VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v aprilu 2019 .............................................................................................................3 Razvoj vremena v aprilu 2019 ............................................................................................................... 28 Podnebne razmere v Evropi in svetu v aprilu 2019 ............................................................................... 35 Meteorološka postaja Murska Sobota ................................................................................................... 40 AGROMETEOROLOGIJA 52 Agrometeorološke razmere v aprilu 2019 ............................................................................................. 52 HIDROLOGIJA 57 Pretoki rek v aprilu 2019 ........................................................................................................................ 57 Temperature rek in jezer v aprilu 2019 .................................................................................................. 61 Dinamika in temperatura morja v aprilu 2019........................................................................................ 64 Količine podzemne vode v aprilu 2019 .................................................................................................. 69 KAZALCI O OKOLJU IN ZDRAVJU 75 ONESNAŽENOST ZRAKA 80 Onesnaženost zraka v aprilu 2019 ........................................................................................................ 80 POTRESI 90 Potresi v Sloveniji v aprilu 2019 ............................................................................................................ 90 Svetovni potresi v aprilu 2019 ............................................................................................................... 92 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V APRILU 2019 FOTOGRAFIJA MESECA Fotografija z naslovne strani: Ob ohladitvi zadnje dni aprila je na Gorenjskem snežilo do okoli 800 m nadmorske višine. Storžič, pod njim je vas Bašelj, 29. april 2019 (foto: Marko Clemenz). Cover photo: Mount Storžič, below village Bašelj, 29 April 2019 (Photo: Marko Clemenz). 93 100 IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Gregor Sluga Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Janja Turšič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V APRILU 2019 Climate in April 2019 Tanja Cegnar A prila se dan hitro daljša in moč sončnih žarkov je v drugi polovici meseca že primerljiva z močjo sončnih žarkov v drugi polovici avgusta. Ob mirnih in sončnih dnevih je temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom precejšnja. V državnem povprečju je bil april 0,9 °C toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010, padlo je 14 % več padavin, sonce pa je sijalo 6 % manj časa kot v dolgoletnem povprečju. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka aprila 2019 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, April 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Po rekordno toplem aprilu 2018 se je povprečna aprilska temperatura v letu 2019 vrnila v okvire običajne spremenljivosti. April 2019 je bil toplejši od dolgoletnega povprečja, v pretežnem delu države je bil temperaturni odklon med 0,5 in 1,5 °C. Le v Beli krajini in Ilirski Bistrici je bil presežek nad dolgoletnim povprečjem manjši in ni dosegel 0,5 °C. Največji presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil na Vojskem (1,6 °C). Padavine so bile časovno in prostorsko neenakomerno razporejene. Največ dežja je padlo na severozahodu države. V Bovcu so namerili 246 mm, v Javorniškem Rovtu 245 mm, v Kneških Ravnah 238 mm. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu Slovenije, delu Štajerske in Koroške ter na manjšem delu Krasa. V Veržeju so namerili le 41 mm, med 50 in 60 mm je padlo v Lendavi, Jeruzalemu, Mačkovcih, Martinjem in Srednji Bistrici. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem so kot nadpovprečno namočeni izstopali Obala, Bela krajina, Trenta, Zgornjesavska dolina, Kamniško-Savinjske Alpe, del Dolenjske in večji del severovzhodne Slovenije. Na nekaterih merilnih postajah na Obali je padlo dvakrat toliko dežja kot v dolgoletnem povprečju. V veliki večini Slovenije je bil odklon od dolgoletnega povprečja v mejah ±20 %, nekoliko večji primanjkljaj je bil v zgornji Vipavski dolini. Del Primorske, Krasa in Notranjske, Ljubljana, ter manjši deli Štajerske ter Pomurja so bili slabše namočeni kot običajno. Najbolj so za dolgoletnim povprečjem aprilskih padavin zaostajali na Otlici in Ligu (padlo je 69 % dolgoletnega povprečja). Na veliki večini ozemlja je bilo manj sončnega vremena kot običajno. Za nekaj odstotkov so povprečje obdobja 1981–2010 presegli v Pomurju. V Murski Soboti so dolgoletno povprečje presegli za 4 %, majhen presežek je bil tudi v Novem mestu (2 %), v Šmarati so dolgoletno povprečje izenačili. Na dobri polovici Slovenije primanjkljaj sončnega vremena ni presegel desetine dolgoletnega povprečja. Večji je bil primanjkljaj v severozahodni in zahodni Sloveniji. Najbolj je sončnega vremena primanjkovalo v visokogorju, na Kredarici je sonce sijalo le 79 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. V Ratečah in Vedrijanu je bilo 83 % toliko sončnega vremena kot običajno, v Portorožu 87 %. Predzadnji dan meseca je debelina snežne odeje na Kredarici dosegla 220 cm. Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 1981–2010. Od aprila 2017 se pri izdelavi podnebnih analiz srečujemo z novim izzivom, saj se je spremenil način opazovanj in meritev na nekaterih ključnih podnebnih postajah, kjer so opazovanja in meritve pred aprilom 2017 opravljali poklicni meteorološki opazovalci. Predvsem pri pojavih je opazen precejšen izpad podatkov, saj samodejne meteorološke postaje sicer zagotavljajo znatno večjo količino podatkov, ne pa tudi vizualnih opazovanj. Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. V gorah so močno prevladovali nadpovprečno topli dnevi, le zadnji štirje aprilski dnevi so bili opazno hladnejši kot običajno. Tako kot v gorah se je april tudi v nižinskem svetu začel z nadpovprečno toplim vremenom. Nato so se ohladitev in otoplitve izmenjevale, izstopalo je nekajdnevno nadpovprečno toplo obdobje pred občutno ohladitvijo zadnje dni meseca. V Ljubljani je bila povprečna aprilska temperatura 11,6 °C, kar je 0,8 °C nad dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Doslej najtoplejši april je bil leta 2018 s povprečno temperaturo 15,1 °C. Drugi najtoplejši april je bil leta 2007 s 14,6 °C, sledijo april 2000 s 13,6 °C, 2011 s 13,5 °C, 2009 s 13,2 °C in 2014 s 13,1 °C. Najhladnejši je bil april 1958 s 7,6 °C, s 7,8 °C mu je sledil april 1973, 7,9 °C je bila povprečna temperatura aprila 1980, aprila 1956 pa 8,3 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 6,9 °C, kar je 1,2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Lani je bila aprilska povprečna najnižja dnevna temperatura 9,2 °C, kar je največ doslej, pred tem so bila aprilska jutra najtoplejša leta 1961 z 8,5 °C. Najhladnejša so bila aprilska jutra leta 1955 z 2,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 16,6 °C, kar je 0,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši so bili aprilski popoldnevi leta 2018 z 21,6 °C, kar je 5,5 °C nad dolgoletnim povprečjem, drugi najtoplejši aprilski popoldnevi so bili aprila leta 2007 z 21,4 °C. Najhladnejši so bili popoldnevi 4 Agencija Republike Slovenije za okolje aprila 1958 z 12,3 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 22 Ljubljana Temperatura (°C) 18 14 10 6 2 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 4 Kredarica Temperatura (°C) 0 -4 -8 -12 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v aprilu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in April Tako kot drugod po državi je bil april 2019 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna mesečna temperatura −2,6 °C, kar je 1,2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Doslej najtoplejši april je bil leta 2018 s povprečno mesečno temperaturo 0,7 °C, kar je 4,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Drugi najtoplejši april je bil leta 2007 (0,4 °C), sledila pa sta mu aprila 1961 (−0,8 °C) in 2011 (−1,3 °C). Najhladnejša aprila sta bila v letih 1973 in 1980 s povprečno temperaturo −7,4 °C, z −6,7 °C jima je sledil april 1958, leta 1997 je bila povprečna aprilska temperatura −6,5 °C, leta 1982 pa −6,3 °C. Na sliki 2 spodaj sta povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna aprilska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Največ takih dni je bilo na Kredarici, kjer so jih našteli 29. V Ratečah je bilo 7 takih dni, v Slovenj Gradcu 6, v Postojni 4 in v Kočevju 2. Na večini nižinskih merilnih postaj takih dni ni bilo ali pa je le en dan izpolnjeval ta kriterij. V prestolnici tokrat ni bilo hladnih dni, od sredine minulega stoletja je bilo s tokratnim 25 aprilov brez hladnih dni, podatki kažejo, da v zadnjih desetletjih taki dnevi postajajo redkejši. Največ hladnih dni jih je bilo aprila leta 1955, in sicer 9, po 7 so jih zabeležili v letih 1956 in 1977 (slika 3). 5 Agencija Republike Slovenije za okolje 10 Ljubljana Št. hladnih dni 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 3. Število hladnih dni v aprilu Figure 3. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in April 12 Št. toplih dni 10 Ljubljana 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 Slika 4. Število toplih dni v aprilu Figure 4. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C in April Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več; aprila so običajno še zelo redki. Lani jih je bilo veliko, v letošnjem aprilu smo bili ponovno bližje običajnim razmeram. Le tu in tam je kakšna merilna postaja poročala o toplem dnevu, večinoma je april minil brez takih dni, le na Bizeljskem sta bila dva. V Ljubljani je bilo v lanskem aprilu 10 takih dni, kar je največ doslej, letošnji april pa je minil brez toplih dni. V preteklosti je osrednji pomladni mesec največkrat minil brez toplih dni. Slika 5. Sončen in topel dan v Ljubljani, 25. april 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 5. Sunny and warm day in Ljubljana, 25 April 2019 (Photo: Iztok Sinjur) 6 Agencija Republike Slovenije za okolje 6 Ljubljana Temperatura (°C) 4 2 0 -2 -4 -6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 4 Murska Sobota Temperatura (°C) 2 0 -2 -4 -6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 -4 Temperatura (°C) -6 Kredarica -8 -10 -12 -14 -16 -18 -20 -22 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 6. Najnižja izmerjena temperatura v aprilu Figure 6. Absolute minimum air temperature in April Slika 7. Na izpostavljenih legah so pomrznile zgodaj cvetoče češnje, Muta, 20. april 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. Early flowering cherries had frozen in exposed areas, Muta, 20 April 2019 (Photo: Iztok Sinjur) Na Kredarici je bilo najhladneje 29. aprila, temperatura se je spustila na −7,7 °C, V visokogorju smo v preteklosti že velikokrat zabeležili precej nižjo temperaturo, na Kredarici je bilo najbolj mraz aprila 2003 z −20,2 °C, aprila leta 1956 pa je bilo −19,2 °C. Drugod po državi se je najbolj ohladilo v dnevih od 15. do 17. aprila. V Portorožu se je temperatura spustila na 4,3 °C, v Biljah na 3,4 °C. Večna merilnih postaj je poročala o najnižji temperaturi med −2 in 2 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 2,6 °C. Na sedanji lokaciji merilne postaje je bila najnižja izmerjena aprilska temperatura −5,3 °C iz leta 1956, 7 Agencija Republike Slovenije za okolje z −4,6 °C mu sledi april leta 1955, z −3,6 °C leta 1970, z nizko temperaturo pa izstopa tudi april 1977 (−3,3 °C). 30 Ljubljana Temperatura (°C) 28 26 24 22 20 18 1951 1955 1959 1963 1967 1971 30 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 Murska Sobota 28 Temperatura (°C) 1975 26 24 22 20 18 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 14 Temperatura (°C) 12 Kredarica 10 8 6 4 2 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 8. Najvišja izmerjena temperatura v aprilu Figure 8. Absolute maximum air temperature in April Slika 9. Travniki in gozdovi so ozeleneli šele pred koncem meseca, okolica Grosupljega, 22. april 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 9. Meadows and forests were greened only before the end of the month, 22 April 2019 (Photo: Iztok Sinjur) 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Na Obali je bilo najtopleje že prvi dan meseca, v Portorožu se je ogrelo na 24,7 °C. V večjem delu zahodne polovice države je bila najvišja temperatura izmerjena od 20. do 22. aprila. V Biljah je temperatura dosegla 25,0 °C, v Ratečah 20,7 °C. Na Kredarici je bila najvišja temperatura 5,7 °C, v preteklosti je bilo že večkrat topleje. V Ljubljani se je ogrelo na 24,5 °C. Na Dolenjskem, Štajerskem, Pomurju in Koroškem je bilo najtopleje 26. aprila. V Črnomlju se je ogrelo na 26,0 °C, na Bizeljskem pa na 27,4 °C. Slika 10. Odklon aprilske temperature v letih 1961–2019 na ravni države v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 10. Temperature anomaly at the national level in April in the reference period 1961−2019 compared with 1981− 2010 normals Povprečna aprilska temperatura se je po izjemno toplem aprilu 2018 v letu 2019 vrnila v meje običajne spremenljivosti. April je bil povsod toplejši od dolgoletnega povprečja, v pretežnem delu države je bil temperaturni odklon med 0,5 in 1,5 °C. Le v Beli krajini in Ilirski Bistrici je bil presežek nad dolgoletnim povprečjem manjši in ni dosegel 0,5 °C. V Črnomlju in Metliki so dolgoletno povprečje presegli za 0,3 °C, v Ilirski Bistrici pa za 0,4 °C. Največji presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil na Vojskem (1,6 °C). Slika 11. Odklon povprečne temperature zraka aprila 2019 od povprečja 1981−2010 Figure 11. Mean air temperature anomaly, April 2019 Povprečna aprilska temperatura je bila najnižja v visokogorju, v nižini je bil april najtoplejši v Novi Gorici (13,3 °C), v Vedrijanu je mesečno povprečje znašalo 13,0 °C, na Letališču Portorož pa 12,9 °C. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje 16 Ljubljana Temperatura (°C) 14 12 10 8 6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) 16 Murska Sobota 14 12 10 8 6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 16 Temperatura (°C) Portorož 14 12 10 8 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1997 2001 14 Temperatura (°C) Celje 12 10 8 6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 Temperatura (°C) 2 Kredarica 0 -2 -4 -6 -8 1957 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 Slika 12. Potek povprečne temperature zraka v aprilu Figure 12. Mean air temperature in April 10 1989 1993 2005 2009 2013 2017 Agencija Republike Slovenije za okolje Aprila je bila v Murski Soboti povprečna temperatura zraka 11,5 °C, kar je 1,0 °C nad dolgoletnim povprečjem, najtoplejši doslej je bil lanski april s povprečno temperaturo 15,3 °C, drugi najtoplejši pa je bil april 2000 (13,7 °C). Tudi v Portorožu je bil najtoplejši lanski april (15,2 °C), med nekaj najtoplejših se na Obali uvrščajo še aprili v letih 2007 (14,7 °C), 1961 (14,4 °C) in 2009 (14,1 °C). Slika 13. Hladno in sivo vreme, Velike Bloke, 14. april 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 13. Cold and grey weather, velike Bloke, 14 April 2019 (Photo: Iztok Sinjur) V Novem mestu je bila povprečna temperatura 11,2 °C, v lanskem doslej najtoplejšem aprilu je bilo mesečno povprečje 14,7 °C, drugi najtoplejši je bil april leta 2007 s povprečno temperaturo 13,5 °C, leta 2000 je bilo mesečno povprečje 13,4 °C in 2009 13,0 °C. V Celju je bilo mesečno povprečje 10,3 °C, kar je 0,5 °C nad dolgoletnim povprečjem, lanski april je bil najtoplejši doslej s 13,7 °C, drugi najtoplejši je bil april leta 2000 s 13,1 °C. Najhladnejši april je bil v Murski Soboti in na Obali leta 1997, v Ljubljani in Celju leta 1958, na Kredarici v letih 1973 in 1980 ter v Novem mestu v letih 1983 in 1998. Slika 14. V gorah nad Bohinjem, Rodica (1922 m), 6. april 2019, (foto: Aleksander Marinšek) Figure 14. In the mountains above Bohinj, Rodica (1922 m a.s.l.), 6 April 2019 (Photo: Aleksander Marinšek) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje 26 Portorož Bilje 22 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 26 18 14 6 6 3 5 7 9 2 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 26 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 26 Murska Sobota 22 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 14 10 1 18 14 10 18 14 10 6 2 2 1 3 5 7 9 Let. Maribor 22 6 -2 -2 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 26 28 Novo mesto 24 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 18 10 2 20 16 12 18 14 10 6 4 2 1 3 5 7 9 Celje 22 8 0 -2 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 6 26 Ljubljana 22 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 22 18 14 10 4 Kredarica 2 0 -2 -4 6 -6 2 1 3 5 7 9 -8 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 15. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, april 2019. Figure 15. Maximum (red line), mean (black), and minimum (blue) air temperature, April 2019 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 16. Porazdelitev padavin aprila 2019 Figure 16. Precipitation, April 2019 Slika 17. Višina padavin aprila 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981−2010 Figure 17. Precipitation amount in April 2019 compared with normals Aprilska višina padavin je prikazana na sliki 16. Padavine so bile časovno in prostorsko neenakomerno razporejene. Največ dežja je padlo na severozahodu države. V Bovcu so namerili 246 mm, v Javorniškem Rovtu 245 mm, v Kneških Ravnah 238 mm; nad 200 mm so namerili tudi v Soči, na Kredarici, Vojskem, Krnu, Planini pod Golico, v Breginju, Zgornji Sorici, Predgradu, Zgornji Radovni. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu Slovenije, delu Štajerske in Koroške ter na manjšem delu Krasa. V Veržeju so namerili le 41 mm, med 50 in 60 mm je padlo v Lendavi, Jeruzalemu, Mačkovcih, Martinjem in Srednji Bistrici. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem so kot nadpovprečno namočeni izstopali Obala, Bela krajina, Trenta, Zgornjesavska dolina, Kamniško-Savinjske Alpe, del Dolenjske in večji del severovzhodne Slovenije, na nekaterih merilnih postajah je padlo dvakrat toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. V Strunjanu je padlo 209 % dolgoletnega povprečja aprilskih padavin, v Seči 203 %, v Portorožu 191 %, v Logarski Dolini 190 %, v Ratečah 186 %. V veliki večini Slovenije je bil odklon od dolgoletnega povprečja v mejah ±20 %, nekoliko večji primanjkljaj je bil v zgornji Vipavski dolini. Del Primorske, Krasa in Notranjske, Ljubljana, ter manjši deli Štajerske ter Pomurja so bili slabše namočeni kot običajno. Najbolj so za dolgoletnim povprečjem aprilskih padavin zaostajali na Otlici in Ligu (padlo je 69 % dolgoletnega povprečja), od 70 do 80 % dolgoletnega povprečja padavin pa so namerili v Jurščah, Veržeju, Ložicah, Godnjah, Črnem Vrhu nad Idrijo, Zaloščah, Jeruzalemu in Šmarati. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje April je bil na Obali najbolj namočen leta 1970, na Kredarici leta 1956, v Celju leta 1976, v Murski Soboti v letih 1965 in 1994 ter v Novem mestu leta 2002. Najbolj skromen s padavinami je bil april leta 2007, na Kredarici tudi april 2015. Slika 18. Odklon aprilskih padavin v letih 1961–2019 na ravni države v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 18. Precipitation anomaly at national level in April in the period 1961−2019 compared with 1981−2010 normals V Ljubljani so namerili 89 mm padavin, kar je 10 % pod dolgoletnim povprečjem. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanjem merilnem mestu, je bil najbolj namočen april 1970 z 239 mm padavin, aprila 1985 je padlo 200 mm, v aprilu 1956 186 mm in aprila 1998 180 mm padavin. Najmanj moker je bil april 2007 s 6 mm, sledi april 1955 (16 mm) ter aprila 1949 in 1982 s po 26 mm. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki niso zajete v preglednici 2, so pa tam padavine navadno izdatnejše ali pa skromnejše kot na večini ozemlja. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, april 2019 Table 1. Monthly meteorological data, April 2019 Postaja Krvavec Brnik Zgornje Jezersko Planina pod Golico Soča Breginj Kobarid Kneške Ravne Nova vas na Blokah Sevno Logarska dolina Lendava Mačkovci Padavine in pojavi RR RP 126 125 110 115 157 115 211 149 237 124 230 113 200 100 238 110 141 108 104 118 230 190 53 104 55 100 LEGENDA: RR RP DT SD SD 15 13 14 12 10 13 13 12 8 7 LEGEND: − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − dan v mesecu − število dni s padavinami ≥ 1 mm RR RP DT SD 14 − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − day in the month − number of days with precipitation Agencija Republike Slovenije za okolje Murska Sobota Lendava Ptuj Slovenj Gradec Maribor Logarska D. Solčava Vojnik Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Nova Gorica Vedrijan Lokve Vojsko Kneške Ravne Krn Kobarid Breginj Soča Trenta Rateče Kredarica Zg. Jezersko Žiri Krvavec Črnivec Povprečje obdobja 1981–2010 Aprila 2019 0 50 100 150 200 250 Slika 19. Mesečna višina padavin v mm aprila 2019 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 19. Monthly precipitation amount in April 2019 and the 1981–2010 normals Na naslednji sliki je prikazan potek aprilskih padavin na šestih meteoroloških postajah. Na Kredarici so z 232 mm za 54 % presegli dolgoletno povprečje. V Murski Soboti so s 67 mm za 30 % presegli dolgoletno povprečje. V Portorožu je 126 mm kar 91 % več od dolgoletnega povprečja. V Novem mestu so z 92 mm za 4 % presegli dolgoletno povprečje. Na sliki 21 je shematsko prikazano aprilsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Na veliki večini ozemlja je bilo manj sončnega vremena kot običajno. Za nekaj odstotkov so povprečje obdobja 1981–2010 presegli v Pomurju, V Murski Soboti so dolgoletno povprečje presegli za 4 %, majhen presežek je bil tudi v Novem mestu (2 %), v Šmarati so dolgoletno povprečje izenačili. Na dobri polovici Slovenije primanjkljaj sončnega vremena ni presegel desetine dolgoletnega povprečja. Večji je bil primanjkljaj v severozahodni in zahodni Sloveniji. Najbolj je sončnega vremena primanjkovalo v visokogorju, na Kredarici je sonce sijalo le 79 % toliko časa kot v dolgoletnem 15 Agencija Republike Slovenije za okolje povprečju. V Ratečah in Vedrijanu je bilo 83 % toliko sončnega vremena kot običajno, v Portorožu 87 %. 250 Ljubljana Padavine (mm) 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 150 Padavine (mm) Murska Sobota 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2004 2008 200 Celje Padavine (mm) 150 100 50 0 1951 1955 1959 200 Portorož Padavine (mm) 150 100 50 0 1951 350 1959 1963 Kredarica 300 Padavine (mm) 1955 250 200 150 100 50 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 Slika 20. Padavine v aprilu Figure 20. Precipitation in April 16 1988 1992 1996 2000 2012 2016 Agencija Republike Slovenije za okolje Največ ur sončnega vremena je bilo v Murski Soboti, in sicer 196, v Portorožu je sonce sijalo 176 ur, na Letališču Maribor pa 174 ur. Najbolj siv je bil april na Kredarici, sonce je sijalo le 106 ur, v Ratečah je bilo 134 ur sončnega vremena, v Bohinjski Češnjici 135 ur in v Vedrijanu 139 ur. Slika 21. Trajanje sončnega obsevanja aprila 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 21. Bright sunshine duration in April 2019 compared with 1981−2010 normals V Ljubljani je sonce sijalo 163 ur, kar je 93 % dolgoletnega povprečja. Najbolj sončen doslej je bil april 2007 z 280 urami, leta 2011 je sonce sijalo 249 ur, april 2018 se s 247 urami uvršča na tretje mesto, sledijo pa aprili 2015 z 230 urami, 1997 z 228 urami, 1968 (227 ur) in 1987 (212 ur). Najbolj siv je bil april 1956 s 104 urami sončnega obsevanja, 106 ur je sonce sijalo leta 1989, 107 ur sončnega vremena je bilo v aprilih 1986 in 2004, aprila 1972 pa 116 ur. Slika 22. Odklon aprilskega trajanja sončnega obsevanja v letih 1961–2019 na ravni države v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 22. Bright sunshine duration anomaly at national level in April in the period 1961−2019 compared with reference period 1981−2010 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Na Kredarici so bili jasni 3 dnevi, v mestu Maribor so bili jasni 4 dnevi, na Obali in v Postojni je bilo 5 takih dni. 6 jasnih dni je bilo v Kočevju in v Ljubljani. Na postajah, kjer ni več vizualnih opazovanj vremena, podatka o oblačnosti nimamo. V Ljubljani (slika 24) je bilo največ jasnih dni aprila 2007 (11 dni), od sredine minulega stoletja je bilo 11 aprilov brez jasnih dni. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 300 Ljubljana 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 Sončno obsevanje (ura) 300 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Murska Sobota 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 350 300 Portorož 250 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 Sončno obsevanje (ura) 300 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 1997 2001 2003 2007 2011 2015 2019 Novo mesto 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 Sončno obsevanje (ura) 250 1973 1977 1981 1985 1989 1993 2005 2009 2004 2008 2013 2017 Kredarica 200 150 100 50 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 Slika 23. Število ur sončnega obsevanja v aprilu Figure 23. Bright sunshine duration in hours in April 18 1988 1992 1996 2000 2012 2016 Agencija Republike Slovenije za okolje 12 Št. jasnih dni 10 Ljubljana 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 24. Število jasnih dni v aprilu Figure 24. Number of clear days in April 20 Ljubljana Št. oblačnih dni 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 Slika 25. Število oblačnih dni v aprilu in povprečje obdobja 1981−2010 Figure 25. Number of cloudy days in April and the mean value of the period 1981–2010 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Aprila 2019 so bili pogosti. Na Kredarici je bilo 18 oblačnih dni. V Postojni in Kočevju 17. Na Bizeljskem in v mestu Maribor jih je bilo 12. V Črnomlju in Ljubljani 13. V Ljubljani je bilo najmanj oblačnih dni v aprilih 1952 in 2007 ter 2015, ko so zabeležili le po štiri, v aprilih 1972 in 1989 je bilo po 18 oblačnih dni. Povprečna oblačnost je bila med 5,5 in 7,1 desetin. Slika 26. Cvetoča češnja, Ljubljana, 3. april 2019 (foto: Iztok Sinjur Figure 26. Blossoming cherry, Ljubljana, 3 April 2019 (Photo: Iztok Sinjur) 19 Agencija Republike Slovenije za okolje 49 15 10 28 8 12 8 21 6 9 6 14 4 6 4 7 2 3 2 0 0 3 5 7 28 14 Murska Sobota 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 14 35 Let. Maribor 30 20 10 25 10 16 8 20 8 12 6 15 6 8 4 10 4 4 2 5 2 0 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 35 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 21 14 Novo mesto 12 Osončenost (ura) Padavine (mm) 12 Osončenost (ura) 14 Celje 25 10 15 10 20 8 12 8 15 6 9 6 10 4 6 4 5 2 3 2 0 0 0 1 3 5 7 42 14 Portorož 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 21 14 Bilje 12 18 30 10 15 10 24 8 12 8 18 6 9 6 12 4 6 4 6 2 3 2 0 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 12 Osončenost (ura) 36 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 12 Osončenost (ura) 18 Padavine (mm) 12 30 Padavine (mm) Padavine (mm) 24 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Osončenost (ura) Padavine (mm) 1 12 Osončenost (ura) 10 Padavine (mm) 35 Osončenost (ura) 18 0 Padavine (mm) 14 Ljubljana 12 42 Padavine (mm) 21 14 Kredarica Osončenost (ura) 1 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 27. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) aprila 2019 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 27. Daily precipitation (blue) in mm and daily bright sunshine duration (yellow) in hours, April 2019 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, april 2019 Table 2. Monthly meteorological data, April 2019 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 509 2513 864 55 2 533 467 299 175 220 157 242 275 444 187 TS 9,9 −2,6 7,1 12,7 12,9 9,6 9,3 11,6 11,7 11,2 10,9 10,3 11,2 9,6 11,5 TOD 0,4 1,2 1,2 1,1 1,3 1,3 1,1 0,8 0,8 0,6 0,3 0,5 1,0 1,1 1,0 TX TM 14,9 5,0 −0,3 −4,5 12,5 2,5 18,4 7,6 18,6 8,1 14,8 4,5 15,6 4,2 16,6 6,9 17,7 5,7 16,9 6,1 17,2 5,2 16,8 4,6 16,8 5,7 15,6 4,1 17,7 5,5 Temperatura TAX DT 21,4 21 5,7 22 20,7 21 25,0 20 24,7 1 21,6 21 23,3 26 24,5 21 27,4 26 25,5 26 26,0 26 25,2 26 25,6 26 22,7 26 25,7 26 TAM 1,6 −7,7 −1,1 3,4 4,3 −1,5 −1,5 2,6 −0,2 0,8 −1,0 −0,7 0,0 −2,1 −0,3 DT 16 29 17 16 15 17 16 16 16 16 16 16 16 16 16 SM 0 29 7 0 0 4 2 0 1 0 1 1 0 6 1 SX 0 0 0 1 0 0 0 0 2 1 1 1 1 0 1 TD 678 95 271 291 179 167 Sonce OBS RO 106 134 154 176 152 79 82 87 87 92 163 93 167 102 163 174 159 196 94 98 94 104 230 Oblačnost PO SO SJ 7,1 18 3 6,5 6,2 7,0 6,7 6,5 5,7 6,1 6,2 13 11 17 17 13 12 14 13 5 5 5 6 6 9 8 7 6,3 5,9 5,2 11 13 10 5 7 7 RR 136 232 200 88 126 104 124 89 66 92 147 80 80 69 67 RP 129 154 186 93 191 84 108 90 90 104 143 113 130 85 130 Padavine in pojavi SD SN SG SS SSX DT P 16 15 11 9 14 13 12 1 1 0 2 1 2 1 22 30 2 0 0 0 0 0 220 9 0 0 0 0 0 29 745,9 4,4 1013,5 10,5 979,5 9,7 13 14 10 7 11 7 3 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3 2 3 0 Tlak PP LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD =  (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 ° C 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost vetra v m/s Slika 28. Vetrne rože, april 2019 22 Figure 28. Wind roses, April 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 28) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Prva tretjina aprila je bila toplejša kot običajno, odkloni so segli do 2,5 °C. Padavine so bile porazdeljene neenakomerno, v Pomurju so padle le tri petine povprečnih dolgoletnih padavin, v Beli krajini pa so dolgoletno povprečje presegli za štiri petine. Sončnega vremena je primanjkovalo, v Biljah, Ratečah in Ljubljani je bilo komaj tri petine toliko sončnega vremena kot običajno, le za spoznanje bolje je bilo v Postojni, v Pomurju pa so se dolgoletnemu povprečju močno približali. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti temperature zraka, višine padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1981–2010, april 2019 Table 3. Deviations of decade and monthly values of temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, April 2019 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Letališče ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M Temperatura zraka I. II. III. M 1,2 0,2 0,8 1,0 1,7 1,8 −0,1 1,1 2,2 1,2 1,0 1,3 1,8 −0,4 1,3 1,1 2,5 1,5 −0,1 1,2 1,5 0,3 0,1 0,9 1,5 0,5 0,7 0,8 1,3 0,9 0,6 −1,3 0,6 0,3 1,7 −0,3 1,2 0,8 0,9 −0,7 0,5 0,5 1,6 −0,1 1,6 1,0 0,2 1,2 116 2,1 −0,6 1,6 1,0 1,9 1,1 1,0 1,3 I. 71 71 104 155 95 83 167 178 167 140 92 72 59 136 Padavine II. III. 44 57 75 105 99 54 71 131 67 147 222 74 267 21 178 130 163 329 169 143 80 131 37 47 45 85 40 256 M 191 93 84 108 186 115 90 104 143 90 113 130 0,2 130 129 Sončno obsevanje I. II. III. 70 120 71 63 131 72 65 142 72 M 87 89 92 60 112 75 82 57 73 138 132 91 94 95 99 96 75 128 124 93 96 96 98 97 121 97 104 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month V osrednji tretjini aprila je bila povprečna temperatura blizu dolgoletnega povprečja, odkloni so bili v intervalu od −1 do 2 °C. Padavine so bile porazdeljene izrazito neenakomerno. Ponekod jih ni bilo niti pol toliko kot v dolgoletnem povprečju, v Mariboru je padla dvakratna, v Murski Soboti pa dva in polkratna količina običajnih. Sončnega vremena je bilo več kot običajno, v Ratečah so dolgoletno povprečje presegli za desetino, v Postojni za 40 %. Tudi zadnja tretjina je bila toplejša kot običajno, večina odklonov je bila od 0 do 1,6 °C. Padavine so zaznamovali krajevni nalivi, zato je bila neenakomerna porazdelitev še bolj očitna, na Bizeljskem je padla dobra tretjina dolgoletnega povprečja, v Ratečah pa trikratnik dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je primanjkovalo, na Primorskem in Notranjskem niso dosegli niti treh četrtin dolgoletnega povprečja, v Pomurju pa so ga skoraj izenačili. Na Kredarici aprila tla vedno prekriva snežna odeja. Šele 29. aprila je bila snežna odeja najdebelejša v aprilu 2019. Presenetljivo skromna pa je bila snežna odeja v prvi tretjini aprila. Aprila je bilo največ snega leta 2001 (7 m), 1977 (690 cm), v aprilih 2018 in 1975 (560 cm), 2009 (555 cm) in 1979 (538 cm). 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Malo snega je bilo v aprilih 1955 (176 cm), 2002 (195 cm), 1993 (205 cm), 2015 (215 cm); toliko kot tokrat pa v letih 1959 in 1989 (po 220 cm). Največja višina snega (cm) 21 18 Ljubljana 15 12 9 6 3 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 160 Največja višina snega (cm) 140 Rateče 120 100 80 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 800 Največja višina snega (cm) 700 Kredarica 600 500 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 29. Največja višina snega v aprilu Figure 29. Maximum snow cover depth in April Slika 30. Aprila dežja ni primanjkovalo, Ljubljana, 24. april 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 30. It was often raining in April, Ljubljana, 24 April 2019 (Photo: Iztok Sinjur) 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Na sliki 25 je prikazana največja aprilska višina snega v Ratečah in Ljubljani. V Ljubljani snežne odeje ni bilo, v Ratečah pa je dosegla skromnih 9 cm, obležala pa je le dva dneva. V Ljubljani je bila snežna odeja najdebelejša aprila 1952, namerili so 20 cm, sneg je bil prisoten v 22 aprilih, dolgoletno povprečje znaša 2 cm. V nižinskem svetu letos aprila niso poročali o snežni odeji. 240 Kredarica Višina snežne odeje (cm) 200 160 Slika 31. Dnevna višina snežne odeje aprila 2019 na Kredarici Figure 31. Daily snow cover depth in April 2019 120 80 40 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 8 Št. dni s snežno odejo 7 Ljubljana 6 5 4 3 2 1 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 35 Št. dni s snežno odejo 30 Rateče 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 Slika 32. Število dni z zabeleženo snežno odejo v aprilu Figure 32. Number of days with snow cover in April 9 8 Ljubljana Št. dni z nevihto 7 6 5 4 3 2 1 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 Slika 33. Število dni z nevihto ali grmenjem v aprilu Figure 33. Number of days with thunderstorm and thunder in April 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Nevihte so bile aprila redke, večina opazovalnih postaj je poročala o enem ali največ treh dnevih z opaženo nevihto ali grmenjem. Na Kredarici so zabeležili 22 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Večinoma pa je bila megla aprila v nižinskem svetu redek pojav. V Kočevju in na Letališču Maribor so poročali o treh dnevih z meglo, v Postojni o dveh, večinoma pa je april minil brez megle. 15 Ljubljana Št. dni z meglo 12 9 6 3 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 34. Število dni z meglo v aprilu Figure 34. Number of foggy days in April Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani sta bila dva dneva z meglo, povprečje pa znaša tri dni. Največ dni z meglo je bilo zabeleženih aprila 1952, in sicer 12, brez megle so bili v aprilih 1959, 1984, 1994, 1995 in 1997. 14 13 990 Tlak vodne pare (mb) Zračni tlak (mb) 995 Ljubljana 985 980 975 Ljubljana 12 11 10 9 8 970 7 6 965 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 35. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, april 2019 Figure 35. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, April 2019 Na sliki 35 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Prvi dan meseca je bil zračni tlak 982,9 mb, sledilo je padavine in 5. aprila je bilo dnevno povprečje z 967,3 mb najnižje. Zračni tlak je nato narašča in 19. aprila z 994,0 mb dosegel najvišjo vrednost meseca. V nadaljevanju se je 23. aprila spustil na 975,5 mb, po manjšem dvigu se je april končal z zračnim tlakom 977,1 mb. Na sliki 35 desno je prikazan potek dnevnega povprečnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Prvi dan je bil delni tlak vodne pare 8,1 mb, sledilo je naraščanje in 10. aprila je se je delni tlak vodne pare povzpel na 12,3 mb. Najmanj vlage je vseboval zrak 16. aprila, delni tlak vodne pare se je znižal na 6,9 mb. Največ vlage je zrak vseboval od 24. do 26. aprila, zadnji dan je delni tlak vodne pare dosegel 13,6 mb. Zadnje dni meseca je bilo v zraku manj vlage, zadnji dan je bil delni tlak vodne pare 9,7 mb. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY April 2019 was warmer than in the long-term average, in the predominant part of the country the temperature anomaly was between 0.5 and 1.5 °C. Only in Bela krajina and Ilirska Bistrica, the anomaly was below 0.5 °C. Precipitation was distributed unevenly. The most abundant precipitation was in the northwest of the country. In Bovec 246 mm were recorded, 245 mm in Javorniški Rovt, 238 mm in Kneške Ravne. The least precipitation occurred in the northeastern part of Slovenia, in the part of Štajerska and Koroška and in the smaller part of the Kras. Only 41 mm were observed in Veržej, between 50 and 60 mm in Lendava, Jeruzalem, Mačkovci, Martin and Sredna Bistrica. In comparison with the long-term average, Obala, Bela krajina, Trenta, the Upper Sava Valley, the Kamniško-Savinjske Alpe, a part of Dolenjska and a large part of the north-eastern part of Slovenia are the ones with positive precipitation anomaly. At some measuring stations on Obala, twice as much rain as in the long-term average fell. In the vast majority of Slovenia, the anomaly was within ± 20 %, a slightly higher deficit was recorded in the upper Vipava valley. Part of Primorska, Kras and Notranjska, Ljubljana, and smaller parts of Štajerska and Pomurje reported negative anomaly. The most significant negative anomaly was reported in Otlica and Lig (only 69 % of the long-term average fell). On the vast majority of the territory, there was less sunny weather than usual. A few percent above the average of the period 1981–2010 was sunshine duration in Pomurje. In Murska Sobota, the long-term average was exceeded by 4 %, a small surplus was also found in Novo mesto (2 %), in Šmarata sunshine duration was equal to the long-term average. In a good half of Slovenia the negative anomaly was less than a tenth. The deficit in the northwestern and western Slovenia was larger. On Kredarica the sun shone only 79 % as much as in the long-term average, in Rateče and Vedrijan 83 %, and in Portorož 87 %. On 29 April snow cover depth at Kredarica reached 220 cm. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 27 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V APRILU 2019 Weather development in April 2019 Janez Markošek 1. april Pretežno jasno, vzhodnik, šibka burja, razmeroma toplo Nad južno Skandinavijo in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah se je nad nami ob šibkih vetrovih zadrževal razmeroma topel zrak. Pretežno jasno je bilo, le občasno ponekod zmerno oblačno. Pihal je veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 20, na Primorskem do 23 °C. 2. april Delno jasno, popoldne ploha, jugozahodnik, zvečer pooblačitve, razmeroma toplo Nad severozahodno Evropo se je poglobilo ciklonsko območje, ki je segalo tudi nad Alpe in severno Sredozemlje. Veter v višinah se je obrnil na jugozahodno smer, pritekal je topel in postopno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne je na Postojnskem nastala ploha, ki se je pomaknila do Ljubljanske kotline. V višjih legah in ponekod po nižinah je pihal jugozahodni veter. Zvečer se je postopno pooblačilo. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 21, na Primorskem do 23 °C. 3.–4. april Spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, jugozahodnik, jugo Nad zahodno Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje, ki se je drugi dan razširilo tudi nad srednjo Evropo in severno Sredozemlje. V višinah je bilo na tem območju obsežno jedro hladnega zraka. Nad nami je pihal okrepljen južni do jugozahodni veter. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo s krajevnimi padavinami, deloma plohami. Pihal je jugozahodni veter, morju okrepljen jugo. Razmeroma toplo je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 14 do 20, na severozahodu okoli 12 °C. 5. april Oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami in posameznimi nevihtami, hladneje V ciklonskem območju se je vremenska fronta pomikala prek Slovenije. V višinah jo je spremljalo jedro hladnega zraka (slike 1–3). Prevladovalo je oblačno in hladno vreme z občasnimi padavinami, deloma plohami in posameznimi nevihtami. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 13 °C. 6. april Pretežno oblačno, ponekod delne razjasnitve Na obrobju ciklonskega območja je od juga še pritekal vlažen zrak. Pretežno oblačno je bilo, ob morju občasno delno jasno. Tudi drugod so se čez dan oblaki trgali. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 16 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 7. april Pooblačitve in padavine v večjem delu Slovenije Nad večjim delom Evrope je bilo ciklonsko območje. V višinah je bilo nad severnim Sredozemljem jedro hladnega in vlažnega zraka, nad nami je pihal južni do jugovzhodni veter. Zjutraj je bilo delno jasno, ponekod po nižinah je bila megla. Čez dan se je od juga pooblačilo. Pozno dopoldne so padavine zajele jugovzhodno Slovenijo in se pozneje razširile na večji del države. Povečini suho je bilo ponekod na Primorskem in v osrednji Sloveniji. Zvečer so padavine povsod ponehale. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 15, na Primorskem in v vzhodni Sloveniji do 17 °C. 8.–9. april Spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami Naši kraji so bili v plitvem ciklonskem območju, v višinah se je nad nami ob šibkih vetrovih zadrževal vlažen zrak. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo s krajevnimi padavinami, deloma plohami. Prvi dan so bile v vzhodni Sloveniji tudi posamezne nevihte. Drugi dan popoldne so padavine v večjem delu Slovenije ponehale. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 12 do 19, v severovzhodni Sloveniji do 21 °C. 10.–12. april Oblačno z občasnimi padavinami, severovzhodnik, šibka burja V ciklonskem območju se je nad našimi kraji zadrževal hladen in vlažen zrak (slike 4–6). Oblačno je bilo z občasnimi padavinami. Drugi in tretji dan je pihal severovzhodnik, na Primorskem šibka burja. V celotnem obdobju je padlo od 15 do 45 mm padavin, manj kot 10 mm le v Posočju. Postopno je bilo hladneje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 4 do 10, v zahodni Sloveniji od 11 do 14 °C. 13.–14. april Pretežno oblačno, občasno manjše padavine, v večjem delu Slovenije suho, burja Nad severno polovico Evrope je bilo obsežno območje visokega zračnega tlaka, nad Balkanom in Sredozemljem pa plitvo ciklonsko območje. V višinah se je nad nami zadrževal hladen in vlažen zrak. Pretežno oblačno je bilo. Prvi dan zjutraj so bile manjše padavine v jugozahodni Sloveniji, popoldne pa v Pomurju. Drugi dan je bilo suho v osrednji in južni Sloveniji, drugod so bile občasno manjše padavine. Na Primorskem je pihala šibka burja, ki se je drugi dan krepila. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 11, na Primorskem od 12 do 16 °C. 15. april Delne razjasnitve, severovzhodnik, šibka do zmerna burja Nad Skandinavijo je bilo središče območja visokega zračnega tlaka, ki je segalo tudi nad srednjo Evropo (slike 7–9). Od severovzhoda je nad naše kraje pritekal postopno bolj suh zrak. Sprva je bilo pretežno oblačno, dež je do jutra povsod ponehal. Čez dan se je delno zjasnilo. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja, ki je popoldne slabela. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 17, na Primorskem od 18 do 21 °C. 16. april Pretežno jasno, jutro v mraziščih zelo hladno Na obrobju območja visokega zračnega tlaka se je v višinah nad našimi kraji ob šibkih vetrovih zadrževal suh zrak. Pretežno jasno je bilo. Jutro je bilo v mraziščih zelo hladno, na Blokah je bila najnižja jutranja temperatura do −6 °C. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 20 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje 17. april Pretežno jasno z občasno zmerno oblačnostjo, v Posočju plohe, jutro v mraziščih zelo hladno Iznad severne Evrope je nad Alpe in zahodni Balkan segalo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z vetrovi severnih smeri pritekal suh zrak. Zjutraj in dopoldne je bilo pretežno jasno, pozneje ponekod zmerno oblačno. Popoldne so bile v Posočju krajevne plohe. Jutro je bilo v mraziščih zelo hladno, na Blokah je bila najnižja jutranja temperatura do −5 °C. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 22 °C. 18.–19. april Pretežno jasno z občasno zmerno oblačnostjo, veter vzhodnih smeri V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal toplejši in razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo z občasno zmerno oblačnostjo. Ponekod je pihal veter vzhodnih smeri, na Primorskem prvi dan šibka burja. Postopno je bilo topleje, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 17 do 24 °C. 20.–21. april Jasno in toplo V območju visokega zračnega tlaka se je nad našimi kraji zadrževal topel in suh zrak (slike 10–12). Prevladovalo je jasno vreme, prvi dan popoldne je ponekod pihal šibak jugovzhodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 25 °C. 22. april Pretežno jasno, popoldne in zvečer na zahodu pooblačitve, jugozahodnik, toplo Območje visokega zračnega tlaka se je pomaknilo nad severovzhodno Evropo. Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem se je poglobilo ciklonsko območje. V spodnjih plasteh ozračja je z jugozahodnim vetrom sprva še pritekal dokaj suh zrak. Pretežno jasno je bilo, popoldne in zvečer se je v zahodni Sloveniji pooblačilo. Pihal je jugozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 23, v vzhodni Sloveniji do 25 °C. 23. april Oblačno z občasnimi padavinami, jugo Nad zahodno Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo obsežno ciklonsko območje. V višinah je z vetrovi južnih smeri pritekal vlažen zrak. Oblačno je bilo z občasnimi padavinami. Ob morju je pihal jugo, ponekod v notranjosti pa jugovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 15, ob morju do 17 °C. 24. april Spremenljivo, na zahodu pretežno oblačno, krajevne padavine, jugozahodnik, jugo Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje. V višinah je nad naše kraje pritekal topel in vlažen zrak. Zjutraj je bilo delno jasno le v severovzhodni Sloveniji. Drugod je bilo pretežno oblačno s krajevnimi padavinami. Čez dan je bilo v zahodni Sloveniji pretežno oblačno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Dopoldne in zgodaj popoldne so bile ponekod v zahodni in severni Sloveniji krajevne plohe. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 21, v vzhodni Sloveniji do 23 °C. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje 25.–26. april Na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno, krajevne padavine, jugozahodnik, jugo Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta je od zahoda dosegla Alpe. Pred njo je v višinah z južnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak (slike 13–15). Prvi dan je bilo v hribih zahodne Slovenije pretežno oblačno, ponekod je občasno rahlo deževalo. Drugod je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, daljša sončna obdobja so bila v vzhodni Sloveniji. Drugi dan popoldne se je povsod pooblačilo, popoldne in zvečer so bile krajevne padavine, ki so se nadaljevale v noč. Suho vreme je bilo v severovzhodni Sloveniji. Pihal je okrepljen jugozahodni veter, ob morju drugi dan jugo. Zelo toplo je bilo, drugi dan se je ponekod v Posavju in Prekmurju ogrelo do 28 °C. 27. april Spremenljivo oblačno, krajevne plohe in posamezne nevihte, ponekod severni veter Na vreme pri nas je vplivala višinska dolina s hladnim zrakom, ki je iznad Britanskega otočja segala do zahodnega Balkana. Prevladovalo je spremenljivo oblačno vreme. Pojavljale so se krajevne plohe in posamezne nevihte. Ponekod je zapihal veter severnih smeri. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 20 °C. 28. april Na vzhodu delno jasno in suho, drugod oblačno s pogostimi padavinami Nad vzhodno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje. V višinah se je nad zahodno in srednjo Evropo ter Alpami in zahodnim Balkanom zadrževalo jedro hladnega in vlažnega zraka. V severovzhodni in vzhodni Sloveniji je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in suho. Drugod je bilo oblačno s pogostimi padavinami. Na Gorenjskem je snežilo do okoli 800 m nadmorske višine, ob močnejših padavinah pa v zaprtih alpskih dolinah tudi nižje. Na Primorskem je pihala šibka burja, ponekod v notranjosti severni veter. Popoldanske temperature so bile zelo neizenačene. Ponekod v Posavju in Prekmurju je bilo do 20 °C , v Zgornjesavski dolini in Bohinju pa le stopinja nad lediščem. 29.–30. april Oblačno z občasnimi padavinami, severovzhodnik, šibka burja, hladno Nad Balkanom je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa je bilo nad vzhodnimi Alpami, Panonsko nižino in Balkanom jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 16–18). Oblačno je bilo z občasnimi padavinami, ki so bile prvi dan pogostejše v južni Sloveniji. Prvi dan je bilo povečini suho v severovzhodni Sloveniji, drugi dan ob morju. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 15, drugi dan na Primorskem in v vzhodni Sloveniji do 17 °C. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 5. 4. 2019 Slika 2. Satelitska slika 5. 4. 2019 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 5 April 2019 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 5 April 2019 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 5. 4. 2019 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 5 April 2019 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 10. 4. 2019 Slika 5. Satelitska slika 10. 4. 2019 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 10 April 2019 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 10 April 2019 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 10. 4. 2019 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 10 April 2019 at 12 GMT 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 14. 4. 2019 Slika 8. Satelitska slika 14. 4. 2019 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 14 April 2019 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 14 April 2019 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 14. 4. 2019 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 14 April 2019 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 20. 4. Slika 11. Satelitska slika 20. 4. 2019 ob 14. uri 2019 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 20 April 2019 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 20 April 2019 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 20. 4. 2019 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 20 April 2019 at 12 GMT 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 26. 4. Slika 14. Satelitska slika 26. 4. 2019 ob 14. uri 2019 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 26 April 2019 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 26 April 2019 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 26. 4. 2019 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 26 April 2019 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30. 4. Slika 17. Satelitska slika 30. 4. 2019 ob 14. uri 2019 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 30 April 2019 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 30 April 2019 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 4. 2019 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 30 April 2019 at 12 GMT 34 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V APRILU 2019 Climate in the World and Europe in April 2019 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v aprilu 2019 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Slika 1. Odklon temperature aprila 2019 od aprilskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: Copernicus, ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for April 2019 relative to the April average for the period 1981–2010. Source: ERA5 (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service). Slika 2. Odklon evropske povprečne mesečne temperature od povprečja obdobja 1981–2010, aprilski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, from January 1979 to April 2019. The darker coloured bars denote the April values. Source: ERA5 (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service). April 2019 je bil nad pretežnim delom Evrope toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010 (slika 1). Presežek je bil največji nad srednjo, vzhodno in severno Evropo. Toplo vreme je povečalo nevarnost 35 Agencija Republike Slovenije za okolje požarov v naravnem okolju, ki so bili nadpovprečno pogosti na Švedskem in v Veliki Britaniji. Hladneje kot običajno je bilo na večjem delu Iberskega polotoka, jugovzhodni Grčiji ter zahodno in južno od Črnega morja. Z nadpovprečno velikim pozitivnim odklonom so izstopali Grenlandija, Svalbard, Nova zemlja in vzhodna Sibirija, tudi v osrednji Aziji in na jugu Afrike je bilo občutno topleje kot običajno. Za dolgoletnim povprečjem je aprilska temperatura zaostajala na zahodnih kanadskih otokih, vzhodni Kanadi, delih Bližnjega vzhoda, zahodni Afriki in delih Antarktike. Večina površine oceanov je bila nadpovprečno topla, s pozitivnim odklonom sta izstopala predvsem Arktični ocean in Weddllovo morje. Slika 3. Tekoče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, based on monthly values from January 1979 to April 2019. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2018. Source: ERA5 (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) V svetovnem merilu je bil april 2019 opazno toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010. April 2019 je bil: • 0,62 °C toplejši kot v povprečju 1981–2010; 36 Agencija Republike Slovenije za okolje • • drugi najtoplejši april; le približno 0,1 °C hladnejši od aprila 2016, ki je najtoplejši april doslej. April 2019 je bil 1,2 °C toplejši kot v aprilskem povprečju v predindustrijski dobi (1850–1900). Povprečna temperatura Evrope je bolj spremenljiva od svetovne povprečne temperature. V evropskem povprečju (slika 2) so največji odkloni opazni v zimskem času, ko se lahko vrednosti iz meseca v mesec močno razlikujejo. April 2019 je bil v Evropi skoraj 1 °C toplejši kot v povprečju primerjalnega obdobja. Najtoplejši doslej je bil april 2018 z odklonom 2,4 °C. Dvanajstmesečno povprečje zgladi kratkotrajnejše odklone. Dvanajstmesečno obdobje od maja 2018 do aprila 2019 je na svetovni ravni 0,49 °C toplejše od povprečja obdobja 1981–2010, največji odklon je bil na območju Arktike, predvsem ob Svalbardu in Aljaski; dolgoletno povprečje je bilo preseženo nad večino Evrope. Pozitiven odklon je bil opazen tudi nad osrednjo severno Sibirijo, severovzhodno Kitajsko, Bližnjim Vzhodom, Avstralijo, južno Afriko in delih Antarktike. Hladneje od dolgoletnega povprečja je bilo tako na območjih oceanov kot kopnega, predvsem pa v večjem delu Kanade, delih severnega Atlantika in južnega Tihega oceana ter delih Antarktike. Dvanajstmesečno povprečje od maja 2018 do aprila 2019 za ozemlje Evrope je bilo 1,4 °C višje od povprečja v obdobju 1981–2010 in četrto najtoplejše v razpoložljivem nizu podatkov. Najtoplejše dvanajstmesečno obdobje maj–april je bilo med aprilom 2018 in marcem 2019 z odklonom 1,5 °C. Morski led Slika 4. Ledeni morski pokrov aprila 2019. Roza črta označuje rob povprečne aprilske površine ledu v obdobju 1981–2010 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF). Figure 4. Sea-ice cover for April 2019. The pink line denotes the climatological ice edge for April for the period 1981–2010. Source: ERA5 (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Aprila 2019 je morski led prekrival manjše območje kot v povprečju obdobja 1981–2010 tako na severnem kot tudi na južnem polarnem območju. Površina arktičnega morskega ledu je bila druga najmanjša v aprilu od začetka primerljivih meritev leta 1979. Primanjkljaj je bil najbolj očiten v Beringovi ožini in zahodno od otoka Nova zemlja. Površina antarktičnega morskega ledu je bila četrta najmanjša v aprilu. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Odklon temperature v aprilu 2019 od aprilskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF). Figure 5. Surface air temperature anomaly for April 2019 relative to the April average for the period 1981–2010. Source: ERA5 (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Slika 6. Odklon ledenega morskega pokrova v aprilu 2019 od aprilskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF). Figure 6. Sea-ice cover anomaly for April 2019 relative to the April average for the period 1981–2010. Source: ERA5 (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Na Arktiki po letu 2000 prevladuje negativen trend razsežnosti morskega ledu. Največji negativni trendi so bili opazni poleti in jeseni v zadnjih nekaj letih, poleg tega zadnja leta opažamo tudi razmeroma majhno razsežnost morskega ledu pozimi, ko morski led prekriva največje območje. Aprila 2019 je bila površina arktičnega morskega ledu podpovprečna, in sicer druga najmanjša. Najmanjša aprilska površina je bila leta 2016. Na Antarktiki prevladuje variabilnost nad trendom. Epizode z nadpovprečno veliko morskega ledu so bile v obdobjih 2007–2009 in 2013–2015. Zadnja tri leta je območje prekrito z ledom opazno manjše 38 Agencija Republike Slovenije za okolje kot v dolgoletnem povprečju. Aprila 2019 je bilo območje z morskim ledom četrto najmanjše, aprila je bilo najmanj morskega ledu leta 1980. Slika 7. Odklon z morskim ledom pokritega Arktičnega (zgoraj) in Antarktičnega (spodaj) območja v obdobju od januarja 1979 do aprila 2019 v primerjavi s povprečjem za ustrezne mesece v obdobju 1981–2010 v milijonih km2. Temnejši stolpci označujejo marčne odklone (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF). Figure 7. Area of the Arctic (upper) and Antarctic (lower) covered by sea-ice, for the period January 1979 to April 2019, shown as monthly anomalies relative to 1981–2010. The darker coloured bars denote the April values. Source: ERA5 (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service 39 METEOROLOŠKA POSTAJA MURSKA SOBOTA Meteorological station Murska Sobota Mateja Nadbath V istoimenski občini na severovzhodu države, je meteorološka postaja imenovana Murska Sobota, čeprav je v Rakičanu. To je v občini edina postaja državne meteorološke mreže. Postaja je prvega reda. Slika 1. Lega postaje Murska Sobota (vir: Atlas okolja1 in Interaktivni atlas Slovenije2) Figure 1. Location of station Murska Sobota (from: Atlas okolja1 and Interaktivni atlas Slovenije2) Postaja je na nadmorski višini 187 m, postavljena je na ravnini, med obdelovalnimi polji. Tudi v malo širši okolici so na severu in zahodu njive, ob katerih je nekaj drevesnih zasadov, na vzhodu in jugu je naselje Rakičan. Postaja je na tem mestu od junija 1985 (slika 1, rdeča pika, slika 2). Pred tem je bila postaja na treh drugih mestih. V času od julija 1971 do junija 1985 je bila na nadmorski višini 185 m, 2,5 km južno od današnjega opazovalnega mesta, stala je v bližini letališke stavbe Aerokluba Jezera (slika 1, temno rdeča pika, slika 3). Od decembra 1954 do julija 1971 je bila postaja zahodno od Murske Sobote, v okolici Šercerjevega naselja, na nadmorski višini 191 m (slika 1, modra pika, slika 4). Pred decembrom 1954, vse od januarja 1928 je bila postaja na posestvu kmetijske šole v Rakičanu, v bližini današnjega opazovalnega mesta (slika 5). Od 1923 do 1928 so opazovanja potekala v bližini krajevne orožniške postaje. V obdobju januar 1929–junij 1937 je na dvorišču takratne gimnazije v Murski Soboti delovala še ena postaja (slika 1, črna pika). Lokacija postaje v času 1885–1909 ni znana. 1 2 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2016, orthophoto from 2016 Interaktivni atlas Slovenije, 1998, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Opazovalni prostor postaje septembra 2017 (arhiv ARSO) Figure 2. Observing site, photo made in September 2017 (Archive ARSO) Slika 3. Meteorološka postaja Murska Sobota na letališču, konec leta 1971 (arhiv ARSO) Figure 3. Station Murska Sobota in airport, photo made at the end of year 1971 (archive ARSO) Slika 4. Meteorološka postaja leta 1965 (arhiv ARSO) Figure 4. Photo of meteorological station Murska Sobota, made in 1965, Po zapisih smo z meteorološkimi opazovanji na postaji začeli julija 1885, ko se je kraj v uradnih evidencah imenoval Muraszombat. Z nekaj prekinitvami naj bi opazovanja na padavinski postaji potekala do leta 1909. Kaj več o meteoroloških opazovanjih iz tega obdobja ni znanega, tudi poročil nimamo v arhivu. Opazovanja so ponovno stekla januarja 1923, postaja je bila III. reda, danes bi jo 41 Agencija Republike Slovenije za okolje imenovali podnebna. Marca 1941 so bila opazovanja prekinjena do avgusta 1945, ko so se spet začela in so trajala do konca leta 1952. Z letom 1953 so bila vzpostavljena opazovanja na sinoptični ali postaji 1. reda, ki so jih opravljali profesionalni opazovalci. Tovrstna opazovanja so potekala vse do aprila 2017. Po tem datumu na postaji honorarni opazovalec opravlja opazovanja le še zjutraj ob 7. uri, vsa ostala opazovanja pa so v domeni samodejne postaje. Prve meritve s samodejno postajo so v Murski Soboti stekle 9. julija 1993. Danes samodejna postaja meri zračni tlak, temperaturo zraka 2 m in 5 cm nad tlemi, relativno vlažnost zraka, smer in hitrost vetra, višino padavin, vrsto, čas trajanja in jakost padavin, višino skupne snežne odeje, gostoto toka globalnega in difuznega sončnega sevanja, trajanje sončnega obsevanja, ultravijolično sončno sevanje, višino baze oblakov, količino oblačnosti in vremenske pojave (sedanje vreme). Opazovalec zjutraj ob 7. uri opazuje temperaturo in vlažnost zraka, višino padavin, višino snežne odeje in novega (novozapadlega) snega, vodnatost snežne odeje, sedanje vreme, količino in vrsto oblakov, višino baze oblakov, vidnost, stanje tal in atmosferske pojave v razširjenem programu. Danes meteorološka opazovanja opravljajo Mira Golubovič, Marta Vidovič in Štefan Seretin. Poleg omenjenih so bili v preteklosti meteorološki opazovalci še: Dominik Golob, Iztok Hakl, Franjo Kranjc, Jože Hari, Branko Zadravec, Alojz Klemenčič, Miran Jerič, Stanislav Markoja, Mojca Kanjc, Zoran Dolenc, Anton Balažic, Milan Pavlovič, Zdravko Obersnel, Petar Jovanovič, Jože Lampelj, Jože Serdt, Franc Zajc, Ivana Konečnik, Vinko Zupančič, Viljem Vaš, Jože Kužner, Marija Červek, Niko Rojc, Štefan Slika 5. Skica lege meteorološke postaje v Murski Soboti iz leta 1928 Pozvek, Franc Filej, Simon Gumilar, (arhiv ARSO) Franc Frangež, Martin Masten, Oto Figure 5. Sketch of location of meteorological station in Murska Sobota Kar, Milan Konečnik, made in 1924 (archive ARSO) Stanko Terobčič, Franc Horvat, Štefan Fuis, Hanseln (Hanselm), Štefan Gerlec, Franci Sitar, Albin Dular, Josip Novak, Dušan Šega, Emerik Šiftar, Štefan Bratkovič, Ivan Mlinar, Marija – Maruška Voroš, Marija Mester in Ludovik Obrsne, ki je januarja 1923 začel z opazovanji na podnebni postaji. Opazovalci za čas pred tem niso poznani. Meteorološka postaja Murska Sobota je na kratko predstavljena v publikaciji z naslovom Podnebna spremenljivost Slovenije, Meteorološka opazovanja I3, ki je dostopna tudi na spletnih straneh Agencije RS za okolje. Za prikaz padavinskih razmer smo v navedeni publikaciji uporabili homogenizirane4 vrednosti. Podatki so homogenizirani za obdobje 1961–2011, objavljeni so na spletu5. 3 Nadbath, M. (2016). Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011. Meteorološka opazovanja I. Ljubljana: Agencija RS za okolje. http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/Meteorol oska%20opazovanja%20II%20A-O%20splet.pdf 4 Homogenizacija je matematična metoda s katero izmerke popravimo tako, kot bi bili vsi v nizu izmerjeni na zadnjem opazovalnem mestu postaje. S tem odstranimo vplive, ki jih na izmerke lahko imajo okolica različnih opazovalnih mest, zamenjava opazovalca in instrumenta ipd. Ob pogosti selitvi postaje in različnih drugih spremembah na postaji, homogenizirane vrednosti lahko odstopajo od izmerjenih, vendar bolje odsevajo podnebno spremenljivost. 5 http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/diagrams/time-series/ 42 Agencija Republike Slovenije za okolje V pričujočem prispevku smo za opis podnebnih razmer na območju Murske Sobote uporabili vse razpoložljive izmerjene in digitalizirane podatke postaje. Izmerjeni podatki s postaje so za obdobje po letu 1960 objavljeni na spletnem arhivu6, tako kot tudi za vse ostale postaje državne mreže. Podatki pred letom 1950 so s postaje Murska Sobota še vedno le v papirnem arhivu, zato jih pri analizi nismo uporabili. Podnebne razmere so prikazane s povprečnimi vrednostmi tridesetletja 1981–2010, to obdobje imenujemo primerjalno ali referenčno. Poleg letnih, sezonskih in mesečnih povprečij so podane še izredne vrednosti obravnavane spremenljivke. Spremenljivost podnebja prikazujeta primerjava s povprečjem obdobja 1961–1990 (sprememba ni nujno statistično značilna) in s petletnim drsečim povprečjem izrisanim na grafih. 13 temperatura (°C) 12 11 10 9 8 2018 2014 2010 2006 2002 1998 1994 1990 1986 1982 1978 1974 1970 1966 1962 1958 1954 1950 7 Slika 6. Letna povprečna temperatura zraka (rdeča) in 5-letno drseče povprečje (temno rdeča) v obdobju 1950– 2018 ter primerjalni povprečji (1981–2010 zelena črta, 1961–1990 siva črta) v Murski Soboti Figure 6. Annual mean air temperature (red) and five-year moving average (dark red) in period 1950–2018 and mean reference values (1981–2010 green line, 1961–1990 grey line) in Murska Sobota V Murski Soboti z okolico je letna povprečna temperatura zraka 10,0 °C, to je povprečje primerjalnega obdobja 1981–2010, letno povprečje obdobja 1961–1990 je 9,2 °C. Temperatura zraka se viša (slika 6). V obravnavanem obdobju 1950–2018 sta najbolj odstopali leti 2014, kot najtoplejše, in 1956, kot najhladnejše; leto 2014 je bilo toplejše od primerjalnega povprečja za 2,0 °C, leto 1956 pa je bilo za ravno toliko hladnejše (preglednica 1). Povprečna letna temperatura je bila v obdobju 1950–2018 16 krat nižja od 9 °C, nazadnje je to bilo leta 1996. V 10 letih je bilo letno povprečje višje od 11 °C, prvič se je to zgodilo leta 1994, ostalih 9 let je bilo leta 2000 in kasneje. Tudi leto 2018 je med njimi, saj je letno povprečje znašalo 11,7 °C. Najvišja dnevna temperatura zraka je bila izmerjena 8. avgusta 2013, 40,1 °C, medtem ko leta 1978 ni bilo višje temperature od 29,4 °C. Najnižjo temperaturo smo v Murski Soboti izmerili 16. januarja 1963, kar −31 °C, v celem letu 1951 pa ni bilo hladneje kot −6,2 °C (preglednica 1). Leta 2018 je bila najvišja temperatura 35,7 °C, izmerjena zadnjega julija, najnižja pa je bila −19,1 °C, 1. marca. V prvih štirih mesecih leta 2019 je bila najvišja temperatura 25,6 °C, 26. aprila, najnižja pa −11,4 °C, 26. januarja. Najtoplejši letni čas7, poletje, ima povprečno temperaturo zraka 19,7 °C, povprečje obdobja 1961–1990 pa je 18,4 °C (slika 7). Zimska povprečna temperatura primerjalnega obdobja je točno 0,0 °C, povprečje obdobja 1961–1990 je nižje za 0,8 °C. Pomlad je v Murski Soboti na splošno toplejša od jeseni. 6 7 http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/ Meteorološki letni časi: pomlad=marec, april, maj; poletje=junij, julij, avgust; jesen=september, oktober, november; zima=december, januar, februar Meteorological seasons: spring=March, April, May; summer=June, July, August; autumn=September, October, November; winter=December, January, February 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečja primerjalnega obdobja so višja od povprečij obdobja 1961–1990, kar velja za prav vse letne čase. Povprečna temperatura zime 2018/19 je višja od povprečij obeh obdobij. pomlad spring jesen autumn poletje summer zima winter 25 15 9.7 10.5 9.4 10.0 10 5 0 -0.8 20 120 15 90 10 60 5 30 0 0 19.7 temperatura (°C) 18.4 150 1.5 0.0 -5 1961–1990 1981–2010 padavine (mm) temperatura (°C) 20 25 -5 2018/19 -30 J F MAM J J A S O N D Slika 7. Povprečna temperatura zraka po letnih časih in po obdobjih ter pozimi 2018/19 v Murski Soboti Figure 7. Mean seasonal air temperature per periods and in winter 2018/19 in Murska Sobota Slika 8. Podnebni diagram - mesečna povprečna temperatura zraka (rdeča krivulja) in višina padavin v primerjalnem obdobju 1981–2010 v Murski Soboti Figure 8. Mean monthly air temperature (red line) and mean precipitation in reference period 1981–2010 in Murska Sobota Podnebni diagram shematsko in poenostavljeno prikazuje osnovne podnebne značilnosti kraja (slika 8). Razmerje med temperaturo in padavinami nakazuje obdobje zmerne suše, kadar so padavinski stolpci pod temperaturno krivuljo. V Murski Soboti je v povprečju najtoplejši mesec leta julij, s povprečjem 20,6 °C; najhladnejši je januar, z −1,1 °C. Največ padavin pade v povprečju junija in avgusta, 103 oz. 102 mm, najmanj pa januarja, 31 mm. Zmerno sušo je zaznati v topli polovici leta, to je od aprila do septembra. 4 1961–1990 Prav vsa mesečna povprečja v obdobju 1961– 1990 so bila nižja od povprečij primerjalnega obdobja (slika 9). Avgustovsko povprečje obdobja 1961–1990 je bilo za 1,4 °C hladnejše od primerjalnega obdobja. Za dobro stopinjo so nižja povprečja tudi maja, junija in julija. 2019 temperatura (°C) 3 2 Obratno pa velja za mesečna povprečja prvih štirih mesecev leta 2019. Prav vsi meseci so bili toplejši od primerjalnega povprečja, najbolj februar, za 2,9 °C, in marec, za 2,7 °C. 1 0 -1 -2 J F M A M J J A S O N D Slika 9. Odklon mesečne povprečne temperature zraka od povprečij primerjalnega obdobja 1981–2010 Figure 9. Deviation of monthly mean air temperature from reference mean, period 1981–2010 April 2019 je bil nadpovprečno topel s povprečjem 11,5 °C (sliki 9 in 10), primerjalno povprečje presega za 1,0 °C; aprilsko povprečje obdobja 1961–1990 je 9,7 °C. V obdobju 1950–2019 april 2019 zaseda 44 Agencija Republike Slovenije za okolje petnajsto mesto najtoplejših v Murski Soboti, najbolj topel je bil april 2018, s 15,1 °C. Bolj topli aprili od letošnjega so bili še v letih 1952, 1961, 1966, 1968, 1983, 2000, 2007, 2009, 2011, 2012, 2013, 2014 in 2016. Najhladnejši april je bil leta 1980, s povprečjem 7,7 °C. Hladni aprili so bili tudi v letih 1958, 1973, 1982 in 1997, ko je bilo mesečno povprečje nižje od 8 °C. 16 14 12 10 8 6 1950 1953 1956 1959 1962 1965 1968 1971 1974 1977 1980 1983 1986 1989 1992 1995 1998 2001 2004 2007 2010 2013 2016 2019 temperatura (°C) Slika 10. Aprilska povprečna temperatura zraka (rdeča) in 5-letno drseče povprečje (temno rdeča) v obdobju 1950–2019 ter primerjalni povprečji (1981–2010 zelena črta, 1961–1990 siva črta) v Murski Soboti Figure 10. Mean air temperature in April (red) and five-year moving average (dark red) in period 1950– 2019 and mean reference values (1981–2010 green line, 1961–1990 grey line) in Murska Sobota 26. aprila 2019 smo zabeležili prvi topli8 dan tega leta. Običajno je v Murski Soboti april prvi mesec s toplimi dnevi, izjema je bilo leto 1989, ko je bil en topel dan že marca. Največ aprilskih toplih dni smo na postaji našteli v letih 2000 in 2018, po šest. V primerjalnem obdobju je v Murski Soboti aprilsko povprečje en topel dan, v povprečju obdobja 1961–1990 pa niti en. Aprila doslej v Murski Soboti še nismo zabeležili vročih dni in niti ne toplih noči. Vroče dni najprej zabeležimo maja, najkasneje pa septembra. Tople noči so domena poletnih mesecev, izjema sta leti 2008 in 2015, ko smo zabeležili po eno toplo noč še septembra. Od ostalih kazalnikov temperaturnih razmer, to je hladnih in ledenih dni, smo aprila 2019 zabeležili en hladen dan. V primerjalnem povprečju so štirje aprilski dnevi hladni, v povprečju obdobja 1961–1990 pa en dan več. Največ aprilskih hladni dni je bilo leta 1997, 13, v sedmih letih pa so aprili minili brez hladnega dne. Hladni dnevi so v Murski Soboti lahko še maja, nazadnje smo majski hladen dan zabeležili leta 1985, leta 1977 pa je bil en tak dan celo junija. Jeseni se prvi hladni dnevi lahko pojavijo septembra, nazadnje smo en hladen dan zabeležili septembra 1983, bolj pogosti pa so oktobra. Ledenih dni aprila 2019 nismo beležili, do sedaj so zadnji ledeni dnevi zabeleženi marca in ponovno novembra. 70 toplih in 17 vročih dni je letno povprečje v primerjalnem obdobju na postaji Murska Sobota (slika 11). Povprečje za omenjena kazalnika je v obdobju 1961–1990 nižje, toplih je 54 in vročih 7 dni. Število toplih in vročih dni narašča. V obdobju 1950–2018 smo najmanj toplih dni, 33, našteli leta 1978, največ pa leta 2003, 109 dni (preglednica 1). Leta 2003 je bilo naštetih tudi največ vročih dni, 55, en sam vroč dan je bil v Murski Soboti leta 1997, v letih 1955, 1975 in 1978 pa jih sploh ni bilo. V primerjalnem obdobju je na leto 106 hladnih in 23 ledenih dni, povprečje obdobja 1961–1990 je višje, hladnih je 114 in ledenih 26 dni (slika 12). Število hladnih in ledenih dni se zmanjšuje. Največ hladnih 8 Dan je topel, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali višja od 25 °C, vroč, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali višja od 30 °C, tropska ali topla noč je, ko najnižja temperatura zraka ne pade pod 20 °C, hladen, ko je najnižja temperatura zraka pod 0 °C in leden, ko je najvišja dnevna temperatura zraka pod 0 °C. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 Slika 11. Letno število toplih (oranžni stolpci) in vročih dni (rdeči stolpci) ter pripadajoči 5-letni drseči povprečji (krivulji) v obdobju 1950–2018 in primerjalni povprečji (1981– 2010 zeleni črti in 1961–1990 sivi črti) v Murski Soboti Figure 11. Annual number of days with maximum temperature ≥ 25 °C (orange columns) and days with maximum temperature ≥ 30 °C (red columns) and fiveyear moving averages (curves) in 1950–2018 and mean reference values (1981–2010 green lines and 1961–1990 grey lines) in Murska Sobota 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 dni je bilo v Murski Soboti leta 1956, 143, najmanj pa leta 2014, 50. Ledenih dni je bilo največ leta 1963, 60, leta 1974 pa je bil le en sam. Slika 12. Letno število hladnih (svetli stolpci) in ledenih dni (temni stolpci), pripadajoči 5letni drseči povprečji (krivulji) v obdobju 1950–2018 in primerjalni povprečji (1981– 2010 zeleni črti in 1961–1990 sivi črti) v Murski Soboti Figure 12. Annual number of days with minimum temperature below 0 °C (light blue columns) and days with maximum temperature below 0 °C (dark columns) with fiveyear moving averages (curves) in 1950–2018 and mean reference values (1981–2010 green lines and 1961–1990 grey lines) in Murska Sobota 150 dnevi / Days 120 90 60 30 0 150 dnevi / Days 120 90 60 30 0 Slika 13. Letna povprečna višina padavin v Sloveniji, obdobje 1981– 2010; Murska Sobota je označena z rdečo piko Figure 13. Mean annual precipitation in Slovenia, reference period 1981–2010, Murska Sobota is marked with red dot 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Pomurje in Obala sta najmanj namočeni območji v Sloveniji (slika 13). V Murski Soboti z okolico pade na leto v povprečju 798 mm padavin, to je povprečje primerjalnega obdobja, v obdobju 1961–1990 je povprečje malo višje, 816 mm (slika 14). Največ padavin smo namerili leta 2014, 1093 mm, najmanj pa leta 2003, 515 mm (preglednica 1). Leta 2018 je padlo 825 mm padavin, v prvih štirih mesecih leta 2019 pa 153 mm. 1200 padavine (mm) 1000 800 600 400 200 2018 2014 2010 2006 2002 1998 1994 1990 1986 1982 1978 1974 1970 1966 1962 1958 1954 1950 0 Slika 14. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1950–2018 ter primerjalni povprečji (1981–2010 zelena črta in 1961–1990 siva črta ) v Murski Soboti Figure 14. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1950–2018 and mean reference values (1981–2010 green line and 1961–1990 grey line) in Murska Sobota padavine (mm) 800 700 600 121 208 poletje summer zima winter 350 216 500 400 300 305 291 200 100 1961–1990 1981–2010 2018/19 300 115 padavine (mm) pomlad spring jesen autumn 250 200 150 100 50 183 175 1961–1990 1981–2010 0 0 pomlad spring Slika 15. Povprečna višina padavin po obdobjih in letnih časih v Murski Soboti Figure 15. Mean seasonal precipitation per periods in Murska Sobota poletje summer jesen autumn zima winter Slika 16. Povprečna višina padavin po letnih časih in obdobjih ter izmerjena pozimi 2018/19, Murska Sobota Figure 16. Mean seasonal precipitation per periods and measured in winter 2018/19 in Murska Sobota Od letnih časov pade v Murski Soboti največ padavin poleti, s primerjalnim povprečjem 291 mm; poletno povprečje obdobja 1961–1990 je višje in znaša 305 mm (sliki 15 in 16). V povprečju pade najmanj padavin pozimi, 115 mm je primerjalno povprečje, 121 mm pa je povprečje obdobja 1961– 1990. Jeseni pade v povprečju več padavin kot spomladi. Največ padavin smo do sedaj izmerili v poletju 1965, 450 mm, najmanj pa pozimi 1988/89, 37 mm (preglednica 1). V zadnjem obdobju opažamo zmanjšanje padavin v treh letnih časih, jesen je izjema (sliki 15 in 16). 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Junij in avgust sta v Murski Soboti meseca z najvišjim povprečjem padavin, 103 oz. 102 mm (sliki 8 in 17). V obdobju 1961–1990 sta imela največje povprečje julij in avgust, 105 oz. 102 mm. Najnižje povprečje padavin v obdobju 1981–2010 ima januar, 31 mm, februarsko pa je za tri milimetre višje. V obdobju 1961–1990 imata najnižje povprečje tudi januar in februar, ki pa znaša 37 oz. 38 mm. padavine (mm) 120 1961–1990 1981–2010 2019 J M M 90 60 30 0 F A J J A S O N D Slika 17. Mesečna povprečna višina padavin po obdobjih in izmerjena leta 2019 v Murski Soboti Figure 17. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in 2019 in Murska Sobota Aprila 2019 je v Murski Soboti padlo 67 mm padavin, kar je več od obeh dolgoletnih povprečij, ki je 52 mm v obdobju 1981–2010, oziroma 59 mm v tridesetletju 1961–1990 (slika 17). Aprilska najvišja izmerjena višina padavin je 124 mm iz let 1965 in 1994, najnižja pa je iz leta 2007, 3 mm (sliki 18 in 19). Ob primerjavi mesečnih povprečij obeh tridesetletij se je v zadnjem obdobju zmanjšalo povprečje januarja, februarja, aprila, julija in novembra; junijsko, septembrsko, oktobrsko in decembrsko se je zvišalo, marčevsko, majsko in avgustovsko primerjalno povprečje pa je enako pripadajočemu povprečju obdobja 1961–1990 (slika 17). Slika 18. Aprilska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1950–2019 ter primerjalni povprečji (1981– 2010 zelena črta in 1961– 1990 siva črta ) v Murski Soboti Figure 18. Annual precipitation in April (columns) and five-year moving average (curve) in 1950–2019 and mean reference values (1981–2010 green line and 1961–1990 grey line) in Murska Sobota 140 padavine (mm) 120 100 80 60 40 20 1950 1953 1956 1959 1962 1965 1968 1971 1974 1977 1980 1983 1986 1989 1992 1995 1998 2001 2004 2007 2010 2013 2016 2019 0 V obdobju 1950–april 2019 smo največ padavin v enem mesecu namerili septembra 2014, 310 mm, v šestih mesecih pa je padlo manj kot 1 mm padavin (slika 19 in preglednica 1). 48 Agencija Republike Slovenije za okolje 350 100 310 padavine (mm) padavine (mm) 80 250 200 150 98 96 300 124 100 83 76 68 60 69 65 69 49 47 40 38 41 20 50 0 0 J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D Slika 20. Dnevna9 najvišja višina padavin po mesecih v obdobju 1950–april 2019 v Murski Soboti Figure 20. Maximum daily9 precipitation per month in 1950–April 2019 in Murska Sobota Slika 19. Mesečna najvišja in najnižja višina padavin v obdobju 1950–april 2019 v Murski Soboti Figure 19. Maximum and minimum monthly precipitation in 1950–April 2019 in Murska Sobota Dnevna najvišja višina padavin je bila v Murski Soboti izmerjena 14. septembra 2014, 98 mm (slika 20), 17. junija 1981 pa 96 mm. V obdobju 1950–april 2019 dnevna višina padavin še nikoli ni dosegla 100 mm, 50 mm ali več pa smo do sedaj izmerili 49 krat. Najvišji aprilski dnevni izmerek padavin je bil izmerjen 27. aprila 1976, 68 mm, aprila 2019 pa 22 mm, izmerjen 12. dne v mesecu. 80 60 40 20 2018 2014 2010 2006 2002 1998 1994 1990 1986 1982 1978 1974 1970 1966 1962 1958 1954 0 1950 število dni / snežna odeja (cm) 100 Slika 21. Letno število dni s snežno odejo (krivulja), primerjalni povprečji (1981–2010 zelena črta in 1961–1990 siva črta) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1950–2018 v Murski Soboti Figure 21. Annual snow cover duration (number of days, curve) and mean reference values (1981–2010 green line, 1961–1990 grey line) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1950–2018 in Murska Sobota V Murski Soboti leži snežna odeja v povprečju primerjalnega obdobja 42 dni na leto; povprečje obdobja 1961–1990 je 47 dni. V obdobju 1950–2018 je snežna odeja najdlje ležala leta 1963, 99 dni; brez snežne odeje pa je minilo le leto 1989 (preglednica 1 in slika 21). 9 Dnevna višina padavin je merjena ob 7. uri zjutraj in je 24-urna vsota padavin; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a.m. and it is 24-hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Od štirih mesecev leta 2019 je bila snežna odeja zabeležena le januarja, 6 dni. April 2019 je minil brez snežne odeje, tako kot večina aprilov do sedaj. V obravnavanem obdobju je bilo osem aprilov s snežno odejo: 1970, 1977, 1978, 1986, 1988, 1994, 1996 in 1997. Najdlje se je snežna odeja obdržala aprila 1996, 6 dni. V Murski Soboti maja še nismo zabeležili dneva s snežno odejo, maja 1961 in 1985 je sneg le naletaval. Najdebelejšo snežno odejo smo v Murski Soboti izmerili 8. marca 1955 in 11. februarja 1986, 61 cm. Vsaj pol metrsko snežno odejo smo zabeležili še v letih 1952, 1955, 1963, 1969 in 1986. Leto 1989 pa je minilo povsem brez snežne odeje (slika 21). Najdebelejšo svežo ali novozapadlo snežno odejo smo v Murski Soboti izmerili 10. februarja 1986, ko je v 24-ih urah zapadlo 38 cm snega. Najkasnejši zabeleženi datum s snežno odejo je bil 24. april 1988, snežna odeja je bila debela osem cm. Prvi datum s snežno odejo je v Murski Soboti 21. oktober 1970, z enim cm debelo snežno odejo. Bel božič so v Murski Soboti do sedaj imeli v 22 letih, nazadnje leta 2007, ko je snežna odeja merila 5 cm. Najdebelejša snežna odeja na božični dan je bila leta 1981, 38 cm. Na zadnji dan v letu je bila snežna odeja v 29 letih, nazadnje leta 2014, merila je 9 cm. Najdebelejša snežna odeja na silvestrovo je bila leta 2005, 40 cm. Sonca imajo v Murski Soboti v povprečju 1984 ur na leto, povprečje tridesetletja 1961–1990 je nižje, 1830 ur. Največ sončnih ur je bilo leta 2000, kar 2338, najmanj pa leta 1954, le 1461 (preglednica 1). Leta 2018 je bilo s soncem 1899 ur, v prvih štirih mesecih leta 2019 pa se jih je nabralo 540. 1961–1990 723 ure / hours 700 600 500 400 300 2018/19 1981–2010 777 250 575 ure / hours 800 528 385 393 300 234 200 150 100 197 200 1961–1990 1981–2010 2019 50 100 0 pomlad poletje jesen spring summer autumn 0 zima winter J F M A M J J A S O N D Slika 22. Povprečno število sončnih ur po letnih časih in obdobjih ter izmerjeno pozimi 2018/19 na postaji Figure 22. Mean seasonal sunshine duration per periods and measured in winter 2018/19 in Murska Sobota Slika 23. Povprečno mesečno število sončnih ur po obdobjih in izmerjeno leta 2019 v Murski Soboti Figure 23. Mean monthly sunshine duration per periods and measured in year 2019 in Murska Sobota Od letnih časov je največ sonca poleti, v primerjalnem povprečju 777 ur, najmanj pa pozimi, 234 ur (slika 22). V primerjavi s povprečji tridesetletja 1961–1990, je v primerjalnem povprečju prav v vseh letnih časih več sončnega sevanja. Pozimi 2018/19 je bilo sončnih 216 ur. Kot zanimivost: najbolj osončena zima 1999/2000 v Murski Soboti je le za eno uro prekašala najbolj sončen julij iz leta 2013 (preglednica 1). Od mesecev dobi največ sonca julij, v primerjalnem povprečju 277 ur, najmanj pa december, 56 ur. V primerjalnem obdobju so mesečna povprečja višja od povprečij tridesetletja 1961–1990, le oktobra in novembra sta vrednosti obeh obdobij izenačeni. Aprilsko primerjalno povprečje je 188 ur in je za 15 ur večje od povprečja 1961–1990. Največ aprilskih ur s soncem so v Murski Soboti imeli leta 2007, 291, najmanj pa leta 1954, 114. Aprila 2019 je bilo sončnih 194 ur. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na postaji Murska Sobota v obdobju 1950–april 2019 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Murska Sobota in 1950–April 2019 največ maximum letna povprečna temperatura zraka (°C) mean annual air temperature (°C) pomladna povprečna temperatura zraka (°C) mean air temperature in spring (°C) poletna povprečna temperatura zraka (°C) mean air temperature in summer (°C) jesenska povprečna temperatura zraka (°C) mean air temperature in autumn (°C) zimska povprečna temperatura zraka (°C) mean air temperature in wnter (°C) dnevna najvišja temperatura zraka v letu (°C) maximum daily air temperature in year (°C) dnevna najnižja temperatura zraka v letu (°C) minimum daily air temperature in year (°C) letno število hladnih dni annual number of days with min. temperature < 0 °C letno število ledenih dni annual number of days with max. temperature < 0 °C letno število toplih dni annual number of days with max. temperature ≥ 25 °C letno število vročih dni annual number of days with max. temperature ≥ 30 °C letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 12,0 2014 8,0 1956 12,4 2000 7,4 1955 23,0 2003 16,8 1978 12,3 2014 7,5 1978 3,7 2006/07 −5,9 1962/63 40,1 8. avg. 2013 29,4 7. avg. 1978 −6,2 16. dec. 1951 −31,0 16. jan. 1963 143 1956 50 2014 60 1963 1 1974 109 2003 33 1978 55 2003 0 1955, 1975, 1978 1093 2014 515 2003 330 1965 59 1952 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 450 1965 128 1952 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 400 2014 76 1959 zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) 258 1951/52 37 1988/89 mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 310 sep. 2014 0 dec. 2015, jan. 1964; feb. 1998, 2001; mar. 2012; nov. 2011 98 14 sep. 2014 / / 61 8. mar. 1955, 11. feb. 1986 0 1989 99 1963 0 1989 2338 2000 1461 1954 695 2011 383 1954 908 2000 607 1955 489 2006 269 1954 354 1999/2000 88 1969/70 353 jul. 2013 12 nov. 1958, dec. 1969 dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja višina snežne odeje (cm) maximum snow cover depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover letno število ur s sončnim sevanjem annual number of hours of sunshine duration pomladno število ur s sončnim sevanjem number of hours of sunshine duration in spring poletno število ur s sončnim sevanjem number of hours of sunshine duration in summer jesensko število ur s sončnim sevanjem number of hours of sunshine duration in autumn zimsko število ur s sončnim sevanjem number of hours of sunshine duration in winter mesečno število ur s sončnim sevanjem monthly number of hours of sunshine duration SUMMARY In Murska Sobota is synoptical meteorological station. It is located in north eastern Slovenia, on elevation of 187 m. Station was established in January 1923, but digitised data are available from 1950 on. From July 1993 there is also automatic meteorological station. All possible meteorological parameters are observed. Mira Golubovič, Marta Vidovič and Štefan Seretin are meteorological observers. 51 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V APRILU 2019 Agrometeorological conditions in April 2019 Ana Žust P ovprečne mesečne temperature zraka so bile v aprilu za okoli 1 °C nad dolgoletnim povprečjem. V osrednji Sloveniji so se gibale med 9 in 10 °C, vzhodna polovica države je bila za 1 do 2 °C toplejša s temperaturami med 10 in 12 °C. Na Primorskem so bile povprečne mesečne temperature zraka okoli 13 °C, v hladnejših predelih Slovenije, na planotah Notranjske in v Zgornjesavski dolini pa za nekaj stopinj nižje kot drugod po državi, med 6 in 7 °C. Najnižje zabeležene temperature zraka so na Kočevskem, v Beli Krajini, Posavju, na Celjskem in severovzhodu države še padle pod zmrzišče. Ponekod na Notranjskem in severozahodu države se je ohladilo do −6 oziroma −7 °C. Presenečale so tudi najvišje zabeležene temperature zraka, ki so se v drugi polovici aprila skoraj povsod po državi povzpele krepko nad 20 °C, na Primorskem do 25 °C, na jugovzhodu države pa celo do 27 °C. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, april 2019 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, April 2019 Postaja Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Rateče Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno /Sl.Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika pov. 2,3 1,9 2,0 1,8 2,0 2,3 2,0 1,7 2,5 1,7 2,3 1,7 2,1 2,5 2,0 1,8 2,6 2,6 1,8 2,1 1,4 1,9 2,0 2,0 1,8 1,6 1,7 I. dekada max. Σ 4,6 23 2,9 19 3,1 21 2,7 18 2,8 20 4,2 23 3,3 20 2,7 17 3,0 25 3,0 17 3,3 23 3,1 18 3,3 21 3,3 25 3,1 20 2,8 18 5,5 26 4,5 26 3,3 18 2,8 21 2,3 14 2,9 19 3,0 20 2,9 20 3,3 18 2,8 17 3,3 17 pov. 3,3 2,4 2,4 2,1 2,1 3,3 2,7 2,1 2,4 2,5 2,4 2,4 2,4 2,5 2,3 2,3 3,7 3,4 2,2 2,3 2,0 2,3 2,4 2,3 2,9 2,2 2,4 II. dekada max. 4,5 3,7 3,9 3,6 3,5 4,6 3,7 3,4 3,6 4,3 3,9 3,7 4,1 3,7 3,9 3,7 5,2 5,4 3,4 3,5 3,3 3,6 3,7 3,5 4,0 3,4 4,1 Σ 33 24 24 21 21 33 27 21 24 25 24 24 24 25 23 23 37 34 22 23 20 23 24 23 29 22 24 III. dekada pov. max. 2,4 4,0 3,0 4,7 3,3 5,2 2,9 4,6 2,8 4,8 2,6 4,3 2,4 3,8 2,5 4,0 3,0 4,5 2,4 4,0 3,5 5,4 2,9 4,4 3,0 5,1 3,3 5,6 2,9 4,5 2,8 4,2 2,7 4,8 2,9 4,5 2,2 3,7 3,3 5,2 2,0 3,7 2,8 4,5 3,0 4,6 3,0 5,0 2,1 4,2 2,5 4,0 2,5 4,2 Σ 24 30 33 29 28 26 24 25 30 24 35 29 30 33 29 28 27 29 22 33 20 28 30 30 21 25 25 mesec (M) pov. max. 2,7 4,6 2,4 4,7 2,6 5,2 2,3 4,6 2,3 4,8 2,7 4,6 2,4 3,8 2,1 4,0 2,6 4,5 2,2 4,3 2,7 5,4 2,3 4,4 2,5 5,1 2,8 5,6 2,4 4,5 2,3 4,2 3,0 5,5 3,0 5,4 2,1 3,7 2,6 5,2 1,8 3,7 2,3 4,5 2,5 4,6 2,4 5,0 2,3 4,2 2,1 4,0 2,2 4,2 Σ 81 72 78 67 69 81 71 64 79 67 82 70 75 83 72 69 90 90 62 77 54 69 74 73 69 64 66 Povprečna mesečna temperatura tal se je v setveni globini (5cm) gibala med 12 in 14 °C, na Primorskem je bila okoli 15 °C. V globini 10 cm je bila temperatura tal le za nekaj desetink stopinje nižja od temperature tal nekoliko bližje talnemu površju. Ob posameznih toplih dnevih v drugi in zadnji tretjini 52 Agencija Republike Slovenije za okolje meseca so se tla ogrela čez 20 °C. Pod zmrzišče se tla v aprilu niso ohladila. Najnižje temperature tal so le redkokje padle pod 5 °C (preglednica 3). Aprilsko temperaturno dogajanje se je odrazilo tudi v vsoti akumulirane (efektivne) temperature zraka nad pragovi 0, 5 in 10 °C. Temperaturna vsota je sicer presegla dolgoletno povprečje, z najmanjšimi presežki na celjskem in Kočevskem, drugod so bili presežki nad dolgoletnim povprečjem nekoliko večji. Le pri pragu 10 °C so bila odstopanja precej manjša, mestoma celo negativna (preglednica 4). Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za april 2019 in za vegetacijsko obdobje (od 1.aprila do 30. aprila 2019) Table 2. Ten days and monthly water balance in April 2019 and for the current vegetation period (from April 1 to April 30, 2019) Vodna bilanca [mm] v aprilu 2019 Opazovalna postaja I. dekada Bilje II. dekada III. dekada Vodna bilanca [mm] mesec (1. 4. 2019–30. 4. 2019 2,2 −19,5 22,6 5,3 5,3 Ljubljana 10,5 −8,5 8,6 10,6 10,6 Novo mesto 25,9 0,5 −10,3 16,1 16,1 Celje 13,5 11,7 −18,8 6,8 6,8 Šmartno Slovenj Gradec 10,0 −3,3 −10,8 −4,2 −4,2 Maribor – let. −5,3 29,1 −26,4 −2,5 −2,5 Murska Sobota −15,0 23,6 −27,7 −19,1 −19,1 Portorož – let. 12,1 3,8 21,3 37,2 37,2 April je dobro upravičil sloves vremensko muhastega pomladnega meseca. Padavinskih dni je bilo med 16 in 18, nekaj manj le ponekod na severu in severovhodu države, ter na Primorskem, kjer smo lahko našteli 12 padavinskih dni. Količina dežja je bila v večjem delu države nad dolgoletnim povprečjem, na jugovzhodu države pa precej blizu dolgoletnega povprečja. Največ dežja, nad 200 mm, je padlo v hribovitih območjih severozahodne Slovenije, v južni polovici države so jih namerili od 100 do 140 mm, mestoma tudi manj, na Obali dobrih125 mm in na Goriškem okoli 80 mm. Precej manj padavin, od 60 do 80 mm, pa so namerili na Koroškem in na severovzhodu države. Slika 1. Pogled na Slovenijo prek sušnega uporabniškega servisa in sušnega kazalca SWI v začetku aprila (levo) in ob koncu aprila 2019 (desno) Figure 1. Soil water Indeks at the beginning of April (left) and at the end of April (riht) 2019 across Slovenia as seen in Drought User Service 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, april 2019 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, April 2019 Postaja I. dekada Tz5 Bilje Bovec - let. Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Ilirska Bistrica Lesce - let. Maribor - let. Murska Sobota Novo mesto Portorož - let. Postojna Šmartno/Sl. Gradec 13,9 10,5 10,9 11,6 11,4 11,4 9,7 9,2 11,0 11,8 11,7 12,6 10,3 10,2 Tz10 Tz5 max Tz10 max 13,8 10,5 10,8 11,5 11,3 10,8 9,5 9,3 10,8 11,7 11,7 12,6 9,8 10,0 21,2 15,4 12,9 19,7 13,8 18,0 11,4 11,5 16,4 16,6 17,3 13,5 18,3 17,9 19,0 14,1 12,0 16,0 12,8 13,8 10,5 11,2 14,1 15,6 15,2 13,6 13,9 14,5 II. dekada Tz5 min 8,1 6,3 7,9 5,6 8,6 6,7 6,8 7,0 5,9 7,7 7,0 11,0 5,2 3,7 Tz10 min 9,2 7,1 8,7 7,7 9,2 8,5 7,4 7,1 7,7 8,3 8,3 11,3 6,6 5,3 Tz5 14,7 12,4 11,2 11,1 11,6 10,9 9,7 9,9 10,7 10,7 12,0 13,3 10,8 10,5 Tz10 Tz5 max Tz10 max 14,5 12,2 11,1 11,1 11,5 10,4 9,6 10,0 10,6 10,8 11,9 13,4 10,2 10,3 26,6 20,4 16,2 24,6 16,4 20,5 11,9 13,4 22,0 19,9 23,0 15,1 23,5 25,6 23,7 18,5 14,3 20,0 15,3 14,5 10,9 13,3 17,8 18,2 19,6 14,9 16,6 21,1 III. dekada Tz5 min 8,8 8,5 8,6 4,0 9,0 5,7 7,7 8,0 4,7 6,3 6,2 12,0 3,7 3,0 Tz10 min 9,4 9,1 9,4 6,4 9,6 7,9 8,4 8,2 6,9 7,2 7,9 12,3 6,0 4,8 Tz5 16,2 13,0 13,7 15,2 14,6 13,5 11,3 11,5 14,6 15,2 15,7 15,1 12,4 13,7 Tz10 Tz5 max Tz10 max 16,1 13,0 13,6 15,0 14,4 12,8 11,2 11,5 14,3 15,1 15,5 15,1 12,1 13,5 24,7 20,2 17,8 26,7 18,4 20,6 13,9 14,2 22,8 22,1 24,6 16,9 24,3 26,7 22,5 18,4 16,3 22,1 17,3 15,7 13,1 14,1 19,1 20,6 21,3 16,6 17,3 22,1 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 54 mesec (M) Tz5 min 10,7 8,6 10,5 7,4 11,3 8,3 8,5 8,8 8,1 10,3 9,7 13,7 7,0 5,7 Tz10 min 11,3 9,2 11,3 10,1 11,8 10,1 9,0 9,0 10,4 11,0 11,4 13,8 8,7 7,5 Tz5 14,9 12,0 12,0 12,7 12,5 11,9 10,2 10,2 12,1 12,6 13,1 13,6 11,2 11,5 Tz10 14,0 11,0 11,0 12,0 12,0 11,0 10,0 10,0 11,0 12,0 13,0 13,0 10,0 11,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, april 2019 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, April 2019 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Maribor-letališče Murska Sobota I. II. 125 124 92 83 70 94 94 96 114 110 112 101 112 108 115 119 128 85 69 65 89 78 86 104 91 92 85 97 91 89 Tef > 0 °C III. M 143 130 105 112 79 113 116 110 133 132 139 124 139 138 141 387 382 282 264 214 296 288 292 351 333 343 310 348 337 345 Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. 22 34 36 10 38 40 33 18 29 17 17 7 24 31 31 75 74 42 38 20 44 44 46 64 60 62 51 62 58 65 69 78 36 21 18 39 28 36 54 41 42 35 47 41 39 93 80 55 62 36 63 66 60 83 82 89 74 89 88 91 237 232 132 121 74 146 138 142 201 183 193 160 198 187 195 22 34 27 6 20 32 24 12 26 13 13 3 21 27 28 26 25 6 5 0 3 4 5 15 14 14 7 17 14 18 19 28 4 0 1 7 1 5 15 7 5 3 10 7 5 Tef > 10 °C III. M 43 31 15 20 7 19 24 18 36 33 39 25 39 38 41 88 85 25 25 7 30 29 28 67 55 59 35 66 58 63 Vm Tef od 1. 1. 2019 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 12 22 9 3 2 8 6 0 11 0 −4 −9 7 11 11 1016 891 629 541 369 614 565 570 809 750 799 661 788 724 719 464 398 215 181 91 219 198 202 361 321 363 259 346 306 309 125 102 31 28 7 33 32 30 88 73 94 48 86 71 74 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 55 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje V povprečju je izhlapelo med 2,0 in 2,5 mm vode na dan, le ponekod v Pomurju, Posavju Goriškem nekoliko več, na Obali in v Vipavski dolini do 3,0 mm. Skupna mesečna količina potencialno izhlapele vode se je gibala med 60 in 80 mm, na Primorskem do 90 mm (preglednica 1). Količina izhlapele vode je v severni, severovzhodni Sloveniji in na Primorskem presegla mesečno količino padavin, zaradi česar je bila meteorološka bilanca negativna, s sicer majhnimi primanjkljaji. V osrednji Sloveniji, na Goriškem ter na Dolenjskem in celjskem pa je bila vodna bilanca pozitivna, presežki pa, podobno kot pri primanjkljajih, niso dosegali večjih vrednosti (preglednica 2). Ob vstopu v letno vegetacijsko obdobje, v začetku aprila, so se v zahodni, severozahodni, v delu severne in severovzhodne Slovenije še kazali prvi znaki sušnih razmer, ki so bili posledica vztrajnega pomanjkanja padavin v zimskih mesecih leta. Ob koncu aprila so se razmere v večjem delu države precej izboljšale. Sušni uporabniški servis je nakazoval sušne razmere le še na severu in severovzhodu Slovenije (SWI, slika 1). Sušne razmere so nekoliko popustile tudi v širšem območju Podonavja (ogled možen na: droughtwatch.eu, projekt DriDanube). Tudi poročevalska mreža o vplivih suše na rastline v Sloveniji, ki je nastala v okviru projekta DriDanube, je v začetku aprila iz severovzhoda države, deloma tudi iz osrednje Slovenije in Primorske, poročala o vplivih sušnih razmer na travno rušo in ozimna žita. Proti koncu meseca pa se je vpliv suše zmanjšal oziroma omejil na le na severno in severovzhodno Slovenijo. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month 56 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V APRILU 2019 Discharges of Slovenian rivers in April 2019 Igor Strojan A prila je bila vodnatost rek manjša kot navadno v tem mesecu. Po rekah je preteklo okoli četrtino manj vode kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju, na Ljubljanici in rekah v jugozahodni Sloveniji celo manj kot polovico. Nadpovprečno vodnate so bile le reke Mura, Drava, Soča in Sava v zgornjem toku. Reke so najbolj narasle 12., 25. in 29. aprila, visokovodne konice so bile 25 odstotkov manjše od dolgoletnega povprečja največjih aprilskih pretokov. Ob tem so hitreje narasli manjši vodotoki in hudourniki. Najbolj sušna stanja na rekah so bila v prvih petih dneh. Najmanjši pretoki so bili okoli 35 odstotkov manjši od dolgoletnega povprečja. GORNJA RADGONA 1,13 DRAVOGRAD 1,13 VIDEM RADOVLJICA 0,83 1,04 SUHA SOLKAN 0,50 1,10 0,81 HRASTNIK 0,74 VELIKO ŠIRJE 0,73 0,45 PODBOČJE 0,81 0,50 0,42 CERKVENIKOV MLIN 0,49 RAKOVEC 0,75 MOSTE PODROTEJA DOLENJE ŠENTJAKOB ČATEŽ 0,80 METLIKA 0,77 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek aprila 2019 in povprečnimi srednjimi aprilskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the April 2019 mean discharges of Slovenian rivers compared to the April mean discharges of the long-term period SUMMARY The discharges of rivers were 25 percent lower if compared to the long-term period 1981–2010. There were no significant floods in April. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Pretoki slovenskih rek v aprilu 2019 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in April 2019 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki aprila 2019 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010 Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in April 2019 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki aprila 2019 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010 Table 1. Discharges in April 2019 and characteristic discharges in the long-term period 1981–2010 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION April 2019 m3/s dan Qn7h MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE SOTLA RAKOVEC 128 150 3,2 13,0 2,2 21,0 48,0 91,0 114 4,3 21,0 25,0 15,0 22,0 3,1 2,4 1,1 Qs7h 204 257 9,6 38,0 7,3 54,0 82,0 144 265 12,5 56,0 74,0 31,0 114 6,5 5,3 4,6 Qvk7h 288 383 66,0 141 32,0 MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 144 173 225 487 53,0 177 279 59,0 301 19,0 24,0 13,0 April 1981–2010 m3/s m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 12 28 12 12 12 84,8 58,1 2,4 9,4 1,3 11,2 24,7 43,1 71,8 4,2 10,5 13,4 9,0 19,8 2,2 1,5 0,9 nQs 96,4 132 5,2 14,4 2,4 16,9 35,6 68,6 131 7,2 24,6 28,0 21,2 32,8 4,9 2,2 1,7 nQvk 163 181 9,5 38,1 4,7 127 156 6,0 26,6 3,4 27,5 61,0 113 192 10,8 26,1 36,6 32,4 51,7 5,7 3,0 2,6 sQs 181 227 11,6 51,4 9,8 51,9 101 195 332 25,0 69,2 96,2 70,3 103 15,6 10,4 9,2 sQvk 330 383 44,9 170 38,0 128 150 3,2 13,0 2,2 21,0 48,0 91,0 114 4,3 21,0 25,0 15,0 22,0 3,1 2,4 1,1 vQs 321 418 19,6 93,1 21,2 103 177 315 509 41,5 122 173 110 167 25,8 20,4 22,4 vQvk 288 383 66,0 141 32,0 25 25 25 13 29 12 12 12 29 29 29 11 43,4 78,1 149 284 20,4 41,8 74,6 51,9 118 17,1 4,5 3,3 122 271 420 703 83,6 174 341 154 383 53,3 50,0 49,4 144 173 225 487 53,0 177 279 59,0 301 19,0 24,0 13,0 1 5 2 4 28 3 14 22 2 3 5 4 5 2 1 20 1 60 Legenda: Explanations: Qn7h mali pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qn7h the smallest monthly discharge – data at 7. a.m. nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period Qs7h srednji pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qs7h mean monthly discharge – data at 7 a.m. nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk7h največji pretok v mesecu ob 7. uri (UTC+1) Qvk7h the highest monthly discharge at 7a.m. (UTC+1) nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 TEMPERATURE REK IN JEZER V APRILU 2019 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in April 2019 Mojca Sušnik T emperatura izbranih opazovanih rek je bila aprila 2019 v povprečju za 0,8 °C višja kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Bohinjsko jezero je imelo 1,9 °C in Blejsko jezero 2,2 °C višjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Temperatura izbranih rek je bila ob začetku in koncu meseca zelo podobna. V povprečju se je dvignila le za 0,1 °C. Vendar pa so bila v aprilu tudi izrazita nihanja temperature. Povprečna razlika med najnižjo in najvišjo srednjo dnevno temperaturo izbranih rek je bila 4,1 °C. Najvišjo dnevno temperaturo so imele reke med 22. in 27. aprilom, le Vipava je imela najvišjo temperaturo že 2. aprila. Najnižjo temperaturo je imelo največ rek med 12. in 14. aprilom. Tako Bohinjsko, kot tudi Blejsko jezero sta imela najnižjo dnevno temperaturo 1. aprila, najvišjo pa je imelo Bohinjsko jezero 21. aprila in Blejsko jezero 27. aprila. Razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo Blejskega jezera je bila 3,8 °C ter Bohinjskega jezera 3,9 °C. Od začetka do konca meseca se je Blejsko jezero ogrelo za 2,3 °C, Bohinjsko pa za 1,1 °C. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v aprilu 2019 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average April 2019 and long-term 1981–2010 temperature in °C postaja / location APRIL 2018 obdobje / period 1981–2010 Mura - Gornja Radgona Velika Krka - Hodoš * 10,4 11,7 8,9 10,8 Drava - Ptuj * razlika / difference 1,5 0,9 10,9 10,9 0,0 Sava Bohinjka - Sveti Janez * 9,1 8,5 0,6 Sava - Radovljica 8,6 6,8 1,8 Sava - Šentjakob 10,2 8,6 1,6 Sava - Jesenice na Dolenjskem * 13,4 11,9 1,5 Kolpa - Metlika 11,6 11,3 0,3 Ljubljanica - Moste 10,3 9,7 0,6 Savinja - Laško 11,5 9,1 2,4 Krka - Podbočje 12,2 11,1 1,1 Soča - Solkan 9,2 9,5 −0,3 Vipava - Dolenje * 10,0 9,8 0,2 Nadiža - Potoki * 9,9 10,3 −0,4 10,6 10,0 0,6 8,9 7,3 1,6 11,2 9,4 1,8 Reka - Cerkvenikov mlin Bohinjsko jezero Blejsko jezero *obdobje, krajše od 30 let / period shorter than 30 years 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v aprilu 2019, v °C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in April 2019 in °C 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v aprilu 2019, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in April 2019 in °C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in April 2019 was 4.1 °C. The average observed river’s temperature was 0.8 °C higher as a long-term average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 1.9 °C higher as a long-term average and Bled Lake 2.2 °C higher as a long-term average. 63 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V APRILU 2019 Sea dynamics and temperature in April 2019 Igor Strojan Z a april je značilno razlivanje morja po nižjih izpostavljenih delih obale v začetku meseca in ena višjih temperatur morja v dolgoletnem obdobju meritev ob koncu meseca. Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v aprilu 2019 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in April 2019 Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v aprilu 2019 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in April 2019 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Ob znižanem zračnem pritisku in jugu 5. aprila je bila najvišja višina morja na mareografski postaji Koper 313 cm in morje je poplavljalo nižje dele urbane obale. V celoti je bila aprila gladina morja 10 cm nižja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Slika 3. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v aprilu 2019 Figure 3. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in April 2019 Slika 4. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v aprilu 2019. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju od leta 1961 je 217 cm. Figure 4. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in April 2019 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v aprilu 2019 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of April 2019 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper April April 1961–1990 2019 Min Sr Max cm cm cm cm SMV 224 204 214 223 NVVV 313 270 288 332 NNNV 150 123 142 154 A 163 147 146 178 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v juniju 2019. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in June 2019. Data are also available on http://www.arso.gov.si/vode/ morje. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Valovanje morja Aprila so zaradi vzdrževalnih del na oceanografski boji VIDA NIB podatki o valovanju morja nepopolni. Temperatura morja Temperatura morja je aprila počasi rastla. V začetku meseca je bila srednja dnevna temperatura morja najnižja in nekaj manj kot 12 °C, nekoliko pred koncem meseca pa najvišja z okoli 16 °C. Najvišja izmerjena temperatura morja v aprilu je bila 17,4 °C 27. aprila ob 18. uri. Bila je med najvišjimi v dolgoletnem obdobju meritev. Slika 6. Srednje dnevne temperature morja v aprilu 2019. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper. Figure 6. Mean daily sea temperatures in April 2019. Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v aprilu 2019 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in April 2019 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Januar Januar 1981–2010 2018 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin 11,1 7,8 9,8 11,6 Tsr Tmax 13,4 17,4 10,6 12,9 11,9 14,4 13,8 17,7 SUMMARY The average monthly sea level in January was 224 cm and 10 cm higher if compared to the long-term period 1961–1990. The average sea temperatures in April was 13.4 °C. 68 KOLIČINE PODZEMNE VODE V APRILU 2019 Groundwater quantity in April 2019 Urška Pavlič V išina gladine podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih je bila aprila mestoma v razponu normalnih, mestoma pa nizkih vodnih količin. Najnižje povprečne mesečne gladine so bile v primerjavi z dolgoletnim povprečjem ugotovljene v vodonosnikih Sorškega ter dela Dravskega polja. Nižje gladine od običajnih so bile izmerjene v vodonosnikih Vipavske doline, Kranjskega polja, doline Kamniške Bistrice, doline Bolske, Ptujskega polja ter delov Apaškega in Murskega polja. Kraški izviri so bili različno vodnati. Izviri s prispevnim zaledjem v visokogorju so zaradi taljenja snega odražali postopen trend zviševanja izdatnosti, medtem ko so bili izviri Dinarskega krasa v območju povprečnih vodnih količin. Na območju Dinarskega krasa smo v tem mesecu beležili en intenzivnejši padavinski dogodek z viškom okoli 10. aprila, na območju visokogorskih kraških izvirov pa so aprila prevladovali elementi napajanja vodonosnikov, ki niso nujno sovpadali s padavinskimi dogodki v prispevnih zaledjih izvirov tega meseca, kar se je odrazilo na merjenih vrednostih državnega hidrološkega monitoringa. Slika 1. Izvajanje meritev pretoka na območju izvira Bilpe v Bilpi aprila 2019 (Arhiv ARSO) Figure 1. Discharge measurement performance of Bilpa spring in Bilpa in April 2019 (Archive ARSO) Napajanje vodonosnikov je bilo aprila različno. Od običajnih količin padavin, ki so jih zabeležili na območju vodonosnika Dravskega polja so najbolj odstopale vrednosti napajanja kraških vodonosnikov jugovzhodne Slovenije, kjer je v Črnomlju padlo za tretjino padavin več kot je značilno za april. Nekoliko manjši padavinski presežek smo v tem mesecu spremljali na območju vodonosnikov Murske kotline in kraškega zaledja Kamniške Bistrice. Padavinsko povprečje ni bilo doseženo tudi na območju medzrnskih vodonosnikov Ljubljanske kotline in Vipavsko Soške doline, kjer je padlo za približno četrtino padavin manj kot znaša povprečje za april. Količina padlih padavin v prvi polovici meseca je presegala količino iz druge polovice. 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Vodnatost večine izvirov Dinarskega krasa je bila aprila v območju dolgoletnega povprečja. Iz hidrogramov izvirov je razviden en izrazit padavinski dogodek v prvi polovici meseca, ko so se vodne gladine dvignile nad vrednost dolgoletnega povprečja. Izdatnost alpskih izvirov je postopoma naraščala. Na izviru Mošenika v Lajbu ni bilo izrazitejših povečanj izdatnosti v času padavin v prispevnem zaledju. V nasprotju s tem visokovodnim izvirom pa je bil na izviru Kamniške Bistrice v zadnji dekadi meseca zabeleženo izrazitejše povečanje izdatnosti. Temperatura vode je bila na večini merilnih mest ustaljena. Izjema je bil izvir Kamniške Bistrice, kjer smo aprila spremljali postopno zviševanje temperature vode vse do nastopa padavin v zadnjih dneh meseca. Nihanje specifične električne izdatnosti izvirov (SEP) je odražalo napajanje vodonosnikov z infiltracijo padavin. Merilni mesti na območju izvirov Bilpe in Velikega Obrha preko parametra SEP v času padavin nista odražala iztoka manj mineralizirane vode ampak obratno, kar daje slutiti na odtok starejše ali onesnažene vode iz vodonosnika v času povečane izdatnosti vodnega vira. Slika 2. Izvajanje meritev pretoka na območju izvira Studene v Globočicah v času nadpovprečne izdatnosti aprila 2019 (Arhiv ARSO) Figure 2. Above average discharge measurement performance of Studena spring in Globočice in April 2019 (Archive ARSO) Prodno peščeni vodonosniki so bili aprila različno vodnati. V primerjavi z marcem so se vodonosniki na območju spodnje Savinjske doline, Čateškega polja in deli vodonosnikov Dravske kotline obnovili za en centilni velikostni razred (slika 6). Na drugi strani so se povprečne mesečne gladine podzemne vode aprila v primerjavi z marcem zmanjšale na območju Kranjskega in Sorškega polja ter na severnem delu Dravskega polja, kar pripisujemo zapoznelemu vplivu dotoka infiltriranih padavin oziroma večji globini vodonosnikov. Od normalnih vodnih količin so aprila v smeri neugodnih razmer najbolj odstopali vodonosniki Sorškega polja in severni del Dravskega polja, kjer so bile povprečne mesečne gladine podzemne vode med 90. in 95. centilom dolgoletnega primerjalnega obdobja meritev. Aprila smo v primerjavi z vrednostmi gladin istega mesca dolgoletnega obdobja povečini spremljali negativni odklon od običajnih gladin (slika 4). Najbolj je od običajnih aprilskih vrednosti odstopalo osrednje območje Prekmurskega polja, vodonosnik doline Kamniške Bistrice, Kranjskega polja in spodnje Savinjske doline. Običajno aprilsko vodno stanje je prevladovalo v medzrnskih vodonosnikih Vipavsko Soške doline. 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih kraških izvirov med februarjem in aprilom 2019 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of karstic springs between February and April 2019 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne gladine podzemne vode aprila 2019 od mediane dolgoletnih aprilskih gladin v obdobju 1981–2010 izražene v centilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average groundwater level in April 2019 in relation from median of longterm April groundwater level in period 1981–2010 expressed in percentile values 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) med leti 2017 in 2019 v primerjavi z značilnimi centilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 30 dnevnim drsečim povprečjem Figure 5. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) between years 2017 and 2019 in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 30 days moving average SUMMARY Low and normal groundwater levels prevailed in April in alluvial aquifers in Slovenia. The lowest levels were measured in Sorško and part of Dravsko polje aquifers where longer time is needed for precipitation to reach groundwater level due to greater depth of the aquifers. Karstic springs discharged near longterm average in April. 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Stanje količine podzemne vode v mesecu aprilu 2019 v večjih medzrnskih vodonosnikih Figure 6. Groundwater quantity status in April 2019 in important alluvial aquifers 74 KAZALCI O OKOLJU IN ZDRAVJU ENVIRONMENT AND HEALTH INDICATORS Nataša Kovač O nesnaženost okolja vpliva na zdravje in blaginjo ljudi. Ker so medsebojne povezave med vplivi okolja na zdravje ljudi pogosto zapletene, jih je težko oceniti. Največkrat se omenja vpliv onesnaženega zraka ali pitne vode, vse pogosteje pa tudi vpliv podnebnih sprememb, elektromagnetnega sevanja in kemikalij na zdravje ljudi. Problematika kemikalij je še posebej pereča v povezavi z okoljskimi nesrečami, vsebnostjo hormonskih motilcev v vodah in z onesnaženostjo tal ter kakovostjo hrane. Okoljski izzivi so sistemske narave Danes so mnogi okoljski in podnebni problemi po svoji naravi hkrati sistemski in kumulativni, saj niso odvisni le od ukrepanja v Evropi, temveč tudi od dogajanja po vsem svetu. Mnogi okoljski izzivi so kompleksni (zanje je več vzrokov in v več pogledih obstaja soodvisnost med ključnimi procesi in dejavniki v njihovem ozadju ter z njimi povezanimi učinki) in, ker različno prežemajo različne dele okolja in družbe, jih je težko jasno razmejiti ali opredeliti. Zaradi teh lastnosti jih različne družbene skupine na različno velikih območjih različno dojemajo (slika 1). Slika 1. Sistemske značilnosti okoljskih izzivov (Vir: Evropsko okolje – Stanje in napovedi 2015, Strnjeno poročilo, Evropska agencija za okolje, Copenhagen, Dansk) Figure 1. Systemic characteristics of environmental challenges Številnim okoljskim izzivom današnjega časa so skupne naslednje tri sistemske značilnosti: • Neposredno in posredno vplivajo na izpostavljenost ljudi okoljskim dejavnikom; ti vplivajo na zdravje in počutje ljudi, pa tudi na našo blaginjo in življenjski standard. Tovrstni dejavniki 75 Agencija Republike Slovenije za okolje vključujejo škodljive snovi v našem okolju, ekstremne vremenske pojave ter celo možnost, da celotni ekosistemi postanejo neprimerni za bivanje. Omejijo lahko naš prihodnji dostop do osnovnih naravnih dobrin, kot so čist zrak, voda in rodovitna tla. • Neločljivo so povezani z našimi vzorci potrošnje in rabe virov – hrane, vode, energije, snovi in tal oziroma zemlje. Raba teh virov je bistvenega pomena za blaginjo ljudi, sočasno pa črpanje in raba virov (predvsem, če ta poteka nenadzorovano) negativno vplivata na ekosisteme, ki jih zagotavljajo. Viri so med seboj tudi tesno povezani, zato ima degeneracija okolja resne posledice za sedanjo in dolgoročno varnost dostopa do ključnih naravnih virov. • Njihov razvoj je odvisen od evropskih trendov in globalnih megatrendov. Dolgoročne vzorce sprememb, ki na svetovni ravni potekajo že desetletja, je čedalje težje razbrati. Države zaradi medsebojne prepletenosti v globalnem smislu vse težje enostransko rešujejo okoljske težave. Tudi velike skupine držav (kod denimo EU), ki ukrepajo skupaj, jih ne morejo rešiti same. Ključni dejavniki, ki vplivajo na okolje in zdravje Dejstvo je, da večanje števila prebivalstva ter spreminjanje planetarnih procesov in sistemov negativno vpliva na naše zdravje, dobro počutje in predstavlja predvidljivo grožnjo za naš obstoj. Kakovost in dostop do vode predstavlja največji problem prebivalcem, ki so revni in živijo na podeželju, popolnoma na vse prebivalce pa vpliva vse bolj onesnažen zrak, tudi tisti v naših domovih (notranji zrak). Onesnažen zrak v evropski zdravstveni (WHO) regiji vpliva na kar 482.000 prezgodnjih smrti in predstavlja velik problem. Vzrok temu so onesnaževala, ki so posledica rabe fosilnih goriv v prometu, za ogrevanje ter v industriji. Onesnaževanje vode, zraka in tal je mnogokrat posledica ilegalnih, nekontroliranih ali slabo vodenih dejavnosti, kar posledično močno vpliva na zdravje prebivalcev, ki so že tako izpostavljeni kemikalijam, prisotnim v okolju. Navsezadnje, na prebivalce močno vplivajo tudi vse bolj pogosti dogodki, ki so posledica podnebnih sprememb. Ključni dejavniki, ki vplivajo na okolje in zdravje v evropskih zdravstveni regiji so: • Demografske spremembe in urbanizacija – kompleksni demografski faktorji imajo pomemben vpliv na zdravje in okolje. Rast števila prebivalstva povečuje pritiske na planetarne sisteme in procese, večanje gostote prebivalstva pa vodi v spremembe, povezane z zdravjem. Posledično prihaja do vse večje rabe virov, več je odpadkov in onesnaževal, kar vpliva na zdravje, dobro počutje in povečuje neenakosti med ljudmi. Pomemben in hkrati zaskrbljujoč demografski trend je tudi staranje prebivalstva. Pričakuje se, da bo leta 2050 v Evropi kar 34 % prebivalcev starih več kot 60 let. Velik izziv bo zato ustvariti fizično in socialno urbanizirano okolje, ki bo prilagojeno potrebam vse bolj staremu in dolgo živečemu prebivalstvu. Že danes mesta predstavljajo problem in velik razvojni izziv zaradi netrajnostne mobilnosti, ki temelji na rabi fosilnih goriv. Prav tako osebni promet in javna prevozna sredstva povzročajo hrup, izpuste toplogrednih plinov, prispevajo k nastanku prizemnega ozona, dušikovih oksidov in delcev. Naša odvisnost od vozil pomembno vpliva na rabo prostora, saj se na račun prometne infrastrukture manjša število površin, namenjenih rekreaciji in drugi fizični aktivnosti. Vse manj je aktivne mobilnosti in posledično več debelosti ter drugih nenalezljivih bolezni. Urbano življenje ustvarja mnoge pritiske na okolje ter ekosistemske storitve, predvsem z izpusti, ki prispevajo k povečevanju ogroženosti zaradi podnebnih sprememb. • Gospodarstvo in družba – socialni in ekonomski faktorji vodijo k vplivom, ki so ključnega pomena, saj vplivajo na kakovost okolja, to pa na zdravje prebivalcev. Fizično okolje, vplivi onesnaženega okolja, posameznikova izpostavljenost, vse to ima pomembno vlogo pri mentalnem in fizičnem zdravju ter dobrem počutju posameznika. Potrošniška družba vodi ljudi k mišljenju, da jih definira njihovo imetje, zaradi česar mnogi kupujemo in porabljamo preko dejanskih potreb. Posledica vse večje potrošnje je, da danes v enem letu porabimo toliko virov (in s tem povzročimo toliko izpustov), kolikor jih je sposobna Zemlja obnoviti (regenerirati) v komaj 18 mesecih. Ulovi se preveč rib, poseka se preveliko gozda, preveliki so tudi izpusti 76 Agencija Republike Slovenije za okolje ogljikovega dioksida v atmosfero. Danes »porabljamo« kar 1,6 Zemlje, da absorbira naše odpadke in nam zagotavlja vire, ki jih potrebujemo. Posledice prekomerne rabe (in s tem povezani zunanji stroški) so okoljske (kot na primer onesnaženost zraka, vode, prsti in morij, izčrpavanje gozdov in drugih naravnih virov), socialne (kot je na primer brezposelnost). Manjše negativne posledice za okolje in ljudi prinaša zeleno gospodarstvo, ki uveljavlja koncept krožnega gospodarstva in varčevanja z energijo. To je še vedno industrijsko gospodarstvo, ki pa v primerjavi z obstoječim proizvaja manj odpadkov in se izogiba prekomernemu onesnaževanju. • Energija in industrija – proizvajanje energije in načini rabe proizvedene energije imajo velik vpliv na naša življenja in globok učinek na naše zdravje in dobro počutje. Raba navidezno brezmejnih zalog poceni energije danes predstavlja velike izzive, tudi na področju zdravja in okolja. Raba energetsko bogatih fosilnih goriv današnjim prebivalcem prinaša mnoge koristi, od hitrih in učinkovitih potovanj do toplote in udobja v naših domovih, lažjega komuniciranja in na splošno bolj udobnega in lažjega vsakdanjega življenja. Leta 2015 je bilo v Evropski Uniji 33 % vse energije porabljene v transportu, 25 % v industriji, 25 % v gospodinjstvih, 14 % v storitvah in 2 % v kmetijstvu. Raba energije pa ima tudi negativne vplive na zdravje. Izgorevanje premoga je vir največjega onesnaževanja in prispeva h kardiovaskularnim boleznim in boleznim dihal, nastanku rakavih obolenj in k nevrološkim motnjam. Prav tako v okolju prispeva k nastanku kislih padavin ter neprivlačnemu videzu pokrajine zaradi odprtih kopov in rudnikov. Neprivlačen videz pokrajine lahko vpliva na slabše psihološko počutje lokalnih prebivalcev. Prav tako raba energije v transportu prispeva k vse večji debelosti, ki postaja globalni zdravstveni problem. Kljub ekonomski dodani vrednosti, je učinek industrije na zdravje in dobro počutje delavcev ter ostalih prebivalcev negativen, predvsem zaradi onesnaževanj s kemikalijami, ki prehajajo v zrak, vodo, pitno vodo in v tla. • Planetarne omejitve – naš dokaj stabilen in odporen planet nam je vedno zagotavljal izobilje naravnih virov. Kljub vsemu pa smo v zadnjih 200 letih postali prevladujoči povzročitelji sprememb na planetarni ravni. Naš planet ima meje, nekatere od njih smo do leta 2015 že prekoračili. Prispevamo k podnebnim spremembam, vse večjim izgubam biodiverzitete, spreminjamo rabo tal, vključno z izginjanjem gozdov. Potrebno je sprejeti dejstvo, da ima škoda, povzročena ekosistemom, h kateri vsi prispevamo, vplive na okolje. Ti vplivi predstavljajo resno grožnjo našemu preživetju, zdravju in dobremu počutju. • Ideje v razvoju – Evolucija idej, ki prispevajo k zdravemu okolju, je do danes temeljila na znanstvenih in tehnoloških napredkih, ki jih pogojujejo raziskave v medicini ter družbene in druge znanosti, vključno z epidemiologijo in družbeno-kulturnimi vplivi. Mnoge ideje preteklih desetletij so vplivale na trenutno »zdravstveno« stanje okolja, slednje pa vpliva na zdravje in dobro počutje ljudi. Socialno-ekološki vidiki imajo tako ključno vlogo pri razumevanju in obravnavanju sodobnih večjih javnozdravstvenih vprašanj, kot so na primer nenalezljive bolezni, debelost, slabše duševno zdravje in počutje ter izbruhov nalezljivih bolezni. • Politični okvir –Evropski proces okolje-zdravje, ki ga vodi Svetovna zdravstvena organizacij (WHO), predstavlja globalno in inovativno politiko, saj ustvarja okolje, ki pogojuje medsektorsko sodelovanje, ki je ključno za vodenje procesov, prilagojenih izzivom 21. stoletja. Politični okvir Zdravje 2020, katerega cilj je izboljšati zdravje in počutje prebivalcev, zmanjšati neenakosti na področju zdravja, okrepiti javno zdravstvo in zagotoviti pravične, trajnostne in visokokakovostne zdravstvene sisteme, je izredno napreden v smislu povezovanja z okoljem, saj daje velik pomen okoljskim dejavnikom, kot ključnim za doseganje ciljev s področja zdravja in okolja. Naš življenjski slog je pomembna determinanta zdravja Zdravje posameznika je spremenljivo in tako kot z okoljem in globalnimi megatrendi povezano s številnimi dejavniki, ki jih imenujemo determinante zdravja (slika 2). Na nekatere dejavnike, kot so npr. 77 Agencija Republike Slovenije za okolje spol, starost, genetika, ne moremo neposredno vplivati, na druge pa lahko. Življenjski slog, kot ena od pomembnih determinant, lahko spodbuja boljše zdravje, lahko pa vodi v razvoj bolezni. Življenjski slog pomeni npr., kaj in koliko jemo, koliko se gibljemo, kakšne so naše razvade (kajenje, pitje alkohola). Za zdravje sta pomembna tudi naš način razmišljanja in delovanja ter način spopadanja s stresom. Zdrav posameznik je aktiven in ustvarjalen, opravlja svoje delo, običajne bolezni hitro preboli in na ta način prinaša dobrobit družbi. Slika 2. Determinante zdravja (Dahlgreen in Whitehead, 2006, vir: http://www.nijz.si/sites/www.nijz. si/files/publikacije-datoteke/vsevladni_pristop_za_zdravje_in_blaginjo_prebivalcev. pdf) Figure 2. Health determinants Življenjski slog je pogosto povezan z izobrazbo in dohodki. Ljudje z višjo izobrazbo in višjimi dohodki imajo v povprečju bolj zdrave življenjske navade in posledično boljše zdravje in obratno. Socialnoekonomski status je eden izmed poglavitnih razlogov za nastanek neenakosti v zdravju, ki so nepravične in jih je mogoče preprečiti. Stanje na področju okolja in zdravja spremljamo s kazalci okolja in zdravja Stanje na področju okolja in zdravja, iz katerega so razvidni tudi globalni trendi, ki jih narekuje globalna politika, spremljamo s kazalci okolja in zdravja. Kazalci o okolju in zdravju so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki. Z njimi želimo na preprost in razumljiv način prikazati, kakšen je vpliv onesnaženega okolja na zdravje ljudi. S kazalci na podlagi podatkov ugotavljamo, ali sledimo ciljem na področju okolja in priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije na področju zdravja. Ker so kazalci razviti v skladu z metodologijo Svetovne zdravstvene organizacije, so mednarodno primerljivi. Nudijo podatke in informacije o stanju okolja in zdravja na državni ravni, predstavljeni pa so v daljšem časovnem obdobju. Informacije, ki jih kazalci vsebujejo so namenjene podpori odločanju ter splošni javnosti, za boljše razumevanje problematike. Razvijajo se v sodelovanje med Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ) in Agencijo RS za okolje (v nadaljevanju ARSO). 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Kazalci o okolju in zdravju proučujejo področje kakovosti zraka, pitne vode, varnost živil, sevanje, kemijsko varnost in hrup ter vplive na zdravje (Slika 3). Znanstvene ugotovitve kažejo, da ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti okolja pozitivno vplivajo na zdravje in pomenijo tudi prihranek v državni blagajni. Zato je pred nami velik izziv – kako znanje o okolju in zdravju prenesti v izboljšanje politik in s tem zmanjšati negativne posledice? Kateri ukrepi so pravi? Katere možnosti imamo na voljo, so najboljše? Kakšna je pot do ciljev? Za uspešno reševanje je izjemnega pomena sodelovanje različnih strok, širše javnosti, znanosti ter podpora politike. Med kazalci okolja spremljamo tudi izpostavljenost alergenom. Povezana je tako z izpostavljenostjo onesnaženemu zraku kot tudi podnebnim spremembam, ki vplivajo na podaljševanje letne rastne dobe in na ekstremne vremenske dogodke. Med kazalce okolja smo jo uvrstili po priporočilu Evropske agencije za okolje, ki je po podatkih ocenila, da alergijski rinitis v veliki meri vpliva na zmanjšanje produktivnosti zaposlenih (zmanjšanje produktivnosti ocenjeno na 593 USD na leto na zaposlenega). Slika 3. Vpliv onesnaženega okolja na zdravje ljudi Figure 3. Impact of polluted environment on human health 79 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V APRILU 2019 Air pollution in April 2019 Tanja Koleša O nesnaženost zraka je bila večino aprila zaradi spremenljivega vremena s pogostimi padavinami, ki so spirale ozračje, nizka. Ravni delcev so zaradi prehoda saharskega prahu nad Slovenijo skoraj na vseh merilnih mestih presegle mejno dnevno vrednost. V začetku druge polovice meseca je nekaj dni prevladovalo toplo vreme in takrat so se ravni ozona povišale. Najvišje vrednosti delcev PM10 so bile aprila zabeležene v dveh obdobjih. V začetku meseca so bile povišane vrednosti delcev zaradi temperaturnega obrata. Do preseganj mejne dnevne vrednosti delcev PM10, 50 µg/m3 je takrat prišlo v Trbovljah in na prometnem merilnem mestu v Celju na Mariborski. Do drugega povišanja ravni delcev PM10 in preseganj mejne dnevne vrednosti je prišlo 25. in 26. aprila zaradi prehoda saharskega prahu nad Slovenijo. Dve preseganji sta bili takrat zabeleženi tudi na Iskrbi pri Kočevski Reki, kjer potekajo meritve regionalnega ozadja. V Trbovljah potekajo v bližini merilnega mesta gradbena dela, zato občasno prihaja do povišanih ravni delcev. Na prometnem merilnem mestu Celje Mariborska je bilo od začetka leta do konca aprila zabeleženih 38 preseganj mejne dnevne vrednosti, kar je več kot jih je dovoljeno v celem koledarskem letu (35). Povprečna mesečna raven delcev PM2.5 je bila aprila na vseh merilnih mestih pod dovoljeno mejno letno vrednostjo. Ravni ozona so v aprilu na vseh merilnih mestih razen na Otlici že prekoračile 8-urno ciljno vrednost. Opozorilna urna vrednost 180 µg/m3 še ni bila presežena. Najvišja urna vrednost ozona je znašala 150 µg/m3 in je bila izmerjena 20. aprila v Kopru. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila aprila nizka in nikjer ni presegla mejnih vrednosti. Najvišja povprečna mesečna raven dušikovih oksidov je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS Anhovo Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM 10 in PM 2,5 Povprečne ravni delcev PM10 so bile v aprilu višje kot marca. V prvih dneh aprila so bile na vseh merilnih mestih povišane ravni delcev PM10 zaradi temperaturnega obrata, ki je bil še posebej izrazit 2. aprila. Kljub visokim dnevnim temperaturam, se je zaradi suhe zračne mase v jutranjem in večernem času zelo ohladilo predvsem v ozkih dolinah in kotlinah. V Celju je bila ta dan zjutraj temperatura 1ºC, čez dan pa se je ogrelo do 19ºC. Do preseganj je prišlo na dveh merilnih mestih: v Trbovljah in na Mariborski v Celju. Od 3. do 5. aprila je bilo nad Evropo obsežno ciklonsko območje, ki je v Slovenijo prineslo padavine, zapihal je okrepljen južni in jugozahodni veter, kar je znižalo ravni delcev in ugodno vplivalo na kakovost zunanjega zraka. V Trbovljah so v okolici merilnega mesta potekala gradbena dela, zato je občasno prišlo do povišanj ravni delcev. 16. aprila je bilo celo zabeleženo preseganje mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3. Zaradi prehoda saharskega prahu nad Sloveniji so se 25. in 26. aprila na vseh merilnih mestih povišale ravni delcev PM10. Prvi dan je prišlo do preseganj mejne dnevne vrednosti na Primorskem in v južni Sloveniji, naslednji dan pa tudi na določenih drugih merilnih mestih. V teh dveh dneh sta bili preseganji zabeleženi tudi na Iskrbi pri Kočevski Reki, kjer potekajo meritve regionalnega ozadja. 27. aprila se je ozračje premešalo in ravni delcev so se povsod močno znižale. Zaradi kurjenja kresov je zadnji dan aprila prišlo do povišanih ravni delcev v Kopru, mejna dnevna vrednost pa ni bila prekoračena. Na prometnem merilnem mestu Celje Mariborska je bilo od začetka leta do konca aprila zabeleženih 38 preseganj mejne dnevne vrednosti, kar je več kot jih je dovoljeno v celem koledarskem letu (35). Saharski prah je večji, zato se ravni delcev PM2.5 25. in 26. aprila niso povišale tako kot delci PM10. Najvišja dnevna vrednosti (28 µg/m3) in najvišja povprečna mesečna vrednost PM2.5 (16 µg/m3) sta bili v aprilu zabeleženi v Ljubljani Bežigrad. Za delce PM2.5 je predpisana le mejna letna vrednost, ki znaša 25 µg/m3. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon Zaradi daljšega dneva in višjih temperatur, so ravni ozona v aprilu na vseh merilnih mestih razen na Otlici presegle 8-urno ciljno vrednosti 120 µg/m3. Največ, 11-krat, je bila presežena na Krvavcu. Najvišja urna vrednost ozona 150 µg/m3 je bila 20. aprila popoldne izmerjena v Kopru, ko je prevladovalo jasno vreme in je pihal šibak jugovzhodni veter. V tistih dneh je bilo toplo, najvišje dnevne temperature so bile od 19 °C do 25 °C. Onesnaženost zraka z ozonom je prikazana v preglednici 3 ter na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 (125 µg/m3) in najvišja povprečna mesečna raven (46 µg/m3) sta bili aprila izmerjeni na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Mejna urna vrednost znaša 200 µg/m3. Ravni NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, so bile nizke. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila aprila na vseh merilnih mestih nizka. V okolici Termoelektrarne Šoštanj je občasno prišlo do povišanih ravni SO2. Najvišja urna vrednost je bila izmerjena 23. aprila v Zavodnjah (261 µg/m3). Mejna urna vrednost znaša 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Ravni CO so bile na vseh merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Povprečne mesečne ravni benzena so bile aprila na vseh merilnih mestih nižje od predpisane mejne letne vrednosti 5 µg/m3. Najvišja povprečna vrednost benzena (2,2 µg/m3) je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v aprilu 2019 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in April 2019 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK Mesec / Month Postaja/ Station LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper DMKZ Iskrba Žerjav LJ Biotehniška Kranj Novo mesto Velenje LJ Gospodarsko raz. NG Grčna CE Mariborska MS Cankarjeva OMS Ljubljana LJ Center Občina Medvode Medvode Pesje EIS TEŠ Škale Šoštanj MO Celje AMP Gaji MO Maribor Vrbanski plato Občina Miklavž na Miklavž na Dravskem Dravskem polju polju MO Ptuj Ptuj Občina Ruše Ruše Morsko Salonit Gorenje Polje Dan / 24 hours Podr UB UT UB RB UB SB UT UB UB RB RI UB UB UB UB UT UT UT UT UT SB SB SB SI UB UB % pod 100 100 97 97 100 100 100 100 100 97 100 100 100 100 100 100 100 100 100 99 85 98 96 98 89 100 Cp 22 26 30 24 20 30 25 23 20 16 22 20 19 24 20 25 21 30 27 33 19 20 19 22 27 21 Cmax 49 53 59 55 52 62 48 51 58 55 44 48 40 46 52 52 48 55 60 58 34 58 60 45 50 43 >MV 0 1 1 1 1 3 0 1 1 2 0 0 0 0 1 1 0 2 1 1 0 1 1 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 14 10 20 13 9 14 24 8 6 2 0 6 7 10 2 19 8 38 26 29 2 1 1 1 24 0 TB 100 26 50 0 27 UB RB RB RB 100 87 100 100 25 20 15 18 53 45 37 40 1 0 0 0 13 0 4 6 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v aprilu 2019 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in April 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK Postaja / Station DKMZ LJ Bežigrad Iskrba Vrbanski plato Nova Gorica Podr. % pod Cp Cmax 24 ur 100 87 100 100 16 11 15 13 28 19 27 20 UB RB UB UB Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v aprilu 2019 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in April 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor Postaja/ Station LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje Mesec/ month Podr. 1 ura / 1 hour % pod Cp 95 99 99 99 100 100 100 99 100 97 100 100 99 100 99 88 58 53 72 64 52 49 59 84 85 109 71 72 97 59 85 92 UB UB RB UB SB UT UB UB RB RB RB UB RI UB RB RB Cmax 8 ur / 8 hours >OV >AV Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 124 133 132 131 136 127 132 139 115 135 136 128 133 122 136 128 2 4 6 6 5 3 6 5 0 11 7 4 7 2 7 4 2 4 7 7 5 3 6 6 0 13 10 4 8 2 8 4 133 138 142 139 141 133 137 150 120 140 142 132 135 125 139 131 Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v aprilu 2019 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in April 2019 MERILNA MREŽA MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Vrbanski plato NO2 Podr UB UT UB RB UB SB UT UB UT SI RI SB RB UB UB Mesec / Month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 98 100 99 99 100 100 100 99 99 98 100 95 99 100 95 23 25 27 10 24 24 20 16 46 8 5 5 4 10 16 107 91 82 57 120 96 59 78 125 31 22 26 19 56 73 83 NOx >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 33 43 40 12 35 38 30 18 92 9 6 7 5 43 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v aprilu 2019 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in April 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK LJ Bežigrad Celje DMKZ Trbovlje Zagorje Hrastnik OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje EIS TEŠ Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB UB SB UT UB UT SI SB RI RI RI UB SB SB RB UB 100 99 96 100 100 99 98 100 99 100 97 100 99 97 99 100 3 3 5 4 1 4 3 3 4 2 4 5 4 6 6 10 13 20 12 7 5 6 11 8 261 15 71 8 10 16 9 29 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 11 8 5 2 4 5 5 25 9 11 6 9 9 7 14 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v aprilu 2019 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in April 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK LJ Bežigrad MB Center DMKZ Trbovlje Krvavec Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB UT SB RB 100 100 100 97 0,2 0,2 0,4 0,2 0,6 0,4 0,8 0,3 0 0 0 0 Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v aprilu 2019 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in April 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Podr. %pod Benzen Toluen Etil-benzen M,p-ksilen o-ksilen Ljubljana Maribor LJ Center Medvode UB UT UT SB 88 76 98 95 0,9 0,9 2,2 0,9 1,9 1,0 3,8 7,2 0,4 0,2 0,3 0,4 1,1 0,0 3,1 0,7 0,3 0,0 0,3 0,3 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v aprilu 2019 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2019 Figure 1. Mean PM10 pollution level in April 2019 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2019 Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (µg/m3) v aprilu 2019 Figure 2. Mean daily pollution level of PM2,5 (µg/m3) in April 2019 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (µg/m3) in padavine v aprilu 2019 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (µg/m3) and precipitation in April 2019 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v aprilu 2019 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2019 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in April 2019 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2019 Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v aprilu 2019 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in April 2019 with the number of 1-hr limit value exceedences 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v aprilu 2019. Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in April 2019. Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours SO2 350 (MV) 1 500 (AV) NO2 2 400 (AV) 200 (MV) Dan / 24 hours 125 (MV) 3 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO Benzen 5 (MV) 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV)5 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 20 (MV) 40 (MV) NOx O3 Leto / Year 40 (MV) 25 (MV) 3 4 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution in April was low due to changeable and rainy weather. Most of April the pollution level of PM10 were low. One or two exceedances of the limit daily concentration of PM10 were measured on 25 and 26 April due to Sahara dust. In the first four months the yearly allowed number of exceedances has been exceeded in Celje Mariborska. PM2,5 pollution level was low in April. Ozone in April was higher than in previous months, so that the 8-hour target value was exceeded at almost all monitoring sites, but not yet the 1-hour information threshold. Pollution levels of NO2, SO2, CO and benzene were below the limit values. The station with far highest nitrogen oxides and benzene was as usually that of Ljubljana Center traffic spot. 89 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V APRILU 2019 Earthquakes in Slovenia in April 2019 Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so aprila 2019 zapisali 124 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 23 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za dva šibkejša, ki so ju prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za 2 uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je aprila 2019 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, april 2019 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, April 2019 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, april 2019 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, April 2019 Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 MLV 2019 4 1 3 6 46,31 13,26 14 2019 4 1 20 57 45,65 14,27 11 2019 4 2 12 50 46,17 14,51 11 2019 4 3 18 10 45,41 14,87 11 2019 4 4 1 15 46,20 14,70 12 2019 4 7 22 31 46,01 14,19 2019 4 8 20 46 45,93 2019 4 11 19 57 2019 4 11 20 2019 4 11 2019 4 2019 Področje 1,0 Musi (Mužac), Italija čutili 0,7 Bač III 1,5 Utik 1,1 Kupjak, Hrvaška III−IV 2,2 Velika Lašna 5 čutili 1,0 Vrh Sv. Treh Kraljev 14,79 7 III < 0,1 45,48 14,61 15 III* 2,2 Gerovo, Hrvaška 12 45,82 15,47 6 IV 2,2 Vrbje 21 17 45,82 15,48 4 III* 1,3 Osunja, meja Hrvaška Slovenija 13 12 32 46,27 15,40 5 1,1 Laze pri Dramljah 4 13 22 26 46,25 14,42 18 IV 2,4 Srednja vas pri Šenčurju 2019 4 14 16 20 46,14 14,82 8 III 1,0 Podgorica pri Pečah 2019 4 16 18 23 45,70 15,64 11 1,8 Gornja Reka, Hrvaška 2019 4 19 11 8 45,51 15,30 7 1,2 Mala sela 2019 4 19 17 36 45,50 15,29 10 2,2 Velika sela 2019 4 20 8 51 46,07 14,99 6 1,4 Stranski Vrh 2019 4 21 16 6 45,66 14,46 14 1,7 Kozarišče 2019 4 22 19 41 45,60 14,60 15 1,2 Gorači, Hrvaška 2019 4 23 5 20 46,18 14,42 19 1,5 Moše 2019 4 24 15 6 46,09 15,77 12 1,1 Trsteno, Tuhelj, Hrvaška 2019 4 27 4 39 45,96 14,69 12 III 1,7 Spodnje Blato 2019 4 27 9 31 46,09 15,77 15 III−IV* 2,5 Trsteno, Tuhelj, Hrvaška 2019 4 27 12 34 46,09 15,78 12 1,3 Trsteno, Tuhelj, Hrvaška 2019 4 30 1 66 46,05 15,84 10 1,0 Jalšje, Hrvaška IV Veliko Črnelo * - največja intenziteta v Sloveniji V mesecu aprilu so prebivalci Slovenije čutili vsaj 10 potresov z žariščem v Sloveniji in tri z žariščem na Hrvaškem. Trije potresi so dosegli največjo intenziteto IV EMS-98. Največ odziva med opazovalci je imel potres pri Šentjerneju, ki se je zgodil 11. aprila ob 20.12 po UTC z magnitudo 2,2. Potres je bilo čutiti v območju 83 km od nadžarišča. Potres 13. aprila ob 22.26 po UTC (14. aprila ob 0.26 po lokalnem času) je imel lokalno magnitudo 2,4 in največje učinke (IV EMS-98) v naselju Kokrica. 19. aprila pa je ob 17.36 po UTC streslo območje Bele krajine. Potres je imel lokalno magnitudo 2,2. Potres je spremljalo močno bobnenje. Noben potres ni povzročil gmotne škode. 91 SVETOVNI POTRESI V APRILU 2019 World earthquakes in April 2019 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, april 2019 Table 1. The world strongest earthquakes, April 2019 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev Območje ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 9. 4. 17.53 58,61 S 25,26 W 6,5 45 12. 4. 11.40 1,82 S 122,57 E 6,8 15 1 pod morskim dnom, Bandsko morje 18. 4. 5.01 24,01 N 121,71 E 6,1 20 1 pod morskim dnom, vzhodno od Hualiana, Tajvan 22. 4. 9.11 14,92 N 120,50 E 6,1 20 18 Gutad, Filipini pod oceanskim dnom, območje Južnih Sandwichevih otokov V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v aprilu 2019. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). Vir: USGS – U. S. Geological Survey; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, april 2019 Figure 1. The world strongest earthquakes, April 2019 92 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V APRILU 2019 MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION IN APRIL 2019 Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V aprilu 2019 so meritve potekale na 4 merilnih mestih, v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Podatki iz Lendave manjkajo za prvih sedem aprilskih dni. Največ cvetnega prahu smo namerili v Izoli in sicer 14.325 zrn, nekoliko manj v Ljubljani 13.626 zrn, sledila sta Lendava z 10.832 in Maribor z 10.701 zrni. Zabeležili smo cvetni prah 36 različnih skupin rastlin. Na celinskih merilnih postajah je prevladoval cvetni prah breze, v zraku ga je bilo od 19 % do 29 % vsega izmerjenega, na Obali pa le 2 %. Tu je breza redko drevo, večina cvetnega prahu prinesejo vetrovi iz zaledja. Obratno sliko kot breza kažejo cipresovke, na Obali je bil njihov delež 30 %, na celini pa le od 2 % do 7 %. Na vseh postajah je bil pogost še cvetni prah gabra s 13 % do 27 % in hrasta s 14 % do 27 %. Po količini cvetnega prahu sta izstopala na Obali bor s 16 % deležem in v Ljubljani platana s 23 % deležem. Slednji rezultat merjenja pripisujemo lokalnim nasadom dreves ob merilni postaji. 2000 Izola 1800 Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, april 2019 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, April 2019 Na količino cvetnega prahu v zraku poleg vremenskih razmer, razširjenosti in pogostosti rastline, vpliva tudi biološki ritem intenzivnosti cvetenja lesnatih rastlin, ki je usklajen na večjem geografskem področju. Intenzivnost med leti niha v dvo- ali večletnih razmikih. Če je v času obilnega cvetenja lepo vreme z ugodnimi razmerami za sproščanje in širjenje cvetnega prahu, lahko nastanejo izjemno visoke obremenitve. Takemu ekstremnemu pojavu smo bili priča leta 2018 v Lendavi, kjer je aprilski mesečni seštevek znašal 60.260 zrn, toliko kot letni seštevek v letu 2017. V letošnjem letu smo opazili zelo skromno cvetenje bukve in jesena. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 93 Agencija Republike Slovenije za okolje 1000 900 Cipresovke/tisovke Število zrn/m³ 800 700 Izola 600 Lendava Ljubljana Maribor 500 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk, april 2019 Figure 2. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, April 2019 120 Jesen 100 Število zrn/m³ Izola Lendava Ljubljana Maribor 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena, april 2019 Figure 3. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, April 2019 Mesečni seštevek je bil aprila 2019 nizek v primerjavi z lanskim letom. V obdobju zadnjih osmih let smo najvišji mesečni seštevek zabeležili leta 2016, najnižji pa leta 2014. Preglednica 1. Mesečni seštevek cvetnega prahu za april 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019 Table 1. Monthly pollen integral for April 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, and 2019 Ljubljana Maribor Izola Lendava 2012 8.676 7.131 16.485 — 2013 20.228 27.168 12.412 — 2014 6.596 — 6.897 — 2015 15.421 17.936 22.072 — 94 2016 45.023 29.451 46.023 — 2017 9.960 9.132 8.383 11.787 2018 35.202 35.202 38.476 60.260 2019 13.626 13.626 14.352 10.832 Agencija Republike Slovenije za okolje 450 400 Število zrn/m³ Izola Bor 350 Lendava Ljubljana Maribor 300 250 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora, april 2019 Figure 4. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, April 2019 100 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 80 Vrba 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu vrbe, april 2019 Figure 5. Average daily concentration of Willow (Salix) pollen, April 2019 April se je povsod po državi začel s toplim in sončnim vremenom. Jutra so bila hladna, popoldnevi pa neobičajno topli. Potekala je sezona breze, gabra, vrb in topola, na Obali tudi cipresovk in bora. Cvetni prah je sproščal veliki jesen, s sezono sta začenjala platana, hrast in oreh, na Obali so bila v zraku posamezna zrna trav. Že kmalu so se začele pojavljati kratkotrajne krajevne padavine. Ponekod že 5. aprila, povsod pa 6. aprila, se je prehodno nekoliko ohladilo. Na vseh merilnih postajah je prišlo do občutnega znižanja obremenitve s cvetnim prahom in zaključka sezone topola. Na Obali se je močno zmanjšala obremenitev s cipresovkami in ostala na nižji ravni do konca meseca. Oblačno vreme je nato razen v Pomurju, kjer je bilo od 6. do. 9. aprila deloma sončno, prevladovalo vse do 14 aprila. Obremenitve zraka so bile nižje kot na začetku meseca, v Ljubljani zelo nizke med 9. in 12. aprilom. Izraziti ohladitvi in pogostim padavinam ter znižanju obremenitve s cvetnim prahom smo bili priča med 11. in 14. aprilom. 95 Agencija Republike Slovenije za okolje 600 Izola Lendava Ljubljana Maribor 500 Število zrn/m³ Breza 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze, april 2019 Figure 6. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen, April 2019 400 Izola 350 Ljubljana Maribor Hrast 300 Število zrn/m³ Lendava 250 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta, april 2019 Figure 7. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen, April 2019 20 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 16 Trave 12 8 4 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, april 2019 Figure 8. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, April 2019 96 Agencija Republike Slovenije za okolje 800 700 Izola Število zrn/m³ 600 Lendava Ljubljana Maribor Gaber 500 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu belega in črnega gabra, april 2019 Figure 9. Average daily concentration of Hornbeam and Hop hornbeam (Carpinus, Ostrya) pollen, April 2019 180 160 Koprivovke Število zrn/m³ 140 Izola Lendava Ljubljana Maribor 120 100 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, april 2019 Figure 10. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, April 2019 450 400 Število zrn/m³ Izola Platana 350 Lendava Ljubljana Maribor 300 250 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu platane, april 2019 Figure 11. Average daily concentration of Plane tree (Platanus) pollen, April 2019 97 Agencija Republike Slovenije za okolje 120 Izola Lendava Ljubljana Maribor Orehovke Število zrn/m³ 100 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu orehovk, april 2019 Figure 12. Average daily concentration of Walnut family (Juglandaceae) pollen, April 2019 70 60 Topol Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 50 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola, april 2019 Figure 13. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, April 2019 Preglednica 2. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Mariboru, Lendavi, Ljubljani in Izoli, april 2019 Table 2. Components of airborne pollen in the air in Maribor, Lendava, Ljubljana and Izola in %, April 2019 Izola Lendava Ljubljana Maribor vrba breza 2,9 5,7 3,7 7,2 1,9 19,3 29,3 25,3 cipres./ g a b e r t i s o v k e hrast 26,8 16,5 13,3 17,8 20,7 2,1 6,8 5,3 15,3 27,1 14,0 23,0 kopriv. j e s e n t r a v e 5,5 3,9 0,9 1,2 1,6 2,8 1,5 4,1 0,8 0,5 0,3 0,4 bor 15,8 2,3 1,2 1,7 platana 3,0 4,9 22,6 4,8 topol oreh ovke 0,5 0,6 1,3 1,8 0,5 7,2 0,6 1,6 Povsod po državi je bilo od 15. do 22. aprila sončno in neobičajno toplo za april, opazno se je povečala količina cvetnega prahu platane in hrasta, v Lendavi tudi oreha. Oblačno s prehodno ohladitvijo in padavinami je bilo 23. aprila, najmanj padavin je bilo v Pomurju. Z ohladitvijo se je zaključila glavna sezona breze, gabra in platane, do konca meseca je bil cvetni prah teh vrst v zelo majhnih količinah še vedno prisoten v zraku. Sledilo je nekaj toplih in večinoma sončnih dni, le občasno so bile ponekod krajevne padavine, pogosteje v zahodni polovici države. Sezona hrasta, vrb in oreha še ni bila zaključena, sezona velikega jesena se je podaljšala s cvetenjem malega jesena. V zraku so bile le majhne 98 Agencija Republike Slovenije za okolje količine cvetnega prahu trav, ki so naznanjale prihajajočo sezono v maju. Zadnji trije aprilski dnevi so bili povsod oblačni in sveži, prinesli so znižanje obremenitve s cvetnim prahom. Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v juniju 2019 Sezona cvetnega prahu večine vetrocvetnih dreves in visokih obremenitev zraka se je v maju iztekla. Večje količine cvetnega prahu bo v gozdovih v juniju sproščal le pravi kostanj. Cveteti bo začel v prvi polovici junija, visoke obremenitve pričakujemo v drugi polovici meseca. Zrna cvetnega prahu vsebujejo alergene sorodne brezovim. V toplejših predelih zahodne Slovenije bodo v nasadih cvetele nekatere sorte oljk, cvetni prah bo v zraku v prvi polovici meseca. Cvetela bo tudi žužkocvetna kalina (liguster) iz družine oljkovk, v zraku bo zelo malo zrn, v stik z njimi pridemo v bližini cvetov. Grm je pogosto sajen v živih mejah po celi Sloveniji, cvetni prah lahko povzroča alergije tudi pri tistih polinotikih, ki so preobčutljivi na alergene oljke. V nižinah se bo nadaljevala glavna sezona cvetnega prahu trav, cvetenje se bo pomaknilo tudi višje v hribe. V drugi polovici meseca bodo odcvetele nekatere vrste trav, ki v zrak sproščajo večje količine cvetnega prahu. Za alergike bo teža sezone odvisna od padavin, znižanje obremenitve pričakujemo tudi ob košnji. Junij je čas cvetenja lip, v splošnem v zraku ni veliko cvetnega prahu, močan vonj lahko draži dihala. Ves mesec bo v zraku cvetni prah koprivovk: po celi Sloveniji bodo cvetele koprive, v toplejših predelih zahodne Slovenije poleg kopriv tudi razrasla krišina, ki je pomembna alergena vrsta v Mediteranu. Na pokošenih travnikih bo ponovno odgnal in zacvetel ozkolistni trpotec, obremenitve zraka so običajno nizke, povečajo se, ko poleg ozkolistnega trpotca zacvetijo še druge vrste. V gorah bosta sproščala cvetni prah zelena jelša in ruševje, zrna v manjših količinah zračni tokovi zanesejo v nižine in do morja. SUMMARY The pollen measurement has been continuously performed on the Coast in Izola, in the central part of the country in Ljubljana, in Maribor, and in Lendava. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in April and the outlook for June. 99 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Iztok Sinjur Ob Bistrici na Muti, 20. april 2019