Letali{~e Moskanjci pri Ptuju 3. september www.polimaraton.si I TRADICIONALNI J.TEE PARTNEHSKIH ME3T V SOBOTO, 25. JUNIJA 20HOD 10. URE DALJE, S PODELITVIJO PRIZNANJ OB 20. URI NA MESTNEM TRGU IN VEČERNO ZABAVO DO 02.00 URE ZJUTRAJ. Več na strani 22! Po naših občinah Destrnik • Po novi pogodbi nižje financiranje Z> Stran 4 :im -r-■ r- Ptuj, petek, 24. junija 2011 letnik LXIV • št. 48 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 RADIOPTUJ 89,8«98,E*ICH3 www.radio-ptuj.si V Štajerski Šport Rene Glavnik • »Tega, kar smo naredili do sedaj, nismo pričakovali« O Stran 11 Spodnje Podravje • Bogato prireditveno poletje Za začetek Veliki poročni manevri Na Ptujskem se bo tudi to poletje veliko dogajalo, različni organizatorji so napovedali nekaj sto prireditev. Nocoj ob 20. uri bodo premierno nastopili člani dramske sekcije KD Grajena, ki vabijo v letno gledališče na gradu Vurberk. Pod režisersko taktirko Tatjane Vaupotič, ki je prevedla in priredila tekst Iva Brešana, so na oder postavili komedijo v 14 slikah Veliki poročni manevri. V originalu je postavljena v majhno dalmatinsko mesto, v grajenski izvedbi pa v naše okolje, v 60. leta prejšnjega stoletja, je povedala režiserka. Prepletena je s številnimi zapleti, povezanimi s snubitvami, nevoščljivostjo in privoščljivostjo, uveljavljanjem osebnih koristi, ne glede na žrtve, ki pri tem nastajajo. Kako primerno današnjemu času! Dodatno pritegne sočni besednjak našega okolja. Ker se vse skupaj dogaja v vaški gostilni, ne manjka dalmatinske pesmi v izvedbi dalmatinske klape, ki so jo sestavili kar v grajenski igralski skupini. V juniju bodo Veliki poročni manevri na ogled od danes do nedelje, nato prve tri dni julija, jeseni pa 3. in 4. ter od 9. do 11. septembra. MG Foto: Črtomir Goznik Lipnica • Presenečenje za Ptuj Nogomet • V 1. ligi še naprej z desetimi, Drave ni v ligah NZS O Stran 11 Štiri tisoč evrov za digitalni mamograf Članice Soroptimist kluba Lipnica v Avstriji so 15. junija organizirale dobrodelni orgelski koncert, na katerega so povabile tudi predstavnice Soroptimist kluba iz Ptuja. Sv. Tomaž • Pred 5. praznikom Nove ceste in vrtec Tomaževčani so že od nekdaj praznik kraja praznovali 3. julija, na god svojega patrona sv. Tomaža, in to tradicijo nadaljujejo tudi v novi občini. Res pa je, da zadnja leta praznovanje traja več kot teden dni, od petka pa do prihodnje nedelje. Udeležili sta se ga predsednica Tanja Tučič in članica Vita Gregorc, violinska mojstrica, ki je v tamkajšnji farni cerkvi že večkrat koncertirala. Ob tej priložnosti sta bili Ptuj- čanki nemalo presenečeni, saj so jima izročili ček v višini štiri tisoč evrov za nakup novega digitalnega mamografa v ptujski bolnišnici. Kot je povedala Tučičeva, gre za to zasluga tudi Foto: Črtomir Goznik članici tega kluba, naši rojakinji Mariji Petrovič iz Pacinj, ki je po vsej verjetnosti v Soropti-mist klubu Leibnitz, s katerim Ptujčanke že dolgo uspešno sodelujejo, zelo dobro predstavila njihovo akcijo, da so se odločile pomagati na zelo konkreten način. Do konca junija poteka zbiranje srestev za nakup novega mamografa tudi z SMS donacijami: na številko 1919 pošljemo besedo »mamo«. Do 8. marca 2012 želijo ptujske soroptimistke zaključiti to svojo največjo dobrodelno akcijo v zgodovini delovanja kluba. Nakup digitalnega mamografa stane 250 tisoč evrov. MG Letos se bodo prireditve začele danes, 24. junija, s svečano povorko vseh v kraju delujočih društev, učencev, učiteljev in krajanov. Dogodku bo svečan prizvok dala pihalna godba, predstavljeni pa bodo tudi vsi prapori društev. Prihodnji teden bo pri Sv. Tomažu poln športnih prireditev, spomnili pa se bodo tudi starejših občanov. V petek pa pričakujejo 1. festival kvintetov narodno-zabavne glasbe in zabavo z ansamblom Saše Avse-nika. V soboto bodo gostili srečanje gasilk podravske regije, na katerem pričakujejo čez 500 udeleženk. Praznovanje bodo zaključili na Tomaževo nedeljo s svečano mašo in proslavo. VI Cesti Ormož-Sv. Tomaž se obetajo boljši časi. Foto: V Ormož • V vojni za Slovenijo 1991 20 let kasneje Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Občina Ormož in Zgodovinsko društvo Ormož so v viteški dvorani ormoškega gradu minulo soboto pripravili simpozij ob 20-letnici samostojnosti Republike Slovenije z naslovom Ormoško območje v vojni za Slovenijo 1991. Na njem je bilo predstavljenih 11 referatov, ki so predstavili obdobje osamosvajanja z vidika različnih struktur in služb. Referati so izšli tudi v zborniku. lika večina v teh dogodkih aktivno sodelovala, zato so njihovi prispevki toliko pomembnejši in bolj avtentičen spominski zapis osamosvojitve na tem koncu Slovenije. Zbornik je uredila Manica Hartman, v njem pa so se kot avtorji predstavili Nevenka Korpič, ki je v prispevku poudarila pomen Spominsko druženje se je pričelo s kulturnim programom, ki sta ga pripravili Ana Vaupotič in Renata Horvat, v nadaljevanju pa so se po pozdravnih nagovorih zvrstili govorci. Referenti simpozija in zbornika niso bili le pasivni opazovalci zgodovinskega dogajanja pred 20 leti, temveč je ve- Uvodnik Ko tudi praznikov ni več Slovenci smo že kar navajeni, da nas praznični dnevi delijo, saj bi vsi želeli imeti neke zasluge in iz tega naslova neke dodatne privilegije. Če smo pričakovali, da bo ob 20. prazniku slovenske države kaj drugače, smo se pošteno ušteli. »Zaslužni« in njihovi podporniki so začeli že zelo zgodaj, nekateri so dobili tudi filmska pričevanja o tem, da se ne bi pozabilo, kdo je najbolj in kdo ni najbolj zaslužen za to, da Slovenci danes živimo v svoji državi. Evforičnost ljudskega praznovanja 25. junija seje z leti dobesedno izgubila, na proslavah sedijo le še politični obrazi, tisti, ki morajo tam sedeti že zaradi vloge, ki jo imajo v svojem okolju, navadnih ljudi je zelo malo.Večine ne zanimajo politična in vsa druga obračunavanja na račun rojstva slovenske države. Danes imajo drugačne probleme, čisto elementarne: kako se bodo prebili skozi mesec, bodo imeli za stanarino, elektriko, bodo lahko šli v trgovino, kupili osnovna živila. Njihova pričakovanja o boljšem življenju v samostojni državi so se razblinila kot milni mehurčki. Čeprav se je tudi zaradi odločitve za samostojno državo podrl marsikateri gospodarski sistem, usahnila številna mala in srednja podjetja, ker so čez noč izgubili južne trge, v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja le ni bilo tako hudo, kot je danes. Takrat je imelo upanje in pričakovanje novega, boljšega jutri še močan naboj, danes upanja skorajda ni več. Takrat nam je država nekaj pomenila, takrat smo na proslave prihajali z zastavami, danes jih ni, razen na govorniških odrih. Ker je človeško dostojanstvo v mladi slovenski državi tako poteptano, tudi redka dobra sporočila v tem času nimajo več prave teže. Pa bi jih še kako potrebovali: kakšno novo tovarno, podjetje, obrat za nov dan in boljšo prihodnost. Prihaja čas poletja, čas, ki bi moral biti v prvi vrsti namenjen brezbrižnosti in sprostitvi, zasluženemu oddihu v želeni destinaciji. Zaradi golega preživetja bo večina morala ostati doma, brez okusa soli in plaže. Poletje v našem mestu bo tudi letos močno prireditveno razgibano, s številnimi brezplačnimi prireditvami. Morda bo prineslo vsaj kanček razvedrila, odmik od sivih in temačnih misli vsakdanjika. Zaživela bo tudi domača plaža, tista na Ranci, in živahna bo umetniška scena, lahko je tudi vaša in naša, z risbami ali brez njih, samo da je sončna. Majda Goznik muzejskih razstav, skozi katere izvemo več podatkov iz leta 1991, Katja Zupanič se je podrobno ukvarjala s plebiscitarnim vprašanjem 23. decembra 1990 „Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?", mag. Nataša Kolar je podrobneje predstavila dogodke, ki so privedli do osamosvojitve Slovenije, dr. Jurij Ferme pa je podrobneje predstavil prispevek o delovanju milice v Občini Ormož v osamosvojitvenih procesih pred začetkom vojne in med 27. junijem in 5. julijem 1991. V vojni za Slovenijo so v skladu z zahtevami policije in teritorialne obrambe aktivno sodelovali tudi delavci železniške postaje Ormož, ki so z vlakovnimi kompozicijami blokirali železniški prehod v Ormožu, Pušen-cih, Veliki Nedelji in Središču ob Dravi. O tem je pisal mag. Franc Zemljič. Miran Fišer je v prvem prispevku spregovoril o vojaških obveznikih iz Občine Ormož, ki jih je bilo 642 vpoklicanih, odzvalo pa se jih je le 143. V drugem prispevku pa govori o nastanku in delovanju manevrske strukture narodne zaščite Ormož leta 1990. Ivana Vajda je predstavil obrambno delovanje, naloge in pomen gasilskih društev Občine Ormož v času vojne za Slovenijo, ko je sam aktivno sodeloval kot poveljnik Gasilske zveze Ormož. Predstavili so tudi zbornik Miličniki v bran domovini Policijskega veteranskega društva Sever, ki ga je avtor zbornika Mirko Ploj označil za spominsko knjigo veteranov in veterank, ki so vanj zapisali svoje spomine. Več o samem društvu pa je zapisal Darko Šorli. Po simpoziju so na Osnovni šoli Stanka Vraza Ormož odkrili spominsko ploščo Društva Sever. Tam je namreč med vojno za osamosvojitev Slovenije delovala enota ormoške milice. Ob Foto: Viki Ivanuša Jurij Ferme je obudil spomine na dogodke izpred 20 let, nato pa sta skupaj z Dano Prapotnik odkrila spominsko ploščo Društva Sever na zgradbi Osnovne šole Stanka Vraza. kratkem kulturnem programu so zbrane nagovorili podpredsednik Policijskega veteranskega društva Sever Maribor Alojz Gostenčnik, takratni komandir Postaje milice Ormož Jurij Ferme in ravnateljica šole v času osamosvojitve Dana Prapotnik, ki je z Jurijem Fermetom spominsko ploščo odkrila. Viki Ivanuša MESTNA OBČINA PTUJ Obvestilo za javnost Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti Republike Slovenije, ki je načrtovana za petek, 24. junija 2011, ob 19. uri, je zaradi napovedanega slabega vremena prestavljena iz dvorišča Minoritskega samostana v šolsko telovadnico OS Olge Meglic. Vhod na prireditev bo iz Dravske ulice pri Glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj. Vljudno vabljeni SDS Slovenska demokratska stranka Občankam in občanom Mestne občine Ptuj iskreno čestitamo ob dnevu državnosti in 20. obletniti samostojne Republike Slovenije ter želimo prijetno praznovanje. Mestni odbor SDMPtuj: Andrej Čuš, predsednik Vodja svetniške skupine SDS: Helena Neudauer Mestni odbor SDS Ptuj: Rajko Fajt, predsednik Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tedniksi. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tedniksi. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Šesta seja mestnega sveta Zupan se je pokesal ... Ptujski mestni svetniki, ki so se 20. junija sestali na 8. redni seji, so razpravljali o trinajstih točkah dnevnega reda, pri čemer so spremembe odloka o komunalnem prispevku izglasovali po skrajšanem postopku. Mestni svetniki so uspešno oddelali tudi junijsko sejo. Sklenili so, da bo zlato plaketo ob letošnjem prazniku MO Ptuj prejel boksar Dejan Zavec za vrhunske dosežke na področju športa in za izjemne zasluge pri promociji Ptuja v svetu, v točki Informacije pa so prejeli pisno informacijo o poteku projekta EPK 2012 - Ptuj partner, ki se je nanašala predvsem na investicijski del projekta; o vsebinskem delu naj bi bilo več jasnega po četrtkovem obisku predstavnikov Zavoda Maribor na Ptuju. MO Ptuj ima tudi načrt integritete, na katerega se je nanašala druga pisna informacija. Na seji so mestni svetniki sprejeli tudi novelacijo investicijskega programa za izgradnjo Vrtca Podlesek, ki, kot vse kaže, glede na zaplete letos še ne bo sprejel otrok, kot so prvotno načrtovali, ali pa v najboljšem primeru do konca letošnjega leta. Če se zapleti pri se-sedanju zemljine ne bodo nadaljevali, bi se otroci v vrtec Tulipan lahko vrnili 1. septembra, čeprav so še 1,397 milijona evrov. Kot je svetnikom na ponedeljkovi seji mestnega sveta pojasnil ptujski župan Štefan Čelan, se je vedelo, da cene 1,1 milijona evrov na trgu ne bodo mogli doseči, zato so v proračunu glede na investicijski elaborat že predvideli višji znesek, 1,3 milijona. Najnižja oddana ponudba je torej investicijo povečala za 97 tisoč evrov. Župan ima pravico, da lahko do 10 odstotkov proračuna prerazporedi znotraj postavke, kar mu dovoljuje zakon. To je tudi naredil, da je lahko prišlo do podpisa pogodbe z izvajalcem. Manjkajočih 97 tisoč evrov so prerazporedili z investicije izgradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka. Na ponedeljkovi seji mestnega sveta se je ptujski župan svetnikom opravičil za to svoje dejanje; ocenil je, da ni bilo politično korektno, četudi ni naredil nič nezakonitega, a pred tem ni opravil razprave s svetniki, ob tem pa je še dejal, da se to ne bo več ponovilo. Se bo stari vrtec sesul? Po županovih besedah geomehanik ni dovolj dobro opravil geomehanskih raziskav, in ker so pregloboko v zemljo šli tudi arheologi, »kot da bi iskali nafto« (dela so na razpisu dobili arheologi PM Ptuj-Ormož), je prišlo do pokanja objekta vrtca Tulipan, zato so morali otroke preseliti v sosednji vrtec. Glede na to, da sedanji vr- tec stoji na nasutju, se lahko zgodi, da se bo sesul, vse pa je odvisno od temeljenja: če bo uspelo in se objekt ne bo porušil, nekih večjih sredstev za sanacijo starega vrtca ne bo potrebnih. V nasprotnem primeru pa bo potrebno vrtec Tulipan na novo zgraditi, slaba geomehanska presoja pa bi v tem primeru tudi »odplavila« pri arheologiji privarčen denar. Ptujski župan napoveduje, da bodo tako pri projektantih kot pri geomehaniku zahtevali materialno odgovornost. Takih in podobnih primerov je bilo v preteklosti že nekaj, doslej jim je vedno uspelo, da razlik v ceni zaradi teh »zapletov« ni poravnala MO Ptuj, temveč so jih reševali v dogovoru med izvajalci in projektanti. V tem primeru dogovora niso dosegli, zato bo potreben dogovor še z investitorjem, evropskim skladom za regionalni razvoj. MG Foto: Črtomir Goznik do nedavnega zatrjevali, da se bo to zgodilo že konec julija. Pri gradnji novega ptujskega vrtca Podlesek se ni zataknilo samo pri določitvi vrednosti investicije, temveč tudi pri geomehanski oceni. V prvih informacijah o gradnji Podleska je bil govor o tem, da gre za naložbo, ki bo veljala 1,1 milijona evrov. Ta cena je bila zapisana tudi v predinvesticij-skem projektu, a je najnižja na javnem razpisu oddana ponudba za izvedbo del bila Domžale • Podelili priznanja KGZS Francu Obranu nagrada za življenjsko delo Konec prejšnjega tedna so v Grobljah pri Domžalah na dan praznovanja Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) podelili priznanja zbornice za življenjsko delo. Prejelo jih je 13 nagrajencev, med njimi tudi uspešen kmet Franc Obran iz Zabovcev pri Markovcih. Franc Obran obdeluje 60 hektarjev njiv, gospodari s šestimi hektarji gozda in prideluje grozdje na 1600 trsih. Na njivah prideluje pšenico, koruzo, ječmen in oljno ogrščico, v preteklosti tudi sladkorno peso. Obstoj kmetije ni ogrožen, za kar bosta poskrbeli hčerki, ki nadaljujeta njegovo delo. Obran je tudi član Kmetijske zadruge Ptuj. Že v letih 1979-1980 je bil predsednik mladih zadružnikov, v osemdesetih letih je bil predsednik upravnega odbora KZ Ptuj, dva mandata pa podpredsednik. Aktivno je vključen tudi v politično delovanje. Leta 1988 je bil med ustanovnimi člani Slovenske kmečke zveze - predhodnice sedanje Slovenske ljudske stranke. Ob vsem tem je bil 12 let član sveta Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. V tem obdobju je bil pobudnik in skupaj s takratno direktorico Marijo Lukačič zaslužen za ponovno pridobitev in oživitev 45 hektarjev velikega kmetijskega posestva Srednje kmetijske šole Ptuj v Turni-šču. Kot predstavnik KGZS je član komisije za pridelavo in prodajo žit v Sloveniji. V delovanje zbornice je vpet od njene ustanovitve. Sodeloval je pri pripravi pravil za izvedbo volitev v organe KGZS, prav tako pa tudi pri izvedbi prvih in vseh naslednjih volitev. Je član sveta KGZS - Zavoda Ptuj, član sveta KGZS in predsednik Odbora za zemljiško politiko, agrarne operacije in varovanje kmetijskih zemljišč in gozdov pri KGZS. Poleg Franca Obrana so nagrade za življenjsko delo prejeli še: Stanislav Bajuk (Metlika), Janez Gorše (Ribnica), Milan Lesjak (Savinjska dolina), Janez Okoliš (Loška dolina), Marijan Perša (Goričko), Janko Porenta (Škofja Loka), Jože Pratnekar (Mežica), Franc Pribožič (Dečno Selo), Ivan Rehar (Vipava), Boris Rožman (Počehova), Walfried Wutscher (Labotska dolina) in KGZ Ljubljana. Na slovesnosti ob podelitvi visokih priznanj je zbrane na- Med letošnjimi prejemniki priznanj KGZS za življenjsko delo je tudi Franc Obran iz Zabovcev. govoril častni govornik Štefan Domej, član sveta Kmetijske zbornice avstrijske Koroške in predsednik Skupnosti juž-nokoroških kmetov. Poudaril je pomen stanovske organiziranosti kmetov, ki doseže najboljši učinek, ko povezuje interese voljenih članov zbornice z zaposlenimi strokovnjaki. Tako prakso imajo na avstrijskem Koroškem in izkazala se je za uspešno. „Sem pa razočaran, da se v Sloveniji nekatere politične stranke zavzemajo za prostovoljno članstvo v zbornici. Nasprotno, podpirati bi morali vse oblike povezovanja na podeželju in usmeriti vse sile v dvigovanje zavesti potrošnikov, da kupujejo slovensko hrano,« je poudaril Domej. Predsednik KGZS Ciril Smr-kolj pa je ob zahvali in čestitkah prejemnikom priznanj iz- postavil, da so nagrajenci naredili res ogromno pri vzpostavitvi KGZS in tudi za razvoj kmetijstva, vendar bo zdaj po njegovih besedah potrebno dvigniti moralno zavest in pravično porazdeliti zaslužek v verigi od njive do mize. To je v svojem nagovoru podprl tudi kmetijski minister Dejan Židan, ki je med drugim povedal: „Potrebujemo kmetijsko-gozdarsko zbornico, da skupaj z vami in drugimi organizacijami v kmetijstvu izboljšamo položaj slovenskega kmeta. Izboljšamo pa ga lahko tako, da s skupnim nastopom osve-ščamo potrošnike o kakovosti slovenske hrane. To nenazadnje dokazujejo tudi rezultati domačih in mednarodnih nadzorov, saj nas po kakovosti hrane umeščajo med prvi tri države v Evropski uniji." SM (vir: KGZS) Foto. SM Destrnik • Ponovno razočarani desenški gasilci Po novi pogodbi nižje financiranje Potem ko so desenški gasilci razkrili spor med svojim društvom in županom oziroma vodstvom občine zaradi nesanirane vaško-gasilske dvorane, ki jim jo je župan obljubil vrniti nazaj v last, se je zdaj nesoglasje med obema stranema pokazalo še drugače: župan Franc Pukšič se je namreč odločil znižati delež financiranja PGD Desenci na račun povišanja sredstev za drugo gasilsko društvo - PGD Destrnik. Zaenkrat sicer dvorane, ki so jo s pogodbo pred dobrimi sedmimi leti predali v last občini s ciljem, da se zgradi nova oziroma prenovi obstoječa, a se nič od tega ni zgodilo, de-senški gasilci še vedno nimajo v rokah. Dejstvo je, da je sklep o vrnitvi lastništva dvorane že potrdil občinski svet, toda zadeva stoji pri miru. Vodstvo gasilskega društva je nad zavlačevanjem vrnitve razočarano, saj sami ne morejo narediti nič, dokler objekta tudi formalno ne bodo dobili nazaj: „Po drugi strani je župan povedal, da si lahko pridemo po strešno opeko v Gradnje Destrnik, a tega ne moremo storiti, ker dvorana še vedno uradno ni vrnjena. In niti ne moremo začeti kakršnekoli obnove, saj smo lahko takoj prijavljeni na inšpekcijo, kar se nam je že zgodilo." Drugi udarec pa je pogodba o opravljanju lokalne gasilske službe, kjer se določa sofinanciranje gasilskih društev v občini. Doslej je veljalo, kot je povedal predsednik PGD De-senci Anton Žampa, da je PGD Destrnik dobival 55 odstotkov občinskih sredstev, PGD De-senci pa 45 odstotkov. Letos je pogodba drugačna: „Ta pogodba je neke vrste kazen, saj se nam zmanjšujejo odstotek sredstev, s čimer pa se seveda otežuje naše delo in s tem požarna varnost. Po letošnji pogodbo se namreč PGD De-senci dodeljuje le 30 odstotkov denarja, PGD Destrnik pa 70 odstotkov. Od tega je še 20 odstotkov namenjenih delovanju Gasilske zveze, tako da dejansko ostane za delo PGD De-senci le 24 odstotkov. Mislim, da takega primera v državi ni najti nikjer. Nam se očita, da nismo usposobljeni in nimamo opreme, ob tem je župan še navrgel, da bi člani vodstva našega društva morali po volitvah odstopiti ... Ta pogodba je za nas čisto politično kazno- vanje," je še povedal Žampa in dodal, da se vodstvo samo ne more odstaviti, lahko pa to naredi članstvo, a te menjave ne podpira: „Ob tem se na društva prenašajo še vsi stroški zavarovanja, kar pomeni, da naše društvo z odobrenimi sredstvi ne more skleniti vseh potrebnih zavarovanj, kaj šele kaj drugega. Dejstvo je, da je že gasilska zveza pri nas čisto politično nastavljena, z diktatom, da morajo biti predsedniki in poveljniki GZ iz PGD Destr-nik, zato je PGD Destrnik itak preferirano. V zvezi praktično nimamo nobene moči, potrebujejo le naše glasove, do besede sploh ne pridemo, če pa že, je takoj vse narobe. Dejstvo je tudi, da PGD Destrnik nima niti večjega števila članov kot mi niti ne pokriva bistveno večjega požarnega območja kot naše društvo. Pritisk na nas se vleče že dolgo časa. Delo našega društva bo seveda po ta- kšni pogodbi okrnjeno,vendar bomo vztrajali pri svojem poslanstvu, pač z grenkim priokusom. Izvajali bomo maksimalno vse, kar bomo lahko, tudi tekmovanja, kjer imamo odlične rezultate. Znamo delati, smo skromni in tudi prepričani, da nam bodo pomagali naši krajani kot vedno doslej. Pogodbo, kakršnakoli že je, pa smo morali podpisati, ker druge možnosti ni oziroma bi bile v nasprotnem primeru ukinjene operativne enote društva, česar pa nikakor ne bomo dovolili in dopustili!" Poveljnik PGD Desenci Branko Horvat pa pravi, da so očitki župana o pomanjkljivi strokovni usposobljenosti v njihovem društvu iz trte izviti: „Glede na to, da je društvo v drugi kategoriji, je kader, s katerim razpolaga, celo nadpovprečno dobro usposobljeno. Takšni očitki so popolnoma neutemeljeni in takoj lahko Župan Franc Pukšič: „Glede na to, da se je PGD Desenci že pred nekaj leti odpovedalo nabavi novega gasilskega vozila GV2 z vso sodobno tehnologijo, se je tudi njihova sposobnost reševanja ob požarih zmanjšala. Menim, da je financiranje po pogodbi pošteno." Predsednik in poveljnik PGD Desenci Anton Žampa in Branko Horvat: „Ta pogodba je kazen, saj se nam zmanjšujejo odstotek sredstev, s čimer pa se seveda tudi otežuje naše delo in s tem požarna varnost. Po letošnji pogodbo se namreč PGD Desenci dodeljuje le 30 odstotkov denarja, PGD Destrnik pa 70 odstotkov." dokažemo nasprotno!" Žampa zaključuje, da si župan Pukšič z vsemi potezami, ki jih izvaja, želi spremembo vodstva PGD Desenci: „Želi si vodstvo, ki bi mu bilo podrejeno in poslušno, kot so v večini drugih društev. O morebitni spremembi vodstva pa bodo odločali le naši člani na volitvah." Župan: »PGD Desenci je manj sposobno za reševanje« Zakaj je prišlo do spremembe ključa financiranja obeh gasilskih društev v občini, smo povprašali tudi župana Franca Pukšiča, ki je to potezo pojasnil tako: „V GZ občine Destr-nik imamo dve gasilski društvi. Glede na to, da se je PGD De-senci že pred nekaj leti odpovedalo nabavi novega gasilskega vozila GV2 z vso sodobno tehnologijo, se je njihova sposobnost reševanja ob požarih zmanjšala. PGD Destrnik ima na razpolago vso to tehniko in je seveda nujno, da ob vsakem, tudi manjšem požaru posreduje to gasilsko društvo. Namreč, danes si ne znamo več predstavljati gašenja požara na način, da se z debelo cevjo bruha litre in litre vode na npr. kakšno stanovanjsko hišo, ker s tem uničiš še tisto, kar bi lahko ostalo. Zato sem po posvetu z GZ De-strnik letos spremenil pogodbo tako, da je razmerje 70:30. Je pa treba tudi dodati, da PGD Desenci pokriva le 10 do 15 odstotkov števila prebivalcev in torej toliko gospodinjstev. Res pa je, da pokriva Pesniško dolino, območje kmetijstva, kjer pa, če pride do večjega požara, bodisi na objektih bodisi na njivah, eno društvo v nobenem primeru ne more narediti nič dosti, ampak je potrebno sodelovanje več gasilskih društev ne le iz naše občine, ampak tudi iz ostalih. Menim, da je financiranje po pogodbi pošteno, upoštevajoč stroške, vzdrževanje, zavarovanje in izobraževanje. Če pa se desen-ško gasilsko društvo pod sedanjim vodstvom ne bo razvijalo naprej, je pač župan dolžan poskrbeti za požarno varnost in seveda se lahko razmerja financiranja še spreminjajo!" Ob tem je župan Pukšič še povedal, da je pogodba za predajo dvorane nazaj v last PGD Desenci v teh dneh že pripravljena, res pa še ni bila takoj po sklepu občinskega sveta, saj se je občinska uprava ukvarjala s pripravo projekta na razpis kmetijskega ministrstva, ki je bil odprt le en teden: „Kot rečeno, je zdaj pogodba pripravljena, seveda pa jo mora podpisati vodstvo PGD Desenci, nikakor pa ne njihova pravna zastopnica iz Ormoža. Delo pravnice namreč stane in vodstvo PGD denar za plačilo pravnice črpa iz občinskega proračuna oziroma iz sredstev, ki so namenjena za delo društva, kar je škoda in tega ne odobravam. Osebno sem sicer pričakoval, da se bo predsednik Žampa oglasil pri meni že prej, da bi se dogovorila še kakšne formalnosti, a ga ni bilo. Zdaj mu bo pač naša pravna služba vročila pogodbo z mojim podpisom, če drugače ne gre." SM POSPEŠUJEMO SLOVENIJO Ob 20. obletnici interneta našim uporabnikom brezplačno dvigujemo hitrosti! Vse do 15 Mb! www.sioL.net 0808000 Foto: SM Foto: SM Ptuj • Domovinski večer z Lojzetom Peterletom » Smo v nevarnih vodah ... « Foto: Črtomir Goznik Lojze Peterle na domovinskem Viktorinovem večeru: »Treba se bo čim prej dogovoriti, kaj je dobro za Slovenijo.« Gost junijskega Viktorinovega večera - te pripravlja Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega - je bil prvi predsednik slovenske vlade, ki je izpeljala osamosvojitev Slovenije 1990/91, Lojze Peterle. Večer je bil posvečen 20-letnici slovenske državnosti. Lojze Peterle, ki je trenutno poslanec v evropskem parlamentu in podpredsednik Evropskega združenja federa-listov, je prejemnik številnih priznanj, kot človek in politik pa uživa velik ugled. Govoril je o Sloveniji in njenih dvajsetih letih samostojnosti in državnosti. »Slovenci smo premalo ponosni na odločitev pred 20 leti, s katero smo dobili samostojno in demokratično državo,« pravi med drugim Lojze Peterle. Praznik državnosti je vedno tudi praznik za razmislek o slovenski zgodovini in prehojeni poti, je ob tej priložnosti povedal predsednik društva izobražencev Viktorina Ptujskega Peter Pribožič. Udeležence, med katerimi sta bila tudi podžupanja MO Ptuj Helena Neudauer in bivši župan MO Ptuj Miroslav Luci, je v imenu minoritskega samostana na domovinskem večeru pozdravil gvardijan Tomaž Majcen in povedal, da se tudi v slovenski Cerkvi spominjajo začetkov samostojnosti Slovenije, molijo za domovino in njene voditelje. »Danes ne bi praznovali dneva državnosti, če se ne bi zavedali, da je potrebno izpolniti največji narodno-poli-tični cilj slovenskega naroda,« je spomnil Peterle. »Nihče nas takrat ni opogumljal za ta projekt, vsi so nas le svarili pred posledicami. Pred dvajsetimi leti je oblast prevzela nova demokratična politična linija in izpeljala osamosvojitev Slovenije. Pomembno je, da smo v nekaterih kritičnih trenutkih takrat znali biti enotni. Ni bilo tako idilično, kot se danes govori, ni bilo lahko prevzeti operativne odgovornosti za izvedbo osamosvojitve. Ne glede na našo različnost je izredno pomembno, da smo v odločilnih trenutkih stopili skupaj, nismo se šli revanšiz-ma niti lustracije. Demosova oblast ni želela biti ne revan-šistična ne revolucionarna, leta 1991 smo dobili svobodo za vse. Vojska in policija sta se borili za domovino, ne za ideologijo, ne za kakšno partijo, za kakšno stranko. Politiko smo vrnili v služenje za skupno dobro vseh. Tisto, kar je takrat zastopal Demos - osamosvojitev, demokracija, reforme, gospodarska rast - vse to je bilo namenjeno za skupno dobro nam vsem, predvsem pa našim prihodnjim rodovom. Ne glede na zelo hud čas, ki ga živimo danes, na to, da veliko ljudi živi pod pragom revščine, doživljam osamosvojitveni čas z veliko hvaležnostjo, s samozavestjo in tudi ponosom, da pripadam skupaj z vami generaciji, ki je doživela ta čas in ga uresničila. Dve leti po osamosvojitvi se je začela gospodarska rast in trajala do leta 2008. Od takrat imamo težave, ki so posledica globalne krize, in imamo težave, ki izhajajo iz nedokončane tranzicije. Danes se v glavnem ukvarjamo z vprašanjem delitve, ne pa je s prizadevanji v smeri ustvarjanja, saj če ne ustvariš, ne moreš niti deliti. Danes se le še zadolžujemo, vsako leto za milijardo evrov, vendar ne za strateške namene, ne za rast gospodarstva, temveč za dnevne potrebe. Stanje v državi je zaskrbljujoče, mislim, da bo naslednji vladi, kakršnakoli že bo, izredno težko. Reševati bo treba Foto: Črtomir Goznik Domovini za rojstni dan so na Viktorinovem večeru zapeli člani vokalnega seksteta KD Podlehnik. drugačna vprašanja, kot smo jih pred dvajsetimi leti. Čakajo nas neprijetni časi, če se v ključnih zadevah ne bomo uspeli poenotiti. Prepričan sem, da v Sloveniji obstaja ustvarjalni potencial, tudi politični potencial, ki nas lahko popelje iz krize,« je povedal Lojze Peterle na Viktorino-vem večeru na Ptuju. Slovenija je ne glede na vse v dvajsetih letih samostojnosti dosegla veliko, ni pa dosegla vsega, kar smo si želeli, meni Peterle. Izzivi, ki jo čakajo, zahtevajo odgovorno vodenje. Na prihodnjih volitvah naj bi izvolili ljudi, ki jim bomo lahko zaupali vodenje Slovenije, in to takšne, ki bodo delali za skupno dobro, ki ne bodo koristili interesom ene stranke, ene ideologije, ene koalicije. Peterle upa, da se bo ta zrelost znova pojavila ukrepi, ki jih bo treba sprejeti, pa bodo zahtevali odrekanje, zato se bo treba bolj pogovarjati o tem, kaj bomo dali državi, da se bomo vsi skupaj rešili, kot pa o tem, kaj bomo od nje prejeli. »V prihodnost zrem z optimizmom,« pravi Peterle. »Prepričan sem, da se da državo voditi tudi drugače, v skupno dobro vseh. Če bomo razumeli, zakaj je stanje takšno, kot je, potem se bomo tudi odločili za to, da bo drugače. Ne glede na leve ali desne, treba se bo dogovoriti, kaj je dobro za Slovenijo, kjer je trenutno tako, da različne stranke med seboj tekmujejo o istem programu. Ob tem velja prisluhniti Miru Cerarju mlajšemu, ki je dejal, da ne velja kritizirati vseh stranke počez, želeti si je oziroma voliti boljše stranke.« Za Peterleta je politika izraz kulture, način, kako se borimo za skupne interese, je del neke kulture, v tem primeru politične. Vedno več je tistih, ki se tudi v Evropi in evropskem parlamentu sprašujejo, kaj se dogaja v Sloveniji. Čudijo se, da ne sprejemamo odločitev za nujne reforme, če smo skupaj v isti zvezi, ker s tem oviramo tudi druge v njej. Sloveniji zaradi tega pada ugled na lestvici demokratičnosti, gospodarstva, kreditne sposobnosti. Tisti, ki se z nami ukvarjajo, nas opozarjajo, da smo v nevarnih vodah, pravi Peterle. V skupnosti je treba pravila razumeti na enak način. Evropska zveza je prvič v veliki krizi, 50 let je šlo samo navzgor. Evro ne more biti stabilna valuta, če je znotraj zveze toliko različnih socialnih sistemov in sistemov solidarnosti. Čim prej bo treba poiskati učinkovite odgovore na nove izzive, s katerimi se sooča EU. V Sloveniji je pomembnejša ideja lastnine kot ideja dobrega upravljanja. Za to, da se bodo stvari spremenile, bo treba čimprej zahtevati odgovornost. »Mi smo se pred dvajsetimi leti osamosvojili, 'osvobodili' pa se še nismo. To se bo zgodilo, ko bomo tudi v konceptih vladanja, gospodarskega delovanja, dogovorne ekonomije končali staro zgodbo, ko bomo imeli svobodno gospodarstvo, socialno učinkovitost, kot jo imajo Francija, Švedska, Luksemburg, takrat bo v Sloveniji drugače. Zakoni morajo veljati za vse enako. Ne moreš iti naprej, ker si volil pravo stranko; naprej lahko greš le, če si boljši, ne pa zato, ker si na pravi politični strani,« meni Peterle. V tem vidi anomalije slovenske politike in slovenske družbe, zato je treba uveljaviti državo prava, socialno-tržno ekonomijo in postaviti človeka pred profit. Žal danes v Sloveniji stoji profit višje kot človek. MG Svet je majhen Končno luč na koncu predora! Dober glas seže v deveto vas. Spoštovanih bralcev, ki zvesto sledijo našim analizam, ne bom dolgočasil z dejstvom, da smo ponovno prehiteli vsa politična dogajanja v naši lepi deželi Sloveniji in natančno predvideli obnašanja glavnih igralcev ter probleme, v katere so nas pripeljali. Zares je zapustil vladno koalicijo. Sedaj smo res v globoki politični krizi, v kateri verjetno, končno, ne bomo več videvali nasmejanega Boruta Pahorja, ki nas prepričuje, da je vse v najlepšem redu, kot da bi mi živeli na nekem drugem planetu. Napočil je trenutek, v katerem bo mogoče predsednik vlade nastopil pod vplivom resnične napetosti in ne več tako slabo in odbijajoče zaigrane, kot so mu ju predlagali njegovi piarovski svotoval-ci, ki so iz uglajenega, umirjenega politika naredili komično karikaturo nepotrebno jeznega premiera. Borut Pahor se bo glede na svoje predhodne odločitve in način razmišljanja skoraj zagotovo še nekaj časa skušal obdržati na poziciji, na katero smo ga pred dvema letoma postavili mi, državljani, in na katero se bo, tega se zaveda, v prihodnosti težko vrnil. Enako lahko pričakujemo od Katarine Kresal, ki še potrebuje nadzor nad represivno vejo oblasti. Vendar je neizbežno, da se vladi čas izteka, in državljani na koncu predora končno vidimo luč. Kakovosti luči ne poznamo, a vemo, da katerakoli zamenjava predsednika vlade v prihodnosti lahko prinese le pozitiven psihološki učinek v notranji napetosti ter izboljšavo našega ugleda v tujini, ki je dosegel zgodovinsko nizko točko. Ne glede na samomorilno samovšečnost Boruta Pahorja in na njegov izgubljeni občutek za realnost so državljani Slovenije v zadnjih mescih razočarani še nad drugo, pomembnejšo institucijo: nad predsednikom Republike. Dr. Danilo Turk predstavlja najvišje ustavno telo, od katere se pričakuje, da predstavlja celotno Slovenijo in vse Slovence ter da dela v dobro države, ne glede na trenutno strankarsko stanje. Odpred-sednika Republike se pričakujejo razumevanje, ravnovesje, rešitve, smernice, predlogi in predvsem najvišja mogoča moralna in nepristranska drža. Zal, v času krize smo pričakovali od predsednika nekaj več od pristranske pasivnosti in kritike v smeri državljanov, ki naj bi bili krivi za histerično stanje. Glede na to, kako je delovala vlada, in na dejanske napetosti, ki vladajo v drugih delih Evrope, mislim, da je bila izjava dr. Turka popolno zgrešena, a je pojasnila pozicijo predsednika. Od njega smo po referendumih pričakovali pozitiven pristop, ki bi nas izvlekel iz začaranega kroga in nam podaril upanje v nov politični scenarij. Ni res, da vrhovna institucija naše ustave nima moči v tako zapletenem trenutku. Predsednik lahko zahteva preverjanje vlade v Državnem zboru ali pa uporablja moralno moč kot orožje v politični areni. Katerakoli gesta, ki bi dala vedeti politikom in državljanom, da je aktiven igralec, bi bila dobrodošla in bi lahko globoko vplivala na dogajanja. Borut Pahor ni Helmut Kohl ali Margaret Thatcher. Z manjšinsko vlado ne more preživeti in takšna prepričanja samo škodijo Sloveniji. Samo predsednik države lahko s svojo avtoriteto prepreči nadaljevanje napačnih odločitev. Na razpolago ima vsa potrebna moralna, tehnična in politična sredstva. Za to smo ga izvolili. Glede na dogajanja v Grčiji, ki jo bodo mednarodne ustanove verjetno počasi povabile, da začne izvajati prikrito vodenje v državni stečaj ter se izključi iz evroobmočja, če bo tako odločil Berlin, se nam obeta živahna mednarodna prihodnost. Balkan in Evropa bosta žarišči, ki bosta ponovno pritegnili analitike, ki zadnje čase preveč gledajo v smeri Kitajske, in tu bo priložnost za nova oblikovanja. Znotraj scenarija fantapolitike bi se lahko spomnili, da je bila Slovenija stoletja del habsburškega cesarstva in da bi se omenjena rodbina po prvi svetovni vojni zaradi njene pomembnosti v ravnovesju moči in stabilnosti na stari celini morala obdržati na madžarskem prestolu. Lokalna revolucija je preprečila odločitve s takratne mirovne konference. Danes, sredi ene največjih prihajajočih mednarodnih kriz, in potem ko smo ugotovili, da Slovenci sami nismo sposobni učinkovite politike, bi lahko mi, državljani, ponudili oblast nazaj habsburški kroni. Postali bi ustavna monarhija, v kateri je vrh države neodvisen, dela samo v dobro države in je zunaj nizkotne politike, ki mu lahko uničuje ugled. Zraven tega bi lahko v primeru večjih revoluciji v bližnji prihodnosti postali začetna celica novega srednjeevropskega cesarstva. Sedež: seveda Ptuj. Laris Gaiser POLNJENJE VT llkiiL VULKANIZERSTVO PRODAJA IN MONTAŽA AVTOPIAŠČEV POPRAVILO ALUMINIJASTIH PLATIŠČ Fredi KMETEC s.p. Podvinci 40, 2250 PTUJ Tel. 02 746 0111, GSM: 041 705 495 Kidričevo • Praznični pogovor z županom Antonom Leskovarjem Naj bo to praznik pozitivnih naravnanih ljudi V občini Kidričevo bodo ta konec tedna še zadnje prireditve v počastitev 14. občinskega praznika, ki se vrstijo že od konca minulega tedna. Osrednja slovesnost bo to nedeljo, 26. junija, ob 15. uri v dvorani restavracije PAN v Kidričevem. Obdobje med obema praznikoma je župan Anton Lesko-var ugodno ocenil, saj so kljub kriznim časom uspeli realizirati več finančno zelo zahtevnih projektov: »Največja občinska investicija je zagotovo nova športna dvorana v Kidričevem, ki smo jo svečano odprli letos februarja. Druga večja investicija je gradnja primarnega kanalizacijskega sistema s čistilno napravo v Apačah. Ker celotna investicija še ni povsem zaključena, je čistilna naprava še vedno v poskusnem obratovanju, ne glede na to pa deluje in na kanalizacijo se lahko priključijo vsi, ki živijo ob trasi primarnega kanalizacijskega voda. Med pomembnimi investicijami je tudi komasacija Dravsko polje III., ki prav tako še ni povsem zaključena.« Kakšni pa so načrti do konca letošnjega in v prihodnjem letu? »Najprej obnova ceste v Jablanah, od lipe do tamkajšnjega gasilskega doma, kjer je vrednost projekta, ki naj bi bil končan še letošnjo jesen, 220.000 evrov. Objavili smo že razpis za gradnjo kanalizacije od Apač do Dragonje vasi. Vrednost investicije je ocenjena na 1,6 milijona evrov, in če ne bo pritožb izvajalcev, pričakujemo, da naj bi delo pričeli že v oktobru, končali pa sredi prihodnjega leta. Poleg tega smo se z dvema projektoma prijavili tudi na razpis za razvoj podeželja. Gre pa za ureditev centra Cirkovc in parka v Lovrencu, skupna vrednost obeh investicij pa je ocenjena na okoli 600.000 evrov. Čakamo tudi na razpis za razvoj regij, na katerega smo prijavili projekt učilnice v naravi. Gre za sanacijo in preureditev nekdanje Boldirjeve jame, investicija pa je ocenjena na okoli 220.000 evrov.« Kaj pa ceste? »Ob nedavnem obisku direktorja državne Direkcije za ceste Gregorja Ficka smo se pogovarjali o problematiki realizacije štirih projektov, ki so v državni proračun že uvrščeni in jih želimo realizirati v naslednjih dveh ALN I Družba *računovodstvo, *davčno svetovanje, pruzba za podjetnUkp "investicijski programi, in poslovno svetovanje pOSlOVfll načrti T: 02 7995 450,041 642 909 E: alin@alin.si Računamo za vas, računajte na nas Iskrene čestitke ob prazniku občine Kidričevo! AKTAL d.o.o. Industrijsko naselje 14, 2325 Kidričevo Tel.: 02 799 04 30, fax: 02 799 04 31 E-mail: aklal.doo@siol.net, www.aklal.si Ob občinskem prazniku občine Kidričevo iskreno čestitamo vsem občankam, občanom, poslovnim partnerjem, strankam in zaposlenim ter jim želimo prijetno praznovanje. Se priporočamo s svojimi izdelki in storitvami! f\ <*0$T IU4 "KdOlgil™ - dnevno sveže malice, kosila in jedi po naročilu,... - krsti, obhajila, birme, poroke, ... -zaključne družbe,... Vsem občankam in občanom občine Kidričevo želimo prijetno praznovanje 14. občinskega praznika! Mateja Kureš S.P. Šikole 26,2331 Pragersko, tel.: 02/ 792 02 81, GSM: 041 687 869 PRA , . ,, . storitve pranja likanja, LIK šivanja in marketinga Tovarniška 10, 2325 Kidričevo, tel: 02/ 796 9101,02/ 7995 519 Vsem občankam, občanom in poslovnim partnerjem občine Kidričevo čestitamo ob občinskem prazniku in želimo prijetno praznovanje ter veliko uspeha še vnaprej. Z našimi storitvami in uslugami se priporočamo tudi v prihodnje. I 1 i 1 Wm 1T7 m 1 Mi, Foto: M. Ozmec Anton Leskovar: „Naj bo to praznik pozitivno naravnanih ljudi, ki čutijo svoj kraj in so s ponosom občani občine Kidričevo!" letih. Gre za gradnjo obvoznice v Kidričevem, za krožišče ob stiku Tovarniške in Lovrenške ceste, za ureditev centra Lovrenca z gradnjo pločnikov od šole do novega krožišča ter za obnovo regionalne ceste G 1 z gradnjo treh semaforiziranih križišč: pri odcepu za Tovarniško cesto, v križišču za Kungoto ter pri odcepu za gramoznico Pleterje.« Številni izzivi vas čakajo tudi na družbenih področjih ... »Kljub krizi in finančno težkim časom so naše želje in načrti veliki. Vendar izven možnosti, ki jih sami ustvarjamo, ne bo mogoče živeti. Naša občina ima še veliko neizkoriščenega potenciala in naredili bomo vse, kar je v naši moči, da ga izkoristimo. Dovolite mi, da ob 14. občinskem prazniku iskreno in iz srca čestitam vsem našim občankam in občanom. Naj bo to praznik pozitivno in pogumno naravnanih ljudi, ki čutijo svoj kraj in so s ponosom občani občine Kidričevo!" Ob 14. občinskem prazni- Foto: M. Ozmec Najpomembnejša pridobitev - športna dvorana v Kidričevem ku so v Kidričevem pripravili številne kulturne, športne in zabavne prireditve. Osrednja in sklepna prireditev pa bo v nedeljo, 26. junija, ob 15. uri v veliki dvorani v Kidričevem. Po slavnostnem nagovoru župana Antona Leskovarja bodo podelili najvišja občinska priznanja za letošnje leto. Plaketo občine Kidričevo bo prejel Štefan Trčko iz Spodnjih Jablan, župan pa bo podelil tudi knjižne nagrade 10 najboljšim učencem OŠ Kidri- čevo in Cirkovce. Po slovesnosti pripravljajo v prireditvenem šotoru v kidričevskem Parku mladosti še srečanje vseh občanov z ansamblom Svetlin, na katerem bodo pekli vola na žaru. M. Ozmec Občina Kidričevo Vabimo Vas na osrednjo prireditev ob občinskem prazniku občine kidričevo v nedeljo, 26. junija 2011, ob 15. uri v dvorani pan v kidričevem. Občina Kidričevo Župan: Anton Leskovar Apače 189, 2324 Lovrenc na Dr. polju Iskrene čestitke ob prazniku občine Kidričevo. ČEVLJARSTVO, ROKAVIČARSTVO IN ZAŠČITA Dolenc Dolenc Janez s.p. arZT^ Ji® Tel.: 02 789 01 06 ^l^lr | e-mail: ¡nfo@cevljarstvo-dolenc.si vmw.cevlJarstvo-dolenc.sl Podjetje za proizvodnjo vseh vrst zaščitnih čevljev, rokavic in specialne gasilske opreme iskreno čestita svojim cenjenim strankam, ^^^ občankam in občanom f^Tg ^ ^tajl]za praznik občine Kidričevo. - jU j^JVj^H j^B H Zahvaljujejo se za »lir ll| i H izkazano zaupanje! m www.sloga.si V Slogi je moč ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OUNO OGRŠČICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo... ODKUP CIRKOVCE 031 572 616. VSE ZA LEP VRT, BALKON IN RODOVITNO POUE Kmetovalci in vrtičkarji vabljeni v prodajalne KGZ SLOGA v ŠIKOLE IN LOVRENC NA DR. POLJU, kjer vam nudimo vse, kar potrebujete za delo na polju in vrtu. ZASTOPAMO, PRODAJAMO IN | | SERVISIRAMO stroje najbolj priznanih proizvajalcev kmetijske mehanizacije/JOHN DEERE, KUHN, BRAUER... SiUTiTE g *22Z (B) Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Šuceva ulica 27,4000 Kranj BÔCK Ob občinskem prazniku vam iskreno čestitamo! Alenka llec s.p. v Zupečja vas 5 2324 Lovrenc na De Polju GSM 031 355 898 Naše storitve: * polaganje in priklopi za kanalizacijo * razni izkopi * priprava dvorišč za tlakovanje * izposoja vibro plošče,žage za rezanje tlakovcev..... VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE PRAZNIKA OBČINE KIDRIČEVO Kidričevo • Likovno obarvan ekološki dan Markovci • Ob zaključku šolskega leta Olepšani objekti Na pobudo kidričevskega Taluma so na objektih sončnih elektrarn v Strnišču pripravili ekološki dan, na katerem je 45 učencev iz osnovnih šol Kidričevo in Cirkovce poslikalo in ob tem spoznavalo objekte sončne elektrarne. Zupan sprejel najboljše Ob zaključku šolskega leta je župan občine Markovci Milan Gabrovec v sredo, 22. junija, pripravil sprejem za 50 najboljših učencev tamkajšnje osnovne šole, jim izročil knjižna darila in jih pogostil. Na svečanem sprejemu za najboljših 50 v šolskem letu 2010 - 2011 je župan Milan Gabrovec ravnatelju osnovne šole in odličnjakom poudaril, da je znanje ena največjih človeških vrednot. Zato je ob iskreni čestitki za dosežene učne uspehe najboljšim učencem položil na srce, naj se tudi v bodoče pridno učijo, študirajo in nabirajo zna- nje, saj jim bo znanje v življenju koristilo na vsakem koraku. V zahvalo za njihov trud in v spomin na uspeh jim je izročil spominske knjižne nagrade, nato je vse skupaj še pogostil, se z njimi zadržal v prijetnem pogovoru in se za konec z vsemi še fotografiral. Naj dodamo, da so v osnovni šoli Markovci v letošnjem šolskem letu nabirali znanje 303 učenci. Ker je sedanja šolska zgradba montažna, že popolnoma dotrajana in pretesna, si skupaj z občino Markovci prizadevajo, da bi v naslednjih štirih letih zgradili novo šolsko poslopje, pri tem pa pričakujejo sofinanciranje ministrstva za šolstvo in šport. -OM Foto: M. Ozmec Vseh 45 učencev in njihove mentorice je ob zaključku ekološkega dne obiskal tudi predsednik uprave Taluma Marko Drobnič (stoji drugi z desne), ki je bil presenečen nad ustvarjalnostjo mladih likovnikov. Kot je pojasnil koordinator omenjene akcije Darko Fer-linc iz kidričevskega Taluma, so se za organizacijo ekološkega dne odločili v sodelovanju z občino Kidričevo zaradi več pomembnih vidikov. Učence iz Kidričevega in Cirkovc so povabili, da s svojo domišljijo in likovnim ustvarjanjem olepšajo sicer suhoparne objekte sončne elektrarne, ki stoji na nekdanjem odlagališču rdečega blata v Strnišču. Ob tem so jih seznanili s pomembnostjo sončne energije iz ekološkega vidika, vsak udeleženec ekološkega dne je prejel posebno spominsko majico, sicer pa so z akcijo po svoje popestrili 14. praznik občine Kidričevo, saj je omenjena prireditev ena od mnogih iz programa praznovanja. Mentorica mladih likovnih ustvarjalcev Irena Tušek iz OŠ Borisa Kidriča Kidričevo je povedala, da so se povabilu Taluma in občine Kidričevo z veseljem odzvali: »To je prvi takšen primer, da so naši učenci poslikavali objekte v naravMotive so izbirali sami, v glavnem pa so jih iskali v naravi, saj so objekte poslikali z motivi drevja, cvetja in živali. Vsi skupaj doživeli lep, sončen in predvsem zelo poučen ekološki dan.« Učence in njihove mentorice sta ob zaključku ekološkega dne obiskala tudi kidriče-vski župan Anton Leskovar in novi predsednik uprave Talu-ma Marko Drobnič, ki je bil nad tem, kar je videl, prijetno presenečen: ''V Talumovih razvojnih načrtih predstavljajo obnovljivi viri energije, izkoriščanje odpadne toplote iz proizvodnih procesov in energetska učinkovitost procesov pomembna področja delovanja. Po energetski učinkovitosti procesa proizvodnje aluminija se uvrščamo na drugo mesto na svetu, po izvedbi sončnih elektrarn kot pomembnim obnovljivim virom energije pa sodimo v sam slovenski vrh, saj smo skupaj z investitorji izgradili največje sončno polje v državi. Osveščanje o pomembnosti obnovljivih virov energije za našo prihodnost in prenos vrednot energetske učinkovitosti proizvodnje v Talumu na učence je bil osnovni moto za izvedbo ekološkega dneva. Učenci so si nabrali veliko znanja o sončnih elektrarnah in o pomenu obnovljivih virov energije.'' Sončne elektrarne na bivšem odlagališču rdečega blata v Kidričevem proizvedejo letno 6.000 MWh električne energije, kar zadošča za oskrbo 1.700 gospodinjstev, to je na primer za štiri petine vseh gospodinjstev v občini Kidričevo. V Talumu pa nadaljujejo projekte izgradnje sončnih elektrarn - tako na tej lokaciji v Kidričevem kot tudi izven Taluma - po Sloveniji in v sosednjih državah. Za znane investitorje gradijo sončne elektrarne po sistemu »ključ v roke«. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Najboljših 50 šolarjev osnovne šole Markovci v šolskem letu 2010/2011 z ravnateljem Ivanom Štra-felo (levo) in županom Milanom Gabrovcem (v sredini). * * i v m Lahkota prihodnosti Vsem občankam in občanom občine Kidričevo iskreno čestitamo ob 14. občinskem prazniku. Delavke in delavci Skupine Talum Kidričevo Talum, duša naše biti T žerak MESO-IZDELKI podlehnik Iz srca Haloz Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog. iN SE VELIKO DRUGEGA Leskovec • Otvoritev športnega parka Praznik nogometašev in prizadetost župana Videmsko haloško naselje Leskovec je sobotno popoldne preživelo v športnem oziroma bolj v prazničnem nogometnem vzdušju. Z uradno slovesnostjo so namreč najprej odprli prenovljeno veliko nogometno igrišče, sledila je tekma nogometnih veteranov, nato še prijateljska tekma s slovenskim prvoligašem NK Maribor, praznovanje pa se je zaključilo šele pozno v noč ob zabavi z Veselimi Štajerkami. V zelo bogatem in raznolikem kulturnem programu ob otvoritvi novega igrišča v Leskovcu so nastopili tudi člani novoustanovljenega društva Šurc (na posnetku). Najmlajši nogometaši Športnega društva Leskovec so zmagovalci letošnje ptujske MNZ-lige v kategoriji U10; zlate medalje jim je podelil najboljši strelec v slovenski nogometni ligi, član NK Maribor Marcos Morales Tavares (na posnetku skupaj s predsednikom ŠD Leskovec Robertom Fridauerjem). Prenovljeno igrišče v Leskovcu, kjer se je po prerezu traku odvila prijateljska tekma med domačimi nogometaši in NK Maribor, so uradno namenu predali župan Friderik Bračič, predsednik ŠD Robert Fridauer, predsednik KS Leskovec Franc Kozel in Jože Zavec. Foto: SM Foto: SM Foto: SM Predsednik Športnega društva Leskovec je na začetku uradne prireditve najprej povedal, da so ponosni na skoraj že polnih 50 let obstoja društva, ki je preživljalo vzpone in padce, ter na vse doslej dosežene uspehe: „Med večje dosežke na področju infrastrukture gotovo šteje naš športni objekt, ki smo ga z ogromno prostovoljnega dela naših ljudi zgradili pred točno desetimi leti. Čeprav se v okviru našega društva odvija več športnih dejavnosti, pa je najpomembnejši nogomet. Danes imamo tri tekmovalne ekipe v ligah, brez dvoma pa smo lahko zelo ponosni na naš podmladek, saj so naši najmlajši člani prvaki letošnje medobčinske nogometne lige. Ne dvomim, da bo novo igrišče polno izkoriščeno tudi vnaprej, na njem bodo igrale vse generacije od najmlajših do najstarejših. Obljubljamo pa tudi, da bomo za igrišče dobro in skrbeli in ga lepo vzdrževali!" Seveda je bil med govorniki tudi videmski župan Friderik Bračič, ki je najprej povedal, da je bilo v igrišče res vloženega veliko truda domačinov, zlasti članov športnega društva, a brez pomoči občine se danes nove pridobitve ne bi mogli veseliti: „Občina je že dolgo načrtovala ureditev tega igrišča, ker je bilo prej stanje res nevzdržno. Ta projekt smo financirali s 129.000 evri; gre za obsežna in zapletena zemeljska dela, od izkopa, drenaže, namakanja ... Sami veste, da je bilo zapletov okoli preurejanja zelo veliko in Natečaj je potekal v dveh delih; najprej je komisija izmed 31 prijavljenih pevskih zborov, ki jih je sestavljalo od 20 do največ 40 predšolskih otrok, izbrala 10 najboljših in jih nato minuli petek povabila na finalni izbor v Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljano, kjer so znanje prepevanja slovenske himne pokazali še enkrat. Po končni razvrstitvi je komisija prvo mesto dosodila pevskemu zboru iz vrtca Ravne na Koroške, drugo mesto vrtcu Gorišnica in tretje vrtcu Mislinja. Vsi trije zborčki so dobili praktične nagrade, najboljši med njimi pa bo nastopil oktobra letos na slavnostni podelitvi državnih nagrad na področju šolstva. Male pevce iz vrtca Gorišnica prav toliko je bilo tudi vroče krvi! Res je morda, da izvajalec svojega dela ni opravil najbolj kakovostno, a odgovornost za to si lahko pripiše tudi gradbeni odbor, ki je skrbel za potek in nadzor nad deli. Na srečo se je vse skupaj izteklo dobro, poskrbeli smo tudi za zajetje vode, od koder se napaja na- je na natečaj prijavila in jih tudi vodila vzgojiteljica Nuša Malta-rič: „Naš zborček je sestavljalo 22 otrok, starih pet in šest let, iz skupine Zajčki. Prepevali smo tudi že prej, na štirih naših lokalnih prireditvah, med drugim na materinskem dnevu. Potem ko smo izvedeli za natečaj in se prijavili, smo takoj začeli vaditi našo himno, ki seveda ni tako zelo enostavna za petje. In smo dosti vadili cel mesec, vča- makalni sistem na igrišču. Zahvaljujem se vsem, ki ste pri izvedbi pomagali, hkrati pa vam na tem mestu tudi povem, da sem osebno zelo prizadet, saj sploh ne vem, ali sem v občini Videm ali sem v ptujskih Termah. Verjamem, da gre za nehoten 'kiks', toda ..." (Pod šotorom, kjer se je sih smo jo zapeli in se postavili v zborček tudi po desetkrat na dan! Verjamem, da so malčki o himni kdaj še sanjali in jo peli med spanjem," je malo za šalo in malo zares povedala Maltari-čeva, ki se je drugega mesta in nagrade (dveh polnih vreč različnih igral, predvsem barvic, plastelina ipd.) skupaj z majhnimi pevci zelo razveselila: „Pred nastopom je bilo seveda nekaj treme, brez tega ne gre. uradna prireditev odvijala, namreč nikjer ni bilo niti enega napisa domače občine, zato pa je nad odrom visel ogromen reklamni pano ptujskih Term ... op. avt.) Proslava se je nato nadaljevala nemoteno naprej; na govorniškem odru so se zvrstili še Milica Vrhovšek, pobudnica ustanovitve ŠD Leskovec pred 48 leti, ki je povedala, da je zelo vesela, ko vidi, da je njihovo začetniško delo obrodilo tako lepe sadove, predsednik KS Leskovec Franc Kozel, ki je izrekel kratke čestitke, in poslanec Branko Marinič, ki je ob čestitkah društvu izpostavil pomen tradicije, saj ta dokazuje, da ima društvo prave in zagnane ljudi. Smo pa imeli tudi nekaj smole: v Ljubljani smo se po 'zaslugi' šoferja najprej izgubili in malo zamudili začetek prireditve, potem smo ostali celo brez spremljevalca na klavirju, a smo se kar tam hitro domenili z nekim gospodom, potem smo pa kar Sledilo je še nekaj medsebojnega obdarovanja; župan je v imenu občine podaril darilo ŠD Leskovec in nato še ŠD županu oziroma občini, potem pa so člani ŠD za res vztrajno delo pri ureditvi igrišča nagradili še svojega predsednika Roberta Fridauerja. Poseben trenutek pa je predstavljala podelitev zlatih medalj leskovški ekipi mladih nogometašev; fantje, ki so zmagali v MNZ ligi Ptuj v kategoriji U10, so namreč medalje prejeli iz rok najboljšega strelca v slovenski nogometni ligi, člana NK Maribor Marcosa Moralesa Tavaresa. Kulturni program uradne slovesnosti so nase prevzeli ženska vokalna skupina KD Leskovec, učenci OŠ Leskovec (folklorna skupina in harmonikarji), Natalija, Mateja in Peter iz KD Leskovec, ki so občinstvo spravili v smeh s humornih skečem, ter novo-nastalo društvo za ohranjanje kulturnega izročila Šurc, ki so zaigrali na kmečka orodja ter tudi odigrali kratek humorni odlomek. Uradni del slovesnosti se je zaključil z blagoslovom pridobitve, ki ga je opravil domači župnik Edi Vajda, nato pa so vrvico skupno prerezali župan Bračič, predsednik KS Leskovec Kozel, predsednik ŠD Fridauer in domačin Jože Zavec. SM Gorišnica • Vrtičkarji drugi najboljši v Sloveniji Himna iz otroških ust Ministrstvo za šolstvo in šport je ob letošnjem praznovanju 20-letnice neodvisnosti Slovenije objavilo natečaj, v katerem je vabilo vrteške pevske zbore k petju slovenske himne. Odzvalo se je 31 zborčkov iz vse države, med njimi tudi iz gorišniškega vrtca - in zasedel je odlično drugo mesto. Mali pevci, ki so se pod mentorstvom Nuše Maltarič odlično izkazali v prepevanju slovenske himne, so: Jaka Antolič, Blaž Erhatič, Larisa Hameršak, Žan Hergula, Živa Holc, Laura Horvat, Vita Irgolič, Jan Ivančič, Filip Kokol, Julija Korez, Nika Leben, Lana Lindič, Daniela Roškar, Živa, Nejc in Gal Trunk, Aljaž Vidovič, Maj Visenjak, Žiga Vozlič, Samuel Zamuda, Lucija Zelenko in Luka Zorko. bili na vrsti, se postavili, odpeli in odšli ... Na srečo smo bili, glede na ostale zborčke, precej dobro natrenirani, saj je vsak otrok takoj vedel, kje stoji in kako zapeti. Osebno sem zelo vesela tega uspeha, seveda pa naši zajčki tudi. Ne samo veseli, tudi ponosni že znajo biti!" Nuša Maltarič, ki je v vrtcu zaposlena šele prvo leto, še pravi, da se bodo v prihodnje prijavili tudi na prireditev Ciciban pleše in poje v Mariboru, letos so bili nekoliko prepozni. SM (me-zborhimna): Otroci iz vrtca Gorišnica so na natečaju vrteških pevskih zborčkov, ki so se junija pomerili v petju slovenske himne, med 31 zbori iz vse države dosegli drugo mesto. Foto: SM Ptuj • Luka Medic, naj talent mestne občine Dan mlade ustvarjalnosti Na OŠ Ljudski vrt je bila 17. junija prireditev z naslovom Dan mlade ustvarjalnosti MO Ptuj, ki so jo pripravili MO Ptuj, OŠ Ljudski vrt in Zavod za šport Ptuj za najuspešnejše učence in športnike osnovnih šol MO Ptuj. Ti so ob tej priložnosti prejeli priznanja. Foto: Črtomir Goznik Najboljši učenci OS Mladika z ravnateljico Sonjo Purgaj Foto: Črtomir Goznik Najboljši učenci OS Olge Meglic z ravnateljico Diano Sabath Bohak Najboljši učenci OŠ Breg z ravnateljem Milanom Fakinom Najboljši učenci OS Ljudski vrt z ravnateljico Tatjano Vaupotič Na slovesnost so ob tej priložnosti povabili uspešno športnico, judoistko Urško Urek, nekdanjo učenko OŠ Ljudski vrt. Ob ravnateljih šol, učiteljih in mentorjih ter starših sta se prireditve udeležila tudi ptujski župan Štefan Čelan in direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj. Kot je povedala ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič, je Dan mlade ustvarjalnosti tudi praznik mlade odličnosti. Pod isto streho so se zbrali vsi tisti, ki so v tem šolskem letu in preteklih letih dokazali, da želijo in zmorejo posegati po najžlahtnejših priznanjih v državi na različnih področjih. Dokazali so, da jih krasijo vrednote, kot so delavnost, ustvarjalnost, vztrajnost in talent. V njihove dosežke so vtkane ure dela in znoja, brez katerih je talent premalo za najvišje dosežke. Ob strani so jim stali mentorji in mentorice, ki jim zagotovo gre del zaslug za vse, kar so dosegli. V vseh ptujskih šolah si resnično prizadevajo za vsestranski razvoj in zagotavljanje možnosti za razvijanje potencialov vseh otrok in so ponosni na njihove uspehe. Želijo si, da bi svoje talente negovali in razvijali tudi v bodoče. Uspeha otrok pa ne bi bilo brez pozornih in skrbnih staršev. Tatjana Vaupotič se jim je na petkovi slovesnosti še posebej zahvalila ter zaželela uspešno in modro starševstvo tudi v bodoče. Za vzorno organizacijo športnih prireditev se je zahvalila Zavodu za šport Ptuj, Mestni občini Ptuj in županu Štefanu Čelanu pa za vse, kar ta nudi v okviru možnosti pri zagotavljanju dodatnih programov v okviru šol in za skrb, ki jo namenja uspehom ptujskih otrok. Ptujski župan Štefan Čelan je povedal, da se veseli vseh uspehov, ki jih dosegajo ptujski učenci na različnih področjih. Podpora talentom pomeni, da že sedaj v MO Ptuj razmišljajo Foto: Črtomir Goznik Najboljši učenec OS dr. Ljudevita Pivka Ernest Zidar z ravnateljico Dragico Emeršič in ptujskim županom Štefanom Čelanom o tem, kako jih vpeti v različne oblike sodelovanja tudi v bodoče. Vrata ptujske Mestne hiše in ZRS Bistra so jim vedno odprta z željo, da bi jih posnemalo čim več mladih. Na petkovi prireditvi Dan mlade ustvarjalnosti MO Ptuj so razglasili najuspešnejše učence posameznih šol, naj učence posameznih šol in najuspešnejšega učenca MO Ptuj v šolskem letu 2010/2011 ter najboljše športnike posemeznike in ekipno, prav tako pa tudi najboljšega špotnika med osnovnošolci in najboljšo športnico med osnovnošolkami v MO Ptuj. Na OŠ dr. Ljudevita Pivka je bil v preteklem šolskem letu najboljši učenec Ernest Zidar, na OŠ Mladika Katja Bezjak, Teja Jurič, Amanda Kralj, Rebe-ka Drevenšek, Niko Ivezič, Eva Kolarič, Tajda Urbančič, Dania Kanlic, Klara Kristovič, Luka Medic, Nuša Šerbec, Martina Šprah, Rok Štumberger in Katja Valič; najuspešnejši učenci OŠ Olge Meglič so bili Aljaž Puž, Nino Kovač, Elin Kamen-šek Krajnc, Maja Štumergar, Jernej Černe, Neja Gril, Ina Vidovič, Tilen Grah, Aleks Pe-šič, Anja Draškovič, Jan Gašpa-rič, Jure Krapša, Lučka Marija Neudauer, Iris Šoemen, Maša Štebih, Luka Težak, Miha Kosi, Rok Resnik in Jana Flajsinger; najuspešnejši na OŠ Breg so bili Lea Gašparič, Nika Jošt, Žan Kirbiš, Dora Kosi, Andraž Kovačič, Filip Kozenburger, Ana Krajnc, Nastja Sagadin in Metka Veršič. Zlati odličnjaki na OŠ Ljudski vrt in Grajeni so bili Nevenk Bohak, Neja Krajnc Domiter, Timotej Kramar, Urška Ljubec, Lina Malovič, Marko Mlakar, Tamara Petek, Luka Pušnik, Miha Zupanič, Matjaž Čuš, Paula Djukanovic, Črt Fol-tin, Katja Herga, Nuša Kolenko, Nika Krajnc, Nuša Lovrenčič, Bernarda Petek, Katja Rašl, Eva Voda, Tanja Žlender, Nives Bez-jak, Matic Stajnko in Rok Re-pec. Knjižne nagrade so kot naj učenci posameznih šol prejeli Ernest Zidar (OŠ dr. Ljudevita Pivka), Lea Gašparič (OŠ Breg), Luka Medic (OŠ Mladika), Anja Draškovič (OŠ Olge Meglič), Miha Zupanič (OŠ Ljudski vrt) in Nives Bezjak (OŠ Ljudski vrt - Podružnica Grajena). Najuspešnejši učenec MO Ptuj v šolskem letu 2010/2011 je postal Luka Medic, vsestransko uspešen na številnih področjih. Naj talentu MO Ptuj so iz mestnega proračuna tudi letos namenili 1500 evrov. Najboljši športnik med osnovnošolci je postal Gregor Gojkošek (OŠ Breg), najboljša športnica pa Maja Bedrač, prav tako OŠ Breg. MG Foto: Črtomir Goznik Kidričevo • S srečanja nekdanjih sošolcev Po 40 letih spet skupaj Ko si nekdanji sošolci iz osnovne šole nadenejo že krepko preko pet križev, je gotovo čas za ponovno srečanje. In to so po 40 letih storili tudi nekdanji sošolci vseh treh takratnih paralelk OŠ Kidričevo. Foto: Črtomir Goznik Kot prvošolčki so se spoznali davnega leta 1963 in se potem po osmih letih razšli po različnih življenjskih poteh. „Minulih 40 let smo doživljali uspehe, vzpone in padce, veliko sanjali in upali ter kdaj okusili tudi žalost in razočaranje. Kljub temu pa smo ohranili lepe spomine na šolske dni in ostali prijatelji. Dobre stvari pa je potrebno v ži- vljenju proslaviti in zato je prav, da smo se srečali na takšni okrogli obletnici," je bila osrednja misel udeležencev ob 40. obletnici zaključka osnovnošolskega izobraževanja. Srečanja se je udeležilo 37 nekdanjih sošolcev in prav vsi so bili nad izvedbo navdušeni; povedati so si imeli toliko vsega, da je bila noč prekratka. Sreča- nje so sicer začeli z nekoliko nostalgičnim ogledom sedanje osnovne šole in nove večnamenske dvorane, nato pa se je veselo druženje, kjer ni manjkalo objemov, prepoznavanja, neskončnih pripovedi in izpovedi, pa tudi smeha in solz, do zgodnjih jutranjih ur nadaljevalo v gostišču Čelan. Jelka Knaus Naj učenci ptujskih osnovnih šol za šolsko leto 2010/2011 so Ernest Zidar (OS dr. Ljudevita Pivka), Lea Gašparič (OŠ Breg), Luka Medic (OŠ Mladika), tudi naj učenec MO Ptuj, Anja Draškovič (OŠ Olge Meglič), Miha Zupanič (OŠ Ljudski vrt) in Nives Bezjak (OŠ Ljudski vrt - podružnica Grajena). Foto: Jelka Knaus Po 40 letih so bili spet skupaj . Foto: Darja Pintarič Pevskemu zboru z mentorico Slavico Cvitaničje posebej čestital in jih pozdravil tudi slovenski veleposlanik na Češkem. Gorišnica • Novi dosežki otroškega zbora „Bilo je super!" Otroški pevski zbor OŠ Gorišnica pod mentorstvom Slavice Cvitanič je na 39. mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v češkem Olomoucu dosegel nove uspehe; mladi pevci so se namreč domov vrnili z dvema srebrnima medaljama. Tekmovanje, ki so se ga udeležili pevski zbori iz 11 držav, je potekalo od 9. do 11. junija. 37-članski otroški pevski zbor iz Gorišnice je tekmoval v dveh kategorijah, in sicer v starostni kategoriji do 12 let ter v kategoriji ljudskih pesmi. V svoj tokratni tekmovalni repertoar so uvrstili naslednje skladbe: Pomlad na vrbi (H. Sattner), Jaz mam pa konča belega (ljudska), Ena ptička priletela (ljudska), Slišala sem ptičko pet (ljudska) in V dolinci prijetni (ljudska). Petčlanska strokovna komisija, ki je ocenjevala zbore, je gorišniškemu otroškemu zboru prisodila 89 od 100 možnih točk, kar je zadostovalo za srebrno medaljo. „V kategoriji ljudskih pesmi zlata medalja letos ni bila podeljena, naš zbor pa je z 89 točkami dosegel najboljši rezultat, na kar smo vsi zelo ponosni," je najprej povedala Cvitaničeva. Za mlade pevce pa je bilo dvodnevno bivanje v Olomou-cu še posebno doživetje ne le zaradi uspeha na tekmovanju. Že prvi dan po prihodu so namreč zapeli na koncertu skupaj z zbori iz Litve, Estonije, Singa-purja in Malezije. Drugi dan pa so ob uspešno odpetem repertoarju na tekmovanju prosti čas namenili ogledu mesta in njegovih znamenitosti, uživali v sprehodu skozi živalski vrt in celo pokukali v tamkajšnjo diskoteko. „Naši otroci so res uživali, navdušenje nad izletom in nad priznanjema je bilo izjemno. Posebej ponosni pa so bili še nad tem, da nas je prišel posebej pozdravit in nam čestitat naš slovenski veleposlanik v Češki." Slavica Cvitanič ob otroškem vodi tudi mladinski pevski zbor, včasih je vodila tudi mešani pevski zbor starejših: „Pravzaprav zbore vodim, odkar pomnim, vsa leta, odkar sem učiteljica. Mednarodnih tekmovanj pa smo se z otroškimi pevskimi zbori začeli udeleževati zadnjih deset let. Letos smo se tako mednarodnega tekmovanja udeležili četrtič; trikrat smo bili v Olomo- ucu, enkrat je bilo v Bratislavi. Seveda takšno dvodnevno potovanje in tekmovanje nikakor ni enostavna stvar, saj gre v bistvu za majhne otroke, stare od osem do dvanajst let, in zahteva kar precej organizacijskih spretnosti, prinaša pa tudi veliko odgovornost. Vedno pa smo bili na teh tekmovanjih zelo uspešni; na prvem smo prejeli zlato priznanje, na drugem srebrno in bronasto, na tretjem srebrno in tokrat dve srebrni. Vsem nam, meni še posebej, ta priznanja pomenijo zelo veliko; vsak, ki se ukvarja s tem delom, ve, da je potrebno za takšna tekmovanja zelo veliko dela, garanja. Morda je tudi zato otroških pevskih zborov iz Slovenije na tovrstnih tekmovanjih zelo malo. Ob delu in odgovornosti je navsezadnje udeležba na takšnih tekmovanjih tudi precejšen finančni zalogaj in moram reči, da imamo mi pri tem veliko sreče, saj nam udeležbo financirajo številni donatorji in seveda naša občina z županom." Da zbor ohranja kvaliteto petja, je težka naloga, saj vsako leto del pevcev, ki zaključijo osnovnošolsko izobrazbo, zapusti mladinski zbor: „Vsako leto pripravim avdicije, načeloma dve. Na njih izberem nove pevce za otroški pevski zbor, praviloma drugošolčke. Del pevcev gre nato iz otroškega v mladinski pevski zbor. Tako se krog ponavlja." Otroški in mladinski pevski OŠ Gorišnica bo v prihodnjem mesecu za velike uspehe v minulem šolskem letu prejel posebno priznanje ptujske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, po poletnem odmoru pa se bodo pevci mladinskega pevskega zbora po besedah Cvitaničeve že začeli pripravljati za nastop na državnem tekmovanju mladinskih in otroških pevskih zborov. SM Foto: Darja Pintarič Mladi pevci otroškega pevskega zbora OS Gorišnica so bili vidno navdušeni tako nad tekmovanjem in rezultati kot nad ogledom mesta in živalskega vrta. Podlehnik • 35 let kulturnega društva Pihalci slavili 30-letnico V podlehniški občini je ljubiteljska kultura na visoki ravni, zelo pestra in uspešna. Z njo se ukvarja veliko ljudi. In obletnice so mejniki, ko se ozremo na prehojeno pot. Tednikova knjigarnica Gradimo hišo Poučnih, strokovnih knjig za najmlajše bralce ni veliko. Največ jih je s področja naravoslovja, a najmanj s področja tehnike, če se lahko tako splošno izrazim in izvzamem nekaj knjigic, slikanic in kartonk o avtomobilih in drugih prevoznih sredstvih. Zato je toliko bolj razveseljiva novost iz neštete zbirke Zvedavček z naslovom Gradimo hišo. Slikanica večjega prečnega formata prinaša najosnovnejše vedenje v zvezi z gradnjo, poimenovanje gradbenih strojev, poklicev, ki so povezani z gradnjo hiše, sredica slikanice se razpre in ima na velikih listih celoten prerez hiše. Seveda narisan tako, da je vabljivo in razumljivo za otroško oko. Knjiga predstavlja vrste hiš oziroma bivalnih prostorov: stanovanjski blok, kolibo, grad, stanovanjsko ladjo, kmetijo, indijanski šotor, iglu ... Otroci bodo iz nje izvedeli, kaj so temelji in kaj zemljišče za gradnjo, kako zgleda hruška za beton in podobno. Slikanica ima v oblačkih poudarjeno zapisane posamezne zanimivosti, recimo: Ali veš, da je malta nekakšno lepilo, ki opeke drži skupaj? Narejena iz cementa, peska in vode. Avtorja Pierre Winters in Tineke Meirink (prevedla Urška Kaloper) pojasnjujeta talno gretje, kanalizacijo, talne obloge, stavbno pohištvo ... Hkrati pa je bralec nagovorjen k aktivnemu branju, gledanju, sodelovanju, saj na koncu lahko išče napake na dograjeni hiši in odgovarja na kratek kviz: 1. Kaj moraš narediti, preden se lotiš gradnje hiše? 2. Kdo nariše načrt? 3. Zidarji naredijo dva zidova in med njima pustijo malo prostora. Kako se imenuje? 4. Kako v hišo pride voda? In tako dalje. No, sama bi dejala, da bi pri nas vsak, ki kane graditi hišo, moral najprej prepoloviti prvo zamisel in najprej posaditi primerno izbrano drevo . Pri nas so hiše tako velikanske, drevesa in zasaditve okoli hiš pa tako majhni. In ograje postajajo vse močnejše in višje. A ni zanimivo, da bolj kot se bliža popotnik proti (razvitemu) severu Evrope, manjše so hiše, drevesa velika in nimajo ograj ... In svoje hiše - Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj - ne bomo gradili, marveč kot vsako hišo po letih bivanja prenovili. Zato bo Mladinski oddelek prve tri tedne julija zaradi obnove tal in pleskanja ZAPRT. Zato lepo vabljeni, dragi bralci, do 30. junija po knjige, po neomejene količine za počitniške dni, ko ne bo opominov, ne zamudnine. A kot pravi pravljičarka Anja Štefan (v Iščemo hišico, 2005): Iščemo hišico, iščemo hišico z eno kamnito stopničko do vrat, z majhnimi okenci, starim balkončkom, majhno kot kajžico, lepo kot grad. Iščemo hišico v čudežnem kraju, kjer se godijo le lepe reči, kjer na podstrešju se skrivajo zgodbe ... Pridite torej po zgodbe še do 30. junija! Liljana Klemenčič 35 let ustvarjanja KD Podlehnik in 30 let Pihalnega orkestra KD Podlehnik sta obletnici, ki so ju obeležili v nedeljo, 12. junija, v krajevni dvorani v Podlehniku. Na prireditvi so se predstavile vse sekcije, ki delujejo v društvu: moški pevski sekstet, dekliška vokalna skupina Cantilena in dramska sekcija. Jubilanti, pihalni orkester KD Podlehnik, ki so praznovali 30 let neprekinjenega delovanja, pa so ob tej slovesni priložnosti izvedli svoj koncert. O delu in dejavnosti KD Pod-lehnik je govoril predsednik društva Peter Feguš, slavnostni nagovor pa je imel tudi župan Marko Maučič. Pohvalil je de- lovanje društva, ki nastopa v občini in izven nje. Hkrati je vsem čestital ob 20. obletnico osamosvojitve. Ker v društvu deluje veliko ljudi, ki v dejavnost vlagajo veliko truda, svojega prostega časa in ne nazadnje delček sebe, so se ob tej priložnosti s posebnimi priznanji in zahvalami zahvalili prizadevnim članom društva. V imenu sklada za kulturne dejavnosti je Ivo Ban podelil bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke za 5-, 15- in 25-letno glasbeno delovanje v društvu ter priznanja za 35 let prizadevnega dela v dramski sekciji. V zahvalo za moralno in materialno podporo društvu pa je bila županu Marku Maučiču podeljena zahvalna listina društva. Župan je podelil priznanji Pihalnemu orkestru KD Pod-lehnik in umetniškemu vodji -dirigentu Milanu Fegušu. Ljudje so uživali ob izbranem in kvalitetnem programu nastopajočih. Ker pa je slovesnost potekala v okviru občinskega praznika, je sledilo za vse občane druženje s pogostitvijo, kjer so se še posebej angažirale članice Društva podeželskih žena Občine Podlehnik, ki so s svojimi kulinaričnimi dobrotami vedno pripravljene sodelovati na prireditvah, ki jih organizira kulturno društvo. Danica Kurež Podlehniški pihalni orkester je proslavil 30-letnico. Foto: Matjaž Feguš Rokomet Kam tone slovenski rokomet Stran 12 Ormož Sprejem odličnih mladih rokometašev Stran 12 Boks Naslednji Dejanov dvoboj septembra? Stran 13 Športno plezanje Prva tekma DP v težavnosti Mini Stran 13 Nogomet Stojnci na nogometnem zemljevidu Evrope Stran 14 Nogomet Na Hajdini 4. tradicionalni turnir Golgeter Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiiajt¿ ñaí na íuítounim. ijitiíu! RADIOPTUJ tui ú/tíettc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. in 2. SNL V 1. ligi se naprej z desetimi, Drave ni v ligah NZS Izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije je na torkovi seji na Brdu pri Kranju sprejel sklep, da bo tudi v naslednji sezoni 2011/12 prva liga štela deset klubov. IO NZS je tako dal zeleno luč za vstop med slovensko klubsko elito Muri 05 in Triglavu Gorenjski. »Pri predlogu za uvrstitev ND Triglav v 1. SNL je treba povedati, da so pridobili licenco za 2. SNL, upoštevali pa smo športne rezultate in vsebinsko izpolnjevanje kriterijev za 1. SNL. Na podlagi tega, da je šlo za izjemne razmere za popol-njevanje lig, jim bomo dovolili nastop v 1. SNL. V zvezi s tem je treba povedati, da glede na to, da izpopolnjujejo licenčne kriterije, od katerih tudi v prihodnje ne bomo odstopali, se nam zdi korektno, da igralci, ki so se korektno borili na igrišču in si priborili obstanek v ligi, zaradi napake vodstva kluba ne ostanejo brez prve lige. Bi pa gladko ostali brez nje, če se ne bi Interblock in Aluminij odpovedala nastopu,« je odločitev pojasnil predsednik NZS Aleksander Čeferin. V prvi ligi bodo tako v sezoni 2011/12 nastopali Celje, Domžale, Gorica, Koper, Lendava, Maribor, Mura 05, Olimpija, Rudar in Triglav. V drugoligaški konkurenci so licenco za 2. SNL pridobili vsi klubi razen NK Ptuj (Labod Drava), ki na podlagi zavrnitve na prvi stopnji ni izkoristil možnosti pritožbe ter tako dokončno, tako kot NK Primorje, nima licence za nastopanje v ligah NZS v naslednjem tekmovalnem letu. Najverjetnejši scenarij NK Ptuj je stečaj (uradni predlog sicer še ni bil podan) in začetek v ligi MNZ Ptuj. Morda bo kakšno stopničko višje (Štajerska liga) startala novoustanovljena ptujska ekipa NŠ Poli Drava, vendar gre zaenkrat bolj za ugibanja kot za dejstva. Po zagotovilih odgovornih naj bi bilo več znanega v začetku naslednjega tedna. V 2. SNL bo v sezoni 2011/12 še naprej nastopalo deset klubov: Aluminij, Bela krajina, Dravinja, Dob, Interblock, Krško, Radomlje, Si-mer Šampion, Šenčur in Šmartno ob Paki. NŠ Poli Drava ostaja med prvoligaši? Z izgubo licence drugoliga-ša Laboda Drave je precej nejasen tudi status mladinske in kadetske ekipe NŠ Poli Drava v 1. SML in 1. SKL. Njun nastop v teh ligah je bil namreč povezan z igranjem članske ekipe Laboda Drave v 2. ligi. Glede na odlično delovanje NŠ Poli Drava Ptuj pa je bolj verjetno, da bosta mladi ptujski ekipi tudi v naslednji sezoni tekmovali v najvišjem slovenskem razredu. JM Foto: Črtomir Goznik Ali bo Drava v naslednji sezoni sploh igrala in v kateri ligi, je zaenkrat še skrivnost. Nogomet Dejan Purišič v Velenju Nogometni klub Aluminij je pred nekaj dnevi zapustil zvezni igralec Dejan Purišič, ki je za Aluminij odigral enajst tekem v spomladanskem delu prvenstva, dosegel pet zadetkov in bil pomemben člen pri osvojitvi prvega mesta v 2. slovenski nogometni ligi. Očitno ta 28-letni nogometaš ni videl svoje perspektive v nadaljnjem igranju pri drugoligašu in je prestopil k Rudarju iz Velenja. Tako je postal ob Rajku Rotmanu še en nogometaš Aluminija, ki bo poizkušal srečo v Velenju (Doris Kelenc je k Rudarju prestopil iz Drave). Sicer pa bo to Dejanov drugi poizkus igranja v 1. ligi; prvi je bil v Celju in tudi takrat je bil trener Milan Buričič. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Dejan Purišič Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Tega, kar smo letos naredili do sedaj, nismo pričakovali Foto: Črtomir Goznik Predsednik uprave Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser je za uspešne kolesarje pripravil sprejem. Brez njega si je ptujsko kolesarstvo nemogoče predstavljati; zanj živi 24 ur na dan in mu je predan z dušo in telesom. Kolesarji Perutnine Ptuj so ponovno pravi hit, tudi v tej sezoni dokazujejo, da so v Sloveniji praktično nedotakljivi. Veliko zaslug za uspehe ima prav Rene Glavnik, dolgoletni direktor Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, ki je v krajšem pogovoru najprej ocenil letošnje dosežke, še posebej pa izpostavil nedavno končano Dirko po Sloveniji: »Lahko rečem da je zaenkrat letošnja sezona izjemna. Slavili smo namreč že kar 13-krat in naredili to, kar smo si zadali, ali še celo več, saj lahko odkrito povem, da takih uspehov nismo pričakovali. V uvodnih nekaj startih v sezoni smo sicer imeli težave, vendar sedaj lahko rečem, da ekipa Perutnine Ptuj kraljuje v Sloveniji, kar smo nazadnje dokazali tudi na »Tour de Slovenie«, kot ga imenujejo. Robert Vrečer je vsemu postavil piko na i, čeprav smo po izjemnem začetku pričakovali zmago. Vendar želje so eno, dejstva pa nekaj drugega. Kljub vsemu je predvsem uvodni kronometer dokaz, kaj ta ekipa zmore, saj smo slavili sredi Ljubljane. Na težki progi smo ugnali tekmovalce, ki so odlični tako na Giru kot tudi Touru in Vuelti.« Ptujske kolesarje čaka zelo natrpan urnik tudi v bodoče. Že konec tedna sledita državni prvenstvi, najprej v soboto v cestni vožnji, nato pa še v nedeljo v kronometru. Takoj zatem pa že pot na Kitajsko, kjer Perutnino Ptuj čaka izredno močna mednarodna desetdnevna preizkušnja. Kakšna so pričakovanja direktorja ptujskega kolesarskega kluba pred temi dirkami: »Tudi na državnem prvenstvu imamo svoje cilje. Fantje si seveda želijo zmage, vendar bo težko, saj je proga ravninska, mi pa tipičnega sprinterja nimamo. Vsekakor gremo po dober izid, čeprav ne vemo, kako bomo tekmo izpeljali. Odbor za cestno kolesarstvo pri Kolesarski zvezi Slovenije je namreč določil, da bo v soboto cestna dirka, v nedeljo pa kronome-ter. Počitka torej ni, čeprav bi v tej situaciji zelo prav prišel dan premora tako kot pretekla leta. Kakorkoli že, temu se bomo morali prilagoditi in se potrudili po najboljših močeh. Takoj zatem pa že sledi let na Kitajsko, kamor fantje potujejo že v ponedeljek. Naj povem, da s to dirko, čeprav je zelo oddaljena, nimamo praktično nobenih stroškov, saj je organizator želel imeti na dirki izrecno našo ekipo in temu primerno je poskrbel za vse. Na njegovih plečih so vse letalske vozovnice, vsi stroški glede hrane in namestitve ter logistika, tako da je vse to skupaj veliko priznanje za nas. Nenazadnje bodo fantje predstavljali Slovenijo, zato verjamem, da bodo napravili maksimum v dresu Perutnine Ptuj.« Sprejem za ptujske kolesarje Med številnimi obveznostmi, ki jih imajo v zadnjem času, je bila v sredo za ptujske kolesarje na sporedu ena prijetnejših. V prostorih generalnega pokrovitelja kluba - Perutnine Ptuj - je namreč potekal sprejem za letos odlične kolesarje ptujskega kolesarskega kluba, ki ga je pripravil predsednik uprave Perutnine Ptuj in predsednik KK Perutnina Ptuj dr. Roman Glaser. Ta je v prijetnem in sproščenem vzdušju nagovoril zbrane in se kolesarjem zahvalil za prikazano, saj so ime Ptuja in tudi podjetja Perutnina Ptuj ponesli tako po Sloveniji kot po svetu, za kar jim je še posebej hvaležen. V nadaljevanju je dejal, da v bodoče pričakuje vsaj podobne rezultate, kot so jih Ptujčani prikazali do sedaj, podjetje pa jim bo kljub težkim časom še naprej pomagalo. V nadaljevanju se je direktor kluba Rene Glavnik zahvalil kolesarjem za odlične dosežke v letošnji sezoni, še posebej pa je izpostavil dirko Po Sloveniji. Zahvalil se je družbi Perutnina Ptuj, brez katere teh dosežkov in tudi vrhunskega kolesarstva na Ptuju ne bi bilo. Ob kozarčku penine je uradni del prešel v neformalno druženje, vsekakor pa si v bodoče lahko želimo čimveč takih sprejemov, saj tovrstna druženja praviloma sledijo večjim športnim uspehom. tp Rokomet m 1. A SRL Kam tone slovenski rokomet Teniške novičke V ponedeljek, 20. junija, je rokometno javnost presenetila novica, da je iz 1. SRL pod organizacijo Združenja rokometnih prvoligašev Slovenije (ZROPS) prostovoljno izstopilo sedem klubov: Krka Novo mesto, Celje PL, Cimos Koper, Gorenje Župan Alojz Sok je pripravil sprejem za najuspešnejše mlade rokometaše RK Jeruzalem Ormož, ki so letos dosegli rezultat, kot ga ne pomnijo. V finale državnega prvenstva so se uvrstili s kar šestimi ekipami, na koncu pa sta dve ekipi osvojili naziv državnega prvaka, dve pa državnega podprvaka v svojih kategorijah. Da pa fantje ne znajo le dobro igrati rokometa, pa je na sprejemu dokazal Dominik s svojo frajtonari-co, ki je poskrbel za glasbo. Župan Alojz Sok je čestital rokometašem za odlične rezultate in jim upravičeno pola-skal: „Postali ste glavni v Sloveniji! To je vsem v ponos in veselje." Za počitniške dni je župan športnikom podaril vstopnice za ormoško kopališče, da se od-počijejo do jeseni, ko bo treba po nove zmage. Mladim je zaželel, da bi se v prihodnosti znašli tudi v članski ekipi ormoškega rokometa, saj to je cilj mladih selekcij. Čestital je mentorjem za dobro delo, pa tudi staršem, ki svoje nadarjene otroke vozijo s tekme na tekmo. Na koncu pa je otroke posvaril tudi, da naj nikar ne zapostavljajo šole, ki mora vseeno biti na prvem mestu. Sprejema so se udeležili starejši dečki B, letniki 1997 - Uroš Mendaš, Nejc Velenje, Krško, Maribor Branik in Izola IP (slednja - zanimivo - sploh še ni bila uradni član ZROPS). Ob tem je takoj reagirala RZS (Rokometna zveza Slovenije) in na poziv naštetih klubov razpisala tekmovanje v 1. A DRL za sezono 2011/2012 pod Šandor, Miha Kolmančič, Aljaž Tement, Dejan Kociper, Matic Štumberger, Blaž Geč, Matic Topolovec, Marko Kralj, David Bezjak, Vid Lukman in Gašper Vesenjak, ki so postali državni prvaki. Trenirala sta jih Franc Šandor in Uroš Krstič. Državni prvaki v kategoriji mlajši dečki A, letniki 1998, so postali Kevin Caf, Tomi Sok, Nino Ula-ga, David Lukner, Tilen Kosi, Rene Plavec, Timon Grabo-vac, Gašper Horvat, Dominik Ozmec, Miha Kavčič, Boštjan Žižek Cvetko in Filip Luci, ki so trenirali pod vodstvom Mladena Grabovca in Uroša Kr-stiča. Ista trenerja sta uspela z mlajšimi dečki B, letniki 1999, doseči naziv državnih podpr-vakov. V ekipi so igrali Jurček Korpič Lesjak, Rene Rizman, Nejc Zidarič, Matej Niedorfer, Lan Voršič, Martin Hebar, Luka Voljč, Niko Jovanovič, Renato Kozel, Kristjan Petek, Žan Kociper, Anže Šoštarič, Nejc Štru-cl in Žak Ciglar. Zbir odličnih rezultatov so dopolnili tudi letniki 2000, ki so postali državni podprvaki v mini rokometu. V ekipi so igrali Teo Šulek, Gašper Hebar, Anže Notersberg, Aljoša Munda, Primož Ozmec, Žan Firšt Šeruga, Žan Ivanuša, Niko Sovič, Blaž Zadravec in Matej Vrankovečki. Trenerja sta bila Iztok Luskovič in Nejc Havlas. okriljem RZS. Pisarna RZS je tako klubom posredovala razpis za tekmovanje v torek, 21. junija, popoldan. Prijave klubov so sprejemali do četrtka, 23. junija, do 12.00. V tekmovanje je bilo povabljenih 12 klubov: Cimos Koper, Gorenje Ve- Uroš Krstič je v kratkem pogovoru povedal, da takšnega rezultata v zgodovini ormoškega rokometa še ni bilo: „Preseči ga bo verjetno težko, se bomo pa tudi v prihodnje trudili. Letos je bilo vloženega veliko dela in truda. Imamo srečo, da nam ob strani stojijo tudi starši otrok, ki so se aktivno angažirali pri iskanju sponzorjev, prevozih in organizaciji. Interes mladih za rokomet je v Ormožu velik, saj je 90 otrok vključenih v rokometno vadbo. Za vadbo ormoških mladih rokometa-šev skrbijo tudi trenerji Darko Žnidarič, Alči Šulek in Bojan Cunk, ki fante trenira v koordinaciji, atletiki in gimnastiki. Smo eden izmed redkih klubov v Sloveniji, ki z mladimi ne trenira le rokometa, ampak tudi te tri prvine, ki so na koncu dodale svoj delež k rezultatu. Tu tiči tista naša prednost pred ostalimi ekipami. Ne smemo pa pozabiti tudi deklet, saj imamo nekaj zelo zanimivih generacij letnic 1999, 2000 in mlajših. Upamo, da nam bo tudi v prihodnje uspelo sestaviti ekipe po letnikih, saj za tekmovanje potrebujemo minimalno po 12 tekmovalcev istega letnika. Za prihodnje šolsko leto moramo malo popraviti delo na šolah, ki smo ga v zadnjem času zanemarili in je že opazno pri letnikih 2003 in mlajših." Viki Ivanuša lenje, Celje PL, Loka, Maribor Branik, Trimo Trebnje, Ribnica Riko hiše, Krka Novo mesto, Jeruzalem Ormož, Šmartno Herz Factor banka, Krško in Izola IP. Torej brez Slovenj Gradca, ki je preko ZROPS imel zagotovljeno mesto v elitni druščini. Tako so klubi imeli kratek čas za razmišljanje in zaenkrat še ni znano število prijavljenih ekip; po neuradnih podatkih so se prijavili tudi Ormožani, čeprav ne gojijo nobenih zamer do ZROPS. UK V soboto, 18. 6., teden dni po turnirju kadetinj je na Ptuju v športni dvorani Ljudski vrt potekal še turnir za starejše deklice. Organizator je bila domača ekipa Tara Tenzor, ki je gostila ekipi iz Rač in Avstrije (selekcija Gornje Avstrije). Obe srečanji so domačinke dobile z visoko razliko. Tako so mlade Ptujčanke dokazale, da so, kljub temu da se je prvenstvo že končalo, še vedno v izvrstni formi ter da letošnji odlični ligaški dosežki pod vodstvom Saša Petka niso bili Trije turnirji U-14 Konec tedna so v Ljubljani na igriščih TC Ljubljana TK Olimpija in Max kluba potekali turnirji v kategoriji U-14, na katerih so lepe uspehe znova dosegli igralci in igralke TK Terme Ptuj. Na A-turnirju deklet je nastopila Nina Potočnik in se brez težav uvrstila v finale, kjer se je pomerila z najre-snejšo konkurentko na domačih tleh Manco Pislak (obe sta do finala izgubili le tri igre!). V finalu je bila Nina prepričljivo boljša in je slavila s 6:1, 6:2. Na A-turnirju dečkov je igral Sven Lah, a je svoj dvoboj 1. kroga predal zaradi poškodbe. Dober rezultat je na B-turnir-ju dečkov zabeležil Blaž Bez-jak, ki se je s tremi zmagami naključni. V klubu se po zadnjem dejanju sezone še enkrat zahvaljujejo staršem za športno navijanje tako v soboto kot vso sezono, trenerju domače ekipe za organizacijo turnirja ter sodnikoma (Benčič, Pukšič) za pošteno in korektno sojenje. ŽRK Tara Tenzor Ptuj - Selekcija Gornje Avstrije 25:6 (13:4) ŽRK Tara Tenzor Ptuj: Saša Lazar, Saška Kozel, Tonja Kolednik 1, Sindi Zorec 2, Manja Grabrovec 8, Sandra Šrajner 3, Marina Majcen 3, Doris prebil v finale. Tega je izgubil proti Reneju Mrazu iz kranjskega Triglava. Odprti turnir 8-11 V Velenju je potekal turnir v najmlajših kategorijah (mini, midi, U-10 in U-11). Izmed najmlajših članov TK Terme Ptuj so nastopili Nina Strašek, Ana Paternost, Jure Glodež in Aleksander Gajser, s po eno zmago pa se iz skupin niso uvrstili na glavni turnir. Babolat masters V Ljubljani je potekal turnir za najmlajše pod pokroviteljstvom teniškega opremljevalca Babolata. Na njem je nastopila tudi Taja Lončarič in se uvrstila v polfinale. JM Kovačec 1, Katja Valenko, Ana Ambrož 4, Lucija Ivančič 3. Trener: Sašo Petek. RK Rače - ŽRK Tara Tenzor Ptuj 18:31 (7:13) ŽRK Tara Tenzor Ptuj: Saša Lazar, Saška Kozel, Tonja Kolednik 4, Sindi Zorec 4, Manja Grabrovec 1, Sandra Šrajner 7, Marina Majcen 3, Doris Kovačec 1, Katja Valenko 1, Ana Ambrož 3, Lucija Ivančič 7. Trener: Sašo Petek. tp Martin Hebar, predsednik RK Jeruzalem Ormož: »V RK Jeruzalem Ormož smo zelo presenečeni nad dogajanji v slovenskem rokometu, predvsem glede izstopa nekaterih klubov iz ZROPS in organizacije tekmovanja pod neposrednim okriljem RZS. Osebno menim, da je ZROPS razen pri pridobivanju sponzorskih sredstev v celoti izpolnil svojo namembnost, saj so bili vsi klubi postavljeni v enakopraven položaj. Prav tako menim, da je ZROPS bistveno pripomogel k bolj poštenemu sojenju v 1. SRL, čeprav je treba priznati, da je sojenje bilo relativno slabo, ker niso sodili najboljši sodniki. Najbolj smo presenečeni nad dejstvom, da kar polovica klubov 1. SRL ni bila povabljena v novo organiziranost. V novo nastali situaciji vidim veliko nevarnost, da bodo nekateri klubi, ki so močno prisotni v pisarni RZS, poskušali vplivati na potek tekmovanja. V našem klubu še zbiramo informacije o nastali situaciji in se v trenutku te izjave še nismo odločili, kako bomo ravnali. Posebej poudarjam, da pred dvema tednoma na skupščini ZROPS v Logarski dolini ni bilo čutiti nobene neenotnosti in so se skoraj vsi klubi strinjali z licenciranjem igralcev in klubov, tako da menim, da je to mogoče eden od osnovnih ra- zlogov za nastalo situacijo, saj večina klubov ni pristala na način razreševanja finančnih težav, kot so jo ubrali v Mariboru in s katero so odpisali praktično vse dolgove do igralcev ter trenerjev. S tem smo posledično ostali klubi v neenakopravnem položaju. Zaskrbljujoče je dejstvo, da sta mi dva predsednika klubov v 1. SRL zagotovila, da so pritiski potekali preko generalnih sponzorjev. Vsekakor pa bomo pri svoji odločitvi upoštevali interese kluba, ki se kažejo v tekmovanju članske ekipe na kvalitetnem nivoju in skrbi za mlajše selekcije, kar je oboje povezano s pridobivanjem sponzorskih sredstev.« Ormož • Sprejem odličnih mladih rokometašev Rezultat, kot ga še ni bilo Foto: Viki Ivanuša Mladi rokometaši s svojimi trenerji na sprejemu pri županu Alojzu Soku v ormoškem gradu Rokomet • Turnir prihodnosti: zmagi v Avstrijo in na Hrvaško Rokometno društvo Moškanjci Gorišnica je znova odlično organiziralo turnir pod imenom Prihodnost rokometa. Tudi tokrat je bila udeležba mednarodna, saj so ekipe prišle iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Nastopilo je več kot 100 mladih rokometašev. Pri letnikih 1994 je zmaga romala v Avstrijo (Zgornja Štajerska), pri letnikih 1997 pa na Hrvaško (Trsat Reka). Domači ekipi sta pred lepim številom gledalcev osvojili drugo in tretje mesto. Sodniško nalogo so opravljali Manja Ozmec, Anton Lah, Tadej Sok, Igor Ivančič in Dejan Ivančič. Rezultati letnikov 1994: Gorišnica Jeruzalem - Zgornja Štajerska (AVT) 20:23, Gorenje Velenje - Klima Petek Maribor 18:19, Zgornja Štajerska (AVT) - Gorenje Velenje 26:17, Gorišnica Jeruzalem - Klima Petek Maribor 17:18, Zgornja Štajerska (AVT) - Klima Petek Maribor 25:20, Gorišnica Jeruzalem - Gorenje Velenje 23:21. Vrstni red: 1. Zgornja Štajerska (AVT), 2. Klima Petek Maribor, 3. Gorišnica Jeruzalem, 4. Gorenje Velenje. Za Gorišnico Jeruzalem so nastopali: Grega Ivanuša, Igor Ranfl, Matic Šulek, Primož Zemljič, Matic Geč, Damir Mavrič, Tilen Bezjak, Lino Kirič, Tomas Bedrač, Sandi Plohl, Denis Hrupič, Matic Leben, Martin Vrbančič in Luka Horvat; trenerja Darko Žnidarič in Alči Šulek. Rezultati 1997 letnikov: Jeruzalem Gorišnica - Drava Ptuj 18:9, Trsat Reka (HRV) - Trimo Trebnje 14:11, Jeruzalem Gorišnica - Trimo Trebnje 18:15, Trsat Reka (HRV) - Drava Ptuj 16:8, Trimo Trebnje - Drava Ptuj 27:16, Jeruzalem Gorišnica - Trsat Reka (HRV) 15:17. Vrstni red: 1. Trsat Reka (HRV), 2. Jeruzalem Gorišnica, 3. Trimo Trebnje, 4. Drava Ptuj. Za Jeruzalem Gorišnico so nastopali: Uroš Mendaš, Jurček Korpič Lesjak, Marko Kralj, Matic Štumberger, Gašper Vesenjak, Matic Topo-lovec, David Bezjak, Aljaž Tement, Vid Lukman, Nejc Šandor, Blaž Geč, Boštjan Žižek Cvetko, Tilen Kosi, Miha Kavčič, Dominik Ozmec in Tomi Sok; trenerja Uroš Krstič in Franc Šandor. KU Rokomet • Turnir starejši deklic na Ptuju Slavile deklice Tare Tenzorja Ptuj Boks Naslednji dvoboj septembra? Dejan Zavec (31 zmag, 1 dvoboj brez odločitve, 1 poraz) že več kot leto in pol zaseda položaj svetovnega prvaka velterske kategorije po verziji IBF, še vedno pa ni znan njegov prvi izzivalec. Čeprav so v njegovem taboru veliko pričakovali od kongresa združenja IBF, ki je konec maja potekal v Miamiju, pa tam še niso določili tekmeca, proti kateremu bi Dejan branil naslov. Ker dvoboja tako zagotovo ne bo v poletnem času, je Dejan začasno prekinil priprave in si privoščil odmor, treninge pa bo nadaljeval naslednji teden. »Če bi se naslednji dvoboj zgodil do konca naslednjega meseca, bi bili pripravljeni, ko pa je postalo jasno, da je verjetnejši termin konec septembra, smo sprejeli drugačno odločitev. Takšen postopek je povsem običajen, saj ne moremo vzdrževati visoke stopnje treningov v tako dolgem časovnem obdobju. Pred dvema tednoma je bil v Sloveniji Dirk Dzemski, s katerim je Dejan izpopolnjeval tehniko, delali smo tudi v fitnesu,« je povedal Tomi Jagarinec, Dejanov kondicij-ski trener, ki sicer v zadnjem času pri kondicijskih treningih pomaga tudi slovenski moški odbojkarski reprezentanci: »Trenutno se v odbojki ukvarjamo s precejšnjimi težavami zaradi poškodb številnih igralcev, vendar jih zaenkrat uspešno rešujemo. Verjamem, da bomo uspešno končali kvalifikacijske nastope v Evropski ligi in se uvrstili na zaključni turnir.« Naši odbojkarji igrajo v skupini A, v kateri so še Belgija, Velika Britanija in Hrvaška. Po osmih krogih so naši v prepričljivem vodstvu, vendar morajo na zadnjih gostovanjih na Hrvaškem in v Belgiji prvo mesto potrditi z nekaj osvojenimi točkami. JM AVEC IBF WORLD CHAMPION www.dejanzavec.com ? M E D j s petrol [dejanVzave 'i M E D 1 S PETROL MEDI K___ povezuj (O ■ r m ■ amisH ■ m i WEC PETROL Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec in Tomi Jagarinec imata v tem trenutku povsem različne obveznosti; prvi je naredil krajši premor med pripravami, drugi s slovensko odbojkarsko reprezentanco gostuje na Hrvaškem. Športno plezanje • DP v težavnosti Prva tekma Mini Na plezališču v Šmartnem pri Litiji je 11. junija potekala prva tekma sezone državnega prvenstva v težavnostnem plezanju. Ker imamo izjemno močno reprezentanco, ki že vrsto let kroji sam svetovni vrh, so tudi tekme državnega prvenstva na zavidljivem nivoju in vredne ogleda. Skupno je v vseh starostnih skupinah nastopilo več kot 220 tekmovalcev iz skoraj 30 klubov. Prva letošnja preizkušnja pa je v konkurenci članic kljub temu minila brez tekmovalne napetosti, saj je bila plezalka ptujskega kluba 6b Mina Markovič razred zase v konkurenci 16 plezalk. Mina je v dosedanjem delu sezone tekmovala predvsem v balvanskem plezanju (tekme v težavnosti šele sledijo), a je očitno dobro pripravljena tudi v svoji paradni disciplini - težavnosti. Drugo mesto je osvojila Ana Ogrinc, ki je v finalu presenetila reprezentantki Natalijo Gros in Majo Vidmar. 1. tekma DP v težavnosti, rezultati: 1. Mina Markovič 2. Ana Ogrinc 3. Natalija Gros 4. Maja Vidmar 5. Živa Ledinek 6. Tina Šušteršič 7. Katarina Fon 8. Asja Gosar JM PK 6b Ptuj 45.00 vrh 37.00 ŠPK A. Kokalja 31.00 - 27.00 AO Kranj 37.00 - 24.00 - PK Škofja Loka 40.00 - 20.00 - AK Ravne 33.00 + 15.00 - AO Kranj 33.00 + 9.00 AO Kranj 31.00 - 9.00 PK Divača 32.00 - 9.00 - Kolesarstvo • Cestno DP V soboto cestno DP, v nedeljo v kronometru Kolesarska sezona v Sloveniji je prav v teh dneh dosegla vrhunec. Prejšnji konec tedna se je zaključila 18. izvedba dirke Po Sloveniji, ta konec tedna pa bodo najboljši slovenski biciklisti ponovno zelo aktivni. V soboto in nedeljo bodo namreč bili boj za državne naslove na skrajnem zahodu Slovenije. Najprej jih v soboto čaka cestno državno prvenstvo v bližini Nove Gorice, nato pa Spored DP: - sobota: državno prvenstvo v cestnem kolesarstvu: Krom-berk-Ajševica-Kromberk (dolžina kroga 8 km - 20 krogov) - nedelja: državno prvenstvo v kronometru: Solkan-Plave (38 km) Matej Marin, vodja moštva Perutnine Ptuj, pred DP: »Po odličnih predstavah na dirki Po Sloveniji bomo tudi na DP-ju v soboto in nedeljo startali na najvišja mesta. V soboto bo na cestni dirke verjetno v ospredju taktični boj, toda na to smo dobro pripravljeni in optimistično pričakujem dirko, seveda pa nas zanima le boj za najvišja mesta. Tudi v nedeljo bomo startali na naslov državnega prvaka v kronometru, saj je Grega Gazvoda državni prvak, Robert Vrečer pa je letos dokazal, da je fantastičen tudi v vožnji na čas. V vsakem primeru nam DP veliko pomeni in želimo nadaljevati letošnje izjemne dosežke.« v nedeljo še »ura resnice«, ki bo potekala po Soški dolini. Sobotna cestna dirka bo dolga 160 kilometrov, kolesarji pa bodo morali prevoziti kar 20 krogov po 8 kilometrov na relaciji Kromberk-Ajševica-Kromberk (bližina Nove Gorice). Tudi dan kasneje bodo »kronometristi« drveli vzdolž reke Soče na kronometru, ki bo dolg 38 kilometrov ter bo potekal na relaciji Solkan-Plave. Ptujske kolesarje bosta v nedeljo zastopala Gregor Gazvoda, ki je aktualni državni prvak v vožnji na čas, zato bo še posebej motiviran, in v kronometru v zadnjem času odlični Robert Vrečer, ki je med drugim dobil kronometer na Poljskem in prolog na uvodu dirke Po Sloveniji. tp Vedno bližje 9. Poli maratonu Ljubitelji kolesarstva komaj čakamo 3. september Stopnjujemo kolesarske užitke - kaj pa kolesa in oprema Kolesarstvo je v Sloveniji izredno priljubljen šport za vse generacije. Priča temu je zagotovo tudi izjemna udeležba na kolesarskih dogodkih in tudi na največjem slovenskem rekreativnem doživetju - Poli maratonu. V zadnjih osmih letih smo tako prerasli le lokalni okvir in postali vseslovenski dogodek, ki vsako leto v Moškanjce pri Ptuju privabi več tisoč kolesarjev. Vendar Poli maraton ni namenjen le vrhunskim in telesno pripravljenim kolesarjem, saj v treh trasah lahko uživajo vsi - od najmlajših do najstarejših, od začetnikov do izkušenih, od ljubiteljev do profesionalcev. Zakaj je tako, je ri i- Starost in obliko kolesa nista pomembna. Poleg osebne note je važno le to, do se no kolesu zabavate in sodelujete. ITI 1 Zaščitna kolesarska čelada je danes že nujni del opreme kolesarja in je obvezna za otroke do 14. leta starosti. Pri izbiri je potrebno upoštevati, da pokriva čelni, vrhnji in zadnji del glave ter da sejo lahko dobro pritrdi. popolnoma jasno: popolna predanost rekreativnemu značaju maratona in upoštevanje želja vsakega posameznega kolesarja. Ce k temu dodamo še ponudbo »all inclusive«, je rezultat na dlani - vrhunsko športno, kulinarično in družabno doživetje. Zato vsi komaj čakamo na 9. Poli maraton. Kako pa ¡e z opremo? Seveda ¡e za kolesarje najpomembnejša izbira kolesa, vendar na doživetje na Poli maratonu izbor ne vpliva neposredno. Pomembno je le, da se na svojem dobro počutite. Med več tisoč kolesarji je namreč zbrana kolesarska družina različ- Na Poli maratonu je zmagovalec vsak. Ne glede na opremo. nih generacij, med kolesi pa lahko opazimo različne »pristope« - od oldtimerjev, ki so prava paša za oči, pa preko rekreativnih koles vse do najmodernejših grafitnih cestnih ali gorskih koles. Kakšna pa je prava izbira kolesa? Ne glede na stil in namembnost vožnje (cestna, gorska, spust ...), je najpomembnejše izbrati pravo velikost. Pri tem je pomembna tako višina od tal do sedeža kot tudi dolžina od krmila do sedeža. Najbolje je prisluhniti dobremu svetovalcu (prodajalcu) in se pred nakupom na kolo tudi usesti, saj bi lahko napačna izbira zelo vplivala na vaše počutje med kolesarjenjem. Poleg kolesa je potrebna še dodatna oprema, med katero so nepogrešljivi zaščitna čelada, bidon, zračna tlačilka in osnovno orodje za popravilo. Seveda boste na 9. Poli maratonu v okviru ponudbe »all inclusive« doživetja lahko marsikakšen element nepogrešljive opreme pustili kar doma, saj vas bo na poti nenehno spremljalo tehnično vozilo s serviserji, pa tudi bidon boste dobili ob prijavi v paketu z drugimi dobrotami. Med dodatno opremo, ki jo kolesarji najpogosteje uporabljamo, so še rokavice, merilec hitrosti, ki lahko zmore še kaj drugega, odvisno od cenovnega razreda, boljši sedež, zaščitna očala, posebni pedali in kolesarsko obuvalo, luči in različni prtljažniki. Skratka, ni enotnega recepta, saj se vsak kolesar opremi po svojih željah in potrebah, enako pa velja tudi za oblačila. Ce veliko kolesarite, potem je dobro razmisliti tudi o kolesarski opravi, ki je lahka, zračna in zaščitna. Ne glede na vso opremljenost pa je najpomembnejše za vsakega kolesarja, da nabira kilometre in da uživa na vsaki prevoženi poti. Za posebnost in lepe kolesarske spomine na Poli maratonu skrbimo že devet let, zato vas lepo vabimo, da se nam pridružite tudi letos na že 9. izvedbi največjega kolesarskega rekreativnega kolesarjenja v Sloveniji. Komaj vas že čakamo. (PR) Nogomet • 4. tradicionalni turnir Golgeter Hajdina 2011 V konkurenci U-10 zmagali domačini Nogometna šola Golgeter Hajdina, v katero so vključeni otroci iz celotne občine Hajdina in njene bližnje okolice, je v soboto, 18. junija, na igrišču ŠD Hajdina organizirala že 4. tradicionalni turnir v nogometu za najmlajše nogometaše, letos za selekciji U-8 in U-10. Na njem je sodelovalo kar 19 ekip (10 pri U-10 in 9 pri U-10), skupno približno 250 otrok. Turnir je imel tudi tekmovalno plat, čeprav rezultati v teh kategorijah ne smejo biti v ospredju. Poskrbljeno je bilo za jedačo, pijačo in celo sladoled, pripravljen pa je bil tudi bogat animacijski program z baloni in avtomo- bilčki plazma z brati Malek in Nelejem. Domača občinska nogometna šola je na tem turnirju sodelovala s kar petimi ekipami - s tremi v kategoriji U-8 in dvema v kategoriji U-10. Njihovi rezultati so bili zelo dobri, ekipa NŠ Golgeter Hajdina 1 je v kategoriji U-10 celo zmagala. V razburljivem finalu so mladi Hajdinčani premagali ekipo NŠ Poli Drava z rezultatom 2:0. »Rezultati kažejo na dobro delo v naši nogometni šoli, ki se bo zagotovo nadaljevalo tudi v prihodnje. Še posebej se je treba zahvaliti vsem staršem mladih nogometašev, ki Končni vrstni red, U-8: 1. NK Dobrovce Miklavž 2. NK Miklavž Dobrovce 3. NK Podvinci 4. Poli Drava, 5. NŠ Hajdina Golgeter 3, 6. NK Zlatoličje, 7. NK Videm, 8. NK Bukovci, 9. NŠ Hajdina Golgeter 1, 10. NŠ Hajdina Golgeter 2. Finale: NK Dobrovce Miklavž - NK Miklavž Dobrovce 2:0. Najboljši strelec: Rok Bratušek (NK Videm) - 7 zadetkov. Najboljši vratar: Alen Polič (NK Podvinci). Najboljši igralec: Nino Franci (NK Dobrovce Miklavž). so pomagali pri izvedbi turnir-j a. Glede na pozitivne odzive vseh sodelujočih bo NŠ Golge-ter Hajdina tak turnir zagotovo Končni vrstni red, U-10: 1. NŠ Hajdina Golgeter 1 2. NŠ Poli Drava 3. NK Zlatoličje 4. NK Podvinci, 5. ND Dravinja, 6. NK Bukovci, 7. NŠ Hajdina Golgeter 2, 8. NK Markovci, 9. NK Zavrč. Finale: NŠ Golgeter Hajdina 1 -NŠ Poli Drava 2:0. Najboljši strelec: Niko Šalamun (NŠ Poli Drava) - 8 zadetkov. Najboljši vratar: Anej Milič (NK Zlatoličje). Najboljši igralec: Anej Lozinšek (NŠ Golgeter Hajdina 1). pripravljala tudi v prihodnje,« je povedal vodja NŠ Golgeter Sandi Mertelj. UR Foto: Črtomir Goznik Utrinek s finalne tekme U-10 med ekipama NŠ Golgeter Hajdina - NŠ Poli Drava Nogomet • NK Stojnci Foto: Matija Brodnjak Ekipa NS Golgeter Hajdina je slavila v konkurenci U-10. Stojnci na nogometnem zemljevidu Evrope Slovenija, predvsem njen severovzhodni del, postaja vse bolj priljubljena točka priprav tujih klubov. Če upoštevamo le nogometni vidik, potem na našem koncu predvsem hotel Primus na Ptuju in Športni park v Kidričevem visoko kotirata pri izboru priprav tujih nogometnih klubov, tudi vrhunskih (tukaj med drugim »domuje« slovenska nogometna reprezentanca, lani je na našem koncu gostovala slovita Valencia). Zdi pa se, da prej omenjena objekta ne bosta več osamljena: že dalj časa je namreč znano, da v Stojncih, ki nastopajo v 3. ligi, premorejo fantastične pogoje za delo. Odlična igrišča, neokrnjena narava, mir pred javnostjo ... Vse to seveda ni ostalo neopaženo in tako se prizadevnim članom tre-tjeligaša izpod Borla, ki svoje delo opravljajo volontersko, odpirajo lepe možnosti, da unovčijo svoj trud in dolgoletno prizadevno delo. Prejšnjo sredo so namreč predstavniki podjetja Team sport camp, ki tržijo priprave tujih nogometnih klubov pri nas, obiskali igrišče v Stojncih in bili nad videnim navdušeni. Tako se Stojnčanom ponuja imenitna priložnost, od katere bi dolgoročno vsekakor lahko imeli kar nekaj koristi. Že v soboto je bila v Stojncih odigrana mednarodna prijateljska nogometna tekma med ukrajinskim prvoligašem Zo-riyo in Varaždinom (bivši Var-teks). Vse to je dokaz, da dobre infrastrukturne zmožnosti in primerne vadbene površine hodijo z roko v roki z rekom, da dober glas seže v deveto vas, kar Stojnce počasi postavlja na nogometni zemljevid Evrope. Remi med Zoriyo in Varaždinom V soboto popoldan je kakšnih 100 gledalcev v Stojncih imelo priložnost videti mednarodno preizkušnjo med ukrajinskim in hrvaškim prvoliga-šem. Srečanje se je končalo s pravičnim remijem 2:2 (1:2). Dokaj številni ljubitelji nogometa so pričakovali, da jih bo na omenjenem srečanju pozdravil tudi Robert Težački, ki je v preteklosti treniral Stojnce, kot igralec pa je pečat pustil tudi na Ptuju, vendar se to ni zgodilo, saj trener mlajših selekcij Varaždina ni pripotoval v Slovenijo. tp Fotozapis Foto: Črtomir Goznik Nogometni park v Stojncih so opazili tudi predstavniki agencij, ki tržijo priprave tujih nogometnih klubov v Sloveniji. Foto: Črtomir Goznik Na igrišču Aluminija v Kidričevem je v sredo potekala mednarodna prijateljska tekma med Mariborom in ukrajinsko Zoriyo, ki je na pripravah v Sloveniji. Naši državni prvaki so pred številnimi gledalci slavili 3:0 (3:0). (JM) Športni napovednik Nogomet • V Bukovcih 25. Korantov pokal Športno društvo Bukovci prireja 25. in 26. junija nogometni turnir v velikem nogometu za prehodni Korantov pokal. Nastopile bodo ekipe iz Stojncev, Podvincev, Markovcev in Bukovcev. Program - sobota, 25. junij: ob 16.50: otvoritev in pozdrav ob 17.00: Stojnci - Podvinci ob 19.00: Markovci - Bukovci Nedelja, 26. junija: ob 15.00: tekma za tretje mesto ob 17.00: cicibani U-10 Bukovci - Markovci ob 17.30: ob 18.00 ml. dečki U-12 Bukovci - Podvinci ob 18.30: finalna tekma ob 20.30: razglasitev rezultatov Zmagovalec prejme veliki prehodni Korantov pokal. Vabljeni! Nogomet • 1. fuzbal fest v Gabrniku Športni park Gabrnik organizira 1. FUZBAL FEST - turnir v malem nogometu na travi. Odvijal se bo v soboto in nedeljo, 25. in 26. junija, v Gabrniku; pričetek v soboto ob 10.00. Ženski turnir v malem nogometu bo v nedeljo ob 13.00 (žreb in prijave ob 12.00). Prve tri ekipe prejmejo pokale, prijavnine ni! Turnir v ročnem nogometu (dvojice): sobota, 25. 6., ob 21.00. Za hrano, pijačo in zabavo bo poskrbljeno. Vljudno vabljeni! Atletika • 8. ormoški ulični tek Atletski klub Ormož vas vabi v petek, 24. junija, na ormoški ulični tek, ki bo že osmi in tradicionalno poteka na predvečer dneva državnosti. Lani so tekli udeleženci iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Nizozemske in celo Kenije. V teku žensk na 4000 m je slavila Madžarka Zita Kacser, pri moških na 4800 m je bil z rekordnim časom 13 minut in 23 sekund najhitrejši Kenijec Philip Kipkurgat Yiego. Stari rekord je držal slovenski reprezentant Boštjan Buč iz leta 2005. Atletski klub Ormož bo prireditev na Kerenčičevem trgu pričel ob 21. uri, ko bo start družinskega in otroškega teka. Družinski tek bo izpeljan v primeru, da bodo prijavljene vsaj tri ekipe. Ekipo sestavljata dva člana, eden mora biti starš. Teče se 1100 metrov. V otroškem teku lahko sodelujejo letniki 2000 in mlajši (tek na 550 m) ter letniki 1996 in mlajši (1100 m). Prijave še sprejemajo tudi na dan prireditve od 19.00 do 20.30. Start ostalih tekov bo ob 21.30, ko se bodo na progo, dolgo 4 kilometre, najprej podale ženske. Moški bodo odtekli 800 metrov več oz. 4800 metrov. Konkurenca bo tudi letos mednarodna in izjemno močna, zato je vredna ogleda ter vzpodbujanja ob progi. Podelitev priznanj bo na sporedu po končanem tekmovalnem delu -okrog 22. ure. Poleg denarnih nagrad bo vsak udeleženec prejel majico organizatorja in napitek. Vabljeni! Poletne šole v občini Hajdina Športna zveza Občine Hajdina organizira v času letošnjih poletnih počitnic v sodelovanju s klubi iz te občine dve poletni šoli za pestrejšo izrabo prostega časa med počitnicami. 1. Poletna šola nogometa - za otroke od 5 do 14 let: termin: 27. 6.-1. 7. od 18.00 do 19.45 lokacija: nogometno igrišče NK Hajdina informacije: Sandi Mertelj (041 353 247) 2. Poletna šola tenisa - za mlajše dečke in deklice: termin: 27. 6.-2. 7. od 9.00 do 11.00 lokacija: teniško igrišče Goya center Hajdoše informacije: Franc Mohorko (041 403 717) Udeleženci poletnih šol bodo po vsakem treningu deležni osvežilnih pijač, zadnji dan pa bo organiziran še piknik z jedačo in pijačo. Vabljeni! V nedeljo v Ljutomeru kasaške dirke Na ljutomerskem hipodromu bodo v nedeljo ob 14. uri tretje letošnje kasaške dirke. V sedmih točkah sporeda se bo pomerilo 77 konj iz vseh slovenskih klubov z osrednjima dirkama v spomin na Janka Makoterja in Mirka Hanžekoviča, preminula odlična tekmovalca ljutomerskega kluba. Športno počitniško poletje v Ljutomeru Tudi letos bo v času poletnih šolskih počitnic Športna zveza Ljutomer poskrbela, da se bodo odvijale številne aktivnosti, namenjene mladini in odraslim. Prvi teden počitnic (27. junij-1. julij) bosta na programu nogometni tabor (vsak dan na stadionu v Ljutomeru med 9. in 17. uro) ter začetni tečaj tenisa (za šolsko mladino vsak dan med 9. in 10.30 uro, za odrasle med 17. in 18.30). Pripravljen bo tudi nadaljevalni teniški tečaj med 4. in 8. julijem. Poletne športno-rekreativne igre, četrte zapovrstjo, bodo na letnem kopališču v Ljutomeru med 1. in 3. julijem, ko se bodo udeleženci lahko pomerili v plavanju, odbojki na mivki, badmintonu na travi in mini nogometu na mivki. Tečaja športnega plezanja bosta v dvorani športno-izobraževalnega centra Ljutomer med 4. in 8. julijem ter med 22. in 26. avgustom, plavalna tečaja na letnem kopališču v Ljutomeru pa med 4. in 8. julijem ter 1. in 5. avgustom. Kopališče bo 1., 2., 22. in 23. julija odprto tudi med 20. in 23. uro, namenjeno pa vsem ljubiteljem večernega (nočnega) kopanja pod žarometi in z bazensko razsvetljavo. 16. Taborski tek bo 12. avgusta s startom in ciljem na Glavnem trgu v Ljutomeru za različne starostne kategorije. Tekači se bodo podali na tekmovalno progo v dolžini od 250 do 8500 metrov. Športno poletje v Ljutomeru se bo zaključilo 5. septembra na letnem kopališču s pokalnim tekmovanjem v odbojki na mivki. Boks • Revija pred BK Ring BK Ring iz Ptuja bo v soboto, 25. junija, od 17. ure naprej pred BK Ring organiziral boksarsko revijo, na kateri bo predvidoma dvanajst dvobojev. Prijavljeni so boksarji BK Ljubljana, ŽBK Maribor, BK Cinkarna Celje, BK Ljutomer, BK Fužinar, KBV Gladiator, BK Slovenska Bistrica, BK Golden Gloves Ljubljana in BK Ring Ptuj. Iz ptujskega kluba bodo v ring stopili Domen Bauman, Monika Božičko, Marcel Gojkošek, Nino Milošič, Simon Naglič, Blaž Škrjanec, Aleš Kujavec, Nejc Nedeljko in Rok Dolenc. JM, UK, NŠ, DB Strelstvo • SP München Slovenci se naprej brez kvote za Ol V Munchnu so na zadnji tekmi svetovnega pokala v letošnji sezoni v drugi polovici tekmovalnega programa nastopali največji slovenski aduti za osvojitev olimpijske kvote za London 2012, člani v disciplini MK-puške trojni položaj, 3 x 40 strelov, članici z MK-puško trojni položaj, 3 x 20 strelov, in med članicami z zračno pištolo tudi Ptujčanka Majda Raušl. Žal slovenskim strelcem tudi v tretjem poskusu ni uspelo doseči največjega cilja v letošnji sezoni, po nastopih na svetovnih pokalih v Sydneyju, Fortu Benningu in Munchnu pa se nabor kvalifikacijskih tekmovanj izjemno oži. Vso pozornost bodo sedaj posvečali pripravam na EP Beograd, kjer bodo nastopili z maloka-librskim orožjem in puško ši-brenico, zadnja priložnost za dosego kvote v letu 2012 pa bo na Finskem, na EP z zračnim orožjem. Najboljša ptujska strelka Majda Raušl je svoj nastop opravila v sredo, ko je nastopala v kvalifikacijah članic z zračno pištolo, kjer je dosegla 376 krogov in se v najštevilčnejši letošnji konkurenci 128 nastopajočih uvrstila na 63. mesto. Meja za vstop v finale najboljše osme-rice s streljanjem v dodatnem shoot-offu je bila pričakovano visokih 385 krogov, olimpijsko kvoto pa je z zmago s 388 krogi v kvalifikacijah in finalnimi 100,3 kroga osvojila Francozinja Stefanie Tirode, ki je bila boljša od drugouvrščene srbske strelke Zorane Arunovic, drugo kvoto pa je s sedmim mestom osvojila Poljakinja Beata Bartkow Kwiatkowska. Najboljše evropske strelke z zračnim orožjem bodo imele priložnost doseči kvoto še na Finskem, medtem ko se bo zgodba z MK-programom letos že zaključila. Najbolj napeto dogajanje pa smo spremljali v disciplini MK-puške trojni položaj, kjer so se vsi trije slovenski strelci (Raj-mond Debevec, Željo Mo-ičevič in Robert Markoja) potegovali za visoke uvrstitve, na koncu pa razočarani ostali brez finalne uvrstitve in olimpijske vstopnice. Simeon Gonc 2. večerni tek čez ptujski grad Ko si sport in kultura podajata roke V ptujsko poletno muzejsko noč 18. junija se je že drugič uspešno vklopil večerni tek čez ptujski grad v organizaciji Tekaške akademije za odrasle. Letošnji 2. tek je pritegnil 230 tekačev iz cele Slovenije, lani jih je bilo okrog 200. Kot je povedal vodja tekmovanja Aleš Bezjak, so z odzivom tekačev zelo zadovoljni. Tek je nekaj posebnega v Sloveniji, če ne edinstven, s svojo progo čez ptujski grad, vzpon na grad pa je tudi najtežji del te 5,7 km dolge tekaške preizkušnje. Cilj organizatorjev je privabiti v dveh, treh letih 500 tekačev. Organizatorji so zadovoljni tudi z doseženimi rezultati, še posebej pri absolutnih zmagovalcih Tadeju Kaluži iz Ljubljane v moški konkurenci in Heleni Javornik iz Maribora v ženski konkurenci. Na drugo mesto se je pri moških uvrstil Zdenko Klemenčič (Tekaška sekcija Radenska), tretji je bil Jože Čeh iz Maribora, pri žen- skah si je drugo mesto pritekla Lidija Cerkovnik, tretja je bila Mojca Grandovec, prav tako iz Maribora. Pogrešali pa so malo več gledalcev ob progi, ki se je začela v Termah, nadaljevala čez mestno jedro in končala v Termah Ptuj, saj je bil organiziran v času, ko imajo ljudje resnično čas. Hvaležni so Termam Ptuj za vso podporo pri organizaciji tega res izjemnega športnega dogodka, ki je bil organiziran tudi kot družabno srečanje, saj so po končanem teku poskrbeli za glasbeno razvedrilo in nočno kopanje v termalnem parku, kar je udeležence še posebej navdušilo. Aleš Bezjak pravi, da si bosta šport in kultura še naprej podajala roke, se družila ne samo v poletni muzejski noči, temveč tudi ob drugih priložnostih. Tretja sobota v juniju pa ostaja dan za vsakoletno organizacijo večernega teka čez ptujski grad. MG Foto: Črtomir Goznik Na drugem večernem teku čez ptujski grad je sodelovalo 230 tekačev iz cele Slovenije. Ptuj • Prve športne igre slovenskih vzgojiteljev Za začetek s 650 tekmovalci V Termah Ptuj so 18. junija potekale prve športne igre slovenskih vzgojiteljic in vzgojiteljev Slovenije, ki jih je pripravila Skupnost vrtcev Slovenije. Na enem mestu se je zbralo kar 650 slovenskih vzgojiteljic in vzgojiteljev. Prvo lovoriko za skupno zmago je odnesel Vrtec Litija, ptujskemu Vrtcu je pripadla zmaga med navijaškimi skupinami. Zbrane udeležence, polne dobre volje in športnega duha, je najprej pozdravil direktor Term Ptuj Andrej Klasinc in jim zaželel prijetno druženje in veliko dobrih rezultatov. Božena Bratuž, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, na njeno pobudo so letos pričeli športne igre, ni mogla skriti zadovoljstva, da jim je že prvič uspelo privabiti toliko udeležencev iz cele Slovenije. Da bi vse potekalo brezhibno, so se povezali s športno šolo Juhuhu Tomija Jagarinca, ki je prevzela strokovno vodenje iger. Tudi ptujski župan Štefan Čelan je dejal, da je ponosen na predsednico Boženo Bratuž, ravnateljico Vrtca Ptuj, ki je prevzel glavnino organizacijskih niti prvih športnih iger slovenskih vzgojiteljic. Povedal je, da je ptujski vrtec organizator številnih uspešnih prireditev, Foto: Črtomir Goznik Vrteška navijška skupina je osvojila prvo mesto, njihov nastop je bil v vseh pogledih dovršen, od obleke, koregrafije in plesa do celotnega vtisa. Foto: Črtomir Goznik Ena od osmih športnih panog je bila vlečenje vrvi, ki je potekalo ob bučnem navijanju dve leti zapored pripravlja tudi pustno srečanje 50 slovenskih vrtcev v času kurentovanja. Nanje računajo tudi v evropskem letu kulture 2012. 110 ekip slovenskih vzgojiteljic in vzgojiteljev je tekmovalo v osmih športnih disciplinah, deveta pa je bila tekmovanje navijaških skupin. Tekmovali so v natančnosti, spretnosti, hitrosti, vzdržljivosti, pogumu in vodni igri. Skupni zmagovalec je postal Vrtec Litija, drugo mesto je zasedel Vrtec Vuzenica, tretje pa Vrtec Zelena jama iz Ljubljane. Pri navijaških skupinah je prvo mesto pripadlo Vrtcu Ptuj, drugo Vrtcu Litija, tretje pa Vrtcu Pedenjped iz Ljubljane, katerega predstavniki so sobotno udeležbo na športnih igrah na Ptuju izkoristili tudi za ogled vrtcev Zvonček in Narcisa. Predvsem so jih zanimale športne dvorane v ptujskih vrtcih. Ekipa Vrtca Ptuj se je uvrstila na solidno 16. mesto. Njene tekmovalke so zmagale v teku, drugo mesto pa so zasedle v preizkusu spretnosti. Tomi Jagarinec, vajen največjih in najtežjih športnih preizkusov tudi v svetovnem merilu, je bil po sobotnih športnih igrah slovenskih vzgojiteljic in vzgojiteljev pošteno utrujen. Toliko ekip na enem mestu spraviti skozi tekmovanje je bila vse prej kot lahka naloga. Kot je ob koncu iger povedala Božena Bratuž, jih bodo pripravljali vsaki dve leti, če bo volja, pa tudi vsako leto. MG Športne novičke Nogomet • Turnir štirih občin V Makolah je v soboto potekal 4. tradicionalni nogometni turnir štirih občin, na katerem so ob domači ekipi nastopile še ekipe občin Poljča-ne, Slovenska Bistrica in Oplotnica. Prvo mesto SO osvojili nogometaši iz Oplotnice, druge so bile Makole, tretje Poljčane in četrta Slovenska Bistrica. Judo • Polaganje višjih pasov V torek, 7. junija, so v JK Drava izvedli drugo polaganje za višje šolske pasove za najmlajše starostne skupine. Prikazane so bile demonstracije judo tehnik, pri katerih se je pokazala velika zavzetost mladih tekmovalcev. Na polaganju izpitov so bili prisotni tudi starši. Osvojeni pasovi: - beli pas - 9. kyu: Matija Papdi in Simon Čeh; - belo-rumeni pas - 8. kyu: Urška Vidovič, Patricia Mar, Nik Repenšek, Matic Neuvirt, Leon Pihler, Žiga Križanec, Pavel Čič, Michael Gomzi; - rumeni pas - 7. kyu: Samanta Kajnih in Rene Gomilšak; - rumeno-oranžni pas - 6. kyu: De-ivis Kajnih in Niko Cilenšek. Mali nogomet • Poletna liga ŠD AS REZULTATI 4. KROGA: CMC Ekocon - Generacija X 0:6, Strelec Stojnci - ŠD AS Evroavto 3:11, ŠD AS - UŠR Višnjica 2:8, Krovstvo Petrovič ŠD Selan - KMN Majolka 4:2, Velika Varnica - Koranti Demoni 0:4, Bar Desetka - Stmec 8:1. REZULTATI 5. KROGA: UŠR Višnjica - Koranti Demoni 11:0, Velika Varnica - Strmec 1:7, KMN Majol-ka - ŠD AS 2:2, Strmec - Krovstvo Petrovič ŠD Selan 2:0, Krovstvo Petrovič ŠD Selan - Majski Vrh 4:8. Zaostala srečanja: CMC Ecocon -Krovstvo Petrovič ŠD Selan 0:3. ŠD Stopno - ŠD Stoperce 4:3, Ptujska Gora 2 - ŠD Medvedce 3:0 (b. b.), Ptujska Gora 1 - ŠD Breg Albin Promotion 5:0, ŠD Žetale - ŠD As Evroavto 2:1. 1. PLANJSKO 2. ŠD RIM 3. NARAPLJE 4. ŠD ŽETALE 5. AS EVROAVTO 9 6. PTUJ. GORA 1 9 7. ŠD STOPNO (-1) 9 8. ŠD CIRKOVCE 9 8 0 0 37:8 24 7 0 2 29:12 21 7 0 2 31:21 21 6 0 2 27:8 18 6 0 3 26:13 18 5 0 4 24:14 15 5 0 4 20:19 14 4 0 5 24:15 12 9. PTUJ. GORA 2 9 2 0 7 10:30 5 10. ŠD BREG 9 1 0 8 11:52 3 11. ŠD STOPERCE 9 1 0 8 13:52 3 12. MEDVEDCE -3 9 1 0 8 9:26 0 PARI 10. KROGA - SOBOTA (25. 6.) - NARAPLJE: ŠD Breg Albin Promotion - Medvedce (20.30), ŠD Stoperce - ŠD Ptujska Gora 1 (21.10), ŠD Rim - ŠD Cirkovce (21.50), ŠD As Evroavto - Naraplje (22.30), Planj-sko - ŠD Stopno (23.10), ŠD Ptujska Gora 2 - Žetale (23.50). DK I.SAS EVROAVTO 4 2. GENERACIJA X 5 3. BAR DESETKA 4 4. UŠR VIŠNJICA 5 5. ŠD MAJSKI VRH 4 6. STRMEC 5 7. ŠD SELAN 5 8. KMN MAJOLKA 5 9. KORANTI DEM. 4 10. STRELEC STOJ. 4 II. ŠD AS 2 5 12. CMC ECOCON 4 13. VEL. VARNICA 5 4 0 0 4 0 1 3 1 0 3 1 1 27:6 12 22:8 12 17:3 10 23:5 10 3 0 1 23:12 9 Šahovski kotiček Šah • Državno mladinsko prvenstvo Od 25. do 29. junija bo v Ljubljani potekalo absolutno mladinsko prvenstvo za igralce do 20 leta starosti. Med 48 šahisti in 24 šahistkami bo nastopilo tudi pet igralcev ŠD Tehcenter Ptuj. Pri mladincih bodo to Žan Belšak, Klemen Janžekovič in Andraž Šuta, pri mladinkah pa Lara Carli in Alja Janžekovič. Prvenstvo je obenem kvalifikacijsko za nastop na absolutnem mladinskem SP prihodnje leto v Mariboru. (SR) 3 0 2 13:12 3 0 2 13:14 1 3 2 9:8 2 0 2 10:12 10:23 1 3 0 0 1 4 0 0 4 0 0 5 5:31 2:15 5:21 RLMN Haloze REZULTATI 9. KROGA: Cirkovce -Planjsko 3:4, Naraplje - ŠD Rim 1:3, V JK Drava Ptuj so mladi tekmovalci polagali višje pasove. Planinski kotiček Planinski tabor Gozd-Martuljek -Lipovčeva koča 2. do 10. julij Ptujski planinci bomo tudi letos organizirali poletni planinski tabor. Tako kot vsako leto se bomo tudi tokrat odpravili v Lipovčevo kočo v Gozd-Martuljek. Svoje druženje bomo pričeli v soboto, 2. 7. Na taboru bomo v primeru lepega vremena vsak dan organizirali različne izlete na bližnje vrhove in raziskovali še neodkrite lepote teh dolin in grap. Ture bodo organizirane glede na sposobnost udeležencev. Vmes bo seveda še možno kakšen dan počivati ali se spustiti v dolino in si ogledati bližnjo in malo oddaljenejšo okolico (Italija). Za bivanje na taboru lahko s seboj prinesete rjuho ali morda spalno vrečo, za vse ostalo bo poskrbljeno. Topli obroki ter malica za na pot, čaji, kavice, pijača - vse to bo na voljo v koči. Zvečer se bomo družili ob tabornem ognju ter kramljali o tem in onem. Tabor bomo zaključili v nedeljo, 10. 7., ko se bomo okrog 19. ure vrnili na Ptuj. Vodstvo letošnjega tabora bodo sestavljali: Vlado Fridl (organizacijski vodja), Janez Vertič (tehnični vodja), Albina Vertič (prva pomoč), Marica Strgar (kuharica). Odhod: sobota, 2. julij (ura odhoda bo javljena naknadno). Vrnitev: nedelja, 10. julij, do 19. ure na železniško postajo Ptuj. Cena: 220 evrov - celotna oskrba. Oprema: planinska za sredogorje, glede na vremenske razmere. Prijave: v pisarni PD Ptuj v času uradnih ur do torka, 28. junija. Za vse dodatne informacije o izletu sem vam na razpolago na GSM: 040 699 252 (Vlado). Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto. Kuharski nasveti Marelice Marelica je zraven nektarin, breskev in češenj najpogostejšo koščičasto sadje pri nas. Nima čudovitega okusa le surova, pač pa bogati naš jedilnik tudi v obliki nešteto slaščic ali prilog k mesnim jedem. Tako marelice kot drugo koščiča-sto sadje najpogosteje uporabljamo za predelavo v sadne izdelke. Le kdo ne pozna odlične marelične marmelade, ki je nepogrešljiva pri krofih in množici ostalih slaščic. Marelice so zelo občutljive za udarce in na pritisk, zato z njimi ravnamo kar se da previdno. Imajo tudi zelo aroma-tično koščico, zato te pogosto kuhamo skupaj s plodovi marelic, pri pripravi mareličnih kompotov pa nekaj koščic konzerviramo skupaj s plodovi. Vsa druga jedrca koščic vsebujejo strupeno prusko kislino, zato jih v kuhinji ne uporabljamo. Marelice izvirajo iz Kitajske in imajo svež, nežen, fin okus. Če jih primerjamo z drugim koščičastim sadjem, imajo najfinejši okus, ne glede na to, ali jih v hrano vključujemo surove, kuhane ali kako drugače pripravljene. Ta oranžni sadež, ki simbolizira večno mladost, je za jere-bikovimi plodovi najbogatejši sadni vir beta karotena. V njih so še drugi karotenoidi, precej vitaminov B-kompleksa in vitamina C. Vsebujejo tudi pomembne mineralne snovi, kot so kalij, kalcij, fosfor in železo, pa tudi ogljikove hidrate, malo beljakovin in vodo. Zraven omenjenih vsebujejo še nešte- Dirofilarioza oziroma srčna glistavost je bolezen, značilna za obmorske kraje slovenskega, hrvaškega in italijanskega primorja, Padske nižine v Italiji in širše. Dirofilaria im-mitis, imenovana tudi srčna glista, je parazit, ki najpogosteje prizadene pse, dihurje in redkeje mačke. Parazit potrebuje za svoj razvoj vmesnega gostitelja, ki je v tem primeru komar. Komarji so v bistvu glavni krivci za širjenje Foto: Črtomir Goznik to drugih snovi, s katerimi se ukvarjajo znanstveniki in raziskujejo njihovo učinkovitost na telo. Največji kulinarični užitek nam ponujajo sveže marelice. Najokusnejše so že nekoliko zmehčane, sicer pa če jih nimate na domačem vrtu, jih je pred nakupom najbolje kar pokusiti. Praviloma velja, da so temno oranžno obarvane sorte boljše od svetlih ali rumenkastih. Ne povsem zrele marelice so v prodaji iz zelo preprostega razloga: zrele namreč komaj prenašajo prevoz. Zrele se ne ohranijo dolgo, zato jih hranimo v hladilniku le dan dva. Odlične so tudi posušene. Najpogosteje sušimo razpolovljene plodove, za nadvse okusno marmelado pa jih najprej zamrznemo. Suhe marelice so pogosta sestavina pikantnih jedi s svinjino, raco in kokošjo. Če jih kuhamo ali pečemo, jih lahko ponudimo skupaj z omakami. Pri pripravi sladoledov, šerbe-tov so primernejše sveže marelice. Danes pa jih vse pogosteje kombiniramo s svetlimi vrstami mesa in spečemo na žaru. Marelice pa niso cenjeno živilo samo pri nas, tudi drugod poznajo in pripravljajo številne jedi. Tako v Avstriji pripravljajo znamenite marelične cmoke, pogosto jih tudi kuhajo skupaj s cimetom in klinčki ter ponudijo zraven pečene perutnine. V Angliji pripravljajo kolač z marelicami in mandlji, pri nas pa iz marelic pripravimo različne sadne solate, ki jih lahko popestrimo s sladoledom, sadne kupe, ma-relične cmoke, pite in zavitke ter druge jedi. Marelice lahko tudi ocvre-mo. Pripravimo jih tako, da jih razpolovimo, odstranimo ko-ščico, potresemo s sladkorjem in pustimo stati pet minut. Posebej pripravimo gosto testo za palačinke, v katerega vsipa-mo večjo pest prepraženih in na lističe narezanih mandljev. V ponvi segrejemo maščobo. Marelice s pomočjo vilice potopimo v žvrkljanjem testu in jih v vroči maščobi zlato rjavo ocvremo. Ponudimo še rahlo tople in jih pred serviranjem potresemo s sladkorjem v prahu ter okrasimo s tolčeno slad- ko smetano in po želji s kepico mandljevega ali lešnikovega sladoleda. Iz marelic pripravimo tudi slane jedi. Tako lahko pripravimo mesne solate z marelicami, ki so danes vse pogosteje samostojne lahke jedi. Pripravimo jih tako, da perutninske prsi začinimo in na žaru spe-čemo. Perutnino lahko zamenjamo s svinjino ali boljšimi deli govedine. Pečeno meso narežemo na poljubno velike trakove. Posebej na nekoliko širše rezance narežemo 10 listov zelene solate in na tanke rezance 10 marelic. Vse sestavine razen pečenega mesa damo v skledo, pokapljamo z nekaj kapljicami limoninega soka ali jabolčnega kisa, premešamo in prelijemo še z dvema decilitroma navadnega jogurta. Premešane sestavine damo za pol ure v hladilnik. Nato solato ponovno premešamo, rahlo solimo in po želji popramo ter začinimo še z ingverjem in muškatnim oreškom. Damo na krožnik, po vrhu pa nadevamo pečeno meso in ponudimo. Vlado Pignar Tačke in repki Srčna glistavost pri psih Približujejo se vroči dopustniški dnevi, ki jih bo marsikateri kužek preživljal s svojimi lastniki ob slovenskem ali hrvaškem morju. Kar nekaj vprašanj smo dobili s tematiko, kako se zaščititi proti srčni glisti in ali je res tako zelo nevarna. Tudi po telefonu lastniki psov vsakodnevno kličejo v ambulanto za male živali in sprašujejo o omenjeni problematiki. bolezni. Odrasel parazit živi v desni polovici srca in v večjih žilah, ki povezujejo pljuča in srce. V kri izloča drobne ličinke, ki jih imenujemo mikrofi-larije. Ko piči komar okuženo žival in pije kri, posesa v sebe tudi te mikrofilarije. Ko napade naslednjega npr. zdravega gostitelja, prenese vanj drobne mikrofilarije in ga tako okuži. Približno po 6 do 8 tednih vdrejo mikrofilarije iz podkožja v krvni obtok in se Foto: E. Senear naselijo v srcu. Celoten razvoj parazita, od pika komarja do odraslega parazita, lahko traja tudi nekaj mesecev. Klinična slika bolezni je zelo težko prepoznavna, saj so klinični znaki nespecifični. Okuženi psi in mačke imajo povečano telesno temperaturo, so apatični, težko dihajo, pogosto drgetajo, zelo hitro se utrudijo, kašljajo, postajajo slabokrvni, začnejo izgubljati telesno težo. Če je žival močno okužena, lahko pride do zamašitve vitalnih srčnih krvnih žil in smrti živali. Omenjeni klinični znaki so lahko prisotni pri živalih, ki so srčni bolniki, pri erlihiozi, pri viro-tičnih ali kako drugače bolnih živalih, tako da lahko spregledamo osnovno bolezen. Važna je pravočasna in pravilna diagnostika bolezni. Diagnoza se postavlja s pregledom krvi pod mikroskopom, kjer lahko najdemo žive mi-krofilarije. Odrasle zajedavce odkrijemo z RTG slikanjem srca in pljuč. Na voljo so tudi hitri testi in seveda laboratorijske preiskave krvi. Zdravljenje že bolnih, se pravi okuženih živali je zapleteno in naporno za pacienta, vendar v veliki večini uspešno. Veliko pomembne- Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. je je poskrbeti za pravilno preventivo, kar pomeni, da preprečimo nastanek bolezni. To lahko storimo zelo uspešno in zelo enostavno. Ko se vrnemo z morja oziroma območja, kjer je bolezen razširjena, stisnemo svojemu kužku na kožo na vratu ampulo z vsebino preparata stronghold ali advocate v ustrezni koncentraciji in tako smo zanesljivo preprečili izbruh bolezni, tudi v primeru, če je naš kuža imel smolo in ga je pičil okužen komar. Zdravilo namreč uniči mikrofilarije, ki so v podkožju, kamor jih je komar vnesel. Preparat ni škodljiv, tudi če smo ga uporabili pri neokuženi živali, saj se uporablja za zatiranje bolh, glistavosti, uši, ušesnih garij, demodexa in ostalih zajedav-cev. Za preventivo dirofilarije torej zadostuje enkratna aplikacija zdravila po prihodu z morja. V bistvu zelo enostavno, prava malenkost, ki pa lahko prepreči mnogo večje težave našega kužka. Preparat je na voljo pri veterinarjih in v specializiranih trgovinah, kjer boste dobili tudi vsa potrebna navodila. Emil Senčar, dr. vet. med. Kmetijska svetovalna služba Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je 17. 6. 2011 objavilo Javni razpis za ukrep 112 - Pomoč mladim prevzemnikom kmetij. Okvirna višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša deset milijonov evrov, od tega delež Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja 75%, delež RS pa 25%. Vlagatelji so fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na ozemlju RS, so starejši od 18 in mlajši od 40 let oziroma dopolnijo 40 let v letu prijave na javni razpis in prvič prevzamejo kmetijo. Najkasneje na dan oddaje vloge na javni razpis mora biti vlagatelj vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva v register kmetijskih gospodarstev, postati mora lastnik kmetije, ki obsega najmanj 3 ha primerljivih kmetijskih površin, oziroma ima v reji in lasti najmanj minimalni predpisan stalež živali ali najmanj 40 čebeljih družin. Kot prevzem kmetije se šteje prevzem vseh pripadajočih kmetijskih in gozdnih zemljišč vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti in ki so v lasti ali solasti prevzemnika in njegovega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Kot prvi prevzem kmetije se upošteva tudi prevzem kmetije, ki je po obsegu kmetijskih zemljišč v uporabi večja od kmetije, ki jo je do sedaj imel v lasti vlagatelj in zanjo iz naslova mladih prevzemnikov kmetij še ni prejel sredstev. Možni načini prevzema kmetije so zlasti na podlagi izročilne ali darilne pogodbe, pogodbe o preužitku, pravnomočnega sklepa o dedovanju ali kupoprodajne pogodbe. V primeru solastništva z zakoncem ali zunajzakonskim partnerjem mora biti vlagatelj najmanj 50% lastnik kmetije. Vlagatelj mora imeti ustrezno poklicno znanje in mora biti ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti. Pripraviti mora poslovni načrt o razvoju kmetijske dejavnosti za obdobje najmanj petih let. Iz poslovnega načrta mora biti razviden namen porabe pridobljenih sredstev po tem javnem razpisu najmanj v višini vlagateljevega informativnega izračuna na osnovi objavljenih meril. Višina sredstev se lahko nameni za naložbe v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov. Prejemnik sredstev se zavezuje, da bo še najmanj pet let od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev ostal nosilec kmetijskega gospodarstva in lastnik prevzete kmetije, opravljal kmetijsko dejavnost v skladu s poslovnim načrtom in ohranil ali povečal obseg prevzetih kmetijskih zemljišč v uporabi oziroma obseg staleža rejnih živali oziroma število čebeljih družin glede na stanje ob vstopu v ukrep. Podpora je enkratna finančna pomoč. Višina sredstev se določi na podlagi doseženih točk pri ocenitvi popolne vloge na javni razpis. Maksimalno število točk je 350, vrednost posamezne točke je 200 €. Razpis je odprtega tipa, do porabe sredstev. Vse dodatne informacije, kakor tudi pomoč pri izdelavi vloge so zainteresiranim na voljo pri Kmetijski svetovalni službi na KGZS - Zavodu Ptuj. Več na: http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/ KGZS - Zavod Ptuj: Felicita Domiter, univ. dipl. inž. kmet. Foto: http://eumatters.ie/getmedia/3492d7b7-7d27^433-85a4-36b4ab92f64a/farm.aspx Iščete svoj stil ^ V poletje v mladostno razigranem stilu Martina Mlinarič je doma v Kidričevem, stara je 25 let, je inženirka kemijske tehnologije, zaposlena v Henklu Slovenija v Mariboru. Zase pravi, da je stalno v pogonu, skoraj nikoli ne miruje. Rada se sprehaja, tudi rola, za kaj drugega pa ji že zmanjkuje časa. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila iz radovednosti, zanimala jo je lastna preobrazba, rekla si je, zakaj ne bi tudi sama poskusila. Martina ima mešani tip kože, so ugotovili v kozmetičnem salonu Neda. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji posredovali nekaj koristnih nasvetov za nego kože doma, ki jo bo izvajala s pomočjo mleka in tonika ter ustrezne kreme za svoj tip kože, saj ji je potrebno v vseh letnih časih posvečati pozornost, še posebej poleti, ko je potrebno ob primerni zaščiti poskrbeti tudi za dodaten vnos tekočine. V Frizerskem salonu Stanka je za Martinino novo pričesko poskrbela frizerka Danica Zorčič. Ker je Martino vabilo v akcijo presenetilo, saj ga ni pričakovala, se je tik pred povabilom postrigla in si osvežila barvo las. Danica ji je pričesko razgibala z močno rdečimi prameni in nakodrala. Vizažistka Minka Feguš je obraz prekrila s kremnim pudrom, veke poudarila s sve-tlikajočimi se toni, spodnji in zgornji del pa nato obrobila še temneje vijoličasto. Rahlo je poudarila tudi ustnice in ličnice. „Ker ima tudi Martina tako kot večina med nami zelo malo prostega časa, sem se odločila namesto nje pobrskati po poli- Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Martina prej ... . in pozneje cah trgovin Modiana in Alpina. Glede na njen športni duh sem se odločila najti kombinacijo več vrst oblačil, ki se lahko med seboj kombinirajo na več načinov oziroma lahko vsak kos kombiniramo s kosi oblačil, ki so že v naših omarah. V trgovini Modiana sem našla zanimiv mladostni jeans artikel 3/8-hlač in jakne. To sta gotovo dva kosa oblačil, ki nam velikokrat rešita jutranji problem, ko obupano stojimo pred omaro in razmišljamo, kaj obleči. K temu zlahka kombiniramo navadno bombažno majico v katerikoli barvi, če pa želimo kombinacijo, ki nas bo dvignila, si omislimo svileno bluzo, ki v svojem osnovnem kroju ostaja mladostna in razigrana. Martina je oblekla hlače, svileno pisano bluzo, si nadela še jakno in manjkajo le še čevlji in torbica. Temno modra torbica z zanimivim detajlom kovinskih zadrg je v letošnjih zapovedanih trendih zadetek v polno. Čevlje sem tudi tokrat izbrala v Alpini. V novi podobi je Martina pripravljena za sproščeno in razigrano uživanje v vsak dan toplejših in s soncem obsijanih dneh. Svetujem ji, da si privošči KOLEKTIV SALONA mosKo m zensKo FíU2£ííSCVÜ z Slomškova 22 10 % popust v juniju Foto: Črtomir Goznik Martina v poletni preobleki, v oblačilih iz Modiane, čevlji pa so iz Alpine. različne kroje hlač in kril, v poletnem času iz lahnih materialov, močnih barv in vzorcev ter naj pogumno zakoraka v letošnje poletje," je Martinino novo stilsko podobo opisala stilistka Sanja Veličkovic. V kozmetičnem studiu Olim-pic je bila Martina deležna pe-dikure oziroma nege stopal. Pedikura je pomembna storitev za vse ljudi, saj naše noge prenašajo vso težo telesa, vse obremenitve in ne nazadnje so vedno v gibanju, je povedala kozmetičarka Tamara Galun. Zato se na stopalih znajo pokazati razne težave, kot so kurja očesa, natiski, trda koža nog, vraščeni nohti, težka in boleča stopala in podobno. Pri pedi-kuri gre za postopek, kjer noge najprej namočimo v zeliščno kopel, da se koža in nohti zmehčajo, nato uredimo obnohtno kožico, nohte pristrižemo in obvezno popilimo, nato pa se lotimo reševanja natiskov in trde kože, odvisno od nog. Ko vse uredimo, nanesemo še kremo za nahranitev kože, ki jo v stopala zmasiramo, da damo nogam občutek lahkotnosti. Urejanje stopal je priporočljivo enkrat mesečno, odvisno od problemov z njimi. MG Prejeli smo Vrtec - ne in pika Že nekaj let se na Polenša-ku govori o oddelku vrtca. S to tematiko se do sedaj nisem kaj dosti ukvarjala. Starejša hči je obiskovala podružnico, mlajša je bila v domačem varstvu, jaz pa sem se trudila premagati bolezen. Ker je hči stara 5 let, sem se odločila, da gre v vrtec. Pa tudi sama je izrazila željo po druženju z vrstniki. Oddala sem prošnjo in seveda nisem dobila prostega mesta. Ker sem invalidsko upokojena, ima moj otrok zagotovljeno varstvo doma. Seznanjena sem, da je ostalo pred vrati vrtca še 21 drugih malčkov. Po zakonodaji mora občina odpreti še en oddelek vrtca, kar bo baje tudi storila. In naši otroci bodo dobili mesto v vrtcu. Občina bo izpolnila svojo nalogo, otroci bodo v svoji skupini, starši pa brez skrbi. Do sem se sliši zelo enostavno in logično. Kot pa je v Občini Dornava že navada, se je spet zataknilo. Kje drugje kot v dialogu in komunikaciji. Po županovem mnenju otroci ne rabijo vrtca, saj je veliko staršev doma (na kmetiji, brez službe). Sklepa, da bomo mamice strpale otroke v vrtec in zavile v gostilno in tam počakale na konec vrteške izmene. »On« pa bo še celo moral plačevati subvencije, saj sami nimamo dovolj dohodkov. Poleg tega naj malo še zaposlimo dedke in babice, da bodo pazili na vnučke. Občina za tak luksuz res nima denarja. Sprašujem se, kaj naj si mislim ob teh izjavah. Naj bom jezna, užaljena ali besna? Za svoje otroke se brezpogojno žrtvujem. Ne dovolim, da me nekdo ožigosa kot mater, ki hoče otroka dati v vrtec v zameno za gostilno. Nihče ne bo plačeval varstva za naše otroke. Plačevala jih bo zakonodaja in ustava, ki zavezuje mene in župana do pravic in dolžnosti. Župan priporoča, da gredo naši otroci v vrtce izven občine, ker ga tako manj stanejo. Pa še vzgojiteljic ne rabi plačevati, še posebej, če bo mogoče šla na bolniško in pričakovala še regres. Človek v resnici ostane brez besed. No, oddelek vrtca bo, ker na srečo obstajajo zakoni. Predvidena lokacija je v OŠ Dornava, kjer sta že dva oddelka. Igralnico ob učilnici bodo preuredili za malčke, čeprav jo šolarji zelo potrebujejo. Ravnatelj šole je občinskemu svetu predlagal oddelek vrtca na podružnici, saj so tam boljši pogoji. Župan temu ostro nasprotuje zaradi stroškov preureditve. Prosti sta dve veliki učilnici (ni potrebno jemati telovadnice ubogim otrokom - od kot ta ideja?). Domače okolje pomeni veliko staršem in otrokom, vas bi zaživela, povečalo bi se število učencev. Še veliko razlogov je, da je vrtec na Po-lenšaku. Kar nekaj podružničnih šol ima vsaj en oddelek vrtca. V tem vidijo prednost, saj je dovolj prostora, šole ponovno zaživijo, staršem je lažje in bližje, če je vrtec v domačem okolju. Pohištvo pa je tako in tako prenosljivo. Veseli me, da v drugih občinah znajo najti skupno rešitev v dobro vseh. Znali so voditi tak dialog, ki ustreza vsem in vsakemu. Samo Občina Dornava bo spet polnila strani v Tedniku in Večeru z očitki in nasprotovanji. Drugod se znajo dogovoriti brez medijskega pompa. Dvomim, da si je katerikoli župan jemal tako pravico in moč; tako bo in pika! Starši, svetniki, šola smo torej nepotrebni, saj je odločitev tako in tako v rokah enega človeka. Kaj pa, če mislimo drugače? »Bo pa hudo!« je ponosno naznanil župan na majski seji. Starši smo dali vloge za vrtec, predlagana je lokacija na podružnici, s čimer se vsi strinjamo. S tem pa smo spet sprožili plaz očitkov in hudih besed. Ob tem pa bodo še celo v vrtcu otroci, ki niso naši občani. Takoj je treba sprejeti občinski odlok, da ti pa res nimajo pravice biti sprejeti pri nas. Tako se sprejemajo odločitve in odloki v Dorna-vi! Še dobro, da imajo druge občine posluh in ne mečejo naših otrok iz vrtcev in šol. Spoštovani župan! Verjetno ste pričakovali, da se bo nekdo oglasil in kaj povedal na to temo. Razumeti morate, da vsi že celo leto beremo podobne članke in tiho čakamo, da se bo kaj uredilo. Zadnje čase se očitkov na vaš račun pojavlja več. Pri tem pa je zanimivo, da ni toliko pripomb na vodenje občine, ampak na vaš odnos do soljudi. Želite enotnost med ljudmi. Dobili jo boste, ko boste znali poslušati, sodelovati, komunicirati, sprejeti dialog. To so osnovne lastnosti vsakega človeka, še posebej župana. Tako, kot so otroci ogledalo staršev, so občani ogledalo župana. Vodilne sposobnosti brez osnovnih človeških vrednot malo štejejo. Pa ne mešajte politike v moje pisanje. Je samo zahteva po sodelovanju in ugodni rešitvi. Rajši se prijavimo na razpis za nepovratna sredstva, ki nudi pomoč takim šolam., kot je polenška. Zagotavljam vam, da bomo s skupnimi močni uspešni, kar bo občanom Dornave rešilo marsikateri problem, vam pa prineslo tako želeno enotnost. Saj si tega želite, mar ne? Sonja Krajnc Štatenberg • Dobrodelna dražba slik Dobrodošla pomoč Piškurjevim V začetku junija zvečer je v dvorcu Štatenberg potekala dobrodelna dražba slik, katere izkupiček je namenjen družini Piškur, ki jim je nekaj dni po novem letu, 4. januarja, zgorel dom, obnovljena hiška na hribčku. Projektni vodja in pobudnik dražbe je bil slikar Branko Gaj-št. K sodelovanju je povabil Mihaela Piškurja, Župnijsko Karitas Sv. Trojica in Lions klub iz Slovenske Bistrice. Dražbo je vodil Bojan Sinič, predsednik Lions kluba. Program so domiselno povezovali člani Karitas Zdenka, Stanko, Marica in Mihaela. Nastopili so flavtistka Mateja Gorišek, harmonikar Dejan Plavčak, mladi talentirani pevki Ana Prešern in Urška Žerak. Ob tej svečani priložnosti sta spregovorila podlehniški župan Marko Maučič in trojiški župnik p. Martin Gašparič. Na dražbi so prodali večino slik. Slike so podarili: Bernardina Paj iz Ma-kol, Rozina Šebetič s Ptuja, Ana Krajnc iz Hoč, Ida Šprah iz Škofje vasi, Jožica Šlamberger z Zg. Polskave, Dani Frlinc z Zg. Pol-skave, Jasna Šosterič s Sp. Velke, Jože Potokar iz Trbovelj, Jože Foltin s Ptuja, Zdravko Červ iz Straže, Peter Plavčak iz Maribora, Grega Samastur s Ptujske Gore, Vera Avguštin iz Slovenske Bistrice, Bogomir Jurtela s Ptujske Gore, Drago Kopše z Zg. Polskave, Igor Dolenc iz Ribnice, Branko Gajšt iz Majšperka, Marica Frančeškin iz Kopra, Ernest Artič iz Rogaške Slatine in Andreja Repnik iz Makol. Zdenka Golub Utrinek z dražbe slik na Statenbergu Foto: ZG Slo pop - rock novice Omar Naber se po odličnem odzivu na single Bistvo skrito je očem z letošnje Eme predstavlja z novo pesmijo. Le srce ne spi je pesem naslovil avtor besedila Jure Golobič, s katerim Omar sodeluje že dlje časa. »Na mojo glasbo Jure vedno ustvari besedilo, ki mi je všeč, me prepriča in v katerem se počutim domače - zagotovo je to tudi zato, ker me zelo dobro pozna in sva tudi zasebno prijatelja že vrsto let.« Od prve ideje za skladbo pa do same realizacije v studiu je minilo manj kot mesec dni. Gre za pesem, kije bila za napovedani in težko pričakovani studijski album posneta kot zadnja. Delo v studiu je tako v celoti končano, Omar se ob tem za nekaj časa odpravlja v London, kjer si bo privoščil glasbeno poletje. »Obiskal bom številne koncerte in se zelo veselim! Nazadnje sem si v Londonu na legendarnem stadionu Wembley ogledal koncert Green Day med90.000-glavo množico in izkušnja je bila res nepozabna!« ■k-k-k Že četrto leto zapored bo v najbolj vročem mesecu leta, od 5. do 7. avgusta, v prekrasnem okolju Krajinskega parka Kolpa, na meji s Hrvaško v Vinici, potekal najbolj seksi glasbeni festival daleč naokoli - Schengenfest 2011. Znane so glavne nastopajoče skupine, ki bodo obiskovalce hladile ali grele, odvisno od potreb v teh poletnih dneh. Nastopilo bo več kot 23 skupin, med njimi priznane, kot so Kad smo bili Bijelo dugme, Prljavo kazalište, Niet, Pankrti, Dubioza kolektiv, Vlado Kreslin in Mali bogovi, S.A.R.S., Kultur Shock, RevCo World (ex Revolting Cocks) in Edo Maajka. MZ D ETI 1 O r> -A e. s. Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. NUDE-NAJLEPŠA PESEM IIDOBRO JUTRO, SLOVENIJA TEN - ZAPOJ, SLOVENIJA 7. MASA - OD SEVERA DO JUGA 6. BILBI - TISTO NI BIL MAJ 5. ALYA - VSE BO V REDU 4. PANDA - LJUBIMEC BREZ IMENA 3. NEISHA - ALARM SRCA 2. DASHA - V PRELEPI LJUBLJANI 1. ČUKI - GREMO OKROG SVETA Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasbeni kotiček Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Umrl je Branko Jovanovic - Brendi V soboto, 18. junija, je po nastopu v Lipici zaradi nenadne odpovedi srca v 49. letu umrl Branko Jovanovic -Vunjak, znan kot Brendi, nekdanji član zasedbe Don Juan. Brendi je bil na slovenski glasbeni sceni prek 25 let kot pevec, kitarist, aranžer, pisec glasbe in tekstopisec. Poseben pečat je pustil kot solo izvajalec in kot član nekaterih znanih glasbenih skupin. Ustvaril je številne uspešnice. Med najbolj znanimi so skladbe Radi bi ti rekel nekaj lepega, Rdeča roža, Pod oknom sem stal, Povej mi, Marina, Zelene oči, posebej no-stalgična pa je pesem Zbogom, moji stari jarani. Brendi je začel prve pesmi pisati že pri 12 letih. Pozneje je z različnimi zasedbami igral predvsem po ljubljanskih lokalih in zabavah. Kmalu je začel sodelovati z ansamblom Beli med, ki je bil predhodnik skupine Don Juan, nekaj časa je igral tudi z zasedbo Rendez Vous, a tam ni zdržal dolgo. Sledila je selitev k ansamblu Amadeus, nato pa je leta 1986 ustanovil svojo glasbeno skupino Don Juan, s katero je pustil svoj največji pečat. Njegova plošča z naslovom Mandarina je bila prodana v nakladi 100.000 izvodov. Po razpadu te izredno uspešne skupine leta 1996 je glasbeno kariero nadaljeval predvsem kot solo izvajalec ter v duetu s pevcem Kora-dom Buzetijem. Leta 2007 so se sicer Don Juani po 11 letih spet zbrali v originalni zasedbi, skupaj pa so zaigrali tudi na praznovanju Brendijeve 25-le-tnice glasbenega ustvarjanja lani februarja. Brendi je pisal pesmi tudi za druge glasbene izvajalce, kot so Ptujskih 5, Natalija Verboten, Helena Blagne, skupina Bazar, Majda Arh, Vili Foto: M. Ozmec Branko Jovanovič - Brendi na enem svojih zadnjih nastopov na naši Orfejčkovi paradi v Ptuju. Resnik in Boris Kopitar. Ustanovil je založbo Mandarina, ukvarjal pa se je tudi z nepremičninami in turizmom. Brendi je bil Ptujčanom posebej dobro znan, saj je njegova življenjska sopotnica Ptujčanka Danica Žibrat, hči že pokojnega glasbenika Frančka Žibrata. Tudi zato je Brendi v Ptuju preživel lep del svojega življenja, vedno, kadar je imel čas, pa se je rad vračal v staro mesto ob Dravi. Pogosto je nastopal na različnih zabavnih prireditvah, nekajkrat pa je bil tudi gost Radia Ptuj in Orfejčkove parade. Na zadnjo pot so ga v sredo, 22. maja, na pokopališču v Šmar-ju-Sapu pri Grosupljem poleg življenjske sopotnice Danice ter njunih otrok Dejana in Tine v velikem številu pospremili mnogi slovenski glasbeniki, ki bodo tako kot mnogi drugi njegov glas in vedno nasmejani obraz zagotovo pogrešali. -OM Filmski kotiček Tam nekje Vsebina: Johnny Marco je holivudski zvezdnik, ki je na svojem področju dosegel vse. Slava, denar, ženske, vse, toda globoko v sebi je prazen, saj je v procesu gradnje kariere očitno izgubil moč čustvovanja in veselja. Tako hodi po svetu samo prazna lupina, ki kadi, žlampa in seksa do onemoglosti. Žena se je odtujila, občasno mu čez vikend pripelje le njuno 11-letno hčerko. Med enim od takšnih druženj Johnny odkrije, da je hčerka Cleo v njegovo življenje prinesla nekaj njemu popolnoma neznanega: družbo, ki ni zlagana in zgolj fasada ali morda celo izkoriščevalska. Zaradi tega kontrasta se še bolj zave, kakšno prazno življenje živi ... Somewhere Igrajo: Stephen Dorff, Elle Fanning, Chris Pontius, Erin Pontius Scenarij: Sofia Coppola Režija: Sofia Coppola Žanr: drama Dolžina: 98 minut Leto: 2010 Država: ZDA Sofia Coppola se je leta 2003 končno otresla stigme, da je kot filmarka le očetova hčerka, saj je s filmom Izgubljeno s prevodom dokončno dozorela v samostojno umetnico. Njen tenkočutno spleteni meditativni trip o dveh odtujenih osebah, ki obotavljajoče le navežeta neizrečene stike in čustva na drugem koncu tega zmešanega sveta, je bil takrat ljubljenček tako kritikov kot občinstva. Po njem se Sofia nekako ni našla, čeprav ji dela kot režiserki ni manjkalo. Zdelo se je, da bo ena od tistih, ki naredijo vtis z zgolj enim filmom, nakar nimajo več ničesar povedati. Sofia se je očitno zavedla, da je preveč ozko profilirana režiserka umetniških filmov, zato se je s filmom Tam nekje vrnila na svoj domače ozemlje. Morda še preveč, kajti ta film je skoraj popolna kopija filma Izgubljeno s prevodom. Že uvodni prizor dobro opiše oba filma: nek moški se v svojem dragem avtomobilu vozi v krogu, nakar izstopi in ne ve, kje je in kaj bi počel. Prispodoba za njegovo zavoženo življenje je zelo očitna, za tisto, kar sledi, pa se zdi, da je le vaja iz Sofijinega lastnega žanra. Tudi tokrat imamo bogatega filmskega igralca, ki se na vrhuncu kariere in pred pragom staranja zave, da je kljub neznanskemu bogastvu, priljubljenosti in armadi ljubimk v notranjosti votel in njegovo življenje prazno, nesmiselno in zavoženo. Prizori, ki sledijo, so sicer mojstrski v svoji umestitvi v zgodbo in neverjetno zgovorni, a film je vseeno precej skaljen z občutkom že videnega. Edina razlika je tokrat v tem, da je oseba, ki za trenutek osmisli njegovo bivanje, njegova lastna, sprva odtujena hčerka, vse ostalo pa je ostalo enako, vključno z nezmožnostjo verbaliziranja čustev, kar oba zavrta junaka na koncu stane enega lepega odnosa. Zaradi preveč očitnega kopiranja se tokratna Sofijina študija osamljenosti žal razpade in lahko rečemo le, da je vsota posameznih delov večja od celotnega filma, od presežka pa ni ne duha ne sluha. V tej luči je konec filma sicer sila umetniški in zopet v prispodobi, toda žal se ob njem gledalec vpraša napačno vprašanje. Gospodična Sofia je najbrž hotela podati sporočilo, da je glavni junak izstopil iz sistema, kar ga je osvobodilo. Njen lik je torej odšel, gledalci pa čisto napačno sprašujemo, kam. In ker ostanemo brez odgovora, film dokončno pade na nos. Matej Frece Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izmobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041494-751, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. SESTAVIL EDI KLASINC NAS BIVŠI BIATLONEC GLOBOČNIK POČIVALNIK, POČIVALIŠČE DAJANJE POGUMA, HRABRENJE ZDRAVILNA RASTLINA NAŠA PESNICA (MAJDA) URŠA JAUŠOVEC HRVAŠKI TRANS-SEKSUALEC NAŠA PEVKA VITA ČREPINŠEK VEČJI VOJAŠKI KOTEL IZDELOVALEC VRVI IGRALKA TAYLOR KONTAKT NASELJE PRI CVENU VLADO EMERŠIČ EGIPT TEKOČ BOJNI STRUP HČI REČNEGA BOGA LA DONA ČLAN VOJAŠKEGA PRATEŽA STOPNJA PRIDEVNIKA VAS PRI KROPI ZNAMKA KOZMET. PREPARATOV KAMERMAN AFRIŠKI LJUDSTVO, GALI NAS MODERATOR GALUNIČ JOSIP STRITAR STEPSKA ZEBRA KOMAD V RESNIKA UMETNO VLAKNO AMERIŠKI FILMSKI PRODUCENT ZUKOR POSOLITEV PRIPADNIK SASOV PRIJETNA DIŠAVA ENOTA ZA SILO NASELJE PRI BERTOKIH ROJAK, DOMAČIN JE PROTI MALARIJI BRANKO KASTELIC STROŽJA ŠOLSKA KAZEN STRUPENA KAČA SMUČARKA MAZE OLGA TKAVC KLARIC IV AVSTRIJSKI POLITIK (KARL) GROBA VOLNENA TKANINA MESTECE V DALMACIJI UGANKARSKI SLOVARČEK: BONINI = naselje pri Bertokih na obronkih Šavrinskega gričevja, KOROS = starogrški krožni ples, KVAGA = izumrla južnoafriška stepska zebra, METOPA = hči grškega rečnega boga Ladona, OROMI = afriško ljudstvo, tudi gali, SOMAN = tekoč bojni strup, TRENAR = član vojaškega prateža, ZALOŠE = naselje pri Kropi. ■ueíej>j 'jeuaj] 'ueze>j '¡umog 'edoiaw 'e}!A3 'urni)] 'aso|ez 'awo|es 'uainíu 'jbzoajoiu 'm 'peg 'e§eA>| '^s 'auy '|>j 'aaiewaus '13 'euas 'Aaiyoso 'aíueAagjso 'isoAedejq 'oieAjood '|edo naq 'pe 'sojo>| 'epejo 'sewoi :ouAejopoA IMNVZUDI 31 A3HS3U RADIOPTUJ 89,8 ° 98,20 I04T3MHZ SOBOTA, 25. junij 05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). NEDELJA, 26. junij 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vla-dom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00: Ra-jžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tone- tom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). PONEDELJEK, 27. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Na-povednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Po-dravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah (Vladimir Kajzovar). 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 V živo z Maručo. 21.00 KVIZ PIRAMIDA. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). TOREK, 28. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Avtora-dio. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje). SREDA, 29. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAR0CI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Velenje). ČETRTEK, 30. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija meseca junija. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovi-tev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Velenje). PETEK, 1. julij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahberger-jem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). Horoskop OVEN Sreča se skriva na strani pogumnih in aktivnih ljudi. Tokrat se boste dobro in ugodno počutili doma. Možno je, da boste nekaj prenavljali, stvari se bodo odvijale tako, da boste imeli od vsega korist. Počasi bo čas, da se odpravite na pot ali izlet. V službi nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč. Sn BIK Korak za korakom delate na samozavesti in pogovoru. V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas bodo tako ali drugače osrečili. Čez vikend se sprostite in uživajte, modro je, da se odpravite na kakšen izlet ali krajše počitnice. Na delovnem mestu združite prijetno s koristnim. DVOJČKA Zdelo se bo, da preprosto cvetite, in kjer se pojavite, vnesete neko pozitivno in romantično energijo. Mnogi predstavniki tega znamenja se lahko zaljubijo in tako popestrijo teden. Zvezde bodo na vaši strani v službi, še največje zadovoljstvo bo vaše denarno stanje. Vplačajte loto! RAK Ljubezen vam bo dajala upanje in pokazala pravo pot. Razgrnili boste tančico skrivnostni in v svoje življenje privabili prijetne in harmonične stvari. Pravzaprav boste imeli ogromno dela in delavnih obveznosti. Vzemite si čas zase in za tiste reči, ki so vam blizu. LEV ■Tj Spremljale vas bodo neke skrivnosti, a stvari bodo šle po poti, ki vam je namenjena. Nasvet tedna se skriva v tem, da se prepustite in da uživate. Odpravite se lahko tudi na sprehod po gozdu in na gozdni jasi izpoveste ljubezen. Služba: če je možno, si vzemite dopust! DEVICA Na delovnem mestu prihaja vaš čas in trud iz preteklosti se bo izplačal. Resnica je ta, da boste imeli ogromno motivacije in tako še lažje prišli do cilja. V ljubezni se lahko dogodi, da boste spoznali, da so iskre sreče večne. Čakajo vas nove poti in ugodni premiki na bolje. TEHTNICA Pričakovati je, da se bodo planeti in zvezde obrnile tako, da boste od tega imeli korist. Čeprav vas bo življenje učilo, da se počasi daleč pride, ne boste odnehali, dokler ne dosežete svojega. Prijatelji bodo kot sol vašega življenja. Srečo iščete vsepovsod in jo najdete v ljubezni. ŠKORPIJON Žarki usode vas bodo razsvetlili v ljubezni. Pravzaprav si boste upravičeno upali priznati, da ste srečni. Seveda se bo to izrazilo v vašem življenju. Pričakovati je, da se odpravite na neko pot, srečno roko boste imeli pri nakupovanju. Okrepila se bo samozavest in duhovna znanja. STRELEC Privlačile vas bodo skrivnostni in tako se bo zdelo, da nekoliko odstopate. Ne boste se ozirali na druge ljudi, ampak sledili osebni legendi. Določene novosti vas čakajo v ljubezni in sledila bo prijetna poletna romanca. Pogumno se soočite z obveznostmi na delovnem mestu! KOZOROG Ljubezen je nekaj, kar slehernega človeka na tej preljubi Zemlji osreči. Zdelo se bo, da vas čakajo premiki na bolje. Modri ljudje so prepričani, da kdor čaka, dočaka. Pričakovati je, da bodo v vaše življenje prihajali prijetni ljudje. Sprostite se in za trenutek ali dva uživajte. VODNAR Čaka vas prijeten in dinamičen čas. Zdi se, da tudi sami prepo-znavatete ugodnosti prave poti. Še največ dela boste imeli s tem, da si izberete primerna oblačila za poletje. Zavedajte se, da lahko po majhnih korakih doživite velike uspehe. V čustvenem življenju boste združili določene ugodnosti. RIBI Sledili boste svojim sanjam in nakazano je, da bo vaše srce tako nežno, kot je jutranja rosa. Dobro vam bodo šla od rok vsa kreativna in umetniška dela. Ugodno je, če negujete svojega notranjega otroka. Na delovnem mestu bo potrebno več akcije in v ljubezni več romantike. _ Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog RADIOPTUJ 89,8 »98,2'104,3 Izbor melodije meseca junija na Radiu Ptuj. V četrtek, 30. junija, po 14. uri. VELEUM Podravje m S skupščine Vinis Majhni vinogradniki niso jedro sive ekonomije Člani Zveze društev vinarjev in vinogradnikov Slovenije Vinis so se konec minulega tedna zbrali na redni letni skupščini na turistični kmetiji Pri kapeli v Drbetincih. Ob pregledu lanskega dela so si določili programe in cilje za naprej, pri čemer bodo, kot je povedal predsednik Vinisa Roman Štabuc, posebno pozornost namenili malim vinogradnikom. „Malih vinogradnikov, ki imajo manj kot en hektar vinograda, je pri nas preko 90 odstotkov. V številkah to pomeni, da je 26.000 od skupno 28.000 vinogradnikov majhnih. O problematiki teh ljudi se bomo pogovarjali na srečanju s kmetijskim ministrom te dni. Dejstvo je, da ti mali vinogradniki niso tržni, glavnino prodajnega trga obvladujejo veliki vinogradniki, vinska podjetja. Ministru bomo povedal, da mali vinogradniki niti približno niso jedro ali izvor sive ekonomije! Po drugi strani pa smo prav mali vinogradniki najcenejši oskrbovalci slovenskega območja in odlični kupci repromateriala s polno ceno in davki, plačujemo tudi dohodnino, od države pa ne dobimo niti enega evra. In če kdaj zamenjamo kakšen liter vina s sosedom za kakšno opravilo ali kaj drugega - drva, sadje ... - to res ni siva ekonomija! Želimo pozitivno priznanje za svoje delo in več podpore, ne nujno finančne, pač pa vsaj v smislu, da se nam ne meče polen pod noge. Tudi glede konkurence je tako, da so mali vinogradniki vedno le del večjih sistemov, so odlična podpora le-tem, ne pa konkurenca! In če veliki vinarji vedo, kaj hočejo doseči, če so sposobni to uresničiti, so jim mali vinogradniki vedno le odlični podporniki. Žal pa takšen sistem pri nas ne deluje, že od same promocije slovenskega vina naprej ne." Predsednik Vinis-a Roman Štabuc: „Večina naših vinogradnikov ima manj kot hektar vinograda, in če kdaj zamenjajo kakšen liter vina za drugo dobrino ali tako kompenzirajo kakšno opravilo, to še zdaleč ni siva ekonomija!" Zgrešena zavarovalna politika Štabuc je ob tem ošvrknil nedelu-joč in za kmete neprimeren sistem zavarovanja: „Letošnji letnik kaže zelo dobro, je bogat. Če se bo tako nadaljevalo, se bomo jeseni gotovo srečali s problemom prodaje grozdja in vina. V tem pogledu je treba že zdaj narediti več na ozaveščanju in povezovanju vinogradnikov za skupen nastop na trgu in tudi za večjo prodajo na domu, iskanju novih kupcev. Po drugi strani pa lahko le prosimo, da se nas vreme usmili, da ne bo toče ali neurja, ki bi pobralo pridelek. V naši zavarovalni politiki ni dorečenega in jasnega prav nič! Neverjetno za državo, ki je članica EU, je to, da smo prepustili državotvorno skrb za lastno kmetijstvo navadni intuiciji, občutku, da bo mogoče boljše. Tega si ne bi smeli dovoliti! Če pride, hipotetično, do močne toče, kdo bo pravzaprav odgovoren za vso škodo?! Zavarovalništvo ne rešuje glavnine težave, lahko pa nekoliko ublaži škodo. V tem trenutku pa so vsi kmetje prepuščeni sami sebi in pobožnim pogledom v nebo, da bi se nas letos usmililo. Stvari so zelo preproste, le doreči je treba, kako in kaj, natančno. Da se ve, kaj velja in kaj ne. Vse ostalo je anarhija. Če država hoče in ve pomagati, mora narediti le ustrezne pogoje in zahteve, ni se ji treba vtikati v samo gospodarjenje, in ljudje se bodo tega gotovo držali. Za srečanje z ministrom smo pripravili kar nekaj predlogov, kako lahko izboljšamo sistem zavarovanja pridelkov in kakšen bi moral biti zavarovalniški paket, ki bi bil primernejši za kmete." Slovenija prva na svetu po številu rakastih bolnikov Glede problematike krčenja vinogradov pa Roman Štabuc nima tako eksplicitno negativnega stališča: „Nekoč se je na veliko izsekovalo gozdove, danes so pač bolj na udaru vinogradi. Jasno je, da se nihče ne bo šel pridelave na strmih pobočjih brez pozitivnega izračuna, zgolj zaradi dobre volje. Je pa bolj zaskrbljujoče zapuščanje površin, to je veliko večja katastrofa! Vsak, ki izseka vinograd, bi moral imeti alternativo za to območje, bodisi bo tam sadovnjak ali karkoli že. Meni osebno je škoda našega prostora, ki je fantastičen za pridelavo zdrave domače hrane, tudi ekološke, s katero bi lahko zmanjšali tudi do 40 ali več odstotkov rakastih bolnikov, kjer smo po številu obolelih na milijon prebivalcev (12.600 rakastih bolnikov, op. a.) na prvem mesti na svetu! V ZDA so pri tisoč obolelih na milijon prebivalcev naredili gonjo za zdravo prehrano, pri nas je ta cifra 6300 rakastih bolnikov na milijon, pa se nihče ne zgane ... " Sicer pa so si člani Vinisa v plan letošnjega dela med drugim zapisali še, da se bodo trudili za ustvarjanje novih delovnih mest na kmetijah, za zagotavljanje strokovnega znanja, povečanje članstva in števila vinogradniških društev, aktivno sodelovanje pri oblikovanju vinske in davčne zakonodaje, za pomoč in vzpodbujanje vinogradnikov za pridobivanje evropskih sredstev, nadaljnjo strategijo oblikovanja skupne blagovne znamke in vplivanje na ustanovitev vzajemne kmetijske zavarovalnice ter za krajinski dodatek malim vinogradnikom. „Tudi v bodoče bomo delovali kot neprofitna, nevladna civilna iniciativa, katere cilj bo v ustvarjanju in zagotavljanju pogojev za ohranitev slovenskega podeželja in slovenskega vinogradništva in še posebno malih vinogradnikov," je zaključil Roman Štabuc. SM Malek • Druženje starejših ob vinu Mlado in staro za prijatelje in dobrodelnost V P&F Jeruzalem Ormož in P&F Jeruzalem Ljutomer so za starejše občane iz občin Ormož in Ljutomer pripravili prijetno presenečenje, saj so jih odpeljali na ogled Jeruzalemskih goric in degustacijo mladih vin ter izbranega arhivskega vina v zidanico Malek. Tam so skupaj z mladimi iz društva Kelih, nastopajočimi iz OŠ in vrtca Križevci pri Ljutomeru ter ormoškim županom Alojzom Sokom simbolično zasadili vinsko trto. V gostoljubnosti predstavnikov P&F so uživali stanovalci domov za starejše iz Ormoža in Ljutomera, ki so se tudi sami predstavili s krajšim programom in se poveselili ob nastopu otroške folklorne glasbene skupine, nepričakovano pa jim je zapel tudi Ivan Švajgl. Ob razgovoru o kulturi pitja vina so si ogledali tudi izjemno bogato in lepo urejeno zbirko arhivskih vin. V imenu gostitelja je povabljence pozdravila mag. Andreja Komel, direktorica za trženje, finance in splošne zadeve, in pri tem izpostavila, da se v družbah trudijo biti čimbolj odgovorni do okolja in ljudi ter da so tesno vpeti v sobivanje tako v Ljutomeru kot v Ormožu. Dodala je, da se zavedajo, s kakšnim naravnim bogastvom razpolagajo, zato je njihova odgovornost toliko večja. Pri svojem delu se trudijo, da vlagajo nazaj v okolje. O tem priča podatek, da vsako leto obnovijo vsaj 25 hektarjev vinogradov, sodelujejo pa s številnimi lokalnimi subjekti. Drugi del dobrodelne prireditve se je odvil naslednji dan v Ljubljani. Foto: Viki Ivanuša P&F je tam pripravil pokušanje mladih vin iz ormoške ter ljutomerske kleti. Udeleženci so z nakupom arhivskih vin na licitaciji sodelovali v dobrodelni akciji, katere izkupiček je namenjen Univerzitetnemu rehabilitacijskemu inštitutu Soča za rehabilitacijske programe ponesrečencev v prometnih nesrečah. Viki Ivanuša Starejši občani so bili nad domislico podjetja P&F navdušeni in so se z veseljem pustili razvajati v lepem sončnem vremenu. Foto: Viki Ivanuša Šolarji in otroci iz vrtca so v oblekah, kot so jih v teh krajih nosili okoli leta 1920, in s svojim nastopom sredi goric pričarali povsem drugi čas. Novičke iz Term Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS ,-r. ;:«► Termalni Parti Termalni Parti S KOMEDIJA O LONCU Nedelja, 26.6.2011 ob 21.30 Gledališka predstava MGP Ptuj v sodelovanju z HNK Varaždin. Režija Boris Kobal Ponovitve predstave 1.7., 2.7., 3.7. 2011 Tradicionalni »Bazeni energije« ^ Petek, 8.7.2011 Niste zadovoljni s svojo postavo? V Grand Hotelu Primus**** v wellness centru smo za vas pripravili programe za oblikovanje postave in anticelulitne tretmane. S kavitacijskimi programi lahko zmanjšate obseg pasu tudi do 6 cm. V kombinaciji z Body wrappingi, anticelulitnimi masažami in LIPO DETOX programi pa bo vaša postava zavidanja vredna. Zakaj ne bi blesteli že to poletje? Augusta PREDPRODAJA SEZONSKIH VSTOPNIC OTROCI (5-15 let): 99 EUR (redna cena 198 EUR) ŠTUDENTJE IN DIJAKI: 190 EUR (redna cena 280 EUR) . ODRASLI: 240 EUR (redna cena 280 EUR) TermaVni P Sezonska vstopnica omogoča neomejeno kopanje in uporabo savn v Termalnem Parku od dneva nakupa do 15.9.2011. Vstopnice so imenske in ne prenosljive. PREDPRODAJA SAMO do 30.06.2011 na recepciji Termalnega Parka. Dodatne informacije in rezervacije na teL: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si,rezervacije@terme-ptuj.si Foto: SM Mali oglasi STORITVE Prejeli smo SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571. IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasade - klasične ali demit, s stiroporjem ali volneno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikoples-karske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, GSM 051 415 490. PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih.Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica.Tel. 041 457 037. PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187. UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si. NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43. www.milumed.si FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204. RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600. PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, Knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373. IZOLACIJO VLAŽNIH HIS, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489. GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor,Tel. 051 70 10 20, 02 25 27 363. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. Haloze - pokrajina prihodnosti ali pokrajina duhov PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170. PRODAJAMO BELE pišance domače reje, Irgoliči Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, prodaja poteka zjutraj do 11. ure in popoldan od 16. ure dalje. Tel. 713 60 33. KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960. PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282. DRVA, bukova,, cepana, lepa, ugodno (tudi v hlodih) prodam, možna dostava. Tel. 051 632 814. KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170. UGODNO PRODAMO rezan les za ostrešje, deske, letve, morale, opaže ter bruna. Možna tudi dostava. Kontakt: 051 325 033 in 041 642 055. PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957. PRODAM rezan les po meri, ostrešja, late, morale, deske, opaž , bruna, vse z dostavo. Tel. 041 555 062. TELICO, 8 mesecev brejo, simen-talko, prodam. Tel. 757 11 41. PRODAM telico, brejo 8 mesecev, simentalko, in suhe hrastove fosne 5 cm. Tel. 781 01 71. PRODAM telice simentalke, breje, v 9. mesecu, ter brejo kravo, vse pašne, in brežno kosilnico Bucher, lepo ohranjeno. Tel. 041 288 063. MULČAR, nov, za kosilnico Muto, okrogli priklop, prodam. Tel. 031 568 881. KUPIM prašiče od 60 do 90 kg ter bikce - mesni tip. Tel. 031 443 117. PRODAM odojke. Tel. 041 571 708. PRODAM purane, par za 50 €, mladiče, stare 7 tednov, po 8 € . Inf. na tel. 040 365 384 ali 030 282 473. Janški Vrh 49. ROTACIJSKO kosilnico Sip 165, krožne brane na 24 diskov in tro-silec umetnega gnojila Viko 400 kg prodam. Tel. 041 565 005. PRODAM odojke od 25 do 28. kg. Tel. 051 423 260. PRODAM belo vino beli muškat. Tel. 051 804 518. KUPIM nebrejo kravo ali telico. Tel. 041 941 878. PRODAM tri svinje domače reje, težke 80, 100 in 150 kg. Tel. 041 923 391. PRODAMO večje število manjših pujskov. Tel. 764-51-81. PRODAMO rodovniške mladiče kraškega ovčarja, cepljene, čipirane in z dokumenti. Telefon 041 570 284. IŠČEM resnega delavca za raznašanje jutranjega časopisa. Telefon 041 411 971. DOM-STANOVANJE KOPER - apartmaji blizu urejenega kopališča; do 4 osebe 245 €/teden, do 6 oseb 315 €/teden. Kontakt: 041 337 744. UGODNO oddamo apartmaje na otoku Pagu - Metajna. Tel. 00385 989 230 982. V KOPRU oddam apartma za 4 osebe. Vikend paket 150 €, tedenski 300 € na apartma. GSM 031 870 458. V NAJEM oddamo 47 m2 stanovanje s parkirnim prostorom v Dorna-vi 125. Informacije 051 300 603, Silvija. V NAJEM oddamo komplet opremljen enosobno stanovanje na Ptuju za dalj časa. Tel. 041 915 645. (Odgovor na poziv k javnemu opravičilu) Spoštovani g. Erlač, vsa dejstva, ki ste jih našteli v Štajerskem tedniku, vsa vaša navajanja dejstev držijo, ampak žal samo zadnjih petnajst let. O teh zadnjih petnajstih letih na okrogli mizi sploh ni bilo razprave in govora, temveč je bil govor o blagovni znamki HALOŽAN izpred 15 let, ki je, kot sami veste, že obstajala. Žal so vam bile informacije, na katere ste odreagirali, ali del iz članka, ki ga napiše novinar, predstavljene napačno ali izkrivljeno, citat pa je izvzet iz konteksta razprave, ki nadalje pojasnjuje moje razmišljanje. Zakaj ni na moje trditve na okrogli mizi nihče odreagiral, ne vem, moram pa povedati, da sem v svoji izjavi, ki se je glasila, da nam je zgodovini bila blagovna znamka vina Haložan zapravljena, saj se je k haloškemu vinu mešalo vina iz Makedonije, mislil na zgodovinska dejstva, ki ne veljajo od takrat, ko je sprejet predpis, ki to prepoveduje, zato ne vem, zakaj takšno razburjenje. Zaradi tega ima UGODNO oddamo apartma v centru Izole, zraven morja, komplet opremljen za 2 + 2 os., min. 45 EUR/dan, 041 302 820. NEPREMIČNINE PRODAMO novejše enosobno stanovanje v velikosti 42 kvadratnih metrov na Ptuju. Telefon 041 81 77 37. PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842. PRODAM gradbeno parcelo v Gajevcih. Tel. 031 233 264. POSLOVNI prostor 90 m2 in skladišče 200 m2 oddamo v najem (Haj-dina). Tel. 041/328-461. PRODAM dvostanovanjsko hišo v Kicarju z lepim razgledom na Ptuj, takoj vseljivo. Tel. 041 906 617. KIDRIČEVO - PRODAM dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, delno adaptirano, takoj vseljivo. Telefon 031 244 748. ODDAM v najem opremljen gostinski lokal od 1. 7. v okolici Ptuja. Tel. 02 781 53 01, 031 895 529. PRODAM starejšo hišo, 24 arov zemlje, z vsemi priključki, asfaltna cesta, na lepi lokaciji. Vičava 4, Ptuj. MOTORNA VOZILA UGODNO PRODAM Ford escort, letnik 1993, vozen, neregistriran (slaba karoserija, dober motor). Tel.: 041 670 770 RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675. INŠTRUKCIJE iz MAT, FIZ, SLOV in TUJIH JEZIKOV nudijo profesorji z izkušnjami. NUDIMO tudi prevajanje in lektoriranje. Jezikovna šola ONTARIO, Novi trg 6, Ptuj, tel. (02) 779 10 80. PRODAM spalnico bele barve in otroško sobo. Tel. 031 542 318. IMAŠ POPRAVNI izpit iz nemščine ali angleščine? Nudimo kakovostne in ugodne inštrukcije. Prevajanje ST, Sandra Travnikar, s. p. Tel. 041 366 414. vinska klet zadnjih petnajst in več let zelo težko nalogo, saj bi radi tej blagovni znamki vrnili ugled. Menim, da pri teh besedah nisem naredil ali izrekel popolnoma nič napačnega, najmanj pa sem imel namen ko- Dejstva, ki so uničevala blagovno znamko Haložan, govorijo namreč o tem, da je ta znamka bila uničena pod Ptujsko vinsko kletjo. Seveda je bila politika bivše državeJugoslavije nekoliko drugačna, kot je politika Republike Slovenije, žal pa dejstva govorijo tudi tukaj. Blagovne znamke HALOŽAN, PULLUS in PINKY CHICK so po moji oceni neke druge blagovne znamke, kot je ta, o kateri sem jaz razpravljal. Stara blagovna znamka Haložan je imela nekoč renome široke potrošnje. Pa ne gre za populizem ali politiko, ki jo v svojem prispevku navajate. Posledično so najbolj prizadeti naši haloški pridelovalci grozdja, o katerih dejstva, kot jih zelo radi navajate, govorijo sama zase. Kar nekaj hektarjev haloških goric vsako leto ostane nepotrganih in dej- stvo je, da se je že več kot ena tretjina vinogradniških leg v Halozah opustila, dejstvo je, da večina pridelovalcev grozdja v Halozah več ne preživi, saj dobi 17 centov za kg grozdja, za kar imam tudi dokaze, in dejstvo je, da je nekje nekdo za to tudi kriv. Prepričan sem, da bi se res moral kdo opravičiti vsem haloškim pridelovalcem grozdja in seveda vsem tistim, ki zaradi razmer to več niso, saj so svoje vinograde opustili in pokrajina zarašča, zato jim predlagam združitev in ustanovitev nove lastne blagovne znamke in lastno trženje. Prepričan sem, da je dolgoročno to edina rešitev težav, ki jih pestijo. O tem, kakšna je politika Ptujske vinske kleti zadnjih 15 let, ne bom razpravljal. Sami pa verjetno poznate zgodovino Ptujske vinske kleti, prav tako pa marsikateri tistih delavcev, ki so pred tem mešali makedonsko in haloško vino in s tem uničili blagovno znamko, za katero se vi spet trudite dobiti dobro ime. Da je bilo to početje tudi dejstvo, vemo vsi, ki smo kdajkoli živeli na tem področju, temu dova- žanju vina iz Makedonije sem bil priča tudi sam. Ravno zaradi tega se nimam kaj opravičevati, če sem pa s tem nehote posegel na današnjo raven vin ali je bilo to tako razumljeno, pa se opravičujem. Nisem takšen velik poznavalec vin, da bi lahko današnje blagovne znamke kritiziral, niti si te pravice ne jemljem. Zato še enkrat preverite informacije z okrogle mize, saj so izvzete iz konteksta razprave in niso namenjene kritiki kvalitete vin, ki jih danes proizvajate v Ptujski vinski kleti, ki je del Perutnine Ptuj, ampak so bile namenjene kritičnemu razmišljanju o delu Ptujske kleti, ko je živela še stara blagovna znamka HALOŽAN in ne današnji HALOŽAN, PULLUS in PINKY CHICK, ki ima vsaj po mojem laičnem razmišljanju malo opraviti s prejšnjo blagovno znamko in bojim se tudi z blagovno znamko Haložan, saj so posledice takšnega ravnanja z grozdjem, vinom in nasploh s Halozami občutene šele danes. Lep pozdrav. Župan Občine Cirkulane Janez Jurgec London • Uspeh na DecanterJu Zlato za Lubaja Letošnji Decanter, eno najpomembnejših svetovnih vinskih ocenjevanj, je vinogradniku in vinarju Bojanu Lubaju iz Kidričevega, ki ima klet v Repi-šču, vinograde pa v Slovenskih goricah in Halozah, prineslo največje presenečenje, zlato priznanje. Foto: Črtomir Goznik Bojan Lubaj s priznanjem z londonskega ocvenjevanja Iz Slovenije so letos na tem tekmovanju ocenili 161 vzorcev vin, od tega jih je bilo z zlatom ocenjenih pet. Doslej je Lubaj prejel vrsto priznanj na najprestižnejših vinskih ocenjevanjih, tudi v Londonu že srebro, tako da je že nekako navajen biti med najboljšimi, večinoma s šiponom in laškim rizlingom, a ima letošnje zlato na Decanterju za šipon - ledeno vino, pridelano v letu 2007, zanj še posebno vrednost. »Biti zlat v tej hudi konkurenci, to se zgodi redko, posebej pa še ma- lim vinogradnikom, kot sem sam,« je pod vtisom najnovejšega priznanja povedal Bojan Lubaj. Z njim je poplačan ves trud in težja za popolnost - vi-noljubcu ponuditi vse tisto, kar daje narava. MG PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com „TIK MEST PTUJU Mestna občina Ptuj v sodelovanju s Tekaškim klubom Maraton Ptuj in Zavodom za šport Ptuj prireja 4. tradicionalni tek partnerskih mest po ulicah in trgih mesta Ptuj, ki bo potekal v soboto, 25. junija 2011, v počastitev dneva državnosti. Tek bo trajal neprekinjeno osem ur, od 10. do 18. ure. Ob 20. uri bo na Mestnem trgu slovesna podelitev pokalov in priznanj najboljšim tekačem, po podelitvi pa druženje in zabava pozno v noč. Teka vzdržljivosti po ulicah in trgih enega najlepše ohranjenih srednjeveških mest, se bodo poleg ekip iz Slovenije, udeležile tudi ekipe iz partnerskih in pobratenih mest Ptuja. Vabimo vas, da si tek po ulicah starega mestnega jedra ogledate in tekmovalce vzpodbujate ob progi, zvečer pa se udeležite zabave s pop-rock skupino RESONANCA in pevko MILI. Vabljeni! BAR - RESTAVRACIJA Amfora v gritt Osojnikova cesta 12, Ptuj (pri gasilskem domu) Tel.: 02/ 78 00 425 www.tuning.si ■=> EXTRA POLETNA PONUDBA JEDI IN SLADIC NEDELJSKA KOSILA, MALICE ■=> OB SOBOTAH ŽIVA GLASBA ■=> ZAKLUČENE DRUŽBE DO 100 OSEB KATERING ... DANES V PETEK PA VABLJENI NA OTVORITEV LETNE TERASE - Z VAMI HALOŠKI MUZI KANTI. TV Televizija Skupnih nternih Programov PETEK 24.6. 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Lenart - Odprtje sejma 2011 11:00 Utrip iz Ormoža 11:50 Ptujska Kronika 12:30 Video strani 17:00 Glasbena oddaja 18:00 Koncert pihalnih godb v Lenartu 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 21:45 Povabilo na kavo 22:15 Glasbena oddaja preteklih let 23:00 Video strani SOBOTA 25.6. TV www.siptv.si NEDELJA 26. 6. 8:00 Otroška oddaja 9:00 Kronika iz Občine Hajdina 10:10 Kuhajmo skupaj 11:00 Dan Oš Videm 13:00 Koncert zborov OŠ Dornava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 135 let PGD Biš 18:30 Koncert pihalnih godb v Lenartu 20:00 Glasbena oddaja 21:15 Video strani 8:00 Folklorna revija 9:00 Kuhajmo skupaj 10:00 Koncert pihalnih godb v Lenartu 12:00 Utrip iz Ormoža 13.00 Video strani 18:00 Kuhajmo skupaj 19:00 Ptujska kronika 20:00 Košnja v šturmovcu 21:30 Markovci - Iz domače skrinje 23:55 Video strani PONEDELJEK 27. 6. 8:00 Koncert tamburašev iz Vidma pri Ptuju 9:20 Kuhajmo skupaj 10:00 Utrip iz Ormoža 10:45 Povabilo na kavo 11:25 Ptujska kronika 12:30 Video strani 17:00 Kuhajmo skupaj 18:00 Dan OŠ Videm 20:00 Košnja v šturmovcu 21:00 Markovci - Iz domače skrinje 23:30 Video strani P In tya tmo prisotni? Sto/TV, T2tV v ststmilh HKS... Phtf-SO2 P Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340 Dornava 116 D, 2252 Dornava Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI PRODAJA VOZI L I Znamka Letnik Cenf) Oprema Barva FIATPUNT01.2SX 2001 2.350,00 SERV. KNJIGA KOV. SV. ZELENA TOYOTA COMBI COROLLA 2.0 D-4D TERRA 2003 4.800,00 SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.5 DCI BI LABONG 2003 3.480,00 KLIMA KOV. SREBRNA FORDPUMA 1.416V 1999 2.400,00 SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA SEAT IBIZA 1.2 STELLA 2003 3.750,00 PRVI LAST. RDEČA CITROEN C41.616VHDISX 2005 6.620,00 SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA RENAULT AUTHENT. MEGANE 1.5 DCI GRAND 2006 6.600,00 SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA PEUGEOT 2061.1 XR 2001 2.250,00 SERVO VOLAN KOV. MODRA CHEVROLET LACETTI1.416VSE 2004 4.150,00 PRVA REGIST. K0V.B0RD0 HYUNDAI ELANTRA1.6GL 2001 1.990,00 KLIMA RUMENA HONDA JAZZ1.4LS 2005 6.990,00 PRVI LAST. KOV. SREBRNA PEUGEOT 807 2.016VSX 2003 6.500,00 AVT. KLIMA BELA VOLKSWAGEN VARIANT PASSAT 1.9 TDICOMF. 2000 3.600,00 AVT. KLIMA BELA OPEL ASTRA1.416V ENJOY 2005 6.300,00 KLIMA KOV. SREBRNA AUDI A8 4.2 QUATTR0 1996 2.650,00 AVT. KLIMA KOV. SREBRNA FORDFIESTA VIVA1.3 2004 4.430,00 PRVI LAST. KOV. SV. MODRA PEUGEOT3071.4 HDIXR 2005 5.500,00 SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA HYUNDAI ACCENT 1.3 GLI 2002 2.320,00 KLIMA KOV. MODRA DAEWOO KALOS 1.2 SX 2003 2.930,00 KLIMA KOV. MODRA ALFA ROME0156 2.0TSSELESPEED 2003 4.750,00 AVT. KLIMA ČRNA MERCEDES-BENZ SLK 230 ROADSTER KOMP. 19% 6.500,00 SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN EOS 1.4TSI 2010 18.900,00 SERV. KNJIGA KOV. ČRNA JEEP GRAND CHEROKEE 2.7TD AVT. 4WD 2002 8.350,00 AVT. KLIMA KOV. SIVA KIACEED 1.416V 2007 6.790,00 PRVI LAST. K0V.TEMN0M0DRA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. l Hausmart d.o.o. PE PTUJ Sp. Hajdina 19a, 2288 Hajdina I.: 030 646 007,059 011 414 ptuj@nausmart.si ABA IPTU J| PVC OKNA, VRATA Smer Grajena ' Roletarstvo ABA Bošt(an Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251 Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo! PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 24.6. 10:05 Hrana in vinu 10:30 Ptujska kronika -pon. 10:55 Po«abilo na kavo - por. 11 JO Spiznajmose.M 12 25 Modra 14:36 Koncert Tcmaž Pengoi 15:20 Koncert Terrafalk 16:30 Polka in majal Ita 17:35 Hrana in virq 18:00 Ptujska kronika-pan. 18:25 Rep TV-Oraoi 19:25 Srečanje z Evrapa - dokumentarna oddaja 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 Spoznavamo občina 20:50 Povabilo na kavo-pnn. 21:2510. obletnica kluba Sorjptlmist Ptuj 22:45 Into kanal Sobota 25.6. 9:30 Otroška oddaja Gorišnica ll;25 Modro 12:00 Ptujska kronika 12:25 Spoznajmose.com 13:2010. Ptujčanka 14:00 Ptujska kronika — pnn 14:2510. obletnica kluba Soro|itimistP1iij 16:00 Ptujska kronika - pan. 16:257. Koncert učiteljev glasbene šole Ptuj 17=15 Tri - avtorski projekt Božene Krivac 18:00 Ptujska kronika - pon. 19:00 Begi IV - Ormož 20:00 Ptujska kronika - pon. P6QD PROGRAMSKA SHEMA PeTV 20:25 Spoznavamo občine 20:56 Povabilo na kavo-pon. 21:25 Zgodbe Balkana 22:06 Ptujska kronika - pon. 22:25 Info kanal Notfolja 25.5. 9:30 Otroška oddaja Gorišnica 10:30 Modro 11:05 Hrana in vino 12:00 Ptujska kronika - pon. 12:25 Spoznavamo občine 13:06 Pregled tadia 13:35 Ptujska kronika - pon. 14=00 Spoznajmosa.com 14:55 Povabilo na lavo-pon, 15:30 Pregled tedna 16:05 J. koncert učiteljev glasbene šole Ptuj 17:00 Polka in majolka 18:05 Hrana in vino 19:00 Spoznavamo občina 19:25 Povabilo na kan - pon. 20:00 Pregled tedna 20:35 Ptujska kronika - pon. 21:00 Reji IV -Ormož 22:0010. obletnica kluba Soroptimist Ptuj 23:20 Info kanal www.petv.tv Odslej nas lahko spremljate tudi na T2 ZAHVALA NK Leskovec se zahvaljuje Občini Videm, Krajevni skupnosti Leskovec, društvom v KS Leskovec, nastopajočim, vsem donatorjem in sponzorjem, članicam in članom NK Leskovec in NK Maribor ter celotnemu strežnemu osebju ob otvoritvi obnovljenega športnega parka, ki je bila v soboto, 18. junija, v Zgornjem Leskovcu. Upravni odbor NK Leskovec, predsednik Robert Fridauer NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri konceslonaiju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU. tU RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04i3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ruj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali ¡¡h pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. Akcija Soroptimist kluba Ptuj v letu 2011 - zbiranje sredstev za MAMOGRAF od 1.6. do 30.6.2011 SMS Donacija Prispevek nakažite na bančni račun: 04202-0001807435, odprt pri Novi KBM rvali PoSljite sporočilo SMS s ključno besedo MAMO na Številko 1919 in boste 1 EUR za nakup digitalnega mamografa za ambulanto ptujske ' Pogoji in navodila za sodelovaje pri storitvi SMS Donacija so objavljeni na spletni strani: www.soroptimist-ptuj.si ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 PVC - LES - ALU B6LCONT ,0.0. www.belcont.si, tel.: 02 741 13 80, GSM: 041 316 505 OKNA VRATA ROLETE OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA SOBNA VRATA Ne, odlohß, m uberité, u oken, Ik Hat per paubej ugodni eui. OBČINA KIDRIČEVO, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, ki jo zastopa župan Anton Leskovar, objavlja JAVNO POIZVEDBO O UGOTAVLJANU INTERESA ZA NAJEM POSLOVNE STAVBE CIRKOVCE 2/D PREDMET JAVNE POIZVEDBE: Poizvedba o ugotavljanju javnega interesa za najem poslovne stavbe na naslovu Cirkovce 2/D. Opis nepremičnine: nepremičnina se nahaja v sklopu parcele št. 250/6, poslovna stavba v izmeri 151 m2 (brez dvorišča), k.o. 430 Cir-kovce. Nepremičnina je v lasti Občine Kidričevo. POGOJI ZA SODELOVANJE: Ponudbo za najem lahko podajo samo opravilno sposobne pravne in fizične osebe. Vplačilo denarnega zneska kot varščina za resnost ponudbe ni predvideno. Ponudniki morajo ob ponudbi obvezno predložiti izpisek iz sodnega register za pravne osebe (izpis iz poslovnega registra za s.p.) oziroma identifikacijski dokument (osebna izkaznica ali potni list) za fizične osebe. PREDLOŽITEV IN OCENA PONUDB: Prispele ponudbe bo proučila s strani župana posebej imenovana komisija ter občinski odbor za premoženje. Prispele ponudbe bodo izključno uporabljene kot kazalec javnega interesa za najem predmetne nepremičnine v celoti, na podlagi katerega bo imenovana komisija sprejela odločitev o vrsti ter izvedbi nadaljnjih postopkov razpolaganja v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/2010) in Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07, 94/07, 55/09, 100/09 in 49/2010). Ponudbe se morajo nanašati na nepremičnino v obstoječem stanju brez dodatnih vlaganj Občine Kidričevo. V ponudbi morajo ponudniki navesti najmanj naslednje verodostojne podatke: mesečni neto denarni znesek, ki ga je ponudnik pripravljen plačati za najem nepremičnine, želeno minimalno najemno obdobje, predvidena dejavnost, interes ponudnika za adaptacijo ter način vrednotenja adaptacije. S predložitvijo ponudbe ponudnik in Občina Kidričevo ne vzpostavita dolžniško upniškega razmerja, zato se ne moreta iz naslova povračila morebitnih izdatkov za ponudbo ali morebitnih drugih stroškov medsebojno bremeniti. Ponudniki s predložitvijo ponudbe sprejemajo dejstvo, da je odločanje imenovane komisije prosto za dosego najbolj učinkovitega načina dosega javnega interesa. Ponudbe se bodo zbirale, obravnavale in hranile kot poslovna skrivnost, zato ponudniki nimajo pravice vpogleda v ponudbe drugih ponudnikov. OSTALI POGOJI SODELOVANJA Ponudba se mora obvezno nanašati na celotno nepremičnino-poslov-no stavbo na naslovu Cirkovce 2/D. Izbrani ponudnik poda ponudbo na lastne stroške. Rok za predložitev ponudbe je 15. julij 2011 do 12.00 ure. Ponudbe morajo biti podane v zaprti kuverti s pripisom »ne odpiraj - ponudba za najem Cirkovce 2/d«. O odločitvi komisije bodo ponudniki obveščeni pisno. Podrobnejše informacije v zvezi s to poizvedbo in predmetni nepremičnini lahko zainteresirani ponudniki dobijo na Občini Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo, na telefonu 02/799 06 10 ali e-po-šti na naslovu igor.premuzic@kidricevo.si OBČINA KIDRIČEVO Občinska uprava Po pravnomočnem sklepu Okrožnega sodišča na Ptuju, pod opr. št. St. 1072/2010 z dne 07.06.2011, MTD d.o.o., - v stečaju, Breg 13, Majšperk, objavlja tretjo prodajo premičnega premoženja -osnovnih sredstev, drobnega inventarja in zalog materiala zgoraj imenovanega stečajnega dolžnika v skladu s prvo točko, tretje alineje, 346. člena ZFPPIPP - na podlagi z posebnih pravil o prodaji določenega premoženja. Predmet prodaje je naslednje premično premoženje: 1. 1007 postavk osnovnih sredstev, drobnega inventarja in zalog materiala v skupni vrednosti 48.339,33 eur, po posameznih postavkah, ob dejstvu, da vrednost posameznega premičnega sredstva ne presega vrednosti določene v skladu z določili tretje točke 346. člena ZFPPIPP-D. Premično premoženje - osnovna sredstva, drobni inventar in zaloge se ponudijo v prodajo po cenah, ki so 60% nižje kot jih je ocenil sodno zapriseženi cenilec. 2. Plačilo se opravi na TR 0451-5000-1713-431 pri NKB d.d., Maribor ali preko blagajne na sedežu stečajnega dolžnika. 3. K prodanim cenam se doda DDV. 4. Vso premoženje se proda po načelu videno kupljeno. 5. Prodaja se prične, na sedežu stečajnega dolžnika, naslednji delovni dan po objavi v Štajerskem tedniku, ob 8,00 uri in traja do 13,00 ure, ter se v istem času vrši tudi v naslednjih delovnih dneh. Posamezen delovni dan bo nakup omogočen 20. strankam. 6. Vstop za ogled in nakup ponujenega premičnega premoženja bo dovoljen v skupini do največ štirim kupcem. 7. Prevzem kupljenega premičnega premoženja bo omogočen takoj po plačilu slednjega, slednje pa se mora opraviti najkasneje v roku 24 ur po prejetem predračunu v nasprotnem primeru se smatra, da je kupec odstopil o nakupa izbranega premičnega premoženja. 8. Sklep o prodaji se, da v vednost delavcem, ki bodo opravljali prodajo in so odgovorni za izpeljavo slednje v skladu z izdanim sklepom o prodaji. 9. Vse dodatne informacije o prodaji premičnega premoženja je možno dobiti vsak delovni dan na sedežu stečajnega dolžnika. Opomba: • posamični spisek ponujenega premičnega premoženja je bil objavljen na spletnih straneh AJPES-a, dne 07.06.201 Prireditvenik Petek, 24. junij 9.00 Ptuj, športna dvorana Šolskega centra: zaključna prireditev Ekonomske šole 10.00 do 20.00 Ptuj, Terme : zaključek šole za osnovnošolce in srednješolce z DJ-glasbo; odprtje novega tobogana Ormož, grad: odprtje slikarske razstave Jasmine Granduč v organizaciji PM Ptuj-Ormož Makole, dvorec Štatenberg: Peklenščkov večer Majšperk, dvorana OŠ: osrednja prireditev ob dnevu samostojnosti v organizaciji Športno-kulturnega društva Sestrže in izvedbi občinskih kulturnih društev Glavni trg: slovesnost ob 140 letnici PGD Ljutomer z večerno veselico in Veselimi štajerkami Gorišnica, večnamenska dvorana: kulturna prireditev ob dnevu državnosti in zaključku šolskega leta, v organizaciji Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica in učencev šole OŠ Gorišnica Ormož, grajsko dvorišče: osrednja proslava ob dnevu državnosti in odprtje festivala Ormoško poletje z Barbaro Krajnc Avdic in Gregorjem Gečem Ptuj, dvorana OŠ Olga Meglič: osrednja slovesnost MO Ptuj ob dnevu državnosti Strnišče pri Kidričevem, galerija FO.VI: odprtje razstave slik Beti Bricelj Videm, pred občinsko stavbo: proslava ob dnevu državnosti v organizaciji Občine Videm in KD Videm Hajdina, pred občinsko stavbo: prireditev ob dnevu državnosti (če bo deževalo, v domu krajanov Skorba) Ptuj, OŠ Ljudski vrt: dobrodelni koncert za trpinčene živali v organizaciji Društva proti mučenju živali Ptuj Vurberk, letno gledališče gradu: premiera predstave dramske sekcije KD Grajena - »Veliki poročni manevri« po predlogi Iva Brešana, v režiji Tatjane Vaupotič 20.00 Ormož: 8. ormoški nočni ulični tek 18.00 18.00 19.00 18.00 19.00 19.00 19.00 20.00 20.00 20.00 20.00 Sobota, 25. junij 9.00 9.00 9.00 10.00 10.00 11.00 14.30 15.00 15.00 19.00 19.30 20.00 20.30 20.00 21.30 Podgorci, kegljišče: 9. krajevni praznik KS Podgorci; medobčinsko meddru- štveno tekmovanje v vrtnem kegljanju za pokal KS Podgorci Bresnica: gasilsko tekmovanje za pokal PGD Bresnica Ptuj, pred mestno hišo: na ogled sto let staro gasilsko vozilo Kidričevo, restavracija Pan: odprtje razstave likovnih del Šikole: otroški piknik z napihljivimi igrali v organizaciji ŠD Šikole Podgorci: rekreacijsko kolesarjenje po poteh KS Podgorci Ptujska Gora, Dom krajanov: odprtje razstave del, nastalih v projektu Starejši za starejše članic DU Ptujska Gora ter Amalije Krajnc in Marije Škember Slovenja vas, nogometno igrišče: 9. gasilsko tekmovanje za pokal Slovenje vasi Ptujska Gora, dom krajanov in gasilcev: 5. srečanje ljudskih pevcev in godcev v počastitev dneva državnosti z gosti, tamburaši iz Hrvaške Hajdoše, gasilski dom: predstavitev 4. zgoščenke Štajerskih frajtonarjev KD Valentin Žumer Podgorci, pod šotorom: osrednja proslava s kulturnim programom in podelitvijo plakete KS Podgorci, odprtje razstave aktiva žena Podgorci v OŠ Podgorci Sv. Tomaž, telovadnica OŠ: predpremiera mladinskega filma Najdenček Velika Nedelja, pred gradom: premiera, komedija na prostem Jesenska poroka KD Simon Gregorčič Vurberk, letno gledališče gradu: predstava dramske sekcije KD Grajena -»Veliki poročni manevri« Ptuj, Terme: predpremiera Komedija o loncu Mestnega gledališča Ptuj in HNK Varaždin Nedelja, 26. junij 10.00 14.00 14.00 14.00 14.30 15.00 16.00 20.00 21.30 Podgorci: tekmovanje v vrtnem kegljanju za pokal KS Podgorci Pobrežje, igrišče ŠD pred vaškim domom: 12. šaljive igre brez meja v organizaciji ŠD Pobrežje Mala vas, večnamenski prostor pri ribniku: predtekmovanje za 31. jubilejno Zlato harmoniko - Ljubečna 2011, v organizaciji KD Odpev in občine Gorišnica Kidričevo, sejna soba: slavnostna seja občinskega sveta v počastitev 14. občinskega praznika in dneva državnosti Žamenci: 14. Dan gasilcev GZ Dornava, prevzem in blagoslov novega gasilskega vozila, podelitev priznanj in zahval Mezgovci, tradicionalna prireditev Od paše do sira v organizaciji vaškega odbora in PGD Mezgovci Podgorci, pri igrišču: vaške igre in veselica; 19.30 podelitev pokalov za sodelovanje na športnih igrah in zaključek krajevnega praznika Podgorci Vurberk, letno gledališče gradu: predstava dramske sekcije KD Grajena -»Veliki poročni manevri« Ptuj, Terme: premiera Komedija o loncu Mestnega gledališča Ptuj in HNK Varaždin Ponedeljek, 27. junij 11.30 Kidričevo, prostori občine: sprejem za dr. znanosti Stanislava Koresa iz Pon-grcev ter sprejem nove zdravnice iz Zdravstvenega doma Ptuj dr. Galunove KINO Ptuj petek, 24., sobota, 25., in nedelja, 26. junij: 16.00 v slovenščino sinhronizirana animirana pustolovščina Rio; 17.45 domišljijska grozljivka Duhovnik; 19.15 misteriozni triler Odklenjen; 21.10 Art program: drama Zajčja luknja Program TV Ptuj sobota ob 21. in nedelja ob 10.00: pogovorna oddaja Znanstveni forum; ozon in UV sevanja; setev in žetev-vzrok in nastajanje vseh bolezni; kaj povzroča bolezen?; podnebne spremembe ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075. e-mail: vilko.gerecnik@siol.net ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si SPOMIN na zlatega sina, brata in ujčeka Zlatka Mačka 26. 6. 2001 - 26. 6. 2011 IZ PTUJA Naj te čuvajo angeli nebeški. Tvoja mamica, tati in sestra z družino Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mamice, sestre, babice in prababice Angele Anzelc roj. Irgl IZ HERCEGOVE UL. 7, PTUJ Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, kolektivom OŠ Dornava, Vrtca Ptuj, OŠ Destrnik-Trnovska vas, OŠ Videm, učencem 5. r. OŠ Dornava in njihovim staršem za darovano cvetje, sveče, za sv. maše ter izrečeno sožalje in g. župniku za opravljen obred. Hvala osebju reševalne ekipe in oddelka za intenzivno nego SB Ptuj. Hvaležni smo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Njeni najdražji O OMiklavž d. A A ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.mlklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« OPR. BARVA AUDI A6 2.7 IDI KARAVAN 2006 13.980,00 NAVIGACIJA SREBRNA BMW 318 D LIMUZINA 2007 13.980.00 AVT. KLIMA KOV. SIVA BMW 525 TOURING AUT. 2005 14.580,00 NAVIGACIJA KOV. ČRNA CITROEN C41.6 HDI PICASSO AMBI. 2008 11.550,00 AVT. KUMA KOV. SREBRNA CITROEN C51.6 HDICONFORT KAR. 2009 13.980,00 AVT. KUMA KOV. ČRNA FIAT CROMA 1.9 MJT DYNAMIC 2008 11.480,00 ALU PLATIŠČA KOV. RJAVA FORD FOCUS 1.8 TDCI KAR. TREND 2009 10.380.00 ALU PLATIŠČA SREBRNA OREL CORSA 1.2 16V ENJOY EASY. 2008 7.970,00 AVT. KUMA SREBRNA PEUGEOT 407 SW 1.6 HDI PREMIUM 2008 9.480.00 PAN0R. STREHA SREBRNA RENAULT CU01.2 STORIA 2006 4.380,00 KLIMA MODRA RENAULT ESPACE 1.9 OCI EXPRESS. 2005 7.880.00 PANORAMA KOV. ČRNA RENAULT LAGUNA 1.9 DCI UM. DYNAM. 2006 6.990,00 AVT. KUMA ČRNA RENAULT SCENIC 1.5 DCI LATITUDE 2008 8.680,00 PANORAMA KOV. RJAVA TOYOTA COROLA 2.0 040 2003 4.450,00 ALU PLATIŠČA SREBRNA VW PASSAT 2.5 TBI SYNHRO TIP. 4x4 2002 5.350,00 AVT. KUMA KOV. SIVA VW PASSAT 2.0 TDI KAR. 2006 10.480,00 AVT. KUMA KOV. SIVA VW PASSAT 2.0 TDI HIGHLINE KAR. 2008 13.490,00 AVT. KUMA KOV. ČRNA NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA zerdHBlon Briglta X