I * OB 400 LETNICI PRVIH SLOVENSKIH KNJIG V letošnjem letu se bo slovenski tisk spominjal ene največjih slovenskih kul¬ turnih obletnic: 400 letnice, odkar smo Slovenci prišli na misel, da se da slo¬ venska beseda tiskati, in je Trfubar to misel tudi uresničil z dvema protestant¬ skima knjižicama “Abecednikom” in “Katekizmom”, izišlima leta 1551 v Nemčiji in tiskanima z enmškimi got¬ skimi črkami. Ob tej priliki bi se lahko ozrli v no¬ vo na ‘‘Trubarjev problem”, pa bi nam vzelo preveč časa in prostora. Z nekaj stavki bi ga radi samo; primerjali z na¬ šo dobo, ki je tisti v marsičem enaka: kakor sta si tedaj stali nasproti dve veri: katolištvo in protestantizem, tako sedaj nasprotuje katolištvu — komu- zem. Trubar se je ločil od domače tra¬ dicije in vere in šel v Nemčijo, kakor so današnji revolucionarji hodili v Mo¬ skvo po materialno in politično pomoč. S svojo ločino, je Slovence pripeljal pod nemški kulturni krog in najtesnejši vpliv, kar je trajalo petdeset let in ro¬ dilo 50 slovenskih protestant¬ skih knjig. Potem pa je škof Hren u- ničil krivoverstvo in očistil slovensko književnost miselne zmote, ter sam vrgel v brazdo slovenske književnosti novo seme katoliške knjige. Na njem je zrastla potem naša katoliška kultu¬ ra, dokler ni prišla nova vera — komu¬ nizem, ki je vrgla na grmado tako ka¬ toliško kulturo, kakor tudi Trubarjevo delo, ki je zdaj označeno kot “plod ver¬ ske agitacije, mednarodne verske nape¬ tosti in slovenskega meščanstva” (Bogo Grafenauer, Slovenski zbornik 177). Ko¬ munizem hoče ustvarjati kulturo — in slovensko knjigo — na areligiozni pod¬ lagi s pomočjo kulturnega in politič¬ nega vpliva iz Moskve.' Zdaj je prišel v krizo in čas kliče po novi kulturni zvezi z našo tisočletno tradicijo, kakor jo je po Trubarju dopolnil škof Hren in kakoi' jo bo po Kardelju — kdo ? . . . Zdaj smo mi, ki smo del te verske katoliške duhovne tradicije naroda v izgnanstvu, kakor je bil Trubar, ko je pisal prvo slovensko knjigo. In zato ima 400 letni spomin za nas še druga¬ čen pomen: slovenski verskopolitični e- migrant je ustvaril prvo slovensko knji¬ go pod skritim imenom v tujem, okolju, s tujimi, jezika neveščimi stavci, kakor se opravičuje v predgovoru. Kdo se ob tem dejstvu ne spomni prve naše emi¬ grantsko knjige po letu 1945, tiskane v Senigalliji z laškim črkopisom in naše zadnje, našega Koledarja, ki prav ta¬ ko kot Trubar pred 400 leti poudarja, “da so ga stavili stavci, od katerih nih¬ če ne zna slovenskega jezika” (285). Za nas je torej ta slovenski knjižni jubilej — jubilej slovenske emigrant¬ ske književnosti, kakor jo zdaj mi na¬ daljujemo, da se ohranimo v skupnosti 2 duhom, ki je doma preganjan; da ustvarjamo z načinom, ki je v naši zgo- dorini že 400 let star, novo književnost, ki naj bo prosta “tuje učenosti” azijat- skega izvora, a polna slovenske mo¬ drosti. Učimo se pri Trubarju požrtvo¬ valnosti za emigrantsko knjigo, truda, gorečnosti in premagovanja vseh ovir. Ne samo duhovne cene, temveč tudi ma¬ terialne: kakor je sedaj redka Truba¬ rjeva izseljenska knjiga, tako dragoce¬ na bo nekoč naša emigrantska knjiga, za katero se bodo pulili posamezniki in knjižnice doma. Kdor jo ima zdaj, ima dragocenost, katere cena bo rastla z vsakim letom, neizmerno pa doma, če jo bo kdo prinesel s seboj, ali pa bo tja prišla v “sodih”, kakor Trubarjeva v Slovenijo... Glavno pa pojmimo to: naša emigrant¬ ska knjiga je organsko nadaljevanje književnosti, ki ne more rasti doma, du¬ ha, ki je tam zatrt, je cvet zdravih korenin slovenstva, ki mu ne smemo da¬ ti umreti, temveč cveteti za nov sad doma. Zato naj slednji slovenski dom v tujini ustanovi svojo emigrantsko knjiž¬ nico, sebi za vonj domovine v tujem; svetu in najzgovornejši dokaz, da kul" turno živimo. Ob 400 letnici prve slovenske in prve emigrantske knjige mislimo na naše no¬ ve emigrantske knjige in s ponosom jih postavljajmo vidno na našo mizo, pa naj bo to peniška zbirka, povest, revija, Koledar ali naša "Svobodna Slovenija”. USA SO PRIPRAVLJENE Znani ameriški radijski komenta¬ tor Walter Winchell, ki govori vsa¬ ko nedeljo zvečer 40 milijonom po¬ slušalcev, je v svojem novoletnem govoru ameriški javnosti povedal naslednje: "Vem, da stoji stvar naše domovi¬ ne slabo. Mnogi strokovnjaki ne vedo o čem bi govorili. Postali so brez potrebe obupani, kakor so bi¬ li nekoč smešno optimistični. Tajni dokumenti sedanjega sve¬ ta pa odkrivajo resnico, da naša končna moč ni bila nikoli večja in naša nacionalna čast nikoli višja... Dejstvo je, da so naša tajna orožja strahotno močna... Iz posebnih ozi¬ rov do občih človeških koristi bomo prijeli zanje samo v skrajni sili. Če bo šlo za naš obstoj, bo naša drža¬ va mogla premagati vsako drugo državo in katerokoli skupino držav tega sveta. Mi moremo premagati komunistične države, mi moremo iztrebiti ruski narod. Naši skriti arzenali imajo dovolj orožja, da zbrišejo iz zemljepisne karte vsa ruska mesta, ki imajo več kot 100-000 prebivalcev. Iz haših le¬ tališč na tujem lahko iz kratkih raz¬ dalj v enem samem bombnem na¬ padu upepelimo 50 milijonov Ru¬ sov. Poznamo vsa ruska tajna orož¬ ja. V primeri z našimi so komaj več¬ ja od razpočnih balončkov, ki jih rabimo za 4. julij. To velja tudi za Korejo. V eni no¬ či lahko izrujemo rdečo kitajsko ar¬ mado iz Koreje. Edini razlog, zakaj tega ne storimo, je, ker nočemo po¬ biti 29 milijonov Korejcev, ki jih ho¬ čemo osvoboditi. Mi lahko preje požgemo Kremelj, kakor osvobodi¬ mo Korejo. Toda med 50 milijoni Rusov, ki bi jih pobili, bi bilo tudi 25 milijonov otrok. Naša tradicija pa ni, da napadamo otroke. Stalin ve, da se premika proti vzhodni Evropi artilerija njegovih armad, kakor tudi da je začelo ne¬ kaj hrumeti iz Sredozemlja proti se¬ veru. Temna luknja v zemeljski skorji — kjer stoji danes Moskva — bo samo en dokaz njegovega straš¬ nega zločina." Titove izjave o vojski in miru, nadškofu Stepincu in še kaj... velike vsote denarja iz USA, hi najbrž Pa tudi spoznati vrednost in ceno take, šli še dalje in skušali celo dejansko so- v tuji deželi pisane slovenske knjige, delovati pri akcijah UNO. Toda naval Maršal Tito je v Beogradu sprejel do¬ pisnika ameriške agencije United Press in mu podal nekaj odgovorov na stavlje¬ na vprašanja. Tako je Tito izjavil, da so boji na Koreji po njegovem mnenju strateško že nekoristni in da bi morale sile UNO čimprej zapustiti situacijo, ki je nevzdržna. Prav tako je omenil, da ne veruje, da bi kdo trenotno hotel ru¬ šiti mir, dasi ne manjka tistih, ki sku¬ šajo izkoristiti sodobno napetost na ško¬ do varnosti in neodvisnosti manjših držav. Dodal je tudi, da bo Jugoslavija ostala ‘socialistična država” in to vkljub svoji naslonitvi in sodelovanju z zaho- dem in da trgovina ne bo vrnjena v zasebne roke. Tudi ne misli na to, da bi izpustil nadškofa Stepinca na svo¬ bodo in sicer zaradi tega, ker mora ra- j čunati s sovražnim razpoloženjem pra¬ voslavnega prebivalstva proti takemu ‘vojnemu zločincu”, kakor je dr. Ste- pinac. Prvi del Titovih izjav ameriškemu do¬ pisniku je zanimiv: pred nekaj meseci so Bebler in njegovi sodelavci v Var¬ nostnem svetu UNO ponujali sodelova¬ nje Jugoslavije pri vseh akcijah UNO. Ako bi že tedaj Tito mogel računati na Naročnina za Svobodno Slovenijo za lelo 1951. Konzorcij Svobodne Slovenije bo skušal vse storiti, da bi list izhajal za najnižjo ceno, ki bo mogoča. Zato bo naročnina zaen¬ krat sledeča: Pri enkratnem plačilu naročnine za celo leto $ 50.—, pri pla- čdu naročnine za pol leta $ 25.— in pri plačilu naročnine za četrt leta $ 13_. Če med letom ne bo bistvenega zvišanja tiskarniških stroškov in cene papirju in če bodo vsi naročniki naročnino za list plačali, bo ta cena ostala nespremenjena. Lepo prommo vse naročnike, da v čim večjem številu poravna¬ jo naročnino za leto 1951 že takoj v prvih tednih novega leta. UPRAVA SVOBODNE SLOVENIJE azijskih komunistov v Korejo je Titu sedaj narekoval “modrost”, da svetuje vsem, ki se tam še rdečim upirajo, naj se čimprej umaknejo, kajti predolgo zadrževanje na Koreji bi moglo pospe¬ šiti izbruh krize v Evropi, to je v nje¬ govi bližini. Sicer ima sam mnogo vo¬ jakov pod orožjem, toda sovjetski sate¬ liti okoli njegovih meja čakajo z naj¬ manj 680.000 vojaki, da vderejo v Ju¬ goslavijo tedaj, kadar bo dal ukaz Ko- minform. Tito sam časnikarju ni ma¬ ral povedati, koliko ima sam vojakov, toda ta vojska sloni tudi na principu mase, kakor ona, ki se vali s severa proti jugu Koreje. S tem je hotel Tito omeniti, da je njegova komunistična vojska najboljša v Evropi. USA so dežela svobode. Tudi v gospo¬ darstvu to kapitalistično gospodarstvo z velikimi pošiljkami rešuje zavoženo komunistino gospodarsko diktaturo v Jugoslaviji. Med obema svetoma je se¬ veda velika razlika in zato je razumlji¬ vo, da je časnikar vprašal Tita o trgo¬ vini in gospodarski ureditvi. Tukaj je bil Tito zelo jasen: nobene trgovine v svobodnih rokah, vse mora služiti samo ohraniti teorja komunistične stranke in njeni ohranitvi na oblasti. O vseh dobrinah bodo odločali samo kom. velja¬ ki in to tudi tedaj, kadar bodo pri po¬ lomu z nabranimi rezervami bežali v tujino. Tito je govoril o koristi podpor, ki gredo jugoslovanskemu oboroževanju; ukrepi, ki pa odvajajo te rezerve na varno v tujino, pa so mnogo bolj zgo¬ voren dokaz o tem, koliko vere pripisu¬ je Tito tistim, ki bi se naj zanj vojsko¬ vali. Pa še tisto hinavsko zavijanje o uso¬ di nadškofa Stepica; sedaj pravi Tito, da so pravoslavci tisti, ki so tako silni, da bi lahko preprečili svobodo Stepincu. Komunistični terorist, kakor je Tito, se “boji” odpora pravoslavnega dela pre¬ bivalstva. Ko so nedavno volili pravo¬ slavni škofje novega patrijarha. je Ti¬ to zaprl tistega škofa, ki je imel naj- ADHESION DE LOS 0BRER0S MUNICIPALES A LA ESP0SA DEL PRESIDENIE DE LA NACION - La esposa del primer mandatario, Senora Eva Peron recibič en su despacho la visita de una numerosa delegacion de los obreros mu- nicipales que se reunieron en el salon de aetos del Ministerio de Tra- bajo y Prevision. Todos vinieron para tributar a la Senora Eva Peron un calido homenaje y reconocimiento a su incansable labor en bien de los humildes y reiterarle la total adhesion del gremio. La Senora Eva Peron llego al recinto en compahia del Secretario General de Trabajo Sr- Espejo y del Secretario General de la Union Obreros y Empleados Municipales. Todos los presentes saludcrron su arribo con entusiastas manifestaciones de simpatia. En un breve discurso el Senor Otero senalo el apoyo de los traba- jadores de la comuna a la obra del gobierno justicialista y a la empre- sa humanitaria de la Senora Eva Peron. MESTNI NAMEŠČENCI SOGLASNI Z DELOM SOPROGE PREDSEDNIKA REPUBLIKE V svojem uradu v ministrstvu za delo in socialno politiko je sopro¬ ga predsednika republike, ga. Eva Peron sprejela v slavnostni dvorani zastopnike mestnih delavcev in nameščencev. Vsi ti so prišli, da izrazi¬ jo ge. Evi Peron vso svojo vdanost in globoko hvaležnost za njeno neu¬ morno delo v prid revnim. Povdarili so, da vsi člani njih strokovne zve¬ ze to delo podpirajo. Gospa Eva Peron je prišla v slavnostno dvorano v spremstvu gene¬ ralnega tajnika Glavne delavske zveze, g. Espeja in pa glavnega tajni¬ ka Zveze občinskih delavcev in nameščencev, g. Otera. Njen prihod so vsi navzoči pozdravili z navdušenimi dokazi simpatij. KOREJA - TRAGEDIJA AZIJE Rdeči Kitajci in severni Korejci še radalje potiskajo Amerikance na Kore¬ ji proti jugu na vsej bojni črti. Naj- hujši pritisk izvajajo na zahodnem delu polotoka, kjer so zavzeli Seul, letališče Kimpo, pristanišče Inchon in prekora¬ čili zamrzlo .reko Han, obšli Wonju in se približali Chongju-u, ki leži 30 km severno od Taegu-a. Amerikanci ob umiku uničujejo vse, kar bi moglo sovražniku služiti za vo¬ jaške akcije. V Seulu so Amerikanci zažgali in vrgli v zrak vse važne objek¬ te, prebivalstvo samo pa je zažgalo še ostali del mesta, ko se je v masah u- maknilo pred komunisti v Inchon, kjer so Amerikanci begunce vkrcali na ladje. Seul je zapustilo 4/5 prebivalstva. V Inchonu so Amerikanci po odhodu vrgli v zrak tudi pristaniške valolome proti plimi, ki je tam visoka do 10 m. Ob prvi plimi po razrušenju so ogromni morski valovi zalili notranjost mesta in .le plima nato odnesla še to, kar je ušlo požarom in bombam. V Pusanu se je zbralo že nad dva milijona korejskih beguncev. Prihajajo pa stalno nove množice ter imajo Amerikanci težko de¬ lo z ustrahovanimi masami ljudi. Novi poveljnik 8. ameriške armade Ridgeway je po obisku nepsrednega zaledja bojiš¬ ča izjavil, da je “umik ameriške vojske in brezštevilnih beguncev doslej na j več¬ ja tragedija Azije”, in da “vprašanje Koreje ni korejsko vprašanje, pač pa vprašanje življenja ali smrti vsega sveta.” Ameriške latalske formacije neusmi¬ ljeno bombardirajo komuniste na boji¬ šču in v zaledju, vendar pa he morejo zaustaviti komunističnih armad. Zaradi stratovitih bombardiranj se je oglasila Moskva, češ, da Amerikanci ‘‘nečloveš¬ ko divjajo” nad že porušenimi mesti ter navaja kot primer Pyongyang, ki da je ža dva dni gorel, ko so ga še ponovno bombardirali. več izgledov za izvolitev in sinod tako prisilil do tega, da je izvolil kandidata, ki je njemu po volji. In takrat se Tito ni nič bal odpora pravoslavnih verni¬ kov, ki so vsi vedeli za to, kako je bil izvoljen patrijarh. Poleg tega so tisti pravoslavci, ki so resnično verni, v ve¬ liki večini prav tako proti komunizmu in Titu kakor ostali del katoliške Ju¬ goslavije. Trditev, da so pravoslavci proti osvoboditvi Stepinca, je le komunistič¬ na intriga, ki naj poglobi nasprotja med katoliki in pravoslavci in tako o- slabi opozicijo vsega krščanskega pre¬ bivalstva proti komunizmu in njega brezboštvu. Zaradi nevarnega položaja na bojišču so se pojavili glasovi, da Bela hiša prou¬ čuje Čangkajškovo ponudbo za pomoč na Koreji, prav tako pa so izjavili, da USA že dva meseca pošilja velike koli¬ čine orožja vseh vrst na Formozo, od koder naj bi Čangkajšek izvedel inva¬ zijo v južno Kitajsko za razbremenitev korejskega bojišča. Čangkajšek sam je izjavil, da upa v svojo vojsko in s po¬ močjo gverile osvoboditi Kitajsko v pe¬ tih letih. Truman pred ameriškim kongresom Ob otvoritvi 2. ameriškega kongresa je imel velik govor republikanski sena¬ tor Taft, ki je ostro napadel Trumano¬ vo in Achesonovo zunanjo politiko in se podobno, kakor Hoover pred nekaj dne¬ vi, zavzel za izolacionizem. Zlasti je pou¬ darjal “nesmisel” pošiljanja ameriških čet v Evropo, ki “je nebranljiva proti sovjetskemu navalu, ker se evropske države nikakor nočejo združiti.” Taftu, Hooverju in drugim ameriškim izola- cionistom ter v pomirjenje preplašeni Evropi je odgovoril v ponedeljek Tru' man, ki je v kongresu v dolgem govo¬ ru poudarjal, da USA ne bo zapustila svojih zaveznikov v Atlantski pogodbi in zahteval od kongresa, da izglasuje vse potrebne zakone za povečanje ame¬ riške obrambe in za oborožitev vseh svobodnih narodov, ki imajo voljo za obrambo proti komunizmu. Tudi je prvič imenoma napadel ZSSR, da je ona kri¬ va sedanjega kritičnega položaja na svetu. V govoru je poudarjal zlasti tri točke: popolna oborožitev USA, vojaš¬ ka in gospodarska pomoč svobodnim na¬ rodom in popolna nepopustljivost ko¬ munizmu na vseh točkah sveta. Koledar Svobodna Slovenija za leto 1951 lahko kupite na sledečih krajih: 1. Pisarna Društva Slovencev, c. Victor Martinez 50; 2. Časa Boyu, Olazabal 2336; 3. Santeria y Papeleria "Santa Julija", Victor Martinez 39; 4. Foto atelje Lojze Erjavec, Al- varado 350, Ramos Mejia; 5. Slovenska hiša na Blanco En- calada 149, Villa Martelli; 6. Ivan Žnidar, brivski mojster, "Los Alpes" - Drysdale 5614, Carapachay. 7. Janez Lužovec, Brown 423, Quilmes. 8- Homan Pavle, Temple 2147, Munro, FCNGB. CENA KOLEDARJU 32 PESOV- Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 11. I. 1951 Titove skrbi in njegovi načrti za rešitev Dogodki zadnjih tednov na mednarod¬ nem političnem polju za rešitev in ohra¬ nitev Evrope so bili dokaj temni. V Se¬ verni Ameriki se s senatorjem Taftom vse bolj krepi struja, ki se približuje tezi g. Hoover-ja, da Evrope ni mogo¬ če obraniti z ameriško vojsko, ampak samo z evropsko, katere pa še ni. An¬ gleški imperij na konferenci predsedni¬ kov vlad svojih dominionov išče novo pot za sporazum s Sovjeti, ki naj bi bil novi Muenchen, s samim tem, pa že po¬ sredno potiskajo Amerikance iz Evro¬ pe. Francoski senat je zavrnil prora¬ čunski predlog za novo oborožitev Fran¬ cije v smislu zahtev Atlantskega spo¬ razuma in tako zavzl ali pa vsaj ospo- ril njegovo izvedbo. General Eisenhower se sedaj trudi, da bi prepričal evropske narode, da se pač morajo ‘‘boriti in bi¬ ti pripravljeni na žrtve”, če žele ostati svobodni, kajti za sedaj je on še gene¬ ral brez vojske. Ti in še razni manj pomembni dogodki dokazujejo predobro, da je Evropa trenutno izgubila vero v samo sebe in da je odvisno samo še od dobre volje Sovjetov, kako dolgo jo bo¬ do še pustili živeti in “politizirati” v do¬ sedanjem vzdušju. Vse to Tito s svojo kliko predobro ve, ker se nahaja na licu mesta in obču¬ ti že sedaj vse težke posledice blokade držav Kominforma, razen tega pa tudi zelo dobro pozna metode Moskve. Ve tu¬ di, da bo njegova Jugoslavija v vsa¬ kem primeru pregažena in za gotov čas zasedena prej kot ostala Evropa, ker to zahtevajo že sama strategična načela. Kakšno bo sovjetsko maščeva¬ nje za njegovo nezvestobo in nezvesto¬ bo njegove klike in nad nedolžnim na¬ rodom, danes gotovo ve zadnji prebi¬ valec Jugoslavije, ker mu je še v živem spominu Titovo postopanje v letih od 1944 do 1946. Zato je za zvitega Tita popolnoma razumljivo, da ne bo dopus¬ til, da bi ga dogodki prehiteli. Tudi se bo postavil v obrambo “svojih naro¬ dov”, ker mu je znan kritičen položaj cele- Zahodne Evrope, pri tem pa pre¬ dobro ve, da «a pomoč ne more raču¬ nati z nobene strani. Če danes daje dru¬ gačne izjave in obljube, posebno Ame- rikancem, kakor prejšnji teden genera¬ lu T. B. Wilsonu, potem je to samo do¬ bro preračunana igra, kajti po komu¬ nističnem kodeksu “cilj posvečuje sred¬ stva”. Potemtakem bi se Titova tolpa na¬ hajala v breizhodnem položaju. Temu pa ni tako, ker si je Tito znal pravo¬ časno odpreti vrata na zahod in se pri¬ praviti na velikopotezno emigracijo, ka¬ tero misli tudi izvršiti in to še pravo¬ časno, samo, če bodo vse priprave pra¬ vilno in docela izpeljane. Tito se dobro zaveda pomena emigracije, v kateri je živel sam toliko let, in da vsaka po go¬ tovem času razpade. Toda mož ima še velike ambicije za pozneje — po tre¬ tjem' svetovnem spopadu. In da bi kaj pomenil, bo rad imel zunaj čim več ljudi, denarja, vojske in zaslomb«. In n a tem sedaj z mrzlično naglico dela. To nam potrjuje nasleduje: 1. ) Švičarski prijatelji nam sporoča¬ jo, da prihaja v Švico vedno več titovih ministrov in njegovih ostalih priskled¬ nikov z naročilom, da nalagajo zdrave valute iz ameriškega in angleškega po¬ sojila v razne manjše banke in jih po¬ tem preko njih transferirajo v razne države (razen v USA) na varno za vzdrževanje bodoče emigracije, ki mora biti predvsem dobro fundirana. da ne bo nikomur v “nadlego”, kakor je bila druga emigracija. 2. ) Na titova poslaništva in konzu¬ late prihaja vsak dan več uradništva, ne samo svetniki, ampak tudi sluge in razne delegacije itd., kar je značilno za državo, ki je na beraški palici, pa lah¬ ko tako razsipava z denarjem. Tako Ti¬ to lahko spravi na varno lepo število svojih zanesljivih aktivistov, ki bodo ob gotovem času opravljali zanj politične in propagandne naloge. 3. ) Toda vse to bi bilo še premalo in je zato Tito našel izhod v velikopo¬ tezni akciji za odpošiljatev velikega šte¬ vila ‘‘strokovnjakov” v inozemstvo, predvsem v Ameriko, pod masko, da naj bi tam spoznavali tehniške in osta¬ le napredke in se nato vrnili domov na odgovarjajoča mesta. Zanesljivi viri po¬ vedo, da je Titova komunistična stran¬ ka za sedaj predvidela 10.000 takih “za¬ služnih” mož, ki naj bi odšli čim prej v tujino. Samo v Brazilijo naj bi jih od¬ šlo 3.000, v Argentino pa bi rad spra¬ vil okoli 2.000 Slovenčev, da bi tako paraliziral z njimi drugo — protikomu- IZ TEDNA V TEDEN Iz svobodnega sveta USA: V ZN je USA poslala 30 naro¬ dom noto, v kateri se zavzena za Pro¬ glasitev rdeče Kitajske za napadalca na Koreji in za izvedbo gospodarskih in političnih sankcij proti Maocetungu. Vse ameriške ambasade omenjenih 30 držav so dobile navodila, da storijo po¬ trebne korake pri prizadetih vladah v tem smislu. USA zahteva prekinitev di¬ plomatskih stikov s Kitajsko, preneha¬ nje pošiljanja kakršnega koli materija- la Maocetungu, popolno pomorsko blo¬ kado kitajskih obal ter skupen nastop za takojšen umik kitajskih komunistov s Koreje. Za obrambo proti sovjetskim zrač¬ nim napadom so New York in druga ameriška obalna mesta obdali z obroči protiletalskih topov in radarskih postaj. Topovi delujejo obenem z radarjem po¬ polnoma avtomatično ter morajo topni¬ čarji skrbeti samo za municijo. Topovi streljajo 50 km v daljavo in 15.000 m visoko. USA je poslala vrhovni ameriški ko¬ misiji v Tokiju načrt mirovne pogodbe z Japonsko v sedmih točkah. ZSSR je proti načrtu predložila številne proti- predloge. A Ameriško notranje ministrstvo je u- radno obtožilo ameriško komunistično partijo, da jo vodi Moskva. Ameriške vzhodne države, med njimi New York in Ohio, je pretekli teden za¬ jelo strahovito snežno neurje s 150 km viharji, ki je zahtevalo do 200 smrt¬ nih žrtev. Snega je ponekod naneslo do 10 metrov ter so nekatera mesta, med njimi Cleveland, ostala dva dni brez zvez e ostalo državo. + ANGLIJA: V Londonu se vrši konfe¬ renca predsednikov vlad poedinih držav angl. imperija, katere glavni namen je 540 milijonov prebivalcev imperija in vse bogastvo imperiju pripadajoče zem¬ lje staviti na razpolago zahodu v nje¬ govi borbi za ohranitev miru. Kot naj- močnejča osebnost nastopa doslej Pan- dit Nehru. Angl. vlada je v posebni noti odbila sovj. obdolžitve, češ da je Anglija s pri¬ stopom k Atlantskemu paktu kršila potsdamski dogovor in angl.-sovj. pri¬ jateljski pakt. ★ FRANCIJA: Franc, vlada je odbila sovj. obdolžitve zaradi pristopa k Atlant¬ skemu paktu, obtožujoč ZSSR, da je sa¬ mo ona kriva takšnega razvoja dogod¬ kov v Evropi, ki vsa svoja dejanja se¬ daj podvzema v znamenju obrambe pred napadalnimi nameni ZSSR. Obrambni min. Moch je v nekem go¬ vora dejal, da noče biti klican čez nekaj let na zagovor zaradi pomanjkljive ob¬ rambe Francije v ev. novih spopadih. Zato poziva vse Francoze, naj žrtve za oborožitev vzamejo z razumevanjem na znanje, kajti ni mogoče zanemariti lastne obrambe, čeprav se bo vlada še naprej trudila, da doseže mirno rešitev med ‘štirimi velikimi’. De Gaulle se je izrekel za nujno pri¬ tegnitev španskih in nemških sil k ob¬ rambi Evrope, pozivajoč Amerikance, naj vendar Evrope v njenem obupnem položaju ne zapuste. Predsednik republike Auriol in preds. vlade Pleven se bosta v bližnji bodočno¬ sti podala na obisk v USA. V Pariz je prispel gen. Dwight Eisen" hower, novi poveljnik združenih evrop¬ skih sil; ob prihodu je izjavil, da se po¬ polnoma zaveda težkega položaja, v ka¬ terem se nahaja zaradi nujnosti zbira¬ nja nove armade, upa pa, da bodo Ev¬ ropejci znali dovolj ceniti svobodo in mir in bodo zato sodelovali z vsemi moč¬ mi v pripravah obrambe v svrho ohra¬ nitve miru. Franc, vlada je poleg okupac. čet v Nemčiji stavila gen. Eisenhowerj.u na ' razpolago že prve edinice pri sestavlja¬ nju nove armade. ★ ITALIJA: Vlada je stavila na razpo¬ lago gen. Eisenhowerju tri divizije red¬ ne vojske; kasneje jih bo stavila še več. Celotna moč ital. vojske je 10 divizij. Neznano letalo je te dni odvrglo pro¬ pagandne letake, pisane v ital., hrv. in grškem jeziku nad ozemljem okrog Foggie, pozivajoč bralce ,naj se zdru¬ žijo V Evropskem gibanju za mir in naj nikar ne sodelujejo pri oborožitvenih pripravah. ★ NEMČIJA: V Muenchen je predstav¬ nik češkega emigrantskega generala leva Prchale Vladimir Pekelsky ponu¬ dil amer. oblastem osnovanje treh češ¬ kih pehotnih divizij in ene motorizira¬ no iz vrst emigrantov; vse štiri divizije naj bi prišle pod poveljstvo gen. Eisen- howerja. Predstavnik ruskega združenja ‘Žrtev komunizma’ je ponudil amer. voj. oblas¬ tem osnovanje 10.000 mož broječe rus¬ ke brigade pod poveljstvom gen. Eisen- hovverjia. Oto Habsburški se je zaročil v M u en- chenu s princeso Regino Sachsen-Mei' ningen. Oto se bo menda dokončno na¬ selil na Bavarskem. Uradno objavljajo, da bodo vse angl. okupac. čete v Nemčiji, Avstriji in Tr¬ stu podrejene gen. Eisenhooverju. Maršal Montgomery je v zvezi z nem¬ ški deležem pri obrambi Evrope imel razgovore z Adenauerjem. Istočasno sta Adenauerjeva vojaška svetovalca generala Speidel (bivši nač. štaba pri Rommlu) in Heusinger (nač. štaba stra- tegične službe) začela s prvimi razgo¬ vori z Amerikanci. Te dni se prično uradni razgovori med zav. visokimi komisarji in nemško vlado v zvezi z nemškim deležem pri Evropski armadi pod Eisenhovverjevim poveljstvom. Za železno zaveso TilTOVA JUGOSLAVIJA: V Beogra¬ du so te dni podpisali dva dogovora: prvega sta podpisala USA poslanik Allen in Kardelj in obsega 38 milijon¬ sko USA posojilo, drugega pa gospodar¬ ski tajnik ECA za Evropo Myrdall ter Joža Vilfan in obsega tehnično pomoč UNO FLRJ. V smislu drugega dogovo¬ ra bo v najkrajšem času prišlo v FLRJ mnogo inozemskih ekspertov, kot je povedal Myrdall, ki se bodo posvetili delu na 1 različnih področjih. Po prvem dogovoru pa se FLRJ obvezuje k na¬ slednjemu: 1) objaviti v celoti vse po¬ datke USA pomoči v vseh listih in ra¬ diu, 2) dovoliti opazovanje in nadzira¬ nje amer. nameščencem pri razdeljeva¬ nju pomoči, 3) razdeliti živila ne glede na politično pripadnost državljanov, 4) plačati vse stroške, ki jih bo USA po¬ moč zahtevala znotraj ozemlja FLRJ, 5) uporabiti ves izkupiček iz prodanih živil zgolj z namene socialne pomoč in izboljšanja položaja, 6) podvzeti vse po¬ trebne ukrepe, da se poveča produkci¬ ja, in zmanjšati čim bolj mogoče nevar¬ nost bodočega pomanjkanja živil. ★ MADŽARSKA: Vlada je zaplenila vse samostatne s pohištvom in knjižnicami vred. Sladkor in moka bosta ponovno na karte v Madžarski. • ZSSR: Moskovska “Pravda” je obja¬ vila uvodnik, v katerem opozarja zahod¬ ni svet, da bo ZSSR izvedla splošno mo¬ bilizacijo, ,‘če bodo atlantske države z USA na čelu še naprej grozile z napa¬ dom na ZSSR.’’ Društvo Slovencev bo priredilo v nedeljo 28. januarja ob 5 uri po¬ poldne slovensko pustno zabavo v Ramos Mejia. Podroben program zabave bo še objavljen; že danes vse Slovence na področju Velikega Buenos Airesa na to zabavo vljud¬ no vabimo! nistično — emigracijo. Za Severno Ame¬ riko je to dni sklenil delegat Myrdal dogovor, po katerem naj bi obe državi med sabo izmenjali gotovo število (1.000) strokovnjakov za 18 različnih panog. Amerikance, ki bodo prišli v Ju¬ goslavijo bodo pohrustali Sovjeti, toda zato bo 1.000 titovih komunistov na varnem v Severni Ameriki. 4.) Ostali manj važni in zaslužni so¬ delavci in del titove vojske, bodo pa- dobili naročilo, da se morajo v slučaju konflikta čimprej umakniti na zahod (v Italijo, Avstrijo in Grčijo), če se bo kdo rešil bo dobro, če pa to ne bo mo¬ goče, Tito zanje ne bo pretakal solz, kaj¬ ti “žrtve morajo biti”. To so glavne linije Titovega načrta za emigracijo. Pri znani lahkovernosti zahodnjakov se lahko zgodi, da bo z njim tudi uspel. V veliki zmoti so Ame¬ rikanci, če mislijo, da se bo Tito za po¬ sojene dolarje boril zanje s svojimi 32 divizijami, ki obstojajo samo na papi¬ rju, kajti mnogi Titovi generali so že izjavili, da je povsem verjetno, da bo Titova vojska v slučaju konflikta z Ru¬ sijo razpadla še prej kot je stara jugo¬ slovanska v letu 1941. če je dal Tito am. generalu Thomasu Raynej u Wilso- nu drugačne obvezel in načrte, je to sto¬ rit gotovo samo z enim edinim name- nam, da bi od Amerikancev izvlekal čim več denarja za svoj ‘inozemski fond”, narod doma pa naj se potem bori ali ne, kar ne bo več važno. Nas pa skrbi mnogo bolj usoda na¬ ših svojcev, ki niso v seznamu “zasluž¬ nih strokovnjakov , da bi se mogli na ta lahek in prijeten način rešiti iz rus¬ ZAMEJSKA SLOVO OD ARGENTINE Zamejska potovka se je odpravila na pot. Nesla je pozdrave argentinskih Slovencev po svetu. Poln Žakelj jih je imela. Mnogo jih je še pustila doma, da jih ponese drugič, saj ni mogoče vseh kega pekla in verjetnega izgnanstva v Sibirijo. Od doma pišejo ljudje, da se narod doma popolnoma zaveda težkega položaja Titovega krvavega režima in usode njegove Jugoslavije in da je že več sto tisoč Slovencev pripravilo svo¬ je skromne orale, da bi se v prvem tre¬ nutku invazije, nereda in zmede mogli podati proti zahodu in si z emigracijo ‘‘svoje vrste” rešiti življenje in svobo¬ do. Kdo bo skrbel za te ljudi, kdo jih sprejel, kdo ščitil? Ali bomo morali res izkrvaveti ? Pa še en problem nastaja. Ali ni mo- moče in celo verjetno je, da bo “mar¬ šal” Tito s svojim izvežbanim štabom, vlado, denarjem, propagando, zvezami in zaslombo hotel prevzeti v inozem¬ stvu vodstvo jugoslovanske emigracije in zastopati interese vseh njenih držav¬ ljanov ter s tem odvzeti dosedanjim e- migrantskim ustanovam njihovo funk¬ cijo? To vprašanje zasluži že sedaj vso pozornost emigrantskih vodilnih oseb¬ nosti. Dosedaj so naši angloameriški zavez¬ niki res dostikrat grešili v svoji lahko¬ vernosti in nepoznavanju dejanskega položaja, zaradi česar smo pretrpeli skoraj nepopravljive krivice. Upajmo, da bodo tokrat pravočasno spregledali Titove zadnje namene, zavedajoč se, da “volk dlako menja, toda ne narave” in mu za vedno zaprli vrata kot predstav¬ niku najbolj krvavega režima tako v Severni, kakor Južni Ameriki. V tem slučaju bi bilo res dobro, če bi se drža¬ li znanega Churchillovega izreka: “Pus¬ tite ga, naj se cvre v svoji lastni oma¬ ki...” POTOVKA potov naenkrat opraviti. Tako je pusti¬ la v svoji bajti v Lanusu pošto za ti¬ sta dva Slovenca, ki na Aljaski čakata, kdaj bo medved na oni strani Beringo¬ vega preliva zatulil. Tudi pisem za pet¬ najst Slovencev, dva nova in trinajst starih slovenskih nečakov strica Toma, ki razbijajo svoja puškina kopita po trdih glavah severnih Korejcev, je mo¬ rala odložiti. Duhovne šopke za sloven¬ ske misijonarje v Afriki in Indiji je spravila kar pri g. Lenčku. Na Kitaj¬ sko že od vsega začetka ni mislila iti; nekaj zato — pravi —■ ker pije rajši kofek kot čaj, drugič pa zato, da je ne bi dr. Janež skozi rentgen pogledal. Pa to je bolj izgovor, pravi vzrok je, kot rečeno, v tem, da ne zmorem vsega na¬ enkrat. Krištof Kolumb je rabil tri me¬ sece, da je prišel s španskega v Ameri¬ ko, pa ni med potjo nič klepetal. Jaz si moram nabrati kaj novic, zato pa sem potovka in to delo vzame časa na pre¬ tek, čeprav se voziš z zrakoplovom, ali kako se že pravi tisti mašini, ki po zra¬ ku plava. Na letališče v Moron jo je spremilo celokupno uredništvo Koledarja Svobod¬ ne Slovenije. Gospod glavni ji je izro¬ čil šopek rdečih nageljev, ki jih pa ni hotela vzeti, češ, naj jih rajši dajo na oltar pri Mariji Pomagaj za srečno pot. Pač pa se ni branila, ko ji je žena tega glavnega stisnila nekaj v zadnjo šte¬ vilko Svobodne Slovenije zavitega cvrtja. Najbolj milo se ji je storilo, ko ji je že tisti gospod, ki vejice popravlja, na skrivnem vtaknil v malho stekleni¬ čko brinovčka, kajti v zračnih višavah včasih človeka slabost obide. Aeroplan je odfrčal, uredniki pa so v Ramos Mejia, kjer jim je gospod Žit- korporativno zavili k gospej Brinškovi nik postregel z najnovejšimi novicami. Še preden je bilo teh novic konec, je zamejska potovka preletela Ande in za- (Nadaljevanje na 3. strani) ARGENTINA Predsednik republike general Juan D. Peron, ki se je z gospo soprogo za konec minulega leta mudil v Men- dozi in tam zaključil sanmartinsko leto, se je vrnil v prestolnico. Predsednik republike general Pe¬ ron je poslal predsedniku Peruja brzojavno sožalje zaradi velike nesre¬ če v rudniku Cerro Condor en el Va- lle, pri kateri je izgubilo življenje nad 100 radarjev. Vlada je poblastila IAPY, da lah¬ ko nabavi v Nemčiji raznih naprav za petrolejsko industrijo v vrednosti 8 milijonov pesov. Vlada bo naročilo tega blaga plačala z mesom. Vlada province Buenos Aires v La Plati je izdala odredbo, s katero bo v letošnji kopališki in počitniški še¬ ni preprečila spekuliranje z letoviški¬ mi odskoki iz letala. Pri 36 odskoku mi hlašami in odiranje turistov. Zunanje ministrstvo je ob zaključ¬ ku sanmartinskega leta podarilo predsedniku republike generalu Pe¬ ronu in njegovi gospej soprogi dra¬ goceno zgodovinsko darilo: porcela- nosto skodelico in podstavek zanjo ter srebrno žlico, t. j. predmete, ki jih je general San Martin uporabljal zadnja leta v Boulogne Sur Mer. Elvira Aida Cruz, znana argentin¬ ska padalka, se je pred dnevi smrtno ponesrečila v na letališču v La Pla¬ ta, ko je hotela potolči rekord Julije Gambetta iz Junina s 40. zaporedni- se je padalo prepozno odprlo ter je padalka z vso silo treščila na tla in se ubila. Gledališče Colon bo tudi v letošnji poletni sezoni prirejalo operne pred¬ stave na prostem v Palermo. Letno sezono bo začelo danes z uprizoritvi¬ jo Aide. Pogajanja med Argentino in An¬ glijo za obnovitev pogodbe, po kate¬ ri bi Anglija zopet lahko uvažala iz Argentine velike količine mesa, se po zadnjih poročilih bližajo uspešne¬ mu zaključku. Kakor znano je Ar¬ gentina pred letom dni zahtevala vi¬ šje cene za svoje meso, na katere pa Anglija tedaj ni pristala. Sedaj je angleška vlada pripravljena za go¬ to ve vrste mesa plačevati cene, ka¬ kor jih je zahtevala argentinska vla¬ da. Za božične in novoletne praznike je morala poštna uprava v Buenos Airesu opraviti ogromno delo. Tako je bilo dne 31. decembra 1950 samo na glavnem poštnem uradu v argen¬ tinski prestolnici oddanih 160.297 brzojavnih čestitk. Telefonogramov je bilo istega dne 10.420. V času od 24. decembra pa do 1. januarja t. 1. je pa poštna uprava v celi republiki sprejela in dostavila 2,889.567 brzo¬ javk in je za 307.747 brzojavk po¬ tolkla rekord v letu 1949. V Buenos Airesu je bila te dni pre¬ cejšnja vročina. Zaradi tega so bila vsa kopališča polna kopalcev. Samo prejšnjo nedeljo je bilo na kopa¬ liščih v Buenos Airesu 106.000 ljudi. Od te množice je eden utonil, 3 so pravočasno rešili, rešilni oddelki so pa posredovali v 80 primerih. V Salonu 17 de Octubre bodo 26. januarja odprli letalsko razstavo pod naslovom “Alas Argentinas”. Raz¬ stavo prireja Subsecretaria de Infor- maciones v sodelovanju z letalskim ministrstvom. Na njej bo nazorno prikazan ves razvoj argentinskega letalstva od prvih začetkov do se¬ danje stopnje, ko velike letalske to¬ varne v Cordobi že same izdelujejo' letala na retroaktivni pogon. Argentina in Francija bosta po najnovejšem sporazumu v letu 1951 izmenjali raznega blaga v vrednosti 300 milijonov dolarjev. John Balfour, dosedanji angleški veleposlanik v Buenos Airesu, bo kmalu zapustil argentinsko prestol¬ nico, ker ga je njegova vlada imeno¬ vala za svojega poslanika v Madri¬ du. V Buenos Aires je prejšnji pone¬ deljek prispdl ameriški mornariški poveljnik Robert Leroy Middleton ter bo v tuk. ameriški mornariški komisiji prevzel mesto, ki ga je v tej komisiji dosedaj imel David Mc Campbell, ki se je vrnil v USA. Na argentinsko Antartido je odšla na znanstveno potovanje večja sku¬ pina argentinskih znanstvenikov. Socialna ustanova Eva Peron bo v provinci Corrientes zgradila 85 šol- s kihposlopij. Buenos Aires, 11. I- 1951 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. PROLETAREC Na poSti Gradac ▼ Beli krajini ima¬ jo uslužbenca Ferdinanda Butala, ki je mlad, «dr»v obrtnik, pa je za svoja “ju- naitva” med vojno dobil to skromno ko- ritee. Pa *e slabo obnaša. Ljudje se v ljubljanskem časopisu pritožujejo, da je len, surov in da ne odpremlja pošte pravočasno. Ko so ga opozorili, naj bo v službi bolj točen, je odgovoril med psovkami, da je proleter, ki mu ne bo nihče ukazoval. Butala je eden tistih ti¬ čev, ki so mislili, d* bodo v komunistič¬ nem raju delali, kar bodo hoteli, bolje rečeno, da ne bodo delali. Vemo, kaj po¬ meni graja v časopisu, zato smo rado¬ vedni če junaški proletar Butala ae poitari v belokranjskem Gradacu. • Zgodbo o "fondih”, tako vse kaže, ra¬ di poslušajo tudi Titovi oblastniki. Fond je skrivnostna gospodarska ustanova, ki je v svojem bistvu lahko potrebna in do¬ bra, ki se pa v rokah slabih ljudi spre¬ meni v orodje korupcije in samopaštva. Vemo, koliko upravičenih kritik je bilo izrečenih in napisanih na račun uprave fondov v bivši Jugoslaviji. In ne brez vzroka. Nihče ni mogel priti stvari do dna. Fondi so se množili, kam pa je de¬ nar šel, je ostala skrivnost. Titove ob¬ lasti so sedaj izdale uredbo o “Ustanav¬ ljanju zadružnih skladov pri okrajnih ljudskih odborih.” Navodila naročajo, da je v upravni odbor treba postaviti le “najboljše zadružnike”. V Titovini se do naslova “najboljši zadružnik” ne more povzpeti, kdor ni komunist. Koga bo-ko¬ munist pri upravljanju in investicijah bolj poslušal: ali svojo stranko ali za¬ družnike, ki bodo znašali denar skup? MUSLIMANKE — OSVOBOJENE Ljudska skupščina Bosne in Hercego¬ vine je prepovedala muslimankam noš¬ njo žara in feredže. Odslej bodo mora¬ le hoditi po svetu tako, kot nemusli- manke in ne več s pokrito glavo 1 in vra¬ tom in s zakritim obrazom. To uredbo utemeljujejo s tem, da hočejo dati mu- (Nadaljevanje z 2. strani) gledala pod sabo čilensko prestolnico Santiago. V CILEJU Prav nič je ni skrbelo, kako bo opra¬ vila v čilenski prestolnici. Malo korajže ji je dal brinovček, malo pa to, da se bo najprej oglasila pri s. Vincenciji Kaplja. Z žensko se pa more vse druga¬ če govoriti kot s kakšnim nervoznim društvenim predsednikom moškega spo¬ la.” To je začetek zanimivega opisa živ¬ ljenja in dela Slovencev v svobodnem svetu, če še nimate Koledarja Svobodne Slovenije za leto 1951, v katerem je po¬ leg ostalega gradiva, objavljeno ome¬ njeno duhovito poročilo zamejske potov- ke o Slovencih po svetu, kupite ga čim- prej in z njim obogatite svojo družinsko knjižnico. slimankam popolno enakopravnost in od¬ praviti znake stoletne sužnosti in pod¬ rejenosti. Pripominjamo, da je nošnjo žara in feredže muslimankam ukazova¬ la njihova vera. Muslimanke, zlasti de¬ lavke iz Zenice, so poslale ljudski skupščini cel kup zahval in pozdravnih brzojavov. Katera bi ne hotela ubogati, jo bodo kaznovali z 20.000 din globe. Kdor pa bo vsiljeval staro nošnjo, mu bodo naložili BO .000 din ali pa bo sedel dve leti. Titove vžigalice ne palijo in malo jih je. To — le beremo v "Poročevalcu: ‘‘Še pred letom dni je krožila po Ljub¬ ljani anekdota o tem, da izvažami vži¬ galice v Ameriko. Američani namreč ba¬ je zelo radi stavijo in tako si je pač neki hudomušnež izmislil, da jim pri¬ dejo v ta namen naše vžigalice kakor nalaše: bo vžgala, ne bo vžgala?! Ta¬ ko, so govorili, izživljajo ti čudni ljudje onstran luže poceni svojo strast da stav, dejansko pa je bilo s tem že tak¬ rat načeto vprašanje kakovosti teh iz¬ delkov. Mnogo hujše je, kar sem doži¬ vela te dni. V škatlici, ki sem jo ku¬ pila v neki trafiki za Bežigradom ,sem naštela namesto 40 ali 45 vžigalic, ko¬ likor bi jih menda moralo biti, točno samo devetnajst. Od teh sta bili dve brez kapic, torej šibici v pravem pome¬ nu te besede. Pod pogojem, da mi no¬ bena preostalih sedemnajst ne odpove, me stane torej ena vžigalica skoraj 12 par. — Da manjkalo v škatlicah vžiga¬ lice, opažamo že dalje časa, v tako dra¬ stični obliki pa se mi to še ni pripetilo. Kje je krivda za tako nekulturen od¬ nos do potrošnika? Ne dolžim nikogar, ker tega ne vem, želim pa, da bi te vrstice prečital tudi krivec, ki naj pa- vrstice, da prenehajo neokusne šale.” Dodajmo k besedam ljubljanske do¬ pisnice zopet malo “šibične matemati¬ ke”: 17 krat dvanajst je približno 200, to se pravi, da v titovem komunistič¬ nem raju velja škatljica vžigalic 2 di¬ narja. Uradnik, ki ima 3.000 dinarjev mesečne plače, potemtakem lahko luki za ta denar 1.500 škatljic žveplenk. In v Argentini? Človek, ki zasluži 600 pe¬ sov mesečno, si za ta denar lahko kupi 6.000 škatljic žveplenk po 45 kosov in vsaka ima kapico. In to v deželi, katero razni titovi turisti in športniki tam do¬ ma opisujejo kot ‘‘zaostalo, kapitalistič¬ no, reakcionarno” in ne vem kaj še vse. Čuden mladinoljub je učitelj Jože Sla- linšek v Pesjem na štajerskem. Brez Brez dvoma mora biti zelo zaslužen za “osvoboditev” naroda, sicer bi si ne mo¬ gel privoščiti tega, kar si je. Rudarske matere so s prostovoljnim delom zgra¬ dile ob ljudski šoli prostor, kjer naj bi ostali njihovi otroci čez dan, ko so one na delu v rudniku. Ko je bilo vse goto¬ vo, se je v nove prostore vselil imeno¬ vani tovariš učitelj, z vednostjo poverje¬ ništva za prosveto, svoje prejšnje sta¬ novanje pa je odstopil drugi stranki. In sedaj se vleče kot jara kača postopek, kako deložirati tega mladinoljuba in kje mu preskrbeti novo stanovanje. Med tem pa mesec za mesecem zapade hra¬ na, določena za rudarske otroke, ki se potepajo, kot pravi poročilo v “Poroče¬ valcu”, po blatnih cestah in čakajo, kdaj se bo Slatinšek izselil. Prostovoljni gasilci Ljubljana-Center so praznovali 80 letnico svojega člove¬ koljubnega dela. Kratko poročilo o tem dogodku v “Poročevalcu” je opremlje¬ no s fotografijo znanega gasilskega ve¬ terana in ključavničarskega mojstra Breskvarja s Šentpeterskega nasipa, o katerem pravi poročilo, da je v svojem požrtvovalnem delu žrtvoval skupnosti že nad 45.000 ur. prostovoljnega dela: to se pravi 5625 dni p 0 8 ur ali 937 tednov po šest delavnih dni, kar da skup¬ no 18 let prostovoljnega dela. Pa men¬ da ja ne vse v času, kar Tito vlada v Jugoslaviji? Ciciban. Ne Župančičev, ki spada v umetnost, ampak Ciciban na Miklošiče¬ vi cesti v Ljubljani, ki prodaja zarja¬ velo pločevino. Tole smo pobrali iz ljubljanskih časopisov: Ta nesrečni Ci¬ ciban je prodajal ljubljanskim mami¬ cam otroške banjice, ki pa so bile v škandaloznem stanju, vse zarjavele in puščajoče vodo. Banjice je dobavila tvrdka NA-MA, ki jih je, kot pravi pivo poročilo, prejela od tvrdke “Plo¬ čevina” v Kamniku. Pozneje pa se je iz¬ kazalo, da Kamničani nimajo ničesar opraviti z banjicami, ampak, da jih je NA-MA dobavila v mestnem magacinu ‘‘Tekstil’’, ta pa jih je dobil od podje¬ tja “Visoko” v Sarajevu, izdelane pa so bile v Gradsko-limarsko-barvarski radioni za Bosno in Hercegovino. Ta¬ ko so končno ugotovili vse ovinke diri¬ giranega gospodarstva, banjice so pa še vedno zarjevele in puščajo. Brez dvo¬ ma mora imeti tudi tu ta prokleta reak¬ cija svoje prste vmes, kaj se vam zdi ? Zdravstvene knjižice so uvedli v Beo¬ gradu za vse, ki so socialno zavarovani. Vanje bodo vestno zapisovali ves histo- rijat zdravljenja, zlasti, če gre za kro¬ nične bolezni. Poročilo pravi, da imajo te knjižice namen onemogočiti zlorabo zdravstvene zaščite in pospešiti učin¬ kovitejše zdrav ljenje resničnih bolnikov. Pokojni Ivan Levar — o njegovi smrti smo poročali v zadnji številki Svobod¬ ne Slovenije — je bil velik umetnik. V svojih mladih letih je bil operni pe¬ vec. Pel je na Dunaju, v Moravski Ostravi, v Duesseldorfu, Koelnu, Ham¬ burgu, Luebecku, Grazu,, Pragi in Bre- slavi. Med prvo svetovno vojno je bil član opere v Zagreba, potem pa je pri¬ šel v Ljubljano, kjer je pel v operi, do¬ kler mu leta 1924 glas ni odpovedal. Nato se je posvetil dramski umetnosti, kjer je ; izoblikoval do umetniške višine marsikakega junaka iz klasičnih iz mo¬ dernih dramskih del. Gledališču je po¬ svetil 38 let svojega življenja. Kanonik Gogala umrl. V Ljubljani je umrl kanonik g. Ivan Gogala. Pokopali so ga v soboto, 23. decembra preteklega leta. Slovenci v Argentini DR. KREK DRUŠTVU SLOVENCEV OB NOVEM LETU Predsednik N.O. za Slovenijo dr. Miha Krek je poslal Društvu Slovencev pismo naslednje vsebine: Washington, 29. dec. 1950. Društvu Slovencev se najiskreneje zahvalim za božična in novoletna voščila. Bog Vam povrni ljubeznivost. Društvo z zadoščenjem zre na minulo leto svojega delovanja in svojih prizadevanj. V tujini ste iz nič ustvarili prekoristno sredstvo za pomoč novim naseljencem in izgradili središče in orodje skupnosti, vzajemnosti, karitativne pomoči in narodne kulture. Vsak Slovenec mora bili hvaležen ustanoviteljem in delavcem, kakor tudi podporni¬ kom in rednim članom, ki društvo vzdržujejo. Vsi samo želimo, da bi tudi v novem letu in poslej, dokler bo trajala potreba, društvo uspeš¬ no napredovalo in da bi Bog dal uspehov vsem njegovim plemenitim prizadevanjem in namenom. Vsi odborniki, člani in sodelavci, sprejmite tudi mojo najtoplej¬ šo zahvalo: Bog Vam povrni! Obenem najlepše prosim vse, da vztra¬ jate in v slogi ter ljubezni razvijate društveno delavnost tudi v bo¬ doče. S prisrčnimi pozdravi Vaš Dr. KREK, l. r. FANTJE NA IZLETU Slov. fantovska zveza je v nedeljo, 7. jantarja, priredila izlet v Parana de las Palmas. Fantje so se zbrali v veli¬ kem številu v San Fernandu, kjer je imel g. Janko Mernik ob osmih sveto mašo, med katero so fantje prepevali slovenske božične pesmi. Ob desetih do¬ poldne so se fantje v veselem razpolo¬ ženju vkrcali v pristanišču v Tigre na motorno ladjo ter se odpeljali po kana¬ lu Sarmiento proti Parana. Med prijet¬ no vožnjo so ob spremljavi harmonike, klarineta in gitare prepevali slov. na¬ rodne pesmi. Ob enih se je fantovska družina izkrcala na kinti, kjer je potem prebila popoldne. Hrano so si fantje prinesli s seboj, za pijačo je pa bilo preskrbljeno tam. Popoldne so porabili za kopanje, igranje nogometa im petje. Ob petih pašo se odpeljali z ladjo po najbližjem kanalu nazaj proti pristni- šču Tigre, kjer so se razšli. Z izletom so bili fantje zadovoljni in so sklenili, da jih bodo priredilli še več in tudi v oddaljenejše kraje. OSEBNE NOVICE Poroke. V Lanusu sta se dne 28. de¬ cembra lanskega leta poročila g. Slav¬ ko Reven in gdč. Slavka Gale. Poročne obrede je opravil g. Anton Ravnikar. Na svete Tri kralje so pa bile 3 sloven¬ ske proroke. V Villa Ballester je g. prof. Stanko Hafner povedel pred oltar gdč. Matejo Hartmanovo. Mladi par je po¬ ročil g. Jože Košiček, za priči sta mu pa bila g. Maksim Wodenik in dr. Tine Debeljak. Istega dne je g. Anton Ore- Polnočnice v Ljubljani. Na sveti ve¬ čer so bile v Ljubljani skoro v vseh cerkvah polnočniie. Komunistični nasil¬ niki so s svojimi sopotniki z jezo zrli na množico vernikov, ki se je zbirala pred cerkvami in čakala trenutka, da jih bodo odprli. Verniki so vse cerkve napolnili do zadnjih prostorov. Naval vernikov v frančiškansko cerkev je bil tolik, da so ljudje morali stati tudi na stopnišču zunaj cerkve. har v Ramos Mejia poročil g. Albina Kočarja in gdč. Francko Kopačevo. V San Martinu sta pa sklenila sveti zakon g. Drago Krčelič k Zagreba in gdč. He¬ lena Ilc iz Goriče vaši pri Ribnici. Po¬ ročil ju je g. svetnik Škulj. Mladim pa¬ rom ob vstopu v novo življenje iskremo čestitamo in jim želimo mnogo sreče in božjega blagoslova! Družinska sreča. V Lanusu je bila na svete Tri kralje krščena Terezija Mari¬ ja Guzelj, botrovali so pa Malavašičevi iz Št. Jošta. S srečnimi starši se je te¬ ga dne veselil na njihovem domu tudi dober del slovenskega Lanusa. Čestita¬ mo! G. župnik Lovšin zbolel. V Lincolnu, prov. Buenos Aires, je težko zbolel g. Vinko Lovšin, ki je bil doma župnik v Litiji, tu v Argentini pa kaplan v za¬ vodu redovnic. Na Silvestrovo so bol¬ nika prepeljali v Buenos Aires, kjer so ga v Hospital Italiano operirali na je¬ trih — G. (Lovšinu, neumornemu slov. javnemu delavcu, srčno želimo, da bi mu se zdravstveno stanje čim prej iz¬ boljšalo, da bi se lahko kmalu ves ve¬ der in čil povrnil med nas. Slovenci v Argentini ki žele kole¬ dar Svobodna Slovenija za 1951 prejeti po pošti, naj to sporočijo na upravo Svobodne Slovenije, Victor Martinez 50, Buenos Aires. Obenem z naročilom naj pošljejo tudi kupni¬ no v znesku 32 pesov in 2 pesa za poštnino ter ovojnino. Skupno 34 pesov. Pri naročilu več izvodov stane poštnina in ovojnina le za prvi izvod 2 pesosa, za nadaljnje izvode pa po 1 peso. Denar nakažite s giro postal. Koledar Vam bomo poslali s pri¬ poročeno pošto v trdnem in dobrem ovoju. * * * Obenem z naročilom nam nakaži¬ te tudi denar in ne šele po prejemu koledarja! t HUGO WAST 53. 0 0 DRUGI DEL IVANE TABOR. — POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM. V hitrem pogledu je odkril njo, ki mu je bila prinesla rože, blizu prižni¬ ce zavito v belo orientalsko tenčico, to¬ da čez čelo prevezano z rdečim tra¬ kom. “In nomine Patris...” je začel moli¬ tve razločno pater Simon, prekrižajoč se, sklonjen nad prvo stopnjico oltarja, in njegov globok in pojoč glas je napol¬ nil vso cerkev. Začel je torej tisti hitri pogovor med duhovnikom in strežnikom. Duhovnik: “Zakaj si žalostna, duša m °ia, in zakaj se vznemirjaš?” Strežnik: “Upaj v Boga... zdravje Mojega obraza in moj Bog...” Globoke oči so se napolnile s solzami in grlo z vzdihi. Bil je. duhovnik prav do mozga svo¬ jih kosti in tisto nezbrisno znamenje, ki ga je dobil pri posvečenju in ga ne iz¬ pere ne nebo, ne pekel, se je javilo s strahotno zakletvijo psalma: “Tu es sacerdos in aeternum... Ti si duhovnik na veke!” Toda kmalu se je zgubila začetna go¬ rečnost in začel je vonjati močan duh rož. Parkrat se je raztresel in ni mo¬ gel najti molitev v misalu. Misel se mu je oddaljevala nazaj v davno deželo... v drevored, ki ga je zalival škrlat zaha¬ jajoče zarje... Tista oseba, ki jo je takrat sprem¬ ljal, in ji izpodbijal njen verski odpor, je zdaj tu, prevzeta koprnjenja po Kris¬ tusu in pripravljena, da se hrani z Nje¬ govim božjim mesom. Prišel je tisti nadnaravni trenutek, v katerem duhovnik po naročilu samega Gospoda (To delajte v Moj spomin!) izvrši največji čudež nebes, spremenje- nje kruha in vina v Telo in Kri Jesuso- vo s pomočjo besed, ki so najbolj plod¬ ne od vseh, kar so jih slišali nadange¬ li od takrat, ko je bila izgovorjena be¬ seda ustvarjanja “Fiat”... “Bodi svet!” Slovesno in mirno je oče Simon posve¬ til sveto hostijo in nato kelih. Kmalu nato se je obhajal in obstal z zaprtimi očmi. Strežnik se je dvignil za eno stopni¬ co više in se postavil ob stran v zna¬ menje, da se bliža nekdo obhajilni mizi, pokriti z belim prtom in želi biti obha- j' an . , ; Oče Simon se je zbudil iz svoje eksta¬ tične zamišljenosti in zdelo se mu je, da sliši sandale Ivane Tabor udarjati ob stoletne plošče cerkve svetega Lina, za¬ slišal je mrmrajočo molitev strežnikovo “Spovem se... Confiteor,..” Pokleknil je, odprl, tabernakelj, po¬ tegnil iz njega kelih, poln svetih hostij, ter se obrnil k ljudstvu, da mu da od¬ vezo. Ivana Tabor je klečala prav na koncu obhajilne mize. Kdo je krstil to žensko? Ta misel prešinila in ga zadela, ka¬ kor razjarjena osa. S kelihom v rokaeh in z majhno ho¬ stijo med palcem in kazalcem je stopal po stopnicah do obhajilne mize in je brez groze in strahu položil Telo Gospo¬ dovo na jezik Ivane Tabor. Opazil je še bledico tega obraza, raz¬ deljenega z dvojnim škrlatnim pasom, ustnic in rdeče preveske čez čelo. Toda ni videl nič drugega več, kakor samo majhno hostijo, katero ji podaja on in je bil ves slep od tega. Vse druge kret- nje-obhajanje drugih oseb, hoja nazaj k oltarju, shranjenje keliha in končanje maše ter vrnitev v zakristijo-je bilo sto¬ rjeno vse podzavestno. Nič ni videl več in nič več mislil. Mudilo se mu je. Ko si je slekel mašna oblačila v za¬ kristiji, ga je vprašal zakristan, če ho¬ če zahvalno molitev opraviti v cerkvi ali v privatni kapelici. “Zahvalno molitev?”, je vprašal raz¬ treseno oče Simon. “Ah, da! Ne, zdaj ne morem. Zahvalil se bom v svoji mo¬ lilnici. Zbogom! Oprosti me pri materi - prednici, naznani ji, da jo bom po¬ zneje obiskal...” Vrnil se je v cerkev, samo da vidi, če je ona še tam. Ne, ni je več bilo. Vzel je šopek rož z oltarja in šel iz cerkve. Cesta, že vsa razsvetljena od sonca, je bila že kot človeško mravljišče. Toda kogarkoli je pogledal, nihče od njih ni bila ta, katero je iskal... Poklical je avto, staro vozilo, katerih je v tem času obratovalo samo še maj¬ hno število, in povedal smer k hotelu. Hotel bi biti sam, pričakajoč, da se mu bo najavila po radiu. Vzel je v roko svojo aktovko, da bi se prepričal, če je njegov žepni sprejemni radijski aparat postavljen na njen val in tako pričako¬ val sladkega glasu. Kot goreče strelice so padale v nje¬ govo srce njene besede: ‘‘Današnji dan je velik in svet!” mu je rekla, ne da bi mu pojasnila, odkod go¬ vori. “Zakaj naj bi skrivala to, kar ste vi že uganili? Če bi jaz poslušala člo¬ veški glas, bi rekla: Pojdite svoj pot, pustite me umreti samo, zdaj, ko sem se združila s Kristusom.” “Toda življenje in moja duša pripa¬ data tudi vam, kajti nikdar ne bom mo¬ gla pozabiti transcedentalnega poslan¬ stva, za katero ste me klicali vi ib tudi jaz vas... že nekaj časa sem opazu¬ jem veliko nevarnost, v kateri se naha¬ jate. Naj roka nadangelova vzame vašo roko v svbjo in naj vas vodi srečno k cilju. Jaz, ki sem vas prej vzpodbujala, da izstopite iz samostana, zdaj pravim: Ne, tisočkrat ne! Ostanite v redu, obno¬ vite ga, obogatite ga s poklici, prenovi¬ te njegovega duha, da bo postal kvas za novo reformo, neizmerno večjo od Lutrove.” “Bodite vi Luter XXI. stoletja! Veliki papež novih časov, in dovolite meni, klečoči pred vašimi nogami, naj bom vaša prerokinja, pripravljena dati živ¬ ljenje za vaše življenje, dušo za vašo dušo...” Oče Simon jo je poslušal z ekstazo in zdelo se mu je, da mu je zmanjkalo zra¬ ka, ko je prenehal sladki glas. Ni ji mo¬ gel odgovoriti, ker ni imel s seboj od¬ dajnega aparata, pa tudi, ko bi ji mo¬ gel, ne bi spravil iz sebe besede, tako ga je prevzelo. Torej, ta ženska, ki se je prej norče¬ vala iz njegove zvestobe redu, mu je sedaj rekla: “Ne zapustite ga! Raje ga poveličajte, razširite, preustvarite, napravite ga za ogromno orodje, s ka¬ terimi izvršite reformacijo katolištva, reformo, ki bo neprimerno večja, kakor je bila Lutrova.” In ker je to ustrezalo njegovim last¬ nim željam, je smatral za božji znak, da bo Bog blagoslovil njegov upor pro¬ ti cerkveni disciplini in njegovo podce¬ njevanje papeža. Stran 4. Buenos Aires, 11. I. 1951 SLOVENCI VSA Prijatelj nam pile Vaša “Svobodna Slovenija” je dobra. Včasih pa imam vtis, da ima tudi ona, kakor mnogo drugih časopisov, Ameri- kance za naivne ljudi. Res so morda mnogi. Toda oni, ki vodijo našo usodo, vedo, kaj delajo. Težko bi mogli delati drugače. Prebral sem stenografske za¬ pisnike senata in kongresa o pomoči Titu. Lahko Vam rečem: poznajo ga vsaj toliko kot mi. Najbrže pa celoi bolj. Pogoji, pod katerimi so mu pomoč dali — oni mu niso nič posodili, vse so podarili — so taki, da bo šla pomoč res samo v korist ljudstva, ker upam, da bo to pot tudi kontrola drugačna, ka¬ kor je bila ob času UNRRE. Znani senator iz Texasa Tom Con- naly, predsednik senatnega zunanjepo¬ litičnega odbora, je k zakonskemu načrtu o podelitvi pomoči Titu predla¬ gal amandement, ki sta ga sprejela se- Tretje božičevanje v Mendozi. Skoro bi že lahko govorili o tradiciji, če pove¬ mo, da smo kot običajno tudi letos ime¬ li svojo slovensko božičnico. Naši gosto¬ ljubni prijatelji br. maristi v kolegiju San Jose so že kar sami od sebe pri¬ čakovali, da mora biti naša božičnica v njihovi kapeli. Še več, ko so bili na- prošeni za dvorano za božičnico, je do¬ brodušni br. direktor dejal: “Kar želi¬ te! Razpolagajte z vsem kot v svoji lastni hiši!” In ko je naš iznajdljivi Ru¬ di Hirschegger dan pred prazniki z na¬ šimi fanti pripravljal oder s kulisami in zasilnim zastorom, so bratje hodili kar občudovat to ‘‘konstrukcijo”, ki je bila tako imenitno improvizirana, da ni potrebovala v lepi beli steni nobenega žeblja, pa je vendar vse tako imenitno Shranil j e aktovko in napisal v svoj dnevnik: ‘‘Prst božji je tu, blagoslavlavljajoč to angelsko ljubezen, ki je bistveno no¬ vo bogoslužje. To je ljubezen, ki bi za¬ doščala za obnovo vsega sveta, če bi jo svet poznal, kakor je prenovila vse mo¬ je življenje.” “Poskušal bom njen glas. Nič, pa naj se zgodi karkoli, me ne bo oddaljilo od katoliške Cerkve. Nič me ne bo odvrni¬ lo od krstne prisege, niti od milosti mo¬ jega duhovništva. Tudi, če se ves Va-' tikan potopi, jaz se ne bom premaknil v svoji veri.” “In ona bo moja Deborah, moja pre¬ rokinja!” Proti večeru, ko je pospravljal svoje kovčke z namenom, da se prihodnji dan odpravi na braziljski avion proti Buenos Airesu, je zaslišal vnovič glas Ivane Ta¬ bor. Sem samo sto korakov od vas in se pripravljam, da odpotujem v Buenos Aires s svojim letalom “athanor”. Imam prosto eno kabino. Pojdte z mano. če ste za to, čakajte na zadnji žarek, ki bo oblil kupolo cerkve svetega Petra, po¬ tem pa se povzpnite na streho hotela. V avionu me boste krstili, še vedno ni¬ sem združena s Cerkvijo, čeprav sem se s svetim obhajilom združila s Kristu¬ som. Nato je bil kratek presledek, katerega je bil žalosten. Toda kmalu je spet spre¬ govorila: ‘‘Ste razumeli enkrat za vselej po¬ slanstvo božjega preroka, ki vam je da¬ no? Dozdaj je bila vaša slabost v tem, da ste dvomili. Vaša moč poslej pa bo, PO SVETU nat in kongres. Po tem amandementu je moral ameriški poslanik v Beogra¬ du sporočiti Titovi vladi, še predno je prišla pomoč v Jugoslavijo, da “nobe¬ no določilo zakona ne odobrava dejanj, ki jih je storila Titova vlada, ki pre¬ ganja vero, politične in ekonomske svo¬ boščine svojih državljanov.” Rekel sem, da naši senatorji in kon¬ gresniki Tita in njegov režim poznajo. V tolažbo onim, ki smo z angleško izro¬ čitvijo naših domobrancev izgubili so¬ rodnike, prijatelje, tovariše, povem, da se je tudi ta pokolj navedel v kongresu kot zločin Titovega režima. Božji mlini meljejo počasi. Danes ve¬ rujem bolj, kot sem v zadnjih 5 letih kdajkoli, da meljejo tudi za naše slo¬ venske komunistične krvoloke. V tem s miški želim vsem urednikom Svobodne Slovenije in vsem Slovencom v Argentini božji blagoslov v novem letu. A. Z. funkcioniralo. “Vi Slovenci ste pa res vsega zmožni. Prav vse znate “peti, mo¬ liti, igrati. Povsod se znajdete.” Ta ko so nam govorili bratje maristi. Na sveto noč smo torej zopet napol¬ nili njihovo kapelo. Tudi dokaj tukajš¬ njih Hrvatov je prišlo in kat. priselje¬ nec iz Macedonije, ki je ves ginjen po polnočnici stiskal našim rojakom roke in jim voščil srečne praznike. Ob pre¬ prostih, pa tako prisrčnih božičnih spe¬ vih, smo zopet doživeli košček doma. Na sveti dan je pevski zbor sodelo¬ val pri novi maši, ki jo je v frančiškan¬ ski baziliki daroval tuk. domačin p. Ro- yo. Z ginjenim veseljem je pozdravil pred mašo naše sporočilo, da mu ob slovesnem vhodu v cerkev ob škofovem spremstvu slovenski emigrantje žele zapeti našo prisrčno “Novi mašnik, bod’ da boste vanj verjeli. Bog je položil v vaša usta božanske besede, ne da jih pridigujete samo eni sami kasti, tem¬ več ljudem vseh stanov. Mislite n a 400 milijonov Indijcev, ki še vedno čakajo vaših besed. Vi boste Predhodnik Njega, ki ima priti... kajti boste Njegov naj¬ višji duhovnik in prerok.” Glas je utihnil, on pa je počasi pada! na koleni in klečoč obstal dolgo časa pod vtisom te nejasne prerokbe. V hipu pa je dvignil oči in se stresel kot od elektrike, kakor da je prišel tre¬ nutek, ki bo razločil njegovo preteklost od bodoče večnosti. Zadnji sij sonca je pravkar zašel nad tistim stolpom, ki pomeni tečaj sveta duš. Tedaj se je na čuden način pretrgal vod, ki je razširjal luč po vsem ogrom¬ nem mestu; nekaj minut je bilo vse v temi v trenutku, ko je oče Simon vzel kovček v roko, da gre na sestanek z Ivano Tabor. Ko se je videl ves ovit v temo, se je spomnil Jezusovih besed, ki jih je rekel svojim sovražnikom po be¬ sedah evangelista Luke: “To je vaša ura in oblast teme.” VII. poglavje. MAŠA V AVIONU IVANE TABOR Kabina v Ivaninem aviončku, v kate¬ ri je bil oe Simon, ni imela več kot štiri kvadratne metre. Toda bila je pol¬ na njegovih misli o nebu in zemlji in morju, premišljujoč z duhovnimi očmi svet in večnost. SVOBODNA SLOVENIJA I pozdravljen”. Po končani latinski maši je pevski zbor med delitvijo novomašniške- ga blagoslova zapel še Sattnerjevo “Noč božična”. Popoldne smo se zbrali najprej k pe¬ tim litanijam z blagoslovom v kapeli pri maristih, nato pa spodaj v dvorani k božični prireditvi. Na sporedu sta bi¬ la dva dramatska prizora z božično vse¬ bino, ki ju je priredil g. Mali. V prvem smo obnavljali vse naše pristne običaje božičnega večera z mislijo na našo be¬ gunsko in emigrantsko usodo, v drugem pa v gozdni idili svete noči videli božje Dete, ki je obiskalo siroto deklico in prineslo svoj blagoslov slovenski deci in domovini. Tako se je poleg božičnega razpolo¬ ženja ob tej prireditvi v obrisih pokaza¬ lo, da bomo menda poleg pevskega zbo¬ ra v Mendozi počasi le zmogli tudi igral¬ sko družino. Oranje ledine gre počasi, a z vztrajnostjo gre pa le naprej. Na Silvestrovo so se na povabilo duš¬ nega pastirja g. Malenška zbrali pevci pri Bajdovih, kjer je bilo jedače, pija¬ če, petja in zabave. Za novo leto pa smo v svoji sredi pozdravili tudi 4 slovenske bogoslovce, ki so prišli za praznike na počitniški oddih med svoje rojake in znance. B. B. Bariloche Slednjič je le prišlo poletje. Nekaj dni je že pošteno gorko in za novo le¬ to smo se bladili v trebolskem jezeru. Turistov je vedno več in po cestah vi¬ dimo precej novih obrazov. Takoj po božiču je obiskal tukajšnje slovenske naseljence salezijanec g. Per- nišek, ki pase duše v San Martinu in Juninu. Maševal je, spovedoval in po¬ vedal marsikaj zanimivega iz svojega dolgoletnega življenja na argentinskem jugu. Vse naročnike našega lista, ki še niso poravnali naročnine za leto 1950, prosimo da to store takoj v teh dneh. Prihranite nam delo in stroške s pošiljanjem opominov! TRANSITO Encomiendas Intemacionales CANGALLO 439, of. G02 Uradne ure od 9. dop. do 18. pop. DARILA ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO, ZDRAVILA. ZA VSE DRŽAVE. Iž Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬ ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬ žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬ lje, usnje, rabljeno obleko: mast, slanino, šunko, med, salame in čokolado. 1» A A 7 E T #1 ig Cia. DIAGONAL NORTE 501 -- Of. 810 T. E. 30-7352 Imprenta ''Dorrego", Dorrego 1102 - Bs. Aires Leteč dvajset milj nad oceanom, ki se je zdel pod njim kot srebrna mlaka, je videl nad seboj nebo s trepetajočimi zvezdami in pod sabo oblake, katere je obrobljala luč kot marmorno katedralo. V tej aluminijasti in stekleni kabini, ki se je tresla v šumu motorjev, je imel prvo noč globoko spanje. Tedaj pa ga je prebudil glas Ivane Tabor, ki mu je govorila po telefonu. Želela je, naj bi ob petintrideseti uri (nekoliko pozneje kot ob osmi uri) prišel v njeno kabino, kjer naj bi bral mašo pri oltarju, kate¬ rega je že pripravila. Naj bere mašo v “athenoru” Ivane Tabor? Kdo bi si mogel kaj takega mi¬ sliti pred leti, ko je bil še zvest cerkve¬ nim predpisom. Spominjal se je — in ta sponim mu je povzročal pravo bolečino — tistega trenutka, ko je prvič zagrešil sakrilegij, kar ga je spočetka trahotno mučilo, zdaj pa se je že navadil nanj. Bilo je neke vroče noči v njegovi samostanski celici, kjer je bila strahovita vlažna vročina, kakršna je samo v Buenos Ai¬ resu. Zbudil se je ponoči s suhimi ustni¬ cami s strahovito žejo. Pogledal je na uro. Bilo je že čez polnoči. Potemtakem ne more več piti, sicer ne more maše¬ vati v jutru. Čeprav ni uhovnik obvezan brati sve¬ te maše vsak dan, vendar pobožni sve¬ čenik brez razloga ne opušča vsakdanje svete maše. Koliko je takih, ki so pol¬ ni svetega ponosa, da v tridesetih, šti¬ ridesetih, da, tudi v petdesetih letih ni¬ so opustili nobenega dne, da ne bi bili deležni izrednih milosti sto j e lastne maše. Ob istem času se je mudil ob Nahuel Huapiju salezijanec De Agostini, eden najboljših poznavalcev Patagonije, raz¬ iskovalec in geograf. Obiskali smo ga v župnišču in bil je tako prijazen, da nam je dal precej podatkov iz svojih po¬ tovanj. Naši alpinisti (pravilneje bi morali reči ‘‘andinisti”) so se tudi že odrezali, torej kar, v začetku sezone. Za novo le¬ to sta Dinko Bertoncelj in Tonček Pan¬ gerc preplezala naj višji stolp Catedrala (Torre Principal de Catedral), ki je bil doslej le tikrat premagan. O tem lepem uspehu bom še poročal. VA^ cerkvenToglasnik Sv. maša za Slovence iz župnije San Justo in okolice bo v nedeljo 21. januar¬ ja ob pol devetih v tamošnji župni cer¬ kvi. DRUŠTVENI OGLASNIK SPOROČILO ČLANOM DS Mali društveni sestanki, ki bi bili mo¬ rali biti dne 6. in 7. januarja, se v ve¬ čini primerov niso vršili, ker radi bo¬ žičnih in novoletnih praznikov niso bila pravočasno dostavljena pismena vabi¬ la. Pač pa se bodo vršili sestanki napo¬ vedani za 13. in 14. januar. Oče Simon je nekaj časa okleval; po¬ tem je segel z rokami v svoj lončen vrč, da bi si ohladil vsaj roke in čelo; to pa mu je še bolj razžgalo koprnenje po pitju. Ni se mogel premagati. Omo¬ čil si je ustnice z vodo, ki ni bila ne sveža, ne čista, in tako odstopil od sve¬ te maše. To ni bilo greh. Toda skušnjava pitja vode se je ponovila odslej še mnogo¬ krat in’ nikdar je ni premagal. Ko pa se je to zgodilo nekega dne, ko je bil ve¬ lik praznik, je kljub temu, da ni bil več tešč, bral sveto mašo. Toda v svoji vesti je vedno našel kak¬ šen vzrok, da si jo je pomiril ter jo polagoma udušil. Zdaj se je spomnil tega dogodka, ko je čul naročilo Ivane Tabor. Čeprav je bil že svetel dan, je še manjkalo nekaj ur, katere je pater, na¬ mesto ,da bi bral brevir kot pripravo na sveto opravilo, porabil za listanje po svojem dnevniku in mu dodajal nove strani z najnovejšimi vtisi. Kako se je spremenil njegov duh in njegovo srce! Na neki prejšnji strani je bral: “Nič ne more premakniti moje vere in moje ljubezni do katoliške Cerkve, ki je večja, kakor so oni, ki jo vladajo, ki je močnejša, kot so oni, ki jo bra.nijo, je gospodarica bodočnosti, čeprav jo podirajo v sedanjosti.” Kako je nekoč ljubil Rim' Toda že nekaj časa sem je rad pokritiziral naj¬ višjo avtoriteto in začel kar,ati svoj u- porniški temperament. Ali lahko sedaj reče, da ni ničesar premaknilo njegove vere in njegove Sestanki, katerih namen je bil volitev zaupnikov po soseskah, bodo prihodnji mesec in bo članstvo o kraju in času sestanka pravočasno obveščeno. POIZVEDBA Pred prvo svetovno vojno je prispel v Argentino g. Ivan Janc. Vljudno ga naprošamo, naj se čimprej javi ali oseb¬ no ali pismeno Svobodni Sloveniji ali pa pisarni Društva Slovencev. Vsako¬ gar, ki ve za njegov naslov, prav tako prosimo, naj nam ga sporoči, da ga bo¬ mo lahko dostavili osebi, ki za njim poizveduje. OBVESTILA Slov. pevski zbor ‘ Gallus” začenja za letošnje leto študirati nov koncertni program. Prvi svoj let. koncert sloven¬ skih narodnih pesmi namerava priredi¬ ti predvidoma v mesecu aprilu. Ker bi zbor rad pomnožil število pevcev in pevk, še vedno sprejema novo članstvo. Kdor ima torej veselje do lepega petja in ima za to primeren glas in posluh, naj se prijavi vsaj oz. najkasneje do> konca t. m. zborovemu pevodj« ali ka- temukoli izmed članov zbora. “Gallusov” izlet. V nedeljo, 14. t. m. priredi SPZ “Gallus” celodnevni izlet za svoje članstvo v — neznano. ljubezni do katoliške Cerkve ? ... Postavil je datum in napisal: “Včeraj sem bil zadnjič v Vatikanu. Še vedno v upanju, da mi papež dovoli privatno avdienco. Ni se zgodilo.” ‘‘Kadar se bo pisala cerkvena zgodo¬ vina druge velike reformacije, bo na majhen dogodek osvetljen v pravi luči. Če bi me papež sprejel, bi me tudi po¬ slušal in tek mojega življenja bi se spre¬ menil in z njim zgodovina cele Cerkve.” “Kako daleč sem ta hip od Vatikana in kako blizu Boga!” “Čutim se duhovnika do srži svojih kosti kot v najboljših letih svojega du¬ hovništva. Globoka skrivnost! Istočasno pa čuti moja duša čisto in vsemogočno privlačnost neke ženske.” “Čez nekaj minut bom maševal v ka¬ bini aviona.” “Je to globoko religiozna duša, če¬ prav ima svojevrstvo predstavo o na¬ ših dogmah in zlasti naši disciplini.” ‘‘Je nasprotnica duhovniškega celiba¬ ta. Hotela bi, da nosijo duhovniki troj¬ no krono, kakor včasil patriarhi: krono svečenika, soproga in očeta.” “že prej sem rekel in, mislim, tudi napisal v svoj dnevnik: Krščanski celi¬ bat je izredno fino stanje, angelsko in človeško istočasno, ki je v gotovem smislu večje vrednosti, kakor zakon zaradi svoje svetosti in sreče. Ima pravico n a posebno odliko v večnem viljenju, katerega odsvit, in istočasno tudi že uživanje vnaprej, je tu na zem¬ lji. Jaz sem imel to darilo od Boga, po¬ znal sem njega sladkost, imel sem moč, da sem_ ga ohranjal in celo hotel bi, da bi ga ohranil vse življenje...” BOŽIČ SLOVENCEV V MENDOZI POMOČ DRUŽINAM V SLOVENIJI Regate izbira paketov z vsemi potrebnimi živili in ostalimi koristnimi predmeti Zahtevajte cenike! — EUROPLATA POZOS 129 - I. nadstropje BUENOS AIRES ČASA B0YU OLAZABAL 233G Tel. 7G-9160 1/2 kvadre Cabildo 2300 Nudimo ure OMEGA, UNVER, RECORD, DELOS — avtomatične, vo¬ dotesne in antimagnetične —• najmodernejše oblike in vse s tovarniško garancijo. Opozarjamo, da si nabavite budilke, dokler je še zaloga. Vsa popravila ur in zlatnine — točno in "zanesljivo. Našim strankam nudimo kot olajšavo pri nakupu plačilo na obroke. (Odprto vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 20. ure. Sicer se pa lahko zglasite tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši OLAZABAL 2338, 1. nadstr. dto. 5.) "HOTEL GARD ENI A" - MAR DEL PLATA PLAYA PERLA — AVENIDA INDEPENDENCIA 1122 — T. E. 2-38-57 Odprt celo leto. Sobe imajo razgded na morje Kuhinja domača-primorska. — Dnevno sveže morske ribe. — Cene zmerne SLOVENCI. POZOR! Po Rdečem križu na Reki (Fiume) pošilja moko v vrečah in ostale večje pošiljke vsakovrstnih živil znano izvozniško podjetje J. FABRIS & C o., N E W Y0 RK Pojasnila dajejo zastopniki za Južno Ameriko BUENOS AIRES, CALLE ESTADOS UNIDOS 4359 Telefon 60- 7080 Uradne ure: od 15.30—19.30 ure. Na razpolago tudi izvrstno vino — belo in clarete — v pletenkah po 10 litrov naravnost iz kleti Yuma (Rioja) Trgovina z nabožnimi predmeti in papirjem "SANTA J U LI A " Victor Martinez 39 PISEMSKI PAPIR vseh vrst in oblik, PERESA, črnilo, svinčnike, BIROME, lepa NALTVNA PERESA, ZVEZKE, šolske TORBICE, pisarniške POTREBŠČINE, DAMSKE ROČNE TORBICE in lepe AKTOVKE, RAZGLEDNICE za voščila, božič in mesta Buenos Airesa, ALBUME in vogličke za albume, beležnice in različne NOTESE, KIPE, podobe, KRIŽE, svetinjice, ROŽNE VEN¬ CE, kropilnike, BREZI JANŠKE PODOBE etc., KADILO in SVEČE Vse to in še mnogo drugega koristno-potreb- nega Vam nudimo po zmernih in nizkih cenah. POPRAVLJAMO Vam hitro in dobro Vaše spominske rožne vence. Priporoča se Vaši naklonjenosti Santeria y Papeleria "SANTA J U L I A “ Victor Martinez 39