Glasilo krščanskega delovnega ljudstva ••hajh vsak četrtek popoldne; v slučaju prc Mho dan poprej — Uredniktvo: Ljubljana, Start «V 2)1 — Nefranklrano p lama •« ne sprejemajo Posamezna številka Din 1*50 — Cena: sa t mesec Din S>, za Četrt leta Dtn IS*., sa pol leta Din 30*-; za Inozemstvo Dtn 7-- (mesečno) - Oglasi po dogovoru Mb Oplaši, reklamacije In naročnina na uprave Jugoslovanske Uskame, KolportaSnl oddelek. Poljanski nasip IL a — Rokopisi se ne vraCaJo ■..- v- gaaam a in"m A. K.: Delavska izobrazba. Dane? lahko govorimo o sistematični delavski izobrazbi med Slovenci Ne da bi mi hoteli iztrgati delavca iz strnjene vrste drugih stanov, marveč, mi hočemo, da se zlasti delavski stan ne ismatra 'kot »uboga raja«, ki naj se jo izmozgava, čeprav se jo za to tupatam tudi plača, človek, ki dela za drugega, ni in ne more biti nikdar Popolnoma plačan za svoje delo, je to ena Vrsta socialnih žrtev, pa to je tu in tega ne bomo odpravili. Gospodar, posestnik, lastnik je le nekaj osebnostnega, ki da pečat tudi njegovemu mišljenju in življenju. Kolektivna stvar ne ustvarja močnih ljudi in je med njimi večer boj za prva mesta, za gospode in za hlapce. (Glej bolj-seviškb Rusijo!) Zato je upravičeno stremljenje delavskih organizacij brez razlike svetovnega naziranja (tu so naše bistvene razlike), da hočejo nuditi hrane, dušeVrte hrane našim delavcem; gospodarski boj se bo vrini dalje in bo manjši in razmere se bodo zboljšale, ako kulturno dvignemo delavca, ki se ne bo smatral — ki se sam ne bo smatral — za mitvo orodje,' ampak k? živa osebnoi-t, 'ki bo del organizma: tovarne, rudokopa, podjetja 'td., ki se bo kot navadni kopač s krampcm v roki počutil dostojuistve-nega, enakega gospodu, ki gre lepo oblečen mimo njega, ki je odvisen tudi od ubogega kopača, kot del živega občeitvenaM organizma, ki ni mrtva materija, ki je duh, ki je vera v dušo, ki daje življenje slehernemu, ki ne vpraša kaj si, ampak kako vršiš in izpolnjuješ svojo nalogo življenja. Ako bomo delavca dvignili na to stopnjo, potem bodo tudi drugi —oblastni kapitalisti — prisiljeni, da ga spoštujejo. Treba je torej predvsem zavreči dosedanji nazor o manjvrednosti delavca in- prišli bomo v novo dobo: socialističnega demokratizma. Zato je tako važna delavska izobrazba, tako važna posebna delavska kulturna institucija, pri nas tako važna delavska prosvetna organizacija: »Krekova mladina«. Kako so naši mladi delavci mislili prav in delali prav, da so si ustvarili tako kulturno matico, ki temelji na krščanskih načelih in stremi za individualno izobrazbo slov. delavca. Ko stopamo danes v stike z internacionalnimi kulturnimi delavskimi kršč. organizacijami, smo si svesti prevažne naloge tudi slovenskega delavca spraviti na ono višino, kot jo ima in uživa delavec pri drugih narodih. Delavska zbornica je 24. junija na seji upravnega odbora sprejela pravilnik kulturno-prosvetnega odseka DZ za Slovenijo. Napravili smo s tem zopet korak naprej. Delavec bo od svoje zašl&itnice DZ sprejemal tudi duhovne dobrine: izobrazbo. V kolikor bo ta institucija nepristranska in bo predvsem podpirala stremljenja posameznih že obstoječih delavskih prosvetnih central, kot sta ^Krekova mladina in Svoboda (Bratstvo je strnjeno s Svobodo), upamo, da bo dosegla svoj namen. Govoriti o kulturni izobrazbi je mogoče samo na temelju pozitivnega Verskega nazora ali pa zgolj materialističnega nazora. Mi vedno in povsod odklanjamo protiversko dlelo v kult. organizaciji in bomo tudi pri tej novi instituciji dosledno za popolno versko strpi ji vost in za pozitivno delavsko izobrazbo. V kolikor bo prosvetni odsek ttudil sredstev: filmi, knjižnice, predavanja — vse mora biti v skladu Z načeli, ki jih zastopamo. Zato naj se vse to delo prenese predvsem na delavske centrale, in se le tem omogoči lepši in trajnejši razvoj. »Krekova mladina« naj stopa po svojem začrtanem programu dalje in naj skuša s svojimi idejami prispevati kolikor moč pri prosvetnem odseku DZ, da ne bodo pridobili z njim samo materialistični socialisti, ampak v enaki meri tudi krščanski socialisti. Pan-evropa in narodne manjšine. V »Wiener NeUeste Nachrichten« ®t. 175 je priobčil grof R. N. Couden-hove-Kalergi svoj Pan (vsa, cela) ©vropa-program z oziram na odnos Narodnih manjšin. Ker je ta program *elo blizu tudi nam, ga priobčujemo v celoti. L Usoda Evrope — usoda Nemčije. Panevropa program zasleduje tri ril je: mir potom razsodišč; gospodam stvo po carinski uniji; narodna enakopravnost s pomočjo zaščite narodnih manjšin. Ti trije Cilji! panevropskega gibanja pomenijo obenem zasiguranje nemške bodočnosti. Kajti Nemčija, ki ^ži kot popolnoma razorožena drža-Va med državami, ki so nasprotno do oborožene, potrebuje zasiguranje °>iru potom pogodb. Nemčija, katera ima nadštevilno Prebivalstvo in katera je brez kolonij* potrebuje izvoza in proste trgovine. v Nemčija potrebuje mednarodne ^scite narodnih manjšin, ker živi ^ec milijonov Nemoev v Evropi kot narodha manjšina, katero ne more Qrzava ščititi pred krivicami. Vsled izgube svojih kolonij je po-tala Nemčija bolj kakor prej in bolj Ru r druge evropske velesile evrop-wa država. Njena bodočnost stoji in Pade z bodočnostjo Evrope. Mir Evrope pomeni mir Nemčije; gospodarski porast Evrope pomeni porast Nemčije. Evropska zaščita narodnih manjšin pomeni prostost in zaščito nemških manjšin. Vsled tega ni Panevropa le cilj evropske, ampak tudi nacionalni cilj nemške politike. 2. Panetropa in Zveza nabodov. Te tri programatične točke Pan-evrope se morejo izpeljati le v okviru Evrope, nikoli pa ne v okviru Zveze narodov. Globoko ib vedno naraščajoče na-sprotstvo med Anglijo in rUsko velesilo v Aziji skoraj anemogočuje zasiguranje svetovnega miru — d očim je zasiguranje evropskega miru mogoče na podlagi Panevrdpe. Mednarodna svobodna trgovina je nemogoča toliko časa, dokler vlada današnja napetost med življenskifrni pogoji in mezdnimi razmerami v Ameriki, Evropi in Aziji. Toda evropska carinska unija je izvedljiva in je tudi e diha rešitev evropskega gospodarstva pred zavojevanjem angleškega kapitalizma ali pa ruskega boljševizma. Zveza narodov ni v položaju, da bi izvedla zaščito narodnih manjšin, ker so problemi narodnih manjšin v Evropi, Afriki, Aziji, Ameriki in Av- straliji popolnoma različni. Če bi hotel kdo iskati skupno formulo za zaščito narodnih manjšin, bi pomenilo, misel za zaščito sploh opustiti. Praktična zaščita narodnih manjšin je mogoča le na evropski podlagi. Vsled tega je Panevropa nujni predpogoj za ustvaritev zaščite evropskih narodnih manjšin. 3. Mir in svoboda. Brez svobode ni trajnega miru. Vsak pritisk ustvarja nevarnost eksplozije. Mir, kateri ima za podlago nasilje, je le premirje. Narodno nasilje je latentna vojna, katera more postati vsak čas akutna. Večina vojn v 19. in 20. stoletju se je vodilo pod imenom osvobodilnih vojn. Nemogoče je odpraviti vojne, če se ne spoznajo in uničijo njih vzroki. Pritisk na narod, kateri se čuti stiskanega, je močnejši kakor vsaka državna pogodba. Pritisk na tridentske prebivalce, kateri so se čutili stiskane, je bil močnejši, kakor vsi podpisi italijanskih državnikov v trozveznih pogodbah. Kdor na to pozabi, pripravlja novo svetovno vojno. Kajti vojne in revolucije niso nikake politične bolezni, ampak samo znaki takih obolenj ih posledice kroničnih krivic. Čisti pacifizem bi se moral torej obrniti v, .prvi vrati proti vzrokom te bolezni, mesto proti njih simptomom. Vsled tega se mora vsak, kdor hoče imeti evropski mir, boriti za pravice evropskih narodnih manjšin. 4. Notranji in zunanji imperializem. Kjer je nacionalno nasilje, tam je kot nujna posledica tega nasilja tudi iredentizem. Noben demokratičen državnik ne more prepustiti svojih so-rojakov onostran meje trajnemu nasilju in raznarodovanju, sicer se bo moral umakniti in bo od' svojih naslednikov obsojen. Na drugi strani pa riskira državnik, kateri se v svrho zaščite svojih sorojakov vtika v notranjo politiko sosedne države, nove vojne. Vsled tega more in sme le nev-.tralna in nepristranska ustanova čuvati in izvesti zaščito narodnih manjšin: Panevropa. Če ne pridemo do te evropske zaščite narOqpih manjšin, se iie bo vbj-no razpoloženje v Evropi manjšalo, ampak bo rastlo. Nacionalni boji med večiho in manjšino še ne bodo ustavili na meji. Zatirane narodne manjšine onostrart meje bOdo uživale najprej moralno, potem: politično irt končno vojaško podporo. Tako se ražvije to notranje politično vprašanje hujno V zunanje politično Vprašanje. Nacionalno hasilstvd pomeni imperializem v notranji politiki. Vodi pa logično in nujno k imperialistični zunanji politiki ih a tem dO vojne. Švica ne. bi nikoli mogla v svetovni vojni ohraniti stoje nevtralnosti, če bi tam nemška večina zatirala francosko in italijansko manjšine. Le svoboda na znotraj je tam1 zasiguCala in rešila mir na zunaj. 5. Vzhodno evropski mejni problemi, Ozemlje, katero leži na eni fetrdni med Nemčijo in Italijo, na drUgi pa med Rusijo in Turčijo, pomeni Damoklejev meč za Evropo. Od tukaj je prišla zadnja svetovna vojna in mere vsak) čas dobiti izvor zopet nova svetovna Vojna. Kajti na tem ozemlju biva več narodnosti, kakor V vde| ostali Evropi, t nedoločnimi mejami in z jako nacionalnostjo. Meje, katere je tukaj uštvferil pariški mir, so krivične, toda krivične so bile tudi meje, katere so bile pred vojno. Kajti na tem ozemlju so pravične meje nemogoče. Ne le vsled nacionalnih mešanih ozemelj in otokov, ampak predvsem vsled motivov, kateri so harekovali meje. Historični, nacionalni, zemljepisni, gospodarski in strategični momenti so se kar navprek navajali, dokler ni nastala sedanja zmešnjava. Vsaka rešitev, ki bi bila pravična z ozirom na narodni moment, bi bila krivična z gospodarskega stališča in nasprotno. Istotako pomeni zgodovinska pravica neobhodno hujno zemljepisno-strate-gičrto krivico. Vsak nahod občuti krivico, katero utrpi, in' upa na novo določitev mej. Toda vsako premikanje mej mora staro krivico nadomestiti z novo, mora zamenjati vlogo zatiralcev in zatiranih, mesto da bi vodilo do svobode, pravičnosti lih zadovoljnosti. Vsled tega je le edina pot iz te zmešnjave: Odstranitev meja. Vojaških z obveznimi razsodišči, gospodarskih s carinsko unijo, narodnih z resnično zaščito narodnih manjšin. Ta rešitev znači Partevropo. Vsaka druga rešitev pomeni vojno z zelo negotovim (problematiČhim) izidom za zma-galce in premagance. 6. Sprememba m©j ali odprava meja. Zahteva po mejni izpremembi mora voditi do narodhega zatiranja in nasprotno. Dokler se boji narodna država, da more v nekaj letih ižgUbiti svoje obrobne dežele,potom ljudskega glasovanja, jle pripravljena te dežele z vsemi sredstvi rhznaroditl, dh bi na ta naČih preprečila to izgubo. Na dingi stTani pa krepi upanje na izptemembo meje iredentistično gibanje ih s tem nekako opravičuje postopanje, ki Vodi de zatiranja. Dokler obstbja nacionalne zatiranje, gojijb žatirahci neomajno Voljo, da se otresejo gospodarstva Svojih zatirate! jev in da.ge združijo s sVojimt rojaki Ottstrati meje. Tožba zatiraniH bratov istotako krepi Voljo onostran meje, da se spremenijo meje s silo. Vsled tega je radikalna zaščita narodnih mahjšin le tedaj mogoča, če počiva mejno vprašanje, in prostovoljno priznanje meja zopet le tedaj mogoče, če vlada onostran njih popolna svoboda. Zveza in medsebojno delovanje teh dveh problemov se mara vedno upoštevati. Ali mOra nemški narod doprinesti državi žrtev, t. j. dopustiti zatiranje nemških nattrinih manjšin za ceno bodoče osvobodilne vodne — ali pa mora država doprinesti narodu žrtev: za efeno zasiguranja narodnih manjšin proti zatiranju in raznarodovanju opustiti misel na združitev z njimi. Nemčija se mora odločiti, ali je država več ali narod. Nikoli pa ne sme pozabiti, da so države minljive — narodi pa večni. t. Vprašanje priključitve. Vprašanje priključitve ne spada pod ta problem. Kajti v tem slučaju ne gre za spreihembo meje, ampak za radikalno odpravo meje* Tako pan-evrbpci kakdr nemški nacionalci hočejo odpraviti nenaravno mejd med Nemčijo in Avstrijo. NasprotstVa ša v metodi — ne v cilju. Cilj obeh je federativna »družitev obeh republik. Vprašanje je le, če v Evropi ali proti Evropi* Priključitev Avstrije in Nemčije k Panevropi pomeni indirektno priključitev Avstrije k Nemčiji v okviru Evrope* Le kdor ima na jeziku priključitev, v resnici meni pa Izključitev, namreč izključitev vseh evropskih narodnosti iz nemško-avstrijske skupnosti, mora odklanjati Panevropo. 8. Narodnostna, mesto teritorijalna organizacija Evrope. V evropski zvezi: držav bodo naravne vezi močnejše kakor pa umetne meje. Evropsko gospodarstvo se bo organiziralo pod gospodarskimi, evropski narodi pa pod narodnostnimi vidiki. Trajni in nelizpremenljivi elementi evropske skupnosti so evropski narodi. Pripadnost k gotovemu narodu bo v Panevropi odločivnejr šega pomena kakor pa pripadnost k gotovi državi. Preko teritorialne organizacije in preko umetnih mej se bodo ustvarile naravne narodne organizacije v okviru Panevrope. Nacionalni princip bo avtomatično izpodrinil teritorijalni princip, ko izgine vojna nevarnost in zaščitna carina. Potem bodo evropske dTžavne meje ravnotako brezpredmetne kakor so danes! deželne meje znotraj Nemčije. 9. Panevropa in nacionalni cilj. Politika Panevrope je nacionalna politika za bodočnost. Za nacionalne^ ga Nemca ste danes samo dve poti, da more rešiti narod iz tega položaja, v katerem se nahaja danes: ali se mora pripravljati na maščevalno vojno napram svojim sosedom* da more ustvariti državno mejo, ki bo identična z mejami nemškega občevalnega jezika — ali pa mora pripravljati Panevropo, katera bo nudila vsem Nemcem v Evropi narodno neodvisnost in združitev v mejah večje Federacije. Prvi pot pelje k uničenju Evrope in s tem k uničenju Nemčije, katera bi bila tudi v slučaju zmage odvisna od večjih zapadnih ali pa vzhodnih velesil. Drugi pot pelje do rešitve Evrope in nemškega naroda, čigar usoda je za vedo zasidrana v usodi Evrope. Vsak Nemec se mora odločiti ali za pot strasti ali za pot pameti, ali za Antievropo ali za Panevropo. Političen presled. V parlamentu je zastalo vse življenje. Poslanci so šli domov, kajti s sejami je prenehal poslednji odbor, ki je razkrival globoko korupcijo. Pozornost politične javnosti se obrača na občinske volitve, ki se vrše v Srbiji. Stjepan Radič je v nedleljo imel shod na Grobničkem polju, na katerem je med drugim nesramno napadel tudi Slovence. Radi ljubljanskih dogodkov na Vidovdan je vlada sklenila razpustiti Orjuno v ljubljanski oblasti. Ta sklep je ljubljanski veliki župan mogel izvršiti šele po štirih tednih. Vse premoženje Orjune se je zaplenilo v korist države. Vode počasi vpadajo. Nevarnost pred novimi katastrofami je minula. Poplave so napravile strahovito škodo. Porušenih je veliko vasi ob Donavi. Na polja je voda naplavila peska, lesa, pohištva in drugih pred- metov. Ponekod gnije poginula živina, tako da se je bati kužnih bolezni. Pomoč, ki jo daje vlada oškodovancem, je zelo majhna in nezadostna. Jugoslovanska strokovna zveza. sebno pažnjo. Prosimo, da vsi naši naročniki pazno slede razvoju kongresnih priprav in kongresu samemu. Iz centrale. Iz glavnega tajništva. — Glavni tajnik JSZ nastopi 2. avgusta dopust in ga bo za čas dopusta nadomeščal strokovni tajnik Peter Lombardo. Organizacije naj to upoštevajo. — Podpore brezposelnim. Organizacije naj nemudoma pošljejo izpolnjene pri-glasnice brezposelnih članov v smislu tozadevne okrožnice, ker se na poznejše prijave za drugo četrtletje ne bo mogoče ozirati. — Dopisovanje. Člaini naj se v svojih strokovnih zadevah obračajo preko svojih skupin v prvi vrsti na tajništvo svojih strokovnih zvez, le-ta pa v zadevah, ki jih sama ne morejo rešiti, na glavno tajništvo JSZ. — V vednost. Načeloma nimajo neorganizirani delavci pravnega varstva od naše organizacije in se niti ne posreduje niti ne daje informacij neorganiziranim. JSZ odgovarja po svojem ustroju vsem strokam, zato naj se delavstvo organizira v naših vrstah, da bo upravičeno iskati v slučaju potrebe pomoči pri JSZ, katera je vedno storila za svoje člane vse, kar je bilo v njeni moči. Zveza tovarniškega delavstva. Prvi strokovni kongresi tovarniškega delavstva v Tržiču. Načelstvo SZTD je dogovorno' s svojo tržiško Skupino sklenilo, da se 16. in 17. oktobra 1926 organizira v Tržiču na Gorenjskem »Prvi strokovni kongres tovarniškega delavstva«. Organiziranje skupine in plačilnice so te dni prejele tozadevno prvo okrožnico, ki naj jo pazno preberejo in se po njej ravnajo v celoti. Program kongresa določa načelstvo z razširjenim odborom strokovnjakov. Organizacijo pa je prevzel poseben 'petčlanski kongresni odbor. Tržiška skupina bo skupno s tem odborom prevzela lokalno organizacijo v Tržiču in okolici. — Kongres bo splošen. To se pravi, da bo obravnaval pereča vprašanja, tičoča se celokupnega tovarniškega delavstva. Zato bodo prišli na kongres tudi zastopniki ih zaupniki tistih tovaren, v katerih delavstvo še ni organizirano. Priprav bo torej silno veliko. Treba je, da jih vršimo vsi vestno, previdno in s pametjo. Menimo, da bo ta kongres važen dogodek v gibanju slovenskega delavstva. — »Pravica« bo ta čas posvečala tovarniškemu delavstvu po- Strokovna zveza rudarjev. ODPRTO PISMO G. RUDARSKEMU NADSVETNIKU ING. STRGARJU. Gotovo Vam je znano, g. rud. nad-svetnik, da so romale na naslov rudarskega glavarstva v Celju iz raznih revirjev TDD razne pritožbe, ki so dokazovale nečuveno postopanje raznih obratovodij napram delavstvu. Rudarskemu glavarstvu v Celju se na vse te pritožbe ni zdelo vredno niti odgovarjati, dasitudi so bile pritožbe pravilno kolekovane. Šele na osebno intervencijo nekaterih članov druge rudarske skupine iz Hrastnika je odredilo rud. glavarstvo na licu mesta preiskavo. Kako se je raziskavalo v Hrastniku, je znano. Rudarsko glavarstvo ni smatralo za potrebno, da bi poleg članov druge rudarske skupine zaslišalo tudi podpisanega tajnika, čeravno je ta pismeno prosil za navzočnost. Menim, da je storilo s tem napako. Vso podrejenost pa je pokazalo rud. glavarstvo do TDD v Zagorju. G. rud. nadsvetnik, poslušajte, čemu? V soboto ste Vi zaslišavali v Zagorju prizadete rudarje. Še preden je bilo mogoče priti z Vami v razgovor, sem dobil vtis, da se Vam zelo mudi. Videlo se Vam je, da imate zelo malo časa. Na vprašanje, če smo navzoči sami rudarji, sem izjavil, da ne, .pač pa da hočem rudarje, kot njihov strokovni tajnik, zastopati. Zdi se mi, da Vi, g. nadsvetnik, niste imeli tu ni-kakih pomislekov, ker ste pač vajeni teh stvari. Pač pa se je takoj oglasil g. rudniški ravnatelj g. Loskot in ponovno protestiral proti moji navzočnosti. Vam, g. inžener, sem sicer pojasnjeval, da smo pravilno registrirani, vendar je bilo vse zaman. Dejali ste, da, če protestira g. ravnatelj, seveda nič ne morete. Dovolite, g. nadsvetnik, da Vas vprašam samo par stvari. Povejte, na čigavo željo ste prišli v revirje? Ali na željo g. ravnatelja, ali na delavsko? Človek 'bi sodil, ker je prišel na postajo po Vas g. ravnatelj s kočijo, da na njegovo zahtevo. Vendar je stvar drugačna. Prišli ste, da poslušate delavce in njihove zastopnike. Njihov zastopnik sem pa tudi jaz. K Vam sem prišel, g. nad- svetnik, na željo rudarjev. Povejte mi, g. nadsvetnik, rudarja, ki bi vpričo vsega uradniškega štaba upal žigosati razmere v revirjih! Ne vem, če ga boste našli, niti od druge skupine ne. Vsak se boji že pogleda svojega nadrejenega, ker ve, kaj pomeni. Naravno je, da se je tukaj g. ravnatelj bal človeka, kateremu se ne da do živega. In Vi, g. rudniški nadsvetnik, pa greste in se uklonite gospodu, ka-teremu- bi lahko Vi ukazovali. Ali veste, da je Vaša avtoriteta trpela? G. inženir, to ni bilo prav in proti temu bomo protestirali. Če ne moremo več verovati v objektivnost naših oblasti, potem je konec. — Flisek Viktor, rud. tajnik. Uradništvo in delavstvo izprevideva. Ako opazujemo uradništvo in delavstvo brez razlike strankarske pripadnosti, vidimo, da se udejstvuje in deluje izven službenega časa večinoma v organizacijah in društvih, ki nimajo za njegovo zaščito proti današnjemu izkoriščanju državnih kot privatnih podjetij prav nobenega smisla. Glavno je bilo dosedaj uradništvu in delavstvu, sodelovati v organizacijah, kjer se goji samo šport, tekme v tekanju, v skoku, suvanju krogel, metanju diska, v borenju itd. Iz statistike, ki jo prinašajo razni listi iz delovanja organizacij, je razvidno, kako uradništvo in delavstvo vseh strank in struj idealno in požrtvovalno deluje v narodnih in drugih izobraževalnih društvih. Ta statistika izkazuje veliko raznih predavanj in sej, kar izkazuje veliko aktivno bilanco za napredek današnje človeške družbe. Velike uspehe izkazujejo v omejevanju pijančevanja, nemoralnem življenju, pohajkovanju od veselice do veselice, o gojitvi ljubezni do naroda in države in tako dalje. Tako in enako čitamo v raznih listih, ki poleg gori navedenih uspehov pišejo o čezdalje večjih nemoralnostih, ki se gode, o propadanju človeške družbe, o vedno številnejših umorih in samomorih, slišimo o večmilijonskih sleparijah in goljufijah, vidimo čezdalje večje izkoriščanje urad-ništva in delavstva, vidimo, kako politični voditelji vodijo svoje pristaše za nos, vidimo, kako se reducirajo in mečejo iz državnih in privatnih podjetij uradniki in delavci na cesto. Vidimo, kako brezmiselno pritiskajo uradništvo in delavstvo v službi. Vidimo na tisoče brezposelnih, ki nimajo ne strehe, ne obleke in ne koščka kruha, katerega mečejo drugi, ki žive v izobilju, v smeti. Vidimo, kako pritiskajo in izrabljajo one, ki so še po službah, da nadomestijo one, ki se France žužek: Med viničarji. (Vtisi z letošnjih majskih zborovanj.) (Nadaljevanje.) Viničar zasluži silno malo. Skoro je izključeno, da bi vsak posameznik plačal letno 60 Din za svoje glasilo »Pravioa«. Organizacija pa, ki je ne veže in drži skupaj lasten list, je bolna na pljučih. »Slovenski! gospodar«, ki ga imajo naročenega tudi viničarji, ni za zametati, ker je krščanski list, vendar je kot kranjski »Domoljub« bolj primeren za posestnike, člane naših »Kmetskih zvez«. V bodoče bo treba vso stvar urediti tako, da si bodo bližnji viničarji naročali »Pravico« v skupinah po trije in več in da jo bodo dajali citati tudi drugim. Kadar pa bi se nam posrečilo, zajeti vso viničarsko armado v enoten sindikat, tedaj bo »Pravica« prirejala lahko za viničarje posebne priloge. Viničar je gospodarsko popolnoma odvisen od svojega delodajalca. Znano pa je, da ima gospodarska odvisnost za posledico tudi nesamostojnost mišljenja. To — bi dejal — je ta hip še največja težava. Posestniki vinogradov ne zamude namreč nobene prilike, da ne bi odvračali viničarjev od organizacije in od propagandnega dela. Ta ali oni se da prepričati, in tako se dogaja, da po nekod še ne more pro- dreti organizacija, ker ni smisla in iskrene želje po njej med viničarji samimi. To mora pasti čimprej. Viničar mora vedeti, da nebo upoštevan prej, dokler ne bo popolnoma organiziran in dokler delodajalci ne bodo prisiljeni, pripoznati strokovne zveze viničarjev kot edine zakonite zastopnice vseh viničarjev v vseh viničarskih vprašanjih in problemih. In gospodarju je viničarska organizacija zares nepotrebna. On je ne potrebuje. Njemu ibo najbolj prav, da mu viničar za čim manjšo plačo dela. Viničar pa bo le po svoji organizaciji prišel do svojih pravic. Še vse polno težav smo obravnavali pri tov. Husjeku s Petrom Rozmanom. V prijetni debati smo prišli do zaključka, da organiziramo za 7. in 8. december t. 1. I. viničarski kongres v Ljutomeru, ki naj bi v glavnem obsegel tri kardinalne točke: V prvem referatu bi se poljudno razložila načela kršč. socializma, katera naj viničarji priznajo, se po njih ravnajo in jim obljubijo zvestobo. Drugi referat naj bi obsegal pregled vseh viničarskih vprašanj in naj bi iz njega sledile vse tiste zahteve, za katere se bodo viničarji borili v prihodnjih letih. Tretji referent naj bi na podlagi zemljevida in izkustev izdlal praktičen načrt, kako v najkrajšem času organizirati viničarje vseh treh okrajev: Maribora, Ptuja in Ljutomera. 'Poleg teh treh glavnih točk bi se lahko obravnavale tudi druge reči. Potrebno je, da na kongresu naglasimo svojo pripadnost h kršč. socializmu. Viničarski organizator je že sedaj v vedni nevarnosti, da mu izvest-ni krogi očitajo propagiranje komunizma pod krinko krščanstva, da raznašajo govorice te in one vrste, da ga žigosajo za boljševika, anarhista in ne vem, za kaj še vse. To samo zato, da ljudi odvračajo od organizacije. Svoje gospodarske zahteve moramo postaviti, da jih utemeljimo in razširimo do zadnje koče. Ne samo vsak viničar, vsaka viničarka, vsaka viničarska deklica in fantek bo moral vedeti zahteve svojega stanu na pamet, da bo na ta način cela armada dobila enotno voljo in enotno hotenje. Praktičen načrt pa' nam je tudi potreben, zakaj zdi se, da vendarle gremo iz težav ven in da se vendarle bliža čas, ko bode viničarji mobilizirali in pokrenili svojo armado na pohod. Z vsemi sem govoril, ki so prišli v poštev, in pri vseh sem videl toliko iskrenosti, uvidevnosti in širokogrud-nosti, da se prav nič ne bojim tistih dni, ko bo stalo viničarsko vprašanje na zeleni mizi slovenske javnosti. Dobro vemo, da je to vprašanje eno najtežjih. Dobro pa vemo tudi, da se da rešiti.. Seveda ne na ta način, da bi ena stran imela vse: organizacijo, denar, ves vpliv na merodajnih mestih, druga pa ničesar. Zbrati je namreč treba viničarje najprej v enotno nepremagljivo fronto, nato pa bo prišlo vse ostalo na vrsto. — Odločil sem se, da bom to misel poudaril drugi dan pri viničarskem manifestacijskem zborovanju pri Sv. Miklavžu po' rani sv. maši. Razgovor s tov. Rozmanom in Husjekom v Slamnjaku je bil tako iskren, da smo si postali pravi prijatelji. Bodisi že kakorkoli: Mi bomo naprej kovali. Nasprotniki morajo biti, če ne je dolgčas. Sv. Miklavž. — Ljudsko pelje. Ko sem se dne 2. maja zgodaj zjutraj prebudil iz sna, me je zunaj pozdravil krasen, jasen, topel majski dan. Hitro vodo čez obraz, glavnik v lase, komat-ovratnik za vrat, krtačo preko čevljev — in že smo korakali med vinogradi po globoko zasekanih kolovozih proti eno uro oddaljenemu Sv. Miklavžu pri Ormožu k prvi sveti maši; rana sv. maša ji pravijo tam. Med potjo me je iznenadil visok križ, še ves okrašen z nekoliko uvelim cvetjem. Ob takih križih se vrši v viničarskih krajih na viizem, na veliko soboto, blagoslov mesa. Saj drugače ni mogoče. Vasi ni — koliko duhovnikov pa bi moralo biti, da bi obšli vse raztresene viničarske koče in blagoslovili velikonočni žegen! Zato okrase križe, prineso s holmov žegen, duhovnik pa opravi obred kar na prostem. liti delegatu osrednjega vodstva tovarišu dr. Joži Bohinjcu, ki je .prihitel na našo prireditev ter nas s prelepim govorom navdušil za delo v naši podružnici. Zahvaliti se imamo tudi sledečim gg., ki so vsak na sivoj način pripomogli do čim lepšega uspeha naše prve prireditve, in sicer gg. Hodniku, Šmucu in njegovi g. materi, Andreju Gostiši, Jožetu Javorniku, Ivanu Urbasu, gdč. Francki Javornikovi, g. Igličevi, Hodnikovi, Škrlu, Pintarju, pivovarni Union (!), prostovoljnemu gasilskemu društvu v Dol. Logatcu in vsem ostalim cenjenim darovalcem. Vsi, ki so nam pomagali, naj prejmejo našo iskreno zahvalo in zagotovilo, da jih no zabimo. Naša podružnica bo šla po tej uspeli prireditvi takoj na delo in ima že v nedeljo 25. t. m. ob 10 dopoldne v prostorih gostilne pri Šmucu članski sestanek, na katerem poroča strokovni tajnik NSZ tov. Vladimir Kravos iz Ljubljane, ki bo razvil program našega bodočega dela in poročal o stanju delavstva. Istega dne popoldne se vrši izlet na Vrhniko. Točno ob 1 zbirališče pred hotelom »Kramar«, odkoder bo pešizlet na Vrhniko k Močilniku. Pri izletu bo na razpolago voz. Meta se udeleži tudi naša godba. Na Vrhniki se pridružijo izletnikom tudi tovariši Vrhničani in se podajo k velezanimivemu Močilniku, kjer je izvirek Ljubljanice. Izleta se udeleži tudi naš strokovni tajnik, ki nam bo tudi med potjo povedal kaj zanimivega iz delavskega življenja. Prihitite v velikem številu na izlet in ne pozabite na nedeljski sestanek.« Takol Menimo, da zadostuje. Slovensko delavstvo je lahko potolaženo, kajti približal se mu je čas odrešenja. (Podčrtavalo uredništvo.) Dopisi. Jesenice. Preteklo nedeljo je obhajal jeseniški »Orel« svojo dvajsetletnico. Dolga je ta doba, polna veselja, pa tudi trpkih razočaranj. Iz industrijskih Jesenic je poletei »Orel« po celi Sloveniji, nesoč katoliške ideje med brate Hrvate. Daj Bog, da bi ga vzljubili tudi naši bratje Srbi, kot so ga tako toplo vzljubili celo naši severni bratje Čehi, ki nikdar ne bodo pozabili duše OrlovBtvu, našega nepozabnega Kreka. In trebalo je za Slovenijo trdih jeklenih značajev, da rešijo naše delovno ljudstvo iz krempljev liberalizma. To ljudstvo je potrebovalo jeklenih voditeljev, ki se morejo vzgojiti le v disciplini in trdem delu. Zato je šel naš Krek in posvetil Orlovstvu vse svoje moči, ki jih je imel samo on s svojimi takrat redkimi sovrstniki. Dvajset let trdega dela je preteklo! Ali smo na višku? Kaj nam naravnost vsiljuje današnja doba brezverstva in materializma? Še hujše in trše delo, predvsem pa v industrijskih krajih, da ne pogine seme, ki so ga sejali naši predniki. Iz stisnjenih Jesenic do črnih Trbovelj, iz Zagorja v žalostno Kočevje naj poleti nov duh, da vzdrami delavstvo iz mrtviila in mu da novih smeri I Zato je pač najbolj poklican Orel, ki naj vzgoji može-vodiitelje, ki bodo razumeli glas našega Kreka: »Delavstvo organiziraj se stanovsko, da se rešiš ddbro organiziranega kapitala!« Prevladuje mnenje, da je vseeno, kje se bodo vzgajali bodoči možje. Baš to je kočljivo vprašanje, ki ga morajo rešiii voditelji naših kulturnih organizacij. Nam se zdi, da se ne vrši vse tako kot bi delavci radi, zato je treba, da tisti, ki vodijo Orla, zvejo naše misli in ne pozabijo okrožnice velikega papeža Leona XIII., da treba organizirane protisile brezobzirnemu kapitalu, ki hoče zamoriti vse, kar se mu slepo ne pokorava. Vmes so tudi naša pevska načela, ki kličejo: »Ne kradi!« Odtod vsa jeza kapitalistov proti veri, katera jih neprestano spominja na krivice, ki jjih prizadevajo delovnim stanovom, smatrajoč posameznika za mrtev mehanizem, stroj, ki se kratkomalo zavrže ko ni več za rabo! Torej k resnin(nemu delu, vsi mladci), po dvajsetletnem \obstanku, k nalogam, ki so trde in neizprosne, kot je trdo tudi tnajše življenje, in uspehi ne bodo izostali. »Orel« je pa tudi poklican vsaj v industrijskih revirjih, da gre na roko našim mladim »Krekovoem«, ki so zastavili vse svoje delo in energijo med delavci. Proč s predsodki, proč z ljubosumnostjo, ki se pojavlja! Proč s tisto pikrostjo, ki se loteva naših vrst! Roko v roki pojdimo na barikade v boj, ki je neizogiben! Delujmo v vseh svojih ustanovah! Zavrzimo načela materializma^ ki »e nas loteva, in ustvarjajmo tisto občestvo, kotga nas uči krščanski socializem, ki je temelj tudi orlovski organizaciji! Če bomo storili to, vedimo, 'da vršimo veliko apostolstvo po zapovedi »Ljubi bližnjega!« Kdor pa tega noče umeti, vedimo, da ni več daleč čas, ko bo to moral zapopasti, pa najsi bo iz katerihkoli vrst. Torej z jasnim čelom in z zavihanimi rokami pojdimo proti svoji bodočnosti! Kar je gnilega, bo odpadlo samo. — Kovinar. Jesenice. V torek smo spremili na pokopališče na njegovi zadnji poti svojega člana, 72 letnega Martina Tušarja, ter ga izročili materi zemlji, v^enf^a st°lPa vihrajočo »slovensko jjj^jono« smatrali za veselo zname-tj ’ oa je odpravljena tlaka in dese-v§i tudi misel, da bi se združili jez gosP°darsko slabi, da se postavi d« Prot* nacionalnemu pritisku gospo-70 |*o močnejših, je bila že v začetku flarod ^rav ^va *n »Slovenski met P°v^arjal pomen obrti in pro-taV/f Za Slovence. Zanimivi so prav njak **Jskusi Mladoslovenca dr. Voš-Vzorn ^ s posojilnicami po češkem Pitali*1 ®P°dmjaknil tla nemškemu ka-sPrern -0(*a šele Pri Kreku se je res Hie ®emlo v stvarno dejanje spozna-ciafo *re^)a dvigniti ljudstvo so-, o m kulturno, da se kot krona 3. petje; 4. ples. Pri ljudski veselici sodeluje železničarska godba »Sloga«. Vstopnina 5 Din. — K obilni udeležbi vabi najvljudneje odbor. — Veselica se bo vršila ob vsakem vremenu. Društvu diplomiranih babic. (Pojasnilo uredništva.) Vaše poročilo v zadevi zapacanega poroda v rodbini Ivana Putre, Hornberg 29 pri Kočevju, si pri svoji najboljši volji vendarle ne upamo priobčiti, ker je še vedno dana možnost, čeprav majhna, da prizadeta ženska ne more biti kazensko zasledovana, odnosno kaznovana. Novi tiskovni zakon je v tem oziru tako strog, da si s prezgodnjo objavo omenjenega poročila lahko nakopljemo sitno in tako drago tožbo, da bi jo le pretežko občutili. Če smo pa prav obveščeni, je cela stvar itak že pred sodiščem. Prosimo Vas vljudno, da blagovolite počakati izida sodne preiskave, o kateri nas blagovolite obvestiti, nakar Vam bomo ustregli rade' volje. Menimo, da nas razumete. Na ta način, mislimo, ravnamo najbolje. Tudi strokovno delovanje. Kakor je našim tovarišem brav-cem znano, sta se volitev v »Delavsko zbornico« udeležili tudi bivša »Narodna socialna strokovna zveza« in bivša »Samostojna delavska strokovna unija«. Po volitvah sta se ti dve organizaciji združili v tako zvano »Narodno strokovno zvezo«. V »Delavski zibor-nici« imata skupaj 7 delegatov. Glavni činitelji v tej delavski strokovni organizaciji so gg. Rudolf Juvan, dr. J. Bohinc, ravnatelj OUZD v Ljubljani, in pa naš dobri sotovariš Vladimir Kravos. Ti gospodje organizirajo sedaj delavstvo popolnoma strokovno, se za politiko ne brigajo in so zelo vneti za to, da pribore delavstvu v sedanjih časih kar najboljše plače. Časi so seveda hudi, zato je treba delavstvo organizirati resno. Da postavimo svojim tovarišem bravcem za zgled in vzor, kako je treba delavstvo strumno organizirati, jim citiramo samo sledeči sestavek iz »Nove Pravde«, štev. 29 od 24. julija 1926: »Logatec. Podružnica SSD »Unije« je priredila 11. t. m. svojo prvo vrtno veselico, ki je kljub dežju prav dobro uspela. Da je naša prva javna prireditev dobro potekla, se imamo v prvi vrsti zahvaliti vrlemu in agilnemu godbenemu odseku prostovoljnega gasilnega društva v Cerknici, ki je le v Gor. Logatcu zaigral par lepih komadov in s tem privabil lepo množico na našo veselico. Ko izrekamo zahva- lo, moramo to godbo vsem društvom priporočati. Dalje se moramo zahva- vsega doseže politična zavednost. On je začel mase, ki so po Stritarjevih besedah tičale v fevdalizmu, hlapčevstvu in ultramontanstvu reševati teh nadlog in kot čudežni ključ za prihodnost mu je bil pojem organizacije. Že v kratkih mesecih, ko je po povratku z Dunaja deloval kot kaplan v Ribnici je zbiral ob nedeljah delavce, h koristnim pogovorom in ko je bil še isto leto 1894. prestavljen na stolnico v Ljubljano in bil tridesetleten imenovan za profesorja teologije v ljubljanskem semenišču, je imel pred seboj popolnoma prosto polje za delo. Ob nedeljah je predaval delavcem in jim nudil mnogo zabavnega ter jih izobraževal. »Strokiotvno društvo tobačnih delavcev«, eno prvih svoje vrste, čeprav je bilo »Društvo tiskarjev« ustanovljeno že 25 let preje, je bilo seme poznejše mogočne »Jugoslovanske strokovne zveze«. In z zborovanjem 169 delavskih zastopnikov, ki ga je vodil Krek v jeseni 1895, se je začela zgodovina »Slovenske krščanske socialne zveze«, ki je končno obsegala 476 društev s približno 42.000 člani. Poleg tega je osnoval v Ljubljani delavsko konsumno društvo, ki je od svojega ustanovnega leta 1895 pa do 1917 pomnožilo svoje člane od 57 na 1544 in zvišalo svoj promet od približno 13.000 na 1,250.000 — in delavsko stavbno društvo je v teku let postavilo preko sto stanovanjskih hišic, ld snežnobele, obdane s prijaz- nimi vrtički naznanjajo tujemu opazovalcu, da je umazanija in nemarnija orienta odtod za vedno pregnana. Z zadružnim združevanjem za nabavo sirovin, strojev in drugega orodja, kakor tudi s prodajo produktov je skušal Krek tudi zamirajočemu obrtništvu vliti sveže krvi in nove življen-ske moči. Na taki podlagi je ustvarila njegova volja velemizarstvo v Št. Vidu nad Ljubljano, ki je celo dobilo naročilo za opremo nekega hotela v Aleksandriji, tovarno za sita v Stražišču, ki je razpečavala svoje izdelke po Nemčiji, Rusiji in balkanskih deželah, tovarno za slamnike v Domžalah in z elektriko obratujočo žebljamo v Kropi, ki je v glavnem proizvajala žeblje za železniške pragove. Da bi pridobil pretežno večino Slovencev, kmetsko ljudstvo, je napel Krek res vse sile. Že leta 1894. je slikal pod svežim vplivom Vogelsango-vim žalosten položaj malega kmeta v »Črnih bukvah kmečkega stanu«. Skoraj pa je zavihal rakave, da prenese temeljni stavek, da tukaj posameznik ni nič, ampak vse skupnost, s papirja v resničnost. Njegovo delo in trud sta prepregla vso slovensko deželo z veliko in gosto mrežo zadrug. Iz posojilnic, rajfajznovk, si je mogel kmet poceni izposoditi denar in se iztrgati krempljem oderuhovim; pri drugih zadrugah zopet je lahko dobil žito za posetev, poljedelska orodje in živino, rejske, vinogradniške in čebelarske zadruge so mu pomagale njegove pridelke z dobičkom prodati. Medtem ko j,e v dvajsetih letih pred Krekovim nastopom nastalo le par ducatov zadrug, se je zvišalo njih število med leti 1894—1912 na 567; bile so združene v »Gospodarski zvezi« in »Zadružni zvezi«, ki je imela 1900 pet milijonov, 1910 pa že 116 milijonov prometa. Da se poglobi misel zadružništva, je bila na Krekovo pobudo državno ustanovljena zadružna šola, prva v Avstro-Ogrski in za ono v Darmstadtu druga v Evropi. Živo je tudi občutil pomanjkanje kmetijskih šol za ženski spol po zgledu zapadnih držav Amerike in je radi tega zahteval od vaških učiteljic znanja v vrtnarstvu, mlekarstvu in perutninarstvu, da uče kmetska dekleta, ker je bil prepričan, da narod z gospodinjsko izobraženimi ženami ne bo nikdar propadel. Glavni predpogoj za gospodarsko povzdigo mu ni bila samo izobrazba razuma in ni pričakoval konca težkoč, pod katerimi je trpel njegov narod, samo od razširjenja splošnega znanja, ampak nasprotno kot voditelj dunajskih krščanskih socialcev dr. Lueger, ki je nekoč banalno rekel, da smatra, da so stare mamke učenejše, kakor pa V vsi doktorji — je bil Krek tem bolj prešinjen nazora o vrednosti prave izobrazbe, kakor med vsemi Slovenci gotovo ni bil nihče bogatejši na duševnih dobrinah loti njega. kjer ni viharja im. težav, želeč mu, da uživa v večnosti to, kar mu svet ni mogel in ni hotel dati: Večni mir! Naše globoko sožalje njegovi soprogi in sinu ter vsem ostalim! Najbolj žalostno je dejstvo, da je mož pri teko visoki starosti moral še V tovarno. Umrl je med potjo, naslonjen na bližnje obzidje. To kriči po ureditvi starostnega zavarovanja, ker tako star mož je vendar zaslužil, da prebije svoje življenje v miru. »Pravilnik o bratovskih skladnicah«, ki ga je izdal bivši minister za šume in rudb dn Gregor Žerjav pred zadnjimi volitvami, je za has s krpucalo. Popravite krivico, ki ste jo storili najrevnejšim med reveži, vi merodajni činitelji! Huda jama. Naša skupina ima v nedeljo, dne lt avgusta po rani maši ob pol 8. Uri Zjutraj v gostilni Ane Plaznik v Laškem članski sestanek. Na sestanek pride tajnik iz Zagorja. Tovariši, storite svojo dolžnost, ude-' ležite se sestanka! Huda jama. V soboto 17. julija popoldne ob štirih je v Tremerjih požar urtičil 4 poslopja. Gasilna društva so prihitela iz vseh krajev ter omejila ogenj, da se ni razširil na bližnja po-slopjai Zažgali so ctroci. Viči P. Engo Klasinc izstopi iz frančiškanskega reda in odide kot svetni duhovnik na Hrvaško pod zagrebško nadškofijo. Vič bo z njim izgubil mnogo. Viž, Iz občinskega gospodarstva; Občinski odbor je sklenil, da naj se zasadi Tržaška cesta z akacijami po vzorcu Bleivveisove ceste v Ljubljani* Zamenja se knezoškofijska njiva z njivo, ki je za zidanje hiš pripravnej-ša. Načrti in proračun za vodovod b<> do v kratkem izgotovljeni. Pri zadnji seji s# je izvolil 3 članski odbor, ki naj pripravi vse . potrebno za ustanovitev *mfeščanske šole na Viču. V16* Kopanje v Malem grabnu je na nekaterih krajih precej nevarno ia razloga, ker se nahajajo na nekaterih krajih v sredi vode razni štori in korenine, ki se v sedaj večinoma kalni vodi ne vidijo, ter bi se v zadnjem času par kopalcev vkljub temu, da so plavači, kmalu ponesrečilo, ker so prišli med razne štore in korenine, izpod katerih je vsled precej narasle in deroče vode težko priti. Bodite pri kopanju previdni, starši pa naj ne puščajo otrok ob vodi brez nadzorstva! Ib Zagorja ob Šavi. Pretekli teden smo imeli pri nas v Zagorju g. rudniškega nadsvetnika ing. Strgarja; Go-sipcd je prišel, da si ogleda kričeče razmere, ki vladajo tukaj. Cela razprava se je vršila v rezidenci g. ravnatelja v navzočnosti vseh gg. obratoj vodij. V kakšnem položaju so bili Všled tega delavci, razutrie vsak, ki ve za številne redukcije pri TPiD. Nič ni torej čudno, če je morda g* ing; Strugar odnesel vti3, da je Trboveljska družba ena izmed najbolj poštenih na svetu, njeni rudarji pa največji nezadovoljneži. Mi bi g. inženirju sveten vali sledeče: Če hoče videti krivice, naj pride med delavce pri delu. Brez vsake nevarnosti lahko pusti g. rav^ natelja v pi&ami; V jami bo videl gospod, kij Uganja družba> Dokler se bb pa rudniški hadsvethik družbi že v naprej napovedoval, bo ta marsikakšen nedostatek pravočasno odpravila* Takih komisij pa si delavci ne žele več. ■ G. rudniški ravnatelj je aadnjič- dejal, da ne pozna naše rudarske organizacije. Mi g* Loskotu tega ne moremo zameriti, ker dobro vemo, da so pri nas ljudje, ki bi najraje videli, da bi obstojala samo Žerjavova Orjuna. Sicer bomo pa že tudi mi skrbeli, da nas bo gospod še spoenal; Agitirajte za „PravkO“l ■MkiMMIMNMiiiliM Sodba o krščanskih delavskih strokovnih organizacijah. Ravnatelj mednarodnega urada dela, Albert Thomas, je na 8. konferenci dela zavzel svoje stališče napram krščanskim strokovnim organizacijam kakor tudi napram zahtevam 3. kongresa mednarodne zveze kršč. strok, organizacij. Priobčujemo njegovo stališče dobesedno, ker je, dasiravno je Thomis socialni demokrat, čisto v nasprotju s podtikanji in sumničenji, ki jih razširjajo socialni demokratje o krščanskih strokovnih organizacijah, in ker prizna Thomas delovanje kršč. soc. strokovnih organizacij prav tako kot delovanje rdečih. Njegova izjava se glasi: »Taista vera v bodočnost in v uspešnost mednarodne zakonodaje (kot se je ugotovila pri amsterdamski internacionali) prešinja krščanske strokovne organizacije. Tako mednarodna zveza, različne strokovne internacionale kakor tudi centrale posameznih držav so očitovale neprestano jasho in odločno rastoče zanimanje za mednarodne socialne probleme. Pomen konvencij in predlogov se v vrstah kršč. strokovnih organizacij na splošno omalovažuje manj kakor pa v socialnodemokratskih krogih. Noben kongres kršč. soc. delavstva ni zamudil izraziti želje, da se ratifikacije izvrše promptno in v celoti. Tretji kongres njihove mednarodne zveze, ki je zboroval od 15. do 19. septembra v Lucernu, ie sprejel v prid osemurnega delovnika izvrstno sestavljeno in odločno resolucijo. Stranke* ki stoje v" politiki za kršč. sindikati, kot n. pr. nemški centrum na svojem zadnjem kongresu v Tas-slu, so sprejele enoglasno sklepe v prid konvencij mednarodnega urada dela. Stabilizacija Članstva in agilnost V gibanju kršč. strokovnih organizacij nam jamčita ža Vrednost le-teh. Želimo, da si jih ohranimo in vsak dan bolj Zagotovimo. Večkrat sem rekel V sVojem poročilu, da je naša želja, krog mednarodne delavske organizacije žbrati vse sile delavskih gibanj, ki se brigajo za delavsko varstvo ih za napredek delavstva. Šlplošno žn&nb pa je, da šo krščanske strokovne organizacije na že omenjenem kongresu predložile Celo Vrsto pritožb, nanašajočih se na njihovo zastopstvo v mednarodni organizaciji dela. Že ha zadnjem kongresu se je holandski delegat g. $errarens pritoževal o tem. V Lucertiu so sklenili, da bo mednarodna zveza kršč. strok, organizacij zavzemala sVoje stališče napram mednarodnemu uradu dela od slučaja do slučaja, dokler se ne bodo upoštevale pravične zahteve krščanskega strokovnega jpbanja. ^ Potrebno je, da se enkrat jasno in točno poVemo svoje mnenje; Ravnateljstvo mednarodnega urada dela bo vedno storilo Vse, kakor je to delalo tudi V preteklosti, kar je v njegovi moči, da zagotovi krščanskim strokovnim organizacijam tisti vpliv in avtoriteto, ki jim gre po njihovi moči in kot jo zaslužijo po NšOdeloVanju na naši skupni stvari. Dejstva, bodisi pri strokovnjakih, bodisi V zastopstvih po komisijah, bodisi pri pospeševanju nadaljnjih medsebojnih zvez dokazujejo, da so bila naša prizadevanja uspešna. Da pa dobo kršč. strokovne organizacije po svoji moči zastopstvo V Upravnem svetu mednarodnega urada dela (kajti tudi ža to gre), je p<^ trebno, da še sporazumejo z drugimi strokovnimi organizacijami, ali pa se mora izprehieniti poslovnik konference, če ne cele mirovna pogodba, v enem kot drugem slučaju je ravnateljstvo mednarodnega urada dela brez moči. To more delati samo na to, da se v smislu smernic, po katerih mora delati, zbero krog mednarodnega urada dela vse sile v prijateljskem sodelovanju, pospešujoč na ta način smoter uradu.« Tako torej Albert Thomas. Izjava je preti koncu sicer nekoliko cinično-diplomatična, vendar dostojna in kar je glavno: priznava pravilno delovanje kršč. strokovnih organizacij. To izjavo naj bi si slovenski socialni demokratje in komunisti, ki so si baš zadnje tedne drznili grdo lagati o »Jugoslovanski strokovni zvezi«, vtaknili za klobuk in se iz nje česa naučili. Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemu naročniku »Pravice« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal! Krekova mladina. Trbovlje. Naša podružnica »Krekove mladine« se od dne do dne bolj razvija in napreduje. Dan za dnem prihajajo novi člani in Članice, kar je znak, da bo naša organizacija kmalu močna. Naša mladina je uvidela in se zaveda, da ji je izobrazba potrebna. Prosimo pa tudi tovariše in tovarišice vseh podružnic, da pridno agitirajo med našo ostalo mladino, katera je še danes prepuščena vetrom in valovom življenja, kjer tava po gozdnih in obcestnih jarkih ter se končno izgubi v vrtincu, iz katerega ne najde izhoda. Zato je naša sveta dolžnost, da jih pritegnemo v naše vrste ter iz njih vzgojimo prave borce za ideje krščanskega življenja. Ker le ta pot nas bo pripeljala v boljšo bodočnost. Prosimo dalje tovariše drugih podružnic, da se še nadalje oglašajo v »Pravici« kakor dosedaj. To velja zlasti za »Krekovo mladino« iz Hrastnika, ki se naj bolj pogosto oglaša v listu; Vsi na delo, da bo dober uspeh imelo! Iz centrale. Krekova mladina Trbovlje in Strokovna zveza rudarjev priredita dne 1. avgusta skupen izlet na goro Kum nad Trbovljami. Vabita se podružnici Krekove mladine Hrastnik in Celje, kakor tudi vse ostale, da se v čim večjem številu odzovejo vabilu na ta izlet. Vabljeni tudi prijatelji našega delavstva in mladine! Na gori bo delavsko-mladinski tabor in prosta zabava. Sv. maša na Kumu! V slučaju skrajno slabega vremena se izlet preloži na nedoločen čas. Krekova mladina, podružnica Ljubljana. Opozarjamo člane in članice na nedeljski izlet na Kum nad Trbovljami. Odhod iz Ljubljane glavni kolodvor ob 5.26 zjutraj, prihod v Trbovlje ob pol 7, nakar -sledi skupen odhod. Nasvidenje! Trbovlje. »Krekova mladina« in Strokovna zveza priredita v nedeljo, dhe L avgusta izlet na Kum. Člani ehe kot druge organizacije se vabijo, da se tega Izleta Udeleže vsi do zadnjega. Vabljeni so tudi člani organizacij iz Zagorja in Hrastnika, kakor tudi Vsi somišljeniki in prijatelji. Odhod s postaje Trbovlje ob 7 zjutraj. Ob 10 dopoldnfe sV. maša, po maši pa tabor. V slučaju slabega vremena se izlet preloži na nedoločen čas; ...... '• • n nrr r rn nffnn rnn.ntf Za žene in dekleta« Da bo kuhanb maslo dolgo časa okiišno in dišeče* Ako hočemo Večjo množino masla dalj časa shraniti, ga nalijemo, dokler je še gorko, V posodo ter počakajmo, da se ohladi, sedaj pa razpustimo v ponvi nekoliko sladkor- ja in ga vlijmo na vrh masla. Nekoliko masla se seveda raztaja vsled gorkote stopljenega sladkorja in napravi nekako skorjo, katere zrak ne more predreti. Posoda naj se dobro zapre in postavi na suho in hladno mesto, kjer obstoji varno dolgo časa. Kadar se začne maslo rabiti, se najprej odlušči na vrhu sladkorna skorja, ki je otrokom prava slaščica. Kako trdo meso mehko skuhaš? Da trdo meso mehko skuhaš, priliji ko se je meso v loncu spenilo, nekoliko žganja ali ruma (na 4 kg 1 žlico). Najbolj trdo meso postane mehko ter nima nobenega okusa po žganju. Da se mleko ne prismodi, naj se ne dene nikdar vreti v suho posodo, ampak v lonec ali kozico, v kateri je bila dalje časa voda, ali pa v tako posodo, ki se je poprej dobro namočila v vodi. Razno. Zlata je danes na zemlji, kot ga izkazujejo banke, za 9 miljard dolarjev. Amerika, finančni minister sveta, ga ima skoro polovico, čez 4 miljarde, od 1. 1913. pa do danes je obogatela za trikratno vrednost. Avtomobilske nesreče v Ameriki. Vsled neprevidne vožnje z avtomobili v Ameriki je bilo leta 1925. ubitih 25.000 ljudi, 750.000 pa težje ali lažje poškodovanih. Zlato in srebro, ki je bilo potopljeno z ladjo vred vsled nesreče na morju blizu francoske obale, nameravajo sedaj dvigniti. Leži 100 m1 globoko, skupna vrednost znaša poldrag milijon angleških funtov. Torej je že vredna veliko stroškov, ki jih bo akcija zahtevala. Stolp v Pizi je svetovno čudo. Začeli so ga zidati 1. 1174. Kmalu že ob graditvi pa se je začela zemlja pogrezati in stolp je dobil visečo lego. Visok je 54 m, razdeljen je v nadstropja. Navpičnica zadnjega nad' stropja je 4 m od dolnjega zidu, potemtakem ima človek neprijeten občutek, če stoji na viseči strani. Ob sklepu lista. Za »Pravico«. Kdor ima zmožnosti* ima tudi dolžnosti. Vsak naj po svoji možnosti širi naš časopis »Pravico«) brez katerega ni našega pokreta in ne naših organizacij. Delavstvo, ki hoče imeti svoj neodvisen in dober časo; pis, ga mora vzdrževati samo. List, kj išče in prosi podpore, je odvisen od tistih, ki list podpirajo. Ker podpor® dajo lahko na debelo le kapitalisti, zato' »Pravica« ne mara takih podpor, ker ne mara in ne sme biti odvisna od kapitalistov. Saj potem ne more biti »Pravica«. Če je pa tako, in tako je res, potem naročimo »Pr&vicO^ zadnjega vsi, ki hočemo delavstvu priboriti svobodo in leplih časov. S »Pravico« Be širi in pade naše delovn® ljudstvo. Zato širimo »Pravico« vsi* »Pravica« stane mesečno 5 Din, tedensko 1.25 Din, dnevno pa niti 20 para. Ali ne zmore te vsote tudi berač? Da! Zato hikakfega izgovora »Pravico« v vsak delavski dom! Plenartta seja »Delavske zborni” ce« se bo vršila 29. avgusta 1926 db 8 zjutraj v ljubljanski mestni posvetovalnici. Na dneVhem redu so važn* vprašanja. — člani kluba krščanskih socialistov naj še pripravijo na se$ ki bo sklicana na predvečer seje Zahtevajte ^PRflVItO" po vseh I gostilnah In javnih lokalih, po- I Sebno I« v industrijskih krajih * A Vsak je svoje sreče kovač! To velja tudi za čel stan! Na Angleškem si je zaveden delavski stan ustvaril potoni konzumne organizacije, tiepr^ magljive trdnjave, lastne ladje> tovarne in druge naprave. Vaš napredek je odvisen od Vaše zavednosti. Vsak zaveden delavec pa nabavlja vse svoje potrebščine izključno pri svojem I. delavskem konzumnem društvu. Za Jugoslovansko tiskarno: K. Ceč. Izdajatelj: Dr. A. Gosar. Urednik: Srečko Žumer-