Г Izhaja vsako soboto zjutraj. Uredništvo ,,Zarje“ jo v Trstu ulica dei Fabbri št. 2, III. Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu. Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Poštno - hranilničnega štev. 64439. V_____________________ računa _______) t Upravništvo „Zarje“ je v Trstu ulica delle Poste štev. 9 Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina .Zarje' je za vse leto naprej po pošti K 6. — za pol li ta K 3. Posamezne številke po 6 vin. Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust. v_____________________________v VABILO na izrečni Sestanek članov „KakL tiskovnega društva v £rstu“ ki se vrši v četrtek, dne 18. novembra ob 10 in pol predpoludne v prostorih „MARIJINEGA DOMA“ V TRSTU, ulica S. Francesco d’ Assisi št. 15, I. Z ozirom na važnost predmeta, o kojem se ima razpr. vljati, pričakuje obilne udeležbe O D B O R. Umazanci. Nasprotniki katoliške cerkve med nami Slovenci morajo vedno imeti kako pretvezo, da blatijo vero in one, ki jo uče. Na satansko hinavski in zvijačni način si znajo poiskati povod, da obsovražijo narodu katoliško cerkev in njene pastirje. Nobeno sredstvo jim ni preslabo in če drugače ne gre, znajo tudi moliti in hliniti se kot zagovornike deviške čistosti, ki hočejo ljudstvo obvarovati pohujšanja. Tega zadnjega sredstva so se poslužili te dni. Knjižica ljubljanskega knezoškofa. Ljubljanski knezoškof Dr. Anton Bonaventura Jeglič je izdal knjižico z naslovom „ Ženinom in nevestam“. Kakor pravi že sam naslov je knjižica namenjena le onim, ki nameravajo vstopiti v zakonski stan, oziroma takim, ki že žive v zakonskem stanu. Veliko, zelo veliko je odvisno od tega, da zaročenci in zakonski med seboj čisto in pošteno žive. Gorje narodu, kjer se v zakonsko življenje zapase razbrdanpst, kjer zavlada med zakonskimi mesto postave božje gola mesenost. Celo nasprotniki svete vere na Francoskem priznavajo, da je propadanju tamošnjega ljudstva največ krivo nečisto zakonsko življenje. Kjer zakonci ne vrše prav svojih zakonskih dolžnosti, tam je veliko greha, božjega prokletstva in zarod, ki ge poraja v takih razmerah, je ponajveč telesno in duševno izkvarjen. — Kdo na' odpomore, da se narod obvarje te nesreče, oziroma da se reši iz te mlake, če je morda že zabrel vanjo ? Nihče drugi tako kakor katoliški duhovnik, ki oznanuje božjo postavo, katera je „čista in duše spreobrača“ (Psalm 18). Temveč je v to poklican škof, ki je prvi oznanovavec postave božje v celi deželi za duhovnike in vernike. To svojo dolžnost je vršil ljubljanski škof. Za časa njegovega višjega pastirovanja na Kranjskem je bilo po njegovem prizadevanju izdanih že par takih knjig, ki poučujejo zakonce, kako imajo v zakonu prav živeti in kako se imajo zaročenci pripravljati na ta ve-levažen stan, da bodo v njem srečni. Sedaj je zastavil škof sam svoje pero, da pouči svoje vernike, zaročence in zakonske, o spolnem življenju, kako morajo živeti^ da se ne bodo pregrešili in da bodo oni X nwi^jtotoqiek.zdravi na duši in telesu. Zato je j-iko-f'gor i ime- novano knjižico,_ v kateri razpfkvija o vedenju pred poroko, na dan poroke in po poroki. Stori! je to svet mož in storil z najboljšim namenom. Toda kaj se je'zgodilo ? Farizejsko pohujšanje. Knjižica ljubljanskega škofa je bila še le nekaj ur v Ljubljani na prodaj z izrecnim naročilom, da se otrokom ne sme prodajati, in kdo jo je prvi kupil 1 Hudobni liberalci so jo kupili ne zato, da bi se odrasli iz nje kaj naučili, ampak zato, da so jo razmetali med otroke, dijake in dekleta, da jih pohujšajo. Knjižico, ki je bila spisana z najblažjim namenom za one, ki so se odloči] i za tako resen korak v življenju, so ti hudobneži razsuli med mladino, koji ni bila namenjena, samo zato, da vzbude v nji meseno strast. V svojih listih pa so ti farizeji zagnali velik krik, povešali oči in sklepali roke, češ : kakšno pohujšanje ! Kaj tako nesramežljivega ni kmalu kdo drugi spisal, kakor sedaj ljubljanski škof ! Ali ni to hudobija prve vrste : vpiti nad pohujšanjem in v istem hipu širiti pohujšanje med mladino ? Pa tega jim ni bilo dovolj. Zelena liberalna knjižica. Ko se je sprevidelo , kako liberalci škofovo knjižico peklensko zlorabijo, so jo umaknili iz knjigotržtva, in jo bodo dobili le oni v roke, kojim je namenjena. To je pa vjezilo liberalce. Oni, ki so vpili nad škofa, da je treba toliko pohujšanje spraviti iz sveta, so je pa zopet spravili v svet. Bolelo jih je, da niso mogli več pohujševati nedolžnih otrok, ker se knjižica ni več javno prodajala. Zato .40 riali y liberalni tiskarni Lampreta v Kranju natisniti knjižico (z zelenimi platnicami), v katero so spravili vse to, nad čemer so se v svoji farizejski hudobiji v škofdvi knjižici spodtikali. Vrh tega so škofove besede tako strgali, da nimajo več prave zveze in ne prvotnega pomena. Ob enem hujskajo v knjižici proti škofu kakor glavnemu nečistniku na Kranjskem. In to knjižico so liberalni farizeji z dosedaj nezaslišano nesramnostjo začeli širiti med mladino. Kako naj se imenuje tako satansko početje ? Takemu možu, kakor je ljubljanski škof, ki je mož apostolskega duha, mož molitve, dela in samozatajevanja, takemu možu očitati nečistovanje ! Ni-li to nesramno, njemu očitati pohujšanje mladine, ko je spisal knjigo pouka za zakonske z najčistejšim namenom ! Zdaj kriče nad pohujše-vanjem, ko svet mož uči, kako je treba sveto živeti , če pa oni vse leto v svojih umazanih podlistkih dražijo mesene strasti in govore na nesramen način o spolnili rečeh, o takrat ni bilo pohujšanja ! Kaj pa „Edinost“ % „Edinost“ je morala samo po sebi umevno trobiti z ostalimi liberalci v isti rog. Ona pravi o škofovi knjižici: „Maiokatero delo na polju pornografije (umazanosti) obseza toliko in tako odkritih pikanterij iz zakonskega življenja. La nismo rekli preveč, priča dejstvo, da so knji z co , čim je izšla, skušali z vso naglico umakniti i:' prodaje, kar se je pa gotovo le deloma posrečilo. Mi ne bi omenjali tega pojava, marveč bi ga k obžalovali. Da pa smo vendar konsta-Hrali to, je vzrok v dejstvu, da nas izvestni slovenski listi radi vsake erotične (ljubezenske) besede v našem podlistku toli rado označajo kakor moralno pokvarjene ljudi, zastruplje-vavce duše narodove in širitelje nemorale med ljudstvo. Odslej naj nam ne prihajajo več s takimi očitanji.“ -— Ni li to peklenska hinavščina, ki zija iz teh besed ? Zato ker je ljubljanski škof izdal pouk za zakonske, kako morajo čisto živeti, zato pravi „Edinost“ mora tudi ona imeti pravico v svojih podlistkih še dalje mladino zastrupljati z opisovanjem spolnih počutkov in nečistih ljubezenskih prizorov! „Edinost“ se zgraža nad knjižico svetega moža izdano za odrasle z dobrim namenom, prav nič pa se ne zgraža nad tem, da njen' toli hvali-san knjigotržec Gorenjec prodaja liberalno zeleno knjižico, ki ima vse „pikanterije“ iz škofove knjižice in da ima ta njen knjigotržec to knjižico, ki jo samo v pohujšanje mladine prodaja, izlo/.eno v obeh oknih (danes dne 11. t. m.) in da ima kakor v zasmeh s temi poli ujšljivimi knjižicami skupaj izloženo tudi sliko: „Jezus na Oljski gori“. Veste kaj, hinavski umazanci pri „Edinosti“ Kranjski liberalci jo bodo drago skupili, da so se spravili nad škofa in se lotili tako nesramnega pohujševanja mladine. Vsa dežela vstaja in daje škofu zadoščenje. Tudi za vas tu v Trstu pride gotovo dan obračuna. Ljudstvo vedno bolj spregleduje, zato bomo že mi skrbeli. Vam je seveda najbolj všeč, da se valja ljudstvo v blatu nečistosti, ker veste, da je ljudstvo le toliko časa liberalno, dokler je udano strastem. Zato ß -.e se spravili nad škofa in ga imenovali uma-zanopisca, zato ker uči zakonske čisto življenje. Niste ga napadli kot Nemca, saj je slovenske matere sin, napadli ste ga, ker je tak angelsko čist mož vam umazancem zopern. — Le se še kaj kmalu pokažite v svoji pravi nagoti, da vas ljudstvo tem prej spozna ! Slovensko krščansko - socialno Delavstvo. Zvršilni odbor slovenskega krščansko-so-cialnega delavstva sklicuje sporazumno z na-čelništvom „Jugoslovanske strokovne zveze“ za nedeljo, dne 2S. novembra 790,9. VSESLOVENSKI DELAVSKI SHOD ! Sicer je bilo že letos III. vseslovensko delavsko zborovanje , a ker so izjavile naše delavske organizacije željo, naj bi se letos vršilo še eno vseslovensko delavsko zboro- vanje, ustreza Zvršilni odbor izraženi želji. Pri sestavi sporeda je šlo „Zvršilnemu odboru“ pred vsem za to, da seznanil javnost z novo ustanovljeno „Jugoslovansko strokovno zvezo“, sad. III. vseslovenskega delavskega shoda. Potrebno je tudi, da se izpremeni organizacija slovenskega krščansko- socialnega delavstva. Vse naše delavske organizacije pozivamo, naj prično intenzivno agitacijo med krščanskosocialnim delavstvom za obilno udeležbo pri shodu. Naročamo zato vsem našim organizacijam : 1. Prično naj takoj s podrobno agitacijo za udeležbo IV. vseslovenskega delavskega shoda. 2. Do 15. n o v e m b r a naj naznani vsaka naša organizacija, koliko vstopnic naj se ji dopošlje, ker bo vstop dovoljen le proti vstopnicam, ki se. bodo glasila na ime vsakega udeleženca. 3. Kjer ni organizacije, naj se vsak, ki se želi shoda udeležiti, obrne na Zvrševalni odbor slovenskega krščansko-socialnega delavstva in priloži znamko za 12 vinarjev, da se mu dopošlje vstopnica. Vsi dopisi glede na shod : „Naša Moč“, Ljubljana. ZAČASNI SPORED. A. Cerkveno opravilo za udeležence. Cerkveno opravilo za udeležence se vrši ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi 00. frančiškanov. B. Vseslovenski delavski shod. Prostor : „Union “. Začetek točno ob 9. dopoldne. Konec približno opoldne. a) Poročilo Zvršilnega odbora. b) O potrebi in pomenu „Jugoslovanske strokovne zveze“. c) Delavstvo in politika. d) Delavski tisk. e) Slovensko krščansko-socialno delavstvo in njegovi nasprotniki. f) Pravno varstvo in zdravniki. g) Pravno varstvo in pravniki. h) Namen J. S. Z. i) Kaj nudi J. S. Z. (Bolniška, brezposelna, preseljevalna, popotna, izredna podpora in podpora za slučaj smrti). j) J. S. Z. in strokovna društva. k) Organizacija J. S. Z. (Skupine, pla-čivnice, okrožja J. S. Z. ) in delavski odsek S. K. S. Z. l) Razprava. Poslovnik shodu. L Skliče ga Zvršilni odbor slovenskega krščansko-socialnega delavstva. 2. Pristop nanj imajo zgolj osebe, ki se izkažejo z vstopnicami. 3. Shod izvoli predsednika, štiri podpredsednike, štiri zapisnikarje. Reditelje določi sklicatelj pred shodom. Imajo pravico zabraniti vsakemu pristop in dolžnost odstraniti vsakega, ki bi motil zbor. Na shodu ima predsedstvo, pravico, da razpolaga z rediteljstvom. 4. Poročevalci se morajo strogo držati po „Zvršilnem odboru“ jim nakazanega časa in stvari. Predsednik mora pozvati govornika LISTEK____________ Prvič med Indijanci Vožnja v jfikaragito. Spisal Josip Spillmann iz dr. J. - Prevel K. S. 1- „Rozarija“ spuste v morje. Leta 1522. je bilo v panamskem zalivu v zavetju malega obzidja in nekaj železnih topov le malo labkozidanih hiš; pozneje je nastalo tu važno jn sloveče pristanišče ki je posredovalo trgovino s tedaj še neznano deželo Peru. Staro mesto Panama pa ni bilo neposredno na obali, kakor je sedanje mesto ; zakaj razvaline se nahajajo sredi krasnih pragozdov bolj znotraj na suhem. Ravno Imenovano leto se je mnogo zgradilo na obrežju ■ močno obzidje, prvo kamnito cerkev in še marsikaj so sezidali Indijanci, ki so jih v to prisilili španski zidarski mojstri. Na morskem obrežju samem je bila ladjedelnica, ki je že marsikak večji ali manjši ja-drnik izročila valovom tihega oceana. In tudi sedaj je bila na obrežju pripravljena izdelana ladja, da jo spuste v morje. Ladja se je svetila v solnčnili žarkih in na gibu se je bliščala pozlačena podoba naše ljube Gospe presv. Rožnega venca, kateri na čast naj bo posvečena ladja. Od zaliva sem se je bližal velik izprevod. „Požuri se, Karel,“ reče močno vzraščen deček 14. let nekoliko mlajšemu tovarišu. „Ta venec morava še pripeti na slavolok, skoz katerega pojde namestnik in novi (kapitan) poveljnik ladje na ladjo. Tu bo najlepši prostor zanj. Daj semkaj kladivo in zabij žebelj -—pa ne v moj prst — ti si vedno tako neroden !“ „Tako pripraven seveda nisem kakor ti, Alfonz,“ odvrne deček, „zato pa tudi ne bom nikdar delal ladij, kakor tvoj oče,ki je tako lepo napravil tega „Rozarija“. „Ah, ladij že ne bom delal, kakor hočejo moj oče. Pomorski junak postanem kakor Kolumb in raje zapovedujem na ladji, nego jo delam. Daleč, daleč poplovem, odkrijem nove dežele in jih pridobim svojemu kralju ! To je vse kaj druzega nego z dolgočasnimi tesarji v ladjedelnici se potiti in vihteti sekiro in kladivo. Boš videl, jaz bom dosegel, kar hočem, in se prvič peljal na „Rozariju“. Čine oči dečkove se kar svetijo navdušenosti, ko govori to Svojemu dosedanjemu sošolcu. „Jaz bom prav gotovo smel z ladjo. Oče Bobadila me je včeraj uslišal, ko sem ga prosil, in poveljnik ladje ga gotovo ne zavrne, ker hoče misijonar divjakom oznanjevati sv. križ,“ odvrne mirno Karel. „Ti pojdeš z ladjo, jaz pa naj tu ostanem !“ zakliče nevoljno Alfonz in se ponosno ozre na prijatelja. „Iz tega ne bo nič ! Jaz pojdem tudi z ladjo, naj velja kar hoče !“ „Saj ti oče ne dovolijo,“ odvrne Karel. „Vendar ne boš proti volji svojega očeta —„ „To prepusti le meni,“ zakliče deček razkačeno. „Prijatelj,“ odvrne Karel in se skrbno ozre na Alfonza, „prijatelj, bojim se, da ti tvoja svojeglavnost ne napravi kaj takega," kar boš v svoji dobrotljivosti še bridko objokaval. Spomni se četrte zapovedi božje !“ „Hrani svoje pridige divjakom, pobožni oče Karel Enrikez !“ se norčuje Alfonz, „in povej mi raje še enkrat nagovor, s katerim pozdravimo namestnika in Don Gonzaleza. Blizu sta že in bosta kmalu tu. Ali naj jih pozdravimo s streli, oče ?“ Zadnje besede reče Alfonzo svojemu očetu Don Nunezu, ki je naredil ladjo in je sedaj s krmarjem stopil na krov, da uredi pomorščake in tesarje za sprejem. „To 11 navada, sinko,“ odvrne častitljivi mož. „Šele tedaj, ko bo „Rozarijo“ blagoslovljen in se srečno zibal na valovih, šele tedaj sme s streli pozdravljati zastavo našega kraljevega gospoda Kastilskega. Saj je vse dobro pripravljeno, da se skažemo z našo ladjo pred namestnikom in njegovim viteškim spremstvom, Hernandez ; “ praša prvega tesarja. „Bodite brez skrbi !“ odvrne Hernandez. „Vse je dobro namazano in pripravljeno in kakor hitro izbijejo hlapci zagozde, zdrči „Rozarijo“ lahko kot tič v svoj element.“ „Dobro, Hernandez ; če gre vse po sreči, boste s svojimi pomagači tudi pošteno pogoščeni in ne le z onim lahkim vinom, ki je le za otroke in žene, ampak dobite sodček najboljšega vina, kar ga rodi naša španska dežela. Toda zdaj je čas, da sprejmemo namestnika. Pripravite lestvo, ljudje, da more njegova visokost zložno na krov. Venec je prav lep in če poveš svoj nagovor prav tako dobro, kakor ga gotovo dobro pove tvoj prijatelj Karel Enrikez, te bogato obdarim.“ „Ali smem potem z ladjo, oče ?“ „Ti li nisem prepovedal, me še kdaj prej prositi tega, dokler nisi tri leta starejši 1“ odvrne resno Nunez. „Ti nisi bil dosti starejši, ko si šel s Kolumbom — in moj prijatelj Karel —“ „Jaz sem bil star sedemnajst let in sem potoval na očetovi ladji ! In če mi zdaj še z eno besedico ugovarjaš, te dam med slovesnostjo zapreti na dnu ladje ; čuješ ?“ zakliče oče jezen bolj radi dečkove svojeglavnosti nego njegove nespametne prošnje. „Zdaj pa vsak na svoj prostor ! In le glejte, da boste vsi med blago-slovljenjem pobožno molili, da sprejme Kraljica presvetega Rožnegavenca svojo ladjo in njena pota v svoje mogočno varstvo." 1 akoj se postavijo vsi delavci v vrsto in napravijo špalir. Med tem dospe slavnostni izprevod. Na čelu godba, ki veselo svira. Za njo s čeladami, svetlimi prsnimi oklepi in težkimi puškami na ramah oddelek španskih vojakov. Visoko vihra kastiljska zastava v jutranji sapi. Nato križ, ki ga nosi frančiškanški brat, in za njim duhovščina, Don Luke, slaven ker se je pozneje udeležil pohoda v Peru, nekaj očetov frančiškanov in nekaj članov reda mercedarcev, ki ima namen odkupavati krščanske sužnje. Resno se razlegajo pete litanije Matere božje. Neposredno za temi jezdijo v polni opravi Don Pedro Alias de Avila ali krajše Pedrarias Davila imenovani namestnik, in njemu na levi Gil Gonzalez de Avila, izvoljeni poveljnik nove ladje. Z lepa nista jezdila skupaj dva tako popolnoma neenaka moža. Namestnik je bil majhen in suh, temnega obraza, poveljnik pa je ZARJA“ k redu, če se ne drži stvari. Besedo mu mora vzeti, če prekorači odmerjen mu čas, če postane oseben. Predsedniku se mora na shodu vsakdo brezpogojno pokoriti. 5. Sklepa se z navadno večino glasov. Pri enakem razmerju glasov odloča predsednik. 6. Prvi govore poročevalci od a) do k) sporeda. Sledi razprava. V razpravi sme imeti vsak le enkrat besedo. Koliko časa sme kdo govoriti v razpravi, določa predsednik glede na razpoložljiv čas, ki ima edini brezprizivno pravico tolmačiti poslovnikova določila. Proti predsednikovemu tolmačenju priziv na zbor ni dopusten. Z Bogom za krščansko delavstvo ! Zvršilni odbor slov. krščansko - socialnega delavstva, dne 3. novembra 1909. Jožef Gostinčar, Mihael Moškerc. predsednik. podpredsednik. Vpliv jtemccv v Rusiji. Pod tem naslovom prinaša ..Edinost" z dne 9. novembra članek, v kojem čitamo sledeče karakteristične stavke: „K širenju nemškega upliva v Rusiji so doprinesle mnogo tudi rodbinske zveze, ki vežejo ruski in ne m-ški dvor. Ruska državna (!) politika, od Petra Velikega sem, bila je dosledno germano-filska, in za to prečesto protislovanska (!) sploh in protiruska posebej. Da, na željo nemškega dvora je ruska diplomacija večkrat znala delati proti ruski državni misli". „Veči del današnje ruske inteligence je odgojen v Nemčiji, zbog česar je ta inteligencija popolnoma moralno odvisna od Nemcev. Nemški jezik se širi vedno bolj v najviših (!) ruskih krogih ; na borzi v Moskvi je nemški službeni jezik, a od 1902. leta sem izpodriva nemški jezik Francoskega skoraj popolnoma iz srednjih šol. Menčikov je izračuni!, da je od 315 ruskih diplomatov 200 neruskega pokoljenja in 198 z nemškimi imen i“. Dobro, da ni „Zarja“ napisala kaj takega takoj bi jo bili postavili na protislovanski indeks kot služabnico Rima (!) in.... nemške (!?) politike... če je državna (!) politika, na Ruskem ne samo germanofilska, temveč kar protislovanska, kaj morejo pričakovati od Rusije slovanski narodi na Balkanu ? K večjemu, da postanejo s pomočjo germanofilske ruske državne politike ekspozitura velikonemške politike. Kaj pravijo k temu oni „Vseslovani“, ki gledajo na Rusijo kot obljubljeno deželo, kot matuško Slovanstva, kjer je vse Slovansko razim dvora, državne politike, diplomacije jezika na borzah in šolah ? Dokler bo Rusija stala tako pod uplivom Nemcev, kakor nam opisuje „Edinost", bo že dobro, da začne zdraviti doma svoje razmere prej kakor se zanima za.... Bosno Hercegovino. Tudi za svoje lastne Slovane-Poljake (o kaj, ti so pa katoličani O. U.) naj skrbi nekoliko bolj po materinski , in tedaj jej bomo verjeli, da se le iz plemenitih namenov zanima za druge slovanske narode. Do zdaj njena politika n i bila slovanska... Tako je povedala „Edinost" 9. sept. 1909 št. 313. Politične vesti. AVSTRIJA OGRSKA. Ne gre , pa ne gre. Pretečeni teden je „Slovanska Jednota“ sprejela resolucijo, predlagano po dr. Šušteršiču, da slovanski poslanci se namreč ne potegujejo več z dosedanjo vlado v njeni sedanji sestavi, pač pa da so pripravljeni delovati na zboljšanje parlamentarnih razmer bil za glavo večji, imel je od solnca zagorelo a vendar sveže lice in bil plavolas. Še bolj nego postava se je pa razločeval njih izraz v očeh. Izpod gostih obrvi je zrl Pedrarias temno in nezaupno okolu sebe, Gonzalez pa je vzbujal s svojimi odprtimi modrimi očmi nehote zaupanje vsakega. Najimenitnejšima v izprevodu je sledila četica častnikov tudi na konjih, nato drugi oddelek španskih pešcev in slednjič pre-bivavci nastajajočega mesta Paname, vsi v svojih pražnih 'oblačilih. Na koncu pa je bilo še nekaj Indijancev, s katerimi so Španci navadno prav grdo ravnali, ker so jih smatrali za nevoljnike; sledili so bolj iz radovednosti, nego kot soudeležniki izprevoda. „Tu je vaša ladja, kapitan (poveljnik ladje)“, nagovori namestnik svojega spremi jeva vc a, „Bolj ponosne še ni izpustilo mesto Panama v morje.“ „Z božjo pomočjo ji hočem zapovedovati, da bo v blagor krščanstva, njega veličanstva kralja in vam,“ se oglasi odgovor. „To tudi pričakujem ! Saj me je veljala lepo svotico,“ godrnja Pedrarias. „Obljubljeni peti del in poveljstvo nad novo deželo, ki jo pridobite kastiljski kroni, pošteno prejmete. Ce bi se vam pa zahotelo lenariti ----“ „Don Pedrarias, spomnite se, da govorite s španskim vitezem !“ prekine Gonzalez vzne-voljen namestnika. „Vse res ! To je bil Balboa tudi, a je hotel preko moje glave delati svoj lasten račun. Če bi se vam po tem zahotelo, pravim še enkrat, potem mislite na konec. Akoravno ste moj sorodnik, ne bo se vam godilo boljše !“ ter se pogajati z vlado, ki daje poroštvo, da bo vsem narodom pravična. Ta resolucija je bila sprejeta jednoglasno in zato ni sedaj več stika med vlado in poslanci, združenimi v „Slovanski Jednoti". Pač pa si tembolj prizadevajo Poljaki, da bi prišlo do sporazuma. Obravnavali so zato s slovenskimi in nemškimi poslanci ter vlado. Toda upanja ni, da bi prišlo do sporazuma. Prihodnja seja drž. zbora bo 16. ali pa 17. t. m. Če bodo pogajanja imela uspeh, kar pa ni pričakovati, bo ■ državni zbor zopet začel z rednim delom, če bodo pa pogajanja brezuspešna, bo vlada drž. zbor odgodila. Vlada pa si hoče potem pomagati s paragrafom 14. Zato je že pridobila svobodomiselne in krščansko socialne Nemce. Slovani so seveda proti vporabi tega paragrafa. Ker je pa tudi med Poljaki izredno močna struja proti vladanju paragrafa 14, je dalpoklicati Bienerth cesarju gališkega maršala Badenija, namestnika Bobrzynskega in ministra Dulemba. Zato bo zelo važna seja poljskega kluba v petek, kaj se bo tedaj sklenilo) kako stališče, bo zavzel ta kluk proti temu paragrafu. K0V3CC. n Obolel je zopet c. g. Anton Križman, duhovni pomočnik pri šv. Jakobu v Trstu. Priporočamo ga vsem gospodom duhovnim sobratom v molitev. n Škofovske konference ali posvetovanja avstrijskih škofov so se pričele v sredo na Dunaju pod predsedstvom dunajskega nadškofa kardinala Gruscha. Prve seje se je udeležilo 14 škofov. Tržaški, ljubljanski in krški (Celovec) škof so opravičili svojo odsodnost. n Mestni svet tržaški se je sešel v sredo zvečer. Prečita! se je odlok namestništva, s katerim se razveljavlja sklep mestnega sveta glede spremeriitve imena ulice s. Nicolo v ime ulice 20. s e p t e m b r a. Italijanski poslanci so proti slovenskim glasovom sklenili priziv na ministrstvo. -— Sprejet je bil dalje predlog, posl. Senigaglia, naj se naroči mestnemu odboru, da prouči in izdela načrt zakona, po katerem se bi smele učiteljice in podučiteljice možiti. — V volivne komisije za predstojeće državnozborsko dopolnilno volitev v III. okraju so bili izvoljeni samo italijanski liberalci. — V tajni seji sta se župan in podžupan odpovedala povišani službeni dokladi, ki jima je bila prej dovoljena. Vstreglo se je tudi prošnji za pokojnino Dr. Aleksandra Manussija, ki je mnogo let deloval v tržaški mestni bolnišnici in bil tudi predsednik zdravniškega zbora. n Nadomestne volitve v III. državnozborskem okraju v Trstu (Barriera vecchia s Kja-dinom). se vrše to nedeljo 14. t. m. Za izpraznje no mesto državnega poslanca v tretjem okraju se ponuja nič manj kot sedem kandidatov in sicer: slovenski, socialno-demokratični, ita- lijansko-liberalni, samostojni kandidat Depan-gher., kandidat mazinijancev, nove vrste socialist Pagnini in konečno nemški števni kandidat. Politično društvo „Edinost“ je postavilo za kandidata dr. Slavika. n Deželni poslanec Alojzij Jerič umrl. X’ Kobdilju na Krasu se je pripetila huda nesreča. Novoizvoljeni poslanec Slov. ljudske stranke za goriški deželni zbor g. Alojzij Jerič je imel nekaj opraviti ne seniku. Kar se mu je spod-taknilo in padel je ne sicer več ko štiri metre globoko, vendar pa tako nesrečno, da se je močno poškodoval na glavi. Poklicani zdravnik Dr. Brecelj je koj izjavil, da krvave tudi možgani in da je smrt skoro neizogibna. Res je ponesrečenec umrl v soboto zvečer ob 9. uri. Smrt tega moža je napolnila z globoko žalostjo vse, ki so ga osebno poznali. Bil je mož po volji božji in ni imel nasprotnikov. Višjih šol res ni obiskoval, vendar si je po svoji bistroumnosti pridobil veliko znanja. Njegova mati je bila iz Pri tem se ozre Pedrarias s temnim pogledom na otoke, ki so se dvigali v daljavi iz morske površine. Tamkaj je bil njegov tekmec Balboa pred petimi leti na njegov ukaz umorjen od rabeljev, ko je ravno hotel nastopiti pot v Peru po Tihem oceanu, ki ga je on odkril. Trpek odgovor je imel Don Gil na svojih ustnicah; v njegovo srečo mu gaje zabrani! izustiti izprevod, ki je pravkar dospel na ladjo in se ustavil. Vojaki so se razvrstili v dve vrsti na desno in na levo ladje ; častniki poskačejo raz konje in se postavijo odkriti na čelo svojih čet, ki so prezentirale , ko je šla duhovščina prepevaj e psalme okolu ladje in jo škropila z blagoslovljeno vodo. Pred podobo Kraljice presvetega Rožnega venca se ustavijo in pojo one lepe blagoslovile molitve, s katerimi cerkev izroča novo ladjo varstvu svetnikov in kliče kot ljubeča mati božji blagoslov na ladjo in na vse, ki bodo potovali na njej. Ko je izgovorjen zadnji Amen, stopi o. Frančišek Bobadilla, častitljivi mercedarec, kakor se zovejo bratje naše ljube Gospe za odkup krščanskih sužnjev, na krščeno ladjo in izpregovori raz krov doli stoječi množici kratko a jedrnato, da je prva in glavna naloga nove ladje razširjevanje kraljestva Kristusovega. To je ponos španskega naroda, pravi — in v svetem navdušenju se sveti oko sivolasega duhovnika, — da se Vsemogočni zadnji čas poslužuje tega naroda in njegovih kraljev, da razširjajo kraljestvo Njegovega Sina do konca sveta in mu dovajajo ljudstva, ki so dotedaj bivala v temi in smrtni senci. Zato je pred kakimi tridesetimi leti peljal drznega Kolumba skozi neprodirno vodno puščavo in mu razodel ta bistroumne Abramove družine v Tupelčah, sestra pokojnega odvetnika dr. Jož. Abrama in misterialnega svetnika Filipa Abrama. Pokojnik je več let zaporedoma županoval v štanjelski občini. Bil je umen kmetovavec in varčen gospodar. Ni se vsiljeval za poslanca, temveč prostovoljno so ga kraški somišljeniki S. L. S. predlagali za kandidata in bil je izvoljen. Ni dvoma da bi bil v deželnem zboru mož ha svojem mestu. Vendar je Bog drugače obrnil. — Pogreb se je vršil v torek predpoldne. Pokojnik je bil že več let udovec. Zapušča pa 80 let staro mater, sina edinca, ki je bil letos potrjen v vojake in jedno mladoletno hčerko. Starejša hči je poročena v Koprivi pri spoštovani Turkovi družini. Blagemu pokojniku naj sveti večna luč. — Kakor se sliši, bodo nadomestne volitve razpisane že ta mesec. n Par besed o draginji. Tisti teden predpražniki Vseh svetnikov so razpravljali v državnem zboru na Dunaju o draginji. Socialistični poslanci so pri tej priliki kričali, da je draginje kriv največ kmet, ki drago prodaja svoje pridelke. Tako more govoriti pač le tisti, ki hoče kmeta uničiti. Par let sem so prodajali n. pr. naši kmetje vino po 12, in 14 kron hekto. Ali ne stane kmeta vino več, kakor dobi zanj ? In potem je oderuh ! Kakor z vinom je več ali manj tudi z drugimi pridelki. —- Dalje vzrok draginje je, pravijo socialisti, to, da mora plačati tuje žito, ki pride v Avstrijo, carino. Zato naj se carina odpravi. Toda tudi carina ne zviša mnogo žitne cene. To priznava v neki knjigi sam znani socialistični pisatelj Kautsky, ki navaja kot zgled Angleško. Tam ni carine na žito in vendar raste cena žitu. L. 1896 je veljala na Angleškem 1 tona žita 147. 60 K, 1906 Kron 177.60, 1908 pa 211.20 Kron. Kot glavni vzrok -draginje žita navaja Kautsky, to, da se spreminjajo severo-ameriške združene države iz agrarne (pretežno kmetijske), vedno bolj v industrialno (tovarniško) državo. Uvoz ameriškega žita v Europo se manjša vsako leto in lahko bi se izračunalo, kdaj bo ta uvoz popolnoma ponehal. Če za-morejo socialni demokrat je, pravi Kautsky, spremeniti Severno-ameriško države zopet v agrarno državo, potem bodo lahko ljudem obljubljali znižanje žitnih cen. Gotovo je tudi ta okolnost, ki jo navaja Kautsky, vzrok podra-ženja žita in moke. Toda to ni glavni ne edini vzrok. Glavni vzrok so gotovo židovske borze, ki narekujejo žitne cene, pri čemur so jim merodajni njihovi žepi in razni prekupčevalci, ki hočejo tudi živeti ter imeti svoje dobičke. Kmetu naj se pomaga, da bo stal na lastnih nogah, pa ne bo več borzni Žid delal cen, ampak kmet, kar bo njemu samemu, pa tudi konsumentom v dobiček. Kmetu pa socialni demokrat ne bo nikdar pomagal, ker mu je ravno kmet na potu pri uresničevanju njegovih slabih naukov ter želi zato kmetovo smrt in pa ker je socialna demokracija plačana dekla židovstva, katera živi le, če pije krščansko kri ! n Kdo naj vam vstreže ? Tako tarna „Edinost“ od minole srede v zelo dolgi notici, s katero skuša nekaj odgovarjati na vprašanje, ki je zadnjič stavil prijatelj našega lista, ko nam je poslal tri krone podpore za „Zarjo“ Naš dopisnik je vprašal : „Zakaj ne opozarja „Edinost“ tržaških Slovencev na slovenske pridige v Trstu, če se ji že ne zdi nevarno vabiti jih na italijanske glediške predstave, saj slovenske pridige ne motijo prave pobožnosti ? Zelo dolg, pa prazen je njen odgovor. Pravi, da je treba seznanjati Slovence s kulturnim napredkom drugorodcev. Pustimo to, mi nimamo nič proti temu. Potem vlači na dan staro reč in pa povrh še zlagano, da smo mi navalili na nekega duhovnika, ker da je v „Edinosti“ priobčil zahvalo nekemu denarnemu zavodu. To ni res. Nobenega duhovnika nismo napadli, ker tudi noben duhovnik ni objavil zahvale v „Edinosti“, pač pa jo je objavil agent sam brez vednosti dotičnega duhovnika, kakor se naši novi svet ; to so tudi katoliški vladarji vedno jasno povdarjali, da je čast božja in večni blagor novo odkritih narodov prvo in najvišje, na kar se morajo ozirati njihovi nemestniki ; potem naj se išče šele časni dobiček. 1 oda, tako nadaljuje duhovnik, zemeljska strast je ta od Boga in vladarja zahtevani red popolnoma izpreobrnila. Prvo, kar se išče, je zlato in zopet zlato, in vendar, kdo bo nesel samo zrn tega svetlega prahu seboj v večnost ! Kako so oblastniki iskali mesto kraljeve le svojo čast, o tem naj raje ne govorim. Kar je pa najbolj tužno, je dejstvo, da se uboge Indijance, za katere je Izveličar tudi prelil svojo kri, zoper vsako pravico vleče v sramotno sužnjost in časno in večno uniči. Bog bo zahteval strog odgovor za te zločine. Nedolžna kri vpije za maščevanje.“ Navdušene besede pridigarjeve niso ostale brez mogočnega vtisa na boljši del poslušavcev. Smejali pa so se le surove sile vajeni vojaki zelo zaničljivo, ko jim je pretil z božjo jezo, in ozirali so se po Don Pedrariasu, ki je s temnimi pogledi komaj zadrževali svojo nevoljo in že hotel surovo prekiniti odkritega meniha. O. Bobadila se pa sedaj obrne v goreči molitvi k naši ljubi Gospe presv. Rožnegavenca in jo prosi, da bi odvrnila jezo božjo ter sklene z obljubo, da bo saj ta njej posvečena ladja služila v čast njenega Sina in v blagor neumrjočih duš ; časno plačilo potem ne izostane. (Dalje prihodnjič.) čitatelji še gotovo spominjajo. Dotičnemu župniku nismo ničesar očitali, pač pa smo rekli „Edinosti , da ona ni glasilo cerkvenih oskrb-ništev ali župnih uradov. Dalje se spominja „Edinost“, kako smo napadli pevski zkor bratovščine sv. Cirila in Metoda, ker je objavljal svoje reči v „Edinosti“ in kako smo zamerili, da je dijaško podporno društvo oglašalo svoje stvari v „Edinosti“ s podpisom predsednika-duhovnika. Pripoveduje tudi, kako da je bil neki duhovnik naprošen, da bi vstopil v politično društvo „Edinost“, ki pa da je to srdito in užaljen zavrniL Vse to pravi „Edinost“, da kaže, da nočemo imeti z njimi nobenega stika To zadnje je „Edinost“ prav pogodila, ker v resnici nočemo imeti z njimi, ki delajo na kvar naroda, nobene zveze. „Edinost“ sklepa iz tega : kako moremo mi od nje zahtevati, da bi tržaške j Slovence vabila k pridigam, ko pa vendar nočemo imeti z njo nobenega stika in jo celo iz prižnice doli ljudem prepovedujejo ? „Edi nost jamra : „Je pač tako : če se menimo za cerkev, nas pode proč kakor sovražnike ; če šene menimo, pa zopet kriče, da smo sovražniki !" Kdo naj vam torej vstreže ? — No mi bi prosili gospode pri „Edinosti“ samo to, naj se nikar ne delajo s temi vprašanji še bolj neumne, kakor so v resnici. Saj dobro vedo, da vprašanje, zakaj ne objablja „Edinost“ slovenskih pridig, ne pomeni od naše strani niti od daleč želje, da bi brezverski list in oboževatelj Ferrerja objavljal cerkvene zadeve. Ono, vprašanje pač ne pomeni nič drugega, kakor to da „Edinost“ ne vidi , nikjer drugje nevarnosti za narod, kakor v cerkvi, kjer se sliši nekaj latinščine. To jo boli in radi tega hujska rada proti cerkve- j ni m tudi naj višjim pastirjem. S tem jemlje tržaškim Slovencem zaupanje do cerkve in s tem jih odtujuje' tudi slovenskim pridigam. Pustite to gonjo ; to bo najlepše vabilo tržaških Slovencev k slovenskim pridigam. Za o-stalo bomo že mi poskrbeli.'Do sedaj nam niste mogli vstreči. Če ste se menili za cerkev, ste I se menili za njo le v njeno škodo in smo vas morali zavračati, če pase niste zmenili, ko bi se bili morali zmeniti, ste se nam pa tudi zamerili, ker dela Bogu krivico, kdor se za njegov nauk ne zmeni. — Da nam torej v bodoče vstrežete vam iie ostane nič drugega, kakor da se z ozirom na cerkev obnašate tako kakor mi, ki tudi nismo — cerkveno glasilo. n Turki v Trstu. Y nedeljo pozno zvečer so se pripeljali po državni železnici turški izletniki v Trst. Izletnikov je bilo 256, med njimi se nahajajo civilni in vojaški dostojanstveniki, trgovci , časnikarji, pisatelji itd. Potujejo zato, da spoznajo avstrijsko trgovino, obrtnijo, zdravniške naprave in sploh vse javno življenje z vsemi modernimi napravami in ustanovami. V Trstu so bili navdušeno sprejeti. Na kolodvoru | jih je čakal namestnik in mnogo drugih civilnih in vojaških oblastnikov. V čakalnicah so imeli večerjo, potem so se odpravili v svoja prenočišča, za katere je že poprej poskrbel poseben spre-jemni odbor. Ogledali so si tudi grad Miramar. Naslednjega dne so imeli večerjo pri namestniku. V torek zjutraj so se Turki odpeljali v parniku „Baron Gautsch“ iz pomola sv. Karla v Pulj. K slovesu je prišel namestnik princ Hohenlohe, tržaški župan Dr. Valeno in mnoge drugo velike glave. n Nekaj za naše oportuniste. „Edinost iz dne 6. t. m. piše : „Naše okoličansko ljudstvo je znano radi svoje bistroumnosti in ukaželj-nosti ; zato smo prepričani, da bo rado prihajalo na predavanja, ki jih bo prirejal odsek / se stoječ iz členov akad. društva Balkan in Učiteljskega društva. Ti društvi sta slednjič pričeli praktično izvrševati točko svojega ljudsko-izobraževalnega programa, namreč z ljudskimi predavanji, ki so namenjena v prvi vrsti našemu delavskemu in kmečkemu ljudstvu. Gotovi „osrečevale] ji" našega naroda vedno povdarjajo v svojih glasilih, da snio tržaški Slovenci rojeni samo za veselice. Res | je, da imamo v Trstu mnogo veselic in slavnosti, kar je pač dokaz, da živimo in se gibljemo ; vendar ne sledi še iz tega, da si naše ljudstvo ne bi želelo tudi resnejše izobrazbe in pouka : le pričeti je bilo enkrat tudi na tem polju. Odsek za ljudska predavanja je prepričan, da bodo vsi tržaški Slovenci znali ceniti njegovo delo ter da ga bodo podpirali moralno in materialno. S tem pripomorejo do ust v a r i t v e m o-g o č n e 1 j u d s k o-i z o b r a ž e v a 1 n e o r-g a n i z a c i j e, ki n a j preprede vse naše tržaško o z e m 1 j e. Skrajni čas je. da zamašimo vrzel , ki zija v naši narodni organizaciji na Tržaškem, kar storimo s tem, da po1 svojih močeh podpiramo naše akademike in učitelje; ki so .d stavili nalogo delovanja na ljudsko-izobraževal nem polju." — Tako „Edinost“. Ni nam potreba pristavljati nobenih posebnih pripomb, ker mislimo, da te besede več ko dovolj govore posebno onim, ki menijo, da je tu pri nas še čas, da čakamo in odlašamo. Dvomimo sicer, da bodo res prepredli vse tržaško ozemlje s svojimi predavanji ali pa da bodo ustanovili kako’ stalno in trajno izobraževalno organizacijo, ker je treba zato več duha požrtvovalnosti, vendar pa je gotovo, da bodo s temi svojimi izleti veliko škodili krščanskosocialni izobraževalni organizaciji. n Vseslovanska liberalna stranka. Znano je. da opice rade posnemajo ljudi. Opice pa radi posnemajo slovenski liberalci. Ker se je ustanovila Vseslovenska ljudska stranka, zato menijo ti častilci opičjega rodu, da je čas za ustanovitev tudi vseslovenske liberalne stranke. Zborovanje zaupnikov sl. liberalnih strank se vrši dne 21. t. m. v Ljubljani. Tako javljajo slovenski liberalci v n e m š k i h listih. ( Ustanovno zborovanje bo pozneje enkrat p0 zimi. Radovedni smo, če se udeleži tega zboro- ^ „ZARJA vanja tudi nad strankami plavajoča „Edi-riostna“ stranka. n Papež za Ferrerja ? Ker so naši oboževa-telji barcelonskega morilca in požigalca Ferrerja po prvem палгdušenju hitro spoznali, da so. se prenaglili in da jih bo znalo to proslavljanje enega anarhista in revolucionarna preveč drago stati med poštenim slovenskim ljudstvom, so začeli stvar drugače sukati in se hliniti usmiljene ter izražati svoje sočutje nad tem da je bil en človek' tako neusmiljeno usmrčen. Da bi se še bolj oprali, so se sklicevali na papeža, za katerega sicer ne marajo posebno, in klicali : glejte tudi papež misli, kakor mi in tudi njemu se Ferrer usmili ter je celo prosil za njegovo po-miloščenje. Mi smo precej takrat rekli, da papež ni mogel, vsaj kakor oni mislijo , prositi za Ferrer je vo pomiloščenje. Danes je stvar povsem čista. Papežev državni tajnik kardinal Merv del Val je po svojem lastnem nagibu in s papeževim privoljenjem hotel prositi špansko vlado za pomiloščenje Ferrerjevo in to d i p 1 o-m a t i č n i m p o t o m. Diplomatična pot se imenuje ona, po kateri občuje-država z državo. V diplomaciji ne odločuje osebna usmiljenost, ampak korist zastopane države. Zato se nam ne zdi primerno, kar smo tudi v nekaterih katoliških listih brali, da je kardinal s tem svojim nameravanim korakom pokazal svoje usmiljeno srce in svoj duševni mir. Kardinal Mery del Val ne bi bil mogel pri svojem nameravanem posredovanju za Ferrerja imeti drugih ozirov kakor korist, katoliške cerkve, ker drugih, ozirov papeževa diplomacija sploh nima. Kaj si je moral kardinal misliti, ko je hotel posredovati za Ferrerja Ni nam težko dognati. Malo pred usmrtitvijo Ferrerja je framazonska loža že proglašala vojsko proti vsemu, kar je krščanskega. Njene zveste tolpe po velikih mestih so se že začele, zbirati in pretile z resnimi izgredi. Bati se je bilo, da bodo katoliške ustanove po večjih mestih trpele morda ogromne škode. Zato se ne smemo čuditi, če se je kardinal državni tajnik papežev umišljal, ne bi li bilo morda bolje, če se z odpuščenjem smrtpe kazni na Ferrer ju odvrne preteča nevarnost. Tako ravnanje se mora vsakemu človeku mora zdeti pametno, to tembolj, ker je preveč' popustljivo ministrstvo Maura s svojim počasnim postopanjem proti Ferrer ju dalo framazonom mnogo časa, da se pripravijo na izgrede. Ko bi ga bili hitro ustrelili, kakor je to zakon zahteval, bi ne bilo vseh teh homatij skoro nič . — Taka je ta stvar s papeževim posredovanjem za Ferrerja. Za tega revojucionarca se je potegovala „Edinost“ z vsemi framazonskimi bratci po vsem svetu, papež pa se ni potegoval zanj, ampak gledal s treznim očesom na korist katoliške cerkve. n Poparjeni agitatorji N. D. 0. Od našega dopisnik« vz t vž.a.š-ketr«. fcfdin ione"« z «.vod«- «mri ‘ zopet prejeli s prošnjo, da objavimo : Dopis v predzadnji „Zarji“ pod naslovom „N. D. ().“ in katol. delavci“ je zadel predsednika agitatorjev' narod. del. organizacije, onega visokega moža iz Vipave, v dno srca. Od predminole sobote, ko je bil čital dotično številko „Zarje“, ni mogel več nikjer najti ne miru ne pokoja. Povsod stika in ustavlja mirno delujoče delavce, da bi izvedel, kdo more biti v tehničnem zavodu dopisnik „Zarje“. Spravil se je celo na nedolžnega g. Andreja Gombača (glej v zadnji „Zarji“ listnico uredništva) jn menil, da je on dopisnik. G. Mi slej se zelo moti. To bi pa moral znati, da koga po nedolžnem obsojati in dolžiti je grešno. Ker je g. agitator ves iz sebe in tava kakor zgubljen po zavodu, tako da ne more zvečer pokazati zadostnega dela, je v nevarnosti, da poleg „füad“ delovodje morda še delo izgubi in tako svojo družino po nepotrebnem v bedo spravi kar bi bil tudi lep uspeh nar. del. org. — Zato svetujemo poparjebemu agitatorju v njegovo lastno korist, naj nedolžne delavce lepo pri miru pusti, da mu ne bodo ti še'kako drugače Posvetili. ^ našem tehničnem zavodu narod-ojakarstvo propada in peša. Zapeljani delavci se vzdramijajo. Da je naša „Zarja" za,prebujene delavce potrebna, pričajo slučaji, da se vidi neredkokrat v rokah, v kojih se je v ide val „Narodni delavec“, mesto istega naša „Zarja“, tudi narodnjakarji jo z velikim zanimanjem na skrivaj prebirajo in se o njej laskavo izražajo. Nič čudnega in sramotnega ni v tem, zato kar v javnost z njo, saj najdete v nji marsikaj poučnega in koristnega, in kar je največ vredno, vse resnično. Agitatorju Mislejti svetujemo, naj sv potolaži, „Zarji" se pa še nadalje toplo priporočamo. 'A n Južna železnica je sedaj v nemalih škripcih, kako se naj izvije iz svojih ogromnih dolgov.-Južno železnico je namreč zgradila država, ki pa je bila tako biez glave, da je pozneje za skoro polovično ceno prodala celo železnico zasebnim kapitalistom, po večini judovski družbi. Ti bogatini, na čelu jim milijonar Rotšild. so izrabljali železnico v svoj dobiček. Lastniki delnic, kl Zuašajo okoli 340 milijonov, so vlekli od svojega vloženega denarja do leta 1901 lepe odstotke po 8 in še več. Vložen kapital se je prvotnim lastnikom že zdavnaj izplačal.' Ko bili pametni gospodarji, bi bili morali manj dobička razdeliti med svoje kapitaliste in kaj več prihraniti za poznejše čase. Ko so prišle razne potrebe, poprava mostov, tunelov, kolodvorov, nabava novih vozov itd., so pa morali denar jemati na posodo. Južna železnica ima sedaj na posodo krog 1800 milijonov Kron, od kojih mora plačevati po tri od sto obresti. Ta dolg je tak, da se morajo z denarjem, ki ostane od vožnje, najprej plačati obresti, potem pa še 'sako leto gotovo število dolžnih pisem, kakor se izžrebajo. Dolžna pisma pa se glase na 500 vi on vsako, njih vrednost pa je zelo padla. tako da se dobe na. borzi po 270 K, železnica jih pa mora izplačevati lastikom po prvotni ceni 500 K in sicer v zlatu. Do leta 1901 so dobivali delničarji svoje deleže, zadnja leta že bolj majhne, od tedaj se pa za glavne delnice ni dobil niti novčič. Prišlo je tako daleč, da železnica ni mogla izplačati na leto toliko dolžnih pisem, kolikor bi jih bila morala po pogodbi izplačati. Zato je leta 1903 sklenila z dolžniki pogodbo, po kateri so ti dovolili, da se do leta 1917 vsako leto za 10 milijonov manj dolga izplača, kakor bi bilo moralo biti j)o prvotni pqgodbi, -S tem pa ni bilo pomagano. Južna železnica ni v stanu niti državi več plačevati kup-nine. Do lanskega leta je plačevala po 4 ali po 5 milijonov, zdaj pa ne more več. In če pojde tako'naprej , niti obresti od dolga ne bo mogla več plačevati. — Zato si hoče južna železnica zdaj pomagati s tem, da jtodraži vožnjo. To zahtevajo od nje dolžniki. Cehe, za osebni pre-voz so sc letos izdatno zvišale in za prihodnje leto se obeta še zvišanje voznine za blago. Vožnja bo potem za sedem odstotkov dražja kakor, na državni železnici. Naši ljudje na Štajerskem in Kran skem, ki so pri izvažanju živine in lesa. navezani na južno železnico, bodo potemtakem težko izhajali, ker ne bodo mogli tako po ceni oddati kakor drugi, ki jih bo vožnja manj stala in zato bo njih blago zaostajalo, ker ne bo tako lahko našlo kupca. Naše dežele naj torej zdaj pomagajo južni železnici iz zadrege, katere je sama kriva. Tega ne morejo naši poslanci nikakor dopustiti. Država, ki je že precej zagrešila, ker ni slabega gospodarstva pri južni železnici dovolj nadzorovala, naj bo sedaj pametna in naj se ne ukloni povišanju voznih cen. Najbolje je, da stvar pride tako daleč, da ne bo mogla železnica niti obresti plačevati". Tako bodo dolžna pisma izgubila skoro vso svojo veljavo in jih bo lahko država vse skupaj pokupila in južno železnico podržavila. Kapitalisti bodo sicer na to malo hudi, pa bolje, je, da oni malo- potrpijo, kakor pa naše ubogo ljudstvo. — Železniško ministrstvo je sedaj provizorično dovolilo povišanje voznine' za eno leto. n Iz Gorice. Zadnjič je pisala „Zarja“, da je mestni svet sklenil spremeniti ime semeniških ulic v vi a Ferrer. - Vlada pa je to neslanost goričkih mestnih očetov popravila s tem. da ni potrdila tozadevnega sklepa. Radi tega vladinega koraka je zgrabila mestne očete v eni zadnjih sej „sveta jeza“, ki se bo pa kmalu ohladila, ker je tukaj joostalo zadnje dni. še precej mrzlo. Mesto da bi si gorički očetje belili glavo za brezvestnega anarhista, ki niti ni znal da obstoji v nekem kotu našega sveta tako „velikomestna“ vas kakor je Gorica in s tako pametnimi očeti na čelu, bi isti imeli mnogo več zaslug, ko bi popravili goriške ceste polne prahu ali blata. Nedeljo 7. t. m. se je pripetila na Travniku v Gorici grozna nesreča. Preplašili so se konji, ki so začeli dirjati z vozom proti vojašnici. Delavec Vizin iz Ajdovščine je hotel ustaviti konje, je pa pri tem prišel tako nesrečno med voz in eno steblo pred vojašnico, da je zadel z glavo v drevo in obležal takoj mrtev. Zdravnik, ki je prišel hitro iz vojašnice, ni mogel drugega nego potrditi smrt. n O volitvah v kuriji veleposestva v Gradiški prinaša „Eco del Litorale“ od zadnje sobote prav lepo sličico. Liberalna volilna komisija je gospodarila, da je bilo kar veselje.... za liberalce namreč. Kako „škrupolozno“ so postopali, da bi ne prišel kak katoliški kandidat v deželni zbor nam dokazujejo dovolj nekatera dejstva navedena v „Ecu“. Komisija je vprašala enega župnika, ki je sel volit za župnijski beneficij, ali zastopa on beneficij ? Ljudje so nemara padli na glavo. : kdo bo pa zastopal beneficij če ne župnik, ki ga uživa ! Oskrbnika uršulinskega stammtana g. Širca, ki je že večkrat volil v veleposestvu kot pooblaščenec samostana, so odbili, češ da on ni veleposestnik. Ud volilne komisije Brunner.(čisto laško ime ! !) mu je z nesramnostjo, ki je imela biti baje duhovita, še rekel: Recite predstojnici samostana, naj da drugi krat meni pooblastilo,,, na kar mu je g. Širca odrezal : „Kdo ve, če boste imeli Vi drugikrat volivno pravico ?“ Grenka je bila ta za g. Brun liceja, toda prav se mu godi : volivna komisija bi morala varovati pravico in dostojnost, ne ]>a zafrkavati davkoplačevalcev. To so pač azijatske razmere na Goriškem, kjer vlada toliko let Pa j er. Katoličani nt; smejo dovoliti, da pride zopet na predsedniški stol v goričkem dež. zboru en 1 iberalec. n Našega mnenja glede združenja katoliških poslanskih klubov v goriškem deželnem zboru je tudi ljubljanski „Domoljub“. V svoji 44. številki.piše : „Volili smo poslance na katoliškem, narodnem in ljudskem programu. Zato pričakujemo od njih, da bodo po tem programu tudi delali. Za uspešno delo je treba večine. Te naši poslanci sami zase ne tvorijo. S kom se naj. združijo ? Z našimi liberalci ? S temi bi se dalo morda govoriti v narodnih rečeh ; pa že tu so preveč nezanesljivi in premalo so možje. Drugače so protikatoliški in protiljudski. Z laškimi liberalci ? Ne ! So protikatoliški, protislovenski, protiavstrijski, protiljudski, proti-kmečki. Edina stranka, s katero se naši brez škode vežejo, so katoliški Furlani. So nam sicer У narodnem oziru nasprotni, pa imajo isti gospodarski in verski program. Kaj bodo storili naši poslanci, ne vemo. To pa vemo, da njim in nam vsem piora biti program in načela sveta stvar.“ Res lepe besede;, ki naj bi si jih Goričani gotovo vzeli k srcu.' n Goriška politika. Dr. Franko se je odpo-vedal vodstvu takozvane agrarne stranke in ga za sedaj nadomešča Mer molj a iz Vertojbe. Stranka pravi, da se mora „reorganizirati“. To mučno delo so jmčeli z nekim shodom v Dutovljah, kjer so pristaši te falirane stranke kaj kislo gledali v bodočnost. Strankino glasilo „Kmečki glas“ bo izhajalo v bodoče samo dvakrat na mesec mesto vsak teden. Poznovatelji razmer pravijo, da je temu liberalnemu, kmečko pobarvanemu listu odmerjeno le še kratko življenje. n Pojasnilo. Z ozirom na dopis iz sv. Ivana, jjriobčen v zadnji številki „Zarje“, nas jirosi c. kr. poštar g. Or e st Fratnik, da priobčimo, da ni on član svetoivanškega socialističnega izobraževalnega društva, pač pa c. kr. pismonoša D. Valentič, Pomota izvira od tod, ker imenujejo ljudje tudi pismonošo „poštar“. n Marijin dom. — Dne 14. in 21. t. m. vpri-zori dekliška in ženska Marijina družba v svojih prostorih igri : ..Marijina hči pred nebeškimi vrati“ in „Zmaga sv. križa“ s živo sliko ob koncu. Začetek točno ob 5. uri. Vabi se na obilno udeležbo. ■ n Umrl je v tržaški bolnišnici v najlepši moški dobi g. Vinko F e r 1 ug a posestnik na Konkonelu. Bil je brat glavarja dobroznane družine Ferdinanda Ferluga na Opčinah. n Za mesec vernih duš smo preskrbeli svojim čitateljem lepe nagrobnice-razglednice po 6 vin. in nagrobnico - spominčice za molitvenik po 4 vin. Ob tej priložnosti opozarjamo še na lanske „Nagrobnice" po 6. vin. in „Pomoč dušam“ tudi po 6. vin. — Vse to se dobiva v prodajalni katoliškega tiskovnega društva v Trstu via delle Poste 9. n Nezgoda. Na Opčinah je trčil en tramvajski voz v nek voz z dvema konjema. Na vozu sta ležala dva pijana moža in spala. Tako sta zavozila konja v bližino električnega voza, ki je enega podrl na tla, drugemu pa odtrgal komat. Če bi bil električen voz bolj hitro vozil, bi se bilo lahko kaj hujšega pripetilo. n Pouk v zdravilstvu so uvedli v žensko , učiteljišče v Gorici. Mnogo se je za to prizadel tamošnji ravnatelj g. šolski svetnik Križnič. V slovenskem oddelku bo poučeval Dr. Dereani, v italijanskem oddelku pa dr Pavia. Poučevalo 'se bo v I. tečaju po dve uri, v IV. tečaju pa po eno uro na teden. To je zelo pametno, da bodo prihodnje učiteljice tako praktično vzgojili, da bodo znale kaj malega paziti tudi na telesno zdravje Svojih šolskih otrok. n Samomor vojaka. V pondeljek se je obesil v drvarnici vojašnice na Travniku v Gorici pešec Franc Schaugerl, doma iz Brucka na Štajerskem; Se le letos je bil prišel k vojakom. Njegovi tovariši, ki so ga iskali, so ga našli že mrtvega. n Abesinski kralj Menelik umira. Te besede se čitaj o zdaj že en čas po listih. Kralj Menelik ima precej obsežno kraljestvo v vshodni Afriki. Znan-je-Д1 vnvlik.posvojih spretnih in zmagoslavnih bojih proti italijanskim četam. Abesinsko cesarstvo je bilo od leta 1889 dalje časa pod pokroviteljstvom italijanskega kralja, kar je bil tudi sedanji umirajoči cesar Menelik pri svojem kronanju priznal. Ko se je pa leta 1896. čutil dovolj krepkega, da se otrese Italijanov, je zbral svoje vojske in je pobil Italijane v odločilni bitki pri Adua (L marca 1896). Pri sklepanju miru so morali Italijani priznati njegovo neodvisnost. V Abesiniji je bilo že veliko hudih vojn, večkrat lada lakota in hude bolezni, radi česar se je skrčilo število prebivavcev v razširnem cesarstvu na same 4 milijone, tako da pride samo 7 prebivavcev na en kvadratni kilometer. Po jeziku so prebivavci deloma semiti (kakor Hebrejci ali pa Arabci) deloma pa kami ti, torej bolj afriške vrste. Uradni jezik se imenuje amarinja. Največ se po deželi občuje v arabščini. Abe-sinci so srednje velikosti in rumeno- , črno- ali rudečkasto rujave kože. Premožnejši imajo po več žen. Stariši prodajajo deklice v starosti 10 let ženinom za nekaj tolarjev. Zakon se sklepa brez vsakih posebnih obredov, se pa tudi lahko zopet razdere. Omika je zelo nizka, samo duhovščina zna čitati. Ljudje se pečajo s poljedelstvom in živinorejo. Obrtnije in trgovine ne poznajo skoro nič. Kot denar jim služijo tolarji Marije Terezije, v novejšem času imajo tudi svoje tolarje, sicer pa rabijo za denar tudi košček soli ali žitna zrna. Abesinija je zelo gorovita dežela. Nekatere gore so vse leto pod snegom. Na severu, vshodu in jugu je pa nižava, ki je zelo nezdrava, obraščena s pragozdovi, v katerih ni še bila človeška noga. Tam se podijo okrog sloni, nosorogi (ki imajo na nosu rog), divji prešiči, levi, volkovi, leopardi, risi, divje mačke, lisice, opice, krokodili in kače. Zopet, drugod so bolj rodovitna tla, kjer rastejo kava, bombaž, žito, vino in pomaranče. V vsbodnib delili imajo ljudje tudi kamele in konje. — Po veri je med Abesinci največja mešanica. Nekateri so mo-hamedanci, nekateri celo še pogani, največ jih je pa kristijanov, toda ne katoličanov, ampak krivoverskih monofizitov. (Monofiziti so učili, da je v Kristusu samo ena narava, ne pa dve, božja in človeška.) Ta monofizitska vera je tudi državna vera v Abesiniji. Vendar je bil sedanji cesar Menelik v prijateljskih odnošajih s prejšnjim in tudi sedanjim papežem. Katoličanov je v Abesiniji zelo malo, kakih 4000, in imajo svojega apostolskega vikarja ali škofa. Pri službi božji imajo etijopski obred. — Zdaj umirajoči cesar je določil svojega naslednika v osebi nekega Lidi JeassU. V prejšnjem glavnem mestu Addis Abeba se boje, da izbruhnejo po cesarjevi smrti cestni jioboji in ropi trgovin tamošnjih Grkov in Armencev. Dosedaj so po vsi deželi sprejeli cesarjev oklic povsem mirno. — Zadnje vesti pravijo, da se cesarju zdravje boljša. n „Bogoljub" se z novim letom 1910 podraži na dve Kroni. Za Nemčijo bo veljal list K 2.50, za druge zunanje države pa K 3.— na leto. Razloge za to zvišanje, ki je pri sedanji draginji tiska umevno, pojasni uprava prihodnjič. n Novo okrajno glavarstvo se ustanovi v Tržiču (Monfalcone). Poslovanje začne s 1. okt. 1910. Pod novo glavarstvo bota spadala sodna okraja Tržič in Červinjan. n Istrska deželna razstava. „Naša Sloga“ iz Pulja je objavila izjavo predsednika hrvaško-slovenskih poslancev istrskega deželnega zbora glede istrske deželne razstave, ki se ima, prirediti prihodnje leto v Kopru. Izjava pravi da se je Hrvatje in Slovenci ne udeleže, ker da razstava ni deželna, ampak strankarsko italijanska in da so Slovenci in Hrvatje od pripravljalnega odbora popolnamo prezreti. Pod to izjavo je podpisan prof. Vek. Spinčič kot predsednik in dr. Ivan Poščič kot tajnik. n Kaj lahko prinese spovednica l Pred nekaj meseci je bila eni banki v Tridentu na Tirolskem ukradena ogromna svota 370 tisoč kron. Ta velika tatvina bi spravila denarni zavod skoro v popoln propad, ker tatu niso mogli zaslediti. Kaj se je zgodilo minolo sredo ? Kapucin pater Marko je prinesel jiredsedništvu te banke celo svoto nazaj in rekel, da jo je dobil v spovednici od enega svojih spovedencev. Tako je dobila posojilnica svoj denar nazaj. ime spreobrnjenega grešnika pa ni znano nobenemu kakor le Bogu. Tolike koristi za človeško družbo je zakrament svete pokore. n Za novo cerkev. V našem mestu, ki ima tako malo hiš božjih , se namerava zidati še ena nova cerkev in sicer nekje ob ulici Rossetti. Sestavil se je pod pokroviteljstvom prevzv. g. škofa jroseben odbor, ki ima v Tržačanih vzbujati zanimanje za novo cerkev in nabirati milodare. Predsednik je župnik cerkve Nov. sv. Antona mons. Dr. Tri fon Pederzolli. Član društva za zidanje nove cerkve postane lahko vsakdo, ki se zaveže plačevati 20 vin. na mesec. Darove sprejema škofija, mestni župniki, odborniki in oo. frančiškani v ulici Istituto, 37. Nova cerkev bo posvečena Mariji Milostljivi. n Iz ministra profesor. Dosedanji poljedelski minister dr. Bvaf je od profesorskega zbora češkega vseučilišča v Pragi povabljen, da pride na to visoko šolo predavat o narodnem gospodarstvu. Braf je jionudbo sprejel in nastopi svojo profesorsko službo s prihodnjim semestrom. n Naš prestolonaslednik Franc Ferdinand se je s svojo soprogo vojvodinjo Hohenberg pripeljal v četrtek v Berolin, da obišče nemškega cesarja. Na kolodvoru ga je pričakoval nemški cesar Viljem in častna stotnija vojakov. n Smrt v tujini. V nekem rudniku v Calu-metu v Ameriki se je podsula plast kamenja in jradla na našega rojaka Antona Sopčiča, ki je obležal na mestu mrtev. Nesrečnež je bil 28 let star, doma iz Pake pri Črnomlju, kjer zapušča vdovo in dvoje otrok. — V Clevelandu v Ameriki je umrl za vročinsko boleznijo Alojzij Tornič, star 18 let, doma iz Cerknice. V Primero v severni Ameriki je umrl Ivan Golob, doma iz Mekinj pri Kamniku. — V Cumber-landu je v nekem prepiru nek Italijan ustrelil moža sestre svoje žene, nekega Jožefa Pagona, doma iz Nove Oselice nad Škofjo Loko. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico, kjer je naslednjega dne v hudih bolečinah umil, njegovega napadalca so pa spravili v zapor. Pokojnik zapušča v Ameriki vdovo in dva brata, v domovini 'pa svoje stariše. n Ne strašite otrok ! Iz Senja na Hrvaškem jroročajo : Trgovka s sadjem Defanti je svojega triletnega sinčka večkrat strašila z besedami : „Dimnikar gre, ta te vzame s seboj !“ Te dni je šel deček z materjo na sprehod. Na sprehodu sta srečala dimnikarja, katerega se je deček tako ustrašil, da je dobil živčni napad in je v dveh dneh vsled tega umrl. n V blejsko jezero je padel na praznik vseh svetnikov 36 letni neoženjeni žagar Ivan Vidic iz Zg. Laz pri Gorjah. V neki gostilni ob jezeru je prosil, dasi pijan, naj se mu še prinese pijače. Gostilničar mu je spočetka ni hotel dati, ko-nečno mu je pa vendar le prinesel steklenico piva. Vidic se ni pijače niti dotaknil, ampak izšel iz hiše, pred katero je pa naenkrat padel v jezero. Na njegov klic so ga potegnili iz vode. Bil je že nezavesten. Ko se je spet zavedel, so ga spravili v postelj in ker niso mislili, da bi bila še kaka nevarnost, so ga mirno pustili ležati. Ob enajsti uri po noči je pa umrl. Smrt sta povzročila najbrž strah in prehlajenje. n Francoski škofje toženi. Nedavno tega so izdali francoski škofje pastirski list, v katerem svare svoje vernike pred francoskimi državnimi brezverskimi šolami, ki so za narod nad vse pogubne. Zdaj jra toži zveza francoskih ljudskošolskih učiteljev in učiteljic skoro vse škofe zaradi tega pastirskega lista pred civilno sodnijo. Bog vedi, če se bo našim Ferrerovcem vzbujal čut humannosti, ko bodo francoski škofje obsojeni, saj so vendar na dovoljen način širili svoje ideje. n Mož in žena pod vlakom. V soboto zvečer je povozil brzo vlak na postaji Floridsdorf pri Dunaju moža Edvarda Obst in njegovo ženo Marijo. Hotela sta spraviti en sodček vina na svoj voziček, ki sta ga bila postavila prav na železniški tir. V trenotku je pridrdral brzovlak in povozil moža in ženo. Oba nesrečnika sta obležala namestu mrtva. Ženo je zagnal stroj v stran, moža pa je vlekel še nekaj metrov na-jjrej in ga vsega razkosal. Trupla so prepeljali v mrtvašnico mestne bolnišnice. n Prijeli so onega strojevodjo, ki je dne 26. okt. s svojim avtomobilom povozil do smrti sedemletnega dečka Viktorja Shodnizky. Piše se Romej Baitz, star je 25 let in je v službi g. Antona Truden, ki se je bil rečenega dne v automobilu peljal v Štanjel na lov. ..ZARJA- ‘jz okolice. o Iz Skednja. V torek smo pokopali Marijino hčer Marijo Godina. Pogreba so se udeležile vse družabnice in veliko ljudstva. V slovo je govoril g. župnik, nagrobnico pa so pele Marijine hčere. Pokojnica je bolehala 8 let, zadnja 4 leta je bila vedno v postelji. Mnogo je v tem času pretrpela, upamo, da jo bo zdaj Bog potolažil. — V nedeljo se je poslovila od nas prejšnja načelnica, ker stopi v zakonski stan. Želimo ji obilo blagoslova božjega. — Družba se povoljno razvija, vsako nedeljo se shajamo čitamo, pojemo ali pa se kaj predava. Jz Krasa. k Ferrer v Štorjah. Znano je, da so volivci v Štorjah liberalci. Da so pa tako zagrizeni, bi človek ne verjel ; pokazali so to strast in brez-verstvo o priliki zadnjih ožjih volitev v deželni zbor goriški dne 17. oktobra, ko je šlo za izvolitev enega izmed 2 poslancev S. L. S. Dasi so izdali nek oklic na volivce na Krasu, v katerem proti enemu smešno neumno agitirajo, in celo dr. Laharnarja omenjajo, ki da je po njih hrbtih hotel splezati še više v cesarski službi, pa so ga za vedno odslovili s Krasa, so vendar opustili kar hkrati svojega priporočenca, ko so prejeli „Edinost“ z dne 15. oktobra. V nji namreč so našli kost, ki jo je treba oblizati, čitali so, kako so tudi glovenski poslanci v trž. dež. zboru z Lahi glasovali, da se naj seja zaključi v znamenje žalovanja zaradi smrti Ferrer j e ve, in je nato galerija kričala : „Evviva il libero pensiero“ in „abbasso i preti.“ To zadnje jim je bilo tako všeč, da so stopili v posvet in sprejeli duhoviti predlog : pustimo oba klerikalca, zapišimo na glasovnice : „Dol s farji“, in enoglasno je bil ta duhoviti predlog sprejet. Ferrer je rešen. Glasovnic s takim napisom na dan volitve je bilo 10, k i so bile uničene, 3 glasovnice so bile prazne, 2 sta imeli napis dr. Stepančič, 1 Zlobec. Tako imajo zdaj v Štorjah 10 modrijanov, stari slavni Grki so jih imeli le 7. Ker se še nikdo ni oglasil s pohvalo o tem glasovanju v kakem liberalnem listu, naj otme vsaj draga nam „Zarja“ to Salamonsko glasovanje pozab-Ijenosti, ker sami so gotovo preponižni, da bi se s tem javno pohvalili. Ni čuda, da je izid volitev v Štorjah vselej tako žalosten, kar tam gospodari strahovlada z žuganjem maščevanja. Sliši se, da se je nekdo celo jokal, ker je Štrekelj s 7 in ravno Štorskimi glasovi propadel; sliši se tudi, da se nahajajo tam celo ženske strastne čitateljice liberalnih listov. Te naj bi rajši otroke vzgojevale bolj skrbno. Bog odpusti vsem, ki ne vedo, kaj delajo, in jih razsvetli. 3[njižewost kn Igre za sairoženske in samomoške uloge. Priredil Dragotin Vodopivec. Izdala in založila Narodna tiskarna v Gorici 1909. Cena 1.40 K. Lepa je ta zbirka, papir dober, tisk razločen, zunanjost ukusna. Ta zvezek obsega trinajst iger. Pet za ženske in osen! za moške uloge. Za ženske uloge so : „ Čašica kave“, „Poboljšana trmoglavka“, „Luknja v namiznem prtu“, „Dve teti“ in „Na Skalnici“. Marijinim družbam bi zlasti priporočali naj predstavljajo zadnjo igro, ki obravnava začetek božje poti na Sveti Gori pri Gorici. Za samomoške uloge pa so te le igre in šaljivi prizori: „Izgubljena stava“, „ Čudna kupčija“, „Pred sodnikom“. Ženin Miha“: „Zamorec“, „Junaki“, „Trije učenjaki“, „Tihotapci“ in „Opeharjeni Žid“. Te igre so sicer priproste, pa lepe in efektne. Ne zahtevajo dosti priprav in dobro igrane bodo zadovoljile igralce in poslušalce. Zbirko priporočamo ! DAROVI. Za „Marijin dom“ 7. nabiranje od 19-8. do 13.-10. Vincencija Papis 17 K; Marija Novak 9 K ; Jožefa Cerkvenik 21 K ; Jožefa Katern 39 K ; Marija Švigelj 21 K ; Antoni a Ponde-Ijak 10 K ; Terezija Princ 5 K ; Rozalija Klun 36.80 K ; Ivana Štokelj (6) 41 K ; Marija Tudor 2 K ; Frančiška Koterle 9 K ; Ivana Margaris 32.90 K ; Ivana Makuc 42 K ; Marija Mahnič 71.20 K ; Ana Simončič 6 K ; Frančišek Guštin 167 K. Skupaj 529.90 K. Dobrotniki po 100 K I. G. B. U s t a n o v n i k i po 25 K : Marija Jožefa Rutar; po 20 K : Rozalija Pergar, Marija Skerbec, Uršula Skordili, Margarita Trošt. Redni udje po 10 K: Marija Dekleva, Marija Faber Lucija König, po 8 K : Ivana Margon, po 5 K : Terezija Pregare, M. S. Lucija Trebeč, po 4 K : Margarita Furlan, Antonija Jereng, Štefanija Levak, po 3 K : Frančiška Pegan, Ivana Rutar, Frančiška Koleša, Marija Skočir, Jožefa Mlekuš, Alojzija Špan, Marija Kete, po 2 K : Marija Petrič, Marija Gostiša Terezija Tomašič, Agata Stern, Karola Soda, Marija Kante, Marija Kreševic, Karola Nachtigal, Marija Ujčič, Jožefa Bak, Uršula Ban, Marija Ščuka, Barbara Presetnik, Ivana Runtič, Katarina Bajc, Ana Markovič Uršula Valentič Marija Braniselj Marija Du j c, Ivana Bergamar, Frančiška Žega, Antonija Grbec. Podporni udje po 1 K : Ana Živic, Terezija Frank, Frančiška Hafner. D a r o v a 1 i po 10 K : Alberta Makensche Hrovat Frančiška, Žega, po 6 K : nabrala N. N. po 5 K : Peter Klansich, G. Liebman, Marija Buntič Ivana Budal, po 4 K : N. Križaj, družina Višnjavec, po 2 K : Katarina Svoboda, M. N. G. E. V., Marija Lazarich, Terezija Primc, Ljudmila Petruci, Marija Rainer, Pietro Liebman, V. Demšer, F. Gadnek, N. N. Ludovika Mušič, Terezija Drobne, Jožefa Furlan, po 1.20 K : Marija Morave, po 1.10 K : Ana Vidmar, Julija Župan, Jožefa F. po 1 K : Vipavka, N. N., Mihael Gulin, Marija Morel, Marija Morel, Veronika Zupančič, Jerica Boštjančič, N. N., M. P., Marija Venedig, Viktorija Zboca, Katarina Svoboda, N. N., Josipina Paznik, Angela Novak, Terezija Picek, Pepica Zadnik, Mihtersič, F. Kinsel, Ivanka Česnik, Marija Suša, Sila, M. Suša, Piano, B. Gregorič, Leni Paulovič, Marija Suša, Leni Senčar, Klacna Vilhelm, Marija Gec, F. Zelen, Marija Sturm, Ivan Zelen , Ana Filipčič, Katarina Nabergoj, Terezija Kaluža, Zwittich, Meden, Jožefa Versa, Katarina Slamič, Marija Ponikvar, Carlo N., Elvira Haller, Neža Gorjup, Matija Miklavčič, po 80 vin. Hitte Giuseppina Ćattaro, po 60 vin. : Matilda Turk, C. V. Frančiška Delak, Marijeta Žitko Marija Koritnik, Marija Može Ivan Slivar, po 54 vin. : Justina Sever, po 50 vin. : Anton Sturm, Katarina Štoka, po 40 vin. : Jožefa Pogačnik, Marija Segina, Antonija Čermelj, Ivana Castro, Vincencija Ostrovska, Marija Simonič, Marija Vecchio, Marija Oreh, Ana Vidmar, Antonija Vidmar, Frančiška Franetič, Može Jernej, Koritnik Marija, Gerzelj Uršula, Kučar Marija, Mahnič Frančiška Gustinčič, Ana Škapin, Frančiška Fabčič, Antonija Može, Filip Kučer, N. N., N. N., Ida Wiesenreiter, M. Toros, po 30 vin. : Arh Marija, Fratnik, Ciril Bratuž, Ana Zidar, Jožefa, Cah N. N., po 20 vin. : Filicita Marani, Marija Zerlo, Marija Caligarich, Antonija Lagiša, Neža Arh, Marija Požar, Marija Škapin, Katarina Babič, Marija Bezenjak, Antonija Križman, Marija Repec, Alojzija Sorgo, Ivan Sorgo, Antonija Santin, Helena Gasparini, Ivana Mirtič, Jožefa Lozej, Frančiška Vekjet, Štefanija Pertot, Neža Golob, Marija Klansich, Alojzija Pakor, Marija Gulin, Terezija Spazar, Uršula Kavčič, Antonija Tosuti, Marija Lokave, Ivana Ferluga, Herminija Mazolini, Terezija Nanut, N. N., Antonija Filipčič, Ana Tominc, Marija Gežet, Jožefa Suša, Žetko, Ivana Grahor, Vidmar, Švigelj, Marija Pavlovič, Pegan, Katarina Čehovin, Fanni Perhavc, N. N., Amalija Vavk, Helena Margaris nabrala po 10 vinarjev 7 K, N: N. 6 vin. Vsem dobrotnikom srčna hvala in Bog plačaj ! SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM! Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo -- KNJIGOVEZNICO z. vsem potrebnim da lahko izvršujem vsa dela od priprostih do najfinejših. Posebno solidno ki ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in prevezanje missalov, raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno. ANTON REPENŠEK, knjigovez TRST. - Ulica Cecilia štev. 9. — TRST. Sloni ONMD SEAZi, delavnica za vsa cerkvena dela v St. ULRICH, Gröden (Tirolsko) se najtopleje priporočuje za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra. OOOOÖÖOOOöeöOOÖOÖOOOÖÖÖOÖOOÖOÖÖOÖOOOOOOOÖOÖOÖOÖOOOOOOÖOOOÖOOeOOÖOö OOOäSOOOOOÖOOÖOOOOOOOOOOOÖOOOOOOSOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQOOOOOOOOÖO ee ZGOTOVLJENE MOŠKE IN §§ ZENSKE OBLEKE :: :: :: oo eo ooooooooooesooooooooooöooooeeoooooeoooooooooooooooooäoooooooooöoee oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo NOVA TRGOVINA BOHINEC & C2 Via delle Torri 2 - BRST - Via S. Lazzaro 17 eo ee oo eo eo ee oo oo eo (ZA CERKVIJO SV. ANTONA NOVEGA.) OO ooooeeeeeeeeeeeoeooeeoeeeeeeeeeeoeeeeeeeeeeeoeeoeeeeeoeeeeeeeeoeoo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo Velika zaloga, točna in solidna postrežba Stalne in nizke cene. — Naročila po meri izvršujejo se najeleganinejše in ceno. ee eo oo oo eo ee oo oo ee oo Kupite čevlje pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru Josipu Stantič TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST (pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.) Ta mojster vam postreže po domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni. Z.A_IjOC3r.A_ likerjev v sodčkih in butiljkah ЈДКОВ pERHflVC TRST — Via delle Acque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, ,krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo. ffovo pogrebno podjetje VIA VINGENZ0 BELLINI ŠT. 13. Z bogato opremo za vsakovrstni pogreb ter prodaj alnico mrtvaških predmetov, raznih vrst vencev, voščenih sveč, umetnih cvetlic, vencev in cvetlic za birmance in novice i. t. d., i. t. d. se je preselilo ŠTT. 40 blizu lekarne Ftovis. (piazza Goldoni.) LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu. reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo, imn« svoj o. roti v TUrestvi, vi Hoti delle IPoste O. Sprejema hranilne vloge, za kojih varnost jamčijo vsi člani zadruge, katerih je sedaj okrog 400, solidarično z vsem svojim premoženjem, cenjenim nad tri milj one Kron. od vsakoga in jih polmesečno ^1 Ql in na 60 dnevno odpoved po 43/4% obrestuje po 12 10 *J,ez kakega odbitka za rentni da- vek, katerega plača hranilnica sama, tako, da dobijo vlagatelji odvloženih 100 K na leto čistih obresti 4 60 v, oziroma 4 K 75 v. Posojila daje le svojim. Uraduje se vsak delavnik od 9—12 ure dopoldne in od 3—4 in pol ure popoldne. V uradu pri sv. Ivanu se uraduje delavnik od 5—7 ure zvečer, ob nedeljah od 11—12 ure dopoldne. TVliOfc-lsstW). »*♦ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ t v ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ PRODAJALNA k mn. Tisk. imim ulica Poste št. 9 - BRST » Telefon št. 2326. -----------------D D □-------------- Zaloga molitvenikov, v slovenskem, hrvatskem, nemškem in laškem jeziku, raznovrstnih rožnih vencev, svetinj, malih in velikih podob, različnih kipov in križev, vsakovrstnih palm za oltarje, sveč razne kakovosti za cerkveno in domačo rabo, raznega papirja in vseh pisarniških potrebščin i. t. d., i. t. d. Za častite župne uraie in gg. duhovnike:: imamo v zalogi cerkvene tiskovice, kanon tabele, proprium za brevir in missale, rituale, brevirium, horae diurnae, vademeeum, birete, kolare šemisete, in sploh vse druge cerkveno potrebščine. Družinska pratika za 11910» fr Vsa cerkvena oblačila, zastave i. t d- sprejemamo v popravilo ali preskrbimo novo. Razprodaja užigalic in kotov za obmeje Slovence. ■ Znakov soc. zveze in dr. Sprejemamo vsa KNJIGOVEŠKA DELA in preskrbimo tudi OKVIRJE ZA SLIKE. Zahtevajte seznam naše prodajalne, ki se Vam pošlje brezplačno. Uljudno se priporoča „Katoliško tiskovno društvo“ v Trstu. ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ * ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ * ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ♦> ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ J