-(Priloga Vrtcu.) —__
Št.5. Ljubljana, dné 1. maja 1907. XV. tečaj.
Če se loči mamica.
Kadar svetla zvezdica z neba vrne se, pa za morjem v modri val kje zagrne se:
Mi srce ni vedelo, bi li plakalo, ali na grobu tam smrti čakalo .. .
Zvezdovito to nebo se ne Žalosti, in za sestrico nebà nihče ne ihti.
Ko pa moja mamica se ločila je,
ah, tam v grobu črna prst jo zakrila je.
Kaj zato, če zvezdica vrne se z nebà! Saj Še drugih milijon sladko tam miglja.
Če pa zlato mamico k grobu ponesó, pa nikdar, nikdar druge več ne bo!
Jož. Vandot.
Kakšne otroke ima rada Marija.
v.
Vsaka mati želi svojim otrokom, da bi jih pripravila k dobremu kruhu, da bi bili dobro preskrbljeni. Res. da so nekatere nečimrne matere pri tem še preveč skrbne, da bi njih otroci dobili najboljše službe, naičastnejša mesta, kakor je nekdaj prosila dobra mati Cebedejka za svoja sveta sinova Janeza in Jakoba, da bi eden sedel na desnici, drugi pa na levici Jezusovi v božjem kraljestvu. Modra mati pa ne gleda tolikanj na imenituost. marveč le na to, da bi kdaj bili pošteni ljudje, da bi zvesto izpolnovali svoje dolžnosti, katerikoli stan jim nakloni Gospod Bog. Mislijo si: Ce bo moj otrok tudi preprost delavec ali posel, da bo le pošten in priden, saj iz vsake hiše pelje pot v nebesa: izpod slamnate strehe morda še bolj naravnost kot iz imenitne palače.
Kako je vesela dobra mati. ko vidi. da so vsi njeni otroci povsod spoštovani, povsod v kreditu. Le mislite si tak-le slučaj: Priletna mati, ki je vrlo dobro vzgojila mnogoštevilno družino, obha>a svoj god, ali morda celo zlato poroko. Od raznih strani ji hitijo častitat hvaležni otroci: eden je mašnik, drugi zdravnik, tretji priden gospodar, četrti pošten hlapec, ki ga ljubi njegov gospodar kot svojega sina: ena hčerka je vrla gospodinja, d ruga je usmiljena setra, tretja izvrstna dekla, ki jo radi njene pridnosti in poštenosti vsakdo čisla, kdor jo pozna. Do solz je ginjena dobra starka, ker vidi okrog sebe tako vrlo dobre in hvaležne otroke.
Obrnimo to na Marijo. Kaine. saj ste že videli ono krasno sliko Matere božje. Visoko v zraku je naslikana Marija, nebeška Kraljica: spodaj na zemlji pa kleče ter proti njej povzdigajo roke, oči in srce: škofje, mašniki, redovniki, gospodje, kmetje, delavci, gospe in preproste ženice, mladeniči in mladenke ter nedolžni otročiči. Da. to je še posebno
odlično znamenje vsakega dobrega Marijinega otroka, ako zvesto in natanko izpolnjuje dolžnosti svojega stanu. Bodite torej prepričani za zdaj in za prihodnjo dobo svojega življenja. da se boste Mariji res prav posebno prikupili in res zaslužili prečastno ime Marijini otroci, sinovi Marijini in hčerke Marijine, ako boste vselej zvesto izpolnjevali dolžnosti svojega stanu — iz ljubezni do Boga in do svoje dobre matere Marije.
To pa še posebno zato tako nujno poudarjam, ker se mi zdi. da ie v sedanjem času čimdalje manj takih vrlih ljudi, ki bi jim v tej reči ne imela vest ničesar očitati. Mnogi veliko bolj skrbe, da bi dobili boljšo službo, nego za to, da bi izvrstno izpolnjevali dolžnosti one službe, za katero jih je Bog odločil. V Marijinih očeh pa ne odločuje to, kaj si, marveč kakšen si.
Francoski župnik Janez Vianney, ki je umrl leta 1859 v duhu svetosti, se je ves čas svojega življenja odlikoval v vestnem izpolnjevanju stanovskih dolžnosti; to pa posebno zato, ker je bil goreč častilec in ljubitelj Matere božje.
Sam je pravil tale dvojni dogodek iz otroških let: »Mater božjo sem že ljubil, preden sem jo prav poznal; ta ljubezen je moje najstarejše nagnjenje. Bil sem še majhen in imel sem lep molek; sestra mi je bila pa nevoščljiva in bi ga bila tudi rada imela. To mi je bilo jako neprijetno. "Vprašal sem torej mater, kaj naj storim. Rekli so mi, naj ji dam svoj molek iz ljubezni do Boga. Storil sem: pa me je stalo veliko solz.« — Prvo darilo, ki ga je prejel od matere, je bil majhen lesen kip presv. Device. Imel ga je v veliki časti. Če ga je le pogledal, mu je vzkipelo veselje v srcu. Pripovedoval je o njem že v svojih starih letih: »O. kako sem vendar rad imel ta kip! Nočindan se nisem mogel ločiti od njega; in še spati bi ne bil mogel, ko bi ga ne bilo blizu moje posteljice».
Pozneje je bil pastir. Pa tudi v pastirski dobi je imel vse zaupanje do Matere božje. Qattljivo ga je bilo gledati, kadar je gnal na pašo. Mirno je stopal za živino; v eni roki je držal pastirsko palico, v drugi pa podobico Matere božje. Na pašniku, kjer je največkrat pasel, je bila na hribčku stara vrba. K tej vrbi je hitel, kadar je prignal, in nanjo postavil svojo ljubljeno podobico Marijino. V ta namen je zložil orkog vrbe iz ruš lep oltarček Marijin. Potlej je ponižno pokleknil in častil presv. Devico ter še prosil tovariše, naj tudi tako delajo. Radi so se mu pridružili, in Janezek je bil ves vesel, ko so pobožno klečali okrog Marijine podobe. Molil jim je angelovo češčenje: potem je vstal in začel prav resnobno pri-digovati otroško pridigo o Materi božii.
Kako je sklepal Marijino češčenje s stanovskim delovanjem, nam kaže tudi tale dogodek poznejših let. S starejšim bratom Francetom je moral v vinogradu zemljo okopavati. Ker je bil pa brat starejši in močnejši, ga ni mogel dohajati. To mu je bilo jako neljubo. — Drugi dan dobi Janezek od neke nune podobico Matere božje v dar. To podobico vzame s seboj v vinograd. Ko zdaj spet prične delo ob strani svojega urnega brata, položi nekoliko stopinj pred seboj Marijino podobico na tla in natihoma moli v srcu: ljuba Mati božja naj mu pomaga, da bo mogel toliko storiti kakor njegov brat. Ko pride kopaje do podobice, prestavi /o za nekoliko stopini naprej. Pomagala je molitev in misel na ljubo mater nebeško. France je zvečer pripovedoval doma napol nevo-lien, da danes ni mogel prehiteti brata.
Da je imel kot mašnik take izredne uspehe v dušnem pastirstvu, mu je gotovo pomagala tudi Marijina pomoč, ki je imel toliko zaupanje do nje.

Kdor ne uboga, ga tepe nadloga.
omlad se je rodila v deželi in prinesla mnogo nedolžnega veselja. Nežne cvetke so povzdignile glavice po dolgi, ostri zimi zopet iz tal. Povsod vlada novo življenje, novo veselje. Kaj čuda torej, da se je tudi vaška mladina zbrala ob potoku na mehki, zeleni tratici. l ain cvetó lepe zla-torurnene potočnice ter napolnjujejo zrak s prijetno vonjavo. V grmu prepeva seničica mile pesmice na čast svojemu Stvarniku, ki je tako modro in lepo uredil vso naravo.
Med otroci se najbolj odlikuje Arnežev Andrejček. deček petih let. To vam je bistroumen deček in najlepši korenjak vaške mladine.
Igrala se je mladina med glasnim, neugnanim krikom na trati ob potoku, trgala cvetke ter si pletla vence Oj, to je veselje! —
Na tem kraju drži čez potok ozka brv. ki je jako nevarna otročičem. če gredo čez njo. Nihče izmed naše dece si ni upal še stopiti na njo: kajti že starši so jim naročili doma. naj ne hodijo čez brv. Toda naš Andrejček se ne zmeni za materino opontinje-vanje; brez pomisleka steče na brv. In še nekaj dru* gega je našega paglavca zvabilo. Lovil je že namreč prej po trati lepo pisanega metulja; toda ušel mu je ono stran potoka, ki je na tem kraju precej širok. Andrejko urno za njim. da bi ga ujel. Sredi brvi mu pa spodleti, in Andrejček — lop v vodo.
»Pomagajte, da ne...« zaupije in že je pod vodo.
Vsi otroci prestrašeni zbeže domov, ne da bi komu povedali, da je Arnežev Andrejček padel v vodo. Le stara ženica, ki je šla ravno mimo igraio-čih razposaienčkov, sliši krik ter prilliti k Arneže-vim pravit, da je njih edini ljubljenček ravnokar padel z brvi v vodo. Domači zbegani hitč ob vodi navzgor. da rešijo dečka . . .
Andrejček je bil takoj zopet nad vodo, toda revež še ni znal plavati, voda mu je bila tudi čez
glavo, torej si ni mogel nič pomagati. Slednjič ga voda zanese h kraju, kjer je bila plitva. Andrejček napne še enkrat zadnje moči, da se reši; poprime se za korenino in po sreči zleze ves moker na suho. Ves zbegan in prestrašen ne vé, kam bi se obrnil: ali bi šel domov ali ne. Mislil si je, da ga bodo doma gotovo še nabili zaraditega, vendar pa je odltitel po stranski poti. Ko stopi v hišo, ravno nikogar ni bilo doma: zleze torej hitro za zapeček, da bi se jim skril . • .
Domači ga iščejo ob vodi, a nikjer ga ne morejo najti. Medtem pa zvedo tudi sosedje, kaj se je bilo zgodilo z Andrejčkom. Prihite torej tudi oni iskat in brodit po vodi. Vso vodo. od prve brvi koncem vasi, prebrodijo, a o Andrejčku ni duha ne sluha. Tako ga iščejo poldrugo uro. Andrejčova mati pridejo naposled vsi objokani in potrti domov, ker ni najti nesrečnega otroka. Mati žalostno reko: »Kaj mi bo storiti, ako ne najdem Andrejčka ? Brez njega mi ni moči skoro živeti. Pa božja volja je tako. da je moral deček pasti v vodo«.
Andreiček se je med tem, ko so ga iskali, preoblekel, zavil se v gorko odejo ter sladko zaspal za zapećkom . . .
Tudi drugi so prišli domov, — a kako so bili žalostni, si lahko mislite. Tolažili so mater, naj ne žalujejo preveč, ker bi jim utegnilo to nakopati bolezen. Toda niso se dali utolažiti ter so jokaje govorili: >Kje si, Andrejček moj?*
Za nekoliko časa gre dekia v sobo. pogleda za zapeček ter najde spečega Andrejčka. Kakšno ve-veselje je zavladalo po hiši! Le toliko pripomnim, da je bil Andrejko potem skoro 14 dni bolan, ker se je bil premrazil. Ko je pa zopet okreval ter smel iti pod milo nebo, ni nidar več hodil po oni brvi in tudi k vodi ni rad zahajal, dasiravno ie bil prej skoro najrajši pri vodi.
Blagor mu. kogar izmodri izkušnja !
Bogdan Sla vito.
ešKESRSBS»
Sv. Peter prvikrat pri Kristusu.
(K sliki.)
■^X-cli) imeniten ie bil dogodek, katerega spomin 'j^j vam kaže današnja slika, Saj je bilo takorekoč vsejano zrnce, iz katerega je zrastlo veličastno drevo sv. katoliške cerkve. Godilo se je to v puščavi. kjer je sv. Janez krščeval.
Izmed apostolov sta se prva Jezusu pridružila Janezova učenca, sv. Janez in Andrej. Ko jima je rekel Janez Krstnik: »Glej, Jagnje božje!« sta se poslovila pri njem ter šla za Jezusom. Pa ne upata se ga ogovoriti. Sele, ko se obrne in ju ljubeznjivo vpraša: »Kaj iščeta?« rečeta: »Rabi (t. j. učenik), kje stanuješ?«
Jezus ju ljubeznivo povabi in reče: »Pridita in poglejta!« Šla sta in ostala tisti dan pri njem. Kaj sta z njim govorila, nam sv. pismo ne pove. Pač pa lahko sodimo, da take vesele in srečne ure še nista imela v življenju. Sv. Janez si je ta trenutek tako dobro zapomnil, da ga ni nikdar več pozabil: še na stara leta, ko je pisal sv. evangelij, je posebei pristavil, da je bilo to ob 10. uri, to je po naše: ob štirih popoldne. Sv. Andrej pa je ves vesel in navdušen hitel k svojemu bratu Petru sporočit preradostno novico: »Mesija smo našli!« in gre spet ž njim nazaj k Jezusu. Gospod ga pogleda in mu reče: »Ti si Simon, Jonov sin. odslej se boš imenoval Keia, t. j. Peter.«
Kako imeniten je bil ta sestanek. Sv. Peter takrat še ni inogel prav razumeti, kaj pomeni ta na. govor, vendar je iz tega, da mu izpremeni ime in znamenja s takim imenom, pač spoznal, da Gospod kaj posebnega namerava ž njim in da ima posebno zaupanje do njega. Oj, koliko je bilo na tem, da je Andrej hitel po svojega brata; to še le zdaj prav spoznamo in čutimo, ko nam je znano Petrovo delo in znana devetnajststoletna zgodovina svete cerkve.	Int-ruus assassasčR
Sv. Peter prvikrat pri Kristusu.
Majniška kraljica.
liže in bliže je prihajal cvetoči maj. Kakor na lahnih perotili je plaval, okrašen s pisanim ■o««' cvetiem. ovenčan s pomladno radostjo . . .
Kako se ga je že veselila mala, sedemletna Ivanka! Priplaval bo k nji in ji dahnil poljub na mehke lasčke, pobožal ji bo lica, da bodo zardela v lahni rdečici, objel ji bo srčece, da se bo pomladnja radost vselila vanj... lit zopet bo trgala po livadi pisane marjetice in modre potočnice ter jih nosila pred Marijin oltar. Vsa soba bo okrašena z dehtečim cvetiem in prijeten vonj bo plaval po zraku, pred Marijinim kipcem ob njeni posteljci pa bo noč in dan brlela lučca z rdečim plamenčkom, ravno tista, kakor pred božičnimi jaslicami . . .
Nikoli se še ni Ivanka tako veselila maja kot letos. Noč in dan je saniala o njem, o dehtečih cvetkah in o Mariji, ki bo priplavala iz nebes in ji poljubila bleda lička ter jo dvignila v svoje naročje. In Ivanka je bila srečna, vesela, v njenem srcu je že kraljeval zlati maj...
Prvo majnikovo jutro se je porodilo tam za visokimi hribi, priplavalo je čez gorske vrhove in objelo hrib in plan. Kako so se blesteli skalni_yrhovi v rumeni zori: kako so se lesketale pisane jrožice. posute z rosnimi biseri! In zeleni gozdič se je vzbudil iz sladkih sanj v cvetočem maju; ptičice v vitkih vršičkih so pogledale iz gnezdeč in — kmalu je za-donel po zelenem gozdu prvi slavospev majniški Kraljici. In žarno solnčece se je prijazno smehljalo raz sinje nebo, objemalo s svojo tiho srečo in radostjo vesoljni svet ter naznanjalo prirodi, da se je porodil prvi majniški dan, prvi Marijin dan.
In draga mamica je stopila k posteljici male Ivanke, ob kateri je stal oltarček s kipcem Marijinim. Vzbudila je deklico iz najprijetnejših sanj o majniški Kraljici in ji govorila z ljubečim srcem:
»Ali vidiš. Ivanka,/danes je že tu tisti veseli dan, ki si ga želela tako goreče . . •«
-Ah, prvi majnik!« je dahnila Ivana in objela mamico same radosti. Potem ji je pričela praviti s trepetajočim glaskom o angelcih, ki jih je videla v sanjali, o majniški Kraljici, ki je sedela sredi angel-cev in jo gledala tako milo, tako prijazno, tako ljubeče . . .
»Glej. Ivanka,« ji dć mamica, »zopet boš trgala Mariji rožice. Takoj danes pojdeš v dobravo in prinesla boš najlepše, da bodo cvele na oltarčku. Iz nebes te bo gledala Marija, ko boš krasila njen kip-ček . . .«
Še zgodaj ie hitela Ivanka v dobravo. Rosa je blesketala na svežih rožicah, nebo je bilo jasno in čisto kot oko Ivankino. Od severa pa je pihala mrzla pomladna sapa ter preganjala meglico, ki se je še zaspano vlačila ob goraii.
Ivanka je tekla polna radosti s košarico v dobravo. Učeče ji je rdelo, močno je sopihala, in potne kapljice so ji rosile čelo, dasi je bilo jutro precej hladno.
Vsa upehana dospe v dobravo. Položi košarico poleg sebe in onemogla sede v mokro travico, da se odpočije. Saj bo potem tem pridneie trgala ...
Kako prijetno ji je del mrzel jutranji hlad! Kmalu je nehala hudo sopsti, rdečica ji je izginila z lica, in omotljiva utrujenost se je je polastila. Skoraj bi bila zadremala, zasnivala zopet o angelcih iu majniški Kraljici v nebesih . . .
Toda ne I Kipček mora biti še predpoldnem okrašen. Vstane, trga rož.ice ter jih deva v košarico. Roke so se ii nekoliko tresle, v lica je bledela, in mraz jo je spreletaval boliinbolj.
Bilo ii je tako čudno kot še nikdar. Kar zaspala bi bila v mokri travici, da se ni spomnila zopet in zopet majniške Kraljice, ki zre z nebes nanjo . . . Treba bo pohiteti, ker kipček mora biti še predpoldnem okrašen.
Kmalu je bila košarica polna. Ivanka je hotela brzo domov — toda bilo ii je tako čudno, noge so ji bile tako okorne, in mrazilo jo je po vsem telescu.
Kada bi se bila veselila, ker je prvič v letu nesla rožic dobri majniški Kraljici — pa se ni mogla. Bila je tako otožna ... In zopet bi se bila rada zasol-zila — pa ni mogla . . . Kako je bilo to mučno!
Šla je domov, sedaj hitreje, sedaj bolj počasi. Ljubeča mamica jo je že čakala na pragu. Kako se je prestrašila, ko ;e uzrla bleda lica, tresoče, višnjeve ustnice svoje hčerke! . . .
■ Ubožica!... Kaj se je zgodilo?... Kie si bila Ivanka?... Brzo v posteljo, da se ugreješ!... Ali, kako se treses! . .
Ivanka je videla prestrašeni obraz mamice, semintja je upirala tope. mokre oči — pa ni vedela, kaj se je zgodilo. Molče je slušala mamico, ki io je spravila v postelj poleg oltarčka Marijinega. Pod gorko odejo ie kmalu zasnivala sen o Mariji in nebeških angelcih. Močno se je potila, čelo ji je bilo vroče, rdečica ji ie oblivala lice boljinbolj.
Mamica pa je pokleknila pred Marijin kipec in pričela moliti vroče in goreče za ljubljeno hčerko, da ji izprosi zdravja pri Bogu:
— »Pod Tvojo pomoč pribežimo . . .«
Majniška Kraljica je uslišala gorečo molitev ljubeče mamice. Ivanki je bilo kmalu boljše. 2e čez par dni je vstala i7. posteljice, zdrava in vesela kot nekdaj. In zopet je trgala rožice, krasila kipec maj-niške Kraljice ter prosila svojo nebeško mamico, da jo sprejme kdai v svoje sveto naročje . . .
Zvonimir.
f P. Angelik Hribar.
Naš list je izgubil vnetega prijatelja in jako marljivega sotrudnika. P. Angelik. ki je imel posebno ljubeče srce za mladino in ji je poklonil toliko lepih in prisrčnih napevov, je nenadno v Gospodu zaspal 6. aprila 1907. Nepozabni pokojnik je bil zato tako mil mladinoljub, ker je bil sam ves čas detinsko blagega srca. Uredništvo torej dobrega gospoda, gorečega častilca Matere božje, še posebno naši mladini priporoča v molitev in blag spomin, pa tudi v posnemo!
Zdrava ti, Marija!
P. Awtellk HtlbHT.
di - ja, lep po-zdrav iz ra - ja : Zdra-va	ti. Mavì - ja, mo-li in pre - pe - va: Zdra-va	ti, Masi - ja, mo - li v ti hem se - lu : Zdra-va	ti, Ma-či - ja, spev po-jó u - bra - ni : Zdra-va	ti, Ma-
U D i L,	I
V ' " V Ma - ti o - tro In mla-de-nič Tam v bo-le sti O, naj en-krat Ü K
__ * * * n
- ? -yir^j
■ Ci-če či - li, hu - di všeć-no
I
"> > »
v v U hra - ni in po ko ga sku ša bled bol-nik se
ÈBéfeiii*
7 ?P nji-mi mo-li, zdi-ha v duš-ni a po-zdrav-lja Te sJa - vi tam
s S f\ N - A A
I - - ; ; j f^-i §

K. Silvester.
Tatinski vrabček.
Hej, na naši stari hruški vrabček gnezdeče si spleta, slamico na slamno streho krast z vrabuljo leta.
Jaz bom dal ti, tat vrabičji!" se jezi naš Francek mali. Ko bi mogel, vem, da gnezdo mu takoj zapali.
Ali prav v zelenem vrhu vrabček si ga je postavil, da bi mu poredni Francek mladih ne podavil.
No, pa Francek naš bi pustil v mehkem gnezdecu mu mlade; le ne zdi se mu pravično, da si slamo krade .. .


S emj o nov.
Na trati.
„Poglejte ga, poglejte,	Tako dečad sklenila,
metuljčka belega.	a slišal jih je ded,
kako v ozračju gorkem	prečrtal jim načrte
se čuti že veselega!	in rekel jim takó:
Vjemimo sèm ga v mrežo — -Kajne, to bi bilo lepo, kaj letal bi okrog?	ko danes vas zaprl
Mu damo jesti kruhka	v sobico to mračno
in piti rožic sok."	bi vas od kraja vse — —
dal kruhka vam in vode in zlato vzel prostost?* —
Za metuljčkom deca gleda žalostnih oči, a misli nase, nase — na tiste hude čase, ko bila je zaprta dolge zimske dni . . .
Saturnia.
Zastavica.
Kdo nima nobene noge, pa je vendar noč in dan na nogah ?
(Odgonetka in imena rešilcev v prihodnji številki.)
Odgonetka zastavice v št. 4.:
Ako se z izpremeni v s in k v h; jezik = jesih.
Prav so uganili: Leveč Anica, učenka III. razr. na c. kr. vadnici v Ljubljani ; Adoli Modic, prvoSoiec v Mariboru ; Žužek Viktor, dijak v Kranju ; Žužek Fr., učenec IV. razr. v Šnotji Loki; Gore Franc in Jožef, učenca v Ljubljani; Čuk Hrabroslav in Engelsberger Zmagoslav, prvošolca, Rantaša Vekoslav, drugošolec, Kramer Ve"česl»v, Orešlč Igri., Beve Fr., učenci V. razr. v Celju; Ilešič Ljudmila, Josln Marica, Novak Wici, Kessler Ana, Trdina Mara, Suyer Albina, Štempihar Ivana, Berćon Mar., učenke III. razr., Lederhas Danica, učenka IL ra*r. na c kr. vadnici v Ljubljani ; Sovnlk Kristina, učenka v Biljah ; 1'oednms-perg pl. Aleks., Lassbacher Kari, Uršič P., Rozman Mar., učenci v Liubljitni; Žabkar Kar'11 in Jožef, gimnazijca, Bukovec Rudolf, Oebauer Viljem, J are Bogomir, K revs Albin, učenci IV razr., Fertolja Ant., Turk Josip, Ropaš Milan, Schneider Viktor, učenci III. razr.. Jare Aloizij, Markič Vladimir, Kästelte Robert, učenci II. razr. v Novem mestu; Kolarič Fr., Jureš Alojrij, Sarboti Alojzij, Klemenčič Andrej, učenci V. razr. II. oddel. pri sv. Križu pri Ljutomeru; Hrast Janko, učenec na c kr. vadnici v Ljubljani.
Odgovorni urednik Anton Kržič. Tiska Katol. TIskarna v Ljubljani.