•o Its ■o -O im ¡«n im -r--¡r- Grofica Marica požela stoječe ovacije Je pri devetdesetih za volanom še varno? Št. 95/Leto 66/Celje, 6. december 2011/Cena 1,10 EUR Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic ■ V Po prvem presenečenju mc več ni nemogoče Po neuradnih delnih izidih je na prvih predčasnih volitvah v državni zbor zmagala Lista Zorana Jankovica - Pozitivna Slovenija. Kot najverjetnejši mandatar bo Jankovic na koalicijskih pogajanjih potreboval veliko pozitivne energije. Morda mu bo v pomoč kakšen smehljaj političnih tekmecev z nedavnega soočenja v Celju. mm Savinjska regija ima največ kadrovskih štipendij celje - Bo iz nebotičnika nastal trg? sostanj - Vila Široko bo hotel rekreacija Savinjska košarkaška liga praznuje polnoletnost O smrti pred urgenco končno v sodni dvorani (D Č1 P iT' M WftllllitTi] Volivci stavili na pozitivno Prvič predčasne volitve, prvič podaljšanje volilnega molka - V državnem zboru 7 strank: po 20 letih LDS in SNS nista prestopili praga, vrnitev NSi v parlament Za nami so prve predčasne državnozborske volitve v Sloveniji. Po zapletih s stotimi odtujenimi glasovnicami v Tržiču, kar je volitve v tem okraju in s tem volilni molk po vsej državi podaljšalo za eno uro, so bili začasni neuradni delni volilni rezultati vendarle znani že v nedeljo nekaj po 22. uri. Po preštetih 99,99 odstotka glasovnic je zmagovalka volitev Pozitivna Slovenija, ki je osvojila 28 poslanskih sedežev, sledijo pa SDS s 26 mandati, SD (10), Lista Gregorja Viranta (8), po 6 poslancev imata SLS in Desus, v parlament pa se znova vrača Nova Slovenija (4). Po začasnih volilnih izidih je slika na Celjskem nekoliko drugačna. Vodilna je SDS s petimi poslanskimi mandati, sledi stranka SD s tremi poslanci, Pozitivno Slovenijo bosta s Celjskega zastopala dva poslanca, po enega poslanca pa bosta imeli tudi SLS ter Desus. V državni zbor se po treh letih s štirimi poslanci vrača Nova Slovenija, vendar z njene liste, tako kot tudi med kandidati Liste Gregorja Viranta na Celjskem ni bil izvoljen nihče. Sta pa iz parlamenta po 20 letih izpadli LDS, dolga leta najmočnejša slovenska politična stranka, in SNS, prav tako pa 4-odstotnega praga ni uspelo prestopiti stranki Zares. Nova vlada najkasneje do konca aprila Včeraj so izidom glasovanja prišteli glasove, ki so prispeli po pošti iz Slovenije. A tudi ti rezultati še niso končni. Izide volitev lahko spremenijo tudi glasovi iz tujine, na katere bo treba počakati do 12. decembra. Državna volilna komisija bo predvidoma 16. decembra razglasila uradne izide volitev in objavila sestavo šestega sklica državnega zbora. Novoizvoljeni državni zbor se bo na ustanovni seji sestal najpozneje 24. decembra. Sledilo bo oblikovanje nove vlade. Predsednik države mora mandatarja predlagati najpozneje do 23. januarja, 30. januar pa je skrajni rok za glasovanje o njem v državnem zboru. Poslanci morajo namreč o predsednikovem predlogu odločati najmanj 48 ur in najpozneje v sedmih dneh. Skladno z Zakonom o vladi pa mora biti ministrska ekipa potrjena najkasneje v treh mesecih po potrditvi novega premierja. Skrajni rok za novo vlado je torej 30. april 2012. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA M ■ V ■ ■ ■ ■ Vi Bivši in bodoči Številčno in tudi »ideološko« se sestav na Celjskem izvoljenih poslancev v letih 2008 in letos bistveno ne spreminja. Potem ko smo kot nadomestnega poslanca v prejšnjem mandatu dobili še Konjičana Tadeja Slapnika, imamo obakrat po 12 poslancev. Strankarski sestav pa je zaradi novoustanovljenih strank seveda drugačen. Sestava državnega zbora Po začasnih neuradnih volilnih rezultatih je včeraj zjutraj po preštetih 99,99 odstotka glasovnic sestava 90-članskega državnega zbora napovedovala, da bo v poslanskih klopeh sedelo tudi 12 poslancev s Celjskega. V državni zbor se je uvrstilo 7 strank, ki so si razdelile 88 poslanskih mest, dva mandata pa sta prihranjena za predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti. Objavljamo neuraden poimenski sedežni red parlamenta, ob tem pa opozarjamo, da se lahko do 16. decembra, ko bodo razglašeni uradni volilni rezultati, kakšno ime še spremeni. Poslanci 2008 Poslanci 2011 SDS - Rudolf Petan* (Sl. Konjice) SDS - Štefan Tisel (Šentjur) Vinko Gorenak (Šmarje) Janja Napast (Mozirje) Štefan Tisel (Šentjur) Ljubo Žnidar (Žalec) Iztok Podkrižnik* (Mozirje) Vinko Gorenak (Šmarje) Darko Menih* (Velenje) Mateja Pučnik (Sl. Konjice) SD - Andreja Rihter* (Celje) SD - Srečko Meh (Velenje) Bojan Kontič* (Velenje) Stane Rozman (Celje) Matjaž Han (Laško) Matjaž Han (Laško) Zares - Tadej Slapnik (Sl. Konjice) PS - Stanko Stepišnik (Celje) Lojze Posedel - »neodvisni« (Žalec) Jože Kavtičnik (Velenje) SLS - Jakob Presečnik (Mozirje) SLS - Jakob Presečnik (Mozirje SNS - Silvan Majhenič (Sl. Konjice) Desus - Karl Erjavec (Žalec) = letos niso kandidirali Alenka Bratušek Janja Klasinc Jožef Kavtičnik Branko Ficko Andrej Šircelj Zvonko Lah Samo Bevk Dejan Židan Mihael Prevc Ivan Hršak Alojzij Potočnik Maša Kociper Stanko Stepišnik Irena Tavčar Romana Tomc Ivan Grill Borut Pahor Bojan Starman Jakob Presečnik Marjana Kotnik Poropat Alenka Pavlič Zoran Jankovic Barbara Žgajner Tavš Marko Pogačnik Janez Janša Gregor Pivec Mirko Brulc Kristina Valenčič Franc Bogovič Franc Jurša Jerko Čehovin Saša Kos Jože Velikonja Branko Grims Jože Tanko Mateja Pučnik Andreja Črnak Meglič Rihard Braniselj Janez Ribič Anton Kokalj Tina Komel Jani Modern-dorfer Renata Brunskole Eva Irgl Štefan Tisel Vinko Gorenak Janko Veber Gregor Virant Franc Pukšič Iva Dimic Lejla Hercegovac Roman Jakič Dragan Bosnie Zvonko Černač Janja Napast Jožef Jerovšek Srečko Meh Polonca Komar Radovan Žerjav Ljudmila Novak Čašpar Gašpar Mišič Melita Župevc Peter Vilfan Danijel Krivec Ljubo Žnidar Branko Marinič Stane Rozman Katarina Hočevar Jana Jenko Jožef Horvat Tamara Vonta Maja Dimitro- Borut Ambrožič Dragutin Mate Tomaž Lisec Marijan Pojbič Matjaž Han Truda Pepelnik Ivan Simčič Italijanska manjšina Mitja Meršol Matjaž Zanoškar Darko Jazbec Alenka Jeraj Andrej Vizjak Franc Breznik Majda Potrata Ivan Vogrin Karl Viktor Erjavec Madžarska manjšina Legenda Lista Zorana Jankovica - Pozitivna Slovenija (28) SDS - Slovenska demokratska stranka (26) SD - Slovenski demokrati (10) LGV - Državljanska lista Gregorja Viranta (8) SLS Radovana Žerjava - Slovenska ljudska stranka (6) Desus - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (6) NSi - Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka (4) Narodni skupnosti (s krepko pisavo so zapisana imena in priimki poslancev, izvoljenih na Celjskem) * NOVI TEDNIK VOLITVE 2011 3 Stefan Tisel, SDS Janja Napast, SDS Dobro z dobrim? Prvi odzivi poslancev s širšega celjskega območja Večino verjetnih poslancev smo že v nedeljo, kmalu potem, ko so bili znani sicer še vedno neuradni rezultati letošnjih volitev, zaprosili za komentar letošnjega dogajanja, povprašali pa smo jih tudi po njihovih pričakovanjih. Poleg veselja je v napovedih prevladovalo prepričanje, da tudi poslance s Celjskega čaka težak mandat. Štefan Tisel, SDS: »Z doseženim rezultatom sem zadovoljen. V njem se odražata delo in sodelovanje z volivci v preteklem mandatu in še prej. Veselim se nadaljnjega sodelovanja, upam, da bo dobro za naše kraje in celotno Slovenijo. Gotovo pa je rezultat za našo stranko razočaranje: toliko prizadevanja, dela in progama ni vložila nobena druga stranka. Prepričan sem bil, da se bo drugače razpletlo. Vseeno bo treba sodelovati, saj Slovenija v tako slabem stanju, kot je, ne prenese koalicije in opozicije na dveh bregovih.« Janja Napast, SDS: »Kljub mladosti sem se odločila za kandidaturo, ker se mi zdi, da se mladi zadnja leta niso zanimali za politiko oziroma so jo spremljali iz ozadja. Zato sem si rekla, da bi rada kot mlada političarka prišla naprej, da povem svoj glas in da pokažem mladim, da lahko sodelujemo in vplivamo na dogajanje v državi. Čeprav naši stranki ni uspelo prepričati dovolj volivcev, se mi zdi, da so rezultati zado- voljivi. Seveda sem izredno vesela svojega uspeha, saj so mi Zgornjesavinjčani zaupali, verjeli vame in me podprli.« Ljubo Žnidar, SDS: »Osebno nisem čisto navdušen za odhod v parlament. Glede tega, ali bom ostal župan, se bom odločil v naslednjih dneh. Osebno takšnega rezultata na državni ravni nisem pričakoval, vendar smo Slovenci pač izbrali to, kar smo. V parlamentu je sedaj treba zastaviti določene stvari, potem bomo odgovorili tudi na vprašanja, kako sodelovati. Kar se mene tiče, se zase ne obremenjujem tako zelo, bolj me skrbi za državo.« Vinko Gorenak, SDS: »Na osebni ravni sem z rezultatom zadovoljen. Druga stvar je rezultat na državni ravni. Sicer nisem prehudo razočaran, vendar se nam v tem trenutku obeta šibka levosredinska vlada. To je enako stanje kot leta 2008, gre samo za menjavo imen. Pri Zoranu Jankovicu so se zbrali mnogi poslanci iz SD, tudi pri Virantu ne gre za nova imena. Bojim se, da Ljubo Znidar, SDS bomo dobili levo vlado, ki bo vladala približno enako kot dosedanja. Za SDS tudi zmaga za odstotek, dva ne bi pomenila slavja. Slovenijo lahko rešimo samo z zelo močno desnosredinsko vlado, kar je sedaj tudi evropski model. Kriza v evropskih državah, kjer imajo to vlado, je bistveno manjša kot v Sloveniji. Z naše strani je pričakovati, da bomo podpirali vse zakone, ki bodo Slovenijo popeljali iz krize in omogočali nova delovna mesta.« Mateja Pučnik, SDS: »Sem precej dobre volje in izjemno zadovoljna s svojim rezultatom, ki sem ga sicer tudi pričakovala. Celoten volilni izid v državi pa je precejšnje presenečenje, mogoče je v naši stranki celo malo pesimizma. Sedaj se pripravljam na vstop v državni zbor, kjer bom novinka, vseeno pa mislim, da bo veliko dela. V stranki bomo kot konstruktivna opozicija lahko marsikaj doprinesli k razvoju, seveda če bodo upoštevali katero od rešitev iz našega programa. Za našo volilno enoto bo treba povečati sredstva za regionalni razvoj, čeprav me nekoliko skrbi centralizacija. Dokončati bo treba projekte, spodbuditi lokalno gospodarstvo ... Povezala se bom z vsemi župani in poskušala čim bolje delovati tudi na našem območju.« Srečko Meh, SD: »Seveda sem zadovoljen z rezultatom. Zahvala gre volivcem in našemu štabu, kjer smo trdo delali za te volitve. Želeli smo povedati, da je srce na levi in da so rezultati našega dela dobri. Želim si, da bi v državi našli skupni jezik in da bi se dogovorili, kaj lahko storimo za dobro Slovenije. Mi smo načrtovali en poslanski sedež, vedno znova smo rekli, Stane Rozman, SD Matjaž Han, SD Srečko Meh, SD Stanko Stepišnik, PS Jože Kavtičnik, PS Jakob Presečnik, SLS - Št. 95 - 6. december 2011 Vinko Gorenak, SDS da Šaleška dolina mora imeti poslanca iz vrst SD. Svoj cilj smo dosegli, zadovoljni pa smo tudi s položajem stranke v slovenskem političnem prostoru.« Stane Rozman, SD: »Z volilnim rezultatom sem zadovoljen. Ankete so nakazovale, da se zna zgoditi sprememba v volilnem telesu, kot se je leta 2008. O tem, ali bo SD v vladi, bo odločalo predsedstvo stranke. Zato je glede koalicije z bodočim mandatarjem še prezgodaj govoriti, saj so določene razlike med PS in SD. Dejstvo pa je, da kdorkoli bo sestavljal vlado, je pred njim težak mandat. Vemo, da zadeve niso rožnate, tudi tisti, ki bo prevzel krmilo države, s sabo ni prinesel čarobne palčke, da bi tekla med in mleko. Pričakovanja so velika in vprašanje je, ali jih bo mandatar sposoben izpolniti.« Matjaž Han, SD: »Glede na naporen mesec, ko smo nagovarjali ljudi, sem utrujen in zadovoljen z rezultatom. Pred nami je velika odgovornost. Kar se tiče mojega županova-nja, sem že v volilni kampanji povedal, da v primeru izvolitve ne bom več župan. Je pa že jasno, kdo bo z naše strani kandidat za župana, tako da ne bo problemov za razvoj Radeč. Kar se sestave parlamenta tiče, sem bil glede na ankete malo presenečen. Sedaj bomo glavne igralce držali za besedo, v SD pa bomo konstruktivno sodelovali pri reševanju problemov naših ljudi.« Jože Kavtičnik, PS: »Vesel sem, da so ljudje spoznali, da smo v stranki ljudje, ki tisto, kar govorimo, tudi delamo, ter ljudje, ki imamo kaj pokazati. Delali bomo naprej v korist Slovenije, vseh nas, ki tu živimo. Prepričan sem, da bomo delali dobro in prišli iz krize. PS ni ideološka stranka, je delovna stranka s svojim programom. Kar se tiče mesta ravnatelja v OŠ Nazarje, bomo še videli. Naj poudarim, da nisem kandidiral z namenom, da bi prišel v parlament, temveč zato, da sem podprl pozitivno idejo. Vendar če so mi ljudje zaupali, moram delovati v korist večine.« Stanko Stepišnik, PS: »Rezultat mi veliko pomeni in je dokaz, da se dobrota vrača z dobrim. Veliko smo delali na terenu, poudarjali naš program, bistvo pa je rešitev gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest. Kar se tiče Celja, bom poskušal upravičiti zaupanje, ki so mi ga izrekli volivci. Sicer je našim mestom povezanih kar nekaj načrtov, tako zagotavljanje poplavne varnosti, gradnja 3. razvojne osi in hidroelektrarn . S temi deli bi lahko zaposlovali gradbena podjetja in ustvarjali nova delovna mesta. Kar Mateja Pučnik, SDS se mandata tiče, bo zagotovo težak, marsikaj pa bo odvisno od opozicije. Če ne bo metala polen pod noge, bi lahko hitro naredili preobrat v Sloveniji, v nasprotnem pa bo hudo. Glede Emo Orodjarne bom še počakal na nadaljnji razvoj dogodkov, zagotovo pa bom v Celju še delal.« Jakob Presečnik, SLS: »Seveda me po izvolitvi prevevajo dobri občutki. Zame je rezultat zadoščenje, po drugi strani pa ga jemljem tudi kot zahvalo volivcev za dobro sodelovanje z Zgornjo Savinjsko dolino in občinami. Verjetno je dokaz, da smo v stranki držali obljubo, da bomo delovali konstruktivno, tako pa bo tudi v prihodnje. Volilni rezultat v državi je seveda precejšnje presenečenje, ne le pri vrhu, temveč tudi izpad nekaterih strank. Lahko rečem, da so se karte precej pomešale. V našem primeru, torej v primeru SLS, so volivci s svojim glasovanjem potrdili, da je stranka ena tistih, ki dela za dobro Slovenije. Zagotovo mandat, Karl Viktor Erjavec, Desus ki je pred nami, ne bo lahek, predvsem si bo treba prizadevati za gospodarski razvoj.« Karl Viktor Erjavec, Desus: »V stranki smo zadovoljni z doseženim rezultatom, sploh ker nekatere tradicionalne stranke niso prestopile parlamentarnega praga. Sami smo obdržali rezultat, vseeno pa smo pričakovali večjo podporo upokojencev. Vemo, da so časi težki in pred nami pomembno dogajanje, od pokojninske reforme do morebitne zamrznitve pokojnin. Očitno je, da bo mandatar Zoran Jankovic težko sestavil močno vlado in zagotovo bo Desus pomemben člen pri oblikovanju. Zadovoljen sem seveda tudi, da so mi volivci v Žalcu namenili toliko podpore in da sem dosegel dober rezultat. Moja prva naloga bo, da v Žalcu odprem poslansko pisarno, da bom v neposrednem stiku z volivci. Računam tudi na dobro sodelovanje z lokalnimi oblastmi, da bomo skupaj speljali projekte v dobro občin.« US, ŠK Samotni otoček Mož, pes in pajek Avtor: Dalibor Bori Zupančič »Nisem pa čisto >ziher<, da bom tule povsem na varnem pred brezobzirnim navalom reklam, kaj mi je kupiti ob prihajajočih Miklavžih, Božičkih, dedkih Mrazih ...« TOREK SREDA ČETRTEK PETEK /pij ¡s 15 is w> S slavnostnim podpisom pogodb o štipendiranju so v petek v Celju uvedli Regijsko štipendijsko shemo za šolsko in študijsko leto 2011/12. Namere Razvojne agencije Savinjske regije, da bi lani podeljenih 52 kadrovskih štipendij podvojili, se sicer niso uresničile. Vseeno pa se je Savinjska regija s 84 sklenjenimi štipendijskimi pogodbami uvrstila v sam vrh slovenskih regij. Glede na odziv delodajal- štipendijskih pogodb. Deloda-cev in dijakov ter študentov jalci so namreč na razpis pri-bi lahko bilo sklenjenih še več javili 201 potrebo po kadrih, Med na novo vključenimi delodajalci po številu podeljenih štipendij prednjači SG Automotive z osmimi štipendisti, sicer pa ima največ, kar 18 novih štipendistov v šolskem oziroma študijskem letu 2011/12 Emo Orodjarna. Podjetje ima 180 zaposlenih in vsako leto po 40 štipendistov. Stanko Stepišnik je ob tem povedal: »Pri štipendiranju smo bili zraven že na samem začetku. Kadri so za gospodarstvo zelo pomembni. Štipendij mora biti vedno več, da bi jih dejansko tudi zagotovili, pa je treba vključiti vse znanje in inovativnost. Ob tem sem zaskrbljen, da bi ta shema, žal, postala socialna kategorija. Za vse tiste mlade, ki si sicer ne bi mogli privoščiti šolanja. In še nekaj - v šolstvu se ne bi smeli osredotočati na trenutne razmere v gospodarstvu. Pred poldrugim desetletjem je bila v slovenskem gospodarstvu velika kriza. Takrat smo izgubili praktično ves tehnični kader, poklicne šole so se zaprle, izginili so poklici. Danes teh kadrov ni. Zato upam, da se to zdaj ne bo zgodilo s poklici v gradbeništvu. Kajti ko bo napočil nov razvojni cikel, spet ne bomo imeli ljudi.« Simboličen podpis štipendijske pogodbe letošnje Regijske štipendijske sheme Savinjske regije - z leve: dijak 3. letnika mehatronike Tadej Kovačič, Klemen Žibret iz Steklarne Rogaška, župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič in direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec. Savinjska regija z največ kadrovskimi štipendijami od tega 65 za dijake in 136 za študente - za dijake največ s področja gostinstva in turizma ter strojništva, za študente pa s področja strojništva, elektrotehnike in računalništva. Odzvalo se je 316 dijakov in študentov, glede na razpisane potrebe delodajalcev je bilo premalo vlog le med dijaki za področje gostinstva in turizma. A na dokončno podelitev štipendij je letos v veliki meri vplivala gospodarska kriza. Tako sta samo dve največji podjetji v regiji - zreški Unior in velenjsko Gorenje - razpisali 88 namer, v petek pa sta podpisali 18 pogodb z novimi štipendisti. S »kadrovsko« do zaposlitve V Javnem skladu RS za štipendije in razvoj kadrov letošnji razpis v Savinjski regiji ocenjujejo kot zelo uspešen. »Število sklenjenih štipendijskih pogodb zaenkrat kaže, da boste regija z največ kadrovskimi štipendijami. Ne smemo pa prezreti tudi podatka, da je od leta 2008 štipendije v okviru te sheme že prejemalo kar 370 dijakov in študentov,« je povedala Katja Jeraj. S podelitvijo kadrovskih štipendij delodajalci mladim omogočajo, da se lažje posvetijo šoli in študiju, po izobraževanju pa se vrnejo v regijo, kjer jih čaka zaposlitev. »Naloga mladih je, da uspešno končajo šolanje. Pri tem jim je v veliko vzpodbudo to, da jih čaka zaposlitev,« je še povedala Jerajeva in pozvala delodajalce, naj svoje štipendiste spremljajo v času izobraževanja, sodelujejo pri njihovih seminarskih nalogah in jim zagotavljajo delovno prakso. »To je zagotovilo, da bo prehod štipendistov v prvo zaposlitev lažji in uspešnejši.« Za štipendije skoraj milijon evrov Kadrovske štipendije, podeljene v okviru regijske štipendijske sheme, polovično sofinancira Evropski socialni sklad. Svoj delež, praviloma polovico delodajalčeve obveznosti, primaknejo tudi v nekaterih občinah - tako de- Povprečna dijaška kadrovska štipendija bo letos znašala 185 evrov, študentje pa bodo v povprečju prejemali dobrih 350 evrov. Prve štipendije bodo izplačane 15. decembra. lodajalcem ostaja kot »strošek« za podeljeno kadrovsko štipendijo le četrtina zneska, ki ga prejema štipendist. Vendar se s podpisom štipendijske pogodbe delodajalci zavežejo, da bodo štipendista po končanem šolanju zaposlili najmanj za toliko časa, kot je prejemal štipendijo. »To je bilo v zaostrenih pogojih gospodarjenja vseeno preveč tudi za marsikaterega podjetnika oziroma obrtnika, ki je sicer razmišljal o podelitvi kadrovske štipendije,« je ugotavljal direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec. Razpis in celotno regijsko štipendijsko shemo koordinirajo v Razvojni agenciji Savinjske regije, nosilec projekta na državni ravni pa je Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. Ta je za letošnje šolsko in študijsko leto Savinjski regiji odobril malo manj kot 970 tisoč evrov nepovratnih sredstev, ki jih bodo v regiji v celoti izkoristili. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA SALON TEHNIKE V TUS CENTRU V LAŠKEM SALOIM POHIŠTVA ZELEZNINA Svojo službo opravlja z vsem Malih ne poslušajo srcem Čeprav zasuta z delom - v podjetništvu dela s papiro-logijo pač nikoli ne zmanjka - nas je Lidija Umek z nasmehom sprejela v pisarni Seniorja - Centra za pomoč starejšim, ki domuje v prostorih občinske stavbe v Podčetrtku. Pred približno dvema letoma je zakorakala na samostojno podjetniško pot in v treh občinah pridobila koncesijo opravljanja storitve pomoč družini na domu. Njen cilj pa je bil že takrat jasen. Starejšim občanom, potrebnim pomoči, nuditi še marsikaj več kot le osnovno nego. Na Inštitutu za gerontologijo v Ljubljani je Lidija Umek začela svojo poklicno pot. Potem ko je pridobila naziv univerzitetna diplomirana socialna delavka in se dodatno izobrazila še na podiplomskem specialističnem študiju menedžmen-ta v socialnem delu. Pot jo je nato vodila v Rogaško Slatino, kjer je sodelovala v ekipi za vzpostavitev Pegazovega doma in bila strokovna vodja štirih delavk v okviru pomoči družini na domu. Kot pravi, je bila to velika prelomnica, saj je spoznala, da jo delo z osebami v tretjem življenjskem obdobju neizmerno veseli. »Sem zelo akcijski tip človeka. Rada imam, da so učinki mojega dela merljivi, da se dajo preverjati, da imaš neposredni stik z uporabnikom. S pomočjo na domu je to mogoče doseči. Ob tem pa je delo zelo razgibano,« pravi Lidija Umek. Čez čas se je pojavil nov izziv. Že šest let živi v Bistrici ob Sotli, kamor jo je iz Krškega pripeljala ljubezen. Opazila je, da je pomoč družini na domu v manjših občinah Ob-sotelja in Kozjanskega dokaj slabo razvita. »Tukaj sem videla svojo priložnost. Do potankosti sem oblikovala svojo vizijo dela, cilje, ki jih želim doseči in načine, kako bom pripomogla k dvigu kakovosti Socialno-varstveno storitev pomoč družini na domu sofinancirajo občine. Zakon jim določa vsaj 50-odstotno kritje efektivne ure pomoči, kot poudarja Lidija Umek, pa občine Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje sofinancirajo precej višji odstotek. Uporabniki tako za uro pomoči na domu med tednom sami prispevajo do pet evrov, medtem ko je ekonomska cena več kot 15 evrov na uro. SPODBUDNE ZGODBErfft Izbiramo taksne ljudi, lei so £ svojim znanjem, spretnostmi, izkušnjami in storitvami ter izdelki uspeli poskrbeti za preživetje družine in poslujejo dobro tudi v težjih gospodarskih razmerah. Njen svet se vrti okoli pomoči starejšim, bolnim in nebogljenim vsakega oskrbovanca: »Vem, kdaj gre kdo v bolnico, katera zdravila jemlje, kakšne težave ima, kdaj gre kdo na dopust. Obiščem jih tudi ob rojstnih dnevih, ob praznikih. Ta pristen stik se mi zdi zelo pomemben. Tudi ko pride nekdo k nam prvič, se najprej pogovori z mano in glede na njegove želje in značilnosti določim, katera oskrbovalka bi bila zanj najprimernejša. Želim namreč, da uporabnik in negovalka stketa posebno prijateljsko vez, da se dobro razumeta, da je uporabnik vesel, kadar smo pri njem. Tako posameznika, razen ob vikendih in praznikih, neprestano spremlja ista oseba.« Ob posluhu partnerja Senior zaposluje 10 socialnih oskrbovalk, za katere direktorica pravi, da imajo zlata srca, saj je prav to pomembno pri tem poklicu, morda pogosto še bolj kot strokovnost. Prav zdaj je pri njih še pripravnica socialna delavka, pogodbeno pa sodelujejo še z dvema strokovnjakoma. Podjetništvo, sploh, če imaš opravka z ljudmi, je 24-urna služba, česar se Lidija Umek še kako dobro zaveda. »Če mi ne bi te stvari tako ležale in če ne bi bila osebnostno takšna, da rada pomagam, bi takšno službo težko opravljala. To je služba, ki te zahteva celega. Velikokrat pozno zvečer zazvoni telefon in je treba po katerega uporabnika na primer v bolnišnico. Takrat moram na hitro organizirati stvari. Je pa prednost ta, da lahko sama razpolagam s svojim časom,« pravi Lidija Umek. Tako najde dovolj časa tudi za svojo družino. Mimogrede, sin Jan je prav včeraj upihnil štiri sveče na torti. Pa še nekaj doda Lidija Umek ob koncu svoje zgodbe: »Podjetniška pot mi verjetno ne bi uspela brez podpore mojega partnerja, ki ima že dolgo uspešno podjetje. On je bil moj vzgled. Dokazoval mi je, da se da s pridnostjo, ambicioznostjo in z malce poguma narediti marsikaj dobrega. Brez njega ne bi upala stopiti na samostojno podjetniško pot, saj sem imela pred tem službo za nedoločen čas in zagotovljeno socialno varnost; potrebuješ pogum, da se podaš na nekoliko negotovo pot.« Danes ji zagotovo ni žal. Morda bo kdo rekel, da delati, če pridobiš koncesijo in si zagotoviš precejšen odstotek občinskega denarja, res ni zahtevno. A dejstvo je, da brez izjemnega posluha za starejše in pridobitve njihovega zaupanja v tem poslu ne gre. Tega pa denar ne more kupiti. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA Pred dvema letoma se je Lidija Umek podala na samostojno podjetniško pot. Cilj je, da svoje delovanje iz treh občin v prihodnjih letih razširi še na širše območje. življenja starejših občanov. In ideja je padla na plodna tla,« razlaga Lidija Umek, ki je v začetku leta 2010 odprla svoje podjetje in ga poimenovala Senior, Center za pomoč starejšim. Pridobila je koncesijo za opravljanje programa socialno-varstvene storitve pomoč družini na domu v občinah Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, kot pravi, pa sta bila njena aduta predvsem dostopna cena in paket dodatne vsebinske ponudbe. Število uporabnikov narašča Do 70 starostnikov trenutno koristi storitve Seniorja, kot opaža Lidija Umek, pa število narašča. Predvsem v občini Kozje se starejši vedno pogosteje odločajo za pomoč na domu. »Povprečna starost naših uporabnikov se je letos dvignila nad 80 let. Ljudi, starih pod 70 let, je zelo malo. Pa še to je značilno, da so v veliki večini naše uporabnice ženske,« pravi Umekova. Ključ do uspešnega dela zagotovo tiči tudi v posebni skrbi za posameznika. Kot pravi Lidija Umek, kot vodja Seniorja sama zelo dobro pozna prav Celjsko višje sodišče je zavrnilo pritožbo vseslovenskega združenja malih delničarjev proti Pivovarni Laško, v kateri so delničarji zahtevali ničnost sklepov skupščine 31. avgusta 2009. Na tej skupščini med drugim delni- čarji upravi in nadzornemu svetu niso podelili razrešnice za leto 2008. Tako je zdaj, ko je bila izdana sodba višjega sodišča, predmetni gospodarski spor pravnomočno končan. US Za nove trge Velenjski Saša inkubator, regionalni podjetniški inkubator, se je pred dvema letoma vključil v program Evropskega teritorialnega sodelovanja Slovenija-Avstrija s projektom Innovation 2020, v katerem sodeluje kot projektni partner. Vloga Saša inkubatorja je, da povezano in organizirano spodbuja nastajanje in rast podjetij z visoko dodano vrednostjo. Namen sodelovanja in osta- podjetji v Avstriji in Sloveniji. lih podpornih partnerskih ustanov v projektu je spodbujanje inovacij in tehnologij v svoji regiji ter spodbujanje trajnejšega sodelovanja med srednje velikimi in majhnimi »Savinjsko-Šaleška regija ima mnogo neizkoriščenih priložnosti v novih inovativnih programih, ki bodo ustvarili nova delovna mesta na področju okoljskih tehnologij, turizma, vrhunskega oblikovanja ..., predvsem na področjih, na katerih je v tem okolju nakopičenega toliko znanja in izkušenj kot nikjer drugje v Sloveniji,« je povedala direktorica Saša inkubatorja Jerneja Kemperle. S projektom Innovation 2020 želijo spodbuditi razvoj novih produktov prav na teh področjih in doseči čezmejno sodelovanje med gospodarstvom in akademsko sfero ter prodor slovenskih podjetij na tuje trge. US Rast v Veliki Britaniji Preboldska skupina Bisol Group je v Veliki Britaniji močno povečala prodajo svojih izdelkov. Britansko predstavništvo je namreč v novembru zabeležilo kar 300-odstotno rast. Skupina Bisol je že spomladi razširila svoje prodajne aktivnosti v Veliki Britaniji. V vseh mesecih so beležili zmerno rast naročil, v novembru pa se je prodaja fotonapetostnih modulov znamke Bisol povečala kar za 300 odstotkov. Povečano povpraševanje je posledica vedno večje prepoznavnosti in predloga britanskega urada za energijo in podnebne spremembe o nenadnem dodatnem znižanju zagotovljenih odkupnih cen električne energije za sončne elektrarne. Britansko predstavništvo je zato novembra zaznalo strmo rast naročil. Inštalaterji morajo sončne elektrarne priključiti na elektrodistribucijsko omrežje pred 12. decembrom, ko bodo začele veljati nove odkupne cene. Najbolje prodajani fotonapetostni moduli znamke Bisol v Angliji so 245- in 250-vatni mo-nokristalni moduli. Investitorji želijo izkoristiti omejene strešne površine in vgraditi module z višjimi vršnimi močmi. US Kako postati dober gospodar svojemu denarju? Igor Mlakar, vodja NLB poslovalnice Celje Finance obsegajo zelo široko strokovno področje, ki od posameznika zahteva kar nekaj znanja. Osebne finance pa so sestavni del našega vsakdana. Nanašajo se na pridobivanje, porabo in z njima povezano upravljanje denarnih sredstev posameznika ali gospodinjstva. Čeprav se ob misli na ukvarjanje z njimi marsikdo zdrzne, nas ravno zanemarjanje tega področja življenja lahko še kako drago stane. Upravljanje ali vodenje osebnih financ je odvisno predvsem od naših potrošnih navad oziroma odnosa do denarja, od ravni poznavanja osebnih financ in faze življenjskega cikla, v kateri smo. Poznavanje osebnih financ in finančna pismenost pa vodita k njihovemu učinkovitemu upravljanju in sta zagotovilo za ustvarjanje finančne varnosti in finančne svobode ter doseganje kratkoročnih in dolgoročnih finančnih ciljev. Finančna pismenost pomeni sposobnost posameznika, da zna poiskati in razumeti zanj potrebne finančne informacije ter na njihovi podlagi sprejemati odgovorne odločitve glede upravljanja svojih financ. Ponudba finančnih produktov in storitev na trgu je vedno večja in raznolika, kar pomeni, da je posamezniku, v množici različnih produktov in storitev, težko sprejeti prave odločitve. Ustrezen nivo finančne pismenosti vključuje tudi poznavanje in razumevanje finančnih trgov in produktov, poznavanje osnov finančne zakonodaje, razumevanje temeljev finančne teorije ter učinkovito upravljanje financ. Sprejemanje modrih odločitev je podlaga za učinkovito upravljanje osebnih financ. O urejenih osebnih financah pa lahko govorimo takrat, ko obvladujemo porabo denarja, sistematično in načrtno ustvarjamo prihranke, plemenitimo osebno premoženje ter se zadolžujemo do razumne ravni. Urejene in nadzorovane osebne finance omogočajo lažje doseganje zastavljenih finančnih ciljev, kar vpliva tudi na kakovost življenja in predstavlja pot do finančne svobode. Kako postati dober gospodar svojemu denarju? Za začetek berite knjige, bančne publikacije in spletne strani o osebnih financah, označite si vprašanja in sprašujte bančne in finančne svetovalce, naučite se, kako in kje hitro poiskati kredibilne finančne informacije, obiščite spletno stran www.financni-nasvet.nlb.si, izpolnite vprašalnik in ugotovite stopnjo poznavanja osebnih financ. Slaba novica je, da je nedavna raziskava ravni finančni pismenosti Slovencev pokazala zaskrbljujoče rezultate. Dobra novica pa je, da nam zaradi dostopnosti informacij danes ni več treba vlagati prav veliko truda za pridobitev manjkajočega znanja. Še bolje je, če si pri tem pomagamo z ustrezno usposobljenim finančnim strokovnjakom. Vabimo vas v najbližjo NLB Poslovalnico, kjer vam bomo izkušeni svetovalci za osebne finance brezplačno pomagali na poti do urejenih osebnih financ. Za vas smo pripravili tudi poseben spletni portal, na katerem boste našli vse ključne informacije o osebnih financah. Na portalu si boste lahko s pomočjo finančnih simulatorjev izračunali ključne finančne kazalnike osebnih financ, reševali teste, ki vam bodo odgovorili, kakšno je vaše poznavanje področja financ in podobno. Hkrati pa se lahko prijavite tudi na številne brezplačne finančne delavnice. Elitna četrt Vila Široko bo hotel, športni park naj bi zgradili do leta 2015 ŠOŠTANJ - Po več kot dveh letih je občini vendarle uspelo pridobiti soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine glede urejanja širšega območja Vile Široko. Kjer je danes nogometno igrišče, namerava občina urediti velik športni park, lastnik vile, Premogovnik Velenje, pa načrtuje na tem mestu ureditev hotela, na širšem območju vile naj bi zrasle tudi individualne hiše. Občina je od zavoda za varstvo kulturne dediščine dobila sicer le ustno soglasje, nam je povedal podžupan Viktor Drev. Kljub temu ji to že daje spodbudo za delo v prihodnjih letih, saj do zdaj niso prišli niti blizu soglasju. Vila Široko je namreč ena redkih, če ne celo edina tovrstna primestna vila v našem okolju. Postavili so jo v 30. letih prejšnjega stoletja, k njej pa sodita še urejen vrt in gozd. Pred petimi leti so vilo razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena. Premogovnik Velenje si že nekaj časa prizadeva v vili urediti hotel višje kategorije. Projekt, ki bi zadovoljil tudi zavod za varstvo kulturne dediščine, so iskali dve leti. Z idejo, ki so jo na zadnji seji slišali tudi šoštanjski svetniki, naj bi vendarle uspeli, čeprav bodo manjša usklajevanja kljub temu potrebna. Sicer pa te zadnje strokovne podlage predvidevajo, da bi del hotela s sejnimi sobami, predavalnicami, kuhinjo in pomožnimi prostori uredili pod vilo. Sobe bi uredili v novozgrajenem objektu, ki bi ga postavili na mestu, kjer danes stoji pomožni objekt. Nova zgradba bi bila nizka in speljana v gozd. Ideja je namreč, da bi gostje dobesedno živeli v gozdu. Predvideno je, da bi hotel imel 60 sob. Projekt Vile Široko so vključili v občinski prostorski načrt, vzporedno pa že dopolnjujejo podroben prostorski načrt, s čimer bodo skrajšali pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj in soglasij za začetek gradnje. Po načrtih naj bi začeli graditi čez dve leti. Podžupan Drev pravi, da si v premogovniku zelo prizadevajo za to. Predstavniki občine in premogovnika so že imeli pogovore o idejnih projektih in tudi v občini si zelo želijo, da bi se območje uredilo na tak način, kot predvidevajo zadnje strokovne podlage. Za športni Šoštanj Celotno območje Vile Široko zajema še gradnjo stanovanj- Vila Široko bo postala vrhunski hotel. Ker gre za eno redkih primestnih vil, bodo tudi v hotelu skušali ohraniti stik z naravo. Celotno območje vile, kjer bodo tudi stanovanjske hiše in športni park, naj bi postalo okoliš z najvišjo dodano vrednostjo v Šoštanju. skih hiš in parkirnih prostorov, ki bi jih uporabljali tudi obiskovalci bližnjega Športnega parka Šoštanj. Investitor tega parka je občina, ki se prijavlja na različne razpise. V športnem parku, ki bo zrasel na razširjeni lokaciji, kjer je danes nogometno igrišče, nameravajo poskrbeti za različne športne aktivnosti. Tako načrtujejo kar dve nogometni igrišči, eno z umetno in eno z naravno travo, majhno nogometno igrišče z umetno travo. Del športnega parka z nogo- metnimi igrišči ne bo povsem odprt za javnost. Drugi del športnega parka bo povsem javen. Tam bodo postavili tri teniška igrišča, igrišče za košarko, dve igrišči za odbojko na mivki, štiri ruska kegljišča, balinišči in otroško igrišče. Južno od igrišč je predviden tudi skejt park, ki so ga namenoma malce umaknili zaradi hitrosti uporabnikov in relativne glasnosti. Poleg vseh teh igrišč nameravajo zgraditi še objekt, v katerem bodo pro- Miklavž obdaril otroke LAŠKO - Sveti Miklavž je danes obdaril številne otroke, po nekaterih mestih in krajih v naši regiji pa jih je obiskal že pred dnevi. V Laškem je Miklavž v spremstvu angelov in parkljev otroke obiskal že v soboto. Pripravili so tudi Miklavžev sejem, na katerem so obiskovalci lahko med drugim kupili stori za rekreativne športnike in nogometni klub. V njem bodo tudi pokrite tribune za približno 500 gledalcev. Občina je za športni park, ki bo v celoti stal 1,5 milijona evrov, do zdaj že dala več kot 570 tisoč evrov. Prihodnje leto, ko naj bi ga začeli tudi graditi, bodo iz proračuna odšteli 130 tisoč evrov, fi- nanciranje se bo nadaljevalo še do leta 2015. Tudi športni park bodo gradili postopoma. Najprej bodo zgradili nogometna igrišča, nato še ostala igrišča, na koncu pa še objekt s skupnimi prostori. Športni park naj bi zgradili v treh letih, torej do leta 2015. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA kandirano sadje, pražene mandlje in kuhano vino, skratka vse, kar je za decembrski čas značilno. Miklavž je svoje za letos opravil, otroci pa že nestrpno pričakujejo Božička in dedka Mraza. Oba bosta obiskala mlade nadebudneže tudi v mestih v naši regiji. ŠK, foto: SHERPA O regionalnih projektih POLZELA - V gradu Komenda so se v torek sestali člani Sveta Savinjske statistične regije. Med drugim so govorili o regionalnih projektih, ki jih izvajajo letos - regijski štipendijski shemi za šolsko leto 2011/2012, ki jo s slavnostnim podpisom štipendijskih pogodb uvajajo prav danes, v petek, ter projektu Savinjska regija - Ekoregi-ja in mednarodnem projektu Polyinvest. Posvetili so se tudi delovnemu programu Razvojne agencije Savinjske regije za prihodnje leto. Posebej zanimiva za župane, ki so vključeni v Svet regije, pa je bila tudi predstavitev kohezijske politike v Sloveniji za prihajajočo finančno perspektivo 2014-2020, ki jo je pripravil namestnik direktorja vladne službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Peter Wostner. IS V nastajanju center za mlade REČICA OB SAVINJI - V občini že dlje časa razmišljajo o posebnih prostorih, ki bi jih namenili mladim. Kot je omenil župan Vinko Jeraj, bi radi zasnovali Center za druženje mladih, zato bodo v sodelovanju s podjetjem Envirodual pripravili več delavnic, ki bodo pokazale, kaj si mladi želijo, kaj bi radi počeli oziroma kakšne vsebine bi želeli imeti v svojem centru. Tako so se pred dnevi pogovarjali na temo »Delovanje in potrebe mladih v občini Rečica ob Savinji«, nato pa pripravili še delavnice z osnovnošolci in predstavniki društev. Na delavnicah so zbirali ideje o tem, kaj vse mladi potrebujejo, da se bodo v centru dobro počutili in katere aktivnosti želijo izvajati v teh prostorih. Za pridobitev idej so učenci v skupinah izvajali »viharjenje možganov«. Ob koncu vsake delavnice so svoje predloge predstavili ostalim skupinam. K sodelovanju nameravajo pritegniti še dijake in študente, nato pa bodo v podjetju Envirodual na osnovi analize pripravili konkretne predloge za izvedbo. Seveda pa bo eden večjih izzivov denar, ki ga bodo potrebovali na nakup in ureditev potrebnih prostorov. US Veliko predlogov mladih se je navezovalo na različne računalniške in družabne igre, glasbene dogodke, pa tudi ustvarjalne, umetniške, športne, kuharske in mehanične delavnice. Med potrebno opremo so največkrat navedli računalnik, igre (računalniške in družabne), kuhinjo z najnujnejšo opremo, ozvočenje. Na koncu delavnic so učenci izpolnili vprašalnik, kjer so opredelili še časovni okvir, v katerem bi najraje preživljali čas v »hiši za druženje«. Bo iz nebotičnika nastal trg? Predhodna arheološka izkopavanja za objektom Maksimilijan - Do spomladi bi lahko sprejeli nov Občinski podroben prostorski načrt Staro mestno jedro - kare 12 CELJE - Če se tokrat ne bo zalomilo, bo knežje mesto prihodnje leto dobilo nov trg. Za poslovno-stanovanjsko stavbo Maksimilijan so se prejšnji teden začela predhodna arheološka izkopavanja, že poleti pa je bil v mestni občini sprejet sklep o začetku priprave novega Občinskega podrobnega prostorskega načrta Staro mestno jedro - kare 12 (OPPN). Zanj so zaprosili v družbi Hermanov trg, ki je bila kot projektno podjetje lani poleti v skupini Maksimilijan Group ustanovljena za gradnjo in prodajo novozgrajenih poslovnih in stanovanjskih prostorov. Spomnimo, da je investitor Aleksander Jančar na tem območju želel najprej zgraditi nebotičnik oziroma poslovno-stanovanjski objekt. Nebotičnik naj bi stal na zemljišču za objektom Maksimilijan, tik ob vstopu v središče mesta. A se je zamajal, še preden so ga sploh začeli postavljati. Načrtovana gradnja je namreč že vse od lanskega poletja, ko je Mestna občina Celje parcelo prodala Jančarju, razburjala stroko in Celjane. Pri čemer je bil bolj kot nebotičnik (ideja o njegovi manovega trga. Junija je bil sprejet sklep o začetku priprave OPPN, ki na osnovi strokovnih podlag, ki so jih pripravili v razvojnem centru, za to območje predvideva namesto visokega nebotičnika gradnjo štirih poslovno-stanovanjskih objektov. »Predvidevamo, da bodo vsi postopki za sprejetje novega OPPN končani konec marca 2012. Gradbeno dovoljenje je nato lahko izdano v roku 30 dni od vložitve celotne dokumentacije,« je optimističen direktor družbe Hermanov trg Veljaven zazidalni načrt na območju med Jurčičevo ulico, Savinjskim nabrežjem, Trgom celjskih knezov in Ljubljansko cesto predvideva ulično zazidavo s stano-vanjsko-poslovnimi površinami. Območje proti Knežjemu dvorcu pa je opredeljeno kot park s podzemnimi garažami, ki jih namerava graditi občina. postavitvi je stara že nekaj desetletij) po njihovem mnenju sporen način, kako se je mestna občina lotila tega projekta. Največ očitkov je letelo na to, da je mestna občina zemljišče preprosto prodala, namesto da bi tržno zelo zanimiv in pomemben prostor ob vstopu v mestno središče najprej urbanistično in arhitekturno osmislila in ga šele zatem dala na trg. Ko so svoje odklonilno stališče povedali še v celjski enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine, je pri investitorju padla odločitev, da načrtovan nebotičnik zamenja s štirimi objekti Her-manovega trga. Nov OPPN lahko že spomladi Zdaj so se začeli postopki za prostorsko umestitev Her- Pogled na maketo Hermanovega trga, ki naj bi zrasel ob Jurčičevi in Trubarjevi ulici. V ozadju, proti križišču z Ljubljansko cesto, je objekt Maksimilijan. Tomaž Krajnc. Projekte za štiri stolpiče in celotno ureditev trga zdaj izdelujejo v skladu s smernicami, ki so jih doslej pridobili od soglasjedajalcev. Investitor novogradenj bo družba Hermanov trg, o vrednosti naložbe pa je zaenkrat še prezgodaj pisati, saj projekti še niso izdelani. »Predračunska vrednost projekta bo znana, ko bodo narejeni popisi gradbeno-obrtnih del,« pravi Krajnc in dodaja, da projekte pripravlja arhitekturni biro Enota, ki ga vodi Dean Lah. Avtomobile pod zemljo, v višino do sedem etaž Dokončna podoba načrtovanega Hermanovega trga še ni znana, a okvirji predvidevajo štiri objekte v različnih V bližini parkirišča, kjer zdaj opravljajo predhodna izkopavanja, so arheologi pred leti že izkopavali. Takratne sondaže so bile potrebne pred gradnjo objekta Maksimilijan. In čeprav za ožje območje mestnega središča velja, da se lahko odkrije marsikaj, čim zasadiš lopato v zemljo, takrat niso našli nič. Zaradi del je zdaj zaprt del parkirišča Spodnji grad oziroma približno 200 parkirnih mest. Vsi imetniki parkirnih kartic za II. cono, ki so doslej parkirali na tem parkirišču, lahko svoja vozila parkirajo na celotni II. coni, in sicer na parkiriščih Aškerčeva, Tkanina, Vrunčeva, Mestni park, Oblakova 1 in 2, Kosovelova, Jenkova, Ipavčeva ulica, železniška postaja, Jurčičeva, Malgajeva in Trubarjeva ulica. In to se že krepko pozna - glede na zasedenost parkirišč na Trubarjevi, na primer, kjer je bilo običajno med 7. in 8. zjutraj parkiranih le nekaj avtomobilov, zdaj pa je prosto parkirno mesto skoraj nemogoče najti. Obravnavano območje novega OPPN je zahodni del območja starega mestnega jedra, ki delno sega izven srednjeveškega mestnega obzidja. Na severni meji kareja 12, ob Ljubljanski cesti, sta bila v skladu z izvedbenim aktom že zgrajeni poslovna stavba banke in poslovno-stanovanjska stavba Maksimiljan. Severozahodni del kareja je nepozidan, v naravi je bilo doslej parkirišče. Območje je predvideno za poslovno-stanovanjsko gradnjo in na njem naj bi zrasel Hermanov trg. Južni del kareja zahodno od objekta Mestne občine Celje in Spodnjega gradu obsega obvodni in odprti prostor Knežjega dvorca vse do Trubarjeve ulice. Prostor ob Knežjem dvorcu ostaja potencial za ureditev zelenih površin in povezavo z zelenimi površinami obvodnega prostora Savinje. V bivši strugi Sušnice je že zgrajen rajonski zbiralnik mestne kanalizacije. višinah. Tako naj bi v višino segali od štiri do sedem etaž nad pritličjem, celotno območje pa nameravajo pod-kletiti s tremi etažami podzemnih garaž. »S tem bomo povsem izključili nadzemni promet,« pravi Krajnc. Tudi o dokončni namembnosti vseh novozgrajenih prostorov v družbi Hermanov trg še ne želijo govoriti. Objekte bodo namreč gradili za trg in od povpraševanja bo odvisno, kolikšen delež bo namenjen poslovnim prostorom in kolikšen stanovanjem. »Zagotovo pa bodo pritličja namenjena trgovski in poslovni dejavnosti ter gostinskim prostorom,« še pravi Krajnc. IVANA STAMEJČIČ Foto: Arhiv Hermanov trg 1.300 metrov obnovljenih cest ŠENTJUR - Mestna skupnost Šentjur je v letošnjem letu ob finančni pomoči občine in krajanov modernizirala pet odsekov cest. Kot obljubljajo, bodo za vzdrževanje cestne infrastrukture skrbeli tudi prihodnje leto. Skupaj so obnovili več kot 1.300 metrov cest, za kar so namenili dobrih sto tisoč evrov. 40.000 evrov je prispevala občina Šentjur, 14.000 evrov so primaknili krajani, preostanek pa je zagotovila Mestna skupnost Šentjur. WM Novo podobo so dobile Ulica II. Bataljona v Hruševcu, del Ulice Tončke Čečeve, odsek ulice Na Tičnico ter cesta v Kamenem. Mestna skupnost je modernizirala tudi cesto proti pomožnemu nogometnemu igrišču, ki sicer leži v Krajevni skupnosti Blagovna, a z njo od letos upravljajo Šentjurčani. Kot zagotavlja predsednik Mestne skupnosti Šentjur Jože Štiglic, se tudi v letu 2012 obeta nekaj obnov cest. V načrtu so posodobitve ulice Pod Rebra-mi, Maistrove ulice ter Ulice talcev. A le, kot pravi Štiglic, če bo občina v sklopu teh obnov hkrati sanirala tudi kanalizacijsko omrežje. AD winnflr.novitednik.com V petek na spektakel MOZIRJE - Po treh letih se v Mozirju znova obeta dobrodelni nogometni spektakel, ki bo v športno dvorano pripeljal številne ljubitelje nogometa, zbrani denar pa bodo namenili mozirskemu vrtcu. Svoje moči bodo merili slovenski gospodarstveniki, ki jih bo zbral Peter Goltnik, vinska reprezentanca Slovenije, ki je pred dobrim mesecem v Budimpešti osvojila evropski naslov in je za tokratno akcijo prispevala svoje vrhunske proizvode (350 steklenic vina, ki so naprodaj po 10 evrov) ter ekipa Humanih zvezd. Idejni vodja ekipe je športni komentator TV Slovenija Ivo Mi- lovanovič, »zvezdno« ekipo pa sestavljajo nogometaši Zlatko Zahovic, Miran Pavlin, Mladen Rudonja, Marko Simeunovič, Ne-nad Protega, Tone Hrovatič, košarkar Peter Vilfan, rokometaši Uroš Šerbec, Roman Pungartnik in Boštjan Strašek, ljubljanski župan Zoran Jankovic, vsem dobro znani Tof, športni komentator Dejan Obrez in še kdo. Otroci iz mozirskega vrtca bodo pripravili poseben program, nastopila bosta tudi mlada obetavna pevka Brigita Klinar in Ansambel Golte. Organizatorji napovedujejo, da se obeta nepozabna zabavno-humani-tarna prireditev, ki je ne smete zamuditi. IK NI D E T VI O N J L E IT VI O R K O P KI S IJ DI E Občine za popravilo vodovodnega sistema GORNJI GRAD - Na vodovodni sistem Letošč, ki pokriva potrebe po vodi v večini zgornjesavinjskih občin, je priključenih približno 9.100 prebivalcev. Vodovod ima na posameznih mestih dotrajane cevovode, večinoma pa so vgrajene še azbestno-cementne cevi. Zaradi tega so zelo pogoste okvare na cevovodih, hkrati pa je to tudi razlog za velike izgube pitne vode. V občinah se zavedajo potrebe po obnovi in razširitvi omrežja, zato je občina Rečica ob Savinji v sodelovanju z občinami Mozirje, Nazarje, Ljubno, Šmartno ob Paki in Gornji Grad pristopila k pridobivanju projektne dokumentacije za izgradnjo novega vodovodnega sistema, ki bo nadomestil obstoječega. Pogodbo o izdelavi projektne dokumentacije so pred dnevi podpisali v Mozirju. V občinah računajo, da bo gradnja vodovoda sofinancirana s strani kohezijskega sklada. Projekt zajema izgradnjo novega vodovodnega sistema Letošč, ki bo imel hidravlično ustrezno rešitev oskrbe s pitno vodo za prebivalstvo, kmetijstvo, industrijo, požarno varnost in druge uporabnike. Trase bodočega vodovoda se bodo na območjih, ki se že sedaj oskrbujejo iz vodovoda, čim bolj ujemale s sedanjimi trasami. Na območjih, kjer se bo z razširitvijo omrežja omogočila oskrba s pitno vodo novim uporabnikom, pa bodo trase vodovoda umeščene v območje cest, kar je prikladnejše iz vidika upravljanja in vzdrževanja sistema po izgradnji. Vsi objekti na vodovodnem sistemu bodo opremljeni s telemetrijskim nadzorom. US VOLITVE 2011 Nesmrtni, lepi, »obešeni« ... Volitve so vselej, pa naj nam je to všeč ali ne, tudi nekakšna vojna. Kandidati si podtikajo afere, se vsaj potihem blatijo, nočne akcije aktivistov imajo za tarčo plakate... Volilna folklora pač. A na vse te stvari se da pogledati tudi humorno. Tako smo imeli tokrat na Celjskem nesmrtne, lepe, »obešene« in še kakšne kandidate. Povsem v svojem slogu je slogan izumil prvak DeSUS in v Žalcu razobesil transparent z napisom »Vsi iz Žalca ZA Karla Erjavca.« Malo manj uspešna je bila postavitev plakata kandidatke DeSUS v Celju. Nalepili so ga namreč ob plakatu za film Nesmrtni. Nič bolj ni bil uspešen kandidat SDS, katerega plakat so nalepili ob vabilu na koncert Oliverja Dragojevica. Čeprav so vsi vedeli, kdo lepše poje, pa se je večina tudi zlahka odločila, kdo je lepši ali vsaj bolj šarmanten. Celjski Janšev adut pa se je v zgodovino zapisal še po eni potezi. Dal se je obesiti. No, svoj lik na obešanki, ki najbolj spominja na tiste hotelske »Ne moti« je dal razobesiti po kljukah stanovanj v mestnem jedru. Posebna poslastica za »humoriste« je bil velik Rotnikov plakat pred Tešem. Tudi sicer pa so v Velenju poskrbeli za pravi kandidatni supermarket. Na zelenici pred mestom se je trlo kandidatov »na kolih«. BS, foto: SHERPA Izbira kot v supermarketu - same »super znamke« - z volilnim popustom. K zdravniku z vozičkom ZREČE - Obnova zdravstvene postaje, ki je bila v zelo slabem stanju, naj bi bila zaključena do 20. decembra. Kljub temu, da so Zreče med prvimi občinami v Sloveniji, ki so prejele listino Občine po meri invalidov, so bili v zdravstveni postaji brez dvigala. Z invalidskim vozičkom tako do ambulant v prvem nadstropju ni bilo mogoče. Občina je septembra začela s celovito prenovo notranjosti in zunanjosti zgradbe, od zamenjave stavbnega pohištva do fasade, ki jo pravkar urejajo, dvigalo pa nekaj tednov že obratuje. Obnova zdravstvene postaje bo stala 220 tisoč evrov. Pacienti morajo tako v ambulante začasno na drugo lokacijo. V obnovljeno zdravstveno postajo se bosta vrnila dva splošna zdravnika ter patronažni sestri, prav tako iščejo novega zobozdravnika koncesionarja. Dosedanji zobozdravnik je odšel v pokoj, zato so podelili drugemu začasno koncesijo. BJ Ustvarjalno, podjetno in inovativno CELJE - Območna obrtno-podjetniška zbornica je skupaj z Osnovno šolo Lava v sredo pripravila zaključno predstavitev projekta UPI. Gre za krožke ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti, ki so že v lanskem in znova tudi v letošnjem šolskem letu delujejo v Osnovni šoli Lava. Projekt financira Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije, njegov nosilec pa je Obrtna zbornica Slovenije, ki je k sodelovanju in izvedbi povabila tudi nekaj območnih zbornic. Krožki vključujejo po 15 učencev iz vsakega triletja, njihovo delo pa vodijo učiteljice in somentorice iz obrtno-podjetniške zbornice. Od skupno 387 osnovnošolcev z Lave je v delo krožkov UPI vključenih že 90 učencev. Na zaključni prireditvi sta zbrane pozdravila tudi celjski župan Bojan Šrot in predsednik območne obrtno-podjetniške zbornice Miran Gracer. IS Vsi iz Žalca ZA ... - Št. 95 - 6. december 2011 -—- Življenje s fotografijo V Fotosalonu Celje na ogled razstava Fotolife V plesnem taktu z morilcem Robertu Kruhu (levo) je za zmagovalno fotografijo Zimski sprehod (zgoraj) čestital Edi Masnec. Roman ameriške pisateljice kriminalk Mary Higgins Clark me je tako navdušil, da sem kljub temu, da sem zaprisežena ljubiteljica lahkotnih ljubezenskih zgod, prebrala njeno celotno zbirko. A med njimi se mi je prav slednji najbolj vtisnil v spomin. Mary Higgins Clark v svojem romanu Rada pleše, rada ima glasbo dokazuje, da je sočno kriminalno zgodbo z vpletenim serijskim morilcem mogoče napisati zelo prepričljivo tudi brez krvavih podrobnosti, odvratne groze in neprestanega vpletanja policije. In prav to me v njenih delih vedno znova prepriča in navduši. Večina romanov je napisala pred dvajsetimi leti ali več, a kljub temu tega bralec ne opazi, saj so aktualni, kot bi bili napisani včeraj. Prav tako je tudi z glavnima junakinjama romana Rada pleše, rada ima glasbo, prijateljicama Erin Kelley in Darcy Scott, ki sta ravnokar diplomirali. Z željo po uspešnih poklicnih karierah se preselita v New York. Erin je oblikovalka nakita in Darcy uspešna notranja opre-mljevalka. Zgodba se zaplete, ko Darcyin prijatelj prosi za njeno pomoč pri raziskavi o časopisnih bralcih, pri čemer ji pomaga tudi Erin, ki pa nenadoma izgine. Njeno truplo odkrijejo na Manhattnu, ko ima na eni nogi obut svoj in na drugi srebrni plesni čevelj. Kmalu Darcy ugotovi, da Erin ni prva žrtev morilca, ki svojim žrtvam natika plesne čevlje. Odloči se, da bo na lastno pest poiskala morilca, a se pri tem ne zaveda, da naj bi bila naslednja žrtev prav ona. Pod drobnogled vzame vse moške, ki so bili na kakršen koli način povezani z Erin - njene zadnje ljubimce, poslovne partnerje in pohotnega soseda v stanovanjski hiši. Po naključju so vsi povezani z umorom. Da se stvar še dodatno zaplete, Dar-cy zelo privlačita dva izmed njenih možnih osumljencev. Po vseh zapletih bralec še le tik pred koncem, v zadnjem poglavju resnično ugotovi, kdo je pravi morilec. Roman je za vse zaprisežene ljubitelje podrobno opisanih kriminalnih prizorov najverjetneje premalo natančen in sočen. Za vse tiste, ki pa v svojem branju ne prisegajo na krvavo vsebino in le tu in tam preberejo kakšno kriminalno zgodbo, pa ravno prava izbira. O avtorju Ameriška pisateljica Mary Higgins Clark se je rodila leta 1927 v newyorški soseski Bronx. Pisati je začela že v mladosti. Več let je bila zaposlena kot administrativna delavka, a se je nato odločila pustiti službo in nameniti več časa družinskemu življenju. K družinskemu proračunu je najprej prispevala z zaslužki od pisanja kratkih zgodb, nato pa so jo prepričali v pisanje romanov. Njen prvi izdelek, domišljijska zgodba o življenju Georga Washing-tona, se ni najbolje prodajal, zato se je preusmerila v pisanje kriminalk. S tem je zadela v polno, saj so do leta 2007 samo v Združenih državah Amerike prodali več kot 80 milijonov izvodov njenih knjig. ŠPELA OŽIR V celjskem Fotosalonu bo še do konca leta na ogled razstava Fotolife, na kateri razstavlja 22 avtorjev, ki so jih izbrali med 428 sodelujočimi na letošnjem natečaju. Fotosalon Celje je že drugo leto zapored na svoji spletni strani povabil fotografe, da pokažejo svojo nadarjenost in pošiljajo fotografije, med katerimi so vsak teden obiskovalci spletne strani izbirali najboljšo fotografijo tedna. Na natečaj je prispelo več kot tisoč fotografij, vse izbrane in še nekaj drugih je ob koncu natečaja ocenila še strokovna komisija, seštevek ocen pa je za zmagovalca izbral mladega fotografa iz Kranja Roberta Kruha in njegovo fotografijo Zimski sprehod. »Naš namen je, da damo fotografiji več življenja. Z odzivom smo zelo zadovoljni, razstava, ki končuje letošnji natečaj, pa je res lep zaključek akcije in natečaja. Razstavljenih je malo več kot 40 fotografij avtorjev iz vse Slovenije. S tem smo tudi zaokrožili veliko število fotografskih razstav in dogodkov v mestu. Celje je eno najbolj aktivnih fotografskih mest. Če bi imeli več sredstev, bi V avli Fakultete za logistiko v Celju je še do konca leta na ogled nova letna razstava silno zanimive celjske likovne skupine Pro tempore, v kateri deluje devet izvrstnih ljubiteljskih slikarjev s tega območja. Ustanovili so se leta 2008 in že z imenom, ki v prostem prevodu pomeni »začasno«, pokazali, da jih druži le želja po skupnem ustvarjanju. Zato niso ustanavljali društva, tudi predsednika, statuta in podobne »navlake« nimajo, ker je ne potrebujejo. Zvesto spoštujejo nepisana pravila etične drže medsebojne spoštljivosti, a hkrati objektivne kritičnosti do dela. Skupino sestavljajo Vlado Geršak starejši in mlajši, Jure Godec, Danijel Hrovat, Zoran Jošic, Drago Medved, Stane Petrovič, Božidar Ščurek in Ljuban Šega. Čeprav se slogovno razlikujejo s svojih likovnih praksah, jim je skupna ljubezen do likovne umetnosti in ustvarjanja, resen odnos in odgovornost do dela in zavedanje, da brez nenehnega dela in osebne rasti ne more biti uspeha. »Ob tokratni skupinski razstavi avtorji predstavljajo večinoma letošnja dela, ki dokazujejo konstantno produktivnost in ljubezen do eksperimenti- poskrbeli še za večje formate fotografij in za še boljšo izdelavo. Je pa zanimivo pri letošnjem natečaju to, da so se ocene fotografij, ki so jih prispevali obiskovalci spletne strani, v veliki meri ujemale z odločitvami žirije,« je ob odprtju razstave povedal lastnik Fotosalona Edi Masnec. Desetim avtorjem najbolje ocenjenih fotografij so pode- ranja, saj so slike v mnogočem drugačne, kot so jih nazadnje predstavili januarja letos v Kulturnem centru Laško, četudi ohranjajo značilen ekspresivno učinkujoč, globinsko iluziven, toplo-hladno moduliran kolorit in kot zanimivost pri nekaterih avtorjih, v neskončnost razširjajoče se kompozicijsko omrežje, kot čisto spontan pojav, brez predhodnega medsebojnega posvetovanja,« je ob odprtju razstave povedal likovni kritik Mario Berdič. »Člani skupine smo v preteklosti že sodelovali v raz- lili nagrade in diplome. S tem pa leta in dela v Fotosalonu še ni konec. Masnec pravi, da so začeli sodelovati s časopisom Digitalna kamera, s čimer skušajo širiti svoje poslanstvo pri dodatnem izobraževanju nadebudnih fotografov. »Predvsem delujemo v Ljubljani, kjer smo razpisali več fotografskih delavnic. Že v začetku naslednjega leta ličnih društvih, ki so bolj ali manj uspešno delovala tudi na celjskem področju. V takih društvih je mnogokrat vse preveč ovir za resno posvečanje slikarstvu oziroma likovnemu izražanju nasploh. Zato smo se združili v odprto neformalno skupino, kjer na osnovi strinjanja vseh članov občasno sprejmemo tudi novega člana. Združujemo se predvsem zaradi slikarstva, na sestankih razpravljamo o umetnosti, analiziramo naše delo in konec koncev uspešno prijateljujemo. Že drugič razstavljamo na Fakulteti za bomo pripravili delavnico fotografiranja dogodkov in zabav. Ta motiv je vse bolj priljubljen za fotografe. Tudi v Celju je še več delavnic, med drugim fotografiranje otrok in fotografiranje ognjemetov. Razstava, vsekakor vredna ogleda, bo v Fotosalonu na ogled do konca leta. BRST Foto: GrupA logistiko v Celju, predvsem zato, ker se nam prostor zdi zelo primeren za predstavitev slik in ker je frekvenca gledalcev primerna. V Celju ne razstavljamo v galerijah in prostorih, kot so likovni salon, galerija sodobne umetnosti ..., ker predstavniki teh inštitucij menijo, da je nivo našega ustvarjanja nezadosten. Vsekakor je jasno, da se nas ti izogibajo, saj jih še nikoli nismo videli na naših razstavah,« je ob razstavi povedal član skupine Božidar Ščurek. BRST NE ZAMUDITE ... ... drugega koncerta iz ciklusa GM oder, na katerem se bosta v sredo ob 19.30 v dvorani Glasbene šole Celje predstavili violončelistka Katarina Majcen in pianistka Nafis Umerkulova. Domačinka Katarina Majcen se je z violončelom seznanila pri sedmih letih, ko se je vpisala v Glasbeno šolo Rista Savina Žalec. Šolanje je nadaljevala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, lani je končala dodiplomski študij glasbe na Univerzi v Cambridgeu, zdaj pa je študentka zadnjega letnika podiplomskega študija violončela na Kraljevem konservatoriju Škotske. Redno se dodatno izpopolnjuje, nastopa tudi kot solistka. Uzbekistanka Nafis Umerkulova je diplomirala na Kraljevi glasbeni akademiji v Londonu, zdaj je študentka zadnjega letnika podiplomskega študija klavirja na Kraljevem konservatoriju Škotske. Vstopnina 5 EUR ... ... tradicionalnega Miklavževega koncerta Gimnazije Celje - Center, ki bo v četrtek ob 19. uri v Narodnem domu Celje. Na koncertu bodo nastopili Dekliški pevski zbor GCC pod vodstvom Barbare Arlič Kerstein, Fantovska vokalna zasedba GCC pod vodstvom Gregorja Deleje ter inštrumentalna zasedba The Šlager's pod vodstvom Saša Šonca. Tudi letošnji Miklavžev koncert bo publiki ponudil pester izbor ljudskih in umetnih prazničnih skladb iz domače in tuje glasbene zakladnice ter priredbe popularnih popevk. Vstop prost . Skupina Pro tempore razstavlja v prostorih Fakultete za logistiko. Razstavljajo »začasni« Nova dela članov skupine Pro tempore na ogled v avli Fakultete za logistiko Meksikajnarji zdaj v Meksiku Izšel je tretji zvezek stripovske sage Meksikajnerji V Knjigarni Antika sta avtorja Zoran Smiljanic in avtor besedil Marijan Pu-šavec v torek predstavila tretji zvezek svoje stripovske sage Meksikajnarji. Ta del ima naslov Meksiko, v njem pa avtorja nadaljujeta zgodbo o okupaciji Mehike in Maksimiljanovih najemniških vojakih, med katerimi je bilo tudi veliko Slovencev. Kot eden največjih poznavalcev in zbiratelj filmskih vesternov pri nas je Zoran Smiljanic od nekdaj gojil željo, da bi v enem stripovskem zamahu združil nezdružljivo: Slovenijo in vestern. Priložnost se mu je ponudila v zelo malo znani epizodi slovenske zgodovine, ko so se slovenski prostovoljci borili v Mehiki za avstro-ogrskega cesarja Maksimiljana. Meksikajnarji bodo na koncu izšli v petih delih; po uvodnem z naslovom Mira-mare, ki predstavi like, zgodovino in zaplet, in po delu Laibach, ki predstavlja urjenje slovenskih prostovoljcev, tretji del z naslovom Meksiko junake končno pripelje na mehiška tla. »Gre za dokaj neznano epizodo v slovenski zgodovini, ki se je zgodila sredi 60. let 19. stoletja. Našli smo nekaj refleksij na te dogodke v delih Jurčiča in Tavčarja, v 20. stoletju sta o tem pisala tudi Avtorja Meksikajnerjev sta Zoran Smiljanic in Marijan Pušavec. Jančar in Rupel. Dogodke so poznali tudi slovenski zgodovinarji, a se z njimi niso kaj dosti ukvarjali. Z Zoranom sva na to pogledala vsak na svoj način, on vizualno, jaz pa sem moral >prežuliti< vse slovenske klasike in v tej zgodbi sva se našla. Posebej zato, ker sva oba velika poznavalca in ljubitelja vesternov. Odločila sva se za raziskavo. Zoran je šel v Mehiko, jaz sem se zakopal v knjige. Spoznala sva, da lahko zgodbo v stripovski obliki narediva v petih knjigah. V tej, tretji, se začne pustolovščina Z izvrstno glasbo, ki je s pridihi Balkana segala od etna do džeza, so zbrane zabavali (z leve) Naike Makuc, Igor Feketija in Goran Bojčevski. Veseli december TamKoUčiri Ko zaigrajo učitelji Imeniten glasben dogodek so v dvorani Glasbene šole Celje v četrtek pripravili pedagogi, ki poučujejo v tej šoli. 26 učiteljev te šole je solistično ali v manjših priložnostnih zasedbah občinstvo popeljalo v svet zelo raznolike glasbe. Slišali smo od priredb slovenskih ljudskih pesmi do skladb starih in sodobnih avtorjev tako imenovane resne glasbe in džeza. Na ta način so občinstvu, tudi skozi muziciranje pedagogov, pokazali, kakšno glasbo poučujejo, saj so svoje mesto ob standardnih programih dobili tudi nadstandardni, ki segajo od citrarske ljudske glasbe do džeza. Občinstvo, ki je prenovljeno koncertno dvorano glasbene šole napolnilo do zadnjega kotička, je v večeru in dobri glasbi uživalo. BS, GrupA štirih glavnih junakov. V prvih dveh delih je bila pretežno zgodovina, zdaj sva jo mini-malizirala in prišel je čas za akcijo,« pravi Pušavec. Meksikajnerje, poudarjajo >stripofili<, odlikuje sijajna risba, odlična zgodba, posebej je treba izpostaviti tudi tehniko risanja. Celoten strip je namreč naslikan v kombinirani tehniki tuša in (barvnega) akvarela, zato vsaka sličica predstavlja manjšo mojstrovino. BRST Foto: GrupA Poklon priložnostnega tria - z leve violinistka Alenka Firšt, violončelist Aleksandar Kuzmanovski in pianistka Veronika Hauptman Najboljše fotografije na ogled Na razstavi fotografskega ex tempora, ki so jo odprli v Slovensko-bavarski hiši v Pod-sredi v petek, so za najboljše fotografije podelili priznanja in diplome. Prvo nagrado je strokovna žirija namenila Leji Babič z Bizeljskega, drugo Mojci Cvirn iz Maribora ter tretjo Žanu Kovačiču iz Kozjega, diplome so prejeli Branko Brečko iz Brežic, Marija Kračun iz Lesičnega ter Marko Sok iz Kozjega. Na ex temporu, ki ga je pripravil zavod Kozjanski park v sodelovanju s Fotografsko zvezo Slovenije in Fotografskim društvom Celje, je nastalo več kot dvesto fotografij pokrajine, trga Podsreda, ljudi in živali. Razstavili so 36 najboljših fotografij in pripravili projekcijo blizu sto izbranih fotografij. V strokovni žiriji so sodelovali Vinko Skale, Joco Žnidaršič in Teo Hrvoje Oršanič. BJ V krčmi TamKoUčiri v Gosposki ulici v Celju so slavnostno začeli niz prireditev ob veselem decembru. V tem zbirališču celjskih umetnikov in drugih je že dober teden na ogled razstava aktov Maje Sajnikar z naslovom Pozne ure. Veseli december pa se je tudi uradno začel v četrtek, ko je goste s pestrim izborom glasbe, ki je segal od etna do džeza, presenetil izjemen celjski klarinetist in multiinštrumentalist Goran Bojčevski, ki sta se mu pridružila še violinistka Naike Makuc in pianist Igor Feketija. Za nadaljevanje decembra obljubljajo še likovno kulinarično srečanje z Markom Požlepom, lutkovno predstavo za otroke in odrasle, božično zabavo in še kakšen koncert. BS, foto: GrupA Prvonagrajena fotografija Leje Babič prikazuje vinogradniško pokrajino. Zgodba Marice (Andreja Zakonjšek Krt) in Tassila (Žiga Kasagic) se srečno konča. Za kostumografijo je poskrbela Aleksandra Šepec, za scenografijo Matija Kovač, za koreografijo pa Sanja Rehar. Oder je bil skoraj premajhen za vse sodelujoče pri projektu. Režiser Marko Plantan je požel velik aplavz. Grofica Marica požela stoječe ovacije Opereta, ki je združila več kot sto ustvarjalcev, doživela premiero Borut Alujevič, legenda celjskega gledališča, je v opereti odigral starega služabnika grofice Marice. Vsi so jo že nestrpno pričakovali. In jo v petek le dočakali. Grofico Marico seveda, ki je po večmesečnih pripravah zavzela žalski oder in navdušila. Opereta madžarskega skladatelja Emmericha Kalmana je tokrat nastala v koprodukciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ter Hiše kulture Celje. Največji kulturni projekt letošnjega leta v Savinjski dolini, ki je združil več kot sto ustvarjalcev iz celjske regije in drugod, je izpolnil napovedi, kar najbolj nazorno dokazuje sedem-minutni aplavz s stoječimi ovacijami po premierni uprizoritvi. Dve uri in pol odlične in raznolike glasbe - od madžarskih ritmov do sopranskih in tenorskih arij - obilice plesnih vložkov ter temperamentne igre z nemalo humorističnimi domislicami. Rdeča nit operete je ljubezen. Tako ne manjka romantičnih zapletov in razpletov. Med grofico Marico, grofom Tassilom, Liso, baronom Zsupanom in še drugimi akterji. Vse pa se seveda srečno konča. Več kot 90 nastopajočih se je v opereti zvrstilo na odru. V glavnih vlogah sta navdušila operna pevca An- Tudi najmlajši so zapeli, zaplesali in zaigrali na odru Doma II. slovenskega tabora Žalec. dreja Zakonjšek Krt in Žiga Kasagic, v solističnih pevskih vlogah pa so nastopili še Nataša Zupan, Tim Ribič, Primož Krt in Martina Burger. Manjkali niso niti znani igralski obrazi Borut Alujevič, Ksenija Kovče in Boštjan Regulj. Za glasbeno spremljavo v opereti je poskrbel orkester Hiše kulture Celje pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka, posebej za to opereto pa se je združilo tudi več baletnih plesalcev in zbor pevcev, ki so ga sestavljali dijaki Gimnazije Celje - Center, Celjski oktet in posamezniki iz Savinjske doline. Grofica Marica je poskrbela za medgeneracijsko sodelovanje. Tako so na oder stopili tudi najmlajši, učenci Osnovne šole Griže. Kot je že pred premiero povedal režiser Marko Plantan, je bilo »krotiti« takšno množico nastopajočih precej zahtevna naloga, a mu je dobro uspelo. Predvsem zato, ker so, kot je poudaril, vsi sodelujoči delali z veliko zagnanostjo in ljubeznijo. Takšnih sodelovanj bi moralo biti več Premiera je za ustvarjalce posebej čustven dogodek in vodja projektov pri Hiši kulture Celje, zborovodja Grofice Marice Gregor Deleja, je poln vtisov dejal: »Za vse sodelujoče je najprej olajšanje, da je končno za nami. Za rekapitulacijo bo najbrž potreben še kakšen dan ali dva. Mislim pa, da smo na odru pokazali res izvrstno produkcijo, ki je lahko v ponos ne samo Žalcu, ampak celotni regiji, saj gre vendarle za zelo široko sodelovanje. In takšnih sodelovanj bi najbrž moralo biti več, saj lahko samo tako dokažemo, da je slovenska kultura, ne glede na to, ali izvajamo svoja ali tuja dela, resnično vredna vse pozornosti tako občinstva, ki je zaenkrat še zelo hvaležno, kot tudi oblastnikov, ki morajo uvideti, da smo Slovenci narod, ki kulturo potrebuje.« Ujeli smo tudi dvojčka Ano in Tilna Teržana, osnovnošolca iz Griž, ki sta nastopov sicer vajena, a pri tako velikem projektu še nista sodelovala. V en glas sta povedala: »Super je bilo stati na odru pred polno dvorano, to je res enkratna izkušnja, eno doživetje več. Lahko smo tudi peli višje tone, kot jih v šolskem zboru. Smo pa res pridno vadili, vsak dan po dve ali tri ure, včasih smo celo manjkali pri pouku. Se pa že veseliva tudi ponovitev.« Po petkovi premieri operete je bila prva ponovitev že v nedeljo, v decembru pa se obetajo še tri uprizoritve. Vse so že razprodane. Obljubljajo pa za prihodnje leto nove ponovitve, ne le v Žalcu, temveč tudi na več gostovanjih. Prvo bo februarja v Velenju, in sicer pri tretjem članu regionalne kulturne naveze Triangel. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA REKREACIJA Zima primerna za dvoransko odbojko Vsaka napaka pri odbojki šteje! Odbojka velja za moštveno igro z žogo, v kateri igralci odbijajo žogo čez mrežo. Vse bolj zanimiva igra hitrih akcij, kjer vsaka napaka šteje, zahteva spretne igralce. Na Celjskem se igrajo tako rekreativna kot tekmovalna in vrhunska odbojka. Odbojka je razmeroma mlada igra. Omislili so si jo v Ameriki, ko se je njenemu izumitelju William G. Morganu zdela košarka prenaporna in preveč agresivna igra, zato je združil nekatere elemente tenisa in košarke, dodal še žogo in tako postavil temelje današnje odbojke. Od tam se je hitro razširila po svetu. Pred več kot štiridesetimi leti so odbojko v Celju začele igrati skoraj same domače igralke, pri čemer so se kosale s tekmicami v takratni prvi zvezni ligi. Pred dvajsetimi leti so njeno slavo ponovno na noge postavile odbojkarice z zmago nad neukrotljivimi igralkami mariborskega Branika. Odbojka je pri nas doma Pred petimi leti ustanovljen Odbojkarski klub Celje prinaša novo upanje za odbojko mladih, pravi dolgoletni strokovni delavec v Športni zvezi Celje Bogdan Po-valej. Mlade odbojkarice igrajo v OŠ Frana Kranjca na Polulah in se uspešno vključujejo v sindikalno ligo ter se na ta način kalijo v dobri igri. Odbojko je mogoče igrati še v Športnem društvu Gaberje v Celju, igra se tudi pod okriljem Športne zveze Celje, kjer organizirajo tekme moške in ženske lige v dvorani Golovec. V zvezo že nekaj časa niso vključeni sindikati, saj so le še redka podjetja, ki v svojih sindikatih omogočajo oziroma plačajo za aktivnosti svojih zaposlenih. »Od-bojkarji so samoplačniki,« pravi Povalej in kljub temu z veseljem ugotavlja, da se rekreativna odbojka ohranja in razvija. Odbojka je bila vselej doma v Savinjski dolini, v Šempetru, kraju z vrhunsko odbojko, v Braslovčah, na Ljubnem in v Mozirju, v zadnjem času se razvija tudi v Zrečah, Šoštanju in Topolšici, medtem ko v Obsotelju in na Kozjanskem ni najbolj razširjena. Žoga in vrv ter dvakrat šest »Za odbojko rabimo žogo in vrv, ki predstavlja mrežo, ter označbe za velikost igrišča,« Povalej navaja potrebne »rekvizite« za odbojko. Zanjo potrebujemo tudi dobro družbo, kajti po pravilih se med seboj pomeri po šest igralcev z vsake strani mreže. Med obema ekipama ni neposrednega stika. Vsaka ekipa poskuša spraviti žogo na nasprotnikovo polovico igrišča tako, da pade na tla oziroma da je nasprotnik ne more vrniti čez mrežo. »Vsaka ekipa lahko največ trikrat odbije žogo, preden jo pošlje čez mrežo. Igralec se ne sme dvakrat zapored dotakniti žoge, vsaka napaka prinese točko nasprotni ekipi. Cilj igre je osvojiti čim več točk in preprečiti nasprotniku, da jih osvoji,« narekuje pravila igre. Ne pozabi omeniti, da je zmaga v veliki meri odvisna od servisa. Odbojka ni časovno omejena, lahko pa traja tudi po več ur in zahteva spretnega igralca. Pri odbojki vsaka napaka šteje za točko, kar igro naredi bolj gledljivo in zanimivo tudi za gledalce. Ker se je dandanes ljudem pogosto težko uskladiti, v toplejših mesecih postaja vse bolj priljubljena odbojka na mivki oziroma pesku, kjer so za razliko od dvoranske odbojke na vsaki strani mreže potrebni le po trije igralci. MATEJA JAZBEC V nedeljo se je v športni dvorani na Polzeli začela že 18. sezona Savinjske košarkarske lige, ki se v zadnjih sedmih letih imenuje Košarkarska liga Brglez.com. Ekipe sestavljajo rekreativni in profesionalni igralci različnih starosti. Posebnost lige je, da zmagovalci po vzoru lige NBA ob koncu za nagrado prejmejo prstane. Polzela že več desetletij slovi po vrhunski košarki, in sicer z občasnimi padci in vzponi. V njenih najboljših časih je kraj imel veliko dobrih košarkarjev, ki kljub kvaliteti niso prišli v najboljšo ekipo. Profesionalnost in rekreacija obenem Športno košarkarsko društvo Koš pod vodstvom Danija Turnška je z željo po popularizaciji rekreativne košarke in zagotovitvi možnosti igranja tudi profesionalnim igralcem brez ekipe v začetku devetdesetih let ustanovilo Savinjsko košarkarsko ligo. »V teh osemnajstih letih, kolikor je stara liga, smo vsako leto naredili korak naprej, tako z vidika organizacije kot tudi nagrad. Z nenehnim posnemanjem lig višjega nivoja se leto za leto dviguje tudi kvaliteta košarke, ki nedvomno sodi v 3. in pri nekaterih ekipah celo v 2. slovensko košarkarsko ligo,« razlaga predsednik lige, ki je obenem tudi igralec in trener polzelske ekipe. Prav zaradi širokega razpona tekmovalnih sposobnosti in starosti med tekmovalci včasih pride do nezadovoljstva. »Se zgodi, da smo občasno deležni tudi pripomb, da zaradi nekaterih profesionalnih igralcev ne dobijo priložnosti rekreativni. Očitajo mi, da bi moral biti večji poudarek na rekreaciji,« razlaga Turnšek. Letos 11 ekip Žreb za letošnjo sezono so opravili 13. novembra in Predsednik Savinjske košarkarske lige Dani Turnšek je zvest privrženec slovenske košarke. Skupaj s skupino prijateljev spremlja slovenske fante na vseh večjih tekmovanjih. (Foto: osebni arhiv) na podlagi tega določili pare prvega kroga ter razpored za vse ostale tekme, ki potekajo enokrožno. Kot ponavadi je v letošnji sezoni največ ekip iz Savinjske doline, tekmujeta pa tudi ekipi iz Dravograda in Laškega. »Na žalost je v zadnjih letih tekmovanje Ravno mešanica profesionalnosti in rekreacije ter resnosti in razigranosti je glavna lastnost, ki dela Savinjsko košarkarsko ligo edinstveno. nekoliko zaznamovala kriza. Ekipe težje najdejo sponzorja, zato morajo nekateri del prijavnine, ki znaša 470 evrov, kriti sami,« je predsednik lige izpostavil trenutno največji problem. Pri tem je dodal: »Gledalcev na prvi tekmi ob nedeljah zjutraj ni veliko. Do tretje tekme, ob 10.30, pa se jih nekaj nabere. Seveda si želimo, da bi bil odziv občinstva še večji. Dobro zastopana je le finalna tekma.« Tudi pri košarki ženska beseda zadnja Poleg kvalitetne košarke tekmovanje začini plesna sku- pina Boom. Da navijačice niso edine ženske, ki pomembno sooblikujejo ligo, dokazujejo žene tekmovalcev. »Pred leti je prišlo celo tako daleč, da je moral eden od trenerjev razpustiti svojo ekipo, saj so jim žene prepovedale tekmovanje V prvem krogu so se pomerili Pivovarna Laško - ŠK Žalec, Lev zavarovanja - Vrtine Palir, Alpha Xpress - Tiferji Laško, BSB Otok Celje - Kamnoseštvo Vogrinec in Gradia Celje -Breglez.com. Prosta ekipa je bila Plohl, d. o. o. ob nedeljah dopoldne,« je v smehu razložil Turnšek. Organizatorji so pripravljeni ligo razširiti tudi na ženski del, vendar na žalost ni odziva, saj v Spodnji Savinjski dolini, razen v Celju, ni kluba. ŠPELA OŽIR, foto: SHERPA V sezoni 2010/11 je slavila ekipa Arkes, ki je premagala prvaka zadnjih treh let - ekipo Kamnoseštvo Vogrinec Pa-rižlje. Leta 2006 je slavila ekipa Športnega društva Gomil-sko-Restavracija Sajovic, 2005 in 2004 Brglez.com Polzela, 2003 Velenje, 2002 Vepol Velenje, 2001 ŠD Savinja Ločica, 2000 Veterani Pivovarna Laško, 1999 Prebold, 1998 ŠD Mozirje, 1997 Dravograd, 1996 Norma Soft Velenje, 1995 Ciklosport Velenje in 1994 TVD Partizan Mozirje. Savinjska košarkarska liga praznuje polnoletnost Zmagovalcem po vzoru NBA prstani, preostalim rekreacija Zmagovalci Savinjske košarkarske lige 2011 ekipa Areks Velenje V orientaciji 178 planincev Planinsko društvo Vransko je zadnjo novembrsko soboto pripravilo drugo tekmo v orientaciji Savinjske lige. Sodelovalo je 43 ekip z 178 tekmovalci iz osmih planinskih društev. V kategoriji A in B sta prvi mesti osvojili druga in prva ekipa OŠ Vransko, v kategoriji C ekipa Pd Zabukovice, v kategoriji D ekipa PD Polzela, v kategoriji E ekipa PD Bra-slovče - Dobrovlje in v kategoriji družin družina Sadnik iz PD Polzela. Tretja tekma bo 21. aprila prihodnje leto v organizaciji PD Polzela. TT Na fotografiji družina Sadnik iz Žalca Različna, pa vseeno zelo boleča poraza Celjani dobili štiri »komade« doma, Velenjčani edinega v zadnjih sekundah Vseh pet tekem 21. kroga 1. slovenske nogometne lige je bilo odigranih v nedeljo. Celjani so v zadnji letošnji tekmi doživeli polom, po četrtem zaporednem domačem porazu so obsojeni na srdit boj za obstanek v spomladanskem delu. Odigrali so najslabši polčas v sezoni, slabšega od tistega v Murski Soboti, toda Koprčani so izkoristili le eno priložnost do odmora. Po njem je imel imenitno priložnost za izenačenje Nenad Dakovič, a je streljal prav v vratarja. Celjani so še naprej pritiskali, nato pa prejeli gole iz protinapadov. Smešna obramba Pred tekmo je predsednik NK Celje Branko Goropevšek izročil dres s številko 400 Se-bastjanu Gobcu. »Gobi« je v Stožicah proti Olimpiji odigral 400. tekmo v celjskem dresu. Bivši celjski kapetan in tudi nekdanji reprezentant je nato na žalost s svojimi soigralci na svojem štadionu doživel hud udarec. Že v 9. minuti je CM Celje (4-1-4-1): Mujčinovič - Radulovič, Akakpo, Kapič, Krajcer - Gobec - Bezjak, Krlja-novič, Popovič, Dakovič - Pavlovič. Igrali so še Ba-karič, Močivnik, Močič. 36-letni Milan Osterc odlično sprejel žogo in z volejem zlahka ugnal Mujčinoviča. Pred slednjim so se nato sami pojavili Dukič, Bubanja in Pučko, pa tudi v prvih sekundah 2. dela Osterc, toda izjemnih priložnosti niso izkoristili. Celjska obramba je bila katastrofalna, za to ima seveda zasluge tudi zvezna vrsta, bržkone zaradi neustrezne postavitve (Krajcer povsem desno, Radulovič levo) pa krivdo nosi še trener Romih. Ko pa sta liniji ob le eni, toda ustrezni korekciji, malce začeli delovati, pa je sledil bliskovit protinapad Primorcev. Za Osterca lahko rečejo, da ni hiter, da ni dober, da ne zna, tudi da ni lep ... Mojster je zadel še drugič. Kasneje je še drugič na pol kvadratnega metra zasukal Marka Krajcerja in asisti-ral za 0:3. V 87. minuti pa je izgledalo, kot da so na celjski polovici le Koprčani. »Dobrodošli, gostje!« Jesenska točkovna bera je morebiti odraz denarnih se bodo poleg mariborskega uvrstila v evropska tekmovanja. V igri je tudi celjsko; pa ne glede DP, temveč zaradi uvrstitve v polfinale pokala NZS. Žreb bo na novoletni zabavi zveze. V njem bo tudi Rudar, ki predvčerajšnjim ni razočaral. Velenjčani so v Ljudskem vrtu zadeli vratni-co (Bratanovič), a nevarnejši so bili Mariborčani, ki so si enajstmetrovko priigrali v 93. minuti in Rudar je klonil v zadnjih sekundah. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA LESTVICA 1.SNL MARIBOR 15 2 43:22 49 HIT GORICA 10 7 34:24 34 OLIMPUA 9 5 32:26 34 MURA 05 9 7 25:26 32 RUDAR 8 7 36:29 30 LUKA KOPER 7 8 28:26 27 CEDE 7 10 27 32 25 DOMŽALE 7 10 25 34 25 NAFTA 5 10 25 33 21 TRIGLAV 3 14 836 13 Nenad Dakovič se je pri rezultatu 0:1 po napaki koprske obrambe sam znašel pred vratarjem Nenezičem, a je žogo usmeril prav vanj. težav; te so često vplivale na vzdušje. Dve zaostali plači bi morali igralci prejeti v petek, a se ni izšlo, zato naj bi bili izplačani včeraj. Samo zadnji Triglav ima slabši izkupiček na domačih tekmah od Celjanov. Prvenstvo se bo nadaljevalo v začetku marca, preostaja zgolj 15 krogov. Prvak je torej praktično že znan, neposredno naj bi izpadli Kranjčani. Sledijo še odgovori na vprašanja, kateri klub bo kot deveti igral kvalifikacije za obstanek z dru-goligašem in katera moštva Po notah ekip s Celjskega Po osmih krogih v 1. slovenski košarkarski ligi je pogled na lestvico za moštva s Celjskega sila prijeten. Elektra, Zlatorog, Šentjur in Rogaška so uvrščeni med najboljšo peterico. Hopsi so osmi. V ligo za prvaka peljejo prva štiri mesta. Šoštanjska Elektra je prišla še do sedme zmage, ki je potrdila fantastičen začetek sezone. Tokrat je v Šoštanju klonil Ge-oplin Slovan. Zasedba Gašperja Potočnika je slavila s 75:71, ko je bil najboljši strelec Salih Nuhanovič, ki je dosegel 16 točk, dve več kot Žiga Zagorc. Tekma je bila vseskozi bolj ali manj izenačena, a zmaga gostiteljev je bila po prikazanem zaslužena. Elektra bo jutri gostovala v Mariboru. Rogaška, ki je še v pretekli sezoni tekmovala v 2. ligi, nadaljuje z dobrimi predstavami. Pred njo je zdaj pokleknil še Maribor, ki je do zadnje četrtine držal neodločen rezultat (59:59), v zadnjih desetih minutah pa je domače moštvo, ki ga vodi Matej Bakšič, prevzelo vajeti v svoje roke in na koncu slavilo s 85:76. Najučinkovitejši je bil Alen Blesic, ki se je ustavil pri 19 točkah, 14 jih je prispeval Boban Tomič. Rogaška, ki ima štiri zmage in prav toliko porazov, bo v soboto gostovala v Šentjurju. Toda že drevi bo njun medsebojni pokalni obračun, prav tako v Šentjurju. Soseda se bosta torej pomerila trikrat zapored, kajti 13. decembra bo v Rogaški Slatini povratna pokalna tekma. MITJA KNEZ »Da nas vsaj nihče ne zapusti ...« Trener NK Celje Damjan Romih je bil besen v sla-čilnici, kritike igralcem so bile upravičene. Nato je bil iskren tudi za javnost. Razlogov za visok poraz je najbrž več ... V predvidevanjih situacij in dvobojih smo bili zelo slabi. Pred nami je ogromno dela. Tekmo bi razdelil na tri dele. V uvodu je bil Koper boljši in je povedel. Ko smo v drugem polčasu vzpostavili ravnotežje, smo se dokopali do priložnosti za izenačenje, a Dakovič ni bil dovolj natančen. V zadnjem delu smo lovili zaostanek in krenili na vse ali nič ter puščali za seboj veliko prostora, kar so gostje izkoristili. Nekaj naših igralcev je ob tem delovalo zelo neodgovorno. Zato tako visok izid. Celjsko moštvo je v go-steh osvojilo 17, doma pa skromnih osem točk! Imamo mlade igralce in ekipa je premalo izkušena, Damjan Romih da bi narekovala ritem, kar se od nje pričakuje na domačih tekmah. Vse preveč je vihravih fantov, ki mislijo, da bodo dozoreli preko noči. Lažje nam je na gostovanjih, kjer igramo bolj zaprto, se trudimo v obrambi in pretimo v »kontrah«. Nihanja so tudi posledica nekaterih dogajanj v klubu. Je ocena sploh lahko pozitivna, saj je treba skrbeti predvsem za svoje gledalce? Če ne bi upošteval zadnje tekme, bi dejal, da je šlo za soliden jesenski del. V prejšnji sezoni smo le enkrat zmagali v gosteh, v tej pa že petkrat. Lep kapital je naša uvrstitev v polfinale pokala NZS. Dvomim, da se bomo lahko okrepili, zato si želim, da nas vsaj nihče ne bo zapustil. Odkar je Branko Goropevšek postal predsednik kluba, si je ogledal vse tekme v gosteh. V nedeljo zvečer pa je po zaključku srečanja vstopil v garderobo. Zanimali so ga razlogi, zakaj smo igrali tako slabo, tudi nebojevito. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Velenjski rokometaši hodili po robu prepada Rokometaši velenjskega Gorenja so se uvrstili v osmino finala pokala evropske zveze, čeprav so povratno tekmo z Valladoli-dom izgubili s 35:27. Varovanci trenerja Branka Tamšeta so bili namreč v prvem obračunu v Rdeči dvorani boljši za 10 golov. V Španiji je bilo skoraj povsem drugače, švedski sodniški par je bil »pripravljen« za preobrat. Velenjčani so podlegli grobi igri domačinov in v drugem polčasu že zaostajali za 9 golov. Tudi če bi prejeli še enega več, ne bi izpadli zaradi pravila o več doseženih golih v gosteh. Željko Musa je dosegel šest zadetkov, po pet pa Fahrudin Melic, Marko Bezjak in Jure Dolenec. Celjski rokometaši so se brez kakršnihkoli težav uvrstili v osmino finala pokala pokalnih zmagovalcev. Obe tekmi sta bili v Zlatorogu, v seštevku so bili od estonske Kehre boljši za 30 golov. Naslednjega nasprotnika bodo, tako kot tudi Velenjčani, dobili na današnjem žrebu. DŠ, foto: SHERPA Rok Šimič (kleči) in Marko Bezjak sta se morala zelo potruditi za preboj v naslednji krog, medtem ko Gašper Marguč in njegovi soigralci niso imeli zahtevnega dela. Sunara prišel, videl in zmagal Vujasinovič: »Da imamo novega trenerja, smo izvedeli preko interneta« - Sunarin pomočnik bo Ervin Dragšič Novi trener košarkarjev laškega Zlatoroga Ivo Sunara je na najboljši možen način začel novo poglavje v svoji karieri. Laščani so namreč proti Hemofarmu vknjižili drugo zmago v Jadranski ligi, ki jih na lestvici sicer ni rešila zadnjega mesta, vendar pa pred nadaljevanjem ponudila nekoliko boljše izhodišče. Sunara, ki je zamenjal Rada Trifunoviča, je s svojim novim moštvom preživel le en dan, zatem je sledil že prvi preizkus, ki pa ga je opravil z odliko. Treba se je zavedati, da ena lastovka še ne prinese pomladi. Takšne »šok terapije« so za igralce že stalnica, nekateri reagirajo bolje, nekateri slabše. »Imamo odlične pogoje« Laščani so proti Hemofarmu vodili večji del tekme in posledično zasluženo slavili. V 37. minuti je njihova prednost znašala 70:59, a so se gostje uspeli približati na vsega štiri točke zaostanka, vendar pa drugo slavje v ABA ligi laškega moštva ni bilo vprašljivo - 76:68. Najboljši strelec je bil Mitja Ni-količ Smrdelj, ki je dosegel 14 točk, po 12 sta jih prispevala Daniel Vujasinovič in Grega Mali. Znova je manjkal poškodovani Vladimir Akcijo Jureta Škifica spremljata Luka Lapornik (levo) in Darko Čo-hadarevic. Panic. Ivo Sunara je po prvi tekmi na stolčku Zlatoroga rekel: »Ljudem v klubu sem ob prihodu dejal, da ta ekipa lahko igra bolje. Čeprav tudi tokrat ni bilo Panica, smo prikazali voljo, celotno tekmo smo odigrali pametno. Dobili smo veliko darilo in vzpodbudo za naprej. Iskrene čestitke za zmago fantom, ki so si jo z odnosom in igro zaslužili.« Do sodelovanja z Laščani je prišlo nenadoma. »Poslušajte ... Bil sem trener brez dela. Mislim, da ni težje stvari za nekoga, ki rad dela, da mora čakati na poziv. Vodstvo kluba me je poklicalo in po kratkem pogovoru smo se uspešno dogovorili. Sam zelo dobro poznam slovenski prostor, kjer sem deloval večino svoje trenerske kariere. Dodajam, da je Zlatorog zelo organiziran klub. Ima odlične pogoje in veliko potenciala v mladih igralcih, zato sem z veseljem sprejel delo,« je strnil misli Sunara. Zadovoljni s Trifunovičem ... Daniel Vujasinovič, ki je znova navduševal gledalce, je pripomnil: »Vedeli smo, da bo tekma težka, saj je Hemo-farm z nekaterimi odličnimi igralci zelo dobra ekipa. Dobro smo se pripravili na njih in na koncu zasluženo slavili.« Zamenjava trenerja je bila za igralce dobesedno šokantna novica. »Igralci smo bili presenečeni, kajti tega nihče ni omenjal. To se je zgodilo preko noči, izvedeli pa smo preko interneta! Sam sem bil s trenerjem Tri-funovičem zelo zadovoljen, a kljub temu bomo tudi z novim trenerjem poizkušali dobro igrati,« je dodal 22-le- Novi trener Ivan Sunara in najboljši strelec Zlatoroga proti Hemofarmu Mitja Nikolič Smrdelj tni Vujasinovič in napovedal današnjo tekmo 9. kroga 1. SKL, ko bodo Laščani gostili Škofjeločane: »Dvomov o domači zmagi ne bi smelo biti. Moramo se dobro pripraviti ter osredotočiti na tekmo, da se nam ne bi slučajno pripetilo podobno kot po zmagi nad Partizanom.« Zdaj že nekdanji pomočnik Rada Trifunoviča, Predrag Rado-vič, je svojo funkcijo zadnjič opravljal na debiju Sunare, nato pa se je tudi on poslovil od Treh lilij. Novi pomočnik je postal Ervin Dragšič, ki je slovenski košarkarski javnosti dobro poznan - nekdanji kapetan in organizator igre Pivovarne Laško ter repre-zentant Slovenije. MITJA KNEZ Foto: GrupA Pomoč v tankih živcih trenerja gostov V devetem krogu Jadranske lige so si celjske košarkarice priigrale peto zmago. V dvorani Gimnazije Celje - Center so bile boljše od beograjskega Voždovca z 69:57. Prve tri četrtine so bile precej izenačene, čeprav so Celjanke imele lepo, ne pa občutnejšo prednost. Nato pa se gostujoči trener nikakor ni mogel sprijazniti s sodniškimi odločitvami in je protestiral tako dolgo, da je bil izključen. Svojo ekipi je storil medvedjo uslugo, kajti Celjanke so se po uspešnem izvajanju prostih metov točkovno oddaljile. Tina Trebec je bila s 24 točkami najboljša strelka tekme: »Dekleta smo stopila skupaj in zaigrala zelo kolektivno v obrambi, zato smo zadovoljna.« Za prevlado pod košema je poskrbela Marica Gajic, ki je 14-krat uspešno skočila za žogo. 16-letna košar-karica prihaja iz Bijeljine: »V Celju se zelo dobro počutim. Našla sem sredino, ki mi ponuja veliko priložnosti za igro. Drugod tega ne bi bilo.« Teja Oblak je dosegla 19 točk, Sanja Orozovic pa 18. Trener Damir Grgič je povedal: »Mislim, da smo se zelo dobro pripravili na tekmice. To dokazuje dejstvo, da so dosegle manj kot 60 točk, kar je bil naš osnovni cilj. Poleg obrambe sem zadovoljen tudi s skoki pod košema, saj smo jih zbrali 13 več. To je odločilo živčno in izenačeno tekmo. Sojenje je bilo zame kakovostno, torej ni vplivalo na razplet.« Celjanke si na lestvici delijo peto mesto, v soboto pričakujejo novo zmago, kajti gostile bodo Vojvodino. DEAN ŠUSTER Foto: TimE Tina Trebec ni tipičen center, vendar se vseeno odlično znajde pod košem. PANORAMA NOGOMET 1. SL, 21. krog: Celje - Koper 0:4 (0:1); Osterc (9, 73), Bubanja (78), Aganovic (88), Maribor - Rudar 1:0 (0:0); Mezga (93-11 m), Mura - Nafta 2:0 (2:0), Triglav -Domžale 1:1 (0:1), Olimpija - Hit Gorica 1:2 (1:1). KOŠARKA 1. SL, 8. krog: Rogaška - Maribor 85:76; Blesič 19, Tomič 14, Strnad, Miljkovic 13, Smajlovič 12, Šoškič 6, Petrovič 4, Pešič, Milašino-vič 2; Zolotič 17, Jovanovič 16, Elektra - Geoplin Slovan 65:61; Nuhanovič 16, Zagorc 14, Horvat, Julevič 13, Lekič 7, Lelič 2; Dugum 21, Pajič 11. Vrstni red: Helios 16, Elektra 15, Zlatorog, Šentjur 13, Rogaška 12, Maribor, Geoplin Slovan, Hopsi 11, Škofja Loka, Parklji 9. 2. SL, 11. krog: Grosuplje - Terme Olimia 91:80, Janče - Konjice 59:72. Vrstni red: Grosuplje, Postojna 20, Ele-ktro Gorenjska 19, Šenčur, Branik, Portorož 18, Radenska Creativ 17, Hrastnik, Terme Olimia 16, Konjice, Medvode 15, Janče, Litija 14, Nova Gorica 2. 3. SL, 9. krog: Krško - Vrani 72:75. Vrstni red: Krka B 17, Bistrica, Lastovka, Kolpa Črnomelj, Calcit Kamnik 13, Nazarje, Vrani 12, Lenart, Union Olimpija B 11, Posavje Kško, Komenda 10. 1. SL (ž), 8. krog: Rogaška - Domžale 87:67; Svetič 33, Lesjak 16, Muhovic, Jurše 11, Krajnik 9, Baloh 7; Vukovič 20, Pavli 8. Vrstni red: Triglav 16, Athlete 15, AJM, Grosuplje 14, Ilirija, Ježica 12, Rogaška, Rašica 10, Domžale 9, Odeja 1. Jadranska liga, 10. krog: Zlatorog - Hemofarm 76:68; Nikolič Smrdelj 14, Vujasinovič, Mali 12, Čohadarevic 10, L. Lapornik 8, Škific, Ata- nackovic 7, Omic 4, Brodnik 2; Savovic 19, Maraš 11. Vrstni red: Maccabi, Cedevita 18, Partizan, Union Olimpija 17, Buducnost, Cibona 16, Široki, Zagreb 15, Radnički 14, Hemofarm 13, Crvena zvezda, Krka, Helios, Zlatorog 12. Jadranska liga (ž), 9. krog: Athlete - Voždovac 69:57; Trebec 24, Oblak 19, Orozovic 18, Gajic, Gabrov-šek 4; Krstovic 14, Vrančic 12. Vrstni red: Hemofarm, Radivoj Korac 15, Partizan, Čelik, Athlete, Voždovac, Buducnost 14, Mladi Krajišnik, Vojvodina 10, Sloboda 9. ROKOMET Pokal pokalnih zmagovalcev, povratna tekma 3. kroga: Celje Pivovarna Laško - Kehra 37:23 (17:11); Mač-kovšek 9, Poteko 8, Mlakar, Marguč, Poklar 4, Ranevski, Žvižej 3, Toskic, Žuran 1; Glinkin, Laast, Sirkas 4, 1. tekma: Celje Pivovarna Laško - Kehra 34:18 (17:10); Marguč, Poklar 6, Mlakar, Žvižej 5, Toskic 4, Mačkov-šek 3, Žuran, Razgor 2; Lepp, Slastinovski 4. Pokal EHF, 1. krog, povratna tekma: Valladolid - Gorenje 35:27 (17:13); Joli 9, Nikčevic 7; Musa 6, Melic, Bezjak, Dolenec 5, Medved 3, Cehte, Mikavčič, Golčar 1. 1. B SL, 10. krog: Celje Pivovarna Laško B - Kočevje 36:22. Vrstni red: Sevnica 19, Sviš 16, Grosuplje 12, Celje B 11, Dobova, Kočevje, Cerklje 9, Dol, Velika Nedelja 8, Slovan, Škofljica 7, Železniki 3. 1. SL (ž), 11. krog: Olimpija - Celje Celjske mesnine 25:28 (14:15), Velenje - Naklo 35:24 (18:10). Vrstni red: Zagorje 20, Krim Mercator 18, Krka, Ptuj 16, Celje, Velenje, Piran 12, Ajdovščina 8, Naklo Tržič, Sežana 4, Olimpija, Burja Škofije 2. ODBOJKA 1. DL, 10. krog: Panvita - SIP Šempeter 3:0. Vrstni red: ACH Volley 24, Calcit 20, Triglav 18, Salonit 17, Kropa 14, Panvita 13, GO Volley 10, Krka 8, Maribor 6, Šempeter 2. 1. DL (ž), 9. krog: Jesenice Bled - Aliansa 0:3. Vrstni red: Koper 27, Aliansa 23, Nova Gorica 19, Vital 17, Formis Bell 9, Puconci 7, Jesenice Bled 4, Prevalje 2. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Torek, 6. 12. KOŠARKA 1. SL, 9. krog, Laško: Zlatorog - Škofja Loka (19). 1. SL (ž), 8. krog, Ljubljana: Ježica - Athlete (20.30). Sreda, 7. 12. ROKOMET 1. SL, 13. krog, Velenje: Gorenje - Cimos (19). KOŠARKA 1. SL, 9. krog: Maribor - Elektra (17.30). ODBOJKA 1. DL, 11. krog: SIP Šempeter - GO Volley (19). Zmaga na volitvah je šele začetek S Tanjo Ozvatič, strokovnjakinjo za odnose z javnostmi, o času pred in po volitvah Nedeljski rezultat lahko s stališča povprečnega volivca glede na vse raziskave javnega mnenja označimo za presenečenje. Rezultate prvih predčasnih volitev v samostojni Sloveniji je kot strokovnjakinja za odnose z javnostmi pokomentirala Tanja Ozvatič. Cel mesec smo poslušali zelo podobne napovedi, pa se še zdaleč niso uresničile. Kaj je povzročilo tak preskok na prvih mestih? Presenečenje je zamenjava na prvih dveh mestih, kar posledično potegne za seboj nadaljevanje leve ali levosre-dinske vlade namesto pričakovanega oblikovanja nove pomladne vlade, kar pa gotovo je presenečenje glede na javnomnenjske napovedi. Drugi rezultati so bili precej pričakovani. Velik uspeh je gotovo vrnitev Nove Slovenije v parlament, pa rezultat Socialnih demokratov glede na stanje ob začetku volilne kampanje. Izpad strank Zares in LDS je bil napovedan in glede na dogajanje zadnja tri leta pričakovan, Slovenska nacionalna stranka pa se je zadnje leto kar nekako izgubila in ni dajala vtisa, da si želi nadaljevati delo v parlamentu. Preskok je rezultat več dejavnikov. Pri svojem delu sem že zgodaj izkusila, da še tako preproste domneve v komuniciranju niso samoumevne in da v političnem komuniciranju, ne glede na napovedi, vendarle štejejo šele volilni lističi. V svojih izjavah je bil do zadnjega kljub zanj ves čas ugodnim napovedim zelo previden tudi Janez Janša. Ljudje so videli v Zoranu Jankovicu gospodarstvenika, ki je s svojimi obljubami naslikal menedžersko vodenje Slovenije in »dobiček« ob koncu mandata. Preusmeritev sil kontinuitete in združitev v novi stranki pod vodstvom Zorana Jankovica je bila očitno dovolj prepričljiva. K uspehu tako Pozitivne Slovenije kot tudi Nove Slovenije pa je gotovo veliko do- prineslo ogromno delo, ki so ga kandidati opravili na terenu z osebnimi nagovori svojih volivcev. Zadnja afera o financiranju pri nakupu nepremičnin je z zasejanim dvomom morda vzela kak glas tudi SDS, prav tako je bilo razočaranje odsotnost predsednika te stranke na finalnem soočenju na TV Slovenija zadnji dan volilne kampanje. Vsekakor pa v teh volitvah ni odločil volilni program, kajti tega je po mnenju mnogih strokovnjakov sDs nedvomno pripravila najbolje. V mesecu, ki je za nami, je bilo treba izstopati, nagovoriti, pustiti vtis. Letos menda nobena stranka ni imela veliko denarja. Je zato bolj izstopala kreativnost? Ne, ne bi rekla, da je bilo kaj res posebej novega in kreativnega. Morda je bila novost teh volitev večje vključevanje sporočil uporabnikov tweeterja v soočenja in večja uporaba tega omrežja kot komunikacijskega orodja nasploh v kampanji. Kandidati so tudi letos hodili od vrat do vrat in tekmovali, čigava stojnica bo bolj polna, bolj obiskana, katere barve baloni bodo preplavili mesta, kateri glasbenimi gosti bodo pritegnili pozornost na strankarskih zborovanjih. Presenetljivo je morda še, da se je bilo veliko estradnikov in športnikov pripravljenih izpostaviti na političnem parketu. Kako sicer ocenjujete letošnjo kampanjo? Je šla tudi v resnici tako na nož, kot so napovedovali? Pričakovana afera Patria je bila najmočnejša ob začetku kampanje, pa je nato izzvenela. Odmevala je preiskava v zvezi s spre- Tanja Ozvatič je profesorica slovenščine. Že deset let v podjetju Eutrip, ki ima sedež v Celju, vodi področje komuniciranja. Je svetovalka za odnose z javnostmi in strokovnjakinja za javno nastopanje. Le-to je tudi predmet njenega raziskovalnega dela in doktorskega študija. Pripravlja komunikacijske kampanje za različne naročnike, pri njej so se v javnem nastopanju izpopolnjevale mnoge skupine in posamezniki, med njimi v zadnjem desetletju tudi številna politična imena. membami namembnosti in prodajo zemljišč v Ljubljani, pa vprašanje prejemanja nadomestil po prenehanju mandata nekdanjim poslancem - vsaka afera pa seveda v povezavi s predsedniki posameznih strank. V zadnjem tednu pred volitvami je bilo najbolj aktualno vprašanje nakupa nepremičnin, ki je s sejanjem dvoma gotovo stalo nekaj glasov tudi predsednika največje opozicijske stranke. Negativen učinek je imela tudi odločitev Gregorja Viranta, ki se je pustil izzvati aferi in državi vrnil nadomestilo plače, ki ga je bil prejemal. Politike učite, kako z veliko besedami malo ali nič povedati, ali je to pač naravna danost? Večno je vprašanje, kaj je tisto, kar ljudi resnično prepriča. To je lahko osebna karizma, zvestoba politični opciji, simpatičnost govorca, nasmeh, urejenost, dostopnost, kdo bolj verjame obljubam in lepim besedam, ki prijetno zvenijo, drugega bolj prepričajo realna odkrita dejstva in strokovnost, spet koga tretjega ploha besed, ki daje vtis poznavalstva ... Veščina dobrega govorjenja je lahko govorcu položena tudi v zibel, a če tega daru ne razvijaš, je z njim tako kot z vsakim drugim talentom, torej da brez skrbne nege ne rodi sadu. Udeležence naših izobraževanj učimo spozna- vati lastno komunikacijo in jo obvladovati, spodbujamo jih k odgovornosti do ma-ternega jezika in h kulturi komuniciranja. Politično komuniciranje kdaj potrebuje več spretnosti kot v vseh drugih okoliščinah, vendar pa je veliko besed pogosto znak za malo vsebine. Če politik veliko govori in nič ne sporoči, tudi od novinarja pričakujemo, da to spregleda in zahteva konkreten odgovor. Je razlika med običajnimi slušatelji in skupino politikov? Verjetno se pri slednjih ni več treba ukvarjati s strahom pred izpostavitvijo? Ne, prej s kontroliranjem ega (smeh). To je druga skrajnost nekoga, ki gre izjemno rad pred kamere in se mu zdi, da ima vedno kaj povedati. Sicer pa bi težko potegnila ločnico. Politiki so v težjem položaju zaradi tega, ker je vsaka njihova beseda lahko narobe razumljena in je odgovornost govorjenja v javnosti toliko večja, s tem pa tudi pritisk zaradi pričakovanja občinstva. Vendar pa to, ali je nekdo učitelj ali politik ali prodajalec ali pevec, ne vpliva na tremo pred izpostavitvijo. Izkušnje so pri tem najbolj dragocene. Se pa v skupini slušateljev, ki prihajajo na naša odprta izobraževanja, nikoli ne zgodi, da bi mi kdo rekel: »Kar znam, znam, več se ne morem naučiti.« Pri politikih se mi je to že zgodilo. Sicer pa je tudi pri politikih treba začeti pri čistih osnovah. Naučila sem se, da v vprašanjih komuniciranja nobene stvari ne gre podcenjevati in je jemati kot samoumevne. Najbolj preprosta vprašanja nam v komuniciranju zelo pogosto povzročajo največ nesporazumov. Javni spodrsljaji se dogajajo tudi politikom največjega formata. Kaj so bili po vaše največji spodrsljaji te kampanje? Kot strokovnjak lahko v komuniciranju za svojega naročnika narediš vse, kar je mogoče, misliš na tisoč malenkosti, pa ena uide izpod nadzora. Vsi se obesijo prav nanjo. In še leta kasneje jo lahko kdor koli spet potegne na plano, video posnetki so kadar koli dostopni komur koli ... Tako bodo Pahorja spremljali njegovi angleški medklici, Turka si bomo zapomnili po »drugorazrednih temah« in podobno. Če je politik to resno mislil ali je šlo samo za trenutek preutrujenosti in nepremišljenosti, je za njegovega piarovca pravzaprav vseeno in enako slabo. Sama zagovarjam javno podobo osebne integritete. Težko bi delala za nekoga, ki mu ne bi zaupala, da resno misli to, kar govori. Vsakomur pa se lahko zalomi. Takrat je najbolje, da gre človek nazaj pred kamero, stvari iskreno pojasni do konca in se po potrebi tudi opraviči. Vse, kar pometaš pod preprogo, te z obrestmi prej ali slej udari v obraz. Verjetno je prav to spodrezalo krila Gregorju Virantu. Kaj vas je najbolj zbodlo ob televizijskih soočenjih? Natančnost ali poklicna deformacija, kakor koli to imenujemo, gotovo bolj podrobno opazim stvari, za katere gledalci verjetno niti ne vedo, da vplivajo nanje. Npr. to, da se je Borut Pahor na soočenjih vedno pojavil brez suknjiča in kravate, v beli srajci z zavihanimi rokavi - s tem je načrtno nagovarjal gledalce; ne z besedami, pač pa s tem, kar je močnejše, s sliko. Katarina Kresal, ki velja za eno od ikon modnega političnega oblačenja, je v spotu volivce nagovorila v beli pleteni jopici. To so vse strategije, s katerimi želi govorec nagovoriti svojo publiko, se približati kar najširšemu krogu volivcev, preprostim ljudem. Vsi kandidati so se soočali stoje, kar govorcu seveda daje večjo govorniško moč. Zelo moteče je npr., kadar ženskam lasje zakrivajo obraz ali kadar je kdo na soočenje prišel neobrit oz. z neurejeno brado ... Zelo sem bila razočarana nad nepripravljenostjo ali popadljivostjo nekaterih novinarjev, ki so vodili soočenja; kakšen pa me je tudi pozitivno presenetil. V kolikšni meri so rezultati letošnjih volitev uspeh dobrih svetovalcev iz ozadja? Ozadij seveda ne poznam. Menim pa, da je bila Janko-viceva strategija televizijskih in radijskih oglasov, kjer je namesto svojega nagovora besedo dal »volivcem«, enako prepričljiva kot njegovi obiski po vsej Sloveniji, kjer je v druženju z ljudmi dal občutek dostopnosti in zainteresiranosti za vsakogar. Kampanja SDS je bila verjetno najbolje in zelo trdno načrtovana, take vsebinske naravnanosti pri kakšni stranki v kampanji doslej še nismo doživeli. A premišljen program in široka mednarodna podpora volivcem nista bila dovolj, očitno je manjkala še prava mera patosa. Vendar pa je eno načrtovati kampanjo, ki potrebuje strateške svetovalce, povsem drugo pa je prevzeti vodenje vlade, ki zahteva povsem drugačne svetovalce - strokovne in sposobne ministre in poslance s pravimi rešitvami. Z zmago na volitvah se delo vendar šele začne. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Uredila: Tatjana Cvirn, oblikovanje: Andreja Balja Varčujete z energijo tako, da sedite doma na hladnem, zaviti v šale in puloverje? Upamo, da ne, je pa res, da je cena energentov vse višja in da ukrepi za boj varčno rabo niso nepomembni. V tokratni prilogi boste brali o dobrih primerih varčevanja z energijo in tudi o tem, kako bi lahko pri tem naredili še veliko več. V Ensvet po nasvet Brezplačno energetsko svetovanje za občane kot pomoč pri odločanju o učinkoviti rabi energije Cene energije nezadržno rastejo, zato se vsak lastnik stanovanja ali hiše prej ali slej vpraša, kaj storiti, da bi prihranil kar največ pri ogrevanju. Še zlasti, če ugotavlja, da je poraba energentov velika in računi visoki, če so zidovi hladni ali vlažni, če mu pri oknih piha ... Rešitev je več, lahko se odloči za celovito sanacijo ali pa se loti stvari postopoma. Vprašanje učinkovite rabe energije pa je še toliko bolj pomembno, ko gre za novogradnjo. Pri iskanju odgovorov na in zato dobro pozna to po- številna vprašanja, ki se ob tem pojavijo, so marsikomu v pomoč nasveti na spletu, brošure, ki jih ponujajo različni proizvajalci, ali pa kakšen strokovnjak. Lahko pa se zgodi, da se v množici informacij človek ne znajde najbolje, sploh če ni tehnično dovolj podkovan. V takem primeru je lahko koristen tudi obisk v eni od energetskih svetovalnih pisarn, ki jih je v Sloveniji več kot 30. Združene v projekt Ensvet delujejo v okviru Eko sklada in ponujajo občanom brezplačne nasvete o učinkoviti rabi energije in uporabi obnovljivih virov. Pretirano varčevanje se ne splača V celjski pisarni dve uri na teden pogodbeno svetuje Nikolaj Torkar, ki se tudi sicer v svoji službi ukvarja z energetskimi pregledi stavb dročje. Ugotavlja, da se v zadnjih letih precej pozna kriza, saj je bilo pred tem veliko prenov in novogradenj, zadnje čase pa so pogostejše prenove, medtem ko pri novogradnjah ljudi zanimajo nizkoenergijske ali pa pasivne hiše in uporaba alternativnih virov energije. V blokih ljudje sami sicer ne morejo veliko narediti, čeprav bi želeli, saj se običajno ustavi že pri soglasju vseh lastnikov, ko gre za večje posege, kot je na primer prenova fasade. Lahko torej le zamenjajo okna in radiatorje. Meseci, ki prihajajo, niso več najbolj primerni za sanacije, kar se pozna tudi pri obisku svetovalne pisarne. »Pa tudi sicer je naložb zadnja leta manj in pozna se, da ljudje varčujejo,« ugotavlja Torkar, ki je včasih svetoval 150 občanom letno, zdaj pa jih pride pol manj. »Tisti, ki živijo v blokih, zadnje čase pogosteje sprašujejo o delilnikih toplote, saj so se pojavili problemi s plesnijo, ker so vsi začeli naenkrat varčevati, bloki pa so ponekod slabo izolirani. Če ni pravilnega prezračevanja ali dovolj ogrevanja, je lahko škoda večja, kot pa znaša prihranek pri ogrevanju,« opozarja Torkar, ki tudi sicer ugotavlja, da bloki pri nas, zlasti v zadnjih letih, niso posebej kakovostno grajeni in da zato tudi niso energetsko varčni. Lastniki hiš pa večinoma sprašujejo o toplotnih črpalkah in fotovoltaiki, prihajajo z načrti hiš in želijo nasvete glede energetske rabe, razdelitve prostorov ... Ko so stvari še na papirju, se da marsikaj spremeniti, zato je najboljši nasvet v tej fazi. In kaj svetuje nekomu, ki se še ni odločil, kakšne vire energije bi izbral za svojo hišo? »Svetujemo solarni sistem, pasivne, nizkoener-gijske hiše, talno, stensko ogrevanje, trojno zasteklitev ... Pri starejših hišah pa predlagamo, da lastniki v skladu z možnostmi največ naredijo na ovoju hiše, nato pa še vse ostalo (menjava kotla ...).« Pomoč Eko sklada Draga pa ni samo novogradnja, pač pa tudi prenova stare hiše: fasade stanejo od 10 tisoč evrov naprej, okna 7 do 8 tisoč, lahko da je treba zamenjati tudi streho ... Poraba energije se lahko po vsem tem zmanjša tudi za polovico, je pa res, da se naložba povrne šele v 10 do 12 letih. V pomoč pri takšni »podvigih« je Eko sklad, ki zadnja leta omogoča stalno sofinanciranje naložb, ki prispevajo k varčevanju z energijo. »Prej so bila sredstva na razpolago enkrat letno in vsi niso prišli na vrsto. Zdaj je drugače, 10, 20, tudi 30 odstotkov subvencije se pri večjih naložbah že krepko pozna,« pravi Nikolaj Torkar in dodaja, da prejme sklad letno tudi do 8 tisoč vlog iz vse Slovenije. »Postopek ni težaven, izberete ponudnika in počakate na odobritev ter nato pošljete originalni račun na sklad in po nekaj mesecih dobite povračilo.« TATJANA CVIRN Foto: SHERPA Nikolaj Torkar »Pri nas še vedno gradimo prevelike hiše. Za vzor bi nam lahko bili Danci ali Nizozemci in namesto za velikost bi denar morali nameniti za kakovost gradnje. Včasih se je zidalo za dve družini, otroci pa so velikokrat šli drugam in v hiši so ostali starejši, ki so čustveno navezani nanjo. Zdaj se dva starejša stiskata v eni sobi, da so stroški čim manjši. Sanacija bi bila nujna, kredita ne dobita več in davek na nepremičnine bo le še poslabšal razmere.« 99 »Pravih pasivnih hiš pri nas skoraj ni. Tehnološko so zahtevne, problem pa je izvedba, ki mora biti zelo kakovostna. Obrtniki pa so pri nas marsikdaj navajeni bolj na hitro kaj narediti... Obstajajo tudi takoimenovane plus energijsko samozadostne hiše, ki pa so pri nas skoraj neznane.« Na Celjskem so energetske svetovalne pisarne v Celju, Slovenskih Konjicah, Žalcu in Velenju, pripravljajo pa jo tudi v Laškem. V Celju je pisarna v stavbi Energetike, kjer Nikolaj Torkar svetuje ob torkih popoldne po predhodni najavi na telefonski številki 041 663-395. Podatke za ostale pisarne najdete na spletni strani projekta Ensvet. Z nekaterimi ukrepi učinkovite rabe energije lahko dosežete naslednje učinke: - zamenjava vezanega okna ali okna s termo-pansko zasteklitvijo s sodobnim oknom vodi v letni prihranek okoli 15 litrov kurilnega olja na 1 m2 oken, - dodatna toplotna zaščita (vsaj 10 cm) neizoli-ranega zunanjega zidu iz polne ali votličave opeke vodi v letni prihranek okoli 10 litrov kurilnega olja na 1 m2 zidu, - menjava starejšega kotla na kurilno olje in centralne regulacije s sodobnim sistemom lahko vodi v 30 % manjšo letno porabo goriva, vgradnja termostatskih radiatorskih ventilov lahko zmanjša letno porabo goriva do 10 %, - uporaba solarnega sistema za pripravo tople vode z okoli 6 do 8 m2 sprejemnikov sončne energije lahko zmanjša letno porabo kurilnega olja v gospodinjstvu za več kot 350 litrov oziroma elektrike za več kot 2.300 kWh. Na Vranskem že nekaj let daljinski sistem ogrevanja Sončne elektrarne brez podpore? Izkoriščanje sončne energije postaja eden pomembnejših alternativnih virov prihodnosti, kljub temu pa Združenja slovenske fotovoltaič-ne industrije ugotavlja, da vlada zadnje čase pripravlja predloge, s katerimi bi do leta 2013 prepolovili panogo. Podpora razvoju najbolj perspektivnega energetskega vira bi ostajala le še teoretična, ugotavljajo v združenju. Gre za predlog o spremembi Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Po ocenah ZSFI predlog uredbe ne omogoča traj-nostnega in uspešnega razvoja fotovoltaike. V združenju so prepričani, da uredba z letom 2013 v celoti zaustavlja kakršne koli nadaljnje naložbe v sončne foto-napetostne elektrarne v Sloveniji in ukinja več kot 2000 delovnih mest, ki jih panoga nudi danes. Prepričani so, da bi podpore, namenjene fotovoltaiki v letu 2012, lahko bile nižje od predlaganih v uredbi. V letu 2010 je bilo fotovoltaiki namenjenih zgolj 5 odstotkov zbranih podpor za obnovljive vire in te naj bi se še zniževale. Bolj problematično je po njihovem to, da so cilji panoge do leta 2020 premalo strateško določeni. Predlog o uvedbi koridorja in z njim 30 megavatov postavljenih sončnih elektrarn na leto je po njihovem preveč konzervativna ocena in nima stika z realnostjo. Zaradi tega bi nastal eno- ali dvoletni premor pri naložbah v sončne elektrarne, medtem ko so že v preteklih letih zasebni investitorji za to namenili 250 milijonov evrov. Ministrstvo za gospodarstvo je predlog spremembe pripravilo brez upoštevanja mnenja industrije in širše javnosti ter v izjemno škodo razvoja tako rekoč edinega novega obnovljivega energetskega vira v Sloveniji, ugotavlja združenje. Zaenkrat je doseglo le to, da bo vlada o uredbi odločala po volitvah. TC Občina tik pred pragom energetske samozadostnosti S hitrim naraščanjem števila prebivalstva se čedalje bolj povečuje pritisk na naš planet, ki pa ima le omejene sposobnosti obnavljanja. Človeštvo bo moralo neizogibno spremeniti vedenjski vzorec, če želi življenjski prostor ohraniti tudi za bodoče generacije. Da je trajnostni razvoj lahko tržna niša in ne le omejevanje, že celo desetletje dokazujejo v Občini Vransko. Njihov daljinski sistem ogrevanja na biomaso in sočno energijo ima pozitivne učinke tako na gospodarstvo, prebivalstvo in okolje. Obcestna razsvetljava deluje na sončno energijo. Združenje slovenske fotovoltaične industrije se je med primere dobre prakse Umanotere uvrstilo kot zgled združevanja ponudnikov tehnologij obnovljivih virov energije. Pripravili so industrijske standarde, izobraževanja, podeljujejo interne standarde kakovosti, gradijo in spremljajo delovanje fotonapetostnih sistemov na šolah. Vsi ti sistemi pomenijo za 40.700 ton manj emisij CO2. Na podlagi trajnostnega energetskega koncepta je Občina Vransko leta 2001 ustanovila občinsko podjetje Energetika Vransko, katerega osnovni projekt je daljinsko ogrevanje na biomaso in sončno energijo. Danes pokrivajo 98 odstotkov potreb po ogrevanju in topli sanitarni vodi v občini. Postopoma so se lotili tudi drugih projektov s področja obnovljivih virov in učinkovite rabe energije, ki prav tako izhajajo iz energetskega koncepta. Trenutno delajo pasivno naselje, sestavljeno iz devetih hiš, ki bo zaradi majhne porabe energije edini del Vranskega, ki ne bo priključen na toplovodno omrežje. 10 odstotkov nižje cene ogrevanja »Z daljinskim ogrevanjem nismo želeli zadovoljiti le potreb po ogrevanju občanov, ampak smo želeli, da projekt za sabo sproži še ostale pozitivne učinke,« je razlagal direktor Energetike Vransko Marko Krajnc. Pozitivni učinek, ki ga odjemalci po mnenju Krajnca najbolj občutijo, so 10 odstotkov nižje cene ogrevanja in tople sanitarne vode vse leto, kot bi bile v primeru upora- be kurilnega olja. Prav tako so uporabniki v hiši pridobili dodaten prostor, saj ne potrebujejo kompleksnih kurilnih naprav, dovolj je le toplotna podpostaja - majhna omarica. Med drugim nimajo več skrbi niti z naročanjem kurjave, dimnikarji in odpadnim zelenim rezom, ki ga lahko prinesejo na Energetiko Vransko, kjer ga zmeljejo in uporabijo kot biomaso. »S sistemom ogrevanja smo želeli dvigniti tudi dodano vrednost kmetijskim gospodarstvom. Načrtovali smo, da bi nas s sekanci oskrbovali domači kmetje, ki bi za to dobili plačilo. Na začetku so s čiščenjem zaraščenih gozdnih površin pokrivali 10 odstotkov naših potreb, danes jih že 70. Pri tem kmetje za očiščene gozdne površine dobijo še subvencije,« je prav tako razlagal direktor Energetike Vransko. Dobiček gre v nadaljnji razvoj Pridobili niso le prebivalci, ampak tudi občina kot organizacija. Občinsko podjetje dobička sicer ne deli, ampak ga vlaga v raziskave in razvoj, kar po mnenju Marka Krajnca prinaša veliko uspehov: »Lansko leto smo med malimi občinami dobili priznanje za najbolj zeleno. Pred približno štirinajstimi dnevi smo postali edini biomasni center v Sloveniji za osrednjo Evropo. Smo pa tudi tik pred pragom samozadostnega razreda in bomo prav tako prva slovenska občina, ki ji bo to uspelo. Samozadostni bomo postali naslednje leto, ko bomo končali še enega od projektov.« Poleg vseh naštetih pozitivnih učinkov daljinski sistem ogrevanja Energetike Vransko prispeva tudi k manjšemu obremenjevanju okolja, saj na leto proizvede kar 200 ton manj emisij CO2, kot bi jih individualno ogrevanje. Administrativne ovire Na žalost država s svojo zapleteno birokracijo razvoja ne pospešuje, ampak ga velikokrat le ovira, razlaga direktor Krajnc: »Med večjimi problemi pri delovanju so administrativne ovire. Projekte bi lahko izpeljali veliko hitreje in tudi naredilo bi se lahko več, če bi bili postopki preprostejši. Za podajanje dopolnitve je preprosto škoda časa, saj se takoj izgubi dva meseca ali celo več.« Kljub zapleteni zakonodaji je Energetika Vransko najuspešnejši primer daljinskega ogrevanja na biomaso v Sloveniji, saj jo je nevladna organizacija Umano-tera razglasila za najboljši primer dobre prakse na področju energetike v svojem projektu Slovenija znižuje emisije CO2. ŠPELA OŽIR, foto: GrupA Direktor Energetike Vransko Marko Krajnc je v podjetju tudi eden izmed dveh zaposlenih raziskovalcev. Sončna elektrarna je edinstvena v Sloveniji, saj je sestavljena iz vseh treh tipov - stacionarnega na strehi (pod kotom 30°), dela na fasadi (90°) in sledilne enote na parkirišču. V okviru projekta Slovenija znižuje CO2 je Umanotera letos izbrala 15 slovenskih in 5 tujih dobrih praks, ki pomembno znižujejo izpuste CO2 ter hkrati prispevajo k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja. Vransko je bilo uvrščeno med pozitivne primere v kategoriji energetika - obnovljivi viri energije. V to kategorijo so kot primer dobre prakse uvrstili tudi Združenje slovenske fotovoltaične industrije, ki ima sedež v Latkovi vasi. Eko je (dolgoročno) ceneje Z majhnimi ukrepi do manjše porabe energije - Skoraj vse šole bi morali obnoviti Učinkovita raba energije je po eni strani nujna za varstvo okolja, po drugi strani pa se da z njo tudi precej prihraniti. V Energetskem inženiringu Šolskega centra Velenje, kjer vodijo energetsko knjigovodstvo za približno 80 zavodov vzgoje in izobraževanja, so izračunali, da bi samo z mehkimi metodami, torej brez energetske sanacije, na leto v državi privarčevali 8,5 milijona evrov pri ogrevanju in elektriki. Poleg tega bi v zrak spustili 45 tisoč ton ogljikovega dioksida manj. Kaj vse bi se šele dalo, če bi objekte celovito sanirali. Država pa spi. Vodja energetskega inženiringa in vodja projektne skupine učinkovite rabe energije Cveto Fendre opozarja, da so tako imenovani mehki ukrepi učinkovite rabe energije zelo poceni, rezultati pa hitro opazni. Na porabo energije namreč vpliva veliko zunanjih dejavnikov, kot so spremenljive vremenske razmere in s tem velika temperaturna nihanja, cene energentov, spreminjajo se tudi število, struktura in miselnost uporabnikov. Velik vpliv ima tudi ozaveščenost uporabnikov. Tako se pri porabi energije pozna že, če ti redno spremljajo sprotno porabo in stroške energije v objektih. Pri tem se lahko odločijo za računalniško podprto energetsko knjigovodstvo. Nič drastičnega, a velik učinek Z organizacijskimi ukrepi lahko privarčujejo zavodi do deset odstotkov energije. Med te ukrepe sodijo sprotno spremljanje in merjenje porabe energije, energetsko knjigovodstvo in uvedba energetskega upravljanja, stalno osveščanje uporabnikov, kot je na primer uporaba nalepk, plakatov, postavitev ekoenergetskih info točk, na voljo pa so še drugi organizacijski ukrepi, kot so upoštevanje nižjih tarif, prilagoditev urnikov in podobno. Zgolj z osveščanjem učencev, dijakov in zaposlenih lahko zavod prihrani pet odstotkov energije. Slovenske osnovne in srednje šole ter dijaški domovi bi samo s tem lahko privarčevali kar 8,5 milijona evrov letno. Od tega bi bilo prihranka pri ogrevanju 6,5 milijona, pri električni energiji pa 2 milijona evrov. Pri ogrevanju bi v slovenski zrak na ta način spustili kar 32 tisoč ton, pri električni energiji pa 13 tisoč ton ogljikovega dioksida manj. Energetsko neučinkovite šole Bolj kot mehki ukrepi bi bila za praktično vse naše šole potrebna celovita energetska sanacija. Ta bi tudi prinesla večje prihranke. Lani so v Energetskem inženiringu z zunanjimi sodelavci opravili študijo za 22 srednjih šol, ki najbolj potrebujejo energetsko sanacijo. Ugotovili so, da bi s celovito sanacijo stavb privarčevali skoraj 30 milijonov evrov, in sicer pri ogrevanju 23,4 in pri električni energiji 6 milijonov evrov. Ogljikovega dioksida bi bilo manj za kar dobrih 154 tisoč ton! Težava celovite energetske sanacije je seveda denar. Zato pri taki sanaciji posamezen zavod vedno pozovejo, da v njem najprej uveljavijo mehke ukrepe. Nato v zavodu ustanovijo Energetski sklad, kamor se steka prihranjeni denar iz naslova učinkovite rabe energije. S tem denarjem nato plačujejo ostale, dražje ukrepe, kot so rekonstrukcija razsvetljave in ogrevalnih sistemov, zamenjava stavbnega pohištva, izolacija fasade in podobno. Zadnja faza je uvedba alternativnih virov energije, tako da vgradijo solarne sisteme, toplotne črpalke, kogeneracijske sisteme, sončne elektrarne. Kako učinkovita je sanacija, največ povedo podatki energetskega monitoringa in energetskega knjigovodstva. Celovita sanacija stavbe precej stane. Povprečno oceno je težko podati, pravi Fendre, ker so si stavbe med seboj preveč različne tako po starosti, arhitekturi, izvedbi gradnje in tudi lokacije. V prihodnjih dveh letih bodo tako opravili sanacije stavb, ki so ocenjene med 300 tisoč in kar 2,3 milijona evrov. Glavna težava je, ker se strošek energetske sanacije povrne šele po 17 letih. Če bi torej sanirali prej omenjenih 22 objektov, bi sanacija vseh stala 17,1 milijona evrov, letni prihranek pa bi bil 1,1 milijona evrov. Energetska sanacija vseh šol bi Slovenijo stala 500 milijonov evrov. ŠPELA KURALT Foto: GrupA Država da premalo V Energetskem inženiringu ocenjujejo, da bi celovito energetsko sanacijo nujno potrebovalo okoli 300 osnovnih šol, 60 srednjih šol in 20 dijaških domov. Poleg tega, kot poudarja Fendre, je po novem Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah grajenih zelo malo število objektov vzgoje in izobraževanja, tako da bi na spisek nujnih sanacij lahko uvrstili skoraj vse. Fendre dodaja: »Nekatere povsem nove zgradbe niti od daleč ne zadovoljujejo nove standarde.« Koliko denarja iz državnega Cveto Fendre proračuna se namenja za energetsko sanacijo šol, najbolje kaže rezultat letošnjega javnega razpisa ministrstva za šolstvo za energetsko sanacijo stavb vzgoje in izobraževanja. Sedemnajst stavb si bo razdelilo 19,6 milijona evrov, od tega bo 16 milijonov evrov evropskih sredstev. Država bo torej primaknila le 3,6 milijona evrov. Iz naše regije so sredstva dobile I. gimnazija v Celju, Šola za hortikul-turo in vizualne umetnosti Celje in Šolski center Velenje. A evseb Pasivna hiša -varčna hiša prihodnosti Ogledali smo si pasivno hišo v Šeščah pri Preboldu Med našim obiskom so v notranjosti hiše skrbeli še za zadnje podrobnosti, zunanjosti pa je manjkala še fasada. Oboje je danes že končano. »Pasivna gradnja je prinesla toliko novosti, da jim številni sicer odlični gradbeniki ne sledijo. Tako je treba biti pri izbiri izvajalca previden. Tudi če je projekt dobro zasnovan, ti ga lahko obrtnik ali zelo pokvari ali pa tudi zelo izboljša,« je številnim radovednežem razlagal Peter Posinek (desno), ki je nadzor nad gradnjo svoje hiše prevzel kar sam. Trenutno največji pasivni poslovni objekt na svetu ima, po podatkih doc. dr. Martina Zbašnik - Sene-gačnik, več kot 7.000 kvadratnih metrov ogrevalnih površin. Eko sklad od leta 2008 občanom dodeljuje nepovratne finančne spodbude za gradnjo ali nakup niz-koenergijskih ali pasivnih stavb. Kot so sporočili, so v prvih desetih mesecih letošnjega leta odobrili za 1,263 milijona evrov nepovratnih sredstev. Skupaj so v štirih letih vloge odobrili 286 vlagateljem, za kar so namenili 3,58 milijona evrov. Koncept pasivne hiše je razvil nemški fizik Wolfgang Feist, ki je leta 1991 v bližini Frankfurta postavil pilotni objekt. Od takrat je v Nemčiji, Avstriji in Švici zraslo že več kot 10.000 pasivnih hiš, ki svojo kakovost izkazujejo s certifikatom. Tudi v Sloveniji je zanimanje za gradnjo pasivnih objektov vedno večje, je pa žal še premalo strokovnjakov, ki bi to željo znali uresničiti. Pasivna hiša je po informacijah Konzorcija pasivna hiša, ki deluje v okviru ljubljanske Fakultete za arhitekturo, trenutno najopti-malnejša energijsko varčna hiša. Letna poraba energije za ogrevanje ne presega 1,5 litra kurilnega olja, 1,6 litra zemeljskega plina ali 2,4 litra utekočinjenega naftnega plina na kvadratni meter ogrevane površine. To je 80 % manj kot pri zgradbah, grajenih po trenutno veljavnih predpisih. Pasivne hiše ne potrebujejo konvencionalnega ogrevalnega sistema, kot so peči ali radiatorji. Potrebno toploto v prostorih zagotavlja ogret zrak, ki ga dovaja prezračevalna naprava. Kot predstavnica nežnejšega spola in oseba, ki je v življenju zgradila le potičke iz mivke in nekaj sicer precej trdnih snežnih iglujev, o gradnji ne vem kaj dosti. Zidak na zidak, veliko malte, stiro-por za izolacijo ter natančnost pri polaganju ploščic in parketa so povzetek mojega znanja o gradnji hiše. Ob obisku gradbišča v Šeščah pri Preboldu, kjer je bil sredi novembra Peter Posinek tik pred koncem gradnje svoje hiše, sem tako imela nešteto vprašanj. Prav tako kot številni ostali radovedneži, ki so ob vseslovenskem dnevu odprtih vrat pasivnih hiš obiskali Šešče. Peter Posinek je gradbenik, ki se je odločil, da si zgradi pasivno oziroma varčno hišo, saj se zaveda, da je varčevanje z energijo, ki je vedno dražja, dandanes nujno. Hiša, v kateri bo živel s svojo partnerico, je preprosta in ne prevelika. Stanovanjska površina se v pritličju in mansardi razteza na 104 kvadratnih metrih in Posinek pozna praktično vsak kotiček hiše. Gradili so namreč pod njegovim vodstvom, veliko je postoril sam. Ker je pasivna gradnja v gradbeništvo prinesla številne novosti, se je moral precej poglobiti v lastnosti materialov in način gradnje. Predvsem na internetu in na več predavanjih je iskal informacije, v veliko pomoč pa mu je bila, kot pravi, tudi prva slovenska publikacija s celovito predstavitvijo energijsko varčnih zgradb dr. Martine Zbašnik - Senegačnik z naslovom Pasivna hiša. Varčno z energijo! Posinek je izbral klasično, zidano gradnjo iz porobetona, ki ima, kot poudarja, dobre toplotno-izolativne lastnosti. Hiša se je odlično odrezala na testu zrakotesnosti, za kar poleg dobre izolacije na strehi in fasadi skrbijo še trislojna okna, ki so predvsem na južni strani objekta precej velika, da skoznje prihaja čim več toplote in svetlobe. Izreden prihranek energije Posinek napoveduje pri ogrevanju. Hišo bodo ogrevali s tako imenovanim toplozrač-nim ogrevanjem, pri katerem ne uporabljajo fosilnih ener-gentov, pač pa obnovljive vire energije. Izračuni kažejo, da bo poraba energije za ogrevanje v enem letu okoli 1.500 kWh. Povedano v bolj razumljivem jeziku: ta poraba je enakovredna komaj 150 litrom kurilnega olja. Prinaša pa tovrstno ogrevanje manjšo neprijetnost. Možnost presu-hega zraka v hiši, kar bodo pri Posinkovih reševali s sušenjem perila v hiši, z veliko kuhanja in s precej rožami. »Če to ne bo zadostovalo, se bomo lotili tehničnih ukrepov, kot so vlažilci zraka,« pravi lastnik hiše. Od zasaditve prve lopate do vselitve za 80 tisočakov Gradnja pasivne hiše je po ocenah za nekaj odstotkov dražja od klasičnih gradenj, a tudi če za gradnjo plačamo več, se investicija zaradi manjše porabe energije hitro povrne. Peter Posinek številk ne skriva: »Ker smo zelo poenostavili stvari in ker je hiša majhna, je njena cena - brez zemljišča, projektov in notranje opreme - okoli 80.000 evrov. Ob tem sem prejel sko- raj 8.000 evrov subvencije Eko sklada, tako da se mi strošek ne zdi tako visok.« Tudi pri pridobivanju dokumentacije za gradnjo pasivne hiše so postopki, kot pravi Posinek, podobni kot pri klasični gradnji, je pa treba varčnost dokazati še z nekaj meritvami. Test zrakotesnosti je eden od kriterijev za pasivno hišo. Selitev kmalu po našem obisku Če se boste danes peljali mimo hiše v Šeščah, je morda ne boste prepoznali. Fasada je namreč že končana, okolica pospravljena. In v hiši par začenja novo poglavje v življenju. »Morda pa tudi sama nekoč zaživim v lastni pasivni hiši,« sem si mislila med vožnjo iz Šešč proti Celju. A o gradnji še vedno ne vem veliko, zato bom nadzor nad delom zagotovo predala kakšnemu strokovnjaku. Razen za notranjo opremo, ki je bolj ženska stvar. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA Energetski certifikat v premogovniku Kako varčni smo z energijo Letošnja, že tretja Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS 2011 je zajela 1.021 gospodinjstev po vsej Sloveniji. Anketarji na terenu so ugotavljali, kakšno je ravnanje z energijo, kakšna je energetska učinkovitost stavb, ogrevanje in hlajenje, kako (ne)varčni smo pri rabi električne energije in kako se prevažamo. Z učinkovito rabo energije lahko ustvarimo velike prihranke, s tem pa vplivamo na uspešnost poslovanja podjetja. Tega se zavedajo tudi v Premogovniku Velenje, kjer so 1. decembra uradno prejeli certifikat ISO 50001 za upravljanje z energijo. Certifikat sta prejela premogovnik - kot prvi premogovnik ter ena prvih energetskih družb na svetu - in njegova hčerinska družba HTZ Velenje. Premogovnik je v svojo strategijo zapisal trajnostni vidik delovanja in ga tudi uresničuje. Prav zaradi tega se proizvodnja odvija v skladu z načeli trajnostnega razvoja, pri čemer upoštevajo in delujejo v skladu s sistemom vodenja kakovosti, sistemom ravnanja z okoljem ter sistemom varnosti in zdravja pri delu po zahtevah standardov ISO 9001, ISO 14001 ter OHSAS 18001. Z namenom še učinkovitejšega upravljanja z energijo so se letos lotili vpeljave sistema upravljanja z energijo po mednarodnem standardu ISO 50001 in s tem še dodatno potrdili energetsko učinkovitost v podjetju. Za pridobitev certifikata sistema upravljanja z energijo so seveda izvedli ustrezno presojo, ki jo je izvajal Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ. Presoja je potekala po skrbno načrtovanem programu, zaje- Direktor HTZ Dejan Radovanovic in predsednik uprave Premogovnika Velenje dr. Milan Medved ob prejemu certifikata. V premogovniku so na osnovi energetskih vidikov določili naslednje cilje: varčna in učinkovita raba energije za obstoječe tehnološke procese, z ukrepi učinkovite rabe energije dosegati prihranke pri uporabi energije, investiranje v nove, energetsko varčne sisteme, vzbujanje zavesti o energetski varčnosti pri zaposlenih, ločeno merjenje porabe po uporabnikih in tehnologijah ter učinkovit nadzorni sistem. »S tem certifikatom Premogovnik Velenje izkazuje svojo okoljsko in družbeno odgovornost. Je dokaz, da podjetje obvladuje in še izboljšuje svoje poslovanje,« je poudaril direktor Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje Igor Likar. la pa je vsa glavna področja v obeh podjetjih. Zunanji presojevalci pooblaščene inštitucije SIQ so preverjali skladnost sistema upravljanja z energijo s standardom in smernicami, ki so si jih v podjetju predpisali. »Certifikat je rezultat našega zavedanja, da danes podjetje, ki ni energetsko učinkovito, ne more biti poslovno uspešno, obenem pa je tudi nadgradnja obeh priznanj za energetsko učinkovito podjetje in energetsko najbolj prodorno podjetje. Vse to so pomembna izhodišča za doseganje konkurenčnosti na odprtem trgu električne energije tudi v prihodnosti,« je poudaril predsednik uprave dr. Milan Medved. US - Več kot polovica vprašanihje letos odgovorilo, da je glavni namen učinkovite rabe energije znižanje stroškov (lani 69 odstotkov vprašanih). - Skoraj dve tretjini vprašanih pravi, da kadar je v stanovanju pretoplo, raje zmanjšajo gretje, kot da bi odprli okno. Pri prejšnjem merjenju je bil ta delež višji (73 odstotkov). - Čeprav je uporaba obnovljivih virov energije še vedno relativno nizka (8 odstotkov), se je v primerjavi s preteklim letom podvojila. - Večina vprašanih hladilne naprave nima naravnane na maksimalno stopnjo. - Pri pranju in sušenju se večina odloča za uporabo naprav v času cenejše tarife, razen pri pomivalnem stroju. - Večina gospodinjstev (67 odstotkov) ne pere perila na maksimalni temperaturi, ki jo perilo dovoljuje. - Slaba polovica električne naprave na splošno izklopi iz stanja pripravljenosti, ko jih ne uporablja. Četrtina ima pogosto vklopljene aparate, kot so televizija in računalnik, četudi jih ne gleda oziroma uporablja. - Skoraj polovica gospodinjstev (47 odstotkov) letno prevozi od vključno pet do petnajst tisoč km, kar je v primerjavi z letom 2010 nekoliko več. tudi vi lahko prispevate k lepši prihodnosti! Odločite se za nakup okolju prijazne električne energije iz obnovljivih virov slovenskih rek. Modro energijo pridobivamo v hidroelektrarnah, ki ne obremenjujejo okolja in tako prispevajo k ohranitvi narave in živalskih vrst. doplačilo za Wodro energijo 0 001 € na kWh * Cena Modre energije je dodatek k ceni električne energije za vsako porabljeno kilovatno uro. Pridružite se skupnosti, ki aktivno skrbi za zdravo okolje! www.modra-energija.si VEC INFORMACIJ PRI VASEM DOBAVITELJU ELEKTRIČNE ENERGIJE: • HSE 01 470 4 1 00 • ELEKTRO ENERGIJA 01 230 40 01 • ELEKTRO MARIBOR 02 220 0115 • ELEKTRO CELJE 03 k20 13 00 ELEKTRO GORENJSKA PRODAJA 080 22 0/f ■ ELEKTRO PRIMORSKA 05 333 33 50 Holding SfovBnste elektrarne dno. ELEKTRO EHERGIJR ELEKTRO P1ARIBOR Elektro Celje elektro, eorenjska prodaja E-F1 - Elektro Primorska ICl Modra energija Obnovljivi viri sedanjosti in prihodnosti Je pri devetdesetih letih za volanom še varno? Ne. Možnost za nesrečo je takrat štirikrat večja kot pri mladih voznikih V dveh tretjinah vseh nesreč v Sloveniji, v katerih so udeleženi tudi starejši od 65. leta, so ti tudi povzročitelji teh nesreč. Podatki slovenske statistike kažejo, da je pri voznikih, starejših od 75 let, verjetnost prometne nesreče s smrtnim izidom kar štirikrat večja kot pri mladih voznikih. Pri voznikih, starejših od 85 let, pa se ta verjetnost poveča še za 50 odstotkov! Starejši vozniki pogosto v prometu ogrožajo sebe in tudi druge. Stanje je zaskrbljujoče, opozarjajo pri Javni agenciji RS za varnost v prometu. Toda v Sloveniji razen odločanja o podaljševanju vozniških dovoljenj posebnih omejitev glede starosti ni. Za volan lahko sede tudi 100-letnik. Je to varno? Ne. Počasno odločanje, počasni premiki (kar 30 odstotkov nesreč se zgodi zaradi tega), neustrezna varnostna razdalja in poslabšanje sposobnosti za vožnjo so najpogostejši vzroki nesreč, ki jih povzročijo starejši vozniki. »Odločanje v prometu je pomembno. Pri starejših se je namreč pokazalo, da je nevarno še posebej zavijanje na levo. Starejši vozniki se pri tem ne odločajo dovolj hitro, pozabijo se prepričati, ali je takšno zavijanje varno. V prometu spregledajo neko situacijo, vedo sicer, kdo ima prednost, ampak v danem trenutku to pozabijo,« pojasnjuje mag. Andrej Justinek iz Javne agencije RS za varnost prometa. Nevarna počasnost Vodja oddelka za cestni promet na celjski policijski upravi Elvis A. Herbaj opozarja še na nekaj: »Pogosto je v prometu mogoče opaziti starejše voznike, ki vozijo izjemno počasi. Žal je treba povedati, da takšni vozniki niso varni ne zase ne za druge. Če vozijo bistveno počasneje od dovoljene hitrosti, pa za to ni opravičljivega razloga, predstavljajo oviro in nevarnost za ostale udeležence. Le-ti postajajo nestrpni, zaradi česar lahko v nadaljevanju prihaja do nespametnih ravnanj, kar lahko povzroči zaplete in nastanek drugih kritičnih situ- nas ni dober. »Če nisi takšne vrste kršitelj, da bi zaradi kršitev pridobil toliko kazenskih točk, da bi ti prenehala veljavnost vozniškega dovoljenja in bi bil s tem >prisiljen< k ponovnem obisku šole vožnje za pridobitev vozniškega izpita, potem lahko ugotovimo, da nekdo, ki je pred 50 ali več leti naredil vozniški izpit, še danes vozi z veljavnim vozniškim dovoljenjem. Koliko stvari se je v tem času spremenilo? Od cest, vrste in števila vozil, prometnih predpisov ... V zadnjih letih so zagotovo največ težav starejšim voznikom povzročila krožna križišča in različne izvedenke tega križišča, kot je dvopasovno kroži-šče. Tudi večpasovna semafo-rizirana križišča so zahtevna za vožnjo, predvsem v času velike acij. Zato velja v tem primeru nasvet vsem takšnim voznikom, da se v primeru kolone za njimi na primernem mestu umaknejo in spustijo mimo hitrejše voznike.« Herbaj meni, da sistem usposabljanja in preverjanja pogojev za vožnjo in s tem aktivno udeležbo v cestnem prometu pri Socialna smrt »Zakon o voznikih v 53. členu opredeljuje starostne pogoje za vožnjo motornih vozil. Če ni posebnih omejitev, lahko posamezni voznik motornega kolesa in/ali osebnega avtomobila pridobi vozniško dovoljenje do dopolnjenega 70. leta. Pri tej starosti mora opraviti zdravniški pregled in če zdravnik ugotovi, da je oseba telesno in duševno zmožna voziti motorno vozilo, se takšni osebi izda vozniško dovoljenje za naslednjih pet let. Nekoliko drugače je za voznike tovornih vozil in avtobusov, ki morajo z zdravniškim pregledom dokazovati svojo sposobnost že po dopolnjenem 65. letu starosti, s tem, da jim je dovoljenje podaljšano za tri leta. Veljavnost trajanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pa je vedno pogojena z ugotovitvami zdravnika pri zdravniškem pregledu,« pojasnjuje mag. Elvis A. Herbaj. »Tako govori zakon, je pa treba vsakega starejšega voznika jemati kot posameznika in presojati ali/in pod kakšnimi pogoji je sposoben udeležbe v cestnem prometu. Z odvzemom vozniškega dovoljenja lahko to v sedanjem času, ko se življenjska doba podaljšuje, ko smo vedno bolj mobilni in socialno soodvisni, lahko nekomu naredimo veliko več težav, kot pa bi jih, če bi imel >pogojno< dovoljenje za vožnjo. Nekomu lahko odvzem vozniškega dovoljenja pomeni tudi socialno smrt,« še dodaja Herbaj. 64 odstotkov voznikov, starih od 65 do 96 let, ima v Sloveniji še vedno veljavno in uporabno vozniško dovoljenje. Ta stopnja se med 70. do 74. letom zniža na 59 odstotkov. 6 odstotkov starejših od 90. leta pa je v Sloveniji še vedno aktivnih voznikov. Ostali so ga izgubili ali ga niso mogli več podaljšati. frekvence prometa, ko se znajdejo v neznanem okolju, kjer se morajo orientirati tudi po prometni signalizaciji,« dodaja Herbaj. Šola za starejše? V Sloveniji je veliko preventivnih akcij, namenjenih varnosti v prometu, vendar stro- Lahko 80-letni voznik odreagira pravočasno? Starejši vozniki naj .... ... se na pot odpravijo le takrat, ko se čutijo dovolj sposobne za vožnjo, niso pod vplivom močnih zdravil ali alkohola, ... vozijo po poteh, ki so jim znane in v času, ko ni prometnih konic ali slabše vidljivosti, .... si privoščijo počitek po največ 1 uri in pol vožnje. kovnjaki, predvsem pa starejši, pogrešajo še več ozaveščanja starejših voznikov. Slovenija s 16 odstotki prebivalcev, ki so starejši od 65 let, spada v kategorijo zelo stare populacije. Dr. Majda Zorec Karlovšek iz Inštituta za sodno medicino Medicinske fakultete vidi rešitev pri zmanjšanju prometnih nesreč starejših ljudi v spodbujanju prostovoljnih kontrolnih pregledov za starejše voznike. Dr. Božidar Voljč iz Inštituta Antona Trstenjaka pa predlaga Šolo za starejše: »Družba obravnava starejše kot problem, namesto da bi izkoristila njihove prednosti in sposobnosti. Vožnja z osebnim avtomobilom predstavlja ljudem osebno svobodo, prav tako kot vsi ostali pa se tudi starejši tej niso pripravljeni odreči. A kdo ljudi pripravlja na to, da bi se morali zavedati, kaj nas čaka v prometu v starejših letih? Značilnost vseh, je, da smo prepričani, da smo vsi dobro vozniki. Tudi starejši pravijo, da so dobri vozniki, le >norcev je na cesti veliko<. Ali je torej družba sposobna narediti kaj več za starejše, ne le, da jih opozarja, kako nevarno so ali pa določiti obisk pri zdravniku, ki bo presodil, ali ne nekdo sposoben za vožnjo.« Vendar Herbaj meni, da je v času krize izjemno težko k preventivnim aktivnostim privabiti tiste, ki bi lahko kakovostno in uspešno pomagali starejšim udeležencem. »Po drugi strani pa je res tudi to, da kadar se kakšne aktivnosti vendarle pripravijo, je k aktivnostim težko privabiti tudi same starejše udeležence, kar je po svoje paradoks,« še omenja. Odgovornost za varno vožnjo »pade« tudi na osebnega zdravnika. Ta ima namreč natančen pregled nad vsemi zdravili, ki jih posameznik jemlje in nad njegovim bolezenskim stanjem. Na policiji omenjajo, da morajo biti tudi starejši sami dovolj kritični do svojih sposobnosti. Temeljit pogovor z osebnim zdravnikom pa je nujen tudi, kadar starejši jemljejo več vrst zdravil, ki imajo lahko vpliv na sposobnosti, ki so za varno vožnjo v prometu nujne. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Starejši ljudje so pogosto neprevidni v prometu tudi kot pešci, saj večinoma nosijo temna oblačila, v katerih so slabo vidni. Ker pozabijo tudi na odsevna telesa, so najbolj ogroženi kot pešci in kot kolesarji. Ravno pri teh udeležencih v prometu se na Celjskem pokaže še ena nevarnost: alkoholiziranost. Večina pešcev in kolesarjev, starejših od 64 let, ki so v nesrečah umrlih, je bila namreč v času nesreče pijana. INFO113 Zavlačevanja ne bo? Sredi oktobra so morali preložiti sojenje Branku Mačku zaradi povzročitve tragedije s tremi mrtvimi na avtocesti pri Arji vasi leta 2009. Razlog je bil predlog Mačkovih odvetnikov Nuše Maček in Damirja Ivančiča, da bi sojenje prenesli na drugo sodišče v Sloveniji, češ da celjsko okrožno sodišče ni nepristransko v tej zadevi. Čeprav so poznavalci pravne stroke pravilno domnevali, da bo sojenje ostalo v Celju, je Vrhovno sodišče RS odločilo, da se bo sojenje nadaljevalo v Celju. Za prenos sojenja na drugo sodišče bi morali razlogi bolj tehtni kot je v predlogu navajala Mačkova obramba. Sicer pa so o enakem predlogu vrhovni sodniki odločali že lani in podali enak sklep kot zdaj. Okrožno sodišče naj bi že razpisalo datume naslednjih obravnav, dve bosta že ta mesec (14. in 21. decembra), dva datuma pa sta za sojenje Mačku razpisana tudi januarja (10. in 17. 1.). Mačku zaradi vožnje v napačno smer po avtocesti in povzročitve smrti treh mladih ljudi grozi do 12 let zapora. Trčila v mater in otroka V četrtek ob 20.30 je na Partizanski cesti v Celju neznana voznica manjšega vozila na prehodu za pešce trčila v 28-letno kitajsko državljanko in njenega 3-letnega otroka. Voznica je sicer ustavila in peško ter njenega sina odpeljala do njunega doma. Kasneje se je v celjski bolnišnici izkazalo, da je 28-letnica hudo poškodovana, otrok pa lažje. Zaradi bolečin sta namreč po nesreči iskala pomoč pri zdravnikih. Policija zdaj išče povzročiteljico nesreče, njeno vozilo ima zaradi trčenja najverjetneje poškodovan desni sprednji žaromet. Ženska naj bi vozila modro osebno vozilo znamke Volkswagen Passat. Vse informacije policija zbira na številki 113 ali na anonimni številki 080 12 00. Reševali so ga nazarski gasilci V soboto, zgodaj zjutraj je počilo na regionalni cesti Nazarje - Šmartno ob Dreti. 34-letni voznik osebnega avtomobila je vozil proti Pustem Polju. Ko je prevozil ostri desni ovinek izven naselja Kokarje, je izgubil oblast nad vozilom ter zapeljal s ceste. Na nabrežini se je vozilo prevrnilo in obstalo na strehi. V nesreči je voznik dobil hude telesne poškodbe, pri reševanju pa so pomagali tudi prostovoljni gasilci Nazarje. SŠol O smrti pred urgenco končno v sodni dvorani V sredo sojenje medicinski sestri in tehniku zaradi povzročitve smrti in malomarnosti Po štirih letih se bo zadeva Kajtna končno premaknila iz kriminalistične preiskave, sodne preiskave, sestavljanja obtožnice še v sodne dvorane. V sredo naj bi začeli soditi celjski medicinski sestri Darji Šuper in zdravstvenemu tehniku Iztoku Žilavcu, ki jima očitajo povzročitev smrti iz malomarnosti. Njuni imeni sta znani zaradi smrti Celjana Bojana Kajtne, ki je 10. junija 2007 na celjski urgenci iskal pomoč zaradi bolečin v prsih. Od tam so ga - kljub temu, da naj bi omenil, da je lahko samoplačnik - poslali po napotnico v bližnji zdravstveni dom, do kamor pa ni prišel. Zgrudil se je pred vhodnimi vrati urgence. Po tragičnem dogodku so kriminalisti preiskavo končali hitro, dve leti po smrti Kajtne so celjski okrožni tožilci sestavili obtožnico in jo vložili na Okrožno sodišče v Celju. Na obtožnico je svoj ugovor poslal le Žila-vec, o čemer je izvensodni senat takrat odločal, nakar je obtožnica postala pravnomočna. Od takrat smo na celjsko sodišče večkrat naslavljali vprašanja, kdaj bo začetek sojenja. Čeprav so nam na okrožnem sodišču predlani dejali » ... da bo glede na vrstni red kazenskih zadev glavna obravnava razpisana v letu 2010«, se to ni zgodilo. Letos, ob obletnici smrti Kajtne, smo nato vodstvo celjskega okrožnega sodišča še enkrat prosili za odgovor, ali je že znan datum začetka sojenja, ki ga lani ni bilo. In dobili odgovor predsednika Okrožnega sodišča Celje Mirana Jazbinška: »V tej kazenski zadevi sem 13. 7. 2011 odredil prednostno obravnavanje.« Govorilo se je že, da se zna jutri >začetek< ustaviti menda zato, ker naj bi eden od obtoženih preklical pooblastilo svojemu odvetniku, kar bi lahko pomenilo, da bi sojenje preložili. Vendar po naših neuradnih podatkih se bo sojenje vendarle začelo. SIMONA ŠOLINIČ Bojan Kajtna. Kaj bo pokazal sodni postopek? Obtožnica naj bi obtoženima očitala, da sta »ravnala v nasprotju s svojo poklicno dolžnostjo in sta odgovorna za smrt Kajtne«. Povzročitev smrti iz malomarnosti je kaznivo dejanje, ki ga opisuje 129. člen starega kazenskega zakonika: »Kdor povzroči smrt drugega iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let).« Ker se je domnevno kaznivo dejanje zgodilo leta 2007, bodo obtoženima sodili po starem kazenskem zakoniku. V bolnišnici so po smrti Bojana Kajtne izvedli interni strokovni nadzor in komisija zbornice zdravstvene nege zunanjega. Dežurna zdravnica, ki je v tistem času delala, ni kriva, so trdili v bolnici, medtem ko je komisija zbornice zdravstvene nege menila, da ni bila odgovorna niti medicinska sestra. Pri tem je Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije takrat opozorila na vrsto nepravilnosti v celjski bolnišnici. V bolnišnici zaradi primera Kajtna niso ukrepali, saj so dejali, da pač ne želijo prevzeti vloge sodišča, o čemer smo takrat pisali mediji. Odvetnik družine Kajtna Bojan Grubar iz Maribora ves čas opozarja na »sprenevedanje bolnišnice: »Ve se, kdo je bil vodja zdravniškega tima v tisti noči. Na zatožni klopi bi morala biti tudi takrat dežurna zdravnica.« INFO 113 Čelno drug v drugega Trčila na obvoznici pri Žalcu Na obvoznici v Žalcu se je v soboto, nekaj minut po 18. uri, zgodila hujša prometna nesreča. V trčenju dveh osebnih vozil v križišču obvoznice proti avtocesti in stari cesti za Celje sta se poškodovali dve osebi. Poleg reševalcev so morali prvo pomoč nuditi tudi celjski poklicni gasilci. Pretekli konec tedna se je na Celjskem zgodilo kar nekaj prometnih nesreč. Fotografija je nastala v nedeljo, ko sta na cesti Skalna Klet - Zagrad čelno trčila dva avtomobila. Dve osebi so morali reševalci zaradi poškodb odpeljati v celjsko bolnišnico. »Podrajsal« avte na Gosposki Sobota. Žalec. (foto: PGE Celje) Natočila in jo ucvrla Policija išče neznano mlajšo voznico, ki si je v četrtek na bencinskem servisu v Voj-niku napolnila rezervoar z gorivom in odpeljala. Tatvino goriva so prijavili tudi na bencinskem servisu v Tepanju, kjer je voznik tujega tovornega vozila natočil za dobrih 100 evrov goriva in prav tako odpeljal, ne da bi plačal. Podobna zgodba se je zgodila v soboto še na parkirišču Lopata na avtocesti. Neznani storilci so iz rezervoarjev dveh tovornih vozil, last madžarskih državljanov, ukradli kar 1400 litrov goriva. Škode je za dva tisočaka. Tudi Čehajic ostaja v Celju O enakem predlogu obrambe kot v primeru Maček - torej o prenosu sojenja v drug slovenski kraj - so morali vrhovni sodniki odločati tudi v postopku zoper Esada Čehajica. Temu namreč sodijo zaradi posredovanja pri prostituciji konec devetdesetih let. Čehajic je s svojim odvetnikom želel sojenje prenesti drugam, saj meni, da mu v Celju ne morejo soditi nepristransko. Ravno on je natanko pred letom dni policiji in Nacionalnemu preiskovalnemu uradu naznanil celjskega okrožnega sodnika Milka Škoberneta zaradi domnevnega jemanja podkupnine. To naj bi prejel, ker naj bi Čehajicu obljubil - tako ta ves čas navaja - da mu bo odpravil mednarodno tiralico in posredoval pri odpravi pripora. Gorelo v zaporih Takole je neznani voznik oplazil nekaj avtomobilov, ki so bili v petek dopoldne parkirani v Gosposki ulici v Celju. Voznik je odpeljal dalje, upajmo, da so policisti, ki so bili na kraju trčenja kar nekaj časa, brezvestnega voznika tudi dobili. Kot so prejeli tudi mlajše nepridiprave, ki so v nedeljo zjutraj na Ljubljanski cesti razbijali inventar pred enim izmed gostinskih lokalov ter z vandalizmom povzročili za tisoč evrov škode. Nekaj minut čez 21. uro v nedeljo je ogenj izbruhnil v prostorih Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora v Linhartovi ulici v Celju. Zagorelo je v skupnih prostorih v drugem nadstropju zaporov, poškodovan ni bil nihče. Ogenj so poleg celjskih poklicnih gasilcev in prostovoljnih gasilcev iz Gaberja gasili tudi policisti in zaposleni v zaporih. Vzrok požara še ugotavljajo. EROTIKA Za seks in čokolado Erotični sejem kot recept za popestritev intime - Je kdo rekel, da je kriza udarila po pornografiji? V hali L Celjskega sejma bo naslednji konec tedna vroče. V Celje namreč spet prihaja sejem Erotika 69, tokrat že 4. po vrsti. Na odrih se bo znašla vrsta svetovno znanih tr-doerotičnih zvezd, ki jih mnogi med letom morda opazujejo le na malih ekranih. Tisti, ki bi si radi popestrili intimno življenje, bodo na stojnicah našli tudi za to ves potreben material, na odrih pa vsaj ideje ... Kriza po zabavni industriji za odrasle ni udarila, med ljudmi je še vedno - čeprav večina ne prizna - masovno zanimanje za erotične in trdoerotične Takole pestro je bilo denimo lani. (Foto: SHERPA) SAVINJA 1?ofet nadreko A ^Fliy fit over the zakaj ne bi šel tudi jaz<. Potem gredo in se imajo fino ...« je bil zgovoren Modic. »Pornostranka« Poznavalci zabavne industrije za odrasle skozi leta v Sloveniji opažajo, da ljudje vedno bolj pričakujejo kakovost, ne le količino, čeprav so nekateri še vedno sramežljivi. Za obiskovalce celjskega sejma že velja, da »ni več dobro popolnoma vse«. »Ljudje postajajo izbirčni, nekoliko smo jih tudi razvadi-li mi kot organizatorji in tudi erotični butiki po Sloveniji. Slovenski kupec danes se vedno bolj zaveda, kako zahtevati in točno vedeti, kaj želi na področju intime,« pojasnjuje naš sogovornik. Opaža pa, da se nekateri mediji do erotike, predvsem trde, še vedno distancirajo. »Spletni mediji so tukaj v prednosti, ker je tam manj strahu pred izgubo oglaševalcev, če bi objavili kaj bolj sočnega,« navaja Modic. Mimogrede, v našem pogovoru z Modicem pred časom, je obljubil, da bo politično prizorišče razburkal s Slovensko pornografsko stranko. Podpise za njeno ustanovitev so že zbirali. Kaj je s tem? »Slovenska pornografska stranka je varno zamrznjena,« se nasmeji. »Letos vidimo, da politika ne uživa hudega ugleda v Sloveniji, pa smo si rekli, da vsaj letos še ne bi mazali dobrega imena pornografije s politiko ...« SIMONA ŠOLINIČ NOVI TEDNIK BRALCI POROČEVALCI 25 Srečanje težje pomičnih članov Zato da bo zima krajša in bomo lahko obujali lepe spomine, smo se s težje pomičnimi člani Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje odpravili na enodnevno druženje. Odpeljali smo se v Slovenske Konjice v gostišče Fink. Tu sta nas že čakali obložena miza in družba prijetnih otrok, oblečenih v posebna oblačila. V goste smo povabili mlade folkloristke iz OŠ Blagovna. Pod vodstvom Gelce in Jožeta so zapeli in zaplesali. V dvorani je bilo veliko članov, ki jim je bilo to srečanje edina priložnost, da so odšli od doma med sočlane društva. Nagrada za likovni natečaj Prednovoletni V začetku oktobra se je nekaj dijakinj 2. letnika, program kozmetični tehnik (v nadaljevanju KT) z ekokoordinatorico Andrejo Čeperlin iz Srednje zdravstvene šole Celje udeležilo slavnostne podelitve nagrade za likovna dela na likovnem natečaju Predno-voletni čas na Brdu pri Kranju. V lanskem šolskem letu so sodelovale dijakinje leto- šnjega 2. KT razreda pod mentorstvom Petre Pižmoht. Na natečaju je sodelovalo 3308 izdelkov iz 366 ustanov. Vse prispele izdelke je pregledal in ocenil diplomirani akademski slikar Jože Tonig. Srednja zdravstvena šola Celje je prejela 1. nagrado v kategoriji srednjih šol in zelo so ponosni za ta lep uspeh. Po kosilu smo prijetno klepetali in poročali, kaj vse se je zgodilo od zadnjega srečanja. Vsi smo si obljubili, da čas ne bo nikoli tako hitro minil, da ne bi zastali in pomislili drug na drugega. Hvala vsem, ki ste spremljali naše člane na tem srečanju in ste pripomogli pričarati dan, ki se ga bomo z veseljem spominjali, vsak na svoj način. Hvala mladi skupini fol-kloristk pod vodstvom Gelce in Jožeta, hvala vodji šole Blagovna, Agenciji svet potovanj za prevoz in vsem, ki ste dodali kanček sreče k mozaiku lepega druženja. DM Dijakinje z ekokoordinatorico Naš kraj lep in urejen S podelitvijo priznanj v preboldski dvorani se je končal letošnji izbor najlepše urejene hiše, kmetije, podjetja, gostilne, gasilskega doma v občini Prebold. Akcijo vodi posebna komisija, ki je sestavljena iz predstavnikov vasi v občini Prebold. O poteku letošnje akcije je občinstvo seznanila predstavnica komisije Marjana Uršič, ki je med drugim povedala, da so ocenjevali junija in septembra. Organizacijo prireditve so letos prevzeli člani kulturne sekcije pri PGD Sv. Lovrenc na čelu z Andrejo Kumer. Prireditev so povezovali in tudi prispevali kulturni program, ki so ga obogatili še pevci Moškega pevskega zbora KD Svoboda Prebold. DN BRALCI FOTOGRAFIRAJO Striženje ovac na prireditvi Martinova sobota v Šmartnem ob Paki Moderni venec Foto: JOŽE JURC Na Zaloški Gorici pri obnovljenem Obrezovem kozolcu so krajani na prvo adventno nedeljo postavili adventni venec. Ne samo, da je velik, namesto sveč ima prave električne luči. TK Mednarodno priznanje za kolekcijo fotografij Vsako leto je na Češkem mednarodni natečaj otroških in mladinskih likovnih ter fotografskih del. Razstava je posvečena spominu na žrtve med otroki med 2. svetovno vojno v vasi Lidice. Letošnji 39. natečaj z naslovom That is where I live, that is me se je predstavil z razstavo najboljših del že junija. Sodelovalo je 66 držav s 25.450 likovnimi deli in fotografijami. Dijakinja Tatjana Kotnik ki obiskuje ŠCC Lava - smer gimnazija, je prejela prestižno priznanje - medaljo - Rose of Lidice, za kolekcijo fotografij. Češki veleposlanik v Ljubljani Petr Voznica je Tatjani priznanje osebno izročil na slavnostni podelitvi na veleposlaništvu. Nekatere umetniške fotografije, ki so razstavljene na Češkem, so nastale v Celju na poletnih delavnicah Fo-toFokusa. KŠ Po 30 letih spet Tatjana Kotnik in Petr Voznica Kako čas hitro beži, človek ugotovi, ko z osmošolci po 30 letih vnovič sede v šolske klopi. Pred srečanjem, ki se je zavleklo pozno v noč in smo drug drugemu razkrili, kaj so nam v življenju natrosila tri desetletja tako zasebno kot poslovno, smo se postavili »po gasilsko«. Pod tablo »naše« osnovne šole, prve v Velenju, ki je v začetku gostila tudi več kot 1000 osnovnošolcev. Z nami je bil tudi dolgoletni ravnatelj OŠ Miha Pintar Toledo Emil Hartner, med sošolci pa pestra mešanica poklicev, kjer smo našli stevarde-so, zdravstvenega tehnika, nekaj policistov, podjetniki tudi niso manjkali, odvetnika imamo prav tako, za vsak slučaj. Takole smo se razvrstili (kleče): Janez Hiršel, Peter Mlinar, Valentina Jurjovec, Ervin Črnodolski, Miran Gračner, Zoran Lorger, Milko Golčman; stojijo: Srečko Szabo, Ivan Sobočan, Erika Dreu, Biserka Povše Tašic, Lili Kljun, Zorica Daic, Sabina Boh, Emil Hartner, Zlatko Podgorski, Munib Vehabovic. Feldenkrais vadba tudi v Laškem Feldenkrais metodo sem imela priložnost spoznati, ko sem sodelovala v delavnici Z roko v roki, ki jo je vodila Nuša Romih - Masnoglav, prof. športne vzgoje, certi-ficirana učiteljica metode Feldenkrais v Thermani Laško, maja v preteklem letu. Metoda me je na mah prevzela in kolikor sem jo uspela spoznati, sem jo uporabila pri delu z bolniki. Navdušena sem bila nad strokovnostjo voditeljice, podajanjem in močjo učinka, ki ga imajo posamezne lekcije na naše telo in psiho. V Laškem imamo ob petkih ob 19.30 že en mesec možnost skupinske vadbe Feldenkrais pod vodstvom gospe Nuše. Obiskane so tudi individualne lekcije. Metodo je razvil dr. Moshe Feldenkrais (1904-1984), dr. fizike, inženir in znanstvenik. Bil je inštruktor juda, ki je pri 50 letih pri poškodbi kolena popolnoma preusmeril svoje življenje. Svojemu znanju s področja borilnih veščin in joge je dodal sistematičen študij anatomije, nevrofiziologije, biokemije, psihologije in učnih teorij. Feldenkrais je trdil, da naša telesa potrebujejo temeljito prevzgojo. Da smo si zagotovili biološko in socialno preživetje, smo v svojem otroštvu skozi osebno izkustvo privzeli določene vzorce obnašanja in gibanja. Te navade so globoko zakoreninjene v našem živčnem sistemu in pogosto postanejo nefunkcionalne in neuporabne. Metoda Feldenkrais nas osvobodi privajenih vzorcev in nam omogoči nov način gibanja, mišljenja in samozavedanja. Rezultati vadbe so vedno osupljivi. Takoj se izboljšajo drža, gibljivost, koordinacija, samopodoba, zmanjšajo se bolečine, popustijo napetosti v mišicah. Strokovnjaki ocenjujejo, da je bil Moshe Feldenkrais izreden, njegovo vadbo je obiskalo tristo udeležencev. MAJDA ANŽIN, fizioterapevtka Pet parov zlatoporočencev V polzelski župniji že vrsto let ob godu sv. Cecilije proslavljajo okrogle obletnice zakonskih zvez vsi pari hkrati. Na letošnji slovesnosti se je v župnijski cerkvi zbralo 72 parov, med njimi je bilo tudi pet zlatoporočenih, in sicer Anica in Zvonko Marovt, Štefka in Ivan Žurbi, Jožefa in Franc Jelen, Marija in Jurij Slatinjek ter Veronika in Bruno Bizjak. Med mašo so zakonci obnovili svojo zakonsko zaobljubo in poleg blagoslova prejeli vrtnico in voščilo. Na slovesnosti so sodelovali vsi polzelski cerkveni pevski zbori in skupine, ki so s tem počastili sv. Cecilijo, zavetnico cerkvenega petja, zborovodij in organistov. Domači župnik Jože Kovačec se je vsem pevcem zahvalil za njihov trud in vztrajnost, zborovodjem in organistom, ki jih je v tej župniji lepo število, pa je izročil knjižna darila. TT NOVI TEDNIK Zemlja pleše in mi znjo Učenci OŠ Polzela in otroci iz vrtca z mentorji so izvedli že osmi dobrodelni koncert z naslovom Zemlja pleše in mi z njo. Na njem so nastopili otroci s plesno-glasbenim nastopom: vsi zbori vrtca in šole ter folklorna in plesna skupina. Nato so se predstavili še gostje večera - operna pevska Željka Pre-dojevic in Harmonikarski orkester Glasbene šole Rista Savina Žalec pod vodstvom Andreje Brumec Turnšek. Vsi nastopajoči so svoj nastop poklonili otrokom. Pri izvedbi bogate kulturne prireditve je sodeloval celoten kolektiv vrtca in šole, pripravili so, kot je že običaj, sejem in na stojnicah ponujali otroške izdelke z božično-novoletnimi motivi, kot so voščilnice, darilne vrečke, lutke in podobno. Obisk in prodaja sta bila zares velika. Tudi koncert je privabil mnoge poslušalce, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička. Ob vhodu so prejeli priložnostno zloženko, ob izhodu pa jih je pospremilo okrepčilo. Šolski sklad je postal bogatejši za dobrih 2 tisoč evrov od vstopnic in za prav toliko iz donacij. Otroci iz socialno ogroženih družin bodo deležni pomoči iz tega sklada za obogatitveni program vrtca in šole, ob koncu leta pa bodo tudi obdarjeni. TT 0TR05KI ČA50PI5 27 Zajtrk v vrtcu Izdelovali so venčke V soboto, 26. novembra je bila adventna delavnica v Don Boskovem centru, kjer so mladi in otroci skupaj s svojimi starši pletli venčke iz naravnih materialov. Udeležba je bila nad vsemi pričakovanji, saj smo s skupnimi močmi naredili več kot 70 venčkov, ki so jih »lastniki« odnesli na V Vrtcu Anice Černejeve Celje smo se z veseljem odzvali na povabilo za sodelovanje v projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je bil 18. novembra v vrtcih in šolah po Sloveniji. S projektom želimo ozaveščati otroke, starše in strokovne delavce o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, kajti pravilna prehrana je predpogoj za boljše počutje, ohranjanje zdravja in s tem zdravega načina življenja. V ta namen smo otrokom in zaposlenim za zajtrk ponudili med, kruh, mleko in jabolka slovenskega izvora oz. lokalnih ponudnikov. V vseh enotah vrtca so nas obiskali čebelarji in nam predstavili čebelarjenje, uporabnost čebeljih pridelkov ter skrb za ohranjanje narave. Otroci so čebelarjem z zanimanjem prisluhnili, postavljali vprašanja, oblekli čebelarsko oblačilo ter jih razveselili s pesmijo, plesom svoje domove. Vsak izmed njih je bil edinstven. Vsak je bil vidno ponosen na svoj venček in prav je tako, saj so se vsak po svoje potrudili. Naj venčki ne bodo le okras, temveč pomnik, da je božič resnično že blizu. MATEJA JELENC in z likovnimi izdelki. Ob tej priložnosti se zahvaljujem Čebelarskemu društvu Henrika Peternela, ki nam je podarilo med in zgibanke Čebelica, moja prijateljica, Čebelarstvu Lešek in čebelarju gospodu Marjanu Čebeli, ki so nam s svojo zanimivo predstavitvijo obogatili znanje in dejavnosti v vrtcu. Na povabilo za sodelovanje so se odzvali tudi predstavniki Mestne občine Celje. Ob dogodku nas je obiskal gospod Janko Požežnik, podžupan Mestne Občine Celje. V tednu od 14. do 18. novembra smo dejavnosti v vrtcu popestrili z okušanjem medu, s kuhanjem čajev, z ustvarjalnimi delavnicami na temo čebelarstva in s pravljično uro Čebela Adela na obisku. Z risbami otrok pa smo sodelovali na likovnem natečaju Čebelarske zveze Slovenije za najbolj izvirno risbo projekta Tradicionalni slovenski zajtrk. DJ Medvedek Pu za Miklavža Novi tednik in Radio Celje, Mestni kino Metropol in Pekarna ter slaščičarna Rolca smo otrokom minulo nedeljo pripravili Miklavževo darilo - ogled risanega filma Medvedek Pu. Otroci so bili nad darilom navdušeni in prav zato smo se odločili, da bomo tovrstne dogodke pripravljali tudi v prihodnje. Kupon za sladko darilo s čajem, ki so ga prejeli prav vsi, ki so bili v kinu, pa bodo otroci lahko izkoristili v naslednjih dneh, ko se bodo mudili v središču mesta. SB Foto: TimE _____ qD ■ radjocelje 1 28 ŠTIRINOŽCI NOVI TEDNIK ISCEMO TOPEL DOM Vse živali na fotografijah, ki na nove lastnike čakajo v zavetišču Zonzani, so našli v Celju. Ron je mešanec, star osem let. Je manjše rasti in prijazen. Rex je večje rasti, star eno leto, prijazen in ubogljiv. Trud ni bil povsem zaman Živali nas potrebujejo je bil naslov dobrodelnega koncerta, ki je bil pred kratkim v Celjskem mladinskem centru. Pripravila ga je skupina mladih, ki se je najprej povezala na omrežju Facebook pod imenom Bolj ko spoznavam ljudi, rajši imam živali. Pohvalna gesta, ki pa kljub temu, da so bili med nastopajočimi znani glasbeniki in plesne skupine, ni naletela na velik odziv, saj so zbrali le 350 evrov, ki so jih namenili za nakup hrane za živali, odej ter drugih pripomočkov za živali v zavetiščih. So jim pa donatorji in podporniki podarili več kot 50 kg pasje hrane, približno 10 kg suhe mačje hrane, konzerve ter veliko odej, povodcev, ovratnic in drugih pripomočkov. Upajo, da bodo te dni prodali še nekaj koledarjev in tako zbrali še nekaj denarja za pomoč živalim. TC, foto: TimE Neža je prijazna in igriva štirimesečna muca. Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si. Muki je star osem mesecev, prijazen in igriv. DELOVNI ČAS pon.-pet.7.-19. ure sob. 7,-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772 veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si * . ★ . * TEDENSKA . HF ASTROLOSKA c ^ NAPOVED Torek, 6. december: Luna bo nasprotovala Saturnu, kar vam lahko pobere energijo in optimizem, vendar za zelo kratek čas. Varčujte z močmi, ne porabljajte energije po nepotrebnem. Luna popoldne vstopi v bika, kar prinaša spremembo v razpoloženju. Poznopopoldanske ure so lahko zaradi naklonjenega Jupitra zelo prijetne. Pazite na prehrano, apetit bo zelo povečan. Sreda, 7. december: Ta sreda prinaša tri zelo skladne položaje Lune z ostalimi planeti, kar izkoristite za urejanje zaostalih zadev s poslovnega in finančnega področja. Dan je dober tudi za srečanja in dogovore. Četrtek, 8. december: Četrtek bo precej umirjen dan, v katerem bo zelo povečan čut za estetiko. To lahko izkoristite na marsikaterem področju. Ustvarite lahko kaj zelo lepega, da boste ponosni nase. Razvajajte sebe in svoje najdražje! Petek, 9. december: Luna že v nočnih urah vstopi v znak dvojčkov in prinaša živahno energijo v tem dnevu. Potreba po izmenjavi mnenj in dinamiki bo velika. V popoldanskih urah bo precej nemirno, poskrbite za kakšno primerno spremembo, ki bo še kako dobrodošla. Sobota, 10. december: Uran stopi v direktno gibanje, kar bo sprostilo marsikatero zadevo na različnih področjih življenja. Že v jutranjih urah bo lunin kvadrat z Uranom dvigoval energijo in napetost, prisotna bo konfliktna energija. Previdno pod tem vplivom! V popoldanskih urah nastopi polna luna v znamenju dvojčkov in istočasno tudi lunin mrk. Energije bodo prenapete, obvezno poskrbite za primeren način sprostitve. Nedelja, 11. december: V dopoldanskem času boste lahko kvalitetno in umirjeno opravljali svoje delo. Luna popoldne vstopi v svoj sedež v znak raka, iz katerega deluje močneje. Dom in družina bosta v ospredju. Razgibajte telo in duha, naberite si novih moči v naravi. Proti večeru bo močno povečana intuicija vodilo, kako ravnati. Večer zna biti še posebej zanimiv. Ponedeljek, 12. december: Skladna Luna z Marsom bo poskrbela za veliko pozitivne energije. To boste še posebej občutili rojeni v vodnih in zemeljskih znamenjih, ki boste izredno aktivni in energični. Izkoristite dan za uresničitev različnih idej, marsikaj vam lahko uspe, tudi tisto, za kar ste še pred dnevi mislili, da ni mogoče. Astrologinji GORDANA in DOLORES Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost flstrologlnja Gordana je dosegljiva na 041 404-935 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na facebooku Astrologfnja Gordana flstrologlnja Dolores je dosegljiva na 090 64-30 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Genetsko testiranje za odkrivanje bolezni Vprašanje: Katere genetsko pogojene spremembe in bolezni lahko odkrijemo z zgodnjim genetskim testiranjem? Odgovor: Bolezen je tista, ki nam daje največkrat vzpodbudo za te preiskave. Bolezni srca nam z relativno enostavnim, cenovno sprejemljivim kompleksom analize genov omogočijo dobro svetovanje in zdravljenje. Genetsko testiranje se ne priporoča samo za analizo dovzetnosti za posamezno bolezen, temveč tudi za genetsko testiranje učinkovitosti zdravil, kar omogoča izbor optimalnega zdravila za zdravljenje. Tako se lahko analizira učinkovitost aspirina pri zdravljenju trombembolič-nih zapletov in strjevanja krvi, učinkovitost zdravil za znižanje holesterola ... S pravim izborom statina bomo skrajšali zdravljenje in preprečili napredovanje ateroskleroze hitreje kot z dolgotrajnim individualnim preizkušanjem Danes ima pri genetski oceni še vedno najbolj pomembno vlogo zdravnik, vse večjo pa dobiva zdravstveni genetik, ki bo imel v prihodnje ob zdravniku pomembno vlogo pri svetovanju bolniku. Zato se je treba seznaniti o dolgoročnih vplivih, ki jih imajo na izražanje posameznih genov tudi zunanji dejavniki, kot so zdravila, stres, prosti radikali, hormoni, aminokisline, maščobe, dodatki v prehrani in drugi dejavniki, ki z interaktivnim vplivom na gene aktivirajo nezaželen gen ter s tem vplivajo na dolžino in kvaliteto življenja. Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog zdravila. Tudi izbor pravega zdravila za dvig potence pri moškem bo preprečil možne komplikacije. Vemo, da imamo danes številna zdravila za zdravljenje depresije. Enim pomagajo ena, drugim nobena, tretjim tretja. Tudi tu je prostor za pravočasen izbor uspešnega zdravila. To velja tudi za blokatorje beta receptorjev, za zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje migrene ... Alzheimerjeva bolezen, okvare hrbtenice na autoi-muni osnovi, revmatoidni artritis, periferna bolezen žil, Rajnaudova bolezen, celiaki-ja, Kronova bolezen, motnje govora, sindrom nemirnih nog, degeneracije na očeh, rak dojke, sladkorna bolezen, pljučni rak . so vse bolezni, kjer je genetska diagnostika dobrodošla in dokaj učinkovito orodje za pravočasno svetovanje. Nekateri svetujejo, da se testira občutljivost na presnovo alkohola, na laktozno intoleranco, na odvisnost od nikotina, zakaj smo predebe- HUJSANJI 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT 32/25232 55,01/519 35 54 www.pirnat.si Dr. Pirnat d j.o. Razlagava 29, Maribor_ li, kakšno barvo oči bo imel otrok, kakšna je predvidena inteligenca ob dojenju in brez njega. Obljublja se, da se lahko predvidi sposobnost učenja iz napak (je to potrebna analiza za vstop v politiko?) ... Različni laboratoriji imajo različno široko paleto obljubljenih rešitev. Že danes omogoča genska analiza individualne pristope in individualno obravnavo bolezni pri vsakem posamezniku. V bodočnosti, sicer skorajšnji, naj bi se vršile genetske analize vseh novorojenih otrok. Tako se predvideva, da bi do leta 2020 imeli za vse novorojene otroke podatkovno banko njihovih genskih karakteristik. V podatkovnih bankah bodo zapisali za vsakega njegove predvidene lastnosti. Bodo lahko tudi usmerjali njegovo življenjsko pot ter eventualno usodo? Varnostni ukrepi Da se bolnikovih podatkov ne more izkoristiti v druge namene kot v njegovo korist, je pomembno varovanje podatkov, upoštevanje etičnega kodeksa preiskovalca in pravilno informiranje bolnika oziroma preiskovanca. Vedeti mora o morebitnih nejasnostih podatkov in možnih variantah, ki smo jih dobili z analizo genoma, o eventualnih spremembah, ki imajo ali ne bodo imele določenega vpliva na razvoj, pogosto je potrebno svetovanje o nadaljnji analizi kompletnega genoma, saj lahko delna analiza izključi interaktivne vplive drugih genov, prav tako pa se mora ob tem strokovnjak odločiti, katere informacije so pomembne za vključitev v sam izvid. Za preiskovanca je podajanje prezgodnjih zaključkov lahko dvorezen meč, saj danes še nimamo dovolj povratnih informacij, ki bi zagotavljale natančnost dolgoročnih rezultatov. Treba je slediti novim znanjem in jih vključevati v nove analize pri bolniku, kar zahteva ponovitev preiskav. Spremembe znanj in podatkov imajo lahko vpliv tudi na druge osebe, ne le na preiskovanca. Učinek genetskih sprememb je odvisen od številnih dejavnikov, ki vključujejo genetske in epigenetske interakcije, način življenja, okolje ..., zato kljub analizi genoma laboratoriji, ki opravijo takšno preiskavo, ne dajejo podatkov in zaključkov bolniku, to naj stori le bolnikov zdravnik, ki je svetoval preiskavo. Pomembna je tudi strategija edukacije zdravnikov in uporabnikov teh genetskih testiranj, za kar naj po že uveljavljenih programih zagotovijo fakultete, strokovna združenja, nacionalni programi in ne nazadnje združenja bolnikov. TERAPEVT SVETUJE Vsega je kriv on Dandanes ni tako težko najti partnerja, ga je pa prava umetnost obdržati. Kdo prinese večji doprinos h koncu, ni smiselno govoriti, ker je od veze do veze drugače. Imam pa v zadnjem času vse več primerov, ko so ženske tisti zlobni škratje, ki naredijo prav vse, da se zveza konča, čeprav same verjamejo, da delajo samo v dobro zveze in se jo trudijo krpati. Dvomim, da je še veliko tistih deklet, ki bi bile pripravljene na življenje, ki so ga živeli naši starši. Torej to, da je bilo čisto vsakdanje, da je mati delala, po službi skuhala kosilo, uredila otroke, vse pospravila in zvečer še ustregla moškemu. Če je oče pri tem kaj pomagal, je bila prej redkost kot rutina. Ženske so se temu uprle in dosegle le to, da imajo zdaj še več obveznosti. Podobno se je zgodilo tudi v odnosu do partnerjev. Niso želele več biti v t. i. podrejenem položaju, želele so biti »šefice« in so ostale same. Ravno to je največja težava vseh tistih žensk, ki tarnajo, kako nemogoči so moški, jih želijo kontrolirati in si jih lastijo, na koncu pa ostanejo same. Nekje je zraslo prepričanje, da lahko ženska živi sama, da ne rabi partnerja za to, da je srečna. Mogoče je še pred kratkim veljalo, da se lahko tudi posameznik razvija sam v zrelo odraslo osebo. Vendar je kaj kmalu postalo Piše: ALENKA GABROVEC, zakonska in družinska terapevtka jasno, da ni tako. Partnerja rabimo, da lahko rastemo, da lahko živimo in da se razvijamo v odraslo zrelo osebo, če nam je to prav ali ne. Ljudje smo različni, vsakdo ima svoje navade, želje in čutenja. Zmotno bi bilo mišljenje, da lahko vedno vemo, kaj si kdo misli, kaj bo naredil, zakaj je nekaj naredil in predvsem, kaj čuti. Lahko se o tem pogovarjamo, a to je tudi vse. Ravno tu se v vezi največkrat zalomi. Mišljenja in čutenja ženske v večini niso na enaki valovni dolžini kot moška in žal tu ni možen dialog. In ravno tu znajo ženske narediti celo dramo, ki vodi v konec. V svojih mislih sestavijo scenarij, ki je v nasprotju s tem, kaj misli in čuti moški, za svoj dokaz, da imajo prav, se oborožijo s kopico »strokovnih« knjig in člankov, ki potrdijo to, da imajo one prav in partner absolutno ne. Želja po spoštovanju in pomoči je nekatere ženske pripeljala tako daleč, da so ostale na ravni majhnega otroka, ki joče ob vsakem ne. Ne znajo sklepati kompromisov, ne razumejo tega, da če izrazijo željo in dobijo negativen odgovor, ta ni vezan ne na željo in ne na njih. Vsako govorico vzamejo kot pravilo, ne zaupajo in vidijo le svoj doprinos v vezi. Vidijo zaroto v vsaki stvari, ki ni v skladu z njihovimi željami in predstavami. Želijo, da partner preprosto ve, kaj želijo, ker če bi jih resnično imel rad, bi vedel. Ko jih partner sooči z realnostjo, uporabi vse obrambne mehanizme, saj so prepričane, da ne delajo nič narobe, in da dokažejo svoje, so pripravljene narediti prav vse. Takšno vedenje je vse prej kot odraslo, moški pa ne rabi ob sebi »otroka«, ampak odraslo zrelo žensko. Veza z nekom vključuje veliko sporazumevanja, veliko zaupanja, veliko odpuščanja in sklepanja kompromisov. Veza ni sistem daj-dam, ampak zavedanje, da vse, kar »vložiš« v vezo, je za oba, ne samo za nasprotno stran. Potrebno je jasno izražati svoje želje in potrebe in ne samo predvidevati, da bi nasprotna stran morala vedeti. Sprejeti je treba, da so vzponi in padci, a ko znaš zaupati, ljubiti in spoštovati, dobiš to tudi nazaj. PRAV(N)I KORAKI Porok bivšemu partnerju Vprašanje: Kaj naj naredi hči, ki je pred leti šla za poroka bivšemu partnerju? S partnerjem sta se razšla, ker je bil nasilen do nje in otrok. Hči ima zdaj novo družino, je pa solastnica nepremičnine. Pojavili so se upniki, ki od hčere terjajo plačilo dolga, ki je pravzaprav dolg bivšega partnerja. Hči je popolnoma obupana. Odgovor: Spoštovana bralka, imam premalo konkretnih informacij, da bi vam lahko dala konkreten odgovor. Kot sami pišete, hči ve, da je bivšemu partnerju šla za poroka. Ljudje vse prepogosto in z lahkoto podpišejo poroštveno izjavo, ne zavedajoč se, kaj pravzaprav s tem prevzemajo. Poroštvo je oblika oseb- nega zavarovanja, s katero se porok upniku zaveže, da bo on poplačal dolg, če ga ne bi dolžnik. Običajno se pojavlja poleg še kakšne druge oblike zavarovanja (npr. hipoteke). Lahko je subsidiarno (kar pomeni, da sme upnik zahtevati izpolnitev določene obveznosti od poroka šele po tem, če je ni izpolnil dolžnik) ali solidarno (kar pomeni, da je upniku prepuščeno, od koga bo najprej terjal plačilo - od dolžnika ali od poroka). Za kakšno obliko poroštva gre v vašem primeru, ne vem. Ne glede na obliko poroštva je dejstvo, da se je hči zavezala, da bo poravnala dolg osebe, ki je zdaj njen bivši partner. Zato lahko njegovi upniki terjajo plačilo terjatve od vaše hčere kot poroka. Z izvršbo Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku. Vprašanja za pravnega strokovnjaka lahko pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov te-dnik@nt-rc.si. Svoje vprašanje lahko sporočite tudi v tajništvo uredništva na telefon 4225-154. lahko posežejo tudi v njeno premoženje. Vendar kljub temu pojasnite hčeri, da to še ni razlog za obup. Tudi kot porok ima na voljo ugovore upniku, in sicer ugovore, ki se tičejo razmerja med dolžnikom (njenim bivšim partnerjem) in upnikom kakor tudi razmerja med njo kot porokom in upnikom. Ali vaša hči lahko uveljavlja ugovore upniku in če, katere, bo presodil pravni strokovnjak, s katerim naj se vaša hči čimprej posvetuje. Najslabše zanjo je, da nič ne ukrepa. Če bo pasivna in bo le čakala, kaj se bo zgodilo, lahko res pričakuje le, da bodo upniki storili vse, da bodo poplačani iz njenega premoženja. mag. ANITA DOLINŠEK, pravnica Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. KONJICE UE CELJE OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA DELAVEC V PROIZVODNJI Z OMEJITVAMI V OKOLICI CELJA ■ M/Ž; VAŠE NALOGE DODO ZAJEMALE OPRAVLJANJE PREPROSTIH, FIZIČNO NEZAHTEVNIH DELV PROIZVODNJI. NEDOLOČEN ČAS, 7.12.2011; TRENK-WALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKO-VA CESTA 9 E, 1000 LJODUANA ČISTILKA ■ DELO V CELJU ■ M/Ž; ČIŠČENJE ODJEKTOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.12.2011; VALINA, DRUŽRA ZA VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE, D.O.O., ŠTE-PANJSKA CESTA 22 0,1000 LJUBLJANA DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORIJE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE- M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.12.2011; PETTY TRANSPORT D.0.0., GORNJA Rl-STRICA116 C, 9232 ČRENŠ0VCI TESAR TESARSKA DELA - M/Ž; OPAŽANJE IN TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.12.2011; ALEK S TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., MARIBORSKA CESTA 86,3000 CELJE ZIDAR ZIDARSKA DELA - M/Ž; OPRAVLJANJE ZIDARSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.12.2011; ALEK S TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., MARIBORSKA CESTA 86,3000 CELJE ŽERJAVAR ŽERJAV0V0DJA - M/Ž; TRANSPORTIRA LIVNE SISTEME, NAPAJALNIKE.OPRAVI CELOTEN TRANSPORT V ZUNANJO HALO, RUŠI 0RL0G0 PREDPEČICE IN P0N0VC, NAKLADA IN RAZKLADA KOKS, IPD, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.12.2011; K0VIS-LIVARNA PROIZVODNJA,TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., ŽELEZARSKA CESTA3.3220 ŠTORE SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA PRODAJNI REFERENT - M/Ž; KOMERCIALNA, ADMINISTRATIVNA DELA. DELO S KUPCI V PISARNI IN NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.12.2011; EK0TEH, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., VEGOVA ULICA 16,3000 CEUE ZAVAROVALNI ZAST0PNIK-SVET0VALEC PRODAJE NA TERENU - CELJE M/Ž - M/Ž; SVETOVANJE, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 15.12.2011; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIR0R POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA. K0MENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA MESAR MESAB - CELJE - M/Ž; PB0BAJA MESA IN MESNIH IZBELK0V, PBIPBAVA MESNIH IZBELK0V ZA PRODAJO, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.12.2011; POSLOVNI SISTEM MERCAT0R D.D., DUNAJSKA CESTA 107, 1000 LJUBLJANA FRIZER FRIZER - M/Ž; FRIZERSKA DELA, STRIŽENJE, BARVANJE, B0L0CEN ČAS, 1 MESEC, 16.12.2011; FIGAB0, OBLIKOVANJE IN NEGA LAS, MAJA FIKET S.P., LEVSTIKOVA ULICA 3,3000 CELJE PRODAJALEC PB0BAJALEC V TBG0VINI ZA MALE ŽIVALI - BELO V CEUU - M/Ž; PB0BAJA MALIH ŽIVALI, HRANE IN OPREME ZA MALE ŽIVALI, B0L0ČEN ČAS, 3 MESECE, 29.12.2011: ALFAPET TBG0VINA B.0.0., LETALIŠKA CESTA 29,1000 LJUBLJANA KÜHAR PIC0PEK IN PEK MESA - M/Ž; PBIPBAVA TEB PEKA PIC TEB MESA NA ŽABU, B0L0ČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.12.2011; SPD, D.0.0.; SPD, D.0.0. P0DBUŽNICA PICEBIJA VEB0NA, CELJE, 0PEKABNIŠKA CESTA 9, 0PEKABNIŠKA CESTA 9,3BBB CELJE EKONOMSKI TEHNIK TBG0VEC, P0SL0V0BJA - M/Ž; PB0BAJA BLAGA V TRGOVINI. B0L0ČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.12.2011; TBG0VINA ZA ŠPORTNI RIBOLOV. BABK0 ŠABMAN S.P., P0BKBAJ PRI VELENJU 65 B, 3320 VELENJE PROMETNITEHNIK 0BGANIZAT0B LOGISTIKE V MEBNAB0BNEM CESTNEM T0V0BNEM PB0METU - BISPONENT - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN NABZ0B PREVOZOV, SPREMLJANJE IN V0BENJE SKUPINE VOZNIKOV, SPREMLJANJE SPLETNIH R0RZ NAKLAB0V, V0BENJE EVIDENC, DAJANJE P0B0ČIL BBUGA OPRAVILA PO NAV0BILU NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 15.12.2011; PETTY TRANSPORT D.0.0., GORNJA BISTRICA 116C. 9232 ČRENŠ0VCI UE LAŠKO AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVRŠEVANJE VZDRŽEVALNIH IN MEHANIČNIH DEL NA VOZILIH, SKRR ZA UREJENOST DELOVNEGA OKOLJA, OPRAVLJANJE P0D0DNIH DEL PO NAVODILIH NADREJENEGA V OKVIRU POKLICA IN DELOVNE USP0S0DLJE-N0STI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.12.2011; AMJ, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO MOTORNIH VOZIL, JANI MAR0T,S.P.,TEVČE 11,3270 LAŠKO SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA VODJA KUHINJE - M/Ž; ORGANIZACIJA IN VODENJE, TER KOORDINIRANJE POSLOVANJA ENOTE, PRIPRAVA JEDI, VODENJE, NADAVA, NADZOR P0RARE ZALOG V KUHINJI, SKRR ZA RACIONALIZACIJO DELOVNEGA PROCESA IN OPTIMIZACIJO STROŠKOV DELA, SKRR ZA KONTROLO IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI, SKRR ZA GOSPODARNO RAVNANJE S SREDSTVI DRUŽRE, PRIPRAVA JEDILNIKOV IN KULINARIČNIH NOVOSTI, IZORRAŽEVANJE IN SPREMLJANJE TRENDOV NA PODROČJU KULINARIKE, SKRR ZA USPOSABLJANJE IN BAZV0J SODELAVCEV, B0L0ČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.12.2011; BIMSKE TEBME, ZBBAVJE, PB0GBAM B0BBEGA POČUTJA, TUBIZEM, D.0.0., TOPLICE 10,3272 RIMSKE TOPLICE VODJA ENOTE HOTELSKEGA GOSPODINJSTVA - M/Ž; PLANIRANJE, ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA V NASTANITVENEM DELU, UVAJANJE, POUČEVANJE IN VODENJE, TER RAZPOREJANJE IN ORGANIZIRANJE PODREJENIH, PRIPRAVA STANDARDOV DELA, NADZIRANJE IN OCENJEVANJE DELA PODREJENIH, NAROČANJE BLAGA IN SKRR ZA ZALORE (POTROŠNI MATERIAL), SKRR ZA USTREZNO SODELOVANJE Z ZUNANJIMI IZVAJALCI, SKRR ZA USTREZEN IZGLED IN UREJENOST HOTELSKEGA KOMPLEKSA, PREDLAGANJE IN UVANJANJE NOVOSTI V PONUDBO. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.12.2011; RIMSKE TERME, ZDRAVJE, PROGRAM DODREGA POČUTJA, TURIZEM, D.0.0., TOPLICE 10,3272 RIMSKE TOPLICE BOLNIČAR-NEGOVALEC BOLNIČAR - M/Ž; NEGA BOLNIKA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.12.2011; THERMANA D.D., DRUŽRA DODREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO ZDRAVSTVENITEHNIK ZDRAVSTVENI TEHNIK - M/Ž; IZVAJANJE OSNOVNE ZDRAVSTVENE NEGE DOLNIKA IN ZAHTEVNIH POSTOPKOV, ZDRAVSTVENE NEGE, SPREJEM, NAMESTITEV IN ODPUST DOLNIKA, NADZOR NAD IZVEDBO BNEVNE TERAPIJE, SKRR ZA UREJENOST BOLNIKA/ STANOVALCA, NJEGOVE OKOLICE, ZBBAVSTVENO-VZGOJNO IN VABSTVENO BELO TEB USPOSABLJANJE BOLNIKA PBI OPRAVLJANJU DNEVNIH AKTIVNOSTI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.12.2011; THERMANA D.D., DRUŽRA DODREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6,3270 LAŠKO RAČDNALNIŠKI TEHNIK PROGRAMER JAVA - M/Ž; PROGRAMIRANJE, PODROČJE DELA: INTERNET-APLIKACIJE, PODATKOVNE DAZE, POSLOVNI SISTEMI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.12.2011; l-ROSE, PODJETJE ZA EKONOMSKE IN RAČUNALNIŠKE STORITVE D.0.0., JAGOČE 3,3270 LAŠKO UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE SISTEMSKI INŽENIR - M/Ž: SISTEMSKA ADMINISTRACIJA V OKOLJIH LINUX/UNIX WINDOWS IN ANDROID/MAC OS, TESTIRANJE PROGRAMSKE OPREME, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.12.2011; l-ROSE, PODJETJE ZA EKONOMSKE IN RAČUNALNIŠKE STORITVE D.0.0., JAGOČE 3,3270 LAŠKO UE MOZIRJE NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJICE DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORIJE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.12.2011; PETTY TRANSPORT D.0.0., GORNJA Bl-STRICA 11BC.9232 ČRENŠOVCI NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) LESARSKI DELAVEC - M/Ž; DELO NA TRAČNI IN KROŽNI ŽAGI, MONTAŽA PALET IN ZABOJEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.12.2011; PLARD, AVTOPREVO-ZNIŠTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0., ŠKALCE1 C, 3210 SLOVENSKE KONJICE ORODJAR ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA UTOPNIH, PREBIJALNIH, OBREZILNIH, KALIBRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ, PRIPRAV IN PRIPOMOČKOV ZA DELO V PROIZVODNJI, VODENJE DN..„ DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.12.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.0.0., STRANICE 55,3206 STRANICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NASTAVUALEC ORODIJ ZA PREDELAVO PLASTIČNIH MAS - M/Ž; NASTAVITEV, MONTAŽA IN DEMONTAŽA ORODIJ, NASTAVITEV IN KONTROLA DELOVANJA STROJEV V PROIZVODNJI, PRIPRAVA IN DOZIRANJE MATERIALOV ZA STROJNO OBBELAVO, VZDRŽEVANJE ORODIJ IN STROJEV, PAKIRANJE KONČNIH PRODUKTOV, ZAČETNA FAZA SKLADIŠČENJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.1.2012; ADECCO H.R. D.0.0.; ADECCO H.R. D.0.0., PE CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE G, 3000 CELJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - SVETOVALEC PRODAJE - SLOVENSKE KONJICE - M/Ž; SVETOVANJE, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRODUKTOV, PRIDODIVANJE TERMINOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 15.12.2011; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA INŽENIR ŽIVILSTVA IN PREHRANE (VSŠ) ORGANIZATOR PREHRANE - M/Ž; NAČRTOVANJE ORGANIZACIJE PREHRANE, SKRR ZA ORGANIZACIJO BELA V KUHINJI, SODELOVANJE Z VODJEM KUHINJE, NADZOR NAD IZVEDDO HACCP V KUHINJI, ITD, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.12.2011; VRTEC SLOV. KONJICE, SLOMŠKOVA ULICA 1, 3210 SLOVENSKE UE ŠENTJUR PRI CELJU ELEKTROINŠTALATER ELEKTRIČAR - M/Ž; INSTALACIJE, SERVISIRANJE IN VZDRŽEVANJE ELEKTRIČNIH INSTALACIJ, IZVAJANJE INTELIGENTNIH ELEKTROINSTALACIJ IN VARNOSTNIH SISTEMOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.12.2011; EDICOM IZVOZ-UVOZ, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0. ŠENTJUR, PRIJATELJEVA ULICA 12, 3230 ŠENTJUR ELEKTRIKAR ELEKTRONIH VARNOSTNI TEHNIK - M/Ž; INSTALACIJE, SERVISIRANJE IN VZDRŽEVANJE SISTEMOV TEHNIČNEGA VAROVANJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.12.2011; EDICOM IZVOZ-UVOZ, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0. ŠENTJUR, PRIJATELJEVA ULICA 12,3230 ŠENTJUR EKONOMSKITEHNIK KNJIGOVODJA PLAČ - ADMINISTRATOR - M/Ž; VODENJA KADROVSKIH EVIDENC, OBRAČUNA PLAČ, S0-BELOVANJE Z DAVČNIMI INSTITUCIJAMI, PBIPBAVA POROČIL ZA RAZLIČNE INSTITUCIJE. POZNAVANJE ZAKONOV IN PREDPISOV 0 DELOVNIH RAZMERJIH, POZNAVANJE DELA Z RAČUNALNIKOM, NEDOLOČEN ČAS, 10.12.2011; ACER-M INŽENIRING, TRGOVINA IN POSREDOVANJE, D.0.0., CESTA LEONA DODROTIN-ŠKA 9,3230 ŠENTJUR DOKTOR DENTALNE MEDICINE DOKTOR DENTALNE MEDICINE - M/Ž; DELO V MLADINSKI ZODOZDRAVSTVENI AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 18.12.2011; FEBBENT, ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE, D.0.0., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 6 A, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORIJE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE -M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.12.2011; PETTY TRANSPORT D.0.0., GORNJA Bl-STRICA 11BC.9232ČRENŠ0VCI NIŽJAP0KLICNAIZ0BRAZBA(D03LET) SKLADIŠČNI MANIPULANT - M/Ž: KOMISIONIRANJE IN RAČUNALNIŠKO SLEDENJE BLAGA V SKLADIŠČU, KOLIČINSKO PREVERJANJE STANJA BLAGA, RAZKLADANJE IN NAKLADANJE (TOVORNJAK, KONTEJNERJI...), ODPREMLJANJE, BOČNA IN STROJNA MANIPULACIJA VSEH VRST MATERIALOV V SKLADIŠČU. OPRAVLJANJE PODODNIH BEL PO NAVODILU NADREJENEGA V OKVIRU POKLICA IN DELOVNE USPOSOBLJENOSTI., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.12.2011; ADECCO H.R. D.0.0.; ADECCO H.R. D.0.0., PECELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 6,3000 CELJE ELEKTROINŠTALATER ELEKTROINŠTALATER - M/Ž; IZVAJANJE ELEKTRO-INŠTALACIJ, NEDOLOČEN CAS, 17.12.2011; ELEKTRO-INSTALACIJE, POSREDNIŠTVO IGOR ŠPOLJAR S.P., ULICAXIV. DIVIZIJE 60,3250 ROGAŠKA SLATINA ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK VZDRŽEVALEC - DELO V ROGAŠKI SLATINI - M/Ž; ZAGON STROJEV IN NAPRAVVIND. PRALNICI, VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAVTER OSTALA DELA, KI SO VEZANA NA DELOVNO PODROČJE., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.12.2011; SALESIANER MIETTEX PERI-TEKS, NEGOVANJE IN IZPOSOJA TEKSTILA, D.0.0., DLATNICA2,1236 TRZIN STROJNITEHNIK KONTROLOR NDT - M/Ž; KONTROLA VARDV NA GRADBIŠČIH IN V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.12.2011; SIFLEKS, KOVINARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0., TRŠKA CESTA 5,3254 PODČETRTEK STROJNI VZDRŽEVALEC - M/Ž; ZAHTEVNO VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV ENERGETSKIH INSTALACIJ NA STROJNEM PODROČJU VZDRŽEVANJA, SODELOVANJE PRI INSTALACIJSKIH IN VZDRŽEVALNIH DELIH, OPRAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH DEL PRI VZDRŽEVANJU STROJEV IN NAPRAV, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA PO NAVODILU NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.12.2011; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1,3250 ROGAŠKA SLATINA UE VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA DELAVEC ZA PREPROSTA DELA PRI NIZKIH GRADNJAH - M/Ž; DELO V GRADBENIŠTVO, POSTAVITEV JEKLENIH KONSTRUKCIJ, NEDOLOČEN ČAS, 10.12.2011; RM PROJEKT SPECIALIZIRANA GRADBENA DELA, TRGOVINA IN PREVOZNIŠTVO, D.0.0., KOŽELJSKEGA ULICA 1,3320 VELENJE DELAVEC ZA PREPROSTA DELA PBI NIZKIH GRADNJAH - M/Ž; DELO V GRADBENIŠTVO, POSTAVITEV JEKLENIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 10.12.2011; RM PROJEKT SPECIALIZIRANA GRADDE-NA DELA, TRGOVINA IN PREVOZNIŠTVO, D.0.0., KOŽELJSKEGA ULICA 1,3320 VELENJE KROVEC KROVEC, KLEPAR - M/Ž; DELO V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 10.12.2011; RM PROJEKT SPECIALIZIRANA GRADBENA DELA, TRGOVINA IN PREVOZNIŠTVO, D.0.0., KOŽELJSKEGA ULICA 1, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNO VODENJE KUHINJSKEGA OBRATA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.12.2011; GELCA, GOSTINSTVO, D.0.0., CANKARJEVA CESTA 22 A.3325Š0ŠTANJ AKADEMSKI GLASBENIK FLAVTIST UČITELJ - M/Ž; POUČEVANJE FLAVTE, DOLOČEN ČAS, 10.12.2011; GLASRENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽELJ-SKI VELENJE.JENKOVA CESTA 4,3326 VELENJE UE ŽALEC VODNIK TOREK, 6. 12. 9.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Ljudska pesem na Kozjanskem nastopajo Sašo Oberski in učenci OŠ Podčetrtek v okviru univerze za III. življenjsko obdobje 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju demonstracija obrtnice frizerke Tatjane Frajle Maslo 17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v nemškem jeziku 17.00 Dom kulture Šoštanj Torkova peta ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje Dnevi pravljic začetek pravljičnih večerov z izdelovanjem čestitk in okraskov 18.00 Knjigarna Antika Celje Vedute 2011 predstavitev knjižne zbirke založbe Litera 18.00 Občinska knjižnica Prebold Tone Škarja: Po svoji sledi z avtorjem se bo pogovarjala Magda Šalamon 19.00 Osnovna šola Braslovče Kitarist Domagoj Paukovic Miklavžev koncert 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Ivan Oman domoljubni večer s slovenskim politikom 19.19 Knjižnica Velenje Hotenja predstavitev 21. številke 19.30 SLG Celje_ D. C. Jackson: Moje bivše, moji bivši abonma Torek večerni in 19.30 Glasbena šola Velenje Orgelska in komorna glasba Miklavžev koncert 12.00 Gimnazija Celje - Center Veselje do znanosti mednarodni projekt z več kot 200 osnovnošolci iz regije ter gimnazijci iz srbskega Kruševca SREDA, 7. 12. OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V BOMAČEM IN TUJEM PROMETU, BOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.12.2011; AVTOPREVOZNIKSTOJAKOVIČ BOBISLAV S.P., LIBOJE 42,3301 PETBOVČE POMOŽNI GBABBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA DE-IA V GRADBENIŠTVU, NEDOLOČEN ČAS, 9.12.2011; TT-KD GBABBENE STOBITVE B.O.O., ČOPOVA ULICA 3,3310 ŽALEC TESAR TESAB - M/Ž; TESARSKA BELA, BOLOČEN ČAS, 3 13.30 Center starejših Zimzelen Topolšica Bralna čajanka 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Dragico 17.00 Mladinska knjiga, Mestna knjigarna Celje Matej predstavitev knjige Igorja Karlovška 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Da ne pozabimo predstavitev zbornika o osamosvajanju Slovenije na območju UNZ Celje 17.00 Titov trg Velenje Prihod in srečanje z dedkom Mrazom 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic pravljico pripoveduje Metka Pivk Srdič 18.00 Muzej premogovništva Slovenije Rudarski likovni motiv v Sloveniji predavanje 18.00 Glasbena šola Velenje Pihalci Glasbene šole Velenje 10.00 Glasbena šola Celje Javni nastop nastopajo dijaki 1. in 2. letnika ter komorne skupine 12.00 Glasbena šola Celje Javni nastop nastopajo dijaki 3. in 4. letnika MESECE, 18.12.2611; NEZIRAJ IN DRUZRENIK, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.N.O., KAPLJA VAS 49,3312 PBEBOLB ZIDAR ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.12.2011; NEZIRAJ IN DRUŽRENIK, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.N.O., KAPLJA VAS 49,3312 PRERDLD AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA PO EUROPI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.12.2011; ROMREK MAKSIMILJAN, AVTOPREVOZNIŠTVO S.P., ŠLANDROVTRG 19,3310 ŽALEC STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TEŽKE GRADRENE MEHANIZACIJE - M/Ž; UPRAVLJANJE Z GRADBENO MEHANIZACIJO, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.12.2011; TT-KD GRADRENE STORITVE D.0.0., ČOPOVA ULICA 3,3310 ŽALEC VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL VOZNIK TOVORNJAKA ZA PREVOZ LESA - M/Ž; NAKLADANJE, RAZKLADANJE, PREVOZ LESA, SORTIRANJE LESA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.12.2011; GOZDARSKA ZADRUGA VRANSKO Z.O.O., VRANSKO 16A, 3305 VRANSKO PRODAJALEC 16.00 Slovensko-bavarska hiša Podsreda Božične ustvarjalne delavnice izdelovanje sveč iz voska, pomandrov in okraskov iz slanega testa 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic pripoveduje Marjetka Blatnik 17.00 Velenjski grad 17.00 Knjižnica Velenje Ustvarjamo, raziskujemo kreativne urice za odrasle 18.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Mehika, Gvatemala in Belize potopisno predavanje Mance Čujež 19.00 Osrednja knjižnica Celje Drago Jančar: To noč sem jo videl z gostom se bo pogovarjal Marijan Pušavec 19.00 Narodni dom Celje_ Miklavžev koncert Gimnazije Celje - Center sodelujejo: Dekliški pevski zbor GCC, FaVoZa, The Slager's 19.19 Knjižnica Velenje Medicinsko humanitarna odprava v Kenijo potopisno predavanje 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Jimmy Roberts: Ljubim te - spremeni me muzikal, za gledališki abonma in izven 20.00 Celjski dom_ Fotr komedija, igra Lado Bizovičar KINO nnmm 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Vzgoja za leto 2030 predava Marko Juhant 19.19 Knjižnica Velenje Kuharica za dušo in telo predava Ica Krebar 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Grofica Marica opereta 19.30 Glasbena šola Celje_ GM oder Katarina Majcen, violončelo in Nafis Umerkulova, klavir ČETRTEK, 8. 12. 9.30-14.00 Narodni dom Celje Živimo, da delamo znanstveni simpozij ob 120-letnici rojstva prof. Janka Orožna Decembrska praznovanja PRODAJA MESA IN MESNIH IZDELKOV - M/Z; PRODAJA MESA IN MESNIH IZDELKOV, NEDOLOČEN ČAS, 18.12.2011; MESARSTVO ČAS, ERVIN ČAS, S.P., SAVINJSKA CESTA 77,3310 ŽALEC ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK SERVISER/MONTER FITNES NAPRAV - M/Ž; DELO ODSEGA DELO V SKLADIŠČU, PISARNI, TER ORČASNO NA TERENU (MONTAŽA OZ. SERVIS NAPRAV). MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS. PROŠNJE Z ŽIVLJENJEPISOM SPREJEMAMO NA EMAIL DEJAN. OLIMPUS@GMAIL.COM DO 9.12.2011. NEPOPOLNE PROŠNJE, PROŠNJE POSLANE PO POŠTI, OZIROMA PROŠNJE KI NE DODO IZPOLNJEVALE POGOJEV NE ROMO UPOŠTEVALI! DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.12.2011; OLIMPUS D.0.0. CENTER ZA AKTIVNI 0D-DIH, CELJSKA CESTA 8,3310 ŽALEC STROJNITEHNIK MONTER/SERVISER TOPLOTNIH ČRPALK - M/Ž; IZVEDDA STROJNIH INSTALACIJ (VODOVOD, KANALIZACIJA, PLIN, OGREVANJE, KLIMA), SERVISIRANJE OGREVALNO/HLADILNE TEHNIKE, NEDOLOČEN ČAS, 15.12.2011; TERMO SHOP D.0.0., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176,3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Spored 6. in 8. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Winx club - animirani film, sinh., 3D 12.55, 14.55, 16.55 Oropaj bogataša - akcijska komedija 13.40, 18.20, 20.40, 23.05 Tintin - animirana družinska pustolovščina 11.10, 13.45, 16.15 Trgovci s časom - triler 18.45, 21.10, 23.30 Jutranja zarja: 1. del - domišljijska romantična drama 12.40, 15.30, 18.00, 20.30, 23.00 Nesmrtni - akcijska pustolovščina, 3D 19.20, 21.40, 23.59 Stanje šoka - črna komedija 18.55, 21.00, 23.10 Le kako ji to uspe?! - komedija 12.10, 16.50, 18.50, 20.50, 22.50 Vesele nogice 2 - animirana družinska komedija, 3D 10.40, 12.50, 15.00, 17.10 Vesele nogice 2 - animirana družinska komedija 11.30, 16.10 Traktor, ljubezen in rock'n'roll - komična drama 12.00, 14.20, 16.40, 19.00, 21.20, 23.40 Zmagovalec - drama 12.35, 15.25, 18.15, 21.05, 23.55 SREDA in ČETRTEK 20.00 Lurd - drama KOMERCIALIST(VSS) SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - M/Ž; ODGOVORNI DOSTE ZA: ZA SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO KONČNIH IZDELKOV NAMENJENIH PODZEMNI INFRASTRUKTURI TER INDUSTRIJSKIH IZDELKOV V SLOVENIJI IN V TUJINI, ZDIRANJE, PRIDODIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z ORSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM PRIPRAVA PONUDD IN POGODD IPD., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.12.2011; ZAGOŽEN, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., CESTA NA LAVO 2 A, 3310 ŽALEC EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST KOMERCIALIST NA TERENU ZA PODROČJE SLOVENIJE - M/Ž; PRODAJA IN SVETOVANJE NA PODROČJU SLOVENIJE, ISKANJE NOVIH KUPCEV NA PODROČJU RS, KONTAKTIRANJE, OBISKOVANJE IN SVETOVANJE STRANKAM/KUPCEM,OHRANJANJE ODNOSOV Z ŽE OBSTOJEČIMI KUPCI, OBISKOVANJE IN SVETOVANJE STRANKAM/KUPCEM, BOLOČEN ČAS, 17.12.2011; Ml-NEBVA ŽALEC PREDELAVA PLASTIKE IN KOVIN, D.D., LOŽNICA PRI ŽALCU 37.3310 ŽALEC MALI OGLASI / INFORMACIJE DOBRODELNE PRIREDITVE * o * 2&K ZLATARNA KRAGOLNIK V ZLATARNI KRAGOLNIK V CITYCENTRU CELJE VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA. KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.0.0.. Kettejeva 12, Celje ČETRTEK, 8. 12. 16.00 Zreška tržnica Prodaja voščilnic in novoletnih izdelkov invalidskih društev in zavodov POSEST POSEST SAMOSTOJNO obstoječi poslovni prostor, približno 110 m2 (pisarniški prostori) + pomožni prostori (klet, kurilnica), najmanj 4 parkirišča, v Prožinski vasi, Štore (obrtna cona), kompletno obnovljen: el. in tel. instalacije, sanitarije, plinski priključek, samostojno centralno ogrevanje (kurilno olje), alarmna naprava, klima, prodamo. Možnost koriščenja kot bivalni prostor. Brez bremen. Majcen Euroterminal, d. o. o., Celje. Kontaktna oseba Robi Kerš, telefon 041 727-301. n VILA v centru mesta Celja. Prodam poslovno stanovanjski objekt, Vodnikova 14, velikost 954 m2, vila ima tri etaže in neizkoriščeno podstrešje. Cena 480.000 EUR. Telefon 041 644-709. 4699 CELJE, Teharska cesta. Prodajalna, servis in skladišče + 4.484 m2 stavbnega zemljišča, možna prodaja posameznega dela kompleksa, po dogovoru, prodam za 490.000 EUR. Telefon 041 876-888. 4699 *A * CENTER mesta Celja. Prodam ali oddam trgovski lokal, mesečna najemnina 1.000 EUR, Stanetova ulica, velikost 61,40 m2, vhod z ulice, izložbena okna. Telefon 040 666-789. 4699 ODDAM NA lepi lokaciji na Gomilskem oddam v najem stanovanjsko hišo z velikim dvoriščem (Gomilsko 28). Informacije po telefonu 041 633-296. p PROSTOR, približno 200 m2, primeren za skladišče, oddam. Telefon 041 222-341. Š 536 STANOVANJE PRODAM ENOSOBNO opremljeno stanovanje, veliko 38,80 m2, v Celju, na Otoku, prodam. Telefon 031 642-498. 4678 CELJE, Čopova ulica 17. Prodam opremljeno enosobno stanovanje, velikost 39,55 m2, cena 49.900 EUR. Telefon 051 305-432. 4699 CELJE, center. Enoinpolsobno stanovanje, 41,50 m2, v Prešernovi 2, vsa oprema, prodam za 55.000 EUR oziroma po dogovoru. Telefon 041 698-116. 4750 ODDAM CELJE. Dvosobno pritlično stanovanje, 70 m2, zelo lepo, delno opremljeno, vsi priključki, parkirni prostor, mirna lokacija, bližina infrastrukture, oddam. Telefon 041 720-568. 4685 V CELJU oddam opremljeno stanovanje, 42 m2, primerno za dve do tri osebe. Telefon 041 650-737. 4679 ENOSOBNO stanovanje v centru mesta, komfortno obnovljeno, oddam v najem. Telefon 041 983-114. 4744 OVTAR trgovina d.o.o. gradnja in adaptacije 2 NAMI NI NIČ NEMOGOČE! - adaptacije starih objektov, - gradnja stanovanjskih hiš, - urejanje okolice hiš, - knauf sistemi, - slikopleskarska, krovska in fasaderska dela, - prodaja gradbenega materiala Ovtar trgovina d.o.o., Celjska cesta 39 a, 3212VOJNIK GARSONJERO v Celju na Lavi, na novo adaptirano in opremljeno, oddam za 200 EUR mesečno in stroški. Predplačilo za tri mesece. Informacije po telefonu 041 785-353. 4732 V PETROVČAH oddam v najem enosobno opremljeno, takoj vseljivo stanovanje. Na oglas se lahko javijo ženske, dame, tudi umetnice. Iščem tudi gospodinjsko pomočnico. Telefon 041 961-882. 4731 KUPIM MANJŠE stanovanje ali mansardo v središču Celja kupim. Telefon 031 692-870. 4748 GARAZE ODDAM GARAŽO oddam v Vojkovi ulici v Celju, vhod Ljubljanska cesta. Telefon 040 573-578. 4677 GARAŽO v Šaranovičevi ulici v Celju oddamo. Telefon 031 860-453. 4746 PRAŠIČA, krmljenega s kuhano domačo hrano, težkega približno 180 kg, prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 5793-231. 4734 KUPIM VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 031 743-351. 4445 VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 261 SUHE in debele krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 533 PRODAM DOMAČE vino jurka ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 450-405. 4680 KROMPIR za krmo in suho koruzo prodam. Telefon 041 742-334. 4709 OSTALO PRODAM PRAŠIČE, mesni tip, težke od 25 do 200 kg, ugodno prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 655-528. Š 497 PRAŠIČA, 150 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 041 968-030. 4656 DVA zelo lepa prašiča, od 150 do 160 kg, prodam. Telefon 070 714-569. 4701 OVNA, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 656-947. 4733 PRAŠIČA, težkega približno 170 kg, krmljenega z domačo hrano, možen tudi zakol, prodam. Telefon 041 866-612. 4743 Ni besed več tvojih toplih, ljuba mama, ne stiska toplih rok, ostal bo le spomin nate in srce polno bolečin. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje ljube mame, tašče in stare mame FRANČIŠKE KUSER rojene Dokler (8. 1. 1923 - 23. 11. 2011) se iskreno zahvaljujeva družini Dokler iz Ivence, družini Klanjšek, družini Fišer ter vsem sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovane sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebju Špesovega doma v Vojniku ter pogrebnima službama Raj in Primožič. Hvala za zapete žalostin-ke in odigrano Tišino. Hvala gospodu za opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča hčerka Vida z možem Stankom ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje PRODAM BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p VISOKO kakovostne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683. n DRVA bukova, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p DESKE in plohe parjenega in neparjenega oreha, bukve, javorja, jelše ter hruške, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346. p BRIKETE, visoko kalorične, pakirane po 10 kg, primerne za vse vrste peči in kamine, prodam. Telefon 041 207-179. 4689 SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 763-860 . 47 0 4 NOVO arnico iz smrekovega lesa prodam. Telefon 040 253-931, Aljaž. 4745 MBN PRIVLAČNA, 20-letna Celjanka, samska, vitka, želi spoznati moškega do 32 let. Lahko je višje postave. Telefon 041 248647; agencija Alan. 4730 ŽELIM spoznati žensko do 40 let za prijateljska srečanja. Sem moški srednjih let, trenutno še zaposlen v Nemčiji. Že nekaj časa sem vdovec. Šifra LJUBEZEN. Telefon 041 961-882. 4731 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold www.radiocelje.com GOVORICE, ki sem jih širila o družini Glaser, so neresnične, zato se ji opravičujem. Yu-lia Korneeva. 4728 IŠČEM prostor in osebo za prodajo vina v privatni hiši ali zasebni trgovini na območju Celja, Laškega in Žalca. Telefon 040 581-943. p ADAPTACIJE, prenova kopalnic na ključ, beljenje stanovanj, vrat, zidarska, elektro, keramičarska, parketarska dela, talne obloge. Delamo v Celju in okolici, do 31. 1. 2012 10 % popust. Telefon 031 897-739; www.komplet-plus.si. n NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov. Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA NAROČILNICA NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: ^^^E : KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Sarlah Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Brane Jeranko, Spela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinic, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si l/V>f( it I^Wt tv-^ç ft Vse lepo se zgodi novembra Matijo Vučino in Valerijo, takrat še Golob, je seznanila skupna znanka. Fant ni dolgo okleval in je svojo simpatijo skupaj z njenim fantičkom, malim Jakcem, povabil na čaj. Naključje je hotelo, da se je na tistem in na vsakem naslednjem zmenku kaj po nesreči polivalo in razbijalo. Ampak Matija si vseeno kmalu ni znal predstavljati boljše družbe in tako so sčasoma postali nerazdružljivi. Valerija je pristna Celjanka, Matijo pa je iz Nazarij prek Slovenskih Konjic v Celje pripeljalo prav usodno srečanje. Valerija ima tu službo, Matiji, ki je sicer poklicni vojak, pa je ljubezen precej zmedla predvidene načrte. »Ko sva se pred štirimi leti spoznala, sem imel že dogovorjen odhod na mirovno misijo na Kosovo.« Že po treh mesecih ji je mirno zaupal številko svojega bančnega računa. Doma je namreč nekdo vseeno moral plačevati njegove račune. Ker pa je bila edina vez novopečene ljubezni telefon, sta računom vsak mesec dodala še eno hudo zajetno položnico. »Ko sem prišel na dopust v mesecu aprilu, sem se odločil in jo zaprosil v zdravilišču Laško. Naročila sva si Dianino kopel. In te zagotovo ne bova pozabila,« smeje pove Matija. Pred dvema letoma se jima je pridružil še najmlajši član družine Matic. Bili so tudi težki časi, ko sta trepetala za spočeto bitjece. A na srečo se je vse dobro izteklo. 19. novembra jim je posvetil mali sonček. »Prav nasmejati te zna s svojo igrivostjo in navihanostjo. Njegov starejši bratec Jaka pa je na svojo vlogo zelo ponosen. Zelo se imata rada in Jaka kot velik fant prav stoično prenaša malčkovo navihanost, ki popusti šele, ko se mu povsem spraznijo baterije,« sta navdušena mlada starša. tuyuui ji Matic je imel šele devet mesecev, ko je moral ati spet na misijo na Kosovo. »To je bil najtežji odhod. K sreči pa sva vmes presedlala na računalnik in telefonski račun ni trpel. Vsak dan smo se slišali in videli. In tako sem videl preko skypa tudi prve sinove samostojne korake.« Ker sta poroko že enkrat prestavila, sta tokrat praktično čez noč sklenila, da je čas pravi. »To so bile res ekspre-sne priprave. Moji dragi pa je uspelo poskrbeti za vse. Tudi za prstane, ki niso klasično zlati, ampak iz kirurškega jekla. Posebna zahvala velja tudi njeni sestri Lei, ki nama je podarila trajen spomin na najin dan.« Vse je bilo preprosto čudovito. Dobro sta se odrezala tako podžupan Stane Rozman kot matičarka Ana Repar. Iz poročnih kozarcev bosta pila samo ob obletnicah, fotografije s celjskega gradu Bojane Brežnik bodo čudovit spomin, zabava pri Kmetec je prav tako izpolnila vsa pričakovanja. In če kdo misli, da je november pust in turoben, se mu Valerija in Matija le smejeta v brk. »Vse lepe stvari so se nama zgodile novembra - prvo srečanje, sinkovo rojstvo in nazadnje poroka. Življenja ne moreš načrtovati. A če se prepustiš, se vse postavi tja, kamor sodi.« Na zlato poroko seveda računata. Mi pa tudi. O vsem kar bo sledilo, bomo poročali takrat. StO Ne samo jaslice Žličarjevi iz Šentjurja so zadnja leta »slavni« zaradi svojih velikih jaslic, ki jih vsako let obogatijo s čim novim. Na ogled praznične zanimivosti hodijo številni obiskovalci od vsepovsod. Letos so poskrbeli še za eno novost in sicer vas bo na vrtu pred njihovim domom pričakala planinska hišica z mlinskim kolesom. Natančno izdelana miniatura je še en dokaz mojstrstva in potrpežljivosti izdelovalcev. Vse večji sulci v Savinji 1. decembra se je v Savinji začel lov na sulca. Celjski ribič Renato Fijavž je ujel, poskrbel za fotografijo in pozneje spustil nazaj v vodo 82 cm dolgega in približno 5 kg težkega kralja voda, kot tudi imenujejo to ribo. O sulcu se spletajo številne zgodbe, ki jim je skupno navdušenje in spoštovanje do te čudovite ribe. Pripovedujejo jih izkušeni ribiči, mladi, nevešči začetniki pa poslušajo z odprtimi očmi in ušesi, vsrkavajo znanje in podatke o opremi in domislicah, kako ugnati kralja voda. Sulec ima tudi vzdevek riba tisočerih metov. V naših vodah v zadnjih nekaj sezonah lovijo ribiči kapitalne sulce, čisto drugače, kot je to bilo še pred desetletjem. To kaže, da je voda čistejša. Dober stalež te edine pri nas živeče vrste lososa so ribiči uspeli ohraniti z nenehnim vlaganjem mladic v vodotoke, kar je z donacijami omogočilo podjetje Emo Orodjarna. RF FOTO TEDNA Foto: SHERPA IMAMO DOJENČKA Velenjčanka, absolventka Pedagoške fakultete v Mariboru Manuela Robek je s soprogom Mihom, sicer doma iz Bistrice ob Sotli, poskrbela za dvig natalitete Slovencev. Medtem ko je družinska hišica v Andražu nad Polzelo že pod streho in bo spomladi pripravljena za vselitev, so babici Ireni pripravili pravo otroško veselje. Vnuku Cirilu in vnukinji Urški se je namreč pridružila še Ela. Komaj dva dni stara pa že pozira za Novi tednik; tudi mere so prav ubrane: 50 cm dolga in 3650 g težka. Pa naj še kdo reče, da v tretje ne gre rado! BPT »Čevapdžinica« na obrobju mesta