) dni ostal. A. Kam misliš jutri odriniti? B. Najprej proti Mariboru in Gradcu. A. Kod bodeš popotoval? B. Po vseh deželah našega cesarja. A. Do kod misliš priti? B. Do Prage. A. Od kod mi bodeš najprej pisal? B. Iz Dunaja, če prej ne iz Gradca. A. Doklej prideš (te ne bode) nazaj ? B. V šestih tednih ali v dveh mescih sem gotovo spet pri vas. A. Srečno potuj! Bog te obvari! 2Bo bift bu Ijermngereift, mein Sieber ? Gn atten grojjern ©tabten unfere« Saterlanbe«. 2Die meit bift bu auf beiner Dteife gefommen ? Si« Sriefi; bann manbte id) tttid? gegen ®orj. SBotjer fommft bu jefct? lit« SSiDadb, »o id) jtoei (brci) Sage btieb. 2Bol)in gebenfft bu morgen aufjubtedjen? 3uerft gegen 91?arburg unb ©raj. 2Bo toirft bu tjerumreifen? Gn atteit Sanbern unfer« taifer«. 333ie treit gebenfft bu ju fommen? Si« Srag. SBotjer loirft bu mir juerft fdjreiben? Slu« SBien, menit nid)t fritber au« @raj. Si« ju metcber ,geit fommft bu (fommft bu nidit) jurihf? Gn fed)« 2Bod)en ober in jrnei 50io= naten bin id) geffiif« toieber bei eudj. fHeife gliidlid)! ®ott beljute bid)! Stlbuitg bcr $erfleinmtng$tobrter. §. 41. Um ben Segriff be« Sleinen, 3 a den unb £ieblid)en au«ju= brfltfen, bebient fid) bie flooenifdje ©pradje mit Sorliebe ber Serfleinerung«= ioorter ober ®iminutioa. 2>ie oerjiigtid)ften Sifbung«ftlben ber Serfteh nerung«ioorter ftnb: ') Kod? tejeicbnet fo otel trie: auf to e (ib e n SBegen? unb fragt insbefonbeu nad) tem £)rte einer ©eiocguttg. 60 I. fiir tttanttltdje $auptto brter: ec, alS: brat — bratec, baS 23riiberd)en; golob — golobec, bas jaubdjen; vert — vertec, baS ®iirtd)en; vnuk — vnučec, bas Snleldjen: lok — ločeč, ber Heine 23ogeit. ek, alS: sin — sinek, baS ©ofmlein; nož — nožek (nucfj nožej), baS Sttefferdjen; stric — striček (audj stricej), baS Onleldjen; vol — volek (aud) volej), baS Od)Slein. ič, alS: grad — gradič, baS ©djlofSlein; nož — nožič, baS 3J?efferd)ett; červ — červič, baS 2Bilrmd)en; verh •— veršič, baS ©ipfeldjen; grozd — grozdič, baS Sraublein. II. fiir toeiblidje §aupttoorter: 1) bie toeiblidjen fjauiptoorter auf einen ©elbftlaut befomnten: ica, alS: glava — glavica, baS $opflein; roka — rdčica, baS ^anbdfen; noga — nbžica, baS giijflein; tiča — tičica, baS SSogeleirt; zvezda — zvezdica, baS @ternd)en. ka, alS : mama — mamka, mamica, baS SDiiitterdjen; slama — slamka, sldmica, ber ©trohnim. 2) ®ie toeiblidfen £>aupttobrter auf einen SKitlaut erljalten: ca, alS: živdl — živalca, ba§ Sbterdjen; postelj —- pdsteljca, baS 23ettdjen. ka, alS: nit — nitka, ba§ ffvtbdjen; gos — goska, baS ©iinS* cften; piščal — piščalka, ba§ iPfeifcljen. III. fiir fiidjlidje §aupttoorter: ce , alS: vino — vince, ber liebe SBein; krilo — krilce, ber Heine ©eftof;; meso — mesce, baS $leifd)diien; drevo — drevce ober drevesce (toon drevesa), baS 23 ini m d) en; pero — perce ober pe¬ resce (con peresa), baS Slatidjcn, fjeberdjen. iče, alg: grozdje — grdzdjiče, bie £r8ubdjen; listje — listjiče, baS Heine £aub. ®ie auf biefe SBeife oerHeinerten SBorter toerben, befonberS in ber tinberfpradje unb im £one ber ?ieb!ofung, Ijnufig nod) einmal »erfleinert, unb jtoar mittelft: 1) ek, fiir baS mannlidje ©efdjledjt, alg: sin — sinek — sinček, liebeS ©oljnlein; nož — nožič — nožiček, liebeS SDtefferdjen; červ — červič — červiček, liebeS HeineS SBiirmdjen. 2) ica, fiir baS toeiblidje ©efdjlec^t, alS: glava —glavica — gla- vičica, liebeS ^opfdjen; mama — mamka, mamica — mamčica, liebeS SKittierdien; noga — nožiča — nožičica, baS lieBe Heine fjiifjdjen. 3) ice fiir ba§ fadjlidje @efd)(ed)t, alg: vino — vince —• vinčice, baS (tebe SBeindjett; gnjezdo — gnjezdice — gnjezdičice, baS tiebe Heine iReftdjen. Sfuger ben jpauptioortern toerben oerfleinert: 1) bie 23 e i to c r t e r mittelft ben ©ilben kast ober kij at, gleid) bem beutfdjen lidi, alg: bel — belkast, belkljat, a, o toeifjltd), ettoaS 61 toeifj; rumen — rumenkast, rumenkljat, a, o etteaž golbgelb, etoaž blonb; čern — černkast, černkljat, a, o fd)tt)5rjtidj, etoaž fdjlnarj. 2) ®ie 3eitlrorter mittelft ber ©ilben: kati unb ljati , alž: zibati — zibkati, fanft miegen; stopati—stopkati, trtppeln; pihati — pihljati, meljen, fiidjeln; šumeti — šumljati, faufeht; skakati (skačem) — skakljati, Heine ©priinge rnadjen. 48. ©te Siene unb b a S ® ii u b d) e n. Puška-e, bie SSuč^fe. stran-i, bie ©eite. sedem/sesti fid) fejjen. odtergam, ati abreifen. spust-im, iti (jinablaffen. zagled-am, ati erbticfert- strel-im, iti fdjiepen. pomer-im, iti jielen. dosežem, doseči (dosegel, gla, o' vzamem obet vzemem, vzeti neumen prigom&z-im, iti Ijeraitžfnedjeit. pič-im, iti ftedjeit. pdč-im, iti fradjen. zlet-im, eti baoonfliegen. om&hn-em, iti ftnfen. etreidjen. Bučelica je padla v vodico. Golobček to vidi, hitro s klju¬ nom peresce od vejice odterga in ga v vodico spusti. Bučela peresce srečno doseže in ž njim iz vodice prigomazi. Golobček sede spet na drevo. Mimo pride lovec in zagleda golobčka na drevesu. Hitro vzame puško v roko, pomeri in hoče streliti; pa bučelica pribrenči in lovca v roko piči. Lovcu roka omahne, puška poči v stran in golobček zdrav in vešči z drevesa zleti. Otroci! ta drobna živalca naj uči vas lepo čednost hvaležnosti do svojih dobrotnikov. 49. ®až £eben ber Slurnen. Sapa-e, bet jjaucb. boja, barva-e, bie garbe. vonjava-e, b. ®uft, SBofilg. oster, tra, o fdjatf, rcmlj. mil, a, o mtlbe, fanft, lieb, »efmiut^ig prekrasen, sna, o bttrticfj. napaj-am, ati fronten, obsžv-am, ati befd)einen. razšnj-am, ati Serbreiten. okrepč-am, ati erfrifdjen. pokli-čem, eati rufen. posebno, sosebno, befonbetž. celd, el6 fogar. ®ie Srbe ifi eine giitige SJlutter aHer i^rer @efč£>opfe. ©ie lie&t atte iljre $inber, befonberž aber bie Sturnen. Bnt §erbfte raft fte bie Slumen »or bent ©audje bež grintmigen SBinterž an ifjr miitterlidjež §erj unb im gritfdinge medt fie biefelben roieber jurn neuen Seben. ®ie DueHen trdnfen fie, bie Sogeldjen fingen itjnen frb|lidje Siebdjen unb bie Siiftdjen fpieten ben ganjen ®ag mit ifjren Slattern. Siendjen unb ©d^metterlinge fiattern um fie tjeram, bie miibe ©onne befdjeint fie freunblicfj unb fogar ber SJtenfd) freuet fid) iljrer fjerrlidjen fjarfcen. -Seben fOiorgen erfrifd^t fie ber glanjenbe (ličite) ®ljau. Slnž ®anfbarfeit fiir biefe Siebe »erbreiten fie bie angeneimr ften SBoljIgeriidje unb btiifjen jur gireube aHer ©efdjbpfe. 50. 2S5ol»ol)nt©ott? Blager—blagra, b.Jjeii, @eg. olt&r-ja, bet Slltat. zvon-a (u), bie (Slocfe. sled-a(u), bie ©»ur. piš-a, ber Sturmloinb. vžren, rna, o glaubig. višnjev, a, o rofenfatben. razpžt, a, o audgefbannt. posndt, a, o gebilbet. kjer, tno (bejtebenb). čujem, čuti boren, pozn-am, ati fennett. stan-ujem, ovati tooljneH. kljujem, kljuvati flojifen. mol-im, iti etnbcr|lrecfen. 62- SKitielji ter $tlbmtg«filbe -je merfcett ^aupttuoiter (©amutelitamen) gebilbet, eiite unbejlininite ©ienge gleidjartiget $>inge bejeidjnett, at«: drevo — drevje, fcie Saitme; grozd — grozdje, bie Traubeu; cvet — cvetje, bie Sluten; list, pero — listje, perje, bie Slatter, ba« Saub; skala, bergel« — skalovje, bie gelfeit u. f. a«. 1. Kje je ljubi Bog doma ? Tam, kjer je nebo razpeto, Lepo višnjevo posneto Že veliko tisoč let, Tamkaj vidiš njegov sled. Tam, kjer zvčzdice migljajo Kakor okenca igrajo, Tam je ljubi Bog doma, Ki nas gleda in pozna. 3. Kje je ljubi Bog doma? Cuješ klicati zvonove Crez ravnine in bregove ? Njih premili božji glas V hišo božjo kliče nas. V cerkvi ljubi Bog prebiva, Tam ga verna duša vživa, Tam je ljubi Bog doma, Tamkaj nam svoj blager da. 2. Kje je ljubi Bog domi ? Tam , kjer gore zelenijo, V nebo glavice molijo , Kjer po drevji piš šumi, Po skalovji grom doni; Po planinah in dolinah, Po goricah in ravninah, Tam je ljubi Bog doma, Lahko v sercu čutiš ga. 4. Kje je ljubi Bog doma? Tam, kjer v persih serce kljuje, Tam najrajši Bog stanuje; Naše serce je oltar, Ce ga damo Bogu v dar. V čistem sercu Bog prebiva , Ž njim veselje duša vživa ; Kjer je v sercu Bog doma , Tam se vživa sreča vsa. Slomšek. Bufantmenfeljung mit Sortoiirtern. §. 42. 3)ie Sovtoorter treten pufig mit geit' unb 9?ennmortern in Serbinbung unb »erleiljen benfetben eine iljretn SBefen eigentiimlidie Sebeutung; inžbefonberž Bejeic^net: 1 ) bez, brez (gleid; bem beutfdjen — lož) in 33er6itibung mit 9'tennmortern einen Slfangel oter eine ©evaubnng, atS: brezbožen, gottlo«. i brezdno, ter SJlbgrunb. brezskerben, forglo«. ] brezzob, jalpitc«. 2 ) do (= bem beutfdjen ^inju-, ju=, er=) bie enblidje (Srreidjung bež 3 iete§ nnb 3 t»ecfe§, at®: dčlati — dodelati »ofleilteu. končati — dokončati beenben. dati — dodati, jugeben. 3) iz (= bem bentfdjen auž au^en, alS : brati — izbrati, aužtefen. dčlati — izdelati, au«arbeiten. reči — izreči, ausfbredjtn. 4) na (= bem beut|'d>en a Seginn einer §cmblung, bie nic^t 5 khpiti — nakupiti, imfaufeti. nositi — nanositi, antragen. jesti — najesti se, ftdj atteffetu { pisati — dopisati, jufdjreiben. j nesti — donesti {jitijitbringeti. orati — doorati, ju @nbe acferit. , ljerau$=) bie 9tid;tnng »on innen nadj i učiti — izučiti se, aužlernett. pisati — izpisati, beraužfdjteibett. kopati — izkopati, aitžgraben. -) ein 21 nljaufen, Slnfiitten ober ben c SoOenbung fommt, at«: piti — napiti se, jtd) antriiifen. pisati — napisati, anfdjteiben. lomiti — nalomiti, anbtedietl. 63 5) nad (= bem beutfdjen ii 6 e r =) beu ^(«(3 iibet- etneut ©egenftanbe, at§: nadpis, tie lleberjcffrift. i nadzemlje, bie £)bert»elt. nadstropje, baž ©torfmerf. | nadškof, bet (Srjbifdfof. 6) o (= bem beutfdjen um = , 6e=) eine fmnbluttg, bie ati oielen ©eiten beš £)6je!teS gefcfjieljt, d6: pisati — opisati, beftfjreiben. bčl — obeliti, treijj madjcll. suh — osušiti, abtrotfneti. 7) ob (= bem beutfdjen um = , »on atten ©eiten, a(§: dati — obdati, untgebetl. zidati — obzidati, tmtmauern. včzati — obezati, umiuttlben. čist — očistiti, retttigett. slep — oslepiti, blinb toerben. tesati — otesati, beljattetl. |erum, ring S um) bie Umfaffnng lčtati — oblčtati, umfitegett. biti — obiti, umgefjen. stdpiti — obstopiti, ttmrittgetl. 8) od (= bem beutfdjeu toeg = , ab=) bie Sntfernung etneS ®egen» ftanbeg bou eiitent anbern, a(8: dati — oddati, cibgebetl. jesti — odjesti, tvegeffen, vzeti — odvzeti, lnegtteljmni. govoriti — odgovoriti, anllBOrtf«. j tčrgati — odtergati, abreipetl. i rčzati — odrezati, abfdjttetbetl. lomiti — odlomiti, abbre(f)etl. včzati — odvezati, ložbillbeil. 9) po (= bem beutfdjen 6e=) bie aCtfeitige (finmirfnng auf beu @e= genftanb, ein S3ebecfcn beSfelfeeit, ober eine ^janbtung, bie ftdj nad) unb nad), menn nicbt auf alte, fo bodj bie meiften ©egenftanbe erftretft, al8: pokopati, begrabeit. pokupiti, (illffcutfen. podčlati, bie Slrbeit »ollettbeii. pisati — popisati, befdjreibetl. škropiti — poškropiti, begiefietl. zlatiti — pozlatiti, »ergolbeit. kriti — pokriti, beberfeti. i kopati ! kupiti • j delati - j hoditi — pohoditi, jetlrelen. 10) pod (= bem beutfdjen unter=) bie Unterorbnung ober Unter* loerfung unter eineit anbern ©egenftanb, atS: kopati — podkopati, unlergrabett. pisati — podpisati, tinterfdjreiben. učtiti — podnčtiti, miterfjeijen. včzati — podvezati, unlerbtltbett. staviti — podstaviti, unterjleflen. učiti — podučiti, untermeifen. 11) pre (=bem beutfdjeu it £ e r =, ger=) ba§ Ueberfdjreiten eineS ©e* genftanbeS ober ŠRafjež ober bad ®urdjbringen eineS StaumeS, alž: dčlati — predelati, uberarbfiteii. brati — prebrati, ubcrlefett. pisati — prepisati, itberfdjreiben. plavati — preplavati, burdjfdjtoimmen. šteti — prešteti, uberjahten, tergati — pretergati, jetreijjett. hv&liti — prehvaliti, ju »tel [obeli, vpiti — prevpiti, ubetfdjreten, 12) pred (- bem beutfdjen oor=) beit iptats ober 9iang »or einem anberen ©egenftanbe, alž: pisati — predpisati, »orfdjretbett. | st&viti — predstaviti, »orjMen. govoriti — pregovoriti, ttberreben. plesati — preplesati, bttr(fytanjelt. 13) pri (= bent beutfd)en 6 e t Slnlangen ober £>injufiigen, at«: dati — pridati, betgebett. djati — pridjati, Ijinjttfugett. pisati — pripisati, jufdjrfibetl. delati — pridčlati, ert»erbett. —, Ijinju —) ein Slnfontmen ober iti — priti, fommetl. žvižgati — prižvižgati, »feifettb fommetl. peti — pripčti, jittgetib fommen. kdpiti — prikupiti, Btltjttfaltfen. 64 14) raz (= fcern teutfdjen ger = , au8einanbet=) bte Strennung oker 23er6reitung teffen, t»a$ frit^er Betfammen mar, ate: deliti — razdeliti, jertfjeilen. iti — raziti se, aužeinanber geljfn. pisati — razpisati, aužfdjreibett. tergati — raztergati, jtrretfjen. vezati — razvezati, auSeinattber bittben. pustiti — razpustiti, jerlaffen. 15) S, se—, z (= bem beutfc^ert fyera6=, gitfammen=) bie šftidjtung bon oBen fyerab ober eine 25ereinigung, at«: brisati — zbrisati, ablofdjen. j pisati — spisati, uetfaffen. pustiti — spustiti, fjetablaffcn. : šteti — sešteti, jufamrnenjaljlen. leteti — zleteti, fortfliegen. \ vezati — zvdzati, gufanimenbtnben. 16) n (= bem beutftfien ob = , er = , »er = , ent=) bie SJodenbung irgenb einer §anbtung oljne ben DMenBegriff »on »Ijtnein", at«: peljati — upeljati, entfuljren. nesti — unesti, babontragen. lomiti — ulomiti, abbredjen. stšpiti — ustdpiti, abtreten. 17) v (= bem beutfdjen ein = einež @egenjlanbe8, at«: peljati — vpeljati, einfufjten. nesti — vnesti, eintragen. lomiti — vlomiti, einbrec^en. stdpiti — vstdpiti, eintreten. rezati — urezati, abfdjneiben. st&viti — ustiviti, einfteUem tergati — utergati, abreijjen. šteti — ušteti se, jtd) »erjatjlett. Ij inein=) bte 3fidjtung in bad Onnere rezati — vrezati, einfdjtleiben. staviti — vstAviti, einfejjen. pisati — vpisati, eiufcBtetben. šteti — všteti, eitijdljlen. 18) vs, vz (* bem beutfdjen empor=, auf»), at«: hoditi — vzh&jati, aufgef)en. [ dvigniti — vzdigniti, aufijebett. stati — vstati, aufjlefjen. | leteti — vzleteti, aufjliegen. 19) za 0 bent beutfc^en »er = , auf=) geigt an, ba[« etmad »mn redjten SBege abtoeidjt ober unfern ©innen entriicft ttrirb ober aBer, baf« eine §anblung ober ein Buftanb ploljlidj eintritt unb fogleidj mieber auf^ort, ate: iti — zaiti, im geljett. igrati — zaigrati, »erfjnelen. delati — zadšlati, »ermadjen. pustiti — zapustiti, rerlaffen. kopati — zakopati, »ergraben blisk — zablisniti, aufbli|ett. slišati — zaslišati, rerneljmen. peti — zapeti, anjlimmen (ein fiieb). vpiti — zavpiti, auffdjreien. zeleneti — zazeleneti, gu gtuiten anfangen. ileBungen in aljntidjen Bu)ammcnfet 3 ungen. • --—*00^00<3 Jtoette JlbttieUmtfl. Itttfc fS&Qtt- f$$<| I. SBflrtergfuppe: $ott unb bas UMaff. a) @ott unb bie @d)ijpfung. Bog-a(u), Jezus Kristus-a, Sefu« (Sljt. sv. Duh-a, bet lietl. ®eij}. sv. Trojica-e, (d. ©teifaltigf. angelj-a, bet @nge(. arhangelj-a, bet (Stjettgel. angeljvšrh-a, b. ©djujjengel. nebesa-nebes (pl.) b.^tmmel. svet-a(u), bie SBelt. raj-a, bit« ijSatabie«. pekel-kla 1 , bie Jgjolfe. vice-vic (pl.) ba« gegefeuet. svet, a, o tjeilig. posveten, tna, o irbtfd). mogočen, žna, o mddjtig. vsegamogožen, aflmddjtig. vsegaveden,dna,o afitniffenb večen, čna, o etttig. dobrotljiv, a, o giiiig bitje-a, ba« SBefett. veličastvo-a, bie 2J?ajejldt. stvarnik-a, bet @d) 0 bfet. stv&rnica-e, bie @d)i>pfung. vlad&r-rja, bet {Regent, sodnik-a, bet {Ridjter. mojster-tra, bet Slieifter. zveličar-rja,bet@eligmad)et. odrešenik-a, bet Stlofet. varh-a, bet Ž8efd)uj}et. srednik-a, bet SKittler. prorok-a, bet $rofet. usmiljen, a, o batm^etjig. pravičen, čna, o geredjt. resničen, čna, o toa()rl)aft. prečuden, dna, o nmitberbor. neskončen, čna, o utienblid). neizmčren, rna, o Itnettticpl. neizrekljiv, a, o nnttUžfpted). vsegapričujčč, a, e atlgegeiUuartig. svetnik-a, bet ^etiige. svetnica-e, bie ^etltge. prestol-a, bet Stott. sedež-a, bet ©tjb bl&goslov-a, bet ©egen. čudež-a, baž SBunber. obl&st-i, bie ©etrali. grešnik-a, bet ©iinbet. gržšnica-e, bie ©utibettn. hudobnež-a, bet Sčfetmdjt. hudft’ | vidljiv, a o ftd)tbar. veličasten, tna, o etljoben. očiten, tna, o offenttidj. skriven, vna, o j ^ tajen, jna, o ) poln, a, o »ofl. prazen, zna, o leet. stvir-im, iti erfd)affen. živ-im, iti erpalten. ravn-im, ati lenfetl. vl&d-am, ati regietett. vod-im, iti, letten. skerb-im, eti fotgett. obr&č-am, ati fiigen, toettbett. ljub-im, iti tieben. sovr&ž-im, iti I)afjVn. plač-ujem, evati belofjnett. kazn-ujem, ovati, befirafen. blagosl6v-im, iti fegnett. mšnjš-am, ati mtnbertt. včk3-am, ati mesten. sit-im, iti fatttgen. poj-im, iti tranfen. krčpč-am, ati (Idtfetl. hr&n-im, iti ndljten. kerm-im, iti fntterit. red-im, iti etndljten. bud-im, iti meden. Nebo-nžbesa,) nebes-a, > bet jjimntel. obnebje-a, ) nebeški strop-a, | b. ^tnt= nebeška terdina, j me(«ge*.t>. b) ® a S §immelžgeSt>i3I6e. bet nebeško telo-a, ntelžtčrber. nebeški ob6k-a, bet tnelbbogen. svitloba-e, b. fitdjt, §e((e. tčma-e, bie ginftetmž. luč-i, bas Sicfet. blišč, bliščoba-e, b. @d)eut. merknjenje-a, b. Setfttlfter. ogenj-gnja, b«6 geuet. @pvadi* n. Uetmitgtimcf), 7. SbtifT, 66 plamen-a, bte fVfcimtne. iskra-e, bet gunfe. žarek-rka, bet ©trat. zora, zarja-e, bie 9Rorgeil; ST.S-. solnce-a, bie ©ottne. mesec-sca, luna-e, b. ‘Jioilb. j mlaj-a, ber Steumonb. šip-a, polna luna-e, b. $olk mottb. pervi kraječ-jca, etflcž fflicrt. zadnjikrajec-jca, le|jt. 53iert. zvezda-e, bet ©tern. ozvezdje-a, bas ©ternbilb. daniea-e, bet SRorgenftetn. veeernica-e, bet Slbenbjlertt. premičniea-e, bet planet, nepremičnica-e, b. girjlettl. repatica-e, bet kornet, rimska cesta-e, bie iDlildjfit. burjava-e, bob 5Rotb(id)t. svitel, tla, o lidjt, leitdjtenb. temen, mna, o ftnjiet, bunfel. goreč, a, e, btennettb. pekdč, a, o fengenb. zvezdnat, a, o gefiintt. rumen, a, o golben. ognjčn, a, o felttig. brezštevilen, lna, o jaljlioS. m, o ( , ra, o \ ^ t(T ' jasen, sna. veder, dra čist, a, o, tein oblačen, čna, o betuolft. flar. vzh&jam, ati aitfgeljetl. zahž.-jam, ati unlergefieti. svetim, iti leudjtett. sij'-em, ati fdjeinen. leske-čem, tati j miglj-dm, ati • fitnfeln. igr-dm, ati \ žar-im, čti gliiljetl. gor-im, eti btennen. ! suš-im, iti trocfnen. blišč-im, ati gldtljen. obldč-im, iti se ftdj betBolfen. berl-im, eti jlimment. j jasn-im, iti se / ftdj aužljei: sučem, sukati se ftdj beluegen. vedr-im, iti se i tern. vert-im, žti breljen. mdj-am, ati se tuanfeil. gib-ljem, ati se ftd) fsetoegelt. gibati se, gibljem fdjtoatlfen. grejem, greti, lodrmen. pripek-am, ati btenneil. merkn-em, iti jtdj Betftnflettt. c) ®ie 9? at ur unb tljre Ošrfdjeittuttgen. Narava, natčra) . m , priroda-e ) podnebje-a, b. ^tmme(bftrtd). ravnik-a, bet Sleguator. jug-a, bet ©iiben. vzhod-a, bet Djleli. zahod, zapdd-a, b. Sffiejlen. sžver-rja, bet SRotbeti. toplota-e, J bie SBiinne. gorkota-e, \ vročina-e, bie hlad-a(u), bie Jtu^te. merzlota-e, J ite • Ralte ' zrak-a, bie 8uft. sapa-e, bie (8ebenS)luft. sopir-rja, hlap-a, b. SDunji. odmčv. Južen, žna, o fiiblid). sčvern, a, o ttorblid). vzhoden, dna, o oftlidj. zahoden, dna, o toeftiid). prezeren, rna, o burdjjtdjtig. topel, pla, o ( gorek, rka, o \ rarm ' vr6ž, a, e (jeifi. sop&rica-e, bie ©djtoule. potrčs-a, baž Stbbeben. vreme-na, bie ffiittennig. nevihta, baS Ungetoitter. zdolec-lca, bet Djftmnb. krivec-vca, bet SBeflroinb. grom-a, bet 2)omiet, blisk-a, bet ffllijj. vihir-rja, viher-hra, vihra-e strela-e, bet 33li|jiral. bet ©turnt. burja-e, bet ©eeftutm. piš-a, bet ©tiirimrinb. dež-ja, bet {Regeti. oblik-a, bie ©olfe. megla-e, bet Jtebei. ploha-e, bet $la£regeti. perhavica-a, b. ©tanbregen. kaplja-e, bet Stobfen. veter-tra, bet SEBittb. sever-rja, bet £Hotbtt>inb. jug-a, bet ©ubtoinb. a, jek-a obet malek-lka, baž prikazen-zni, b. Šrfdjeinuug. sneg-a, bet ©djtiee. led-a(u), ba« @iS. toča-e, bet jjagel. rosa-e, bet Sljait. slana-e, bet SReif. ivje-a, bet IRainfroji. povodenj-dnji, bie Uebet- fdjroemniung. pot6p-a, bte glut. mlačen, čna, o lait. hladen, dna, o fuljl. merzel, zla, o fatt. čverst, a, o ftifdj. suh, a, o trocfett. moker, kra, o tiaf. mokroten, tna, o) . ». vlažen, žna, o j **»$*• kopen, pna, o f^neeftei. deževen, vna, o regtierifcfj. viharen, rna, o ftutmifdj. soparen, rna, o fdjmul. stanoviten, tna, o beftdllbig. spremenljiv, a, o betiinberlief. vetroven, vna, o Hunbig. ledčn, a, o eifig. 6 ? Germ-im, eti bontiern. blislc-am, ati se bligeil. švig-am, ati jucfen. buč-im, ati bronen, trčsk-am, ati frad)etl. odmev-am, ati j tuiebet* razlčg-am, ati se > Ijatteit. tul-im, iti I)culen. pišem, pihati blafett. bri-jem, ti (fdtjueibenb) btafen. vč-jem, ti Ineljen. ber .Ralenbet. Prdtika-e, koledir-rja, čas-a, bic 3eii. vek-a, bas 3eitalter. doba-e, bet 3tttpunft. leto-a, baž 3af)t. stoletje-a, ba$ 3a!)rljunbert. tisočletje-a, b. 3af)rtaufenb. letni čas-a, bie Sabrežjeit. pomlad, vigred-i,b.gtu^lilig. leto, poletje-a, b. ©ommer. jesčn-i, bet Jgerbjl. zima-e, bet SBinter. mesec-sca, bet 'Dionat. nedelje? ( nedelja-e, bet ©otitiiag. pondeljek-ljka, b. ©lontag. torek-rka, bet ®injlag. sreda-e, ber SDJittrood^. pihlj-dm, ati fddjelH. šum-im, eti ranfd)elt. šumlj-im, ati liSpeltt. verš-lm, eti raufd)en. bobn-im, eti bronen, don-lm, eti tonen. razsdj-am, ati tafett. vlečem, vleči, jtel;en. hlad-im, iti {ukleti, perš-im, eti ( . , f . kaplj-&m, iti ( traUfCln - d) SD i C 3 e i t- četertek-tka, bet®onnerftag. novo leto-a, -Jteujafir. petek-tka, bet greitag. J svččnica-e, Kicbimeffe. li-jem, ti giefrnt. dež-ujem, evati regnetl. snež-lm, iti fdpteien. kopn-im, eti (temeljen (»om ©dptee). vrem, vreti ftebett. krop-lm, iti fprengen. nam&k-am, ati befeudjten. napdj-am, ati betndjfern. dež gre, eS tegnet. sneg gre, e« fdjneit. sobota-e, bet ©amftag. god-a(u), baS $efl. praznik, nedel-a, b. jfeiert, delavnik-a, bet SBerltag. dan-dne, bet Sag. noč-i, bie 9 tad)t. jutro-a, bet SKorgen. poldne-dneva, b. SUtttag. mrak-a, b. Slbenbbdmmetmtg. večer-a, bet SIBenb. polnoč-1, b. 2Kitternad)t. koslliee-a, baž $tfif)jlucf. jdžina-e, baS STOittagejfen. večerja-e, bas Slbcnbeffen. ura-e, bie ©tunbe. minuta-e, bie SDiinute. trenutek,hip-a,b. Slugettblicf. božič-a, 2Beit)Had)ten. počltniee-počitnie (pl.) bie gerienjeit. pust-a, bie gaftnadjt. post-a, bie gajlenjeit, pepelnica-e, b. SlfdjermittUi. cvetna nedelja-e, b. ({Jalnu fonntag. veliki teden-dna, bie 6l)ar-- toodje. velika noč-i, > c „ vuzem-zma, 5 1 blnkošti-binkošti (pl.), du- hovo-ega, $fingften. vnebohod Kristusov, Giljrijli •§immeffa()rt. kres-a, ©omiemtienbjeit. gosp6jnica-e, b. grauentag. setev-tve, bie ©aat. žetev-tve, bie Slernte. dožčtvina-e, baS Slerntefeft. sed&nji, a, e gegentodrtig. nekdanji, a, e eljemalig. teddnji, a, e batnalig. današnji, a, e ijeutig. vsakdanji, a, e t>icf). včerajšnji, a, e gejlrig. jutrajšnji, a, e morgig. jutranji, a, e morgentfief). večeren, rna, o abetlblid). letašnji, a, e ^eitrig. lanski, a, o »otjd^tig. prihodnji, a, e fiinftig. pretekel, " minul ubegljlv, a, o l . . minljiv, a, o <, #er 8 fln ®'- nagel, gla, o / f . , hiter, tra, o j ikel, kla, o ? d, a, o j časen, sna, o jeitlid). dan-im, iti se tagett. j mrač-im, iti se, bdmmetll.j min-em, iti, »etge^en. svit-am, ati, fid) listen. j noč-im, iti se, 9 ?adjM»frben., pretečem, teči, »erftiefen. MnffencinfljetluuG be§ Bcittoortc^. §. 43. 23efyuf8 ber Sonjugajion mirb bab flobenifdje 3citoort mit 9Jiicfftd)t auf ben Ktaffencofat b. i. beit 53inbelaut, tnel^er bie Onfinitib- enbutig „ti“ mit bem enf feiner §anb finb ©rafer, Slumen unb 23aunte. ®en SJtenfdjen unb Sfjieren gab er ba« Seben. 9iadj feineut SBitlen leud^tet un« bie ©onne ober trantt ber 71 Stegen unfere jjturen. Bn feiner jpanb rul)t ber ®ouner unb ber 331i| ; t^m ftnb untertljan (geljorfam) bte SBeHen im SDieere. @ott gibt ung bag SeBen unb bte @efntibl)ett, ©petfc unb ©rani, fUeibmtg unb ©ofmung. @ott ift ttnfer IBater. @ott lennt atte ©terne ant §immel, jeben Strojen im SBaffev, jebeg tpaar auf uttferm fpaupte. @ott meifj unfere ge£;eimften SSSiinfdje unb (Sebanlen. @ott ift afimadjtig, I)od)ft giitig unb aHmiffenb. XIX. 3prect)nbmtg : Som Sefu d) e. 92enntočttet: Družina-e, bag Oeftnbe; bte j?«mt(ie; ključ-a, ber ©djlttffel; postrežba-e, bte sBebtenmtg; ponudba-e, bag SlnerBieten; na ponudbo, jtt OeBote; nekdo, jemattb; znan, a, o Befannt; odpert, a, o offelt, gešffnet; zapfert, a, o gef^tDffen. S e i t lt> č r t e r: terk-am, ati Hopfett; čdk-am, ati toarten; obot&vlj-am, ati se, jogetlt; god-im, iti se, ergel)«; zamer-im, iti »erargen, u['flttef)meit; prizade-nem, ti »erurfa^etl; potečem, poteči, at)laufett, »erge^ert; vsedem, vsesti se, ftd) fegett ; premorem, premoči, »erntogeit; sprimem, sprijeti, attftte£)mett‘; zdim, zdeti se, bitnfett, fd)einen; dojdem, dojti (došel, šla, o) anfommeit, flttlattgeit. Siebett a ar ten: na kmetih živeti, am fianbe leten; dobre volje biti, gttter geiterer Saune obet frčfjlidj fein; zrak mi ljubi ober godi, bte Sitft fcfildgt nttr gut an. A. I no, kaj je to? B. Gospod! nekdo terka na vratih. A. Idi, odpri vrata. B. Berž berž, samo ključ še vza¬ mem. A. Kaj se obotavljaš? B. Ne zamerite; koj, koj bodem pri vratih. A. Kdo je? B. Neki gospod želi z vami go¬ voriti. A. Ali ga poznaš? B. Znan se mi zdi, pa ga ne morem spoznati (njegovo ime mi je na jeziku).' A. Le noter, dragi gospod! Moja hiša je vsakemu odperta, C. Ne zamorite, da tako pozno pridem. A. Kdo stoji pred menoj! Koga spet vidim! Dobro došli, dragi prijatelj! C. Bog vas sprinti! Dolgo se že nisva videla. A. Prosim, vsedite se in povejte, kje ste vedno hodili. B nun, mag ift bag? §err! jentanb flmpft am §angtI)ore. (Selie ttttb offne bag £l)or. ©ogleid), nur ben ©djliiffet nef)me id) nod). 2Bag gbgerfi bu? Um SergeBmtg; id) merbe fogleid) Beirn Sljore fein. 2Ber ift e§? ©n §err miinfdjt mit -3i)iien ju fpred)en. Sennft bu ifm ? © fommt mir Belannt »or, aBer id) fattn ifm nid)t erfennen (fein Slame ift mir auf ber Bmtge). Siur I)erein, mertefter §err! SJiein jpauS ftel)t jeberntann offen. SergeBen ©ie mir, bafg id; fo fbat fontme. 2Ber ftel)t »or mir! SBen fel)e id) mieber! SBiflfcmmen, tl)eurer jjteunb! ©eien ©ie mir gegriijjt! Sange fd)on I)aBen mir ung nicfjt gefefjen. Bcf; Bitte i|31a^ ju neumen unb mir ju fagen, mo ©ie immer gemefen, 72 C. Lani sem hodil po Švajci, po¬ slednjo zimo sem pa živel v Terstu. A. Ali ste bili vedno zdravi in dobre volje? C. Hvala Bogu, prav dobro se mi je godilo. Le prehitro mi je čas potekel. A. Zdaj vendar nekaj dni pri meni na kmetih ost&nete? Zelo bi me to veselilo. C. Prav rad, če vam nobene nadlege ne prizadenem. A. Kaj še, prav veliko veselje mi napravite. Vsa moja družina naj bode vam na postrežbo. C. Preveliko dobrot mi skazujete. 3?orige8 3at)r bereifte idj bie ©djtoeij, ben tehten SBinter bradate idj abet itt Srieft j«. 3Baren Ote flet8 gefunb unb tooljlauf ? ©ott fei $anf, itnmer redit »objtauf. ikur ju fdjnetl »ergieng mir bte 3«t. Oef$t bleiben ©te bodj etnige Sage bet mir auf bem Sanbe? @8 miirbe midj bieg unenbtidj freuen. 9ted)t gerue, toenn ic^> 3^nen feitte Ungelegenljeit madje. ■3nt ©egentljeile, fie madjen mir eine iiberauS grofje greube. 2ltX meitt ©efinbe fotl Stjnen ju Sienjlen fteljeit. ©ie ertoeifen mir ju »iel ©iite. ©iitlljciluttg ber Bcittobrtcr itarf) ifptr 3citbaiter. §. 44. 23on befouberer SBidjtigfeit in ben flabifdjen ©flradjen ifj bie ©ntljeilung bes 3 e lttoorteS in imperfeltioe unb perfettine B^toorter. 1) Omperfebt ober bauernb Ijeijjen jene 3ehtoorter, toeldje burdi bie ganje 2lbtoanbIung eine fortbauernbe ^anblung obne ben SRebenbegriff ber Slofienbung (b. i. be8 2lnfangeS ober 2Iu8gange8 berfelben) bejeicfjnen unb ftetS auf bie grage: „to a 8 m a d) ft b u" ober „tt> a 8 g e f d) i e b t j e b t" jur Stntoort tomrnen, a!8: delam, i$ arbeite, tljue b. i. id^ bitt mit bem Arbeiten, Sljun befdiaftiget. delal sem, idj arbeitete, tljat b. i. idj toar mit bem Slrbeiten, Sfittn beft^aftiget. delal bom, idj toerbe arbeiten, tipni b. i. idj toerbe mit bem Slrbeiten, Sljun befdiaftiget fein. delal bi, idj toiirbe arbeiten, tljun b. i. idf) toiirbe mit bem Strbeitcn, Sfjun befdjaftiget fein u. f. to. oblačim se, id) tteibe midj an b. i. idj bitt mit bem Slnfleibett befdiaftiget; umiram, idj fterbe, b. i. id) bin im ©terben begriffen, id) liege in ben tehten 3iigen. ®ie_ imperfeftioert 3eitmdrter bejeicfjnen eine fortbauernbe, eine »on 3®it ju 3eit fidj tcieberljolenbe ober eine ununterbrodjen tnieberfeljrenbe §anb* lung unb flnb baljer: burati c, it er a ti c ober freguetttatic, al8: nesti, tragen. iti, get)en. gnati, treibeit. leteti, fliegen. nositi, ofterO trageit. nošžvati, ju tragen hflegeit. hoditi, ijfterž gefiett. hojevati, ju gefien »flegen. goniti, cfterž treiben. gonjžvati, ju trpiben bflegen. I letati, ofter« fliegen it. f. to J letevati, jn fliegen flflegen. 73 ®te unbotlenbete b. i. bie burdt) imperfettibe 3 e bt»brter a«3gcbriicfte $anbtung lafft fid£> im beutfd)en auf mandjertei 3lrt umfdjreiben, atS: kamen vzdigam ober vzdigujem, id) I)ebe ben ©tein auf, b. i. td) bin mit bem 2 tuft)eben beg ©teineg befdjaftiget, id) bin im 2 Iuft)eben beg ©teineg begriffen, icf) »erfudt)e ben ©tein aufjutjeben; staro suknjo popravlja, er beffert ben alten 9iod ang, b. i. er befafft fid) mit ber 3tugbefferung beg atten Siodeg n. f. m.; kamen sem vzdigoval, id) fyob ben ©tein b. i. id? mar mit bem 2 Iitff)eben beg ©teineg 6 efd) 8 fttget. 2 ) fPerfeftitt ober »ottenbenb fieiffen jene 3dttoorter, tretje burd) bie ganje Stbtoanbtung ben gdtpunft ber Sottenbung (b. i. ben 3 eitbunft beg Sintritteg ober ber 23eenbigung) einer tpanbtung auSbriiden, ot)ne 9tiidf= fid)t auf bie ®auer berfetben; baljer tann man auf bie f^rage: „toa« tt)uft b n", „mag gefd)iet)t" ic. nie mit einent perfeftiben ^ttmorte antmorten, ba biefe mtr einen StUontent, ben beg ©ntritteg ober ben ber 33oHenbung ber ^anbtung, nid)t aber bie ®auer berfetben anbeuten, alg: storiti, tl)un; 5 . 33. reci mu, da to stori, fage il)m, bafg er btefj tt)ue, b. I). bag ®t)un bottenbe. obleči se, fid) anfteiben, 3 . 33. počakaj, da se oblečem, toarte, big id) mid) anfteibe b. i. bag 2 tnfteiben bottenbet tjaben loerbe. zapeti, fingen, anftimmen (ein Sieb) 3 . 33. zapoj, jinge b. i. ftimme ein Sieb an. ®ie bot tenbete b. i.bie burd) bie perfeftibe 3 eiboorter bejeidjnete $anb» tung lafft fid) mit ben SBorten: „fertig fein", „ 3 n ©tanbe bringen" u. bgt. umfd)reiben, alg: stavim, da kamna ne vzdigneš, id) toette, bafg bu ben ©tein nidjt ertjebft b. i. bafg bu mit bem 2 tuff)eben nid)t fertig tbirft; vzdignil sem kamen, id) I)abe ben ©tein getjoben b. i. id) bin mit bem Stufpeben fertig getoorben. §. 45. ®ie einfadjen (nid)t sufammengefefsten) 3eitoorter finb in il)rer ©runbform im attgemeinen imperfcftib; perfeftib finb jebod): a) alte 3dtoorter ber II. £ta at Im at) ti d) e g SCerben begeidjnen, n sahniti, biirre fterben k.) 2 ) fotgenbe einfad^e 3 eitoorter a) ang ber I. ttaffe: dam, dati, geben. dčm, d j ati, tegen, fagen. ležem, leči, fidt) tegen. padem, pasti, faUen. rečem, reči, fagen. ffe (mit 3tugnal)ine jener menigen, bie ein ie: gasniti, bertofdjen; veniti, toelfen; sedem, sesti, fid) fefeen. ! sežem, seči, reid)en. veržem , vreči (vergel, gla, o merfen. b) aug ber IV. ttaffe ingbefonbere: kupim, kupiti, faufen. | počim, počiti, berften. obljiib-im, iti, berfpred)en. pustim, pustiti, taffen. pičim, pičiti, ftedjen. rešim, rčšiti, ertofen. 74 skočim, skočiti, fpriugen. ! strelim, strditi, fdjieffen. stopim, stopiti, treteu. ! vdarim, vdariti, fdjtagen. storim, storiti, tfjun. stv&r-im, iti erfdjaffen. c) auž ber V. nebft eiitigen anbern: jenjam (nekam), jenjati aufljoren. prodtim, prodati, berfaufen. plačam, pldoati, jalflen. srečam, srečati, begegnen. ®ie iibrigen einfadjen 3 e i ttr, o r ^ er [tub f a fi augnafmtglog imfierfeftio. §. 46. ®urdj bie 3 u f ammen f e feu«g eine§ 3eiticovteS in fetner ur = fpriinglidjen gorat mit dnem SSortoorte tritt eine Slenberung in feiner Sebentnng unb 3 e kbauer (bei ben perfeftioen nur in ber S3ebeutnng) ein; eg totvb namlidj: a) ein imperfeftibeg 3 s k ffior l ' n fgcbge biefer 3 u fanmienfe(}ung perfeftit*, alg; plesti, fledjten — splesti, gufammenfledften; piti, trinten — izpiti, augtrinFen; ddati, arbeiten — predelati, iiberarbeiten. b) ein perfeftibež bleibt and) in ber Sdmmnenfeljung perfeftib, alg: dati, geben — predati, iibergeben; pustiti, laffeit — izpustiti, anglaffen. ©obalb jebodj bei ber 3 u fanmtenfe($ung beg 3 e k® orteS mit einent 23om>orte and) eine flaffenfteigerung begfeiben (eine 23erfe(5ung in eine ficffere Slaffe) ftattgefunben l)at, fo ift ein imperfeftibeg unb perfeftibeg 3eitibovt in ber 3ufammenfe£ung imperfettib (§. 49), alg; zreti (zrem), fcfjauen. gnati (ženem), treiben. čistiti, rcintgen, gledati, fdjanen. govoriti, fi>rcd)en. liti, gieffeu. zn&niti, mittfjeileil. buditi, Ituden. stdpiti (pf.) treteu. ozreti se, bliden. pregnati, »ertreibcn. očistiti, aužreinigcn. ogledati, befdjauetl. izgovoriti, ausfprec^ett. izliti, aUSgtefen. oznaniti, »erfunben. prebuditi, auftoeden. nastopiti, ein(ait)treten. ozirati se, beruuifdfaufn. preganjati, oerfolgen. očiščevati-(ujem), teittigen. ogledovati-(ujem), betradjt. izgovarjati, aužfpre^eit. izlivati, aitbgtefen. oznanjati, »erFunben. prebujati, aufroeden. nastopati, eintrcten. ®a burd) bie ©teigerung unb 23etonung ein 93o!at geibicfjtboller *) ffiivb, burd) bie 25erfefcung in eine bjD^ere tlaffe aber bag 3bi f biort um eine ober metjrere ©ilben amoadfff, fo mirb fdjon baburd) bie langere ®auer ber $anblung ber imperfeftiben Bctttuorter beranfd)aulid)t. 54. ® i e © d) ij n 1) e i t in ber a t u r (Lepota v naravi). 91 e n n h> 61 1 e r: Knjiga-e , fca« S3ud); zelenje-a, b ai @tun; tertje-a , bie Ofebeit; r&dosten, tna, o freitbig; umljiv, a, o »erfianblid^; sinj, a, e blau, nieer* gritn; snežen, a, o fdfneeig, @d)nee*j potresen, a, o beflreitt. 3 e i t i» 6 r t e r: diham (dišem), dihati, atlftnen; rad-ujem, ovati se, ftd) fretten ; prihajam, ati (nad) uttb nad) fonimen; nerfcen; vlijem, vliti (pf.) — vlij-am, ati giefšen. ') ®ie SBofale, nad) ibrer ®e»id)tigfeit georbnet, fbnb: a, o, u, <5, i unb e; ber getoicbtigjle ijj alfo a nnb Fann nid)t melft gefidgett luerben. 75 Narava je stara, pa vedno nova; nima duha, pa vedno diha novo življenje; nima jezika, pa vedno govori umljive besede in je knjiga vse modrosti. In res! Kdo se vsak dan radosten ne ozre na svitlo juterno zarjo, na jasni večerni žar, na zlato solnee, ki veličastno priplava na sinje obnebje, na neštevilne prekrasne zvezde, ki migljajo o svitli noči z nebesa. Kdo se ne raduje, ko nastopi rajska pomlad z nježnim zelenjem, z dišečim cvetjem in novo prerojenim življenjem! Kdo se ne veseli, ko se pripelje o poletni vročini siv obl&k in vlije dežja na suho zemljo, in zopet očisti soparni zrak! Kako milo in drago, sladko in prijetno pri¬ haja človeku, kedar gleda jeseni, kako rumeni grozdje po tertji in sadje po drevji! Kako gibčni so nam udje, ko se Icskečejo snežene zvezdice po belih tleh, ko se drevje blišči v ivji, kakor bi bilo s srebrom potreseno. Kolika lepota, kolika krasota! Ves svet je delo božje modrosti; vsa narava je polna božje slave. Bog je presveto, preneskončno, vsegamogočno in večno bitje. 55. ®ie Sotine unb ber SBirtb (Solnee in veter). 'Jlenntoorter: Versta-e, bie 9ieil)e; senca-e, bet ©djatteit; košat, a, o eber senčen, čna, o fcf)attig. 3eitt»orter: Skuš-am, ati se, bie ttrafte tneffen, jlreiten; dogovor-im, iti se, ftd) »erabrebett, uberemfommeit; zm&g-am, ati obet pre-morem, -moči (mogel, gla, o) ftegen, uberteinbeil; primor-am, ati obet prisil-im, iti Jtoingen; sleči, sle¬ čem, eiltfieiben, aitžjiel)eti; step-em, sti se, tn ©treit geratf)eti, j it taufett atifangen; trepe-čem, tati, jittern; zvedr-im, iti se, ftd) aužl)eitern; pogern-em, iti aitbbreiten; posmej-im, ati se komu, jemanbem jttldd)ein; zavij-am, ati, einpllen; opr&v-im, iti, aitintmel (Zvezdnato neb6). ! JJ eitiiii) d r ter: Nebeška terdina-e , baž girmament; svetilo-a, bie Seudjte, bet lemfpenbe dtorber; tek-a, ber 8auf; stalen, Ina, o jtr, feft. 3eitWorter unb iPartifelti: storim, iti, tfiun, betoirfen; mig-lj&m, ati se, flimmern, fief; betnegeti; razširj am, ati, Berbreitenj razsvitlj-ujem, evati, erleu^ten, 76 etljeKett; spreminj-am, ati, tt>ed)feln, trtltfdieil; dobiv-am, ati, etljalten; ampak, temile, »ielmeljr, ^tngegen, fpitbern. Lepa je pisana livada, pa še lepše je zvezdnato nebo. Brez števila zvezd leskeče na nebeški terdini in vse oznanja slavo božjo. Največe nebeško svetilo je solnce. Vsak dan nam solnce vzhaja in zahaja. Solnčni žarki razširjajo svitlobo in gorkoto po vsej zemlji in store, da žive ljudje in živina, da rastejo zelišča, da cveto cvetlice in da zori sadje. — Po noči nam sveti, luna in razsvitljuje temoto Černe noči. Luna je naši zemlji najbliža in vedno spreminja svojo podobo (mlaj , pervi krajec, šip , zadnji krajec). — Nekterim zvezdam je dal Bog lastno svitlobo in vsaki odločil svoje mesto; pravimo jim nepremične zvezde (nepremič- nice) ali solnca. Druge zvezde nimajo lastne svitlobe in stalnega mesta na nebu, ampak se sučejo okoli solne, od kterih dobivajo svitlobo; imenujemo je premične zvezde (premičnice) ali planete. Nekterim zvezdam je dal Bog posebno podobo in nenavaden tek; pravimo jim repate zvezde (repatice) ali kometi. Vse je okroglo, vse se miga, Vse od ognja sveti se ; Vse oznanja, da velika Roka svet stvarila je. 57. Ste ©efiinte (Zvezde). 91enmuotter: Nebeški strop-a, baS fjimmelžjelt; hvala-e, bet i)?rei$; priča-e, bet 3euge; zažetek-tka, bet Slnfattg; konee-nca, baž @nbe; temota-e, bie ginjlerniž; veličasten, tna, o erfiaben; miren, rna, o fdebltct). 3et tlt) čttet: po-klieem, klicati rufeil, betllfen; prižg-em, ati, nnjuttbett; od-kažem, kazati aModfelt; vred-im, iti srbtteu; premik-am (mičem), ati se, ftefo betoegett. Sie ©eftirne funfefrt ant £>imntet unb er^eHen bie ginflernid ber Sfodjt. 2Ber rief bie majeflatifdje ©onne inS 2e6en? SBer fc^uf ben liebtid^eit SOiotib? 233er jiinbete bie unenblidje 3bjeft »erfdjtoiegen toirb, anftatt ber perfeftioen 3eitt»brter, aid: verni se, fepre juriid — ne vračaj se, fefjre nicpt juritrf; odpri, offne, m a d) e auf — ne odpiraj, macpe nidpt auf; vzemi bukve, nitnm bad S ud) — ne jemlji bukev, nimrn bad 33ttd) nieph 78 3n einjeftten Jfiifffti genitgftt bem negativen 3mpererfeFth>e Jeitočrter nic^t ltnb e« muffcti cut i^re Stefle it ec ati« e 3eit»ortec treten, n>ie: idi, gelje — ne hodi, gelje uidjt; pelji, fiiljte — ne vozi, fut)re_ ntdjt; nesi, trage — ne nosi, trage nidjf; ženi, ttetbe — ne goni, treibe iiid)t; ne vozi, vedi, fu()re (teite) — ne vodi, fufjre nicfg; lezi, friecije — ne lazi, Friedle itidjt. d) SDieift jum Slugbručfe beg ©up in um S , toenn man eg nid^t »crjtelJ, bem djfen unb ©djafe beleben bie ®riften. On biefer fd)onen $eit fpieten bie Stinber gern im ©djatten bister ©dume ober pfliiden Slutneu unb toinben (flecbten) ftd; bunte SŽranje. On ber ganjen Dtatur offenbart ficfj unferem 'Jinge ein neueS frob>Iid>cS Seben. XX. 3pred)&t)ttng: (šinlabung jum ©pajiergange. osta-nem, ti f ost&j-am, ati bteiben. ob-sežem, seči f obsžg-am, ati umfaffen. dodčl-am, ati ■(• dodel-ujem, ovati fertig pre-berem, brati -j- prebir-am burd^lefetl. maketi. pos<5d-im, iti f pos6j-am, ati (eifeen. premfsl-im, iti -j- premišlj-ujem, evati uberlegen, betradften. povem, povčdati, fagen f (pri)poved-ujem, ovati erjdfllen. okrčpč-am, ati j- okrepč-ujem, evati jlarfen. sprehod-im iti se -f spreh&j-am, ati se jtdf ergef|fii, fpajieretl geljeit. *)5arttfeln: doslej, bi3 nun, bister; k°, wit, alž; dokler, bi«; fo (attgealž; zarčs, in ber Sbat, futtoalir; malo, enmalo, etu>a«. A. Kaj delal, dragi moj prijatelj? B. Sprehajam se v čverstem zra¬ ku in premišljujem čudno lepoto v naravi. A. Zares, krasna je natora in vredna, da se je človek veseli. B. Pojdi in ostani pri meni, da se malo sprehodiva in okrep¬ čava na čverstem zraku. A. Prav rad, pa še ne utegnem; moram še prej svoje naloge dodčlati. B. Kaj pa si doslej delal? A. Učil sem se in bukve pre¬ biral , ki si je snoči pri meni videl. B. Ali si že vse bukve prebrtil ? A. Tri dni je že prebiram, danes je menda preberem. *) B. Kaj pa obsegajo lčpega? SBaS madjft ®u, mein tljeurer glreunb? Odj ergelje m id) in ber frifdjen Suft unb betradjte bie tounberbare ©d)Sn= l;eit in ber 9?atur. On ber ®bat, fjerrltd) ift bie fUatur unb toert, bafž fidj ttjrer ber SDfenfd) freue. Somm unb bleibe bei mir, bafd mir unž ein rnenig ergeljen unb an ber frifdjen Suft ftdrfen. 3ied)t gerne, bed) fiabe id; nodj teine 3eit; id) mufj nodj jucor meine Slufgaben fertig madjen. 2Ba§ tjaft ®u benn biSljer getljan? Od) Ijabe ftubiert unb bad ©udj ge= lefen, tneldjeS ®u geftern abenbs bei mir gefe^en ^afi. §aft ®u fd)on baS ganje 23uc^ burdj= tefen? ®rei ®age tefe idE> e8 fd)on, Ijeute merbe idj cb maljrfdjeinlid) ganj burcfjlefen Ijaben. 2Ba8 umfafft ed fc^oneS ? *) $ie betffftiuett Seitmčcter bejeicbneit meifl fdjon in ber j?orm bet ©egentoatt eitte jitfunftige •fjanblmtg, maž befonber« iti a61)eitigigeii Sageti bet gad ift. 80 A. Ako bi tudi celi dan pripo¬ vedoval , vsega bi ti . ne mogel povedati, rajši ti je jutre posodim, ko je pre¬ berem. B. Z veseljem je bom vsak dan prebiral. 'Kedaj pa spet prideš ? A. Kmalo bodem spet pri tebi; le malo počakaj ; potem jjojdeva pa na daljši spre- Sffienn id) aud) ben ganjen Žag et= jahten »iirbe, atleb fonnte id) bir nid)t fagen; id) »erbe eb bir Iteber morgen tei^en, »entt id) eb burd)= tefen bab e. Od) »erbe eb mit ffreuben jeben Žag burd)tefen. SBann tommft ®u »ieber? SBotb »erbe id) »ieber bet žir fein; »avte nuv ein »enig; bann »erben »ir aber einen »eitern ©pajiergang madjen. 2>aS 9)iitteIibort bcr ©cgcntimrt. §. 48. On ber @egen»art unterfc^eibet man ein boppelteS 9Jiittet»ort: a) bab neb en»orttid)e unb b) bab bei»orttid)e. a) ®ab nebe n»orttid)e ŠD^ittetmort ber @egen»art entfteljt burd) bie 23er»anbtung ber ^erfonalenbungen e m unb im in e unb beb a m in aje unb bejeidjnet bie Strt unb SBeife einer §anbtung ober eineS 3uftanbeb, atb: sedim id) filje — sede, fitjenb. klečim, id) tnie •— kleče, fnienb. pojem, id) jinge — pojč, ftngenb. govorim, id) jpredje — govore, fpredbenb. delam, id) arbeite — delaje, arbeb tenb. grem, idj gelje bat grede, geljenb, im @el)en. §infidjttid) ber Jjeitteorter ber V. S?taffe, bie itt ber ®egen»art auf em aubgeljen, unb atler 3eit»orter ber VI. Slaffe ift eb jebod) ju bemerfen, bajb fie bab neben»orttid)e 3ftittel»ort gemeiniglid) burd) bie 33er»anblung ber Onfinitioenbung ti in je bitben, atS: pišem, pisati — pisaje ober piše, fdjreibenb; premišljujem, premišljevati — premišljevaje ober premišljuje, nad)bentenb. b) bab bei» orttid)e 3)fittet»ort ber@egentoart »irb ebenfaUS »on ber ®egen»art gebitbet, »enn man ber 3. ijJerfon ber 23ietjal)t (unb j»ar ber fiirjern gorm, »ettn bab 3eit»ort einer fotdjen fajfig ift‘ober »ar) ein č anjiigt unb bab jo gebitbete 9KitteI»ort »ie ein 23ei»ort betjanbett, alb: cvetim — 3. j3. cvetijo ober cvete, bab er cveteč, a, e: cveteče drevo, ber bluljenbe 33aum. sedim — 3. sedijo ober sede baljer sedčč, a, e: sedeče življe¬ nje, bab jtfsenbe 8eben. pečem — 3. pečejo ober peko, bat;er pekoč, a, e: pekoči žarki, bie jengenben ©traten. bijem — 3. bijejo ober bijo, bafyer bijčč, a, e: bijoča ura, bie ©d)tagu!)r. igram —- 3. % igrajo, bafier igrajoč, a, e: igrajoči otroci, bie jpie- tenben jtinber. 81 3)te ČJeittoikter ^ er IV. Sfaffe, meldje bte urf^rfittgltd^c $erfona(= enbung o in ejo ertoeiterten, titben baS beitoortlidje SMiitetoort ned) jefet »on ber erfteren, fitrgeren ^orm ber 3. $erfon, ate: posvečujem id) Ijeitige — 3. $. posvečujejo (frii^er posvečujo) — posvečujoč, a, e Jjeiltgmadjenb, Ijeiligenb: posvečujoča gnada, bie (teiltgmadjenbe @nabe. ®ie SJiittetroorter ber ©egentuart bejeidjnen eine £ianbluttg ober einen Bitjhmb tn iljrer ®auer; batjer fonnen nur bie i m p e r f e f t i » e n geitobrter ein 2Mittettt)ort ber ©egenicart aufireifen. 60. ®ad ?efcen im gritljlinge (Življenje pomladno). 9tenntn6rtet: Mladina-e, bie 3ugenb, bie jungen 8eute; kop&č-a, betOraber; or&č-a, ber Slderžmatttt; germ-a, bet ©traud); tič-a, ber žSoget; širjava-e, bie SBeite; drugčj, anbetbtoo. Beitinorter: Prepčv-am, ati fingen; vnsk-am, ati jattdjjett; mtik-am, ati bruffett, muben; gomezn-im, čti ttmtmteln. prines-em, ti -J- prin&š-am, ati briligen. raz-pnem, peti f razpenj-am, ati flUŽ? ode-nem, ti f odžv-am, ati ^utteil. fpannen. vzdign-em, itif vzdig-ujem, ovati etjjebett. vern-em, iti se f vr&č-am , ati se tnieberfeljmt. vstanem, vstati -j- vst&j-am, ati auffiefieti; ftd) ertjeben. Minila je merzla zima, vernila se je prijetna pomlad. Više vstaja solnce na nebu in ogreva hribe in doline. Sneg kopni, taja se led, prijazno šumljaje pihljajo sapice. Polje in travnik se odeva v zeleno pisano obleko; vse plava v mladem cvetji. Vsak novi dan prinaša nove lepote. Tu pod germom cveti lepo dišeča vijo¬ lica, tam ferfoli pisani metuljček in spet drugej brenči pridna bu- čelica. Žvergole se vzdiguje škerjanček pod sinje neb6; verti in logi done od prepevajočih tičev. Povsčd se razodeva novo živ¬ ljenje. Veselo vriskaje in poje igra vesela mladina na trati; polja in vinske gorice gomezne od delajočih oračev in kopačev; gozdi in pašniki odmevajo od pojočih pastirjev in mukajočih goved. Nad vso zemeljsko krasoto se razpenja jasno in mčdro nebo v neizmerni širjavi. * 61. ®ev Soramer (Poletje). 91 e n 11 to b rt er: Pridelek-lka, bie gntdjt, bte Slerttfe; obilica-e , bte Suhe; suhoten, tna, o troden, aužgetrocfuet; pohleven, vna, o fartft; večkrat, ofterž. Seittnorter: Rumen-im, čti gelb toerbett; rud-im, žti roti) toerbett; otemn-fm, čti bltttfel tnerbett, ftd) »erbltufeln; potihn-em, iti »etjhtmmett; odrin-em, iti (kam), aufbredjett (tooljitO; nastdp-iin, iti f nast6p-am, ati antreteu, auftreten; aitrudfen. napoj-im , iti f napž,j-am, ati tranfett. občs-im, iti f občš-am, ati Ijattgen taffen. obljub-im, iti f občt-am, ati oerfbredjetl. zahvž,l-im, iti f zahv&lj-am, ati ®attf fagen, banfett. Minila je prijetna spomlad , nastopi gorko poletje. Neb6 je čisto in jasno, vročina narašča, solnce od dneva do dneva hujše ©lott. Spradn u. Uebuttgžbud), 7. Vlufl. g 82 pripeka. Žito na polji rumeni, črešnje na vertu rude, perje na drevji temni, cvetlice na trati obešajo svoje glavice pod pekočimi žarki. Ljudje in živali in vsaka stvar rada počiva v senci koša¬ tega drevja. Večkrat nebo otemni, bliska se in germi, in pohle¬ ven dež napoji suhotno zemljo. Piš spet mine, burja potihne, vse lepše raste in cveti in obeta bogat pridelek. S šerpom in vozom odrine kmet na polje, da spravi nebeški blagoslov. Hvaležen oberne oko proti nebesom in se zahvali za obilico nebeških darov. 62. ®a§ ©ehritter (Nevihta). Dlenntootter: Jok-a, bas SSJetnen; stoka-a, ba« ©toljnen, Slemen; up-a, bie Bcftutng; težava-e, bie SBefdjtoetbe: smertna — , bie Siobesnotl); tihota-e, bie @tif(e: tesna — etne beattgjligenbe ©ttfle; mertvaški pert-a(u), bas Sei<$e«tuč£); za- gernjen, a, o bebecft, »er^uKt; po vodi spl&vati, ju SEBaffer toerben, in ©erltljl ge; rathen; vekomaj, etoigli^. Seitlnortet: žug-am, ati obet pret-im, iti bronen; stočem, stokati, jloiten; vlečem, vleči, pelje«, fdjleppen; bež-im, ati flteljeii; draž-im, iti oeteintgen; padem, pasti f pž,d-am, ati fafien, ttteberfallen; vzamem (vzemem), vzeti f jem-ljem, ati nehoten. Dan je soparen. Solnce pripeka na vse stvari in žuga po¬ sušiti vse rožice na polji. Nobena sapica ne pihlja, nobena tiča ne žvergoli v senčnem germiču — tesna tihota je povsod. Cvet¬ lice na polji obešajo vene svoje glavice in stočejo v smertnih te¬ žavah. Zdaj se privlečejo v soparni zrak temne megle in se zdru¬ žijo v sivočern oblak, ki preti s hudo nesrečo. Iz jeznega obraza mu švigajo bliski, grom bobni, oblak verši in vre. Že padaj o debele težke kaplje; vse beži pred ploho pod streho, pa je bilo tudi že na času, ker že poka toča po strehah. Molitev, jok in stok je slišati v vsaki hiši, na vsakem pragu. Ni dolgo, in ves kraj je zagernjen z belim mertvaškim pertom. Ves up je splaval kmetu po vodi; on povzdigne vendar svoje misli proti Bogu in pravi: Bog je dal, Bog je vzel, njegovo ime hvalimo vekomaj. 63. $er ©omttterabenb (Poletni večer). rientttootter: Očenkš-a, b«6 SSaietttnfet; žmgeljsko češčenje-a, bet englifd)e ©tuf; varstvo-a, bet @d)itm; ognjišče-a, bet £etb; večerni zvon-a(u), bie Slbenbgiotfe; delavec-vca, bet Sitbeitet. Seittoorter: žvergol-im, eti jtritfdjern; zasvet-im, iti se, etglaltjen; umčlkn- em, iti oerfhrotnten; zaklenk-am, ati (». etnet fleitteren ®(otfe) obet zapojem, za¬ peti, ertoncit, erltingen; stop-am, ati fdjteiten; pojem-am, ati abneljmen; prask- ečem (et&m) —etati {ntjiettt. sklen-em, iti f sklep-am, ati falte«. obern-em, iti f obr&č-am, ati ttenbett. izroč-im, iti h izroč-am, ati ubetgebetl. nagn-em, iti j" nagib-ljem, ati fettfetl. opomn-im, iti t opominj-am, ati ntaf)liett. slečem, sleči f slAč-im, iti ablegen ©tleih). pripr&v-im, iti -j- —ljam, ati Berettert. poklon-im, iti fpokMnj-am, ati barbtingen. ®ic §tl|e be§ 3hgež nimmt ab, bet 2tbenb tiicft a«. ®iefer unb tiefev fenft ftčb am loeftlidjen ^tmmel bie ftvalenbe @onne. 3 TO dfcf)ernb bringen 83 bie fleinen S3cgtein bem ©d)o|>fer itp 9lbenbtieb bar; bte gerberi fdjreiteti briiHcnb »on ber SErift unb jaitd)jenb telpett bte Slrbeiter »on $eib ttnb 2Balb nad) fpaufe. -Sm feurigen Sieste fiutfehtb ergianjt ber Slbenbftern am jpimmei, atte ©timmen in ber s Jiatur nerftummen. -3ei?t ertont bie Sibenbgtode unb ntaijnt junt ©ebete. ©reid nnb Sinb fattet bie tpdnbe unb betet bad 33ater- unfer unb beti engtifdjen ©rufj. S?nifternb fiadert ant §erbe bad ffeuer; bie gefcbaftige (fleifjige) fpaudfrait bereitet bad 3tbenbeffen. 9tadj bem (Sffen menbet fid) ber f0?enfd; int inbriinftigen (beijjen) ©ebete ju ©ott, legt feine $ieiber ab unb iibergibt feinen Sorper in ben ntadjtigen @dju(3 bed Ijtmrn* tifdjen ŠBaterd. XXI. 3pwd)flbmt0: 33 e f 91 um to ort er: Vertn&r-rja, ber @ 8au6, ©run; tertje-a, bte Otebeil; divjik-; merčes-a, baž Ungejiefet; požrešen, šna, Setttoorter: up-am, ati ^offen; erittnertt, gebenfen. presad-fm, iti f pres&j-am, ati unifejjeit. o-berem, brati | obir-am, ati abftaitben. požr-em, eti f požir-am ati freffen. prist4v-im, itif prist&vlj-am, ati beife|en. požl4htn-im, iti -f požlahtn-ujem, ovati oerebelll, pfropfen. prili-jem, iti f prilfv-am, a A. Vertmlr! kaj delate danes na vertu ? B. Mlada drevesca presajam in divjake požlahtnujem; vče¬ raj nisem mogel vseh pre¬ saditi in požlalitniti. A. Kedtij bčdete tertje obrezo¬ vali in olcopovali? B. Tertje smo že včeraj obre¬ zali in okopali? A. Kdo pa lehe ogreba in cve¬ ticam priliva? B. To delajo dekle; upam, da lehe še pred poldnem ogre- b6, cvetice presade in ro¬ žam prilijo. A. Kaj pa vaši hlapci poččnjajo? B. Hlapci gosenice z drevja obi¬ rajo; vse zelenje nam žu¬ gajo požreti. A. Tudi pri nas smo je tri dni obirali; vseh vendar še ni- djaftigung im ©arten. Idrtner; leha-e, b aS 93eet; zelenje-a, ba<3 i, bet SffiiMttg, SBitbe; kol-a, bet *Pfal)t; o gefrajitg; sila-e, cine Uitjafil. t6mn-im, iti trn ©eba^tniffe betjatten, ftd) ogreb-em, sti f ogreb-am, ati ) tim- okop-ljem, ati f okop-ujem, ovati) graben. obrd-žem, zati p obrez-ujem, ovati bes fdjneiben. razcve-tem, sti se -j- razcvet-am , ati aufbtuf)eii. ;i begiefett (in. b. ®ativ). ©artner, mad arbeiten ©ie Ijeute im ©arten ? 3d) itberfege bie jnngen 33aumdjen nnb »erebte bie SBilbtinge; geftern fonttte id) nid)t atte umfefsen unb »erebetn. SBann merben ©ie bie 9ieben be= fdjneiben unb umgraben? ®ie 3feben ^aben mir fdjen geftern befd)nitten unb umgraben. 2Ber umgrabt bie 33eeten unb begiefjt bie 33tmnen. ®ad tt)un bie IDIagbe; idj ijoffe, bafd fte bie 33eeten nod) oonnittagd um= graben, bie 33tumen iiberfe(3en unb bie Diojen begiefjen. 3Bad tljun benn 3t)re Sned)te? ®ie Stned)te flanben bie Dtaupen »on ben S3aumen; afled £aub bronen fie und ju freffen. 3ludj bei und l)aben mir fie bret £age gefiaubt; atte fennten mir jebod) 6 * 84 smo mogli obrati; vsak dan nodj nicfjt a&flauben; jebeu Sag je še obiramo, morebiti da finb mir nodj mit bem Slbflauben s časom vse oberemo. j 6efd;aftiget; bielleidjt bafž mir fie mit ber $eit bennod; »ollenbž ab= ffaubeit. B. Letos je sila tega mer- fieuer gifct ež eine Unjaljt biefeS Un= česa; sadje se prav lepo gejteferž; baž £)£>ft feljt bie ^>err= razcveta, pa kaj pomaga, lid^jten Šliiten an; aber maž tpitft požrešne gosenice ves cvet ; ež, bie gefriijjigen Zaupen freffen požrb! bie ganje 231iiie! A. Res, toliko gosenic še ne Hit ber SIjat, an fo niele Zaupen pomnim po drevji; vse meifj id; mid) nic^t ju erinnern; drevje je že golo, kjer jih aUe SSaurne finb fdjon faljl, mo fie ne obirajo. biefelben nidjt abraupen. 2>te SlaiTcnfteificntmj bež Bcittoortež* §. 49. Unter ber SČtajjenfteigerung »erfteljt man ben Uebergang einež geitmortež auž einer nieberen in eine Ijo|ere Staffe; nac£> m el d; en ©efefcen aber unb auž meldjer fiafje bie j^itmorter in eine anbere unb in meldje iibergeljen, bariiber toffen fic^ nidjt alfgemein giltige Sčegeln auf« fteflen. Int ^aufigften finbet ber Uebergang auž ber I. in bie IV. unb V., auž ber III. in bie IV., auž ber IV. in bie V. unb VI. unb auž ber V. in bie VI. Slaffe ftatt, mobei gemeiniglic^ audj ber ©tammsoJal in einen gemidj-- tigeren Saut iiberge^t unb baž SBort um eine ober jmei ©ilben madjft, mie ež auž nadjfleljenben SBeifpielen erfic^tlidj ijt unb jmar a) auž ber I. Elafje: *) ®a$ t »or bem Seitoorte bejeidjnet, bafs e« in biefet gorat mir in ber 3u 2 fammenfejjmtg mit Sortnorfern gehraud^Itd^ ijt. 85 f mfljati f stiljati f dirati f zirati j- žfrati dčvati t grevati p evati ■j- zArjati bivati f pivati f krivati obuvati U. f. h). b) »tele uniibetgeljenbe Beitoorter bet III. Slaffe »etbett nad) t^ret 33erfe§ung tn bie IV. uBergetienb, alž: belčti, tnetfj inerten — bAliti, toetfj ma^ctt. ; slepdti, bltnb ttterten — sldpiti, blenbeit. bogateti, retcf) „ — bogatiti, reidj „ ; zdravčti, gefutlben — zdrAviti, Ijetlen. žerneti ft^toarg „ — černiti, fdjrttarj „ zveneti, iotten — zvoniti., lauteil. sedeti, jjgeit — saditi, fejsen, pjlanjen. živčti, leben — živiti, naften tt. f. It). c) ®ie SSerfe^ung auž bet IV. itt bie V. SEfoffe gefdjieljt meift butdj Sautfteigerung bež o ju a, butelj bie $eri»anblung bet ©tammaužlaute d, s, st unb z in j, š, šč tmb ž unb bie ©nfdialtung bež j nad) 1, n unb r fetoie bež lj nad) b, p, m unb v; bei bem Uebetgauge in bie IV. Staffe ntiiffen fciefelben 8aut»ert»anblungen ftattfinben, atž: IV. Jtlaffe, cediti, feid^ett čistiti, reinigen drobiti, btoefett goniti, tteiben grAbiti, reefcett graditi, jaunen kčrstiti, tflufen misliti, benfen (po)noviti, erneueit obrAziti, bilbett pustiti, lafjen saditi, pjlanjen streli ti, fctpejlen točiti, gtejjen vabiti, laben znaniti, funimacben topiti, fctimeljen V. .flaffe. f cejati f čišeati | drabljati t gAnjati t grAbljati, T grAjati •j- mišljati f nAvljati obrAžati puščati f sAjati strčljati tAkati f znanjati f tapljati VI. Itlaffe. f cejevati f čiseevati f ganjevati ■f grablje vati •f grajevati kerščevati •j- mišljevati t ponavljevati obraževati f pušoevati -j- saje vati -j takovati f vablj evati f znanjevati | t tapljevati u. f. H). in bie IV. tlaffe, inbern d) _ (Snbltrf) iibetgeljen 3«^^« bet V. man ati in ovati (evati) »eti»anbelt, atž: delati — obdelovati, bearbeiten. vprašati skakati — poskakovati, fprtngen. srečati - tergati — obtergovati, pfliicfen. vrdčati - u. f. 1». e) ©nige impetfeltioe 3eitt»brter bet V. flaffe merben in bet II Petfeftir, a(ž: - popraševati, fretgen. srečevati, begegnen. vr&čevati, erftfltten. 86 berskati — bersniti, fdjarrett. makniti — mikati, betoegen. bliskati — blisniti, blijjen. stiskati — stisniti, fcritcfen. vtakniti — vtikati, einftecfen. ogniti se— ogibati se, aužtoeidjen. u. f. to. 64. ®er $erbft (Jesen). 9i e li it »d d rt e r : Jš,blan-i obet j&blana-e, bet Slbfelbiimtt; jerbas-a, bet $orb; sternišče-a, baS ©tobbelfctb; dol-a, eill Sijal; divjina-e, baž SBilb; polh-a, ber @iebenfd)tdfer; pcžžt, a, o gefdjmtten; merzla sapa brije, bet falte SBtnb totljt; mraz pritisne f pritiska, bie .Balte tritt etn. 3eittočrtcr: bliž-am, ati se, ftd) miljetn; krijš-am, ati se turjet toerbeti; ddljš-am, ati se Idttger toerbeit; plez-am, ati Hettern; obterg-am, ati j- obterg-ujem, ovati pflucfett, abiubmcn (©bjl); na-berem, brati f nabil--am, ati fatnmeln, jufammeiu lefett; post-ati, anem f postšj-am, ati tretben; ospem, osuti se j osipljem, ati se abfallen (»om Saube) ; spr&v-im, iti -j- spr&vlj-am, ati fctjajfen, briitgen (tropin); od- pr&v-im, iti f odprdvlj-am, ati se jtd) aufmadjnt. Dan se krajša in noči se daljšajo: bliža se hladna jesen. Žito po polji je požeto; hruške, jabelka in drugo sadje je dozo¬ relo po vertih. Veseli plezajo dečki na jablani, obtergujejo rudeča jabelka in je nabirajo v jerbase. — Slana pobeli hribe in dole, drevje se osiplje, žerjavi in drugi tiči se odpravljajo v topljejše kraje. Pusto in žalostno postane po polji; zadnje pridelke sprav¬ ljajo in merzla sapa brije po sternišču. Tu in tam še orje kmet in seje ali napravlja derva za zimo. Po skrivnih potih lazi lovec za brezskerbno divjino. Dečki love tiče po dolinah, pastir polhe po dobravah. Vse življenje v naravi potihne, mraz pritisne in vsaka pridna stvar se oskerbi za zimo. Ne mudi se, človek, tudi ti; tudi tebi se prej ali pozneje približa zima tvojega življenja. 65. 2>aS gifdjtein unb bie 33afte1 3 e (Ribica in pliska). Stenntoorter: Pliska-e obetipastarižka-e, bie Sadjilelje; jama-e, bieOrube; rep-a, bet ©djtoeif; kalen, Ina, o — moten, tna, o tritb; na suho, ouf trocfctlcž Salto. 3 e it to er ter: Poval-im , iti uberftuteii; žal-ujem, ovati trauern ; veržem, vreči (vergel, gla, o) f mečem, metati »erfen f premet-ujem, ovati tpn unb ber »erfen; mahlj-šm, ati fddjeln, toebelu; zaost-anem, ati f zaost&jam, ati jltrucfs bleiben; postrežem, postreči f postreg-am, ati (m. b. ®ati»)., auftoarteil, bieneir, beifpringen j usehn-em, iti f usih-am, ati »erirocfnen. iParttfeln: bolj ko — hujše, je rueftt — bejte arger. Velika povodenj je bila in povalila veliko travnikov. Voda spet pada in ribica na travniku v jamici zaostane. Bolj ko voda usiha, hujše se ribica premetuje in se od velike žalosti celo na suho verže. Pliska priskaklja, prijazno z repičem rnahlja in ribico lepo tolaži: „Kaj bodeš žalovala po kalni vodi? Lej, kako veselo i 'e na suhem, kako lepo solnce sije, kako zelena trdvica raste, :ako čedno rožice cveto; le pri meni bodi vesela." — »Oh! kaj ti veš za moje potrebe?" odgovori ribica; „brez vode mi ni mo¬ goče živeti. — To izgovori in umerje. Kaj pomagajo ubogemu lepe besede, če mu ne postrežeš! 87 66. Ser SSinter (Zima). Stennaorter: Sčver-rja, ber Slorbtoinb; dlaka-e, baž §a«r bet S^iete; oblačen, čna, o beločlft; poslednji, dnja, e obet zadnji, a, e letjte; oster, tra, o raul); na pošev, fdfrdg. 3eittočtter: Ml&t-im, iti brefdjctt; cep-im, iti fpalten; pre-tečem, teči (tekel, kla, o) f pretek-am, ati »erfltefSen, »etgeljen; vzidem, vziti (vzšel, šla, o) f vzhžj-am, ati aufgeljen ; za-idem, iti (zašel, šla, o) untergeljen; podir-am, ati falleit; ttteberteifeit; sfl-im, iti ober gnoj-im, iti biittgen; pridob-im, iti f pridobiv-am, ati gerotnnen, fatitmeln; zamerzn-em, -iti f zamerz-ujem, ovati jugefrteren; pletem, plesti jlricfett. Sie fcE)i5nere 3eit bež ffaljreg ift »erfioffen unb ež Beginnt ber SBinter, bie le^te Safjrežjeit. Ste ©onne geljt erft um 8 Ulfr auf unb fdjon um 4 U£>r unter; baljer finb bie Sage furj unb bie Dtadfte (ang. 9iau^e SBinbe mefien, bie ©emaffer frieren ju, tiefer ©djnce Bebetft bie Srbe. Ste ©onnen= ftralen fatten fc^ief jur (auf bie) Srbe unb ber (pintntel ift nteift Bemolft. Ser lieblidje ©efang ber SBBget fdjmeigt; fte IjaBen groftentfieitS unfere @e-- genben »ertaffen. Sinige Sljiere fc^Iafen, anbere erljielten bicfjtere §aare gegen gfrojl unb fatte. Ser Sanbmamt brifdji baS ©etraibe ober geftt in ben SSSatb unb faHt unb fpattet ipolj. SBeiBer unb SOJabc^en ft^en in ber marmen ©tuBe unb fpinnen, na|en ober ftriden. -3m SBinter ruljt bie SUatnr unb fammett neue $riifte fiir ben neuen §riil)ling. XXII. 3prcd)0b«ttg: Se Olenniudrter: Dekle- dekleta, b a, o ftdjer, getmfj; fertig. _ 3eitt»6rter: kosilč-am, ati fr večerj-am, ati ju Slbettb effen. obleč-em, i f obl&č-im, iti ailfletbetl. sleč-em, i f sl&č-im, iti entfleiben. obu-jem, ti f obiiv-am, ati anjteljcn (@d)uf)e). sezu-jem, ti f sezuv-am, ati aučjtelieu (@<$u$0. z mize spr&v-im, iti f spr&vlj-ai Hiartifeln: ravno, ravno kar, koncu, auf, auf ben Semen. A. Dekleta! vstanite in oblecite se; ura kaže že na pet. B. Oče! saj že vstajamo in se oblačimo. A. Zbudite tudi fanta in recite jima, da se berž obujeta in oblečeta. B. Tudi fanta sta že po koncu in se ravno kar obuvata in obMčita. A. Recite dekli, da mi postelj postelje in izbo pomete. f d) [jjlufcit; jiižin-am, ati ju SUlttag fpeifelt; vsta-nem, ti f vst&j-am, ati aufllefjeit. pome-tem, sti f pomet-am, ati attSFef)rftt. pogern-em, iti -j- pogrinj-am, ati auf« beifeit. po-steljem, stlati j - postilj-am, ati attf- Betteil. , ati som £tfd)e rdumett, abberfen. eben je|t, gerabe je|t; koj, fogleid); po SMbdjen! fteljet auf unb fteibet cu an, bie Uftr jeigt fdjou auf fiin SSater! mir ftefien ja fcfjon auf unb fteiben un§ an. SBecfet aud) bie Beiben SnaBen unb faget ifjnett, bafž fte ftdj fčfmetlbie ©djulje anjieljen unb fid) anlteiben. Slud) bie Beiben ffrtaBen finb fdjon auf unb finb eBeu mit bent 9ln= jieljen unb 21'ntfetben Befcfjdftiget. ©aget ber iUiagb, bafž fie baž S3ett aufbette unb baž ctu8lefyre. 88 B. Postelj je že postlala, izbo pa sedaj pometa. A. Kaj delajo služabnice? Re¬ cite jim, da perilo raz¬ obesijo. B. Saj je že razobešajo. A. Keddj bode kosilce gotovo? Poprašajto mater in poger- nite mizo. B. Ravno sedaj jo dekla pogrinja. A. Ko bode mizo pogernila, po¬ kličite mater, da jed pri- neso; ne utegnem dalje č&kati. B. Mati jed koj prinesč; le malo še počakajte. ®a8 SBett pt fie fdjon aufgebettet, baž 3inmter fef;rt fie aBer je£t au«. 2BaS tpn bie SDienerinnen ? ©aget ipen, bajš fie bie SBitfdje auf Bangen. ©te pngen fte ja fdjon auf. SBatttt trirb ba§ gruljftiid fertig feitt? jpaget bie SOlutter ttnb bedet beti Sifct). (Sbett jefct bedi bie SDfagb ben S©ifd>. SBettn fie ben ®ifdj gebedt p&eit tttirb, rufet bie 9J?utter, bafž fte ba§ (šffen Bringe; idj pBe nič^t 3eit langer ju toarten. ®ie Hutter Bringt gtetč^ ba§ (Sffen; tcarten fte nur nod> eine furje 3eit. -- II. SB^rtetgruppe: ©te (£rt)o6erjtadje. Suha zemlja-e, baž Jefllanb. zemlja-e, bie Srbe. poveršje-a, bte Obetfladje. kroglja-e, bte kugel. pika-e, ber $unft. zemljiSče, svet-a, b. Soben, planina-e, bte Sllpe. gora-e, ber ffierg. plaz-a, bte Satoitte. snežnlk, lednik-a, b. ©let* ftfter. snežišče-a, bab ©djtteefelb. ledišče-a, baž Sižfelb. verh-a, bte @t>i|e, ©ipfel. predgoije-a, b. 93orgebitge. gorica-e, bet 93ut)ef. aSa. !“•»-»■ a) ® a ž g e ft 1 a n b. Sik., 1 1 «< if " L SŠ‘;:l «• «*• višava-e, bte feofjt. nižava-e, bie 9?iebetung. les, gozd-a, bet SSalb. log, gaj-a, ber £ain. hosta, goščava-e, b. ®idid)t. loka-e, bie Slu. trata, livada-e, bie glur. travnik-a, bte Sffitefe. ledina-e, bet Sluger. pasnik-a, bte SBeibe, irtft. roh-a, bet ©aum. puSčava-e, bie SBufie. stepa-e, bie ©iebbe. skala-e, bet g-etž. pesek-ska, bet ©ar.b. dno-a, bet ©rttnb. brezno-a, ) . , prepdd-a, j bet 51 *9 tu,lb - globočina-e, bte Siefe. jama-e, bie ®rube. votlina-e, bte berlog-a, bie SBtlbpljk- jarek-rka, bet ©rabett. pečina-e, bte fjelg^o^le. soteska-e, bet Sngbaf. klanec-nca, bet grebčn-a, bie Jblipbe. kleččt-i, bte ©anbbant. breg-a, obal-i, baž Ufer. primorje-a, baž ©efiabe. otok, ostrov-a, bie 3nfel. polotok-a, bte plbinfel. jez-a, bet ®atttm. prod-a, baž ®etolle. kamen-a, b. ©tein. tla-tal, pl. b. 93obett. Suh-a, ttorfen. moker, kra, o nafj. mokroten, tna, o feudjt. močiren, rna, o ftmtpftg. rodoviten, tna, o ftltt^tbar. raven, vna, o eben. »term, a, o jieii. I gol, a, o nadt. | pust, a, o totijl, <>be. gladek, dka, o glait. pesččn, a, o faltbig. kamenit, a, o fteinig. skalnat, a, o feljtg. ; hribovit, a, o pgelig, jtravnat, gražreid). prostran, a, o tueit. 'obširen, rna, o toeitlaufig. zal, a, o pbfd). i lep, a, o fcplt. ; krasen, sna, o ptrlidj. 'senčen, čna, o fcptttg. 89 b) ® a 8 @ e to a f f e r. Morje-a, baž ®!eet. jezero, a, bet @ee. ribnik-a, bet 3>id). reka-e, bet glufž, ©trem. potok-a, bet ®adj. bistrica-e, bet ©ebirgesbad). studenec-nca, > , . c ~ . „ vir, vreleclcU t,e!Duenf - vlaga-e, bie gluffigfeit. struga-e, baS glufžbett. ložte? { močirje-a, bet SMorafi. tok-a, bie Sttčmung. pritAk-a, bie gtut. odtAk-a, bie ®66e. val-a (u), bie 2Belle. slap-a (u), bie ©tutmfJltk vertinec-nca,) . , , kernica-e, j fcct ® frUtel ' brevAtrije-n, bie 2Binbjlifle. morska struga, b. SKeerettge. morska gladina-e, b. ‘Siees redfptegel. morsko dno-a, bet SKreten boben. blato-a, bet @d)tamm. kisla voda-e, b. ©auetbttinn. dežAvnica-e, b. ikegenttaffer. pitna voda-e, b. Srinftoaffer. zalfv-a, bet ©ieetbufen. barkostaja-e,i luka-e, ( bet §afen. pristan-a, ( “fc; i»««««• parobrAd-a, l bas parnik-a, ( Bambffdjiff. brod-a, bač ©djiff. brodovje-a, bie glotte. čoln-a, bet aiadjen. c) Slfrifa, Afrika. Slegeifdjeb SOleet, Egejsko morje. Slegipten, Egipet. 9Ubanten, AlbAnija. Vlfben, Planine, Alpe. (Smetila, Amerika. (Smfelfelb, Kosovo polje, blrabien, Arabija. Slften, Azija. 3lt()ob, Sveta gora. (Stlant.SBeet, atlanško morje. 2tctna, Etna. (Sufiralien, AvstrAlija. ®aiern, BavArija. Selgien, B v elgija. (Bofjtnen, češko, Cesko. Oofnien, Bosna. Soaporus, Bospor. ®ulgarien, BolgArija. Sfjetfo, Cres. ®f)ina, Kitaj, Kina. ®alniajien, DalmAcija. ®anematf, DAnija. Beutfdjlanb, Nemčija, Nemško. ®niejler, Dnester. ®onan, DAnava. ®rau, Drava. ®lbe, Laba. ®ltg(anb, Anglija. plavica-e, baA $icfA. jambora-e, bet Slafibaum. jadro-a, bas Segel, veslo-a, baA (Ruber. maček-čka, bet Slnfer. veršelo-a, bet ©lafifotb. bandero-a, bie glagge. Sanb er, Serge, g Iii ©fdj, Adiga. (Surofa, Evropa. Sranfen, Frankonija. granfteid), Francosko, griaul, Furlanija. @at(, Žila. ®alijietl, Galicija. ©afliett, G Alij a. @atba-'@ee, Gardsko jezero, ©riedjenlanb, Grecija, Gerško. ®ronlanb, GrenlAndija. @r op britariien, vel. Britanija, ©uiliea, Gvineja. JjannoBer, Hanoveransko. £)ebtltA, Mdriea. ■£>el(aA, Helada. Jpolianb, HolAndija. 3((itien, Ilirija. SnbuA, Ind. Srlanb, Irsko. 3fonjo, Soča. Sfirtett, Istra, Istrija. Stalien, Laško, ItAlija, 3apan, JapAnija. .(tanfer, Kokra. Jfdrnten, GoratAn, Koroško. •Rarpatljen, Karpati. Uarjl, Kras. ffaApifdjeA SDteer, Hvalinsko morje. kerma-o, bet (Botb. mornAr-rja, bet SJJattofe. ribič-a, bet jjifdjet. ternek-nka, bie Slngel. verša-e, bie ffieujje. mreža-e, baA Suggarn. brodnik-a, bet gaptmann. iiffe. 5fird)eujlaai, pApeževa de¬ žela. jfratn, Kranjsko. Itroajien, Hrovaško. •ftulpa, Kolpa. Sapblanb, LapAnija. Sauftp, Lužice, gitorale, Primorje. . Siftpaiun, Litva. £ci6l, Ljubel. Sonibatbei, Lombardija, dkdpren, MorAvija. ,. STOerifo, MAksiko. (Kittelmeer, MedzAmeljsko morje. aiJolbau Včltava. SKontenegto, Černa gora. ailorgenlanb, jutrovo. 2»ur, Mura. Oliebetlanbe, Nizkozemlje. mi, Nil. dlottoegett, NorvAgija. Obet, Odra. Oejletreidj, Avstrija. Oflinbien, vzhodna Indija. spaldflitKl, Palestina. . fjjerftelt, PArzija. spfal}, PalatinAt. fpbčnijien, Fenicija. ) Piemont, Piemont, (piatenfee, Blatno jezero. 90 55oIen, Poljsko. tPommertl, Pomorje. tporlugal, Portugalija. ‘Prtlljjflt, Prusija. IptjrEtiden, Pireneje. ŠJefta, Rezija. Oitjeill, Ren, Rajna. 9?lljjlanfc, Rusija. ©odpeli, Saksonija. ©artinien, Sardinija. @a»f, Sava. @a»o»eti, Savojsko. @d)Icfifll, Šlezija, Sileško ®ic Sanbernamut Avstrijansko, ©eflerrddj ; ©djneefoppe, Snežka. ©djlvaben, Sv&bija. @i)rmien, Srem. Stajo, Teho. ©cfclrnrje jbl., černo morje. Stfjeijj, Tisa. Sctprtij, Švajca. ©ftticring, Semernik. ©erbicll, Sžrbija. ©tbitien, Sibirija. ©itbnitmrgen, Erdelj. @laroiitfn, v Slav6mja. ©panien, Španija. ©ttimnarf, Štiijersko. ©ufcftf, Južno morje. . - ©brien, Sirija. I inerten bduftg in bet abjeftiotf^en jjorm gebraudjt, a Prusko, ijlreuf en ; Rusko, UtufSlaiib u. f. ir. Xl)eilife, TamizH. Sljrajietl, Tr&eija. Ttirfei, Turčija. £t)ro(, Tirol. Ungarn, Ogersko. S3eglia, Kerk. 93orarlberg, Predarelsko. ©Olga, Volga. Icibettb--tierpngeue 2)litteltoort unb bie jjaffibe gora. §. 50. ®až SJiitteltoort »ergangener 3 e k leibenber gorm, toeldjež mit feinem fpaupttoorte toie etn 33eitoort in @efcfjled)t, 3<*bi unb gaH itber- einftimmt, toirb »on ber fltennform gebitbet, inbern man bie Onfiniticenbung — ti nad) a unb e in n, nadj einent SDfttlaute nnb nad) i in en, bei ben 3eittoortern ber I. Slaffe auf e, i, u aber in t »ertoanbeft, afž: dati — dan, a, o gegeben; obdelati — obdelan, a, o bearbeitet; rasti — rasen, a, o getoadjfen; pasti (fiir padti) — pdden, a, o gefaHen; biti — bit, a, o gefdjlagen; mleti — mlet ober mlen, a, o gemalen; kriti — krit, a, o bebedt; aufjerbem ift ju bemerlen: a) ®ie 3eiltnorter ber I. tlaffe mit bem ©tammaužfaute k unb g »ertoanbeln biefe ?aute in č unb ž, alž: reči (fiir rekti) — rečen, a, o gefagt; striči (fiir strigti) — strižen, a, o gefdjoren. b) ®ie 3 e ittvBrter ber II. filaffe »ertoanbeln baž i in j, alž: vzdig¬ niti — vzdignjen, a, o geljoben; pikniti — piknjen, geftedjen. c) Sei ben 3eittoortern ber IV. $laffe »erantafft ber ŽBinbetaut e ben Uebergang bež »oraužgeljenben i nad) ben 3«ngenlauten 1, n, r in j unb nad) ben Sippenianten b, m, p, v in lj, — fo trie bie Skrfdjmeljung bežfelben mit ben »orftetjenben 3<4n(auten d, t in j, č unb mit ben ortet: Kroglja-e, bte JJugel; pika-e, ber obsžg-a, betUmfattg; milja-e, bte SBetle; zerno-a, baž .fforndjett; nasproten, tna, o etttgegeiigefegt. 3 e i t to o r t e r : prebfv-am, ati obet stan-ujem, ovati toolftten. tPartileln: vendar, toda, bo<§, jebocf. Zemlja, na kteri prebivamo, je terda kroglja in v zraku plava. Solnce jej sveti in jo greje. Proti solncu obernjena stran ima dan, nasprotna pa noč. Zemlja je zelo velika, in imd v ob¬ segu 5400 nemških milj. Najviše gore na zemlji so kakor peščeno zerno ob morskem bregu in naša jezera kakor kapljice na vedru vode. Velika je zemlja, pa je vendar le mala pičica na nebesni širjavi. Suha zemlja se loči v pet delov. Pervi se imenuje Evropa, v kteri mi prebivamo; drugi je Azija, v kteri je bil pervi človek vstvarjen; tretji del je Afrika, v kteri pripeka najhujša vročina. Ceterti del je Amerika, ki je bila najdena leta 1492, peti pa Av¬ stralija. Pervi trije deli zemlje se imenujejo stari, poslednja dva pa novi svet. Po južnih krajih prepeka huda vročina, po severnih pa vlada ostra zima; toda človek veselo in srečno živi pod vsakim podnebjem. 68. Sag 2anb ber £f djitf cfjett (Čičarija). St e n ti trot ter: Čič-a, bet> Xf<$ttf$e, bet ffletooljttet be« Jf^tlf^cttlanbe«; kos-a(u), bag 2enska-e, bte grauenaperfort; praprot-i, ba« garretifraut; silen, lna, o ^efttg, fiati; sušec-šca, etn 5Sdd)[eiit, bag »on 3«it ju 3eit »ertrocfnet. 3fttwčtter: gor-im, eti btettneti; z&ljš-am, ati fc^miicfen, gterett; loč-im, iti iremteit, fdjetbett; razprostr-em, eti f razprostir-am, ati ausbtcttett; naslon-im, iti t nasl&nj-am, ati attleljnen; vode primanjkovati, Sffiaffer mangeltt. (Partifelii: blizo, betlauftg; skor, skoraj foft; malo kedkj, feltcn; ako ravno, da-si ravno, če tudi, ako tudi, obft^on, o&gletd); kamor koli, rooijtn immer; kjer koli, koder koli, too intmct. Čičarija se razprostira čez vso severno stran isterskega polo¬ toka po gorah, ktere ločijo Kranjsko od Istre. Naslanja se na svoji severni strani na Kranjsko, na južni na Istro, proti vzhodu m zahodu tudi na Kranjsko. Dolga je blizo šest, široka blizo pet ur. Svet je suh in ves peščen, le doline so sem ter tje rodo¬ vitne. Vsak košček dobre zemlje je obdelan in obsejan. Suša je tu 92 silna, da revnim Čičem skoraj vse po polji zgori od vročine. Hribi, ki niso popolnoma s kamenjem posuti, obraseni so s pra¬ protjo in nizkim germovjem; le enaversta gor je z lepim gozdom ozaljšana. Hril)i niso visoki; najviša sta Lisec in Zabnik. — Do¬ linice po Čičariji so majhene in le tu in tam šumlja kak sušeč po njih. Čiči imajo prav malo vode; ženske morajo ob silni vročini daleč v goro po vodo hoditi; za živino pa imd vsaka vas eno ali več lokev, v kterih vode malo kedaj primanjkuje. Ako ravno je Čičarija pusta in nerodovitna, vendar se more reči, da je malo krajev, ki so z vasmi tako napolnjeni kakor ona. Kamor koli se ozreš, kjer koli je kak boljši košček zemlje, že vidiš vds. 69. 3t alt en 8 ©djonljeit unb grudjtBarfeit (Krasota in rodovit¬ nost laške zemlje). ttiennmorter: Podnebje-a, baž jtlima; svet-a, bec Soben; obilica-e, bet tteberjluf«; množica-e, bie SJifiige; mil, a, o obet ugoden, dna, o rnilb; ribnat, a, o fffc^retcf). deiitoottft rnib ipartifeltt: hvdl-im, iti ptetfen; slav-im, iti obet pove- lič-ujem, evati ru^metl; svoje dni, fetner 3eit, eitiji. 3talten8 ©c^Bn^eit itnb ffrudjtfiarfeit mirb Ujed) cftbriefen »on ben ©djriftftettern aUer 3eiten unb SSBIfer. 2lHe riifmen bie reine 8uft unb ba« gefunbe flima, bie griinen unb blii^enben unb ŽBerge, bie lieBltdjen lEliater unb SBalber, bie grofje iDtenge ber GueOen unb 93ad>e, toeldje ba« 8anb Betoaffern, bie l)errlid)en gliiffe unb tnge), meldje jum SeBen notljig finb. ©te fdjonjle unb frudjtBarfte 8anb» fdjaft Štalien« tfl aBer jene, toeldje einji Šfantpanten genannt tourbe. ©te miib ift ba ber §tmmel, mie fdjattig btejpatne, mie Befaet mit Sautnen bie ©ijSler, toie ftfdjveicfi bie @een unb tirie frudjtbar ba« ganje 8aub! 70. ©až jlille 8anb (Tiha dežela). 9tennl»ortet: Pas obet pojas-a, bet (Mtiel; družba-e, bie @efeflfd)afi; križ-a, baž Jtreuj; število-a, bie 8 al)l; prebivavec-vca, bet ffletooljnet; zdililjej-a, bet ©eufjet; pokopališče-a, bet ®egra 6 ttt«pla| 5 ; rudarstvo-a, baž 58ergV»etf; čriček- čka, bas §eimeit enter $erfott ober ©adje mittelft ber SJortoorfer „t>on" ober „mit" burcf) ben ®atto ober mit bem 3eitoorte „I)aben", „beft§en" u. bgl. burdj ben Sltfufatio aubgebriicft erfdjeint, ate: mladeneč čedne postave, ein Slingting non einne^menbem leujjern; starček sivih las, ein ©rete con grauen §aaren; devica rudečih lic, eine Oungfrau mit rotfien SBangen; ta mož je terdnega zdravja, biefer SBann Ijat (bejijh) eine fefte ©efnnb^eit = tjt con fefter ©efunbljett. 2. ®er partitioe ©enitio iotrb im ©teoenijcben gefefct, toenn bon einem unbefttmmten ®E)eiIe eineS ©egenftanbeS bie kebe ift, in toetdjem $atte immer: nekaj, nekoliko (ettoaS) n. f. m. Ijtnjugebadjt toerben fann. ®te beutjdje ©pradje lafft in biefem ©inne baS beftimmte ©efd^Iedjtemort meift tceg, ate: daj mi kruha, gib mir (ettoaS) Šrot; kupi žita, faufe (ettoaž) ©etraibe ein; idi po vode gelje um (ettoaS) SBaffer; prinesi vina, bringe (ettoaž) SBein u. f. to. 71. Sira bi en unb bie 21 rab er (Arabija in Arabci). Stenntoorter: Deržava-e, ber <§>taat; cesarstvo-a, baž ttatferreicb ; oč&k-a, ber ipatnarct); blag6-a, baž ®ut, bie SBaate; dišava-e, bas ©etoittj, Sffioblgerud); creda-e, bie §erbe; kamela-e, bažJtameel; barka-e, baS ©dpffj skorja-e, bieflititbe; maščevanje-a, bie OJadje; prost, a, o fret; gostoljuben, bna, o gaftfreunbltč; gro¬ zovit, a, o graufam; roparski, a, o rdubetifdj; prednji, a, e — zadnji a, e ber Oie, bab) »otbere — bintere. Seittočrter: Pridel-am, ati f pridel-ujem, ovati getoimteti, bauett; pre- makn-em, iti f premik-am, ati se, fid) betoegen , t;erummanbein; prenes-em, ti f prendš-am, ati f)ttt unb toiebet tragenj spriv-im, iti f spr&vlj-am, am (irgenb loobin) bringen, fdjajfen. iPartitetn: enkrat, dvakrat, trikrat u. f. to., ein«, jtoei«, breimat; drugod, anberorts; dokaj, biitlang(i4, »iet, feljt oiel; ter (»erbinbct ganje ©dfce) unb. Kakor se steguje mala Azija medčernim in srednjim morjem proti Evropi, tako se steguje tudi Arabija od prednje Azije v južno morje in je petkrat veča od nhšega cesarstva. Kar se je veže s Palestino ali Sirijo, je močno gorata in kamenita; drugbd so pa neizmerno velike ravnine giMega peska, le na južno-zahod- uih bregovih je velike rodovitnosti. V teh krajih pridelujejo dokaj kave, sladke skorje, drugih diš4v in grozdja. Arabci po kamni- u tih in peščenih krajih so pastirji, ki se pomikajo s svojimi čre¬ dami od kraja do kraja in žive pod očaki, ki jim emirji pravijo. Njih bogastvo so kamele in konji. Kamele jim prenašajo blago po peščenih ravninah kakor barke po morji ter jim dajejo meso, mleko, kožo in dlako; njih konji so največe lepote in najviše cene na svetu. Arabci so jasnega uma kakor nebo nad niih glavami; so lahke misli, zmerni, zadovoljni, čversti in goreči v ljubezni in sovraštvu, strašni in grozoviti v maščevanji; od ene strani gostoljubni, od druge pa roparski. Oni žive prosto in brez postav pod svojimi emirji, ktere le zavoljo njih stare imenitnosti spoštujejo; torej jih ni še nikoli nobeden v eno deržavo ali pod svojo oblast spravil. 72. 8 e 11 e I; e m (Bčtlehem). ilteiuiloorier: Okolica-e, bie Umgefmtig; stanovavec-vca, bet Stmooljner; katoliž&n-a, bet Jtatfjolif; kristjin-a, bet Sijtifl; romar-rja, bet $t[ger; slava-e, bet Kiiljm; versta obet baža-e, bie ©attung, 9lrt; spominek-nka, baž 3Wonumeitt, eilt ®ebenfjeid)en;izdelek-lka, bciž IJrobuft; olje-a, bas Del)!; zavetje-a, bet Sujlucfpžs oti, bet ©djirrn; priljuden, dna, o (eutfetig, ftemtbltclj; lasten, tna, o eiitig, etgen= tiimlid); oljkin les, ba« £ 0(5 bež £)et)16aumež; biserna školjka-e, bie Iperlmufdjel; blažen, a, o feltg, gefegnet. Setiloottet: povzdign-em, iti -j- povzdig-ujem, ovati, erfjebet! ; izdžl-am, ati f izdel-ujem, ovati, »etfertigen. Betlehemsko mesto stoji ob nekem griču, ki mu je na sčverni strani dobro zavetje, in mestna okolica je veliko prijčtniša in rodo- vitniša od jeruzalemske. Mesto je vendar le majheno in revno in ne šteje veliko čez 3000 stanovavcev, ki so večidel katoličani in priljudniši od drugih ljudi v Palestini. Pa ne le priljudni, ampak tudi pridni in delavni so Betlehemčanje in pridelujejo na lastni zemlji žita, olja in vina za svoje potrebe in še za na prodaj. Verh tega si pridobivajo pridni Betlehemčanje mnogo denarja s tem, da izdelujejo iz oljkinega lesa in iz biserne školjke razne majhene spominke, kakor očenaše, križe vsake verste, ki je romarji ku¬ pujejo. Skoraj vsi izdelki te baže so iz Betlehema. Betlehemsko mesto je res unij h eno in revno, pa slava nje¬ gova je neskončna in neumerljiva. Rodilo je namreč Judom Da¬ vida in ž njim dolgo dolgo versto kraljev, nam pa kralja vseh kraljev — sina božjega. Kdo bi te tedaj ne povzdigoval, o srečno mčstee , blaženi Betlehem! 73. ©ieOebirge (Gore). •§ottet: Daljava-e, bie gertte; daljen, Ijna, o roeit, entlegeit, fertt, mnogi, a, o tuele. Seitlttfirter Ultb bPartifeln: Skrijem, skriti f skrrv-am, ati »er(teifen ; izvir-am, ati entfpriligen; rodovit-im, iti fntdpbar madjen; blišž-im, ati bltnfttl; zagUd-am , ati et&licfen; sterm-im , eti obet mol-im , eti ragen , ftrerfetl; kviško, empor, auftuartž. 95 3n ben ©efeirgen finb »tete nii^tic^e ®inge »erBorgen, tete (Sotb, ©itBer, Gšijen, 93Iet unb anbere SDietalle. Slu« ben Sergen fprubetn (entfprirtgen) bie £UteHen, toetdje bie Sljater Beroaffern unb frucf)t6at ntadjen. $ie Ofcerfldc^e ber ©eBirge ift Bemadjfen mit ftrautern unb 2Bat= bertt, metdje ben Sferen 3Iafyvung, bem SJtenjdjen £>olj unb anbere nott;= toeitbige ®inge liefern (geBen). ®er 2ltenfd> BegiBt fid^ gerne auf goljen unb Šerge, um (bamit er . . .) Ootte« Ijerrtidje Slatur ju Befdjauen. ®ou bem SBerge IjeraB erBIicft er ©table unb ®orfer mit i^ren firdjen, gtflffe unb 23ad)e mit itgem trie ©itBer Blinfenben SBaffer, SBatber unb SBiefen mit iljrem fdjijnen @riin unb getber mit iljrem reidjen ©egen. Rn meiter gerne jeigen ftd) bem Sluge mieber Btaue 23erge »on feltener ©djonljeit, bie mit iljren ©pigen Ijod) ju bem empor ragen, ber biefe fdjoue Statur erfdjaffen ^at. 74. ©er 33erg 06ir (Obir). Stenntrorter: Zvonik-a, ber Sitrm; višina-e, bie £6Be; lev, a, o linffeitig; (lesen, sna, o redjtfeitig. Setttoorter: Derem, dreti reipenb fliefett; druž-im, iti se ftdf »eteintgeti; razgern-em, iti f razgrinj-am, ati mtžbreilen, eulfalten; naglžd-am, ati se (Idj fatt fetjen; nadov61j-im, iti se obet navelič-am, ati se uberbrufiig totrben, fatt toerben. Pod jugom Gtoratana stoji velika gora Obir. Ostrica, njena glava, kipi velikansko v nebo. Po severni strani je samo pečevje, po južni se pa črede pdsejo. Verh gore gledaš nove kraje, šteješ mesta, terge in vasi. Z ogerske zemlje ti solnce prisije, na Kranjsko in Laško za gore gre. Tvoj sosed je Storžec, Kočna tvoja bližnja soseda; Peca od jutra, Kom in Dobrač te večerno gledata. Triglav iz Krajne, Zvonik na tirolski meji belo glavo v nebo moli. Pod tvojimi nogami dere Drava, Diana in Kerka se družite ž njo. Celovško jezero od večera, žetarsko od jutra blišči. V Celovcu visoke zvonike šteješ, na levi stoji Belak, na desni Velikovec. Rož, celovško polje in junska dolina se ti razgrinja pred očmi. Starih gradov po višinah, novih grajšin po ravninah, pa tudi cerkev po hribih preštel ne bodeš. Oko se ne nagleda, serce ne nadovolji božjih čudežev, ki je z Ostrice vidiš. Obilno ti poplača težavne stopinje visoki Obir. XXIII. §j)ttd)&bttttg : Sor bem ©peifen. 9tennl»6rter: Slaj-a, bet ©efdjmad; čaj-a, bet Seituiortet: OprAv-im, iti f oprAvlj-am, ati »ertidjten', priprAv-im iti f priprAvlj-am, ati bereiteil; pozAb-im, iti f pozAblj-am, ati betgejfen; vel-im, eti j velžv-am, ati Befeljfen. -d. Dekle! ali je miza že poger- v njena? ■o. Se ne; pa jo bodem koj po- gernila, ko vode prinesem. fKtabdjen! ift ber ®ifdj fdjon gebeeft? 9?odj nidjt; aBer ber ®ifdj t»irb fo« gleid) gebedt fein, t»enn idj ffiaffer geBradjt t;a6en merbe. 96 A. Odkod pa nosiš vodo? B. Od našega studenca na vertu ? A. Prinesi danes vode od bliž¬ njega vrelca v logu. B. Že prav; ali želite tudi vina? A. Se ve da; prinesi belega šta¬ jerskega, rudeče ni posebno dobrega slaja. B. Ali smem tudi ola prinesti? A. Ola danes ne bomo pili; sadja pa ne pozabi. B. Jabelk sem že prinesla, grozd¬ ja si pa pri sosedu naku¬ pim. A. Tudi čaja bodeš morala pri¬ praviti. B. Vse bode v kratkem oprav¬ ljeno, kakor velevate. A. Potlej nas pa pokliči; gremo na vert, da si rož in dru¬ gih cvetlic natergamo. SSSoper pflegft ®u ba§ SBaffer ju Bringen? 33en imferem 23runnen im ©arten. 23ringe f;eute 2Baffer »on ber naijen £luelle im §aine. ©djon redjt; miinfdfen ©ie and; SBein? greilid;; Bringe einen meiffen fteiru fcfjen; ber rotlje pat leinen Befonberd guten ©efdjmad. ®arf id; and; 23ier Bringen? 33ier merben mir ^eute nid;t trinlen; »ergifž jeboc^ nidjt baS £)bft. Stepfel paBe id; fdpon gebracpt, 2Bein= trauBen merbe id; aber Bei bem SSacpBar faufen. Slud; mirft ®u Bereiten miiffen. 9We8 mirb in furjem »oHBradpt fein, mie ©ie befeplen. §>ernacp aBer rnfe un§; mir gepen in ben ©arten, um un§ fftofen unb anbere Slunten aBjupfliiden. S3ilbmtg ber ^erfonemtamen. §. 53. 3 ur Silbung ber iperfonennamen bienen inžBefonbere nadp ftepenbe ŽBitbungšfilBen: dč (meiBI. —ačica) Bejeidjnet, an ben ©famm ber geitmorter gefiigt, ^erfonen nad; iprer S3efcpaftigung, atS: bahati — bahač, ber frater, brati — berač, ber Settler. jdhati — jah&č, ber ikeifer. meiBI. beračica, bie 93ettterin; kopati — kopač, ber ©raBer. orati — ordč, ber SlderSmann. vezati — vezdč, ber SBinber. copačica, bie ©raBerin u. f. m. Sin §nuptmi5rter gefiigt, »ergrBfjert eS ben Segriff be8 SSorteS, meift mit bem SSeBenBegriffe ber 33eradjtung, alš: brada — bradač, ber ©rofjbart. j brenta — brentač, ber ©rofjBaudj. glava — glavač, ber ©rofjfopf. ' noga — nogdč, ber Sangfujj. ak (meiBI. — dkinja) Bejeiipnet, an DSennmBrter gefiigt, fperfonen nad; iprer ©tellung in ber ©efellfdjaft, alž: divji — divjdk, ber SBilbe. grad — grajšdk,ber ©djlofgperr. jun — jundk, ber fpelb. nov — novdk, ber Jfeuling. prost — prostdk, ber ©emeine. vojska, vojšdk, ber ©olbat. meiBI, divjdkinja, grajšdkinja, jundkinja u. f. m 97 an (ibeifd. — anka) fennje^net, an (2tgett= unb ©attungžnameu gefiigt, bie b)3evfonen nad; i f; r e v § cini at obet *rem SDointjife, ate: Azija — Azijdn, bet Slfiate. | Terst — Teržačan, bet STriefter. Beč — Bečan, bet SBiener. mesto — meščan, bet ©tabter, Celovec — Celovčan, bet SIa= vas — vaščan, bet ®orf6eibol;ner. genfurter. _ terg— teržan, bet Sttarttbeiboljner. Gorica — Goričan, bet Oorjer. Krist — kristjan, bet GEljrift. Rim — Rimljan, bet 9ibtner. Luter — lutrAn, bet Suteranet. Prag — Praždn, bet bpraget. Mohamed — moliamedan, b. 2Mo= Celje — Celjan, bet ©Hier. *amebaner. tceibl. Azijanka, Bečanka, Goričanka, meščanka n. f. it. ar (iteibt. — ari c a) Bejetd^net, nteift an fpaupt= obet 93eitborter gefiigt, $erfonen na* iljrem @ef*afte unb entfpri*t bet beutf*en @nb-- fitbe = er, ate: knjiga— knjigar,b.23u*i;dnbter. pisati — pisar, bet ©*reif>er. meso — mesar, ber g(etf*er. vert — vertnar, bet ©iirtner. mlin — mlinar, ber SDiiiller. vrata — vratar, ber ijlfbrtner, ovca — ovčar, ber ©*afer. zid — ziddr, ber SDJaurer. toetbl. mesarica, mlinarica, ovčarica, vratarica n. f. lo. ec (loeibl. —k a obet ica) fcejeidjnet IJSerfonen: a) an §auptoorter gefiigt, na* ifjrer 9l6ftamraung, at«; Kranj—Kranjec, ber Krainer. Evropa—Evropec, bet ©ttopder. Sloven— Slovenec, b. ©tobene. Avstrija — Avstrijanec, b. Oefterr. b) an Seitborter gefiigt, nad; *ren (£tgenf*aften, ate: bel — belec, bet SBeifje. kriv — krivec, ber @*itlbige. gluh — glušec, ber ®aube. vdova — vdovec, bet SBittoer. c) an ben ©tanim bež 3eitoorteS obet an baž untfdjreibenbe 59?ittel» loort bergangener 3 e 'b meift bur* 23erltanblung bed 1 in v, gefiigt, na* *rer ®Ijatigfeit, ate: godem — godec, ber SJtufifer. | delal — delavec, ber Slrbeiter. kupiti — kupec, bet Taufer. igral — igravec, ber ©fieter. boriti se — borec, ber Šbampfer. zmdgal — zmagavec, ber ©ieger. pil — pivec, ber ®rirtfer. pisal — pisavec, ber ©*riftfteČer. d) an baž tetbeitbbergangene Skittetmort gefiigt, na* ifjrent leiben*. ben 3uftanbe, ate: posldn — poslanec, b. ©efanbte. j rejen — rejenec, bet ipflegting. znan — znanec, bet 93etamite. dojen — dojenec, ber ©augting. ibeibl. Kranjica, Slovenka, delavka, igravka, poslanka, znanka n. f. to. elj (toetbl. — elj i ca) 6esei*net, an ben Rnfmitib bež 3edibottež anftatt bež Služtautež i gefiigt, Ijanbetnbe ipetfonen, atž: Slot), ©orad)' u. Ucfmitgžfciicl), 7. Slug. 7 98 mučiti — mučitelj, b. s Dfarterer. roditi — roditelj, fcer Gh^euger. pisati — pisatelj, b.©djriftftet(er. ; učiti — učitelj, bet Sester, rediti — i’editelj, ber (Srnaljrer. \ kerstiti — kerstitelj, ber Taufer, toeibl. mučiteljica, pisateljica, učiteljica u. f. n>. ič bejeidptet, ait ©gennanten unb t^re bcfi^anjeigenben SBeiioorter gefiigt, gatniliennamen, al§: cesarjev—cesarjevič, ftaifer* | Valentin — Valentinič. fot) n. Ivanov — Ivanovič, kraljev—kraljevič, SonigSfoljn. ik (toeibf. ica) fcejeidjnet, meift Sehoortern auf en tjinjugefiigt, ij3evfcnen nad> t^rer Sefdjaftigung ober iljreni ©tanbe, al8: bolen — bolnik, ber Grante. govoren — govornik, ber Diebner. dolžen — dolžnik, b. ©djufbner. popoten — popotnik, ber ffteifcnbe. grešen — grešnik, ber Siinber. puščaven—puščavnik, b.Sinfiebler. loeibl. bolnica, grešnica, govornica, popotnica u. f. to. •baufrge Uebimgett im SBilben ber SBorter auf Orunblage befannter Stamme. §. 54. Ueber bie Silbung ber fjfrembnamen ift 3 « betnerfen: a) ®ie griedjifdjen unb lateinifdjen 'j3erfonen= unb DrtSnamen auf as, is, on, os ober us, toerfen nadj einem ‘DJfitlaute biefe Gšnbung ab, unb fdjatten, toenn 3 ioei ober niet;rere iibetflingenbe IDlitlaute $ufammen= treffen follten, Dor bem tehten ben £>alblaut e ein, alS: Demosthenes — Demosten, Orestes — Orest, Probus — Prob, Adranon — Adran, Amphipolis — Amfipol, Alexandros — Aleksander, Patroklos — Patrokel, Patmos — Patem, Cipros — Ciper u. f. to. ®ie Srentbtoorter auf as ober ias loerfen blojj ba8 s ab, a!8: Lucas — Luka, Tobias — Tobija, Jeremias — Jeremija. ginbet ftdj Dor einer ber oberira^nten ©tbfilben ein a, e ober i, fo iotrb fte in j Derroanbett, alž: Andreas — Andrej, Aeneas — Enej, Menelaos — Menelaj, Timotheus — Timotej, Aloisius — Alojzij, Livius — Livij. b) ®ie gretnbnatnen, bie im ©enitio eine Derlangerte $orm auf* loeifen, tnerfen ba§ es ober is berfelben ab unb fiigen fiir ba 8 toeiblidje ®efef)ledf)t ein a Ijinju, al§: Cicero (gen. — nis) — Ciceron; Ajas (gen. Ajantos) — Ajant; Xenophon (gen. — tos) — Ksenofont; Hellas (gen. Hellados) —Helada; Ceres (gen. Cereris) — Oerera; Venus (gen. Veneris) — Venera. c) ®ie OrtSnamen auf um Dcrtnanbeln biefe ©ilbe in ja, a(8: La- tium — Lacija; Regium — Regija. d) ®ie ipiuratia auf ae ober ai (auten auf e, bie auf i ober oi aber auf i, ate: Athenae — Atene, Delphoi — Delfi. 99 75. ®ie p(tmj 3 tfrf)en @p te le (Olimpijske igre). iiienntoorter: NArod-a, baiS ®olf, bie Otajiott; nAroden, dna, o itajtoueli, »oifetumlidj; rojstvo-a, bie ©ebttrf; žertva-e, bas ©pfet; stroSck-ška, bie Jtojlen; davek-vka, bie Sibgabe, ©teuer; pog4n-a, bet §eibe; boginja-e, bie ©otiiu; sveča¬ nost obet slovesnost-i, bie geieriidjfeit; umetnost-i, bie .Ritnjl; svečenica-e, bie Rjrie; Retin; slop-a, bie ©dttie; mladika-e, bet Btoetg; veja-e, ber 9lft; boj s pestmi, bet gauflfambf, sloveč, a, e beritfmit, (». slov-lm, eti im guten Dhife ficljen); starodaven, vna, o alt (antiquus); posamezen, zna, o einjein. Beittoortet: VAd-im, iti obet ur-im, iti uben; b6r-im, iti se obet boj-ujeni, evati se, fampfen; zlož-im, iti f zlag-am, ati, bidjteit, »erfafpn; zmAg-am, ati t zmag-ujem, ovati ftegen; posvet-lm, iti -j* posveč-ujem, evati, toeiijen; oprost-lm, iti befteien; p6S-im, iti atibredjen (». Sage); godem, gosti mujtjteren; jah-am ob. jašem, ati rentten. RS a t ti f e In: Ko, kedar, teattit, ntettit (Bettbejlimmung); precej, fogleidj; itd. obet i. t. d. — in tako dalje, ttttb fo tneiter; jutro dan, ftuR morgenč. Med narodnimi igrami starodavnih Gerkov so bile najslav¬ nejše olimpijske, tako imenovane po slovečem in posvečenem kraju Olimpija. Na versti so bile vsako peto leto; gledavcev pa je stusovem rojstvu. Te igre so terpele vselej pet dni. Borci so se morali vselej po 10 mescev poprej vaditi v elidski gimnaziji. Sve¬ čanost se je pričenjala zvečer z mnogimi in raznimi žertvami, igre same pa so bile na versti jutro dan, ko je zora počila. Skušali so se, kdo zna hitrejše teči in jahati, kdo bolje skoči, kdo more dalje vreči in kdo je močnejši v boju s pestmi, na koncu pa so se skušali med seboj godci in pesniki v svojih umetnostih. K takim igram so smeli priti le moški in pa svečenice poganske boginje Oerere. K tej slovesnosti so se družile tudi še druge pobožne svečanosti, kterih so se vdeleževali poslanci posameznih gerških deržav. Zmagavce so glasno po imenih klicali, potem je venčali z mladikami divje masline (oljke) in kazali je narodu s palmovimi vejami v rokah. Tudi še drugo čast so jim dajali; zlagali in pre¬ pevali so o njih pesmi, stavili jim slope, in ko so se vernili na svoj dom, imeli so častne sčdeže v gledališču, bili so oproščeni vseh davkov, jedli so ob deržavnih stroških, smeli so se posebno oblačiti itd. Kedar se je prikazal ta mož, precej je vstal ves narod pred njim. Od slovečega gerškega pesnika Pindarja imamo 14 slavodatek, zloženih na čast zmagovavcem olimpijskih iger. 76. ®er Si a n 3 unter ber Stnbe (Raj pod lipo). SReitnltJorfer: Fara-e, bte RJftirre; gost-a(u) ber ©aft; oder-dra, bad @e-- riift; cčrkvanje-a, ber .Rirdjtag; opravilo-«, bte Shrddjtutig; sega-e, bieSitie; kol-a, ber RJfaijl; dno-a, ber 58obett; starašina-e, ber SfelteRe; barfgljica-e, ettt Šdfdjen; tuj, a, e fremb; stranski, a, o f>enad)6art, fremb fa* ! d ter OtadjfiarfdtafO; pri¬ sten, tna, o ed)t; berz, a, o Ijurtig, fdjttefi. Beittvorter: snidem, sniti se f shAj-am, ati se jufiintmenfommen; za- zvon-im, iti ju (dutett begittnen; rAj-am, ati ob. plešem, plesati, tanjen; denem, 4)uti t dev-am, ati legeit, tipni; glas-iin. iti se, tolteu; zakrikn-em, iti, aufjaudjjen; 100 DJebenžatfett: Židane volje biti, gittet Satute feiu; v diru prij&hati, im fierbetremtett; kolo narediti, eumt Jtreiž bilten; Bog pomozi, ©cit Iftlfe. Vsaka fara v zilski dolini ima košato lipo na vasi, na lipi oder za godce, pod lipo klopi za goste. Kedar pride cerkvanje po letu, snidejo se mladenči in deklice in se po opravilu pod lipo zbero, mirno na zeleni trati poldne pričakovaje. Stranski in tuji ljudje le od daleč gledajo. Kedar zazvoni, odkrijd se moški in vse tiho moli. Zvon utihne in mala družba zakrikne, da se po celi okolici glasi. Godci zagodejo, mladenči in deklice narede krog lipe kolo in po svoji šegi rajajo. Na širokem prostoru novo barigljico na kol nasade, da se verti; verh kola visi venec iz rožic. Junaški mladenči na berzih konjih v diru mimo prijahajo ter z železnim kolom barigljici dno izbijajo, da se krog kola za¬ suče. Kdor pervi dno prebije, njemu devica, tistega shoda kra¬ ljica, venec na glavo dene, znanci in znanke mu pa srečo napijo. Tujec blizo ne sme, dokler mu starašina ne napije in „pomozi ti Bog!“ reče. Tako so pristni Slovenci Židane volje. 77, Sev Htcifenbe unb bet 9Jtatrofe (Popotnik in mornar). Tečem, teči, baljin gletlett; iip-am, ati se, ftdj getrauen; uton-em, iti, ectriu- fen; začeti se s kom pogovarjati, mit jemanben ein ©efprad) atthtuvfett; tako-le, folgenberatafett. ©n Jteifenber fuljr iiber’ž S0?eev in frembed 8anb. ®ie ©onne fdjien freunbtid) »orn Mauen iptnunel Iievniebev unb bab ©djiff glitt vaj d) ii&er bie Mauen SBetten baljin. ®ie SKatrofen fangen, unfer Jietfenbe aber (tanb ant 23orbe unb fniipfte mit einent Tiatvofen folgenbeS (folgenbevmaffen) @e= fprad^> an: šKeifenber: greunb! toie tange btenet 31jr fc^on am iDteerc? Sftatrofe: 33on meiner fhtgenb (jungen jahten) auf, §erv! ŠKeifenber: 2Ba§ mar (šuer 25ater? SJtatrofe: 2tudj ein ffltatrofe mie idj. Jieifenber: 8ebt Snet ŽBater nodj? Sliatrof e: Viein, er ertrant in ben 2BeCen, atd id) nod) ein tinb mar. Sieifenber: 2Ba§ mar (Suer ©rofjbater? SKatrofe: Stud) ein SJiatrofe unb ertranf mie rnein Sater im Tteere. Jteifenber: SBie, Sater unb ©rofjoater ertranfen im ©teere! 2Bie getrauet 3()t eud) nod) aufd SKcer ? Sita troje: §err! mo ijl 3Jjr ffiatev geftorben? Jteifenber; $u §ctuje auf feinem 33ette. SMatrofe: Unb Oljr ©rojjbater? Jteifenber: ©enfatlS ju §aufe im S3ette. a t r o f e: 3f)r SSater unb ©rojjsater finb im Sette geftorben! jperr, mie getrauen ©ie ftdj nod) inb 33ett? ©eljen ©ie, ber ®ob finbet unb uberatt, auf bem SUieere mie auf beut gefitanbe, ju jpauje mie am 2Bege. 101 78. Sag 2)?e er (Morje). 91etUtteotter: Rast-i, bet aBltdsis, bas 9Bad)f>n; pAdanje-a, bas ftaflen; pregovor-a, ba« @tn'idjtoort; žeja-e, bet 2)Utft. Setftoortet: Obd-Am, ati f obdAj-am, ati ttmgebett; razvozim, iti -J- razvAž-am, ati §itt tttlb ^etfu^tett; pretAk-am, ati se bin Mttb |erjiiefett; vsmrad-fm, iti se in gaitlnt« getatljett. $ ar t tlel: Neprenehoma, uiiaitfijfiriid). Suho zemljo obdaja od vseh strani velika in široka voda, ki jo morje imenujemo. Morska voda je zelenkasta in grenkega slanega okusa, da se ne more piti. Ako zmanjka mornarjem sladke vode, sredi morja morajo za žejo pomreti. — Morsko dno je enako poveršju naše zemlje. V morji so velike gore, doline in ravnine; morsko dno je pokrito z blatom, peskom, kamenjem in z drugimi rečmi. Morje nikdar ni mirno, neprenehoma se giblje, da se ne vsmradi. Vsacih 6 ur morje narašča, drugih 6 ur zopet pada; padanj e morja imenujemo odtok, rast pa pritok. — Kedar se vzdigne veter, žene morje močne valove; tudi se po večih morjih voda sem ter tje pretaka. — Na morji se živi veliko ljudi, ki v barkah in parobrodih na vse strani sveta blago razvažajo. Paro- brode goni slap, druge barke pa sapa ali veter. Mornarjem žu¬ gajo na morji velike nevarnosti in resničen je pregovor: Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda. 79. Srau, ©a»euttb3f 01130 (Drava, Sava in Soča). 9tennt»otter: Pripovedka, bie @age, (Srjabiuiig; basen-sni, bie $abe(; značAj-a, bet ®)araffer; pog-lavitna reka-e, ber §aubi((ufž; potuhnjen, a, o »er* fdjmifjt, mcfifdj. 3 e i t It' č t (e t; Men-im, iti se ftefe befpred^en; zapAz-im, iti teme tleli; pre- kAn-im, iti uberltjiett; potAhn-em, iti se ftdj Oerflefifii; spust-im, iti se proti čemu, bie {ftid)timg neumen irgenbioo^tti. Drava, Sava in Soča so sestre. Nekdaj so se med seboj menile, ktera bode prihodnji dan perva v morje pritekla. Zvečer Sava in Soča zaspite, Drava pa se le potuhne in kmalo začne tiho teči naprej. Ko se v jutro Sava prebudi in zapazi, da se Drava že proti morju vali, spusti se jezna v urnem teku proti morju. Ko se Soča prebudi in vidi, da ste jo sestri prekanili, zato predere na nasprotni strani s silno močjo gore, zažene se skozi skalnate soteske in perva v morje dospe. Ta pripovedka, ako ravno basen, opisuje vendar značaj vseh treh poglavitnih slovenskih rek. Drava se vali tiho in potuhnjeno, bistra Sava dere, obe v černo morje; Soča pa bobni urno skozi ozke skalnate struge goriških gor v morje jadransko. Sag bciit|(f)c „man", §. 55. Saž beutfdje „man", fiir ioe(čf;eS bie flobemfdje ©pračtje fein Sefottbereg 2Gort befifct, toirb auggebriicft: 102 a) buvd) bad juriidfiifjrenbe giivtoovt se, al§: pripoveduje se, man er^a^ft; to se ne ve, biefg lreif; man nidjt; govori se, man fpddji. b) burd) bie 2. $erfou bet - (Sinjal)! obet: buvd) bie 1. j3evfon bev Sieljaljl, menn im erfieit ffafle bev ©a£ mit „bu", im jtceiteit mit „mir" gegeben mevbeti tann, alž: postavam moramo pokorni biti, ben ©efegen muf; man getjordjen. c) buvdj bie 3. ijkrfon bev (Sim cbev SheljaBl, menn man ftdj ate ©ubjeft „človek“ cbev „ljudje“ benfen tann, al§ : prdvijo, man evgaljlt. „2J?an muf;" mivb im ©tocenifdjen nteift mit treba je cbev buvdj morati auSgebviičft, alž: V mladosti se nam je treba učiti, in bev vhigenb mufi man tevnen. 80. ®až 33vet bei ben ©laben (Kruh pri Slovanih). .gmuptivčrter: Hleb-a, ber Sati); drobtina-e, ber ffltotfamf; spoštovanje-a, btf Setebriing, Gšljtfiitdjt; kerma-e, baž gutter. 3etUoo 11 er: NaČ-nem, eti f naeenj-arn, ati anfdfneibeu (ta« Stot); po- tept-šm, ati jertteten. 0 a r 1 1 f e t : preden, predno, bevor. Kruh se pri Slovanih sploh visoko spoštuje. Kedar stopi gost v izbo , postrežejo mu najprej s kruhom in soljo. Kruh se sploh božji dar imenuje; vselej se govori o njem z velikim spošto¬ vanjem. Miza za kruh mora vselej čista biti. Hleb se ne sme načeti, preden se križ nad njim ne stori. Star pregovor pravi: Kdor s kruhom lepo ne ravna, tudi z ljudmi lepo ravnati ne zna. Gostu kruha ne dati, to je toliko, kakor ga ne spoštovati. Vsaka drobtina, ki na tla pade, vsaka se skerbno pobere in v ogenj verže ali živini za kermo položi. Drobtino kruha z nogami po¬ teptati, to bi bil velik greh. 81. ©pviidje. it p t ip or t c r: Perst-i, ba« Gšrbteid); čerka-e eter pisme-pismena, ber 35u#abe. 3 e it tu or tet: Skažem, skazati t skaz-ujem , ovati erlrdfen; vsek-am, ati f vsek-ujem, ovati einijauell; verjamem, verjeti giauben. ®a§ Slltev mujj man eljven, bie -dugenb aBev ledven. ®en iDlenfcBen erfenut man am SBovt, mie ben 33oget am ©efange unb bie 231ume am ©evucbe. ®en ®ag barf man nidjt cor bem 3l6enb loBett. 2lu8 bem SeBen erfernt man rneljv, als aitž 33iid)ern. 33cv einem gvanen .'panpte muf; man auffteljen. ®ie ŠBofdtljaten, bie man iradevn SJiannern evmeift, finb toie 33ud)fta6en, in 93?armor gefiauen. Men fann man nivt>t vedjt tfiun. 9J?an ifft, bamit man tebe, unb (eBt nid)t, batnit man effe. 2Ba3 man Beim ©pielc gehmtnt, baS uevlievt man Beim ©piele. ®ev ©ame ift nidjt »evtoven, ben man in’S (Svbreid) icirft. SKan muf; baž jpeu tvednen, fo lange bie ©onne fdjeint. 103 XXIV. Spredlfilmitfl: Som St uf pelje n. Ean, a, o friifi, fniftjdtig; poterp-im, eti gebitlbcu; zamud-im, iti -j- za- muj-am, ati »erjauuicit; ležem, leči (legel, gla, o) •}• lčg-nm, ati jtdj legeit, ttieber« lirgtit; polež-im, ati efluaž Itegett blei&eu; očed-im, iti reitttgen, jiufeeii. A. Vstani, vstani! Solnce je že izza gor prisijalo. B. Koliko je ura? A. Kmalo bode pol šestih. B. Je še prezgodaj. A. Kaj še, kmalo bode kosilce gotovo. B. Koj vstanem, le malo poterpi. A. Hitro se obleci, da jedi ne zamudiš. B. Keci služabniku, da mi černo suknjo pripravi in črevlje očedi. A. Kako je mogoče tako dolgo spati! B. Nihče me ni zbudil. A. Ti greš vendar zgodaj leč? B. To je res, toda zjutraj rad malo poležim. A. To ni zdravo! Sedem ur spati je zdravemu človeku za¬ dosti. Ali ti ni znan pre¬ govor: rana ura zlata ura? Sluf, auf! ®ie ©onne fant fdjou ljiitter ben 23ergen (jerecr. Ste »iel Uljr ift ed? @d mirb balb lja(& fedid Uf>v fein. @d ift ttodj ju friil). ©anj uitb gar nid)t; fcalb mirb ba« jfriiljftM fcereitet fetn. Ocf) rnerbe fogteidj auffteljen, tnavte nur etn menig. Uteibe bid) feriten ati, bafd bu bad (šffett nid)t »erfaumft. ©age bettt ®ietter, bafd er mir ben fdjmarjen Piod Ijerridjte unb bte ©djulje reinige. Ste ift ed meglid), fc tange jtt fdjtafen! (šd I;at ntid) niemanb geftedt. ®tt geljft bod) friif) fdjtafen? ®ad ift maljr, bed) idj Meibe in ber friijie gerne eitt mettig liegen. ®ad ift itidjt gefmtb. ©iebett @tun= ben ju fd)Iafen ift fiir einett ge» junbeit Sttenfdjen tjintangtidj. ffettnff bu ttid)t bad ©pridpcort: SHorgem ftunbe (jat @otb im ftHunbe? 82. (S i it f e tj it n g ber iarntnerljerjoge (V stana vi j anj e goratanskih vojvodov). Sle tt n tu or let: Vojvoda-a(e), berJjrrjeg; žlahtnik-a, bet (Sbdgrbontc; vitez-a,. ter (Ritter; zastava-e, bas Sattnet; meč-a, baž @d)lmt; Kernska gora-e, Jtattiburg (tit bet Slii^e »trn jtlagenfurt ant Joftfelbc); boren, rna, o arntfclig; prost, a, o fret; prostorojen, a, o ftetgeboreit. JettlDČrter: Opomn-im, iti -J- opominj-am, ati critment; pre-ženetn; gnati -J- preganj-am, ati »ertteiben; vstanov-im, iti f vstanavlj-am, ati einfefetl; potegn-em, iti f poteg-ujem, ovati jteljen; mahn-em, iti -f mah-am, ati fdftMtigen; rot-fm, iti se fdpuoren; kinč-am, ati f^nturfett. Goratanski vojvodi so se vstanavljali pod Kernsko goro blizo cerkve svetega Petra. Tam je stal kamen, na kterim je sedel prostorojen kmet. Z eno rok6 je deržal marogastega bika, z drugo pa enake barve kobilo. Nedaleč od njega v sivi suknji in v kmečkih črevljih je stal vojvoda z deželno zastavo, v sredi svojih žldht- nikov in vitezov. Ko se približa vbjvoda, na palico naslonjen, 104 kmetu na kamnu, popraša ga kmet v slovenskem jeziku: „Kdo se tam približuje?" — Na to odgovore vsi okoli sedeči: „To je deželni knez." Kmet dalje popraša: „Ali bode pravičen sodnik, ki išče srečo domovine? Ali je prostorojen? Ali je prijazen varh prave vere?" — Na to vsi odgovore: „Je in vselej bode." — „Pa, po kteri pravici", reče kmet, „more me pregnati z mojega sedeža?" - - Vsi odgovore: Dobiš 60 beličev, marogastega bika, kobilo in obleko, ktero zdaj knez nosi, in prosta bode tvoja hiša vseh davkov. Zdaj kmet kneza rahlo v lice vdari, opominjaje ga, naj bode pravičen sodnik, odstopi in odpelje živinčeti. Po tem stopi knez na borni, neokinčani kamen, potegne meč, mahne ž njim na vse štiri vetrove in se zaroti: vsem biti sodnik po dolžnosti in pravici. III. SBMetgruppe: Dte Tt/oOuItatte bes JTtenfdjeii. a) ®ie SBoljnfiatte u n b if)re SE Ij e 1 1 e. Domovina-e, bab 58atetlattb, domačija-e, bte Jpeimat. dežela-e, ba« Sfltlb. krajina-e, bie ©egetlb. kraj-a, bet Ort, ®aj 5 . ok61ica-e, bie Umgebutig. stran-i, bie ©eiie. dfl-a, bet £f)et!. grAnica-e, I bie mesto-a, bie ©tdtie. prost6r-a, b. Otaum, ifiiag. deržava-e, bet ®taai. cesarstvo-a, bas kaifertum. kraljestvo-a, bab Ihmigretd), mesto-a, bie Stabt, glavno tnesto-a, bie §aubf- flabi. terg-a, bet Statfijlecfeti. :zr l ' i«®»f- dom-a, bab ©aterfjauž. poslopje-a, bet tpatafl, bab Oebaube. pomoli-ov, (pl.) bet fflaifott. hiša-e, bab §aitb. pohi»tvo-a, bab ®eDiinbe. grad-a(u), ( bie 33urg, bab grajšina-e, j ©d&lofb. bajta, koža-e, bie ^iitte. predmestje-a, bie $orjlabt. terg-a, bet ©?artt. sejmišče-a, bet SKarfiblaj}. ulica-e, bie @ajfe. cesta-e, bie @ita£c. velika cesta-e, J^aubtjlrafje. železniea-e, bie (Sifertfmbtt. hlap6n-a, bie Cofomotive. pot-a(i), bet ®eg. kolodvor-a, bet Šafjttfiof. stranski pot-a, b. ©eitentteg, steza-e, ber gufjtreg. stegna — stegen (pl.) Sriek ireg. sprehajališže-a, ©bajieriseg. drevored-a, bie Slllee. obzidje-a, bie iftiugmauer. nasip-a, bie S3ajlei. tlak-a, bab 'jiflajler, stolp-a, bet Sittm. terdnjava-e, bie gefiung. samostAn-a, bab .Rlofler. fabrika-e, bie ^abrtf. bolnišnica-e, b.ttranfenijaub. siromžšnica-e, bab Strmem §aub. mestna hiša-e, b. fHaiftfmub. vojššnica-e, j kosarna-e, ber prodajAvnica, > štacuna-e, S kaufiaben. j« »*.. lek&rnica-e, bie Siboifjefe. gostivnica-e, bab ©aflljaub. keržma-e, bab ®irtl)bljaub. kavArnica-e, bab .Raffeeljaub. pristava-e, ber SOJeier^of. skedenj-dnja, bie ©djeutte. hlev-a, ber @taH. gumno-a, bie Semie. vodotok-a, bie ®affetieiiung. vodnjak-a, bie 3iflerne. studenec-nca, b. 33runrten. jarek-rka, b. Slbptgbgtabeil. vert-a, bet ©atiett. sadovnjAk-a, b. D6flgarten. zelinjak-a, b.^Pjlangenejarten. cvetnjAk-a, b. Slimtengatt. vinograd-a, bet ®eingariett. gorica-e, ber ®etttbetg. lopa-e, bie Saube. greda-e, bab ®eet. plot-a(u), ber 3auti. živica-e, bie <§edfe. ograja-e, bie ltmjdumtng. polje-a, bab gclb. njiva-e, ber Sider, trata-e, bie gfltr. travnik-a, ) . . . senožet-i, ( ble a8, 'P- rovt-a, bie SSergtuiefe. most-a(u), bie iiirurfc. berv-i, bet Ueberfleg. ježa, temnica-e, b. @efattg= tlib. 105 Zid-a(u), fcie 5Rauer. vhod-a, bet (Siitgang. stena-e, bie SCBaiib. streha-e, bab ©ad). strop-a, ber ipiafonb. nadstropje-a, ) @trff goren-rna, I 1 pritličje-a, b. ®rbgefd)of«. vrata-vrat (pl.) bab ©pr. duri-duri (pl.) bie ©pr. prag-a, bie ©dpelfe. izba, soba-e,f bab Siumier, stAuica-e, ( b. ©tube. kamra-e, j b,e sp&vnica-e, bab ©d§(afjmi. piVnica-e, b. ©rinfjimmer. jedllnica-e, b. ©peifcjimtnet. kukinja-e, bie Hipe. dvorana, ) v ~ , sobana, j btt ® flL veža-e, Saabe, ffiorpttb. klet-i, hram-a, b. .Keller, shramba-e, b. SiufbelBaport. okno-a, bab genfler. b) ® a S $ a u & omrežje-a, bab ®itter. peč-f, ber D fen. leva-e, bie Seitdjie. stopnice-fc (pl.) ©tiegc. podstrešje-a,) ber Unterbaip peter-tra, J boben, žitnica-e, ber ©peicpr. mostovž-a, ber ©olier. prehod-a, ber ®ang. ključAvniea-o, bab @d)tofb. ldjuč-a, bet ©dfluffel. zap&h-a, ber Oiiegel. z4tika-e, bab ©orlegplj. tla-tal (pl.) bet ©obeli. sžSr 5 dimnik-a, bet {Raipfang. dim-a, bet IRailcp derva-derv (pl.) bab Jjplj. pepel-a, bie Šifdje. žarjAvica-e, bie @tui. vogel-gla, bie dolile, saja-e, ber (Ruj), bliskovod-a, b. ©Ujjableiter, dvor-a, ber ^of. dvorišee-a, ber .fjoftaum. kolnlca-e, bie Sffiagenfbpbfe. smetiš&-a, b.KepicPpufen. stranišSe-a, bet SlPrt. deska-e, bab ©rett. škodlja-e, b. ©djinbcl. opeka-e, ber 3iegel. strešnik-a, ber Sadptegei. žrebelj-blja, ber Dlagel. klin-a, ber epafen. poliea-e, bab ©efitttfe. klop-i, bie ©ant stol-a, ber @tu(}l. miza-e, ber ©tfd). skrinja-e, bie ©rilp. omAr-rja, ber Afofleii. ogledalo, | bec mttU zagrinjalo-a, bet ©otptig. ura-e, bie Up. žleb-a, bie (Ritme, sleme-na, ber @iebel. veterniea-e, 3ahtfte. c) @eratf;e unb SBerfjeuge. Voz-a, bet SBagcn. sani-sani(pl.) ber ©djliiiell. kocija-e, bie KlUicp. koleselj-na, bie .ftalefcp. gare-gar (pl.) ber J^arreit. aamok6Inica-e, ber ©eptp farmi. kola-kol (pl.) Ceiterinagen. komat-a, ber Kommet. nzda-e, ber 3«um. berzda-e, bet Bugel. verv-i, ber ©trttj. vajet-i, bab Ceitfeit. sedlo-a, bet ©atlet, jasli-jasli (pl.) bie Jtrtpc. jarem-nna, bil« 3o

bet 'jljlug. oralo-a, j čertalo-a, bab 'jlffitgeifcu. j lemež-a, bie '}5fiugfcf)arrc. brana-e, bie @gge. cepi-cepi, ber ŠDrefd^ftegel. Tempelj-na, bet llembel. | veža božja, bab ®ottebl)aub. j oltAr-rja, bet Sikat, veliki oltar, bet e^od^albar. leca-e, bie jtangel. pevaHšče-a, I bec ^ ot ' j orgle-orgel (pl.) bie Orgel 1 križ-a, bab $reUj. bander-o, bie gaftie. razpelo, ) bab sveta martra-e,l Jtrujijir. kelh-a, bet .ffeldj. monštrAnica-e,b.91?onfttatlje. svetilniea-e, bie Sambe, žagrad-a, bie ©afrijlei. spovednica-e, ber 93eic(jt= zvon-a, bie @(cxfe. zvonik-a, bet Tltrm. lina-e, bab geitjler. kerstni kamen, JCaufftein. svetišče-a, bab .getligtum. ' motika-e, ber ©bateil. lopata-e, bie @d)ailfel. kopaca-e, bie Jpattc. kosa-e, bie ©enfe. serp-a, bie @id)el. grablje-belj (pl.) b. SRed)cu. vile-vil (pl.) b. §eugaBel sekira-e, bie §a§oftie. praznik-a, nedel-a, maša-e, bie Weffe. peta maša, jjodjamt. mašne bukve, (pl.) bab SDeep* Buči). molitevne bukve (pl.), bab ®eBct£ndj. pridiga-e, bie $rebigt. blAgoslov, bet ©egeii. kadilo-a, bet Sffieifjraitd). kadilnica-e, 9Bci§raud(gefdf. bet geiertag. | pokrov-a, bet Secfel ponva-e, bie b)?famte. kuhAvnica-e, bet J?od)loffel. Žakelj-kija, ) @ vreca-e, ) likavnik-a, bab ©laitetfcn. orodje-a, bab ®erdtl)e. orožje-a, bie ffiaffe. ščit-a, bet ©djilb. čelada-e, bet .§eim. frača-e, bie @d)lcuber. lok-a, bet S3ogen. pušica, strelica-e, b. l|5feil. tul-a, bet M'od)er. meč-a, bet aBnrffbiejj. kopje-a, bec ©peer. sulica-e, bie Sanje, sablja-e, ber ©dbel puška-e, bie ffliidjfe. J samojstra-e, bie SlrniBntfi. h t ' a ’ I bie tfeule. bij-a, j [ oklep-a, bet $anjer. bodalo-a, bab Sajonei. tabor-a, bab Sager. šotor-a, bab 3ell mitra-e, bie 3nfel pirh-a, bab Ojlerei. pokopališče-a, b. griebljof. grob-a, bab @taB. jama-e, bie @ru6e. raka-e, bie ©ritji, oder-odra, bab Oerujl. pogreb-a, b.Seidjettbegdngn. pokop-a, bie SSeftattung. gomila-e, bet ©raBebljugel sv.obliajilo-a, b. SlBettbmal)!. spoved-i, bie 93et($te. procesija-e, bie *(lrojefjton. večernice-ic (pl.) b. ®ebber. papež-a, bet ijSabji. kardinAl-a, bet .ftarbiltal. opat-a, ber Sibt. vladika-e, ^ b " nadškof-a, ber @tj6ifd)of. prošt-a, bet 'jlroBft. korar-rja, bet ®oml)err. dekAn-a, bet 2>e$art. 107 fAjmošter-tra, župnik-a, kaplAn-a, bet flaflan. duhovnik-a, mašnik-a, b. 'jlfarrcr. bet !]}riefier. Uk-a, bab ©tubium. imuk-A, bie Sef;re. učilnica, šola-e, bie ©djule. učilišče-a, bie Sef)ratiflalt. vseučilišče-a, b. llltiberfttdi. gimnazija-e, b. @i>mnaftutn. realka-e, bie Oieaifdjule. normalka-e, bie 'Jtormak _ fcfjule. ljudska šola-e, bie OSoKžj f^uie. • naloga-e, bie Slufgabe. knjižnica-e, bie ©ibliotljef. bukve-bukev,> w knjiga-e, \ ***■ berilo-a, bab Sefebitdj. sl< 5 vnica-e, bie Oramniatif. prirodopis-a, bie Jlatltr= gefdjiijjte. zemljopis-a, bie ©eografic. povestnica-e, bie ®efd)ic§te. naravoslovje-a, bie . ' spovednik-a, b. SJeicflitaler. mnih-a, bet SRoudj. redovnik-a, b. Ctbeitbbtiejl. nuna-e, bie Dlontie. stolna cerkev, bie ®omfirdjc. e) £> i e © d) u l e. matemAtika-e, bic SWaff)e; niafif. abecednik-a, bab Slbctnidj. pero-peresa, bie jjeber. poplr-rja, bab $abier. pola-e, bet žBogeu. pisalo-a, bab ©djreibjtug. černilo-a, \ ^ %xni '- tintnik-a, bab ®inteilfap. tabla-e, bie Jafel. kreda-e, bie Jtreibe. goba-e, bet ©djttmimu. klinec-nca, bet ©riffel. svinčnik-a, bet SMeijlift. ravnilo-a, bab Siliral, pismarica-e, bab ©djrcib* ^eft. sipa-e, bet ©treu|ailb. čerta-e, bie Sinie. versta-e, bie 3 eile. čerka-e, bet 33 lldj|late. cerkovnik-a, ber 3 )?effner. organist-a, bet Crganifl pevec-vca, b. ©dltger. pevka-e, b. ©dtigeritl. pridigar-rja, b. 'jlrebiger. pisme-na, bet SJudjfiafce. beseda-e, bab SBort. zlog-a, bie Silbe. J pečAt-a(i), bab ©iegel. pečAtnik-a,b. ©iegelftecfdje 11 vosek-ska, bab SEadjb. pismo-a, bie ©djrift. vodja-e, bet ®ircftor. katehet-a, ber 5 faied)ei. ult n iS; i tec ***“• učenica-e, > bic g c§rct||t učitelj-ica, 5 učenec-nca, J fc£r @( p lfr , šolar rja, f ucenka-e, j bje eW(ctin . solanca-e, j součenec-nca, b. SD?il ft^liltr. součenka-e, bie BRiffctjulerin. f) Sibelbberg, Postojna. Vlbriauobei, Di'enopoljo. %taui, Zagreb. Mleranbtien, Aleksandrija. Sltnfel«, Arnež. 91 guileja, Oglej. Slt^eu, Atene. eib, Budejeviee. SJttnjialt, Boleslav. Saito, Kahira. ©ijleltlOBO, Novigrad. Tatare, Kotor. (Sfjarfoto, Harkov. ©Iti, Celje. 6 onfianiiw>t>e(, Carigrad. ©table, Sliarlte, (Sjabialt, ČAslava. ©amabfuž, DamAsk. ®aiijig, Gdansko. ®iafoBar, DijAkovo. ®rebben, Draždani. ©iftietn, Železnike. (Stlail, Jager. (Sffef, Osek. geiftrij}, Bistrica, gerladj, Borovlje, glitfdj, Boleč, granffurt, Frankobrdd. gunffird)en, Pečdh. ®enf, Geneva. @orj, Gorica. ©tabibfa, Gradiška. @raj, Gradec, j @ran, Ostrogon. i §ermanftabt, Sibinj. 1 Aglail, Iglava. Snnbbrucf, Inšpruk. Serufalem, Jeruzalem. Jtarlftabt, Karlovec. ® o t f e v. Jblagenfutt, Celovec. .Kotu, Kolonija, .ffihligbberg, KrAljevec. Jbrainburg, Kranj. .tiralau, Krakov. | Saab, Lož. Saiba$, Ljubljana. Seibjig, Lipsko. Sembetg, Lvov. [ Sonboti, London. ! Sflbeef, Bukovec, ailailaub, MilAn. 2 Ramibtmrg, Mengeš. ailattHtrg, MAribor. “Dlobfau, Moskva. 'Dlottling, Metlika. 3 Runc$en, Mnihov. tilajatet, NAzaret. j Hleapef, Neapolj. Oleilfajj, N6vi Sad. Oleufofi, Banska Bistrica. Olcujlabtl, Novo mesto. 9Jurn6frg, Ndrimberk. 108 Oebenburg, Sopronj. Dfen, Buda. Cimiig, Olomuc. 'pabua, PAdova. pari«, Pariz, paffau, Pasov, pejl, Pesta. Pehan, Ptuj. Peter«burg, Petrograd. Pola, Pulj. Pof(|ega, Požega, prag, Praga. Pre«burg, Požun. Prjempfl, Premišel. Pabmanneborf, Radolica. SfJagitfa, Dobrovnik, Sdann, Brežee. SRegen«burg, Rezno, Peifnijs, Ribnica. !Sof)ttfeif)enburg,stolniBeli- grad. ©prafu«, Sirabuz. $ente«luar, Temišvar. Šefdjen, Tešin. S^ejfalcnii^, Solun. Solmeitl, Tomin. Soplijs, Toplice. Sonloufe, Tuluza. !£rapejunt, Trebizond. Srclufo, Treviž. Prient, Trident. Ttiefl, Terst. Štoppau, Opava. Tiiffer, Laško. Tprnalt, Ternova. llbitie, Videm. Peglta, Kerk. Pribe«, Bled. Pedali, Bela. Peuebig, Benedke. Picenja, Vičenca. Pffla^, Belak. Poltermarft, Velkovec. 2Bara«btn, VAraždin. 2Sat|'c|alt, Varšava. SBerfctiej, Veršee. Piten, Dunaj, Bež. PStppadb Vipava, para, Zader. Bettg, Senj. Birftttjs, Cirkniea. Bcmbor, Sombor. g) Gštgenfdjaf ten unb ^anUungen. Nov, a, o nett. star, a, o alt. visok, a, o |o<|. nizek zka, o meter, širok, a o breit. ozek, zka, o f(|nial. tesen, sna, o etige. prostoren, rna, o getalttnig. zidan, a o gentauert. lesen, a, o Ijčljeru. temen, mna, o tunfri. svitel, tla, o ti d)t. prijeten, tna, o fretinbli(|. čeden, dna, o nett. ličen, čna, o tlieblidj. snažen, žna, o reinlid^. Čist, a, o tein. suh, a, o troifen. moker, ltra, o ttafž. veličasten, tna, o etfjaben. dragocen, a, o fojlbar. malan, a, o getnalt. pobeljen, a, o gett>ei{5t. obokan, a, o getootbt. dolg, a, o tange, kratek, tka, o futj. podolgast, a, o (diig(ict). votel, tla, o tjotjl terd, a, o part. mehek, hka, o i»eid|, oster, tra, o ) britek, tka, o \ škerb, a, o f(|ariig. gladek, dka, o glatt. kriv, a, o ftltmm. špičast, a, o gefpijjt. voglAt, a, o e (fig. vegast, a, o fdjief. košAt, a, o bi<|t. rogovilast a, o jacfig. mol-im, iti, anbeten, pros-im, iti bitten. zvon-im, iti tduteil. žvenklj-Am, ati ftingetu. vAb-im, iti jum ®otte«; bienjte tduteil. pridig-am, ati prebtgeil. maš-ujem, evati Pieffe tefen. spoved-am, ati beiiptetl. obhAj-am, ati, fonmutmjiren. kleč-im, ati, fnien. prazn-ujem, ovati feiertl. pokop-ujem, ovati begrabe«. opominj-am, ati etinnern. »er* funben. oznan-ujem, ovati oklic-njem, ovati svar-im, iti, iearnen. grAj-am, ati tabetn. spoŠt-ujem, ovati adjten. čast-im, iti »ere|ren. hvAl-im, iti (oben; pteifen. uč-im, iti letiren. uč-im, iti se lernetl. berem, brati tefen. pišem, pisati fd)retben. ris-am, ati jeidjnett. mAl-am, ati malen. razlAg-am, ati ( razklad-am, ati) račun-im, iti ) , rAjt-am, ati J ted^tten. vem, vedeti tanffett. znam, znati fonuett, totffen. ubog-am, ati folgen. vAr-ujem, ovati befdjugen. brAn-im, iti abtoe|ren; f<|u|en. kažem, kAzati, jeigen. ukažem, ukAzati / , ,,, zapov-em,edati( W lfn - prepov-em, edati uerbtriett. erfldren. 109 2>er (Scttttiu Sce Dfijeftež. §. 56. $en ©enittb beg DBjetteg (bet (šrga^ung) forbern: 1) On 33erBtnbung mit bem ^ilfgjettoorte „biti“ bie £aupttborfer: groza, strah, skerb (mar), sram, škoda unb potreba (treba), alg; groza me je, eg fdjaubert m tet); strah me je, id; fitrdjte mi^; skerb me je, tdj Bin Beforgt; sram me je, id; fdjčitne mid;; škoda ga je, eg ift fdjctbe um tfm; potreba mi je, id) Braune, eg ift mir notljig; bie erften bier berlangen aud; ben ©enittb ber $erfon, j. 33. Sram te bodi slabe tovaršije, fdjiime bid; bor ber fdjledjten $?amerabfd;aft. Lčnega ni skerb dela, ber gaule fiimmert fid) nid;t um bie SIrBeit. Dečkom je treba nove obleke, bie fnaBett Bran d) e n eine neue tleibung. 2) ®ie 23ein>orter, bie eine ©orge ober gurdjt, einen UeBer- flufg ober SUctngel, eine SBegterbe ober ein 33etouftfein u. bgl. Be- beuten, toie: potreben, Bebiirftig; željen, Begierig; svest, Betnuft; la¬ komen, IjaBfiidjttg; vreden, toitrbig; kriv, fdjulbig; poln, boH; prazen, leer u. f. to. p 33. Delavec je vreden plačila, ber 3lr6eiter ift beg Sopneg triirbig. Kmet je vešči dobre letine, ber Sanbmann ift frol; beg guten Saljreg. 3) -iftandjerlei 3 e ll'°b r kr, ingBefonbere: a) aUe r it d 6 e 3 i e t; t i d; e tt (ptriidful;renben) 30toorter, 3. 33. Boj se Boga, fiirdjte ©ott. Vari se slabe tovaršije, l;iite bid; bor fdjledjter @efekfd;aft. b) bie 30ttoorter, bie ein ©ud; e n ober 3®iinfd;en, ein ©tre 6 en ober 33egef;ren, einen UeBerffufg ober Sftangel Bebeuten, toie: hočem, hoteti, tootten. potreb-ujem, ovati Branjen, mdnik-am, ati mangeln. str&d-am, ati §unger leiben u. f. to. čale-am, ati toarten. iščem, iskati, fudjen. iip-am, ati (offett. žel-im, eti tbiinfd;en. ©te detttočrfer: varovati, Buten; vživati, getliepen; vpr&šati, fragen; prositi, bitten; okusiti, toflen; omdniti, ertodBitett; pozabiti, oetgeffen unb 110$ etnige nabere fčmten mit bem ©etiitio ober Sttfufatto fonflruiert toerben. §ieljer gdjoren aud; biele mit do- jufammengefel^te 3dttoorter , toie: doživeti, erleBen; dočdkati, ertoarten; doseči (sežem), erreidjen unb embere d(mlid;et Sebeutung. c) ©>ie 3dttbi5rter, tbeldje bie $ er fon im SIffufatib fte^en fiaben, 3. 33. Smert reši človeka vsega terpljenja, ber ©ob erlbft bett 3kenfd;en bon aken Seiben. Bog te obvari nesreče, ©ott 6et;iite bid; bor Unglitrf. 83. Sldjmet unb fein ©o^u 216 bala (Ahmet in njegdv sin Abdala). SlenntBorter: Vera-e, bet ®tau6e; tolažba-e, ber ©roft; čedn<5st-i, bie Sugenb; pogled-a, ber S3lid, ber Stnbltcf; jedro-a, ber .Kern; bliščoba-e, ber Sjitterglatij; senen voz-a, bet ^eutongen; puhel, hla, o eitef, f)C>f;l ; trezen, zna, o iu'td)tftn ; pijan, a, o betrunfen ; edin', a, o einjig. Seittoorter: Cuv-am, ati beBiiten; beloacBen; edn-irn, iti f(f)a^en; gerd-hn, iti entflefien; dbrž-im, ati se jtd; Dalton: česa befefgen; ponov-im, iti -f pon&vlj-am, 110 ati enteiterll, tmeberljoleu; spomu-im, iti se j spoimnj-aru , ati se ftcf) eritmetn, gebftifett; poviš-am, ati f poviš-ujem, evati erfjčljen , erl)e6{n; poniž-am, ati -j- poniž-ujem, evati crmebrigeti; ogn-em, iti f ogibljem, ati se aužlBEt^ett ; pre-vza- mem, vzeti se, ftdj itterttefjmeu; sprej-mem, eti empfangeit; poljub-im , iti fuffen; obup-am, ati uerjlveifelii; prczir-am, ati Pevadjlett, geriugfc^figen; oklen-em, iti se ftd) anfinmniern. Sloveči Ahmet Metemir, starček sivih las, pokliče nekega dne sina Abdala, ki je stopil v svoje en in dvajseto leto, ter ga tako-le nagovori: „Abdala, sin moj! ti si najmlajši mojih otrok, ti si moja edina tolažba. Znano ti je, da imam brata v Carigradu, ki te k sebi želi. Zdaj je prišla doba, da odideš k njemu. Po¬ navljam ti še enkrat jedro dosedanjega poduka, poslušaj: Grlej, da vse vidiš, kar se videti da. Uči se modrosti od pogleda v solnce in od pogleda na červička v prahu. V sreči se ne pre¬ vzemi, v nesreči ne obupaj. Vari se plamena divje jeze; jeza gerdi vsako lice. v Ljubi vse ljudi, vsi so tvoji bratje, tega se vedno spominjaj. Časti te bodi vselej mar in ceni jo po vrednosti: čast povišuje čednost in jo večkrat tudi plačuje. Bogastva ne pre¬ ziraj, ž njim moreš veliko dobrega storiti; puhle bliščobe pa se skerbno ogiblji. Vari se laži bolj ko strupa. Poišči si zvestega prijatla, in če si ga našel, dobro ga čuvaj ^in vari. Vedno bodi trezen; pijanega se ogni s senenim vozom. Cversto se okleni vere svojih staršev. Ne veruj tistim, ki ničesar ne verujejo, in ogiblji se jih, ki vse podirajo, nikoli pa nič ne zidajo. To so moji nauki, to moje prošnje; globoko si je vtisni v svoje serce. Vsak dan se spominjaj tistega, ki ti jih je govoril/' — Ahmet umolkne, sin mu poljubi roko ter mu obljubi: zvesto se deržati sprejetih naukov. 84. ®a8S5ater!anb (Domovina). Rojstni kraj-a, fcer ©cBlirtžort; prisereen, čna, o ; pretekel, kla, o mfloffett; kdor, tret (bepe(ent)), kjer (6ejief;enb) tvo ; kedar koli ((ifjietpub) ttumn immpr; zataj-im, iti »erlaitgttCH. Vsak človek ima svojo domovino. Naša domovina je materina dežela, kjer je naša zibel tekla, kjer smo perve rožice tergali in perve metulje lovili. Se tičica pozna in ljubi svoje gnjezdo, kako bi človek pozabil svojega rojstnega kraja! V materini deželi smo doživeli naj slajšega veselje. Vsak grič nas spominja mladih dni; vsak studenec nam pripoveduje od srečnih časov pretekle mladosti. Zeleni'travniki in pisane ledine nam kažejo, kako veselo je bilo svoje dni naše življenje. Kdo bi priserčno ne ljubil svoje domo¬ vine! Pomagaj jej, kedar koli jej je treba tvoje pomoči. Ne bodi te sram svoj ega naroda in ne žabi svčjega materinega jezika. Ma¬ terina beseda je živo znamenje materine l jubezni; kdor to znamenje zataji, ta matere vreden ni. 111 85. 3 u *rt Sl&fc^iebe (Za slovo). Nadloga-e obet nezgoda-e, to« ttngemadj; slovo — slovesa, ber SMfdjieb; pregrešek-ška, bf c geljltritt; prej šen, šaa, o friil;er; svest, a, o etiigebenf; vdir-im, iti f bijem, biti fdjlaoc-ll (»on bcr Ufltj; vdAr-im, iti f tepem, tepsti f^lage (j. 33. mit bem @tabf). Siingling! bed 21bfdjteb§ bittere ©tunbe (jat gefdjlagen. Sebe gliidltdj unb gebenle ftetS beined altern fjremtbeš ntit Siebe. $ergif§ nie' feiner SBorte unb Seljren. ^iirdjte @ott unb flie^e bie ©tinbe. 3m ©tiide fei eingeben! be§ llnglildež unb im ttngliide gebenle ber friiljern glitdlidjen Sage. @et arbeitfam unb flielje bie Triigljeit; etn arbeitfamež Seben bemart ben 3Jtenfd)en cor t)ie(en f^eljltritten. ©ei offen(^ergtg), aber trage bein §erg uidjt iiberaH auf ber 3unge. ©ti banfbar gegen beine 2Bob;ltt»ater, nur ber Unbanlbare erinnert ftd) nicfjt gern an empfangene SBoljltljaten. ©ei barm- ferjig gegen ben DJadjften unb ®ott mirb fid^ audj beiner erbarmen in ben Sagen ber 9iot^ unb bid(> bor Ungentadj beloaren. Sludj im frentben Saitbe serlaugne nidjt beine ikajion unb beine ©pradje; mer feine 9)?utterfprad)e nidjt e(irt, ift tmdj feiner SKntter nidjt mert. Sebe molji. XXV. 3pret^ubuttg : 33 o m 3? r ii 1) ft ti d e. Dleti It tootter: Kosilce-a obet zajutrek-a, ba« gritljftucf; kava-e obet kofe — kofeta, ber Jtaffee; šokolada-e, bte ©djofolctbr, eaj-a, bet £!)ee; smetana-e, ba« Obet«; maslo-a, ba« ©djmalj; sirovo maslo-a obet puter-tra, bie 33utter; gotAv, a, o fertig, beteit, jubereitet. 3eitn>6cter: Kosilc-am, ati frtiljiittden; vstrežem, vstreči (vstregel, gla, o) eittett ©efafteit etlreifen; ljub-im, iti komu, jemanbem jutraglid) feitl. A. Gospodje! kosilce je priprav¬ ljeno; prosim, pojdite ko- silčat. B. Kje bomo kosilčali? A. Mar vam na vertu mizo po- gemem ? B. Prav je, tam pod košatim drevesom. A. Ali želite kave ali šokolade ? B. Prinesite nam šokolade, kava nekterim izmed nas ne ljubi. A. Morda je vam smetana ali čaj všeč? B. S smetano nam boste najbolj vstregli. -4. Tudi sirovega masla vam mo¬ rem prinesti, če je vas volja. 9keine §erren! baž gritfftiid ift be= reitet; idj bitte jurn griiljftucfe. 2Bo merben mir ba§ -griiljftud ein- neljmen ? ©oU idj 31jnen »ieUeidtt im @arten ben Tifdj beden? fliedtt fo, bort unter bent fdjattigen 93aume. 2Biinfcf>en ©ie ^affee ober ©djololabe? Sringen ©ie unS ©djololabe, ber Staffee ift einigen unter unž nidjt jutraglidj. 33ieIIeidjt ift Sljncn DberS ober £Ijee gefaHig ? ©lit £)ber§ merben ©ie un8 ben grofjten ©efaECen ermeifen. 31ud) 33utter fann icftSIjnen bringen, menn e« Obr 2£mtfd; ift. 112 B. Prav tako. Obkorej je že? A. Kmalo bode pol osmin. B. Eavno prav, le hitro nam pri¬ nesite kosilce, ob osmih jo pa odrinemo. A. Berž berž bode vse gotovo. fkedjt fo. 2Bie biet Ul)r ift ed fdjon ? @d mirb 6alb l;a£6 adjt UI)r fetn. ©erabe recf;t; briitgen <©ie und nur fdjneH bad griltjftiid:, um adjt Utp' moden mir mieber aufbredjen. ©ogteid) mirb atted in Drbnung fein. ^ragcitbc, kjieljlidic «nb anjcigcube S*iir= ltitb Dtchentoorter? §. 57. ©ie t»egief)lic£>en giirmbrter entftel;en burd; bie Sermanbtung bed ludlauted j in r, fonft aber burd) bie Hnfiigung bed r ait bie fragenben jjmrmorter, atd: gtagenbe kdo, mer V kaj, icad? kam, moljin? kje, mo? kako, kako mie? koliko, mie biet. kcddj, mann. kod, mo Ijerum ? doklej, bid mann? kdkošen, mie (bef djaffen). kolikošen, mie grog ? cegav, mem geljbrig? kteri, metdjer ? 93 e g i e \) li tn>ortet: Plačilo-a, bie Sejafjlung, bet Soljn; igra-e, baž ©ptei; sovražnik-a, neprijat-tla ober neprijatelj-a, bet getnb. »geitmorter: Cršd-im, iti se toed^felnj naklon-im, iti biegen, neigett; po¬ berem, pobrati f pobir-am, ati auftefen j freffett (©amen). 2Ber nic^t arbeiten miH, ber foU audj nidjt effen. 2Ber fiiet, elje er pffiigt, bem freffeu bie SSogel ben ©amen. SBtege ben 33aum, fo tange er jung ift. 2Bie Sag unb iftadjt, fo medjfeht in ttnferm £eben l^eitere unb triibe (traurige) ©tunben. 2Ber rnafjig lebt, ber mirb lange (eben. SBie (befdjaffen) bie STrbeit, fo (befdjaffen) ber 8ol)n. 2Baž ber fpimmel fdbicft, baž ift ber Srbe ein ©egen. 2Baž nidjt attž bem jpergen fommt, geljt and? nidjt gum §ergen. SBer bem attbern eine ©rabe griibt, fafft fetbfi fjinein (in biefetbe). 2Baž man beim ©piele geminnt (befommt), nerliert man im ©piele. 2Bie ©otiež ©onne bem 23bfen fdjeint, fo t(me audj ©utež beinetn fjeinb. SOBer baž 3tttcr nidjt eljrt, ift bež 3ttterž nid)t toert. 9Ser fidj nor bem gmden fg r( jjtet, ber gelje nicfjt gum fjeuer. SBie man ftdj bettet, fo mirb man audj fcfjtafen (liegen). 335ie oiet Soffe, fo »iel ©inn (©ebanfen). ©taube nic^t aHež, maž bu t)orft, ttjue nidjt atfež, maž bu fannpt, ergaljte nic^t affež, maž bu meifjt, mihtfdje nic^t attež, maž bu fteljft, unb geige nidjt aCCeS, maž bu Ijaft. SBer fauft, maž er nidjt braudjt, ber mirb batb »erfaufen, maž er braudjt. XXVI. Sprtd)filmtt0: 31 uf ber fReife. Stennmorter: Pot-a obet pot-i, ber S®eg; pošta-e, bie $oji; k&žipot-a, bet Sffiegtoeifet. Beitmiirtet: M6t-im, iti se ftdj trten; kren-em, iti fidj loenben, bie 9!td)< iung einfd^Iagen; prikr&jš-am, atiabfutjett; zablod-im, iti ftdj »etirtett; dosp-žm, eti gelcmgen; peš, *u guf; jež, ju tpferbe. A. Fantje ! povejte mi, ali je to prava pot do Ljubljane. B. Gfospod! obernite se na levo in kmalo boste na včliki cesti. A. Kam pa derži ta pot? jB. Ce se ne m 6 tim o, v Rad6- lico in Bled. A. Ali im&m še daleč do Ljub- v ljane? B. Ce boste peš hodili, gotovo še kakih sedem ur. tnaben! faget mir, ob biejj ber rečete 2Beg nadj Saibadj ift. §err! menben ©ie fidj linfž unb ©ie merben balb auf ber §auptftrafje fein. fffioljin fiiljrt biefer 2Beg? SESenn mir nidjt hren, nac| fftabmannž= borf unb Šetbež. §abe idj ned) meit biž £aibadj ? SBenn ©ie gu ffujj reifen merben, gemifž nodj etliepe fteben ©tnnben. 115 A. Ali mi neveste krajšega pota „ pokazati ? B. Ce jo krenete po stranski poti na Kranj, lahko si prikraj¬ šate pot za dve uri. A. Kje je ta pot in kdo gre za kažipota z menoj? B. Radi bi vam stezo pokazali, pa ne utegnemo. A. Kod naj se obernem, da ne zablodim? B. Vedno se deržite te-le steze, dokler ne dospete do gozda, tam pa se obernite na desno pod gozdom čez most; po¬ tem ste v Kranju. A. Koliko im&m še hoditi iz Kra¬ šnja do Ljubljane? B. Štiri ure; z vozom pa se pri¬ peljete v dveh. A. Ali gre poštni voz vsak dan iz Kranja v Ljubljano? B. Vsak dan ob dveh ali treh popoldne. A. Tako pa rajši na pošto sedem, da še pred solnčnim zaho¬ dom v Ljubljano dospem. SSiffet ifyr mir feinen fiirjeren Seg ju jeigen? SBenn ©ie fid) auf bem ©eitentoege iifeer Strainburg toenbeit, merben ©ie fid) ben Sffieg teid^t um jtoei ©tunben abfiirjen. 233o ift biefer 333eg unb toer gel)t alž SBegtoeifer mit mir? 2Bir ioiirben O^nen gern ben gufjtoeg jeigen, aber mir l>a&en teine Bdt. 2Beld;cn 2Beg fctt id) einfddagen, b a* mit id) nic^t irre gelje ? £alten ©ie fic^ immer an biefen gfufjmeg, bi$ ©ie junt 2Batbe ge« langen, bort aber menben ©ie fid) red)td unter bem SBafbe iiber bie SriicEe; banu ftnb ©ie in ffrain« burg. 3Bie lange ^abe id) nod) bon ffrain* burg biž Caibad) ju geljen? Sier ©tunben; mit bem ffiagen brau« d)en ©ie jt»ei. ^al;rt bie $oft taglid) »on Srainburg nad) ?aibaanblungen ober Suftdnbe in i^rer ®auer ober SoHenbung, ald: sliižiti — služba, ber ®ienft. voditi — vodba, bie fjiiljrung. vdditi — vadba, bie Uebung. streči — strežba, bie Sebienung. 8 * 116 ponudba, baž 2tn» vrediti — vredba, bie Sfaorb* nuttg. ponuditi erbiefen. spremeniti — sprememba, bie Stenberung. u. f. to. ek, an 35er6alftamnte gefiigt,'briicEt oollenbete Jpanblungen auž, ate: poljubiti — poljubek, ber^ufž. ; dobiti — dobiček, bev ©etoinn. pridelati — pridelek, bie fjrudjt. | začeti — začetek, ber 2tnfang. u. f. to. ev (va), an bie Snfiniticenbung ftatt beS i angefiigt, begeidjnet §anb= lungen in iijrer gegentoartigen Sauer, ate: moliti — molitev, baž @e6et. voliti — volitev, bie 2BaI;I. sejati — sejatev, baž ©aen. žeti — žetev, baž Slernten. u. f. to. je, an baž (eibenboergangene SDtitteltoort gefiigt, bilbet 3eitljauf)ttobrter, gletč^ bent beutfd^en — ung, ate: obdelovan — obdelovanje, bie I pit - Searbeitung. | štet igrdn — igranje, baž ©pielen. j u. f. to. pitje, baž STrinfen. - štetje, baž 3Sljlen. Ijej, an ben ©tantrn gefiigt, bejeidjnet eine f d) n e U o o 11 f ii Ij r t e § a n b= tnng, alž: mahniti — mahljej, ber ©djtag. | migniti — migljej, ber Sinf. u. f. to. nja, ebenfaHž an ben ©tanim gefiigt, bejeič^net £anblungen in i^rer ®auer, alž: prositi — prošnja, bie Sitte. kositi — košnja, bie SDtafib. voziti — vožnja, bie fjafirt. nositi — nošnja, baž Sragen. u. f. to. §. 59. 3 ur Sejeidjnung con CsigenfNaften ober 3 u f^“ n h>en bienen: ost (= bent beutfdjen ^ e i t ober feit) bejeidjnet, an 33eitobrter gefiigt, bie Sigenfdjaft einer $erfon ober ©adje, ober andj 3 u f t “ nl5e ^ alž: čist — čistost, bie fReinljeit dolžen — dolžnost, bie j3flid)t. lasten — lastnost, bie Eigenfdjaft. čeden — čednost, bie Sugenb. hiter — hitrost, bie ©djnetligfeit.' zvest — zvestost, bie Sirene. ota, oča non gteidjer, bod; ettoaž tonfreterer Sebeutung ate ost, mit toeldjer fie ofterž toedjfett, alž: lep — lepota, bie ©djbnljeit. sladek—sladkota, bie ©iifjigfeit. u. f. to. topel — toplota, bie Sarme, gorek — gorkota, bie §i^e. 117 stvo f>ejet(f)ttei, an Ipauptoorter gefiigt (gletcp bent beutfdjem tu m) eitic ©emeinfcfiaft ober einen guflattb, an 33ei®i3rter gefiigt, aber Gšigenfcfjaftett, al$: cesar — cesarstvo, b. $aifertum. kralj —kraljestvo, b.SJotttgreid). človek — človeštvo, bie SDienfdp Ijeit. ljud — ljudstvo, ba§ Solf. — pijanstvo, bie £n»tfenljett. t — bogastvo, ber 9ieidjfunt. kristjan — kristjanstvo, baS ©E;ri= flentum. pogan—poganstvo, baS §eibentum. 89. 311 te ©rfinbungett (Stare iznajdbe). tH e tt n So c r t e r: Poljedelstvo-a, t et SlcferBatt; živinoreja-e, bie ffiielj$ud)t; vinstvo, bet 3Betnbau; vertnarstvo-a, bet Oarteilbau; bčelarstvo-a, bie Siienenjudjt; iznajdba-e, bie ©rftnbung ; perstan-a, bet fHitig; lepotija-e, bet ©djmud; bie ©eflimtrffadje; štirinožen, žna, o »ierfu^ig. 3 e i ti» o t tet: Pečem, peci batfetl, Štafeti; meljem, mleti ntaleit; stAv-im, iti baiten, aupfjreu; top-im, iti fdjmefjeu; peč-Am, ati se jid) Seft^affigett, ftdj abgebeii; iznajdem, iznajti (iznašel, šla, o) erftltbett. Nektere iznajdbe so silno stare. Že ob času Abrahama in Mozesa so znali meso kuhati in peči, žito mleti in kruh iz njega peči, koče staviti, prejo presti, platno tkati in oblačila šivati. Pečali so se s poljedelstvom in živinorejo; tudi vertnarstvo so že poznali. Znali so že rudo kopati in jo topiti; kovali so perstane in druge lepotije; obrezovali so drage kamne; imeli so zlate in sreberne denarje. Tiče in štirinožne živali so že v starih časih lovili; tudi bčelarstvo je bilo znano starim ndrodom. Njive gnojiti so znali vsaj 600 let pred Kristusom. Tudi drevje so cepili ter sirovo maslo in sir pripravljali. Perve barke so bili čolniči; stari Feničani so pa že imeli dobre barke. Gerki in Rimljani so po¬ znali solnčne in vodne ure, ktere so pa že pred njimi Kaldejci in Egipčani iznašli. 90. ber $iinfte unb 9Biffenfd)aften (Moč znanstev in umetnosti). 3J e n nit) o tf e r: Znanstvo-a, bie jtentltttiS, .ftimfi; umetnost-i, bie SBiffeiu fdjaft; omika-e, bie Jtuitur; blagostanje-a, bet SBofjijknb; izvirek-rka, bie CUlefle; pogum-a, bet izversten, tna, o aužgejepnet: nenehljiv, a, o mi»ergatig(t$; omikan, a, o gebiibet; neveden, dna, o Utltoijfenb. Seifrcčtfet: Osrce-im, iti f osreč-ujem, evati beglutfen; razsvet-lim, iti t razsvitlj-njem, evati auffišrett, biibetl; razšjr-im, iti f razširj-am, ati »erbreiten; oslav-im, iti f oslAvlj-am, ati betufjnif maketi; najdem, najti f nahAj-am, ati ftnben; bistr-im, iti fd)drfett; svetl-im, iti »otfeu^feti; žlAbtn-im, iti »erebeltt; po- nAš-am, ati se ftdj brufieitj odlik-ujem, ovati se fid; audjeidjtten; zmorem, zmoči (mogel, gla, o) ubertoinben; nadvlAd-am, ati beftegen. 5p«ttifetn: Neprestano, unailfljčrlidf; na veke, iof§ ift fetrt ©aftijauš; fitr ern^ ift fein ipiab itnter metnem ®adje". — ®er ipiiger fpracb: „$err! iljr irret, auef) euer §>auž ift ein ©aftljauž". „3Bie baš?" — ®er jjfiiger fprat^: „2Ber mo|nte »or eitd) itt biefem ©djicffe?" — „2Jiein ©rofjtoater," mar bie Slntmort bes fllitterš. — „Unb mer mirb nadj eudj barin (itt biefent $attfe) mofmen?" fragte ber fJ3ilger meiter. — ®er fftitter fagte: „2Benit eš ©otteš 2BilIe ift, mein ©cim". — „©eljet", fpradj ber iffiiger, „jeber moijnt ttur eine lur^e in biefem ©cfjioffe unb einer madfjt bent anbern iJ3iai§ — maž feib ifyr aiifo anbereS in biefem tpaufe alš ®afte? ®iefež ©djiofž ift baljer mirfiid) (itt SBaljrbeit) ein ©aft^anž". — ®er 9?itter erfannte fein Unredjt unb Befferte ficb. 119 XXVII. 3prtd)fibttlt9: 23 c m ©djulgefjen. §autHlvorier: Kerščanski nauk-a, tet iUcfigtotmmttetridjt; pravopis-a, bte Siedjtfcbrcitutug; sadjereja-e bte Dbftbauntjucf)t(ebte. SeitlBorter: Hit-fm, eti etieti; razUg-am, ati erfidmt, »ortragen; mud-im, iti se idunmt; prizad-žm, jati si f prizaddv-am, ati si ftdj Beflrebeit. A. Otroci! kam tako hitite? B. V šolo se nam mudi. A. Obkorej ježe; saj še ni tako pozno. B. Kmalo bode pol osmih, v šolo pa imamo še dobro četert ure. A. Kedaj se začne šola? B. Pred poldnem ob osmih, po poldne pa ob dveh. A. Kje imate šolo? B. Koj za cerkvij o, ki na griču stoji. A. Koliko šteje razredov? B. Samo dva, ker ni več pro¬ stora v poslopji. A. Koliko imate učiteljev? B. Z gospodom katehetom so trije. A. Česa se boste danes učili? B. Pred poldnem keršoanskega nauka in risanja, po poldne „pa sldvnice in pravopisa. A. Česa se pa še učite? B. Brati in pisati, računiti in malati; verh tega se nam tudi sadjereja razlaga. A. Le pridno se učite, da si vseh kmetu potrebnih znanosti pridobite. B. Iz vseh moči si hočemo pri- zadjati, da se prav izučimo in ljubim staršem veselje napravimo. finber! moljin eitet iljr jo feljr? GšS faumt un8 in bie ©djuie. 233ie »tel U!ir iji e§ fdjon; e$ ift ja nocfj nidjt fo fpat. (t»irb batb I)a!b ad;t ; big jur ©djule Ijaben mir aber nod) eitte gute 23ierte!ftunbe. SBattn fangt bie ©djute an. 23ormittag3 um adjt, nadjmittagg aber um jmei Uljr. 2Bo Ijabet iljr bie ©djule? ®!eid) Ijinter ber Jbirdje, bie auf bem tpiigel fteljt. Sie »iele Maffen jap fie? 9iur jmei, meil e§ im@ebaube nidjt mep 8iaum gibt. 253ie »iel Seljrer (jabt iljr? SOfit bem £errn tatedjeten brei. 2BaS merbet i^»r beute lernen? 23ormittagS 9ieIigionSunterrid)t unb 3eid)tten, nadjmittag« aber ©ram* mati! unb Diedjtfcfjreibung. 2Ba3 (ernet i^r nodj? Sefen unb fdjreiben, redjnen unb malp !eu; iiberbiefj mirb unS amf> bie Dbftbaumjuditteljre »orgetragen. ikrnet nur fletgig, ba§ it;r eudj atte bem Sanbmanne nbt^igen fenntniffe eigen madjet. 2Iu§ aOen frdften moflen mir unč bcftreben, bafS mir unS geprig anSbilbert unb bett liebert iteltern greube ntadjen. SBilbungšftlfien jur 23 ejeicf)mtng etneS £>rte§ obcr Slaumež. §. 60. 3ur 23ejeid)nung einež Ortež ober Diaunte« bienen in«, bejonbere nacfjftebenbe 23i!bung8fi(ben: ava bitbet »on jpaupt* unb 23eimortern SBorter jur 23ejeidjnung grog er, meiter gladjen, ols: 120 pust — puščava, bie SBufte. I nizi — nižava, bie ftiiebetung. plan —planjava, bie @6ette. širii ■— širjava, bie 33reite. viši — višava, bie £rl)e. j dalji — daljava, bie SEBette. u. f. to. ica kjetcfptet, an iBeitoorfer auf n gefiigt, t>erfčE>iebetie ftlaume cber Se= Ijaltniffe, a!6: delaven • ftatte. mesen — bani piven — 3 immer. delavnica, b. 2Ber!= mesnica, bie gleifd)« pivnica, baž £rinf= solen — solnica, baS ©algfajj. pisaren — pisarnica, bie Šanjki. spaven — spavnica, bie ©d)Iaf« fantmer. briven ~ brivnica, bie 23arf>ier= ftitbe. išče, bejeidjnet einen D rt, too ettoa§ ift ober gefdjieljt, alž: stan — stanišče, } m* , bivati-bivališče,! grob — grobišče, 23egra6tiigort. u. jak, njak bient jur Sejeidjnung bon fttaumen, too ettoaS ift, alS: žlica — žličnjak, baS £offel= ovca — ovčjak, ber ©cfjafftaH rež — režišče, ber ftioggenatfer. boj — bojišče, ber Stampfplafc. gledati—gledališče, baž Šljeater. to. kura — kurnjak, b. .'putpterftaU. befya(tm8. konj — konjak, ber j3ferbeftaH. u. ©on biefer StlbuttgžjilBe tfi tooift ju witerfd)etbfn baž Suffir jek, toetc^tž imrner ben btr tCftiere bejeidjnet, alž: ovca — ovčjek, bet ©djafmijt; kura — kurjeb, bet eg»uftnerfotb; krava — kravjek, bet Jtuljrmji. to. 92. 35 e § 3)i e n f d) e n 2B o t) n ft d 11 e (Človekovo stanovališče). Sadež-a, bie Jručlftgattiuig; razdelek-lka, bie Sibftieilung; stanoviten, tna, o befldnbig, fefi; oz&ljS-am, ati »erjieren, aužfcfjmutfen; doMj-am. ati gelangett. Pervo stanovališče človekovo je bilo v Aziji in sicer v doli¬ nah srednje Azije. Tu so rasla naša žita in mnogi drugi sadeži sami od sebe in tu je tudi domovina skoraj vseh naših živali. Od tod so se razširjali ljudje v druge kraje; ti so šli tu sem, uni pa tje. Najpred so prebivali ljudje v berlogih, v pečinah ali votlem drevji; njih pervo orožje so bili bati (kiji) in lesene sulice, po¬ zneje prače in loki. S časom so si napravljali šotore in lope iz živalskih kož; šotore so imeli zlasti potujoči pastirji ali nomadie, kteri nikjer niso imeli stanovitnega bivališča. Sedaj si stavi člo¬ vek koče in hiše, gradove in poslopja. Po letu nas varuj e hiša presilne vročine in gerdega vremena, po zimi pa hudega mraza; brani nas tudi divjih živali in nam daje miren in varen počitek. Hiša ima več razdelkov: vežo, sobe, kuhinjo, kleti itd.; pod streho je podstrešje (peter), pod hišo pa klet. Soba se ozaljša s stropom, svitloba jej dohaja skozi okna, greje jo pa peč. Za sladki počitek je postelj v spdvnici in je postlana nad sldmnico z rjuhami in odejo. 121 93. ®ie ©djmeijerbijrfer (Švajcarske vasi). Sv&jcarski, a, o fcbuteijerifdj; previd-im, iti »erfefltn; prihran-im, iti jtltuif* befjalten, refer»teren. V Svajci so vasi zelo prijetne, ker so vse prav snažne in čedne. Hiše so lepo zidane ali iz lesa narejene, posebno so okna velika in lična, in skoraj povsod z zalimi, če ravno pre¬ prostimi zagrinjali previdena. Stegna so široka, suha in čedna, ter imajo potrebne jarke ob straneh. Nikjer in nikoli ne vidiš gnoja pred hišnimi vrati, ampak ga hranijo za hišo, da popotnik, ki stopi na dvorišče, nič gerdega ne vidi ali voha. Skoraj pri vsaki hiši je vert ali cvetnjak. Tam, kjer si naš kmet gnojišče napravlja, tam si prihrani švaj carski kmet nekaj prostora za cvetlice; in ko bi nič drugega ne mogel, napravi si poleg stano- vališča vsaj ozko gredico, da v njo kake cvetlice posadi. Od po¬ mladi do pozne jeseni ne bo nikoli brez cvetlic. V hiši, v hlevih, na dvorišču, v skednju — povsod se vidi, da je tam ljubezen do čistosti dom&. 94. ®er ©arten (Vert). Boja-o ober barva-e, bit gatbe; mnogoteri, a, o »ielerlet; najdem, najti se t nahšj-am, ati se ftdj jtnben, ftdj beftnfcetl; daj-em, ati liefetn; mud im , iti se »enneilen; red-im, iti Jteljen; loč-im, iti fdjetbett, trennetl. itJeben bent $aufe befinbet fid> aud) etn ©arten. ®er ©arten ift nteifieng »on einer £ede ober einer Šftauer umgeben unb toirb burd) 2Bege in ftetrtere cber grbfjere ©eete gefdjieben. 2tuf ben ©eeten toadjfen bieterlei ©ftangen; in maneken ©arten befiuben ftcf) (fieljen) Dbftbaunte, tneldje nn§ bas fdjmadftafte £)6ft iiefern. ©iete $?eute jieljen in ifjrem ©arten aucfy St umen; biefe bienen bent SMenfdjen gum ©ergnitgen. 2Bie erfretten unS bie ©(umen burcft il;re t)erriid)ett garben unb it;ren angeneljmen ©erud;! Oft ift in bem ©arten aud) eine £aube mit einent ®ifd)e unb ©anten, ©ei fdjonem ©Setter ift eS feljr angene^nt, in ber ?aube ju oerroeiten. ®er ©arten, in toetdjem fic^ Dbftbaume befinben, Ijeifšt ein Objtgarten; ber ©arten, in bent nur ©lutnen gejcgen toerben, tjeifjt ©Imnengarten. 95. ®te S? a p e 11 e (Kapelica). tttenntoorter: Jagnje-ta, bas Saturn; darilo-a, baš ®efd)enf; spomin-a. bas Slnbenfert; milost-i, bie ©ttabe; homec-mca, ber Rugelj naročje-a, bet Strm; navada-e, bie ©etoobnbeit; z&vetje-a, bet 3uf!utSort; rešnje tel6-telesa, baS Mtu beiligfte; božja pot-i, bie t)3ilgerfaf)rt; dragocen, a, o fofibat. 3 e 11 to o r t e t: Držm-ljem, ati fdjtumntern; sprem-im , iti Segtciten, geleiten; tujem, čuti Icadjen; zaidem, zaiti (zašel, šla, o) irre ge^ett, jtdj Cerirren; im, iti se ftdj ettigtten, ftdf) jtttragett; ug/isn-em, iti f ugiš-am, ati »erloft^en; nadob-im, iti | zadobiv-am, ati erljaftetl, embfangeu; zapozn-im, <5ti (td) »er|S>aten. V gorah pii’enejskih je stala v preteklem stoletji stara kape¬ lica, posvečena materi božji. Od zunaj je bila sicer terdna, ali 122 priprosta; toliko bogatejše pa je bila znotraj olepšana. Na oltarju se je vse svetilo srebra in po stenah je viselo mnogo podob, na¬ pisov in drugih dragocenih daril v spomin zadobljenih milosti. Ta kapelica je več milj okoli slovela in iz bližnjih in daljnih krajev so hodili ljudje na homec mdtere božje na božjo pot. Na oltarju se je svetil tabernakelj , v njem se je hranilo presveto rešnje telo; nad tabernakeljnom je pa stala prelepa podoba pre- čiste device Marije z Jezuškom v naročji in to vse v človeški velikosti. Z obraza jej je sijala neizrečena dobrota in ljubeznjivost. Pred oltarjem je visela, kakor je to v katoliških cerkvah in ka¬ pelicah navada, sreberna svetilnica, ki je po dnevi in po noči razsvitljevala to sveto mesto in tudi v najviharniših nočeh ni ugasnila. Ta luč je bila v celi okolici imenitna; to je bila luč, bila je to zvezda, ki je vsdcega, ki je kje zapoznčl, skerbno do doma spremila. Kdor je gledal na to lučco, ni mogel zaiti, in res nikoli se ni culo, da bi se bila tu kaka nesreča pripetila. Misli samotnega popotnika so se nehote obrdčale na sveto mesto, kjer mu je pred oltarjem Jagnjeta božjega svetila lepa zvezda; mislil je tudi na lepo previdnost, ktera nikoli ne dremlje in nam iz nebeških višdv pošilja žarke svoje milosti v dolin solz, da nas pripelje v stanovanje nebeško, v zaželeno zavetje človeškega popotovanja. 96. $ie iProjeffion (Procesija). .pautitrotter: Povzdigovanje-a, bte ffianbtuttg; starašina-e, bet Sletteftr, sprev6d-a, ber Slufjug; paša-e, bie Sffictbe; oprava-e, bet 9fngug; navada-e, bie ®e» i»oIjnf)eit; običAj-a, bet @ebrau(§; suknja dopetača-e, ber biž jttt gerje reidpnbe OJoct; gospoda, seljanka, peča u. f, 1». fielje IV. SBortergruppe. Jeittoorter: Žvenklj-am, ati flingeln; ovenč-am, ati befranjett; nališp-ann, ati aufpttjsetl; vihr-Am, ati fiattern; po svetu pač-im iti se, bie 3Jlobe mitma^en. Bilo je povzdigovanje. Duhovnik je vzel v roke sveto telo, ljudje so začeli na koru: „Jagnje božje, Kriste usmili se!“ in zvončiči so začeli žvenkljati. Spredaj so šli otroci in kmetje s prižganimi svečami, ovenčane deklice so potresale po poti cvetje; za njimi duhovniki, mestni starašine, gospoda vse okolice, za temi mestno in kmečko ljudstvo. Prapori (bandere) različnih rokodel¬ stev so vihrali nad ljudskimi glavami; vonjava (dišava) od kadila, dreves in cvetic se je širila, zvonjenje je donelo po zraku. Tisti, ki niso mogli iti k procesiji, stali so na pragu ali pri oknih, da bi videli procesijo. — Kaka paša očem, kak pisani sprevod! Kaka oprava, kaka krasota! Tu nališpani otroci, tu krasni duhovniški ornat, tu gospod v fraku po šegi, tam pošten sosed v pčtdeset let stari suknji, tam junak v vezeni kamižoli, starec v suknji dopetači. Prosto ali krasno opravljene gospe poleg nališpanin, košato oblečenih. Meščanske v zlatih in srebernih zavijačah, se- ljanke v belih pečah in srebernih pasih, deklice v šapljih in rede¬ čih rutah. Obleka teh ljudi je bila kazalo njih misli, pa tudi 123 njih stanu. Poznal se je bogatin in obertnik od uradnika, kmet od osebenika po obleki, in videlo se je, kdo se derži starih na¬ vad in običajev in kdo se po svetu pači. 97 . S>ie Strdke (Cerkev). Dteniitočrter: Božja služba-e, bet ®otte«bienji; blagoslovljena voda-e, ba« StBeifjtoaffet; všren, rna,'o gldubig; skupen, pua, o gemeitifd)aft(id)- 3eittočrter: Prazn-ujem, ovati feiern, tuneli; oznAn-im, iti t oznan-ujein, ovati »erfutibett; zberem, zbrati se f zbir-am, ati se ftdj »erfammeln; prihit-im, eti berbeieilen; zazvon-im, iti erfd)cif(en. S)ie Sirdje ober baS $au8 ©otteg ift etn ©ebdube, in toeldjem »ir un§ an ©omt= unb Seiertogen gum gemeinfcf>afttič^en ©otteSbienfte cerfauo nteln. Sebe $ird)e jiat einen (jotien Surin unb im Surme me^rere ©(eden, »etdje bie ©laubigen gum ©ebete rufen. On einer Sirdje beftnbeit fid) eiu ober mefirere 2l(tare, eine $anget, con »etdjer (»erab ba§ 333ort ©otted oerfiinbet totrb, ein ©bor mit ber Orgel, ciele Saide unb ©tiible, in »et- djen »ir teid)t fi^en ober tnien, einige 23eid)tftiil)te unb ber Saufjtein mit bent 233eib»affer. 2Cenn am ©onntage bie ©teden erfi^atten, eiten ocit atten ©eiten SKiinner nnb grauen, Sinber unb ©retfe, 9ieid)e unb 2lrnte, £»b e unb 3?iebere in bie Sirdje berbei. 2lt(e 3trbeit ru£>t, »ie ber jpert befe^ten: ©ed)8 Sage joflft bit arbeiten (arbeite), ben fiebenten aber follft bu ni()en (udje); ber ©onntag ift ber Sag be8 §errn. 98 . ®aS ©lodtein (Zvonček). VečOmica-e, ter Slbenbfegetl ; počitek-tka, bie Iti ul) e ; hrepen-im, eti Reb fefjneu, »enattgeii; odkrijem, ti se j odkriv-am, ati se ta3 fiailpt eitlblčfieil; odpod-im, iti »erfebemben, »ettreiben. Potnik hodi po stezici, Po domovji hrepeni: Zvonček poje na gorici, Cuj , večernico zvoni. In popotnik se odkrije In posluša mili glas: Zvonček ljubi, zvonček dragi! Ti k pokoju vabiš nas. Sladko spite! vsem zapoješ Skerb, težave odpodiš; Kdaj tud moj’mu sercu, zvonček, Ti k počitku zazvoniš? J. Bilc. XXVIII. : slom Semen. Uk-a, ta« ©tubium; nauk-a, bie 8ef|te; ^ o^euau ; imterridjt; temelj-a, bet ®runb; temeljit, a, o grunblidt, ... .’ jfppf na pamet obet iz glave znati, au«»enbig »iffen; glavo s. Mirti, t«? jerbredpn. A. Kaj delaš, dragi prijatelj? B. Učim se, kakor vidiš. A. Ali imdš danes veliko uka? B. Toliko, da si ž njim že pol dneva glavo belim. 233 aS ttpift bu, t^eurer ftreunb! Od) terne, »ie bu fiet;ft. £>aft bu £;eute ciet gu ftubieren? ©o ciet, bafš icb mir bariiber feben ben bdl^n £«3 ben $oj)f jerbrec^e. 124 A. Kaj (česa) se pa učiš? B. Latinske in slovenske slov¬ nice. A. Ali moraš besede vse na pa¬ met (iz glave) znati? B. Se ve da; brez natančnega znanja besedi je jezikoznan- ski nauk le malo prida. A. Ali že znaš slovenski (laški, francoski, nemški . . .) go¬ voriti? B. Nekaj že znam nekaj, jaz bi se slovenščine vendar rad temeljito naučil, A. Koliko časa se že učiš? B. Kmalo bode pol leta. A. Za tako kratek čas že prav dobro govoriš. Kmalo se ti ne bode poznalo, da nisi rojen Slovenec. B. Prizadeval si bom, kolikor mi je mogoče, da se prav gladko slovenski govoriti naučim. 2BaS lerrtft bu bemt? Sie lateintfdje unb flobeutfdje @ram= rnatil. SJiuft bu aUe 233orter au$t»enbig ustffen ? Qa fretltčb; oljne genaue SBorterfennb niž ift ber ©pradjunterridjt »ott toenig -)?u|en. Sannfit bu fdjott ftobenifcf) (ttatiemfdj, franjofifc^, beutfcf;...) fpredjen? Gštoaž fdjon ett»a8; bodj modjte tdj bie floioenifčbe ©pradje gerne griinb= Itd) erlernen. 9Bie tange ternft bu fdjou? @8 jotrb balb ein tjatbeS 3?afyr fetn. giir eine fo furje 3oit fpricfjft bu fd(>on redjt gut. 23atb tntrb man e8 btr nid)t antennen, bafd bu fetn ge= borener ©tooene bift. 3$ toerbe mir angetegen fetn laffett, fo »tel e§ nur mcglič), um red?t fliefjenb ftobenifd) fpret^ett gu erter= nen. 99. ®er funge 33ulafo»tč (Mladi Vukasovič). Predstojnik-a, ter 93orj}el)er; zaderžanje-a, bas 33erl)aUen; plašen, šna, o futdjtfam, fdjudjtetn; nasprotnik-a, bet Oegner; cekin-a, bet ®ufateti; plača-e, bet ©otb; ponosen, sna, o jlolj; zravn-žm, ati se jtdj aufdcf)tett; obern-em, iti »et* »enben; sprimem, sprijeti se s kom, mit jemanben bmibgfmein toetbett; napoved¬ ujem , ovati biftieren. Cesarica Marija Terezija obišče nekega dne mlade vojšake v šoli in vpraša šolskega predstojnika: „Kteri mojih ljubih sinov je 3 ridniši?“ — Predstojnik odgovori: „Vaše veličanstvo! vsi so ni in vredni visoke milosti; pa najpridniši med vsemi je mladi Vukdsovič."— „To je lepo, mladi Dalmatinec 1“ reče kraljica, „ali rada bi ga tudi videla, kako se bojuje“. Mladeneč, ki je doslej plašen pred cesarico stal, ta se serčno zravnd, oči se mu bliskajo in ponosno nasprotnika iščejo. S ko¬ mur se sprime, vsakega premaga. Zato mu poda cesarica dvanajst cekinov, rekoč: „Kupi si veselja po vročem boju.“ Teden preteče in cesarica se zopet pripelje. Pokličejo Vuka- soviča in cesarica ga vpraša: „Ali si denarje, ki sem ti je dala, že kam zapravil? Kje so?“ „„Poslal sem je svojemu ubogemu očetu““, odgovori mla¬ deneč z boječim glasom. 125 „Kdo je tvoj oče?" „„Bili so oficir in so služili Vašemu veličanstvu: zdaj so brez službe in prav siromaško brez plače žive. Nisem vedel ce¬ sarskega daru bolje oberniti: poslal sem ga preljubemu očetu." “ „Ti si priden mladeneč. Vzemi černilo in piši: Preljubi oče! To pismice, ktero Vam pišem, napoveduje mi cesarica. Moje zaderžanje, moja pridnost in posebno moja ljubezen do svojega očeta se je cesarici tak6 dopadla, da boste Vi od tega časa po dve sto goldinarjev na leto dobivali; meni pa je podarila spet štiri in dvajset cekinov. It d) er: Inffen, foflett , miiffert, inijgett, timiten, to er b en. §. 61. giinfidjtlid; ber ttebertragung obgenannter geittoorler in baž ©tobenifdje ift gu bemerten: I. ®až 3 ei to ort „laf[cit" »irb auSgebritdt: a) in ber 23ebeutung „$eifjen, befe^len, anorbnen" burdj: dati, reči, veleti, ukfizati (ukažem) ober zapovedati (vem), alS: aufe gefjen. Rd) lieg tljn fpajieren geljen. Dovoli otrokom domu. Dovolil sem mu, da gre na sprehod. II. ®a§ beutfdje „fotten" tnirb nteift bnrd; bie 33efe^I = ober 9Bunfd;form, bei einent aužbriidtidjen ©ebole aber aud; burd; imeti (imdm) »iebergegeben, atS: ®ie finber fotten bie 2lettern eljren. ®u foEtft nid;t [leten. ®u fotlft ŽBater unb Skutter etjren. ®u fotlft Ijeute fontnten, nidjt morgen. Otroci naj spoštujejo starše. Ne kradi. Spoštuj očeta in mater. Danes imdš priti, ne jutri. III. ®a3 3eit»ort „mitffen" tcirb auSgebriicft: a) ®urd) mčrati, ald: 3tf) mu); arbeiten get;en. i Jaz moram iti delat. £>eute mufi bit fotnmen. ' Danes moraš priti. 126 b) 2)imfy bie 3. iperfon bed ^ilfdjeitmorted mit bem ®ati» ber ijlerfon, at«: 2Bad muf id; tpun V : Kaj mi je storiti? 28ad muf idj taffen ? j Kaj mi je pustiti? c) ®urd; treba je ober potreba je (ed ift nbtf;ig), ald: -3rt ber ©djuie muf man ternen. j V šoli se je treba učiti. ®ad @ute mufi man ttmn, bad S3i5fe i Dobro je treba storiti, hudo taffen. i pustiti. d) ®urd; imeti (imdm), ald: ®ad 3ttter muft bu etjren. j Stare ljudi imaš spoštovati. IV. ®ad 3dtoort „tttbgen" toirb burd; naj (HBunfdjform, Sonjeffto) ouSgebrudt, in ber Sebeutung „h)oflen" aber burd; hoteti (hočem) rad, a, o bi ober želeti uberfefst, ald: Sr mag fomrnen. @r mag arbeiten ober nidjt. SBer mag frifdjed SBaffer? Naj pride. Naj dela ali ne dela. Kdo želi (bi rad, hoče) merzle vode ? V. ®ad 3 e btoort „fi)tntcn" toirb audgebriitft: a) in ber 33ebeutung einer SD? bgtid^feit burd; moči (morem) ober utčgniti (bei ber 3«t), at« : Sr tann tjeute nid^t fcpreiben, toeil j Danes ne more pisati, ker ga iljn bie .'panb fdjmerjt. ! roka boli. fpeute ober morgen tann er tommen. j Danes ali jutri utegne priti. b) in ber S3cbeutung eine« 2B i f f e n « burd^ znati, ald: ffannft bu fdjreiben? j Ali znaš pisati ? SBarunt foflte id; nidjt (fr^reiben) fon» j Zakdj bi ne znal, saj sem se nen, id; pabe ed ja gelernt. j učil. VI. ®ad 3 e i tll50r t »toerben" toirb at« fetbftftanbige« 3 e b»ort, je nad;, ber Sebeutung burd;: postati (stanem) f postajati (oon fjlerfonen); storiti se, nastopiti f prihajati, nahajati, nastopati, n. bgt. audgebriitft, at«: @r ift unfer Jpauptmann getoorben. delati se ($« tnirb SRadjt. ©d ift ®ag getoorben. Naš stotnik je postal. Noč se dela. Dan se je storil. §inbet ficp jeboc^ biefe« 3eittoort in Serbinbung mit einem iBeitoorte, fo toirb bad Šeitoort felbft in ein 3dttoort »erioanbelt unb „to e r b e n" bteibt uniiberfe^t, ald: ®ie ®age toerben langer. ®ie Sfu toirb griin. ®ad 2aub toirb gelb. ©eine §aare finb grau geioorben. Dni se ddljšajo. Trata zeleni (ozeleneva). Perje rumeni (orumeneva). Lasjč so mu osiveli. 127 100. @prid}t»i5rter (Pregovori). Lenuli-a, bet gaulenjer; posoda-e, baž ®efaf; izgovor-a, bie 31užflu<$t; mdr- sikaj, uiandjcž; srdč-am, ati begegtteit; vjamem, vjeti f lov-im, iti fangenj kri¬ vičen, čna, o ungerfdjt; ozdrav-ira, iti gefmib madjell, tjeiteu. Ko bi mladeneč moral, starček mogel, lenuh hotel, potem bi nič ne bilo, kar bi se ne zgodilo. Jutri utegne marsikaj dru¬ gače biti, kakor je danes bilo. Resnica je nebeška rosa; da jo ohraniš, daj jej čisto posodo pripraviti. Ako hočemo veliko let šteti, mčramo iz mladin nog zmerno živeti. Tudi sovražnika je treba poslušati, kedar resnico govori. Sreča človeka le sreča, vjeti se ne da. Kdor noče, kinalo izgovor najde. Kdor dolgo obeta, ne stori rad ali ne more. Železo je treba kovati, dokler je vroče, čistemu obrazu je malo vode treba. Toliko si mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti. Ako človek ne more biti lep in bogat, kakor bi rad, lahko je dober in pošten. Hudo¬ ben sin je očetu rana, ki se ne da prej ozdraviti, ko s smertjo njegovo.' „Eno in dve je tri", računi pravični; krivični pa „eno in dve je pet", ako še več našteti ne more. 101. ®er f 1 u g e 9ii6 ter (Modri sodnik). •bauptlnorter: Spremstvo-a, baž @efo(ge; postava-e, iai tat-a(u), bet ®ieb; sum-a, bet S?erbad;t; posoda-e, baS ®efajj; ukradenina-e, bie gejlolene ®ad)e. 3fittuorter: Preprič-am, ati uberjcugen; ravn-dm, ati Ijanbelt^ becfaljren; vtdkn-em, iti f vtik-am, ati pindnfltedeil, einfiedEen; stisn-era, iti f stisk-am, ati jufanimenbtueteit (batini); prestrdš-im, iti erfdjteifeli. Alfonz, kralj aragonski, stopi s svojim spremstvom v delav¬ nico nekega zlatarja ogledovht nekaj novih dčmantov. Komaj spet odide, že priteče za njim zlatar ves prestrašen ter napove kralju, da mu je v tem trenutku ukraden drag kamen. Kralj je imel že večkrat priložnost domti prepričati se o mogočosti tdcega suma, toda tukaj ni bilo mesto po postavi ravnati; tat bi moral, ako je bil med spremstvom, poverniti ukradeni kamen takč, da bi nobe¬ den ne vedel, kdo da je. Povemejo se torej vsi v prodajavmco. Kralj ukaže prinesti veliko posodo, napolnjeno s plčvami;. na to zapove okoli stoječim, naj vsak vtakne stisnjeno pest va-njo, po- t&m naj jo odperto izvleče. Ko se je to zgodilo, poiščejo po ple¬ vah in res ndjdejo v njih drago ukradenino. 102. @ p r ii d) e (Izreki). 'ttraaeif. 6 ^ 6 ' 8 ’ tfraut; vsakdo, jebermami; prenes-em, ti f prenAS-am, ati na- bere’ " 1 '™ ’ *** 80 Inuten; strdd-am, ati barben; ustdv-im, iti aufljatten; uintufierleV brStJ ^ nab h'-am, ati famntfln; mnogoversten obfr ronogotdr, a, o liefi er f te ® e ^ ot ber ficbe lautet: ®u follft beit §errn, beinen ©ott, en m,s bcinent ganjen Merjen, and beinev ganjen ©eele unb au8 atten 128 beinen fraften. @o^n! lteBe beine 2J?utter, bie bid^ geBoren fiat, unb laffe nic^t p, bafS fte jemanb 6eteibige. @ott lafft fiir ben 2Wenfc^en manc^eriei trauter au§ ber (Srbe madffen. 33enit§e forgfam bie 3eit; benn bie 3eit lafft ficf) nic^t auffalten. ®ie unž lefiren, mitffen mir ejjven. 2Iite fott man efjren, junge foH man leljren. 2Ber nicft fioren miti, ber mufe fiifiten. SBer in ber Sugenb nidjt fammelt, ber mufe im Stiter barben. 2Ber meit miti geljen, mufe friif) aufftelfen. 2I0e ®inge in ber SBett laffen fici) ertragen, n ur nidjt eine ffteifie »on fcfiinen ®agen. Štaben fann febermann, nugen nur ber SBeife. IV. SBMevgruvVc: ©er 31ten|cfj. a) 9 ?q d£> 2111er unb Slfcftammung. Človek-a, bet SOJenfct). človestvo-a, bie ljudstvo-a, ba« 93o[f. nkrod-a, bte 9tajion. rod-a(ti), bet ©tarnat. rodoyina-e,| fcje g jlfc> družina-e, b. gantilie, @e= ftnbe. žlahta-e, ) bte sorodovina-e,) 5fiettoanbtf. starček, sivček-čka, ©teib. starka, ženka-e, bie 9Kte. ženska-e, bie 9Bei6sr>erfon. moški-ega, b, Sfiattimpetfon. oseba-e, bie Sfeetfon. S?; j»" **'“• mati-mktere, bie SJiutter. sin-a, bet @cf|n. hči-hčere, bie £odjter. brkt-a, bet Q3ruber. sestra-e, bie ©dttrejter. S3-, i *» c » w - 'SSu, i * vnuk-a, bet ’ bie sorodovnica-e, j Slettoanbie. svak-a, bet ©dftttager. sv&kinja-e, bie ©c^triigerin. tast-a, bet ©djmiegerbater. tašča-e, b. @d)Wiegertmttter. zet-a, ber @c$ittiegerfofjn. sinalia-e, bie ©djtbtegerj toc^ter. očitn-a, bet ©tiefrater. mkčeka-e, bie ©tiefmutter. pastorek-rka, bet ©ttcffolpt. pastorka-e, bte ©tieftocbter. po polibrat-a, b. ©tiefbruter. po poli sestra-e, bie @tief- fcfltoefter. bratranec, bratič, 1 sestranec, sestrič,' ®e= bratana, bratična,ifdjh>ifter. sestrana, sestrična, ydoyec-vca, bet Sffiiitoer. vdova-e, bte Sffiittoe. sirota-e, bie SBatfe. dedič-a, bet @tbe. varh-a, bet žBotmunb. varvanec-nca, bet iKttttbel. kum, boter-tra, b. ifeat^e. kuma, botra-e, bie $at^itt. soprog, mož-a, b. ©entaljl- soproga, žena-e, bie ®e* ma|lin. ženin-a, bet Stduiigant. nevesta-e, bte Sraltt. syat-a, bet §od^jeitžgajl. dota-e, bie iDiitgift. dedoyina-e, baž Šrti^eti. poroka-e, bte Skaiutttg. svatba-e, bie Scč^jeit. ženitev-tve, t možitev-tve, bie §eirat. ydaja-e, ) gost-a, bet ®afi. tovkrš-a, bet .ffanterab. drng-a, bet ®efdt)rte. prijatelj-a, | fc(T gcnmt . prijate!-tla, i 199 prijAtlica-e, bte gceutlbin. sovražnik-a, j neprijatel-tla,' bet geillb. neprijatelj-a, I sosed-a, bet Maškar, soseda-e, bte £Hat^6artti. znanec-nca, bet ©efaunte. | znanka-e, bie Sefannte. I tujec-jea, bet ffremblittg. | tujka-e, bte grembe. I starašina-e, bet Slelfefle. b) 9? a d) SBefdjaftigung unb cut g. Gosp6d-a, bet §ett. gospA-e, bte grau. gospoda-e, bie Jpetrert. gospodAr-rja, b. §all3bater. gospodinja-e, b.^aitSntttitet. gospodičina-e, b. gtdlllein. gosposka-e, bte Dbtigfeii. meščAn-a, bet ffliirger. mestjAn-a, , meSčanka-e, L sg mestjanka-e, > ° deržavlj&n-a, b. @taat$burg. ^ me ‘- a ’ j b. 93auet. kmetovavec-vca,( kmetica-e. bie 33auerin. seljAn-a, bet žattbmann. oratAr-rja, bet Slcfetbmatttt. poljedelec-lca, b. Sattbtt)irt. vladAr-rja, bet Jjjerrfdjet. vladarica, bie Jpetrfd^erin. car, cesAr-rja, bet jtflifet. cesariea-e, bie Jbatferitt. cesArevič-a, bet $tittj. cesaričina-e, b. 5j5riltjeffttt. kralj-a, bet Sčttig. kraljica-e, bie .Ronigm. krAljevie-a, berRonigžfoljn. kraljičina-e, bie Rotligžs tottfter. v6jvoda-e, bet £erjog. knez-a, bet g-ur ji. kn4zinja-e bie gutjlilt. grof-a, bet ®taf. grdfinja, bie Orafttt. grajšAk-a, bet ©utdfjerr. grajšAkinja-e, bie ©Utžftatt. žlahtnik-a, / . plemenitAiS-a, \ b ‘ 2lfcel ’3 e ' pervosednik-a, b. Sprafibent. predstojnik-a, b. Sotjiattb. minister-tra, bet SJiittijlet. svetovavec-vca, bet £Ratl). namžstnik-a, b. ©tattljalter. poglavAr-rja, bet Sljef. vodja-e, bet ®ireftor. aodnik-a, bet Sfiidjter. zavAtnik-a, bet Slntrait. pravdosrednik-a, b. 9lbX)ofat. bilježnik-a, bet 91otar. župan-a. bet SBiirgermeiiler. odbornik-a, ber Slubfdpijj. poslanee-nca, ber 9lbgeorb= tteie. ogleda-e, bet 3nfpeftor. poveljnik-a, b. 93efel)i0l;aber. uradnik-a, bet Seamte. zdravnik-a, bet Slrjt. dohtar-rja, bet ®oftor. ranocelnik-a, b. SBmtbatjf. LekAr-rja, bet Slpotijefer. tožnik-a, bet Rldger. zat6ženec-nca, b.Slngeflagie. vojščAk-a, bet ©oibat. prostAk-a, bet ©enieine. pešec-aca, bet Sllfanietifl. jezdec-a, bet Rabalerijl. oficir-rja, bet Dffijier. stotnik-a, ber epauptmann. tisočnik-a, bet SDiajor. polkovnik-a, bet D6rtjl. obertnik-a, bet @el»etf>žni. tergovec-vca, / bet kupževavec-vca,( jfaufm. kupec-pca, ber itaufer. umetnik-a, bet ftunfHer. pisatelj-a, bet @d)riftfle(iet. pesnik-a, bet ®iifyter. pevec-vca, bet (Singer, skladavec-vca, bet Renu poftieilt. godec,-dca, bet SBuftfer. modrijlm-a, <}31jiiofopf). voznik-a, bet gitljrniaitn. prodajavec-vca, bet 45er= ffltlfer. rokodelec-lca,b.§alibl»erfer. mojster-tra, bet 'Dietfter. mojakra-e, bie SReiflerin. 5Ž;!*» «-*”• črevljAr-rja, bet ©djuftet. šivilja-e, bie UJdljterin. urar-rja, bet X\l)rmač)(V. zlatAr-rja, ber ©olbarteifer. mesAr-rja, bet g(eifd)fr nožAr-rja, b. SWeffetjdjmieb. ®Ioo, ©pratfp n. UcbiutjSbudi, 7. 9(tifl. mizAr-rja, bet tCifefeler. kerčmAr-rja, bet 'Oflirt. mlinar-rja, ber Shifter. kramar-rja, ber Rramer. zidAr-rja, bet SRaurer. tesAr-rja, bet Simniermamt. lonžAr-rja, bet Jjaftter. ključAr-rja, bet ©djloffer. klobučAr-rja, b. JpiUnmtber. kerznAr-rja, bet Rurf<$nef. pdk-a, ber Sacfer. kovAč-a, ber ©dimteb. br£vec-vca, ber fflatbiet. krovec-vea, bet ®eefet. knjigAr-rja, b. 93ndjf)anbler. bukvovez-a, bet 93ndU'itifcer. tkavec-vca, bet SBebet. ribič-a, bet gifcfjer. pastir-rja, bet .jpirt. vratAr-rja, bet ipfčritter. kuh&r-rja, bet .Red), kuharica, bie dtodlin. hianja-e, ba<3 ©tllbetimab; cfjen. dekla-e, bie SOJagb. pesterna-c, bie jtinbbmagb. strežnica-c, bie fflebieiterin. streže-ta, bet Sebiente. služabnik-a, bet ®iener. služAbnica-e, bie ®ienerill. perica, bie 9Bdfi$erin. hlapec-pca, bet .Rnedjt. kosec, sonosek-a, bet USa^ber. kočijAž-a, bet ^utfc^er. lovec, vca, ber 3dger. gozdndr-rja, bet gčtfler. posel-sla, bet ®ienf!6ote. brAnjevec-vca, bet TroMrr. bogatin-a, ber £fiei(6e. siromAk-a, ) fcet 5 j rme _ revež-a, ) berAč-a, bet ffiettler. dninar-rja, bet !Eaglp§lier. vitez-a, bet fRitter. junAk-a, bet §flb. prebivavec-vca,( ber stanovavcc-vcag 93eti'cf)iier. 9 130 c) ®ermenfdfyUd)etorper. Telo-telesa, bet Seib. truplo-a, bet Jtorper. trup-a, bet {Rumpf. život-a, bet .ffčtper; Seben. duh-a, bet @eijl. duša-e, bie ©eele. miael-sli, bet ©ebatife. um ", a ’ l bet SBerjiattb. razum-a, y ' pamet-i, bie 3)ernunft. spomm-a, baž ©ebadjiniž. volja-e, bet SBilie. sapa-e, bet Sitnem. " d ' a > £ baž ®lieb. člen-a, I sklep-a, baž ®e(enf. glava-e, bet Jtop>f; .giaupi. črepinja-e, bie {Mrnfdjale. teme-na, bet ©djetiel. obličje-a, baž 2lngeftcf)t. lice-a, bie SEBange, Sinili^, obraz-a, baž Slutltj). čelo-a, bie ©iitn. oko-očesa, baž Sluge. jST' i >« *»«*'• obervi-i (pl.) Slugenbtauen. trep&vnice-ie (pl.) b. Slugett* toimper. usta-ust (pl.) bet SRutlb. ustnica-e, bie Sippe. jezik-a, bie Sunge. nebo-a, bet ©aunten. zob-a(u) bet 3«l)n. dlesna-e, baž 3af)nj!etf<§. brada-e, bet 33art. obradek-dka, baž ^intl. gerlo-a, bie .Stefjle. golt-a, bet ©dflmtb. čeljiist-i, bie .Stiefet. skranja-e, bie .Stimilabe. | b. (SIbogen. nos-a, bie Maje. nosnica-e, baž Slafetilod). uho-ušesa, baž 01)t. las-a(u), baž jjaat. senei-cov(pl.) bie @d)Idfen možgani-ov (pl), b. @el)ittl vrat-a, bet §alž. sapnik-a, bie fiuftroljre. tilnik, zatilnik-a,b. Stacfen. herbet-bta, bet {Ruden, herbtišče-a, baž CRiicfgrat. roka-e, bie {oanb. naročje-a, bie Strme, rama-e, ber Strm. pleče-a, baž ©djultetblati. komolec-lca, laket-kta, p&zduha-e, bie Sldjfel. perst-a, ber Singer, pavec-vca, bet ®aumeu. kazavec-vca, b. 3eigeftnger. sredinec-nca, b.SRittelftnger. perstanec-nca, b.Oiittgftnger. mezinec-nca, bet Dljrfinger. nohet-hta, bet Stagel. pest-f, bie Snuji. dlan-i, bie jladje §anb. perišče-a, eine .§anb»on. ped-i, bie ©panne. desnica-e, bie ffted^te. levica-e, bie Stnfe. persi-pers (pl.) bie {Srnji, serce-a, baž §et). pluča-pluč (pl.) b. Sitnge. SUS™., i *“»«*■ čreva-e, bet ®atm. drob-a(u), baž ©ngeiteibe. želodec-dca, bet SRagen. nčdrije-a, bet fflufen. pop-a, bet Slabel. ]~, a ’ | bie ORippe. j rebro-a ! grod-; ledje-a, bie Senbe. jetra-jeter (pl.) bie Seber. ! žolč-a, bie @atle. J obist-i, bie Sliere. slezeno-a, bie SRilj. ledvica-e, bie Sliere. mehiir-rja, bie 53 tafe. kvok-a, bie Jjitfte. noga-e, ber Suj), stegno-a, bet Dbetfdjenfel. koleno-a, baž .Strne, meča-e, bie Sffiabe. gleženj-žnja, j g kolenec-nca, | ' peta-e, bie getfe. | podplat-i, bie @ol)le. perst-a, bie 3e|)e. Ukotnica-e, bie SBeicbe. gerba, guba-e, bie Sftunjel. žila-e, bie Siber. ciplja-e, ber $utž. 2ivec-vca,l . m „„„ čutniea-e,) bcc koža-e, bie §aut. polt-a, bet Seint. dlaka-e, ber glaitm. miška, mišica-e, b.SRltžfel. kita-e, bie ©eljne. kost-f, bet .(tnodjen, ISein. mozeg-zga, baž SDlarl. kri-kervf, baž Stut. solza-e, |. bjc Scane . sraga-e, ) pot, znoj-a, bet ©djtoetf. pljunec-nca, bet ©peicf)el. smerkelj-klja, bet {Roj), hoja-e, bet ©ang. rasti-1, bet 3Bud)ž. postava-e, ©tatur, ©ejlatt. d) Sranfljeiten, 9? a I) p u n g unb 33eHetbuttg. Bolezen-zni, bie .Stranfljeit. bolečina-e, bet ©djmerj. bolnik-a, bet jtranfe. bolnica-e, bie Utatife. ‘ztavilo-a,( bie ^ neL rana-e, bie SEButtbe. kerč-a, bet itrampf. kašelj-šlja, bet Črnjlett. nžhod-a, bet ©djnupfen. mferzlica-e, baž Siebet. vročnica-e, baž Slettens fteber. pliičnica-e, bie £ungenfud)t. vodenica-e, b. {ffiafferfudjt. zlatenica-e, bie ©elbfudji. padavica-e, bie SaKjudjt. mertud-a, bet ©djlagjlufž. vnetica-e, bie ©ntjunbung. legar-rja, bet ®ppl)už. kerva-e, bie {Rufjr. trod-a, bie .Stoli!. k61era-e, bie Jtolera. 131 koze-koz (pl.) ) bie Siti)* osepnice-ic (pl.) 1 potfeti om6tica-e, bet ©dpninbel. omedleviea-e, b. £U)timacfjt. aena-e, bie ®eftd)tbrofe. lS£ j »*«»«*• otdk-a, bte ©efc^untlfl. pega-e, bte ©ontnterfprojTe. bradovica-e, bie Sffiatje. kurje oko-očesa, b. §itl)ne X-- auge. zan6htnica-e, bab Sageb gejdjhhtr. slabdst-i, bte @d)lt>dd)e. smert-i, ber $ob. S2£l «***“«■ jed-1, bie ©peife. jedilo-a, b. Saljrungbmittel. hleb-a, bet Saib, Stot. kruh-a, bab Šrot. pogača-e, bab SBaijenbrot. žemlja-e, bie ©emtitel. presta-e, bie Šteje, skorja-e, bie Sftinbe. sredica-e, bte Strnite, drobtina-e, bet Stofitnte. kos-a, bab Sttnf. keržič, krapec-pca, bab @itu(jd)ett. meso-a, bab gieifd). pečenka-e, btt Sratetl. klobaaa-e, bie ffiurjl. goveje mes6-a, I bab govedina-e, ( Sflillbfleifd). telečje meso-a, ( bab teletina-e, > Salbjleifd). svinjsko mes6-a, i®d)tt>eitt.- svinjina-e, ( fleifdj. divjina-e, bab SCilbbtdt. SpM, j k » mesena juha, b. gteiftfcfubbe. postna juha-e, bie gajlenf- m oka-e, bab SReljl. maslo-a, bab Sdjmalj. sirovo maslo-a,) bie puter-tra, \ Sutter. sol-f, bab @atj. sladkor-a, ) . ~ . cuker-kra, \ itX 3,,(ffr ' poper-pra, bet Sfeffer. laško pšeno-a, bet Sfteijj. r«f' | *•*««"«• potica-e, ber ®ttgel(;upf. močnik-a, Sleljlbrei. polenta-e, bie S°I (1| ia. mešta-e, I . žganci-cev (pl.) ( ' er ^' grah-a, bie (Sr6fen. korenje-a, bte Stojte«. kapuca, ( b- ©auerftaut. prikuha-e, bte 3ufpeife. podzemljica-e, b. Sartoffel. voda-e, bab SBaffer. vino-a, bet SBeitt. °!‘ a ’ | bab Sier. pivo-a, ) 2ganje-a, bet Stamtiluein. čaj-a, bet 3d)ee. mleko-a, bie 3J?ild). smetana-e, bab Dberb. kofč-ta, }*erSaffee. šokolada-e, bie Sdjofoiabe. olje-a, bab Deljl. er i«»w»- jajce-a, bab ®i. strup-a, bab ®ift. sir-a, bet Sdfe. sadje-a, bab £>bfl. grozdje-a, b. SBeintraitDeil. Oprava-e, bet Sittgltg. noša-e, bie !£rad)t. obleka-e, bie Sleibttitg. oblačilo-a, bab Sleib. obuvalo-a, b. jjnf 6ef(eibttttg. perilo-a, bte SBdfdje. ®Tp a ' e > i bte ©etbe. ziaa-e, ) volna-e, bie SBotte. pdvola-e, bie Saitutlttofie. platno-a, j geinloanb. pert-a, j žamet-a, bet ©attttttei. sukno-a, bab usnje-a, bab Seber. SS? j bet Wrtnfe '- suknja-e, bet 31otf. verhnja suknja-e, b. £?ber= totf. hlače-hlac (pl.) bte §ofett. srajca, robača-e, ( bab kamižola-e, j Jjetttb. životnik-a, > .. m n persnik, \ ble *#*• klobuk-a, ber §ut. kapa-e, bteSappe. kučma-e, bte Seljfapbe. čepica-e, bie @d)lafi)aitbe. žep-a, ’ \ bet ® a(f - kožuh-a, ) . , šavba-e, j btr ^ pas-a, bet ®urtel. hlačnik-a, bet §ofentrdger. gumb-a, bet Sttopf. ruta-e, bab ^albtue^. robec-bea, bab ©djttupftttdj. trak-a(u), bab Sattb. preveza-e, bie Sittbe. zaponka-e, bab jjaftet. vervica-e, bie Sctjnur. nit-i, bet gabett. rokavica, bet $anbfd)iti). nogavica-e, ber ©trttmpf. škornja-e, bet ©tiefel. črevelj-vlja, bet @d)u(j. čižma e, bet ©djttitrfdml). šlebedra-e, bet Šattioffei. hlapec-pca, b. @ttefelftte(l)(. klin-a, bet £a(fen. zapdstnica-e, bab Plrittbattb. svetinja-e, bie SKebaifie. pajčaldn-a, i fc(t prestralo-a, ) šapelf-plja, | b ' zavijača-e, b. SBicfeltuc^. jopa-e, bet Uebetjie^et. jopiž-a, bet Sauerittocf. janka, kiklja-e, b. Siltel. predpert, krilo-a, ( bab predp&snik-a, ( 'boritic^. predivo-a, bab ©efpimtfl. \ rr ^ „ f, itnb Siji ter name n. e) jtauf- _ JKctattbet, Aleksander, 51balbert, Vojteh. i Slenab, Enej. j gkender. »egibinb, Ili, Tilen. | nigtteb, Neža. 132 91 ler, Aleš. 9UoiftUS, Alojzij. 9luialte, Mdlika. 91nbreaS, Andrej. 91pol(cuia, Polona. 91riojlo, Ariost. 91rijloteleS, Aristotel. Slureliua, Avrelij. ©atnabaž, Barnaba. ©artljolomduS, Jernej. ©laftltS, Blaž. ©ritno, Brunon. Sbrifofiomuž, Krizostom. (SfriftUS, Kristus, Krist. Siemens, Klemen. Srofuž, Krez. Sprtiž, Cir. ®emetriu$, Demeter. ©orotfea, Rotija. Siifabetf), Elizabeta, Špela. (Sntilte, Milica. Srafmuž, Erazem, gelir, Feliks, grallj, Frančišek, grtebrtcfj, Friderik, ©ertraub, Jedert. •§eiiiri ,, „ odrasel, W, o ? Crmftd >f e »' prileten, tna, o bejafrt. star, a, o alt- zdrav, a, o gefttnb. bolen, Ina, o Iranf. bolehen, lina, o frdnflidj. močen, čna, o jlarf. 133 slab, a, o ftftttHld). slaboten, tua, fdjtoMjlict). čverst, a, o Friiftig. shujšan, a, o abgejefjrt. terden, dna, o } { n krepek, pka, o \ ' šibek, bka, o fdjlattF. tanek, nka, o bitim, droben, bna, o feitl. debel, a, o fett. medel, dla, o tturger. tolst, a, o btcf. gibčen, čna, o bcljenb. uren, rna, o ljurtig. počasen, sna, o laitgfam. hiter, tra, o fcjjttell. nagel, gla, o F;afltg. lep, a, o fdjon. gerd, a, o zal, a, o Ijitbfd). berhek, hka, o tleit. čeden, dna, o j , ,,* snažen, žna, o \ “ čist, a, o rent. krasen, sna, o V>ra<^ttg. umazan, a, o fdjmit$ig. gol, a, o blofš. nag, a, o natft. bos, a, o barfitjj. kosmkt, a, o baarig. sirov, a, o rolj. divji, a, e tet Ib. gluh, a, o tcmb. slep, a, o Blinb. hrom, a, o laljm. w; S;: j ***■ S£* X o ° (*"”■ gluhonem, a, o taubfhtmnt. truden, dna, o ntltbf. čil, a, o frtfd). prost, a, o frei, suženj, žna, o fflatufd). spočit, a, o ciitčgcrajlet. dober, bra, o gitf. dobrotljiv, a, o giitig. hud, a, o bbff, arg, fdjltmm. hudoben, bna, o bilje, prijazen, zna, o fremibltdj. pohleven, vna, o bcfd)ctben. priljuden, dna, o Ftojltdj. pošten, a, o redjtfc^affen. veri, a, o nuicFer. pravičen, ena, o geredjt. zadovoljen, ljna, ojufrieben. priden, dna, o brat', marljiv, a, o fleijjig. len, a, o fatll. . zanikaren, rna, o tiadjlflfiitg. hvaležen, žna, o banfbar. zvčst, a, o treti, gctreit. veren, rna, o treti, gliittbig. pobožen, žna, o frotmtt. bogaboječ, a, e gotteč* furdjtig. usmiljen, a, o barmljerjig. milostljiv, a, o gttabig. i sramožljiv, a, o fd)ambaft. poterpežljiv, a, o gebttlbtg. j vesten, tna o geteiffettflflft. mčder, dra, o totife. I p&meten, tna, o Filtg. ! resničen, čna, o teafr^nft. ; umen, mna, o > brihten, tna, o > J ^ j bedast, a, o i t(;6rid)t, neumen, mna, o > bitnim, j j učen, a, o geleljrf. previden, dna, o torfidtttg., hraber, bra, o labfer. serčen, čna, o be^erjt. pogumen, mna, o »uttf)tg. piah, a o ) f . plašen, sna, o I 1 ’ boječ, a, e fitrdjtfam. žlahten, tna, o ) v.* blag, a, o f CC “’ JKS 1 Te °| *«**»»• olUVul/j cl, d J imeniten, tna, o) ritl)tlt- glasovit, a, o I »oll. krotek, tka, o faitft. delaven, vna, o ctrbetlfam. tih, a, o fti«. miren, rna, o friebfertig. zastopen, pna, o »erjlmtbig. bistroumen, mna, o fd^arf' ftimig. trezen, zna, o ttiidjlertl. pijkn, a, o berattf4f. zmeren, rna, o tttaptg. priprost, a, o einfac!^. plemenit, a, o ebelgeborctt. jezen, zna, o jortlig. togoten, tna, o jormuultjig. likomen, mna, o Ijabfiidjtig. lačen, čna, o Ijttngrig. sit, a, o fatt. razuzdan, a, o ft^teelgerifdp prevzeten, tna, o liber* miitljig. ponosen, sna, o floij. ošaben, bna, o Ijodjntutljig. prederzen, zna, o fredj. lažnjiv, a, o Itigttenfd). zavidljiv, a, o tmbtfcb- nevošljiv, a, o mtpgttttttig. lahkomiseln, a, o leicbb ftttntg. zvit, a, o tudifd). g) % t) a 1t g f e i t u n b 33 e r r i 4 t u n g e n. Hod-im, iti gefjett. spreh&j-am, ati se ) fpit* šet-am, ati se \ gterert. let-im, eti lattfett. let-am, ati ) ferč-im, ati ( T ,e S f " hit-im, eti eilett. dirj-am, ati rftlltett. jezd-im, iti ( „ jah-am, ati } mtem plAv-am, ati fdjttumtttett. t i ftte^ct. : laz-im, iti s skačem, skakati, fprittgen. plešem, plesati, tanjen, sed-im, eti ftjjctt. 1 počiv-am, ati rttpeit. ; lež-im, ati liegett. sp-ira, ati fdjlafett. drem-ljem, ati fdjlltmmcril. j bud-im, iti teecfeit. j bd-im, eti hHidjelt. | čut-im, iti ftiftletl. misl-im, iti betlFett. | sliš-im, ati ftorett. | vid-im, iti feljen. | voh-am, ati rifd^ett. i at /. i fajlelt. , tip-ljem, ati ) j terp-fm, eti Ietbfii. i govor-im, iti refceit. j molč-im, ati fdjtoeigeil. pojem, peti ftngen. 134 I ladjen. žvižg-am, ati pfeifetl. kličem, klicati, rufeit. krič-im, ati fcfjrcieil. uk-am, ati k&šlj-am, ati fjuflctt - smej-em, ati se smej-im, ati se zdih-ujem, ovati feltfjen. vab-im, iti Jafccit. kih-am, ati niefett. stočem, stokati flčlten. jočem, jokati tveinen. večeru, Tekati pldrett. del-am, ati arbeitflt. igr-dm, ati fpielen. nos-im, iti trcigett. voz-im, iti fuljrett- Tod-im, iti leitcn. vlž,č-im, iti jtef)en, fggett, šiv-am, ati naften, režem, rezati fdjneibett. jem, jesti effeti. pijem, piti trinfen. vežem, vezati binbett. vijem, viti Irinbcii. perem, prati ipafc^eit. kuham, ati fccf)etl. predem, presti fpimtett. pletem, plesti ffedjten. pečem, peči barfeit. v&g-aiu, ati ) L „ teht-am, ati l m * e "- cčp-im, iti fpalten. terk-am, ati flopfett. tepem, tepsti, fctjlagen. mečem, metati, toerfeit. ččd-im, iti pujsen. leps-am, ati fd>mucfett. tergam, ati pfiurffll. kop-ljem, ati gra6en. kop-ljem, ati Babtn. mijem, miti, teafdjeti. pasem, pasti, ttteiben. sčk-am, ati ijacfett. sečem, seči, / - r kos-im, iti I krijem, kriti, becfttl. brus-im, iti fdjleifut. lov-im, iti fatigen. molzem, mlezti, ntelfen. žgem, žgati, bmutcit. f}'™’ “ j beljen. kur-im, iti t ' 0 strižem, striči, fcfjereit. sušim, iti irocftien. grdb-im, iti tedHit. plevem, pleti, jdtett. terem, treti, bredjcln. sej-em, ati fdeit. or-jem, ati acfertt- sad-im, iti pffanjen. žanjem, žeti fdjlieibeil (®t- traibe). klep-ljem, ati t> e n g e (u. vpreg-am, ati cinfpatltieH. i («*>»■ red-im, iti aufjte^ett. nap&j-am, ati trdnfett. vert-am, ati bofjren. lik-am, ati gldtten. ždg-am, ati fagetl. pfl-im, iti fetlcn. tešem, tesati, jimtmrn. stdv-im, iti batten. zid-am, ati mauern. grad-im, iti jduneil. kujem, kovati, fdjltlieben. dolb-em, sti metjjefu. sk6blj-am, ati l)obeln. bdrv-am, ati fdrbett. kad-im, iti rdltdjetn, raitdjen. meljem, mleti, maiftl. tkem, tkati, toeben. koljem, klati, fdjladjten. gon-im, iti treibetl. vej-em, ati ailžtoitlbcn. mest-im, iti audtreten (!trau= beit). var-im, iti flbftebcit. vert-im, eti ) . , sučem, sukati \ inf > elL gozddr-im, iti im SBatbe arbeiteu; žit&r-im, iti nttt ©etraibe ^»aitfcel spodar-im, iti fcte ^aubtoirtfi^oft futjrett it. f. tt). treibcn; go- (Mmudj bež $atibž. §. 62. Ser Satiu fleljt auf bie grctge: it> c m ober ftir men? a) Bet ben Seitoortern be§ 9?u^en8 ober ©djabettži, ber 91 e rt * It e it obet @leicfjf)ett, ber 3J tne i3U«3 ober Untertljanigfett ttnb aljnlit^er Ser^dttniffe, g. 58. Človeku je potrebna jed in pijača, bent 9)?enfcf)eti tft ©petfe unb Sranf not^>tt>enbig. Bodi hvaležen svojim staršem, fet bcmfbar gegett beitte 91eltern. b) bet eitttgett 3etttt)brterti, trne: čtid-im, iti se betounbern. strežem, streči, bebienen. zabavlj-am, ati necfen. posmeh-ujem, ovati se rerladjert. primer-im, iti »ergteidjeti. zalival-im, iti se banfett u. f. tt). Sftit bent Sati» trerben and) »tete. unperfbnlicfje 3 e ib»bikr ge« braurf)t, tete: zdi se mi (dozdeva se mi), eS temnit mir por, ež biittfl mi d); hoče se mi, id) tjabe Suft; noče se mi, id) t;abe letne Suft; ni mu para, eS gibt nidjt feinež ©leic^en; toži se mi, id) (angmeile mtd); ljubi 135 se mi, eg BelieBt ntir; riga se mi, e« ftofjt mir auf; zdeha se mi, id) gaBne; gre mi, eg gejiemt mir; ime mi je, id; feifje; znoj — mraz mi je, id) fdjmtfee — friere; kos mu je, er ift iftn gemadjfen it. f. m. c) 23ei bem 3eittoorte „dati“ in ber 23ebeuttmg „1 a f f e n" (anftatt beg @eniti»g mit bem Sommrte od), menn e« mit beritfennferm »erfnttpft erfdjeint, 3 . S. Ne daj se zapeljati hudobnim tovaršem, laffe bicf) Bon jd;ted;ten fBameraben nid)t »erfiifjren. On se je dal sovražnikom vjeti, er liep fid) »on ben §einben fangen. d) 9D?it ber UJennform „biti“ mirb ber ®ati» beg prabilatiben 93 et= toorteg »erbunben, Befonberg toenn ber ®ati» ber jlerfon »orauggeft, als: Človeku ni dobro samemu biti, bem 9}fenfd)en ift eg nid)t gut, aflein 311 fein. Na svetu nam ni mogoče popolnoma srečnim biti, in ber -Belt ift nng ntdjt ntog(td) ooUfommen glitdlid) jn fein. e) ®er ®oti» ftefit enblid) ntdjt felten ftatt beg attriButioen ©enitiog, Befonberg toenn bnrd) benfelBen ein B>aupttt>i3rtlidbe§ ^rdbifaf ober SBjelt naB« Beftimmt toirb; in biefem gnile toirb ber ®atio feiitem tprabifafe ober OBjefte gemeinig(id) oorgefe^t, 3 . S. Bog je vsem ljudem dobrotljiv oče,.@ott ift ein giitiger 3Jater aHer 9J?enfd)en. Marija Terčzija je bila svojim podložnim prava mati, SJfnrin Sljerefta tonr eine to n fr e SDhttter iftver UntergeBenen. befonberg oft finbet ftd; ber ®ntio beg perfbnlicf;en gilrtoorteg anftatt beg 3 neignenben, 3 . 33. On mi je stric, er ift rnein £)Beim. Ona nam je dobrotnica, fte ift nnfere 3Bo(;Itf)aterin. 103. 3) a g ntenfdjltdje SeBen (človeško življenje). Zrasem, zrasti aufnjaC^fett; trud-a, bie SKufe; pridob-im, iti f pridobfv-ati ertocrteti; prida biti, »on 91ui}en fein. Vsako leto šteje štiri letne čase; tudi naše življenje, ki se najlepše da primeriti letnim časom, ima štiri dobe. Ena podaja drugi roko. Pomladi je podobna otroška mladost. Dete zraste otrok, čverst deček, zala deklica in se začne učiti. Otrok, kteri malo seje, bode tudi malo žel. Čas otroške mladosti je prelep, zlat čas, ki mu ga ni enacega v življenji. — Poletju podobna so leta mladenčev in devic. Mladina začne skerbeti, kako jej bode mogoče živeti in kruh služiti sebi in drugim. Če se otrok slabo izuči, tudi mladeneč prida ni. — Rodovitni jeseni je enaka moška doba. Mož in žena vživata, kar sta si pridobila s svojim trudom. — Zimi podobna je naša starost. Starčka in starko že zapušča moč; lasje, beli kakor sneg, krij 6 jima glavo in po malem izpadajo, kakor se osiplje listje raz drevje. Staro truplo leze k zemlji in pokopljejo ga v hladno černo zemljo, da počiva. Kakor v naravi, prične se tudi človeku na unem svetu novo življenje. 104. Profit« it n b ©o Ion (Krez in Solon). 91 e 11 it Ib o t te r: Postavodajavec-vca, ber ; dragotina-e, bte .(Jojlr barfeit; bogatija-e, bet Oletdjlum, @d)aj 5 ; germada-e, itt @t, fonbern ftelje auf »or bern grauen £auf)te. HiidjtS ift bem Oiingtinge gefaljrlic^er at§ ber SOJiigiggang ; benn ber Štuffig- gang, fagt ein altež ©pridjtoort, ift aHer Safter 'Infang. Stinber! geljordjet (feib geljorfam) euern Hettern, baf« tS eudj t»o(H (gut) ergetje auf Srben. 106. ©ofrateS (Sokrat). tHeiuttuorter: Vojska-e, bad jtriegeljeer; ber Atrieg; blager-blagra, bo« .§eii, bie aSBofHfaijtt. 3eiilt)6rier: Zdivj-Am, ati oerioitberu; jamem, jeti anfangen , beginnen; oskrun-im, iti fti(l»eil;etl, uerlejsen; vnamem, vneti entfJammen, entjutiben; denem, djati, tfntn, legen; napelj-ujem, evati anleitcn; spozn-am, ati t spoznAv-am, ati erfetmen. iPartitetu: Počez, flbertoarte; tačas, bmnalij. 137 Ob času nesrečne peloponeške vojske so mnogi Atenci zdiv¬ jali in jeli zlo razsajati. Med malim številom tistih, ki so staro poštenost čisto in neoskrunjeno ohranili, bil je tudi Sokrat, naj- modrejši mož tistih časov. Ves vnet za blagor atenske mladine, nabere si lepo število učencev ter jim brez plačila nauke modrosti razlaga. V neki ulici sreča mladenča, ime mu je bilo Ksenofont, dene berž palico počez, da ne more mimo, in mu reče: „Dragi mladeneč! povej mi, kje dobim moke?" — „Na tergu." — »Kje pa olja?" — „Tudi na tergu," odgovori mu mladeneč. „Kam pa je treba iti, da človek moder in dober postane ?" Mladeneč umolkne in ostermi. — „Hodi za menoj, jaz ti povem," reče Sokrat, in od tačas sta bila nerazločljiva prijatelja. — Tako si nabira mladenčev in je, sprehajaje se na tergu, pod lopami ali po vertih uči, pa kako ? S kratkimi vprašanji je napeljuje k spoznavanju najvaž¬ nejših resnic. Tako so se učili sami sebe in svoje dolžnosti spo¬ znavati. Tujec-jca, ter grembliiig; zdih-ujem, ovati, fcufjeii; peruta-e, bcr glugfl; drugič, drugače, anbera. 3. Dežela ljuba, kje ležiš, Ki jezik moj mi govoriš ? Kjer znanci moji še žive , Prijatli moji v grobih spe? Zdihujem, prašam vedno : kje ? Prijatli! k vam želi serce; Perut imeti si ždlim , Da k vam domu kot tič zletim. 108. ®eS Sat er 8 Ser mastni« (Očetevo sporočilo). flenntoorter: Gosposka-e, bie Dbrigftit; serce-a, bet SJiutlj; svčt-a, ber iRait); vesel, a, o fteubtg. 3 e i 11» o r 11 r: Potečem, teči f potek-am, ati ju (Siibe qtf)en ; zapust-im, iti t zapušč-am, ati jururfiaffetl ; ogn-em, iti se j- ogib-ljem, ati se meiben; jid? feni balten; goljuf-Am, ati triigeit , befrugelt; vtakn-em, iti se + vtik-am , . ati se fid) einmettgen, jidj einmifiben; premišlj-ujem, evati nadbftuuenj plaš-im , iti se ober strah biti ft^euen; vendar, jebod); kakor, ala ob. 107. £>er SBattberer (Popotnik). 1. Popotnik pridem čez goro, Od doma vzamem še slovo, In kamor se ok6 ozre, Povsod se mi nov svet odpre. Tud’ tukaj solnce gre okrog , Dolino vidim, hrib in log; Pa solnce naše bolj blišči In hrib naš lepše zeleni. 2. Tud’ tu cveto cvetličice , Po njih šutnd bučelice ; Pa naših rož je lepši cvet, Bučelic naših slajši med. Skoz mesta hodim in vasi, Povsod drugač se govori; Jaz tuj’c nikogar ne poznam In sred ljudi povsod sem sam. 138 £ieber ©ofm! metne $eit geljt ju Gšnbe unb id) merbe balb biefe S3BeIt berlaffen miiffen. Sef) laffe bid) bann allein in ber SHJelt juriicf, nto guter 9?at^ meljr mertfi ift alž @olb unb ©ilber. §cve: 33tetbe treu ber Dieligion beiner Sdter unb Ijalte bic^ fern con aOen ©treitigfeiten. ©djeue niemanben fo fefir alž bid) felfefi ; benn in unferem §erjen mofint ber 9tid)ter, ber nidjt triigt unb fid) nidjt triigen lafft. Serne gern »on anbern. Seljre nid)t anbere, fo (ange bu nidjt felbfl gelernt baft. @el)ord)e (fei geljorfam) ber Dbrigteit, fei freurtblicf) gegen jebermann unb mifcf;e bid) nidjt in frembe ©adjett. ©d)meid|le niemanbeut unb kffe aud) bir nidjt fdjmeidjeln. (S^re jebermann nad) feinern ©tanbe, f)ilf unb gib gerne, menn bu fannft. ©age nidjt allež , maž bu meifjt, aber mtffe immer, maž bu fjmdjf}. ®enfe oft an fieilige ®inge. ©orge fiir beineu Seib, jebod) nid)t fo, alž ob er beinc ©eete mdre. ©inne tdglidj nad) iiber Sob unb Sebeit unb fjabe (fei) ftetž eitten freubigen 3D?ut£) (2>{utf|ež). XXIX. Sjirccfffibtlttfl: 33 O m Sllter. Polnoleten, tna, o Oo(ijal)rig; dopoln-im, iti obet spoln-im, iti etfuf(ett; »oflenbeti , iitrudlegeu. A. Koliko si star? B. Kmalo mi bode petnajst let. A. Koliko let ima tvoj brat? B. Brat je šestnajsto leto do¬ polnil. A. Mislil bi, da mu jih je komaj štirnajst. Kdliko let je tvoji m&teri ? B. Mati so ravno o veliki noči v petdeseto leto stdpili. A. Toliko let se jim ne pozna, še prav mladi so videti. B. To je od tod, ker so bili vedno zdravi. A. Kterega leta so ti pa oče umerli ? B. V kratkem bode temu šest let, komej sem bil deveto leto spolnil. A. Kdliko let so imeli, ko so umerli ? B. Blizo ščstdeset. A. V kterem letu je pa tvoj starši brat ? B. On je že polnoleten; pred osmimi dnevi je štiri in dvajseto leto dopolnil. 2Bte alt bift bu ? Sd) merbe balb fiinfjefjn Safire. SEBie »iel Oa^re ja^tt bein 33ruber ? ®er 33ruber fiat baž fed^efinte 3atyr jurudgelegt. Sd) f)8tte gebad^t, bafž er faunt »ier* jefm Safire jaf)lt. 2Bie rdet Safre jiifilt betne 2Xfutter ? ®ie 9D?utter ift gerabe ju Oftern in baž fiinfjigfte Safir getreten. ©o niel Safire fennt man il;r nid)t an, fie fiefit nod) red)t jung auž. ®až fommt ba^er, meti fie irntner gefunb mar. Hit meldjem Safire ift benn bein 33ater geflorben ? SBalb mirb ež fedjž Safire fein; id) fiatte faum baž neunte -Safir juriicf* gelegt. SEBie alt mar er, alž er ftarb? Sftaljeju fedjjig Saf)re. On meldjem Safire ift benn bein alterer ®ruber? @r ift fdjott »oHjabrig; nor ad)t Sagen fiat er fein 24. Safir juriidgelegt. 139 A. Kterega leta je bil rojen? ! 3m metdjem -3af;re mar er geboren? B. Leta tisoč osemsto in štir- : 3nt Saljre 1840 am 15. -Stili. desetega, petnajstega (dne mesca) julija. (Uefirand) bes Sllfitfatibg. §. 63. ®er Slffufatib totrb inžbefonbere gefe^t: a) Set ben metflen iibergeljenben 3 e ittt>Brtern auf bie $wge: m e n ? ober tras? menn ber ©a§ affirntatit) ift; im fftegatinfatje rnirb ber 2 lffu= fotio mit bem Oenitin umtaufdjt, 3 . S. Očetov blagoslov otrokom hiše zida, materina kletev je pa razdira, be 8 Saterž ©egen baut beti ^in- bern §anfer, ber gtudj ber iOlutter aber retjjt fie nteber. b) Set ben Seitoiirterit, bie eitt SJtafj, ©etui d; t ober eine Slenge 6 ejeid>nen auf bie fjragen: trie »iel? toie m e it? trie tljener? m te B o d) ? mi e breitu. f. m., 3 . S. Tri ure daleč, brei ©tunben meit; dve leti star, jtoet -Saljre alt; štiri črevlje globoko, »ier ©djulj tief. c) 3 ur 91ngabe ber 3 e *t au f S™g c trunn? ober toie tange? toenn bem §auptmorte ein Seftimmungžtoort Doraučgetjt, 3 . S. Vso noč sem spal, id; 'tmbe bie ganje Uladjt gefdjtafen; lansko leto ober lanskega leta, im oorigen Satire; pretekli mesec ober preteklega mesca, im »erftof= fenen 9Jlonate. ©tet)t aber nor bem §aupteorte fein Seftiutmungžtoort, fo mufj bei ben Sffiodjentagen in ber (Sin^al)! v, in ber SietjaBl ob oorgeje^t toerbcn, 8 * S. V torek, am ®inftag; v petek, am Sreitag — ob torkih, ob petkih, an ®inftagen, an greitagen. — Sei g e t e r t a g e n ftetjt o, alS: o božiču, 3 U 2 Beif)nad;ten. d) Sei ben 3 e it lt) Brtern: imenovati, klicati (kličem), zvati (zo- vem), nennen; izvoliti, ermatjten; postdviti, einfegen, ernennen; imeti (imam), deržati (im), tjalten; čislati, fdmtjen u. bgt. mirb ein boppelter SlKufati« (beS Objefte« unb ^rdbifateS) gefe^t, 3 . S. To vas imenujejo Bistrico, btefe$ ®orf nennt man geiftrifj. 109. ® er m en f d) ti d; e torp er (Človeško truplo). Navelič-am, ati se uterbriefjig leetbeil; spunt-am, ati se ftdj cttpotett, oglas on, iti se ftd; ntelben, ftcb »er!tef)men laffeti; pri-ženem, gnati f pngapj-am, a i outreibeu; žvečem, žvekati, fauen; tres-em, ti se omah-ujem, o tronfcn, fdpoanfett; slab-im, eti fdjioad) toftbett. Udje človeškega trupla se naveličajo želodcu služiti in se spuntajo. „Zakaj bi težko delali" pravijo „in njemu pripravljali, on pa brez dela sladko vžival!" — Noge niso hotele vec nosi , roke ne delati, ne zobje žvekati; tudi nos ni hotel vohati. « J smo si vsi enaki, vsi hočemo vživati, vsi enako veselo žive 1. Pervi dan so bili vsi udje veseli in dobre volje. Luugi can ž e začnd slabeti, tretji dan obnemagovati, četerti. dan pa so Din ze tako slabi, da jim je bilo umreti. Celo truplo je oslabelo, oci so 140 vpadle, noge so omahovale, roke so se tresle, jezik se ni mogel več gibati v ustih. — Zdaj se oglasi glava: „ Dragi bratje in sestre! Sedaj vidite, kam ste prišli. Želodcu niste hoteli dajati, sedaj vam pa tudi on ne more pomagati.“ — „Res je to" — pravijo udje — „prav ima želodec, da nas k delu priganja, ker nas z vsem osker- buje, česar nam je potreba za življenje." In noge so spet nosile, roke spet delale, zobje spet žvekali: vsi udje so z veseljem slu¬ žili želodcu, od kterega jim dohaja moč in življenje. 110 . 33 o r 3 it g e bež iDIenfcfjen (Prednosti človeka). Otcnntočrtet: Prednost-i, bet 53orptg; hoja-e, ber ©ang; trolmoba-e, bic ®erti'efuug; pokončen, čna, o anfredjt; umetalen, Ina, o fmijllict); mil, a, o Itebltdb; droben, bna, o feitt; čeden, a, o nett. Selttoorter: Gospod-ujem, ov&ti fm. b. beljertfc^eH; zgrezn-em, iti se ftttfen; proti, gegen, trn (Berglese mit; opr&v-im, iti f opr&vlj-am, ati »erri^ten. ®er SOJenfd^ ift ba§ borjugficfjfte ©efdjbpf auf ber (Srbe. Ueberntomt fieljt bie groben Scrjilge fetneS ŠorperS. ®er SJlenfd) fiat eineit aufrccfjten ©ang. 0etn Sluge t|t gegen ben £>immel geric^tet (gettsenbet). @etn 2tntlit| ift IteMid; itnb erfjaben. 21He feine ©lieber ftnb jierlid) (fjiib)d)) unb fitiiftlid). SBefdje feine unb nette Sfrbeiten fann er mit feinen §anben »erričf>ten! Unter atten Sferen fiat nur er bie ©abe ber ©pvadje; tna§ ift ber fiifjefte ©efang beS ŠSogelS gegen bie ntenfdjfidje Stimme! Slber ber SDtenfd) fiat and) Šev» ftanb nnb Šernunft. SDurdj feinen ©eift beljevrfcfit er bie SBeft; felbft (fogar) ber ©ottfieit (©ott) ift er ČUjnftd) burd) feinen ©eift unb biefer ©eift ift unfierblid). $er menfc^tic^e Slbrper ftnft in ©taub unb ©ertoefung, ber ©eift aber lebt etoig. 111 . ®er Grante unb ber 3£r 31 (Bolnik in zdravnik). Laž (lež)-i, bie Stige; pot-im, iti se fdjtotjjen; m&r-am, am ftdj funtmcnt, teforgt fetn; k&j, ettoa 5 prikri-jem, ti f prikriv-am, ati »erl)eimlicbeit; po udih tergati; in beti ©itebern retjjen; od zgolj dobrot konec biti; rot tanter SGBoIObeftnbett p ©runbe gefien. Bolnika je vprašal zdravnik, kako mu je kaj bilo po noči. „Vso noč," odgovori mu ta, „sem se potil." — „To je že dobro," pravi zdravnik. Drugo jutro mu pove bolnik, da ga je vso noč merzlica tresla. „Nič ne maraj," reče mu zdravnik, „to je dobro." — Tretje jutro ga spet popraša zdravnik, kako je kaj spal. „Nič nisem spal," odgovori mu bolnik, „po vseh udih me je tergalo." — „Nič se ne boj," reče mit zdravnik, „to je prav dobro; zdaj bo¬ lezen slovo jemlje." — Ko zdravnik odide, pride prijatelj bolnika obiskat in ga popraša, kako se kaj počuti. „Tako’ dobro," reče mu bolnik, „da me bode od zgolj dobrot skoraj konec." Človeku posebno težko de, ako spozna, cla mu resnico pri¬ krivajo in ga z lažjo tolažijo. 141 112. 2>er ©reiSamitobtenbette (Umirajoči starček). Zveličanje-a, bie ©eligfeit; mež-im, ati bte Slugett gefdjloffett Jjaben; na- smej-em, ati se la^elti; spremžn-im, iti »trtnnubelu5 pervič, drugič, tretjič . . ., erftetiž, jireitenS, brittrnS . . . Pobožen starček je umiral. Njegovi otroci in vnuki so stali žalostni okoli smertne postelji. Zdi se jim, kakor bi bil zaspal. Mežal je in se trikrat sladko nasmejal. Ko spet spregleda, po- praša ga eden izmed sinov, zakaj se je trikrat nasmejal. Starček odgovori. Pervič je vse veselje mojega življenja mimo mene šlo in nasmejal sem se, kako ljudje take pene toliko cenijo. Drugič sem se spomnil vsega terpljenja v življenji in razveselil sem se, da je prišel čas, ko se mi bode ternje v rožice spremenilo. Tretji- krat sem pa na smert pomislil in nasmejal sem se, da se ljudje tako boje smerti, ki je le angelj božji, kteri nas pripelje iz solzne doline terpljenja v prebivališče večnega zveličanja. XXX. 3prtd)uliuitj): S Prevlečem, vleči, belegen; bijem, (»orn Hlulfe); stfsn-em, iti obet zatisnem, A. Dober dan, gospod! Kaj vam je? B. Sam ne vem, kaj mi je. A. Pokažite mi jezik. B. Jezik je precej prevlečen. A. . Keddj ste zboleli? B. Včeraj na večer sem se pre¬ hladil. _ A. Dajte mi roko; žila močno bije (utriplje). Kako stepo noči spali? B. Dobro — slabo — vso noč nisim očesa zatisnil. A. Ali ste se potili? B. Mraz me je prehajal povsem životu? A. Mar ste si tudi želodec ska¬ zili? B. Nekaj mastnega sem jedel. A. Danes ostanete v postelji. Zdravila, ki ga vam za¬ pišem, jemljite vsako drugo uro polno žličico (žlico). B. Tudi glava me boli (zobje me bole — kerč me terga). Som Sranfenbefudje. biti ober utnp-ljem, ati fdjlagett, ffopfeu , iti jubrflrten, fdjliefett (bas Sluge). ©uten ©ag, jperr! SBaS feljlt dtjuen ? Sdj ttjeijj fetbft nid)t, toaS mir fefjlt. Jjeigen ©te mir bie 3itnge. £>ie 3 un 9 e ift fictrl betegt. SBann finb ©ie erfranft? ©eftern abenbS ^abe id) mid) bedii^lt. Dteidjen ©ie mir bie ipanb; ber 'jMS ge()t ftart. 2Bie ^abeit ©ie bei ber 9fad)t gefc^tafen ? ©ut — fdjledjt — bic ganje Stadjt babe idj tein Sluge jugemadji (ju= gebriidt). jpaben ©ie gefdjroibt? ©S froftette rntd) ant ganjen Jtbrper. §aben ©ie fid) »ietteic^t aud) ben 9Wagen »erborben? (šttoaS f^etteS ^abe id) geneffen. )peute merben ©ie baS 23ett pten. Slon ber Slrjnei, bie id) 3b nen »er= fdjreibe, nečuten ©ie jebe jloeite ©tunbe eiiten Saffeeloffet (©fSloffet) bott. 3d) babe aud) fopffdjmerjen (3af)m fd)merjen, bett Jtranibf). 142 A. To bode kmalo prešlo. Jutri : ®a8 ttirb 6atb ticriibergeljen. 2kor= spet pridem pogledat, kako i gen tcmme idj toieber nacfyfe(jen, se imate (počutite). Z Bo- trie fte fid) befinben. Seben ©te gom! >roI)t! 113. ®ret greunbe (Trije prijatelji). Jpaujittočrter: Sodba-e, baž @eric^t; povelje-a, ber ©efeljl; mertvaška jama-e, baž ®rab; sodni stol-a, ber SftidUerftnbl; zatoženee-nca, ber Slngeftagte. Seittoorter: Zagov&rj-am, ati futftjredjeu, »erteibigen; obn&š-am, ati se ftd) feetragen; izprič-am, ati Betretfen; po krivem zatož-im, iti ungeredper šffieife anflageit; obdar-ujem, ovati befdjenfeti. © a r tif e [ n : Ne le — ampak tudi, ne samo — ampak tudi, ne samo — temuč tudi, ntdjt nur — fonbern and). Nekdo je imel tri prijatelje; dva je serčno ljubil, za tretjega pa nič ni kaj maral. Nekega dne dobi povelje, naj pride pred sodnika, ker je bil hudo, pa po krivem zatožen. „Kteri izmed vas," reče prijateljem, „pojde z menoj za pričo: hudo sem za¬ tožen in kralj se jezi?" — Pervi prijatelj se berž izgovarja, da ne utegne iti, ker imd preveliko opraviti. Drugi ga spremlja do vrat, tam pa se verne in odide, ker se sodnika zboji. Tretji pa, na kterega se je najmanj zanašal, ta je šel ž njim, je govoril in iz¬ pričal, da je zatoženec nedolžen, tako da ga ni sodnik le izpustil, ampak tudi obilno obdaroval. — Tri prijatelje ima človek na tem svetu. Kako se obndšajo na smertno uro, kedar sodnik na sodbo kliče! Denar, njegov najboljši prijatelj, ta ga pervi zapusti in ne gre ž njim še do mertvaške jame ne. Prijatelji in žlahta ga spremijo do nje in se vernejo vsak do svojega doma. Tretji prijatelj, na kterega človek v svojem življenji najmanj misli, so njegova dobra dela. Onč same gredo za njim do sodnega stola, in ga tam za¬ govarjajo ter mu usmiljenje izprosijo. 114. ®ie betrogene ^abfuc^t (Ukdnjena ldkomnost). •giaubttoorter: Glasnik-a, bet Jpetolb; najdenina, bet 5mber(of)n; ne- poštenje-a, bie tttirebltcbfeit. 3 ei tir S 1 1 e t: Vsijem, všiti eimtdl)en; naj-mem, eti altfneljmeti, bitigen; okličem, oklicati -J- oklic-ujem, ovati befannt maketi; popadem, popasti, etgreifeu; utčgn-em, iti se ftdj entjie^en; dolž-im, iti jetfjen; priseči, prisežem f prisčg-am, ati [dproten; dotaknem, dotekniti se, berufiren, anrttljten; ugan-em, iti entratfeln, burd)6li(fen; poterp-im, eti gebulbeit; svoje tčrd-im, iti baž ©ettitge 6e« baleten; po tem takem, bemnadj. V Sarajevu je neki Žid v mošnjo všite denarje izgubil. Najme glasnika in dd oklicati, da dobi tisti sto grošev najdenine, v ki te denarje nazaj prinese. Dokler še glasnik po ulicah pred Židom tako oklicuje, pride kmet, prinese mošnjo Židu rekoč: „Poglej tergovec, morebiti so to denarji, ki si je ti izgubil?" Žid se tega razveseli, popade mošnjo, odpre jo in začne denarje šteti: pa se 143 mu kmalo veselje v žalost oberne, ko pomisli, da mu je sto gro¬ šev najdenine pldčati, kakor je bil obljubil. Začne tedaj mis liti, kako bi se temu plačilu utegnil. Ko prešteje vse denarje, pravi kmetu: ,,Prijatelj! ti si že sam iz mošnje sto grošev vzel, ker jih je prej v njej osemsto bilo, zdaj jih je pa le sedemsto? Prav si storil, ker si se sam plačal. “ — Ubogega kmeta te besede hudo ra¬ nijo, ne zat6, ker mu Žid obljubljenih grošev p bičati noče, ampak ker ga tolikega nepoštenja dolži, da si jih je sAm iz mošnje vzel. On začne prisegati, da se denarjev ni doteknil in da jih je ravno tako prinesel, kakor jih je našel. Žid pa le zmeram svoje terdi. Gresta k sodniku na sodbo. Ko sta pred njim obadva prisegla: Žid, da je v mošnji osemsto grošev bilo, zdaj pa da jih je le sedemsto; kmet pa, da se denarjev ni doteknil, ampak da jih je tako prinesel, kakor jih je našel, tedaj je modri sodnik kmalo to reč uganil in tako-le razsodil: „Oba imata prav; ti Žid si osem¬ sto grošev izgubil, ti kmet v si jih pa le sedemsto našel, po tem takem teh denarjev nisi ti Žid izgubil, ampak kdo drugi. Zato vzemi ti kmet te denarje vse, in jih ne dajaj nobenemu, dokler se tebi tisti ne oglasi, kteri je le sedemsto grošev izgubil; ti Žid pa poterpi in čakaj, da se ti tisti oglasi, ki je osemsto grošev našel. 115. Ser befte ©d;a§ (Najboljši zaklad). Terta-e, bie €iebe; premoženje-a, baž SBerntogen; obud-im, iti ermuutmi; prigospodar-im, iti erloerbett; prekop-ljem, ati t prekop-ujem, ovati burdjgrabftl; zrahlj-Am, ati auflodern; bogato rod-im, iti grunte tragett. ©it 93ater fal), bafž ftdj it;m ber Sob nadeve unb baf« er fetnen jtoei Sbljnen feinett 31ermogen Ijinterlaffen fonne. (5r motite fie (2) ttenigftenž ned) einmat Bor feinem Sobe jumgleifje ermuntern unb fprad): „9J?eine (2) liebert ®ol)ne! aEe8, ma§ id; eud; in metnem £eben ermerten tonnte, biej? ato 'oerbet tljr (2) im SBeingarten ftnben." — 9Jad; biefen SBorfen ftarb er. ®ie ©oljne meinten, ed fei in bem SSeingarten ein ©cfjag Bergraben (baf8 'n bem te.); baljer burd;gruben fie benfelben nad; aHen ©eiten. Sen ©d)a§ fanben fie jtoar nid;t, bod; in ber aufgetocferten ©be Ijaben iljnen (2) bie Dieten reid;ltd;e griid;te getrogen. — Ser befte 6d;alJ ift ber Šleijj. XXXI. Sprf^ubnnfl: Som Skittagdeffen. NAdlega-e, bte Ungelegenfjfit; omizje-a, bas Safdjgerdtlje; odzvon-im, iti lauteii (baž Sautett »oftenben). A- Dvanajst je že odzvonilo, ali „ i je jtižina že gotova? ‘- e mizo pogernem, potem jo koj prinesem. Danes imamo goste, pogerni ffiizo na vertu v lopi. 3»BIf UI;r (tat e8 fdjon geidutet; ift baS Skittagšeffen fdjon fertig? Od; toerbe nur nod; ben Sifd; beden, batttt toerbe id; fogleicf; auftragen. £eute Ijaben mir @afte, bede ben Sifdj im @arten in ber £aube, 144 B. Prosim srebernega omizja in novih pertičev. A. Vzemi iz omarja, česar ti je treba za osem oseb; jaz grem, da gospode pokli¬ čem. B. Že prav, tudi po vina bodem v klet skočila. A. Gospodje! prosim, vsedite se, ! danes ste moji gostje. C. Prav radi, če vam nadlege ne delamo. A. Ali vam je mesena juha všeč ali postna ? C. Najrajši imamo mlečno (po¬ žgano) juho. A. Vzemite mesa in prikuhe. Tu je goveje, telečje, ovčje in svinjsko meso. C. Prosimo govedine s špinačo (s korenjem, z zeljem, z grahom, s podzemljicami). A. Morebiti vam pečena teletina (divjina, ribe) bolj ljubi? C. Ne moremo več, toliko smo že jedli. A. Na zdravje, gospodje ! Od) bitte um ba§ fitberne (Sfgjeug unb um neuc ©eroietten. 9?imm auS bcm Naften, ma§ bu fiir ad)t iPerfonen braudtft, id) gel)e bie $erren rufen. ©dmn rec^t, aud) 2Bein merbe id) [djnett au§ bem Keller polen. SDieine Iperren! id) bitte ipiap ju neumen; peute finb ©ie metne ®afle. ©epr gerne, menn mir Opnen feine llngetegen^eit bereiten. Oft Očiten gleifčp* ober 0aftenfuppe gefadig? 2lm liebften paben mir eine illiUdp ((Sinbrenn=)fupbe. 9?epmen ©ie gleifd) unb 3 u fP e 'f e - §ier ift 9iinb=, Šalb=, ©d)o;>g= unb ©dpmeinfleifcp. 2Bir bitten um Dčinbfteifd) mit ©pinat (2Jiopren, $raut, (Srbfen, (Srb' abfel). 23ielleid)t ift Opnen gebrateneS $ab berneš (SBilbbret, gifdje) jutrerren! SBUbitngSfilkn jur JBejeitJjintng bcr Stoffe unb SKittcl. §. 64. ©toffe unb SDfi11et (SBerfjettge) bejeidjnen: ača 6ejeid)net žBerfjeuge, feltener ©toffe, at$: igrati — igrača, bad ©pieljeug. otirati — otirača, baS $anbtud). kopati — kopača, bie §aue. piti —- pijača, bciS ©etranf. ava jeigt ouf ©toffe unb Sorriitpe, ald: kresati — kresava, ber gtmber. : svetiti — svečava, bie ŠBeleudjtung. kuriti—kui-java,ba§33rennpolj. | dišati — dišava ber ®uft. ec, cm befipanjeigenbe Seimbrter gefiigt, bejeicpnet gebrannte unb anbere gliiffigfeiten, alS: brinjev — brinjevec, 2Bad)pol= slivov — slivovec, ber Stioccig. bergeift. hruškov — hruškovec, ber 83ivm kafrov — kafro vec,Sntnbfergeift. rnoft. 145 ica, an SRenntoBrter gefugt, bejeic^net: a) .$ranfl)eiten, alb: merzel — merzlica, bab gieber; vroč — vročica, bab jjifcige gie&er; pluča — pldčnica, bie Sungenfudjt u. f. to. b) 2Baffer, ate: dež — dežčvniea, bab fRegentoaffer; potok — potočnica, bab Slacfjtoaffer; sneg •— snčžnica, bab ©djneetoaffer; kap — kapnica, bie Šraufe. c) oerfdjiebene @eratf)fdjaften unb Slorridjtungen, ate: roka — rokavica, ber $anbfdjufy; slama — slamnica, ber ©trop= fad; spoved — spovednica, ber 33eic^tftu^l; veter — veternica, bie žffiinbfafine; sol — solnica, bab ©aljfafj. d) 3a^len unb ffltiinjen, ate: leto — lčtnica, bie 3aljreb* ga^I; deset — desetica, ber Bel-iner. ilo (alo, elo, lo), an ben Sler&alftamm gefiigt, bejeidjnet SBerfjeuge nnb 2R i 11 el, burdj toeldje ettoab Ijeroorgebradjt toirb, ate: kermiti — kermilo, bab IRuber; mlatiti — mlatilo, bab ©refdjtoerfjeug; rezati — rezilo, bab ©djneibetoerfjeug; voziti — vozilo, bab ^a^rgeug; pisati — pisalo, bab ©djreifcetoerfjeug; gledati — ogledalo, ber Spiegel; mesti —- omelo, ber Šarttoifc|; sesti — sedlo, ber ©attel. ivo bejeidbnet bab SRateriale obet ben ©toff, tocraub ettoab ijt ober gemadjt toerben fann, ate: cesta — cestivo, bab ©trafjenmaterial; mldtiti — mlativo, bab ©etraibe jum $refdjen; rčzati — rezivo, ber ©toff, tooraud ettoab gefdjnifst toerben fann; voziti — vozivo, bab galjrgut; peči — pecivo, bab Sadtoerf. ina, an £>aupt= ober 33eitoorter gefiigt, bejeidmet: a) oerfdjiebene ©pradjen, ate: slovenski — slovenščina, bie flooenifdje ©pradje; nemški —nemščina, bie beutfdie @prad;e; ger- ški — gerščina, bie griec^ifdje ©pradje; latinski — latinščina, bie loteinifč^e ©pradje. b) ^leifdjgattungen unb §>aute ber £fyiere, ate: krava — krivina, bie Shdjljaut; tele — teletina, bab Salfibfleifdj — bie Salbbljaut; svinja—svinjina, bab ©djtoeinfleifd) — bie ©djtoeinbljaut. c) »erfc^iebene 3al)lungen unb 216 g ab e n, ate: brod — brodnina, bab gdprgelb; most — mostnina, mostovina, bie 33riirfeti= tnautlj; cesta — cestnina, cestovina, bie ©trapenmautf;; dan — dnina, bab Saggelb; deset — desetina, ber 3 e 0«ib. d) §oljgattungen unb ©toff e, alb: bukov — bukovina, bab 33ud;enIjol3; srebern — srebemina, bab ©ilber^eug; vosek — vbščevina, ber SBadjboorratlj. jek bejeidjnet bie Gšpfremente ber ££)iere, atb: krava — kravjek, ber Snljmift; golob —■ golobjek, ber Suu&enfoff); tiča — tičjek, ber 23ogelfotIj. @fo». ®pradt» «. UebungS&uch, 7. 10 146 oba Beaeidjnet bie ©ufcftcmj ober ben Snbegriff ber (Sigenfdjaften, afe: kisel — kisloba, bie faitre ©u&flanj; grenek — grenkoba, ber bem žSitfern itttooljnenbe @toff ; svitel — svitloba, ber Šidjtjioff, baS §eHe. 116. SDer SSauer (Kmet). Kos-im, iti maketi — košev-am, Ati, ju miljen bjlegen; brus-im, iti, fdjleifetl — brušev-am, ati ju fcf)letfen Jjflegen 5 otava-e, bač 9tad)Ijeu; tobak piih-am, ati Tabaf rau^en; žul-im, iti arbeiten, baf<5 man ©dpmelen befommt; vert-lm, eti breljen; ali — ali, al — al, enituebet — ober. M. Vilhar. 117. ®až § a n b lt> e r f (Rokodelstvo). Mesarica-e, ba« @dj(ad)tbeil; usnje-a, ba3 Sebet; sešljem, sešiti, jufammen* ttaljen; pod-pišem, pihati, cmfadjen. Po mestih in po tergih živi veliko rokodelcev, ki napravljajo človeku obleko in druge potrebne reči. Tkavec tkč platno, iz kterega dela šivilja srajce, rute in druge reči. Kroj do razreže sukno ali platno s škarjami in ga sešije s šivanko in nitjo, lika ga pa z likovnikom. Črevljar dela s šilom in dreto na kopitu iz usnja črevlje, šlebedre in čižtae. Kerznar dela kožuhe. Kovač v kovačnici podpiše ogenj z mehom, ki ga z nog6 goni in tako železo razbčli. Potlej ga vzame s klčščami iz ognja, položi ga na naklo in ga s kladvom kuje. Mizar skoblja deske s skoblom, lika je z ličnikom in dela table, mize in druge reči. Mlinar melje žito na kamnih. Pek peče iz moke kruh ali pogačo. MesOr kolje 147 z nožem ali mesarico živino. Voznik vpreže konja v voz, kočijo ali sani, poganja ga pa z bičem in vodi z vajetjo. Vozu z enim kolesom pravimo samokolnica, z dvema kolesoma pa gare. Go¬ spoda se vozi v kočijah, kmetje pa na kolah. 118. ©er @arten = unb 5 e I b b a u (Vertnarstvo in poljedelstvo). Cepič-a, baž tpfrobfrnž; deblo-a, ber @tamm; poreslo-a, ba» ®arben6anb; snop-a, fcie Oarte; otep-a, ein ©mit ©trot); žito-a, bas .Stoni; kopiea-e, bet Steber; cčp~im, iti impfeu; vprežem, vpreči (vpregel, gla, o) tinfbaiiiten; za¬ vlečem, zavleči (vlekel, kla, o) fiiieggett; očist-im, iti retnigen; pogr&b-im, iti jUfatnnteittf^en; spr&v-im, iti britigen, jufammenbnngen; zapelj-em, ati einfufiren. ©ie erfie unb bie altefte 9?al)rung be« Sltenfdjen t»aren bie 3?riidjte ber ©rbe. ®eSt»egen t»ar bie erfie Slrbeit Šibam« ber ©artenbau. ©er ©iirtner im iPftanjgarlen burdjgrabt mit bem ©rabfdjeit ober mtt bcm ©paten bie Srbe um unb faet ben ©amen »ber fejst bie iPflanjen auf bie ©eete. -dm Saumgarten pflan^t er Saume unb impfet bie ^5ropfreifer auf bie ©tamme. — ©er Slderžmann fpannt beu ©djfen »or ben iPflug unb pflttgt bie Srbe mit ber ipflugfdjarr unb bem iPflugeifen. 9It«bann faet er ben ©amen unb egget ifyn mit ber Grgge ein. ©ie ©djnitter fdjnetben ba§ reife ©etraibe mit ber ©tdjel unb binben e« mit bem ©arbeubanbe in ©arben. ©er ®refd)er brifd^t mit bem ©refd)flegel ba« Sorn auf ber ©enne, reiniget eS »on ber ©preu unb bringt e« in ©ade. — ©er 2KaI)er maljet anf ber SBiefe ba« ©ra« mit ber ©enfe, redfet e« mit bem ^edjen jnfammen, bringt e« mit ber §eugabet in ©č^ober unb fiiljrt e« in bie ©djeune. 119. ©ie ©la»en (Slovani, Sloveni). Drušnja-e, bie ©efe((fd)aft; sv6boda-e, bie greiljtit; krotek-tka, o fanff; sprejmem, sprejeti, aufneljmen; premdrem, premoči (premogel, gla, o) »mnoge«; kupč-ujem, evati £anbet treiben. Slovani so bili od nekdaj pobožni in pošteni, delavni in pridni, krotki in pohlevni ter so ljubili drušnjo, petje in nedolžno veselje. Svoje starše ljudi so visoko spoštovali in lepo skerbeli za bolnike in siromake. Vsak, ki je prišel k njim, znanec ali tujec, vsak je bil gostoljubno sprejet; kar je hiša premogla jedi in pijače, vse mu je bilo na ponudbo. Kamor so prišli tihi in mirni Slovani — piše preslavni nemški pisatelj Herder — povsčd so z veselim sercem polje obdelovali, radi hleve polne živine in omarje polne žita imeli, in s tern, kar jim je zemlja ali pridnost donašala, na svoj dobiček kupčevali. Po nekterih krajih so rudo kopali, znali jo topiti in kovati, sol narčjali, platno tkali, med kuhali, sado- nosno drevje sadili, godce radi imeli in po domače veselo živeli. Bili so tudi usmiljeni, so druge ljudi radi gostovali in ljubili svb- bodo svoje dežele. 10 * 148 XXXII. Spredjfibmtg: Laško pšeno-a, bet 9tei|j; laški, a, A. Grospčd! večerja je na mizi. B, Prav, prav; pokliči tudi go- sp6 in otroke. A. Ali bode naš gost tudi domd večerjal? B. Nicoj ne; njegov prijatelj ga je na večerjo povabil. A. Ali vam smem vina ali ola prinesti? B. Se ve da, kakor vsak večer. A. Kdkošnega naj vam prinesem, štajerskega ali ldškega? B. Najrajši bi ogerskega, če ga imajo v bližnji gostivnici. A. Ali želite belega ali černega (rudečega) ? B. Prinesi mi belega, černi mi ne ljubi (se mi ne prilega). A. Ali želite pečenke najpred, in potlej piščeta z laškim pše- nom? B. To je vse eno ; kar je prej gotovo, to naj pride po- prčd. 25 o m 9I6enbeffen. o t»alif<$; ogerski, a, o Uttgarifdj. §err! baž 3tbenbeffen ift ant Sifcfje. ©djon redjt; rufe audj bte fjirau itnb bte $inber. SBirb unfer ®aft and) ju §aufe fpeifen? §eute nit^t; e8 t>at il)n fein Sfreunb jum 2I6enbeffett eingelaben. ®arf ičf; Oljnen SBeitt ober 33ier bringen ? greilid), tete an jebem Slbenbe. SHSaž fiir einen SBein foti id) 31)nen bringen, einen fteirifdjen ober tea* Itfč^en ? Wm liebften tjatte tet) einen mtgarifdjen, teenn er im naljen ®ajl|aufe ju befomtnen ift. 2Biittfd)en ©ie einen teeifjen ober fdjtearjen (rotljen)? SBringe mir einen teeifjen, ber fdjtearje fd)liigt mir nič^t gut an. SBiinfdjen ©ie bett kraten juerft, unb bann bie SBatflptlmdjen mit Steijj? ®a§ ift atteS einS; nsaž friiljer fertig ift, ba8 fotl juerft aufgetragen teerben. V. 2Bortergr«^c: Sas CptcrrctcO. a) ®ertl)ierifd)e£brper. Gobec-bca, bit ©djttattje. rivec-vca, bet Sfiuffel. rog-a (u), ba« £ortt. kljun-a, bet ©djnabel. podbradek-dka, bet Sappen. griva-e, bte 5BdI)ite. goltanec-nca, ber ©d)imib. žrelo-a, bet tkalen, želo-a, bet ©tadjel. šop-a, ltopa-e grebdn-a f b ' •ffatttnt. peruta, porot- 1 g nica-e, krilo-af ® a haba-e, bet gitlig. opersje-a, bet SSrnflfajleit. gerba-e, bet epocfet. zadek-dka, bet £iniertl)eil. rep-a, b. ©cfjntetf, ©(butanj, kopito-a, bet JQuf. parkelj-klja, bte tblfltte. mehiir-rja, bie SBlafe. mavha-e, bet ©eutel. plavnta-e, bie gtoffe. plitva, škerga-e, b. Ifiente. lovka-e, bet gangartn. ostroga-e, bet ©pom. ščip&vniea-e, bie ©(bere. igla-e, bodec-dca, b.©iailb. koščica-e, bas 53etm$en. žleza-e, bet @$leim. sok-a, bet ©aft. tipalnik-a, bas gufjlljorn. slouokdst-i, bas (Slfenbein. loj-a, baS Hnfc^litt. salo-a, bas gett. slanina-e, bet ©perf. mast-f, baS gett. ŽivAl-i, baS %f)i er. živina-e, baS 33ielj. zv4r-i, bas trilbe £f)ier. zverina-e, ttiiibe $i)iere. divjina-e, baS Sffiilb. govedina- e, baS JHinbPiel). dr6bnica-e, baS Jbleittsiel). dojivka-e, bas ©dugetfjier. govedo-a, baS fltinb. živinče-ta, baS Xf)itr. konj-a, bas *Pfetb. kobila-e, bie ©tutfe. žrebec-bca, bet jjeugfl. žrebe-ta, baS gutteit. osel-sla, bet Sfel. oslica-e, bie Sfelin. mezeg-zga, bet ffllattlefel. vol-a, bet £)d)S. bik-a, bet ©fiet. krava-e, bie .(tuji. tele-ta, baS Jtalb. oven-vna, bet SBibber. ovca-e, bas @d)af. jagnje-ta, baS £amm. kozel-zla, bet fflocf. koza-e, bie Siege. kozle-ta, baS SicEMn. svinja-e, baS ©djtoein. prase-ta, baS getlel. pes-psa, bet £unb. I mašža, maSooba-e, b. gett, mleko-a, bie 9Jiitd). kri-kervi, baS SJiut. rogovi-rogov (pl.) b. ©efteif). krača-e, bet ©djittfett. meso-a, baS gteifd). dlaka-e, bie J&aare. med-a, sterd-i, bet Jpouig. vosek-ska, baS 2Ba ^ scene-ta, $ « maček-eka, bet Jtatter. mačka-e, bie Jta|e. maže-ta, baS Jtdgd)eil. miš-i, bie 5Raus. podgana-e, bie Otatte. kunec-nca, baS .(tanindbett. zajec-jca, bet §afe. lisioa-e, bet gud)S. serna-e, baS Štet), sernjak-a, bet tJtejbocf. jelen-a, bet §itfd). košuta-e, bie epitfd)ful). sedl&n-a, / baS severni jelen-a, (9temitt)iet. divja koza-e, bie @dmfe. divji kozel-zla, b. ©teinboef. jazbec-a, bet ®ad)S. jež-a, bet Sgel. veverica-e, b. (Si(pf;ontcEleii. kert-a, bet 3Rau[tMtrf. lžsica-c, baS SBiefei. dihur-rja, bet 3itiS. kuna-e, bet SRarber. polh-a, bet @iebenf($idf»t. bober-bra, bet 33ieber. sobol-a, bet Sofcei. medved-a, bet Sar. volk-a, bet SDolf. vidra-e, bie gif<§ottet. popelica-e, baS hermelin, skrieek, bet ejjamfler. marm6tica-e,b.2RutmeftI)ter. ris-a, bet £ud)S. slon-a, bet ©tefant. nosor<5g-a, baS 9laSt)orit. tur-a, bet Sliterod)S. bivol-a, bet ffluffel. los-a, bas Sterni. m.IoUn a I SolDC. 01 oslan-aj j tiger-gra, bet ttieger. leop&rd-a, bet Seoparb. pardosdm-a, bet 'Patltfjer. risa, hiena-e, bie tgpdne. žirafa-e, bie Oiraffe. SS? gacela-e, bie ®ajefie. <5pica-e, bet Slffe. lama-e, baS Sama. truma-e, i tropa-e, > bie @d)ar. kerdelo-a, ) creda-e, bie $erbe. roj-a, bet ©djmarnt. c) 35 o g e I. Perutnina-e, bas ©efllugel. "iparica-e, j b ' ^ al,bs °9 f( - pevka-e, bet ©inguoget. petelin-a, bet .jjafm. koMif-i, j bit ® cm,e ' | pišže-ta, baS $ut)tt. gos-i, bie @atts. gosjAk-a, bet ©dtiferidj- raca-e, bie Slente. raeman-a, bet Slelitetid). pura, kavra-e, b. itruifjemte. purman-a, bet Srutfjatjtt, ( gol6b-a, bie Siaube. golobica-e, baS SBeibi^eti. gerlica-e, bie lutteifaube. pav-a, ber !})fait. fazAn-a, ber gafan. lastovioa-e, IAstpvka-"e, ) b ' e 150 pliska-e, ) bie 23ad )s pastarička-e, 5 jlelje. slavec-vca, bte (Radjtigafl. kos-a, bie Slntfel. drozeg-zga, bte ®roffel. pegam-a, ber ©eibettfdjtoattj. konoplišica-e, b. §anflitig. detal-a, bet @ped)t. žolna-e, bet ©djroarjfpe^t. pivka-e, bet ©runfpec^t. plezAr-rja, bet Sattmldufer. senica-e, bie SKeife. berglez-a, bte ©pedjfmeife. stemAd-a, bet Slntmcr. kanaree-rca, bet .Rattatiett* »ogel. pApiga-e, ber l|3apagei. penica-e, bte ©račmitcfe. tAščica-e, baž SRolljfel mAtica-e, bte Honigiit. trot-a, bie Srojme. delavka-e, bie Šlrbeitčbietie. čmerlj-a, bte it m m tl. osa-e, bie SBefpe. seršen-a, bie ^>ornig. mravlja-e, bie Slmeife. rosica-e, bte tottjt Slmetfe. muha-e, bie Sliege. obAd-a, bie ©remsjliege. breneelj-na, b. Cdjfettbtemfe. komAr-rja, bie @elfe. kobilica-e, bie .§eitfd)tecle. muren-rna, bie gelbgtifle. čriček, čerček-čka, bie ®t= fabe. šurek-rka, b. Hu^ettft^abe. gosenica-e, bie SRattpe. 151 kresnica-e, baS 3o^aitnt«s tourmdjen. pol6nica-e, bet graltett-- fdfer. bolha-e, bet glol). steniea-e, bie Sffiattje. uš-f, bte Salte, klop-a, bie jjecfe. glista-e, b. ©tttgetoeibettmtiit. trakulja-e, b. SBanbtourm. pijavka-e, bet SBIutegel. polž-a, bte ©djttetfe. školjka-e, bte $?ltfdjc(. ostriga-e, bte Žlufter. bisernica-e, bte s )]etlmufci)el. močelka-e, bad 3ttfuf!ott«= tf;ierd)eit. domke, a f , pitoni, a, o | 5 al ? m - divji, a, e luilb. dereč, a, e reifjcttb. roparski, a, o rdtlbertfd). strupen, a, o giftig. grozoviten, tna, ograufam. požrešen, šna, o gefrafig. kervoločen, čna, o^ UuU kerviželjen, ljna, o(bur|ltg. zvit, prekanjen, a, o titcfifdj. premeden, a, o fdjlait. vjedljiv, a, o bifftg. prederzen, zna, o ftedj. štirinogat, a, o merfufjtg. f) (Stgertfcfjaften krilat, a, o gejiugelt. pčrnat, a, o geftebert. kosmat, a, o befiaart. progast, a, o gejlreift. bodeč, a, e ) » ternjev, a, o { ^ e,I 9- kodrast, a, o gefrmtfl. rogovilast, a, o jttcfig. gibčen, čna, o fliltF. uren, rna, o j fturti berz, a, o | - J hiter tra, o ( f(ft nagel, gla, o\ košat, a, o bufdjig. ognjčn, a, o feitrig. j isker, kra, o feitrig. ! udkn, a, o aj}ig. Na zemlji, v zraku in v vodi stanuje brezštevilna množina mnogoverstnih živali. Zemlja redi obilico štirinogatih živali, po zraku se poginjajo trume pisanih tičev in neštevilni roji žuželek, po vodi šviga neizmčrna mnčžica gibčnih rib in ribic. Vsaka de¬ žela imi svoje živalstvo. Kak6 različne so živali vročih dežel od živali merzlih krajev! Kdo še ni slišal o slonu, nosorogu, kameli, o žirafi, levu, tigru, o tiču noju, o krokodilu in velikanski kači ? Kdo še ni bral, kako so ondi gozdi polni gibčnih opic in pisanih, šundravih papig, kak6 ferče po zraku najlepši in naj¬ manjši tiči kolibri kakor žlahtni kamni v polni solnčni bliščobi, in kak6 stisčč in tisčč pisanimi žuželkami vred švigajo po zraku spre- lepi veliki metulji! Kdo pa zraven tudi ni zvedel, da stanujejo v teh deželah tudi divje, kervoločne in strupene živali in kak6 gosti roji pikajočih mušic časih celo žarko solnce zatemne. — Merzli kraji pa nimajo toliko in tako mnogoverstnih živali in vendar so nektere samo v teh krajih doma, kakor sobol in hermelin, ki da- 153 a 'o dragoceno kožuhovino, potem severni jelen, beli medvedi, nji, kiti in še mnogo drugih. Tudi pri nas se vidi, da niso po vseh krajih enake živali: na naših snežnikih žive druge živali ko po ravninah in polji, celo posamezne reke in manjši okraji imajo posebne živali, 121. Stiifclidjfeit ber Sljiere (Koristnost živali). Ježa-e, bas tReiten; lastnina-e, ta« ©genhtm; večidel, groflcntljettJ. Živali so človeku jako koristne. Nektere mu služijo za ježo ali vožnjo, druge za lov; nektere mu varujejo lastnino in življe¬ nje, druge mu pokončavajo škodljive živali ali ga razveseljujejo pri delu. Od večih dobiva že, dokler so še žive, mnogo korist¬ nih reči, kakor: mleko, jajca, vosek in med, volno, perje itd.; večidel so mu pa mertve še bolj koristne. Skoraj je ni stvarce na njih telesu, da ne bi bila za rabo. Najkoristniša m najpotrčb- niša je goveja živina, med ktero štejemo bike, vole, krave in teleta. Vol vleče plug, vozi o žetvi pridelke domu in gnoji nam njive. Govedo daje najzdravejše mes6, krava najtečnejše mleko, z govejo tolščo si razsvitljujemo noč. Kožo goveje živine nosimo na nogah, s kostmi si češemo lase, s kervjo si čistimo sladkor. Koristna domača živina je konj, ki nam vozi naše blago in naše pridelke od kraja do kraja, in svinja, ki nam daje meso, slanino, salo in druge potrebne reči; enako potrebna je tudi drobnica, med ktero štejemo ovce in koze. Koristna domača živina so tudi vel- bldd, slon in sedlon, ki je imajo v vročih in merzlih krajih na¬ mesto našega konja. Živina je pravi bMgoslov za človeštvo. 122. ®te ©iiugetljiere (Dojivke). 9tetlnt»ottet: Tovor-a, bie fiaft; masten, tna, o fett (». vkusen, sna, o toot)lfdjmecfenb; v ličen, ena, o fetn (». SBaaren). B e i tlu o r t e t: Čuv-am, ati bttoadjeir, donAS-am, ati Brittgett ; gnoj-im, iti bungen. ®ie ©augetfiicre Bringen bem SOtenfdjen ben groften Stufcen. fraftige Stinb jiefjt ben SEBagen unb ben EPflug; eS giBt itnž iDtitdj, Sutter nnb £afe, biingt unfere f^etber unb SEBiefen unb niigt nnS audj nad) feinent ®obe mit feinem fjletfč^e, Unf^litt unb feiner $aut. ebte StofS bient (ift) jum Steiten unb jjaljren, baS ©djaf licfert un« bie marme 9BoCe, bie 3iege bie fette SUČitd^. ®a§ phunpe ©<$t»ein niifct unš burdj fein ftteifdj unb feine Sorften. ®er treue £mnb Betoadjt ba8 §au8, bie liftige tafee fangt SDtaufe unb Statten. ®er geniigfame Šfei tragt fc^bnere Saften. 21udj bie ©Ijiere be$ SBaibež finb »on grojjem Sluten. ®ie £irfdje unb Stelje geBen un3 lootdfdjmecfenbeS gteifdj unb ftfione ©etoeilje. ®er §afe iiefert aujjer bem gieifdje $aare ju feinen £>iiten. ®er liftige Sudjš, ber piumfje Sar, ber SDtarber unb anbere ®f)iere liefern un$ t»arme$ $el}= toerf; oljne Stufeen ift tein ®Ijier auf Srben, 154 123. ®až n>ilbe ^ferb (Divji konj). 'JI(tul: uub 3e 1 1»cr 11 r: Pervoten, tna, o urfprunglic^j klat-im, iti se, Ijeritmjlretfen; zamerzn-em, iti gefriereu; zbol-im, eti erfranfetl; ozdriv-im, iti f ozdrAvIj-am, ati furteten, Ijetlen. $attifellt: Dan danes oker današnji dan, jjeutigeb £agež; dokaj, geitug, redjt »tel; malo kedaj, felten. Pervotna domovina naših konj je Azija. Po velikih puščavah mongolskih, okoli aralskega jezera, po kitajskih stepah in v južni Sibiriji klati se še dan danes dokaj divjih konj. —Divji konj ima bolj debelo glavo ko domači; ušesa so mu dolga, oči posebno žive; grivo ima kratko in kodrasto, dlako po životu dolgo in redko; repa je kratkega; vsi divji konji so po barvi sivi kakor miš. — Divji konj je silno boječ in dvakrat hitrejši od domačega. Naj¬ rajši so divji konji po prostih planjavah, kjer je dosti paše in tudi vode ne primanjkuje. Po letu se radi kopljejo. Slabemu vremenu, viharjem in dežju se umikajo v gozde pod košato drevje; gozdi in pečine so tudi po zimi njih hlev. Njih kerma je listje, ki je z drevja padlo in se jeseni posušilo; sneg pa je njih pijača, ko zamerznejo potoki in studenci. Bolni so malo kedaj; če pa zbole, ozdravlja je sama natora. 125. ®eS GšfelS ©djatten (Oslova senca). 91 e tt n to o r t e t .* Pravda-e, ber ijJtojefž, bcr 9b(§tčfkeit; plan, a, o eben. Seitteorter: Najinem, najeti, miefljen, b nujen; poč-ijem, iti attčtafteti; ustAv-im, iti anfjatten; pričk-am, ati se jtreitett; prAvd-am, ati se, iJSrojefž fufjren; privoš-im, iti vcrgottnen; doženem, dognati, ju @nbe bringen , fc^lidjten. Kupec (tergovec) najme osla na kmetih, da mu blago v bliž¬ nje mesto nese; bilo je pa po letu ob veliki vročini in suši. Oslu tedaj naloži blago, in za njim gresta kupec in oslov gospo¬ dar. Ker je pa cesta po planem in skoz njive peljala, kupec osla enmalo ustavi in leže v njegovo senco, da bi se ohladil in počil. Gospodar mu pa tega ne privoši; vstati mu reče in osla gnati, kamor je ž njim namenjen. — „Najeto živinče", pravi uni „smem goniti ali ga stati pustiti, kakor jaz hočem“. — Gospodar mu odgovori, da nima pravice do oslove sence, ker je le osla na¬ jel, ne pa njegove sence; in tako se prepirata in pričkata; verh vsega tega se tožita in pravdata zavoljo oslove sence in ta pravda še dan današnji ni dognana. Za kar se velikrat prepirajo in pravdajo, to ni dosti več vredno, ko oslova senca. 125. ®ie ©org e fiir bie ®l>iere (Skerb za živali). Stenntočcter: Previdnost-i, bie aiorfefjuttg; zasledovavec-vca, bet Serfciger; vid-a, baž @ejt(t)t; sluh-a, bag ©eljčr; bister, tra, o fdjarf (o. @eftct)t)j tanek, nka, e fein 0.’. ®et)čr}; beg-a, bie gludjt. 155 Seitivortev: Zapaz>im, iti Bemerfett, erfpatjeit; brdn-im, iti serteibigen, fd?u£ett; oskerb-im, eti beforgen , »erletljen; umakn-em, iti se -j- umik-am, ati se ftd} entpeljen. ®te gottlidje SSorfe£>ung gab jebern SIjiere bie rtot^igen 2Berfgeuge unb 9Saffen, mit toetc^en e8 fidj feine ikaljrung fud^t obet fid> gegett feinegeinbe oerteibiget. ©ie gab bem Stefanten ben 9?uffet, bem 3?tnb bie iporner, bent i)3ferbe bie ftarfen $ufen, bem fpunbe bie fcfjarfen galjne, ber Safce bie fpigigen Uraden, bem §trfd)e bie fc^neHett Saufe (gitfje), bem tBoget ben ftarfen ©c^nabel £>od) in ber Suft erfpaljt (bemerft) bie §>enne iljren geinb unb ruft bie fpiifjndjen unter iEjre gliigel. @inige ©Ijiere fd^ii^en ftč^ mit iijren §>ornern ober mit ben 3a!jnen, anbern eerliet; bie giitige DTatnr etn fdjarfeS ©efidjt ober ein feine§ @efmr, mieber anbern gab fie ljurtige 93eine (tjfifje), bafž fie fid) burd) fd)neUe §(ud)t iljren SBerfolgern entjieljen. teinent ®l)iere, meber bem fteinften nod) bem grbften, fefjien bie notl;igen Organe ju feiner Gšrljaltung (= bafž e§ fid) erljatte). XXXIII. 3prcd)nbttng: Som © d)lafenget)en. Solneni vzhod-a, bet ©oiutetiaufgattg; dremota-e, zaspanec-nca, bet @d)lummer. A. Kam greste? B. Grem leč (ležat); dremota (zaspanec) me nahaja (grudi). A. Ali hodite vselej tako zgodaj spat? B. O ne, samo nicoj; snoči sem še le o polnoči legel. A. Ali vam posvetim? B. Prosim, vzemite svečo in utri- njalec, da mi iz rok ne pade. A. Kdo vam suknjo slači in škornje sezuva? B. Moj sluga, nicoj ga pa ni doma. A. Ali vam morem še v čem postreči ? B. Luč mi je ugasnila; drugo svečo mi prižgite. A. Saj imam klinčke pri sebi. B. Prosim, zbudite me zajtro ob štirih , da solnčnega vzhoda ne zaležim. A. Zgodilo se bode, kakor želite. ; SBoljin geljen ©ie? Od) gelje fdjlafen; idjfange an fd)Iaf= rig ju merben. $flegen ©ie jebergeit fo friit) fdjtafen 3« 3^en? O nein, nur Ijeutc; geftern bin id) erft um Skitternadjt ju 33ette ge-- gangen. ©oll id) -dfmen leudjten? 3d> bitte, neumen ©ie bie terje unb bie £id)tpu|e, bafb fie mir nidjt entfahe. 933er pflegt Afjnen ben 31od unb bie ©tiefet audjujieljen? 21?ein S)iener, tieute ift er aber nidp ju §aufe. tann id) dljnen nod) in etmaS einen ©ienft leiften ? ®a§ Sid)t erfofd) mir; jiinben ©ie mir eine anbere $erje an. 3d) Ijabe gerabe bie giinbljoljdjert bei mir. 5d) bitte, meden ©ie ntid) morgen um toier Ut)r, bamit id) ben ©on= nenaufgang nid)t oerfdblafe. (Sb fcH gefct)e^en, mie ©ie miinfdjen. 156 126. 2>ctŠ Samec! (Velblod). Utenniočrter: Kupčija-e, ber kropiva-e, bie 9!effet; osAt-a, bfe Sifiel; osoren, rna, o raufj; pust, a, o faftlo«; ondoten, tna, o bortig. Beiftootter: LAjš-am, ati erlei($tetn; zastanem, zastati, in ©totfen geratljen; pogrezn-em, iti se »ctftltfctl; ohrom-fm, eti [af)m hierbett. Največa dobrota toplih krajev je velblod ali kamela. Ne¬ izmerne peščene planjave, ki se razprostirajo med Azijo in Afriko, ločile bi ondotne prebivavce, kakor nas Evropejce loči atlantiško morje od Amerike, vsa kupčija bi zastala ali bi bila nemogoča: ko bi ne bila božja previdnost tem krajem podelila velblčda. —- Mislimo si lepega ardbskega konja, kako kmalo bi se pogreznil v valovih peščenega morja in bi poginil! Kopita bi se mu raz¬ pokala in noge ohromele. Velblod pa imd na podplatih kos mesa, ki je z debelo kožo obdan. Ta mesnata in vendar ne preobčut¬ ljiva noga mu lajša hojo po pesku. — Velblčd za sč le malo po¬ trebuje, s kropivami in osatom je zadovoljen, pa lahko dvanajst centov nosi in na dan pride po dvanajst milj daleč. Velblodov! gerbi ste sedlo sami ob sebi. Velblod je sedem — osem črevljev visok, tedaj viši ko največi konj. Modri stvarnik mu je dal terde ustnice, da ga osorne kropive in pusti osat ne bodč. Velblčd lahko 24 ur strada; še več pa je vredna velblodova lastnost, da v najhujši vročini osem ali še več dni lahko žejo terpi. 127. ®er 335oIf unb ba8 Samra (Volk in jagnje). Opravlj-am, ati f^mafjen, Befdjimbfen; razserd-im, iti etjutnen; kal-im, iti obet mot-im, iti triiBen; obvelj-Am, ati ©eltung erijalten, gelingen. Volk gre k studencu pit in zagleda jagnje, ktero veliko niže od njega pije. Naglo se volk zadere nad njim rekoč: „Zakaj mi vodo kališ ?" — „Kako že to, ljubi volk!" odgovori ubogo jagnje, „jaz pijem spodej, ti pa zgorej; saj ne teče voda v breg!" — Volk se razserdi ter pravi: „Zdaj je ravno pol leta, kar si me ti opravljalo". — „Kako!" odgovori jagnje, „takrat me še ni bilo na svetu". — „Bil je pa tvoj oče ah tvoja mati" zavpije volk in razterga nedolžno jagnje. Močnejšemu vselej obvelja, ne prepiraj se ž njim. 128. ®ie @djafe unb ber £unb (Ovce in pes). SJtenntoorter: Zasluga-e, baž SJerbienfi; strežba-e, bie 5J?fIege; Aboten, tna, o tijoricbt. 3fttluortec: Ravn-Am, ati ftanbeltl; del-im, iti ttjftlen; vživ-am, ati ge? nief en; vAr-ujem, ovati Befdjiiljen; pas-em, ti se Kriten; sprevid-irn, iti einfeljcn; ukradem, ukrasti (Jelen, (jeimliefi banontragen. 2118 bie SC^iere nod) rebeten, fprad) etneS SLageS etn ©djaf ju feinent §errn: „®u fjanbelft tcunberbar, baf$ bu unž, bie »ir bir SSJotle, Samrner 15? unb Sčiife Itefern, ntč^tS gifcjt, mir fctfcft muffen un8 Slaljrnng fndjen; mit bem £>unbe aber, ber bir nid^tS gibt, fogar bie ©peife t^eilft, bie bu felfeft geniefjeft". Ser £unb aber b^te biefe SEBorte unb fprad): „£anbeit ber §err nidjt mit 9?ed^t fo? 3d) bin e«, ber eud) beftbagt, bamit il)r nidjt »on ben SDfenfdjen ^eimlidb> meggetragen ober »on ben SBolfen jerriffen t»er= bet (2lfti»); menn id) eud) nic^t bemadjen toiirbe, ibnnfet ibr toegen ber »ieten ©efaljren nid^t einmat rubig toeiben". — 2118 biejj bie ©djafe Ijbrten, faben fie ein, baf$ ber §nnb einer beffern 9?al)rung unb $flege toert ift. Sen tbbridjten Sdiafen ift berfenige aljnlid), toeldjer nur feine eigenen gnten SBerfe fie^t, bie Šerbienfte onberer aber nic^t iennen mili. 129. Ste 95 o g e I (Tiče). Čuv&j-a, ber SBad^tec; red-im, iti se ft&ilfsntittel; vzrok-a, bie Utfad)e. SeittoStlet: Lot-im, iti se ftcfi benta^ligen, ergreifen; zavem, zavedeti se, ftcb jured)t futben. Ko izgublja jeseni natora svojo lepoto, ko mine cvetlica za cvetlico, ko pade list za listom, začno se zbirati po. ledinah in zvonikih tičja kerdela. Ko tropa za tropo odleti v bolj milo pod¬ nebje, lotijo se človeka, skor bi rekel, otožni občutki. Od golih sternišč povzdignje oči do urnih popotnikov, z očmi je spremlja tako dolgo, da spl&vajo po zraku. In ko je ok6 več ne najde, še 158 v mislih je ž njimi na poti, kjer nimajo ne vodja, ne kaži¬ pota, in vendar so si svesti svojega cilja. In res, mislimo si tudi najbolj zvedenega zemljomera, ki ima na ponudbo vse pripomočke vednosti, vendar se ne bode zavedel tako, kakor se zave naj¬ manjša teh živalic, ki čez dežele in čez morje hite in vendar zo¬ pet najdejo hišo, kjer so zidale lani gnjezdo, kjer so izrejale svoje mlade. Čuden, nam nerazumljiv gon je žene v kraje zaže¬ lene. Sploh je menda žene skerb za potrebno hrano, včasi je pa tudi preobilni zarod ali preganjanje sili na pot, večkrat pa tudi ne vemo gotovega vzroka; toliko bolj čudna je potem ta prikazen. 131. Stufsen ber $ o g e ( (Koristnost tičev). Vodna tica-e, bet ©affetbogel; tičjek-a, bet 35unget bet Segel; samoten, tna, o einfam; pozob-ljem, ati »erjefjtett; don&š-am, eti btingen, getealjteti. ®ie Segel gemaljren bern ‘Jftenfdjen groben fftuijen. SKelfrere ©attungen legert ©er, meldfe nnž jur 9JaI)rung bienen. ®ie S3affer»oget liefern un8 §ebern jurn ©d)reiben unb meidfen glaurn ju Setten. ®a8 moblfdjmedenbe Sleifd) gibt und gefunbe -Jtalfrung. 91ud) ber ®iinger ber Segel ift fefir niifctidj. — ®ie Segel erfreuen un§ aber and) mit iljrem fiifjen ©efange. 2Bie einfam unb tet mare bie Statut oljne biefe buntfarbigen ®£)ierdjen! — SDtandje Sogel ndljren fief) »on fdjablid^en Onfetten unb SSiirmern; marnje »erjeljren »iele fd>abtid)e ©amenlorner unb »tele naljren fidj »om Slfe. 3S3ie grojj ift alfo ber Sluten, ben bie Segel bem iDtenfdjen gemiiljren! XXXIV. $pred)nbnng : Son ber Slnlunft im © a ft Ij o f e. Močen, močeven, vna, o nafž; odročen, čna, o abgelegen; zaklen-em , iti f zaklep-am, ati fd)liepen; zap&h-a, ber Oiiegel; kletir-rja, ber Jtellner; kuhšr-rja, bet A. Dober večer! Ali morem v vaši gostivnici čez noč ostati? B. Se vč da, saj imamo dosti izeb praznih. Ali bi radi izbo pri tleh, v pervem ali v drugem gornu (nadstropji)? A. V spodnjih izbah ne stanu¬ jem rad, ker so rade močne in temne. B. Ali bi radi izbo z enim ali dvema 6knoma? A. Dajte mi kako odročno mirno izbo. B. Pojdite z menoj, da jo vam pokažem. ©uten Slbenb! tann idj in iljrem ©afb Ijofe iiber Dtadjt eine Unterfunft befommen? ^retlidj; mir tjaben ja genug 3hmiier leer fteljen. SBiinfdjen ©ie ein £inv mer im (Srbgefc^offe, im erften ober jfteiten ©tod? 3dj tiebe nidjt im ©rbgefdjoffe ju moljnen, meil bie 3hnnter 0 erue feudjt unb bunlel finb. SBiinfdjen ©ie ein 3inuner mit einent ober jtuei -genfter? ©eben ©ie mir ein abgelegenež ftiHed 3immer. Slommen ©ie mit mir, bafž idj ež flfjnen jeige. 159 A. Le berž v peč zakurite, ker me mrazi. B. Peč je že zakurjena. A. Ali se duri dobro zaklepajo? B. Kaj pa da, n k te ključ. A. Kak 6 se zatisne zapah? B. Tako-le. Ali spite rajši na v žimnici ali na pernici ? A. Žimnica mi je bolj po godu. Prinesite mi luč, utrinjalec in klinčke (tlinke). B. To je vse že tu na omarji. A. Pokličite mi kletarja (nata¬ karja), hišno in kuharja. A. Berž bodo tu, da vam po¬ strežejo. B. Obkorej jutri pošta odide? B. Ob osmih zjutraj. A. Zbudite me ob šestih. B. Kakor je vaša volja. Sladko spite! I 9Jlad)en ©ie fdjneff eiit fteuer in ben ©fen, ba eS mtd) friert. ®er Dfen ift fdjon geljeijt. ©d)Iief;t bic £(mr gut? Sreilid), ba nekmeti ©ie ben ©djliiffel. SBie fdbiebt man ben 9?iegel cer? ©o. ©djlafen ©ie lieber auf einer Sftatrafse ober am geberbett? ®ie SKatva^e ift mir erffiiinfdjter. SBvingen ©ie mir £id)t, bie 2itet merben fomten; ba 8 bjSrabifat ridjtet ftdj im @e- fdjledjte nad) bem juniidjftfteljenben §auj)tmorte, j. S.: Laž in zvijača pogine, resnica in pravica ostane. Delo in čas dela bodi starosti in moči primerjen. £iige unb ®Me gefjen ju ©runbe, SBaljrljeit unb fffedjt bleiben. ®ie Slrbeit unb bie $eit ber Irbeit fei bem liter unb ber Sraft ange= meffen. b) in ber 3 »eijaljl, menn bon jfoei ©ubjeften, bie in ber ®injal)l ftebjen bie 8 iebe ift; finb bie ©ubjefte berfdjiebenen ®efd)Ied)te 8 , fo bat ba« mannticbe ©efdjedjt ben 23orjug bor bem toeiblidjen, unb ba 8 meiblid^e bor bem fa. H. Uft>utt8$feiid), 7. Mufi. 15. Kert s podgano in pa z miško Ril je pčrst od spod na kviško. 16. Medved tacar, kosmatinec, Volk ovč&r in vsak divjinee, 17. Lev mogočni, tiger hudi Bili so kopači tudi. 18. Berskale so s kremplji kure, S kljuni race, goske, pure. 19. Vrabci, orli, vrane, sove, Vse vse delalo je rove. 20. Ena sama sama pivka Lena tam na strani čivka. 21. Pa je gleda, zaničuje, Dčlavcem se posmehuje. 22. Vodotoki so do morja, Rek dovčlj priteče z gorja. 23. Vsi gasč si silo žeje, Sama pivka le ne sme je. 24. Bog je vklel jo, da od zemlje Nikdar vode si ne jemlje. 25. Sam edini dež sme piti, Kar ga more v kljun vloviti. 26. In keditr jo žeja stiska, „Piv, piv“ proti nebu vriska. 27. Bog pa čuje njene stoke, Kmalo dežja d& potoke. 28. In ti, ko jo slišiš vpiti, Kosec! z mervo v kupe hiti. 11 162 29. Sploh pa, ki jo euješ pivko, j 81. In se vendar rad usmili, Pomni ter jo imej znanivko: 1 Kedar prosimo ga v sili. 80. Bog nikol se ne prekane, j 32. Ne želi pogube grešnih, Nikdar dolžen ne ostane; Dokaj pot on ima resnih. 134. ®er tufu! (Kukoviča). DtennTOorler: Lenuh-a oter pohajavec-vca, ter 2)htf|lgganger; lahko- živec-vca, ter SBoljlleter; bojšž, a, o fdjeu; pepelnat, a, o grangefdrfd; prižan, a, o geffecft; ran, a, o ftul), frut)jeitig. Beittočrter: Terp-im, eti tlltten, leiben; del-am, ati oter nos-ira, iti baueti (SRefler). $ ar ti tein: kkj, gar; vedno, v eno mer, iinmerfort; kuku, fufuf; naproti, elitgegett; blizo, ettta; po verhu, obenljet; samo, ttur. Ser Kufuf ift ein gor tmtnbcrbarer itnb fdjeuer Segel. ®er griine SBalb ift fein £>aud, jeberSnum fein^intmer, jeber 33ufd) ein ftitleS Kanu merjen, and bem er itn d immerfort fein: „fufuf, fufuf'" entgegen ruft. (Sr ift ettoa fe grog toie eine ®aube, cbenlfer unb on beit ©eiten graugefdrbt; S3ruft unb 33aud) finb meiggefledt, unb ber ©djtoanj langer ald ber itbrige Korber, ©eine giige finb golbgelb unb mit »ier geljen berfefjen. @r ift ant liebften aHein unb bulbet tneber ©afte nod) Settfer in feinem §aufe. SSom frilljen 50torgen bid fpatert 9lbenb fliegt er »on IBoum ju 33oum unb frifft fltaupen unb Kafer, ©djmetterlinge unb g-liegen; benn fein fDtagen unb fein §itnger finb grog unb bie dufeften gor ffein. Sftotfifetdfcn, ©radmuefen unb anbere 33ogel bauen Dfefter fiir ifjre Oungeu; nur ber Kufuf bout fein 9?eft, er ift ein 2Bof)lleber unb SOfiigigganger, ber nidjt arbeiten toitt. Silbmtg ititb ©ebrflttdi ber ©attuugd-' ttttb fBcrtotelfnltigungšsalileit. §. 67. ®ie @attungdjal)len toerben »on dva, obd unb tri niittelft ber 33ilbungdfit6e oj i, »on ben itbrigen ©runbsobten ober mittelfi eri, era, ero obgelettet, ofd: dvoji, a, e jtceiertei. oboji, a, e beiberlei. troji, a, e breierfei. čveteri, a, o »iererfei. peteri, a, o filnferlet. šesteri, a, o fedjferlei. sedmeri, a, o fiebenerfei. stoteri, a, o fiunberterlei tc. tisočeri, a, o toufeuberlei. kolikeri, a, o l»ie »ieferfei. tolikeri, a, o fo »ielerlei. ®ie ©ottnngdjobfen ftefjen ouf bie gfroge: i»ie »iel? ober t»ie »ielerlei?: a) jur 33ejeidjnung bed ©ottungdunterfdjiebed bei -Perfonen nnb ©adjen in allen ©efdjledjtern, old: Dvoji otroci, jioeierlei Kinber; troje žito, breierlei ©etraibe; petera vina, fiinferlei SBetrte; čvetere grablje, »iererlei Siedten. b) Slnftatt ber ©runbjafilen int fadflidfen @efd)(ecf)te mit bem @eniti» bed ©egenftanbed, menit man auf eineu Unterfdjieb ber gejablten ©egenftanbe 163 in @efdjtecf)t ober s 2l(tev fjintbeifen toill, alS: Kmet ima desetero goved v hlevu: tri krave, štiri vole in tri teleta, ber fanbmann ijat 3e 1;n ©tild 93 ie^) im ©tatte: brei itiifye, bier Ddfjfen mtb brei SaI6er. §. 68. ®ie SUerbielfiiitigungSjaljfen entftet;en burcf) bie S 3 er= tbanblnng beS SludauteS ber ©attnngžjaijen in en ober nat, a, o, d$: čveteren, rna, o a, o bierfadj. peteren, rna, o - o fiinffad). šesteren, rna, o — šesternat, a, o fedjsfadj. - čveternat, peternat, a, edin, a, e einfadp dvojen, jna, o — dvojnat, a, o jtbeifadJ. obojen, jna, o — oboj nat, a, o feeiberlei. trojen, jna, o — trojnat, a, o breifadp ®ie S 3 erbielfaltigung 8 jafden fie^en: a) aitf bie $rage: tt)ie bielfadj? ober toie »ielfaftig? d«: stoteren sad, Ijnnbertfdtige b) auf bie grage: loie bi el? anfiatt ber ©runbjaljlen bei jenen £>auf>tobrtern, bie nur in ber SSieljafd gebraudjtid) finb; an einigen Drten gebraudjt man in biefem f^aPte bie ©attungžjafjen nnb anfiatt ber ležeren bie S?erbielfaltigung8jal)len, at«: dvoje bukve, jtoeierlei Siidjer — dvojne bukve, jtbei ©itdier; čvetere grablje, oierertei ikectien — čveterne grablje, bier fRedjen. XXXV. Spredjitbttlli) : Slom San fen nnb Slerfaufen. Rep-a, ber ©dpneif; bač ©tiicf (betm Sfillb* Utib .ffleinmelj); nadrobno, etn* jetn, im (finjefoerfauf; odjinj-ani, ati afdaffeu, ncidjlajTcn. A. K61iko živinčet imate v hlevu? B. Osmero: dve kravi in šest volov. A. Koliko goved vam je naprodaj? B. Samo troje: eno kravo in dva vola. A. Jaz bi rad dvanajstero govčd: pet krav, štiri vole, dve te¬ leti in enega bika. B. Ali vam je kaj drobnice všeč? A. Koliko repov imate na prodaj ? B. Tridesetero: osem koz, dva kozla, dvanajst ov&c, pet jagnjet in tri ovne. A. Koliko ste lani konj prodali? SBie biel ©tiicf Slieij Ijaben @ie im ©taHe ? Sldfjt: jmei Siifie nnb fedjž Ocftfen. I SBie biel ©tiicf fiaben ©ie jn ber* faufen ? Stur brei: eine finf) unb jtbei Ddjfeu. -3d) toiinfdjte jtoolf ©tiicf ju faufen: fiinf fiiifje, »ier Odjfen, jtbei ffal&er unb eineit ©tier. SBiinfdjen ©ie aud) Sleinbielj ju faufen ? SBie »iel ©tiicf Ijaben ©ie ju ber* faufen ? ®reifjig: adjt $icgen / Jtoei t jmoff ©djafe, fiinf Samrner unb brei SBibber. SBie »iel fpferbe Ijaben ©ie im borigen 3a^re berfauft? 11 * 164 B. Cvetero : dve kobili, enega žrebca in eno žrebe. A. Kaj imate tu na prodaj? B. Trojne vile in peterne grablje. A. Po čem so grablje? B. Na drobno so po enem gol¬ dinarju*), vse peterne pa dam za štiri. A. Kaj imate v kletki? B. Devetero tičev: dva slavčka, tri penice in štiri taščice. A. Po čem so? B. Slavčki so po pet, penice po tri, taščice pa po dva gol¬ dinarja. A. Slavčki so predragi, tudi pe¬ nice niso dober kup ; vče¬ raj sem si jih boljši kup v nakupil. B. Ce vse vzamete, pri vsaki en goldinar odjenjam. A. Naj bode. S3ier: pret ©tutten, eitien £>engft unb etn fjitden. SBaS Ijaben ©ie ba ju tertaufen? i ®ret §eitgabe!n unb fitnf Slemen. 2Bie trener ift ein ŠRedfen? (Sin fRedjen atfein foftet einen @u!ben, ade fitnf aber gebe idj um eter ©nlben. 2Baž Ijaben ©ie im Sogelbauer? ■Reun SSoget: jtoei 5Racf)ttgat(en, brei ©ražmitefen unb nier SRot^fetc^en. 2Sie trener finb biefelben ? ®ie 9?adjtigaHen finb ju fiinf, bte ©ražmitden ju brei unb bie fRotlp feldten ju jtnei ©utben. ®te HRadjtigaHen finb ju trener, and) bie ©radmuden finb nic^t tooljlfet!; geftern Ijabe idj tooljlfeUer eingefauft. SBenn ©ie ade neumen, fo gelje idj bei jebem ©tittf um einen ©ulben Ijerab. ©o fei eS. 135. ®er ŠR a b e unb ber j^udjd (Krokdr in lisica). Povžijem, povžiti, oerjeljten; mik-am, ati lodtn, anlotfett; koga prevzamem, prevzeti, jld) jemattbež betna^tigen; uidem, uiti (uSfel, »la, o), mitgeben, entfafien; ok&n-im, iti betrugen, itherpottbdlen. Krokdr ukrade sir, sede na drevo in ga misli povžiti. Lisico, ko to vidi, mika ukradena jed; pa kako do nje, premišljuje. „0 ti lepi tiček!“ pravi mu zdaj , „kak6 se sveti tvoje perje, kako imaš lepe oči, kako zalo postavo? Ko bi ti znal tudi lepo peti, kteri tič bi bil tebi enak". — Krokarja to silno povzdigne, neiz¬ rečeno veselje vsega prevzame. „Zakaj bi!“ misli si, „ne dal slišati svdjega lepega glasu ?“ — Kljun naglo odpre in hoče svoj ljubi „kra kra“ lepo prijetno zapeti. Ali sir mu uide iz kljuna, in prekanjena lisica ga zgrabi in požre. Zdaj se krokar sramuje in žalosten zleti. Lisica je podobna gerdemu prilizovavcu, krokar pa beda¬ stemu človeku, kteri prilizovavce rad posluša, dokler ga ne oka- nijo. Kak6 vendar preslepi lastna ljubezen! *) SDte emdjedungsjabteu entjleljen burc| (Borfc^tmg be« po pot bte (Srttnbjabhn, alž: po trije, ju (po) brei; po dva in dva, partodfe; po pet goldinarjev, ju futtf ©ulbett. 165 136. ®er 31H er (Orel, postojna). Val-im, iti bruten; zgodnj-am, ati se fiugge icerfcen; vrešč-im, ati freifd^en; veei del — večidel, grojhnt|ed«. Najimenitniša divja tiča je orel ali postojna, ki po visocih pečinah in planinah prebiva. Postojno imajo tiče za svojo kraljico. Orel ima bister pogled, oster kljun in čverste kremplje; kar za¬ grabi, to mu ne uide več. Pobira zajce, jagnjeta, cele koze in veče tiče; z manjšo perutnino se ne peča in jo prepušča drugim roparskim ticam. Orlovo življenje je lov in rop. Vsako leto po dvoje mladih izvali. Kakor hitro se zgodnjajo, nažene je iz gnjezda, da se letati nauče in si sami živeža iščejo. Orel rad na samem prebiva; vrane in krokarje kaznuje s smertjo, ako mu preveč vreščijo. Veči del doživi orel sto let, in kedar se že postara in ne more več velicih živali loviti, pa kače in kuščarje pobira in se ž njimi živi. 137. £> i e ju n ge ©d)maffee (Mlada lastovka). 9iettittt)črter: Previdnost-i, fcie Siorjtdji; osoda-e, ta« ta« Sc«; zaloga-e, bet ©crratf;. 3 e i t luč 1 1 e r: Odgovor-im obet odvern-em, iti jut SIutlBort gebeti, Berfefeti; odlet-im, eti aitfbrcc^eti (son SBogcIlt). $artifeln: Cemii, lvojtt; precej, pri tej priči, fogleic^. „333aS tuad)t iljv ba?" fragte cine juitge ©d)ma!6e bie gefd)dftigen 31meifen. — „333ir fammeltt Džafjrung fiir ben SBinter," geben fie fdpiell jur Slntmort. — „®ag ift !(ug", fugte bie ©djmatbe, „aud) id) intCC nun 9lal)= rung fudjen." Unb fogleidj fommelte fie ©pinnen, fudite ftliegen uttb trug fie in ifjr 9?eft. ®ag 9?eft mar fd^on faft »oH, unb bie Hutter fragte fie: „333oju fammelft bu fo »ief 97al)rung?" — „333oju? ®amit id) im 3S3infer bacon (»on berfef&en) leben fann, liefce SDfutter! mirfi bn nidjt aitcf) fammehi? ®ie 3fnteifen f;a6en m id) biefe 33orfid)t gete^rt; fie finb fdjon redjt fleifjig gemefen unb I)a6en fdjon »ietSorrat^ fiir ben SBinter gefanuneff." — „£afg nur bie 9(meifen," »erfe^te bie Skutter, „und ©djmalBen fiat bie 9?atur ein beffere« ŠoS Beftimmt. 333enn ber fcfone ©ommer »erffoffen ift, ba merbeit mir in mdrmere Sanber auf6red)en. ®ort merben mir aHe§ finben, mag mir jum Unterljafte (SeBen) braud)en." 138. 31 m f i B i e n unb gifdje (Zemljovčdnice in ribe). Odenem, odeti f odčv-am, ati fcebfcfftt; mnoz-im, iti »erme^fftt; zdaj zdaj, jegt — jejt, tfjfil« — tfjeti«; klep-a, ber SRitig. Zemljovodnice imajo gol in gladek život ali pa z luskami in s klepi pokrito truplo, merzlo rudečo kri, pluča za dihanje, lazijo in jajca neso. Nektere so brez udov; sicer so pa udje n&vadno kratki, truplo pa dolgo. Nektere žive zdaj v vodi, zdaj na suhem; vččidel pa prebivajo ali vedno na suhem ali pa vedno v vodi. 166 Med njimi so kače nektere strupene ter imajo strup v svojih zo¬ beh kakor gad, kratka po verhu pisana kača, ki je v pečevji in germovji rada doma. Najhujša kača je klopotača v južni Ameriki; kogar pikne, vsak umerje v nekaj minutah. Ribe imajo tudi rudečo merzlo kri, po plitvah dihajo in samo v vodi žive. Večidel so ribe s špirami odete in švigajo s plavii- tami kakor blisk po vodi. Ribe se množijo po ikrah, donašajo pa človeku velik dobiček, posebno slaniki in polenovke v morji in postervi, lososi, somi in druge ribe v sladkih vodah. 139. ®ie jtcei j it n g e n grofje (Mladi ždbici). 91 e n tt» or ter: Okldp-a, bie SSrujluiig, ta3 ©elatibet; otetba-e, bie Stettung; kv&kanje-a, b ai ditaden; gnječa-e, baž ©ebrange; curek-rka, bcr Sffiafferjhal; v curkih, in Stremeti; razpokel, kla, o jetSorfleu. 3eitiuorter: Tarem, treti bnirfen; obup-am, ati »erjlueifellt; ni kraja ne konca, ež ifi tein @nbe. V veliki luži na polji je stanovala truma žab in žabic. Bilo je vroče poletje, solnce jepripčkaloin že več dni ni bilo padlo kapljice dežja. Luža na polji se je začela sušiti in njeni prebivavci so se morali vedno bolj vkup stiskati, kjer je bila kaka globokejša luknja in prava gnječa je nastala v žabjem domu. S časom se posuše tudi najglobokejše luknje. Veliko žab pogine, druge pa si gredo novega stanovanja iskat. — Praha polni pridete dve mladi žabici do neke vasi in ugledate globok vodnjak, kakoršnih je več po vaseh. Vesela in nade polna skoči mlajša na nizki oklep in veselo zakvaka: „Le urno noter skočive, sestrica, sicer konec vzameve."— Že ste hoteli z enim skokom v vodnjak skočiti, kar starša zakliče: „Sestrica! stoj; kaj bi počele, ko bi se tudi tu doli voda posušila! Poj dive dalje, da naju skušnjava ne premaga." — In res, mala sestrica staršo uboga, in žalostni ste skakljali dalje po razpoklih travnikih. Ali ura otetbe je prišla. Temni oblaki so se zbrali na nebu in že je daljni grom oznanjeval bližanje nebeškega blagoslova, po kterem je vse hrepenelo. Že padajo perve kapljice. Tresk preterga černi oblak in dež se vlije v gostih curkih. Ko čez nekaj ur soln- čice spet skozi oblačne meglice posije, bilo je vse prerojeno; travniki, polje in vertovi, vse je bilo novo oživljeno in okrepčano, in tudi naši ljubi ž&bici ste se napili in dosti moči zadobili, da ste se vernili v domovinsko mlako. Ta je bila spet polna, stari prebivavci so se spet sešli in veselega kvakanja ni bilo ne konca ne kraja. Pri vsem, kar storiš, misli na konec in ne obupaj, če te tudi sila tare. 140. ®er grojdj unb bet (Žaba in vol). Napuh-a, bet Jftodpnu it)', riapihn-em, iti se f napih-ujem, ovati se m auftlafen; pnpr&v-im, iti fc^affett, (turjen; v drago, aicrmnl«. 167 ffteBett eittem ©ttmpfe (£ad)e), in iretdjem ftdj meftrere jjrnfdje auf= fjielteit, tneibeie ein £>d)d im ®rafe. gin grofd) fal; it)n unb fprad) 311 feirten Stanieraben: „®o grog, leie biefei' Od)d ta, fanti aud) id) fettt." Sr Blied fid) mit atlei' f raft attf unb fragte bie aitbern fjrofc^e: „8in id) jefet fo grog, mie ber Ddjd V" ®iefe a6ertad)ten unb antoorteten: „®u 6ift nccf) ein fteiner 5 rofd), reic bu ed friiljer gcioefeit bift." — Sr Btied fid) ited) nteljr auf unb fragte aBermatd: „ 3 ef}t Bin id) bod) fo grog, trie ber groge £>d)8 bort?" — „!čein, e« fei)it itod) oiei," riefen bie anbent §rofd)e. — „Oeijt toirb ed ioerben" fagie er bamt unb Blied fid) ned) eiimtaf aud allcrt Sfraften auf, aber — er jerplajjte. ©odjmuti) ftiirjt ing Ungliicf. XXXVI. S}ircd)nlimtg : $ o ut aBetter. Blato-a, ret .ttott); zameden, zamesti, rt'rtori)cll; zmerzn-em, iti -j- zmerz- ujem, ovati gefrtereit; kopen, pna. o fdjlteefm; tal-itn, iti se j<$inr(jril. A. Kakošno vreme imamo danes ? B. Danes je lepo — gerdo — stanovitno — spremenljivo vreme. Danes je jasno — oblačno hladno — vroče — merzlo — sparno. Solnce sije — pripeka (peče). Nebo se oblači — jasni (vedri, briše). Veter piše (vleče, brije) — jenjuje. Bliska in germi. Nakapljuje — perši — de¬ žuje (dež gre) — dež se vlij a. A. Počakaj, da se preleti, saj se že razspravlja. B. Ne morem, ceste bodo pre- blatne. A. Kakošna nevihta — kakošna burja! B. Vetrovi se tepo; oblaki verše! A. Toča gre (toča se vsiplje) — sneg gre (sneži); že na- letuj e. B. Vse ceste bode zamedlo. A. Mraz nahaja — že zmerzuje — led se dela po vodi. B. Dni se krajšajo, noči rastejo ; SSad ftaBen mir fjeitte fiir ein SBetter? fpeute ift ein fdjotted — fd)led)ted — Beftdnbiged — neranberlidjediffietter. fpeute ift ed tjeitcr — triib — liti)! — Beig — falt — fdjmiil. ®ie ©onne fdjeiut — Brennt. ®er tpimmel Betoolft fid) — Ijeitert fid) and. ®er SBinb Blaft — Ijikt nad) unb nad) auf. @8 Blifct unb bonnert. gd fangt an ju regnett — ed riefelt — ed regnet — ed regnet in ©fronten. šEBarte, Bid ed aufftort, ed oerjieljen fid) ja fdjott bie SBoIfen. 3d) fann nid)t, bic ©tragen tuerben 3tt fotftig. 2 Be(d) ein Umnctter, toeld) ein Sturm ! ®ie 2Binbe fdtnpfett; bie SBotfen raufdjen. ©d Ijagelt — ed fdpteit; fefjon fangt ed an ju fdjneien. 3 llle ©tragen tnerben »ertoeljt tnerben. gd tnirb falt — ed gefriert fd)on — gid Bilbet fid) auf betu ©etnaffer. ®ie ®agc tnerben ftirjer, bie Sftadjte 168 kmalo bode terda zima na¬ stopila. A. S pomladi sneg kopni— led se tali —kopno je —zbuja se novo življenje. i»ad£)fen; 6alb t»irb ber gritnmtge 2Binter »or ber £fyiir. griiljlinge fdjmiljt ber ©djnee — baS ©8 tljaut auf — e« ift fdjneefrei — ež ertoadjt (nad) unb nad)) ein neueS Seben. 141. Snfeften, ©pinnen unb SBiirmer (Žuželke, pajki in červi). Božžn, a, o fjornartig; preščenjen, a, o eiitgebrudt; eingefagi; rahlj-Am, ati (ocfetti. Žuželke ali mergolinci (žužki) imajo preščenjeno truplo in v tri dele tako razdeljeno, da se glAva in zadek le na tanki niti deržita trupla. Na glavi imajo tipalnike, s kterimi krog sebe tip¬ ljejo; nog imajo čvetero, šestero ali celo stotero. Namesto kervi imajo bel sok, za odejo pa roženo kožo ali pa dlako. Mnogo se jih lepo sveti in vsi so pisani. Žuželk je vse polno po zraku, po zemlji, v zemlji, po rastlinah, pa tudi v pijači in v našem živežu. Tudi žuželke in červi donašajo človeku obilo dobička. Bučele nam dajejo sladko sterd za zdravilo in za medico in vosek za sveče pri najsvetejšem opravilu. Mravlje nanašajo žlahtno kadilo. Nekteri mergolinci po cvetji letajo in množijo rodovitnost drevja in drugih rastlin, ker rodovitni prah sejejo, kakor tičica zernce v take kraje zanese, kamor človek priti ne more. Gosenice, mušice, in červi so ticam pod nebom in ribam po vodah potreben živež, gliste pa vertajo in rahljajo zemljo. Druge živalce povživajo nam škodljive reči, druge vlečejo strup iz zraka in nam varujejo ljubo zdravje. 142. ®ie iBtcne unb b i e 3B e S p e (Bučela in osa). Serdit, a, o gtimmig, ergdmmt; odženem, odgnati f odgAnj-am , ati toeg* ttetfcen; odrin-em, iti f odriv-am, ati tregflojjen; zarež-im , ati jornig auffafjren; po-berem, -brati se ftd) fortpadfejt. Lepo je rasla dišeča cvetlica pod zelenim germičkom. Komej solnce s svdjimi dobrotljivimi žarki zemljo ogreje, že razprostre svoje cvetje in prijazno sprejema solnčno toploto. Prijetni duh pri¬ vabi mnogo živalic, ktere pridejo serkljat drage sladčice. Najpervo prileti osa, v sredo sede in hiti srebati sladki med zale cvetlice. Kmalo potem prileti pridna bučelica. Osa jo gerdo pogleda, rekoč: „Le hitro se mi poberi; na tej cvetlici nimaš nobene pravice; kdor pred pride, pred melje.“ — Bučelica odgovori: „Ne umaknem se ti ne, saj imam le jaz pravico med nabirati po cvetlicah, ne pa ti. Ti le sama sebe paseš, ljudem nobenega prida ne daješ — ter jim le škodo delaš, vsak te sovraži, dobro včš. Jaz pa nabiram med ljudem, pripravljam jim dobra jedila in sladke pijače in mar- sikterega buččlarja obogatim, zato lepo za me skerbč, pa me bodeš 169 ti samopašnica odganjala!" Osa zareži: „Precej se mi poberi, ali pa bode druga; pravica gori, pravica doli, jaz sem bila tukaj prej ko ti, torej je moja cvetlica." — Zdaj začnete ena drugo odrivati in se neusmiljeno pikati. Ravno nad njima je imel velik pajek svojo mrežo prepraženo. Ko ste bili bučelica in osa v najhujšem boju, spusti se pajek na tanki niti na cvetlico in zavpije: „Kaj je to? Zakaj se tako serdito vojskujete? Dosti je vojske; jaz hočem vajinemu prepiru konec storiti." — Obe se prestrašite. Sovražna osa potem reče: „Prav je, da si prišel, da nama pravico razsodiš." — „Že prav," reče pajek in se veselja smeje ter brusi svoje krempljice; „govori zdaj, osa! zakhj se vojskujete."— Osa: „Zato, ker sem prej na cvetlico priletela ko bučela, zdaj pa me koče pregnati; mislim, da gre meni pravica." — Pajek pravi: „Bučelica, govori zdaj ti!" — Bučelica: ,,Jaz imam do vseh cvetlic posebno pravico; zakaj me ta odganja in mi med iz žlahtnih cvetlic krade?" — Pajek vzdigne svoje dolge noge in tako govori: „Poslušajtc me obe, zdaj bode sodba: osa, ti imaš prav; bučelica, tudi ti imaš prav. Ker imate tedaj obe prav, ste tudi meni obe prav." To izgovori in ju zagrabi in konec je bilo hude pravde. 154. Sie Siene (Bučela). 91enni»6rier: Cvetni prah-a, ter Sltimeitflaul’; droben, bna, o eter ne¬ znaten, tna, o tmaltfefmltiJj. BeittDČrter: Strežem, streči (stregel, gla, o) begtgtmi; poklAd-am, ati reic^en; ližem, lizati flreidjeln. Ste Siene ift ein Onfeft. ©ie ift fleitt nnb unanfeljnlid), afeer feljr fleijjig nnb niiglitf;. Sie 23iene fyat »iev gliigel, fedjS giifje, einen ©aug= riiffel, fjti^l^orner nnb einen ©tadjel. Sev Slumenftaub ift iljte 9?al)rung. ©ie fammeit |jomg fiiv ben 2Renf$en. Sie »oniefmtfle fjeifjt fonigin. 31jv gef;ovd}eit alte Sienett im ©toefe, fie ift bie maljre SUutter it>vež 53olfež. 3UIe attbern 33ienen begegnen itg mit grefjer Siebe nnb ($^rfurd^t. (Sinige vettfjen iljr »on geit jtt 3eit§onig bar, anbere pu£en unb ftveicfjeln fie mit tftren Siiiffeln. 233entt bie flonigin ftirbt, fo entftefit eine grofje Slertmratng im 23icnenftode. 2lufjer bev Sonigin befinben ftd) im ©tede bie SIrbeitdbienen, loetdje nnS ben fii§en £>onig fammeln, nnb bie Srotmen, loetdje tov bem ©ntritte be« ŽBinterS a(S fjaulenjer getotet nievben. XXXVII. 3pred)iibnng: 3 m ffauflaben. Vatel-tla, laket-kta ober palica-e, bie (Sile; precen-im, iti uberft^d^ert; po ceni, bifiig; blagč-a ober roba-e, bie SBaare. A. Žlahtna gospa! ali se vam : @nabige jjrau! ift e$ -Stjnen nidit ne ljubi noter stopiti? Ali gefaOig cingutreten? SBolIen ©ie se nččete vsesti? | nit^t $ta£ nef;men? B. Hvala! 1 banfe. 170 A. Kaj boste zaukazali? B. Tankega sukna za plašč in terdnega platna bi rada. A. Po kteri ceni želite sukno? B. Pokažite mi najboljše, ki ga imate? A. Lepšega nimamo; koliko vat¬ lov ga boste potrebovali? B. Po čem prodate vatel? A. Najniža cena je štiri goldinarje in šestdeset krajcarjev. B. To mi je predrago. A. Jaz ne precenim nikoli; bolj po ceni (boljši kup) ga res ne morem dati; mene sa¬ mega velja čez štiri goldi¬ narje. Poglejte, kako lepo in dobro je blago. B. Pokažite mi platno. A. Koliko palic (vatlov) bi radi ? B. Ali imate tudi lepih trakov? A. Vsega dosti, česar poželite. B. Dajte mi tudi svile, gumbov in niti. A. Priporočam se tudi za pri¬ hodnje. '-EBaž merben ©ie fcefeljlen? Od) li'iinfd)e feiued Tud) fiir einen 2 )?antei unb eine fefte £eittn>anb. Um lneldjeu 'j3reiž miinfdkn ©ie bn 8 ? 3eigen @ie mir baž fd)i>nfte, trud ©ie befitjen? Sin fdjcnered 6 ef'^ en nid^t; trne »iefe (Sden merben ©ie bvaitdjen ? 2 Bie ttjeuer »erfaufen ©ie bie @dc? 2 )er aUergeringfte ipreid ift bier ©ulben unb fedjjig Sreujer. ©>ad ift mir ju tpeuer. Od) iiberbiete niematž; id) Janu babini nidjtž abiaffen; m id) felbft fcftet ed iiber bier ©ulben. Setradjten ©ie bie geinpeit unb (Šiite bet SBaare. 3 eigen ©ie mir bie Seinmanb. 2Bie biet (Men fdjaffen ©ie? |)akn ©ie aud) fdjiine Sanber? VXtIe§ im Uefcerfluffe, maž ©ie mitnfdjcn. @eben ©ie mir aud) ©eibe, fnrffe unb 3 to hn. Saffeit ©ie mid) aud) fiir bie 3 u!unft empfel)len fein. VI. SBMet^ntppe: Dos pfTmi«■>■ repa-e, bie Oiube. bob-a, bie ffloljite. fižol-a, bie gifole. grah-a, bie (Srbfe. grahoriea-e, bie SOicfc. leča-e, bie Cittfc. lau-a (ti), bet gladjž, Seitt. konopija-e, ber Jpatlf. hmelj-a, ber .gopfett. detelja-e, ber Jtlce. pesa-e, bie IRitttFelrtibe. buča, tikva-e, b. jturbijj. kiimara-e, bte @ltrfe. dinja-e, bie SRelotte. redkev-kvi, ber iRettig. liren-a, bet SRccrrettig. ktimina-e, ber .ftunittiel. zelena-e, ©elerie. laško pšeno-a, ber 9ieiž. ogeršica-e, ter IRepS. i “ *™“- špinača-e, ber ©pirtar. solata-e, ber ©alaf. čebtil-a, ber 3 »>iebel. česeuj-snja, ber .ftttoblattd). luk-a, ber Sand). žofrAn-a, ber ©afratt. poper-pra, ber tpfeffer. biltiš-a, ber ©pargel. jagodica-e, bie (Srbbere. borovnioa-e, b. §eibelbere. černica-e, b. ©djtuarjbere. mAlina-e, bie ^itttbere. tobAk-a, bet Xabaf. maka, ber 2 RoI)tt. goriišica-e, ber ©ettf. slez-a, ber Sibifd). natresk-a, bie ^attSipitrj. raeta-e, bte iDlttttje. kadulja-e, bet ©albei. peteršilj-a, bie 5|3eterftlic. melisa-e, bie ®?e!if|>. šetrAj-a, bet ©aturci. mAterna dušica-e, ber Ottenbel. drobnjAk-a, t. ©djnittlaitdb zlata ketnica-e, bie ©itttbeb rebe. kamflica-e, bie flamille. janež-a, ber SlttiS. plevel-a, baS llnfratti. c) 18 (umen uttb ati ber c ^flattjen. Rastlina-e, I sadika-e, ( bie !)3flatije. bie ffllume. cvetlica-e, ) cvetica-e, 5 trava, murava-e, b. @rae roža-e, bie Otofe. vertnica-e, bie ©artettrofe. vijolica-e, baS ®etld)ett. bte fiilie. ltlija-e, limbar-rja, , klinček-čka, bie tUelfc. ttilipau-a, bie Sulpe. hiacinta-e, bie §pajillte. narcisa-e, bie Slarjiffe. solučnica-e, bie ©citttetts 61uttte. šmArnica-e, b. 2Raigl6cfd)c zvonček-čka, taS ©djtte glotfdjett. marjčtica-e, b. ©attfebliiti c^tett. plavica-e,' bie .Rornbllltiie. trobentioa-e, bie ©c^liiffeb blttttte. rožmarin-a, ber IRoSntartti. iglec-a, bie Plttrifel. potočuica-e, baS RlergifS; meimticbt. sirotica-e, bas trcifarbige 93eild)en. mAčešica-e, bas ©tiefmut-- ferdjett. velikonoenica-e, bab S©iltb- roScbeit. potonika-e, ) tie bmkoštnica-e, ) 'ISftltgjirofe. resedica-e, bie SRefeba. ravš-a, bie Sllpeltrofe. zlatica-e, bie iRattuttfel. zimozelen-a, b. Suimergriiit. beršlm-a, bet ®feit. purpelica-e, bie Rlatfdjrofe. I pripotec-tca, ber SBegepid). slak-a, bie SPiltbe. svišč-a, bet (Sttjian. pelin-a, bet Sffiermutb. brošč-a, bie ftarberrotlje. podlesek-ska, bie .£terb|ljeit-' Icfc. zobnik-a, bas Silfentrailt. volčja črešnja-e , bie Soll= firfdje. kopriva , kropiva-e , bie (Reffel. rman-a, bte @d)afgarbr. vres-a, taS Jjeibcfraut. trobelika-e, ber ©djieriiltg. kristavec-vca, b. ©tedjapfel. osAt-a, bie ®iftel. pi-eslica-e, b. ©d)ad)tel()alm. plučnjak-a, iSlattb. gledjte. lišAj-a, bie j?Ied)ie. regrat-a, ber fičtoeti}al)tt. repinec-nca, bie .fflette. homuljica-e, ber SRaiter? pfeffer. 172 kislica-e, ber ©atierambfer. j sita-e, bie 33infe. j goba-e, ber Shiranim, praprot-i, baS garretlfratit. terst, ločje-a, b. @el)tlfrof)r. smerček-čka , b. SJiorebel. mah-a (ii), bab (DlcS, j plesenj-snja, b. ©dimnici. gliva-e, ter ijlilj. d) 23aume, ©tr it ud) er uttb i^re grii^te. Drevo-drevesa, bet 93ailtn. germ-a, bcr ©lratt($. jablan-i, ter Slbfctbaum. hruška-e ter fflirnbamn. orešnja-e, ber .(tirf^Baum. višnja-e, ber 9Bei(§felballtit. sliva-e, bie *|8flaume. češplja-e, ber 3>0ftfd)Feitb. oreh-a, bcr Oiitjibaum. murba-e, SRaitlberbattm. breskev-kve, b.lpftrftdjbaum. marelica-e, ber 94’rifofeitb. nešplja-e, ber ©liSbrlbaum. vinska terta-e, b bie loza-e, ^ {Rebe. kosmulja-e, bie ©tadjelbere. grozdjiče-a, b.SoIjamiiŠbere. bezeg-zga, ber §cf(miber. kavovec-vca , ber dtaffee* ftraud^. bombiževec-vca, bie (Batini* ttofiflattbe. kostanj-a, b. ^aflattietibauin. figovec-vca, b. geigenbamu. olika, maslina-e, ber SDtffU baunt. palma-e, ber (Jlalmbaum. lavorika-e, ber Sorbet, bukev-kve, bie 93tte§e. | lipa-e, bie 2inbe. | gaber-bra, bie ©teinbudje. j krast, dob-a (u), bie (Sidje. jesen-a, bie @fd)e. breza-e, bie 53itfe. jelša-e, bie (Srbe. sremsa-e, bie (Slfe. javor-a, ber Slljortt. brest-a, ber (Rtijler. topol-a, bie ^abbel. jagnjed-a, b. ©ilberpabbel. terpetlika-e, b. Sitterpabbei. verba-e, bie SSScibe. sviba-e, bie ©aljlltcibe. meklen-a, ber gelbaborn. kAlina-e, bie JRainlueibe. jerebika-e, b. (Bogelberbatim. rakita-e, bie 93acb)ieeibc. smreka-e, bie gid)te. jel-i, jelka-e, bie Sanne. hoja^e, \ raeeesen-sna , bie Sardje. cipresa-e, bie 3ii>reffe. ceder-dra, bie 3eber. brina-e, ber SBadjljolber. tisa-e, bet ©ibettbauni. rušje-a, baž jtrumljolj. češmin-a, ber ©auetberu. ternolica-e, ber @d)leben* boril. dren-a, tie Jbonielfirfdte. leska-e, bie ipafeltiufšflaiite. rožičevec-vea, b. 3oljatilliS= brotbaum. jdbelko-a, ber Slbfel. hruška-e, bie Sirti, črešnja-e, bie .Rirfcbe. višnja-e, bie SBeidjfcl. sliva-e, bie Sramne, češplja-e, bie 3toetfc§fe. oreb-a, bie IRltfS. breskev-kve, bie (Pftrftdj. marelica-e, bie SlpriFofe. nešplja-e, bie 'lRidbel. grozd-a, bie Sraitbe. gr6zdjiče-a, b. 3oI)atltitSbere. kava, kofč-ta, ber dtaffee. bombaž-a, b. SflUmtoode. kostanj-a, bie Jtaflanie. figa, smokva-e, bie geige. oliva-e, bie Dlioe. želod-a, bie @id)el. šišek-ška, bie $ito|)per. ježiea-e, ber ©aliabfel. lešnik-a, bie §afe(nufž. rožič-a, bas 3ol)aiiiii$brot. e) 3J?inerate it n b (Srbe n. Ruda-e, ba« SRilieral. kovina-e, bas SRetall. zlato-a, bas @olb. srebro-a, ba« ©ilber. živo srebro-a, b. Ctuecfftlber. železo-a, baž (Sifen. svinec-nca, bab Slei. jeklo-a, bet ©tat)l. kotlovina-e, i med-f, bab SRefftug. kositer-tra, baž 3inil. cinek-nka, ber preduh-a, bet ©djadjt. plavež-vža, bet @<$tlie(}s ofen. ruelnik-a, bab Sergtoerf. kamen-mna, bet ©ieilt. žlahtni kamen-mna, bet ©belfteiti. kremen-a, ber fficfcl. jantar-a, bet Sernjieitl. lapor-a, bet SMergel. demant-a, ber ®iamant. marbelj-na, ( b _ KflrjBot . mramor-rja, S rubin-a, ber (Rubin, safir-a, bet @at>f)ir. jaspid-a, ber 3aSbtS. smarAgd-a, ber ©maragb. kresavnik-a, bet geuerfiein kreda-e, bie dbreite. galun a , bet Silami, perst-i, bie $ammerbe. j Apnica-e, bie dtalferbe. pfihlica-e, bie Snlfetbe. kremenica-e, bie Siefelerbe. il-a, ber fieljni. glinja-e, bet Jljolt. premog-a, bie @tein!of)le. šota-e, bas Sorf. sol-i, bab ©alj. soliter-tra, ber ©albeter. žveplo-a, bet ©djtoefel. vledenec-nca, bcr jtriflafl. pesek-ska, bet ©anb. prod-a, baž Oerofle. sviše-a, bet giugfanb. biser-a, bie iperle. morska pena-e, ber ffieer> tratim. 173 f) (£ i g e n fdjaften u n b ST^attgfeiten. Sladek, dka, o fufj. grenek, nka, o bittcr. britek, tka, o Ijerf. kisel, sla, o fiilter. sočen, ena, o faftig. pust, a, o faftlo«, fprobe. vkusen, sna, o f^mactljaft. sirov, a, o rol). Rastem, rasti lradjffti. klijem, kliti ftimett. ženem, gnati treiben. zelen-im, eti grunen. evetem, cvesti ) ,.., cvet-fm, eti ( 6ln ^ n - berst-im, eti fttožpel!. zor-im, iti teifen. zrel, a, o vgoden, dna, o nevgoden, dna, o unjettig. mehek, hka, o terd, a, o (jart. terden, dna, o fejj. prijeten, tna, o aligeneljm. | senčen, ena, o) r , ... re,f ' košat, a, o I rod-im, iti grunte tragen. dis-im, ati buftett. ven-em, iti trelfen. trohn-im, eti mobern. gnjijem, gnjiti ffllilett. red-im, iti udaren, osip-ljem, atise j a6fflf(en odpad-am, ati ) rodoviten, tna, o fruc^tbar. gol, a, o fa^l. gladek, dka, o glatt. kerhek, hka, o fprobr. prezeren, rna, e tur<$jtd)tig. sterm-im, eti, ragett. vijem, viti se ftd) iptllbrn. suš-im, iti se »erborrcu. sferkam, ati faugen. vlečem, vleci jieJjftt. mndž-im, iti se ft mesten, smerd-im, eti ftinfetl. Silbung unb Scbeiitiutg ber Seimbrtcr. §, 69. Sine groge Stttga^I ber 23eit»orter ifl »on 9?ennl»ortevn, 3eit= ioortern ober ijlartifeln abgeleitet. ®ie »orjiiglidjften 23ilbungžfilben, georbnet nad) ber 33ert»anbtfd)aft ber Sebeutung, bie fie ityren Silbungen »ertei^en, finb fotgenbe: 1) 9tuf etiten 93 e f i § ober einSigentum tteifen (§. 20 S. 23—24); in, ina, ino, alž: žena — ženin, a, o bež SBeibeŽ. j gospodičina — gospodičin, a, o sestra — sestrin, a, o ber ' bež fjrauleinž. <3d)l»efter. [ Neža — Nežin, a, o ber Slgnež. ji, ja, je, alž: krava — kravji, a, e $ulp. | pes — pesji, a, e §unbž=. ovca — ovčji, a, e ©d)af=. | volk — voleji, a, e 2Bolfž=. ov, ova, ovo (ev, eva, evo), alž: brat — bratov, a, o bež ©rnberž. šolar — šolarjev, a, o bež Sdjiilerž. sin — sinov, a, o bež <2oI)neŽ. pevec — pevčev, a, o bež ©angerž. ski, ska, sko, alž: cesar •— cesarski, a, o faiferlid). Slovčn — slovenski, a, o flo= »enifd). 2) (Sine 31 e I) n 1 i d) f e i t ober an§aftenben= lidjfeit, alž: jesen — jesenski, a, o Ijerbfllid). Nemec — nemški, a, o beutfd). cev — cevast, a, o roljrenforntig. zvonec — zvončast, a, o glocfen= formig. šerp — serpast, a, o fidjelformig. jajce — jajčast, a, o eiformig. 174 av, ava, avo (— bent toentfrf>en A g) oejeidjnet eine j?uOe anljaftem b e r (Sigenfdjaften, a(ž : dlaka — dlakav, a, o Ijaarig. luska — luskav, a, o fcfnt^ptg. kerv — kervav, a, o Mutig. goba — gobav, a, o aužfa^tg. eil, na, no (—bent beutjdjen = ig, = fyaft) brticft auž, toie befd>affett ober to o r a n ž ettoaž ift, alž: dolg— dolžen, žna, o fdjulbig. sreča — srečen, čna, o gliicftidj. greh — grešen, šna, o fiinb^aft. mleko — mlečen, čna, o SJJitcfj*. prah ■— prašen, šna, o ftaubig. voda — voden, dna, o SSkffet^. iv, iva, iv o (oft toirb beS SBoljlflangeŽ toegen lj ober n j eingefdjaltet) beutet auf anljaftenbe (Sigenfdjaften toie av, afž: červ — červiv, a, o tourm= laž — lažnjiv, a, o liignertfdj. ftidtig. škoda — škodljiv, a, o fcf^ablidj. milost — milostiv, a, o giitig. liji, nja, nje bilbet 33eitoorter oon i|3artifeln jur iBejeidjnung ber £eit ober bež Drtež, alž: danes — današnji, a, e Ijeutig. sedaj — sedanji, a, e, je^ig. letaš — letašnji, a, e, Ijeurig. j nekdaj — nekdanji, a, e einftig. 3) (Sine gnile ober einen ©toff bejeidjncn: at, ata, ato (— bent beutfcfjen ig — idjt) fcejeidjnet ben 93efx^ bež= jenigen, toaž ber ©tantm aužbriicft, in grofjerer giiC(e, atS: kamen — kamnat, a, o fteinicfit. i skalen — skalnat, a, o felfenreidj. brada — bradat, a, o bftrtig. traven — travnat, a, o gražreidj. kosem — kosmat, a, o beljaart. : kerven — kervnat, a, o blutreidtj. čil, ena, eno bient jurSejeidjnung bež ©toffež, toorauž ettoaž ift, alž: lesen, a, o t)ot§ern. les - sneg perst — persten, a, o irbett. sukno — suknen, tiidjern. snežen, a, o fdjnceig. kamen — kamnen, a, o fteinern. led — leden, a, o eifig, »on (Siž. kost — koščen, a, o beinern. platno — platnen, tinnen. it , i t a, i t o e n, alž: roti gleidjer Sebeutung tcie at, mit ober oljne baž ©uffi}' skala —- skalovit ober skalo- ! strah — strahovit ober strahovi- viten, tna, o felžreidj, ten, tna, o fiircfjterlidj. glas — glasovit ober glaso- | groza — grozovit ober grozovi- viten, tna, o beritftmt. ! ten, tna, o fdjauerlicb. 4) (Sine §anblttng ober einen 3uftanb briicfen auž: av, a v a, avo, an ben ©tanim bež ^dtotortež gefiigt, bejeidjnet bie 9feigung §u einer tpanblung (= bem betttfdjen = fitdjtig), alž: bahati se —bahav, a, o pra= j lišpati — lišpav, a, o putifidjtig- lertfdj. j smejati se — smejav, a, o gern plesati — plesav, a, o gern (adjenb. tanjenb. 175 eil, -na, -no, mi beit Snfinitieftamm imperfeftieer geitoorter mittelft bež Sautež v gefiigt, Bejeidmef fietž etne ®fyatigfeit, etoaž Strfenbež, alž: dajati — dajaven vna, o gebenb. ! hladiti — hladiven, vna, o fiil)(enb. kazati—kazaven, vna, o jeigenb. j veleti — veleven, vna, o hefe^tenb. Stn baž pafftoe SUittelroort gejugt, »ertei^t fte betu Seitoorte etne paffibe SBebeutung, atž: pit — piten, tna, o trinfbar. iv, iva, ivo bebeutet fo rdel, tete av, itnfc fc£>altet bež !ffiof)(f(angež teegen ofterž lj etn, aiž: nagajati — nagajiv, a, o trofjig. zapravljati — zapravljiv, a, o bosti — bodljiv, a, o gern fcerfdjtoenberifdj. jtofjenb. prepirati se — prepirljiv, a, o janftfd). ljiv, a, o, mt ben ©tanim bež ^eitoortež gefiigt, gibt bem SBeimorte (= bem beutjdjen =6ar, = fdig) eine paffioe Slebeutung, alž: doseči — dosegljiv, a, o er* | topiti — topljiv, a, o fdjmeljbar. reidj&ar. videti — vidljiv, a, o fi^tbar. slišati, slišijiv, a, o l^brbar. 144, 2) te ipfianjenlnelt (Rastlinstvo). Kazpihn-em, iti f razpih-ujem, ovati auždnanbet blafetl; naglžd-am, ati se fiefo fatt fel)eit; zared-im, iti se CEBurgel faffeu. Prekrasna je odeja naše zemlje: tako zelena in lepo pisana je, da se je oko nikdar nagledati ne more. Stkal jo je premodri stvarnik iz mnogoterih rastlin, ki kinčajo lice naše zemlje. Po vi- socih planinah, po globocih dolinah in po stermih pečinah, kjer koli je peščica rodovitne zemlje, povsod zeleni trava in drevje; cel6 na strehi najde zernce svoje mesto in rastika svoje življenje. Čudno se množijo rastline. Mala zernica včter raznaša, druga imajo majheno perjice in otroci ga razpihujejo, spet druga imajo svoje habice. V pišu in v hudem vetru obseva priroda našo zemljo po višinah in globinah z mnogovčrstnimi zelišči. Nekoliko semena za- nes6 tiče, drugo priplava po rekah in po morji v tuje kraje, da se tam zaredi in s časom sadje donaša. Nekoliko časa raste drevo in sadika, cveti in rodi, potem pa začne veneti in umerje, in daje živež spet drugim rastlinam. 145. Ste anigfaitigleit ber ipfianjen (Različnost rastlin). Listnato drevje-a, SauMaltnte; pritlično drevje-a, StoergMunte; pas-a(u), ber (Siurtel; (SrbgurM. Prečudna je mnogoverstnost i’astlin po naši zemlji. , Kak6 različen je pogled prijazne lepe ravnine, ki je zaraščena z nizkimi zelišči in germiči, od pogleda resne mračne tmine v doraščenem gozdu! Kolik razloček je med poljem, pokritim z rumeno pšenico, 176 med zeleno trato in med skalnato steno, olepšano s pisanim cvet¬ jem! Ako se obernemo od ledenega severja, kjer so tla pokrita z večnim snegom, proti jugu, razširja se najbliže pred nami pas, po kterem pokrivajo tla le borni lišaji in nizko mahovje, kjer pa ne raste nobeno drevo, noben germ. Bolj proti jugu se že začenja nizko germovje in pritlično drevje, kterega se na južni strani derže široki gozdi černega jelovega drevja. Se ni videti tukaj sad¬ nega drevja in malo se seje tod žita, ki se ga mnogo prideluje še le tam, kjer se razširjajo široke trate in raste tako listnato drevje , ki se mu jeseni osiplje listje. Ako se obernemo še bolj proti jugu, pokažejo se nam na enkrat rastline popolnoma drugačne podobe. Živo zeleni travniki so minili in namesto njih najdemo vedno zeleno listnato drevje z usnjatim svitlim listjem. Ako pri¬ demo na zadnje v vroče dežele, vidimo, da se razvija pred nami .. '* ' .e. v vročih krajih. t 146. Sin 331 id in baž Seben ber 97 a tur (Pogled na življenje v natori). Perst-1, bte (Sebe, ber Soben; blišč-a, ber @<§ratnter; namoč-im, iti f na- m&k-am, ati Šefeucfjten. najeverstejse, najbolj velikansko m najcudnejse rastlinsko zivljen Enako se menjajo rastline tudi na prav visocih hribih, posebno Sreten mir Ijinauž in ©ottež grofjen Ijerrtidjen STempet unb betradjten mir jeine UBcrfe. Stelje bie žhumen bež getbež unb bie taufenbfattigen ^flanjen auf ber Slu. SDienfdjenljanb Ijat fie nidjt gepflanjtj ber ©arnann ^at nidjt ben ©amen aužgeftreut unb ber ©artner bat nicfet ben ipiafs fiir fie gegraben. ©S madjfen ^ftanjen auf fteilen gelfen, mcljin tein SJienfd) flettern fann, anbere in ©iimpfen, in bilten SBalbungen unb auf bben Bnfeln; iiberall fpriegen fie Ijerimr unb bebeden bie Srbe. 2Ber madjt, bafž fie iiberaH madjfen ? 2Ber blaft in ben SBinben ben manigfaltigen ©amen umljer? 2Ber mifd)t ibn mit bem Soben unb befeucptet iljn mit bent Sljau unb 31egen? Mež biejj mirft (tfiut) ©ott in feiner -Dladjt. Bebe glur ift gleid) einem offenen (gebffneten) Šudje; jebe Slume entfjiilt eine Se^re; in jebem SBinbe, in jebem S^autropfen, burd) ber ftratenben ©onne feurigen ©lanj nnb bež ftiHen 2)tonbež fanften ©dtimmer fpridjt ©ott ju unž. XXXVIII. Sprcdlftbunfl: Son ber 3eit. Navijem, naviti obet navr-em, eti (vbrl , a, o) j- navij - am, ati obet na- vlr-am, ati aufjteljen; p6S-im, iti fprtttgen, ptapen. A. Obkorej bode zdaj? B. Okoli pol dvanajstih, kakor solnce kaže. A. Ali nimaš ure pri sebi? B. Imam jo, pa ne kaže prav; 2Bie »iel Uljr biirfte ež je|t fein? ©Ž biirfte balb jmbtf Ufir fein, mie bie ©onne jeigt. fpaft $u Jeine bei Sir ? ŠBo^t ^be id) fie, aber fie ge^t (jeigt) 177 vedno mi zastaja, kar mi je na tla padla. A. Ali je nisi pozabil naviti (na- vreti) ? B. Navita je navita (naverta); pred dvema urama mi je obstala. Kje pa imaš ti svojo uro? A. Davi sem jo moral urarju za¬ nesti; da jo poravna. B. Kak6 je to, saj je vselej dobro kazala ? A. Včeraj osorej sem jo navijal, pa mi je pero počilo. B. Jaz pojdem pa danes črez osem dni v mesto, da si novo sreberno (zlato) žepno uro kupim. A. ICedaj si si pa to kupil ? B. K letu (prihodnje leto) bode ravno deset let, kar jo imam. A. Koliko je zdaj bilo? B. Ravno bije tri četertinke na dvanajst; jaz moram domu. A. Kedaj me spet obiščeš? B. Če bode lepo vreme, pridem pojutrišnjem spet k tebi v vas (včs). A. To me bode prav veselilo; da ostaneš mož beseda! 147. 97u§en ber ©ft fdjle^t; fie bleibt imrner jurilcf, feit fie. mir ciuf ben ©oben gefatten ifl. £>aft $u fie nid)t ettta aufjujtelfett »ergeffen ? @ie ift aufgejogen; fcor jtoei ©tunben ift fie mir fteljen geblieben. 2Bo i>aft benn ®u beine Ul)r? ©eute §ritf) nrafte id) fie gum Ul)r= mad)er geben, bafž er fie rid)te. 233ie ift baž; fie gieng (geigte) ja immer gut! Oeftern um biefe £eit toii^renb bež Šlufgiefienž ift mir bie jeber ge= fprmtgen. ■Sd) aber toerbe beute liber ad)t Sage in bie ©tabt gefjen, bamit id) mir eine neue fiiberne (golbene) S£afd)em uf)v faufe. SBann I)aft ®u btr benn biefe UI)r gefauft? Jm nad)ften Hal)« toerfcen ež gerabe jelm jal)re fcin, bafž id) fie befi£e. 2bie ciel fiat ež jefjt gefdjagen? (Sž fd)(dgt gerabe brei ©iertel auf gtoblf Ul)r; id) muf) nad) £aufe. SBann befudjft ®u ntic^ mieber ? SBenn baž SBetter fd)bit ift, fomme id) iibennorgen mieber ju Sir auf ©efud). Saž toirb mid) fel)r freuen; bafž ®u bein Sort fiaitft! njen (Korist rastlin). Priprava-e, bie 3?orn<$tung; sploh, ilberlfaupt. Vsi deli drevja in zelišč so nam koristni: seme, sad, listje, skorja, steržen, deblo, perje in korenje. Sploh nam pa drevje in zelišča zrak čistijo. Zato je na kmetih med drevjem in zelenjem veliko bolj zdravo in veselo, ko v mestih. Pod košatim drevjem prebivajo tiče, po germovji počiva zverina; trava jim daje kerrno in zernje pičo; največi dobiček od rastlin pa ima človek. Drevje daje derva za kurjavo, les za vsako orodje in pripravo; skorja daje čreslo, listje steljo in gnoj; tudi voglje in pepel se prodaja. Ni germiča, ni zelišča, da bi nam ne dalo živeža, obleke ali zdravil. Tudi mah, če ravno drevju in senožetim škodljiv, pije po visokih gorah dež iz oblakov, nataka studence in reke, vdruje drevje ©loti. ©pradr «• UrtmtflSbiitl), 7. Shift. 12 178 prehude zime, ohranjuje perst in seme po skalovji, da ju veter ne razpiše in pečevje golo ne ostane. Vsaka rožica, ki se veselo v jasno nebo ozira, kaže nam dobrotljivega stvarnika, vsako zern- ce, ktero Bog tak6 čudno množi in nam v živež deli, veli hvaliti Boga, ki nam vse to daje. 148. ® er @ djtebenborn unb ber 9Beinfto ract>: „Somm, riec^e meinen ©uft!" ©er $nabe trat t)inju unb, meti fte fo tiebtid) red), fprad) er: ,,93'iaibiiimc^en! id) toid bteb mitnetjmen ju nteiner -Kuto." Unb bie 33tume toar e8 jufrieben (ber SStunte mar e§ rect)t). ikun erbtiefte er bie rotl)e (Srbbeere, bie rief il)m aud) entgegen: „$omm, pftiicfc mičt), id) bin reif." ©a antoortete ber .^nabe: „@rbbeerd)en, bid) miti id) meiner ©d)voefter ttad) §aufc tragen." Unb bie (šrbbeere lieg ftd) gerne abpftiiden. fattt ^nabe jur ©ottfirfdje, bie rief U)m aud) ju: „8onmt, if$ mtd); ift metne grud)t nic^t ber fdjonften Sirfdje gteid) ?" ©er Ifnabe aber antoortete: ,,-Sd) miti bid) abbred)en unb metnem ®ater jeigen; ber SSater fennt bid) beffer a(8 id)." 179 Bitfrtmmeiifcfenitii ber jpmtph mtb Settoorter. §. 70. S3et bev 3nffl>nmenfe^uttg toirb ba§ ©runbtnort mitteffi bež Sinbe»cfa(« o (nad) Sngtauten mittetft e) an bag Seftimmunggtoort gefiigt. a) £)aupttocrtliipe 3 u f ammen f e feung. a) 3ufammettfe(5ungbeg§au}}ttDorteg miteinemjpaupt* to o r t e: vinograd, ber SBeingarten; kolovoz, ber jjaprtoeg; letopis, baž •Saprbudj; parobrod, ba8 3Dampff<^iff; vodomet, ber ©pringbrunnen; kolovrat, bag ©pinttrab. b) mit einetn 33eimorte: hudodelnik, ber SJftffetbater; krivo¬ verec, ber Grrgtaubige; golobradec, ber 9Jii(d)fcart; hudournik", ber SEBilbbad); golomr&z, SBinterfatte oI)ne ©djnee; tihotapec, ber ©4teid)' piinbler; gostosevci, bte ‘iptejaben. c) mit einem jjiirmorte: samokolnica, ber ©cbubfarren; svoje- glavnež, ein eigenfinniger SOTcnfcb. d) mit einem 3<*fyttoorte: stonoga, ber jpunbertfuf;; stoletje, bag Saprpunbert: trinog, ber ©reifujj, Sirann; Triglav, 2)rafjaupf. e) mit einem 3eittt>orte: tresoglav, ber ©djuttetfopf; serbo- ritnež, ber SBagpatg; Vladislav, Shabibiae; tresorepka, bte 23ad)ftelje. f) mit iPartifetn: nesreča, baSUngliid; križempot, ber Šreuj= meg; predlog, bag SSortoort; brezbožnik, ber ®ott(ofe; brezno, ber SIBgrnnb. b) ŠBeimbrtlidje 3ufammenfe^uttg. a) 3nfammenfepung beg SeimorteS mit einem jpauph toorte: bogoljuben, gottgefaCtig; vratolomen, Ijatgbredjerijcf); zlato- nosen, gotbfiiljvenb; ritopašen, fc^toetgerifdj. b) mit einem 33eitoorte: dobrovoljen, gnter Saune; prosto¬ voljen, freimitlig; gologMv, unbebedten §aupteg; starodaven, uratt; černomaljast, brnnet; hudomušen, fcfjatfpaft. c) mit einem ^iirtnorte: samopašen, eigennitgig; samodrtig, fel&anber; samoedin, ganj attein; trileten, breijafjrig. d) mit einem 3eitft)orte: cvetečeličen, srni t'(iit)enben SBangen; zvitorep, fddatt. e) mit ^artifetn: brezzob, japntog; neroden, itngef^idt; pre- derzen, fetf; nedolžen, mtfdjulbig. 150. ®ie ©Sume (Drevesa), Zrasem, zrasti, Ijeranhicicbfen; izsnujem, izsnuti se, ft<$ entotrfeln. Gotovo radi ogledujete drevesa po vertih in po gozdih. Kdor si hoče izrediti drevo, mora vsaditi peško v zemljo. Cez nekaj časa pride majheno drevesce iz zemlje in zraste s časom veliko drevd. Nektera drevesca imajo sadje, kakor jablana, hruška, čreinj a, češplja itd., druga so nam koristna pa le s svojim lesom in listjem, kakor: bukev, lipa, hrast, smreka, jela. — Ko bi človek sam ne videl, gotovo ne bi verjel, kako čudno se godi z drevjem. Zavita 12 * 180 v terdo lubje po deblu in po vejah stoje drevesa na vertu. Jesdn jim je pobrala vse perje in vso lepoto. Vsa gola so in videti je, kakor bi bila suha in mertva. Na vejicah so še majhna očesca, kterim se ne vidi, da imajo toliko v sebi. Kakor hitro spomladi gorkeje prihaja, razširijo in spremenč se v popke. Popki.se odpro in iz njih se izsnuje zeleno perje in pisano cvetje. Cvetje jim kmalo odpade in namesto cvetja se prikažejo lični sadki. V začetku so zeleni in prav majhni, pa vsaki dan prihajajo veči in spreminjajo večidel tudi svojo barvo. Kako vabivno stoje na vertu drevesa s svetlimi črešnjami, z zlatorumenimi hruškami, z rudečeličnimi ja- belki! Veselje je je gledati. 151. ®ie (Židje (Hrast). Zobčast, a, o jadig; podoba-e, bab Sinnbilb; terpež-a, fcie Sl.užbauet; zra- sem, zrasti (lodj Inerten; verš-im, eti tofen; groza-e, ter @d)auer; upir-am, ati se trojjen. ®er Ijodjfte, Mftigjte unb fd^brtfte 23aunt unferer ©egenben ift bie ©dje. ©taram evljebt ficf> auf langen unb ftarfen žBurjeln unb toirb oft 60—80 §u§ fiod). ®er grofje Umfang iljrer Ijevrltdjen Sirene, baž bunke ©uin if)rer jarež bilten Saubež erqutcft ben miiben SBanberer; baž bumpfe Štanfdjen unb ®ofen bež ©turmež in iljren 3^eigen erfiiBt bie ©eele mit einem £>eiligen ©djauer. ©n ©innbilb ber $raft, ber ©tiirte unb ber Službauer fteljt fie ba unb tro^t 3aljrf)unberte lang bent SBetter unb bera ©turme. — ®en alten SSbl= fern mar bie ©dje ein fjeiliger S3aura. ©te liefert unž ein feftež, bauerljaftež iBauljolj ju £aufern, ©djtffen, (Sifenbaljnen unb ju »ielen anbern ©eratljen. 152. ®až Sfttneralreid) (Rudstvo). Natika-e, bie Stnfugmtg; nabira-e, bie Slnfamutlung; zbrus-im, iti abfcfjleifeti; okus-a, bet (Defdjmad; skl&dnica-e, bie aiotratf;žfainmer. Rude imenujemo stvari, ktere ne žive in ne občiitijo, tudi ne rastejo, ampak se le vekšajo po vnanji nabiri ali natiki enakih delov. Rude so v zemlji, posebno v hribih in se ločijo v persti in kamnja, soli gorljiva rudstva in v kovine. Najimenitniše persti so; ilovica, kremenica, apnica itd. — Navadno kamnje rabimo za zidanje; izmed žlahtnih kamnov ima največo ceno demant, kteri je tako terd, da reže steklo, pa je tudi svetel ko luč, ako se lično zbrusi. — Sol se imenuje vsaka stvar, ktera se raztopi v vodi in naredi na jeziku občutljiv okus. — Gorljiva rudstva se dajo žgati in rabiti za kurjavo in svetilo. — Kovine se poznajo po teži, se svetijo in se dajo v ognji raztopiti in kovati: najbolj znane kovine so; zlato, srebro, železo, baker, kositer in živo srebro. Prečudno je bogastvo natorino razdeljeno po celi zemlji. V globocih jamah in v visocih gorah imd natora skrite svoje za¬ klade. Cela narava je bogata skladnica čudežev in dari božjih. Glej stvarnica vse ti ponudi, Le jemat’ od nje ne zamudi. 181 153. ®er Dtangftrcit (Cena). Presojevanje-a, bie $rufung, 93eurt()ettung; vgl&d-im, iti efenen; preobršz-im, iti umbtlben, mnformen. 1. vse, kar plava in kar leze, Vse kar hodi, kar leti, Zbere se v presoj evanj e; Pred-se kliče može tri. 2. Meč se pervi je oglasil: „Jaz sem gospod&r sveti; Kamor pridem, pot si vgladim , Vse pred mano trepeta!“ 5. Vse, kar p Vse, kar hodi Zdaj se okrog Plugu venec 3. Govori pero modrostno: „Tmote ne terpim nikdar; Um človeški razsvetljujem, Uk in znanje sta moj dar.“ 4. Zadnji pravi plug med njimi: j ,,Mimo rijem pod zemljo ; j Pa sem svčt že preobrazil, I Tiha sreča je z men6.“ lava in kar leze, kar leti, pluga zbere: oodeli. V. Vilhar. 154. 9?u£en ber SDtinerale (Koristnost rudstva). Občen, čna, o ober splošen, šna, o gemeinfdfafttid); i'ijem, riti lt)ul)Uu; preri-jem, ti f preriv-am, ati burdjtvmfjlen; ne samo — ampak tudi, tlidti ttut — fottbern and) ; gorivo-a, ba8 SBrettnmaterial; ravn-šm, ati lenfen. Unbanfbar unb ^aril;erjig, fagt etn alter ©djriftfteder, finb mir gegen bie (Srbe, bie gemeinfdiaftlidje Hutter aUer. SKit ©fen, ,f>olj, fteuer, ©teinen unb anberen ®ingen burdjmiiljlen mir biefelbe, barnit fie nic^t nur unfereit Sebiirfniffen, fonbern and) unferer §abfud)t biene. SSBir bringen (feol^ren) in ilfre ©ngemeibe unb graben ©J unb 93£ei, ©olb unb ©ilber IjerauB; mir mitfilen ©d)ad)ie in bie ®iefe unb fudjen (Sbelfteine unb anbere foftbare ©tein= djen. — ®er IJiufsen ber SOfinerale ift fetjr grofj. Slug ben ©teinen merbeit Taufer gebaut; mit bem ©alje merben bie ©peifen gemiirjt; ang ©olb, ©ilber unb Supfer mirb bag ©elb gefdftagen; aud bent Supfer uerfertigt man teffel, ipfannen unb ®Bpfe jum S?odjen; aug ginn man ©djiiffeln unb anbere @efd§e; ang bem ©fen merben unfere not^menbigften 933ertjeuge berfertigt; ber ©djmefel mirb in ber §auSf)attnng unb in ber Slpotljefe gebraudft; bie ©teinfoljlen unb bag ®orf bienen alg Šrennmaterial. SfiJenn mir bie 9?ianigfaltigteit ber SUinerate unb ifyren mauigfaltigen iftufcen ftir ben £D?enfc^en in ©magung jieljen (ermagen), fo miiffen mir ertennen, bafg ©ott bie SJienfdjen itnaušfprecfjlid) liebe, unb feine $ater!)anb alleS ju ilfrem 23eften lente. XXXIX. Sprtdfftbmtg: 33ei einem SJerljore. A. Kako se pišeš (pišete)?*) i 213ie ift ®ein (3fyr) 9?ame. B. Janez Grolob. Ooljann ©olo&. *) Sluf bie groge: kako ti je imč? erfidtt man getoofjtdtcb nur ben Haufnatnett jur Slntlrort. 182 A. Kje si rojen (ste rojeni)? B. Na Diinaji. A. Koliko si star (ste stari)? B. Bojen sem leta tisoč osemsto štiri in tridesetega? A. Kakošnega stanu — kakoš- nega opravila? — Ali si (ste) rokodelec ali obertnik ? B. Jaz sem rokodelec, in sicer krojač. A. S čem si kruh služiš (služite) ? B. S svojimi rokami. A. Ktere vere si (ste)? B. Jaz sem katoliške vere. A. Ali si oženjen (ste oženjeni) si vdana (ste vdani) *) ali neoženjen — neomožena? B. Jaz sem oženjen — množena? A. Kako je tvoji (vaši) ženi imč ? Kako se piše po očetu? B. Frančiška Božmanova iz Bib- nice. A. Kje si (ste) od mladih nog živel (živeli)? B. Od kar sem se svojega roko¬ delstva izučil, vedno v Gradcu. A. Ali veš (veste), zakaj se tu izprašuješ (izprašujete)? B. To mi je popolnoma neznano. A. Jutri spet prideš (pridete) na versto; zdaj moreš (morete) oditi. 2Bo Bift ®u (ftttb ©ie) geboren? 3n 2Bien. 2Bie alt bift ®u (ftttb ©ie)? ■3d; Bin trn 3al)re 1834 geboren. 2Beffen ©tanbed bift ®u (finb ©ie) ? SBad I)aft ®u (fiaben ©te) fiir ettte Sefdjiiftigung? SBift ®u (fittb ©te) eitt £>anbioerfer ober OetcerbStnann? 3d; bin etn £>anbtrerfer ttnb jtrar eitt ©djneiber. SBooon erndfuft ®u bid; (ernaljren ©ie M)? Son tneiner §anbe Slrbeit. 33on ioeldfem @lauben? 3d) bin fat^olifdjer Jteligion. 33ift ®u (finb ©ie) toeretjelidjet ober lebig ? 3d; bin »eref;elid;t. SSie ^ei§t ®ein (Bl)r) ŽŽBeib? 2Bie fc^reibt fie fid) nad) ben Keltern. | f^ranjiSfa Jtožmann auS 9feifni|. 2Bo I)aft ®u bid) (l)aben ©ie ftc^) feit ®einer(ff^rer) ffugenb aufge^alten ? ©cit id; ntein §anbtoerf andgelernt, irnnter in @raj. 2Bei§t ®u (toiffen ©ie) bett ©runb ®einer (31)rer) Ijeutigen ©iitoer* neljmung ? ®ad ift mir ganj unb gar unbelannt. 9korgen tommft ®u (tommen ©ie) toieber att bie 3teil;e; jeijt fannft ®u (fonnen ©ie) abtreten. - to e mmrn»3 ~ —. VIL SBdrter^ruppe: 3uftanbe, Cugcnbcn, £after. a) 3 u ft d n b e. Življenje-a, bad Sebett. djanje-a, bie JjanbittHjj. . vzrok-a, bie Utfacbe. smert-i, bet Sob. delo-a, baž ffierf. ' sloga-e, bie ®intf«cf)t. spanje-a, bet ©d)laf. oin-a, bie Sfjat. I ljubezen-zni, bie Stebe. sanje-sanj (pl.) bet Sramu.; učinek-nka, bie SBirfung. ; mir-a, bet griebe. *) Oženjen (»on SKdnnern), vdan obet ornožeu (»om li'eibltd)en @ej'd)ied)te). 183 pokoj-a, bie Dfufje. tihota-e, fcie ©tille. veselje-a, bte greute. radost-i, bie Cttfl. žalost-i, bit Stauer. tolažba-e, bet ®rofi. potreba-e, bab ©eturfilib. moč-1, bte Jtraft. pomoč-i, bte §tlfe. podpora-o, bte @tu$e. zaklid-a, bet @$aj5. dar-a (ti), J bte ®abe, darilo-a, ) @efd)eitf. blagost-i, blager-gra, ( bie SBoplfart. omika-e, bte Silbttttg. izobraženost-i, bie .Kultur, osoda-e, bab ©efdjitf. volj a-e, bet Sffiide. čednost-i, > .. .. krepost-i, ? b,c X « 3 el,b ' up-a, bie 4 >otfuuitg. obtip-a, bie Šctjttteijlitltg. j želja-e, bie Segierbe. hrepenenje-a, bie ©efjttfitdjt. dvom-a, ber 3»etfel. | sum-a, ber Jltgtooptt. strah-a, bet ©djretfett. težava-e, bie Sefd)t»erbe. britkost-i, bie fflitterfeit. reva, nadloga-e, bte SRofii. premoženje-a, b. Sertttbgett. bogastvo-a, bet DReidjtltm. uboštvo-a, bie Slrrnut. kino, lišp-a, ber ©djmucf. svoboda-e, bie greiljett. koristi, } beC m $»'- škoda-e, bet @d)abe. odpuščanje-a, b. Sergebmtg. zamera-e, bie Uttgnabe. terpljenje-a, bab Šeibett. poštenje-a, tab Slttfeljeii. j samota-e, bie ©infamfeit. pokora-e, bie Stipe, kes-a, bte SReue. vera-e, ber ©lattbe. nevera-e, bet Unglaitbe. sreča-e, bab ®lti(f. nesreča-e, bab Ungliicf. breme-na, bte 93urbc. tovor a, bie Cafi. j bolezen-zni, bie Jtcaiifljett. zdravje-a, bte ©efunbbeit. j vest-1, bab ®ett>iffett. dolg-a, bie ©djttlb. veljAva-e, ber Sffiert. j cena-e, ber 'jlreib. spoštovanje-a, bie Sldjiung. : stan-a, (ti) bet Siattb. skerb-1, bte ©orge. namčn-a, bie Seftttmttung. naklep-a, bet Slnfdjlag. cilj-a, tab 3tel. pokllc-a, ber Setuf. skušnja-e, bte ijjtuftutg. skušnjava-e, b. Serfudptttg. nevarnost-i, bie ©efabr. sled-a (ti) bie ©pur. postava-e, } b ‘* zapoved-i, bab ®eboi. povelje, ukAz-a, b. Sefe BI. obnišanje-a, / bab zaderžanje-a, ( Serfjaltcil. b) Sittgenben unb £after. Čednost-i ) . . . krepost-i | b,e Su 3 cnb - g-reh-a, bie ©ihtbe. pregreha-e, bab 8a(ier. pravica-e, bab 3tcd)t. krivica-e, bab Uttredjt. resnica-e, bie 2Ba(jrl)eit. laž-1, bie Sltge. dobrota-e, bit @ttie. milost-i, bie @ttabe. usmlljenje-a, bab (Srbarmeu. nedolžnost-i, bte Uttfdjulb. čast-1, bie @fjte. sramota-e, bie ©djattbe. prijAtelstvo-a, bie greunt* fdjaft. sovraštvo-a, bie geinbft^aft. čert-a, ter £afb. jeza, togota-e, bet 3ortt. prepir, kreg-a, bet ©ireit. razpertija-e, bie 3>uietrad)t. Settterfttng. ®ie mittelft ber Silbungbftlbe ost sprava-e, bie Sinttadjt, Ser< fbfjitung. zvestoba-e, bie i£reite. ponižnost-i, bie ®ettllttf). pokorščina-e, bet ©eborfaut. previdnost-i, bie Sorftdjt. poštenost-i, bie Sieblidjfeit. spoštljivost-i, bie ©f)tfurd)t. pridnost-i, bet gleip. lenoba-e, bte gaulpeit. goljufija-e, bet Setrttg. zavld-a, ter SJleib. ponos-a, bet ©tolj. naptih-a, bet J&odjttlUtf). prevzetnost-i, b. lleBeritntiB- zmota-e, ber 3triitttt. pomota-e, bab Setfefjett. strast-i, bie Seibenic^aft. slast-i, bie SSopIInfi. hudodelstvo-a, b.Serttre^lett. tatvina-e, bet ®icbflai. meifteti Sejet^ttuttgett fitr ober ota (oba) gebiibet. , rop-a, bet SRaub. j zlo-zlega, bab Uebei. j dolžnik-a, bet Itebeltpater. lažnik-a, bet Sitgner. | tat-a (ti), bet ®ieb. ropAr-rja, ber SRauber. , morivec-vca, ber SRorber. ! goljtif-a, ber Setntger. j pijanec-nca, bet Srtitfer. I skopec-pca, bet ©etjpalb. ! grešnik-a, bet ©unber. : leniih-a, bet Jauiettjer. ' lAkomnik-a, b. ^abflt^tige. podpornik-a, b. Uttierflttjjer. pomožnlk-a, bet ^elfer. tolažnlk-a, bet Srčfter. izdajnik-a, bet Setratber. varh-a, bet Seft^ujer. prevzetnež-a, ber Ueber? miitbige. sovražnik-a, ter Ueinfc. ®itgenbtit ttttb Sajlet tvterbett 5)aš nekimiortlirfte tptifjbeiflnugcite §. 71. $aš netenioBrtlid^e t^attgoergangene TOttetoort bbitfc gebilbet, icenn man betn ©famnte bes ^eitocrteS anftatt ber -3nftniti»= 184 enbung nacf) cinern ©etBftiaute vsi, nad) etitcm SKitlaute aher ši fitttjitfugt, toeldjež im 9?ominati» fiir aUe bret ©efcfjledjter gilt, 5 * 8 ) atž: skri-ti (Staram skri-) ■— skrivit, »erftedt fiatenb; ugleda-ti (©taram ugleda-) — ugle- davši, ‘erbiicft fjafeenb; pas-ti (fiir padti, ©tamm pad-) — padši, ge= faflen; reči (fiir rekti, ©taram rek-) — rekši, gefagt Ijabenb; zače-ti (fiir začenti, ©taram začen-) —■ začenši, angefattgen Ija&enb. — $až geittoort pridem, priti(foramen) Ijat prišedši (minber gut pridši) unb veržem, vreči, toerfen — vergši. Siefež SKittelmert, toeldjež ttur ben perfeftiuen geitoortern juforarat, trirb gefe|t, toettn jtoei ober meljrere burd) bie 23inbetoorter: nadjbem, atž, ba :c. »erfmnbene ©5§e, »on benen ber 9?e6enfa| eine »orauž* gegangene fpanbhmg bejeidjnet, mit SBegtaffung bež SinbemorteS in einen ©a£ sufammengejogeit toerben, toaž jebedj nur bantt gefdjetjen fann, t»enn bie ©af$e ein gteidjež ©ubjeft fiaben. 155. ®ie Suftfa^rt (Vožnja po zraku). Naravoslovee-vca, bet 9tatutforfd)er; homotanje-a, baž tofenbe ®tangen; zemljovid-a, bie Sanbfarte; čertež-a, bet i|3lan; vlak-a(u), bet Bug; obala-e, b ai Ufer; umotv6rina-e, baž jtunftoerf, Angleški naravoslovec James Glaisher piše o svoji deveti vožnji v zrak tako-le: Vzdignivši se miljo visoko, dobro smo še culi homotanje londonskega mesta; više prišedši pa smo sli¬ šali samo zamolkel šum. Kedar se pride tri štiri milje nad zemljo, potem je razgled krasen. Zemljovidu podobna je ležala pod nami zemlja in London se nam je zdel kakor čertež. Oči so nam šle vedno dalje po zavojih reke Tamize in videli smo bele nargatske skale in tudi mesto Dover. Pokazal se nam je Brighton in morje, in odgernjena je bila pod nami vsa morska obala tje do Yarmoutha. Severno stran so krili oblači; pod nami in proti jugu so ležali oblači. Proti Windsorju se nam je zdela reka Tamiza kakor lesketajoče zlato, obližnje vode pa kakor čisto srebro. Edini vlaki po železnih cestah smo videli, da se premičejo, in zdeli so se nam podobni lezoči živali, skoraj gosenici, dim je bil, kakor ozki megleni trakovi. Vsa zemlja pod nami je bila tako redno iz¬ delana videti, kakor kaka umotvorina; ladije šobile tako majhno, kakor lupine. 156. p t b a g o r a S (Pitagora). Borivski venee-nca, bet ;Rambf»tetž, Stegetftanj; pregnanec-nca, bet Skts Bannte; privr-žm, eti IjerBeijltomen; omadež-ujem, evati Befietfen. Med gorskimi učenimi možaki slovi sosebno tudi Pitagora, rojen na otoku Samos leta 585 pred Kristusom, izučen v vseh *) Jjjie unb ba finbet ft$ biefe« ©fittettoort, mie ein »ofiflanbigež Settoott befiiniett, aučf) in einem anbetn ©iegungžfade fteJjenb, a(S : Bog se je pokazal Izraelcem odrešenika, nekdaj njih ožete iz egiptovske dežele izpeljavšega, @ott jeigte ftd) ben Bfraeliten alž (Srlofer, bet iljre IBdtet ait« 9legb»ten j)etau«* gefuljtt I)atte. 185 potrebnih znanostih. Osemnajst let dopolnivši gre v Olimpijo, dobi borivski venec in vsi se začudijo njegovi lepoti, ročnosti in moči. Obiskavši slavnejša gerška mesta, Atene, Sparto in druga, gre v Egipet in Bog ve, kam še drugam. Blizo štirdeset let star pride nazdj in si pridobi s svojimi modrimi in podučnimi govori ime modrijana. Malo časa potem gre v Kroton, bogato in glaso- vito mesto v veliki Oreciji; slava njegovega imena ga Krotoncem napove. Kedar pride, privro ljudje od vseh strani in ga poslušajo kakor božjega učenika; njegov bistri pogled, beli pavolnati plašč, visoka postava, počasna hoja, prijetno obnašanje, močno in lepo govorjenje, trezno in neomadeževano življenje in vsakdanja jutra¬ nja molitev v tempelnu, vse to mu pridobi občno spoštovanje. Krotonci, spoznavši ga za edinega najbolj doveršenega človeka na zemlji, kteri vse ve in vse ume, sezidajo mu hram, v kterem se je vsak dan ob napovedani uri čez dve tisoči ljudi vsakega stanu in spola, mladih in starih, shajalo ga poslušat. Spoštovali so ga tako, daje bila beseda: „on je rekel" vsakemu gotova resnica. Solo je napravil, v kteri so se izučevali učitelji in vla¬ darji za vse kraje sveta, in res je iz njegove blizo štirdeset let terpeče šole mnogo slavnih vladarjev v marsiktere deržave se razšlo. Ali nekteri trinogi so ga jeli sovražiti in preganjati. Po tem ko so ga iz njegovega svetišča zapodili, umeri je pregnanec osemdeset let star. 157. ©pritd)e (reki). Suženj-žnja, ber ©Habe; neveden, dna, o mtlriffetib; med jedj<5, uber ber £afel; skažem, skkzati, ertoetfeli; dnevno delo-a, bab itagetoerf; modrijkn-a, bet ©ftttoetfe; nad, (m. b. kazn-ujem, ovati judjttgeit; morišče-a, bab @d)affot; stopim, iti na kaj, ettoab bctceten. 211 d ©ofrated einen reidjett, aber unmiffenben Oiingling erblitft fiatte, fagte er: ©ie^e eineit golbenen ©flaben. 21 IS ber $aifer Situd fid) einftiiber ber Safel erinnerte, bafd er ben ganjen Sag nientanbem eine 2BobltI)at er= toiefen l)abe, rief er and: jjbeunbe! id; fyabe einen Sag »erloreu! S)a$rofud ben ©d)eiterl)aufett betreten I)atte, rief er breimal ben Plamen ©olon. 2B e n n bu bein Sagetoer! »ollbradit fiaft, jo fdjaue nic^t auf bad, mad bu getljan, fonbern auf bad, tcaS bu nod) ju tl)un I)aft. 21 IJS ftcf) ber griedjifdje 2Bett= toeife ipiato iiber feinen ©flaben erjitrnte, bat er einen fjfreunb, bafd er itjn jiidjtige, bamit er felbft nid)t im gorne etoad tl)ue, lueffen er fič^ fpater fdjatnen ntiifte. 9?ad)bem SDJaria ©iuart con ifjren Sienern 216fd)ieb ge- uommen l)atte, empfa^l fie fid) bern ©d)u)3e bed $immeld unb betrat tnutfiig bad ©d)affot. XL. 3pred)&bmtg : 23erfd)iebene Stebendarten. Dobro mi je, kakor ribi v vodi. -3d) befinbe midj t»oI)(, trne ber 5ifd) im SBaffer. Grd bleibt babei. Mož beseda. 186 •Sf Drevi in davi. Ni tako hud kakor strašen. Volja me boli. Na vrat na nos. Mu ni mar za-nj. Svoje zmote zakriva. Vlači se kakor megla brez vetra. Natihoma se zmuzniti. Po svoji glavi; po svoji termi. Ti me hočeš na nič spraviti. Želje me obhajajo. Strah me je obšel, spreletel. On si kaj domišljuie. Toliko me skerbi kakor lanski sneg. Vpije, kar mu iz gerla gre. Toliko boš opravil, ko žaba pri lešnjaku. Bode vernil ko vrabec proso. Kosmato vest imeti. Koža se mi ježi. Nič se ga ne prime. Tako daleč naj ne pride. Nič mi ne odreče. Svojega očeta posnema (po očetu se je zvergel). Potuhnjen človek. Dobrega plemena, dobre rodovine biti. Prišlo jih je ko listja in trave. Jasno ko ribje oko. ImA veče oči ko želodec. Vse si prizadene. Tega mi ne more ovreči. Prazno slamo mlatiti; rakom žvižgati; bob v steno metati. Lažnjiv prerok. Kriv nauk. Ponarejen tolar. Nevošljiv človek. Izmišljeno imč. Vse je v nemar pustil. To ni mojega opravila. Oči pobesiti. ! Omitter, taglidj. Sr ift nidjt fo fdjliram, er auSfieljt. ■3$ entfdjliejje midj fcfymer. Ueber §al8 unb Jfepf. (Sr lummert fidj nid)t um ii)ti. (Sr Bemantelt feine gel)ler. (Sr fteigt (friedjt) langfant Ijerum, ©id; in bev ©title au§ bem ©taube macfjen. Slad) feinern ©utbiinfen. ®u miKft midi ju @runbe ric£)ten. ®ie SSegierbert toanbeht micf) an. .®er ©preden, bie gurdjt Ijat mid) BefaHen. (Sr Btlbet fidj etoad ein. (Sd fiimmert mid) nidjt. (Sr fdjreit auš oollem £>alfe. ®u mirft gar nidjtS aužrid)ten. | (Sr mirb ed nie abfelpm ! (Sin meiteS ©etoiffen IjaBen. | 2)ie $aare fte^ien mir ju 33erge. 1 (Sb greift ifm nidjtS an. 2) arauf joti ed nid)t anfommen. (Sr fdjliigt mir nidpž ab. (Sr geratl; feinent Šater nad). (Sin »erfdjlageiter SHenfdj. 53cn gutem ©d)lage fein. (S8 lam iljrer eine mtgeljeure SMenge. (Sd ift ganj Ijeiter. šBei il)m finb bie Slugen grd^er alš ber 9Hagen. ; (Sr Bemuljt fidj auž atlen Sraften. : 3)a§ fann er mir nidjt Bejlreiten. £eere8 ©trclj brefd)en; fid) mit tee* ren ®ingen befdjaftigen. : (Sin falfdter ijkofet. (Sine falfdje Sel)re. (Sin falfdjer S^ater. (Sin falfdjer SDJenfdj. | (Sin falfdjer 3'tarne. j (Sr Ijat atted faljren laffen. 3) iefj fdjlagt nidjt in mein ga(f). ®ie Slugen ju Šoben fd)tagen. 187 Konj berca. Ura bije. Premočilo se je. Oba eno godeta. Sovražnika razkropiti. Pobožno živeti. On mu je kos. On je sprevergel. Kar besede ni bilo iz njega. Ni mu pod solncem para. On je šel križem svet. Komu v besedo seči. Gospoddr mu je slovo dal. Naj velja, kar hoče. Je tema kakor po noči. To me nič kaj ne mika. Imel je blaga in blaga. Po nobeni cčni si ne da dopo¬ vedati. Daj vsakemu, kar mu gre. To mu je že v navado prišlo. Tu sem na zgubi. Pod nič sem dal. To se vam lepo vdaja, prilega. Vse obvoha, vse iztakne. Na ravnost povedati. Koga na laž postaviti. Ne morem izvčdeti. V velik strah ga je pripravil. ©až jlferb fdjfdgt anž. $ie llfir fdjfagt. ©až Saffer fiat burd>gefd)fagen. ©te fittb beibe »on einem ©d)fag. ©en f^einb in bie gfudjt fdjfagen. Sin fremmež Men fiifjren. (Sr ift if)m gemad)fen. Sr Ijat umgefatteft. Sr fonnfe tein Sort fjeroorbringen. Sž gibt nicbt feinež ©feidjen auf ber ganjen Srbe. Sr gieng in bie tueite Selt. Semanben im 9ieben unterbredjen. ©er $err fiat if)m beti ©ienft auf= gefagt. Sž fofte, maž ež molfe. Sž ift ftotffinfter. 3d) fiabe feine Suft baju. Sr befafj ltnermefžlidje ©iiter. Sr fa§t fid; auf feine 2lrt begreiflicfy madjen. ©ib jebem, maž ifytn gebiifjrt. Sž ift ifmt fdjon jur @emol)nfyeit ge= morben. 3d) »erfiere babei. fiabe ež in meinen ©dfiaben ge> geben. ©až fteljt Sfjnen gut. Sr ftobert aflež auž. Sž gerabe l;eranžfagen. -Jemanben ber Siige ftrafen. Jd) fann nicf)t bafiinter fommen. Sr f;at ifmt groge gurdjt eingejagt. 23et= uitb untccorbitcn&c SBinberobrter. §. 72. ®ie oorjiigfidjften beiorbnenben (b. i. §auph ober iftebem fuge mit einanber nerfniibfenben) 33inbembrter finfc: a) anreiljenbe ober fopufatiee: in, ino, ter, pa unb tudi, and} ne le — ampak tudi ^nidjt nur - ne samo — ampak tudi fonbent ne le — temuč tudi 1 aud) ne ne ^ meber — ned) niti niti potem, po tem, potlej, bann verh tega, iiberbiejj časi - časi > fcdfc _ 6a(b zdaj — zdaj ) nekaj - nekaj j ^ deloma — deloma j ' tbeilž. 188 kakor, kakti, trie; namreč, nihnlid); zvlasti, zlasti htdbefonbere u. f. tr. b) @egenfe§enbe obet: trennenbe: ali, al, aber, aHein pa, pak, aber toda, jebod) vendar, bod), bennod) le, samo nur, alleitt ne — ampak, nidjt ne — temuč, nidji - ali — ali, enttreber - - fonbern rielmeijr cber. c) IBegriinbenbe cber fonflufiee: zakaj, kajti, benn saj, benn, ja, nantlid) sicer, scer, fonft, tribrigenfalld torej, zatorej, zato, zategavoljo, zategadelj, bedljatb, bedtregen, barunt tedaj, baljer, bemnadj. §. 73. ®ie »orjiiglidjften unterorbnenben (b. i. ^ebenfa^e ntit |)aupt= ja|en rerlniipfenben) Šinbetrorter finb: a) bed Drted, ald kjer, kjer koli, ir o, tro intmer koder, koder koli, tro, auf tneb d)en ŽESegen kamor, kamorkoli, troljin, tnotjin intmer od koder — do koder, troljet — bid tropin. kar, od kar, feit preden, predno, beBor, el)e. s čim, kakor hitro, berž ko, fobalb. ald. ko, kot nego ker, treti. ko, ko bi, trofern, fattd da, trenn. b) ®er 3 e >t» ald: kedar, kedarkoli, irann, trenn, trann intmer. ko, ald, ba, nad)bent dokler, fo lange, bid, traljrenb c) ®er 35ergleid)ung, ald: kakor, kakti, trie, gleidjtrie kolikor — toliko, fo riel — ald d) ®er Ur f a d) e, ald: ki, ko, ba, inbem e) ®er Sebingnng, ald: če, trenn, fatld ako, trofern, trenn, faHd f) ®ed 3® e de d: da, bafd, bamit. g) ®er Sinraumung: da-si, da-si ravno, ako ravno, obgleid), cbfdjon; če tudi, ako tudi, trenn and). h) ®er ^roporjion, ald: čem — tem, čim — tim, je — befto kolikor (više, niže) — toliko (više, niže), je — befto kakor, je nadjbem, nad) SUafjgabe beffen. i) ®er f? o I g e: da, da bi, bafd, auf bafd. 158. ®ie ŠDtadjt bed Siortragd (Moč govora). 91 e n n to o r te t: Očevina-e, bae SOaterlanb; čin-a, bie Xl)at; uacln-a, bie ?ltt unb UBeife; stopinja-e, bet 'Siriti j zakonodavski zbor-a, eitte gefeggebettbe 189 93erfamnt(ung; skupščinam, bte SBerfammtung, Sufattimettfunft; prestanek-nka, tet Unferlafž; diven, vna, o mtltberbar. deittoorter: Glas-ujem, ovati ftimmcn; seznšn-im, iti f sezndn-jam, ati befamit macfceil; navduš-im, iti f navduš-am, ati begeijierii. Deklamacija je temu velika podpora, da napreduje mladina v znanostih sploh, zlasti pa v slovstvu na čast in blagost predragi domovini, ker ona seznanja po ugodnem, prijetnem načinu, s slov¬ stvom. Deklamovaje vživamo in drugim poddjamo vse sladkosti nebeške cvetice poezije, in tako še le prav sega pesnik v naša serca. Gerško slovstvo je zato bilo vedno nilado in životvorno, ker literatura je bila „govorjena beseda". Ce dalje pogledamo, vidimo, da nas deklamatorika uči lepo, čisto in občutno govo¬ riti in da se tako pripravljamo za dan danes jako važno zgovor¬ nost, h kteri nam je ona perva stopinja. Zgovornost je divna pa težka umetnost; divna, ker ima namen, da bi prepričala poslu- šavce, navdušila in vnela je za to, o čemur je govor; težka je, ker pravi Ciceron: „orator nulla in re rudis esse debet". Zato se ta umetnost navadno razcveta le pri omikanih in svobodnih ljud¬ stvih, pri kterih gospoduje po zakonodavskih zborih, po ljudskih skupščinah, po sodnicah in sploh v javnem življenji. Ona jim uterjava deržavno srečo, govornikom pa daje visoko, večno slavo, ker najpoznejšim časom so klasični govori duševna hrana; ta umetnost je torej na večo čast in korist, nego slavni čini velicih zmagavcev. Ali ni Demosten gerškemu duhu lepši spominek, nego bliščeča dela Aleksandra velicega. Po vsej pravici se čudimo Ciceronu, ki zdaj v senatu prepričava zbrane očete, zdaj na tergu navdušuje narod, naj bi glasoval na blagost svoje očevine, zdaj vneto in serčno zagovarja obdolžene, zdaj pa sam pogumno ob- dolžuje nečloveška hudodelstva, neustrašeno zahtevaj e, naj se kaznujejo. Komu niso znani izverstni govori: „in Catilinam", „in Verrem", „pro lege Manilia", „in Pisonem" in drugi. Menim, da je tako ime svitlejše od marsikterega zmagavca, ker teh junakov slava stoji na gomilah neštevilno pomorjenih ljudi, na sužnosti ali pogubi premnozih narodov; klasični govori imenovanih mož nam so pa še zdaj poduk, še zdaj nas povzdigujejo, navdušajo in brez prestanka bodo koristili človeštvu. 159. drlja&enljeit be« inneren ©otteS^aufe« (Slovesnost no¬ tranje božje hiše). Priz&r-a, bie ©jene, bas Scfjaufinel; kip-a, bas S3itb, bte ©tatue; sredo- točje-a, bet SDlittelbUttft; darežljiv, a, o freigebtg; sen-sna, bet 5£raum. Kak6 veličasten prizor je zapuščena cerkev po noči! Kak6 mogočna in grozna se nam zdi njena temna notranjost! Kak6 vi¬ soki so oni oboki, ki se izgubljajo v skrivnostno temo brezzvezdnih nebčs! — Tam v globoki kapelici nas osupne merzli kip, ki spi nad gomilo in, da-si ga komaj razločujemo, zdi se nam, kakor bi ga bila oživila temota, sama. Veliki oltar, še diščč od jutranjega kadila in cvetlic in v temi še bliščeč, vleče na-se oči, stopinje in serca naše, — ta o Mr, ki je sredotočje vere, prestol ljubezni, pribežališče upanja, ki je darežljiv delivec najslajših tolažeb in bramba slabotnim. Pred svetiščem beril samotna svetilnica, ki nima drugega namena ko svetiti, kajti luč je spoznanje božje, — sveta skrivnostna svetilnica, prijeten in stanoviten žgaven dar, plamen neprenehljiv kakor večna milost, goreča ko ljubezen, mol¬ čeča kakor spoštljivost, vesela in mirna ko upanje. Bliščeča in goreča luč kaže in razsvitljuje nektere arabeske in rože na pozla¬ čeni oltarni steni ter jim daje čudno podobo oči, ki pobožno ču- jejo brez spanja. Tu nič ne moti duha: popolni mir in nepreter- gana tihota storita življenje, ki ni podobno ne smerti ne snu, am¬ pak ki je slovesno ko perva in sladko kakor drugi. 160. ®ie £ugenb ba8 Ijodjfte @ut (Čednost največe blagč). 9iennh> ottet: Posestvo-a, bet ffieftjs; veselica-e, bte Sergnugung; časen, sna, o jeitlicf;; nespameten, tna, o tljbrtdjt; posveten, tna, o trbtfcž), fčntiltd); min¬ ljiv, a, o §tnf«Htg; čudoreden, dna, o fittlic^. Seittootter: Ugr&b-im, iti entteifeil: ukradem, ukrasti, enfivenben; po- stšr-am, ati se »eralten; pres6j-am, ati Seuritjetlen; obrij-tam, ati obet čisl-Am, ati adjteit, fdjajjett. tein 93efi|, toeber @o£b noc^» ©ilber, Ijat einett ^o^ern SEert alg bie Tugenb; benn biefe fann unž toeber entriffen, ned) enttoenbet toerben; bie Tugenb aHein geljt toeber burd) SSBaffer nodj buref) geuer »ertoren. (Sin toetfer SKann fdjajst bag ^odjfte ®ut ant nteifien. Unter aHen ©iitern aber ift teine? »orjiiglidjer alg bie Sugenb, toeldje mit ŠRedjt pljer geadjtet toirb, alg bie grijfte SD^enge @olbeS unb ©ilberg unb atte finnltdjen Sergniigungen. $enn atleg anbere ijt mtgetotfg, unbeftanbig nnb IjinfaCltg; bieSiugenb attein ftratt immer unb »eraltet nie. 2l6er bod) gibt eg (finb) Seute, toeldje bie Slugenb nidbt jo Ijodj fdjatsen, alg fie fie fdjiigen fotlten unb aHeg mef;r nad) ber Jiiillidjfeit unb Stnneljunitdjfeit, alg nadj bem fittlidjen SBerte fceurt^eiten. Iber eg ift Ijodjft t£?bridt)t, ba8 Ijoljer ju ac^ten, toag ung nujstidj unb an= geueljtn ju fein fdjeint, als bas, toag ung geitlic^ unb etoig gludlid) madjt. 161. S i e 581 u t r a d) e (Kervno maščevanje). Maščevavec-vca, bet fflitc^et; maščevanj e-a, bie SRadje; tlim, tleti, lobern; risanica-e, baž gejogene 9tof)t; nakl6p-a, bet Slnfdjlag; odljuden, dna, o leutfdjeu, eittfam. Se pred nekoliko leti je bilo na otoku Korziki navadno ne- kerščansko in strašno kervno maščevanje. Če je kdo koga ubil, moral se je njegov najbližnji žlahtnik maščevati s tem, da je ubil morivca, in njegovi žlahtniki so se spet maščevali nad morivcem svčjega žl&htnika. Tako je šlo to ubijanje od rodu do rodu, dokler ni izmerla ena teh rodovin. 191 Korzikanska rodovina Bandello je živela z rodovino Paoli v kervnem maščevanji. Nekega jutra je ležal Viljem Bandello mertev v skalah oh morskem bregu. Kroglja mu je prederla persi, njegova puška je ležala zraven njega, bila je še nabita, tedaj je nekdo drugi moral ustreliti. Morivec je Antonio Paoli in nihče drugi, ker na njem je bil red, da se maščuje nad morivcem svojega brata Alberta. Ravno tisto jutro so ga videli ribiči blizo ondi, kjer so našli potem mertvega Viljema. Zadnji moški iz Bandellovo rodovine, Rafael po imenu, ta se je moral zdaj maščevati. Rafael Bandello ni jokal, ko so mu pokopavali brata; le oči so se mu lesketale in z zobmi je škripal. Na cev svoje puške je dal vrezati strašne besede: Sme rt Anton iju Pa61i-tu! Tako je vsaki trenutek oživljal misel na kervno maščevanje. Maščevavec je prehodil otok na vse strani in je iskal Antonija v najskrivnejših soteskah in gorskih dolinah. Ali Antonio je zginil brez sledu. Mislili so, da se je sam umaknil iz domovine, da bi odšel kervnemu maščevanju. Rafael prehodi Italijo, Francosko in (fersko, ali nikjer ne najde, česar bi rad; ali maščevanje mu je neprenehoma tlelo v sercu. Risanica z napisom: Smert Antoniju Pa61i-tu gaje opominjala vsaki dan na njegov strašni naklep. Na zadnje se verne truden v svojo domačijo. Tu je samotno in odljudno živel v svojem gorskem gradu. V sercu mu je vedno tlela goreča želja se maščevati, in ker se mu ta želja ni spolnila, ginila je v njem mladostna moč in hitro se je staral. 162. gortfegung (Dalje). Zamšt-a, bie @dptee(a»ine(»ertoef)Mig); všečnost-i, ba<3 SBo&IgefaflfH; tv<5g-am, ati toagett; zazvdm, zazvddeti, erfaf;rcn; pokor-im , iti se imfjett; zgan-em, iti se, jufammenfat;ren; škrlp-ljem, ati fmtfdjen; podpišem, podpihati anfadpn; kar na enkrat, pto^ticb. Kar na enkrat zazve, da je Antonio Paoli postiti mnih, da je reven avguštinec in da prebiva v samostanu sv. Bernarda na Švajcarskem. Ondi živi tiho in ždlostno, skor osem tisoč črevljev visoko nad morjem, kjer sneg in led pokriva gole skale, kjer ne raste nobeno drevo, noben germ, še zelene travice ni videti. Tu se pokori in trudi; največe veselje mu je, ako reši v hudi nevihti kdcega revnega popotnika iz sneženega zameta in ga ohrani pri življenji. Ali Rafael Bandello ni maral pokore, on je hrepenel po ma¬ ščevanji. Njegovo zamerto oko se je spet divjo zasvetilo.. Ne be¬ sede ni spregovoril — le svojo rlsanico je nabil, vzel je lovsko torbo in zapustil je otok. 192 Le nekoliko dni je potreboval , da je prišel pod goro sv. Bernarda. Njega ni ustavljalo ne široko morje ne visoke gore. Zvečer je prišel v neko vas in tu je prenočil. Popotniki so odhajali in dohajali, ali Rafael se ne zmeni za nikogar. Čmeren sedi v kotu in misli na jutranji dan, na svoje maščevanje, na Antonija Paoli-ta. Na enkrat se zgane in roka ne- vedoma popade za risanico, ki je zraven njega ob steni slonela. Slišal je ime Antonio; popotniki, ravno prišedši iz samostana sv. Bernarda, ti so se pogovarjali o Antoniju, imenovali so ga dobri oče Antonio , ki je tako postrežljiv in pobožen, ki vsaki dan tvega svoje življenje, aa reši nesrečnega popotnika. Kerčmar in kerč- marica sta z všečnostjo poslušala popotnike, in tudi ona dva sta se spustila ž njimi v pogovor. Pripovedovala sta, kako mil, po¬ nižen in milostljiv je Antonio; on se ne boji ne mraza, ne nevihte in ne zametov, ako zve, da je znabiti kako človeško življenje v nevarnosti. „Zato ga pa tudi vsi ljubimo" dostavi na zadnje kerč- mar, „skor kakor božjo previdnost. On je pravi učenec Jezusov in gotovo ga čaka za njegova dela kedaj svetniška krona v ne¬ besih. Bog daj dobremu očetu Antoniju še dolgo živeti." „Umreti mora!" mermra Rafael Bande!lo, škriplje z zobmi in z žarečimi očmi stermi v napis na risanici. To je še bolj pod- pihalo njegovo sovraštvo, ko je slišal, da ga drugi h vali jo. 163. govtfegung (Dalje). Oterpnjen , a, o erjtard; predčutje-a, baž 33orgefii£>(; počitek-tka, bie Uiafl; spodlčt-am, ati aužgteiten; pžs-am, ati Me Jtrafte »ediemt, ermatten; ko bi trenil, im Slugenbltcfe; vkljub, troj}; kljub-ujem, ov&ti trojen; poberem, pobrati se, fttl) edjeben; g&z-im, im ©djttee traten; poležem, poleči, ftd) legen; omkhn-em, iti ba« ®leidjgetMct)t »edieren; iznemoči, morem, ermatten. Zjutraj na vse zgodaj vstane Rafael, nabije na novo svojo puško in mermra: „Smert Antoniju Paoli-tu.“ Rafael se napravi na pot; na pragu stoji kerčrnar in se ozira na nebo. Molče gre Rafael mimo njega, ali kerčmar ga ustavlja rekoč: „Ne hodite sami dalje, gospod! Ti-le oblaki naznanjajo nevihto in sneg. Počakajte rajši en dan ali dva, to bode boljše." „Maščevanje ne čaka!" odgovori Rafael in hiti dalje. Njega ni moglo nič zaderževati, sovraštvo ga je gnalo naprej. „0 bratec Viljem! še danes bo maščevana tvoja kri!" ta misel ga je spremljevala in vodila po stermih stezah sv. Bernar¬ dove gore. O poldne je eno uro počival ter je naslonil na skalo svojo glavo. Potem koraka spet dalje, vedno više in više. Ni se ozerl ne na desno, ne na levo in ne naz&j. Le včasih je povzdignil oko proti verhu, kjer stoji samostan, v kterem stanuje sovražnik. On ni zapazil čudne naravne lepote, ki ga je obdajala krog in krog, on ni pogledal temnih verhov velikanskih gora, ki so je megle obd&jale, on ni videl snežišč in ledenišč okoli sebe in tudi ne ze- 193 lenih trat in gozdov za seboj. Le naprej je stermel, pred seboj je videl vedno le podobo svojega sovr&žnika, videl ga je pred seb6j kervavečega z oterpnjenimi očmi, kakor je nekdaj on videl pred seboj njegovega brata Viljema. V predčutji spolnjenega maščevanja se je časih divje zasmejal, in potem je strastno k sebi pritisnil risanico, v kteri so bile vrčzane besede: Smert Antčniju Pa61i-tu. Vile ko je prišel Rafael, merzlejše je pihal veter, da mu je segel do kosti. On se zavija v plašč in koraka naprej brez počitka. Zdaj ne more biti več daleč. Privlekli so se temni oblaki in so se vlegli okoli njega. Bila je tema, na ledeni stezi mu je noga spodletala, jel je pčšati — ali vendar je hitel naprej, vedno naprej. Ko bi trenil, zakadi se mu v lice snežen oblak in iz predu- hov sv. Bernardove gore je zabučal silen vihdr. Šiloma mu je hotel stergati plašč raz pleča. Rafael se mu je uperi, ali vihar ga verže na tla in sneženi oblak ga hitro pokrije z belo odejo. Rafael se spet vzdigne in hiti dalje — vkljub vihru in snegu. Ali kje je zdaj steza, po kteri je hodil do zdaj? Rahel sneg jo je pokril, gostejše in gostejše mu je bril v obraz, da ni mogel gledati pred se, trudni udje so mu bili merzli ko led. Ali ven dal¬ je šel dalje. Se bolj se je zavil v plašč in z vso močjč se je uperi divjemu vihru, ki je žvižgal okoli njega. Gazil je po snegu, časih se je vderl do kolena, mnčgokrat mu je spodletelo, da je padel, ali vedno se je spet pobr&.l in je hitel dalje. Celo uro se je tako boril proti vihru in proti snegu. Udje so mu oterpnevali, leden pot mu je stopil na čelo, kri v žilah mu je zastajala — ali v njem še ni poleglo sovraštvo, ni potihnilo hrepenenje po maščevanji. Če je omahnil, če mu je spodletela noga ali če je padel, vselej je zgrabil risanico, in ko je pogledal napis: „Smert Antčniju Paoli-tu,“ dobil je novo moč in spet se je vzdignil. Ko ni mogel več iti, lazil je po vseh štirih, da je bil le bliže sovražnika, ki ne sme dalje živeti. Ogenj ma¬ ščevanja, ki je gorel v njem, je bil tako vroč, da ga ves led in včs sneg teh gord ni mogel pogasiti. Rafael ni zdihoval, za tre¬ nutke je celo pozabil na trudnost. Rafael Bandello je bil naposled vendar le človek, če tudi močen in silen človek. Kljuboval je strašnemu vihru, ostri zimi in režččemu snegu; ali naposled je vendar le obnemagal. Udje so mu iznemogli, od jeze škriplje z zobmi, ko omahne na tla in zarujove ko divja zver. Ali vihar ga ne čuje in Rafael se brez zavednosti vije po ledu. Vstati ni mogel več, čuti so ga zapuščali, ali z zadnjo močjo zgrabi za puško in jo pritisne na usta. „Umreti moram, umreti brez maščevanja; ali Viljem, jaz nisem v kriv,“ tako mermrd umiraje. _ Še enkrat poskuša se vzdigniti. Puško je terdo deržal v oterpnelih rokah. Pok se zasliši — puška se je sprčžila — krogla, ©lot). (Sprati)* u. UebunašUucl), 7. aiufl. 13 194 ki je bila namenjena Antonijevemu sercu, ta je zbežala v daljino. Rafael ni več slišal poka: ko so se mu zadnjikratzmaknili persti, pritisnil je jeziček — in strel se je razlegnil med pečevjem in tedniki; ali Rafael je ležal na tleh; obraz mu je obledel in serce, ki je tolikanj hrepenelo po maščevanji — zdaj se je umirilo. Sneg ga je pokril z belo odejo. Čez nekoliko trenutkov je minila nevihta. Megla je zginila in sneg je z vihral v doline, temni oblaki so se raztergali ter zgubljevali v daljini; z modrega neba je pa solnce posijalo čez hribe in doline. 164. gortfegung (Dalje). Koršk-a, bet @d)ritt; zm&j-am, ati fdjutteln; sled-a(u), bie ©pur; obstojim, obstati, jlefpti Mctbcil; otmem, oteti, retten; skrinjica-e, baž 33udjdct)en; smertni sovražnik-a, in Hobfeinb; čmeren, rna, o finjler, mtitrifdj; rešnik-a, ber fltetter; zarot-fm, iti se fdpvčreit. V daljini zalaja pes; vedno bliže in bliže se oglaša in na¬ posled zavije okoli bližnjega roba; za njim gredo trije mnihi av- guštinci. Po bradah jim je visel led in videlo se jim je, da so trudni. „Ti si se zmotil, brat Antonio!“ reče eden izmed njih mnihu, ki je hodil nekoliko korakov pred drugima, dvema. „Ti si mislil, da je puška počila, pa je znabiti le grom zabobnel ali pa se je utergal kak plaz." Mnih Antonio pa zmaja z glavo: „Nisem se zmotil ne! Le poglej, zvesti pes je že našel sled." In res, pes je obstal pred nizkim zametom, je glasno lajal in s prednjimi nogama je razkopaval zamet. Antonio pristopi, po¬ maga psu in kmalo potegne izpod snega omamljenega človeka in njegovo puško ž njim. Antonio jo vzame v roko, pogleda jo in prebledi. Videl je napis in bral je besede: Smert Antoniju Paoli-tu! „Je — on je! Rafael Bandello je prišel me umorit. — Ali naj bo , kakor hoče, moje življenje je v božjih rokah in Rafaela moram smerti oteti." Mniha mu pomagata, Antonio poklekne k nesrečnemu Rafaelu, položi njegovo glavo v svoje naročje in vzame iz skrinjice, ki mu jo je tovarš podal, krepčavnega cveta. Ljubeznjivo in pridno je stregel Rafaelu Bandellu, svojemu smert- nemu sovražniku. Rafael je spet oživel, prišel jek moči; čmerno in tiho je šel z mnihi v samostan, ni se jim zahvalil, da so ga zbudili iz smertnega spanja. Spoznal je v svojem rešniku Antonija svojega sovražnika, komur se je zarotil, da mora umreti. Mnihi so ga spravili k pokoju. — Nihče ga ni motil. 165. ©djluf« (Konec). Zagern-em, iti eittf)u((eit, »erijuften; celica-e, bie &tUt ; namign-em, iti itutlfell; dogodek-dka, bflS ©retgtltž; zapadem, zapasti, »erfttflen; po življenji streči (stre¬ žem), nad; bem Selen tradjteit. 195 Še le drugo jutro stopi zagernjen runih v njegovo celico. Ko se odgerne, strese se Rafael, ker Antonio je stal pred njim. „Rafael Bandello 1 “ spregovori mnih z milim glasom, ,,ti si prišel mene umorit. Jaz sem pripravljen, ali prosim te, poslušaj ine poprej. 1 ' Rafael je temno gledal izpod čela, ali vendar namigne z glavo in mnih govori dalje: „Jaz sem morivec tvojega brata Viljema in sem zapadel kerv- nemu maščevanju. — Ali pri živem Bogu se ti zarotim, da ga nisem hotel umoriti. Bil sem na lovu. Orel je sedel na pečevji, jaz sprožim in ta trenutek stopi tvoj brat izza skalnatega roba, in krogla, ki je bila namenjena orlu, zadene tvojega brata v persi in tudi mene v serce. — Bežal sem, ker nisem mogel misliti, da mi boš verjel, ako ti tudi resnico povem. Britka žalost mi je pre¬ vzela serce po tem nesrečnem dogodku. Zapustil sem svet, in svoje življenje sem posvetil Bogu; svet ni imel nobenega veselja več za me, čegar roke so prelile kri svojega bližnjega, če tudi nehote. Rafael Bandello! dvanajst let že živim v tej puščavi in v teh dvanajstih letih ni minilo dneva, da ne bi bil goreče molil za dušo tvojega brata. Dvanajst let se pokorim za to nesrečno djanje. Skoz teh dvanajst let sem več ko tisočkrat tvegal svoje življenje, da otmern nesrečneža — kakor sem tudi tebe! — Rafael Bandello, brat mertvega ali ne umorjenega Viljema! tvoje maščevanje hre¬ peni po moji kervi — vzemi mi življenje, naj zapade tvojemu maščevanju! Ali Rafael, po moji smerti, pozabi; po moji smerti mi odpusti. Po smerti moli za me, ki sem se dolgo pokoril.“ Rafael Bandello dolgo ne pregovori besedice. V persih mu kuha in solze mu padajo iz oči. „Ant6nio!“ zavpije zdaj Rafael s tresočim glasom, objame ga in pritisne na svoje persi. — „Antonio! jaz sem ti stregel po življenji in ti si me ohranil pri življenji. In zdaj še misliš, da bi te mogel umoriti? — Spoznam te za nedolžnega! — Življenje za življenje! Mir v imenu Jagnjeta božjega na križu, mir v imenu Jezusa Kristusa!“ Moža sta'bila še dolgo oklenjena, nobeden ni mogel govoriti — oba sta jokala. Rafael ni šel več iz samostana. Njegovo sovraštvo je zginilo, postal je mnih in z Antonijem vred je do konca svojega življenja delal in služil nesrečnikom. 166. ®ie 28adjter be6 ^arabiefe« (Čuvaji sv. raja). Preženem, pregnati, ttertrciteii; sprehftj-am, ati se luailbeltt; posahn-em, iti serbomn; dozor-im, iti jut 9bife trfngen. ®ie ?Ieltern ber SDfenfc^en murben au§ bem ijiarctbiefe »ertriekn, imb. trauerten feljr, unb fennten ftdj nidjt troffen. ®a trni ber £>err ju itmen unb fpvad): „®er@arten, ben il)r »erlaffen liafcet, lunvb fuv euft gebflanjt, unb griinet unb bliifjet unb buftet fiir cudp; fiir eudi veifen fciue griidtte. 13 * 196 Š8i8 ipr eg toerbet oerbient paben, tt>iH id) eutp ipn gebett, unb ipr fottet »onbein unter feinem £aube, unb rupen in feinem ©cpatten, unb atpmen feine SBoptgeriicpe, unb effen feine Sriidpte, unb gtiicfticp fein. Sffienn ipr ipn aber untoiirbig 6etvetct, fo toirb er oerborren unb niematg toieber btiipen, unb niematg toieber buften, unb feine gručpt raepr jur 9?eife bringen." ©o fpratf> ber §err. Unb bie Sleltern ber Slfenfdjen tourben rupig in iprern ©emiitpe, unb fiengen on, bie (Srbe ju bouen, unb ajjen ipr Šrot im ©cptoeijje beg SIngeficpteg, unb eereprten ben £errn mit banfbarem £>erjen, unb patten einanber tieb, unb toaren freunblid^ gegen bie £piere bež ^elbež unb gegen bie Soget ber 2uft, unb pofften, bag tparabieg ju oerbienen. ©o tange eine loiirbige §offnung fein §erj erfiittt, ifi ber -JJfcnftp gut unb gtiicfticp. 167. gortfepung (Dalje). Kerub, Kerubini, ber Sperubj vroč, a, o beijj, fepnettb; ognjen, a, feurig, jlammenb; raj-a, baž ®ben, SParabie«; misel-sli, ber @inn. (Sinež 50forgeng trieb bie 2Ieltern ber 2>fenfd)ett ein fepnenb Sertangen, ficf) bem i)3arabiefe ju napera. ©ie ftiegen auf einen §iiget, unb fdjauten nad) ©en piniiber, unb fapen einen ©perub mit ftammenbem ©cptoerte brepenb am ©ngange ftep’n, unb erfcpracfen fepr. ©tig feprten fie juriid, unb patten fein Sertangen tnepr, fid(> bem ©arten beg §errn ju napera; benn fie fiirdj= teten ben bropenben ©perub. 9Jiit rupigent ©inne fupren fie fort, bie Srbe ju bauen, unb apen ipr Šrot im ©cptoeijje beg Wngeficpteg, unb oereprten ben .(perm mit banfbarem ,(p er jen, unb patten einanber tieb, unb toaren freunblicp gegen bie Spiere beg getbeg unb gegen bie Soget ber Suft, unb pofften bag ^arabieg ju »erbienen. Seicpt befiegen toir bie Serfucpung, toemt §urd)t bie bbfe Suft erbriidt. 168. fjortfepung (Dalje). Odprem, odpreti (odperl, a, o) auftpun; opozvati, opozovem, abberufen; sila-e, bie Sangtgfeit; koga obiti (obidem, obšel, šla, o) ubet Jemanbetl fommetl. Slber bag Sertangen, ben@artett beg jperrn ju fepen, fant toieber unb bie Stettern ber 9J?enfen Sleltern ju gepordjen ift ber tinber erfte Sflicpt. ®ie fjeber fcient jum ©cpreiben. •'paft ®u nocp »iel ju fcpreiben ? Sl ir paben nicptd mepr ju brefcpen. §abet ipr nodp »iet ju fpinnen? 3nfiniti»fape mit „um ju" toerben jeberjeit mit „da“ („bafd", „bamit") »ber burcp ben bfojjen Omperatic ju iiberfepen fein, j. S.: S>er 2Renfcp lebt nicpt, um ju effen. I Človek ne živi, da bi jedel, ©epe in bie ©cpule, um etttmd Slitp« V šolo hodi, da se kaj prida litped ju erlernen. naučiš. Sitte mir ju fagen. Prosim povejte mi. 2. „0pne bafd — opne ju" mirb im ©tooenifcpen pSuftg fepter« paft burcp „brez da" iiberfept; bei ber Uebertragung biefer iflartilel pabe nacpftepenfce Seifpiele »or Slugen: 198 (Sr ift fortgegangen, oljne ein S5ort= djeit gefprodjett ju tjaben. ®ad Sinb ift luftig, ofine gefunb ju ■ fein. id) Odšel je, pa ni besedice spre¬ govoril (eter ne spregovorivši besedice). Dete je sicer veselo, zdravo pa ni ober dete je veselo, da-si tudi ni zdravo. Nočem te hvaliti, ali povedati ti moram. Ves dan sem drevje (gosenic) obiral, obral ga pa nisem. £)fme ®idj loben ju moden, muf; ®ir fagen . . . 3cfj tjabe ben ganjen ®ag Hiaupen »ertilgt, oljne fie jebod) »ollenbd »ertilgt ju Naberi. SUan muf? alfo aljnlidje ©d|e im ©locenifdjen burdj: „bafd nidjt, a ber nid)t, jtoar — allein u. bgl, mie ež bem ©intte entfpiid;t, unb btttd) eine ikegajionžpartifel auflbfen; mandjmal lanu man ba§ Sinbeloort ganj loeglaffen; oft aber ift eS ratljfam beu ©a^ fubffantioifdj, mandjmal bejaljenb ftatt »erneirtenb mieber ju gebeit, mie eS and nadjftefjenben 33eifpielcn erftdjtlidj ift: ®ad fiinb Iduft allein Ijerum, etmaS jti fiirdjten. IDiandjer lebt oljite ju forgen, er morgeu effen merbe. (Sr Ijdrte ju, oljne ju fpredjen. oljne maž Dete teka samo okoli, nič se ne boji ober teka brez straha okoli. Marsikdo živi brez skerbi, kaj bode jedel. Molče je poslušal ober molčal je | pa poslušal. 3. 2>ie lleberfegung ber jlartifel „anflatt bafž — a n ftatt ju" namesto da“ geljbrt ebenfaOž ju ben nidjt feltenen Oermanidnien bcr flouenifdjett ©pradje; am fiiglidjften unb bem jlooeitifdjen ©pradjgeifte ant angemeffenften lafft fidj in biefem gade „anftatt bafž anftatt ju" burdj „ne da— še“ (Sr ladjt, anftatt fid) ju fdjdnten. Sluftatt mit bem atten 9Jianne fDtib burd) „mesto da ““ uberfefjeu, j. 23.: Ne da bi ga bilo sram, še smeje se. Ne da bi usmiljenje imel s starč¬ kom, od hiše ga še dene. Ne da bi se učil, se klati. še po vertu (eib ju Ijabett, jagt er ifm rtom tpaufe. Slnffatt ju ftubieren, treibt er fidj im @arten Ijerum. 4. ®ie flobenifdje ©pradje oerlaugt im aHgemeinen furje, biinbige ©dpe unb »erfdjmaljt meljr ober meniger ben j3eriobenfdjmud. j3erioben unb aHe funftooti geglieberten ©dge mogen baljer, mo ež nur intmer mbglidj ift, »or ibjrer Uebertragung in’Ž ©looenifdje in iljre einfadjeu 23efianbtljeile jerlegt, unb barauž inžbefonbere bie abftraiten (33erbab) jpauptmorter burdj fdjidlidje fRebemenbungen befeitiget merben. $až 2Rarf ber flcoenifdjeu ©pradje liegt im 3eitmorte, maljrenb bie Slraft ber beutfdjen inžbefonbere im §auptmorte gelegen ift; baljer ift ež natmlidj unb »on felbft »erftanblidj, bafž eine mdrtlidje Uefcerfet^ung grofjerer beutfdjer ©atjganjen itnb felbft ab ftrafter §auptmdrter iti ber flooenifdjen ©pradje unftattljaft ift. 5. ®ie ŽBortfolge ricfjtet fidj im aHgemeinen nad) bem @emidjte bed einjelnen SBortež im 23erljdltniffe ju feiner Umgebuug; man meifet bafjer 199 and; im ©Icueuifdjen beut gficidjtigeren 2 Borte etiie frfi^eve ©teHe att. UebrigenS jeic^net fidj bie ffooenifdje ©prac&e burd) bie grijffe greigeif in ber 9Bortfo(ge auS; bod) gibt eS aud; ba einigegalle, in iueld;en bad SBort ein getniffeS igjSgdjen ficts ober groftentljettS einnefmten muf;; fo 3 . 93 . folgt im 'Šebenfage bad Beitoort, mit gcringen 21 u§nal)uten, unmittetbar nad; bcm 93inbegttebe, nur ein enflitifdjed giirtoort me, te, se, ga ic. fyat ben 93or= gug; fcrnerž foHen bie tonlofen gitrtoorter me, te u. f. m. unb bad £>ilfg= jeitmoit sem — bom :c. nidjt bie erfte unb bad andfageube geitroort in langereit ©dgen nur felten bie leg te ©teHe im ©age eiuueljmen u. f. tu. ®ie 9Bortfofge bed 9M'cnfaged unterfdjeibet ftd) uoit ber SBortfolge bed £aupt= faged ttnr fetjr tueitig ober gar nidjt, 3 . 93.: 93ebenfe, bafd auf ®rbeu aHed t>er= Pomisli, da je vse minljivo na gdnglid; ift. v zemlji. ®er -Ikeufd; ift ed fid) felbft mtb : Človek je dolžen družbi in sebi, anbern fdjulbig, bafd er reinlid; j da hodi v čisti obleki, gefteibet cinfiergeljt. 2Ber ben 93ater bid gur ©d)tueHe j Kdor vleče očeta do praga, tega fdjleppt, ben tuevben bie .ftinber 1 sunijo otroci čez prag. uber biefetbe Ipnaudjtofjen. ^nljnit!! tion Iriffni unb ©cfdhiftsnufliilicit. 170. Prijatelj piše prijatelju in ga prosi, da bi mu posodil svoje pesemske bukve. L j ubi prijatelj ! Ko sem bil unkrat pri Tebi, videl sem pri Tvojem bratu lepe pesemske bukve, imenovane „Pcsmarica“. Nektcrc pesme so se mi tako lepe zdele, da bi je rad prepisal. Prosim te torej lepo, reci svojemu bratu, da mi je posodi za nekaj dni. Skerbno je bom varoval, da se ne zamažejo; gotovo Ti je o pravem času nazaj pošljem. Tvoj prijatelj V Celovcu 5. majnika 18.. 171. Vojaški novinec piše staršem in jih prosi za nekaj denarja. L j u b e z n j i v i starši! Močno sem bil žalosten, ko sem Vas moral zapustiti. Pa velika žalost me je kmalo minila, komaj sem bil po vojaško oble¬ čen. Ne vem, kako je to; samo to me močno skerbi, ker ne vem, kako se godi materi, ki sem je bolehne zapustil. Prosim, da mi skoraj odgovorite. Kamen se mi bo od serca odvalil, ko zvem, da so mati in vsi domači ljudje zdravi in veseli. Pošljite mi, ako je Vaša volja, tudi kak goldinar; ako človek krajcarja v žepu nima, vendar je le dolgočasno. Jaz sem zdrav in vesel; 200 sploh se mi pri vojšakih prav dopada. Še enkrat ponavlja svojo prošnjo in Vas pozdravlja Vaš hvaležni sin L I. V Pragi 4. julija 18 .. 172. Stričnik se priporoča svojemu stricu ter jih prosi, da bi mu bili po očetovi smerti skerben oče. Preljubi moj stric! Ravno danes je minilo osem dni, kar so mi moj ljubi oče umerli. V serce me boli, da sem tako naglo izgubil svojega lju¬ bega in skerbnega očeta. Nimam zdaj nikogar več, da bi za me skerbel. Tudi mati so mi že davno umerli. Okoli in okoli so le tuji ljudje; le k Vam, ljubi moj stric, obrača se moje serce. Vi ste dobrega in usmiljenega serca, gotovo se boste usmilili zapuščene sirote. Zato Vas lepo prosim: bodite Vi vprihodnje moj ljubi in skerbni oče. Hvaležen Vam bodem vse žive dni. Moja edina skerb bodi vprihodnje, da si Vašo ljubezen in zadovoljnost pri¬ dobim. Še enkrat ponavljam svojo ponižno prošnjo in ostanem vse žive dni Vaš hvaležni stričnik I. I. V Celovcu 10. januarja 18 .. 173. Vošilo dobrotniku ob njegovem godu. Častiti moj dobrotnik! Danes je tisti srečni dan, kterega se vsako leto veselim. Ne zamerite mi torej, častiti gospod! da Vam tudi danes pišem in Vam k Vašemu vesčlemu godu iz serca vse dobro želim. Vselej ste mi bili največi dobrotnik. O da bi se Vam pač vredno zahva¬ liti mogel za vse sprejete dobrote! Pa zastonj iščem besed, da bi Vam povedal, kaj danes moje hvaležno serce občuti. Ljubi večni Bog naj Vam da največo srečo vse žive dni. Ponižno prosim, da me tudi vprihodnjič ne pozabite in kakor moj drugi oče za me skerbite. Lepo se Vam priporočevaje ostanem Vaš najhvaležniši služabnik I. I. Na Diinaju 17. junija 18 .. 174. Brat piše bratu, da so mati oboleli. Ljubi bratec! Komaj je minilo osem dni, kar si nas vse vesele in zdrave doma zapustil. Ali sreča je opoteča. Nekaj žalostnega Ti moram 201 danes sporočiti, vendar se nikdr preveč ne straši. Vsi smo ža¬ lostni , pa pomagati ne moremo. Bog bode pomagal! — Naša ljuba mati so nam zboleli. Ko so v nedeljo iz cerkve prišli, jeli so slabeti in kmalo so morali leči. Zdravnik je sicer rekel, da bolezen še ni zelo nevarna, pa utegnila bi nevarna postati, če iim kmalo ne odleže. Vsi smo klaverni, nobenemu se nič ne ljubi, nobeden si ne želi drugega, ko to, da bi preljuba mati kmalo ozdraveli. Pridi, pridi, če ti je mogoče, za nekaj dni na dom; bolni materi bo to gotovo všeč in jim utegne še k zdravju pomagati. Priserčno Te pozdravljam in pristavljam, da Te vsi težko čakamo, posebno pa Tvoj žalostni brat V Novem mestu 28. marca 18 . . 175. Prijatelj piše prijatelju, da mu je toča polje pobila. Dragi prijatelj! Pretekli četertek je bil za me in za celi naš kraj žalosten in nesrečen dan. Opoldne se je vroče solnce skrilo , nebo naglo poob¬ lačilo in strašno jelo germeti. Na enkrat prihrumi čez goro hud in neznan vihar. Toča se vsuje in rožlja, da je bila groza in strah. Vse, kar je bilo zelenega, vse nam je potolkla, in neznano veliko škode naredila. Celo polje je razdjano. Zdaj ne vemo, ali bi zopet sejali, ali pa bi do ajdove setve čakali, zakaj pozno^je že. Oh dragi prijatelj, kaj maraš, ko imaš še lepo polje! Človek, kedai' ima, ne ve in se ne spomni, da ima; kedar pa izgubi, čuti še le prav živo, kako hudo je, nesrečen biti. Le sreča je še pri meni, da imam še starega žita nekaj; ko bi tega ne imel, pač bi se mi slabo godilo. To sem Ti naznanil, da boš vedel, kako kmalo ena nesrečna ura vse tipanje ubogega kmeta v nič spremeni. Ostani mi zvest prijatelj ; jaz sem vedno Tvoj odkritoserčni V Loki 5. julija 18 . . I. I. 176. Prijatelj voši prijatelju novo leto. Predragi prijatelj! Nastopili smo danes zopet novo leto, ki nam bo veliko ve¬ selega, pa gotovo tudi marsikaj hudega in britkega prineslo. — Vošim in želim Ti, dragi moj prijatelj , da bi Ti letošnje leto ve¬ liko več veselega in dobrega prineslo, ko neprijetnega. Ljubeznjivi nebeški Oče naj Ti zdravje, srečo in vsega da, kar si sam vošiš in želiš. To je, kar Ti ob kratkem, pa iz pravega, dobrega serca resnično vošim. Ostani in bodi tudi letos moj ljubi prijatelj, kakor sem tudi jaz Tvo j zvesti prijatelj V Cernomlju 1. prosenca 18 . . I. I. 202 177. Prijatelj tolaži prijatelja, ki mu je brat umeri. Ljubi prijatelj! Tebi in meni je nemila smert veliko izgubo in žalost nare¬ dila. Vzela je Tebi ljubega bratca, meni pa preljubega prijatelja. Žalosti in solz, ki sva jih za njim potočila, je popolnoma zaslužil. Bil je dober in blag mladeneč, da je malo več tacih. Najino ža¬ lovanje je tedaj gotovo pravično za toliko izgubo. Pa, ali hočeva neprenehoma žalovati? Ali bova tudi zdaj žalovala, ko se ranjki v najboljšem in najlepšem kraju veseli? Sel je sicer od naju, vendar naju na večno ni zapustil. Ne bode dolgo, in midva pojdeva tudi za njim, in potlej se bomo skupaj veselili brez konca in kraja. To je edina misel, ki naju v sedanjem žalostnem stanu tolažiti more. Bodi tedaj potolažen, ljubcznjivi prijatelj, in ne žaluj več. Misel, da se bomo kedaj zopet veseli videli, naj te mirno in sladko tolaži. Ce boš kterikrat od mene kaj potreboval, z veselim sercem Ti bodem, če mi bo le mogoče, vselej rad pomagal, saj sem vedno Tvoj iskreni prijatelj Na Jesenicah 18. prosenca 18 . . Stanko. 178. Spričevalo (geugnie). Simen Smolar, Ledenikov iz Serpenice, 30 let star in sami- čen, je tri leta pri meni za hlapca služil in je bil zmeraj ves zvest, priden in delaven, da sem bil ž njim popolnoma zadovoljen. Ker se mu pa boljša služba kaže, dam mu iz serca rad to spričevalo in ga vsacemu kakor zvestega in pridnega človeka prav živo pri¬ poročam. I. I. V Radolici 25. julija 18 . . kmet. 179. Izpisek (Konto). Antonu Rogaču, kmetu v Podgorjah, sem te-le mizarske reči naredil: V Tupaličah 25. sušca 18.. JanezPotočnik, mizar. Teh 24 gl. 70 kr. sem hvaležno prejel. Janez Potočnik. 203 180. Prej emni list (SmpfangSbeftatigung). S tem listom poterjujem, da mi je belaški dostavnik*) I. I. danes prinesel zapečateno in s čerkama L. N. zaznamnjano skrinjico. I. I. V Celovcu 15. majnika 18 .. tergovec. 181. Pobotni list (Cluittung). S kterim jaz podpisani poterjujem, da mi je moj brat I. I. tisoč goldinarjev kot delež, ki so mi ga oče v zadnji oporoki 4. januarja 1860 izgovorili, gotovo in na tanko poplačal, tako da ne morem ne jaz ne moji nasledniki za to stran še kaj tirjati. V Gorici 28. julija 18.. France Legat, prejemnik. Pavle Tresoglav, priča. Jože S ter d en, priča. 182. Dolžno pismo (©djulbbrief). S tem pismom jaz podpisani za se in za svoje naslednike veljavno poterjujem, da mi je g. Vincencij Kramar 500 gld. (petsto goldinarjev) a. v. posodil in gotovo naštel. Zavežem se, te denarje v treh letih poverniti, vmes pa za-nje vsako leto po 5 od sto pla¬ čevati. V zagotovljenje kapitala in obresti**) zastavim svojo hišo, ki stoji v Kamniku pod štev. 31 in jo v zemljiških bukvah kam¬ niške grajšine v urb. št. 51 zaznamovana, in dopustim posojevavcu pravico, da se ta dolg ondi vpisati da. V Kamniku 5. decembra 18 .. Grog or Buh, dolžnik. Jože Železnik, priča. Luka Rupnik, priča. 183. Vloga (Gnugabe). Prečastiti knez in škof! Jože Stojan, učenec perve latinske šole, ponižno prosi, da bi se mu izpraznjeni Strojev zalog***) podelil, in podpira svojo spodobno prošnjo s sledečimi razlogi: A 1. On se je v pervi polovici šolskega leta dobro učil in zaderžal, kakor priloženo spričevalo A •/. kaže. B 2. Je sin ubožnih staršev, in kakor priloženi ubožni list B •/. priča, podpore resnično potreben. C 3. Je pod Tabrom doma in z vtemeljivcem tega zaloga v rodu, kakor rojstni list C - /, in rodoslovni list D - /, razodeva. V Ljubljani 28. malega travna 18.. Jože Stojan. *) Dostavnik-a, ter @tffll»agtl). **) Obresti-i (pl), fcif Sntfrffftn. ***) Zalog-a, tat ©tipeilbiimi. 204 Irittr JU>tl)frlttnfl. •fttcinc ffotidiitMjc Cfircftomittfjic. 184. Mladini. Jablane, hruške In drage čepe Cepi v mladosti Za stare zobč. p Vodnik, 185. Zercalo modrosti. Boga ljubiti je najlepša modrost. — Boga se bati je korenina modrosti. Zvest prijatelj je velika obramba; kdor ga najde, najde velik zaklad. Zlato in srebro ni nič proti njemu. Izid imej na misli pri vsem, kar počneš, in vekomaj ne boš grešil. Ne hvali nikogar po lepoti, ne zaničuj nikogar po vnanji malosti: bučela je majhen tiček, pa presladek nje sad. Kakor se drevje osiplje in v novič poganja, tako odmirajo rodovi in nastopajo drugi. Kar je kapljica vode v morji, kar peščeno zernce med peskom ob morji, to so na zemlji leta človeška. Kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda; kaj, od velicega daru boljša je lepa beseda. Greh je v dve plati oster meč; ne zaceli se rana njegova. Bodi še tako dragega kaj — mimo čiste duše ni nič. Kamen, kdor ga kviško luča, njemu na glavo prileti, in kdor drugim jamo koplje, sam v njo pade. Zlato svoje tehtaš na vago, rajši tehtaj na-njo svoje besede. M. Ravnikar. 186. Iskrice življenja. Solnce še ni zašlo, ako se je skrilo za oblake. Tudi sreča naša še ni vselej zginila, ako se mislimo nesrečne. Solza otožnega serca je dostikrat kapljica, skoz ktero človek še le zagleda mavrico prihodnjega veselja. Bog nam ne pošilja tug in nadlog vselej le zato, da bi nas ponižal, ampak dostikrat zato, da nas povzdigne. 205 Luna mila! enaka se mi zdiš pravemu prijatelju; vidimo te se le, ko je solnce naše sreče za goro šlo. Kdor išče stanovitnega veselja v hrupu sveta, zgrešil je že prave poti do njega. Kakor megla in oblaki izvirajo le iz zemlje, tako tudi nesreča naša izhaja veči del le iz nas samih. Kakor se zvezde še le prikažejo, kedar noč nastopi, tako se v nesreči še le razodeva človeka prava vrednčst. Ne tisti, ki domovino ljubi v sreči, je pravi njen prijatelj, ampak tisti, ki jej zvest ostane v nadlogah. Ne ljubi sam sebe, pa bodi sam sebi prijatelj. Za vse imej roko na sercu, za enega le serce na roči. J. B1 eiweis. 187. Kam 1. „Kam derži na desno cesta, Kam derži' na levo pot? Mož! povejte mi po skušnji: Kje se lože ognem zmot? 11 2. „„P6t, ki vidiš jo na pravo, Te prinese v mesta kras , Ki derži na levo steza, *) Te pripelje v prosto vas. in kje? 3. če nameriš jo na mesto, Kras zidovja najdeš hiš, če se pa na v&s oberneš, Tam nasprotno vse dobiš 11 “. 4. „Kam tedhj se naj obernem, Al se v mesto naj podim, Ali naj na vas jo mahnem, 2 ) Srečo boljšo kje irnirn? 11 5. ,,„Vidiš, to ti je vse ena: Kakor se obnašal boš, Lahko v mestu, lahko v vasi Si, če hočeš, srečen mož 1111 . IH. Valjavec. 188. Spoznavaj sebe. S čim se človek spameti in ve, da živi, treba mu je, da se berž vpraša: kdo sem ? kaj sem ? čemu sem. na svetu ? kaj bode iz mene? Kdor se ni še vprašal taleč, tisti ni še živel tako, kakor bi moral živeti vsak človek na svetu; tisti se ne more hvd- liti, daje že slišal glas modrosti, ktera nam sveti in nas vodi kakor zvezda po poti življenja, brez ktere bi brodili po tčmi in morali prepustiti vajeti življenja neukrotnim slepim strastim. Kdor ne mara za modrost, pojde iz tega sveta, kakor bi bil tujec na njem, tujec sam sebi. Ako se pa hočeš umodriti, moraš najprej sebe dobro poznati. Da se to zgodi, treba je, da^ skerbno paziš na sč, kakošen si, kakošne lastnosti, kakošne dušne napake ah nerodnosti imaš na sebi, bodi si po kervi, ali po slabem nauku, ali po slabem zgledu i. t. d. Ker veš, kaj ndpečnega počenjajo po navadi ljudjč take ali take kervi, *) pazi dobro na vsako svoje ’) Steza, ki derži na levo; ') mahniti jo, bie tJtidjtUMi) ttefpnen. *) kri — kervi, bab Temperament. 20(j djanje, pa bodeš berž vedel, kake kervi si tudi ti, kake lastnosti, kake napake imaš tudi ti na sebi. Premodri stvarnik ti je dal prosto voljo; ako le hočeš, s časom popraviš nehvalne svoje last¬ nosti, če tudi težko. Ako te je prava volja popraviti in umodriti se, moraš paziti na se tako, kakor na koga drugega, tebi na skerb izročenega, in soditi se, kakor koga drugega, po pravici, brez lastne ljubezni; zakaj ta nas rada slepi, da napak, ki jih na drugih vidimo in grajamo, na sebi ne vidimo ali je vsaj zagovar¬ jamo, pomanjšujemo in polepšujemo. — Perva stopinja do modro¬ sti je tedaj poznavanje samega sebe in po pravici imenujemo mo¬ drijana tistega slavnega Gerka, ki je to resnico pervi spoznal in čegar zlati pregovor je bil: „spoznavaj sebe“. J. Navratil. 189. Prave sreče dom. Moj sin! odperti so ti potje na vse strani. Vprašaj svoje serce, kam te žene. Ako želiš učenosti, pojdi v velika mesta med učene ljudi; ako želiš bogastva, prehodi daljne zemlje in prekmorske otoke; ako hlepiš po časti in visoki službi, idi, kamor te vleče tvoje serce; ako pa želiš sreče, prave sreče, ako želiš biti srečen med srečnimi: ostani v svoji domovini, ostani v hiši svojega očeta. Kjer si se rodil, tu delaj do smerti. Verjemi mi, da si boljšega mesta na vsem svetu ne najdeš. Svoje domovanje pozn&š iz otročjih let, tu se nad teboj razpenja staro sinje nebo, tu ti sije čisto, zlato solnce, ki ti je sijalo v otročjih letih, tu poznaš vsako drevo, vsak germ, ki raste ob potoku, tu ti izvirajo studenci stari. V zemljo, ktera te je rodila — vlezi se k pokoju. Le v domovini poznaš vse ljudi, poznaš njih misli in želje, po¬ znaš njih djanje in nehanje, ker si med njimi rasel, ker je po¬ znaš s trate, kjer ste skupaj igrali. Le doma ti je jasna božja previdnost in osoda človeška. Le doma med svojimi ljudmi naj¬ deš pravo poezijo — in poezije je treba človeku, da se ne po¬ grezne v ničemurnost vsakdanjega življenja. — Vse na svetu se stara in vene, le narod vedno živi in poganja nove mladike. Bla¬ gor sinu, ki ne išče daleč od doma svoje sreče. Fr. Erjavec. 190. Na goro. 1. Na goro, na goro, Na sterme verhe; Tj e kliče in miče In vabi serce. 2. Na gori cvetlice Najzalše cveto, ln tiče preljube Najslajše pojo. 3. Na gori pod mano Oblaki visč, Nad mano višavo Bliščijo vedre. 4. Na svobodni gori Ni zemskih nadlog; Nad mano, pod mano Krog mene je Bog. 5. Tedaj le na goro, Na sterme verhč! Tje kliče in miče In vabi sercč. M. Vilhar. 207 191. Veselje na domači mlaki. Stanovali smo zunaj mesta. Pri hiši je bil vert, v njem so rasle jabelka, hruške, češplje in tudi ena črešnja. V gornjem koncu so bile pa gredice, na kterili so vse poletje noter do pozne jeseni cvetele cvetlice modre, rudeče, rumene in pisane. Moj oče so imeli ž njimi posebno veselje, in če le niso imeli boljšega opravila, gotovo so bili na vertu. Mati so bili pa bolj praktični; po strani so gledali lepe rože, in če je prišla govorica na vert, vedno so godernjali, zakaj ta lepi prostor brez vsacega dobička na vertu stoji. Oče, ki jim je bil hišni mir nad vse, vdali so se naposled materinim željam in neke pomladi, jaz sem se jel ravno abc učiti, vergli so mati iz verta vse rože in' vse korenine, ktere so oce še prejšnjo jesen zavarovali s slamo proti mrazu. Iz gre¬ dic je postala njiva, in mesto tulipanov in narcisov, mesto balza- min in georgin so posadili mati drago amerikansko zelišče: krom¬ pir. Le pri plankah so pustili očetu majhen prostor, kamor so presadili tiste cvetlice, ki so se jim najbolj k sercu prirasle, ker materi bi se bili oče na tihem vendar smilili, ko bi je bili ob vse veselje pripravili. Ali ljubša, nego cvetlice in krompir, ljubše nego jabelka in črešnje, da-si ravno sem je prerad zobal, bila mi je velika mlaka konec verta, ki tudi v najhujši suši ni usah¬ nila. To je bilo moje morje, po njem so se vozile moje barke v daljna mesta, na niti sem je vozil celo v Ameriko. Tje som vozil pesek, nazaj sem pa naložil črešnjevih pesek. In če se mi je po nesreči barka potopila, nisem dolgo žaloval, naredil sem si drugo — iz papirja. Moje morje je bilo tudi živo. Žabe vsake velikosti so go¬ spodovale v njem; vodni močeradi so kakor somi plavali sem ter tje, široki vodni kebri v černih frakih so se potapljali, vodni šči- pavec je s kleščami prežal na mušice, ki so plesale nad vodo. Po ves dan sem stal kraj svojega morja in premišljeval živali, ki so tu notri živele in terpele. Še po noči v sanjah sem bil pri njih in o pomladnih večerih, ko sem že v pčstelji ležal, bila mi je najslajša muzika regljanje mojih žab, ki sem vse poznal, od naj¬ mlajše do naj starše, ki je bila lepo zelena, po lierbtu pa je imela tri rumene proge. Naj p er vo je jel debel moški bas poskušati ž&- lostne glasove, odgovarjal mu je pa tanek glas — zdelo se mi je, da ga poznam. — Nekaj časa sta si odgovarjala v zateglih akordih, potem vse potihne; ali v tem hipu zagermi ves kor in. regljanje se je razlegalo daleč okoli v moje neizrekljivo veselje, ali v veliko nevoljo moje matere. In tudi po zimi, ko je moja regljajoča banda spala pod ledeno skorjo, imel sem na morji nepopisljivo veselje. Bilo je mraz, da je vse pokalo, s sosedovim Andrejčkom sva se pa dersala v vertu, da so iskre švigale izpod podkovanih petd, kedar ni bilo matere doma. — Nikoli te ne bom pozabil, mlaka na vertu! Dnevi, ki sem je preživel kraj tebe, bili so moji najsrečnejši! Fr. Erjavec, 208 192. Pot do kruha. 1 . 2. Oj kmet, al veš do kruha pot? Al včš, kje poln dobi se sod? Plug in motika včsta za-nj; Le prašaj ju, kdar vstaneš ’z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj , dokler sije dan; Skerbno obdelaj si polj<5, Okoplji v nogradu tertje. 193. P I 3. Pomladni hlad, poletni znoj, Po versti hodi naj s teboj ; Na levo, desno ne poglčj In stopaj ž njima zvčst naprej. 4. In kdar se leto jeseni, Se ti na njivi hleb zori; In kdar umri jesenski grom, Tekoč ti nograd zajde v dom. It. Ledinski. • i 1 i k e. Tiha noč pokriva trudni svet. Nič se ne gane, le veter po včjicah pihljd in Šumija, ter moti ponočno tihoto. Na nebu sveti tisčč in tisoč zvezdic; mesec se med njimi dalje pomika in s sre- bernirn bliščem razsvitljuje oblake, ki ga obddjajo. — Terdoserč- nik! ali te ne gane lepota stvarjenja? Ali ne veruješ v božjo pre¬ vidnost? Povzdigni obličje in glej na nebo! Zvezde ti poreko: „Gosp6dova roka nas je nad obnebje pripela, da v tihi noči vaša serca razveseljujemo". — Luna ti bo povedala: „Glej, Gospod mi je ukazal, da razsvitljujem zemljo, ktero je solnce zapustilo/' Vela cvetica! Oj, kako si podobna nesrečnemu človeku! Ko si še krasno cvetela in si še imela v nedrih sladko medico, takrat so čverste bučelice letale krog tebe in mile pesmice šum- Ijaje serkale tvojo medico. Zdaj pa, ko j e^ slana tvoj kinč popa¬ rila, ko si glavico pobesila, zdaj si sama. Človek! koliko si imel prijateljev, ko si bil srečen? Koliko jih im&š zdaj, ko te tare nesreča? Ne išči na tem svetu miru, veselja in sreče! Svet nima teli darov, in ti jih torej dati ne more. Ni ga pod solncem človeka, da bi bil popolnoma srečen. Berača tare revščina, in kralja teži žeslo. Mirno, veselo in srečno bo naše serce še le takrat, ko bo v Bogu počivalo. — J. Bilc. 194. Popotnika in lipa. Trudna popotnika ob poldanski vročini komaj zevata, kar zagledata poleg ceste lipo, ktera s svojimi košatimi vejami daleč okoli sebe po trati senco dela, in gresta v njeno senco počivat. Zdaj se pogovarjata, na lipo se ozreta in pravita: „Lepo je res to drevo; ali vendar je škoda zemlje, ki je toliko obsega in ki ljudem nobenega vžitka ne daje". — ,,0 nehvaležna človeka", reče lipa, „pač nista vredna, da živita! Ravno zdaj mojo dobroto vživata, pa mi še ne privošita zemlje, na kteri stojim, in mi še očitata, kar mi ni danega". Marsikdo svojega dobrotnika graja in opravlja, ker meni, da mu je skazal premalo dobrčt. Fr. Metelko. 209 195. Popotnika in medved. Dva prijatelja sta se posebno rada imela, neizrekljiva ljubezen je bila med njima, vse si zaupata. Prigodi se pa, da jima skozi puščavo gredočima strašno velik medved naproti pride. Ko ga zagledata, eden naglo na drev6 zbeži, im emu pa, preden ga medved zgrabi, na misel pride, da ta zver merliču nič žalega ne stori; na tla se tedaj vleže in sapo na se derži. Medved okoli njega stopa, ga voha, pritika mu gobec k obrazu pa k ušesom, in ker nič živega pri njem ne čuti, pusti ga in odide. Ko jima strah in nevarnost mine, gresta dalje po svojem namenjenem potu; tisti pa, ki je bil na drevesu, vpraša svojega tovarša: „Ljubi prijatelj! povej mi, kaj ti je medved tako tiho na uho pravil?“ ,, M dr sikaj — odgovori mu ta — posebno pa to: ne zaupaj nobe¬ nemu prijatelju, dokler ga nisi v nesreči poskusil. “ Kakor zlato v ognju, tako se skušajo pravi prijatelji v nesreči. Fr. Metelko. 196. Ščinkovec. 1. Bival na zeleni lipi Nekdaj ščinkovec je mlad; Skakal je po senčnih vejah, In prepeval serčno rad. 2. Lipa ga je bolj ljubila, Kakor druge tiče vse; Vejo mu je odločila, Naj si plete gnjčzdiee. | 3. Ko so tekli pervi časi, Lipi je hvaležen bil; Komaj pride tretje leto, Že prederzen je grozil: j 4. „Včjica, na kteri gnjezdo Pletel sem že tolikrat, Ni več tvoja, ampak moja; Moj je les in cvet in hlad.“ 5. Lipo to do serca zbode, Strese gnjčzdiee mu z vej; Brez zavetja mora tiček Iz domovja iti zdaj. M. Vilhar. 197. Jež in lisica. Bila je huda zima, da je drevje pčkalo. Vsaka zver se v svoj koteč stiska. Medved počiva v svojem berlogu, zajec čepi pod svojim germom, in lisica v svoji votlini kosti obira, ki si je je od daleč nanosila; le ubogi jež s svojo ostro suknjo ne more strehe dobiti. Vsakdo se ga boji. Ves zmerznjen lisici na prag prileze in prelepo prosi, naj ga vzame pod streho, da ga velikega mraza konec ne bode. „Hodi le dalje, veli lisica, bila bi nama luknja pretesna; poišči si lčpšega prostora.^ — „Imejte usmiljenje, dobra mamka", prosi jež, „ne bom vam nobene nadlege delal. Lepo čedno se bom v koteč stisnil, pa tiho dihal, da bom le na toplem; saj vidite, da sem strehe potreben. Rad bom ubogal, kar koli mi porččete*'. ©lot), ©piruet)* u. Uefcuitaifmclt, t.Stufl. ^ 210 Lisica, če ravno sama zvita, da se preprositi in ježa pod streho vzame. Nekoliko dni sta se dobro imela, bil jima je kratek čas. Ko se pa jež svojega stanu privadi, začne se stegati in pi¬ kati ubogo lisico s svojo ternjevo kožo. Lisica mu jame očitati: „Ali ne veš, kaj si mi obetal ?" Jež se pa le stega in lisico zbada rekoč: „Starka1 če ti ni prav, pa drugam idi." Lisica se umika, dokler more; poslednjič pobegne, jež si pa vso luknjo usvoji. Tako se starim godi, ki mladim gospodarstvo prehitro izročajo. A. Slomšek. 198. Hojka in kostanj. Bilo je rožnega cveta, in kostanjevo drevo je cvetelo v svoji največi lepoti. Celo drevo je bilo v cvetji, belo ko sneg; le tam pa tam je kako zeleno peresce lukalo izmed cvetja. Žalostna je stala hojka blizo kostanja in globoko zdihovala, kolikorkrat je veter potegnil po njenih temno-zelenih vejah. Djala je kostanju: „Sosed! kako lep si pač ti! Kako slaba sem jaz poleg tebe! Vsak človek se rad po tebi ozira, tvoje cvetje daleč okoli diši, brez števila bučelic leta po tvojem cvetji in veselo šumljaje sterd nabira; tudi tičica rada na tvojih vejah prebiva. Sama lepota in dragota te je; na mene se nihče ne ozre." Tako je hojka kostanj hvalila, ker bi rada sama taka bila. Na to jej kostanj odveme: „Sestra! nikar me ne prehvali, da sem lepši od tebe; hitro mine rožni cvet. Moje cvetje bo obletelo, tudi poletja bode skoraj kraj; hudi jesenski vetrovi me bodo otresli, ljudje me s prekijami otepli, vzeli mi bodo sadje in listje. V e s gol bom ostal brez cvetja in zelenja; nobeden me več obraj- tal ne bode. Ti pa, neprenehoma lepo zeleno oblečena, ravna ko sveča stojiš, po zimi in po letu se ne spremeniš. Da-si ravno ne cvetiš, tvoja glava je zmeraj opletena s čednim zelenjem, in v terdi zimi pridejo radi ljudje po tvojega zelenja za božične jaslice, kedar na meni nobene lepote videti ni. Nikar mi torej moje lepote ne ponašaj; prav rad bi menil s teboj." Vsakemu stanu je dal Bog njegovo dobroto, njegovo lepoto, veselje kakor žalost; vsaki naj za svoje Boga zahvali in zadovo¬ ljen naj bode. A. Slomšek. 199. Memento mori. Dolgost življenja našega je kratka, Kaj znancev že zasula je lopata! Odperta noč in dan so groba vrata; Al dneva ne pove nobena prat’ka. Pred smertjo ne obvaije koža gladka, Od nje nas ne odkup’jo kupi zlata, Ne odpodi od nas življenja tata Veselja hrup, ne pevcev pesem sladka. 211 Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta In od veselja do veselja leta , Da smertna žetev vsak dan bolj dozori. Zna biti, da, kdor zdaj vešči prepeva, V mertvaškem pertu nam pred koncem dneva Molče trobental bo: „m e m en to mori ! 11 Fr. Prešern. 200. Milina. Na stermi skali stoje podertine starega, nekdaj močnega in silnega grada. Zgodovina pripoveduje, da so ga razrušile trume grozovitih turških roparjev. Molče opominjajo te podertine sleher¬ nega popotnika, naj pomisli, kako je pod solncem vse minljivo, kaj je nekdaj tukaj bilo, in kaj je zdaj. — Ponosna slemena streh in verhovi stolpov so se proti nebu vzdigovali; zdaj kviško sterme zapuščeni, poderti zidovi. Kjer so se nekdaj razprostirale lepe, pozlačene dvorane, tod raste trava in germovje; in kjer so nekdaj ponosni vitezi s petjem in godbo praznovali veselice, tam imajo zdaj plašne sove svoja gnjezda in žalostne s tožnim glasom kriče, da „vse mine“. — Spomnile te bodo podertine tudi grozovitnih časov, v kterih je gospodaril po naši mirni deželi polomesec, ka¬ ko so Turčini požigali vasi, skrunili veže božje, morili starce in otroke, — mladenče in deklice pa vlačili v sužnost. Milo ti bo pri sercu, in na misel ti pridejo slavna dela slavnih očakov, ki so se za vero in domovino bojevali in kri prelivali, „Kak vere bramba je bilk dežela, Kako pri Sisku Kolpe so pijani Omagali pred Krajnci Otomani." J. Bilc. 201. Vrednost ndrodnih pesem. Visoka je vrednost narodnih pesem. Koga ni že presunila njih otroška priprostost, kedar opisujejo najglobše čutljeje ganje¬ nega serca, ko uče ali pripovedujejo slavne dogodke srečne ali nesrečne minulosti. Narodna poezija veje rahlo kakor večerna sdpica po gaju in šumljd kakor po livadici mirni potočič. Ena sama narodna pripodoba pove dostikrat več ko cela umetna pesem: tu je vse naravno, vse se cedi iz najbolj skritih kotičev človeškega serca; da, rekli bi, nema narava si je izposodila narodno poezijo, da govori k sercu človeškemu. Narodna poezija kaže, z eno be¬ sedo, idealno življenje človeku, je odmev nebeških glasov in rahli spomin Adamovega raja. Njene „rožice“ in „vij61ice“, njeni „Mat- jaži“ in ,,Alenčice“ so najmilši plod rahlo vnete domišljije. Ndrodne poezije so neusahljivi vir, iz kterega naj zajemajo pesniki čisto navdušenje; onč je bodo učile, na mah prikupiti se narodu, za ktčrega se trudijo; one naj goje in požlahtnujejo^ v mladičevih persih mično cvetličico rajske poezije. Kr. Zakrajšek. 14 * 212 Te pesmi so nježne kakor lepo dišeče rčžice, ki same od sebe rastejo na zeleni trati; one so kratke, živahne in jedernate kakor Slovenci; v teh pesmih vse živi, vse se giblje, vse govori in odgovarja, ne samo ljudje med seboj , ampak tudi vse druge stvari. Mladeneč praša lipo: „Kaj mi lipa precvetuješ, ko mi sadja ne neseš.“ Lipa mu odgovarja. — On se prepira z žerja¬ vom, govori s kukovico. Enako se pogovarja na vertu tudi deklica: „Rasti, rasti rožmarin, druge rože tudi ž njim!“ — Naše pesmi rade začenjajo: Stoji stoji ravno polje ... Stoji stoji lipica i. t. d. V teh pesmicah slišimo nekdanje Slovence in Slovenke prepčvati; po teh napevih se razlega k nam petje slovensko iz starših boljših časov; tč pčsmice so ogledalo, v kterem se vidi, kako so naši predstarši mislili, kako se veselili, kakč žalovali. M. Maj ar. 202. Sirota Jčrica. „Vstani, vstani Jčrica! Vstani, ženi vole past Tjekaj v reber zeleno. !< „čakajte oj, mati vi, Da danove odzvoni, 5 Petelinčki odpoj6.“ — „Vstani, vstani Jčrica, Vstani, ženi vole past Tjekaj v reber zčleno!“ Jčrica ustala je, 10 Past voličke gnala je, Tjekaj v reber zčleno. ,,Pišite volički se, Da grem k svoji m&teri Tje na britof žčgnani, 15 Kjer so grobje včlbani. černa zemlja odpri se, Cerna zemlja, matern grob , Da vam potožila bom, Svoje serce odkrila bom.“ 20 Zemlja se odperla je, černa zemlja, matern grob. Jčrica tožila je , Tako govorila je: „Mati, mati, mamica! 25 Pač imam hudo m&čeho; Preden še dani zvoni, Petelinčki odpojo, Me pokliče, me zbudi, Moram gnati vole past 30 Tjekaj v reber zčleno. Pri vas pa ležala sem, Da je posjalo solnčice Mi na mehko posteljco. Mati, mati, mamica! 35 Pač imam hudo mačeho. Peče mi iz pepela kruh, Z drobnim peskom ga soli; In kedar mi reže ga, Vreže mi tak tankega, 40 Da se vidi skoz njegk; Zraven vselej krega me. Vi ste pekli bčlega, Rčzali debelo ga, Z maslom ste ga mčzali. 45 Mati, mati, m&mica! Pač imam hudo mačeho. Kedar ona češe me, Tak z grebeni sterže me, Da mi teče černa kri. 50 Ko ste vi česali me, Gladko ste česali me, Milo božali ste me. Mati, mati, mamica! Pač imam hudo mačeho. 55 Postijo ima tak terdo, Nikdar ne postelje je , Nikdar ne zrahlja mi je, Devlje v zglavje ternje mi, Devlje v znožje pesek mi, 60 Vi ste mehko dali mi, Vsak ste dan postlali mi, 213 Vsak ste dan zrahljali mi. Mati, mati, mamica, Biti mi ni več dom4! — 65 Mati govorila je: „Pojdi, Jerica, domu, Zroči se milemu Bogu.“ — „Mati, mati, mamica, Biti mi ni več doma , 70 Tu pri vas ostala bom Tu pri vas ležala bom.“ Leže Jer’ca k materi, Še tako mi govori: „Boljši mati so mertva , 75 Kakor živa mičeha!“ Komaj to izgovori, Svojo dušico pusti. — Kako je pač to hudo, Oj hudo za vsacega, 80 Ki nima svoje m&tere, Ki ima hudo mdčeho ! 203. Tri rčžice. Na severnem Češkem je v začetku minulega stoletja živel ub6g, toda blag pastirček. K6ditelji so mu bili že davno odmerli, njegovi pa so bili preubožni, da bi mu bili mogli kaj pomagati. Vsak dan je pasel malo čredo ovAc pod Borenom , silovitim hri¬ bom, ki visoko iz planjave moli. Neko nedeljo jutro je solnce prijazno izhajalo izza kop visocih gor, rožno bliščobo razlivaje po obližji, ktero je krasotila komaj porojena pomlAd. Solnce še ni bilo vse nad gorami in že je pastirček svojo čredo gnal proti ska¬ lovju. Danes je mnogo više ; hotel je na verhu oprdviti svojo molitev. Ko je odmolil, potem se je rddoval prelčpega razgleda in skakal je poslednjič ko serna od skale do skale na planjavo. Ko doli pride, zagleda na samem košat germ, na kterem so rasle rože. Na eni vejici so bile tri lepe rože. Utergal je tri rože in pripel si je za klobuk. Nekoliko stopinj je šel strani, pa že zagleda v steni železna vrata, kterih poprej nikoli ni videl. Bliža se jim, da bi je odperl in glej! bila so prislonjena. Serčno vsto- pivši pride v temno, toda prostorno dvorano. Ko se ozre,, vidi tam berleti lučico. Vedno dalje grede prispe v prostorno jamo. Nadzemeljska svitloba jo obseva. Po stenah in po stropu se les- kečejo biserji z dragimi kameni; v sredi pa na zlatem stolu sedi veličastna ženska. Glavo jej objemlje dragocena krona, ovita z dišččimi cveticami; zlati lasci se jej spuščajo po belem, ko srebro bliščečem zatilniku; velike, plave oči svetijo ko dve zvezdi na sinjem obnebji in usta se jej žare ko najpolnejše črešnje. Obleko je imela iz krasnih srebernih tkanin , kterim so bile všite zlate cvetlice; v rokah je deržala zlato vrčteno, na ktero je sukala sre- berne niti. Mladenču se je bliščilo od te.krasne prikazni; stermelje od čudežev, ktere je njegovo okopervič videlo. Ko ga ženska ugleda, ustavi zlato vreteno, prijazno se mu nasmehlja in migne mu k sebi. Blaga prijaznost visoke gospč mu je dala pogum, da se je bližal in globoko priklonil. Ženska je odperla usta in govorila, kakor bi žvenkljali sreberni zvončki: „Verl deček si, priden, zvest in 214 pobožen; zato prejmeš plačilo. Pristopi ter vzemi si teh kamenov, kolikor jih moreš nesti/' Reče mu ter z lepo roko pokaže sod, ki je ležal blizo nje. Plaho se je deček bližal lepi ženski, pa s klobukom si je igral; zato ni zapazil, da so mu rože padle na tla. Obotavljal se je, da mu je morala gospa še enkrat veleti. Napolni si žepe z dragimi kameni iz velicega soda. Potem hoče oditi, ali ona mu reče: „Ne žabi najboljšega!" — On pa ni vedel, kaj bi pomenile te besede, in hitel je, kolikor je mogel, proti vratom. Bil je komaj čez prag, in vrata se za njim zalopnejo, da se je vse potreslo. Ko se ozre, ne vidi vrat, ampak same gole stene. Seže v žepe, ali namesto dragih kamenov potegne le nekoliko suhega listja. Zdaj še le je vedel, kaj je mislila ženska, rekoč, da je pozabil najboljše; ža¬ losten je ogledaval zdaj klobuka, zdaj suhega listja. Zavolj zlata in bogastva je bil pozabil rože, tri čiste bele rože nedolžnosti, ki nam samoedina deli srečo in blagost. J. S. 204. Ubežni kralj. Noč je temna, podkve jeklo poje, Lej , po gozdu kralj ubežen jaha. Zgubil vojske, zgubil zemlje svoje, Skriva se ko zver po lesu plaha. Nima žene, hčere , ne sinova, Vse mu vzela vražna je sekira. Koča vsaka duri mu zapira; Spremljevavca nima pot njegova. In zajezdi v gosto drevje lesa. Konj se zdersne, noče delj bežati, V stran zaherka, kviško pne ušesa; Brezno vidi pred seboj zijati. — Kralj pa gleda in zastonj ugiblje; S konja stopi, k veji ga priveže, Plašč pogerne, na-nj ves truden leže: Sladki sen nad breznom ga zaziblje. Dihnejo mu sanje v trudno glavo: ,,Stol kraljevi iz zemljč mu rase; „On pak seda na-nj s častjo in slavo, „Bogat, venčan , ko nekdanje čase. „Zida se nad njim poslopje širno, „Razsvetljčno, v zlatu lesketaje; „St&vijo se veže na vse kraje, „Zunaj čuje straže hojo mirno." ! „Prebudi se bobnov ropotanje, „Prebudi se grom trobent vojaških, „Vstane žvenket in ostrog rožljanje, „Ide truma vojvodov junaških; „Gre med njimi knez iz zemlje tuje, ,,Ki mu hotel je deželo vzeti; „Zmagan ide, ž njim tovarši vjeti, „Klanja se mu, silni meč daruje." „Zadonijo spet trobente glasne, „In prikaže se obraz kraljice; „Ž njo sinovi, ž njo so hčere krasne, „Njej visoke strežejo device. „Tu gospoda kralju vsa zavpije: „Bog ti slavo hrani čase večne! ,,Svitlim vnukom tvojim dneve srečne ! „Hrum veseli po dvoranah bije." Vzdihne v živih sanjah kralj: „carujem. Oh podobe gledal sem neznane. Da ubežen skrivam se po tujem!" V sanjah kviško, kakor jelen, plane; Hoče k svojim — roke širi — pada! Meč z oklepom v dno brezna brenkoče; Konj se sterga, podkve vdar ropoče: Krokotajo vrani iz prepada! Fr, Levstik. 215 Obrazi iz domačega življenja. (Iz „Babice“, ki jo je v češčini spisala Božena Nemcova, poslovenil Fr. Cegnar). 205 . Babica je imela sina in dve hčeri. Prebivala je v pogorski vasici na sileski meji. Živela je zadovoljno v mali hišici z osta¬ relo služabnico, ki je bila njena verstnica in je služila že njene starše. — Ni samovala v svoji hiši; vsi vaščani so jej bili bratje in sestre, ona jim je bila mati in svetovavka: brez nje niso ker- stili, ne poročili, ne pokopali. Nenadno je prišel babici od starše hčere iz Beča list, v kte- rem je pisala, da je njen mož v službo stopil k neki kneginji, ki imd, velika posestva na Češkem, le nekoliko milj od pogorske va¬ sice, kjer je prebivala babica. Konec lista je priserčno prosila, da bi se babica za vselej k njim preselila in živela pri hčeri in vnukih, ki se je že vesele. Babica je plakala; ni vedela, kaj bi počela. Njeno serce je hrepenelo k hčeri in vnukom, kterih še poznala ni; stara navada jo je vezala z malo hišico in dobrimi prijatelji. Ali kri ni voda, hrepenenje je zmigalo staro navado, babica se je odločila za preselitev. Hišico z vsem, kar je bilo v njej, izročila je stari služabnici in pristavila: „Ne vem, kako mi bo tam všeč in ali ne umrem tukaj med vami." Ko je nekega dne voziček pred hišo obstal, naložil je na-nj voznik babičino po- malano skrinjo, kolovrat, brez kterega ni mogla biti, košek, v kterem je bilo čvetero čopastih piščet, vrečo z dvema pisanima mačkama in pa babico, ki je pldkala, da pred se ni videla. Bla¬ goslov milih prijateljev jo je spremljal na novi dom. 206 . S kakim veseljem so je pričakovali na Starem belišču! Tako je imenovalo ljudstvo samotno poslopje v prijetni dolini, kjer je zdaj prebivala Proškova gospa., babičina hči. Otroci so tekali vsak hip na cesto gledat, ali še ne gre in pravili so vsacemu, kdor je mimo šel: „Danes pride naša babica!" Sami med sebčj pa so vedno popraševali: „Kaka pa je bdbica?" Poznali so več babic; njih podobe so jim bile pred očmi, pa vedeli vendar niso, kterej bi bila njih bdbica podobna. Poslednjič se približa voziček hiši. „Babica že gre!" razlegalo se je po hiši; gospod Prošek, gospd, Jerica z dojenčkom v naročji, deca (Jožek, Tonček in Barbka) in dva velika psa, Sultan in Grivec, vse je vrelo na vežena vrata pozdravljat babice. _ Z voza je stopila žena v beli peči, v kmečki obleki. Otroci so obstali, vsi trije skupaj; ali od babice niso obernili oči. Oče jej stiska roko, mati jo s solzami v očeh objema, ona pa jo pla- kaje ljubi na obe lici. Jerica jej podaja malega dojenčka; babica 216 se mu smehlja, pravi mu zlato dete ter ga prekriža. Potem se je ozerla na druge otroke ter klicala s priserčno besedo: ,,Zlata moja deca, moji ljubčki, kako sem po vas hrepenela !" Ali otroci so pobesili oči in stali, kakor bi bili primerznjeni; še le na ma¬ terin opomin so podali babici cvetoča lica, da je je poljubila. Ali niso se mogli razbrati! Kako pa, ta babica je bila vsa drugačna od vseh, ki v so jih kedaj videli; take babice še svoje žive dni vi¬ deli niso! Čudno so jo gledali! Kamor koli je stopila, krog in krog nje so skakali in ogledovali jo od nog do glave. 207 . Pervo, kar je babica v gospodinstvu prevzela, bila je peka. Ni mogla videti, da dekla z božjim darom tako brez vsega spošto¬ vanja ravna, naj bo v niške ali iz nišek, v peč ali iz peči; še blagoslovi ga ne, kakor bi imela kamen v roči. Ko je babica kvas postavila, blagoslovila je z gnjetalom niške, in ta blagoslov je ponavljala, kedar koli je testo v roke vzela, dokler ni bilo kruha na mizo. Tudi zijala ni terpela blizo, „da ne bi božjemu daru dal urokov." *) Kedar koli je babica kruh pekla, imeli so otroci praznik. Vselej so dobili češpljeve ali jabelčne hlebčke, kar se popred ni¬ koli ni zgodilo. Ali morali so se navaditi na drobtine paziti. „Drobtine morajo na ogenj," rekla je babica, ko je pometala z mize ostanke in je na ogenj metala. Ako je ktero dete mervilo kruh na tla in je babica to opazila, precej mu je ukazala drobtine pobrati ter je govorila: „Na drobtino se ne sme stopiti, da ne jdkajo duše v vicah." Tudi jej ni bilo prav, ako je videla, da se kruh od kraja ne reže in rekla je: „Kdor se prepira s kruhom, prepira se tudi z ljudmi." Ako je kak košček kruha ostal, tudi drobtine, ktere so puščali otroci, vse je spravljala babica v žep; ako je šla na vodo, pometala je je ribam; ko je bila zunaj z otroci, mervila je je mravljam ali ticam v lesu, z eno besedo, ona je gledala na vsak ostanek in vedno opominjala: „Spoštujte božji dar, brez njega je gorje, in kdor ga ne spoštuje, tega božja šiba kaznuje!" Ako je detetu kruh iz roke padel, moralo ga je poljubiti, kakor da bi prosilo odpuščanja; celo grahovo zerno je pobrala babica, ako je kje ležalo, ter ga spoštljivo poljubila. Vse to je babica tudi otroke učila. 208 . Ko babica ni imela drugega opravka, sedela je najrajša v svoji kamri, ki je bila med kuhinjo in sobo za posle. Bila je vsa po njenem vkusu opravljena. Pri veliki peči je bila klop in zra¬ ven stene postelj, pri peči za posteljo pomalana skrinja in zraven *) Urok-a, bit Sefc^reiung, Scfjattng. 217 druge stene Barbkina postelj, ker Barbkaje spala tudi tukaj. V sredi je stala lipova miza s podnožjem, in nad njo je visel od stropa golobec, _ podoba svetega Duha. V kotu pri oknu je stal kolovrat s preslico in predivom, na žreblu je bilo vreteno, na steni nekoliko svetih podob, nad babičino posteljo sveto razpelo, s cve¬ ticami ovenčano. Na oknu je zelenel muškat in v platnenih vre¬ čah so bila vsakoverstna semena, lipovo, bezgovo cvetje, kamilice in take reči, babičina lekarnica. Za vrati je visel kositarjev kotlič s kropilno vodo. V miznici je bilo babičino šivanje, zvezek sve¬ tih pesem, križev pot, nekoliko vervic za kolovrat, kreda svetih treh kraljev in svečničnica, ktero je babica vedno pri roči imela in v hudem vremenu prižigala. Na peči je bilo netilo s kresalom in žveplenkami. Najbolj všeč je bila otrokom v babičini kamri pomdlana skrinja. Radi so gledali na rudeče pomalani skrinji modre in zelene cve¬ tice z rujavimi peresci, modre lilije in rudečerumene tiče med njimi; še bolj pa so se veselili, če je bdbica skrinjo odperla. In bilo je v njej tudi kaj videti! Od znotraj je bil pokrov ves na¬ lepljen s podobami in molitvami, samimi darovi z božjih potov. In v njej je bil predaleč in v njem kake reči ! Rodovnice, majhen platnen žep, poln srebernjakov, ktere so babici v poboljšek poslali otroci, lesena škatla, v njej pet vervic, na njih granatje in^ sre- berna svetinja s podobo cesarja Jožefa in Marije Terezije. Se je imela babica v predalu dva stara molka, nekaj trakov in med temi vedno kakih sladčic za otroke. — V skrinji je bilo bdbičino perilo in obleka. In vsi ti raši, predpasniki, poletna oblačila in rute —■ vse je bilo lepo zravnano. Tu niso smeli otroci nič stikati. Po letu je vstajala babica ob štirih in po zimi ob petih. Najpred se je prekrižala in poljubila sveto razpelo na kr črnci, ktero je po dnevi pri sebi nosi’ v ' pod vzglavje devala. blagoslovljeno vodo, vzela kolovrat, predla in jutranjo pesem za¬ pela. Starka je imela že prav malo spanja, ali ker je vedela, kako je sladko, privošila ga je drugim. Dobro uro potem, ko je vstala, zaslišala se je hoja, zaškripale so te ali une duri in bdbica se je prikazala na pragu. V tem času so začele gosi gagati v gosnjaku, prasci kruliti, krave mukati, kokoši s perutami pla¬ hutati, mačke so primijavkale, od koder si bodi, in se okoli nje pldzile. Psa sta gledala iz pesnjakov, raztegala se in skdkala k babici; ako bi se ne bila branila, zares poderla bi jo bila in ver- gla jej iz rok pehar, v kterem je imela zernje za perutnino. Ba¬ bica je imela vso to žival prav rada in ta njo. Bog vari, ko bi bila videla, da jo kdo muči in ako bi bil le červ. Ko je babica napasla perutnino, zbudila je dekli, ako ste še spali; ko je šest odbilo, stopila je k Bdrbkini postelji, položila 209 . Ko je vstala v božjem imenu pokropila se je z 218 jej roko na čelo in šepetala: „ Vstani, deklica, vstani, čas je". Pomagala jo je obleči in šla potem gledat k drugim otrokom; ako se je ta ali uni še na postelji valjal, kercnila ga je po herbtu in opominjala: „Kviško, kviško, petelin je že devetkrat dvor obšel in ti še spiš, ali te ni sram?' - ' Pomagala je otroke umivati, ali na- pravljanje jej ni šlo od rok. Ona ni mogla pomniti vseh gumbov, zaponk in prevez na obleki; kar bi imelo biti spredej, djala je navadno zadej. Ko so bili otroci napravljeni, pokleknila je ž njimi pred podobo križanega Zveličarja, prekrižala otroke, molila oče naš in potem je je peljala k zajutreku. 210 . Kedar v hiši ni bilo posebnega opravka, sedela je babica po zimi v svoji kamri za kolovratom, po letu pa z vretenom pod lipo na dvoru, ali na vertu, ali je šla z otroki na sprehod. Pri tem je nabirala zeli, ktere je doma sušila in za potrebe shranjevala. Zlasti do kresa je nabirala zeli o jutranji rosi, ker te so neki najboljše. Ako je kdo zbolel, precej je imela kako zdravilo pri roči; zdravnika nikdar ni klicala. Večkrat je šla babica z otroki na daljše sprehode, ali do lovčeve hiše, ali do mlina, ali v les, kjer so tiče ljubeznjivo pele, kjer je bila pod drevesi mehka mahovina, kjer je raslo toliko zvončkov, trobentic in drugih cvetlic, in so je vezali v kitice. V poletnih krasnih večerih, ko je bilo nebo jasno in so leske¬ tale zvezde, rada je sedevala babica z otroki zunej pod lipo. Dokler je bila Nežka majhna, deržala jo je na kolenih, Barbka z deč¬ koma pa je stala pri njej. To ni moglo drugače biti; kedar je začela babica kaj pripovedovati, morali so jej v obličje gledati vsi, da bi jim ne ušla nobena beseda. Babica jim je pripovedovala o svitlih angeljih, ki tam gori prebivajo in luči ljudem prižigih o, o angeljih varhih, ki varujejo otroke na vseh potih življenja, ki se vesele, ako so pridni, in jo¬ kajo, ako niso poslušni. Otroci so se ozirali v jasno nebo, kjer je migljalo v najkrasnejših barvah tisoč in tisoč zvezd, malih in velicih, prelepo lesketajočih. „Ktera izmed teh zvezd pa je moja ?" vprašal je nekega večera Jožek. „To le Bog sam ve. Le pomisli, bi-li bilo mogoče najti jo izmed teh tisoč in tisdč zvezdic?" odgovorila je babica. „Čegave pa so te krasne zvezde, ki tako lepo leskečejo?" vpraša Barbka. „Tistih, ktere Bog posebno ljubi, izvoljenih božjih svetnikov, ki so mnogo dobrega storili, Boga nikdar ne razžalili," odgovori bitbica. Bdbica je hodila ob desetih spat, to je bila njena ura, to je čutila na oččk Do te dobe je končala svoja opravila. Preden je legla, pogledala je, ali je vse dobro zaperto, sklicala je mački in 219 ji na izbo zaperla, da ne bi prišli v spavnico in ne zadušili spečih otrok; pomorila je v peci vsako iskro, pripravila na mizo kresilo in luč. Ako se je bilo bati hudega vremena, pripravila je sveč- nično svečo, v belo platno zavila hleb kruha in devaje ga na mizo govorila poslom: „To me slušajte; najpervo, kar človek v požaru k sebi vzemi, bodi kruh, pa se ne zmoti." Ko je bilo vse opravljeno; pokleknila je pred sveto razpelo, molila, pokropila še enkrat sebe in Barbko z blagoslovljeno vodo, položila pod vzglavje kronico in zaspala v božjem imenu. 211 . Ko bi potoval človek, navajen hrupnega življenja velicih mest, skoz dolino, kjer stoji osamelo poslopje, v kterem je živela Proškova družina, mislil bi: „Kako morejo ljudje tukaj leto in dan živeti? Jaz bi tukaj le prebival, kedar rože cveto. Za Boga, kako veselje more tu biti! In vendar je bilo tukaj prav veliko radosti po zimi in po letu! Pod nizko streho je prebivala zado¬ voljnost in ljubezen, ktero so le domače dogodbe včasi kalile, na pri¬ mer odhod gospoda Proška v prestolno mesto ali kaka bolezen v hiši. Poslopje sicer ni bilo veliko, ali bilo je prijazno. Okoli oken, na vzhod obernjenih, ovijala se je vinska terta; pred okni pa je bil vertec, poln rož, vijolic, resed, salate, peteršiljke in druge zelenjave. Na severno-vzhodni strani je bil sadovnjak, in za njim se je prostirala loka tje do mlina. Velika stara hruška je stala pri hiši in razgrinjala veje čez streho, s Skodlami pokrito, pod ktero je gnjezdilo mnogo lastovic. Sredi dvora je stala lipa in pod njo klop. Na južno-zapadni strani so bile manjše gospo¬ darske stavbe in za temi gošča tje do jeza! Dve poti ste deržali mimo hiše. Po letu, kedar je bila huda vročina, slekla je babica otroke do srajce in peljala je v strugo kopat; ali voda je morala biti le do kolena, da ne bi utonili. Včasi pa je sedla ž njimi na klop, ki je bila postavljena za to, da so lože plakali perilo, in dovolila jim kopati nožiče in igrati se z ribicami, ki so švigale, po vodi kakor strele. Nad vodo so visele temnolisnate olševe veje; otroci so radi lomili včjice, metali je v vodo in gledali za njimi, kako je voda dalje in dalje dervi. ,,Vejice morate metati daleč v vodo; kedar jih mečete blizo proda, zaderžuje je vsaka travica, vsaka koreninica, in dolgo dolgo bi terpelo, preden bi prišle k cilju, učila je babica". „Pa kako potem, babica, ko priplava vejica k jezu, ali bo mogla dalje?" rekel je Tonček. „M6re“, terdil je Jožek, „ali ne veš, kako sem uni dan ver- gel vejico v vodo ravno pred zdtvornico, sukala in sukala se je, pa kar naglo je spMvala po rakah na kolesa, in preden sem pri¬ tekel unstran mlina, bila je že v potoku in plavala proti reki." „Kam pa potem plava? vpraša Nežka. 220 „Od mlina plava k mostu, od mosta pod stenami k požiralu, čez jez k pivovarn; pod skalo se vije med velicim kamenjem k šoli, kamor boste prihodnje leto hodili. Od šole plava čez jez k velicemu mostu do oboka in poslednjič do Laba", odgovori babica. „In kam pa še potem plava, babica?" vpr&šajo otroci. „Daleč po Labi, dokler ne pride v morje." „Ah da, v morje! Kje pa je in kako je morje?" „Ah, morje je široko, veliko, stokrat aelj je do njega, ko do mesta", odgovori babica. „In kaj se tam zgodi z mojo vejico?" vpraša žalostna deklica. Zibala se bo po valovih in ti jo veržejo na breg; na bregu se bo sprehajalo mnogo gospodov, gospa in otrok, in mlad deček pobere vejico in pomisli: Od kod si pa ti, vejica, priplavala? Kdo te je spustil po vodi? Gotovo je kje daleč sedela deklica ob vodi, in te je ulomila in po vodi spustila! In deček ponese vejico domu in vsadi jo v zemljo; iz vejice pa priraste lepo dre¬ vesce, tiče bodo na njem prepevale in drevesce se bo veselilo. 212 . Razun letnih praznikov so se otroci posebno vsake nedelje veselili. V nedeljo jutro jih babica ni budila; bila je že rano v mestni cerkvi pri jutranji božji službi, h kteri je bila navajena hoditi ona, stara gospodinja. Mati, in ko je bil oče doma, tudi on, hodila sta k veliki maši, in ko je bilo lepo vreme, šli so otroci ž njima babici naproti. Že od daleč so ugledali babico, klicali in tekli jej naproti, kakor bi je vse leto ne bili videli. V nedeljo se jim je zdela babica vsa druga, njeno lice jasnejše in ljubeznjiviše; bila je tudi lepše napravljena, imela je nove čeme črevlje, belo pečo in bele trake. Otroci so terdili, da je babica v nedeljo „grozno lepa." Ljudje, ki so šli od božje službe, in oni, ki so bili na poti k veliki maši, pozdravljali so se vzajemno. Tu pa tam so postajali, popraševali drug driizega, kako je kaj, kaj je novega itd. V nedeljo dopoldne je vse mergolelo k mestu po potu skozi loko. Tu počasi koraka starka v kožuhu in poleg nje starec, opiraje se na pdlico; res je star, ker ima glavnik v glavi, in tako se nosijo le dedje. Žene v belih pečah, možje v kučmah in visokih vidrov- kah*) je prihitajo in hite čez dolgo berv na rebro. Z gore pa st6- E skakljajoče deklice, enake sernam, in za njimi se derve pki mladenči, enaki jelenom. Tu se zablisne skoz drevje bel našopirjen rokav, tu ostane na germu rudeč, od pleč viseč trak, tu se pokaže dečkova vezena kamižola in poslednjič se prikaže na zelenem travniku vsa vesela družba. Prišedši domu slekla je bdbiea pražnjo obleko, oblekla ka- nafasko in slikala se po hiši. Po obedu je najrajše sedla, položila Barbki glavo na kolena, da jej je iskala sivih las in berbala po *) Vidrovka — S0?u|e »on gif^otletfdl. 221 glavi. Navadno je med tem zaspala, ali nikdar ni spala dolgo. Ko se je prebudila, vselej se je čudila, da je zaspala, rekoč: „1 še tega ne vem, da so se mi oči zaperle!“ 213 . Prišel je veččr pred kresom; drugi dan bo očetov god, do¬ mač praznik. Na ta dan je pozval Prošek v gostje vse najljubše prijatelje, to je bila že taka navada. Zato je bilo tako gibanje po vsej hiši. Dekla je dergala in pomčtala, da bi nikjer ne ostala troha prahu; Jerica je parila perutnino, gospd pekla kolače in babica pogledovala zdaj k peki, zdaj v peč, zdaj k perutnini; po¬ vsod je je trebalo. Naposled je bilo vse opravljeno in oskerbljeno in vonjava od peciva se poleže; dekli ste legli, samo babica še tiho po hiši hodi. Zapira mački, gasi iskre po peččh in spomnivši se, da je gorelo tudi v pečnici, da bi mogla ondi še kaka iskra tleti, ne veruje svoji skerbljivosti in gre še tje gledat. Ona odpre pečnico, pazljivo berska z grebljo po pepelu, in ker ni nič živega, zapre peč in se verne. Pri klopi stoji visok hrast, po širocih njegovih vejah poseda po letu perutnina. Babica se je ozerla med veje in zaslišala zgoraj zdihljej, tiho šepetanje in šumljanje. „Nekaj se jim senja“, reče in dalje gre. — Kaj jo je spet na vertu zaderžalo? Ali, posluša ljubeznjivo petje dveh slavcev v vertnem plotu? Al se je Mbica zagledala na loko, kjer berli toliko kresnic, teh živih zvezdic? — Pod berdom nad loko se vzdiguje lahek oblaček v vednem mčtanji. To ni megla, pri¬ povedujejo ljudje, in morebiti tudi babica veruje, da so v teh prezernih srebernosivih odejah zagernjene gorske žene, in gleda na loko, ki se prostira proti mlinu. Ondi od kerčme je pritekla na loko ženska postava, ogernjena v belo perteno rjuho. Tiho stoji, vleče na uho, kakor serna, kedar iz gostega lesa priteče na široko polje na pašo. Nič ne sliši, razun ubranega sMvčevega petja in zamolklega ropotanja mlinskih koles in šepetajočih valov pod temnimi olšarni. Prikazen vije belo ruto okoli desnice in terga cvetice, odterga devet cvetic, in ne dveh enacih. Ko je po¬ veže , prikloni se ter otrese roso; ne ozre se ne na levo, ne na desno ter hiti nazaj v gostivnico. „To je Zalka, spleta si kresni venec“, reče babica in ne oberne od nje oči. Ni je več videla in še je stala v globocih mislih! Videla je pred seboj loko, videla pogorsfco selo, nad seboj bledo luno in migljajoče zvezde — to je bila ista luna, iste zvezde, večno krasne, nestarajoče se— ali ona je bila takrat mlada, živa deklica, ko je na kresni večer natergala devet cvetic za osodepolni venec. Kakor bi se to zdaj godilo, tako je čutila babica strah, kterega je imela, da bi je nihče ne srečal in jej sreče ne odnesel. Vidi se v svoji kamri, vidi se na loki, vidi na pčstelji pisano vzglavje, pod ktero deva poviti venec. Spominja se, kako vroče je molila, da bi jej dal Bog sanje, da bi se jej prikazal tisti, ktčremu se je njena duša udala. Dolgo stoji bšbica 222 v mislih, nehote sklene roki, mirno in zaupljivo oko oberne k migljajočim zvezdam. Zdaj zaveje starki lahek vetrič na bledo lice; ona se zave, prekriža se in dve solzi jej padete na sklenjeni roki. Gez nekaj hipov tiho v hišo odide. 214 . Okoli belišča začenja biti žalost in tišina. Les se razsvetleva, pogorje orumeneva, veter in valovi odnašajo germičera suho listje, Bog ve kam, vertna krasota je shranjena v kamri. V vertiču cveto še astra in trobelika, na loči za jezom podleski, in po noči hojevajo ondot vešče. Kedar se gre bžbica z otroki šetat, ne za- bijo otroci papirnatih pozojev, ktere na verhu spuščajo. Nežka teka za njimi, stega se po germeh, kamor se je ktera nit prijela. Barbka nabira z babico rudečih jerebik in ternulj, ktere je rabila za lek, ali terga šipke za domačo potrebo, ali trese oskurše, iz kterih dela Nežki korale za roko in vrat. Rada sedeva babica z otroci na verhu nad gradom; od zgorej gledajo v dolino na zeleni travnik, kjer se pase grajska čreda; vidijo celo mesto in grad na majhnem gričku sredi doline, in lepi park okoli njega je pod njihovimi nogami. Zelene veternice so zaperte, na pomolih ni več cvetic, rože okoli belih kamnenih deržajev so uvenele, po vertu ne hodijo oslecani strežaji in gospoda; ampak delavci pokrivajo s smrekovimi vejami lehe, na kterih ni več pisanih cvetic. Morajo gospej oko razveseljevati, da se zopet k njim verne; redka tuja drevesa, ogoljena zelene obleke, povijajo s slamo, vodomet s sre- bernimi cevmi krijejo z deskami in mahom, in zlate ribice so se poskrile na dno ribnika, kterega poveršje, sicer tako čisto, krije listje, žabji okrak in zelena prevlaka. Zdaj zaslišijo nad seboj fofotanje in ko oči povzdignejo, vi¬ dijo v zraku ferčati trumo tic. „To so divje gosi", reče babica; teh nikdar ne leti mnogo skupaj, le ena rodovina, in lete v po¬ sebnem redu; poglejte, dve letite pred drugimi, dve za njimi, vse ostale druga poleg druge, na daljavo in širjavo, le da se včasi v polokrbg zasučejo. Kavke, vrane, lastovke letajo v velicih trumah, nekoliko jih leti naprej, te iščejo počivališč drugim, za- dej in na straneh leti straža, ki varuje v nevarnosti samic in mladičev; kjer srečdvajo sovražnih trum, začne se boj." — »Ali, babica, kako pa se morejo bojevati, ker nimajo rok, da bi mogle deržati meč in puško?" oglasita se fanta. — „Te se sekajo po svoje s prirojenim orožjem. S kljuni se sekajo in s perutmi se bijejo tako ljuto, kakor ljudje z ostrim orožjem; včasi jih v tacih bojih mnogo popada." — „To so glumpaste", reče Jožek. —- „1 no, mladenček! ljudje imajo um, in vendar se koljejo za malo in za nič, da se pokoljejo", odgovori babica, vstane s klopi in podviza se z otroki proti domu. Zdaj se začujejo zvonci kravje črede, ktero pastir z loke domu žene. Otroci se razvesele lepih krav, posebno teh, ki so 223 pervi m nOsijo na rudečih ramenih bronaste zvonce, ki ima vsak drug glas. Vidi se jim, da umejo to zvonjenje, ponosno z glavami otresajo, da zvonci bingljajo in milo žvenkljajo. Ko jih Nežka ugleda, začne peti: „Zvonci pojejo glasno, kravice domu gredo", in vleče babico z griča; babica pa se ozre po Barbki, ki stoji še na verhu. . Ona se je zagledala na nebo, na kterem se kažejo na zapadu najkrasnejše podobe. Tu se vzdiguje svitla, čedno vpo- dobljena orjaška kopa izza temne gore; tu dolgi lesi; tu majhni verhi in na njih gradovi in cerkve; tu na ravnini tanki stebri, zbočena vrata, podobna povodnim stavbam; zapad je obrobljen z rudečim žarom v zlatili hieroglifih. In te kope, lesi in gradovi ginejo, in delajo se na njih mestu še čiidniše podobe. Deklici je to tako všeč, da pokliče babico gori; ali babica neče še enkrat na grič, pravi, da nima več mladih nog, in deklica mora iti za drugimi. 215 . Bila je navada na starem Belišču, da je dobil jesti in piti do sita, kdor koli je prišel nasveti dan in o godeh, in ako ne bi bil nihče prišel, na cesto bi bila šla babica iskat gosta. Na sveti dan je bil vsak, kdor koli si bodi, obilo obdarovan, tudi letečina in živina dobi popertnjaka, in po večerji vzame babica košček od vsdcega, kar je bilo za večerjo; polovico pomeče v potok, polo¬ vico zakoplje v vertu pod drevo, da bi voda čista in zdrava ostala in zemlja obilo rodila; vse drobtine pa verze na ogenj, da ne bi škodoval. Deklici vlivate svinec in vosek in dečka spuščata svč- eice v orehovih lupinah na vodo. Jožek skrivaj sune skledo, v kteri je voda, da plusne, in lupine, ki pomenjajo ladije življenja, splavajo od kraja v sredo. Gledaje to, kliče veselo: „Glejte, jaz pridem daleč daleč po svetu!" — — „Ali, mili deček! ko prideš na prod življenja, med kernice in pečine, ko bodo valovi lddijo tvojega življenja premetavali: klavern se bodeš spominjal tihega pristana, od ktčrega si odplul", reče tiho mati in prekolje deč¬ kovo jdbelko „na srečo" v enaki polovici. V jedru so peške, tri čisto zdrave, dve pa piškave. Vzdihne, odloži ju.in prekolje drugo jabelko za Barbko, in vide spet zatemnelo jedro, reče: „Tedaj ne bo ne ta, ne uni popolnoma srečen!" Prekolje ga še za Tončka in Nežko in v teh so zdrave peške v štirih. luščinah. Ta dva morebiti, misli mati; ali Nežka jo zbudi iz misli tožeč, da jej ladija noče plavati od kraja in da skoro sveča pogori. „Saj tudi moja ugaša in ni prišla daleč", reče Tonček.. Med tem zopet 'nekdo terkne na skledo, voda plusne in v sredi ilavajoči ladiji potonete. — „Lejta, Jejta, vidvd pred nama umerieta!" zavpijeta Nežka in Tonček. — ,',To je le zat6, ker sva bila daleč", odgovori Barbka, in Jožek priterdi, mati pa ždlostno gleda ugdsnjene sveče, in misel se polasti njene duše: ni-li morebiti ta nedolžna otročja igra proroštvo bodočnosti? — „Ali nam Bog kaj prinese?" prsi- 224 šajo skrivaj otroci babico, ko začno z mize pospravljati. — ,,'fega jaz ne moreni vedeti, poslušajte, ali ne zazvoni", reče babica. Otroci stopijo k oknu in menijo, da mora iti Bog okoli hiše, in da jih zasliši. — »Kaj ne veste, da zdaj ni Boga videti in ne slišati ?“ reče babica, „Bog sedi v nebesih na svitlem prestolu in pošilja darove pridnim otrokom po angel j ih, kteri je prinašajo na zlatih oblakih. Nič ne boste slišali, le majhen zvonček." Otroci gledajo v okna, pobožno babice slušaje. O tem se zabliska skoz okna s vitel žar in zunaj začne zvonček peti. Otroci sklenejo roke, Nežka pa tiho šepetd: „Al’te babica, ta svitloba je bila Bog, ne?" Babica priterdi; zdaj pa mati v izbo stopi in pove, da je v ba¬ bičini kamri Bog prinesel. To je skakljanje, to je veselje, ko vidijo osvetljeno, okrašeno drevesce in na njem krasne dari! Ba¬ bica sicer ni poznala te navade, na kmetih tega ni bilo ; ali bila jej je po sercu; davno pred božičem že misli na drevesce in ga pomaga hčeri krasiti. To je lepa navada, pravi babica, otrokom ostane v dobrem spominu v truda polnem življenji. Tega dneva se človek še na tujem najrajši spominja. 216 . Pustni dan pridejo z velikim vpitjem šeme, pred njimi sam pust, ves povit z grahovico, kakor medved. Pri vsaki hiši uterga ž njega gospodinja nekoliko slam in je shrani. Te slame s pusta so dajali gosem v gnjezda, ko so začele valiti, da bi dobro sedele. Pusta pokopljejo in ž njim končajo pustne veselice. Babica prepeva za kolovratom postne pesmi in pripoveduje otrokom , ke- dar so k njej sedli, o Kristovem življenji in terpljenji. Pervo E ostno nedeljo obleče černo obleko. Dan se daljša in solnce vedno olj greje, topli veter jemlje sneg po berdu. Kokoši spet veselo berskajo po dvoru; kedar se gospodinje snidejo, pogovarjajo se, kako kokoši neso in vale; gospodarji pripravljajo pluge in brane. Ako je hotel lovec od une strani iz lesa na Staro belišče, ni mo¬ gel več naravnost čez reko, led je pokal in po malo je skril za skriljo slovč jemala, kakor je oče mlinar govoril, ko je hodil k zatvornici gledat in je večkrat z babico na oglu hiše postal. Mine pepelnična, k vat er n a in pervopostna nedelja. Na sredpostno sredo pa so morali žganci na mizo priti; to je bilo že tako. Dekla je že od jutra dečkoma pravila, da bodo opoldne pri mlinarju babo žagali, ravno takrat, ko pridejo žganci na mizo. Otroci so bili zelo radovedni in spet je bilo dosti govorice in smehu. — Peto, smertno (tiho) nedeljo zavesele se otroci: „Danes bomo nosili smert", in deklici rečete: „Danes je najina koleda 1 “ — Babica na¬ redi Nežki le-to, na ktero je več dni nabirala izpihana jajca, obesi ga jej na vrat, naveže vmes rudečih trakov, da bi se veselila. Deklici greste koledovat. Opoldne se zbero vse deklice pri mli¬ narju, kjer so napravile smert. Ena povezuje slamo v snop, na ktčrega je dala vsaka deklica kako odelo; kolikor lepša je bila 225 Morena, toliko vece bahanje. Ko je bila opravljena, vzdmete jo dve deklici pod pazduhe, ostale se zverste dve po dve in gredo od mlina proti jezu žalostno prepevaje za njima: „Smert nesemo iz vasi — novo leto do vasi." Starša mladina gre dalje za njimi, dečki pa Moreno s smešnimi burkami obskakujejo in hočejo jej stergati kapo; ali deklice jo branijo. Prišedši k vodi naglo sle¬ čejo Smert in med velicim kričanjem veržejo v vodo slamnati snop. Potem se zbero dečki z deklicami in začno po versti pre¬ pevati: „Smert plava po vodi — novo leto k nam ide — z rude- čimi pirhi — rumenimi kolači." — Na to začno deklice: „Leto, leto, leto — kje si tako dolgo bilo — na studencu v vodi — umi¬ valo sem roke, noge. — Viola, roža cvesti ne more — če jej Bog ne pomore." — In zopet zapoj6 dečki: „Sveti Peter iz Rima — pošlji vina — da bi se napili — in Boga hvalili." 217 . Na cvetno nedeljo je zopet veliko veselje. Že prej ta dan je prinesel lovec iz lesa polno naročje mačic in beršlina, sedel sredi izbe in dečkoma povezal butari in lepo ju okinčal z beršli- nom; mati je prinesla pozlačenih orehov in šišek, rudečih jabelk in pomoranč ter je navezala na butari. To je bila lepota, to je bilo skakljanje in veselje! — Barbka v nedeljo jutro rano vstane, teče na reko natergat marjetic, ki so že cvetle, kakor bi vedele, da jih je ta dan treba. Ko gre z babico k velikemu opravilu, nesete jih blagoslovit obe dve, vsaka polno pest, in dečka kaj po¬ nosno tekata s krasnima butarama, ali vso pot med babico in materjo, da bi jima kak drug deček ne udrihnil po butarah, kar bi bila velika škoda. Na veliki četertek so vedeli otroci, da bodo jedli samo medene jedi. Na Starem belišču niso imeli bučel; ali oče mlinar je poslal sat medu vselej, kedar je bučele pregledoval. Oče mlinar je bil bučelar in imel je mnogo ulov; rekel je tudi Prošku, da mu podari roj, kedar bodo bučele rojile, ker je več¬ krat slišal od babice, da bi ničesar tako ne želela, kakor ula, da ima človek veselje, ko vidi bučele, te marljive delavke, ves božji dan letati iz ula pa zopet v ul. „Barbka, vstani, zdaj zdaj posije solnce!“ budi babica na veliki petek rano vnučko, lehko jo primši za čelo. Barbka je imela lehko spanje, precej se prebudi, in videvši babico pri po¬ stelji, spomni se, da ie sinoči prosila, naj jo zbudi k jutranji molitvi. Skoči iz postelje, obleče suknjico in dene ruto za vrat ter gre z babico. Babica zbudi tudi Urško in Jerico in reče: „Otroke pustimo, ne umejo še tega, bodemo pa me za-nje molile". Ko so zaškripala vežena vrata, precej se oglasi perutnina in živina in psa skočita iz pesnjakov. Babica živali odpravi, rekoč: „Po- terpite, da odmolimo!" Ko se Bai’bka na babičin opomin v strugi umije, gredč na berdo molit devet očenašev in češčenih Marij, da bi jim Bog dal vse leto čisto telo; tako je bila navada. Stara ©loti. ©|>rado u, UcbiingeOtich, 7. Slnfl. 15 226 bdbica poklekne, pobožno sklene nagerbane roke čez persi, mirno svoje oko oberne proti rudeči zarji, ki je napovedala solnčni vzhod. Barbka poklekne poleg nje, čversta, rudeča kakor roža. Tudi ona časi pobožno moli, časi pa oberne jasne, vesele oči proti vzhodu po lesih, lokah in berdih. Kalni valovi mirno šepetajo in nosijo še s seboj sneg in led; v globelih na pogorji tudi še leži sneg, ali sem ter tje zeleni že trava. Zgodnje cvetice že cveto, drevesa in germi berste, narava se prebuja k veselemu življenju. Rumena zarja ugaša na nebu, izza gor više in više prisvitajo zlati žarki in zlate drevesom verhe; počasi se pripelje solnce v vsem svojem veličastvu in razlije svojo luč po vsem pogorji. Nasprotna stran je še v senci, za jezom pada megla niže in niže in nad meglenimi valovi na griču nad pilo kleče ženske iz pile. „Le po¬ glejte, babica, kako krasno solnce vzhaja", reče Barbka, vsa za¬ maknjena v nebeško svitlobo, „ko bi pač zdaj klečale naSnežki!" „Hočeš-li Boga iz serca prositi, temu je mesto povsod; krasna je vsa Gospodova zemlja", odgovori babica, prekriža se in vstane. 218 . Pomlad naglo nastopi; ljudje že delajo na polji, na rebri se solnčijo kuščarji in kače, kterih se vselej strašijo otroci, kedar gredo na verh nad grad vijolic in šmarnic iskat; babica pa jim govori, da se jih ni treba bati, ker do svetega Jurja nobena živdl nima strupa, da se sme v roke vzeti, in pristavi: „ali kedar je solnce že visoko, pa imajo strup". ■— Na loki za jezom cveto marjetice in zlatice, na berdu plave podleski in rumene trobentice. Otroci nabirajo mladega listja za juho; kopriv nosijo goščetom; in kedarkoli gre babica v hlev, obeta Liski, da skoro pojde na pašo. Drevesa se kaj naglo odevajo z listjem, komarji se veselo igrajo v zraku, Škerjanec se dviga pod oblake; otroci slišijo, ali redko kdaj vidijo malega pevčka, poslušajo tudi kukovico in kriče v les: „Kukovica! povedi nam, koliko let bomo živeli?" Časi zakuka, časi pa ne, in otroci se togote, da nalašč neče zakiikati. Bilo je na večer svetega Filipa in Jakoba. Ko babica s kredo svetih treh kraljev na hišnih, veženih, hlevnih in kurni- kovih durih, na vsacih tri križe naredi, gre z otroki na goli grajski verh. Dečka neseta na ramah stare metle. Na verhu je že Zalka, Jakob, vsa mladina iz pristave in iz mlina. Noč je krasna. Gorek vetrec ziblje zeleno setev in raznaša cvetično vonjavo iz loga in cvetočih vertov po vsem verhu. V lesu kriči sova, na visoki topoli pri cesti žvižga kos in iz germičev v logu doni ljubeznjiva shlvčeva pesem. Zdaj ko bi trenil, švigne pla¬ men na bližnjem griču, malo hipov potem na sosednjem verhu, in po berdih začenjajo migati in švigati veči in manjši plameni; po vseh verhih gore in plešejo luči. Mladina začne vriskati in vsakdo popade osumljeno metlo, zapali in nosi jo, kolikor more visoko 227 ter kriči: Leti, čarovnica, leti! Potem se zverste in začno z gorččimi plamenicami plesati; deklice se derže za roke in sučejo okoli goreče germade; ko začne razpadati, razgrebo ogenj in za- čn6 čez enj skakati, kolikor ktera more. Že pozno se verne babica z otroki domu. „Babica, ali ne ču- jete nič?" šepeta Barbka in ustavlja babico sredi cvetočega verta blizo hiše, „kakor bi nekaj šumelo." — „Nič ni, vetrec igra s perjem", odgovori starka in pristavi: „Ta veter je dober." — „Zakbj?" — „Zato, ker drevesa maje. Pravijo, kedar se cve¬ toča drevesa ljubijo in objemljejo, da bodo polna." — „Ah, ba¬ bica, to je škoda, zdaj ko se začno črešnjc, jagode, ko bode tu veselo, bomo vse dni morali sedeti v šoli“, reče otožno Jožek. — „To ne more biti drugače, deček; vedno ne moreš doma biti, ne vedno igrati. Zdaj vam nastanejo druge skerbi in druge radosti." „1! jaz bom rada hodila v šolo", reče Barbka, „le po vas, bdbica, se mi bo tožilo, ker se ves dan ne bodeve videle!" — „Tudi jaz bom pogrešala vas, mili otroci! Ali kaj vse to pomaga! Drevce cvete, dete raste; drevo odcvita, sad odpada, dete odraste, rodi¬ teljema ubegne. Tako to Bog hoče. Dokler je drevo zdravo, rodi sad; ko pa usahne, poseka se in na ogenj verže, božji ogenj ga spepeli; s pepelom se potrese zemlja, iz ktere izrdstejo zopet druga drevesa. Tudi babica dokonča svoj tek, in položite jo v večno spanje", pristavi babica tiho. 219 . Bilo je že po duhovih praznikih, ktere je babica „zelene“ imenovala — morebiti zato, ker je z brezjem okrasila vso hišo, zno¬ traj in zunaj, tako da so bili pri mizi in v postelji vsi med ze¬ lenjem. Bilo je že po sv. Telesu in po kresu. Slavec ni več prepeval v germu, lastovke so sprevajale mladiče izpod strehe, na peči so ležale poleg mačke mačeta, kterim se je Nežka rada dobrikala. Čopa je že vodila odrasla piščeta, in Sultan in Grivec sta spet vsako noč skakala za mišmi v vodo, in zato so stare pre- dice govorile, da na klopi pri Starem belišču straši povodnji mož. Nežka je gonila z Urško Brezo na pašo, hodila z babico po zeli, ali je sedela poleg nje na dvoru pod lipo, s ktere je bdbica že cvetje sušila, in brala babici iz knjige. In na večer, ko ste šle otrokom naproti, zavili ste po ovinku čez polje; babica je ogle¬ dovala lan, rada se ozirala po širokem grajščinskem polji, kjer je bogato klasje naglo rumenelo, in veter po njem valove delal j ni mogla od njega oči oberniti. Govorila je sosedu, ki se jej je rad pridruževal, ko je po polji hodil: „Veseli se človek tega božjega blagoslova, Bog odverni hudo vreme!" — „Da, imamo veliko soparico", reče sosed in oberne oči proti nebu. Ko so šli mimo graha, ni pozabil natžrgati Nežki v krilo mladih strokov, in vselej si je vest s tem tolažil, da bi tudi kndginja temu nič ne rekla, ker iind babico in otroke zelo rada. Barbka je dond- 15 * 228 sala sestri sladkega lesa ali sladke smole, ktere je za krajcar kupila ali od deklic dobila. Ko je prodajavka blizo šole razložila črešnje, skoraj vsak dan jih je za krajcar kupila. Ko so šli domu skoz dobovje, nabirali so jagod; Barbka je naredila iz brezove skorje kozol in ga vselej za sestro napolnila; in ko jagod ni bilo več v dobovji, nabirala jih je v travi in pozneje borovnic in pri¬ našala lešnikov. Babica pa je nosila iz lesa gob in učila otroke zdrave ločiti od strupenih. S kratka, bilo je zadnje dni mesca julija, in perve dni avgusta je imela priti knčginja in oče, in tudi 'so se veselili otroci, da bodo šole nehale. — Proškova gospa je imela že spet cele dni v gradu opravkov, da bi v nobenem kotu ne ostalo praM, in vertnar se je moral truditi na vertu, da je pazil na vsako leho, ali mu cvetica raste, kakor sam hoče, da je pregledoval trate, ali ni ktera travica hitreje zrasla od drugih, da jo precej pristriže, da preišče germič za germičem , ali niso morebiti poz&bile plevice kake koprive, da jo izruje in čez plot verze. Povsod so delali priprave na gospejin prihod. Veselili so se je mnogi, kterim je z gospč tudi zaslužek prišel; mnogim je merzelo in oskerbnikovi so vsak dan glavo za ped poniž&vali in ko se je po gradu govorilo: „jutri pridejo' 4 , ponižal se je tako gospod oskerbnik, da se je celo na ponižen pozdrav mlatiču za¬ hvalil , česar nikdar ni storil po zimi, ko je bil perva oseba v gradu. Babica je želela gospej kneginji vsega dobrega in molila za-njo vsak dan. 220 . Jutro je bilo soparno. Kdor je mogel, stari in mladi so dč- lali na polji, da se spravi vsaj to, kar je bilo požčtega. Solnce je pripekalo, da je zemlja pokala pod pekočimi žarki. Ljudjč so se potili, cvetice so venele, tiče nizko letale, živina je sence iskala. Že od jutra so se delale kope na nebu, iz početka majhne, sive, belkaste, sem ter tje raztresene; čim više je vstajalo solnce, tim bolj so se množile, valile, vzdigale, sprijemale, puščaje za sebbj dolge repe, temnele in temnele —• in o poldne je bilo vse nebo proti zapadu zakrito s černimi, težkimi oblaki, ki so se proti solncu valili. Strahom so se ozirale ženjice proti nebu; če tudi so že težko sople, vendar so hitele z žetvijo, kolikor se je dalo. Babica je sedela na klopi pri pragu in boječe se ozirala na oblake, ki so viseli že nad hišo. Dečka in Nežka so igrali za poslopjem, ali bilo jim je tako vroče, da bi dečka bila vse pome¬ tala s sebe in v strugo poskdkala, ko bi jima bila babica privo¬ lila. Sicer vedno glasna in kakor živo srebro nemirna Nežka je zevala, ni hotela več igrati in naposled je zaspala. Tudi babica je imela težke oči. Lastovke so nizko letale, skrivale se cel6 v gnjezda; pajek, kterega je bdbica zjutraj gledala, kako muho opreda in davi, skril se je v pajčino, perutnina po dvoru se je v hlad stiskala, psa sta ležala babici pri nogah in hitro sopla in 229 jezik iz gobca molila, kakor bi bila prišla z divjega lova. Drevesa so stala tiho, noben listek ni trepetal. Prišel je Prošek z ženo iz gradu. „Ljudje božji! grozen vihar se bliža, ali so vsi doma ?“ praša gospodinja že od daleč. Platno z belišča, perutnina, otroci, vse se je spravljalo in nosilo v hišo; babica je položila na mizo hleb kruha, pripravila hudourno svečo, okna zaperla. Vse je bilo kakor mertvo, solnce so zakrili oblaki. Kar naglo je potegnil veter; blisk je švignil po černem oblaku, zamolklo je zagermelo. Začele so pMati debele kaplje, bliski so švigali po černih oblakih, grom je bobnel, vihar strašno tulil. Prošek je šel v hišo. Bibiča je užgala hudourno svečo in molila z otroki, ki so pri vsakem blisku in gromu obledevali. Prošek je hodil od okna do okna in gledal ven. Lilo je, kakor bi se bil oblak pretergal, nebo je bilo vedno odperto, blisk je švigal za bliskom, kakor bi se goreče kače po nebu vile. Na hip nastane tišina — zdaj spet zablisne plavorumena svitloba križem po nebu in — tresk! — ravno nad hišo. Babica je hotela reči: „Bog se usmili!“ ali beseda jej ostane na jeziku; Proškova gospa se prime mize, Prošek obledi, Urška in Jerica padete na kolena, otroci se v jok spuste. Vihar se je na to polegel, kakor bi bil s tem treskom jezo ohladil. Slabše in slabše se je čulo germenje, oblaki so se razganjali, menili barvo in že spet so se kazale med sivimi oblaki jasnice. Nehalo se je bliskati, dež je ponehal, vihar se odtegnil. Kaka prememba zunej ! Zemlja še kakor v omedlevicah počiva, udje se jej še tresejo in solnce gleda na njo še z rosnim, ali ža¬ rečim očesom; sem ter tje je še na njegovem licu oblaček, osta¬ nek strastnega serda. Trava, cvetice, vse je na zemljo potlačeno, po potih teko potoči, v strugi ie voda sk&ljena, drevesa otresajo tisoč kapelj, lesketajočih po njih zeleni obleki. Tiče letajo zopet po zraku, gosi in race se vesele v lužah in potokih, ktere jim je ploha nalila; kokoši skačejo po žužkih, kterih zopet.dosti po zemlji gomzi, pajek lazi iz pajčevine; vse žive stvari Lite vživat novega življenja in veselja. Prošek gre iz hiše, obide poslopje, in tu, lej! strela je razklala staro hruško, ki je s svojimi vejami toliko let streho krila. Polovica je je ležalo na strehi, polovica se je k tlam klanjala. Ta stara drobnica že mnogo let ni rodila, in njen sad ni bil dober; ali imeli so jo radi, ker je streho od pomladi do zime z zelenjem krasila. Tudi na polji je škodovala ploha; ali ljudje so se vendar veselili, ker ni bilo veliko kvaia; hujše bi bilo, ko bi se bila toča vsula. 221 . Vozili so poslednje pšenične stavke z grajščinskega polja. — Ker so vedeli, da gospa kneginja ne misli dolgo v grajščmi ostati, ker pojde v Italijo, odločil je gospod oskerbnik žetvino veselico zadnje dni o žetvi. Za dvorom je bil velik prostor, nekoliko ga je 230 bilo s travo porušenega, nekoliko velikim slamnatim kopam odme- njenega. Na trato so vsadili mladenči visok drog, okrašen z ze¬ lenjem, trakovi in vihrajočimi rudečimi rutami, ki so bile podobne praporčkom. Med zelenjem je bilo polno poljskih cvetic in bo¬ gatega klasja. Okoli kop so postavili klopi, iz vej spletli šotore, okoli okrašenega droga tla sterdili za ples. Vsi, ki so hodili na tlako, zbrali so se drugi dan na zeleni irati z grajskimi služabniki in služabnicami. Na voz so naložili snopja, vpregli s trakovi nališpane konje, en mladeneč je stopil za konje, na snopje pa je sedla Zalka in nekoliko deklic; ostala mladina se je zverstila v parih okoli voza, stari za njo. Kosci so imeli kose, ženske šerpe in grablje. Vsaka je imela za pasom kitico iz klasja, plavic in drugih poljskih cvetic; mladenči so si nakitili klobuke in kape. Hlapec je počil z bičem, pognal konje, kosci so zapeli in prepevaje se pomikali proti gradu. Pred gra¬ dom je voz obstal, deklice so stopile z voza; Zalka je vzela na rudeči ruti ležeči venec iz klasja, drugi so se zverstili za njo in prepevaje šli v pervo izbo, kamor je kneginja ob enacem času stopila. Zalka se je strahu tresla in oblila jo je rudečica; s pobe- šenim očesom in jecljajočim glasom je govorila gospej vošila na bogati in srečni žetvi, vošila tudi bogat pridelek v prihodnjem letu ter s poklonom položila gospej venec k nogam. Mladenči vzdignejo ldobuke in vskliknejo, da bi gospa dolgo živela in zdrava bila. Godba, vrisk, petje in smeh je donel okoli okrašenega droga. Gospodje pisarji so plesali s kmečkimi deklicami in uradniške hčere se niso sramovale Slikati se s selskimi mladenči; ti in une so hvalili plesavko in plesavce. Obilnost ola, sladka rozolija in ples je ogrel glave vsem, in ko je prišla gledat gospa kneginja in je mladina pred njo zaplesala narodni ples, verha je dospelo veselje, zginila je vsa boječnost; kape, klobuki so letali v zrak, vsakdo je kričal: „Naj dolgo živi naša gospa kneginja!“ Pilo in pelo se je brez prestanka na njeno zdravje. 222 . Mladina je rasla in dorasla; nekteri so ostali doma, pomožili se in poženili; roditelji so jim prepuščali posestva tako, kakor na dobu stari list odpade, kedar mladi poganja. Nekteri so zapu¬ stili tiho dolinico, iskali drugod svoje sreče, kakor seme, ktero veter odveje ali voda daleč zanese, da na tujem bregu, v daljnem logu korenine zasadi. Babica ni zapustila male dolinice, kjer je našla nov dom. Z mirno mislijo je giedala, kako vse okoli nje raste in cvete, rado- vala se sreče drugih ljudi, tolažila žalostne, pomagala, kjer in komur je mogla, in ko so jo vnuki za redom zapuščali, odletali, kakor lastovke izpod strehe: ozirala se je za njimi z mokrim očesom in se tolažila: „Morebiti da Bog, da se zopet vidimo.^ 231 In videli so se. Vsako leto so hodili domu obiskovat svojih, in stara babica je z veselim očesom gledala, ko sta mladenča pred njo obraze sveta razkladala, odobravala njihove, z živim duhom osnovane naklepe, in rada odpuščala mladostne zmote, kterih jej niso skrivali. Vsi so radi poslušali babičine skušnje in svete, če tudi se niso vselej po njih ravnali; spoštovali so babičino besedo in nrave. Ljudje še vedeli niso, kako se babica stara in peša, le ona sama je to čutila. Večkrat je govorila Nežki, ki je bila že lepa deklica, kažoč staro jablano, ki se je leto za letom bolj sušila in redkejše zelenela: „Medve sve enaki, ppjdeve v istem času spat.“ In neko spomlad ozelene vsa drevesa, le stara jablan stoji žalostna brez zelenja. Morali so jo izkopati in požgati. Babica je to spomlad zelo kašljala, ni mogla več v mesto v božjo hišo. Roko so se jej bolj in bolj sušile, glavo je imela kakor sneg belo; glas je prihajal slabši in slabši. Nekega dne razpošlje Terezka pisma na vse strani, da bi se otroci sešli. Babica leže, ni mogla več vretena deržati. Lovčevi, mlinarjevi, kerčmarjevi so hodili vsak dan prašat, kako je babici; ni jej odleglo. Nežka je žnjo molila; vsako jutro, vsak večer je morala babici praviti, kako je navertu in vertiču, kaj dela perutnina, kaj Liska itd. Spomin jo je za¬ puščal. Večkrat je poldicala Nežko za Barbko, in ko jo je Nežka spomnila, da Barbke ni doma, spomnila se je in vzdihnila: „Se ve, da je ni, ne bom je več videla.“ Ali babica je dočakala vseh. Vsi so prišli k babici; najperva izmed vseh pa je bila Barbka, prišla je s slavcem vred; slavec se je naselil v svojem gnjezdu pri babičinem oknu, Barbka je ostala v babičini kamri, kjer jo nekdaj stala njena postelj , kjer ste skupaj poslušali ljubeznjivo pesem bližnjega pevčka, kjer jo je babica zjutraj in zvečer bla¬ goslavljala. Bili ste zopet skupaj, donela je k njima zopet ista pesem, migljale so jima iste zvezdice, po kterih ste se nekdaj ozirali — te same roke so počivale na Barbkini glavi, bila je to ista glava, ali druge misli so se v njej rodile, in druge čute so gojile solze, ktere je videla babica zdaj teči po licu miljene vnuke; to niso bile one solzice, ktere je z milim smehljejem. otirala z rožnega lica takrat, ko je deklica še v mali posteljci. spavala. Te so le rosile, ali kalile niso oči. Babica je dobro čutila, da so ure njenega življenja preštete, zato je vse vredila, kakor dobra, modra gospodinja. Najpopred se je spravila z Bogom in svetom, in potem razdelila malo svoje premoženje. Vsakdo je dobil spo¬ minek. Vsacemu, kdor je k njej prišel, dala je dobro besedo; vsacega, kdor jo je zapustil, pogrešalo je njeno oko, in ko je odhajala tudi gospa kneginja, dolgo je za njo gledala^, vedela je, da je na svetu ne bo več videla. Poklicala je k sebi tudi nemo žival, kokoši in psa; pogledala je interpela, da jej je Sultan roko lizal. ,,Skerbite za-nje a , govorila je Nežki in deklama: ,,vsaka žival je hvaležna, če jo imd človek rad.“ Urško pa je poklicala 232 k sebi in jej naročila: „Kedar umrem, Urška — vem, da ne bo več dolgo, ■— kedar umrem, ne pozabi tega povedati bučelicam, da vam ne pomro. Drugi bi morebiti to pozabili.“ Babica je ve¬ dela, da Urška to stori, ker je verovala, česar drugi niso vero¬ vali, in bi tedaj lehko pozabili o pravem času to storiti, če tudi bi radi storili babici za ljubav. Drugi dan, ko so se otroci sešli, na večer je babica mirno umirala. Barbka je govorila molitev za umirajoče; babica je ž njo molila; pa kar naglo so jej zastala usta, oko je ostalo uperto na sveto razpelo, ki je viselo nad posteljo, sapa je zastala, pla¬ meneč njenega življenja je ugasnil kakor luč, ko jej olja zmanjka. Barbka jej zatisne oči, Nežka odpre okno, da duša svobodno odleti. Urška se ne mudi med plakajočimi, teče k ulnjaku, po- terka na panj in trikrat zakliče: „Bučelice, bučelice! babica nam je umerla!“ in še le zdaj sede na klop pod bezeg in jame plakati. Lovec gre v Žernov, da veli merliču zvoniti; sam se je ponudil k tej službi. Bilo mu je tesno v hiši, moral je ven, da se more izjokati. Ko zaklenka zvon in oznani vsemu ljudstvu: „da ni več babice“, zaplaka vsa dolinica. Ko se tretji dan za rana vijo mimo gradu pogrebci, kterih je bila dolga versta, ker vsakdo, kdor je babico poznal, hotel je za pogrebom: odgerne bela roka težka zagrinjala in gospa kne¬ ginja se prikaže pri oknu. Dokler jej ne zginejo izpred oči po¬ grebci, gleda z žalostnim očesom za njimi; spustivši pa zagrinjala, globoko vzdihne: „Srečna žena!“ 223. Topol. Mati božja rajskomila Iz nebes jo šla na zemljo, Ino koder je hodila, Vse ljudi je in živali Ljubeznjivo pozdravljala, Vsem je stvarcam z belo roko Sveti blagoslov dajala. Lej, in vsaka stvar pod nebom Njej naproti je hitela , Priklanjala se je k zemlji, V slavo pesem ji zapela. Tiče glasne v senčnih vejah , Slavca milega iz gaja , In skerlico izpod neba Ena misel koj navdaja, Da z nižave in višave Pred popotnico hitijo, In ji tamkaj z gladkim gerlom Sladke pesmi žvergolijo. Iz počevja divja koza, Iz goščave berzi jelen, Slon in tigra iz puščave, Vse, kar ima gozd jih zčlen, Vse zveri hite do Deve, Do Marije blagokrasne. Tam klečijo na kolenih , Molijo molitve glasne. Iz potokov in studencev , Iz morja, iz rek derečih, Stezajo glave na suho, Kar je manjih rib in večih. Krog in krog se zemlja smeje, In glasno ji svet prepeva ; Krog in krog natora uka, Da od gor do gor odmeva. Hrast kamniti, hoja mlada Pripogibljeta mladike; Vekovite krepke cedre 233 Verhe klonijo velike. Ni je šibe, ni cvetlice, Da bi se ne priklonila. Lej, in božja porodnica Vse jih je blagoslovila. Samo topol kraj potoka Glave noče upogniti , Iz napuha v terdem sercu Noče blažene čestiti, Ampak derzno pregovarja: „Jaz, ki dvigam se v nebčsa, Nikdar se ne bom klanjala; Naj sc druga ji drevesa, Ki so brez peres srebernih! 1 ' Bliža se ji božja mati, Tako milo jo pogleda, Da začno vsa trepetati, Trepetati kakor rosa Na cvetlicah pomladanskih. Topol se je tresti jela, Vstaviti se pa ne more; Zato nje peresa bela Gibljejo od dne do zore; Večno bodo ji gibala, Dokler tu na zemlji pela Bode se Mariji hvala. M. Vilhar. 224. Tiče. Kdo bi jih ne imel rad teh ljubih stvari«, ki znajo tako lepo E eti! Zc gnjezdo, v ktcrem tičica pervokrat zagleda beli dan, akb lepo, kako čudno je! Otroci stegajo roke po mehki po- steljci, zakriti med zelenim listjem, ki jo je napravila materina ljubezen in ktero varuje ljubezen. Mož pa obstaja pred njim in čudi sc, premišljuje in čuti, da božja sapa diha povsod. — Od nekdaj so se tiče prikupile človeškemu sercu: prosto ljudstvo je slavi v neštevilnih pesmah. Pa kako bi človek ne imel veselja s tico? Poglej jo, kakd prosto vzdiguje gbivico na tankem in gibč¬ nem vratu; persi se pogumno dvigajo proti vetru. Koliko lepote je na njenem oblačilu! Kako so barve čiste in svitle! Kako umno so zbrane, da razveseljlijejo človeku oko! Pa najčudnejše je, kako znajo tičice letati in peti. Razpne perotničice in vzdigne se kviško, da je oko ne doseže več, da je uho komaj še čuje in zopet se spušča doli od oblakov na vejico. In kakor bi truda ne poznala, vzdigne se zopet in sferči v bližnji germ; popravi svoje perje, očedi, kar je treba, in na novo začno peti in vliva svoje notranje življenje v mične glasove. V petji leže tičje skrivnosti, v njifi glasu se izražajo zadovoljnost, ljube¬ zen, hrepenenje, radost in žalost, pa tudi strah, jeza in želja po moru in plenu. Tičje življenje je podoba brezskerbnega veselja in neutrud¬ ljivega gibanja. Zdaj leta tiča od germa do germa, zdaj poje na kaki veji, ali pa napravlja gnjezdo, ali išče hrane za svojo mlade; ves dan ima opraviti in zjutraj na vse zgodaj se že. čedi in pripravlja za novi dan. Pa le v logu živi tiča svoji natori pri¬ merno življenje; tukaj je njeno prebivališče; prostora mora imeti za se brez konca in meje: tiča je za log stvdrjena. J. Stefan. 234 225. N a t o r a. Kamor se koli ozrem, je polnil natora veselja, Vse poskakuje okrog, pleše, prepeva sladko. Kože cveto ljubeznjivo lepe, po dolinah, po gričih Lepi razširja se duh, rosa ko demant svitih Pisan’ga cvetja goste se vdajajo vej’ce zelene, Cbelice pridne buče, v satje nalivajo med. Loge oživlja zverina, 'z germičev pisanih tičev Mili razlega se glas, v travi kobil’ca cverči. Bister tam potok Šumija, rož, travnika žeje gasilo; Vetra tii v senco ljubo pihljeji vabijo nas. Kosec glasan jo priuka, žveuče po vasi kosice, Mlade ženjice pojo, brusijo šerpe hitre. Pika-pok skedni donijo, vorše se kopice prosene; Vert in vinograd ima toliko lepih darov. Kamor se ganem, ozrem, se odpirajo viri veselja: Večno prepevaj, moj duh, stvarniku hvalo sveta ! BI. Kastelec. 226. Libanon. Libanon se vleče od Severja proti jugu do blizo nekdanjega slo¬ večega Tira, kjer so malo po malem znižuje in v planjavi izgubi. On pa ni kak posamezen hrib, ampak je odrastek tdvriske gore in se v več odrastkov deli. Libanon se pa imenuje le zahodni od¬ rastek, ki nekdanjo Fenicijo na vzhodni strani obdaja in od ostale Sirije deli; daljemu odrastku, ki se bolj proti jugovzhodu vleče, pravijo Antilibanon. Libanon je visoka, pa ne sterma gora, ker se hrib za hribom le malo po malem kviško vzdiguje, tako da se da gora v čvetero različnih opasij razdeliti. Tla pervega opasja rode in daj ejo obilo žita in mnogoverstnega sadja. Drugo opasje je kamenito in polno golega skalovja, in se da le sem ter tj e obdelovati. Tretje opasje pa je raj libanski. Tii je v milem podnebji, da-si ravno je hrib že jako visok, vse polno mnogoverstnega drevja, lepih vertov, dobro obdelanih njiv in hladnih studencev, ki se v potoke stekajo in zemljo namakajo, četerto opasje pa obsega visoke verhe krasne libanske gore ■— naj viši meri 9600 čevljev — ki so pa pri vsi svoji visokosti vendar še dobro obraseni, pa tudi polni ledu in snega. V pervem in tretjem opasji se prideluje posebno veliko lepe svile in žlahtnega olja in vina, ki mu Lahi „vino d’ oro del monte Libano“ — zlato libansko vino — pravijo. Ni se tedaj čuditi, da gora libanska že od nekdaj toliko slovi, da jo sveto pismo tolikrat v misel jemlje, in da preroki prilike svoje posebno po nji posnemajo. Kako bi ne bili preroki in pes¬ niki ljudstva božjega, ki so ta krasni hrib pred očmi imeli, Boga 235 za ta umotvor njegov hvalili in povzdigovali, vide na vsakem griču tisoč m tisčč visocih, ko sveče ravnih palmovih dreves, ki se čez pomarančne in oljkine gaje in lepe vinograde vzdigujejo! Ze Mozes (L. V. C. III. 24, 25) moli: ,,Gospod Bog, jel si kizati služabniku svojemu veličanstvo svoje in mogočno roko svojo; zakaj ni ga drugega Boga ne v nebesih, ne na zemlji, ki bi bil v stanu delati dela tvoja, ali se meriti z mogočnostjo tvojo. Daj mi tedaj, da grem in vidim deželo dobro in plodno unkraj Jordana, izverstno goro L i b a n o n."—71. psalm pravi o Kristusu in njegovem kra¬ ljestvu na zemlji: ,,Terdnost njegova bo na zemlji v visočinah hribov, in sad njegov bo povzdignjen še verh Libana." — V visoki pesmi (IV. & V.) pravi ženin nevesti svoji: „Duh obleke tvoje je kakor duh Libanov in vert tvoj kakor studenec živih vod, ki naglo iz Libana teko." — O krasnosti in kinču neveste Kristusove pa prerokuje Izaija (35, 2): „Cvetela bo kakor lim- barji: cvetela bo in veselo stala v vsi radosti in v veselji; zakaj dana jej je krasnost Li banova, kinč Karmelo v in Saronov; vi¬ deli bodo veličanstvo Gospodovo, kinč Boga našega." V starodavnih časih pa je slovel Liban tudi zastran svojih krasnih cedrov, kterih les je, tako rekoč, nestrohljiv. Pridni Fe- ničani so si tesali iz njih brodove ali barke, in mnogo mnogo jih je porabil tudi Salomon, ko je Bogu tempelj, sebi pa kraljevo po¬ slopje zidal. Trideset tisoč delavcev je imel deloma na Libanu v gozdu, da so les sekali in tesali, deloma pa drugod, da so naprav¬ ljeni les v Jeruzalem spravljali — Da-si ravno se je cedrov gozd na Libanu malo po malem posekal in zaterl, nahaja se vendar še dan današnji na gori libanski, toda le v enem samem kraju, še nekoliko cedrovega drevja. Kakih sedem ur od mesta Tripoli stoji še okoli 400 cedrovih dreves, med kterimi jih jo dvanajst do pet¬ najst sila starih; nekteri celo terdijo, da so še iz Salomonovih časov. — Največi ceder, ki se še vidi, je visok do 300 čevljev, njegove spodnje veje so dolgo po 50 čevljev in še. čez; deblo nje¬ govo pa meri na okrog ali na obsežek do 40 čevljev. To je pač debelost, daje kaj. Zato primerja David (psalm 36. 35—36.) veliko, pa le dozdevno blaženost in srečo hudobnih libanskim cedrom, rekoč: „Videl sem hudobneža visoko povzdignjenega,, kakor cedre na Libanu. In šel sem mimo, in ni ga več bilo, in iskal sem ga, in ni bilo najti kraja, kjer je bival." M. Verne. 227. Koža med ter nje m. Kaj pa ti sama tukaj stojiš, Cvetica krasna, cvetica mila! V ternji bodečem kviško moliš Belo obličje, pisana krila? Kedar tc vidim, točim solzd, Dete nesrečno, trikrat gorje ti! Pikalo ternje te bo v sereč, Morala bodeš rano umreti. 236 Kdo ti mertvaško postijo postlhl, Kdo ti nasul bo hladno mogilo? Nikdo ne bode groba poznkl, Bodlo še v njem te ternje nemilo. Cvetice druge lepo cveto V pisanih vertih, rajski livadi, Pijejo roso, solnce gorko Sije jim milo, hčerkam pomladi. Ti pa samica tukaj živiš, Družbi veseli lice zakrivaš, V potu obraza krono rediš, V hiši mrazotni tujka prebivaš." „Mene ne, sestra, une miluj, V ternji rojena, v ternji ostanem! Srečna sem tukaj, meni veruj, V senci stanujem, ven se ne ganem! Prišli vetrovi, prišel bo piš, Cvčtieam lomil krone cveteče, Padlo bo cvetje, vtemnil njih bliš, Mene branilo bo ternje bodeče. Prišel bo kosec s koso ostro, S šerpom jeklenim prišla bo žnjica: Roža za rožo padala bo, Jaz bom cvetela, roža samica. Peklo bo solnce gole glave, Merle sirote bodo za žejo; Da bo rosila roso na mč, Bodem prosila tčrnjevo vejo. Padla bo merzla slana na plan, Smert na široko cvetke bo žela; Mene bo varval senčnati stan, Se bom živela v ternji vesela. Bala grabljivih rok se ne bom, Noge lomastne, slasti jezika: Terdna ograja varje moj dom, Ternje ga pika, kdor se dotika. Prišla bo zima, prišla bo smert, Ternje mi bode jamo skopalo, Kril bo gomilo biserni pert, V sladkem počitku truplo ležalo. Skopnel bo sneg in stajal se led, Tiha gomila se bo odperla, Krono škerlatno, biserni cvet Krasno bom zopet k nebu prosterla." Fr. Cegnar. 228. Kerk in Kerčani. K er k je domače ime otoku, kteremu Lahi in po njih drugi Evropljani V e g 1 i a pravijo. Mera mu je 7 štirjaških milj, in duš živi na tem prostoru blizo 17.000. Kerk ima torej med vsemi kvarnerskimi otoki največ ljudi. Temni visoki gozdi, ki so segali do morskih bregov, so svoje dni Kerk zdlšali, ali splavali so po vodi. Izmed vseh kvarnerskih otokov je Kerk za kmetijo najbolj pripraven, torej se ljudje najbolj ž njo pečajo. Orodje jim je prosto in starodavno, kakor je bilo pred 1000 leti; za umetno obdelovanje se nihče ne meni in ga tudi nihče ne pozna, vse iznajdbe in vede nadomestuje pridna roka. Zemlja je rodovitna, le sem ter tje preplitva, da jej je dosti dežja treba. Olja in vina na otoku ne raste preveč. Velika nadloga za otočane in dostikrat škodljiva za sadež je silna burja. Velika nesreča je tudi toča, ki se pogostoma usiplje. Kerčani imajo velike cede lepih ovac; pod južnim nebom in blagim zrakom zori najslajša trava; zato pa je tudi ovčje mes6 tu prava slaščica, da ga ljudje nad vse drugo čislajo; sicer pa jim je v jedi ta-le red: Za kosilo imajo kašo 237 iz turščice, zabeljeno s svinjskim lojem, le malokje z maslom, za j užiti o zelje, in krompir z ovčjim mesom, za večerjo ravno to, pa tudi krompir s solato in svinjskim mesom. Tudi močnate jedi radi jedo, posebno si ob nedeljah ž njimi strežejo. — Zrak je zdrav in čist; tudi ljudje so zdravi, pa močnih in velikih je malo videti. V Evropi se bo našel pač težko kraj, da bi se bila tam stara poštenost tak6 lepo ohranila, kakor naKerku. Hiše se malo zapirajo in vendar je tatvina skoraj popolnoma neznana. J. Terdina. 229. Rezija in Rezijani. Rezija ali Rezijansko se naslanja proti vzhodu na bovške planine in se dotika Bovca in Žage, proti jugu na Lusevero, proti zahodu jo meji Rešiuta, proti polnočni strani Rokolansko in Klavže (Chiusa). Dolga je rezijanska deželica, od vzhoda do zapada, blizo 20 italijanskih milj , široka pa je od severja do juga blizo osem milj ali dve uri. Cela deželica je le ena dolina, okoli in okoli jo obdajajo visoke sterme gore, samo na zahodni strani je soteska, kjer se rezijanska pot poleg potoka Rezije zvija in vodi do Rešiute na veliko cesto. Naj veča gora je Kanin (Canino), ki se na vzhodni strani črez oblake vzdiguje. Na nji ne raste nobena travica, noben germ, nobeno drevo; samo golo skalovje je videti. Druge rezijanske gore niso tako visoke, pa tudi ne tak6 puste in nerodovitne; na njih se vidijo med golim skalovjem tudi senožeti in hoste. Planjava rezijanske doline je široka eno miljo, dolga šest, po sredi teče potok, ki mu tudi Rezija pravijo. Crez potok je sred doline postavljen lesen most, ki veže obe strani. Vsa stanovališča razun Volčja (Uccea) so v planjavi in se dele v štiri velike vasi. Perva vas se kliče sv. Jurja (o. Georgio) in šteje 670 duš; druga je Njiva (Gniva), ki šteje okoli 250 pre- bivavcev; tretja vas se kliče Ožjak (Oseacco), in šteje 880 duš, četerta pa na južnovzhodni strani Volčji terg in šteje 130 duš. Po tem takem živi na Rezijanskem okoli 2900 duš v 500 hišah.^ •— Skoraj na sredi deželice stoji samotna vasica, ki ne šteje črez šest hiš in se kliče Travnik (Prato di Resia). ,Tu je farna cerkev. Središče cele deželice je Travnik. Ta kraj je obzidan okoli in okoli; zid, ki vasico obdaja, je širok blizo štiri črevlje, od ene strani do druge meri ves obzidani kraj 75 korakov. V tenp zidu so štiri vrata proti štirim oddelkom farnim. Rezijanske hiše so terdno zidane in imajo po dve, nektere tudi po tri nadstropja. Dimnik se vidi pri malokteri hiši. Nektere hiše so s slamo krite, vččidel pa so pokrite z opekami. . Žive pa Rezijani od svojih zemljišč, ki je pridno obdelujejo, od živine in od kupčije. Pridelujejo reži, turščice, krompirja, repe, in ajde. Ali malo družin je, da bi za svoje potrebe dovčlj pri¬ delali na svojem zemljišču; skoraj vsi morajo tlirščico, od Furlanov kupovati. Rezijanski svet je tako peščen in nerodoviten, da m6- 238 rajo gnojiti vsako leto ne samo polja, ampak tudi travnike, ako hočejo kaj pridelati; če tega ne store, nimajo ne kruha, ne sena, polje pa obdelujejo same ženske. One spravljajo seno, vozijo doinii derva, gnoje njive in travnike, in pospravljajo poljske pridelke. Možje so skoraj vsi kupčevavci ali pa berači, vlačijo se okoli po svetu in se kar nič ne menijo za obdelovanje polja; poljskega dela se nikdar in nikakor ne lotijo. Rezijani rede tudi krave, koze in ovce. Ker se pa s poljedelstvom in z živinorejo ne morejo preživiti, zato so prisiljeni, da morajo kupčevati ali beračiti 'in si iskati potrebnega kruha. Cela rezijanska dolina z Volčjo vasjo vred je ena sama občina ali srenja; na sredi pri farni cerkvi je njih občinska uradnija. Razun te uradnije imajo tu tudi šolo, ki jo obiskujejo otroci iz vseh rezijanskih vasi. V tej šoli se uče otroci brati, pisati, raču- niti itd. v rezijanskem in v talijanskem jeziku, tako da se vadijo v obeh, in umejo, govore in pišejo v obeh jezikih. St. Kociančič. 230. Postojnska jama. Kolikor ima narava čudežev, ki človeku razveseljujejo oko, nobeden tako ne prime serca, kakor podzemeljske jame, ki so tolikanj bogate s krasnimi in mnogoverstno zasukanimi podobami, narejenimi iz kapnika. Svoboda v zakonu, samovoljstvo v dosled¬ nosti se nikjer tako očitno ne kažete, kakor tukaj. Ako človek o kaki drugi stvari čuje govoriti, precej lehko dobro zadene, kd- košna mora biti v resnici — tukaj pa je vse novo, vse tako vstvarjeno, kakor se nisi nadjal. 1. Ni kmalo na svetu dežele, ktera bi na tako majhnem pro¬ storu mogla ponašati se s tolikim številom veličastnih, spomina vrednih naravskih stvari, s kolikoršnim se more kranjska vojvo¬ dina, če se opomniš daleč slovečih velikanskih kerških rakov na Dolenskem, ter potem po versti čuda preštevaš do Triglava na Gorenskem, velikana med gorami; najčudovitejše pak so po No¬ tranjskem neštevilne, raznih žuželk polne votline, med kterimi je najslavnejša postojnska s svojimi dijamanti, ktere je izbrusila že sama narava. Najkrasnejša v cesarstvu je ta jama, kterej bi se dala primeriti samo Baradla pri Agglateku na Ogerskem. V no- benej drugod po Evropi ne dobiš toliko združenih posebnih last¬ nosti , kolikor v tej , ki ima preobširen prostor, veliko množino raznoverstnih kapnikov, tomune poleg suhega prostora, čist zrak, dobro uglajene poti itd.; torej se tudi postojnski ne d;l lehko pri¬ meriti nobena. V le-tej se nahaja tudi še to, da ne prideš, kakor po drugod, precej v tisto ohlipino (temperaturo), kakoršna se na¬ vadno po jamah nahaja, ker nje pervi prostor, velika cerkev, ima, zarad sopare iz Pivke, 5—6 stopinj več gorkote, nego notra¬ nja votlina, po kteri je pač le 6—7 stopinj gorkote. 239 V jami so ti-le razdelki: 1) velika cerkev, od vstopa do spominka cesarja Ferdinanda; 2) stara jama, na levo roko od velike cerkve; precčj pri njej pak je 3) stranska jama, ki je malo zanimljiva; 4) jama cesarja Ferdinanda, od spominka N j. veličanstva cesarja Ferdinanda pa do groba, in stari pot na desno k gori Kalvariji z neko stransko jamo na desni roki precej od začetka; 5) jama nadvojvoda Ivana, ki je najbolj na vzhodu med vsemi votlinami;'nje se derži 6) malo obiskovana stranska jama; 7)Franc-Jožefova in Elizabčtina jama na levo od groba ob razgledu (belvederji) do Kalvarije; 8) vot¬ lina od razgleda tj e do Tartara; 9) tri stranske vot¬ line na levi in desni roki od Kalvarije. Votlina cesarja Ferdi¬ nanda je eno z drugim 30 čevljev široka, 20 čevljev visoka, in visi za kacih 20 čevljev. Franc-Jožefova in Elizabetina jama do Tartara je obilo veličastnejša, ker je navadno 35 čevljev široka in še mnogo viša, to je 180 čevljev, samo da ima perva jama le 66 čevljev največe visočine. Vsi kapniki so tod raznoverstnejši, pa tudi bolj velikanski, zlasti gora Kalvarija, ki ima cel gozd stoječih kapnikov (stalagmitov), ki ima dalje romantični vodober in strašno tartarsko brezno. Nikjer ni jama nevarna, celo po stranskih votlinah ne, da-si tudi pravijo, da va-nje ni priti mogoče; samo do „stare jame“ je pot pomisleka vreden. Do „Kalvarije“, do „Franc-J6žefove in Eli¬ zabetine jame“ so narejeni gladki potje z debelim obzidjem in terdnimi deržaji ob straneh zarad prepadov in brezen; koder se pa zbira voda po dolgem dežji, ondot je visoko nasuto. Koder ni narejenih potov, ondod je pač treba paziti, ker na opolzlih kip¬ nikih človek hitro izpoddersne. Zrak je povsod čist. Posebno se pa ni bati, da bi kamen kje padel od stropa. Postojnska jama ima svojo lastno komisijo, da skerbi za njo. Kdor jo hoče videti, mora se torej oglasiti pri dnevnem jamskem blagajniku. Vsako leto pak je na Duhov (binkoštni) ponedeljek po poldne jama vsacemu odperta. O tej priliki je veliki pot po jami tje do verha gore Kalvarije tako razsvitljen, da je vsicemu čisto nepotreben kak voditelj. Posebno veliko svečave je po naj¬ lepših razdelkih, kakor na pr.: v cerkvi, na plesišču, okoli zagri¬ njala, po razgledu in po gori Kalvariji, po kteri sveti več sto sveč, na plesišču pa godejo, in ljudjč se verte v radostnem plesu. II. Kdor koli je videl jamo tako čeravno olepšano, temu njena lepota ostane do smerti nepozabljena. Ali vse to se vendar ne more primerjati nikakor tistim velikim napravam, ktere so jo kra- sotile 11. marca 1857. leta, ko sta bila v njej cesar Franc - Jožef in cesarica Elizabeta, tudi tistim ne, ki so bile osnovane, ko se je pervič začela vožnja po železnici od Ljubljane do Tersta. Mislil je človek tačas, da živi v tistih pripovedkah, ki so popisane v ,,tisoč in eni noči“; mislil je, da v spanji okrog njega skačejo sanje prijetnih podob; mislil in veroval je vse, le tistega ne, kar je v resnici videl pred seboj. Vso to krasoto — kdo bi jo mogel tako naglo z duhom objeti! Kdo bi jo mogel popisati! Kdo imi pero, da ne omaga pod tolikim delom! Ti vsestranski lučni žarki, ta obilica povsod razširjene svitlobe, kdkoršna je bila marca mesca 1857. leta, ne daje prostora tistej grozi, ktera človeka obdaja, ko le poleg majhne svečave ogleduje veličastne stebre in arabeske, ki se dvigajo od tal gori po stenah, ktere tako čaravno zaljšajo, ker brani, da bi misli raztegnile ta prostor v neskončnost; ali živo se prikaže mnogo krasnih podob, ktere sicer le noč zagrinja. Svet¬ loba od luči, ki pada na vse strani, budi neskončno blesketanje in krasno mergolenje. Obok velike cerkve je podoben, kakor bi neizmerno velicega bila iz čistih dragocenih biserjev mozaično se¬ stavila kaka čarodejna vila, in iz reke, globoko spodaj tekoče, ki je druga polovica krasne velikanske školjke, odsvitava se zopet nazaj vsa blisketajoča svetloba. Vsaka stopinja nova čuda podaja stermečemu gledavčevemu očesu. Vse bogastvo raznih podob, ktere sicer zemlja po svojem verhu obilo kaže, ima tukaj shranjeno pod samotno, žalostno odejo v skrivni noči. Narava sama sebe ni ču¬ tila, ni si bila v svesti, kaj dela, pa vendar je napravila drevo z dolgimi vejami, na kterih vidiš liste, —- razpokano ostro skalo, iz ktere tu ali tam klije kaka cvetica ali raste gerčava smreka, naredila je slap, ki skače od skale do skale, dokler v skalbo ne pade, okoli sebe penasto meglo kropeč; celo človeške umotvorine se pred teboj verste: tanki, na kviško se dvigajoči steber, obilo ozalšan z dletom bistroumnega umetnika, goska bogomolja (tempel), jako lepšana z rezanim kdmenjem, zagrinjalo, ki so ga delale ugibčne roke, grobo obtesana klada, iz ktere bi se imela narediti kaka podoba, toda čaka še umetnika, da jo olika in ogladi z va¬ jeno roko. Da-si tudi naravi pri tem poslu ni človek pomagal, pa vsako njenih del se nam vendar zdi domače; nikjer nič ni tujega. Na videz bi pač sodil, da je vse razmetano brez kdcega reda; ali kmalo moraš zapaziti zakon, ki ga najdeš tudi tukaj, kakor po¬ vsod v naravi. In kedar vse to: cvetice narejene iz kapnika, drevje, po¬ slopja, veže, podobe, stebre objemlje svitloba premnogih in mno¬ gih luči, da pred teboj vse lesketd in igra, ko demantna rosa v jutranjem solncu, kaj so tačas pač najkrasnejše sanje najbogatej¬ šega človeškega duha, če je primeriš temu veličastvu! Ko se pomudiš v jami, čedalje bolj se ti dozdeva, da si pre¬ nesen v delavnico pridnega umetnika. Tu se dviga pred teboj steber iz tal, toda še le na pol dodelan, kakor bi ga kdo bil od¬ rezal , a iz bleščččega stropa mu že naproti hiti, že mu roko po¬ daja druga polovica; še nekaj let, pa bode iz obeh kosov zlito samo eno, krasno umotvorsko delo. Tam iz tal moli čudovit paro- bek; še nekaj časa naj prej de, pa se povzdigne do unega kdpnika, ki nedodelan visi od kamnene, leči (prižnici) enake, bogato olep- 241 šane podobe — in tako bode gotov steber, na ktčrega naj se leea opre. Pri nobeni izmed vseh podob, kolikor jih je naredila jama, pa ne zapaziš, da bi se bila narava tako čutila, tako vedela, kaj dela, kakor pri kipniku, kteremu pravijo zagrinjalo, ki se tako čaravno zavija doli po lesketajoči steni, kakor bi mu kak bistro¬ umen .gerški umetnik bil naredil tanke gubice in plete iz mramorja, ki se je lomil na otoku Pafu. Rob je prezeren, pomarančnega, rujavega in rudečkastega cveta, zagrinjalo pa je potlej tako belo, da se sveti. Vse je izdelano, kakor bi prišlo iz rok najbolj milo- eutnega, najbolj izobraženega umetnika; p^ vendar je ta čudež ustvarila v nočni temoti narava brez oči. E. Costa. 231. Slovenski narod. Slovenci so odraslek velicega slovanskega naroda, kteri zdaj prebiva od teržaškega noter do merzlega morja v Moškoviji in od Češkega noter do dežele Kamčatke, čez tavžent milj na dol¬ gost. Skoraj vsa ljudstva v tem prostoru so Sloveni. Od kod so ta ljudstva prišla, kaj so nekdaj bila, nimajo zadosti starih popisovavcev. Slovenski jezik je v pervotnih ali koreninskih besedah nekaj podoben armenskemu in perzijskemu; še bolj so si med seboj podobni gerški, latinski, nemški in slo¬ venski. To kaže, da so ti rodovi nekdaj skup rojeni notri v sredi Azije. Počasi so se širili Cerki, Latini, Nemci in Slovenci iz Azije ven v Evropo. Mati jih je odstavila, oni so iz zibeli vstali in govoriti začeli. Cerki in Latinci so bliže poldne ostali, Nemci in Slovenci so bolj proti polnoči od solnca derli in se v sedanjih svojih deželah ustavili, živino pasli, čede varovali in zverino mo¬ rili. Počasi so zemljo pripravili za stanovitno prebivališče in za njive; poljsko delo se je začelo, z delom hiše, z hišami zemlje last, pravice, oblast, kraljestva in bolj vravnano zaderžanje. Še dan današnji vidimo, da človeški rod čedalje bolj v hribe leze, goščo trebi in rodovitno zemljo prideluje. Prokopij piše, da so bili Slovenci sploh veliki, močm in rudečkastih las. Do sedaj se je še dosti vnanjih rodov primešalo in kri se je sprevergla; zatorej se najdejo med njimi ljudje majhne postave in černih las. Slovenec se tudi na višnjevih in plavili oččh poznd. Od nekdaj so Slovenci čutili svojo moč in se sovražnikom serčno branili. Večkrat so bili premagani, ali nikoli niso. izgubili prave ljubezni proti svoji domovini. Se dan današnji svojo lastno deželo silno ljubijo in so pripravljeni se za njo potegniti, ko bi jo sovražnik požreti žugal. — Noben Slovenec ne zapusti rad teli svojih, rajši je doma; težko ga je spr&viti, da bi šel na tuje pre¬ bivat. Slovenska ljubezen proti domu je dostikrat prevelika, da neradi gredč na vojsko, ne kakor Nemci, kteri na leta v soldate ©Ipd. @pvact)» u. Uctmnflžtmd), 7. 9tuft. 16 242 hbdijo pod tuje kralje. Slovenec pa ne gre drugam pod orožje, kakor le za domače dežele. Slovenci radi zakrivajo svoje stare navade pred tujimi. Težko bode Nemec zvedel na tanko, kaj Slovenec misli ali kakšne imh navade. Prokopij piše, da Slovenci niso ne hudobnega, ne golju¬ fivega nagnjenja. Večidel so pošteni in tudi proti tujcem dobrot¬ ljivi. Slovenci so radi tuje pod streho jemali in je gostovali. Sle¬ herni tujec je bil gost; vsdcega potujočega so s častjo prejeli; njih dobrota proti popotnim je bila taka, da ime tujega in gosta je bilo vse eno; in ko bi kdo ne bil popotnega pogčstoval, clo hišo so mu sosedje z vsem premoženjem vred požgali. Helmold piše o Slovencih, da nobeno ljudstvo na svetu ne gostuje tako rado kakor Slovenci. , V. Vodnik. 232 . Koristna ognja je oblast, Ko človek čuva njeno rast, In kar napravi, kar stori, Je dar nebeške te moči. Al m6č nebeška strašna je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhti, Natore proste prosta hči. Strašno, kedar razuzdana , Brez opore ljut vihar Po pohištvu Ijudostana, Divji tj e vali požar! Vedno so napravi dlaua Elementje vražen kvar. Iz oblaka Blagor pride, Dež izide; Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig! To je žig! Kakor kri So nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Kviško kviško plam se dviga, Na široko liže, vžiga, Urniše od vetra šviga, Kot iz pččnega oboka; Zrak žari, tramovje poka, Korist ognja. Strop se vdira, okno zije, Dete plaka , mati vpije, Stok živine iz dertine, Dnevu svitla noč je enaka. Vse leti, prenaša, skaka, Po verigi rok do meha , V skušnji speha Vedro teče , v lok visoko Brizga voda na široko , Piš prituli zdaj globoko, Ko vihraj e išče plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slčmena zdrobi podpore, Kakor da bi htel puhteči Bega silnega v obl&k Sabo vzeti zemlje tlak, Zraste kviško veči in veči Žar orjak! — Upa nag! Človek božji sili jenja ; Križem roke premoženja Ves oterpnjen gleda kon’c. Prah in sip Je domovje, Divji vihti prosto rovje, V pustih linah oken biva Groza bleda, In oblak nebeški gleda Votlo not. 243 Enkrat še Na gorišče Krasne hiše Gospodar se zdaj ozre — Vešči si drugo stanje išče; Ce ognja rop je blago lih, Tolažbe slast mu serce greje: On drage glave svojih šteje, In glej ! ne manjka nihče vsih. Po Fr. Schillerju J. Koseski. 233. Gospodarstvo in tergovstvo na slovenski zemlji v starih časih. L Slovenska zemlja zadeva v italijanske mejnike; ob kraji tedaj ima nekoliko bolj srečno lego, više pa je bolj gorata in merzla, tedaj ne toliko rodovitna. Tako opisujejo tudi nekdanji zemljopisci to zemljo, ki se je takrat ločila v Istrijo, Norik in Panonijo. Krog Akvileje v lepi ravnini poleg Soče se je videlo drevje v verstah posajeno; vmes so bile terte preprežene in kviško speljane, tako da se je vsa planjava videla kakor z venci ozalj¬ šana. Blizo Tersta je rastlo drago vino Pucinsko, ki ga je cesa¬ rica Julija, Avgustova zaročnica, toliko cenila, da tudi v Rimu je le tako rabila. Ob morskem kraju je zemlja rodila dobre sadove, zlasti je imela oljke in terte; tedaj je cesar Maksimin ob Soči toliko vinskih sodcev našel, da je iz njih most čez reko mo¬ gel narediti. Notranji kraji so bili bolj nerodovitni; vendar tudi v japodskih hribih je rastlo žito in proso. Dalje v deželi noriški so bili griči, ki so se dali prav obde¬ lovati, in zopet doline, ki so bile dobro obdelane. Na panonskih ravninah se je rabilo drevo in kopača svoj čas, in lepo obsejana je bila zemlja; in šerp se je zopet svoj čas brusil in spravljal obilni sad. Niže ob Savi in Dravi so bile solnčne gorice, in vinogradi so na njihovih straneh se bolj in manj gosto kdzali. Pa tudi gozdov se ni manjkalo nekdaj v teh deželah. Panonija je rodila dosti hrastja in želoda, julske in noriške planine so bile z gostimi logi zaraščene: pa tudi v primorji niso bile gole pečine; Istrijani in Liburni so imeli dosti lesi za svoje ladij e, ob Timavu je stal lep log. Gozdi in zraven lepi pašniki so dali tudi razno živino lepo rediti. Stari latinski pesnik Virgilij ve zadosti prepevati o lepi živinici in veselih pastirjih, o visocih planinah, o noriških gričih in o pdšnikih poleg Timava, nasproti pa tudi o hudi živin¬ ski kugi, ki je zelene trate praznila in pastirje pregnala. Pa stari stanovavec slovenske zemlje ni bil samo kmet in obdelovavec polja in gorice: marsiktero drugačno delo in obert- 16 * 244 nijo so znale njegove roke. Zemlja je hranjevala bogate zaklade v svojem krilu skrite. Ndriške rudne jame so dajale železa, in njihove kovačije jekla, da neki stari pesnik pravi: več je noriška zemlja dajala bogastva z obilnim železom, kakor španski svet s svojo rumeno zlato rudo. Vendar tudi zlato se je dobivalo v no¬ riških hribih; še blizo Akvileje se je nahajalo zlato, posebno više pri Tavriskih, ki so stanovali v bolj goratem Noriku. Ko so se tisti zlati rudniki našli, znižala se je po pripovedi starega pisatelja cena zlata po celi Italiji precej za tretji del. Tedhj se je dendr iz zlata in drugega blaga kovdl v Akvileji in Sisciji, narčjale so se mnogotere drage lepotije. Pa tudi kovačev za železo in jeklo se ni manjkalo, noriški meči so daleč sloveli. Drugačna obertnija se je tudi nahajala. Kako so naši pred¬ niki znali kamen obdelovati, zidati male in velike stavbe, o tem pričujejo mnogoteri kamnati spominki, ostanki mestnih ozidij, tempeljnov, gledišč in stolpov, bodi si v Akvileji, Terstu, Poli, Ljubljani ali pri Celovcu, Celji, Ptujem in dalje. Dobro so znali tudi les obdelovati; liburnske ladije so bile najhitrejše za morje; za vino so imeli sode, ne mehov kakor drugod, in vozov tudi obilno za prevaževanje blaga; v Akvileji se na kamnih berč društva lesarjev in oglarjev. Glino in ilovico so vedeli tudi dobro rdbiti; marsikteri ostanki skled, verčev in loncev se nahajajo v starih razvalinah; velike in terdne opeke se kažejo v zidovih in vodo- točih. Pa tudi tkanine raznega načina so znali v deželi naprav¬ ljati; bere se v starih pisateljih o mnogobarvnih, z zlatom in srebrom pretkanih oblačilih. III. Tudi tergovstvo je že lepo cvetelo. Akvileja je bila pogla¬ vitno teržišče med italijanskimi in ilirskimi deželami; ponujala je silo reči, ki so se skupaj speljale po rekah in cestah tergovcem in brodarjem, ki so prišli po morji; zopet je z morja mnogotere reči dajala visim deželam potrebne, ki niso bile toliko bogate in rodovitne. Iz notranjih dežel je prihajala živina, kože, sir, vosek, med, les, lesena posoda, planinsko zelišče, marmor, železo, jeklo, tudi sužnji; od morja se je prepeljavalo vino, olje, draga oblačila in druge lepotije. Ceste so šle od Akvileje na vse strani: proti Italiji čez No¬ rik in Panonijo proti Donavi, poleg morja čez Istrijo in Dalma¬ cijo proti vzhodu. Cesta je dalje šla iz Akvileje za Sočo na Virun pri Celovcu in Norejo pod Judenburgom proti gornji Donavi; zopet čez julske planine ali Hrušico na Emeno, sedanjo Ljubljano, in od ondot po eni strani na Celje in Ptuj proti srednji. Donavi, po drugi strani na Noviodun pri Kerškem in Sisek proti spodnji Donavi; dalje čez Tergeste ali Terst, Tersatiko pri Reki, Senijo ali Senj dalje v Ilirijo. Nasproti so primorci brodarili toliko, da so še pred prihodom Rimljanov sloveli kakor dobri mornarji; po 245 rekah pa, po Navportu ali Lubljanici in Savi, so se ladije vozile ze veliko let pred , rimskim gospodstvom; tisti nasledniki ki so staro Emono zidali, so prišli po vodi na ta kraj. Tako je stalo z gospodarstvom in tergovstvom na slovenski zemlji pred 2000 leti. P. Hicinger. 234. Srečna mladost. Najlepši in najprijetniši pogled človeškim očem na svetu je pogled cveteče mladine. Kakor boš v gosposkem vertu, če va-nj stopiš, ponevedoma najprej in že od daleč zagledal žlahtne cvetice, ki te s svojo lepoto ali prijetnim duhom k sebi vabijo: tako se ti bodo tudi pri slednjem večem shodu oči berž obernile na pričujočo cvetečo mladino in jo rade gledale. Oči osemdeset let starega očeta se rade ustavljajo nad mladenčem, in^ obličje stare mamke se v pričo cveteče device očitno pomladi, če srečaš spotoma ne¬ znanega, pa lepega dečka ali deklico, ki ti prijaznega obličja do¬ bro jutro ali dober večer voši, lesen bi moral biti, ko bi te to nič ne ganilo. Kaj pa ima vendar mladost takega nad seboj, da se vsem prikupi? Ali ne lepih mer in primer? Brez lepih mer in primer ga ni lepega drevesa, ne lepega konja, ne lepe hiše, pa tudi ne lepega človeka; — da Jbi si to resnico tudi vsi umetniki in roko¬ delci v glavo vtisnili! Če je kaj lepote na človeku, nahaja se pri cveteči mladini; tisti možjč in žene so lepi, kteri imajo delj časa mere in primere odraščenega lepega fanta ali dekline. Nedolžnost mladinska pa vleče še bolj ko njena lepota vseh oči nd-se; celo spačen človek jo spoštuje, ako ne z očmi ali z besedo, vsdj s sercem. Slednji, kteremu se je v kaki reči koliko spotaknilo, bode nedolžno mladost srečno imenoval. Ta je odkritoserčna, priljudna, zaupna, pripravna za stanovitno prijatelstvo, udana pametnim lju¬ dem , vneta za mnogo dobrega, nepopačena brez kake posebne hudobije ali zvijače, zakaj ni imela še časa in priložnosti se je vaditi. Pametnega fanta imajo povsod radi; če je pa še tako jep, pa se, postavimo, upiva, nič več ga ne čislajo umni tovarši in drugi ljudje. Mladina, ki jej skerbe veči del drugi za živež, živi brez vse skerbi; vsako nedolžno veselje vživa z radostjo in popolnoma; po veselji hrepeni in išče ga pri svoji enakosti; na nje obličji, pre- pasanem z zadovoljnostjo, je izobražen mir serca, in up vsega dobrega, mladost se nadja le srečne in vesele prihodnosti. Tabo dobil po očetu lepo kmetijstvo, rokodelstvo, hišo ali grajšino; uni bo dospel v svojem prosto izvoljenem duhovskem, vojaškem, sod¬ nem ali drugem stanu veliko čast in si prislužil slavno ime. De¬ klica si domišljuje, da bo imela v prihodnje kakor gospodinja 246 zgolj vesele dni; vse drugače ko njeno sosede ali celo bolje od svoje matere misli ona gospodinjiti, kedar bode sama za se. Mla- ddst, vsa zamaknjena v prihodnjost, ne vidi in ne pozna vsak¬ danjega življenja , torej je obvarovana marsiktere, zlasti dušne britkosti, ktera druge ljudi revi, in tudi telesne težave lože pre¬ naša. Ni ga čez fantovski, čez dekliški stan! Z veseljem se stari ljudje spominjajo in ozirajo na pretekle dni svoje nedolžne mladosti. Naj se snideta dva prav stara prijatelja, ki sta se že v mladosti sprijaznila; naj se spomnita svojih mladih dni, o kako se jima bo serce vnelo, kri ogrela, beseda odvezala! Glas bosta povzdignila, z radostjo, s solzami veselja v očeh si bosta pravila, kako sta se veselila; sto in sto drugih reči sta čisto pozabila, to, česar sta doživela mlada prijatelja, pametita pa vse tako dobro, kakor bi se bilo včeraj zgodilo. O dragi mladenči in dekliči, vi največe veselje svojih sta rišev, ki tolikanj skerbe in si skoraj v vseh stanovih pritergujejo, da bi se le vam dobro godilo! vi ste veselje svoji žlahti, prijate¬ ljem, sosedom in znancem: domovina gleda z veliko zadovoljnostjo na vas, zakaj vi ste up, vi ste zastava nje prihodnje sreče ; kme¬ tijstvo, rokodelstvo in obertnost pričakuje od vas umnih in krep¬ kih delavcev, pridnih gospodarjev, cerkev skerbnih pastirjev, deržava serčnih in junaških vojščakov, ter umnih in zvestih slu¬ žabnikov. Vse premoženje domovinsko prejde za 20, 30 ali 40 let na vas; vse časti, vse službe gor do najviših bodo vaše. M. V e r t o v e c. 235. Življenje. 1. Povejte, tovarši! mi kaj smo na sveti? Kaj naši nameni in kaj nato početi? Prijatli predragi! popotniki srno Iz tuje dežele v domačo gremo. 2. Povejte, kaj, ljubi, je naše življenje, Zdaj^ dobro, zdaj slabo in zgolj spremeujenje ? Življenje je cesta čez plan, čez gore, Ga naglo zapelje, kdor pota ne ve. 3. Povejte, preljubi, kaj čas nam pomeni, Ki naglo nam teče v hitrosti ognjeni? Cas voz je nemirni, nenehom derdr/i, Se nikdar ustavit’, obernit’ ne da. 4. Povejte, kaj strasti, kaj pamet, kaj vera, Ki serce posesti nam hoče vsaktera? Nadležni vozniki popotnih so to, Pa terdna le vera voznik naš naj bo. BI. Potočnik. 247 236. O začetku šolskega leta. • , ^ e jj e - tudi nam je napočil dan, da se zopet snidemo. Leto je bilo minulo, in kolikor je, kdo mogel ali hotel, toliko se je naučil. Zdaj ste se odpočili, in zopet ste tukaj, da se učite in da bodete ljudje. . Ne. bojte se truda, ne plašite se terpljenja! S trudom se prideluje žito in grozdje. Delo je odločeno vsem, do¬ brim in hudobnim: to je odločeno človeku, ki ima um, pa tudi živali, ki ga nima. Kmet zgodaj vstaja s svojo družino, da orje in koplje, seje, kosi in žanje, mlati in spravlja v svoje hrame: E a tudi razbojnik skoči na noge o večernem mraku s svojo der- d_lj°, pogovarjaje se, kje bodo zasedali in čakali, kradli in mo¬ rili. Zitar polni žitnice, pa tudi mravlja mravljišče. Tesar stavi mostove prek vodil, pa tudi daber (bober) hiše izpod vode. Mo¬ drijan prebira bukve modrih ndrodov in zbira dobre nauke v svoje knjige; pa tudi bučela leta po cvetličnih livadah ter spravlja sladki med v svoje panjeve. Neusmiljeni trinog misli in tuhta, kako bi bližnjega terl in tlačil; pa tudi pajek, strupeni predeč, snuje tanke niti in spleta mreže, da lovi va-nje mušice. Samosilniki davijo narode in zatirajo ljudstva; pa tudi levi, risi in volkovi tergajo čredo, pastirja pregnavši. Glejte, tako dela vsak, dobri in hudobni, razumni človek, pa tudi nemo živinče. Ali drugačen blagoslov ima dobri in pošteni delavec, nego hudobni in malopridni. Pa ne delajo samo, ampak vsak dela o svojem času. Kedar sneg zapade, zima pa napoči in se božič približa, poiščeta kmet in razbojnik zavetje pod streho, kmet v svoji hiši, da večerja ve¬ čerjo, z Bogom dobljeno, in trezno pije kapljico rumenega vinca; razbojnik pa, sin puščave, umakne se v svoje zimovnike, da povživa pečenko, s kervjo polito, in se naliva z vinom brez mere. Zidar praznuje po zimi, ali kedar se pomlad približa, premetuje kamnje, ter stavi hiše in palače s kladvom in z žlico v roči. Ke¬ dar trava povene in se listje porumeni, kedar vetrovi buče in slana rastline pobeli, vzdigne se tiča lastovica lahkih perut in prezimuje v toplejšem kraju; ali kedar sneg skopni in se led raz- taja, kedar gore ozelene in se travica prikaže, tedaj se zopet po- verne tiča in gnjezdi pod streho. Tudi mladim učencem, kedar jabelka rumene, se grozdje mehča in šola konča, zazori rajsko veselje; sladka svoboda vabi, misli vro, serce jim radosti igra, potje se odpirajo, vozovi in bro- dovi je razvažajo na vse strani in pragi domači se s solzami po¬ livajo: ,,Da ste mi zdravi, mili oče!.— da vas poljubim, sladka mati! Kako ti je, dragi brate, kaj delaš, priserčna sestrica.' Tako se takrat milo pozdravlja in še mileje odzdravIja. — Ah kedar v vertu ni več kaj pobrativ vinogradu ne več kaj uter- gati, kedar gole veje vetrovi šibe in gosta megla pokriva doline, kedar listje obleti in solnce pobledi, takrat se začenja žalostna 248 pesmica: „Z Bogom oče, skerbite za me! Z Bogom mati, ne pozabite me! Z Bogom brate, obišči me! Z Bogom sestra, le velikrat mi piši!“ Iz hiše mu solze odgovarjajo, stari oče pa pravijo: „Le pridno se uči sinko Dragi moji učenci! sešli ste se spet, in hvala Bogu, po dolgi ločitvi se zopet vidimo. Da ste mi zdravi, da ste mi živi! Jaz vam ne bom nadomestil ne matere, ne priletnega očeta! — Ali ako mi Bog pomore, bodem vam dober učenik, zvest prijatelj, vi pa mi bodite, kakor ste bili, dobri učenci, verli Slovenci in pošteni mladenči! Po Kurelcu A. Likar. 249 Manj. 'if&rifit l>fr fintit- unb fturmailfftri-. A. Dtc Caiitc unb tljr Ttfedjfef. §. 1. ®ie potite. ®te Paute (glasovi) ber flottenifdfen ©pradje gerfaflen, icie befannt, in 33ofaIe obet ©elbftlaute (samoglasniki) unb tn fonfonanten ober SDtitlaute (soglasniki). 9?acf) ber ©mmrfung ber ©pracfitoerfgeuge bei iljrer 2IuSf^racf;e finb bie fflMaute: a) ^ungenlaute (Singuale, jezi- kovci): I, n, r mit ben ©čemela* lauten: lj, nj. b) Sa^nlaute (®entale, zobniki): d, t. c) Sippenlante(Sabiale,iistniki): b, m, i>, v, f. d) S e \) 11 a u t e (©utturale, goltniki): k ? h, g. e) ©aufelaute (©ibilanten, si- kavci): c, S, Z. f) ®aunten = ober ,gifd;laute iPalatale, šumevci): č, š, ž, unb j. 33ei ifirer SSerbinbung in ©ilben nnb SPiirter finb an benfetben, be« 2Bo(;lflangeg tnegen, martigfacbe Serdnberungen roarnelpnbar; bie Borneom ften finb: §.2. 1. ®ie filtttfltigtmitg. ®ie ©elbftlaute merben gefteigert (oja- Čavajo) b. p. rninber gemid;tigc ©elbftlaute gepett in getoidftigere iiber. ®ie gemidjtigften ©elbftlaute finb a unb 6, baper and) feiner ©teigerung fdpig; benfetben folgen nad; iprer @ett>id;tigfeit: o, u, e, i unb ber §alblaut e; gefteigert mirb: ! i : berem — prebiram, id; lefe ; umerjem — umiram, id; fterbe. e: pletem — splčtam, id; fieste; rečem — rekam, id; fage. o: pletem — plot, ber gaun; vedem — vodim, id; fiipre. a: merknem — mrak, bie ®dmtnerung; strežem — straža, bie 2Bad;e. i e: sijati — obsevati, befdfeinen; zijati — zevati, gdfmen. i gu ; oj: bijem — boj, bertampf; gnjijem — gnoj, ber ®iinger. f av, va, OV: kriti — krov, baS ®ad;; kis — kvas, ber ©auertetg. O gu a: nov — ponavljati, erneuern; pojiti — napajati, trdnfen; sopsti — sapa, ber Sitnem. i. 1 av: pluti — plavati, fd;tointmen; truti - trava, ba« @raS. ■ I ov : kujem — kovati, fd;mieben; sluti — sloveti, im 9tufe ftepen. ©eltener tcerben bie Saute a b g e f d; m d d; t (oslabevajo) b. p. getoidp tigere 33ofale in minber gett>id;tige nermanbelt, ald: šiba— všebniti, biegen; sluh — slišati, piiren. 250 §. 3. 2. 2>ie ^untnuttlblung. ®ie Sautberfdjmetjung obet 2aub toanbtung beftept in bem 2Bed>feI bermanbter SDtittaute unb toirb meift bttrdj ba8 nadjfctgenbe, cer einem 25ofat fte£;enbe j (i, &) »eranlafft. @8 oerfd^milgt obet medjfelt: 1 mit nacpfetg. i in lj : voljen (fiir volien), gemdljtt; soljen (f. solien) gefaljen; siliti (f. silien), gejtoungen. n „ „ „ in lij: gonjen (f. gonien), getrieben; vzdig- 1. jjjungen* ( njen (f. vzdignien), gefjoben; ranjen laut ) (f. ranien), berrounbet. f „ „ „ in rj : storjen (f. storien), getljan; morjen (f. morien), getiitet; vdarjen (f. vdarien), gefdjkigen. n tor b in 111: bramba (f. branba), bet ©tf»tt 3 ; sprememba (f. spremenba), bie iBerdnberung. d mit nadjfotg. j (= i) in j: sojen (f. sodien, sodjen), ge= vihtet; rojen (f. rodien, rodjen) geboren. , t „ „ „ in č: mlačen (f. mlatien, mlatjen, 2. ^n^ntout ( gebrofdjen; mačeha (f. matieha, matjeha), bie ©tiefmutter. st „ „ „ in šč: puščen (f. pustien, pustjen), gelaffen; puščava (f. pustjava), bie SBiifte. d unb t bor ti in s: presti tf. predti), fpinnen; pasti (f. padti), fatten plesti (f. pletti), fled)ten. : zibati, zibljem (f. zibiem), toiegen; ljubljen (f. ljubien), geliebt; vabljen (f. vabien), getaben. lili [ : dremati, dremljem (f. dremiem), fdjium erpčitt lj mera; lomljen (f. lomien), gebrodjen; spremljen (f. spremien), begteitet. : sipati, sipljem (f. sipiem), fdjiitten; tipati, tipljem (f. tipiem), taften. : devati, devljem (f. deviem), tpun; opravljen (f. opravien), berridjtet. g in z, ž: lagati, lažem (f. lagiem), liigen; streg — stre¬ žem, strezi, streža (f. stregja), pflegen, tpflege h „ S, š: pihati, pišem, (f. pihiem), 6(a]en; duh — duša (f. duhja), bie ©cele; suh — suša (f. suhja), a © t / bie SDiirre. 4. stepi ant ^ ^ c, č: sek - sečem, seči, seča (f. sekja), rnaljen, bie 93?al)b; pek — pečem, peci, 6aden. g — k berfdjmeljen mit t bet Snfinitibenbung in č, al8: strig — striči (f. strigti), fdjeren; rek — reči (f. rekti), fagen. 3. Sippem taut 251 /c mit nctdpoig. J in c: klicati, kličem (f. kliciem), rufen; l solnce — osolnčje (f. osolncije), \ baž ©onnenftjfiem. 5. ©aumetn s " " P is ^k pišem (f. pisiem), fcfyreiben,* ( aut ( nositi — nošen (f. nosien), getragen. jz „ „ Ž: vezati—vežem (f. veziem),binben; I rezati, režem (f. reziem), fdjneiben. J sk unb st in šč: iskati, iščem (f. iskiem), fudjen ; pu- ' stiti — puščen (f. pustien), (affen.- §. 4. 3. ®ie Jlf|tinilajion ®ie ?aute toerbett affimitiert (vpod&b- ljajo se), b. i. ein nacbfolgetiber Paut trirb bem DorauSgetienben atjnlid) ge- madp. ®ie 2iffimilcyion erftvedt fidj auf SBofale unb Sonfenanten. 2Ba8 erfteve Betrifft, tritt nad) ben @nunten= unb ©djmetjkuten fiir urfpriinglidje« o ftetS ein e ein unb jtoar: a) bei ber ®efiinajiou ber nmnnlidjen unb fddpidjen $auptmorter im Onftrumental ber Sinjalp, int ©enitio, ®atiD unb (Inftrumentai ber 3toeU ,$afp unb im ©enitiD unb ®atio ber 25ielja(p, ak: zmečem (fiir mečom), mit bem ©d^toerte; kraljev (fiir kraljov), ber Sfbnige • poljem (fiir poljom), ben geibern; b) im eiitjalpigen SiominatiD, Siffufatic unb Sofatio ber fadbtid>en S3eitoorter, ak: bodeče (f. bodečo) ternje, bie ftedjenben ®ornen; božje (f. božjo) veličastvo, bie Sftajeftiit ©ottež. c) bei ben 3eit®i3dern ber VI. SMaffe in ber Dknnform, ald: kralje¬ vati (f. kraljovati), Ijerrfdjen; posvečevati (f. posvečovati), (jeiiigen. d) in ber SžBortbiibung, att: svojeglaven (f. svojoglaven), eigen finnig; rudečeličen (f. rudečoličen), rotfjtoangig. (Sine Iffintiiierung ber SKitlaute finbet ftatt Bei bem Skrmorte s, U)eld)ed nor ©etbftlauten unb loeidjen Sftitkuten in % iibergelp, Dor nj aber fogar in ž »ermanbelt rnerben fann, ak: s ceste, »en ber ©trafje; z mize, nem ®tfdje; ž njive, Dom Sider. §. 5. 4. ®ie ffiinfdjittbnng. 50?itkute loerben eingefdjoben (vstav¬ ljajo se), urn baS 3 u f limn,entre ff en pDeier ©elfcftlante (,£jiatu8, zčv) ju befeb tigen — ober ©elBftlante eingefiigt, um fjavte SoufonantenDerbinbungen aufjutofeu. ®er .jpiatuS rnirb Dermieben: a) bitrd) (Sinfc^aitung eirteS d, j, ll ober v, al«: dajati (fiir daati), geben; prepevati (f. prepeati), fingeit; bodem (f. boem), iti; loerbe; c) burd) ®ertDanbfung beS tehten ©oppelkutcd in j unb v in fVremb- tDbrtern, al8: Avstrija (fiir Avstria), Defterreid); d) bttrd) aiuftofung bed u in OV — ev, al3: kujem, kovati (fiir kuati), fdjmieben; kupujem, kupovati (fiir kupuati), faufen. ©elbftiaute finbeu fief) eingefiigt im ©enitio ber rceibtidien unb f8dp lic^en ^auptoerter, at«: sestra — sester, ber ©dpoefiern; okno—oken, ber (jenfter; ladja — ladij, ber ©rififfe. §. 6. 5. ®ie JfltSflofiUltjJ nnb JMtDcrfmjfl. Paute ober ©itben toerben aubgeftofjen (izpddajo) ober f a f I e n (odpadajo) ab, alS: oblak (f. ob- 252 vlak), bie Sffietfe; gospa (f. gospoja), bic grau; nograd neben vino¬ grad, ber SBeingarten; kaniti (f. kapniti), l)erabtraufetn; gosposki (f. gospodski), fjerrifd); jem (f. jedem), id) effe. §. 7. 6. ®er fnuttt)Cd)fel. ®ie SJtittaute, befonberž »erioanbte, toedjfeln unter einanber (menjavajo se), atž: klik— krik, ber ©djrei; hruška — gruška, bie S3irn; gavran — kavran, ber Štabe; poveslo — poreslo, baž ©arbenbanb; svoboda — sloboda, bie fjrei^eit. §. 8. 7. ®ie KmUcllutt!) (9D?etatbefiS). SDtittaute toerben nmfletlt (preseljujejo se), befenberž jur SSermeibung parter ^enfonantenoerbinbum gen, alž: rama — Strm; tretji — tertius;brod — gurt; kratek — cur- tus; brada — barba; gomila — mogila; kropiva — kopriva, perotnica — repetnica, bohoten — hoboten. B. ©ie Deftftnaaion (Sklanjatev). §. 9. Stile Slerdnberungen ant SBortc gefdjeljen burd) Saute ober ©itben ((Snbungen), bie att ben ©tamm gefiigt toerben. ©tamrn (deblo) ift bas feftftebjenbe, (S n b n n g (končnica) baž b e m e g t i d) e, maž bem ©tamme jur £Bejeid)nung ber $afuž»erl)attmffe angefiigt toirb. S3ei ber ®ettinajion tontrnt, mie betannt, in 93etrad>t a) baž ©efd)tecf)t (spol), b) bie 3 a 1)1*) (število), c) ber g alt**) (sklon) unb d) bie Stbanberungžarten (sklanje). A. ©as Jjauptrooit (Samostavnik). SIMnbcrung bež Imujittoortež. $Wan unterfd)eibet brei Slbanberungžarten bež $auptmortež. I. Mnntidje Slbajibcniitflžatt (moška sklanja). §. 10. 3uv I- ®eftinajion geljbren alte manntidjen §aupttt>i3rter, unb ež toerben nad) bem 23iegungžmufter A bie ^auptobrter mit brei tem, nad) B bie £>aupttoorter mit engem Stužtaute (c, č, j, š, ž), nad) C aber jene einfitbigen §aupttobrter abgeanbert, toetdje im ©enitio ber ©njal)t gerne u ertjatten. ***) C. grad (bie 23urg) grad-ti grad-u grad grad grad-u grad-o m (a) *) ®ut)af)l * ednina, Stoeijflfd “dvojina, ffliepafil s množina. **) Ulomiuatit) -- imenovavnik; ©enitio *rodivnik, ®ati» * dajavnik, 2lffufalt»sto- živnik, tbofatio szvavnik, Sofal s mestnik, 3nftrumental = druživnik. ***) 3ut letcpteni Sluffaffuitg ber »erfd)tebenen J?aftt«formen merte fuv atfe brei 9tb= anberungsarten: 253 3 to e i j a I. 9?ont. travni k-a meč-a @en. travnik-ov meč-ev Igrad-ov-a ofcer grad-a !grad-ov „ grad-i a) b) 'Dat. travnik-onm mee-ema grad-ov-oma „ grad-ema Slffuf. travnik-a meč-a SScf. travnik-a meč-a Sef. (pri) travnik-ih meč-ili grad-ov-a „ grad-a grad-ov-a „ grad-d grad-ov-ih „ grad-eh Snftr. (s) trdvnik-oma mee-ema 25 i c ( 5 a M. grad-ov-oma „ grad-ema 9?ent. travnik-i meč-i @ett. travnik-ov meč-ev grad-ov-i obev grad-jč(i) igrad-ov ,, grad-i Dat. trdvnik-om meč-em grad-ov-om „ grad-em grad-ov-e „ grad-č (i) grad-ov-i „ grad-je (i) grad-ov-ih „ grad-eh Slffitf. travnik-e meč-e 25ef. travnik-i meč-i Sef. (pri) travnik-ih meč-ili Snftr. (s) trdvnik-i ,meč-i grad-ov-i „ grad-mi §. 11 . JUlgcmeinc Pemerkuttgen. 1 . Dev einjapge Iffufatic be= fefetev SžBefen ift Ijeutigen DageS gteidj bem ©eititio; mir bie Unbefebten fjaben ned? ben Slffufatic bem iftcminatm gteid), 3 . 58.: Pokliči brata, sina, očeta, strica . . ., ritfe ben 23ruber, ©of;n, 25ater, Oljeim. 2. DaS lauttofe 6 e megli d) e e ber (Snbfitbe ttirb bei bev 23iegung uiib 2 Bort 6 itbimg ftetž auSgeftoften, meitn ba 8 SBort am @nbe iuadjft, at«; pevec, ber ©dnger — pevca, pevcu u. f. ir.; učenec, ber < 2 dni!er — učenca, učencu u. f. ir. 3. Die mefpfilbigen £>aupttr>orter auf ar, er, ir itnb ur (auf or nur bie 9?amen befebter 2 Befen) fd)alten bet ber 23iegung ein j ein, afž: cesdr, ber Saifer — cesarja, cesarju jc. ; cine SluSna^tite bilten: večer, ber Slbenb unb prepir, ber jjanf. \. Ser Slffufatis atfer Safften unb @efcf)led;ter ift gleifti bem 9!omitiati», mit atleiniger SluSnaljme ber belebten m amili en unb ber tori Mi* e n auf a in bet einjafjl, unb atlet maitnlidjen Jgtaupttoorter iu ber fflictjatft. (Sbenfo ift ait* ber Sofatio atlet daijlen unb ®ef*le*ler glei* bem Dfomtnattr. 2. Ser Satir ber (Sinjabl ift ieberjeit glei* bem Mal, bet Satir ber dtoeijatft bem 3nftrumental, ber ©enitir unb Sofat ber dmeijafft gleidj benfelben Siegungfafleu bet Siehafjl. 3. 3eber Satir bet dtoeijatjl enbiget ft* auf -m«, jeber Satir ber »ielialft auf — m; jeber Sofal ber Sieljaljl $at ben Služlaut -h. 4. Sie Slbanbctnng ber fa*Ii*en fjaujittoorter ftimmt, mit Služnaljme bež 9tcminati»S unb Slffufatirž atler Safjten unb bež ©enitir« ber 3mei= unb sBieljat)!, »otlfommen mit ber Seflinajion bet matmlidjen £aut>ttoorter uberein; bet Sftominatir, ©enitir unb Slffufatir ber dtoeijafjl ift aber glei* benfelben tBieguugžfaflen bet toeiblidjen fjaitrttoorter. 5 . ©j e Seflinagion ber fjaubttoorter mit engem Jlužlante unterfdjeibet ft* »on bet Seflinajion bet ubrigen fjaubtrcčrter mir barin, baf« na* ben engen .Ronfonanten j (U, nj, rj), c, e, š unb /. baž breite o 111 ben engen ftfofal e vertranbelt toerben muf. 254 ©>enfo fdfatten dež, ber 9iegen, unb evangeli, ba« Soangetium, baS j 6et ber 33iegung eitt unb tjaben: dežja, dežju 2C., evangelja, evan- gelju u. f. tu. 4. Sftelfrere auf elj auStauteube, meift fremben ©pralen enttepnte fpaupttubrter erpatten nor ber Grnbung ll, at«: apostelj, ber Stpoftet — apdsteljna, aposteljnu k .; rabelj, ber @d)arfrid)ter — rabelj na, rdbeljnu u. j. tu. 5. 9?ad) bem SOtufter A tuerben meift aud) bie auf eiiten ©et&fttaut aiistautenben £>aupttuorter mdnnticben ®efd)ted)te« abgeanbert, at«: vodja, ber Seiter; — 2. vodja, 3. vodju u. f. tu. Oče, ber SSater, fdjaltet ba« t ein, fo aud) bie Sigennamen auf e, at«: oče — očeta, očetu :c.; Anže, §>an«, — Anžeta, Anžetu u. f. tu. §. 12. fltfoitlicre itmerhmtgen. &t)eittueife unregetmdfig tuerbeu abgeanbert: človek, otrok, dan unb pot. 1. 2>a« §aupttuort človek, ber iDienfd), enttelfnt feine 33ietjat)( uuu bem SBorte „ljud“ unb biegt: 1. 5. ljudje (bie Seute) 4. ljudi, 2. ljudi, 6. (pri) ljudeh, 3. ljudem, 7. (z) ljudmi. 2. Otrok, ba« Sinb, biegt in ber 3?ietgal)t: 1. 5. otroci, bie finber, 4. otroke, 2. otrok, 6. (pri) otrocih, 3. otrokom, 7. (z) otroki. 3. Dan uber d en, ber ®ag, biegt mit ober ofme 2tugment fotgenber Sffajfen: Gringaljl. 1. dan, den 2. dne, dneva 3. dnu, dnevu 4. dan, den 5. dan, den 6. (pri) dne, dnevi 7. (z) dnem, dnevom 3tueigaf)I. dni, dneva dni, dnevov, dnov dnema, dnevoma dni, dneva dni, dneva dneh, dnevih, dnovih SSietga^l. dni, dnevi, dnovi dni, dnevov, dnov dnem, dnevom dni, dneve, dnove dni, dnevi, dnovi dneh, dnevih, dnovih dnemi, dnevi, dnovi. dnema, dnevoma 4. Pot, ber 2Beg, ift in ber Gšingal)! tnannlicfjen ober tueibtidfen, in ber SSietja^I manntidjen ober fad)tid)en ©efdjtedjte«; iti ber (Sinjaljl t>at e« nod) feine urfpriingtidje ®eftinagion beibetjaiten, at«: 1. 5. pot 2. poti 3. poti 4. pot 6. (pri) poti. 7. potem. 11. 2Bei6tid)e SlbiinberungSart (ženska sklanja). §. 13. D. ®ettinagion geljoren alte toeiblid)en fpaupttuorter, unb e« tuerbeu bie £>aupttuorter auf a nad) bem 23iegung«nmfter A, biej?aupt= tuorter, bie im ©enitiu i erfiatten, nad) B unb fene, tuetdfe im ©enitiu ba« i betonen, nad) € abgeanbert: 255 @ i n j a (. A B gos (bie @an«) gos-i gos-i gos gos gos-i gos-j 6 gOS-l j gos-i i gos- 6 ma gos-i gos-i |gos- 6 h gos-erna gos-i gos-i gos-čm gos-i gos-i gos-dh gos-mi. §14. JUlflemeillt Pcmerhmtgen- 1. ®ag lautfofe 6etDcgIid>e e ber Snbfiffse toirb, toie bei ben ntannlid)en |>aupttoortern, auggetoorfen, toenn bag 2Bort ant @nbe toadjft, afg; misel, bev ©ebanfe — misli tc.; bolezen, bie Sfranfljeit —■ bolezni u. f. to. 2. Singer ben toeibfidjen jpaupttoortern auf a rid)ten fid> nad) „riba“: a) jene £>aupttoorfer, wefd)e anf ev —va auggeljen, nur Bfeibt if>r Sfffufatib bent §?ominatic gfeid) unb im Unfirumental befommen fte jo ober ijo anftatt o, afg: cerkev ober cerkva, bie fftrauptt»orterČrevč, ber ©and); drevo, ber SBamn; igo, baS Sod); ko!6, baS 91ab; okd, baS Sluge; pero, bie fjeber; slovo, ber 21bfc(ieb; uh6, baS Dfyr unb uod) einige anbere biegen meift mitfelft bež SlugmenteS es unb f;aben: čre¬ vesa, drevesa, ižesa, kolesa, očesa, peresa, slovesa, ušesa u. f. to. 2. ©ie ^jaupttoorter auf me (altflob. ma = men) toie: breme bie 8afi; ime, ber Slame; pleme, baS @efd)led;t; seme, ber Same; sleme, ber ©iebel; teme, ber ©djeitel; vreme, baS Sffietter unb nodj einige biegen mit Ipilfe beS im Ulominatic abgefaKenen n (mit SluSnafmte bes 9?ominati»S, SlffufatioS unb ©ofatibS ber (Singa^I) nad; „mesto“ unb (laben: bremena, imena, plemena, semena, slemena, temena, vre¬ mena u. f. to. 3. ®ie Ularnen belebter junger SBefen, befonberS junger ©f)iere auf e fdjalten bei ber Siegnng t ein unb toerben (mit SluSnaljme be« Dlominatics, SlHufatioS unb 23ofatioS ber ©nja^l) nad) „mesto“ abgeanbert, alS: tele, baS Mb — teleta, teletu k.; jagnje, baS Samm — jagnjeta, jag¬ njetu u. f. to.; fo and) dete, baStinb — dčteta, dčtetu u. f. to. (Šieb jaljt deca §. 14, 2 b.) ©lov. ©prati)* u. Uefcuitgčbucfi, 7 . 3lufl. 17 258 4. 28enn ju »tele SDfitfaute jufammentreffen foHten, fo toirb im ®e= niti« ber 3»£i- unb Sietjal)!, toie bet ben toeiblidjen £>auptt»ortern, ber !eid)teren 2!u§ffrad)e toegen e (»or j ein i) eingefd)a!tet, atž: okno, baS fjenfter — oken; narečje, bie SJfitnbart — narečij. §. 18. fkfotlbtre Pcmerkuugen. 1. Slenn »on ben 2!ugen belebter 2Befen bie fftebe ift, fo biegt: oko, baž Sluge, in ber Sieljaljl, toie folgt: 1. 5. oči 2. oči 3. očem 4. oči 6. (pri) očeh 7. (z) očmi 2. 2>aS 2Bort: tla, ber Soben, biegt: 1. 5. tla 2. tal — tla 3. tlam — tlem 4. tla 6. (pri) tleh 7. (s) tlami — tlemi Slnmerfung. Ste (Sigennamett, tortni jte ntd^t in abjeftif^ft gonu attftreien, toerben im afigetneiiten toie bie iituigen Jpaubttoorter abgednbert. B. Das leirooit (Pridevnik). 9lMnbcruttg beš SeitoortcS. §. 19. ®ie Seitoorter unb atie beitobrttid) befiinierbaren SEBorter baben fiir jebe« @efčt>led)t einen befonberen 2!u§!aut, unb jt»ar: fiir baž m it n n I i 4) e @efd)!ed)t i (toenn aber »on einer unbeftimmten ijlerfon ober Sadje bie 3!ebe ift, ift it>r SluSlaut ein 5D?itlaut), fiir baS toeiblidje a unb fiir baS facblidje o (nad) č, š, ž unb j aber e), unb tnerben fotgenber Sftaffen beftiniert: SDianntidj. 9?om. @en. ®at. Slfluf. So!. So!. Snfir. lep-(i) lep-ega 16p-emu lep-(i) lep-(i) (pri) lep-em (z) lep-im 97om. ®en. ®at. Sllfuf. So!. So!. Snftr. lčp-a 16p-ih lčp-ima 16p-a lčp-a (pri) lčp-ih (z) Ičp-ima SSeibtid). (Sinja!)!. lep-a lep-e lep-i (ej) lep-o lep-a lep-i (ej) lčp-o 3t»eijab!. lep-i (e) Ičp-ih lep-ima lep-i (e) lčp-i (e) lep-ih lep-ima Sddjlid). i !ep-° (e) lep-ega lep-emu lep-o 16p-o 16p-em lep-im lep-i (e) lep-ih lep-ima lep-i (e) Ičp-i (e) lep-ih lep-ima 259 23ieIjal)I. ihorn. lep-i @en. lep-ih ®at. lep-im 2IIIuf. lep-e SSof. lep-i lep-e 14p-ih lep-im lep-e lep-e lep-ih lep-imi lep-a (e) Sof. (pri) lep-ih •3nftr. (z) lep-imi lep-ih lep-imi. §. 20. JUlgenttine PemerKungett. l. sgejieijt fi$ bag Seitoort auf etn belebteg ntannlidjeg ipaupttcort, fo ift fein 3lffufati» ber ©njaljl, toie bet bern .fpaupttoorte, bem @eniti» gteicJ^, a!8: Učenik hvali pridnega učenca, ber Selfrer lofet ben bronen ©dfiiler. 2. ®er bese e g It d) e §>aI6»ofaI e ber (Snbfilbe toirb, toie bet bem £)aupti»orte, aitegeftojjen, fobatb baž SBort ant (Snbe toadfft, ate: dober, dohra, dobro, gut: priden — pridnega, pridnemu u. f. h). ®agfelbe gilt audi »on a, toenn e8 ben §at6»otaI »ertritt, ate: bolan ober bolen, bolna, bolno, Irank 3. -Srn @eniti», Solat unb Snftrumental ber 3toei= unb 25ieljal)l, fo toie im mannlidfen unb fadflidjen @eniti», ®ati» unb Solat ber (gin^a^t gel)en nad) ©elbfh unb gungenlauteu »or nadjfolgenbeut i — e bie ffeljllaute k unb g (feltenerh) gerne in bie eutfpredfenben ©aufelaute c, z unb s iiber, ate: velik — velicega, velicemu, velicem, velicih u. f. to. 4. f)5erfonen=, Sanber^ unb Drtettamen, toenn fie in abjeftioifdjer fjorrn auftreten, toerben t»ie bie itbrigen Seitoorier abgeanbert, ate: Avstrijansko, Defterreid) — Avstrijanskega, Avstrijanskemu ec. Koseski — Ko- seski-ga, Koseski-mu u. f. m. — Sine 21u8nal)me bilbet starši, bie tleltern, toeldjeg ungeadjtet feiner abjeftiuifdjen gorat and) bei ber 23iegttng ate §aupt»ort f>el)anbelt toirb. §. 21. ®ie ©teigerung fcntntt nur ben Seitobrtern unb ben beitobrb tidjen fkebentobrtern ju, loeit nur biefe eine Sigenfdfaft nad) brei »erfd)iebenen @raben 6ejeid)nen lonnen. @8 gi&t bal)er brei ©tufen ber ©teigerung: fP o f i t i» (nasebna stopnja — nasebnik), Somparatic (primerjavna stopnja — primerjavnik) unb © up eri at i» (presežna stopnja — pre¬ sežnik). fflegugltdj bet SStlbuttg unb be« (Sebrmtdjež bež JtombarattOž ftelje @eite 28 mtb begugltcb bež @it»etfatt»ž @ette 30. §. 22. I. ©riltttpljlen. ®ie @runbjal)len (glavni števniki — števci) geben auf bie grage: no i e »iel? bie 3aI)I ber gejaijlten @egen« ftanbe an unb finb: (Steigentng &c§ Sciiuortež. C. Das 3aOftDoi1 (Števnik). 17 * 260 1 eden — en, a, o 2 dva, dve, dve 3 trije, tri, tri 4 štirje, štiri, štiri 5 pet 14 štirnajst 15 petnajst 16 šestnajst 17 sedemnajst 18 osemnajst 19 devetnajst 50 petdeset 60 šestdeset 70 sedemdeset 80 osemdeset 90 devetdeset 100 sto 20 dvajset—dvadeset 200 dve sto 21 en in dvajset 22 dva in dvajset 23 tri in dvajset 24 štiri in dvajset ufto. 30 trideset 40 štirdeset 300 tri sto u. f. to. 1000 tisoč(tisuč) jezer, tavžent. 1000000 milij6n. eno 6 šest 7 sedem 8 osem 9 devdt 10 deset 11 ednajst 12 dvanajst 13 trinajst ®a§ ©runbjaljltoort eden (»or £>aupttoortern en), ena, toirb toie ein 23eitoort gebeugt; bic iibrigen biegen: 1. 5. dvd, obd — dve, trije, štirje — tri, štiri obe (beibe) treh, štirih trem, štirim tri, štiri treh, štirih tremi, štirimi 9iačfy „pet“ toerben atte Ijoljeren ©runb 3 al)len, mit 2Iu8nal)me »on: sto, tisoč (jezer) unb milijon gebeugt. §. 23. II. ©rilttMtgSjaljlttt. ®ie DrbnungSjaljten (verstivni števniki — verstivci) beftimmen auf bie grage: bertoie»ielte? bie Orbnung ober ben 9iang, metd^en ein ©egenftanb in einer 9?eil)e einninunt, unb toerben, mit StuSnafme ber beiben erften, »on ben ©runbja^len gebilbet: 2. dveh, obeh 3. dvema, obema 4. dva, oba— dve, obe 6. (pri) dveh, obeh 7. (z) dvema, obema pet petih (peteh) petim (petem) pet petih (peteh) petimi (petemi). 1. pervi, a, o b. erfte 2. drugi, a, o 3. tretji, a, e 4. četerti (šterti), a, 5. peti, a, o 6. šesti, a, o 21. dvddeset in pervi, a, o ufto. 100. stoti, a, o 1000. tisoči, a, e. 7. sedmi, a, o 8. osmi, a, o 9. deveti, a, o 10. deseti, a, o 11. ednajsti, a, o ufto. 20. dvadeseti, a, o ®ie Dbnung^aUjten toerben toie bie SeitoBrter befliniert. §. 24. III. Q3attungSjal)Ult. ®ie @attung§ 3 aljlen (ločivni števniki — ločivci) bejeidjnen auf bie fjrage: toie »ielerlet? bie ©attung ber ©egenftanbe unb finb: edin, a, o einerlei dvoji, a, e jtoeierlei oboji, a, e beiberlei troji, a, e breierlei čveteri — četveri, a, o »iererlei peteri, a, o fiinferlei šesteri, a, o fedjferlet sedmeri, a, o fiebenerlei ufto. stoteri, a, o ljunberterlei tisočeri, a, o taufenbertei kolikeri, a, o toie »ietertei tolikeri, a, o fo »ieterlei. ®ie ©attungSjaljlen finb ifyrer ©iegung nad) toaljre Seitoorter. 261 §. 25. IV. DfttlulfaUtpttgSjdljlett. Sie 33er»ietfattigung«jal)tett (množivni števniki — množivci) ftetjen auf bie grage: to t e »i e t f a d) ? ober toie »ietfiittig? unb toerbett »on ben ©attungžjatden gebitbet, atž: edin, a, o ober enojen, jna, o etnfadj dvojen, jna, o ober dvojnat, a, o jtoeifad; trojen, jna, o ober troj nat, a, o breifad) čveteren, rna, o ober čveternat, a, o »ierfad) peteren, rna, o ober peternat, a, o fihtffad) šesteren, rna, o ober šesternat, a, o fed^Sfadb stoteren, rna, o ober stoternat, a, o ljunbertfad) tisočeren, rna, o ober tisočernat, a, o taufenbfad) n. f. to. Sie 33er»ielfattigungdjal)tett biegen toie bie 33eitoorter. §. 26. V. (£intl)filttttgSjdl)Un, Ste (šintpeitungSjahten (de- livni števniki — delivci) toerben burd) bie Sorfeiptng ber tpartifet po »or bie ©runbjafd gebitbet unb fomnten nur int 9?ominati» unb SIffufatio »or, al8: po eden, ena, eno, je ein ! po trije, tri, tri, je (ju) brei po dva — dve, je (ju) jtoei j po štirje, štiri,štiri, je (ju) »ierufto. §. 27. VI. Inbejlimmtc Jlllljlroiirttr. Sie unbeftimmten gatjttoorter (nedoločni števniki) finb: a) »eranberlidje: tma, bie Unjal)t; množica, mnoštvo, sila, bie Hienge; obilica, bie giitte; mnogi, a, o »iele u. f. to. b) unBer&nberlidje: mnogo, veliko, »iet; več, ineljr; malo, toenig; manj, menj, toeniger; preveč — premalo, ju »iet—ju toenig; dosti, geitug; dokaj, obilo, obilno, feftr »iet; precej, jiemlid) »iet ttfto. D. Das dimno ft (Zaimek). §. 28. I. JIttjMidjf /finufirter. Sie pcrfbnticf>eit gtirtoorter (osebni zaimki) finb unb toerben gebeugt: I. tperfon. II. »perfon. @ i n j a I) I. b. rudbejugltdje: sebe. sebe, se uteiner, bei= ner u. f. to. sebi, si sebe, se sebi seboj (sebo, sabo). 262 m- 9?om. ©ett. ®at. aiffuf. Sof. Sef. dttftr. Slom. ©ett. ®at. «ffuf. So f. Sef. Onftr. Slont. ©en. ®at. Stffuj. Sof. Sef. 3nftr. man SKannltdj. on, er n j e g a ; ga njemu, mu njega, ga on (pri) njem (ž) njim III. Setjo«. SBeiMidj. ©ttjafjl. ona, ona, fte nje, je njej, jej (nji, ji) njo, jo iona, ona njej (nji) njo fe^ft. @alidj. ono, ono, e$ njega, ga njemu, mu njega, ga (nje, je) ono njem njim Braeijaljt. one, oni (dve) njo, ju (ji) njima, jima njo, ju (ji) ond, oni (dve) njih (njima, nju) njima SiefgaljI. one, one njih, jih njim, jim nje, je (jih) oni, oni one, one (pri) njih njih (ž) njimi jnjimi __ SM ober fann man eine ‘pevfon nic^t auSbviicftid) nennen, fo fagt fiir ba8 mannfidje ©efdjtecfjt: one (ein getoiffer), fiir baS toeifcfidje: ona, ona (dva) nju, ju njima, jima njo, ju ona, ona (dva) ! (pri)njih (njima,nju) |(ž) njima oni, oni njih, jih njim, jim nje, je (jih) one, oni (dve) njo, ju (ji) njima, jima njo, ju (ji) one, oni (dve) njih (njima, nju) njima ona, one njih, jih njim, jim nje, je (jih) ona, one njih _ njimi. 263 ona uttb fiir boš fadjiidje: ono, toeldjeg toie ta, ta, to (§. 30) ge= beugt toirb. §. 29. II. JJueiflltenbt /nrroiirter. ®ie jueignenben giirtoorter (svo- jivni zaimki) bejeidjneit eineu ©egenftanb alS S 8 efi§tum einer ber brci ^J 3 er= fonen unb loerben con bat perfbnlidjen giirtoortern abgefeitet, alg: i njun, a, o iljrer beiber njihov, a, o iljr (me^rerer). d) »on ben ltnbeflimmten *Perfonett: ■ onegov ob. onegav, a, o )einetn get»if= nekov, a, o J fen geljorig e) »om rucEbfjie^lidjcn sebe: svoj, a, e ntein, bein, fetrt, unfer u. f. lu. , f) fragnib: Iijfa% a, °| toe ff en ' wcm 9 e ^ ri 8- ®ie jueignenben giirtoorter finb ifyrer Siegung nad) ioaljre ŠBeilobrter. §. 30. III. Jlltfeigenbe /fin»Srttr. ®ie au^eigenben giirloorter (ka- zavni zaimki) toeifeit auf einen ©egenftanb fyin unb finb: ta, ta, to biefer, biefe, biefeS; ber, bie, baž (in ber gufatttmenfejsung: ta-le, ta-le, to-le obet le-ta, le-td, le-to ober toti, a, o biefer, biefe, biefež ba); uni (oni), a, o jener, jene, jeitež (in ber ^itfammenfetjung: uni-le, vina-le, uno-le ober le-uni, a, o jener, jene, jenež bort); isti, a, o ber (bie, baS)fe!be (in ber ^ufammenfe^nng: tisti, a, o ober taisti, a, o ber (bie, ba 8 )jenige; tak, a, o, takov, a, o ober takošen, sna, o foldjer (e, e 8 ), fo befdjaffen. tolik, a, o ober tolikošen, šna, o fohb, fo grog; ov, ova, ovo (bei ben ©fobenen tninber gebraudjiidj), biefer, biefe, biefed. ®ie anjeigenben giirtobrter loerben rnie bie Skitoorter abgeanbert, nnr ta, ta, to I;at neben ber abjettioifdjen feine befonbere 2 lbanberung: S i n 3 a i; I. Sllannlid). SBeiblid). bid). a) »on ber I. tperfon: moj, a, e mein najin, a, o unfer beiber naš, a, e unfer. b) »on bet II. iperfon: tvoj, a, e bein v&jin, a, o euer beiber vaš, a, e euer. c) »on bet III. *)3erfou: njegov, a, o fein njen, a, o il)r (toeibl.). 264 3 » e i j a $ L te teh tema te te teh tema ta (te) teh tem ta (te) ta (te) teh temi. zaimki) finb: a) ljauf)ttobrtlid)e: kdo, toer ? unb k a j , toa$ ? h) beitoortlid^e: k t eri, a, o ober ko ji, a, e toeldfer, tuelc^e, toeld>e8 ? kak, kakov, a, o ober kakošen, sna, o toie Befdhaffen ? kolik, a, o ober kolikošen, šna, o toie grog? čegdv, a, o ober čegavšen, šna, o toeffen, toern gelforig? ©te beitoortlidjen fragenben giirtoorter toerben toie bte Seitoorter abge= anbert, kdo? unb kaj? aber folgenber SHagen: 1. 5. kdo? toer 2. koga (čega) 3. komu, komu 4. koga, koga 6. (pri) kom 7. (s) kom (kim) kaj? toaš? česa (čega) čemu, čemu kaj čem čim §. 32. V. f £3ttl)Ud)e iituttorler. ©ie BejieljIicTjen §iirtoorter (oziravni zaimki) ftnb: a) Ifaupttobrtlidje: kdor, toer unb kar, to a 8. b) 6eitoortlid;e: kteri, a, o ober koji, a, e ober ki (fiir at(e 3 ©efdfiedfter), toeldfer, toetdje, toetdjed. kak, a, o ober k&koršen, šna, o toie befdjaffen; kolik, a, o ober kolikoršen, šna, o toie grog; čegaršen, šna, o toeffen, toetn geljorig. ©ie beitobrtlidjen fragenben f^iirtnorter ridjten fidj f)infidjtlidf ilfrer 33iegung nad^ ben SSeitoortern, kdor unb kar toerben aber gebeugt: 265 1. 5. kdor, tcev 2. kogar (čegar) 3. komur 4. kogar 6. (pri) komur 7. (s) komur (kimur). kar česar (čegar) čemur kar čemur čimur §. 33. VI. Inb£(lintntte /nrroorter. ®ie unbeflitnmten gihtobrter (nedoločni zaimki), finb: a) fyaupttt)ortlid)e: kdo, irgenbtoer; nekdo, jetnanb; nikdo, nihče, nieutanb; malokdo, felten jetnanb; marsikdo, fo maittfier; vsakdo, jeberntamt; kaj, irgenb etoaS; nekaj, etoaS; nič, nidjtž. b) beitt>brtlid)e: neki, a, o irgenb etn; nekteri, a, o einige; mar- sikteri, a, o manever; vsak, a, o jeber; ves, vsa, vse, aUe (omnis). |)infid)tlid) ber Siegung bev unbeftimmten Ijauptobrtlidjen giirtobrlev ifi ju bemevlen: a) kdo, nekdo, nikdo, malokdo, marsikdo unb vsakdo vid)ten fid) nad) „kdo“ obet „kdor“, alS: nekdo — 2. ne¬ koga obev nekogar; 3. nekomu cber nekomur n. f. to. b) kaj unb nekaj biegen trne „k&j“ aIS: nekaj — 2. nečesa, 3. nečemu n. f. n>. c) nič biegt: 1. 5. nič j 4. nič 2. ničesa (ničesar) i 6. (pri) ničem (ničemur) 3. ničemu (ničemur) j 7. (z) ničim (ničimur). ®ie beitobrtlidien giivhjbrtev toerben bei ben 33iegungen hne 93et* tobrter beljanbelt, mir ves, vsa, vse toirb meift ntie ta, ta, to ge= bengt, alb: 1. ves — vsa — vse 3. vsemu — vsej (vsi) — vsemu 2. vsega — vse, vsega 4. ves (vsega) — vso — vse n. f. t». 0. ©te .Koniuofl^oii (Spregatev). $03 §iIf3)dttt»ort. §. 34. ®ie flo»enifd)e ©pradje ^at nur etn £ilfg$eittoort (pomožni glagol), toeldjeb auž brei ®(jeilen befte^t: sem (id). bin — id) t>«6e), bodem obev bom (id) ftterbe —id) trerbe fein) unb biti (fein — l)aben). @8 trirb gebeugt: 266 1 . 2 . 3. 1 . 2 . 3. 1. Slttjeigef orm ((frtbifatm). a) ®te ©egentoart. (34 biti — tet) bobe.) ‘-Bteijalji. smo ste so bodemo — bomo bodete — boste (bote) bodejo — bodo (bojo). c) ®ie 93ergangen£)ett. (34 »ar — id) biti getoefcn.) 2. 93 e b i n g u n g 8 f o r m (Konbijional, Sfonjtmftic). a) $ie ©egentoart mtb 3 u btttft- (34 — t4 nntrbe fettt.) 933 utif4fornt (Ostati«, ^onjeffto). (34 fd — '4 n' a 8 fdn.) i bova-bove (sva-sve) j i bomo (smo) | - CS : rt bosta-boste (sta-ste) i 93ebingenb. (34 ntoge feitt — rnoejt getttefen feitt.) bodo (so). naj bi bil, a, o naj bi bil-a, i, i. , naj bi bil-i, e , a. 267 4. Sefeljtforin (Dmpevatin). 5. SO?itteltt>i5rtcr (^attijipien). a) bet ©egentnatt. b) bie Sergangenljeit c) leibenbberg. SMitteltn. bodoč, a, e feienb I I. bivši, II. bil, a, o | bit, a, o (in3ufant= getnefen i ntenfe^ungen.) 6. 9Jennformenunb 3 e it^ au t 3 t tDort * a) Onfinitio b) ©upinunt c) 3dtIjaupttnort biti, fein | bit (in 3«f“'«nienfe|.) | bitje, ba§ ©cin $až negatine ^iffžjeitoort nisem (feftener nesem) tnirb mit 2luž* nalome bcr 3. s $erfon bev CSingabl in bev ©egentnatt tnie sem tonjugiett, alž: ©egentnatt: ©njal)!. 1. nisem, 2. nisi, 3. ni. — 3 tte 'b !• nisva — nisve, 2. 3. nista — niste, —• SSielj. 1. nismo, 2. niste, 3. niso. 3ufunft: dinjami. 1. ne bodem (bom), 2. ne bodeš (boš) n. f. h). tSevgangenijeit: (Sinj. 1. nisem bil, a, o 2. nisi bil, a, o n. f. m. 33ebingungšfornt: (linj. 1. 2. 3. ne bi bil, a, o ober bi ne bil, a, o n. f. in. 38 n n f d) f o r m: @inj. 1. naj ne bom (bodem), 3. naj ne bo (bode) n. f. tn. Sefeijlform: ©nj. 2. 3. ne bodi; 3 tBe 'b 1. ne bodiva-e n. f. tn. ©titllieilmtg bež Beitoortcž fieljufž ber fottjugajton. §. 35. 33el)uf§ bet ŠŽonjugajion jetfaOt ba§ 3 e ‘ ttt50vt (glagol) ‘ rt f e d) S Slaffen (f. ©eite 67), unb jtoar: I. 5? 1 a f f e (versta). 3eittnijrter ofme ŠČlaffennofai. I. (Hrnppc : 3ur erften ©ruppe geljoten jene 3eittnorter, beren ©tanim auf d obet t aužiautet, tneld^e not ti in s iibergeljen, al§: Sitim er fitng. 3m Dfteu bt« @pra($gef>ietei5 tterben d unb t not bem ©ufs (ir 1 getool)nlul) ausgeftofen, alg: prel, a, o (fiir predel); plel, a, o (fut pletel); cvel, a, o (fut cvetel) u. f. m. II. (froppe. Itieljer geiforen bie 3^ttnorter, beten ©tamm auf s obet z anžlautet. Slot bem Onfinitinfuffipe geljt z ^aufig in s liber. 268 ©tamm. nes-, tragen pas-, toeiben griz-, beifen molž-, melfeil leib. 51ittte(tt>. nesen, a, e pasen, a, o grizen, a, o molzen, a, o !C. ®ie goraten nesen, molzen, trešen u. f. 1». ftllb unridftig. III. ©mppt. <3ie umfafft bic beren ©tautm auf b ober p auSlautet. SSor t totrb ein s eingefcf>attet. (eib. ©littelto. greben, a, o skuben ) a, o tepen_ IV. ©rttppe. §ieper geljoren bie 3eitt»ortei: mit bem ©tammaužlaut g unb k. On ber ©egemoart unb im leibenben Stfittetoort toirb g in ž unb k in č, in ber 93efef)tform in z nnb e »ertoanbelt. ®ie Sletjttaute g unb k gefjen in ber 9?ennform fammt bem t in č it6er: leib. SHittflro. sežen, a, o strižen, a, o pečen, a, o rečen, a, o ic. V. ©ruppf. ©ie umfafft bie 3 e i ttr> orter mit bem ©tammauSlaut m unb n, toeldje £aute »or t in e itbergelfen. Ora Sftitteltoorte leibenber $orm befommen fie ftatt bež n ein t. (za'/Oct, a, o (na)pet, a, o žet, a, o sc. 3n ber ©egeuloart neumen biefe Seittoorter get»of)nlict) ein a (in Jtimiten unb ©teiermarf ein e) »or bem Služlaut bež ©tammeS an, oertoanbeln e« abet in bet Se* fe^tform gemetmgttd) in e alž: mn — manem — jerbtucfen: meni; im — gteifett: (ver)jamem — verjemi; vzamem — vzemi; jamem — jemi. VI. ©rttppt. ®tefe ©ruppe umfafft bie 3 e i to »rt et mit bem ©tantm= auSlaut I ober r. On ber 9?ennform toerben 1 ober r ju le unb re geftei= gert, in ber ©egentoart aber meift burdj ©elbftlaute ertoeidjt unb jtoar: leib. SJtittcto. mlet, a, o dert, a, o žert, a, o mert, a, o VII. ©rnppt. ®iefe gorat umfafft bie 3 e i tot >bter, beren Onfinitto« ftamm auf einen ©etbfttaut aužtautet, al$: II. aiaffe. 3eitn>orter mit bem Slaffencefal ni. teib. SRtttelio. vet, a, o gret, a, o vit, a, o pit, a, o čut, a, o 1C. ®tefe Elaffe |at nur etne ©ruppe »on 3 e it tt ‘jrtern aufjumeifen. ®er attfioeenifdfje 93inbe»ofat — no ift im ^euftobenifdjen bem ni getoicpen: kib.»etg.5Ritttlt». mignjen, a, o aunjen, a, o prasnjen ic. Sin m er tu li g. 1. 3m £)jlett bes ©brad&gebietes pat ft^ bab altfto»enifdje O bež dftajfrnoofatž nod) erpalten, aiž: mignoti, sunoti, pržsnoti. 2. ®ie Seittoorter, beren ©tanim auf b, p obet k aužtautet, loerfen »or bem .fttajfenoofal biefe Saute a6, alž: kap — kAniti (fiit kApniti), traufetn; stisk — stisniti (fur stiskniti) brtiffett u. f. 1». III. Slaffe. 3eith)orter mit bem $(affen»ofai 6 (nad; 6 , š ; ž) a. I. ©ruppe. ®iefe umfafft im •Keuffobenifdfen nur bie 3 e i to ® rJei:: stčti, japlen; umeti, berftepen; smeti, biirfen unb imčti, pa 6 en, ba§ jebocp t^eitmeife unregeftnajfig fonjugiert mirb: Ieib.»erg. SKittettt). štčt—števen, a, o uračt—umen, a,o II. ©mppt. ®ie jtoeite ©ruppe umfafft aHe iibrigen 3bitoorter mit bem 2iuS(aute bež Snfinitibftammež e alS: lb.»rg.9Mittelt». želen, a, o seden, a, o 9kcp ben ©tammaudfauten č, š, ž gept mit »enigen SStuSnapmen e in a iiber, alS: ©tanim. molža—fdpneigen leža — liegen tp. »erg.9J}ittett». I tb. »erg. SRittelto. molžal, a, o J molčan, a, o | ležan, a, o Slnmetfung: ®ie 3eittoorter terpeti, leiben, unb živeti, leben, fdjalten »or en etn lj cin, alž: življenje, terpljenje fiit živenje ic. 2. ®až 3eiti»ort hoteti; hteti, moden, pat in bet (Segrmvarthožem obet žem, in ber Šefefjtform hoti unb im SSittelmort hotel, hotla, o obet hotel, a, o. 270 IV. ttaffe. 3eitmorter mit bem ^(affentoofal i. Sei ben 3 e i tlr *^ rt ern biefer fitaffe, bie atle ju einer @ruppe geljoren, geljt ber Slušlaut i bež ^nfinitieftamrnež Bor nadjfotgenbem e beS ^afftoen 9ftitteIwortež in j iiber, tooburd) bie 3ungenlaute 1, n, r ju lj, nj, rj ertoetdjt, boS d Bor j auggeftojjen, s, z, st unb t jamrat bem j in š, ž, šč unb č umgefcfjmetjen, nad) ben Sippenlauten aberlj eingefdjaltet totrb, ald: Slnmerfung. ®a3 Seitioort viditi (eigentl. videti) fiat trn (eibenbett Sllitfeb toort viden, a, o. V. jllaffe. 3eitoorter mit bem SlaffenBofat a. I. ©rnppf. ®ie erfte @ruppe Begreift jene 3 e ittoorter in fid), beren jj3rafen8ftamm ba8 a beioart, «18: o. 2Stttelto.lleib. oerg.SMitietto. delal, a, o delan, a, o igral, a, o ‘ igrin, a, o | zidal, a, o | zidan, a, o II. ®rttppe. ®te j točite @ruppe umfafft jene 3eittBBider, beren )Pra= fengftamm auf i augfautet, ioetd;e8 bie ŠBertoanbtung bed Borljergejienben 3ungen», 3al)n=, £ippen=, Šel)l= unb ©aufetauted oerantafft, atž: 3nf. Stamm. kla-, fefjlad)ten stla-, ftreuen meta-, toerfen gloda-, nageit kapa-, traufeln klica-, ntfeit plesa-, tanjen Slnntetfung. (Stnige Seittoorter btejet ©rubite fottnen baž a be« Snjtmtios fhmmež aud) in bet ©egemoart beibeliatten, alž: glodati, nagen — glojem obet glod&m; drčmati, fcfjhtmmern — dremljem obet dremam; žvekati, fauett — zve¬ žem obet žvčkam; dihati, attjmen — dišem ober diham; blisketati, futlfeln — bli- skežem obet blisketam u. f. to. III. (Bruppt. ®tefe @ruppe Begreift jene 3eitmi5rter, beren jprafeng* ftamm fonfonantijd) auSlautet, al8: Sin ut e tf uit g. ®ab Seittoort tkati, loe b ett, fiatitt ber ©egento. tkem tt. tkam. 271 IV. ®ie tjierte ©ruppe umfafft jene Beittobrter in ficfj, beren ijlrafenžftaram colalifd) aužlautet, alS: Slnmetfung. ®ie meijictt Seittoorter ttefer ©rubbe fomien ba« a be« 3n|tnb iibflantmež audj m bet ©egenicart bepatten, alž: smejati se, ladjen — smejem se obet smejam se; kljuvati, Ijacfen— kij ujem obet kljuvim: bljuvati, jtdj erbrecpeit — bljujem obet bljuv&m. VI. SI a f f e. Beitoorter mit bem Slaffencofal ova — (eva). ®ie 3eitoiitter bicfer Slaffe, aKe ju einer ©ruppe geljbrenb, fiaben in ber ©egenicart ben ©tammauSlaut u, alž: leib. ». SBittelto. kupov&n, a, o vzdigovAn, a, o kraljevin a, o 2l6ieitmtg ber BcUforntcit. § 36. SIDCe jermen bež flo»enifd^en BeittoorteS tcerben tljeifž con ber ©egenicart (f. ©eite 13 §. 14), tpcilž con ber 9?ennform (3nfi= nitic f. ©. 45 §. 29) abgeleitet, unb jicar: a) conber@egentcart (sedanji čas — sedanjik). 1. bie SJefeljtform (velevni naklon — velevnik) mit^ilfe bež SDlobuždjaralterž i, ber nad) einem ©elbftlaute in j ii&erge£)t (ftefje ©eite 18 §• 18 ). 2. baž nefcenloortlidje SDiittelicort ber ©egenicart (pri- slovni deležnik sedanjega časa) mittelft e ober aje (f. ©eite 80 §. 48, a). 3. baž Peilcortlidje SDiitteltoort ber ©egenicart (pridevni deležnik sedanjega časa) mittelft Č (f. ©eite 80 §. 48, b). 4. bie 2B u n f dj f o r m ber ©egenicart (želevni naklon — želevnik) burd) ®orfe|jung bež n aj (f. ©eite 57 §. 40). b) Con ber 97 e n n f o r m (nedoločni naklon — nedoločnik). 1. ®až ©up in um (namenivni naklon — namenivnik) burdj 9lf>lcerfung bež ffnfiniticaužlautež i (f. ©eite 45 §. 30). 2. baž nebenlcortlidje tpiitig = cergangene 2Jiitteltc ort (prislovni deležnik preteklega časa) mittelft ber ©ilbe ši — vsi (f. ©eite 183 §. 71). m 3. baž umfdjreibenbe t£)dtig=t>evgangene 9Kittelto ort (opi- sovavni deležnik preteklega časa), tremi man bie -dnftniticenbimg — ti in 1 rertoanbett (f. ©eite 46 §. 31, a, b, c). 9kit £ilfe biefeS Sftittettoortež merbett gebilbet: a) bie 3utunft (prihodnji čas — prihodnjik) burdj Sorfegung bež i^ilfžjeittoortež bom (f. ©eite 48 §. 33). b) bie 33ergangen£)ett (pretekli čas) burdj$orfe§ung bež §ilfž= jeitoortež sem (f. ©eite 46 §. 31). c) bie $ o r o e r g a n g e it fj e i t (predpretekli čas) burdj SSorfe^ung bež §ilfž jeitoortež bil sem (f. ©eite 47 §. 32). d) bie 23ebingungžform (pogojni naklon — pogojnik) burdj 33orfe(5ung bed bi — bi bil (f. ©eite 57 §. 39). ®urd> 23orfe§ung bež naj entfteljt bie bebingcnbe SBunfdjform (f. ©eite 57 §. 40). 4. baž Ieibenb=oergangene 2)7 i 11 e I to o r t (terpevni deležnik preteklega časa) mittelfl n ober t (f. ©eite 90 §. 50). — ®arauž entftefjen: a) aHe 3eiten ber leibenbcn g or m burdj 2?er6inbung mit bem £>itfžjeitoorte (f. ©eite 90 §. 51). b) baž 3eitl)aupttoort (glagolnik) burdj 2lnfiigung bež je (f. ©eite 116 §. 58). §. 37. SBottftnnbige toitjugajitm bež Beitoorteč. l. Srnjaljl. 1 |dela-m 2 Jdela-š 3 j dela- 1 2 3 1 2 3 o ef : -(D lujeigeform (Snbifatio). a) ®ie ©egentoart. (3«b arteite.) Sttmsaljl. Sieljaljt. jdela-va m. dela-ve dela-mo dela-ta u. dela-te dela-te dčla-ta f. dela-te dela-jo b) ®ie 3 u hutft. (3 \ rrt " i;”j bi ^ ^ j 3 t bi . -v v \ ! H3 / O «'bi ril -o delal , a, o b) ber 2 )ergangenl)ett. (3d? batte gearbeitet — ttiurbe gearbeitet b«ben.) I | C$ afjbij d 61 al-a, i, i I nO < bi | d 61 al-i, e, a la ' ' 3. 2Bunfd)form (Optatir, tonjeffiD). a) ber ©egemrart. (3ct) fofi — mag arbeiten.) džla-mo g 5 džla-te ' d 61 a-jo b) Sebingenb. (3tDertič^ d) erflareitb: namreč, itdmlid) zlasti, zvlasti, in§6e= fonbere sploh, v obče, im aHge= meinen $tefyet geljbren at(e Beitobrtlidjen ifteBentobrter auf o (e) obet ski, alž: lepo, fdjbn; gerdo, ftafblid); nemški, beutfdj u. f. to. unb ničle anbere »on £tauptt»brtern aBgeteitete, al8: strahom, strahoma mit ©djteden; pdroma, po paru, paarmeife; skokoma, im ©alopp u. f. t». d) UJeBentobrter b e 8 © r u n b e 8. §. 41. SkeBentobrtet bež @runbe8 auf bic grage: zakaj, toarum? če mil? t»oju, tneSftalB? zato, zatorej, be8l)aI6 zategavoljo, zategadelj, be8ftalb, tedaj, baljet, bemnad) be8t»egen. B. SSortoort (Predlog). §. 42. £>ie 33ortobrter regieren e t n e n obet’ m e f) r e t e SBiegungSfatte, unb jt»ar: a) ben (Henitit) (fielje e: in, ino, ter, pa unb. tudi, audp C. SBinbetoort (Veznik). A. 23eiorbnenbe 93inbetnBrter. 2. ©egfnfr^enbe: ali, al, attein, aber. pa, pak, aber, jebod). ne lepšamo) — ampak toda, jebod), (»ingegen tudi, nid)t nur — fon= j vendar, bed), bennod) bern aud). ne •— ne, ibeber — nod). tako —kakor, fo — tbie. potčm, potlej, bann, bernad). verh tega, iiberbtefj. batb — balb. časi — časi, včasi — včasi nekaj - nekaj deloma — de-) loma, le, samo, nur, aflein. 3. SBeijrunfcenbe: ?4jb i benn. kajti, \ 3aj, benn, ja. sicer, scer, fonft, toibri= genfaHž. | ne — ampak (temiič), nid)t — fonberrt. ne — marveč, nicf>t — fonbern bielmebr. drugače inače anberS, fonft. ali, ober ali — ali, entmeber — ... ober. t ’ et ! kakor, kakti, tbie. zat6, zatorej, torej, zategavoljo, zatega¬ delj , po tem takem, beSbatb, bedmegen, bar= um, folglid). tedaj, ba^er, bentnad), alfo. 278 namreč, narntid). : bodi — bodi zlasti, vzlasti,befonber«. bodi si — S bodi si, §. 44, B. Unterorbnenbe 33inbemorter. mo. 1. bes Drtes u. b. 3di: kjer, koder, kamor, moljin. od koder, motjer. kjer koli, mo immettc. kedar, mann, mentt. ko, at«, ba, nadjbem. dokler, matjrenb, bi«, kar, feit, feitbem. preden, predno, betmr. kakor, s čim, berž ko, kakor hitro, fobalb, mie. 2. bet Strt mtb SBeife: kakor, kakti, mie. kolikor, fo biel at«, ko, kot, at«, nego, at«. čem — tem, čim tim, je — befto. kolikor — toliko, je — ko — tem, befto. več ko — toliko več, je mel)r — befto met)r. kakor, je nadjbetn, nad) SDtajjgabe. 3. bes (Srunbes: ker, mett, ba. ki, ko, inbetn, ba. da, baf«, bamit; menn, če, menn, fatt«. ako, ak, menn, mofern, ko, mofern, faU«. samo da, memt nut. da-si, da-si\ tudi, J če tudi, čel obgteid), ravno, / miemotil da ravno,če \ prav, 1 D. (Smfiftttbuttgžtoott (Medmet), §. 45. ®ie (Smftftnbuttgžmorter britcfen (Sniffinbungen ber greube, be« ©djnter^e«, ber Sermunberung te. au«, ober fie ftnb 97ad)al)tnungen »on 9?aturtauten, ober and) Socb unb ©d)eud)mbrter fiir ®£|iere. ©te fteljen gletdt)fam abgeriffen unb tofe ba unb Ijaben fetne beftimmte ©tette im ©a§e. ©otdje ftnb: a) ®e« s Jfu«rufe«; o! oh! ad); joj, joj meni, adj; gorje; melje, žalibog, teiber @ott! Bog prenesi, bepte @ott! b) ®er gmeube: ju, juhe! hajsa! hopsa! c) ®er SSermunberung: jej! dk-te! lej, lej! d) ®er Stufmunternng: alo! n6 ! auf, huj! nuj — nujte! greifetju! e) ®e« Slbfdjeue«: fej, fejte bodi! f) ®e« Dtufert«: pstf hal6! hura! na — nate, ba ntntm — ba neftmet u. f. m. 3n|alt ©oraort A. SUfgemeine ©orbegrtffe. §• 1. ®ie ©uctjftaben unb tljre Slug* fpradj>e . §• 2. ®ie Cante unb iljr ©et^fel . §■ 3. ®ie Sonjeidieii .... §• 4. ®te ©itbentremtung . . . §. 5 . ®ie @d)tei(>ung .... §. 6. ®ie Otebefljetle .... §. 7. ®a« @ef$ledjt .... §. 8 . ®te 3a^l . §. 9. ®ie 3Megmtg«fafle . . . §. 10 . ®te SIbanberungžatteii . . §. tl. ®te .Ronjtugajion .... B. §. 12. ®er ©ominatio be« $anj)t-- Ullb ©eiaorte« . . . 1. ®ott uttb ba« ©eltafl . 2. ®ie (SrboberflatJje . . . 3. ©te 2Bol)nfiaite b. SKen* fdjen. §. 13. ®ie @egenaartbe«.&tlf«= jeitaorte« .... 4. ®er 9Wenfdj .... 5. ®ie gamilie ie ® c g e n a a t aorte« ...'.. 13 6. ®a« £au«geftnbe . . 14 7. @inne«tf)attgfeiten unb Caute.14 § 15. ®et Slf fufattb be« £au)>t= uttb ©eiaorte« ... 15 8. ©ittlidje @igenfc§aften unb $jl'^ te11 ••• 16 9. ®ie Situle .... 16 S- 16. ®ie©efeljlformbe«.&tlf«s jeitaorte«.17 10 . ©ittt. ©tgenfdjaftett, spftid&ten.18 S 17. ®et ©ofatiu be« č)aut)t* unb ©eiaorte« ... 18 H. Slutufungeit ... 18 §. 18. ®ie ©efeblform be« 3eit= aorte« . 12. ®ugenben unb Saflet 13. Stuf gelb unb SEBtefe §. 19. ®et ®att» be« #atti>t* n. ©etaorte« . . . . 14. ©betfen unb ©etranfe 15. ©intge .§au«tfjiere §. 20. ©ilbutig unb ©ebraudj bet beftfeanieigeitb en Setaorter .... 16. ®ie Uleibung . . . 17. Suflanbe . . . . §. 21. ®et ® e niti« be« §aut>t' unb ©eiaorte« . . . 18. ®er menfdjti$e Hotbet 19. gortfegung . . . §. 22. ©erflombatati# be«©et* aorte«. 20. ®a« §au« .... 21. SKiiterale .... §. 23. ®et ©uperlatto be« ©en aorte«. 22. Sufianbe .... 23. ®te 3«t .... §. 24. ®et Sofal* be« §aut>t* n. ©eiaorte« .... 24. ©te Olatur .... 25. £etniifdje 33}tere . . §. 25. ®et Snflrumental be« $au)>t* unb ©eiaorte« 26. SBeine §eimat . . 27. ®Ijatigfeiten b. .ftorber« §. 26. ®er@eniti»ni. Soraiirtern 28. ®a3 Ceben oufber glut 29. ®te ©tabt .... §. 27. ©erfonltdfe guračrter . 30. ®ie ©tene unb ba« ©$af. 31. ©britdje .... 32. ®a« (Sifen . . . $. 28. ®runb-- unb Drbnung«* 8«§I«n. ©eite III. 1 3 3 4 4 5 5 5 6 6 7 ©raftifc&e gormetilel)re. 9 10 10 10 11 12 12 ©ette 18 19 20 21 22 22 23 24 25 26 27 27 28 29 29 30 30 30 31 33 33 35 36 36 37 39 39 40 41 41 41 43 33. ‘Jlonate u. 9Boebeutage 34. ©itiltjett, Sia^e, ©c* »id)te. §. 29 - 30. ®ie 9tennform uut> Siifiiium . . . . 33. Sim HRorgett . . . §.31. ®ie 93ergaitgciifjeit bež 3 eiln.' 0 tlež .... §. 32. ®ie Soroergattge nticit -bež 3eitl»ortcž . . . 36. ®er jufr. 4?irteufuaf>e 37. ®ie Sdjilblsadjc »rib ber .Konig. §. 33. Sie 3 u f u n f t bež 3eitl»ortež 38. Sier Sbbt»e|teru . . §. 34. Sottsortcr mit bem ®atiu . §. 33. Sortoorier mit bem Slffuf. . 39. SBobnungelt bet atleti Štaben .... 40. Jpeintifd)e Soget . . 41. grirbričt) II. ttnb bie SBacbe. §. 36. ®er 91egattofa($ . . . Irotitc §. 43. .Rtaffeueuitljeitung bež QeiU mortež. 51. ®er Stattnt . . . 52. ©ottež gtirforge . . 53. ©ottež 2J?ad;i . . §. 44 — 46. ®itttf)ei(uiig bet 3«tt= tsorter nad) iljrer QeiU battet. 54. ®ie Sd)onbeit in bet Ulatur . 55. ®ie Sotine ttnb bet 9Btnb . 56. ®er gefiirnte §immcl 57. ®ie ©ejiirne . . . § 47. ©ebraudj bet berfeftiseu ttnb imberfeftisen 3eitloorter 58. ®ie 3a^režjeiten . . 59. ®et grubting • . . §. 48. ®až 5Ritte(t»ort bet ©egento. 60. ®až 8et>en intgrubttuge 61. ®et Sommet . . . 65. ®až ©etoitter . . 63. ®er Sommerabenb . §. 49. ®ie.Htaffenfteigerungbež3eit= toortež . 64. ®et §etbii .... 65. ®až giid)tein unb bie Satfifielje .... 66. ®er SBintet . . . §. 50. ®až Ieibenb=»ergangeite SWi6 telroort. 42. ®er 9Jiittag .... 53 37. ®až jitrurffufirenbs betfonlt^e gunsort „sebe‘ - . . 54 38. ®až jurueffubrettb* jueigttenbe gurtoott „svoj“ . . 54 43. Seljten bež 93aterž . 55 44. gortfejsnttg .... 56 39. ®ie Sebingungžfotm b. 3eit»ortež .... 57 40. ®ie 2Bunfd)fotm bež 3fit= tsortež.57 45. CKutsen bet S(;iete . 57 46. ®ie Srf^affttng . . 58 47. ®ie 8uft .... 58 41. Silouug bet Serfleiuerungž* SEorter.59 48. ®ie Siene unb baž Saubt^ett .... 61 49. ®až 8eben betSlumett 6t 50. 3Bo tsobnt ©ott . 61 42. 3ufantttienfej}itng mit Sor= tsortern ..... 62 el Lang. 51. ®ie baffise gornt ... 90 67. Unfere Srbe ... 91 68. ®až8anb b. ®fd)ttfd)ett 91 69. Staliettž Sd)onbeit it. grne^tbarfeit ... 92 70. ®až fiifte 8attb . . 92 52. ®et gualitatise tt. pattitioe ©enttis.93 71. Slrabien unb bie Slrabet 93 72. Settebem .... 94 73. ®ie ©ebirge ... 94 74. ®et Serg Cbir . . 95 53. Sitbung ber Serfonemtamen 96 54. Sitbung ber grembnamen . 98 75. ®ie o(imbifd)en Sbiele 99 76. ®et Sanj uniet ber 8ittbe.99 77. ®et Sfleifenbe unb bet SJlairofe .... 100 78. ®až 3Jieet .... 101 79. ®tau, Sase it. Sfotgo 101 55. ®až beutftbe „man" ... 101 80. ®až Stot b. b. Slascti 102 81. Sbtudje .... 102 82. ©nfebmtg b. jfarntner= berjoge.103 56. ®er ©enttis bež Objeftež . 109 83. Sldjmet unb fein Sof)n Slbbata .... 109 84. ®až Saterlanb . .110 85. 3um 9tb|"d)iebe . . lil 43 j I § 44 i §• 45 46 46 §. 47 §. 47 47 48 49 §• 49 49 50 50 §• 50 52 Jlbtl) §• 67 69 70 70 §• 72 74 75 75 §. 76 §. 76 | 78 78 80 81 81 82 §. 82 84 86 §• 86 87 90 §• 57. grageltbe, bejieljlidje iittb atijeigeitbe gur* unb Olebeniootler . . . 86. ©olbene ©afjrljeiten . 87. Selifat. 88. ©britje. §. 58 — 59 Silbungžftlben jntSe- $eid)nung«..§anblungen / Šigenfdjafteu u. 3uflaub. 89. Sllte (Srftnbungeu . . 90. 9Wacf)t bet .(buiifie uitb SBiffenfdjafteu . . . 91. ®et Silget .... §• 60. Silbungžftlben 3. Scjeicljnung einežDrtež oberSRaitmež 92. ®ež 2Renfcf)tn SEobnfl. 93. ®ie ©d^oeijerborfer . 94. ®er ®arfett . . . 95. ®ie .ftabefle . . . 96. ®ie Stojeffiou . . . 97. ®ie k irdje .... 98. ®až ©locfleiu . . . 99. ®et jungc Sttfafobie §. 61. lleber laffett, fcfltii, rnuffen, mogpn, fonnen, toerbett 100. ©bridjloorter . . . 101. ®ec flugc 9ii($ter 102. ©brijte .... § 62. ©ebraudj bež ®atiož . . 103. ®až menfdjlicf)e Sebett 104. 3brofuž unb Solon . 105. ©briidje .... 106. ©ofratež .... 107. ®er 5®anbeter . . 108. ®ežSaleržStrmdcl)tH. §• 63. @ebraud^ bež Efffufatibž 109. ®er menfcbl. .ftbrber . 110. Sorgitge bež Slenfdjeu 111. ®er Žbranfe n. b. ?lrjt 112. ®er ©reiž ant ®oten= bette. 113. ®rei gretmbe . . . 114. ®tebelrogene.§a6fudjt 115. ®et befte ©djaf} . . §• 64. Silbungžftlben j. Sejeidjnung bet ©toffe itnb SJittel . 116. ®ec Sauet . . . 117. ®až ^anbtoert . . 118. ®er ©arten.- u. gelbbatt 119. ®ie ©lanen . . . §. 65. Silbungžftlben 3. Sejeidjnung einet SReljrljeit ob. Slenge 120. STOanigfalltgf. b. Sbtfft 121. OMjjlidjfrit bet lEIjicre 122. ®ie ©dugelbtere . . 123. ®až tuilbe ^fetb . . 124. ®ež (Sfelž ©djiaften . 154 125. ©orge fiit bie Splete 154 126. ®až Ibameel . . .156 127. ®er Sffiolf u. b.Eamtn 156 128. ®ie ©djafe u. b. $unb 156 129. ®ie Sogel . . . . 157 130. t>ie UBaiiberung ber Segel.157 131. 9?u|en bet 93ogel . 158 §. 66. tlebereiiifiimniung bež s 43rn= btfalež m. meljreren @ub= jefleit.159 132. ®et @becf)t ... 160 133. ®et ©runfbedjt . . 160 134. ®et Muf ... 162 §. 67. ®ie ©allungžjafjlett ... 162 nn (Tv:- 1 135. ®et Slabe u. b. gtldjž 164 136. ®er Slblet .... 165 137. ®ie jange ©^toalbe 165 138. Sltnftbien itttb gifdje . 165 139. ®ie jtoei jungetigrofdje 166 140. ®er grofd) u. b. Ddjž 166 141. Snfeften, ©binticn, ffiurnter .... • 168 142. ®ie Siene u. b. SBežbe 168 143. ®ie Siene .... 169 §. 69. Silbung unb Sebeutung ber Seitočrter.173 144. ®ie s 43flangemuelt . . 175 145. ®ie Slauigfaltigfeit b. Sffanjen .... 175 146. (Sin Slicf in baž Eeben bet Obatur . . . 176 147. Sudeti bet ganjen . 177 148. ®er @<§leljenborn unb ber dCeinfiocf . . 178 149. ®erlbnabe im SBalbe 178 §. 70. Sufamtnciifejjuitg bet §aubt= itnb Seiteorler .... 179 150. ®ie Sdume ... 179 151. ®ie @i$e .... 180 152. ®až Sfinetalreidf . 180 153. ®er Dtangflreit . . 181 154. Sttgen ber SRinerale . 181 §. 71. ®až nebentuortlidje tbort.259 Sa« guttootf.261 $fung • b) ®až Itimmelžgeaolbe . . c) ®ie Dlatur unb i^re ©rfdjei* nungen . d) bie 3eit . II. ® ie Srboberflactje. a) ®as gefllanb . b) ®ab ©etodjfer .... c) ganbet, »erge, gluffe . . III. ®ie SEB o^nfiatte be« »lem f dj e n. a) ®te SSof)n|}dtte unb if)te Sfjeile . b) bao Jg>aitž. e) Serafe unb SBerfjeuge . d) ®te Jbirdje . e) ®ie @<§ule. f) ©tdbte, ©liirfte, ®brfer . g) (šigenfdjaften u. Jjanhlungen IV. ®et »lenfdj. a) »adj Sllter unb Slbjiammung b) »ad? »efdjdfttgung tt. »ang c) ®er menfdjlidie Uotpec d) jtranfbeiten, »afjrung unb »efletbung. 65 65 66 67 88 89 89 104 105 105 106 107 107 108 128 129 130 131 e) Saufs unb »olfernamen . 131 f) Seiblidjc utib jtttli^e Sigem fd)aften.132 g) £l)dtigfeitenu.»em(§mngen 133 D až £l)ierreic§. a) bet tpierif($e Sorbet . . 148 b) »ierfupige ®ljiere ... 149 e) »ogel.149 d) Slmftbieu unb gifd(e . . 150 e) Snfeften, »Uirmer, ©btntien* fljiere.150 f) @igenfd)aften.151 g) X§atigfetten, Sufldnbe . . 151 ©a 3 »ftanjenreidj. a) ®peile bet »fJanjen . . . 170 b) ©etraibearten unb firduiet 171 c) »lurnen u. anbete »(Tanjen 171 d) »dume, ©Iraudje unb ipre grunte ...... 172 e) »linerale unb Scben . . 172 f) @igenf<$aften u. Spdiigfeiten 173 VII. 3u(idnbe, ®ugenben, 8 a (I e r. a) 3ujidnbe.182 b) ©igenben unb 8apet . ■ 183 3n Steftefs ^ucbb.iiiMuu^ ttt &Iagettfittt ift erfdjienen unb in atten 23ud)l)anb(ungen ju Ijaben: Janežič A. SrntfdMfloMiiifdjeg SafdjeMDorterbudj. 3'»fite ga«? mngrarbeitete unb feljr »ermeljrte Sluflage (923 ©riten ftarf) 1867. ©tofd). 2 jl> 40 fr. ®effcn fiountifd) = beutf