(Priloga „Soči“) Glasilo c. kr. kmetjiskega društva v Gorici. Ureduje: Ernest Klavžar. „ Gospodarski List “ izhaja vsaki mesec enkrat na celi poli; udje c. kr" kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno; za vse druge pa stane na leto 1 gld 20 kr. — Naročnina naj sc pošilja c. kr. kmetijskemu društva, dopisi pa odgovornemu uredniku. Rokopisi se ne vračajo. Št. 10. V Gorici 15. novembra 1895. Leto XIY. POROČILO o pokušnji vili, ki jih je razstavilo dornberško vinarsko društvo dne 5. maja 1895. Dvajseto pot se jo due 5. maja 1895., kakor druga leta, zbrala v Dornbergu komisija sestavljena iz zastopnikov c. kr. kmetijskega društva goriškega, vinarskega društva in dornberško občine, da bi pokušala in ocenila vina, ki jih je imenovano društvo razstavilo v namen, da je javno pokazalo vspeh svojega delovanja, ali bolje rečeno, da jo pokazalo, koliko napredka so je uže doseglo v vinoreji, ki je za dornberško stran in za celo vipavsko dolino uaj-važniša kmetijska stroka. C. kr. kmetijsko društvo so zastopali gospodje dr. vitez Hont-schel, Fr. pl. Gironcoli, V. Dominko, Jos. Rubbia, Fr. Stacul, I. Kersovani in T. Frtihauf, vinarsko društvo je bilo zastopano po gospodu Ford. Perozzi-ju in dvob drugih društvenikih in kot zastopnik občine se jo doležil pokušnje gosp. župan I. Šinigoj z dvema podžupanoma. Komisija so jo ustanovila, izvoli vsa si ednoglasno predsednikom — kakor do zdaj vsakrat — gosp. d ra viteza Heutschel-a, poročevalcem pa podpisanega. 14G Po kratkem ogovoru, v katerem je gospod predsednik naglašal važnost komisijinega delovanja in koristnost vinarskega društva, započetnika razstave in pokušnje dornberških vin, lotila so je komisija svojega dela. Razstavljenih je bilo 32 uzorcev, in sicer 25 belili in 7 črnih vin. l)a je prišlo letos manj uzorcev na razstavo, kakor navadno v poprejšnjih letih, prihaja od tod, ker je hotelo društvo uže poprej strogo odbrati za pokušnjo samo taka vina, katera niso imela bistvenih napak. V tem je ravnalo društvo prav in previdno, kor je tako ne samo prihranilo komisiji mnogo nepotrebnega dela, ampak tudi zato, ker nobena stvar tako neugodno ne upliva na razsojevalce in na njihovo splošno sodbo o vinih, kakor če naletč na taka vina, katera imajo več ali manj očitnih napak, na pr. cik, duh po posodi, po plešnji itd. V istini so bila razstavljena vina brez takih napak. Samo troje vin ni bilo gledč duha in okusa prav popolnih. Eduo je bilo preveč žveplano, drugo je začenjalo cikati in slednjič tretje je imelo preočiten okus po Maršali. Ta zadnji uzorec ni bil v obče neprijetnega okusa, toda, komisija, ali prav za prav samo zastopniki kmetijskega društva so menili po pravici, da so je s tem spremenil značaj vina tako, da se ni moglo več soditi kot dornberško vino, Vino je dobilo ta okus po posodi, v kateri je bilo poprej hranjeno maršalsko vino. Ker niso poprej dobro izprali soda, je naravno, da je obtičal duh v njem, ter podelil poseben okus naslednjemu vinu. Duh po žveplu, zapažen, kakor rečeno, v enem uzorcu, ni napaka v pravem pomenu besede; kajti žveplena kislina, ki pro-uzročuje ta duh, izhlapi polagoma in sicer najhitreje vsled pretakanja. Tako vino ni dobro za porabo le toliko časa, dokler se no pozgubi večji del žveplene kisline. Sicer se pa ono izvrstno ohrani, ker je ravno po žvepleni kislini zavarovano zoper pokvarjenje in bolezni*). V obče so bila razstavljena vina dobra; nekoliko jih je bilo tudi prav dobrih. Vinska pokušnja nam je pokazala, da so Dornberžani posebno v dveh ozirih napredovali v vinoreji. °) Žveplena [kislina je snov, brez katere ne more biti razumen kletar; ž njo ohrani vino vstrajno in zdrave sode. Zato dopuščajo zakoni, da je nekoliko žveplene kisline v vinu. Koliko je sme biti, to ni povsod enako, to se ravna po razmerah. V Avstriji je na pr. odločena množina žveplene kisline HO miligramov, na Nemškem 40 miligramov v vsakem litru. Prvi napredek je ta, da v vinih ni več toliko tanina (čreslovine), kolikor ga je bilo v prejšnjih časih. V teni oziru se vina zboljšujejo od leta do leta; to pa zaradi tega, ker ne puščajo več toliko časa vreti vina na tropinah in ker so razumniši kmetovalci začeli odbirati jagode od hlastiu, kar še najbolj pospešuje milobo pridelane kapljice. To bi morali sploh vsi vinorejci delati, ker ni dvoma, da zadobč tako napravljena vina veliko večjo vrednost nasproti onim iz poprejšnje dobo, ki so se odlikovala po svoji trpkosti, koja je pogostoma segala do zopernosti. Pokušali smo nekatera vina, ki so obsegala sicer precej tanina, pa so bila vendar tako vbranega okusa, da smo jih lahko uvrstili med dobra. Druga okoliščina, katerej je pripisovati, da so se zboljšala dornberška vina, jo ta, da so začeli saditi trte plemenitejih vrst od domačih. Tako sta na primer vlaški in renski Rizling zdaj uže zelč razširjena po dornberških vinogradih. In ne samo vina, ki so narejena iz zgolj Rizlinga, so izvrstna, ampak tudi vina iz mešanega grozdja domačega in tujega se sponašajo po svoji dobroti ter nam ugajajo pri obedu. Najprej je komisija pokušavala in razredovala bela in potem črna vina. Najboljša med vsemi je po končani prvi pokušnji še enkrat pokušala, da se. je popolnoma prepričala, katerim vinom gre prednost in katera zaslužijo največjo pohvalo. Vinski uzorci so bili zaznamljeni samo s številkami, kojih pomena ni nikdo izmed komisije poznal, dokler niste končali pokušnja in razredba. Komisija je hotela namreč v vsakem oziru popolnoma nepristransko soditi o razstavljenih vinih. Tu so nam zdi potrebno, da spregovorimo nekoliko besed o presojevalni komisiji ali prav za prav o pravici glasovanja, ki se pri poznava posameznim njenim udom morda samo za to, ker je bila vsa leta vedno taka navada. Kakor smo omenili uže v začetku poročila, je bila komisija, ki sejo bavila s presojo razstavljenih vin, sestavljena iz zastopnikov c. kr. kmet. društva in iz Dornberžanov, ki so — šest njih — zastopali vinarsko društvo in občino. Tudi ti možje so glasovali v komisiji. To pa se nam ne zdi prav, ker so posreduje ali nopo-srednje interesovani, torej no morejo pri najboljši volji in vestnosti tako svobodno in strogo razsojati, kakor bi bilo želeti v dosego popolnoma zanesljive razredbe pokušanih vin. Upamo, da ne bo nihče krivo razumel in tolmačil naše opombe ; ona izvira edino le iz želje, da zadobi delo presojevalne komisijo večjo veljavo za vse. Sicer smo gotovi, da bi bili pri letošnji pokušnji tudi sami poslanci c. kr. kmetijskega društva enako sodili, kakor je sodila skupna komisija. Kar smo rekli o tej zadevi, vjema se popolnoma s tem, kakor so drugod sestavljeno enako komisije. Domačini oziroma deležniki se ne izključujejo, a njih število je tako omejeno, da ne morejo imeti oni nikdar določevalnega upliva na sodbo komisije. Tu podajamo razkaz odlikovanih vin : Zapored. štv. Štv. uzorza -—II Ime in primok pridelovalca Vino Razredba 1 10 Bizjak Ivan Orno navadno l I 2 26 j? n Belo navadno razred 3 2 Vodopivec Josip Rulandec 4 7 Bizjak Ivan Belo navadno 5 11 » 11 Modra Frankinja 11 6 17 Mrevle Josip Vlaški Rizling razred 7 18 Lužnik Rudolf' Bolo navadno 8 24 Šinigoj Josip Modra Frankinja 9 5 » 11 Refošk 10 15 Mrevle Josip Belo navadno 11 20 Lužnik Rudolf Modra Frank, in Vid ur 12 21 Šinigoj Josip Belo navadno III 13 22 11 11 Vlaški Rizling razred 14 23 11 » Silvanec 15 29 Šinigoj Vinko Belo navadno 16 32 Berce France n 11 Izmed 32 razstavljenih vin je torej komisija odličila jih 16 in sicer 4 črna in 12 belih. Tn hočemo še povedati, kako je to, da se more navadnemu vinu pripoznati večja pohvala, kakor vinu od žlahtnejih trt, kakor se je ravno zgodilo pri letošnji pokušnji — glej zaporedni številki l in 2 v primeri z drugimi, n. pr. 11, 17, 24 itd. Prosojevaje kako vino ozirala se je komisija, kakor letos, tako tudi poprejšnja leta, na njegovo vrsto. Od navadnega vina gotovo ne zahtevamo toliko, da je imenujemo prav dobro, kolikor zahtevamo od drugih fineje vrste, n. pr. od Rizlinga, Rulandeca, Modre Frankinje itd. Od zadnjih terjamo, in sicer po vsej pravici, med drugim uekak razvoj karakteristične vonjave in posebnega njih okusa; drugače jih ne vštevamo med najboljše dotične vrste. Vsakakor so poslanci kmetijskega društva, poslovivši se od Dornberga, vzeli prav ugodeu vtis seboj, ker so se prepričali, da Dornberžani znajo napravljati prav dobra vina in da se med njimi prav veselo širi napredek v napravljali ji vin in v ohranjevanji dobrega pridelka. * * * Ker je bilo vreme preslabo, ni mogla komisija izpolniti še druge naloge, katero je bila prejela od c. kr. kmetijskega društva, ni mogla namreč preglodati društvenih viuogradov in poročati o njih, — da bi mogla potem svetovati, kako odstraniti morebitne napake in kako zboljšati trtne nasade, kateri bi morali v izgled služiti dornberškim trtorejcem. Namestu tega pa smo obiskali nekatere kleti, in kar smo videli v njih, nam je sploh ugajalo. Snažnost in red zraven dobrih vin, ki se hranijo v kleteh, zaslužili so pohvalo, kojo je komisija rado-v olj na izrazila dotičnim lastnikom. Ti delajo čast deželi in so jako zaslužni v tem, da so prvi uvedli one novosti, brez katerih si ne moremo misliti razumnega vinarstva. Njihov izgled je uzor vsem drugim in jih izpodbuja, da hodijo za njimi na potu napredka. * * * Kakor je znano, je dornberško stran, kakor mnogo drugih krajev v vipavski dolini, zadela strašna nezgoda, da se je v vinogradih zaplodila trtna uš. Zelč se širi od leta do leta in zalega čedalje obširniše trtne nasade. Kakor v drugih vinorodnih pokrajinah, katere jo okužila trtna uš, ne bo možno tudi v Dornborgu in sploh na Vipavskem preroditi trtoreje drugače, nogo z nasajenjem odpornih ameriških trt, katere so potem precepijo z evropejskimi. Toda, proden se lotijo Vipavci tega dela v obširni meri, treba, da se rešijo poprej važna vprašanja. Pozvedeti treba namreč, katere vrsto ameriških trt se najbolje prilegajo tamkajšnjim zemljiščem in logam in katere se naj vstrajniše upirajo trtni uši. V ta namen jo visoko c. kr. kmetijsko ministorstvo dovolilo dornberškemu vinarskemu društvu primerno podporo, da je olajšalo napravo trtniee, v kateri bi se za poskušajo nasajale najboljše vrste ameriških trt, kakor Riparia portalis, Kipari a seleziouata, Solouis, Rupestris mon-ticola. Isto visoko oblastvo jo tudi posameznim trtorejcem na njih prošnjo podeljevalo v preteklih treh lotih redno vsako leto trte imenovanih vrst, vsega skupaj do zdaj nad 100.000 komadov. Po-zvedeli smo, da bi posestniki nasajali veliko več takih trt, ako bi jih mogli dobiti po nižjih cenah, kakor jih dobivajo zdaj. In v tem slučaju bi se v najkrajšem času prerodili vsi vinogradi v vipavski dolini. Le tako je upati, da se reši trtoreja na tej strani; brez te pomoči bodo vsi vinogradi v kakih 10 letih popolnoma pokončani. Ker vemo, kako goreče in vstrajno se Vipavci potezajo za svojo trtorejo in koliko jim je na tem, da si ohranijo ta glavni vir svojega življenja, priporočamo tudi mi prav nujno merodajnim oblastvom, naj trtorejcem vipavske strani z vsemi mogočimi sredstvi pomagajo ohraniti trtorejo, koja je glavni pogoj njihovega gmotnega obstanka. V Gorici, 15. septembra 1895. Predsodnik: Dr. HENTSCHEL. Poročevalec: F. FRUHAU F. Napenjanje govedi. Vsled napenjanja govedi trpijo slovenski gospodarji vsako leto mnogo škode. To prihaja od tod, ker ne vedo, kakšna jo ta bolezen, in seveda še manj, kako jo je zdraviti. S pričujočim člankom hočemo podati našim gospodarjem korenit pouk, kako se jim je ravnati ob tej goveji bolezni. Bolezen je ob kratkem taka, da se uabero v vampu vetrovi (plini), kateri se raztezajo in pritiskajo ob vamp. Od pritiska se vamp napne, a vetrovi ne morejo odhajati, in če ni kmalu pomoči ter si ob enem narava sama ne pomaga, mora govedi vamp počiti ali pa žival pogine, Uzrok tej bolezni je krma. Ako žival povžijo krmo, kakeršna v želodcu hitro skipi (zavre), potem se naredi v vampu premnogo vetrov, kteri baš napenjajo. Napenja pa sveža rdeča detelja, zeljo, repa, cima (perje) itd., zlasti ako je sveža, zelena krma mokra, oparjena od slane ali mraza, ali če se je zgrela na kupu. Tudi napne goved, ako pride gladna na pašo, posebno na mokro ali rosno, ter tam žre prav hlastno. Na vsak način je treba govedi hitro pomagati, če jo hočemo rešiti in oteti. Pri nas običajno zdravljenje te bolezni je popolnoma napačno, da bolezen še celo pospešuje. Na Gorenjskem puščajo govedi na ušesu, a na Notranjskem jo po vsi gori in doli podijo, tako da še hitreje pogine. Da je tako zdravljenje napačno, je lahko dokazati. Deni navaden, suh živalski mehur, ki si ga skupaj zmečkal in dobro zavezal, na gorko peč. Na gorki peči se prične mohur napenjati in slednjič je tako napet, da tudi poči. Zrak se je namreč od gorkote raztegnil v mehurju in ga napel. Ravno tako je tudi napeti govedi. Napeta goved je uže tako vsled bolezni vroča, ako je pa še po vasi podiš ali ji celo puščaš, potem se še bolj razgreje, a vamp se ji širi in veča od raztezajočih se vetrov in naposled poči. Puščati pa govedi na ušesu je uže samo na sobi preneumno, bodisi pri tej ali drugi bolezni. Zdravi torej tako le goved, kedar jo napenja : Naredi nemudoma povez od slame, kakeršna rabi snopom v povresla. S to po-vezjo obrzdaj govedo ter napravi za rogovoma vozel. Dobro je, na mestu, kjer pride povez v gobec, namazati jo s katranom ali s ko- loinazjo (šmirom). Govedo žveči to povez ter izpušča vetrove skozi požiralnik. Potem polij govedo po vsem životu s prav mrzlo vodo, obdrgui je z vseh stranij s slamo, vodi je počasi sem ter tja, ali pa, če si na polju, pelji jo počasi domu. Oe napenjanje ne odjenja, vzemi 30 do 40 gramov neugašenega apna, nekaj žlic moke in zmešaj to z enim litrom vodo. Vse to daj govedu na enkrat. Še boljše zdravilo je to le : Jajce predori na obeh koncih tor izpihaj iz njega beljak in rumenjak. Zamaši potem ono luknjo bodisi z voskom ali s čim drugim, skozi drugo pa vlij v jajce terpentinovega olja in jo potem tudi zamaši. Dve taki jajci rini živini tako daleč v grlo ter ji v njem stri, da ji mora požreti. Ta lek je brez slabih nasledkov in izvrstno pomaga. Napravljauje teh zdravil jo pa uavadno vselej zamudno, mnogokrat, kadar živiuče trdovratno napenja, tudi brezupešno. Vsled tega so izumili naprave (instrumente), s kterimi se da napenjanje precej ozdraviti. Najboljša taka naprava je p o ž i r a 1 n i k o v a cev, ki se tako le rabi. Govedi se vtakne v gobec preluknjan los (glej podobo 52,). Podoba 52. Skozi luknjo tega lesa in skozi požiralnik so vtakne požiralnikova cev, kolikor je dolga, doli v vamp. Cev jo dolga do poldrugega metra. Predno cev rabiš, namaži jo z oljem ali z maslom ali pas kako drugo mastjo. Da pa cev, kadar jo v vampu, ne zaide v krmo, ampak da sega do vetrov, postavi govedo, kadar mu vtikaš cev, s prednjima &"■ ") Podoba 53. nogama nekoliko vise (glej podobo 53.). Iz te podobe je tudi raz-videti, kako leži vamp v govedi in kako pride požiralnikova cev v vamp. Vsled vetrovnega pritiska pride včasih nekaj krme v cev. Da se ta krma potrebi iz cevi, pridejana je cevi posebna paličica, s ktero se lahko skozi cev podreza. Če pravilno ravnaš s požiral nikovo cevjo, to najbolje in najhitreje odpraviš živinčetu napenjanje. Po-žiralnikovo cev bi si morala vsaka vas napraviti ob svojih troskih, sicer je pa tako cena, da si jo lahko omisli vsak količkaj premožen gospodar. Gospod c. kr. okrajni živinozdravnik in odbornik naše družbe A. Folakovski je pri svojih predavanjih večkrat priporočal požiral-nikovo cev ter videl, kako radi jo ljudje naročajo. Cev je dobiti pri Hauptnerju v Berolinu, a stane primerno mnogo, če se naroči le ena. Iz tega vzroka jo naša družba na predlog gospoda Folakovskega naročila naenkrat veliko število p oži ral n i ko vili cevi j in jih sedaj odddaja po 4. gld. 30 kr. eno. Toplo priporočamo, da si vsaka občina, vsaka vas, ali vsaj vsaka podružnica takoj omisli euo požiral nikovo cev. Naj sc li visoko ali nizko požlahtnnjejo trte v vinogradu ? (Posnoto po „Woinlaubi“). Med požlahtnenje na mestu prištevamo visoko zeleno požlaht-njenje (cepljenje), naj se vže vrši po Gothe ju ali kakorkoli, visoko Furmanovo požlahtujeDje na loku, kakor tudi nizko zeleno ali nizko požlahtnjenje v les. Visoko lesno požlahtnjenje na loku smemo po pravici imenovati Furmanovo, ker jo je ta mož prvič vršil in priporočal v poskušnem vinogradu Flosternenburškem. Oboje visoko požlahtnjevanje se vrši v vinogradu, ki je preredko novo nasajen z ameriškimi trsi, meter nad zemljo, kor se potom te požlahtnjene trte pogrebenčajo, da se udobi dosti gost vinograd. Obojo nizko požlahtnjenje na mestu pa so godi v vinogradih, ki so z ameriškimi trtami dosti gosto zasajeni. Pri visokem zelenem cepljenju pride evropski cepič kot pognanek na ameriški pognanek, pri Kurmanovem cepljenju na lok pa pride evropski žlahtni cepič kot les na ameriško enoletno mladiko. Pa katera teh dveh požlaht-nitev na mestu je bolja, t. j. se da laglje izpeljati, torej bolj priporočiti? Popolnoma po pravici trdimo, da se sme druga bolje priporočati iz sledečih razlogov: 1. Za zeleno požlahtnovanje potrebujemo evropskih pognankov, ki se veliko teže dobč v zadostnem številu taki, ki so pripravni za cepljenje, kakor mladik, ki se rabijo za požlahtnovanje na lok. Rezniki odpadajo vsako leto, ko so reže v vinogradu; treba jih jo le pobrati, osnažiti, zvezati v snopke ter shraniti v hladnej kleti ali zagrebene v zemljo. 2. Ako cepiš na lok, imaš samo trd les, ne pa mehkih pognankov, ki so na rezišču kaj polžki; radi tega je delo veliko laglje tudi za težko, okorno roko, kakor pri zeleni požlahtnitvi, pri kateri okorna roka skoraj nič ne opravi. 3. Požlahtnjenje na lok se bolj gotovo obnese, ako se vrši prav in pravi čas, kakor zeleno cepljenje, kajti prime so kar vse, ako le pridno odščipavaš pognanke, ki so prikažejo na cepljenem loku. To se mora pa goditi tudi pri zelenem cepljenju, ker sicer je delo zastonj. 4. Cepljenje na lok se posreči, naj bode vreme suho ali mokro, da sta le cep in podlaga dobra in pa seveda, da se delo prav izvrši. Zeleno požlahtnjenje pa se obnese samo takrat, ako cepiš v lepem in ako ostane lepo vreme še nekaj dni, ko si delo dovršil. Ako dežuje, ko cepiš, ali pride dež precej potem, ali če začne močan veter pihati — ves trud ti splava po vodi. 5. Požlahtnovanje na lok se vrši lahko bolj zgodaj kakor zeleno, radi česar pognanki prej dozorč kakor pri zelenem cepljenju. V severnih krajih ti dostikrat sploh no dozorč. Letos so bile cepitve na lok na Dolenjskem 19. oktobra vže večinoma pogrubane, v zeleno cepljene pa še čisto zelene, tako, da se je bilo bati, da dozore, ker je prišlo takrat mokro in mrzlo vreme. Tudi pokažejo na lok cepljeni cepiči dostikrat vže v prvem letu grozdje, kar se pri zelenem ne zgodi. Vendar ima cepljenje na lok tudi nekatere nedostatke (pomanjkljivosti). To so: 1. Cepiti moraš trto na lok pozneje kakor v zeleno. 2. Pri tej cepitvi na lok je treba dveh oseb, ker ena sama jako težko drži klešče in ob enem tudi veže. 3. Vezanje pri požlahtnitvi na lok jo draže kakor zeleno cepljenje, ker so zamaški in drat draži kakor trakovi iz gumija. Tudi moraš imeti tu posebne klešče za vezanje, posebne, da ščiplješ drat. 4. Drat, s katerim vežeš, moraš o 'pravom času preščipniti, ko se pa vezi iz gumija same pretrgajo. Vendar bi se dale nekatere teli težav vsaj deloma odstraniti. Vezanje bi morda mogla vršiti tudi ena oseba, ako bi se mesto težkih klešč rabila lahka lesena priprava, ki bi se dala le z eno roko na cepič in podlago pritisniti. Sicer pa se brez dvoma d