Samoprispevek: v Centru in prevelike zamude pri gradnji
Ko smo se Ljubljatičani }eta 1971 s svojim DA odločili za samoprispevek, smo se obve-zali, da »bomo v petih letih zgradili v našein mestu 50 ob-j^ctov, in sicer deset osanov-nih šol s telovadnicami, šest prizidkOT k osnovnlm šolam, prav tako s telovadnicami, tai prizidke brez telovadnic m. šti-ri samostojne telovadnice. Po petletnem programu pa bonio hkrati pridobili še vzgojno po-svetovalnioo, posebno šolo ter devetnajst VVZ in pet prizid-kov ali adaptacij k VVZ. Ko bo tako č&z dobri dve leti (gradnje se bodo seveda zavle-kle tja v tretje leto) program izpolnjen, bomo v Ljubljani pridobili 230 učilnic in 3640 no-vih mest v vzgojno vaistvenih zavodih.
Program referendirma je predvidel, da bi se z gradnjo šol in vrtcev približali enodn-polizmenskemu pouku na os-novnib. šolah, da bi zagotovili prostore za podaljšano bivanje učencev, in konfiao da bi 45 odstotkom predšolskih otrok zagotovili organizirano družbe-no varstvo.
Denar iz samoprfspevka se zblra v skladu ljubljanskLh ob-čin za gradnjo osnovnih Lol in WZ' v Ljubljani, delo sklada pa vodijo upravni odbor in šest stalnih koinisij. Celoteii in-. vesticijski inženiring je uprav-ni odbor poveril ljubljanske-mu investicijskemu zavodu in inženirskemu biroju Elektro-projekt.
Bazllko med investicijsko vrednostjo objektov in denar-jem, zbranim iz samoprispev-ka, pokrivajo občinske skup-šftine, sklad za otroško varst^ vo pri TIS in ostali viri.
Po finančnem nacrtu sklada za letos, se denar steka takole: 56,500.000 dlnarjev iz krajevne-ga samoprispevka, 19,000.000 je prispevek sklada za otroško varstvo pri T.tS, prispevek skupščih občin iz proračuna oziroma posebni del prispevka zaaša 31,276.000 dinairjev in 1,500.000 so ostaU viri. Skupni letošnji dohodki bodo torej 108,276.000 dinarjev. Iz tako zbramih dohodkov za letošinje leto je na.men.jeno za gradinjo osnovnili šol 78 mUijonov 65 banistična presoja štirih loka-tisoč dinarjev, za gradnjo VVZ pa bo porabljenih 25,811.000 dinarjev.
In kako je v Centru — vemo sicer, da je bilo ob sprejetju referenduma v tej občini zaje-tih v družbenem varstvu oko-li 40 odstotkov otrok, prav ta-ko so imell tudi enoinpoliz-menski pouk v osnovnih. šolah — kakšein je bil prograin za to t»bčino in kako napredujejo gradnje, o tem smo se pogo-varjall z dr. Primožera Kure-tom, načelnifcoim oddelka za družbene službe otočine Center.
»Najprej o vrtcih. Program je obsegal naslednje: novo-grodnjo vrtca Ane Ziherl ob Resljevi cesti, nov objekt na Poljanah in mainjši vrtec, naj-verjetneje bo to primerna ure-ditev   katerega   že obstaječih
objektov za 40 otrok v krajev-ni skupnosti Ajdovščina. In še kar zadeva šole, predvideva program predvsem razširitev obstoječih objelEtov, zlasti za nujno potrebno podaljšano bi-vanje v šolah Prule, Toneta Tarnšiča, dr. Jožeta Potroa in Prežihovega Voranca. Dinami-ka gradnje je bila že spočetka planirana tako, da bo večtna gradenj v občini Center v letih -1975 in 76.«
Z gradnjami nekoliko zaos-tajamo. Kje tičijo vzroki za-stojev?
»Za Center je značilno, da ima zelo malo »prostih«, ne-pozidanih površin, da je treba vložiti sdlne napore pri iskanju ustreane lokacije, zlasta za no-ve objekte. Velika smo že po-vedali o tem, s kakšnimi teža-vami smo se ubadali pri vrtcu 'Ane Ziherl — obstoječi vrtec je bilo treba zaradi nekvalitet-ne gradnje starega objelcta po-dreti in na njegavem ;nestu zgradlti novega. Zdaj je ta vr-tec tako rekoč v končni fazi gradnje — zamuja le okoli 20 drii — in bo letos jeseni spre-jel pod streho 400 otrok, 100 bo novih mest.«
—  Vrtec na Poljanskl cesti bi moirali začeti graditi že leta 1973?
»Da, pfedvideno je bilo, da bi tu zgradili vrtec za 150 otrok — vrtec bi stal med Ambroževim trgom in Bdečo bišo, vendar bo možno tu za-gotoviti prostor le za 90 otrok, za preostalih 60' mest pa se prav zdaj pogovarjajo, kje naj-ti ^>rostox*. Gradnja VVZ oto Poljanski cesti se je zavlekla zato, ker ga ni bilo mogoče graditi posebej, ampak bo »vključen« v stanovanjsko za-zidavo tega predela. Graditelj SGP Grosuplje nas je obvestil, da nameravajo pričeti z grad-hjo vTtca v drugi polovici pri-hodnjega leta.«
—  Preostane nara še irrtec na Ajdovščtai  po  programu   leta 1975.
»Iščemo primerno lokacijo. Zdaj je pri ljubljanskeim urba-nističnem zavodu naročena ur-cij — bilo je več predlogov, vendar nekaj povsem neustre-znih — na območju krajevne skupnosti Ajdovščine aM Gra-dišča. Precividorna naj bi- tu adaiptirali kak^no hišo (za 40 otrok) odločitev pa bo seveda padla, ko bomo imeli izdelane vise presoje, priporočila in ana-lize.«
—  Po   prvatoih   načrtih   bi morali prihodnje leto s prizid-kom povečati prostore pri os-novni šoli Preždho%'ega Voran-ca?
»Da bi pravočasno začeli z gradnjo dozidave, so bile že lani izdelane in  sprejete pro-
gramske osnove, ki rta jih sprejela gradbeni odbor pri krajevni skupnosti Ajdovščina in pristojni svet občinske skup-š6Lne. Fuakcionalno tehnološka komisija pri upravnem odboru sklada za gradajo šol in VVZ pa je predlagala in strokovno utemeljila, da je možno in upravičeno pri tej šoli adapti-rati In ne dozidati prizidka. Namreč z adaptacijo bi prav tako pridobili potrebnih in nar črtovanih oseom učilnic. Zaradi različnlh mnenj je upravni od-bor sklada sprejel sklep, naj se razpiše natečaj za najugod-nejšo »rešitev tega vprašanja«, to ,je dozidavo ali adaptacijo. Rok za oddajo idejnih projek-tav je potekel in kmalu bo znano, kdo je najugodnejši po nudnik.
Prav tatoo so zdaj v razpra-vi progratnske osnove za dozi-davo osnovne &ole Prule in To neta Tomšiča.«
— Kaj bo letos zgrajeno, da tako rečemo, mimo sarnopri-spevka, torej z denarjem iz ob-činskih in drugih virov?
To bo VVZ »Stara Ljublja-na«, pravzaprav enota VVZ Prule za 150 otrok. Gre pred-vsem za otroke iz Stare Lju-bljane, zdaj izdelujejo glavne projekte.«
, — Pogosbo slišiino med ljud-mi pa tudi novinarji na raznih sejah, da gradnje zaostajajo za programom, zlasti zaradi dol-gotrajnega postopka za prjdo-bivamje investicijske tehnične dO'kumetitacije, zaradi komu-nalno pomanjkljivo opremije-nih. zemlj^ft. Kato bi torei oc&nili, kar je bilo narejenega doslej?
»Kako je po drugib. občinah, točno ne vem, zato o tem ne morera govoriti. Za občino Center pa navkjjub vsemu lab-ko rečem, da za prograinom vendarle ne zaostajarno tasko hudo — dasedanji zastoji so bili objektivne narave. — in je bilo vendarle velifco narejeine-ga.
Toda rad bi povedal nekaj drugega. To je seveda moje osebno nroenje. Prav je, da imamo toliko in toliko vrtcev, potrebujemiO jih. Tudi jasli. Mislitn pa, da si bomo rporall v prihodnje prizadevati, da bi matare lahko uveljavZjale dalj-&e porodniške dopuste. Da bi bile doma z otrokom v njego vih prvih, najnežnejših mese-cih, all če hočete, letih življe-nja. Tega seveda ne bo mogo-če uresničiti jutri, toda sča-soma boimo miorali rnatere sti-mulirati, da bodo nekaj časa ostale doma pri otrocdh, z otro-Skimi dolkladi, s primernimi cenzusd seveda, zlasti za 6sm-žine z nižjitni dohodki«
K. A.