Amerikanski Slovenec \ List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 9. ŠTEVILKA. J0L1ET, ILLINOIS, 31. JANUARJA 1913. LETNIK XXII. Konda ne mara 1000 dolarjev! Javno prizna, da je velikanski lažnjivec in obrekovalec! NITI SENCE DOKAZA NE MOBE DOPRINESTI ! SRAM TE BODI! Uboga Konda in Skubic se nam res smilita. 1000 dolarjev je lep denar, pa kako ga doseči 1 Z lažjo ne gre, resnice ne poznata. Klasičen dokaz laž-njivosti, zavijanja, zadrege in blamaže je zadnja “Gl. Svobode”. Tu hočemo našim bralcem in vsaj nekoliko pametnim naročnikom “Svobode” dokazati, da bi se Kondov list moral imenovati “Glas Laži”; to ime edino bi odgovarjalo resnici. Pojdimo po vrsti! 1. ) “Sv.” piše, “da Rev. Kranjec molči kot grob in da s svojim molkom priznava, da smo pisali resnico.” Čitaltelji “Slovenca”, zdaj pa poglejte vse naše zadnje štev., tam vidite, da ga v vsaki štev. na prvi strani pozivamo, naj brž dokaže resničnost svoje trditve in naj pride po 1000 dol. Ali se pravi to molčati, ko grob? Prva laž! 2. ) “Gl. Sv.” trdi, da Rev. Kranjec pravi, da škofa Ignacija Bourget ni v Montrealu in ga tudi ni bilo.” Kje je “Slovenec” to trdil? Trikrat smo že pribili, da je “Sv.” pisala najprej o škofu Bourgelu in ne Bourgetu, in mi smo rekli, da- Bourgela ni bilo; vedeli smo pa še prej, ko je začel Konda mazati “Gl. Sv.”, da je bil škof Bourget, a za tega se ni šlo, ampak za “Svobodinega” Bourgela. Zdaj naenkrat se zvija “Sv.”, češ, to je bila tiskovna pomota. Ali ste še le zdaj komaj prišli na to tiskovno pomoto, ko vas že mi 3 tedne dregamo s tem imenom? Zakaj tega niste takoj v prihodnji štev. popravili? Zato, ker ste glede cerkvene zgodovine bedasti in nevedni. Sicer pa je pri vas vse tiskovna pomota; povejte nam enkrat, kaj pri vas ni tiskovna pomota? In zdaj glejte svobodomiselni čudež! V potu svojega obraza se trudi s pomočjo fotografije dokazati, da je bil Škof Ignacij Bourget. Ja, saj tega nihče ne taji! Prinesi fotografijo in življenjepis Ig. Bourgela, potem bo dokaz pristen in dober. Ako bi ne bil tako bedast kakor si, bi moral vedeti, da je ravno v angl. in francoskem jeziku od ene črke veliko odvisno. Tu se je torej Konda drugič zlagal! 3. ) V dveh kolonah s pomočjo fotografije skuša dokazati Konda, da je bil duhovnik z imenom P. A. Seguin. Ja, kdo pa je zopet to tajil? “Sv.” sikuša nekaj dokazati, česar nikdo ne taji. To je ravnotako, kakor bi skušal dokazati s fotografijo in dolgimi članki, da je sneg bel. Saj tega nihče ne zanika! Tretja “Svobodina” gorostasna laž! 4. ) “Svoboda” pravi:-“Se je li dotični škof pisal Bourget ali pa Bourgel, to je čisto postranska stvar; za škofa se ne gre, marveč gre se za istinitost prisege, priobčene v Glasu Sv.”. Človek bi zdaj mislil, da bo Konda vso težo dokazov položil na resnični obstoj te prisege, da bo z neovrgljivimi dokumenti skušal dokazati, da res novoposvečenci položijo tako prisego v roke škofu. To bi bilo edino logično. A kaj storita Konda in Skubic? Niti z enim prstom ne ganeta, da bi to dokazala, kar se tiče te prisege, molčita o dokazih kakor grob, in vendar sama pravita, da je pri tej praski istinitost te prisege najbolj važna stvar! Četrta Skubičeva grda blamaža! 5. Namesto pa, da bi zagovarjala in dokazovala istinitost te svoje prisege, sta pa rep med noge stisnita, kakor tepen kužek, in začneta v predzadnji in zadnji številki blebetati o neki obljubi, ki jo storijo novomašniki škofu. Glej jih ovinkarje in zavijače. To smo pa že mi takoj tistokrat pribili, ko smo obljubili 1000 dolarjev, da obljubijo novomašniki svojemu škofu samoobsebi razumljivo spoštovanje in pokorščino. Toda Konda, kje pa je tvoja prisega, prisega? Da bodo naši čitatelji si lažje predočili brezmejno laž in hudobijo Skubičevo un Kondovo, ponatisnemo tu tisto prisego, ki jo je prinesel Skubic v “Sv.”, potem pa dobesedno obljubo, ki jo res storijo novomašniki svojemu škofu. Skubičeva prisega se glasi: “I, Peter Alphonsus Seguin, now in the presence of Almighty God, the blessed Virgin Mary, the blessed Michael the Archangel, the blessed St. John the Baptist, the Holy Apostles, St. Peter and St. Paul, and the Saints and Sacred Host of Heaven, and to you, my Lord, I do declare from my heart, without mental reservation that the pope is Christ's Vicar-General and is the true and only head of the universal church throughout the earth, and that by virtue of the keys of binding and loosing given his holiness by Jesus Christ he has power to depose heretical kings, princes, states, commonwealths and governments, all being illegal without his sacred confirmation, and that they may safely be destroyed. Therefore, to the utmost of my power, I will defend this doctrine add his holiness’ rights and customs against all usurpers of the Protestant authority whatsoever, especially against the now pretended authority and church in England and all adherents, in regard that they be usurped and heretical, opposing the Sacred Mother, the Church of Rome. I do renounce and disowe any allegiance as due to any Protestant king, prince or state or obedience to any of their inferior officers. I do further declare the doctrine of the Church of England, of the Calvinists, Hugenots, and other Protestants, to be damnable and those to be damned who will not forsake the same. I do further declare that I will help, assist and advise all or any of his holiness’ agents, in any place where-ever I shall be, and to do my utmost to* extirpate the Protestant doctrine and to destroy all their pretended power, legal and otherwise, I do further promise and declare that, not withstanding I may be permitted by dispensation to assume any heretical religion (Protestant denominations) for the propagation of the mother church’s interest, to keep secret and private all her agents counsels as they entrust me, and not to divulge, directly or indirectly, by word, writing or circumstances whatsoever, but to execute all which shall be proposed, given in charge or discovered unto nje by you, Most Reverend Lord and Bishop. All which, I, Peter Alphonsus Se guin,. do swear by the blessed Trinity and blessed Sacrament which I am a-bout to receive, to perform, on my part to keep inviolably, and do call on all the Heavenly and Glorious Host of Heaven, to witness my real intentions to keep this my OATH. In testimony whereof, I take this most holy and blessed sacrament of the Eucharist and witness the same holy bishop and all the priests who assist him in my ordination of the priesthood.” 0 Malokdaj je še Skubic nagromadil v enem članku toliko neumnosti in hudobije, kakor v tej svoji budalasti prisegi. Pa naj bi bilo! Vsakdo ima svoj okus. Če ga hočemo smatrati za moža, bi moral istinitost te prisege tudi dokazati, zagovarjati, braniti. A on tega niti ne poskuša storiti! Sedaj pa naj sledijo do pičice natanko tiste besede in sicer vse besede, ki jih v resnici izrečejo mladi duhovniki svojemu škofu pri posvečevanju glede spoštovanja in pokorščine. Merodajna za to in edino zanesljiva, autentična je seveda tista knjiga, po kateri škof posvečpje duhovnike in katero rabi vsak katoliški škof pri posvečevanju in jo mora rabiti. Ta knjiga se imenuje “Pontificale Romanum”, od papežev potrjeni in predpisani obrednik za vse škofovske funkcije ali škofova cerkvena opravila. In v tej edino veljavni in autentični knjigi beremo glede obljube duhovnikov : Škof vpraša: “Promittis mihi et suc-cessoribus meis reverentiam et obedi-entiam?” Presbyter respondet: “Promitto.” Tunc Pontifex tenens manus illius inter suas, osculatur unumquemque dicens; “Pax Domini sit semper tecum.” Po slovensko: Škof vpraša: “Obljubiš meni in mojim naslednjkom spoštovanje in pokorščino?” Novomašnik odgovori: “Obljubim.” Nato škof držeč roke novomašnika v svojih rokah, poljubi vsakega rekoč: “Mir Gospodov bodi zmiraj s teboj!” To je vse! Ali je to prisega? Priseči se pravi po tatinsko: “iuro”. Pa seveda Skubic, ti si preveliko telebalo, da bi to razumel. Vprašamo zdaj, kje je tista krvava prisega Skubičeva? To in samo to izjavijo duhovniki glasno v cerkvi pred vsemi ljudmi. In sicer vsi duhovniki po vsem svetu. Kako bi potem 'prišel ravno P. A. Seguin do tega, da bi ravno on izmed več ko 100,000 duhovnilyav drugače prisegel? Kako da je vsem drugim duhovnikom ta prisega neznana? Kako, da je ni v Pontificale Romanum, po kateri knjigi mora vsak šl^of vprašati novoposvečence ? In glej, čudež!! V zadnji “Sv.” je že zatajil Skubic svojo prisego in sam pravi, da je Sequin prisegel škofu obe-dientiam in reverentiam (pokorščino in spoštovanje) in nič več! Tako daleč smo ga priti rali z nepobitnim! dokazi. Seveda on trdi v svoji neumnosti, da je to prisegel, ker je tako nor, da ne ve, “kaj pomeni beseda “promitto”. Peta Skubičeva nesmrtna blamaža! 6.) Kar se pa tiče P. A. Seguina imamo mi bolj Zanesljive podatke o njem, kakor Konda in Skubic. Ali se sme duhovnik, ki je odpadel od kat. vere, ki je torej sam rekel, da noče -več biti kat. duhovnik, ki ga je vrh-tega še cerkvena oblast izobčita, ali se tak duhovnik še sme imenovati kat. duhovnik? Ako celo sam noče več to biti? In Cerkev reče, da ni? Potemtakem je tudi Martin Luter še dandanes kat. duhovnik? In kdo bo takemu duhovniku-odpad-niku, ki je že tudi protestantski pridigar bil. kdo mu še bo verjel tudi na prisego? ŠTRAJK V RANKINU PRI PITTSBURGH PA. Krvav spopad pred jeklarnico med ' štrajkarji in pomožnimi šerifi. « EDEN MRTEV IN 12 RANJENIH. Naš posebni poročevavec resnično pojasnjuje položaj. Povsod se je udal Skubic! Škofa Bourgela je zatajil, prisego je zgubil, Seguinu na široko dokazuje, da je bil nekdaj kat. duhovnik, česar nikdo ni tajil, torej povsod — bankerot! Zato si niti ne upa več za se zahtevati 1000 dolarjev, ampak ponižno pro si, naj jih pošljemo revnemu Seguinu v Stevens Point. Kaka dobrosrčnost! Kako usmiljenje s farjem! V Bogu ne veruje Skubic, a odpadlemu duhovnu milostno poklanja KpOO dolarjev, katerih še ni zaslužil Skubic. Kako je že tisto o lisici in grozdju? Lisica bi rada do sladkega grozdja, pa je previsoko viselo, zato je rekla: "Ne maram ga, mi je prekislo!” Toda halt! Skubic še ima več dokazov, pravi, da cele kupe; zakaj jih ne priobčiš? Morda so še slabši ko ti, ki si jih dozdaj prinesel. In še pravi, naj jih pride naš urednik k njemu v Chicago gledat. Ta je lepa! Naš urednik mu je javno obljubil 1000 dolarjev, zdaj še pa naj za Skubicem leta in išče pri njem dokazov! Prijatelj, tvoja naloga je, dokaze sem prinesti, nepobitne dokaze, in takoj se ti izplača 1000 dolarjev. A dozdaj še nisi prav nič dokazal! Prisego, prijatelj, prisego sem! Pokaži nam avtentično izdajo knjige, ki je od Rima potrjena, po kateri se morajo škofi ravnati pri posvečevanju duhovnikov in v kateri se nahaja ta v “Svobodi” tiskana prisega. Sam praviš, da je istinitost te tvoje prisege “fundamentalnost” (kako učeno!), za katero se gre. Torej prisego sem, mi pa tebi dolarje! Clara pacta— boni amici, če še kaj latinskega razumeš. Če pa tega ne storiš, pa ostaneš naj-predrznejši lažnjjvec, kar jih je še nosila zemlja Amerikanska! ČEGAVIH JE 800 DOLARJEV? Skubic jih noče imeti! Rekel bo zopet, da je tiskovna pomota! Poldrugi mesec je že Skubicu na razpolago 800 dolarjev v našem uredništvu, pa jih noče dvigniti. Dokazati mora samo čisto malo malenkost, “da je bil še le 1. 1315 za dogmo proglašen nauk, da se v duhovnikovih rokah spreminja hostija v Kristusovo meso in kri.” Tak dokaz je seveda za veleučenega Skubica prava malenkost! Čudimo se le, zakaj čaka! Stavimo en počen groš in eno preluknjano cvancgarco, da bo zopet rekel, da se mtf'je pripetila tiskovna pomota! . Živijo, svobodomiselna stranka tiskovnih pomot!! Nagrada razpisana. Springfield, 111., 24. jan. — Guverner Deneen je danes razpisal nagrado $200 za prijetje avtomobilskega razbojnika Webba, ki je dne 20. jan. umoril tajnega redarja Harta v Chicagi. Senat demokratičen. Washington, D. C., 24. jan. — Demokrati bodo nadzorovali prihodnji zavezni senat. To je bilo ugotovljeno, ko je bil zadnji četrtek izvoljen John K. Shields za zaveznega senatorja države Tennessee. To “nadzorstvo” (ali kontrolo) bo pa, kakor stvari danes stoje, vršilo ‘samo 48 demokratičnih senatorjev, polovica vseh članov senata. S tem večjim upanjem pričakujejo- zato voditelji demokratične stranke, ki So bili po nedavni izgubi Gardnerjevega sedeža v državi Maine razočarani, volitve v državah Illinois, New Hampshire, West Virginia in Wyoming, po katerih se utegne njihovo število in njihov vpliv primerno pomnožiti. Pittsburgh, Pa., 28. jan. — Nocoj so se spopadli pomožni šerifi in štrajkarji iz tovarne “Arqprican Steel and Wire”-družbe v Rankinu, ki je podružnica “United States Steel”-korporacije. En moški je bil usmrčen in dvanajst oseb je bilo ranjenih, mnoge menda smrtno. Vsi ranjenci, izvzemši dva pomožna šerifa in enega policista, so bili gle-davci. Noben štrajkar ni bil ranjen, kolikor je znano. Med ranjenimi je več žensk in 6 mesecev star otrok. Pomožni šerifi in štrajkarji So zadeli skup na Hawkins,avenue, eni glav nih cest v Rankinborough, ki se dotika tega mesta. Okrajni uradniki, oboroženi z revolverji in puškami, ter štrajkarji, oboroženi z revolverji in kamenjem, so se bojevali celo uro na površini dveh cestnih četverokotnikov. Streljanje je prenehalo, ko so se pomožni šerifi umaknili za tovarniško ograjo. Mrtev je George Kozley, dvakrat ustreljen v želodec. Ranjeni so: Andisk Anton, obstreljen v prsa; Barnett Walter, policijski načelnik v Rankinu, ranjen na glavi; Beck Fritz, obstreljen v glavo, umirajoč; Benson Charles, obstreljen v že lodec; Leba Ana, obstreljena v želodec; Miklos Mihael, star 6 mesecev, obstreljen v levo uho; Parish Richard, obstreljen v levo nogo; ga. John Se blan, obstreljenna v levo roko. Dva pomožna šerifa sta bila obstre ■jena vriirij<_l in d\a črnca v svoji nogi. Štrajk se je pričel pred manj nego tednom dni. Štrajkarji so večinoma inostranci, zaposleni kot delavci v raznih oddelkih. Prvi spopad se je primeril v soboto, ko je bilo devet oseb ranjenih. Župan J. Knox Milligan v Rankinu je danes izdal stroge odredbe glede zbiranja ljudi okoli tovarne in zapiranja gostiln. Posebno poročilo. Od našega posebnega porpčevavca smo prejeli naslednje poročilo: . Rankin, Pa., 28. jan. — V tukajšnji naselbini vlada popolno razburjenje radi nastopa kompanijskih šerifov Kompanija je namreč najeta 75 šeri fov, katere je zaprisegel tukajšnji žu pan, da bojo mir delali, oziroma nemir povzročali. Zavoljo tega je obče nezadovoljstvo. kajti tudi neštrajkar je v nevarnosti, da bode okusil tukajšnji “jail”. Včeraj 27. pop. ni bilo mogoče dose či sporazuma z vodstvom tovarne in je delavstvo vseh narodnosti priredilo demonstracijo popolnoma mirno iz Rankina noter v Braddock, kjer ima kompanija tudi tovarno (Rod mili Wire mill). Čez petsto oseb je kora kalo v procesiji dostojno pred tovarno, da s tem pokličejo tudi one v ofen živo, kar se je posrečilo brez kake sile tako, da danes tudi tam delo počiva Skoraj vse dvorane so napolnjene zbo rovalcev. Vrhunec nesramnosti in tiranstva pa je bilo danes okoli 1.—2. ure pop. Kom panija je poslala svoje šerife, da naj ljudstvo “pomirijo” skoz od tovarne na Rankin do kjer je okoli 300 stopnic v višino (—okoli tovarne ni človek življenja varen pred temi v...gi, kateri tudi čez noč z električno lučjo pre iskujejo tmino, da bi zasledili cilj za strel—), ker se je ljudstvo od tovarne umaknilo. Tako so prišli skozi noter na 3. ave. na Rankin, in začeli mirne (vsaj ta čas) ljudi aretirati. Kadar je došel vrhunec vsega nasilstva, so nastopile tukajšnje Slovakinje in Poljakinje s svojo mehko roko zraven, kjer se je rabita paprika in poper (kar je za oči ugodno), da so tako prepodile ono zverino v človeški podobi, katera služi v menežarijo vodstvu tovarne. In naša policija? Ona vse vidi! Res. Ne stori pa ničesar za mir,-pač pa ima voljo pomagati zhpirati i. t. d. Nigri nosijo orožje. Našim je prepovedano. Ker so pa našli pri nekaterih orožje, so odpeljani v zapor, kjer zahtevajo tako visoko varščino, da bojo morali notri biti do sodbe. Včeraj je eden tuk. Hrvat, zaposlen na Ellwood mašini, šel po ček na office. In kar je dočakal, je nečuveno: ex-šerifi so ga napadli, nabili, brado stolkli, in kaj se jim je zgodilo? Nič! Dotični se je pritožil, ali komu? In letos pišemo letnico 1913. Čudno!!! In še piše tuk. Braddock Journal, da je eden po štrajkarjih umorjen, da bi tako delavstvo obtožili. Tega se do TO IN ONO. Proletarcu: Še enkrat ponavljam: Socializem napoveduje in navdušuje za krvavo revolucijo. 1.) Kristan je v Chicagi na shodu na moje vprašanje o tej točki takole odgovoril: “Ko bo pri volitvah zmagata socialistična večina, se morajo kapitalisti nam podati. Če se pa ne fcjpdo hoteli z lepa, se bodo morali pa s sil o.” Ta besed» “sita” pomeni revolucijo, ker kapitalisti ne bodo hoteli vsega iz rok dati prostovoljno... 2.) Zapisano imate črno na belem v delu Evgena D e b s a (“Writing and Speeches”) tole: Amerikanska vlada mora biti prekucnjena po revoluciji. Živela revolucija! (“Vive la révolution!”) Najbolj navduševalna beseda v vseh jezikih je beseda revolucija... Troni (vladarski) se tresejo, kadar se razlega ta junaška beseda. Stava vsem revolucijam v preteklosti in pozdrav Veliki Revoluciji, ki ima še priti!! (Citiramo iz Common Cause 1. 1912. št. aprilova, stran 77.)... 3.) Viktor Berger, socialist, je v nekem dolgem članku v listu “Herald”, July 31, 1. 1909. zapisal te le strašne besede: Z ozirom na današnjo kapitalistično zakonodajo, je lahko napovedati, da rešitev' in upanje naše dežele bo nazadnje le v nasilni in krvavi revoluciji. Zatorej vam rečem, socialisti, imejmo pripravljene puške in krogle! (Angleško dobesedno: ...it is easy to predict that the safety and hope of this country will finally lie in one direction only—that of a violent and bloody révolution.—Therefore I say to you each of the 500,000 Socia list voters and of the 2,000,000 work ingmen who instinctively incline our way, should besides doing much read-ing and stili more thinking also hâve a good rifle and the necessary rounds of ammunition in his home and be prepaired to back up his ballot with his bullets if necessary.”... 4.) Kdo je pa v socialistični komuni 1. 1871 v Parizu ustrelil nadškofa Darboy-a drugi kot socialistična tolpa? In to krvavo žaloigro Pariške komune vsako 1 e-to slovesno proslavljajo cika š k i slovenski socialisti, ker se jim lepo vidi, da je teki a k r i. — O tej točki dovolj, če ne zadostuje, bom postregel še z več dokazi ! Proletarcu: Delo ne ustvarja vséga bogastva. Ustvariti se pravi iz nič kaj narediti. En miljon delavcev ne more iz nič narediti niti enega kladiva. Proletarec jako nespametno piše o tej točki, ko pravi, da “dokler leži premog v globočini, tedaj ima za človeka ravno toliko pomena kakor navadni kamen.” Proletarec, če ni zakopan premog nič vreden za te, potem bi ti go tovo ne hotel vzeti kak rudnik s pre mogom (“kolmajno”), tudi bi ti ne hotel vzeti zlatega rudnika, če bi ti ga kdo ponudil? Čemu bi ga vzel, če zakopana zlata ruda nima nobene vred nosti ampak samo delo? Dajte mi par ¿krov neobdelane farme, jaz jo bom pa rad vzel, čeprav ni obdelana in če prav vi pravite, da neobdelana farma nima nobene vrednosti. — Jaz vem, kaj Proletarec misli. Proletarec sovraži vsako delo in bi najraje videl, da bi ljudem pečena piščeta sama v usta letela. Pa to ne bo še tako hitro pri šlo.. .. 3.) Proletarcu vprašanje: Danes so gospodarji razni kapitalisti in delavec (po vaše suženj) gre delat h kateremu kapitalistu hoče in kadar hoče: prost je! Kadar bo zmagal socializem, bo na svetu en sam "kapitalist” in ta bo: odbor v socialistični človeški družbi. Ali ne bo v socialistični družbi delavec tudi suženj tega socialističnega odbora? In se večji suženj, ker bo moral biti odvisen za vedno samo od tega odbora in si drugam ne bo mogel poma gati? Delati bo moral tako, kakor mora delati sedaj. Ubogati bo moral tako kakor mora ubogati danes. Pro stosti bo imel pa veliko manj, skoraj nobene! Ali ne tako? Če pa vi delav cu obljubljate večjo plačo . in krajši delavni čas, to se pa lahko zgodi tudi v današnjih razmerah. Ali ne? Proletarcu vprašanje: Proletarec ^riše, da delavec zdeluje automobile, sam pa nima nobenega automobila. Če socializem zmaga, ali bodo vsi delavci imeli svoje automobile ali se vsaj vozili v njih? Po čim pa sploh bodo automobili v socialistični državi? Ali jih bo sedem za en groš? Proletarcu vprašanje: Če socializem zmaga in če bo vrhovna socialistična vlada dala slovenskim čikaškim socialistom na prosto voljo, kaj naj napravijo s slovensko cerkvijo v Chicagi, kako boste vi glasovali? Prosim Vas lepo, odgovorite, kaj boste naredili iz te cerkve? Saj to veste, kadar socializem zmaga, takrat bo itak cel svet vaš. Torej kaj? Pričakuje vašega odgovora vaš ves v strahu: ANTON SOJAR VOJNA NI, PA BO KMALU K0NÜANA, Mladoturki vzeli Staroturkom vlado in “hočejo” obdržati Odrin. BALKANCI SO PRIPRAVLJENI! Gen. Savov izpodbuja Bolgare na nov boj v nekaj dneh. Dne 22. t. m. je sporočita brzojavka iz Carigrada, da se je Turčija podvrgla volji zaveznikov in evropskih velevlasti ter da izroči Bolgarom trdnjavo Odrin. Pa nenadoma so nastopili Mladoturki in so “vrgli” staroturško vlado, ker se je vdala Evropi. Upor je zabesnel v Carigradu, med katerim je bil Nazim paša, poveljnik turške armade, usmrčen. Nova, mladoturška vlada je sklenila, rajši vojno nadaljevati, nego izročiti “sveto mesto” Odrin. In mirovna pogajanja v Londonu so se razbita, in prejkone bo spet tekla kri, da bo Turčin še bolj tepen. Zadnje brzojavke poročajo: London, 29. jan. — Mirovna pogajanja, ki so bita dne 6. jan. zaustavljena zaradi nesporazuma glede Odrina (A-drianople), so bila končno pretrgana danes po pisanju, katero so pooblaščenci balkanskih držav vročili Rechad paši, načelniku turške delegacije. Vkljub temu pretrgu so še optimisti v diplomatičnih krogih, ki upajo, da se nadaljevanje vojne prepreči bodisi po novih predlogih od strani Turčije v njenem pisanju, katero izroči jutri, ali pa po "padu” Odrina, predno se spet prično sovražljivosti pri Čataldži. Večina balkanskih delegatov pa pravi, da se ne zgodi ni prvo ni drugo, nego da je sedanji prelom pogajanj samo medigra, zato zapuščajo četvero zastopnikov v Londonu, da prično novo pogajanje. Posledice utegnejo biti najresnejše,” je rekel Rechad paša po prejemu pisanja. “Odgovorne bodo poleg zaveznikov velevlasti, ki so podbujale balkanske države in niso bile prkvične do Turčije, dasi so pred vojno slovesno naglašale načelo nepremenljivosti statusa quo.” Načrt zaveznik vlad, kolikor so pooblaščenci obveščeni, je, združiti vse svoje sile na Odrin takoj po preteku predpisanih štirih dni. Mislijo, da se po pardnevnem bombardiranju Odrin poda. Zavezniki pričakujejo, da predhodno pogodbo miru podpišejo zmagoviti bol garski in srbski generali v Odrinit, in ta se vpiše v pogodbo, ki bo zaključena v Londonu, za kar zapušča vsaka delegacija-po enega zastopnika v Londonu, da počakajo na zopetno otvoritev konference. Balkanski delegati ponavljajo, da so zavezniki sporazumljeni in složni glede vseh vprašanj, ker vedo, da je le v slogi njihova moč. Sofija, 29. jan. — General Savov, vrhovni poveljnik bolgarske armade, je imel danes sledeči nagovor na svoje vojake: "Iz načina, kako so se vršila doslej mirovna pogajanja, je razvidno in jasno, da sovražnik ni voljan, odstopiti tudi le en palec zemlje, ki si jo je prisvojilo naše zmagovito orožje. Turki žele z eno potezo s peresom uničiti vse, kar ste pridobili vi in vaši hrabri vojaki, ki so padli v bitki. “Ali naj junaki od Kirk-Kiliseh, Bu-narhissara, Lule-Burgasa in Čataldže dovolijo to zasramovanje slavne armade bolgarske? "Pripravite se torej na nove zmage in s svojim nepremagljivim prodiranjem pokažite sovražnikom in vsemu svetu, da Bolgarija, naša domovina, zasluži več spoštovanja.” Medkrovna voznina znižana. Dunaj, 23. jan. — Iz Trsta poročajo, da je Austro-Americana znižala med-krovno voznino v New York za 15 K. zdaj ni dogodilo, izvzemši nekoliko manjih prask, katere doma zdravijo. Pozdrav vsem — Poznani. (Glej dopis našega posebnega poro čevavca iz Rankina na 9. str. te št.) Franc Podgoršek umrl. V New Yorku je dne 18. jan. t. 1. umrl g. Franc Podgoršek, star 53 let, rojen na Štajerskem, bivši policijski komisar v Ljubljani. V Ameriko je prišel pred osmimi leti.. V New Yorku kjer je bil par let sotrudnik pri G. N., zapušča ženo in sina Dušana, a v’stari domovini dve hčeri in očeta. N. p. v m.l ________________________ Jolietske novice. — Hrvatski Sokol priredi v soboto, dne 1. febr. zvečer v Sternovi dvorani plesno zabavo v korist Rdečega križa na Balkanu. — Mladeniško društvo sv. Janeza Krst. št. 143 K. S. K. J. priredi maška-radni ples v Jednotini dvorani na pustni večer (prihodnji torek). — Izobr. dr. “Slovenija” vabi vse svoje člane in članice na mesečno sejo v Jednotini dvorani v nedeljo, dne 2. febr. popoludne ob poltreh. Razdelile se'bođo uloge za'novo igro. — G. John Jelenič iz Ottawe, 111., je bil v sredo v Jolietu. Joliet, 111., 29. jan. — “Ne!” so rekli Jolietčanje včeraj, ko so bili vsi saluni zaprti in se je glasovalo o sprejetju novotarije zvane "commission form of government”. Joliet je zadovoljen z mestno upravo po starem načinu. Sicer je bil boj srdit, kajti zagovorniki novotarije so napeli vse svoje odkrite in tajne moči, da zmagajo. Pa so propadli! Res, da je delavska pamet zmagala samo z malo večino 109 glasov — ali zmagala je! In to je dovolj. Za novotarijo so bile večine v 4., 5. in 7. wardi ter v 1. precinktu 1. warde. Naši slovenski wardi,.2. in 3., sta krepko pomagali odbiti novotarijo; v 2,-wardi, kjer je središče slovensko, je bilo oddanih 129 glasov za in 256 proti novotariji, za katero še je skrivala prohibicija in drugo. Tako torej. In spomladi moramo napeti vse sile, da dobi naša slavna 2. warda spet slovenskega aldermana! — Zabavni večer, ki ga je priredilo Izobraževalno društvo “Slovenija” v Jednotini dvorani snoči na čast gg. glavnim uradnikom K. S. K. J., zbranim na letnem zborovanju v Jolietu, se je obnesel v vsakem oziru tako imenitno, da se udeleženci kar niso mogli raziti, dasi je ura odbila že davno polnoči. Izmed glavnih uradnikov so počastili prireditev “Slovenije” s svojo udeležbo naslednji gg.: I. podpredsednik Frank Bojc (Pueblo, Colo.), II. podpredsednik M. Ostronič (Allegheny, Pa.), pomožni tajnik Jos. Rems (New York City), blagajnik John Grahek (Joliet, lih), zaupnik Mart. Muhič (Forest City, Pa.), vrhovni zdravnik Dr. Jos. Grahek (Allegheny, Pa.), nadzorniki John Mravintz (Allegheny, Pa.) in George Thomas (Pueblo, Colo.) in John Povsha (Hibbing, Minn.), ter odborniki George Flajnik (Pittsburg, Pa.), Peter Staudohar (Chisholm, Minn.), John Zulich (Cleveland, O.) in Frank Petkovšek (Waukegan, 111.), ter glavni tajnik Jos. Zalar. Ostalih odličnih udeležencev ne bomo naštevali imenoma, ker jih je bilo nebroj. In tudi naše'gospe in gospodične so se zbrale v največjem številu, tako da je bilo plesišče mnogo premajhno. Zabavni spored je obsegal petje, govore, ples, in vse je bilo prve vrste. Mešani pevski zbor “Slovenije” pod vodstvom g. prof. R. Zupanec je nastopal zmagoslavno, tako da so bili izvenjolietski gostje kar očarani. Pozdravni govor je imel g. Jos. Zalar; potem so govorili gg. Mravintz, Ostronič, Rems in Zulich, vsi t prekipevajoč v pohvali naše naselbine, ki je rodila tako vrlo “Slovenijo”; in zlasti dične "Slovenijanke”-pevke so vse poslušavce navdušile do zamaknjenosti. GoGvorila sta nadalje Rev. A. Berk, naš g. kaplan, in g. Anton Nema-nich. Tudi zabava v kle.ti, kjer je bilo dovolj prigrizka in ječmenovca, je bila najživahnejša, a vse lepo po domače; tu so nastopali tudi pevci iz “starih Časov”, kakor g. Ant. Horwat in drugi. Skratka -t- en lep večer, da malo tacih! — Jolietske “Slovenije” javni nastop v Chicagi zadnjo nedeljo popoludne je bil sijajen. Naš pevski in igravski zbor je s’tem izletom napravil največji korak do zbližanja naših Chicažanov 'in Jolietčanov na polju pevsko-igrav-ske umetnosti, in upati je, da se takele prireditve ponove vsako leto v čast in korist vsem Slovencem. Več o tem v dopisu prihodnji teden. ■— G. John Grahek ml., vseučilišč-nik na University of Illinois v Urbani, m, je pokazal kot član “Slovenije” svojo zvestobo s tem, da se je udeležil nedeljskega zmagodobitnega izleta “Slovenije” v Chicago. Tak član bodi Zgled vsem! f—• Prvi zabavni večer, ki ga je priredil Krožek Ameriška "Slavija” v Jed notini dvorani dne 23. t. m., se ni odlikoval po preveliki udeležbi, ker so bile priprave prepozne, toda znamenit v našem družabnem življenju je pa bil po svojem programu. Radi odsotnosti predsednika g. Jos. Dunde, ki mu je ga. soproga nevarno zbolela, a je med tem nevarnost že srečno prestala, je vodil zabavo blagajnik g. John D. Strutzel jako spretno. Krasen govor je imel Rev. Olszewski. Dvospeve sta pela gg. K. Rački in F. Završnik, kakor znata samo onadva. Na rog je sviral g. Jos. Stukel ob spremljevanju gosli in piana. Izredno pohvalo je žel g. prof. R. Zupanec, ki je divno igral na piano več prelepih komadov, tako n. pr. iz Parmove “Ksenije”, potem “Edelweiss” itd. Bil je lep večer. — Jolietski Poljaki so zadnjo nedeljo dostojno proslavili 501etnico zadnjega poljskega vstanka za poljsko neodvisnost; leta 1863. so zadnjikrat poizkusili, da se otresejo jarma trinoške ruske in nemške vlade, pa se jim žali-bog ni posrečilo. Proslava se je vršila popoludne v Turner hallu. — G. George Flajnik (Klobučar) iz Pittsburga, Pa., se je mudil te dni na obisku v Jolietu. Z njim je bil mladi Joško FOrtun tudi iz Pittsburga. V spremstvu našega, g. župnika sta si ogledala tudi tiskarno Am. Sl. — G. Ign. Česnik, ustanovitelj, slovenske farmarske naselbine na Willar-du, Wis., ki baje divno raste in pro-cvita, je prišel snoči po opravkih v Joliet, kjer je vedno dobrodošel kot star znanec, saj je tu bival in prosperiral ; več let. — G. Martin Mutz, 'ki se je lani s svojo družino prestelil iz Jolieta na svojo farmo, pri Essexu, 111., je bil v nedeljo in ponedeljek tukaj ter pozdravlja tudi tem potom vse svoje prijatelje in znance. —- G. John Težak, slovenski pogrebnik, si je ondan kupil krasen avtomobil v pogrebne in druge svrhe. •— G. Frank Završnik, potovalni zastopnik jolietske tvrdke “Slovenian Liquor Co.”, je bil zadnji petek Židane volje. Štorkla mu je namreč prinesla že v rano jutro prav čvrstega fantka. Živio! — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Dimitrov Angel, Inklo,-vič Martin, Jorga John, Makovec Roza, Mucak Vale, Rauch Martin, Starm Matilda, Urbanc Karol; Vidmar Frank. Barberton, O., 20. jan. — Dragi mi Am. Slovenec, blagovoli sprejeti par vrstic iz naše slovenske naselbine. Prvo ti naznanjam, da sta 18. t. m. sklenila dosmrtno zvezo g. Jožef Lukežič in gdč. Irma Poje. Častitamo! Delavske razmere so tukaj še dokaj dobre; plača ni ravno velika, dela pa lahko vsaki, kakor hoče. Z napredkom se ne moremo ponašati v naši naselbini, žalibog. Precej Slovencev nas je tukaj in precejšno število društev imamo, pa smo le vedno pri starem. Tako število Slovencev, kakor je v Barbertonu, bi se vendar že moglo ponašati s svojo cerkvijo in šolo. No, čudno ni, da ne pridemo do tega, ker je vedno tako nasprotovanje, jeden proti drugemu. Člani jednega društva si nasprotujejo in zavidajo jeden druzega. Imamo jih že par takšnih, da bi ne mogli živeti, ko se ne bi vedno prepirali zdaj z jednim zdaj z drugim; ko se mu jeden umakne, se pa v drugega zaleti. Torej res žalostno in sramotno. H koncu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote, tebi pa, Ani. Slov., želim obilo novih naročnikov. J. L. Brockway, Minn. — Ali veste Vi, gospod urednik, da ni hujše reči, kakor če človek pričakuje željno kako reč in te od nobenega kraja ni? No, lejte šmenta, kar povedati' Vam ne morem, kako sem s hrepenečim srcem pričakoval in ušesa nategoval vsako nedeljo v cerkvi, misleč: “Bojo pa ja danes, ali danes, ali pa vsaj danes, g. župnik oklicali kakšen parček,” pa vse je bilo, in kakor se kaže, bode zaman. Jate vse tarnale miš, tega pa nisem pričakoval, da bi letos naši fantje pa dekleta “ploh vlekli”. Človek bi mislil, da so jim kar srca pomrznila, a tacega mraza pa vseeno le ni, čeravno se poniža živo srebro do 20—25 pod ničlo. Hm. hm, ako bi nekateri izmed naših fantov ne imeli svojih domovij, ako bi bili revni, bi se človek ne čudil. Ker pa jih je več, ki imajo svoje farme lepo urejene, na katerih stojijo krasna poslopja, imajo zraven še hleve polne živine, in sploh vse, kar potreba za lepo, prijazno življenje, in so zraven tudi zadosti stari, je pa v resnici nerešljiva uganka, zakaj si taki fantje ne poiščejo pridnih in dobrih družic, katere bi jim že vsaj hišo pometle in južino skuhale. Po mojem mnenju, kadar je fant star od 26 do 28 let, mu je čas poiskati družice, če ima le hišo zanjo ali pa toliko premoženja, da si zamore postaviti, kaj podobnega hiši. Če pa tega ne stori, pa naj gre v kak samostan, kjer bode preskrbljen kot “.brat” do smrti in še naprej, dokler ne pride sv. Petru v roke. Ali veste, fantje, da s predolgim čakanjem ne bodete pričakali nič? Le poglejte naša dekleta, ali niso vse brhke, dobre in pridne, ki bodo postale izvrstne gospodinje? Ja, da vam rečem; takih ne dobote drugje. Kaj pa pustite, da vam te odhajajo od doma in grejo po mestih? Kaj pa čakate? Saj imate vendar srce na pravem kraju (čeravno na levi strani), torej, pogum! Mlajši in lepši ne bodete več. Sedaj si lahko izberete, ko se pa postarate, pa vas ne bode maral drugi kot sv. Štefan. Veste, je pa tudi ta, fantje, da samotno življenje je pusto, in kdor je dolgo Sam, postane sam pust. Morebiti bo rekel kedo, da dekleta ne marajo za njega, da ga ne pogledajo itd. Beži, beži! Če bi ti malo bolj pazil, pa bi videl, kako se ena ali druga na skrivnem in bojazljivo ozira za teboj. Vzrok pa je najbolj gotovo le ta, da si ti preveč izbirčen. Dobrega in pridnega dekleta dobiš vsaki dan tukaj, angela pa moraš iskati višje nad morjem kot je najvišja gora. Prigodi se pa tudi lahko, da ko boš angela iskal, boš “hudimana” dobil. Pa ta moj dopis se mi je raztegnil kot stare obrgmenice. Nisem mislil toliko pisati. A hudo mi je res pri srcu, ko sem zagotovo mislil, da bodemo imeli vsaj par ženitovanj. Veste, jaz sem godec, in plešem pa tudi rad. A sedaj je prepozno. Post se bliža. Vseeno pa upam, da se bodo naši fantje malo “poboljšali”, da bodemo vsaj spomladi, ko bode ,vse “listno”, obhajali kak tak “praznik”. Sedaj pa mi ne bode drugače kazalo, kakor da postavim moje krasno doneče'harmonike pod mizo v kot ter primem za sekiro kaj na svetu pa res nima človek stalne sreče. Če že đruzega ni, pa mu mačka odnese klobaSo, medtem ko se on steguje po kruhu. No, pa moramo biti zadovoljni. Tukaj je za nas godce bolj slabo, a v nebesih, kjer je zmeraj muzika, bomo sedeli na zgornjem podu in bomo godli “furt” naprej. Vse godce po Ameriki pozdravlja Potokarjev Tonček iz “Bosta”. Butte, Mont., 20. jan. — (Žalostna novica.) Janez Klepec, star 34 let, rojen v vasi Boršt, fara. Podzemelj, je bil v Ameriki 12 let. Pred dvema letoma je dobil zemljišče v Wash, kot homestead, in tam je počel zemljišče obdelavati. Tisto zimo je najel tako mašino, s katero se vrta do vode, katero bi bil potreboval kot za hišne in vrtne porabe. Dne 10. jan. je šel Klepec pod»mašino z namenom, da jo naolja ali namaže. Ni bil zadosti previden, mašina ga je prijela za obleko in tako navijala, da je bil v trenotku usmrčen. Zapušča žalujočo ženo in 4 otroke, stare od 2—8 let. Njegovo truplo je bilo pripeljano v Bntte, in tukaj pokopano dne 17. januarja po katoliškem obredu. Ker ni spadal v nobeno slov. društvo^ je bil majhen sprevod. N. p. v m.! Torej, kateri še niste pri društvu, pristopajte, dokler je še čas! Nick Požek, 37 Plum St. Chicago, 27. januarija. — V nedeljo dne 26. januarija je izobraževalno društvo “Slovenija”-iz Jolieta priredilo v “Narodni Dvorani” v Chicagi s petjem in igro tako zabavo, da je mi čika-ški Slovenci ne moremo prehvaliti. Ta zabava se je priredila največ po prizadevanju neumorno delavnega predsednika Sam. društva "Danice” — brata Frank Mravlja, ki ima za napredek tega samostojnega fantovskega društva največ zaslug. — Kar sem jaz kot povabljeni in podpisani gost pri tej priliki videl in slišal, moram reči samo to: Čast celemu odboru društva “Danice”, ki je zvabilo skupaj toliko rojakov, kakor še nikdar ne popreje; čast jo-lietskim pevcem in pevkam in igralcem in igralkam, ker boljše bi ne mogli napraviti kot ste! — Slišal sem marsikako sodbo, a nihče ni rekel, da je preveč plačal, vsakdo pa je bil zaž dovoljen in je potrdil: Res, dobro in lepo je bilo! — Ker še ne maram spuščati v podrobnosti, zato naj na kratko rečem samo tole: Čast jolietski “Sloveniji”, čast bratu Jos. Zalarju za njegove resne in poučne besede, čast vsem delavcem pri "Danici” in čast tudi tistemu, ki je stal za kulisami, in ki je bil režiser in ki je vodil vse!... Anton Sojar. Cleveland, O., 27. jan. — Tudi nas bi lahko imeli drugi Slovenci po Ameriki za zelo počasne, ker se že toliko časa ne čuje iz Clevelanda. V enem oziru je to dobro znamenje, ker priča to nenaravno o miru, ki vlada sedaj v Clevelandski slovenski naselbini. Seveda, kaka mala sapica že zapihlja iz enega ali druzega kota in zmaje včasih površje slovenskega življenja, a to so le mali valčki, ki se hitro poležejo in za katere se resna globina ne zmeni. Splošno lahko rečemo, da je lep mir med nami in viharji, ki so pred nekaj leti hruli čez Cleveland, so se docela pomirili, popustivši, seveda, tu in tam kak neprijeten spomin na pogubno burjo, ki je pretila opustošiti Clevelandsko slovensko polje. Kako prijetno je sedaj, ko pozdravi Slovenec Slovenca, ko ni strank, ko ni nemira. Povsod se kaže lep napredek. , Na političnem polju smo čimdalje močnejši. Pri izobrazbi gremo hitro naprej. U-stanavljajo se nova društva, katerih namen je izobrazovati, utrditi in čimdalje bolj pobratiti narod. Krasna velikanska nova šola, katere zunajna stavba se pravkar dovršuje in bode do februarja gotovo dovršena, pa kaže nam, kakor drugim narodom, da gre naša izobrazba po pravi poti naprej, kajti naša šola bode katoliška, zapomnijo naj si to besedo vsi brezbož-neži, katoliška v pravem pomenu in, ker bode katoliška, bode tudi v resnici n a r o d n a, kajti mi smo katoliški narod in se ne bodemo sramovali biti to kar smo bili in kar ostanemo. Vsako nedeljo štirikrat napolnjena nemalo prostorna cerkev, in sedemsto o-trok, ki polnijo do zadnjega rabljive-ga kotička naše šolske prostore, je gotovo najboljši dokaz, da med našimi Slovenci sv. vera še ni izumrla in ne bode. dasi je precejšno število, posebno izmed mlajših ljudi, ki so prišli čez “vodo”, nebrižnih in mlačnih. Tudi ti se bodo spametovali počasi, kajti morali bodo z narodom po pravi poti do napredka, ali pa se bodo morali odcepiti in odcepljeni pasti v zunajno temo pozabljivosti in propada. Slovenci v Clevelandu smo dobili pred kratkim zopet enega slovenskega zdravnika. Doktor Javh Kern, ki je po večletnem trudapolnem studiranju prišel slednjič vendarle do svojega cilja, je nastopil kot samostojni zdravnik v naši sredi. Doktor James Seliškar in Dr. Frank Javh Kern, oba Slovenca, oba izvrstna zdravnika, bosta nam v veliko pomoč, tako da nam ne bode treba svoje življenje dajati v roke brezvestnim, slaboizučenim židovskim “quackom”. Slovenci naj se sedaj zatekajo k slovenskim, katoliškim zdravnikom, katerim velja peta zapoved: “Ne ubijaj!” ne le tako dolgo, dokler je nevarnost, da pride zločin na dan, ampak tudi na skrivnem. To zadnje naj si zapomnijo posebno matere, ki le prehitro zaupajo brezvestnim zdravnikom, kateri ravnajo z otroškim življenjem kot s kako živa- ljo, ki nima duše. Kdor vzame življe-' nje druzega, je ubijavec, najsi je vzel življenje nedolžnega otroka ali starega človeka, in kdor privoli, da se umor izvrši, katerega bi bil lahko preprečil, je kriv umora. Kdor ima pamet, naj razume! Kar pa se tiče zime, je pravzaprav nič nimamo. Sneg je že par kratov se skhšal udomačiti, toda vselej se mora umakniti ali pred vročim pogledom solnca, ali pa pred žalostjo neba, ki ga kmalu v obilnih solzah utopi. Vseeno pa ta zima nima zdravih posledic. Obilo ljudi boleha za eno ali drugo boleznijo. Pljučnica in jetika med odrastlimi, *davica in vročinska bolezen pa med mlajšimi", zahtevajo od časa do časa svoje žrtve. V enem tednu smo pokopali tri matere, vse v najlepši dobi življenja, za katerimi žalujejo soprogi in pa mali otročiči. Uboga je družina, če jo zapusti oče, a še ubožnejša v enem oziru, če izgubi mater, kajti s tem otroci zgubijo vse. A kaj moremo za to? Na svetu smo, in dokler bodemo popotovali po svetu, bode se plazila za nami tuga kot senca naših teles. “Lepše solnce bo nam sijalo tam, lepša zarja rumenela 'bo.” _______________J- J- O. Great Falls, Mont., 20. jan. •— Slavno uredništvo A. S.! Že dolgo časa se nisem oglasil v našem cenjenem listu, zato menda ne bode zašel ta moj dopis v Vaš koš, gotovo bode zagledal beli dan. Tukaj smo imeli do dne 3. t. m. ca-lifornijsko vreme, prav toplo je bilo zmiraj. Mislili smo, da bode tako o-stalo celo zimo. Pa oj, kako nas nadleguje ta čudna zima! Ko bi vsaj vetrov ne bilo, bi človek veliko lažje prestajal. V Montani je sploh večna zima, Bog ve, kedaj je bo konec. V tukajšni “šmelci” je sedaj veliko dela od zunaj in znotraj. Delalo se bode dolgo časa, ker mislijo povečati vso šmelco fn delati novo elektrarno za pomnoženje električnih sil. Ko bode ddnehala malo zima, bode dela dovolj. Dela bode dosti' tudi po mestu Great Falls-u; delal se bode novi kolodvor od C. M. & S. P. Ry. Co., trebalo bode dosti delavcev za podiranje poslopij. In đruzega delti se obeta dosti. Čital sem v nekem časopisu, da pride kmalu spet nova proga v tukajšnjo bližino, namreč Soo Line Ry. V društvenih ozirih so tukajšnji rojaki prav dobro preskrbljeni. Društev je veliko tukaj slov. in hrvaških, spadajočih k različnim jednotam. Isto-tako se je ustanovilo ta mesec novo društvo “Narodni . bratje”, a žalibog priklopilo se je k S. N. P. J. namesto h kaki katoliški. So, pa vsak je svoboden v tej novi domovini. Na svojem potovanju kot zastopnik tega lista sem po več krajih našel gnjusno cunjo—G. S., raztreseno med ljudstvo. Vsaki dober človek, ako ima še samo iskrico razuma, gotovo ga bode zanikal. Dragi bralci, kadar vam pride ta gnjus pred nos, proč z njim. Mi imamo dosti drugih listov, ki nas vodijo po pravi poti. Za sedaj sklenem, v kratkem času spet kaj novega. Iskren pozdrav čitateljem tega lista, a tebi,- A. S., veliko uspeha. N. K., zastopnik A. S. Hibbing, Minn., 27. jan. — Poulična železnica, ki je že par tednov vozjla mej Virginio in Golbertom, je pričela minuli teden voziti iz našega mesta do Gilberta. Zvezani smo tedaj ne le z železnico, marveč tudi s poulično železnico s Chisholmom, Buhi, M. Iron, Virginio, Evelethom in Gilbcrtom. Kolikor sem mogel zapaziti prvi teden, so bili vozovi vedno prenapolnjeni.—Poroča se nam iz Dulutha, da je g. Tomaž Feigh izročil mil. našemu škofu McGolricku 30,000 dolarjev za vsta-novitev katoliškega zavetišča za pohabljence in $30,000 za vstanovitev novih cerkev, katere se bodo gradile v International Falls, za Slovence in hrvate v New Duluthu in za slovenske farmarje v Gheenu. Poleg tega, da bodo naši pohabljenci lahko sprejeti v zavetišče, je naklonjena še lepa svota $20,000 za zgradbo dveh slovenskih cerkev. Gotovo velikodušen in zlasti za nas Slovence vesel dar! — Poročil se je zadnji misec pri nas. Valentin Kosmač iz Moravč z Marjeto Muhvič iz Starega Trga pri Poljanah. Mnogo sreče! Rev. Jos. Pollak. Kansas City, Kans., 20. jan. — Bogu vsevelikemu hvala! Prestano je mučno in tisoč skrbi, polno delo pri našej slo-venskej šoli. Tako je vskliknil lahko zadnjo nedeljo tukajšnji jerkveni odbor z g. župnikom na čelu in z njimi vsi tukajšnji za šolo vneti Slovenci, ko je g. župnik v cerkvi naznanil veselo novico, da je šolsko poslopje z malimi izjemami končano in se naselijo v ponedeljek dne 20. jan. v njem šolski otroci, nad šolo v nadstropju pa čč. šolske sestre iz reda sv. Frančiška. Obraz šolskih otrok je žarel veselja zadnjo nedeljo, ko je blagoslovil g. župnik sobe ter jim izročil novo šolo, po katerej so že toli hrepeneli, kajti staro poslopje ni bila šola, ampak le hala in torej nikakor ni mogla zadostovati raznim šolskim potrebam. Novo šolsko poslopje je res kras in objednem ponos tukajšnjih vrlih Slovencev, ki se niso ustrašili ogromnih stroškov, katere so si z novo stavbo naložili na svoje rame, češ, bo' že šlo, saj smo že toliko izplačali, bomo še to. Novo šolsko poslopje je 60 nog dolgo in 32 nog široko in obstoji iz dveh šolskih sob in nad njima stanovanja za sestre, ki imasta sedem lepih sob in kuhinjo. Vse poslopje je opremljeno z vsemi potrebnimi rečmi po najnovejših predpisih. torej popolno sedajnemu času primerno. Voda kakor plin in elektrika so napeljani po vseh sobah, a v kleti pod šolo so razne druge potrebne priprave. Da, šola je res lepa, a izplačana še ni. Zato pa se cerkveni odbor nikakor "ni rešil skrbi, ampak prevzel še večje breme na svoje rame, da namreč s pomočjo cerkvenega društva oziroma tukajšnjih faranov polagoma izplača dolg. In to delaje še le težavno in sitno. Zato pa se obrača cerkveni odbor v teh dnevih do vseh društev dveh največjih, slavnih Jednot tukaj v Ameriki s prijazno in milo prošnjo, da bi ista kupila poslane jim tikece za zlato uro. Prav iskreno se prosijo tudi tem potom vsa slavna društva, da uslišijo milo prošnjo svojih sorojakov in prav pridno sežejo po poslanih tikecih. Vam se dotična svotjca ne pozna dosti, a nam je skupno z drugimi vrlo dosti pomagano. Tukajšnji rojaki Slovenci in še njih potomci vam bodo polno hvaležni za vsak najmanjši dar, nasprotno pa si bodo kajpada tudi zapomnili društva bratska, ki žal, celo s pikrimi besedami vračajo tikece nazaj. Tukajšnja društva, kakor slišimo se vsake poslane jim prošnje primejo ter jo po možnosti ugodno rešijo, zato pa upajo njihovi udje tudi sedaj pomoči. Torej dragi rojaki, blagovolite nam prihiteti v sili sedaj blage volje na pomoč in mi se bomo tudi radi odzvali v morebitnih, jednakih vaših prošnjah. Sorojaki. Kansas City, Kans., 22. jan. — Ma-ruha hudirjeva! V kako hudo zamero smo prišli mi Slovenci tukaj pri vsem dobro poznatej a od nobenega zaže-ljenej ženski, ki ima kljub obrekovanju vendar le premočne roke in preveč na-brušeno koso. Ta šmentana baba, ime ji je baje smrt, se je priklatila nedavno zopet znova v našo že itak majhno naselbino ter je začela meni nič tebi nič kar po vrsti mahati s svojim neizprosljivim orožjem; pa ne morda po starcih ali starih ženah, katerim bi se baje še ustregla, ne, ona ni bila pri nas zadovoljna s.starimi kostmi, ampak zadišalo ji je opet le mlado življenje, zadišali so ji kar trije fantje v najlepši dobi in krasoti pozemeljskega žitja. Hotela jih je na vsak način imeti na ovem svetu in hajd po nje! Do 15. dec. p. 1. se je priklatila v tukajšnjo bolnišnico sv. Margarete in je poiskala svoj plen v sicer daleč od tod ponesrečenem a v svrho zdravja tukaj se nahajajočem fantu Holzer Francetu. Objela ga je prav prisrč-kano in je vzela njegovo dušo seboj, njegovo še pred malimi dnevi toli na svojo moč ponosno truplo je pa prepustila nam, da smo je dne 17. dec. shranili v črno zemljo, da počaka ondi glasu trobente sodnega dne. Pokojnik je nedavno pred smrtjo hotel poiskati prostega dne malko zabave na lovu. K takemu športu pa je treba puške, treba je isto osnažiti. In vse to je napravil pokojnik a se žali pri tein, ne vedoč, da je puška nabasana, smrtno nevarno obstrelil. Blagi mladenič je bil rojen v Fuerstenfeldu na gornjem Štajerskem in je bil, kakor je pripovedoval žalostni brat, ljubček svojih starišev, ki so mu hoteli prepustiti na domu kmetijo. No, dragi France, rešen si posvetnih skrbij, ki jih nudi delavski pa tudi vseskozi kme tiški stan; vživaj sedaj pokoj večni nad zvezdami! No, žalostno je gledati, ko zagrnejo toli močno truplo v prerani grob, pa mi bi se bili pomirili, a hudomušna smrtna pošast ni bila zadovoljna pri nas samo z jednim fantom, “zluštalo” se ji je še drugega. Kakor da bi bila imela poseben užitek na nekako pred letom dni umrlem, v najboljših nadah se nahajajočem 221etnem Cvitkovič Jakobu, se je zopet pritepla v hišo tukaj dobro znanega, vrlega farana Cvitkovič. Preiskala je vse kote cele hiše, a ker ni našla svojega namenjenega plena, šla ga je iskat tja gori v bližno prej omenjeno bolnišnico, kjer ga je prav hitro našla. In hajd! Matija mora z menoj, če ravno v naj lepši dobi. Komaj je minilo par trenutkov, že je prišla dne 23. dec. p. 1. žalostna novica do brata Jožeka, Matija, predragi bratec je mrtev. Ne samo njega ljubečemu bratu je o tem žalostnem poročilu zaroselo oko, ampak vsem Slovencem, ki so poznali pokojnika natančneje, je pretresla globoka žalost srce. Saj pa je bil pokojni Matija res blaga duša, ki se je vsakemu priljubil, kdor je količkanj občeval ž njim. Dičile sta pokojnika posebno dve lepi lastnosti, namreč njegova mirna narava in njegova trdna vera, kakor je ob njegovej rakvi po vsej pravici omenil tukajšnji slov. g. župnik. Pokojnik je bil vedno bolj tih in sam za sebe a vendar se je rad tudi razveselil pa le v njemu posebno ugajajoči družbi. Malo je sicer govoril, a toli bolj mislil in kedar se je oglasil, je-bilo navadno kaj pametnega, kar je govoril, kar pa posebno pri mladini žali, čestokrat pogrešamo. Pokojni Matija je bil tudi vedno vnet za Boga in za tukajšno slovensko cerkev. Bil je več let zvesti njen ud in jo je o vsaki priliki rad podpiral. Prihitel ji je hitro v začetku z večjim brezobrestnim posojilom na pomoč. Kedar pa je ta ali ovi potrkal na njegovo blago srce in je prosil za ta ali ovi mali dar za cerkev, ni je imel pokojni Matija zaničljiv posmeh za odgovor, ampak vselej je rad odprl svojo radodarno mošnjo. Svojo sveto vero, katero mu je vcepila že skrbna mamica tamkaj v rojstnej hišici v Ad-lešicah na Kranjskem v nežno, otro- ško srce, ohranil je tudi na potu črez veliko lužo in jo vestno čuval tudi tukaj v prostem svetu. V svojej bolezni, vratni sušici, se je vedno tolažil, da ga še Bog ozdravi, ker je vsegamogo-čen. No, telesno ga ljubi Bog ni sicer odzdravil v svojej neskončnej modrosti, pač pa ga je pokrepčal na duši s svetimi zakramenti, katere je nekaj časa pred svojo smrtjo, prav skesano vredno pripravljen, prejel. Pokojni o času smrti 31 let star je bil tudi, eden izmed tistih redkih mladeničev, ki je kljub samskemu stanu mislil tudi na bodočnost ter je tudi v lahkomiselnih fantovskih letih skrbel za poznejša leta z varčnim življenjem. Bil je v podpornem društvu sv. Ju rja, katero mu je preskrbelo prav lep pogreb. Razun tega dal je tudi marsikateri dolar na stran, s katerim si je mislil nabaviti enkrat srečno domače ognjišče. No, pozemeljskega svojega ognjišča si sicer nisi mogel, ljubi Matija, ustvariti, a mi trdno upamo, da si prišel v boljšo svojo" domovino gori nad zvezdami, kjer ni bridkosti in žalosti, katere se pa rade tukaj na zemlji tudi v s prva najsrečnejšem domu naselijo. Vživaj torej večno srečnega miru tam gori, Matija blagi, želimo Ti ga vsi, ki smo Te natančneje pozpali. A vas, žalujoče stariše, brate in sestro pa naj tolaži zavest in nada, da se pokojnemu Matiji gori bolje godi kot nam tukaj v tej zemlji solzne doline. Blag mu spomin, pokojnemu Matiji! A smrt, kako je hudobna! Ne samo, da nam je pograbila dve mladi bitji, spravila se je v gori imenovanej bolnišnici še na tretje, ravno najlepše se raz’cvitajoče bitje. Zamorila nam je dober teden pozneje dne 10. jan. t. 1. zopet fanta, komaj 28 let starega Jeglič Konrada, kateri se je ponesrečil v rudniku tam daleč v Adamsonu v O-klahomi in je prišel semkaj zdravja “iskat. Da, našel si zdravje blagi Konrad v najlepših letih, 28 let star, našel sicer ne zaželjeno telesno zdravje, pač pa upamo, popolno dušno zdravje gori v večno srečnem domu nad oblaki rajsko milega miru. Obžalujemo na enej strani vsi prerano izgubo blagega mladega bitja, na drugej strani pa ga blagrujemo, da je prestal pozemeljski boj ter se, kakor upamo veseli sedaj nad nami v visokih nebesih, saj je bil ja pokojni Konrad hrast naše gore, sin milega slovenskega naroda. Njegovo truplo počiva v sredini mnogih tukaj prerano umrlih sorojakov na katoliškem pokopališču. Svetila Ti torej dragi Konrade večna luč istega, katerega si malko pred smrtjo tako lepo skesano prejel v svoje srce v zakramentu Najsvetejšem, kakor je poudarjal tukajšni slovenski župnik, ki je tudi opravil za pokojnim mrtvaška opravi- (Nadaljevanje na 9. strani.) Severov Almanah in Zdravo-slovje za Slovence za 1913 lahko dobite zastonj. Dobite ga od Vašega lekarnarja. Nihče tli brez tistih razdražljivih glavobolov, ki včasih pridejo, ko jih najmanj pričakujete. Ni Vam treba trpeti, ako rabite Severove praške zoper glavobol (Severa’s Wafers for Headache and Neuralgia) Cena 25 centov škatljica. Severov Balzam za pljuča (Severa’s Balsam for Lungs) se priporoča radi njegovih učinkov pri zdravljenju kašlja, hripavosti, davice, vnetje sapnika in veliko drugih neprilik dihalnega ustroja, posebno pa tistih spremljanih z kašljom. Cena 25 in 50 centov. Severov življenski Balsam (Severa’s Balsam of Life) je bil popolnoma preizkušen v veliko slučajih. Poskusite ga in se prepričajte. Priporočan je zoper zapeko, neprebavo, težko prebavo, otrpla jetra, iz-pehavanje, napihovanje, in veliko drugih neprilik želodca in jeter in črev. Cena 75 centov. Kadar rabite zdravila — vprašajte Vašega lekarnarja za Seve-rova. On jih prodaja. Zavrnite nadomestitve. Ako jih nima v zalogi, pišite k nam za zdravila in zdravniški svet. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS. IOWA IZ STARE DOMOVINE. >) KRANJSKO — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo v dneh od 28. dec. do 8. jan. 48 Slovencev ih 4 poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba 1 taše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Ihic. Phone 4531. N. W. Phone lil. Martin Nemanich se priporoča sl. občinstvu za obilen obisk njegovega saluna na vogalu 22 in Lincoln st. blizu slov. cerkve. Brezplačna gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Poleg drugih pijač vedno sveže Hoerberjevo pivo. Telefon Canal 80. Martin Nemanich, hicago, 111. 49ml2 J D 0 k mi opravil " najbolje in najceneje. £ Konzularne st arokraj ske /tjp/; sodnijske k. vojaške^V^SO’/z Sme st boto in nedeljo. Phone South Chicago 387. N. W. Phone 809. MIHAEL K0CHEVAR slovenski gostilničar Cor. Ohio in State Sts. Joliet, HL Kadar imate s sodiščem opraviti nite se na Mer Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, IH. Z g. Wellnitzom se lahko domemte t slovenskem jeziku, ker je Slovan. Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUZlt se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovine, Mk tro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in saedke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, TW N. W. Phone 1297 1151 N. vB roadway. JOLIET GEO. MIKAN MODERNA GOSTILNA , Pri meni je največ zabave im in najboljša postrežba. N. W. telefon 1251. 202 Rubv St. JOLIET, ILL JOSIP ZALAR JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroke spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino. Chicago tel. 1048, N. W. 770. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj «e in firnežev. Izvršujejo se v»a brni» varska dela ter obešanje itenikegn papirja po nizkih cenah. A lexander Daras^ fTLChi. Phone 376. 1J N. W. 927. 120 Jefferson St. JOLIET, ILL, R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK. ADVOKAT Telefon South Chicago 705. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AY. Popravljamo Delo jamčimo. KLOBUKE kupljene pri nas ureujemo brezplačne NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 318 N. Chicago- St. JOLIET, ILL. N. W. Phone 825 Chicago Phone 2508 John Verderber STARA GOSTILNA Dvorano v najem Za svatbe, plese, zborovanje in razne druge prilike. MIH. TERDIČU, vodja. 203 Rubj St. JOLIET, ILL. WVW.VWAV.Vk^ViSVV.Vrt Oscar J. Stephen i Sobe 201 in 202 Barber Bldg. < JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR r* Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva pro-;! ti ognju, nevihti ali drugi po-■ \ ikodbi. ■£ Zavaruje tud. življenje proti nezgodam m boleznim. J \ Izdeluje vsakovrstna v notar-i| (ko st. oko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. vawwimiAwwwvw Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Urednik...........Rev. John Kranjec Chicago Phone 2899. 813 N. Scott St. Joliet, 111. Izdaja ga vsaki petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik.........Anton Nemanich Tajnik.............William Grahek Blagajnik..............John Grahek Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina za Združene države $2.00 na leto; za Evropo $3.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča pfosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Prva in edina slovenska unijska . tiskarna. iTRADESii CQUN ¿IL £ CERKVENI KOLEDAR. 2. febr. Nedelja Svečnica, Dar. G. 3. “ Pondeljek Blaž; Oskar. 4. “ 'Torek Andrej Kor. Ver. 5. “ Sreda Pepelnica. 6. “ Četrtek Rotija, Amand. 7. “ Petek Romuald, Richard 8. “ Sobota Janez Mat. Juven. SVETOST NAŠE VERE. (3. predpepelnična nedelja.) . Ncpopisljivo lepo govori v listu, ki se bere današnjo nedeljo, sv. apostol Pavel o potrebnosti ljubezni in pove nam tudi natančno, kakšna mora ta ljubezen biti. Kdor ima tako ljubezen, kakor jo popisuje sv. apostol Pavel. o njem lahko rečemo, da je svet. I?og od nas zahteva svetost. Sveta je tudi naša vera. Svetost vere je že sama na sebi veljaven dokaz za božji izvor naše vere. Gotovo je, da je učinek ali vspeh vsaj v nekaterih "ozirih svojemu vzroku podoben. Ako premišljujemo našo sv. vero, zapazimo na njej in v njej tako veliko svetost, da vsled tega nikakor ne moremo drugače sklepati kakor na božji začetek naše sv. vere. Celo brezbožni Voltaire piše: "Nravni nauki evangelija nosijo na sebi znak božanstva, kajti oni so nespremenljivi za vse čase in vse kraje." Da bomo o tem bolj- prepričani, rečem: Vse, kar je svetega in vse, kar vodi k popolnosti prihaja in izvira od Boga. Naša vera je sveta in vodi k popolnosti, torej prihaja od Boga. Da vse, kar je svetega in kar vodi k popolnosti, prihaja od Boga, je jasno. Od. njega, ki je v vsih svojih delih svet, tle more prihajati druzega kakor svetost, od njega more prihajati le sveta in pravična postava. Istotako je pa tudi res, da je naša vera sveta in da vodi k popolnosti, Svetost naše vere spoznamo, ako pogledamo njene nauke in zapovedi, njene razširje-■vavce in njene' sadove. Gotovo so nauki naše vere sveti. Njene zapovedi so vredne Boga, ki jih ,ie dal in človeka, kateremu so dane in po katerih se more on posvetiti. Sv. vera nam zapoveduje, ali vsaj priporoča vsaktero čednost, ona prepotuje in obsoja vsako pregreho; ona nam ponuja vspešnih sredstev, da si moremo pridobiti čednosti in da moremo zatirati pregrehe. Sv. vera nas uči verskih resnic o izvirnem grehu, o včlovečenju Sinu božjega, o odrešenju, o sv. Trojici, o opravičenju i. t. d. Te resnice so, ena od druge zavisne, ena iz druge izhajajo; so prikladne božji naravi, ker se slagajo z Njegovo modrostjo, vsemogočnostjo, pravičnostjo in ljubeznijo, prikladne pa so te resnice tudi človeku, ker kaj močno nagibajo človeško srce k svetosti. Poglejmo nasprotno vero paganov. Česa ni vsega pripisovalo paganstvo svojim bogovom! Hudobije, katerih bi se moral sramovati tudi najbolj pokvarjeni človek. Paganstvo pa je na- dalje priporočalo tudi ljudem bogočastje, ki je bilo združeno z raznimi pregrehami, ki je vzbujalo in netilo najostudnejše človeške strasti. In ako pogledamo pagansko modro-slovje, tedaj moramo reči, da so znali paganski modrijani učeno pisati in razpravljati, da pa niso znali poboljše-vati ljudi. Kolika razlika mej nravnim naukom krščanstva in mej paganskim nravnim naukom! Svetost naše sv. vere je tako jasna, ako premišljujemo njene nauke, da je moral pripoznati celo Rousseau: “Pri-poznam, da se moram čuditi svetosti evangelija, ki mi govori na srce.” Sv. vera obsega v sebi najbolj vzvišeno nravno popolnost, nam zapoveduje le svete reči, ki so v najlepšem soglasju z našim razumom. Sv. vera nam veleva moliti Boga v duhu in resnici, storiti vse v njegovem imenu, napredovati vedno bolj in bolj v dobrem, ljubiti Boga nad vse. Sv. vera hoče, da živimo sveto, zato zapoveduje, da mora naš razum krotiti našo voljo in naše strasti. Ona nam zapoveduje skromnost, ponižnost, čistost, ljubezen do. bližnjega in sicer nepogojno ljubezen. Mi moramo ljubiti vsacega človeka, prijatelja in sovražnika. Sv. vera nam pravi: “Ne spravljajte si zakladov na zemlji, kjer jih rija in molj konča, in kjer ‘jih tatje izkopljejo in ukradejo. Terpuč zbirajte si zaklade v nebesih, kjer jih ne konča ne rija ne molj in kjer jih tatje ne izkopljejo in ne ukradejo.” (Mat. 6, 18. 13.) “Kdor se povišuje, bo ponižan in kdor se ponižuje, bo povišan.” (Luk. 14, 11.) “Ne ljubite ne sveta, ne tega, kar je v njem. Ako kdo svet ljubi, ni Očetove ljubezni v njem, zakaj vse, kar je na svetu, je poželenje mesa, in poželenje oči, in napuh življenja.” (I. Jan. 2.) Z eno besedo, sv. vera nam zapoveduje vse to, kar je dobro, pravično in sveto. Gotovo nepristranska priča nam je Dionizij Diderot, ki piše: Poglejte pazljivo evangelij, v katerem uči ustanovitelj krščanstva samozatajo, odpuščanje ' razžalenj, ljubezen do sovražnikov. Zdržnost je postavil pod varstvo najstrogejše sramežljivosti, ki nam veleva paziti celo na lastne oči, da se ne vžge v srcu pregrešen ogenj. Z modro strogostjo je prepovedal vsako pregreho in sicer ne le v dejanju marveč tudi v volji.” Kako vzvišena je torej vera v svojih zapovedih! Ona resnično vodi človeka k popolnosti in svetosti. Poglejmo še svetost onih, ki so vero oznanjevali. Opustimo izredno, nadčloveško svetost začetnika naše vere, gospoda Jezusa Kristusa! Poglejmo le svetost apostolov! Ni je vere, katere razširjevavci bi bili živeli tako sveto, kakor so živeli apostoli. Preobširno bi bilo popisovati njih junaške čednosti, njih gorečo ljubezen do Boga, njih zaničevanje vsega posvetnega. Njih ljubezen do bližnjega jih je vsposobila za vsak trud, za vsako žrtev, celo za žrtev lastnega življenja. Čednosti Gospodove se zrcalijo v Njegovih apostolih tako, da je sv. Pavel lahker zaklical: “Prosim vas tedaj: moji posne-mavci bodite, kakor sem jaz Kristusov.” Celo neverni Rousseau mora pripoznati: "Po Kristusovi smrti se je lotilo dvanajst preprostih mož tega, da bi bili poučili in spreobrnili svet. Način njih poučevanja je bil jako priprost, toda učili so iz prepričanja in izmej čudežev, s katerimi je Bog počastil njih vero, je največji svetost njih življenja,” V lepem soglasju z njih naukom je bilo njih življenje. Tega soglasja zastonj iščemo pri družili verah in pri drugih učiteljih nravnega življenja. Že Ciceron piše: “Kje je modrijan, ki bi tako živel, kakor bi moral. Kje je modrijan, ki bi svojih naukov ne porabil bolj v svojo proslavo, kakor pa v zboljšanje lastnega življenja. AH je kje kateri, ki bi sam spolnjeval to, kar uči druge?” Naša vera je tedaj res sveta, bodisi da pogledamo njene resnice, njene zapovedi in njene prve oznanjevalce. REV. JOS. POLLAK. JANEZ HUS JE BIL KRIVOVEREC — GLAS SV. JE PA OBREKOVALEC. Angleški duhovnik Wiklef (1335-1384) je bil vsled napačnih naukov odstavljen iz Oksfordskega vseučilišča. Vsled tega ponižanja je začel ustno in pismeno napadati katoliško cerkev, papeža, šv. zakramente in obrede. Vseučilišče Oksford je zavrglo 260 njegovih naukov. Teh rtaukov se je oprijel Jan Hus (1373-1415), ki je učil, da se mora prejemati sv. -obhajilo v dveh podobah, česar so se pozneje poprijeli tudi protestantje, toda s tem razločkom, da je Hus še veroval v pričuioč-nost Kristovo v Najsvetejšem zakramentu, česar Skubic, Konda in protestantje ne verujejo in smatrajo nas verne katoličane radi tega za neumne praznoverce. Husove spise in nauke je cerkveni zbor v Constancu obsodil za krščanski veri nasprotne, torej za krive, in ker ‘jih Hus ni hotel preklicati, bil je proglašen od cerkvenega zbora za krivoverca, in kot tak. odstavljen od duhovništva s taisto pravico, s kakršno izključi tudi socijalistično društvo svojega člana, če napada socijali-zem, kakor je napadal Hus katoliško vero. To, in ničesar drugega, je ukrenil cerkveni zbos, proti Husu; in nikar tie mislite, da se je to zgodilo v takem hrupu in kričanju, kakor to obravnavo z zlobnim namenom opisuje Glas Sv., ki je preplonkal iz katoliški cerkvi sovražnega časopisa ali knjige. Hrup in strašno kričanje vlada dostikrat le na socialističnih shodih. Kar pa se je vrh in poleg tega še zgodilo Husu, bilo je provzročeno. od svetne gosposke ali od cesarja. Cesar Sigismund je dal Husu potni list, (ne pa varstveno pismo), da bo imel priliko zagovarjati se, in dal mu ga je pod pogojem, da se bo udal cerkv. zboru, če bo njegov nauk spoznan za krivo vero. Toda Hus ni držal besede in ni hotel preklicati svoje krivovere — tako tudi vendar enkrat resnično tudi Glas Sv. — zato pa ga je Sigismund obsodil v smrt; kajti cesar je bil uver-jen, da bi delal proti veri, proti modremu in zdravemu vladanju, ko bi ljudstvo izpostavljal še dalje zapeljevanju fanatika, ki je po zborovanju o-znanil, da bo razširjeval svoj nauk in ljudi hujskal do zadnjega izdihljeja. Če ga je zadela roka svetne gosposke, in je bil sežgan kot krivoverec, kriv je bil sam. Cerkev je imela v tistem času samo razsoditi, če je kdo krivoverec, drugega pa nič; državna kazen za krivoverce je pa bila takrat smrt, katero je zamogla izreči in izvršiti samo posvetna, ne pa ce Ut vena oblast. Laž je, kar piše Glas Sv.: “Papež Ivan 23. je pod prisego izjavil vitezu Chlumu, da se Janu Husu ne bode storilo nič žalega, magari če* bi bil svojega lastnega brata ubil.” Na cerkvenem zboru se ni Husu tudi nič žalega storilo. Kako bi mogel pa papež varnost izven cerkvenega zbora jamčiti Husu? Saj papež ni bil posvetni vladar, v čegar oblasti je bilo življenje in smrt podanikov. Glas Sv. je že večkrat trdil, da se papež nima vtikati v vladarske zadeve. (Kanonično pravo papeža). Vi hinavci! Če se papež ne vtika v posvetno oblast, vam ni prav; če pa se vtika, pa zopet kričite: Vladoželjen je. Laž je tudi, da je cesar pojedel svojo besedo, ker ga je obsodil v smrt. Niti z eno besedo ni omenjeno v tistem potnem listu, da ga hoče cesar odtegniti sodbenosti cerkv. zbora. Cerkveni zbor pa je delal kakor p6rot-niki v Ameriki. Porotniki razsodijo, če je kdo kriv ali ne; če ga porotniki spoznajo za krivega, potem kazni nad njim ne izrečejo porotniki, ampak' sodnik. Cerkv. zbor je Husa spoznal za krivoverca, cesar ali svetna oblast pa je nad njim kot krivovercem izrekla smrtno kazen in jo izvršila. Tako je in nič drugače, magari če od ježe počite ali se iz nevednosti in zlobe uničite. Zakaj pa je svetna gosposka kaznovala s smrtjo krivoverce? Ali je tega kriva zopet katoliška cerkev? Protestant Tschackert, (Evangelische Polemik str. -23), ki je velik sovražnik papežev, trdi, da je “najbolj prosvit-ljeni Hohenstauf, cesar Friderik IL”, vpeljal za krivoverce zopet smrtno kazen, katero so Merovinžanje in Ka-roližanje odpravili. In ta Friderik je, bil neprijatelj papežem in menihom. Torej ni cerkev imela s pooštrenjem nič opraviti. Najbrže je ta cesar vpeljal zopet smrtno kazen za krivoverce zato, ker so oni v srednjem veku bili nevarni državi in javni morali. Preden je bil Hus sežgan, provzročil je tudi Hus smrt mnogim katoliškim duhovnikom. Zakaj smrt krivovercem? Jaz ne vem, a berite kar pišejo protestantje. Calvin, Skubičev protestantski prijatelj piše, da je treba krivoverce (katoličane) z mečem kaznovati. (Opuse, p. 686 s.) Od I. 1530. učita Luter in Melanch-thon, da se morajo prekrščevavci kaznovati z mečem. Corp. Reform. IV. 737. ss.) V Angliji, so protestantje na stotine krivovercev (katoličanov) radi vere raztrgali na štiri kose. Zakaj ne črhnete nikdar o takih grozovitostih, Skubic? Protestantski profesor Ivoehler piše, da so se v 16. stoletju v protestantskih deželah prvič začele pravde proti krivovercem po Lutrovem uplivu. Razlika je bila, da So v katoliških deželah bogoslovci razsoj e vali, kaj je krivo-vera, v protestantskih deželah je pa to preskrbela svetna gosposka. “Pri Lutru se ne more govoriti ne o svobodi vesti, ne o svobodi vere.” (Reformation und Ketzerprocess 1901 str. 37.) Pri svobodomiselnem Glas Sv. tudi ni svobode za katoličane, ker on napada ' katoliško vero ravno tako kakor Luter in Calvin in bi najraje zatrl vse katoličane — všeč mu je samo denar za zavetišče, v katerem bi se odpadli gospodje norca delali iz katoličanov. Zdaj morda veste, od kod je prišla smrtna kazen za krivoverce. Skubic, nevedni odpadnik in ničvredni zgodovinski slepar, ki ste bili vsled gluposti in nevede iztirani iz'šol, vi ste res velika sirota z glavo polno — plev in slame. Kar ponudite v Glas Sv. svojim bralcem, ni izrodek vaše uboge glave, ampak prepišete od drugod; vse grdobije in laži, katere ste do zdaj namazali po Glas Sv., brali smo že prei v raznih jezikih; kajti socijalisti tržijo na debelo z lažmi in sleparijami, katere pošiljajo med svet; oni imajo proti katoliški cerkvi nakopičenih in naperjenih brezdanjo zalogo grdobij, umazanosti, grozovitosti, ktere so ponaredili ali si izmislili odpadli duhovni, krivični protestantje in judje. Iz te velikanske zaloge zajema tudi Glas Sv., da lože in bolje mami, slepi in pridobi nevedne bralce za svojo bisago. Drži se krčevito gesla: Namen posvečuje sredstva. Vse mu je dobro, še tako bedaste laži, sleparije, preva-rance — da le kaj v žep prineso. Slovenci, pozor! Kaj res ne uvidite, kako cigansko izkorišča Glas Sv. vašo lahkovernost in neznanje v zgodovini v svoje zlobne namene? Dr. Albert v. Ruville je bil protestant in je bil in je še profesor na vse- učilišču v Halle (a. S.). On je profesor zgodovine na univerzi in kot tak mora nekaj znati; zna gotovo lOOkrat več nego jaz, Skubic, Josip Logačan, hudir Ahasver. in Konda. Kot protestant in profesor je on gotovo bolje od nas poznal zgodovinske dogodke, o katerih piše Skubic, Logačan in moja malenkost. Pred tremi leti je ta učenjak v veliko začudenje drugih protestantov prestopil iz protestantizma v od Glas Sv. tako ogrjeno, zaničevano in zasramovano katoliško cerkev. Vprašam vas, ali bi bil ta protestantski vseučiliščni profesor storil ta korak, ko bi ne bil v dno svoje duše prepričan, da je katoliška cerkev prava Kristusova cerkev? Ali bi se bil on spreobrnil, ko bi ne bil za gotovo vedel, da je ta cerkev kakor je bil njen začetnik, tudi po krivici preganjena in sramotena in lažnjivo in zlobno obrekovana? Ali bi bil on prestopil v katoliško cerkev, ko bi on zagotovo ne vedel, da so izmišljene skoro vse laži, nesramnosti, krutosti in sleparije naperjene proti tej cerkvi in njenim služabnikom? Gotovo ne! On je spisal knjigo, v katerej kliče protestantom: "Nazaj k sveti cerkvi!” Ali bi on katoliško cerkev imenoval “sveto”, ko bi bila resnična ona natolcevanja, sumničenja in grdobije, s katerimi katoliško cerkev ometava Glas Sv.? Gotovo ne! In ta mož je gotovo bolje podkovan v občni zgodovini kakor vsi Slovenci v Ameriki. Če pa zgodovino bolje liego on znate vi: Konda in Skubic in Logačan in Ahasver, zakaj vas pa nobena univerza ne kliče za profesorje? Zakaj, zakaj ne? Tam ne potrebujejo vsled neznanja iztiranih študentov. Še nekaj lažij iz Glas Sv. Pred nekaj tedni je Glas Sv. tiskal prisego kardinala in škofa. Vrh tega je pa Skubic še lažnjivo dostavil, kar ni bilo v tiskani prisegi, namreč: "Kardinali in škofje prisegajo in se rote proti, nevernikom, odpadnikom in u-pornikom, da jih bodo preganjali in uničili.” Tega pa ni v prisegi, tiskani v Glas Sv., ampak to je Skubičeva laž in sleparija. Revež laže, kakor bi orehe stresal. Ogorčen je Skubic tudi zato, ker kardinali in škofje prisegajo zvestobo in pokorščino papežu, ne pa Kondežu in Skubicu. Moj Bog, ali ameriški u-radniki prisegajo Skubicu? Skubic, vi ste nesramen slepar, ko trdite v Glas Sv., da je umor predsednika Abrahama Lincoln čin jezuitov. V pravdnih spisih, ki so bili objavljeni, ne stoji prav nič o krivdi jezuitov. Le poiščite si jih v kaki knjižnici in listajte po svoji navadi. Prvi veljak v raziskavanju umora predsednika Lincolna je neizpodbitno John G. Nicolay, ki je s polkovnikom Hay sestavil življenjepis Lincolnov. Vprašan, kaj misli v tem oziru o krivdi jezuitov, je odgovoril: “Ta obtožba se nam je zdela do cela tako neutemeljena. da se nismo za njo prav nič zmenili.” Slišite Skubic? Vi pa lažete v Glas Sv. ljudem, da so jezuiti bili morilci predsednika Lincolna. Ali z lažmi poučujete v zgodovini naše slovensko ljudstvo? Ali se ne pravi to: poneumevati ljudstvo? In še plačati si daste za take laži in sleparije! Fej! Spot in sram bodi take cigane, ki tako skubete in se tako grdo norčujete iz lahkovernega slovenskega ljudstva! Vi Skubic ste najostudnejši slepar, ker ste dali tiskat spis, da je na sv. Petra prestolu v Rimu sedela papežki,-nja Johana (kot papež Ivan VIII.) po smrti Leona IV. Da je ta storja, tiskana v Gl. Sv. debela laž, priznajo celo protestantje in brezverci, ‘kakor Dumoulin, Bayle in Basnage. Ko je bil protestant Reinkens profesor cerkvene zgodovine v Breslau, rekel je: “Ali veste, kdo še veruje to nesramno sleparijo, katero so si izmislili sovražniki papežev? Samo liberalni časopisi in protestantski šolarji v IV. razredu.” Skubic, ne katoliški, ne farski, ampak protestantski, da celo brezverni zgodovinarji vas obsodijo za lažnika, in vseučiliščni profesor vam pravi, da ne znate več nego llletni šolar. Slovenci, zakaj se vendar pustite farbati in za nos voditi takemu zabitemu ferkolinč-ku in sleparju? In s takimi tiči in laž-njivci, kar jih je okrog Glas Sv., se bratiti in dogovarjati o zavetišču — s takimi, ki zasmehujejo vse, kar je sveto in krščansko, in ki imajo za bedake vse verne delavce, ki prejemajo sv. zakramente — pa zjedini noč in dan, Kristusa in satana!! Kar je tem tičem pri katoličanih še sveto, je samo denar katoličanov. Kaj ne pravi pregovor: "Kdor laže, krade.” So brezverci, ki nimajo nobene vere v Boga, a puste vsakemu svoje prepričanje, nikogar zarad vere ne sramote in ne prezirajo in ne zaničujejo; taki. če niso kristjanje, so vsaj pošteni in pravični ljudje, ki v miru puste katoličane in sami se ne ponašajo z brezver-jem. S takimi se da vsaj govoriti in s takimi se da kaj doseči. A nekateri brezverčki, ki so prišli na sestanek za zavetišče, so znani kot zakleti protjkatoličani, katerim ni do drugega, kakor katoličane molzti in izpodrivati in jih zasmehovati. Mislite, da^bi se kdaj poboljšali? Nikdar! Tiger se ne more iznebiti niti svoje na-tore, niti svojih prog. Jaz nisem za svojo osebo proti zavetišču, a svetujem ti: Dobro premisli! Čudno sfe mi zdi, zakaj je ona stranka najhujše tiče izbrala in jih poslala na tisto konvencijo. Zapomnite si, da tiger je mačka, ki se potuhne. Ali ne veste več, kako je bil Glas, Sv. 1. 1912. ogorčen, ko je tajnik nekega društva na Calumetu pozival člane tistega društva k velikonočni izpovedi? Ali ste pozabili? Ne, ne, tiger ne sleče svoje natore! Ovce s tigri??!! Premislite, pa kaj pametnega ukrenite! Laž je nadalje, da duhovni pri posvečenju store tisto prispgo„ katero poroča Glas Sv. Take prisege ne najdete v nobeni katoliški knjigi, najdete jo pa v listih in knjigah skrpucanih 1 od ojpadlih in odstavljenih duhovnov! in nevednih protestantskih ministrov, da se na ta način maščujejo, katol. cerkev črnijo in sebe lože prežive. Vsi taki tiči se drže gesla: Namen posve čuje sredstva. Skubic, za lažnika vas obsojajo protestantski časopisi, ki tr dijo, da je ponarejena tista jezuitska prisega, o kateri ste vi pisali, da je avtentična in s katero ste vi slepili in farbali svoje bralce. Skubic, vi ste brezstiden lažnjivec ker v Glas Sv. št. 45 trdite: “Za dogmo je bil proglašen nauk, da se v duhovnih rokah spreminja hostija v Kristusovo meso in kri, še le na splošnem koncilu v Rimu 1315.” V št. 2. letnik XXII. str. 4, kolona 4 v zadnjih 5 vrstah vam Am. Sl. ponuja $8ČO.OO, če dokažete, da je bil I. 1315 v Rimu splošen koncil. Zakaj ne dokažete tega za $800.00? Razsojevalci ne bodo duhovni, ampak chicaška univerza. Dokler ne dokažete ali ne prekličete /tel od sovražnikov katoliške cerkve vam prodane laži in sleparije, ostanete lažnjivec in slepar slovenskega naroda. Nas ne dosežete — klical nam je Skubic. Sam vrag vas ne doseže v lažeh. Naročniki Am. Sl., dajte ta list brati tudi drugim, da bodo spoznali zvijačnost Glas Sv. Se nekaj, o čemer pa nočejo nič „vedeti pri Glas Sv. Časopisi so poročali, da se v Italiji | runski kardinal ni zadovoljil samo z | razgovori in z osnovanjem družb in odborov za izboljšanje delavskih stanovanj. Kardinal Casseta je odstopil mnogo johov svojega privatnega zemljišča, da se razdeli v lote za revne kmete, in vrh tega jih je preskrbel s tvorivom (materijalom), da si ž njim postavijo hiše. To podarjeno zemljišče bo pod vodstvom občin tistih o-krajev. Veliki posestniki v Italiji pa niso bili prav nič zadovoljni s tem. | 'Kardinal je socijalist'’ so vpili mnogi j in tožili kardinala celo papežu. Papež j Pij je poslal po svojega kardinala. Ko je pa Sveti oče izvedel od. kardinala I vse podrobnosti, rekel mu je: “Eminencija, vaši nazori so nazori Jezusa Kristusa; blagoslavljam vaše dobro delo za delavce dežele.” Se nekaj, kar pa Glas Sv. čisto nič ne briga. Petrov novčič, denar, (aha!) ki se vsako leto prispeva po cerkvah za papeža, ne da spati Skubicu. Ta novčič, gotovo znaša na milijone, tako skrbi Skubica, ki za brezposeljne še nikdar ni dal nobenega novčiča. Odgovor: če računate celo. svoto na dolarje, ni milijon, če pa računate na kronce, je pa že nekaj več. Pa kaj vas skrbi in srbi to, saj vi in Konda & Co. ne daste nič papežu. To je dar vernih otrok svojemu očetu, poglavarju svete katoliške cerkve. Naj povem, pa ne vam Skubic — ampak zvestim vernikom. kako papež porabi ta dar. Papež ima blizu tisoč misijonarjev, ki oznanjujejo evangelij po poganskih deželah. li pogani, katerim se sv. evangelij še le oznanjuje, ne podpirajo še misijonarjev. Od zraka pa tudi ne morejo živeti, kakor tudi ne žive soci-jalistični voditelji in misijonarji od zraka, zato pa kolektajo tudi socijalisti na svojih shodih za razširjanje socijalizma. Misijonar Kristan je “koštal” skoro $2000.00. Krščanske misijonarje med pogani mora podpirati papež; papež mora prispevati tudi ia prve cerkve, za prve šole, za prve bolnice med pogani. Vse to pa stane mnojgo, da več, nego se za to dobi denarja; zato je treba včasih še druge kolekte za razširjanje sv. vere. Tako se širi krščanstvo, saj tudi molimo: “Posvečeno (od vseh narodov) bodi Tvoje ime, pridi k nam Tvoje kraljestvo!” Res je, da kraljestvo Kristovo ni od tega sveta, vendar se pa širi po tem švetu, in zato treba denarja tudi za kraljestvo božje: “Dajte Bogu, kar je Božjega!” Tudi socijalisti ne morejo zavetišča postaviti brez denarja in pogani, ki se poučujejo v krščanstvu, potrebujejo cerkve, i. t. d. ravno tako, kakor socijalisti dvorane za svoje shode. Vrh tega ima papež tudi mnogo neizogibno potrebnih uradnikov, katere mora plačati, kakor plačujejo Jednote svoje uradnike. OGLAS. Slovenec v starosti 27 let se želi seznaniti s Slovenko v starosti od 20 do 25 let. katero veseli, naj se mi javi pismeno in treba pridjati sliko. Na zahtevo se ista vrne. Molčečnost zajamčena. Samo resne ponudbe se sprejmejo. Ljudevik Garžič, Lisman, Ala. Kadar kupiš uro, kupi najboljšo. Elgin in Waltham ure so najboljše na svetu. Da seznanimo našo tvrdko z občinstvom, Vam s tem nudimo priliko, omisliti si eno izmed naših svetov-no-slavnih ur. Postavite po enkrat št. 1—9 v kroge zgornje slike tako, da bo znašala vsota število 23, ako seštevate počez ali navzdol, in pošljite rešitev nam. Ce prav uganete, Vam takoj dopošljemo ček za $15.00, ki ga morete rabiti pri nakupu ene izmed naših ur. Pišite danes po katalog, kjer si zamorete izbrati uro po svojem okusu, in pride-nite znamko za 2c. NEW YORK CREDIT CO. 354 East 55th St. Dept, 33 NEW YORK CITY. KDOR HOČE DELA naj se nemudoma naroči na najnovejši knjigo: “Veliki Slovensko-Angleški Tolmač” da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. Knjiga obsega poleg slov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov. angl. in angl. slov. slovar. — Knjiga, trdo in okusno v platno vezana, ima 424 strani, stane $2.00 in se dobi pri: Pišite po cenik! V. J. Kubelka, 538 W. 145th St New York, N.Y. Edino in največje založništvo slov. angl. in raznih slovenskih knjig. EDINA SLOVENSKA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. F. KERŽE CO. 2616 S. Laivndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen l. 189S. Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St., Joliet, 111. Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonaj^c. Chicago tel. 2575 in N. W. 344. / Naši kočijaži in vsi delavci so SlovenU E. Wunderlich Granite Go. Finančno poročilo K. S. K. Jednote od 1. jul. od 31. dec. 1912 804-806-808 N.Hickory Street JOLIET, ILL. Velika zaloga spomenikov. Naše podružnice so: Bethania in Ressurection Cemetery blizu Summit, Cook Co in Naperville,III.• Chicago Phone 949. N. W. Phone 949 SHiiniiiiiiiiiiiiniiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiikiiiiioiniiiB g A. NEMANICH, preds. S. OLHA, blag 5 E '* s GLAVNICA $50,000.00. Ustan. in inkorp. leta 1910 Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Ifl Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga-£ nja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. “ Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega g zastopnika, • - Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu! Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga E v B Zdravilno Grenko Vino. Sumiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiuiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ 0404«040«0t0«0t04040v04040v0 *040*0tc40t0«040404flv0t0a | Joliet Citizens Brewing Co-:I t / North Collins St., Joliet, 111. lEPiit© Elk Brand” pivolf I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. S •v*»0*0«0404540404040^>«(HO«(HOSI}404*04CC>»04040«*040« Ime, številka in kraj društva. Pri večjih naročilah znaten popust, za vina jamčim da so £ naravna. Vino razpošiljam v sodih od 25 gal. naprej. 1. Sv. Štefana, Chicago, 111.................. 2. Sv. Jožefa, Joliet, 111.................... 3. Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111............. 4. Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn.......... 5. Sv. Družine, La Salle, 111................. 7. Sv. Jožefa, Pueblo, Colo................... 8. Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111......... 10. Sv. Roka, Clainton, Iowa................... 11. Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111.......... 12. Sv. Jožefa, Forest City, Pa................ 13. Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn........ 14. Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont.......... 15. Sv. Roka, Allegheny, Pa......... ..... 16. Sv. Jožefa, Virginia, Minn................. 17. Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark.......... 20. Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich....... 21. Sv. Jožefa, Federal, Pa................... 23. Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio............. 24. ' Sv. Barbare, Blocton, Ala................ 25. Sv. Vida, Cleveland, Ohio................. 29. Sv. Frančiška Sal., Joliet, lil........... 30. Sv. Petra, Calumet, Mich................ 32. Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash........ 33. Matere Božje, Pittsbvirg, Pa.......... 38. Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans.... 39. Sv. Jožefa, Riggs, Iowa................... 40. Sv. Barbare, Iiibbing, Minn............... 41. Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa,................ 42. . Sv. Alojzija, Steelton, Pa.............. 43. Sv. Jožefa, Anaconda, Mont................ 44. Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111.... 45. Sv. Cirila in Metoda, East Helena Mont.. 46. Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y...... 47. Sv. Alojzija, Chicago, 111................ 49. Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa.......... 50 Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa......... 51. Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich.. 52. Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind........... 53. Sv. Jožefa, Waukegan, 111................. 54. Srce Jezusa, Chisholm, Minn............... 55. Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo........... 56. Sv. Jožefa, Leadville, Colo............... 57. Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y................ 58. Sv. Jožefa, Haser, Pa..................... 59. Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn....... 60. Sv. Janeza Krstnika, Wenona, 111.......... 61. Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O......... 62. Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111........ 63. Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio............. 64. Sv. Jurija, Etna, Pa...................... 65. Sv. Janeza Evang., Milwaukee, .< >...... 66. Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio............ 67. Sv. Nikolaja, Steelton, Pa................ 68. Sv. Barbare, Irwin, Pa.................... 69. Sv. Jožefa, Great Falls, Mont............. 70. Srce Jezusa, St. Louis, Mo................ 7L Sv. Antona Pad., Goff, Pa................... 72. Sv. Antona, Pad., Ely, Minn............... 73. Sv. Jurija, Toluca, 111................... 74. Sv. Barbare, Springfield, 111............. 75. Vitezi sv. Martina, La Salle, 111......... 77. Marije Vnebovzete, Forest City, Pa........ 78. Marije Pomagaj, Chicago, 111.............. 79. Marije Pomagaj, Waukegan, 111............. 80. Matere Božje, So. Chicago, 111............ 81. Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa....... 83. Sv. Alojzija, Fleming, Kansj.............. 84. Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. 85. Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio. 86. Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo........ 87. Sv. Antona Pad., Joliet, 111.............. 88. Sv. Alojzija, Mohawk, Mich................ 89. Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa............... 90. Sv. Cirila in Metoda, So, Omaha, Nebr------ 91. Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa............ 92. Sv. Barbare, Pittsburg, Pa................ 93. Friderik Baraga, Chisholm, Minn........... 94. Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyt 95. Sv. Alojzija, Broughton, Pa................ 96. Sv. Barbare, Kaylor, Pa.................... 97. Sv, Barbare, Mount Olive, 111.............. 98. Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111............ 100. Sv. Jurija, Sunnyside, Utah................. 101. Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio----- 102. Novi Dom, Newark, N. J..................... 103. Sv. Jožefa, Milwaukee, Wiš................. 104. Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo...... 105. Sv. Ane, New York, N. Y.................... 108. Sv. Genovefe, Joliet, 111.,.,............... 109. Sv. Družine, Aliquippa, Pa................. 110. Sv. Jožefa, Barberton, Ohio................ 111. Sv. Srca Marijinega, Barberton, Ohio....... 112. Sv. Jožefa, Ely, Minn...................... 113. Sv. Roka, Denver, Colo..................... 114. Marije Milosti Polne, Steelton, Pa......... 115. Sv. Veronike, Kansas City, Kans............ 118. Sv. Pavla, Little Falls, N. Y.............. 119. Marije Pomagaj, Rockdale, 111.............. 120. Sv. Ane, Forest City, Pa................... 121. Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y........ 122. Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo.............. 123. Sv. Ane, Brdgeport, Ohio................... 124. Sv. Jakoba, Gary, Ind....................... 126. Sv. Martina, Mineral, Kans................. 127. Sv. Ane, Waukegan, 111..................... 128. Sv. Barbare, Etna, Pa..................... 129. Marije Pomagaj, So. Omaha, Nebr............ 130. Sv. Pavla, De Kalb, 111.................... 131. Marija sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn... 132. Sv. Roka, Frontenac, Kans.............. 133. Sv. Ime Marije, Ironwood, Mich......... 134. Sv. Ane, Indianapolis, Ind............. 135. Sv. irila in Metoda, Gilbert, Minn..... 136/ Sv. Družine, Willard, Wis............... 137. Sv. Ant. Pad., Aurora, Minn............ 138. Marije Vnebovzete, Imperial, Pa........ 139. Sv. Ane, La Salle, 111................. 140. Sv. Rozalije, Springfield, 111......... 142. Sv. Jurija, Lansford, Pa. ...x......... 143. Sv. Janeza Krst., Joliet, 111.......... 144. Sv. Cirila in Metoda, Sheboygan, W'is, 145. Sv. Valentina, Beaver Falls, Pa........ 146. S v. Jožefa, Cleveland, Ohio......... Skupaj. Skupno število članov in članic 31. dec. 1912. Skupni asesment za posmr* nino. I Pristop. Reservni sklad. Za vrhovnega zdravnika. Znaki. i Certifikati in charter. 211 $ 952.30 f 4.50 f 14.00 P 2.75 : 4.50 395 1947.90 10.50 35.00 6.00 19.00 11.50 168 771.65 3.50 13.00 2.00 .50 4.00 102 476.10 1.00 1.00 134 704.15 1.50 16.00 .75 2.00 395 1759.05 3.50 12.00 1.75 ...... 3.50 127 636.50 1.50 5.00 .75 1.00 13 66.60 55 265.95 1.00 2.00: .50 7.90 1.50 327 1554.20 7.00 14.00 3.50 3.50 60 298.90 ....... 1.00 209 1111.55 1.50 5.00 .75 .50 179 852.45 8.00 20.00 4.00 3.50 259 1245.40 1.00 8.00 .50 5.50 33 181.20 %’ 60 288.55 3.00 10.00 1.50 120 527.45 2.50 5.001 1.25 1.00 41 212.90 .50 1.00 .25 1.50 „50 36 186.20 .50 3.00 .25 200 479 1949.70 10.00 34.00| 5.00 3.50 311 1548.60 6.50 18.00 3.75 3.50 397 1930.85 2.50 8.00 1.25 3.00 71 399.15 1.50 5.00 .75 1.00 159 716.10 4.00 10.00 2.00 2.00 66 334.30 1.50 3.00 .75 1.00 22 107.10 .50 121 636.40 .50 3.00 .25 .50 98 507.50 1.50 7.00 .75 1.50 124 582.75 1.50 4.00 .75 „50 90 496.40 3.50 14.00 1.75 .50 2J7 1153.10 7.50 31.00 3.75 1.50 61 296 40 1 50 600 .75 1.50 48 196 00 1 00 400 50 • 150 79 382.75 2.00 11.00 1.00 1.50 59 286.55 2.50) 9.00 1.25 264 1277.65 7.00 32.00 3.75 5.00 45 221.70 3.00) 6.00 1.50 .50 140 485.35 ..50 1,00 .25 12.50 258 1207.25 1.00 4.00 1,00 4.00 81 395.10 .50 3.00 .25 2.00 71 344.50 6.00 14.00 3.00 .50 16() 811 80 4.00 13 00 2.25 1.50 151 548.80 5.00 2.50 84 387.10 .50 - 2.00 is 2.00 232 1114.15 5.50 15.00 2.75 1.00 61 314.25 1.50 5.00 .75 84 432 90 5.00 16.00 2.50 6.00 31 137 00 .50 20=; 8S9 10 1 50 10 00 75 50 77 365.85 2.50 9.00 1# 6.00 1.50 118 542 65 3 50 , 1300 1.75 1.00 43 187.45 2.00 7.00 1.00 51 255.30 1.00 2.00 .50 ....... 3.50 79 422.95 2.00 .50 28 145.20 1.00 3.00 .50 .50 87 398.80 1.00 7.00 .50 32 187.30 .50 3.00 .25 1.00 99 457.30 2.00 10.00 1.00 55 265.30 2.00 5.00 1.00 67 345.50 .50 5.00 1.75 .50 67 328.10 1.00 4.00 .501 ...... 176 884.70 6.50 21.00 3.25 1.00 121 552.15 2.50 9.00 2.25 6.00 120 550.40 4.00 15.00 2.00 2.50 129 650 25 00 3 25 1.50 105 533.45 5.50 13.00 2.25 1.00 108 584.40 .50 5.00 .25 2.00 105 . 492.75 3.00 ,, 8.00 1.50 2.00 33 169.65 1.50 4.00 .75 .50 44 213.50 1.00 6.00 .50 2.50 111 562.05 4.00 19.00 2.25 7.15 1 1.50 60 302.60 3.50 9.00 1.75 .50 85 395.55 3.50 17.00 1.75 1.50 16 82.70 1.00 4.00 .50 118 515.90 7.50 19.00 3.75 6.00 3.00 39 215.40 111 576.10 5.00 18.00 2.50 .50 62 369 80 2.50 17 CK 1.25 5.00 95 488.80 3.00 7.00 1.50 11.50 1.00 54 262 65 2 50 1200 1.25 2.00 75 ' 387.70 1.50 5.00 .75 .50 58 254.70 1.50 9.00 1.00 1.00 37 201.55 2.50 7.00 1.25 1.00 38 190 75 2.00 ...... .50 18 69.30 1.0C .50 88 406.60 4.50 1 11.00 2.25 .50 46 ’ 241.60 2.50 7.0C 1.25 2.00 53 .188.75 1.00 5.0C ,50 73 ,298.00 3.00 12.0C 1.75 .50 27 119.50 3.00 ■ 13.00 1.50 6.00 1.00 52 213.45 5.00 i 18.00 2.50 29 99.65 2.50 8.00 1.75 7.80 3.00 115 582.60 ■ 2.00 60 326.00 .50 7.00 .25 6.00 17 100.00 .50 1.00 .25 .50 82 ^89 2f 3 50 25 a 1.75 1.00 38 188.15 1.00 1 s..« .50 2.00 19 93.30 1.50 4.00 .75 52 211.1C 2.0C 9.00 1.50 1.50 69 239 6C 4 50 11 OO 2.25 2.50 62 315 60 50 5.00 .25 .50 57 226.30 2.0C 9.00 1,0C 25 39 1 ?6 30 SC 1 2 00 .25 .50 100 3T sc 2CK 25 63 270 or 50 , 6 Of .50 1.50 2C - 100 6f 1 00 200 ,5( .50 18 72.30 4.00 ..... .50 14 1 71.55 .50 61 326.35 .50 4.00 .25 ...... 4£ 187 8: 3 or 7 OO 1 5( .50 17 98 OC 50 2.00 .25 .50 35 102 6C 2 50 7 0( 1.25 1.00 67 331.80 1.00 5.00 ,5C 34 ■ 135.85 V. . .V* . 1.00 31 166.70 .50 2.00 .25 420 17 74.50 ,50 6.00 ) .25 3.9( .50 34 1 146.20 2.00 6.00 ) 1.0C ...... 2C ' 81.70 1,50 9.00 .75 3.01 22 83.40 .50 4.00 ) .2. 71 288.65 11.00 52.00 > 5.50 12.20 1.50 22 103 or 2 50 900 1.25 37 158.20 3.0)0 40.00 1.50 5.00 5.00 11,566|$54,887.25|$288.5< $1100.00 $1S1.25|$103.45 $183.00 Cii .5 ‘5 'O o >OT o P4 r* »w O C T3 rt M ro 'O rt *3 . ^ ^ on TJ ^ O tj _ o 'S "° >0 ^ co * o o -° G O-J G On-., :X —J (A 36.15 5.75 *|W 'P 2160.30 57.40 852.05 36.30 514.40 49.90 774.30 40.65 1920.45 45.20 .10 689.85 4.55 71.15 19.50 298.35 12.25 . . . , . 1694.45 22.35 322.25 74.10 1193 40 62.50 1.60 948.85 89.35 1349.75 11.55 192.75 20.60 . * . , . 1.45 322.20 41.35 578.55 15.10 231.75 12.85 204.80 63.75 .50 2165.45 08.10 1688.45 42.25 2087.85 26.05 433.45 54.90 789 00 22.15 362.70 7.70 115 30 44.85 685.50 34.40 552.65 43.75 1.20 632.05 30.85 547.00 81.30 1275.65 20.75 326.90 16.70 219 70 28.85 . k . . . 427.10 20.00 319.30 92.55 1.15 1416.80 14.85 247.55 52.75 552.35 92.00 1309.25 30.20 431.05 22.35 390.35 56.40 888.95 54.60 610.90 30.00 2.25 419.60 70.60 1209.00 20.30 ..... 341.80 28.50 . . . . -, 1.10 489.S0 10.95 148.45 73.80 945.65 28.25 .50 413.85 41.20 603.10 14.80 .80 211.45 17.60 27990 29.90 455.35 9.30 ...... 15950 30.45 437.75 12.85 2.10 202.80 35.15 . , , . , 505.45 18.75 292.05 23.20 376.45 23.10 356.70 63.65 2.00 978.10 41.60 ..... 613.50 42.20 616 10 41.30 ..... 72915 36.90 592.10 39.05 631.20 36.75 544.00 12.15 188.55 14.90 238.40 38.70 1.00 633.65 20.10 337.45 29.30 448.60 5.70 93.90 39.15 X 594.30 13.90 229.30 37.10 639.20 24.95 420.50 33.55 546.35 18.95 299.35 24.95 420.40 19.50 286.70 13.75 227.05 14.65 .45 2Q7.45 ' 6.30 77.10 28.75 453.60 15.35 269 70 19.25 214.50 24.40 339.65 7.95 151.95 17.70 . ... . 256.65 9.30 132.00 41.75 .50 625.85 21.60 361.35 S.7C 107.95 27.15 447.60 14.45 . ;, . . 210.80 6.15 105.70 17.10 242.20 23.45 283.30 22.45 344.30 19.00 257.30 8.50 74.85 13.40 206.45 22.40 309.90 7.0C 120.60 6.30 83.10 5.15 77.20 21.50 352.60 15.05 214.90 5.95 , 107 20 12.00 !... 126.40 24.45 .... 362.75 12.15 149 00 11.45 180.90 1.00 .... 5.20 6.90 92.55 10.70 165.90 8.25 104.20 7.CC .... 95.75 19.80 390.65 6.65 123.00 12.00 224.70 ,033.851 $22.45 $ 60,659.15 o -o 2.50, 63.20 (Nadaljevanje Jednotinega poročila na drug» strani.) PODROBEN PREGLED STROŠKOV OD 1. JUL. 1912 DO 31. DEC. 1912. Naloženega društvom: — Za asesment ...........• .$54,887.25 /Ca pristop .................. 288.50 /Ca rez. sklad .'.......... 1,100.00 Za vrh. zdravnika ........... 151.25 Za znake ..;...........'..... 103.45. Za certifikate in cliarter... 183.00 Za upravne stroške .......... 4,033.85 $60,747.30 Plačanega od društev...........$60,659.15 Imeli kredita .1................. 22.45 Ostali dolžni .................... 65.70 $60,747.30 SKUPEN PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV OD 1. JULIJA DO 31. DECEMBRA 1912. Preostanek 1. j til. 1912.... .$257,940.01 Plačanega od društev . . . .-.-.$60,659.15 Plačanega za o- bresti od poso- jil ..a... 6,213.48 Najemnina dvo- rane in glav. urada .. 598.00 67,470.63 $325,410.64 Izplačana posmrtnsina .....$53,912.50 Izplačana poškodnina ......... 800.00 Izplačalo za razne stroške.. 6,537.00 Preostanek 31. ‘dec. 1912.. . .264,161.14 $325,410.64 PODROBEN PREGLED STROŠKOV OD 1. JUL. DO 31. DEC. 1912. John-u Grahek, od 1. jul. do 31. dec. 1912.............. Martin-u Muchitz, za leto-1912 ......................... Antonu Golobitsh, za leto 1912 ......................... Avg! 'Poglajen, za leto 1912 ........................... John Mravintz, za leto 1912 ............................ Geo. Thomas, za leto 1912 .............................. John Pousha, za leto 1912............................... Ivi. J. Kraker, za leto 1912 ........................... John Žulich, za leto 1912 .............................. Geo. Flajnik, za leto 1912 .............. .............. Peter Staudohar, za leto 1912 .......................... Frank Banich, za leto 1912 ..................... Frank Petkovšek, za leto 1912 .......................... Josip Zalar, od 1. jul. do 31. dec. 1912 ............... Najemnina gl.-urada K. Š. K. J. za leto 1912............ Bush & Handwerk Co. za umivalnik in delo pri postavitvi istega v urad'Jednote .............................. Frank Clare, City Collector, za vodo ................... Joliet Slovénie Goal Co: za premog..........'........... Public Servicè Co. za razsvetljavo gl. urada in dvorane Joliet Sash & Door Co., za šipe pri oknih Jed. hiše..... Snaženje urada in dvorane .............................. Ü. S. Post Dept: za koverte z 2c znamkami .............. Wells Fargo Express Co. za odpošiljatev knjig na društva Plačalo za zavitje društveni^ knjig .................... Telefoni in brzojavi ........................... Drugi izdatki v uradu gl. tajhika $91.88; poštnina $21.96; ekspres 45c ...............;............................ 150.00 100.00 25.00 25.00 25.00 25.00 25.00 10.00 10.00 10.00 10.00 10.00 10.00 900.00 480.00 65.76 11.29 42.20 36.23 11.00 33.00 64.12 145.13 10.00 43.41 114.29 6,537.00 ačana posmrtnina: — 4060 Marija Benedik (del) $1000.00 1534 Mihael Brankovič 1000.00 3452 F'rank Požar ;.. 1000.00 3800 Angela Mensinger 1000.00 16809 Frank Matuša lOOO.(K) 10262 Peter Kerže 1000.00 8765 Blaž Hauptman, preost. del 950.1X1 12349 Ignac Susman 1(XX),00 545 Katarina Klemenčič, preost. del 30.00 10 Josip Ivančič 1000.00 2313 Frančiška Turk .......: looo.oo 4441 Helena Thomas (del) -: 7()0.(X) 17995 Anton Stimac 500.00 13SOO Ivan 1 vec KXX).(X) 12960 Alojzij Domenko, preost. del 400.00 3788 Mihael F'rank 1000.00 13952 Mihael Badovinac 1000.00 340 J osip Simonič lOOO.(K) 8656 Peter Pezdirc, preost. del.... 600.IX) 1112 Frank Zidar, preost. del 400.00 8351 F'rank Hribar ........ 500.00 17124 Josip Senkovič KHXUH) 4946 Frank Kočevar 1000.(KI 413 Marija Kralj SOO.tK) 2871 Josip'Vidic 1000.00 X52 Frank Pirnat HKH).(N) 6939 Anton Mance H)OO.(H) 9344 John Mušič (del) 50.(X) 13426 Mihael Šoba :.. looo.oo 3437 Barbara Jurkovič (del) ........ 320.00 285 Peter Mušič ........ lOOO.(K) 18011 John Malovarh 1000.00 6239 Frank Struna (del) 2tH).(K) 636 Andrej Pajnič HKHI.OO 2859 Katarina Verbos (del) 800.(X) 631 Anton Oražen • ••• l(KKUH) 5181 Matija Hudak (del) 150.(X) 10136 Frank Stržinar 500.IK) 10362 Frank Kezele, preost. del... 4tXUX) 15297 Frank Verhovnik SOO.tK) 855 John Slamič, preost. del 8..... 17,500.00 Na posojilu pri cerkvi Matere Božje, Waukegan, 111............. 2,500.00 Posojenega na različna posestva in zemljišča na L mortgage ali Trust deed ................................................ 49,350.00 15 obveznic Comc’l Nat’l Safe Deposit Co., Chicago, 111. po $1,000.. 15,000.00 10 obveznic City of Joliet Street Improvement po $1,000........ 10,000.00 Obveznice Woodruff Safe Deposit Co., Joliet, 111............... 10,000.00 20 obveznic City of Waukegan Street Improvement................ 6,200.00 Obveznice North Chicago Special Assess., North Chicago, 111.... 5,800.00 Uloženega na obresti na Joliet National Bank, Joliet, 111...... 30,000.00 Uloženega na obresti na Will County National Bank, Joliet, 111_ 20,000.00 Uloženega na obresti na Joliet Trust & Savings Bank, Joliet, III.. 5,000.00 Uloženega na obresti na First National Bank, Joliet, 111....... 11,000.00 Uloženega na obresti na Citizens National Bank, Joliet, 111 ...<... 5,000.00 Uloženega na obresti na Mercantile National Bank, Pueblo, Colo. 5,000.00 Uloženega na obresti na German Nat’l Bank of Allegheny, Pittsburg, Pa 5,000.00 Uloženega na obresti na First Nat’l Bank of Allegheny, Pittsburg, Pa. 5,000.00 Uloženega na First National Bank of Laurium, Mich................... 5,000.00 Uloženega na Farmers & Miners National Bank, Forest City, Pa... 5,000.00 Jednotina hiša .................................................... 9,000.00 Uloženega na čekovni promet po 2J-S odst. na First National Bank, Joliet, 111...................................................... 32,811.14 Skupno denarno premoženje dne 31. dec. 1912....................$264,161.14 RAZPORED SKLADOV. Smrtninski sklad ..............................................$ 96,880.46 Rez. sklad ........................ ........................ 163,688.43 Poškodninski sklad ...............t ............................ 2^29.65 Stroškini sklad ................................................. 1,362.60 $264,161.14 IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC, KI SO UMRLI TEKOM LETA 1912: Certf. štev., ime člana(ice), ime in kraj dr. Zavarovalnina. 12981 Doles Frank, sv. Jožefa 2, Joliet, Ul............ 15136 Perovšek Frank, sv. Jožefa 2, Joliet, 111........ 52 Pleše Ana, sv. Jožefa 2, Joliet, 111................ 130 Mihelič Nikolaj, sv. Jožefa 2, Joliet, 111......... 2313 Turk Frančiška, sv. Jožefa 2, Joliet, 111......... 1518 Nemanich Matija, Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111.... 285 Mušič Peter, Vit. sv. Jurija 3, Jolief, 111....... 325 Terselič Marija, sv. Družine 5, La Salle, 111...... 4946 Kočevar Frank, sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo....-.'. 413 Kralj Marija, sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo........... 636 Pajnič Andrej, sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo....... 631 Oražen Anton, sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo........... 520 Žulič Avgusta, sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111. 545 Klemenčič Katarina, sv. Roka 10j Clinton, Iowa.. 855 Slamič John, sv. Jožefa 12, Forest City, Pa. 852 Pirnat Frank, šv. Jožefa 12, F'orest City, Pa. 12772 Fišer F'rank, sv. JožeJa 12, Forest City, Pa. 742 Briški Rozalija, sv. Roka 15, Allegheny, Pa........ 1112 Zidar Frank, sv. Jožefa 16, Virginia, Minn......... 3739 Kostelc Marjeta, sv. Jožefa 16, Virginia, Minn..... 13952 Badovinac Mihael, sv. Jožefa 16, Virginia, Minn... 18011 Malovarh John, sv. Barbare 24, Blocton, .Via........ 1619 Šuštaršič Marija, sv. Barbare 24, Blocton, Ala....... 4625 Perušek Ivan, sv. Vida 25, Cleveland, Ohio........... 1550 Mesojedec Marta, sv. Vida 25, Cleveland, Ohio........ 5463 Perušek Frank, sv. Vida 25, Cleveland, Ohio.......... ¿850 Zorman John, sv. Vida 25, Cleveland, Ohio. 2640 Puhek Marija Z., sv. Petra 30, Calumet, Mich. 8734 Balkovec Nikolaj, Matere Božje 33, Pittsburg, Pa.. 11406 Mihor Peter, sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kansas .........................D A ■ ........... • • • • 6529- Marinšek Frank, sv. Barbare 40, Hibbing, Minn..... 2294 Simšič Martin, sv. Alojzija 42, Steel(on, Pa....... 4537 Gozdanovič Amalija, sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont. 1092 Kolman Marija, Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111. ¿014 Žnidaršič Matevž, Vit. sv. Florijana, So. Chicago, 111. 4161 Wolfgang Marija, Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago 8351 Hribar F'rank, sv. Frančiška Ser. 46, New York.... 8705 Živčič Jurij, Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa.---- 6939 Mance Anton, Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa.. 5181 Hudak Matija, Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa... 12468 Gazboda Frank, sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind.. 10 Ivančič Josip, sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind..... 6239 Struna'Frank, sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind.---- 8885 Trobec F'rank, sv. Jožefa 53, Waukegan, 111... .. .... 5509 Robnik Vinko, sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn............................................. 12474 Dolinar Anton, šv. Srca Jezus:. 54, Chisholm, Minn. 14030 Penko Josip, sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo. 6177 Majdič Anton, sv. Jožefa 58, Haser, Pa. 8037 Kernz Josip, sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis‘.. 3437 Jurkovič Barbara, Marije Pomagaj 78, Chicago, III. 2859 Verbos Barbara, Marije Pomagaj 78, Chicago, IH.. 4259 Rotter Lucija, Marije Čist. Spoč. 80,i So. Chicago, 111. 17995 Stimac Anton, Mar. Sed. Žal. 84, Trimountain, Mich. 17809 Križ John, sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111.... . . 3383 Glavinič Katarina, sv. Veronika 115, Kansas City, 15126 Govek Anton, sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y. 16136 Stražišar prank, sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y... 14050 Lahkar John, sv. Jakoba 124, Gary, Ind.. 3800 Mensinger Angela, sv. Ane 127, Waukegan, 111.... 8112 Mestik Anton, Marije sv. Rožnega Venca, 131, Auro- ra; Minn.......................................... ¡5297 Werhovnik Frank, sv. Roka 132, Frontenac, Kans.. ilOOO.OO 100Ó.00 500.00 1000.00 1000.00 $ 4,500.00 1000.00 1000.00 2,000.00 500.00 500.00 1000.00 500.00 1000.00 1000.00 3,500.00 500.00 500.00 5Q0.00 500.00 1000.00 1000.00 1000.00 1000.00 4,000.00 1000.00 1000.00 ■ 2,000.00 500.00 500.00 1000.00 1000.00 1000.00 3,000.00 1000.00 500.00 1,500.00 500.00 500.00 1000.00 500.00 1000.00 1000.00 4,500.00 1000.00 1,000.00 1000.00 1000.00 2,000.00 1000.00 1000.00 2,000.00 1000.00 1000.00 1000.00 3,000.00 500:00 500.00 1000.00 1,000.00 1000.00 1,000.00 KXJO.OO 1000.00 2,000.00 500.00 1000.00 1000.00 1000.00 500.00 4,000.00: 500.00 500.00 1000.00 1000.00 1000.00 3,000.00 500.00 1000.00 1000.00 - 2,500.00 1000.00 lOtXlOO 2,000.00 ; 1000.00 500.00 1,500.00 1000.00 LOOO.OO 1000.00 1000.00 2,000.00 1000.00 500.00 1,500.00 1000.00 1000.00 1000.00 3,000.00' 1000.00 1000.00 1000.00 . 3,000.00 1000.00 1,000.00 1000.00 1000.00 1000.00 3,000.00 500.00 500.00' 1000.00 1,000.00 1000.00 1,000.00 1000.00 1,000.00 1000.00 1,000.00 1000.00 1000.00 lOOO.(X) 3,000.00 500.00 500.00 1000.00 1,000.00 1000.00 500.00 1,500.00 1000.00 1,000.00 500.00 500.00 1000.00 1000.00 2,000.00 1000.00 1,000.00' 1000.00 1000.00 500.00 2,500.00 1000.00 1,000.00 1000.00 1,000.00 1000.00 ■ 1,000.00 500.00 500.00 Skupaj: 100 članov. $88,500.00 $88,500.00 Predstojeće računsko *p°r°čdo gl. uradnikom in nadzornikom K. S. K. Jednote na sejah dne 27. in 28. januarja 1913 bratski predloženo v potrdilo. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. PAUL SCHNELLER, ANTON GOLOBITSH, gl. predsednik. AUGUST POGLAJF.N, JOHN GRAHEK, JOHN MRAV1NTZ, blagajnik. GEO. THOMAS, JOHN POVSHA, nadzorniki. STATE OF' ILLINOIS, | Will Count} f * The Trustees of the G. C. S. C. U. of U. S. A. have declared upon oath the above statement to be true and correct to the best of their knowledge and belief. Subscribed and sworn to before me this 28th day of January 1913. JOSEPH DUNDA, Notary Public. ****** ****** K. S. K. m JEDNOTA ****** ****** Bell Phone 1048. Organizovana v Jolict-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:.................................Paul Schneller, Calumet, Mich. I. podpredsednik:.......Frank Bojc, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. II. podpredsednik:..........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. Blagajnik:........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: ..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. Zaupnik:...........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. , John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudo har, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. 12772 Frank Fišer, star 30 let, član dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., umrl 3. dec. 1912. Vzrok smrti: Ubit v premogokopu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 9. febr. 1908. Razred 3. 16136 Frank Stržinar, star 34 let, član društva sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y. umrl 26. sept. 1912. Vzrok smrti: Jetika. , Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 18. aprila 1910. Razred 4. 1619 Marija Šuštaršič, stara 29 let, članica dr. sv. Barbare 24, Blocton, Ala., umrla 4. dec. 1912. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 18. sept. 1910. Razred 1. 9405 Josip Jakovčič, star 42 let, član društva Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio., umrl 7. jan. 1913. Vzrok smrti: Ubit v tovarni. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 15. marca 1906. Razred 5. URADNO NAZNANILO GL. TAJNIKA K. S. K. J. Asesment za mesec februar 1913 je reden brez vsake doklade. Spoštovanjem in bratskim pozdravom JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S- K. Jednote. 0*0*0*0+0+00* £H(HCHO»v.'' Aurora, 111., 19. jan. — Vse cenjene brate društva sv. Janeza Krstnika št. 11 K. S. K, J., bivajoče zunaj mesta Aurora, 111., katerim so potni listi že potekli, in one, kateri še potnih listov nimajo, prosim, naj se mi blagovolijo javiti zanje takoj, ker to sedanja pravila zahtevajo. Moj naslov: Martin Zalenšek, 54 Forest Ave., Aurora, 111. .Tudi naznanjam vsem cenj. članom dr. sv. J. Kr. zunaj mesta bivajočim, naj blagovolijo vsa pisma in pošiljatve pošiljati na moj gorenji naslov, in ne cveč na poštno bakso 262,, ker jo bodemo pustili. Tem potom pozdravljam vse cenjene sobrate in sosestre po širni Ameriki. Martin Zelenšek, tajnik. Chicago, 111., 27. jan. — (Vabilo na veselico.) Društvo šv. Štefana št. 1 K. S. K. J. priredi veliko predpustno veselico prihodnjo nedeljo, dne 2. februarja, ob dveh popoludne v Herbert’s Halli na voglu Blue Island avenue in 21st Place. Vseh članov7 omenjenega društva dolžnost je, da se udeleže te veselice, tako da bo društvo zastopano polnoštevilno. Najvljudneje pa vabimo na našo veselico tildi vsa druga slavna slovenska društva"v Chicagi in okolici, kakor tudi vse posamezne cenj. rojake in rojakinje, da se skupaj po domače razveselimo zadnjo nedeljo v letošnjem predpustu. Zatorej kličem vsem: Na veselo svidenje v nedeljo! Zdravi! Frank Banich, predsednik. Cleveland, O., 25. jan. — (Naznanilo.) Iz urada I. tajnika društva sv. Vida št. 25- K. S. K. J. se naznanja članom in članicam, kakor po pravilih K. S. K. J. so prošeni člani(ce) gori-imenovanega društva, da prinesejo svo je certif. nazaj, to pa zaradi tega, da se vknjiži v glaino knjigo, kakor zahtevano iz glavnega urada K. S. K. J. Neglede, član(ica), če je certif. v pravem redu ali ne, ampak prošeni so, da prinesejo na prihodnjo sejo vsak svoj certif. nazaj, kakor zahtevano. Kar pa moram reči, da nekateri certif. so jako v slabem stanju, namreč: 1) Članice imajo še certif. napravljene za $300.00 posmrtnine in plačujejo pa za $500.00 posmrtnine. 2) Nekateri imajo certif. ki niso označeni na certif. dediči. 3) Se pa tudi dobijo certif., kateri niso uradno podpisani od predsednika in tajnika. 4) Kar navedene 3 točke zgoraj pomenjajo certif. v slabem stanju ob času umrlega člana(ice), ker ni certif. v pravem in polnem redu, kakor bi moral biti. In na to opominjam člane in članice, da prinesejo svoje certif. v teku enega mesepa nazaj na urad I. društvenega tajnika, da se stvar vknjiži in popravi kar ni, kakor bi moralo biti. Nadalje se naznanja članom(icam), da se bodejo pri prihodnji seji na dan 2. febr. 1913 spovedni listki razdelili za velikonočno spoved, katera, se bode vršila dan 15. februarja 1913 v cerkvi fare sv. Vida in . sv. obhajilo na dan 16. febr. 1913, ob 8. uri dop. in zbirali se bodemo v Knausovi dvorani ob 7:30 dop. ter skupno odkorakali v cerkev. Zaradi spovedi vam hočem še prihodnjič več poročati. Nadalje naznanjam članom, da bi se bolj redno udeleževali društvenih sej, ker so vedno važne stvari za člane (članice) priporočane pri vsaki seji! Z bratskim pozdravom Josip Russ, I. tajnik. Rankin, Pa., 13. jan. — Račun dr. sv. Petra in Pavla št. 91 K. S. K. J. za leto 1912: a) Dohodki: Članom in članicam naloženo plačati ....................$1947.24 Od tega vplačali za Jednoto in društvo .................... 1820.94 Za prodane srečke za uro iz- , ven članov .................. 54.00 Obresti za leto 1912 ........... 29.00 Čisti dobiček od veselice 28. nov........................... 39.25 Skupaj ................$1943.28 b) Stroški: Ases. Jednoti in znaki itd...$1143.80 Za boln. podporo ............. 435.70 Za regalije .................. 38.00 Za pravila in tisk. in poštnino 40.23 Plače uradnikom ............... 74.75 Najemnina od dvorane......... 30.00 Darila ...................... 14.00 Ura za žrebanje ............... 14.50 Razno ......................... 3.70 Skupaj ................$1794.68 Preostalo v 12tih mes.........$ 148.60 Preostalo 31. dec. 1911....... 739.76 Gotovina 31. decembra 1912..$ 888.36 Razpregled članov in članic: 31. dec. 1911 je društvo štelo 90 članov in 18 članic. Pristopilo v 1. 1912 16 članov in 7 čl. Pristopilo s prestop." listi 3 člani. Zopet sprejet 1 član. Suspendovano 10 članov in 1 članica. Izobčen 1 član. Preš topili ^drugam 2 člana in 1 članica. 31. decembra šteje društvo 97 članov in 23 članic. Za poškodnino zavarovanih 56 članov. Za poškodnino in bolezen 57 članov in 2 članici. Kakor je razvidno iz pregleda članov, se jih mora veliko črtati iz knjige ali suspendati, in to je tudi vzrok, da ona svota, katera je bila naložena za plačati, ni vplačana in je osffilo dolga okoli 127 dol. pri članih. Nasprotno pa je šlo iz blagajne veliko vdn in kolikor povejo prejšnje knjige, ni bilo nobeno leto toliko bol. podp. izplačano kakor m. 1., dasi je dr. štelo po 100 —110 članov. Da smo tako naprej došli vseeno*, je zasluga vseh članov, kajti zanimali so se kakor ¡jnladi tako i starejši (člani za napredek. Čast vsem! Vse sobrate lepo pozdravlja Jos. Kerstolič, tajnik. Waukegan, 111., 20. jan. — Iz urada društva sv. Jožefa št. 53. K. S. K. J. se daje na znanje vsem članom bivajočim tukaj in izven okraja Waukegana in North Chicage, da sedanji društveni tajnik opozarja vse, da bi redno plačevali svoje asesínente oziroma dr. prispevke in Jednotine, ker drugače naj vsaki sam sebi pripiše, ako ga bodem suspendiral, ker moja dolžnost ni, da bi po “hauzih” hodil za njimi in spraševal, ali boš še pri društvu ali ne. Kdor ne bode dvakrat zaporedoma plačal, bode brez izjeme iz društva suspendan. Prosim vas, člani, da si to jemljete v poštevanje, da ne bode nobenemu nobene krivice in da bode vladala bratska ljubezen med brati. Nadalje prosim vse člane našega društva, da kateri še ni oddal certifikata oziroma testamenta dr. tajniku, naj ga vendar sedaj odda, da se zamo-rejo knjige v pravi red spraviti. Zatorej vas še enkrat opozarjam, da se držite svojega poklica in vaše dojžnosti, pa bode vse šlo v pravem tiru lepo naprej. Nadalje sporočam, da na redni seji dne 19. januarja se je izvolil novi podpredsednik, na mesto odstoplega brata Frank O grina je prevzel njegovo mesto brat Frank Šebenik ter želim, da bode tudi dobro deloval za društvo. Tako tudi prosim člane našega društva, kateri imate potne liste, da pred-no se imajo vam poteči, pišite meni kot dr. tajniku in pošljite svoto za nadaljnji potni list, da ga vsakemu takoj odpošljem; v slučaju, da kateri tega ne stori, bode ravno tako takoj suspendan, kakor hitro ima prejšnji potni list potekel. Zatorej jemljite si to na znanje, da ne bodete v zadregah in skr beh vsaki posamezen. Zakaj ako član umrje zunaj, pa brez potnega . lista, ne dobijo tako lahko njegove usmrtni-ne njegovi sorodniki; ker pa Jednota dr. lahko primora plačati usmrtnino, zato pa tudi društvo od takih članov zahteva, da se vsaki o pravem času naznani in zahteva nadaljnji potni list. H koncu mojega poročila bratsko lepo pozdravljam vse sobrate K. S. K. J., posebno pa društvenike dr. sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. Frank Brence, dr. tajnik, 1436 So. Sheridan Road. VABILO. Waukegan, 111., 27. jan. —Društvo Vitezov sv. Jurija priredi veselico v korist svoje blagajne dne 1. februarja t. 1. v Math Slanovi dvorani na 10. cesti. Tem potom vabi zgoraj imenovano društvo vsa waukegariska društva in tudi vse posamezne rojake, da bi se veselice v obilnem številu udeležili. Veselica se prične ob 7. uri zvečer. Z bratskim pozdravom Frank Osredkar, I. tajnik. Dopis. Bradley, 111. — Cenjeni g. urednik! Nekoliko pojasnila v zadevi zaprižene izjave iz Bradley in odgovor lažniku Skubicu o njegovem dolgu glede društva sv. P. P. 62. K. S. K. J. Vprašam jaz kot devet in pol leta blagajnik o-menjenega društva, v kakšni zadevi in po kakšnih dr. opravkih je društvo dolžno Skubicu plačati vožnjo iz Chicago v Bradley in nazaj? Za koliko se je on kot tajnik pogodil z društvom za tajniške posle? O tem seveda on molči; drugo je le on izmisli!, da bode malo lepše nafarbal svoje čitatelje. Jaz nisem v 5. letih nikoli zamudil dr. seje in sem vse v redu plačal, vse nakaznice izdelane od tajnika, in Skubic bi bil lahko naredil nakaznico za svoj dolg. ker je bil Skubic sam tajnik, a o tem dolgu mi nismo dosedaj prav nič vedeli. On namreč dobro ve, da ga imamo mi zapisanega kot sleparja, kateri nam dolguje za tri mesece in tudi denar, kar ga je od drugih dobil. Zaletava se v J. Stua, kateri si je moral denar drugje posoditi, da ga nismo suspendirali kakor Joe Žičkarja, kateri ni povrnil svojega dolga; in temu je bil kriv Skubic, ker nam ni denarja poslal, ki ga je prejel. Do danes ga nismo še prejeli in mogoče ga tudi ne bomo nikdar. Koga naj bo sram: nas ali sleparja Skubica? Pomilujem le rojake, katerih ni posebno veliko, da bi se takšnim propalicam dali voditi za nos in zapravljali svoje krvavo zaslužene novce za ničvredni “Glas Grdobe.” Če Skubic ne bo ponižno utihnil, bomo pa še odgovarjali, ker gradiva imamo dosti na razpolago o tem zvitem, tatinskem tiču. M. Štefanič, zastopnik dr. sv. Petra in Pavla. Organistom na znanje. Odkar se je začelo zbirati za cerkveni glasbenik, se jih je precejšno število organistov oglasilo, katerim sem površno razodel vsebino glasbenika. Vendar pa to še ne zadostuje; treba je, da vsi veste in oddaste svoje mnenje, kako bi se ta glasbenik uredil, da bi bil dovolj velik in pravilno urejen, ter da bi se odredilo, kako naj bi izšel: ali skupaj enkrat, ali po jednakih mesečnih oddelkih. Torej ste prošeni, kateri se še niste oglasili, da to storite čimprej. S prijateljskim pozdravom— Joseph Roštan, 1031 So. llth Str., Springfield, 111. Slovenski bratje! Prosi se vljudno, ako pozna kateri od vas v Ameriki enega Janeza Šolar, rpjen v Železnikih, doma iz Jesenic na (j-orenjskem, star 37 let. Ako kedo ve, če je živ ali mrtev in kje se nahaja, naj pismeno sporoči njegov naslov Amerikanskemu Slovencu. Podpisana je njegova soproga, kateri ni pisal ne nobenega denarja poslal že dve leti nič. Ker ji je njen mož zapustil 3 otročičke v največji revščini in bedi, je primorana se ponižno proseče obrniti do imenovanega lista, da ji na tak način pomaga, ker konzulat ne ve o njem ničesar. Podpisana nima nobene lastnine, zasluži pa vsak dan približno 1 krono in s tem zaslužkom mora (ako tudi ne more) živeti sebe in tri majhne otročičke, kateri niso za nobeno delo, stari so od 5—11 let. Jesenice na Gorenjskem, Kranjsko, Avstrija, 14. prosinca 1913. Neža Šolar. Izgubljeno bogastvo. Izgubljeno bogastvo lahko spet pridobimo, če ne izgubimo svoje glave z njim. Pričeti moramo z novo trdno voljo in poizkušati po svojih najboljših močeh, da popravimo škodo. Tudi če izgubimo svoje zdravje, ne smemo obupati, ker v največ slučajih lahko spet ozdravimo. V takih slučajih je potrebno v prvi vrsti, da okrepimo prebavni ustroj s Trinerjevim ameriškim zdravilnim grenkim vinom. Brž ko prebavila sprejemajo dovolj hrane in jo dodobra prebavljajo, ozdravi celo telo. To zdravilo očisti ustroj, okrepi telo, olajša zapečenost, ščipanje in krče, glavobol, mnoge bolezni želodca in droba ter vam podeli-nove moči. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—39 S. Ashland ave., Chicago, 111. Trinerjev liniment za bolne mišice in sklepe.—Adv. ZASTOPNIKI AM. SLOVENCA: (dosedaj priglašeni) Ivan Adamič — New York, N. Y. Fr. Bavdek — Indianapolis, Ind. Fr. Boštnar — Little Falls, N. Y. L. Berce — Iron Mountain, Mich. John Dobravec — Girard, Kans. Fr. Gorenc — So. Chicago, 111. St. Geshel — Manistique, Mich. John Goscnca — Calumet, Mich. Jos. Hochevar — Bridgeport, Ohio. Math Hribernik — La Salle, 111. Jak. Juvančič — La Salle, 111. Nick Kozjan — Great Falls, Mont. Ant. Koroshetz — Leadville, Colo. John Koshir — Rock Springs, Wyo. Jos. Kerstolič — Rankin, Pa. Mih. Krakar — Anaconda, Mont. Fr. .Kranjc •— Lorain, O. Miss Lena Ivrapf — Wathena, Kans. John Loushin — Soudan, Minn. John Lekan — Cleveland, Ohio. M. J. Maurin — Ironwood, Mich. Math. Ogrin — Waukegan, 111. J. J. Peshel — Ely, Minn. Ant. Petrovčič — Broughton, Pa. John Poglajen — St. Joseph, Minn. John Rus — Cleveland, Ohio. Ant. Skubic — Pittsburg, Kans. Mat. Stefanich — Bradley, 111. John Škrubej — Port Washington, Wis. Frank Tarman — za Minnesoto in sosednje države. And. Tomec — Johnstown, Pa. Math. Tomec — Biwabik, Minn. Miss Mary Torkar — Valley, Wash. Geo. Veselich — Calumet, Mich. John Vodovnik — Milwaukee, Wis. Charles Zalar — Forest City, Pa. Jos. Zupančič — Chicago, 111. Mih. Železnikar — Barberton, Ohio. Mr. Ivan Adamič, zastopnik v New Yorku, N. Y. bo V kratkem obiskal rojake v New Yorku in okolici. Vsem rojakom toplo priporočamo, da se v obilnem številu naročijo na list Am. Slovenec. Upravništvo Am. Sl. Dobitnik izginil. Rim, 23. jan.—Na prvo srečko zadnje italijanske bančne loterije potegnjeni dobitek v znesku poldrugega milijona doslej ni bil zahtevan. Vsa prizadevanja, najti srečnega posestnika srečke, so bila brezuspešna. Prejkone je pri potopu “Titanica” storil smrt. JOS. KLEPEC. Naš potovalni zastopnik, g. Jos. Klepec, bo v kratkem obiskal cenj. rojake in naročnike A. S. v Jolietu in bližnji okolici. Priporočamo ga za obila na-rđčila in naklonjenost. Uprav. A. S. N. W. Phone 135 mam Chicago Phone 2400 JOS. J. PLESE Mesnica fl Grocerija 911 N. Scott Str, Joliet, Illinois Se priporoča rojakinjam in rojakom za nakupovanje mesa, klobas in grocerije po zmerni ceni. Postrežba najbolja. Dobrodošli! 2 Prepričani smo, da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število malih vlog Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogemli pa za čekovni ali trgovski promet. Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank Cor. Chicago and Tan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietn. Glavnica in preostanek $400,000.00. SI.WNOtfcNANÏ SLOVENSKI POP proti žeji«najbolje sredstvo. Cini več ga piješ tenibo’j se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo dragih sladkih pijač za krepčilo. BELO PIVO To so naši domači čisli pride!ki, Stoje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenk Bottilag Co. 913 N. Scott St. Joliet, IM Telefoni Chi. 2275 N. V,\ 480, ob nedeljah N. W. 3U 9 j : i j| h I | Iz malega rast$ veliko! f Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za g starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po' L 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri «as so absolutno varne. Naša banka ie nod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike f iviunsi S Joliet f National Bank ILLINuj» in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, prod*. CHAS. C. PEARCE. kaSir g¡ o Peter Barbarič, Hrvatski spisal Ant. Puntigam S. J. J? Yzor mladeniča iz Hercegovine. Poslovenila A. B. in V. S. (Dalje.) b) Žar ljubezni. O'priliki, ko je bil Barbarič sprejet v Marijino Družbo, primerjal je pridigar v slavnostnem govoru to Družbo z vrtom, v katerem je vsak priden družbenik krasen cvet Materi Božji na radost in veselje. Za vzgled jim navede sv. Alojzija, ki je cvetel kakor čista lilija in zato postal vreden, da se presadi že v rani mladosti v nebeški raj. . Osem let potem piše nek gojenec o Barbariču: "Kakor rdeča vrtnica si cvetel v vrtu Marijinih otrok, prevzet od ljubezni do nje in njenega Sina. In ko je razvijal cvet svojo čašico, presadi ga nebeški vrtnar v raj, ker ga zemlja ni bila vredna.” Tako je torej Peter zvesto izpolnil obljubo, ki jo je storil Kraljici družbenikov o priliki sprejema v Družbo. Slika ‘‘premile mamice”, kakor je Barbarič rad klical Blaženo Devico Marijo, je bila zmiraj pred njim; misli njegove so plule okoli nje kakor dražestni angelci noseči tisoč pozdravov materi od otroka in otroku od matere. Vsak dan, ako ga ni zadrževala bolezen ali kaj drugega, je obiskal najmanj šestkrat kapelico Blažene Device. Pogosto čez dan je pobožno poljubil sliko, ki jo je imel pred seboj na pisalni mizi, in nikdar ni šel na hodniku mimo Marijine slike, ne da bi je bil, pozdravil ali opravil hipne molitvice. “Nihče ni bil veselejši in marljivejši ko Peter,” piše nek dijak, “kadar je bilo v majniku treba okinčati Sliko Matere Božje v razredu. Naš dobri razrednik nas je opozoril pred začetkom tega čarobnega meseca na majniško pobožnost in obesil v šoli sliko majniške Kraljice. Spodbujal je svoje učence, naj počastijo to sliko s primerno pesmico in jo ozaljšajo z venci naravnih cvetlic. Menjale so se pesmice spevane v žaru mladeniške ljubezni do Marije: ena lepa, polna pesniškega poleta, druga je malo dišala po prozi, toda vse je prevevala navdušenost in ljubezen do majniške Kraljice. Med temi pesmicami je bila seveda zmiraj tudi Barbaričeva izražajoč premili Materi njegova srčna čustva. Bil je zmiraj eden tistih, ki so trgali cvetke za venec. Od grma do grma si videl hiteti njegovo visoko postavo, radostno se je pripognil, kadar je zagledal kak krasni, na pol razvit cvet.” Najrajši je pa kazal svojo pobožnost do Matere Božje z rožnimvencem; imel ga je pri sebi noč in dan; molil ga ni samo v cerkvi in kapelici, ampak povsod, kjerkoli se mu je nudila prilika; tako priliko pa je imel na potu v cerkev, v šolo, na igrališče itd., ker takrat je za gojence predpisan strogi molk. Ako si opazoval Barbariča, ko je šel po hodniku, vzbudil je tvojo pozornost njegov visoki stas in njegov resni neprisiljen hod; a vsakdo ni opazil, kako se njegove ustnice lahko premikajo, celo njegovi součenci niso vsi vedeli, da je njegova desnica pod suknjo držala rožnivenec. “Nekoč nas je bilo včč dijakov v bolnišnici,” pripoveduje nek gojenec; “dasi bolani, bili smo vendar dobre volje, smejali smo se in šalili, medtem ko so bili drugi pri šolski maši in molili rožnivenec. Tedaj reče Peter: ‘dragi moji, molimo sedaj rajši rožnivenec, ker ne moremo biti pri, sv. maši.’ Vsi so se nad tem vzgledovali ter se radi odzvali dobremu svetu.” Nekoliko tednov pred njegovo smrtjo, ko je bil že tako oslabel, da se je le z največjo muko privlekel do cerkve. ga vprašam: "Peter, piri kolikih sv. mašah si na dan?” “Pri dveh, velečastni, a kadar grem k sv. obhajilu, pri treh.” "Ali te to ne utrudi preveč?” vprašam ga dalje. . j ’ Ne, velečastni, saj sedim.” j' “Pa molitev?” nadaljujem. "O ¿ie, ker molim 'rožnivenec; posebno pa pri žalostnem delu človek ne more biti lahko raztresen. Slike so ta- ko žive, da me popolnoma prevzamejo. 'Kateri je za nas potil krvayi pot’. Divna slika! ‘Kateri je bil za nas bičan!’ Moj Bog bičan! To je rekel tako ganljivo, da so zardela njegova lica in se zasvetile motne oči, in slabotna desnica- se je nehote vzdignila. Peter .je bil tako navdušen, kakor sem ga videl le redkokrat. "Pri taki sliki,” nadaljuje na to mirneje, "pri taki skrivnosti sc dalj časa pomladim, to me nič ne utrudi.” Barbarič je vedno molil rožnivenec tako, kakor ga je treba moliti: premišljajoč si je živo predstavljal sliko v domišljiji. Tako se je uglobil v skrivnosti, da jih je v duhu takorekoč gledal pred seboj. Mudil se je v hišici nazareški in z veseljem poslušal, kako prinese angel Mariji veselo -oznanilo; spremljal je blaženo Devico čez gore k njeni sorodnici Elizabeti, klečal je nadalje z Marijo in Jožefom pred Božjim Detetom v betlehemskem hlev cu itd. Na sličen način je razmotri-val in premišljeval z Materjo Božjo vse žalostne in častitljive skrivnosti. Tako mu je postal sv. rožni venec prava zlata ruda, v kateri je našel vsak dan novih zakladov. c) Družbi na čelu. Nek učitelj je rekel o Petru: “Naš Barbarič bi se odlikoval v vsakem po- klicu.” Zato je služil tudi v častni četi Marijini le malo časa kot preprost vojak. V začetku drugega razreda — tri mesece odkar je bil sprejet v Družbo — je bil imenovan "svetovalcem” Mar. Družbe; to častno službo je o-pravljal dve leti. V četrtem razredu se mu poveri služba "pobočnika”. V t^j službi se je tako hrabro obnašal, da ga je v petem razredu — dotedaj nekaj nenavadnega—celi odbor Družbe, v katerem so večinoma višjegim-nazijci, soglasno predložil in izvolil, da naj bo Družbi na čelu. Na predvečer sv. Stanislava zaščitnika Družbe, 1. 1893, je bil slovesno proglašen za predstojnika Družbe. Toliko ljubezni in spoštovanja si je bil že zarana pridobil pri svojih bratih-družbenikih. Ta ljubezen, udanost in spoštovanje družbenikov do Petra se tudi pozneje ni nič zmanjšala, temuč nasprotno se je le pomnožila. Ne samo, da so Barbariča vsako leto na novo izvolili za predsednika Družbe, ampak še več: njegov ugled pri družbenikih je bil tolik, da ni nikomur niti na misel prišlo, da bi koga drugega volili za predsednika. Tako se je godilo do 8. razreda, ko je sam prosil zaradi bolezni, naj izvolijo drugega. Vsem je bilo žal, da jih zapušča njihov dobri in priljubljeni vodja. Barbarič pa je tudi bil v resnici vzor prednika. Družbena pravila, predvsem dolžnosti prednika je izpolnoval jako vestno. Ko nekoč vprašam: “Ali je bil Barbarič zmiraj tako goreč in marljiv?” mi odgovorijo dijaki: “Bil je zmiraj priden in marljiv, toda še z večjo gorečnostjo je začel koprneti po čednosti, ko so ga v S. razredu izvolili za prednika Družbe.” Vestno se je Peter držal Mažuraničevih besed: “Zvest pastir, kar on zapoveduje, s svojim zgledom sam to potrjuje.” Vroča želja njegovega plemenitega srca je bila, da se Družba čim višje povzdigne in čim lepše procvita. Pa s tem je navadno združenih mnogo težkoč in le z naporom, razumnostjo in ’ vstrajnostjo se more kaj doseči. To je izkusil tudi Barbarič, pa vendar se ni uklonil. Predvsem si Je prizadeval, da vzbudi v srcih sodružbeni-kov posebno ljubezen do Marije, da veselega srca in voljno spolnujejo predpise, ki jih nalaga Družba in semenišče. Cilj Marijinih Družb je, ka-I kor že Benedikt XIV. piše v “zlati buli”: izvanredna ljubezen do Matere Božje in sad te ljubezni je stanovska popolnost. Razun tega mora biti vsak družbenik tudi apostol. “Kaj vse je Barbarič storil,” vskliknil je nek družbenik, “da povzdigne čast svoje nebeške matere!” Kdo more našteti vse žrtve, katere je prinašal na čast tej Materi, vse načrte, ki si jih je osnoval? Nekega dne mi prinese na papirju o-koli 20 načrtov, proseč me za svet, naj mu povem, kaj bi najbolj povzdignilo čast in slavo blažene Device. Drugo-krat je prosil družbenike, naj mu pismeno svetujejo,'kar mislijo, da bi bilo v procvit Družbe. Večkrat se je na sprehodu pridružil družbenikom kakega razreda in jih nagovarjal, naj kaj storijo v čast Materi Božji, vspodb.ujal jih je, naj nikakor ne opustijo svojih plemenitih načrtov in teženj, kratko, pomagal jim je z besedo in dejanjem. Kakor čebela zbira sladki med od cvetke do cvetke, tako je zbiral tudi Peter iz dobrih knjig in ■asopisov med lepih vspodbujevalnih zgledov iz življenja mladeničev, jih pripovedoval svojim tovarišem in jih navduševal za podobno delovanje. Naj rajši se je ^razgovarjal o veseli novici, kako se v raznih mestih in deželah probuja nanovo krščansko življenje. Kako je žarelo njegovo oko radosti, ko je zvedel, da je ravno Marijina Družba povsod visoko razvila katoliško zastavo.' Za trdno se je nadejal, da bode Družba mnogo pripomogla, da se krščansko življepje v hrvatskih deželah nanovo razvije, posebno med hrvatsko mladino. » Toda kakor je Barbarič vroče želel, da se Družba čimbolj razširi, tako je bil tudi odločno proti vsemu, kar bi ji moglo le količkaj škodovati. “Kako je z Vašo Družbo?” piše nekemu prijatelju, “slišal sem, da nekateri na to delajo, naj bi bila Družba brez odbpra. Ti si sedaj v odboru, zato Ti to-le povem: K sreči menda ni takih med Vami, ki bi resno kaj takega želeli. Kam pa pridemo sicer? Ako nočejo pripoznati bistvenega znaka Družbe in to je ravno odbor, ki ima oblast nad drugimi člani v družbenih zadevah, potem jo tudi ne moremo več imenovati “Družbo”, ampak le bratovščino. Vem. da je težko voditi Vašo Družbo kakor na pr. našo, pa vendar mislim, da je za Vas, ki ste zdaj v odboru, sveta* dolžnost, da jo rešite propada. Ker čim globokeje se ukoreninijo take misli, tem težje jih je odpraviti. Saj veš, da je slično začela i Družba v M. in je tako daleč prišla, da se je konečno pretvorila v nekako republiko, kjer volijo predsednika kako in za koliko časa hočejo. “Bog ne daj, da bi Vaša Družba prišla tako daleč; pa vendar “principiis obsta.” Ne smatraj tega za kako pridigo, ampak to Ti povem kot prijatelj in to samo Tebi, ker vem, da ne boš razžaljen radi tega.” Kako temeljito in pravilno je Barbarič razumeval odborove dolžnosti in predvsem predsednikove, nam povejo, besede, ki jih je izgovoril v odborovi seji: “Od nas je odvisno, da bodo ostali semeniščani dobri in pridni. Družbeniki zelo vplivajo na ostale gojence, odbor pa mora biti vzor, pp katerem se ravnajo drugi.” Pozorno je motril družbenike, jih opominjal, ako ni bilo kaj prav; to pa je storil vselej tako milo in blago, da ni nikogar razžalil. S svojimi velikimi sposobnostmi in vrlinami, z iskreno dobrohotnostjo, pametnim in mirnim nastopom, s svojo zgovornostjo in možatostjo si je pridobil tak upliv in ugled ne samo pri družbenikih, ampak tudi pri drugih dijakih, kakor ga ima malokateri predstojnik pri svojih podložnikih. Marsikateri dijak mu je odprl in razodel svoje srce in iskal pri njem tolažbe in pomoči. Pomagal je, kjerkoli je mogel in znal. Kdor je imel kaj težkega na srcu, temu je priporočal, naj odkrije svoje težave in bridkosti spovedniku, ali pa predstojniku. Pogosto smo ga slišali reči: "O da bi si vsak dijak izbral duševnega voditelja, kateremu bi vse zaupal, tudi izven spovedi.” To je bila njegova vroča želja. Vse svoje moči je napel, ako je bilo treba zopet na pravo pot pripeljati slabe družbenike. Ni se pomišljal koga tudi izključiti iz Družbe, ako je bilo treba, dasi ga ni -mogel pozabiti. Tako piše 25. marca 1895 gospodu Kelavi: “Otožnost se loti človeka, če pomisli, kje so zdaj tisti bivši družbeniki, ki so ob zadnji svečanosti tako slovesno ponovili svojo posvetitev nebeški materi.” Da je Barbarič bil pri vseh zborovanjih, doklfer mu je zdravje pripuščalo, da se je posebno brigal zato, da se vse Družbine pobožnosti bogoljubno vršijo in Družbini prazniki kolikor mogoče lepo proslavijo, je samo po sebi umevno. Vsakomur se je milo storilo, kdor je videl Barbariča zadnji teden življenja, ko se je komaj še držal po koncu, kako je s palico v roki naslanjajoč se na zid polagoma lezel v drugo nadstropje do kapelice, da pokloni še zadnjo cvetko svojega življenja premili Materi. Da, celo onkraj groba je hotel Peter o-stati družbenik in blagodejno delovati za Družbo. Bilo je ravno šest dni pred njegovo blaženo smrtjo, ko sva se razgovarjala o večnosti, ki je tako blizu; govoril je tako mirno in veselo, kakor more dijak govoriti le o počitnicah, ki so že pred durmi. Priporočal sem mu, naj v nebesih marljivo moli za vse, posebno pa za hrvatsko mladino in naj skrbi, da procvita v hrvatskih deželah Marijina Družba in duhovne vaje za dijake. Veselega srca mi obljubi, da bode to storil; in kakor se zdi, je njegova priprošnja v nebesih rodila krasen sad. Ko je Barbarič umrl, je bilo, na Hrvatskem komaj sedem Marijinih Družb, a danes komaj tri leta po njegovi smrti, naraslo je število na 18 in na mnogih krajih so se začeli živo zanimati za Marijine Družbe in s tem se budi v srcih krščanski duh. 13. Potovanje v počitnicah leta 1832 a) P o B o s n i. Rad potuj mi, dragi brate, pot je druga šola za te. “Te pesnikove bes de,” piše Barbarič v drugem tečaju petega razreda svojemu bratu fra Marku, “zvenijo mi letos zmiraj po ušesih. Zato sem sklenil v počitnicah, če bo količkaj mogoče, malo potovati. O koristi potovanja ste Vi gotovo prepričani, zato Vam o tem ne bom govoril. Pa nekaj drugega! Sem pač siten berač. Z lepa mi ne uidete, saj se na Vas najbolj zanašam. Pa kaj hočem? Ako dobim kaj od darežljive roke, to je vse; če kaj izdam, potrošim za koristne knjige. V hvaležnost Vam pošiljam svoje spričevalo.” (Imel je v vseh predmetih “izvrstno”.) Fra Marko je radovoljno izpolnil bratovo željo, Peter pa si je . poiskal tovariša za potovanje. Bil je to njegov zvesti prijatelj in rojak, vrh tega tudi njegov prednik kot predstojnik Družbe, abiturient Marijan Kelava. Dne 5. jul. zarana podasta se dijaka-potnika v širni svet. Najprej obiščeta severno Bosno. Ogledata si Zenico in Žepče, prekoračita krvavo bojišče pod Maglajem in utrjenim Dobo-jem. Nato se obrneta v Tuzlo, odtod zop.ei nazaj in prek Dervente kreneta proti Bosanskemu Brodu. Prebrodivši hladno Savo dospeta v belo Djako-vo, znano po celem svetu po svojem vladiki Strossmayerju; vrhtega se ponaša Djakovo s cerkvijo, ki je najlepša, ‘kar jih imamo v jugoslovanskih deželah. Visoki zvoniki te veličastne hiše božje so pozdravljali že oddaleč naša romarja. O kako goreče je molil Barbarič v tem divnem .svetišču, ki odseva radi slik od Ludovika in Aleksandra Seitza z nebeškim sijajem iri čarobnostjo. Sedaj pa proti Požegi! “Poglej zemljevid, kaka pot je to,” piše Peter odtod svojemu tovarišu Di-viču. “Hodila sva po sredi Slavonije prek mestti Našica in sicer ‘per pedes apostolorum’. V Požegi sva prenočevala v nekdanjem jezuitskem zavodu. Prebila sva dosti težav, a tudi prijetnosti ni manjkalo. Predvčeraj sva prenočila pod hrastom sredi polja, sno či pa na mehkih blazinah, kakor pač pride.” (Dalje prih.) KUPLETI. (Iz "Ciganov" v Chicagi 26. jan. 1913.) Prišli smo iz Jolieta k vam, ki bratje ste po rodu nam. Prinesli nismo vam daril: pozdrav samo in sto voščil, da bi Chicago in Joliet hodila skup o slogi pet — a zraer zavedaj vsak se, da slogi treba prakse! Drži v Chicago vsaka pot; a tu si v Babilonu zmot, različnih misli in idej, da veš ni kod ni kam naprej. . A glej — "Danica” iz noči v domačo hišo kaže ti. kjer čuje glas sladak se jgravsko-pevške prakse! Z Balkana jek doni: hura! Turčin na tleh leži — hura! Pri koncu ples krvavi je na slavo Jugoslavije.. . Pač žrtev padlo je preveč: a zlomljen zdaj je turški meč tako naj zlqmi vsak se po^nemnik turške prakse! Najboljše priporočilo. Kuharica: “Prosim, gospa, dajte mi izpričevalo, pojdem proč!” Gospa: “Kaj pa hočem zapisati noter, ker ste tako zanikrna. Jaz Vas ne morem priporočiti nikomur!" Kuharica: "Tega tudi treba ni; zapišite le, da sem bila pri Vas tri mesece — to bo najboljše priporočilo.” AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkorr. ir Avstro-Ogrsko. TROST &KRET2 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK ... V r7 ■ -''V' T,, : t' * j Posebnost so naie The U. S.” 10c. in “Meerichaum’’ Ju Na drobno se prodajajo povsod. na debelo pa na ,08 Jefferson Street Joliet, Ut j. p. umG& Oba. tnlp.fnn **- T ~ Lesni Oba telefon štev. S «^»«^trgovec. Clinton in Desplaines Sis, Joliet Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenska Derilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. \T. W. tel. 218. Chicago telefon 924 Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt! The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne uloga ter pošilja denar na vse dele svetu. Kapital in preostanek $300,00fe.09. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir. Antonija Rifel izkušena babica. 512 N. Broadway Joliet, Ills. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, lil Nizke cene Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki. Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef L, Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike: PHELPS BROS. & CO. 2 Washington St., New York, N. Y. ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi. Emil Bachman 1719 South Center Avenu*. CHICAGO. ILL. Najstarija slavensko-krščanska tvrd ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO VA itd. Prodajemo zlatne znakove za sv; slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cif nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome ba dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopi sov od Vam poznatih slovanskih dru štev. Angleščina. Mi poučujemo že peto leto angleščino potom dopisovanja. Dobri uspehi, i^ahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do šest mesecev. Pišite po pojasnila še danes. - Šolnina nizka. Slovenska Korespondenčna Šola (Prejšnji naslov: 6119 St. Clair Ave. S. B. 10.) ,380 E. 40th St. Cleveland, Ohio. Garnsey, Wood & Lennon Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET. ILL. Geo. Lopartz Grocerijska prodajalna N1. W. telefon 808 *02 Ohio Street JOLIET, ILL. Prava beseda o pravem času. Tuj,ec: “Gospod baron, ali imate kako službo zame?” Baron: “Žal, da ne vem, čemu bi vas potreboval!” Tujec: “Če ne za drugo, vsaj za ,sve-tovavca!” Baron: “Prav, dajte mi torej svet, kako naj se vas iznebim!” Ljudsko Krepčilo. I Tekom zadnjih par let so se zdravniki najbolj zanimali za krepčanje člove-škega telesa od mladosti do zrele starosti. Prišli so do zaključka, da se Uk dajo mnoge bolezni in nadloge preprečiti s pravim okrepčilom. Tako zdrav-jgj ljenje je prijetno in lahko. Treba je le izbrati si hrano, ki ti prija, pa tudi je treba vedeti koliko je iste dovolj in ne premalo. Ako imaš slab okus in 6^ prepočasno prebavljenje, začni takoj rabiti Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko VINO i_________________ jp' To znano zdravilo bo okrepčalo oslabele člene prebavljanja in bo uredilo ggj delovanje. Izčistilo bo sestav in ohranilo ga čistega in močnega. Priporoča se v slučajih zabasauosti, bolečinah in koliki, neprebavnosti, glavobolu, bledosti in slaboči, izgubi spanca, izgubi okusa, neprijetnosti po jedi. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino se naj začne rabiti kakor-hitro se ne čutite dobro. Dobro je tudi za ženske in dekleta, ki trpe na gla bitter-wine J ‘Ter trinerovo ;ovo HORKÉ VÍN0 ^f» S j Nas office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje posteeieni. Fino pito, najboljia vina in smodke, Wm. Metzger Jtuby and Broadway JOLIET 3dHIIIIIIIIIIIII!UIUIUIIIIIIIIIHIIIIHIUIllUIIIIIIIIIIII!llllllll To Following Stations:— Rockdale, Minooka, Morris, Seneca, Marseilles, Ottawa, Starved Rock, Utica, LaSalle, Peru, Spring Valley, Ladd, Marquette, Howe, De Pue, Bureau, Princeton, Grand Ridge, Streator. F. E. FISHER, ( General Superintendent. Office a,iid Station—Van Buren, near Joliet Street. Chicago Phone 2511. ^Priporočam cenj. rojakom in prijateljem svojo trgovino z obleko Y zalogi imam vsakovrstno opravo za riuoške in dečo k i c) • bili ženske črevlje Dobra postrežba, nizke cene! John Kirincich 918 North Chicago|St. JOLIET, ILL. W. O. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. «h fL Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opraviti • sodnijo •glasite se pri meni. Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1912 je imela 660 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 300 TISOČ KRON. Vložen denaa obrestuje po 4-2 % 1012 N. Broadway JOLIET, ILL brez vsakega odbitka. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA s vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE y kako drugo manj varno “iparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo Vaš denar. »VOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO 1 Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje najboljša pijačo Rezervni sklad nad pol miljona kron. KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom. Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18. obrestuje hranilne vloge po čistih « -w-* 1 brez odbitka rentnega davka. 1X1 3 % Nas zaupnik v Zjed. državah je Frank Sakser, 6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York. Stanje hranilnik vlog dvajset miljonov kron. potnim na moje romanje v Sv. Deželo, ji PolUfe Rev. Jos. 37. Iz Carigrada v domovino. (Dalje.) Jako pripravna vredba pri tej železnici je, da dobiš hrano in pijačo kar v vagonu. Vlak vozi seboj cel gostilniški vagon in kuhinjo. Ne vem ali sem bil tolikanj zdelan od dolge vtrudljive vožnje, ali pa sem dobil mej jedili kaj starega, postalo mi je tolikanj slabo, da sem se resno bal, da obležim bolan. Z največjo težavo sem gledal skozi okno na plovdivsko ravnino. — Pri postaji Sarambej zavije železnica v gorovje. Dolina se bolj in bolj zožuje in obdajo nas jako visoke gore, katerih najvišja ima 3000 m. Silno je pihal vlak, dokler nismo prišli do najvišje postaje Vakarelu, ki leži 825 m nad morjem. Prav tako strmo, kakor navzgor smo jo rezali navzdol v veliko sofijsko ravnino. Izstopim v Sofiji, kamor smo prišli po dvajset-urni vožnji ob treh popoldne. Lep je pogled iz Sofije nazaj na balkansko gorovje. Krog mesta so pašniki za ovce in svinje. Ti pašniki segajo prav do mesta. Predmestne hiše so bolj vaškim hišam podobne, kakor pa mestnim. S kolodvora sem se peljal naravnost v kapucinski samostan, kjer sem pa dobil doma samo enega svetnega duhovnika. Ta prijazni gospod me je hotel takoj peljati nekoliko po mestu, dokler se ne vrnejo patri. Bil sem pa tako slab, da sem moral to prijazno ponudbo odkloniti. Kapucini imajo v Bolgariji dušno pastirstvo za katoličane. Nadškof Menini iz kapucinskega reda je apostolski vikarij plovdivsko-sofijskega apostoljskega vi jkgrijata. Kapucinska samostana v Plovdivu in Sofiji sta ob jednem nadškofovo stanovanje. Ta nadškof je vstanovil tudi dešKo semenišče in bogoslovje v Plovdivu in Sofiji. Ker si je vzgojil že precej domačih svetnih duhovnikov, je kapucinov vedno manj v Bolgariji. Proti večeru je prišel nadškof domov, ter me je prav po očetovsko ljubeznivo sprejel'. Prisilil me je, naj večerjam z njim, ali tako mi je bilo slabo, da sem moral v posteljo. Ko sem se dobro vlegel, se odpro vrata in sam naškof stopi noter. Ljubeznivi gospod pravi, da je za me v skrbeh in da hoče lakoj poslati po zdravnika. Ker mi je bilo pa že odleglo, sem se zahvalil za prijazno ponudbo. Drugo jutro sva šla z mladim bolgarskim duhovnikom p1« mestu. Lepa je zlasti knežja palača, ki stoji prav tam, kjer je stala nekdaj hiša turškega paša. Okrog palače je lep vrt in mestni park, v katerem je tudi zverinjak. Lepa je tudi poslanska zbornica, kjer zborujejo vsako leto najmanj po dva meseca . narodni poslanci. Jako sem se začudil, ko sem zagledal na steni sv. križ in podobo sv. Cirila in Metoda. Mej drugimi lepimi poslopji naj omenim gimnazijo, vseučilišče, ki ima pa samo juridično in modroslovno fakulteto. državno banko in ministrstvo. Novejše ulice so prostorne in ravne. Prebivavcev ima Sofija nad 50,000. Mesto napreduje očividno in bo sčasoma res lepo. Vprašal sem se, ali je lepša Sofija ali Ljubljana, pa odgovoriti sem si moral, da je Ljubljana lepša. Popoldne sem se odpeljal naprej proti Belgradu. Mej kraji, po katerih sem se vozil, naj omenim le slivniško polje, ki je bilo 1. 1885 namočeno z bratovsko krvjo. Na tem polju so se bojevali Srbi z Bolgari. Proti večeru smo prišli v Caribrod, ki je na srbski meji, kjer je bilo zopet treba» oddati potne liste. Veliko preglavico mi je delal tukaj vožni red, ker nisem premislil, da Turčija in Bolgarija računi po vsliodno, Srbija pa že po srednjeevropskem času. Razlike je cela ura. Na prvi srbski postaji Pirot smo morali zopet odpreti kovčege. Železnica drdra naprej poleg reke Nišave v jako lepi soteski. Škoda, da se je že mračilo in spoznal sem le toliko, da morajo biti tukaj hriboviti in lepo zaraščeni kraji. Tudi to noč nisem zatisnil očesa in tudi to noč nisem videl ničesar. Ko se je začelo daniti jutro 29. mar-cija, smo obstali pred Belgradom. Mesto leži na hribu, pod katerim teče Donava. Ko bi bil vedel, kaj se bo zgodilo par mesecev pozneje strašnega v kraljevi palači, bi bil vendar iz radovednosti izstopil, dasiravno sem slišal v Sofiji, da v Belgradu jako po strani gledajo katoliškega duhovnika. Sicer tudi v Sofiji glede tega ni vse v redu, toda mnogo hujše je v tern oziru menda v Belgradu. Tam more katoliški mašnik maševati le v kapelici avstrijskega poslaništva. Druge katoliške cerkve ni. Bila je ravno nedelja in tudi to, ker bi bil vendar rad maševal v nedeljo, je bil vzrok, da sem se peljal kar mimo Belgrada. S kolikim veseljem sem pozdravil domačo reko Savo, ko sem se vozil čez njen most! Na Gorenjskem sem jo gledal večkrat kot majhen potok, tukaj pa, ko se izliva v Donavo je mogočna, široka reka. Moje misli pa so letele po Savi navzgor v domače ljube kraje. Bil sem več kakor dva meseca od doma in celi čas nisem mogel dobiti od doma niti naj manjšega sporočila. Ni čuda torej, da sem radovedno in se strahom mislil tjakaj gori, od koder prihaja ta slovenska reka. Prepeljem se črez most in na slavonskih tleh smo, v Zemolnu, kjer sem moral zadnjikrat odpreti svoj kovčeg. Vlak vozi po rodovitni slavonski planjavi. Proti severu te planjave se vzdiguje Fruška gora, katere hribi so pokriti s trtjem in sadnim drevjem. Ob znožju Fruške gore, ob reki Donavi leži mesto Karlovci, ki je sedež pravoslavnega nadškofa. Iz Slavonije pridemo v Bačko na Ogrskem. Ob železniški progi je tu prav veliko mest, trgov in vasi. Vidijo se raznovrstne cerkve, katoliške, pravoslavne in kal-vinske. Slednje se poznajo na tem, ker imajo na vrhu zvonika mesto križa zvezdo. (Konec prih.) ...DOMOVINA, NE PRIDEŠ VEC MI IZ SPOMINA! Lepa je slovenska zemlja, vredna, da se je spominjamo; pisatelji in pesniki so to storili v mnogobrojnih slavospevih, a kar sem bral dozdaj, menda najlepše jo je pogodil pisatelj in pesnik Ivan Cankar, ko pravi: “O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: 'Tod bodo živeli veseli ljudje!’ Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od izhoda do zahodu; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje — puste leže tam, strme proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo pol-» no perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obali ter od Triglava do Gorjancev in je rekel: ‘Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!’ Kakor je rekel, tako se je zgodili). Božja setev je pognala kal in je rodila — vzra-sla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, obstrmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj gore in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Vse, kakor je rekel. se je zgodilo; bpgatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milo-zvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo — ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca!” -— Da, pogodil si jo, pesnik-glaisitelj naroda, taka je slovenska domovina, tako je slovensko ljudstvo! Daleč od domovine človek še bolj razume tvoj srčni izliv, hvala ti za te besede, naše srce jih ne bo pozabilo. Dober človek. Sodnik: “Zakaj ste ustrelili srnjaka?’ Zatoženec: “Jaz sem šel pravzaprav brat gobe, pa nisem nič dobil... in čisto prazen pa nisem hotel domov priti!” Ni čudno. A. : “Že desetič sem opomnil Dolžana, naj mi plača, —- pa je,, kakor da bi nič ne slišal!” B. : “Kako pa hoče slišati, ker tiči čez ušesa v dolgovih!” • Nehvaležnost. Pravijo —• če je res — da je neki zdravnik dal po časopisih oklicati, da se da neumnost ozdraviti. Človek bi mislil, da so se ljudje kar pulili zanj,— pa revež je moral od lakote umreti. Na komando. Korporal: “Če vas na cesarjev roj-1 stni dan vpraša gospod stotnik, kakšna je bila menaža, morate reči: dobra; če vas vpraša gospod major, recite: prav dobra; če pa vpraša gospod polkovnik, recite: izvrstna!” Pred poroto. Zagovornik: “Da je zatoženec ogoljufal deset oseb, to ni nikakor obte-ževavno zanj, kakor trdi gospod dr- žavni pravdnik, ampak olajševavno, zato ker je obtoženec škodo na več oseb razdelil, namesto da bi le enega pripravil v škodo.” Tožba radi dedščine. A. : “Ker ste se tožili za dedščino, koliko je prišlo na vsakega?” B. : “Ravno toliko, da bo pravda plačana!” Pri sodišču. Sodnik postarni gospodični: “Koliko let ste stari?” Ona: “Grem v trideseto.” Sodnik: “Pa ste se med*potjo malo zamudili!” Pogojno. Nekdo bi bil rad sprejet v društvo. Predsednik, ki poroča o njem, pravi: “Kaže, da ni ravno napačen človek, ampak dokazati se mu nič ne more.” Sodnik ciganu: “Ali vam je znano, da je pes, ki ste ga gospej baronki u-kradli in snedli, veljal 700 kron?” Cigan: “Pa ni imel zato nič drugačne slasti!” Je res. Mož pride ob treh zjutraj domov in žena ga dobro okrega. On pa se smeje in pravi: “Ljuba moja, ali bi ne bila ura tudi tri, če bi bil ostal doma?” Za las je manjkalo. “Človek mora srečo imeti” — pripoveduje Andrejec svojemu tovarišu v zaporu, dočim zunaj burja brije — “in jaz sem jo to pot res imel. Moj zagovornik je govoril zame tako navdušeno, da bi bil gotovo oproščen, če bi on v zadnjem trenutku ne bil postal hripav. In tako sem vendar srečno prišel na gorko!” Zdrav kraj. Tujec: “Tukaj mora biti zdrav kraj; človek srečuje le stare ljudi.” Domačin: “Je res. Tukaj mrjo več-jidel le mladi ljudje!” Predsednikov poljub. Washington; D. C., 11. jan. — Na predsednikovem sprejemnem imeniku je bil danes sledeči kratki vpis: “Phyllis Wistrand, Lander, Wyo. (Ima se poljubiti.)” G. Taft je prečital dvakrat, predno je oči povzdignil in v kotu svoje delavnice zagledal brdko zlatolasko, ki je s pričakovanja polnimi očmi debelo gledala vanj. Zraven deklice je stala gospa, očividno njena mati. Predsednik se je vzdignil in je stopil do čakajoče. “Torej Vi ste Phyllis,” je rekel, “in Vi hočete poljub od predsednika Združenih Držav?” “Da, gospod,” se je oglasil sramežljivo zašepetani odgovor. “Well,” je rekel predsednik, srčno poljubivši deklico na desno lice, “tipa m. da se boš tudi še pozneje spominjala nanj.” Phyllis je štiri leta stara. Nadvojvoda Rainer umrl. Dunaj, 27. jan. — Nadvojvoda Rainer. stric cesarja Franca Jožefa, je u-mrl danes v starosti 87 let. Bil je najstarejši član habsburške rodovine. Pospeševal je umetnost in znanstvo. Nesreča v rudniku. Dunaj, 27. jan. — . Iz Brixena na Tirolskem se poroča o rudniški nezgodi, ki je zahtevala pet človeških žrtev. V Eleonorinem rovu je zasulo dvanajst rudarjev, od katerih je bilo pet usmrčenih; ostale so spravili na površje še žive a deloma hudo poškodovane. $15.00 ČEK ZASTONJ. Postavite eno izmed štev. 1—9 vsak prostor zgornjega trikotnika tako, da dobite §tev. 20, ako štev. šeštejete ob eni drugi strani. Isto štev. smete postavite samo po enkrat. Za pravilno rešitev Vam pošljemo kreditni ček za $15.00, ki ga žamorete rabiti, ako kupite zlato uro za gospode ali dhme z zlato verižico in obeskom. Garancija 20 let. Zajedno Vam pošljemo tudi cenik, kjer si morete izbrati uro in verižico. Ta ponudba je 'veljavna le milo časa; zato pišite takoj, ter priložite znamko, da Vam pošljemo cenik. HOME CREDIT CO. 502 E. 13th St., Department 63. NEW YORK CITY, N. Y. Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St.. Joliet. 111. V NAJEM ODDAM LEPO TRGOV-sko poslopje, ki je pripravno za vsakovrstno trgovino. Posebno pripravna bi bila za kacega Slovenca. V istem sem jaz sam vodil svojo trgovino celih 12 let, kjer sem imel lepi napredek. Ko sem si pred dvemi leti sezidal lepo moderno poslopje na vogalu Chicago in Will St. sem se v isto preselil z vsemi svojimi oddelki oziroma z grocerijo, mesnico in drugimi trgovskimi predmeti. Radi tega hočem dati v najem svojo bivše poslopje, katero stoji ravno poleg moje nove prodajalne. Za podrobno pojasnilo ste naprošeni, da se oglasite pri meni kjer me lahko najdete v moji prodajalni. Geo. Sto-nich, 813-15 N. Chicago St., Joliet. NA PRODAJ FARMA 80 AKROV, in sicer 75 akrov obdelane zemlje in 5 akrov loze (hrastovja), hiša s 7 sobami, 3 staje in vse drugo pripravljeno. Lega: 75 milj od Chicage v Indiani, Pulaski county. Cena: $4000 v gotovini. Vse podrobnosti pove: Anton Nemanich, 1000 #J. Chicago St., Joliet, 111. John Chapuran SLOVENSKA I HRVATSKA GOSTILNA Rojaki* dobrodošli! N. W. Phone 1251. 200 Ruby St., Joliet, IH. LONGFLOS & LIBERŠER 1014 N. Chicago St, Joliet, 111. ------------ Slovenska ------------ BRIVNICA IN KOPALIŠČE Delo hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom. Dowiak & Prosen N. W. Phone 382. 1100 N- BROADWAY, JOLIET, ILL. SLOVENSKA GOSTILNA NAJBOLJŠE DOMAČE VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Fina prenočišča za potnike. GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stnov. tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne’s Band and Orchestra, soba 2, D’Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos A. Boyne. NA PRODAJ ALI V ZAMENO — farma, obsegajoča 60 akrov, 3 milje severovzhodno od Lockporta. Izvrstna pitna voda; zidana hiša in skedenj, mlin na veter. Oddajo se tudi lefošnji pridelki, kakor tudi vse poljsko orodje in stroji. Lennon Bros., 205 N. Chicago St. 50tfn. KJE JE JOŽEF KMET, PO DOMA-če Klingarjev iz Sadinje vasi pri Žužemberku? Pred 3 leti je pisal iz Wenone, potem ne več. Išče se zaradi važnih stvari in novic iz starega kraja. Zglasi naj se svojemu sosedu Jožefu Legan, 209 Indiana St., Joliet, 111., ali pa svojim staršem. Slogar Brajte, Ely, Minn. trgovci z mešanim blagom. Obiščite nas in oglejte si naš 5 in 10c Counter kjer dobite vsakovrstne potrebščine po najnižji ceni. Svoji k svojini! Pozor, Slovenci! Ne bodimo si bratje samo po jeziku, marveč tudi v dejanju. Kupujte svojo obleko in obuvalo v edini slov. trgovini v Jolietu, 111. Vedno sveže blago in najnižje cene. Kadar kaj kupite, dobite znamke, vredne 4 cente od vsakega dolarja. Naročujemo tudi obleke in suknje po meri. Frank Juricic 1001 N. Chicago St. Joliet, 111. Slovenski Zdravnik. (Zraven slavenske cerkve.) Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, H ste na katerikoli bolezni bolni, n» SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker so se obrnili s popolnim zaupanje... do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali p» pišite! Adresirajte pisma tako: Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL. Telefona: N. W. 1012 all Chi. 2192-L. Slovenci in Hrvati v Pittsburgu, Pa. * JZOR1 Naznanjam rojakom, da sem kupil in prevzel znano GOSTILNO na 3329 Penn Ave. Pittsburg, Pa. Točim najboljše pivo, domače in importirana vina in žganja. POSTREŽBA IZBORNA. Slavnemu občinstvu se priporočam ▼ obilen poset. Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošli!. Geo. Flainik, lastnik 3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa. Pozor, rojaki! Dobil sem iz Washin-gtona za svoje zdravila serialno številko, ktara jamči, da so zdravila prava in koristna. Po dolgem času se mi je posrečilo iznajti pravo Alpeu tinkturo in Pomado proti izpadanju in za rast las, kakoršneše dosedaj na sv* tu ni bilo, od katere moškim in ženskim gosti in dolgi lasje resni-» čnh popolrioma zrastejo in ne bodo več izpadali, ter ne osiveli. Ravno tako zrastejo moškim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah in križicah v 8. dneh popolnoma ozdra v im. kurja očesa, bra-i davice, potne noge in ■ ozebline se popolnoma Vodstranijo. Da je to ■ resnica jamčim s $500. "Pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. IŠČE SE VALENTIN TOMIČ, DO-ma iz sela Mrkopolj na Hrvatskem. Kdor zna zanj naj ga javi, ali se naj sam oglasi na Milkota Polak, 1208 Scott St., Joliet, 111. raro pivo v steklenicah. Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St. Both Telephones 26.