175. številka. Trst, v sredo dne 5. avgusta 1903. Tečaj XXVIII t? ,»EDINOST** izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaSa : za vse leto 24 K, ca pol leta 12 K. za će trt leta • K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez pri laf ene naročnine se upravniStvo ne ozira. Po tobakarnah t Trstu se prodajajo posamične številke po 6 stot (3 dtč.) ; izven Trata pa po 8 st. Telefon številka 870. glasilo političnega društva „Cttnost" za primorsko. V edinosti je moč t Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtniee in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pnclega leta vkupno 619 šolskih otrok. Lepo je videti ob početku in na koncu šolskega leta, ko koraka dolga vrsta naših mladih sokolić in sokoličev iz družbine šole v svetoj&kobsko župno cerkev na šolsko mašo. Ponosno gledajo tedaj slovenski delavci-starš: na svojo »boljšo bodočnost« — a tudi naši drugorodni sosedje Be čudijo, od kod da je prišla ta nova, nenavadna truma ? ! Glej, iz njihovih (-redin je čuti mi-lozvočne Ciril-Metodije ve glasove! Govore med sefcoj v domačem, materinem jeziku : besede so jim t he in resne, n tako sladke in m;le vsakemu slovenskemu ušesu ! Slovenski Ciril-Metodije vi učenci se odlikujejo po lepem vedenju in resnem mirnem nastopu. Zato uživa naša družbina šola pri Sv. Jakobu jako dober glas. Na njej te je vzgojilo dobrih, pridn.h delavcev, trgovskih in rokodelskih jakov na tržaškem nemškem in na pazinskem demo do potrebnih slovenskih šol v Trstu ? hrvatskem gimnaziju. Tadi na vseučilišču ' Naša družba je že izkrvavela, ko je ustano imamo bivšega gojene-* naše Ciril-Metodijeve vila in popolnila šolo pri sv. Jakobu — pa iole ! nam ne more več pomoči. Sami smo preveč Tako morejo tržaški Slovenci b ponosom obloženi z davki in raznimi davščinami in gledat: na šolo, ki jim jo vzdržuje velika tud: nimamo sredstev, da bi Bami iz svojega dobrotnica obmejnih Slovencev, družba sv. zidali in vzdržavali slovenske šole. Cirila ia Metodija. Svetojakol ski mestni okraj je velik in otsezi nad 30.000 prebivalci v, ki so po 3/4 slovenske narodnosti. Žito je naša družb.na Kaj nam je torej storiti ? Večkrat ste že slišali, koliko morate plačevati pod raznimi naslovi tržaškemu mestu ! Se veča bromena morate nositi na- šola že za s a m »S v. J a k o b« premala in sproti državi. prenapolnjena. V drugih delih tržaškega me- Ćuli ste tudi, kako zidajo in vzdržujajo sta pa ni nikjer slov. š>le. Tako so brez šole šolske oblasti z Vfešim denarjem šole za poslov. otroci v Rocolu, v Kjadinu, pri sv. danike ptujih držav, za nemške in italijanske Alojziju, okoli »javnega vrta«, v Škorkiji, na naseljenike — in kako puščajo vaše Belvederu ir. pri sv. Jakobu — tisoči in otroke lačne in žejne povedi tisoči slovenskih otrok nimajo nobene slovenske šole! Tako nam rastejo otroci brez pouka, ali pa morajo hoditi v italijanske, ali pa — ako jih milostno i n o m i k i ! Kako je to možno — ali nima avstrijska država dobrih šolskih za- konov ? Oj, veega imajo: imajo šol, imajo raz- vsprejmejo — v nemške šole ! In kakova je nih šolskih organov in imajo lepih in dobrih potem vzgoja teh otrok ? Le pojdite v tako šolskih zakonov ! Ali vsa to imajo za-se —-predmestje, kjer morajo zahajati naši otroci na za tržaške Slovence nimajo nič ! italijansko šolo ! Kjer se cče in mati n*do- Spodaj od naših mestnih šolskih oblastnij, pa mestujeta šolsko vzgojo, tam so otrcci ša tja gor. vse do dunajskih visokih oblastnikov dobri — a kjer ni tega, tam so otroci na- — povsod so nam zaprli vrata šolske pra-ravnost podivjali. Krvaveti mora srce vsakemu vice. Knj nam torej se precstaja ? Z a v-rodoljubo, ko vidi, kako nam g ne najpleme- Atrijskim zakonom v roki ne niteji del n-irodnega teleBa ! moremo ničdoseči! Ako bi pa Brez šole gotovo — propa - hoteVi nastopiti pot nasilja, bi prišli še prej demo! Zato nam je vsem dolžncst delovati v pogubo. na to, da pridemo čim prej do šole. Lanjsko preostaja nam torej drugo, nego da leto so se tržaški Slovenci zbrali na man;fe- oklenemo drug drugega, pa da pridno in stacijskem shodu na vrtu pri sv. Jakobu in vstrajno zbiramo svoje narodno moči. Od-so z ogorčenjem zvali tržaško mesto in av- primo o*i in ne pričakujmo pravice tam, strijsko državno oblast, da storita konec nešim kj«r je ni in kjer je ne poznajo! Obrnimo neznosnim šolskim razmeram. In vendar8« rajži do 8VOjih bratov, v prvi vrsti do niso dosegli ni kakega vspeha! Hrvatov in Srbov, ki so naši zvesti bratje O tem moramo vedno in vedno razmišljati ! in zavezniki — vzdignim) svoje oči do ju _ j . j , . naških Ćeho, do plemenitih Poljakov in do Nočem V as zadrzavati, da bi v am na , . vajal nezanimive podrobnosti raznih odboro- mo£°čnib Rusov . Tam najdemo bratsko sočutno srce. Ko velika slovanska družina vzdigne svoj glas za našo rešitev, potem bo morala tudi naša ljuba Avstrija odpreti vrata pravice . tržaškim Slovencem ! vib sej. Na vesli Vam hočem le to, da se je podružnični odbor bavil intenzivno z vsem, kar je bilo potrebno, da vzdrži in ohrani našo družbino šolo pri sv. Jakobu na njeni višini in pa da nabere družbi čim več denarnih sredstev. V ta namen je prored,1 se svojo »boljšo polovico« — s tržaškim ženskim Josip SartO — papež Pij X. podružničnim odborom — na šolikem vrtu Včeraj ob 11. in pol uri predpoludne, pri sv. Jakobu veliko Ciril-Meto- ko se je izvršila izvolitev novega papeža, bilo d i j e v o veselico, ki je prinesla družbi je na trgu Sy> petra zbranih, kakih 10.000 lepih denarnih, še več moralnih vspehov. Da Q8ebi y¥Bt Q i2V0iitjVi 89 je po bliskoma raz-nam je ta veselica tako lepo vspela, gre vsa i -irila pQ mestu Množica, ki je bila zbrana hvala onim našim rodoljubnim pevskim dru- na trgu gv Petra je drla v carkev. Medtem štvom iz Trsta in okolice, ki so tako požrt- BO papežke čete nadele gala-uniformo, a čemer vovalno in s pravim navdušenjem prevzela je dobila ve8t Q izvoijtvi papeža oficijelno po-in izvršila ves program omenjene veselice. I trcm0 Slava jim! Ob 11. uri in 40 minut predpoludne Ia s tem bi za vi š.I svoje letošnje po- došlo je na trg Sv. Petra mnogo vojaških 13 PODLISTEK. Na svetlem obrežju. Novela. Poljski spisal H. Sienkievicz. Poslovenil Podravski. III. Med tem se je oglasil zvonček in treba je bilo hitet'. Ćrez trenutek so se Svirski, Krescvič, Viadrovski in oba fanta nahajali že na hodniku vagona. »Za moje boleč ne v kolku je to pri jetna reč!«, rekel je Viadrovski. »Glejte,go pod, kaj se godi, na sedež ni niti misliti. Pravcato preseljevanje narodov«. In zares, ne le predali, marveč tudi hod nik je bil natlačen z ljudmi veakoršnih narodnosti. Peljali bo se Poljaki, Rusi, Angleži, Francozi in Nemci. K oknom vagona so se tiščale ženske, od katerih ee je rarširjala vonjava jrisa in heliotropov. Solnce je osvetljevalo umetne cvetke na klobuk'h, žamet, čipke, ponarejene ali pristne dragotine v u^esib, »breše«, ki so spreminjali barvo nalik okle ročilo. Ali ne morem je zaključiti prej, nego čet v pomnoženje tamkaj nahajajočega se vo pom na napetih prsih, počrnjene obrvi, lica pokrita s pudrom ter koprneči po zabavah in igri. Celo najbolj izvežbano oko ni moglo razločiti ljubovnic od drugih posvetnih žensk. Možakarji s kit cami vijolic v gumbovih luknjah jopičev, so ogledovali to tolpo žensk s vprašajočim in drznim pogledom, premotriva-joči suknjice, lica, roke in bedra s takšno hladno temeljitostjo, s kakoršno se ogledujejo na prodaj razstavljeni predmetje. V tej gn«či se je opažal nekak sejmiški nered in obenem nekakšna naglica. Časih Be je skril vlak v temnem predoru, pa znovič je skozi š:p3 za-bliskalo solnce, nebo, morje, palmovi gaji, olj ki ni vrtovi, vile, beli gaji mandeljev, a za trenutek pozaeje ga je znovič zagrnila noč. Postaja je minila za postajo. Nove tolpe ljudi, čtdao opravljene so se rinile v vagone ter hitele nekam kakor na nekako veselo in slo-večo božjo pot. »Kako je to zvesta slika brezskrbnega življenja«, rekel je Viadrovski. »Kdo je ta zvesta slika?« »Ta vlak. Zamogel bi s tem modrovati c?lo do kosila, ker pa rajša modrujem po ko silu, torej vas vprašam : nemara blagovolite, gospod, zajtrekovati z menoj ?« »Ne«, oivrnil je Svirski ; »oprostite, povabljen sem že od gospe Elzenove«. »V takšnem s'učaju se seveda—umak- nem:« Ia jel se je smehljat*. Misel, da bi se imel Svirski oženiti z gospo Elzenovo, mu niti za trenutek ni prišla v glavo. Bilje kajpada zagotovljen, da je bilo slikarju mar samo to, kar drugim; ker je pa bil velik čestilec umetnikov sploh in Svirskega še posebej, radi tega je začutil z&dovoljnost nad tem, da Svirski zmaguje svoje tekmece. »Jaz predstavljam premoženje«, si je mislil, Porečki naslov, mlajši Kladski mladost in S.nten Bvet novodobnih bedakov. Vse to ima, zlasti tukaj, nemalo vrednost, a ta čudna ženska si je vendar le izbrala njega. V ostalem, to je ženska z okusom«. In zreč slikarja, je začel momljati : »J) triumphe, tu moraris, aureos car-rusc. . jaškega kordona. Istočasno so v zunanjo ložo cerkve Sv. Petra prišli delavci, ki so ograjo pogrnili s preprogo. Takoj, na to' se je prikazal v loži, v družbi papeževega ceremonijerja, kardinal Mačehi, ki je množici sporočil izvolitev novega papeža z besedami: »Nuntis vobis gaudium magnum, papam habemus eminentissimum et reverendisđimum dominum cardinalem Josephum Sarto, qai sibi nomen irapođuit Pius X.« Množica je na to aklamiraia novemu papežu. Ob 12. uri in 10 minut se je novi papež Pij X. v pontifikalni obleki prikazal v notranji loži cerkve Sv. Petra in je ljudstvo blagoslovil. Na to so po vseh rimskih cerkvah začeli zvoniti zvonovi. Takoj po izvolitvi novega papeža so se v konklavu vršile običajne ceremonije. — Na tozadevno vprašanje je kardinal Sarto izjavil, da vsprejema izvolitev, na kar so se iznad vseh prestolov v konklavu odvzeli baldahini razun s prestola kardinala Sarto. Potem so vsi navzoči pokleknili pred papeža, ki je prvikrat podelil svoj papežki blagoslov. Pij X. se je na to podal v malo sakristijo Sikstinske kapele, kjer si je nadel pontifikalno obleko. Na to se je povrnil v kapelo, kjer je sel v takozvano »sedia gesta* torja« in je vsprejemal poklonstva udanosti od strani kardinalov. Isti so mu poljubili najprej nogo in roko in potem ol)9 lici, na kar je papež vsakega objel in mu podal poljub, miru. Ko so kardinali to dokončali, smeli so drugi konklavisti poljubiti papežu nogo. Pokojni papež Lev III. je jako cenil bivšega beneškega patrijarha Josipa Sarto in sedanjega papeža Pija X. in Be je enkrat izjavil proti njemu, da ne bi nerad videl, ako bi Sarto postal njegov naslednik. O novem papežu se sodi, da ne bo tiral politik?. Rodil se je kakor sin kmetskih starišev in živel tudi kakor kardinal in beneški patrijarh jako priprosto in se je nadajati, d* svojo skromnost obdrži tudi v Vatikanu. Ko se je, dne 2. junija 1. 1835, rodil v Riesi blizu Trevisa, spadala je dotična pokrajina tedaj še pod Avstrijo in je novi papež torej po rodu Avstrijec. Sarto igral je v Benetkah jako odlično ulogo in je svojo škofijo spravil v najlepši red. On je cerkev strogo branil pred napadi, a ni v tem nikoli poatajal brezobziren in si je na ta način znal pridobiti Bplcšno priljubljenost. On se ni nikoli umešaval v vatikanska spletkarenja, na Katerih so bili posebno zadnja tri leta udeleženi kardinali Oreglia, Rampolla in Vannutelli. On ni bil nikoli stalno v Vatikanu, marveč je kakor dušobrižnik postal župnik in je po tej poti dospel do patrijarha in sedaj do papeža. »Kaj pravite, gospod?«, vprašal je Svir-ski, ki radi ropota vlaka ni dobro slišal. »Nič. To je nekak citat iz »Horacijac. Ker mi vi odklanjate vabilo, torej pojdem sebi v razvedrilo zajtrekovati z de Sintenom, Poreck;m in Kladskim«. »Prosim vas, radi česa se hočete razveseljevati?«, vprašal je Svirski, ki se je urno pomaknil bliže ter mu skoro grozeče zrl v oči. »Po irgubi vaše družbe«, odvrnil je Viadrovski hladnokrvno. »A kaj ste si mislili, vi, gospod ?...« Toda med tsm so dospeli do cilja. Goapa Elzenova, sveža, mlada in zala, jih je čakala na postaji. Dospela je očividao Š9-le pred hipom, ker je dihala urno in 1 C3 imela je rdeče tako, da je bilo mogoča smatrati to za ga-nutje. Torej tudi, ko je podala Svirskemu obe roki v pozdrav , si je Viadrovski mislil : »Tako je ! Ta je nas pobil vse. Ona izgleda v resnici, kakor bi bila zaljubljena«. (Pride še.) Politični pregled. V Trsta. 5. avgusta 1903. Položaj tU in tam. Sedaj morejo videti menda tudi na Dunaju, kako zgrešen je bil sistem, ki so ga etablirali to- in ono stran L tve, kako absurdna je bila izlasti misel, da madjarski šovinizem na Ogrskem in nemško neizmerna st v Avstr ji utolažijo le s tem, ako obsodijo v politično obnemoglo® t vse, kar bi moglo ustvarjati protitežje madjar^kemu šovinizmu in nemški nei zmernost?. Kakor da bi raka hoteli usmrtiti s tem, da so ga — spustili v vodo ! Ident čni in istodobni so I i'i grehi, ki bo se delali v Avstrtji in na Ogrskem. Zato ni možno govor ti o ogrski krizi, ne da bi mislili na avstrijsko in ne o avstrijski, da ne na ■ na tc, ali je med narodom in vlado tako ali država, prihiteti gotovo ravno sedaj na jessn — pa tako politično razmerje — ampak oziroma (v nje imenu) vlada mora □a pomcč, ker je to nje dolžnost ! ! Za namere g. Koerberja je simptomatično tudi to, da se mnogo razpravlja, kdo postane češki minister rojak. G. Koerber se pa bržkone moti. Jako neverjetno je, da bi ob ee-danjin okolnostih sploh hotel stopiti v Koer-berjev kabinet kateri onih Čehov, ki bi užival z .upanje kluba. Ol moža brez tacega zaupanja j>a se ni nadejati, da bo mogel boljšati razmerje med parlamentarnim zastopstvom in tako vlado, čije čini so vsi taki, da vzbujajo le sum in nezaupanje. Grof Khuen nalagal grofa Peja-čevića ! Reški »Novi list« poroča, da je bi mislili na ogrsko. Grehi tu in tam so bili j prejel iz najzanesljivejega vira vest, da je v kazualni zvezi med seboj. Avstrijski grehi grof Khuen — ko se mu je mudilo, da čim so se delali ogrskim grehom v prilog, da sa potem ogrski grehi zopet pokriva i avs:rijeke grehe. Grehom na obeh straneh je bil motiv isti: grd, brutalen nacjonalni egoizem in Djega hči: gospodstvaželjnosr. A ker so bili vzroki isti, so tedaj tudi efekti isti in delujejo in zastrupljajo od Ogrske na Avstrijsko in od Avstrijske na Ogrsko. Danes ss stresa organizem na Duntju in obSuttjo v Budim jutri pa se stresa v madjarski prestolnici in občutijo na Dunaju. Ni goli slučaj tof da j«? takoj za tem, ko se je v Avstriji parlamentarna, ustavna in državna kr za razv.la do viška, nastopila še buja kriza na Ogrskem. Ni goli slučaj to, marveč je zahtevala tako logika stvari, dogodkov in — greh iv. Nikdar ne bi prišlo do takih pretresljajev, da niso tu in tam Siova nov pritisnili na steno in da so dopustili, da se v Slovan h ravija politično protitežje proti madjarstvu in proti nemštvu. A kakor so bili vzroki isti rav krize slična tu in tam, prej otrese b svojih čevljev prah nesrečne Hrvatske in da si najde nas ednika — opisal gr< fu Pejačev ću stanje v deželi povsem drugače, nego je bilo v resnici. V posebno r. žoatih birvah mu je opiaal stanje — raznih zakladov. Na ta zagotovila je PejaSevlč vsprejel bansko čast, ali še le te dni je za pazil — praznine, ki zijajo na desno in levo. A to je grofa PejačevitSa tako ozlovoljilo, da se v njegovi okolici že govori, da bi se isti utegnil Ž3 v kratkem času zahvaliti na ban- bi morala vršiti občina! Na tem pa, da more biti tržaška občina tako obstinatna in uporna in tako vnebovpijoče krivična nasproti tisočem lastnih občanov in davkoplačevalcev slovenske narodnosti, je kriva v prvi vrsti tudi osrednja vlada, ker noče storiti ničesar, da bi prisilila tržaško občino v vršenje dolžnosti. Zato pravimo osrednji vladi, da tudi ona zanemarja svojo dolžnost in da tudi ona greši nečuveno na etičnih interesih in pravicah slovenskega prebivalstva v meBtu tržaškem. Čas bi bil, da enkrat neha grešiti ! Poživljamo jo, naj vendar vzame na znanje številke, ki jih beleži že omenjeno poročilo. Samo šolo pri sv. Jakobu je letos obiskovalo 619 slove n. otrok! Glasom službenih izvestij obiskuje nemške državne ljudske šole kakih 600 otrok ! To bi bilo že dvansjststo slov. otrok I A osrednja vlada ne sme prezreti notoričnega dejstva, da mnogo slovenskih otrok na nemških šolah niso vpisani za Slovence in da na stotine in stotine slovenskih otrok mora obiskovati italijanske šole !! Tako govore številke. Osrednja vlada naj vendar enkrat začne slušati glas številk, ki je sicer suhi, ali ravno zato najglasneji in najresaičneji ! Gane naj se jej enkrat vest, da neha tolerirati v Trutu nezaslišani škandal, de t'soče starlšev v moderni in civilizi- ski tuli menimo. časti. »Novi list« pripominja: Ako strahiramo od te »podrobnosti gospodu grt fu ne more biti prijetno, da je to čast prejel po zaupanju Človeka, proti kateremu — kakor demoralizatorju — se je rani državi zastonj kličejo po duševni hrani za svoje otročiče ! ! Ćiovek bi menil, da bi se da osrednja vlaga morala začeti enkrat sramovati takih razmer ! A ker smo že osrednjo vlado še pri tem, naj opozorimo na neko okolnost, ki z vzdignilo na Ogrskem malo in veliko — istotako drugimi vred sestavlja našo šolsko mizerijo v Trstu. Iz vzrokov, ki so za skrbnega očeta odločilni, bi naši slovenski stariši svoje otro- kakor na Hrvatskem ! Korupcija na Ogrskem. Komisija, izvožena od poslanske zbornice za preisko- čiče raje pridržali doma, nego da jih posi-kakor je na- vanje korupcijske afere, nadaljuje svoje de- ljajo v mestne šole. In ker slovenskih šol ni, mora biti tudi lovanje. Včeraj je imela ta komisija dve seji, je posledica ta, da vse sili v nemške državne pot ista, ki izvede iz hude konstitucjonelne krize v obeh polovicah monarhije. I a naj n. pr. grof Khuen še tako jasno dokaže svojo nedolžnost Da korupcijski aferi, da se bo videl kakor nedolžen angelj — in naj privole v kateri je bilo zaslišanih več prič, med njimi šole. Tu pa jih seveda odklanjajo enega za tudi grof Andrassv, ministerjalni svetnik drugim. A eden glavnih izgovorov je, d a so Sellev in Emerih Ritter, upravitelj Szaparv- te nemške šole namenjene v prvi jevi posestev. vrsti otrokom drž. uradnikov! Grof Andrassv je skušal prati grofa Slovenski oče, ki ni državni uradnik, mora tudi v te in one koncesije: jezero madjarsko Khuena ter ga prikazovati kakor nedolžnega, torej govoriti o veliki sreči — kakor bi žabo besnelo daije in bo zahtevalo žrtev, ker Interesantna je bila izjava šefa redarstvenega del v loterijo — ako so mu sina vsprejeli v ga ni nikjer jezi:, ki bi zavračal besneče vo- i oddelka v ministarstvu za notranje stvari, nemško državno ljudsko šolo! M ri pa vBi dovje. Tako je tudi v Avstriji. Madjari in Nemci so izgubili vaako merilo v svojih aspirac jah in katastrofa bo neizogibna, ako se ne odpravi greh, ki daje hrano konstitu-cijonelni krizi tu in tam : ako se ne poskrbi, da bodo zadovoljeni slovanski narodi mogli ustvarjati politično in narodnostno ravnotežje! Po dolžnosti kr jnistov beležimo oz rom na cgrško krizo : Iz Budimpešte poročijo, da Be tam širi g as, da je cesar jako zlovoljen na grofa Khuena in da bosta skoro poklicana pred cesarja Veckerle in gr^f Štefan Tisza. Na Apponija — predsednica ogrske zbornice da se ne miali, ker se je preveč dvoumno vedel nasproti obstrukciji. Tudi listu »Zeit« poročajo, da je brez pomena, ali se grof Khuen opere ali ne v aferi podkupovanja. Opozicija ga bo dalje preganjala, a veČina ga ne bo branila v zadostni meri. Seveda je tudi drugačnih glasov, ki me nijo, da grol Khuen niti ne misli na demi-sijo, marveč da je tako samozavesten, da misli celo na dvakratno razpuščenje zbornice. Ako bi nnmieč volitve ne izpale po njegovi volj i f da zopet razpusti zbornico in razpiše nove volitve. No, grof Khuen je podal že dovolj dokazov, da ni človek rahlih živcev, sli po vsem, kar se je vse dogodilo v tej kratki dobi njegovega ministrovanja na škodo njegove polit ške in državniške reputacije, se nam zdi nemožno, da b grof Khuen še razpolagal s toliko samozavestjo. Možno pa je tudi, da se mot mo ! Na naši strani se Koerber za aedaj malo oddiha in nadaljuje pom rje vanje Cehjv — z besedami. Ostal je tudi zvest svoji ne posebno plemeniti tradiciji, da hoče gospodarsko bedo izkoriščati v nekako politično izl ijevanje. Sedaj mu je ravno prav prišla huda elementarna katastrofa in je g. Koerber k plamenu nesrtče hitro pritaknil svoj politični lonček, d* bi grel v njem juhico svojega vladnega sistema. Te dni se mu je predstavila deputacija pod vodstvom posl. Herolda, da izprosi dria\no podporo za po nesreČeuo prebivalstvo. Dr. Koerber pa je hitro prisegal, ds hoče porabiti to priliko v dokaz, da on ni sovražnik naroda češkega ! Mi bi rekli, da ob takih nesrečah ni gledati Selleva. Isti je namreč, spravljen v zadrego po vprašanjih opozicijonalnih členov komisije, izjavil, da on ni dal Dienesa aretirati, ker njemu ni bila poverjena pažnja nad Diene-som. Tekom zasliševanja se je tudi konstatiralo značilno dejstvo, da je bil Khuen tekom one viharne seje, ki je trajala ves dan in skoraj vso noč, obveščen, da je Szaparv priznal svojo krivdo glede korupcije, a vendar ni tega sporočil zbornici, gotovo po načelu : oni nešteti, ki niso državni uradniki, a ki so ali davkoplačevalci ali drugače koristni členi človeške družbe in podaniki države ali vsi ti nimajo pravice do šole?! Će je temu tako, potem pa poživljamo osrednjo vlado, naj ima vsaj toliko obzirnosti do vseh teh, da jim pove resnico, da so v moderni in kulturni državi — izobčenci od kulture ! • Osrednji vladi bi se morala res enkrat vzdramiti vest, da ne bi slušala le — pri- »Zeit ge\vonnen, alles gewonnen«. Istotako povedke izvestnih tržaških referentov ! značilno je; da ni hotel Szaparvjev upravi- Pred svojim pragom naj pometajo! telj, Emerih R tter, pred komisjo ničesar iz Pišejo nam : Vrhovo glasilce brije norce iz povedati, češ, da se ničesar ne spominja. I ruskega carja in vse ruske carske družine, Lepa pre'skava to : D.enesa so poslali v češ, da je ista šla te dni na neko božjo pot, inozemstvo, Szaparv ni pred komisijo n>ti odprl ust in R'tter je trdil, da se ne spominja ničesar. In potem naj šs človek veruje, da je stvar tako nedolžna, kakor bi jo hoteli naslikati. Izlasti je ponesrečil poskus Khuena, da bi vsklika Vrhovo glasilo, čin gri fd Szapaiy-ja, prikazal kakor čin člo Mi bi niti ne odgovarjali bedaku, ki si veka, ki je na pol ner. Proti temu govorit domišij8j da more nj€govo zasramovanje do-dejstvi, da je Szaparv — kakor smo že en- Be~; vigino ruskfga naroda, kakor tudi ne krat povdarili — tajni svetovalec Njeg. Ve- onemu bedaku> ki dovoljuje, da se taka za-ličanstva in da je bil visoko stoječ politični uradnik vse do tistega hipa, ko je »Dur « čin prišel na dneva luč! A grof Khuen trdi sicer, da se mu niti sanjalo ni o pod- kjer se nahajajo ostanki nekega Bvetnika in pa neka — - »čudodelna« voda. Ako sta že car in carska družina še toliko »nazaj a kartami« — kako neumen mora biti še le ostali ruski narod ! Tako sramovanja objavljajo — ali, ker imamo pri-njegovi merDega gradiva za to, hočemo dokazati, da imajo Italijani dovolj dela pred svojim lastnim pragom. Denimo, da je res, kar piše Vrhovo glasilo, da je namreč ruski narod še popolnoma udan praznoverstvu. — V tem slučaju pa se lahko sklicujemo na okolnost, ki popolnoma razbremenja veliko slovansko državo: ruski narod in ruska kultura imata svojo bodočnost de le pred seboj! Poglejmo pa malce v »najbolj civilizirano« deželo — v Italijo, ki iina svojo čast in slavo za seboj, ki ima za seboj že 2000 let kulture ! ! A kako je v tej Italiji še danes ? V svoje b je gg daues navada, da na določeni dan sprovajajo bika na sredo cerkve, ga tam drže, dokler se — »očisti« in po kupu blata, ki ga je bik napravil — ugibljejo potem, kaka letina da bo! To so fakta, o g. Vrh in drugi ! To so Beseda na adreso osrednje vlade. Na fakta, katerih ne more utajiti nikdo. Saj je drugem mestu priobčujemo tajniško poročilo tudi v Trstu ljudij, ki so n« lastne oči gle-podružnica one družbe, ki tu v Trstu vrli gledali to klasično pričo 2000 letne kul-nasproti nam Slovencem tisto dolžnost, katero ture !! kupovanju, ne taji pa, da je do tikom pred razkritjem škandala imel z grofom Szaparvjem opetovane razgovore o težkem vprašanju, kako bi bilo možno zmoči ogrsko obstrukcijo ! O takih stvareh da bi se bil en Khuen Heder-var v pogovarjal z notoričnim norcem ? ! Res norec bi bil, ki bi verjel kaj takega! Zakaj pa molčijo, ako je reB, da je grof Szaparv uganjal korupcijo le kakor nekak sport in ako je grof Khuen-Hedervarv tako nebeško čist in nedolžen ? ! V včerajšnji popoludanski seji je Papp odgovarjal na očitanja, da je v svrhe porabil 1000 kron, katere mu je Čil Pavel Sandor kakor prispevek za sporne nik Ljudevitu Košutu. Tržaške vesti. posl. i izro- O »vodic pa Ž9 lahko molčite ! Saj imate v svoji »blaženi« deželi toliko prazno-verstva, kolikor ga ne najdete v nobeni drugri in tudi ne »barbarski« državi ! Ako hodi ruska carska družina na božja pota, je to stvar njenega verskega čutstvovanja, katerega dotikati se nima nikdo pravice ! Pa saj tudi kraljica Margarita, toli oboževana od Italijanov, rada obiskuje božja pota ! ! Vidite torej, da vam ne preostaja povoda za zasmehovanje ruske carske družine, če tudi je ta — slovanska ! Ako pa govorimo o češčenju spomina zaslužnih pokojnikov, pa bili ti svetniki ali ne, vas prav lahko poučimo, da istotako, kakor delajo t) Slovani — delajo tudi drugi narodi ! In ravno laški narod je mej prvimi v tem pogledu. Ako je častno, da hodijo Italijani na grob enega Garibaldija, enega Giordana Bruna, enega Humberta itd., menimo, da tudi ni sramotno, ako hodijo Ruei na grobove onih, katerih spomin ima narod v časteh ! Zasmehovanje sploh ni lepo. 0e pa zasmehuje oni, ki je sam v smešnosti čez glavo — je pa to predrzno, brezobrazno ! Pometajte le pred svojim pragom ! Tam imate dovolj dela! Za čistost pred našim pragom b^mo že skrbeli mi sami ! Liberalec. »Plccolove« laži. Pišejo nam iz Ro-jana : Z:dovski »Piccolo« se je zopet enkrat pošteno nalagal, ko je poročal o javnem plesu, ki so ga priredili v nedeljo ro-janski mladeniči. Židovsko trobilo laže predvsem, da je magistrat dal dovoljenje, da se na vojaškem vežbali&ču v Rojanu, ki da je občinska last, sme prirediti ples in to pod pogojem, da se ne smejo izvešati slovenske zastave. Ćegava lastnina je vojaško vežbali-šče, to je postransko vprašanje, glavno pa je, da ima vežbališče sedaj v najemu vojaška oblast in da je ona dovolila prostor za prireditev plesa. Kar se pa tiče laži, da je kantiner v rojanski vojašnici, gospod Treven, s pomočjo nekaterih vojakov nasilno povlekel na drog slovensko zastavo, odgovarjamo sledeče : Mladeniči, prireditelji plesa, so sami gospoda Trevna naprosili, da jim je posodil slovensko zastavo, katero so že v soboto opoludne dvignili na drog pri plesišču. To pa so storili v ta namen, da so mogli z godbo na čelu beračiti po slovenskih hišah v Rojanu za svoj ples. Slovenska zastava je vihrala tako dolgo, dokler so si mladeniči napolnili žepe se slovenskim denarjem in sicer do nedelje popoludne. V nedeljo po-poludne pa so jo nekoliko pred pričetkom plesa odstranili in nadomestili z neko drugo. Ko ee je o tem odstraojeDju izvedelo po slovenskem Rojanu, je takoj zavladalo splošno ogorčenje in celo oče enega onih mlade-niČev, velikega Italijana Fraocischinia je protestiral proti takemu postopanju. Razpoloženja je bilo sploh tako, da bi bilo lahko prišlo do krvavih dogodkov. Da se to prepreči, dal je kantiner, gospod Treven, kateri je osebno prosil vojaško oblast za dovoljenje prostora, in kateri je bil odgovoren za prostor nasproti vojaški oblasti, obvestiti prireditelje plesa, naj ne izzivajo s takim poče-njanjem slovenskega prebivalstva in naj zopet povlečejo na drog slovensko zastavo, kar so tudi mladeniči — sami storili. To je odgo-1 vor na perfidne laži židovske smrdljive cunje, katerej pravijo »Piccolo«. Roj anČan. St. M. M. zgornja se * zbuja I Pod tem naslovom nam poročajo iz prvega okraja, da bodo imeli pri sv. M. M. zgornji lepo domaČo veselico z godbo in petjem. Na prvi pogled se ne b) zdelo nič posebnega na tej notici. Ali kdor ve, kako je bilo pri sv. Mariji Magdaleni še nedolgo temu, kako je bilo vse v mrtvilu kako nam je bilo malone vse strupeno sovražno, kako je vsakdo stal pod žalostnim utiBom, da smo pri sv. Mariji Magd. zgornji že prišli do usodnega — prepozno, da bi se sploh kedaj še tamkaj vzbudila naša narodna stvar: kdor ve vse to, bo drugače sodil o vesti, da deluje sedaj tam naše gospodarsko društvo in da so začeli tam vabiti k sebi svoje zavedne brate iz v=ega I. okraja, da so začeli ljubiti in ceniti slovenako pesem in slovensko govorico, in da prirejajo \e9elice, bratski sestanek, da lepim načinom pokažejo to svojo vzbudivšo se narodno ljubav. Da, da, velika razveseljiva sprememba v duhovih se je zvr-šila pri sv. Mariji Magd. zg. In mi želimo da bi se v nedeljo zbralo tamkaj mnogo slovenskih bratov, da se csvedoSijo na svoje oči o rapričetem preporajanju v jednem, do-eedaj narodno najbolj zanemarjenem kraju naše okolice. »Slovansko pevsko društvo« vabi svoje gg. pevce na današnjo izredno pevsko vajo, katera se bo vršila ob 8. uri in pol. Jutri v četrtek bo pa izredna pevska vaja (mešan zbor) ob isti uri. Naprošeni so cenjene go-spice, gospe in gg., da se v polnem številu udeleže teh vaj, ker bliža se čas za nastop. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 22.6, ob 2. uri popoludne 27- C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 758.4 — Danes plima ob 9.20 predp. in ob 7.48 pop.; oseka ob 2.26 predpoludne in ob 2.5 popoludne. Vesti iz estaie Primorsko X Iz Nabrežine. Nabrežina leži na bregu morja Adrijanskega. Na eno stran meji na trždški sv. Križ in njega Legino šolo, na drugi strani pa na gorsko občino Devin, kjer je tudi L »gina šola, v katero love tu ii BlovenBke otroke. Obema L-ginima solarna je prihajala jako v prilog o«<»lnost, da v naši Nabrežini nismo imeli otroškega vrtca. Pred dvema letoma že se je bila sprožila misel za osnutje otroškega vrtca v Nabrežini in nabrali smo bili tudi prispevek v ta namen, katero svotico smo naložili v domači hranilnici. Pred kratkim pa je starešinstvo naše občine storilo hvalevreden sklep, da ee ustanovi otrcški vrtec pod pokriviteljstvom občine in da je vrtec otvoriti že v tem letu. S tem sklepom si je naaa občina postavila najlepši spjmenik, a ne morem zamolčati, da velik del zasluge na tem gre našemu naručitelju gospodu Tomšiču. Ali tudi pevsko društvo »Nabrežina« je storilo svojo dolžnost Jelo je nabirati pnspevske, je prirejalo vese lice v ta namen in je žrtvovalo tudi iz svojega skromnega premoženja. Dne 26. julija pa je priredilo to društvo javno tombolo in dve gledališki predstavi janstva — bi že lahko skupno nastopali vsi : deiavc i o gospodarji, narodnjaki in tudi socijalisti. Vsem nam je v dolžnost, da složno skrbimo za to, da nas bodo tujci spoštovali na naši lastni zemlji! V tem bo še naj -bolje zagotovilo, da bomo tudi mi Bpr štovali njih — to je pot, ki res vodi do brat »ljubja, — samospoštovanje je pot, po kateri izginejo najprej navskrižja med narodnostimi. Nabrežinci, skrbite za svoje sirom slovenske zeml|e slavnoznano pevsko društvo. Ime naše Nabrežine je zaslovelo ravno po divnrin petju, kakoršnega je čuti le malo kje v manjih kra ih. Ostanimo zvesti geslu, ki je zap pano na prapjru »Nabrež ne« : Kot skaliti bregovi JadraLskega morja — Stoj trdno zastava v obrambo domovja!! neje in brez pretirane vestnosti, nemška nesramnost ne bi bila nikdar dosegla tolikih dimenzij. V nedeljo je imelo trgovsko bolniško društvo v Ljubljani svoj obSni zbor. A ker so Nemci videli, da bo v veliki manjšini in da je gotovo, da po volitvah bodo v manj šini v odboru, so skrbeli za tako zmešnjavo na volitvah, da — se iste niso završile in bo sklican nov občni zbor. »Slovenec« pripominja: »Sleherni nemški trgovec, ki pomaga tej predrzni nemški nasilnosti in ki hoče pomagati, da bi slovenska večina ne prišla do svojih pravic, naj bo prepričan, da ga bo časopisje primerno priporočalo občinstvu. Razume se, da prinesemo imenik vseh onih nemških trgovcev, ki na prihodnjem občnem zboru nastopijo proti slovenski večini«. Da, tako treba. To pomore ! ! Malo indeksa ne bj škodilo. Kateri slovenski moralist se bo morla malce zgražal na tej izjavi naši ; ali naj ee ! Na hudo rano treba ostrega leka! Pred vsem pa ne smemo pozabiti, da nas le Nemci sami se svojo brezobzirnostjo in brezvestncstjo v narodnih bojih silijo v ostreje nastopanje. Ce kdo noče poznati slovenskih pravic, pa naj se še odpove tudi slovenskemu kruhku in tudi drugim raznim udobnostim življenja med nami in znane slovenske gostoljubnost' ! ! * Nakupovanje bikov. Deželni odbor kranjski nakupi tudi letos, kakor druga leta, nekoliko plemenskih bikov iz domače reje ter jih proti polovični nakupni ceni razdeli občinam, ki nimajo potrebnega števila bikov. B.ki morajo biti čistokrvni in l1/? leto stari ter se živinorejci, ki imajo take bike Muri-co lelske-Muriške, Belanako Pincgavske in Si-modelske pasme na prodaj, povabljajo, da se zglase na deželnem odboru in naznanijo tudi ceno, za katero hočejo bika deželi prodati. Biki se bodo kupovali v hlevu ter bo VBak prodajalec moral jamčiti, da je bik zdrav in za pleme sposoben. Oziralo se bo samo na one ponudbe, ki dajejo poroštvo, da so živali res iz čistokrvnih rej ; manj ugodne ponudbe se vrnejo takoj. Da bi bil to mestni magistrat celjski, ali kako zasebno nemško podjetje — to se nam zdi izključeno. Naše prepričanje je trdno, da jo to le kakov c. kr. državni urad, ki se previdno skriva za hrbtom pangermanskega lista. Tudi to je značilno za sedanjo ero, da drž. uradi na slovenski zemlji reflektirajo le na nemške prosilce. To je signum temporis ! Vesti iz Kranjske. * Da — drosaee ne ffre! Kjer delujeti prot tebi skrajna brez vestnost n brezobzirnost, tam je ni nevarnejše stvari, nego je pretirana vestnost in obzirnost na tvoji strani. To se silno maščuj?. Sedanji dogodsi na Kranjskem in «o*ebno v L ubijam so le žalostna posledica pretirane slovenske obzirnosti do vsikdar brezubz rnega cemštva in neoiškutardtva. Da mo naš. rojaki naspali nekoliao brezobzir- Vesti iz Štajerske. — Madjari na — Štajarskem. Dunajski listi poročajo brzojavno in zatrjajo, da je tudi ves Spodnji Štajer v ogorčenju radi nastopnega dogodka, ki priča, da Madjari znajo terorizirati tudi izven Madjarije: V zdravilišču Kogaška Slatina so imeli elavnost slovenje bistr.škim pugorelcem na korist. Slavnostni prostor so dičile cesarske in deželne štajerske zastave. V Rogaški Slatini pa je kaka petina gostov z Madjarskega. A ker na tej slavnosti — nota bene : na slavnosti, ki se je vršila na avstrijskih tleh — ni vihrala nobena madjarska zastava, so madjarski gostje izsilili, da je zdraviliščno ravnateljstvo odstranilo tudi črnorumene in belo-zelene in belo rudeče zastave. Nemški listi označajo to postopanje Madjarov kakor nesramnost, ki ne Eme ostati nekaznovana. Tako torej : sedaj so ogorčeni ! Kdo pa je pomagal vzgajati te madjarsko nesramnost? Kdo drugi nego Nemci ? Seveda so delali v tem — plemenitem domnevanju, da se bo madjarska nesramnost obračala samo proti Slovanom. Nesramnost bodi, dokler se boš obračala proti drugim ! To je kvintesenca plemenitosti mišljenja Nemcev ! Ali tudi postopanje direkcije v Rogaški Slatini tem povodom je zelo značilno. — Madjari so bržkone dobri gostje s polnimi mošnjički in veliki nemški patrijotizem in ide-jalizem je obmolknil pred — žepom ! — Mesto pred altar r bolnišnico moral je novomašnik gosp. Janko Škrbec iz Podsrede. Vozil se je bil namreč vabiti na svojo novo mašo, a je o tem ponesrečil. Voz se je bil namreč prevrnil in g. Skrbeč je padel tako nesrečno, da si je nogo zlomil pod kolenom. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico v Gradec. — Značilen razpis službe. »Vabta-rica« v Celju je priobčila te dni razpis službe pomožnega uradnika za »neki celjski urad«. V razpisu je bilo rečeno, da prosilci nemške narodnosti naj dopošljejo svoje prošnje upravnišivu »Vahtarice« pod naslovom »Cillic ! Vsakdo mora biti radoveden : kateri je tisti urad, ki reflektira le na nemške prosilce, a si ne upa se svojim imenom v javnost?! Iz prognanstva. Gnspod urednik ! Tam okoli svetega Jakoba bo dve let;, kar sem — če se ne motim - vrgel v kot. pero, s katerim sem pisal politiške članke za »Edinost«. Danes pa sem slučajno našel ono obrabljeno pero in spomnil sem se na stare čase. . . Zakaj Bem pravzaprav vrgel od sebe politiško pero ? Ali naj Vam pripovedujem? Ne! Kaj brigajo Vas in Vaše čitatelje moje »bolečine«?! Torej štiri leta že živim v pravem pro-gnanstvu in čaEam rešitve ! S samotnega poluotoka gledam tja na morje, kako plovejo po njem velike in male ladije, in blagrujem srečne ljudi, ki so svobodni, da lahko gredo, kamor hočejo. A jaz ? Obsojen in moram trpeti . .. Slednjič se je približala doba mojega prognanstva h kraju in veselil sem ee trenutka, ko bom zopet enkrat svoboden! Veselil sem se, da se mi zopet enkrat ponudi prilika, da se naužijem duha svobode, da postanem zopet enkrat ... človek ... In že sem se pripravljal: jutri! Veselja mi je utripalo srce, štel sem ure, ko postanem zopet svoboden človek. A tu je prišel ukaz: Nisi Š8 dostal dobe prognanstva, manjka ti še en mesec! In žaloBten sem razvezal zopet že pripravljeno culico . . . Stopil sem ob breg morja in zrl v daljavo, kjer so se prikazovale in zopet, zgubljale ladije z belimi jadri. In štel nem dneve, štsl ure. ko zagledam ladijo, ki naj me odneBe iz prognanstva ... In tudi danes štejem ! S 3 23 dni ! In jutri bom štel 22, pojutranjem še 21 ! In vendar enkrat minejo ti dnevi ! Ali dolgi, dolgi, so ti dnevi ! Pomislite, še 20 dni prognanstva ! In da si preženem te dneve muke in trpljenja, izročam svoje križe in težave papirju, ki voljno vsprejema vse moje pritožbe.... In teh pritožb je tako polno! A da bi jaz napisal vse svoje tožbe to bi bilo treba dosti papirja ! Zato je bolje, da niti ne začnem s pritožbami. Povdariti hočem raje, da tudi v mojem pregnanstvu ni bilo popolnoma brez zabave. V najnovejšem Času se je igrala tukaj tragikomedija z naslovom : Slepa miš. Igro je priredil za oder znani avktor tragi-ko medij, ki čuje na ime Ovcepobija! Da bi dosegla igra tem večji vspeh, in da bi se posamični igralci tem laglje popolnoma umislili v svoje uloge, prevzel je avktor sam ulogo režiserja. Glavna uloge so bile v rokah »pi-kelhaub«, postranske uloge pa v rokah nepoznanih veličin. Dasi so si igralci prizadevali z nadčloveškimi silami, da bi igro pred stavljali kar mogoče dobro, vendar ista ni dosegla zaželjenega in pričakovanega efekta, pač pa je nehvaležni publikum vsprejel tragikomedijo s krohotom in avktorija s žvižgom. Čestilci Ovcepobija ee bojijo, da je to morda cstn.šdo znamenitega avktorja, da se ne loti tako hitro kake nove — igre! To bi bilo vsekako Škoda! Podslapinski. Razprava proti voliiiuu. DUNAJ 5. (B) Danes se je tnkaj pričela tajna kazenska razprava proti bivšemu finančnemu komisarju v Lvovu, dru. Broni-slavu Osolinskemu, kateri je obdolžen vohunstva. Osolinski da je sorodnike svoje soproge nagovarjal, naj stopijo v pogajanja z dunajskimi zastopniki inozemskih vlasti radi prodaje instrukcij o železniški službi v slučaju mobilizacije. Korupcija na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 5. (B.) Uradni list objavlja nastopno najvišje ročno pismo : »Po predlogu mojega ogrskega mini3terskega predsednika odpuščam na njegovo lastno prošnjo guvernerja Rake in ogrsko-hrvatskega Primorja, grofa Ladislava Ssapuvja. Ischl, 2. avgusta lt03. Fran Josip 1. r. Hedervary 1. r. Deželni dekliški licej v Pulju. DUNAJ 5. (B.) »Wiener Zaitungr javlja, da je naučni minister podelil pravico javnosti s šolskim letom 1902/1003. prvemu razredu deželnega deklštega liceja z italijanskim učnim jezikom v Pulju. Zlati svečeniški jubilej. ISCHL o. (B.) Danes je slavil v župni ! cerkvi dvorni župnik, škof dr. L^vrencij Maver 50 letnico svojega masništva. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GOONik. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst« • ^——— Gospodarsko društvo pri sv. 3Iariji Magdaleni zgornji bo imelo prihodnjo nedeljo »pri Bocotu« veselico. Sodelovala bo domača godba in pevska društva »Slava<, »Velesila« in zbor čitalnice pri sv. Jakobu. Začetek ob 4. uri in pol popoludne. Pevska zabava bo traiala do 9. ure. Potem bo sledil ples, ki bo trajal do 3. ure zjutraj. Na plesu plačajo možki 30 nvč.( ženske pa 20 nvČ. "C i b t i prihod je namenjen družbi bv. Cirila in Meto d i j a. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52. A. =r= (t lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Huatrovan cenik brezplačno in franko. XXMXXX *XXXXXXXX* Brzojavna poročila. Demontirana govorica o napadu na spanj • skega kralja. MADRID 5. (B.) Tukaj se je razširila govorica, da se je poskusil atentat na kralja. Ta govorica, kakor tudi druga, da je kralj obolel, sti neosnovani. Pij X. RIM 5. (B.) Generalni vikar je izdal odredbo, da je dne 6. avgusta v vseh cerkvah darovati zahvalno mašo povodom iz volitve novega papeža. Kakor javlja »Popolo Romano« bo novi papež bival za sedaj v prostorih državnega tajnika Rampolle. RIM 5. (B) Kikor se čuje je novi papež VBprejel ime Pij X. v spomin na papeža Pija VIL, ki je bil izvoljen v Benetkah. (Dne 14. marca 1800. je bil namreč kardi-nai Chiaramonti v Benetkah izvoljen papežem z imenom Pij VIL Op. ur.) IX *l * X K X * * * * i* M M M X x X Svoji k tvojimi ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarste zadruge y Borici (Soltan) vpisane zadruge e omejenim poroštvom prej ^Inton Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. največja tovarna pollštva primorste dežele. Solidnost zajamčena, kajti les Be osufii v to nalašč pripravljenih prostorih b temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobn«, dernl sestav. Konkurenčne oene. BV Album pohištev brezplafien. "VI X X X X X X X X X X X X X K X X X X XXXXXXXXXXXXX »XX P RED NO kupite ----PERILO blagovolite obiskati veliko skladišče angleške platenine in kotenine t v r d k e Vittorio (jasperini TRST — ul. Nuova 15. — TRST kjer se prodaja po stalnih cenah z 10°/0 odbitkom. Kđor natopi tilaga za 10 K vioM poseben dar. VZORCI SB NE BAJAJO. Sprejema ta var o vanje človeškega Življenja po najraznovrstDejših kombinacijah pod tako ugodnim i pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je o godno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj-ujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" — vzajemna zavarovalna banka v Pragi. ~ Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaij e poslopja in premičine proti požarnim škodam po najnižjih ceaah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. X Zaloga platna in kotenine MU Cfl Velika zaloga v ulici Nuova, nasproti palače Salem Z ozirom na to, da cena kotenini vedno raste, priporočam še po stan ceni : navadno koten i no belo 65/ 1100 . 7«/ r /100 15«/ r /100 'C, I 11 oo 76/ I /100 1 00 po 15 C/ 13 novč. meter IS » 36 > > 17 » 20 » » 48 > » Velik izbor lanenih in koteninastih prtov, prtičev, brisalk, kuhinjskih rut, bele in barvani garniture itd. itd. X :xx .rrV« x lv;-;-v Pašti, makaronom itd. se pravi slovensko testenine. Najboljšim testeEinam pa se pravi Ilirske testenine. Gospodinje, ne zahtevajte tedaj po prodajalnicah pašte, ampak „Ilirske testenine", katere se vdobe v škatijah po Vi in V* k9- m živega apna HEKTOR ZERNITZ ulica Torrente nasproti Volti di Chiozza. Gosp. Avgust Aratti je edini pooblaščenec za vsprejemanje naročil. Šunka s kožo po gld. 1.--, brez kože 90 kr, suho meso 78 kr, t-l*Tiina 82 kr, prtšiče\i ježki 1 jrld, goveji 1.20 gbit glavina brez kt-sti 4o kr, dunajske salame 80 kr, prave boliŠe 1 gld, iz šunk* gld. 1.20. ogr-be z* mesec julij 1 gld. 95 kr, (Vftk mes^c 15 kr. dražie) velite klobase 20 kr. peš ija 1? dobr« , p« šteno b'ago od O t lg. naprej j roti pov?et'u Janko Sire, Kranj. Gulielmo Brod & C.° poznana tvrdka s 0 H I Š T V 0 SVI najelegantnejše vrste ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah Via S. Giovani Štv. 14 "J" R 5 T vogal Piazza S. Giovani. KATALOGI BREZPLAČNO IN GRATIS JAKOB BAMBIC - trgovec z jedilnim blagom — Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. ^sajfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni. Gusta? Boiima v Trstu, Piazza Barrtera veceliia, (vogal Androna deli' Olrao). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev z==: in tapecarij. — - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na ........kolodvor ali brod v Trstu...... 30 malih stanovanj z eno sobo in 2 sobami in eno kukinjo se takoj odda v ulici Industria in ul. Guardia v hišah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I. na istr. od 1—2 in 5—7 p op. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulita delTIudustria št. 1. Rinnione Aflriatica di Sicnrta t Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči, na življenje v vsih kombinac ijah. Pri svetem Antonu Padovanskem. prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov, kvadratov, kolarjev L»eo, prunikov, mi^alov, brevirjev, ritualov, diurnov in neštevilno nabožnih različno fino vezamh knjig, svečnikov, križev, svetilnic, keldiov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zaloga za celo Primorje kipov v vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v mmanekem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč in Čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vr&te. podob, vencev, križcev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del epadajočih k bogočaBtju, izvršijo se vtzanja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. Z odličnim spoštovanjem Anton J. Vogrič. Glavnica in resen; draživa dne 31. decemor 1892.: gld. 4.000.000-— Trst. ' Glavnica društva..... Premij na reserva zavarovanja na življenje ....... Premijna reserva zavarovanja proti ognju....... . Premijna rezerva zavarovanju blaga pri prevažanju..... Rezerva na razpolaganje Cementne plošče umedene od 25 in 33 cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.- Plošče v ri Ha njih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bo.i si glede cene ali Reserva zavarovanja proti premi-kakovosti blaga. I DJ*an u kurzov, bilanca (A) . _ Reserva zavarovanja proti prerai- ~~~~——^———————- njanju kurzov, bilanca (B) Trst ulica delle ! Reserva specijalnih dobičkov za-Poste 1, vogal ul. j 0™™vania nH življenje Urar F. Pertot Carintia. Prodaja srebrne ure od 3 gld. na prej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor sten skih ur, regolat >ijev i. t. d. Popravlja vsako vrstne ure po jako zmerni ceni. 1,632.248-22 49.465-07 500.000-— 333.822-42 243.331-3 500.000-— 1,187.164-86 reserva dobičkov . . n Urad ravnateljstva: Via Valdirivo št. 2, (v lastni hiši.; 0000000000000300 i podpirajte družbo Cirila in jftetoda! X s X s 8 X X X X Najstarejša slovenska tovarila in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — uiica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi Bvetlo ali temno politirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naroćbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v smislu gesla : Svoji k svojim ! I39E jI. Thierma pravo Stolistno mazilo SSB6Č* OO je najjačje mazilo, ki z korenito uporabo blaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravlja vse prirasle izrastke na Človeškem životu. Je za hribolazce, kolesarje, jezdece neobhodno potrebno. Po pošti franko 2 lončka K 3.50. Pri angelju varhu' A. THIERRY-ja v Pregradi pri Rogafecu Sauerbrunn. Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na lončku utisnjeno varnostno znamko. Priporoča se jemati to mazilo vedno za vsak slučaj na potovanja. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Folnovplačani akcijski kapital : Spitalske ulice Štev. 2. - K 1,000.000 Kupuje in prodaja fic Trste rent. zastavnih pisem, prijoritet, kom u ne.: tih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale - kupone. —- Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni ■ izgubi ===== Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Bskompt in inkuMao menic. Bor~na, naročila. i : I u* Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do = = dne vzdiga. - Promet • čeki in nakaznicami.