205. številka. Ljubljana, v soboto 10. septembra 1898. XXXI. leto. SLOVENSKI Ml Izhaja Vfftk dan «f#er, isimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejem an za a vstro-ogerske dežele la vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., ea četrt leta 4 pM., za jeden mes« 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr, na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpo6ilj:itve naročnine, se ne ozira. Za osnanifa plačuje se ud stiristopne petit vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iavole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvoje na Kongresnem trgu st. 12. Upravnistvn naj s« blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon 6t. 3-4. Revija krščansko-socijalne vojske. Bliža se dan delavskega shoda. Ta »hod bo nekaka revija krščansko socijalne vojske in naj krona večletno sgitatorično delovanje nekaterih slovenskih duhovnikov z ustanovitvijo velike, vse slovenske pokrajine obsezajoče organizacije. Po namenih voditeljev krščansko-socijalnega gibanja naj postane ta shod sa njihovo organizacijo to, kar je bil katoliški shod za klerikalno organizacijo. Revija krščansko-socijalne vojske bo glede udeležbe brez dvoma zadostila vsem nadam njenih prirediteljev. Tem se mora priznati, da se jim je kakor VVallensteinu posrečilo, iz nič ustvariti veliko delavsko armado, da se jim je posrečilo, privabiti v svoj tabor veliko večino slovenskih de-lavcev. Priznati pa se mora tudi, da to delo ni bilo težko. Omikanci dobe lahko na pol omikane ali ne-omikane sloje v svoje roke, slasti če podpira njihova prizadevanja avtoritet« duhovniškega stanu. V nas pa je imela krščansko socijalna agitacija toliko laglje uspeh, ker so drage stranke specijalno potrebam delavskega stanu, izvzemši Idrijo, posvečevale malo pozornosti in ker so duhovniški agitatorji znali opravičeno nezadovoljnost delavskih slojev spretno izkoriščati in jo še umetno povečevati. Krščansko socijalni agitatorji tudi niso bili iz-birični v svojih sredstvih. Že samo z brezobzirno negacijo se povsod veliko opravi, zlasti če ni treba pozitivnega dela, v nas pa je to negacijo podpiralo ie posebno veselje našega naroda sa strastno, raz jedajočo kritiko in njega dovzetnost za krepke besede. Duhovniški agitatorji so vse to dobro porabljali. Obudili so z obrekovanji in aumničenji mej delavci veliko nezaapnost proti vsem drugim slojem in napravili kar možno veliko brezno mej delavci in mej inteligenco. Zategadelj se tudi prav nič ne čudimo, da je ta agitacija obrodila pričakovani sad. Delavec dandanes ie ne more imeti toliko omike, da bi sam pregledal vse razmere in jih znal samostojno presoditi, ter mora naposled verjeti, da so vsi dragi ljudje, kateri se mu na suknjo ne obešajo, sami sebičneži in nepošteni koriotolovci, sosebno ako mu to dan na dsn sabičnjejo duhovniki. Uspeh duhovniške agitacije je velik in smešno bi bilo ga tajiti. Ta uspeh se pokale na delavskem LISTEK. Biserojla jasna Vila. (Bajka iz postojinske pe&ine. — Speval Ivo Ivanov ič Bučar.) . . . Se nikoli peti ne silim, Ne ,kujem" pesmij, kovanih ne pilim, Jas pojem samo, da si lajšam src6, Boris Miran. Te besede je postavil pesnik Ivo Ivanovič Bučar kot motto svojemu predgovoru k „Biserojli". S tem je hotel pritisniti svojemu pesniškemu delovanju znak ženijalnosti. In prosto mu f Sedi za mizo, primi pero v svojo desno roko in stresaj verze na papir, btez odmora, brez prestanka, celo šumo, ie več, še več ... In ko misliš, da „bou, nesi svoj spev knjigarju, zahtevaj od njega honorar, a od občinstva priznanja. Tako proizvaja svoje umotvore tudi naš Lope de Vega, ki ima samo v desnem rokavu več rim, kot vsi naši drugi pesniki skupaj v glavi, kaj pa še le v mezincu in drugod 1 Zato pa nekaterim našim ljudem tako imponuje, da ga imajo za našega najnadarjenejšega poeta, tega našega Lopeja, g. Antona Hribarja. Seveda so shodu prihodnjo nedeljo. Z vseh stranij slovenske domovine bodo prihiteli delavci, in veselo bi bilo gledati gibanje teh slovenskih trpinov, ko b i ž e v naprej ne bilo gotovo, da jim prinese tudi ta shod prej ali slej preli r i d k o razočaranje. V slepem zaupanju do svojih voditeljev se zhero slovenski delavci na shod in morda se nobeden ne bo vprašal, soli koristi in nameni delavske vojske identični s koristmi in nameni njenih voditeljev, ali se morda ta vojska ne bori za namene, kateri njej niso koristni, ampak škodljivi. Konfesijonalna organizacija v dosego političnih in ekonomičnih namenov je anahronizem, je — naravnost rečeno — blaznost, in slovenski delavci bodo Še prezgodaj spoznali, da so jim njihovi voditelji v obrambo delavskih koristij dajali samo gluhe patrone, da se v resnici niso borili sa svoje interese, ampak za interese katoliškega duhovništva ali, bolje rečeno, za interese klerikalizma. Slovenski krščanski socijalizem je z demokratičnimi in narodnimi prispevki olišpan klerikali-zem in posnetek tistega dunajskega krščanskega socijalizma, s katerim angleški, švicarski in nemški krščanski socijalisti ne marajo imeti nobene dotike. Dunajska krščansko socijalna stranka je utelešena korupcija ter prostituira krščantvo in socijalno reformo. Dunajskim krščanskim socijalistom je škandal namen in smoter vsega delovanja in da so vse prej, kakor gospodarska stranka, to kaže njihovo občinsko gospodarstvo. Ta stranka je že dosti dolgo na krmilu, da bi bila mogla kaj korist nega storit', a vse njeno delovanje se omejuje na atentate na omiko, na svobodo in na ljudsko blagostanje. Pokazala je, da črti šolo in učiteljstvo in vse humanitarne naprave, ki ne služijo njenim strankarskim interesom, v gospodarskem oziru pa je pokorna dekla dražilcev mesa in kruha, dekla velikega kapitalizma. Kopija tega dunajskega krščanskega socijalizma je naš slovenski, ki je iz svojega dodal samo klerikalno zelotstvo in ki je slovenskega delavca zadinjal reakciji in klerikalizmu. Zaman bi bilo, govoriti sedaj slovenskim de- tudi heretiki, kateri za tak talent ne dajo niti pi-ikavega oreha, kateri vidijo v najmanjši Heinejevi pesnici več umetnosti kakor v celem .Knezu Ljudevitu . . .* Naši kritiki imajo pri „Biserojli" težko stališče. Obračaj jo sem, obračaj jo tja, postavi jo na glavo — nikakega nazora ne najdeš v njej, ob katerem bi se Človek lahko izpodtaknil. Nikake ide-jice, nikake točkice, katero bi lahko zdrmal za lase in ji povedal iz očij v oči: »Oho, odkod pa ti, golobičica? Ti si nova, ali ne veš, da si pogubna?" Ne, v tem oziru je vse dostojno in hvalevredno, kajti vse stopica lepo v mirnem starem toku. Tu se proslavlja naša miljena domovina, junaštvo in pobožnost naših dedov, pridnost in nedolžnost starodavnih (ne starih) devic in kar je še kaj takega in temu jednakega. A to spravi vestnega kritika v zadrego. Za boga I Ideje! To je nekaj, kar se ne da prijeti in pobiti, o tako imenitno pobiti! In ljudje strme in ploskajo! A oblika — kaj to! Oblika — obleka — zunanjost. No, pa če nimamo drugega, prerešetajmo to ! Hm, čveterostopni troheji — jugoslovanska narodna mera; jalo melodično . .. samo jezik, ta lavcero, naj varujejo svoje interese, zaman bi bilo jih opozarjati, da je klerikalizem najnevarnejši nji« hovih sovražnikov in zaman bi bilo jih spominjati, kako so klerikalci v nas bili vedno nasprotniki preskrbljevanju siromašnih kmetskih delavcev, kako so vedno zastopali koristi velike gospode, kako so se ustavljali razširjenju volilne pravice, kako silijo na to, da bi smel kmetovalec svoje otroke čim prej vprezati v težka dela, kako so se ustavljali ozakonjenju najvažnejše vseh delavskih pravic, koalicijske pravice, kako so bili vedno nasprotniki vseh socijalnih reform ter siromakom niti naravne pravice do ženitve niso privoščili in je Še sedaj ne privoščijo. Vse to in kar se še da povedati bi bilo zaman, ker je masa tako nahujskana in ftnatizo-vana, da je nepristopna vsaki trezni besedi. V znamenji tega fanatizma se bo vršil delavski shod in slovenski delavci bodo pod vodstvom duhovnikov debelo kamenje metali na tisto liberalstvo, katero je izvršilo največje dosedanjih socijalnih reform, ki je osvobodilo kmeta tlake in desetine ter mu proti vsem naporom grajščakov in duhov« nikov priborilo osebno svobodo in samostojnost, na tisto liberalstvo, katerega zasluga je vse dosedanje zakonodajstvo v var. tvo delavcev in ki je s krvavimi žrtvami doseglo pravno ter politično jednakost vseh državljanov in izvojevalo toliko politično svobodo, da ee morajo delavci zdaj shajati in organi -zovati v obrambo svojih interesov. Pozabljeno bode, da vse, kar se je tudi v naših deželah storilo za zdravje, za omiko in za blage si a nje ljudstva, je dalo liberalstvo in pozabljeno bo tudi, da se imajo delavci celo za vse duševno orožje, s katerim se zdaj bore, zahvaliti jedino in izključno samo libe-ralatvu. Liberalstvo je obudilo javno vest in vse, kar se je doslej storilo za napredek človeštva in posameznih slojev je vse uspeh obujenja javne vesti. Naj se na delavskem shodu že govori in sklene karkoli, naj tam tudi pobijajo liberalstvo in slovensko inteligenco kakor jim drago, slovenskim delavcem ostanejo prej kakor slej vse naše simpatije. Četudi stoje v taboru nam sovražne stranke, naši bratje so vendar in zato jih spremlja na vseh njihovih potih naša bratska ljubezen. Zbrani so pod zastavo, katera jih ne Čudna mešanica iz vs^h krajev našega juga skup zneseoa, ta jih nekoliko vznemirja. In res, jako primerno je proslavil pesnik Ivo Ivanovič Bučar stoletnico našega jezičnega mrcvarja Koseškega. A glede bajke same, soovi in oblike so se gospoda kar najedenkrat poliberalili: fantazija se ne da oklepati v jarem, ona ne pozna nikakih spon, svobodno dirja preko nadležnih mej, prosto razdira zakone . . . Gospoda, saj to je tudi naše stališče. Od vsakega un otvora zahtevamo, da bodi resničen izraz krepke umetnikove i n d i v i d u v a 1-nosti. Prašanja ni, kaki so zakoni, katerim se klanjaj stvarjajoui umetnik, ampak kje so ti zakoni. In odgovor na to vprašanje: v umetnikovi duši. In ako je ta duša globoka in krepka dovolj, tedaj obveljajo ti doslej neznani zakoni navzlic zaprašenim in vse časti in spoštovanje vrednim estetikam in poetikam; in take močne duše potegnejo v svoje okrožje cele množ:ce manjših duš in dušic vkljub skomizgovanju čemernih knjigobrskov. A taka krepka , samonikla narava ni niti naš? Lope de Vega, niti g. Ivo Ivanovič Bučar. Mi mu ne boclemo poli slave, ker je vzprejel popelje niti k sreči, niti k zmegi, morda vihte celo proti nam svoje pesti, katere so v trdem, poštenem delo postale žnljave, mi jim vsega tega prav nič ne zamerim\ ker vemo, da smo tega naj več sami krivi. Ko je Lassalle stal pred sodiščem in se je razpravljalo mej dragim o večmesečnem vladanja surovih petrolerjev Karbeja in LindenmuHerja v Be-rolinu 1. 1848 , zaklical je Lassalle svojim sodnikom: .Ljudstvo ne razume naših mislij, ne razume našega jezika Brezno je loči od našega znanstvenega mišljenja, mej našim jezikom in mej našimi mislimi ter mej nazori širokih slojev zija prepad. Ti sloji bi nas ne razumeli, zato ima najsurovejši pri njih prvo beaedj. To ste si reki« in ste molče trpeli Karbeja in Lindentrullerja". Resničnost in veljavnost teh besed dokaže za nas Slovence delavski shod. Karbejev in Lindeu-miillerjev bržčv.s ne bo manjkalo, inteligenca pa bo morala raoKati, k r ne razume ljudskega jezika in ker ni spoznala, da je pospeševanje ljudske omike njena najvažnejši ■ naloga. Razloček mej bogataši in tiromaki ni tako velik, k^kor razloček mej om kanci in neomikanci in zato je vsake inteligence prva naloga, orgauizovati sveto vojno proti ljudski nevednosti. Slovenska inteligenca je to dolžnost zauemar la in za to mera tedaj gledati, kako je zašel čvrsti slovenski delavec v zanjke klerikalizma. Naj bi delavki shod vzpodbudil slovensko inteligenco k več,i delavnosti ! Uspeh ne izostane, toliko manj, ker je mej nam no m neodvisne inteligence in mej nameni klerikalnih vojskovodij bistven raz'oče k: Inteligenca hoče ljudstvu služiti, klerikalni vojskovodje pa hočejo ljudstvu gospodariti. Po shodu slovenskih visokoš jIcbv. (Dopis iz akademikih krogov.) II. 0 takozvani „katoliški" podlagi, kakor se je na shodu .točneje4 označila prva, ne govorimo dalje. „Katohška" so imenuje pri nas politična t stranka; nadela si je ta pridevek, da se razlikuje od druge stranko, in tako se govori o .katoliškem" domu, društvu, sklada, shodu itd. Nekateri listi trde izrecno, da so se vdeležili katoliški dijaki shoda kot del stranke, da so jo nekako zastopali. Od dijaštva ne rr.or** nih*e pričakovati, da bi si obešalo na vrat firmo jedno politične stranke Ved ni slovenskih visokošolcev ne steji na tako jedoostra< skera stališču ter se ne smntra za del nobene politične stranke Visokošoleo ki se zapiše si; po jedni stranki, da je gluh in slep za, vse drugo, ni več visokošolec, ampak navaden agitator. Na shoda je bila zastopana inteligencija vseli strank, vsem se je napivalo, ploskalo, z vspni tikalo, razgovarjalo, shod je bil a priori zasnovan ni najširši podlagi. Ali so morebiti sprejete resolttciie vz"te iz pro grama jedne stranke? In če bi nam bila vimena ljubljanskih krasotio polarita srebrni lovor venec makari soproga dr. /itnkova, navdušenje bi ne bilo nič manjše ... Z »to ni ni": Bmešnejse in nič — bodimo odk.iti — neumnejše, n go pisirjenje gotovih listov, da se je dijaštvo vrglo v naro'je tej ali oni osebi! Toda če b< hoteli s temi smešno omenjenimi pisaći dalje polemizovati, izneverili bi se svoji obljubi v uvodu tega članka. Ker je neumestna šala, predlagati si o v enak i m akademikom krščansko podlago, ako se s tem ne misli nekaj, česar noben misleči človek v naši dobi ne more sprejeti, imeli so katoliški dijaki a, svojim predlogom v mislih .točnejšo* .katoliško" podlago. Saj ne moremo misliti, da so prišli bark uganjat s svojimi predlogi; saj je povdarjal njihov govornik baš stočnejšo katoliško" podlago in stavil katoličanstvo nekako pred krščanstvo, dasi ae sedaj piše, da je oboje isto, o čemer si usojamo dvomiti. Hoteli so s frazo o krščanski podlagi — modro so porabili za svoj manever vseslovenski shod in shod zaupnih mož narodne stranke — zvabiti slovansko dijaštvo na jednostransko podlago jedne politične struje. Jedino mogoči odgovor slovenskega dijaštva, ki je tudi tako premeten, kakor t sta katoliška tri* najstorica na shodu, je bil: Ne! Tako .podlago" je dijaštvo moralo brcniti daleč v stran za vselej l In kako stališče je zavzela večina? Jedmo pametno in mogoče! Vsakemu se puste njegovi princ pi. Iščimo, kar nas združuje, in na redimo kompromis. Kompromis ie mogoč, je časten za oba dela. Vse življenje je dolga vrsta kompro mi90v, zakaj bi mej nami ne bil mogoč kompromis? Tisti važni, najvažnejši kompleks v našem slovenskem programu, katerega imenujem narodno vprašanje, obstanek uaš, nam je vsem skupen, kakor nam je vsem skupno življenje. Če Vas druži katoliška ideja s katoliki vseh drugih narodov v jelno celoto, katera deluje skupno, z združenimi močmi, družiti Vas mora na redna ideja z nami, ki smo iste krvi, istega mesa, kakor Vi, v ekupno delo za naš obstanek! Naši govorniki (Eleisner, Nachtigall, Pirnat Lončar) so Vam jasno povedali, da ne mislimo z ljudstvom filozofirati, da nismo tako otročji, da bi skusili izpreminjati njegove temeljne nazore o živ-1 enj i in človeku, da ne bomo nikomur trgali iz I srca vere, katera ga osrečuje, blaži in tolaži, da nam veljaj pred vsem znani rek: Prtmum esse, dein philosophari! Ne, in trikrat ne! Naprej moramo mi vsi do zadnjega postati do pičice taki, kakor a ni so oni, potem šele nas milostno sprejmejo v svojo sredo — 13 jih je! —, potem šele smemo za svoj narod kaj st* riti. Če si .liberalec", je vsak korak, katerega storiš, — prokletstvo, nesreča, pogin — smrt ! Tvoja ljubezen — smrdljiv strup, tvoja odkritosrčnost — hlimba, tvoja beseda — laž, tvoje pošteno delo — zločin! Skratka: Ves si lopov, kolikor te je, s teboj ni kompromisa! Pogin tebi in tvojim! — To je rea sila, grozna sila — .principov"! — Ker je dijaštvo v polnem pravu preprečilo manever bojev te trinajstorice, ki je hotela v svoje namene izrdbiti vseslovenski shod in shod zaupnih mož narodne stranke, kriči sedaj sama in vse njeno raznobrvno ozadje, da smo se izneverili vseslovenskemu narodnemu programu. Tega seveda sami ne verujejo, toda — hilf, wis helfen kann! Kakor je krščanska vsa posvetna inteligencija, tako smo krščanski tudi mi slovenski visokošolci! Kakor je vseslovenski shod »družil vse stranke, ki ■ o ei različne v nazorih, kakor dijaštvo, na skupno delo sa narod, ne da bi jemal koma njegovo osebno prepričanje, tako smo hoteli tudi organizovati slovensko dijaš t vo. Mi smo sa postavili na stališče, na katerem jedinem je združenje raznih stran k za jed en skupen smoter mogoče, na katerem jedinem je bil mogoč tudi vseslovenski shod. Trdovratnost, bojaželjnost in str*h za principe, katerih se ni nihče dotikal, je onemogočil izvršitev našega načrta. In sedaj se ti ljudje še drzno sklicujejo na vseslovenski shod! Vse naše dijaške moči smo hoteli združiti jedino v ta namen, da pomagamo osigurati svojo narodno bodočnost, vse drugo smo prezrli, — in sedaj se pisari po slovenskih listih, da smo zatajili narodno stališče, da smo poteptali vseslovenski narodni program I Tovariš Nachtigall je dejal: .Bodimo radikalno slovanski in slovenski!" In vse je pleskalo navdušeno več minut. Vsi smo hlinili, lagali smo, kakor glumači, izdajice smo! .Pobijte nas s kamenjem, rodoljubi slovenski!" I u Ti, bela slovenska Ljubljana, obsuj nas a koprivami, ne s cvetkami in s šopki! — — Oprosti naj se nam, če nismo ostali v tem članka vedno mirne krvi, kakor smo bili namenjeni. Včasih je človeku težko biti mirne krvi. Slovensko djaštvo prepušča prvi vsodijaški shod z mirno duŠ3 zgodoviui in gre brez ozira na levo ali desno —— naprej! Narod naš, njegova in naša svoboda in sreča — je naše geslo slej kakor prej! V Uiibl)»iil, 10. septembra. „Ruslan" za Maloruae in Slovence. Glasilo drž. posl. Barvinekega, .Ruslan", prinaša na čelu lista članek , Maloruskim poslancem", v katerem 89 dopisnik pritožuje radi neodločnega postopanja desnice ter radi vedenja večine napram slovanskim in maloruskim zahtevam. „Ruslan" poživlja maloruske državne in deželne poslance, naj se snidejo pred začetkom državnega zbora k seji, v kateri do že ne j o skupno s slovenskimi in hrvatskimi poslanci svoje stališče napram desnici. Nemški cesar o mirovnem predlogu. Viljem II. porabi vsako priliko, da ima govor ali vsaj napotnico, in število njegoviU govoranc presega že legijoo. Listi yh niti ne omenjajo več. Zanimiva pa je vendarle Viljemova napitnina pri banketu koncem manevrov v Porti \Vestphalici. Nap tnica razkriva namreč nazor Viljema II o predlogu Nikolaja II., carja ruskega. Dejal je namreč: „Mir ne more biti z ničimer boljše zavarovan kakor z armado, ki je pripravljena za naskok in boj! Dal Bog, da nam bo vedno možno skrbeti s tem ostrim, dobrim orodjem za svetovni mir !" Revoluciju, v Kandiji je bila mnogo krva-vejša in ljutejša, kakor se je poročalo. Število mrtvecev znaša več sto ; samo kristijanov je bilo ubitih i&S/? Dalje v prilogi. "Si&t Prazna vera!? Bajevina!? — Da! Za nas! Za nafie dobo! Ali njim so živo bile! Živo, svete i mogočne! Poštovanja vifinje sile! Pokroviteljico močne! Kakor vidi čitatelj že iz teh vrstic, je klicaj važen faktor pesnikovega zanosa. A vsi ti klicaji nam ne morejo vzdramiti živcev iz zaspanosti, v katero nas je zazibala monotonost .Biserojlinih* kitic. Lahko noč! Dremež se nas loteva, idimo spat in čakajmo, da nas prebude vse drugačni zvoki, nego taki in tem jednaki rokavski verzi . . . Samo še jedno besedico! Kako, da je naše prvo, najuglednejše literarno glasilo pesnika tako prijazno pobožalo? Ali se ne pravi to občinstvo za nos voditi? In ako vidi knjigar, da je vkljub laskavi pohvali od take strani — skoro bi bili rekli merodajne strani — zanimanje za proizvod tako hladno, je li čudo, če se brani z vsemi štirimi še sploh kaj slovenskega založiti? ... A pročitali smo celo „Biserojlo" od konca do kraja, zato oprostite, gospoda velemožna — lahko noč! 0. Z. v svoj spev naredno mero jugoslovansko, kajti ne le da ni prodrl v njene skrivnosti in njene lepote, celo popačil jo j« z mnogimi brezpotrebnimi — recimo — olepšavami. Rimo namreč imnjo ljudje za okrasek brez kat-re ne bi bi'o p^sn j na svetu. A kol kokrat je gnala potreba po rimi Ivo Ivano-viča Bučar,a v čudne zagate, iz k;.terih se je komaj in jako nerodno vrnil v staii tir ! Da črtamo iz „Biser'jle" vse, kar ji je odveč in na kvar, bi so skrčila na četriino svojega sedanjega obsega in bi tudi precej vrednosti pridobila. Tudi potem bi ostala ta pesem sicer blago srednje vrste, a bila bi vžitnejša, kot je dosedaj. A tako! . . . Zdaj pa zdaj — kakor da eo se predramile pesniku samemu neznane strune — zazveni par verzov jasno in milo, nal-.k narodni pesni. A le za hip — in zopet je vse pri starem: jednakomerno tinkanje ti bije dosadno na uho; siv nerazločen kaos nesrečno skovanih besed in vratolomr.ih izrazov se mota pred tebej; zelo neprimerne primere se kar kopičijo, druga drugo preriva tako, da ne vtš kam ž njimi; za hip 8e oglasi zopet nežna struna, a v trenotku te pahne kak robat ali suhoparen izraz na nepravem mestu v banalno prozo. In kako medlo slikane so csobe te pesni! Vsi ljudje so krepki junaki, navdušeni za bo;, spretni j jahalci in kar je še takih vrlih viteških lastnustij; ; a nikake markantne poteze, nikakega znaka indi-viduvalnosti, ki bi se ti vtisnil neizbrisno v spomin no najdeš v nj'hovem značiju. Kar delajo, delajo zato, ker se pesniku tako hoče in ne iz notranjega nagiba; marijonete brez lastne volje se gibljejo pred teboj in skačejo, ne da bi vedel, kaj so pravzaprav hotele. Ne tajimo, da nima pesnik bujne domišljije; njegova glava je po'na čudovitih njenih izrodkov: postojnska pečina mu kar gomazi strahotnih pošasti] in čarobnih divot, a nedostaje mu tvorne sile, ki bi vse te tako mnogovrstne in fantastične slike in podobe vredila ter nam postavila jasno in plastično pred oči. Nikakega življenja jim ni vdahnil. Čitaj mitologijo, kjer so našteta vsa ta strašila, vsi ti bogovi in polbogovi po svojih lastnostih in posebnostih in vedel bodeš o njih toliko, kakor če si se seznanil ž njimi v .Biserojli". Sicer pa nam pesnik zatrjuje: Mrtvi liki i podobe!? Les, i kamen, i kovina!? Priloga ,SIoveii8kema Narodi 6t. 205, dnć 10. septembra 18tt8. baje nad 400, mej njimi je tod i angleški konzul, katerega so zadavili Polovica mesta je zgorela, in vsak hip se je bati novih izgredov, dasiravno je sedaj v Inki že osem bojnih ladij, da ponove even-tavalno bombardement. Iz Malte je odšla večja četa angleških vojakov in tudi detachemeat ruske žen« darmerije je poklican na Kreto. Kdo je pravi povzročitelj krvavih ponličnih pobojev, še ni jasno. Jedni trdijo, da so bili angleški vojaki preoblastni in surovi; drugi pa dokazujejo, d* je bila revolucija že dolgo časa pripravljena. Dejstvo je, da je vsaj tretjina kristijanov v Kaudiji poroorjena; ostali so zbežali na ladije. Bolj kakor prej se splošno zahteva sedaj, naj se oblasti zjedinijo že radi guvernerja. Nemško časopsje predlaga nemškega generala pl. G o 11 z a. Po zmagi pri Omdurmanu. Uradno poročilo Kičener paše javlja, da zasleduje 500 arabskih jez decev na kamelah ubeglega in premaganega kalifa. Angleški in egiptovski častniki, ki ho šteli na bojišču mrtve derviše, poročajo, da je v zadnji strašni bitki padlo 10 800 dervišev, ranjencev pa je bilo IG.000. Ko BO zasedli Angl» ži Om Jurman, je bilo ubitih še blizu 400 dervišev; ujetih pa je bilo 4000. Kakor javljajo nemški listi, niso Francozi kar nič zadovoljni s prevelikim uspehom Angležev v Sudanu. Dopisi. Is Idrije, se nam piše: Mesto Idrija sicer ne zatstaja za drugimi mesti glede prirejanja veselic, a da le nimajo vedno tacega — bodisi moralnega, bodisi gmotnega — uspeha, kakordnega bi bilo vsakemu prireditelju želeti, krive so razmere. Pričakovalo se je torej z nek«ko radovednostjo zadnjega koncerta s plesom, kateri so priredili dne 3. t. m. tukajšnji vteokošolci z zares hvalevredno požrtvovalnostjo. Posrečilo se jim je uresničiti svoje namere, združiti vse stranke v imenu blagega namena, — podpore slovenskim visokošolcera. Ako so imeli sploh kake nasprotnike, mora ss le reči, da dotičmki niso znali dovolj ceniti njihove dobre volje in truda, kateri je pa imel md vse pričakovanje velik uspeh. Da so bilo pri tem večeru zastopane stranke vseh smerij, to samo je že zadosten moralen vspeh, in ako dostavim še, da simpatije za idrijske visokošolce niso bile samo v Idriji, temveč tudi po okolici — dokaz temu sprejem visokošolcev pri narodni veselici v Žireh — in da so se odzvali vabilu odlični narodnjaki in narod-njakinje, mislim, da je karakteristika prirejenega koncerta s plesom dovolj označena. Pred koncertom pozdravil je g. pravnik Novak v slavnostnem govoru došlo izbrano občinstvo in skušal v kratkih besedah obud.ti zanimanje za podporni društvi za slovenske visokošolce. Da se je koncert obnesel tako izborno, hvala gre pred vsem narodni gospici Anici Lapajne iz znane rodoljubne rodbine Lapa j netove. Njene vrline kakor solistinje znane so itak že celej Ljubljani iz koncertov „Glasbene Matice". Svoja solo speva: VV. A. Mozart: Vijolica in Erik Maver: čarobni spev pela je z znano, njej lastno fineso in z vsem čustvom, katerega je potreba pri jednakih koncertnih točkah. Hvala jej najiskrenejša tem getom. Gospića Janochna, c. kr. učiteljica in znana pianistinja, je z vso vnemo pripomogla k lepemu vspehu koncerta. J. Branama o gorske plese igrali sta omenjena gospica in gosp'ca Anica Lapaj ne s tako preciznostjo in tako lino, da se lahko čujejo tudi na večjih koncertih. Vžitek bil je v resnici nepopisen. Naj tudi nje} izrečemo najsrčnejšo zahvalo za njen tiud. Mešani kvartet: gca. Serju-nova, gca učiteljska kandidatinja Tausesova in gospoda iur. Bogumil Koser in iur. Fran Vidmar pel je Volaričev: Gospodov dan dovršjno in žel obilo pohvale. Mešana kvarteta, gg. iur. Koser, med. Serjun, iur Vidmar iu abiturijent Železnikar sta se splošno prikupila; sosebno se je vse naslajalo na glasovih I. tenorista g. Koserja. Humoristični kvartet: „Nos gospoda sodnika", katerega so izvajali imenovani gospodje s spiem'jt v.injt m glasovirja gospice Janochne uspel je nad vse pričakovanje. Ako je kdo pričakoval več, nego se je priredilo, naj pomisli na velike ovire in težave, s katerimi so zve zane take veselice in na pičlo število idrijskih visokošolcev (vseh skupaj pet). Po koncertu otvorila sta gg. iur. Novak z gospico Anico Lapajne in iur. Korbar z gospico Ant. Janochno ples, kateri je trajal do ranega jutra. Želeti je samo, da bi ta večer vzbudil zanimanje za slovenske visokošolce, kakor je v slavnostnem govoru omenjeno, in da bi ta koncert z odrom na blagi namen, kateri je imel (podporni društvi za slovenske visokošolce, na Dunaju in v Gradcu dobili ste vsako po 32 gld., kar je aa idrijske visokošolce imeniten gmoten vspeh) dobil obilo posnemovalcev tndi v drugih pokrajinskih mestih, kjer je gotovo večje število visokošolcev kakor pri nas. V tej nadi kličem: „Na svi* denje prihodnje leto!" N. I a ifclrov, 7. septembra. Veselica, katero so priredila naša društva dne 4 septembra v proslavo 50letnega vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja, se je prav dobro obnesla Največ bo k temu pripomogli cenjeni nam gostje iz raznih bližnjih krajev. Počastilo je nas Žirovce pevsko društvo „Planinski glas" iz Rovr, dalje deputacija ognje-gasnega društva iz Škofje Loke. Iz bližnje Idrije je prihitelo mnogo gostov, m*j katerimi naj posebno omenimo narodne dame, kojih lepo število nas je zelo presenetilo. V veliko radost moramo omeniti poset gospodov velikošolcev in abiturijentov. Pripo-znati moramo, da naša dolina še nikoli ni vid la toliko akademikov, ko ravno ob tej veselici Že prejšnji dan je dospel k nam gospod notar Grnntar z več odličnimi damami. — Ob 3. uri popoludue vršilo se je blagonlovljenje nove brizgal ne prod cerkviio, v navzočnosti mnogega ljudstva. Po tem opravilu pa se je vse občinstvo zbralo na vrUi gdč. Kopše. Tu je najprej pozdravil vse goste g. Bevc. Na to je sledil slavnostni govor, v katerem je" g stud. iur. Božič označil pomen veielice ter ob kratkem omeni! dobrote, ki jih uživamo od presvetlega vladarja. Po govoru je domače pevsko društvo „Šora", kateremu so se iz prijaznosti pridružili vrli rovtarski pevci, zapelo najprej cesarsko himno in na to še več slovenskih pesnij. Okrog 7. ure zvečer razvil se je živahen ples, k: je trajal do jutra. — Omenimo naj še predvečer 3 septembra. Vse hiše bile so lepo razsvetljene. Ob 9. uri pa se je jela pomikati dolga vrsta ljudi j skozi vas, na čelu jim godba, ognjegasno in pevsko duetvo. Lepo je bilo videti tudi veliko šievilo lampijonov in bakelj. Zapeli ste se po dve pesni pred župniščem veleč, go spodu župniku ter pred stanovanjem gospoda c. kr. notarja Gruntarja — Z veselje n se bomo spominjali vedno 4. septembra, dneva, ko smo imeli na naši veselici tako mnogo odličnih gostov mej seboj, ki so se z nami vred spominjali dolgoletnega vladanja našega cesarja; — V3em gg gostom pa iz rek^mo najtoplejšo zahvalo za njih preprijazoi poset. Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. septembra. — (K aferi Koblarjevi ) Dasi smo do gr'a siti te afere, moramo se veoder še dotakniti neke opazke „Slovenčeve". V svojemu članku z dne 1. septembra 1898 pristavilo je resnicoljubno nredoištvo tole opazko: Prvi odlok je, izvršujoč sklep večine deželnega odbora, podpiral deželni glavar, drugi pa v odsotnosti glavarja njegov namestnik, vodja Po v še. Pobožni „Nabuliumfa si je tukaj nekaj izmislil, izmislil si je namreč „s k 1 e p večine deželnega odbora" in to v namenu, da bi potem z blago-slovljevo, a robato svojo peto tem lažje tolkel ob Tavčarjevo osebo. Da se štrena gospodom okrog „Slovenca" še nekoliko bolj zmede, moramo resnici na čast jedenkrat za vselej povedati, da je bil de želni odbor v disciplinarni zadevi Gregorič-Koblar solidaren; soglasno se je sklenila d i a c i plinarna preiskava, in soglasno se je sklenil tudi ostri ukorzakurata K o b 1 a r j a. Glede Gregoriča, o kojem se je vedelo, da je prostovoljno se odmaknil od .Slovenskega Lista*, pa jeden gospodov ni bil za ukor, temveč samo za rahlo „grajo". To je resnica, dragi Nabulium, in sedaj naj svet presodi, kdo je bolj primeren za patologa, ali mož brez fraz, ki skače po „Slovencu", ali pa napadeni dr. Tavčar. — (Prizivna komisijo za osebno dohoda-rino.) Za člene prizivne komisije so imenovani gg. dr. Viktor Pessiak, tajnik finančne prokra-trre; Fer 1. A v i a n , finančni tajnik; Anton Mrak , rač. revident; Ivan Tratnik, finančni svetnik v p.; Albert Sama ss a, tovarnar, vsi v Ljubljani; Karol Pop po, trgovec v Kranju; Anton Hauff, poštar v Kočevju, in Martin Bukovec, mlinar v Toplicah pri Zagorju. Za namestnike so imenovani gg.: dr. Ivan Mrak, friančni svetnik; dr. Rudolf Roschnitz, finančni komisar; Karol P o ga čar, finančni komisar, vsi v Ljubljani; Fran vitez Lan-ger, grajščak na Bršlinu; Jakob Dereani, trgovec v Žužemberku; Fran pl. Ga rz aro 11 i, posestnik in župan v Senožečah; Gregor Lah, po sestnik in župan v Ložu, ter Robert Braune, posestnik v Kočevju. — (Cesarjevo vladarsko petdesetletnico) praznovale bodo l|ubljanske mestne ljudske in meščanske šole po skupnem programu dne 3. oktobra t 1, t. j. v dan pred cesarjevim godom. — (Pričetek mestnih ljudskih šol ljubljanskih) bo dne 19. septembra, dne 16. in 17. pa bo sprejemanje in vpisovanje. — (Pri jutrišnji veselici ientpeterske moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda.) katera se bo vršila pri Frlincu, sodeloval bode tudi kvartet „Ilirija". — (Slovensko gledališče.) Gledališka sezona se prične dne 20 septembra. Intendanct slovenskega gledališka se je vestno pripravila za bodočo gledališko dobo, poskrbela za obsežen, raznovrsten repertoar in spopolnila gledališko osobje z mnogimi novimi igralnimi in pevskimi Členi. Kar se tiče dramskega repertoarja, bode vodstvu slovenskega gledališča zlasti skrb, uprizarjati drame slovanskega izvora, dalje klasične drame, znamenita in našim razmeram prikladna moderna dela io kolikor možno izvirne slovenske drame. Izmej novih izvirnih slovenskih dramskih del so vodstvu slovenskega gledališča d >slej na razpolago: „CesarFriderik na Malem gradu, romantična igra v l dejanju. V slaven spomin cesarju Francu Jožefu I. zi oOletni jubilej Njegovega vladanja. Spisal Anton M o d v e d. „Jakob Ruda", drama v 3 dejanjih spisal I. C. „Za pravdo in srce', žaloigra v 5 dejanjih spisal Ant. Medved; „Rendezvous*, veseloigra v 2 dejanjih, spisal H i 8 t ran: „Težke verige", žaloigra v 3 dejanjih, spisal Jos. Knaflič; nS o se d je", drama s predigro in v 8 dejanjih, spsal Silvin; „Rokov-njači", narodna igra v 4 dejanjih, spisala x -f- y. Izmej slovanskega repertoarja so prioravljeue za vprizoritev: „Zajec", veseloigra v 3 dejanjih, ruski spisal I I. Mjasnickij; „Klub samcev", veseloigra v 3 dajanjih, poljski spisal M Baluckv ; „ Po v rate k", drama hrvatski spisal Sergj. pl. Tucić; „Rojstvo Gospoda", otroška igra v 3 dejanjih, češki spisal dr. Burian; „Sedem gavranov", čarobna pravljica, češki spiral Adolf Brazda in „Jurčkove sanje", pravljica 8 petjem, češki spisal I. K. Tyl. Izmej dramskih del drugega izvora ho pripravljena: „Hamlet", žaloigra v 5 dejanjih, spisal W. Shakespeare; „Sappho", žaloigra v 5 dejanjih, spisal F. Grillparzer; »Emili j A G a 1 o t ti*, žaloigra v 6 dejanjih, spisal B, G. L*nsing ; ^Sovražnik svojega naroda", drama sp H. Ibsec; „Jernej Turnzer", drama v 3 dejanjih, spiral Filip Langmnnn ; „Gosp. m i n i 8 te r i j a 1 n i ravnatelj", veseloigra v 3 dejanjih, spisala Aleks. Bisson in Ferd. Carre; „0 mi kane i" drama v 3 dejanjih, spisal Viktor Leon; „Sama med seboj", veseloigra, Spisal L. Fulda; „Kmet milijonar", romantična igra v 3 dejanjih, sp sal Fer. Raimund; „Na kotu", narodni igrokaz v 1 dejanjih, spsala M. Schmidt in H. Neuert; „Vaški podob ar", narodna igra v 5 dejanjih, spisala JL Gangiiofer in H Neuert; „Kinematograf4, veseloigra v S dejanjih, spisal 0-tk. Blumenthal in Gust. Kadelburg; „Zakleti princ", gluma v 3 dejanjih, spisal J. pl Plotz; „1 848— 189 8", jubilejna igra, spisal Ferd. Maierfnld; „Nas Franc", jubilejna igra, sp. Antony &Gross; „Tri pare črevljev", slika iz življenji s petjem, spisal K. G»'»rht.z in „Vojni načrt", zgodovinska kabala v 4 dejanjih, spisal Julij pl. Werther. Samo ob sebi se umeje, da vodstvo ne bo zanemarjalo priznanih del starejšega repertoarja. Ponovil« pa se bodo tudi nekatere igre, ki so se občinstvu doslej posebno prikupile. Vodstvo slovenskega gledališča razpolagi letos z zadostnim številom dramskih umetnikov in umetuic Predstave bo vodil režiser g. Rudolf In« manu. Kot igralke so anpažiraue pred vsem t.-le dame: gospa Avgusta Danilova za herojske matera in salonski dam«, gospa Irma Po 1 a k o v a za snbretske in l»hko>ivake vloge. gdč. M. Slavce v a za sentimentalne vloge, gdč. M. Ogrinčeva za Ijnbimske vlog«, gdč. B. V račko za najivne vloge, gdč. Biteučeva in gdč. B Bergantova za epizodne ualog«. Da se omogoči vprizoritev omenjenih klasičnih del se j a vodstvo slovenskega gledališča po prijaznosti vodstva zagrebškega gledališča pogadilo z gospo Zofijo Borštnikovo iz Zagreba za gostovanje. Kot igralci so angažirani gospodje: Rud. Inemann za karaktersko in intriganfske vloge, R. Deyl za Iju-bimske vloge, Juraj Prejec za junaške in kara-kterske vloge, A. Verovšek za očetovske in kara-kterske vloge, VI. Housa za komične in šaržirane vloge, A. Danilo za bonvivanske vloge, Franc Lovšin za Ijnbimske vloge, Iv. Št urni in Bol. Celjski za epizodne vloge. Poleg imenovauih glavnih močij se bode 03obje po potrebi spopoluje-valo z gojenci dramske šole. Vodstvo slovenskega gledališča je povabilo tudi nekatere slovaaske igralce in pevce, da nastopjo mej sezono na našem odru kot gostje. — Operni repertoar se je pomuožil z nekaterimi priznanimi deli svetovne operue. književnosti. V novi repertoar so poleg prejšnjih oper doslej vzprejete opere: „Stara pesem", uglasbil Viktor Parma. „Pikova dama", uglasbil ruski skladatelj Čajkovsky, „Lohengrinw, uglasbil Rik. Wagner, „Aida", uglasbil G. Verdi, „Klari ca na vojaških vajah", opereta v 4 dejanjih, uglasbil Roger, „La Mascotte", opereta v 3 dejanjih, uglasbil Ed. Audran. Operne predstave b »deta vo dila kakor gosp. doslej režiser Josip No Mi in g. kapelnik Hilarij Benišek; operno osebje pa je tole: gdč. Marenka Stropnicka za sopranske partije-, gdč. Vanda Radkievvicz za alt in mezzo-sopranske partije, gdč. M Stustna za koloraturne partije, gdč. E. Sla veno v a zborovodteljica in za manjše sopranske partije, g. Ivaškovic za prve tenorske partije, g. Nolli za baritonske parije, g. Fedyczkowski za basovske partije, g. Rus za manjše tenorske partije. V zboru, ki se je že v minulih dobah pridobil toliko priznanja, bodo sodelovali do malega vsi prejšnji člen', poleg njih pa je angažiranih nekaj novih pevk in pevcev, tako da šteje zbor 12 dam in 12 gospodov. Gledališko vodstvo npa torej, da prizna slovensko občinstvo popolnoma njega resni trud in resno delo; nadeja se pa tudi, di bode vztrajno podpiralo tako odlično kulturen zavod, kakoršen je naše slovensko gledališče! — (Razstava slik) Jutri ob 9. ari dopo-ludne se otvori razstava slik gosp. akad. slikarja Germa v deželnem muzeja Rudolfinumu. Razstava bo odprta od 9. are dop. do 5. ure popoludne. Vstopnine je 20 kr., dijaške vstopnice 10 kr. U h od je s Tržaške ceste. Pričakovati je, da se ob&instvo v obilnem številu ogled« umotvore našega vojaka. — (Stavbena kronika.) Pretekli teden se je prostor pred trnovskim župniščem v Kolegijski ulici zravnal in uredil. Na Manj« Terezije c*»sti je dr. Staretova hiša dograjena in pokrita Na Trnov skem pristanu razširila je tvrdka J. Naglas svojo delavnico. Zvonika trnovske cerkve sta dobila ven-der jedenkrat tolikanj potrebni okni, dasi za zimsko in deževno vreme niso prikladna. Nunsko žup-nišče bode v kratkem do cela facadirano. V magi stratnih poslopjih b do slikarska dela po hodnikih v kratkem dovršena Prihodnja pomlad se bodo ostala potrebna dela izvrš la. Na Starem trgu so pričeli graditi klobučarja Poka hišo. V šentpeterski cerkvi dovršiti bodo še slike v presbiteriji in slikanje v stranskih prostorih ter postaviti veliki altar (soba firnega patrona). Par hiš se je zadnji čaa zopet osnažilo, mnogo jih je še zanemarjenih. Po-ga carje v trg se bo v kratkem reguliral. S 1. novembrom imajo izginiti vse barake iz mesta. Zgradba „ Mestnega doma" precej naglo ni predu je. Stavbenega materijala je še doveli na razpolago, Stanovanj — večinoma večjih in drazih — ie še mnogo praznih. Vreme je zaduje tri tedne stavbena dela močno pospeševalo. — (Zaključek vojaških vaj) bo danes. Jutri, in v ponedeljek vrnejo se vojaki v svoja nastanišča oziroma dosluženci na dopust. — (Kopališka sezona) je v mestnem kot vojaškem kopališču zaključena. — (Obrtno gibanje v Ljubljani ) Tekom meseca avgusta pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: Hribar Helena, Stari trg štev. 28, malo trgovino z mešanim blagom; Kavčič Fr. & drug, Rimska cesta št. 9, trgovino z biciklji; Vaj?t Fri derik, R^sljeva cesta št. 1, trgovino z rastlinjem ; Smrek ar Neža, Trubarjeve ulice št. 2, prodalo mo litvenikov, šolskih knjig in svetih podobic; Šimenc Jakob, Gradišče štev. 10, umetno in trgovsko vrt narstvo ; Babnik Marija, Marije Terezije cesta (baraka), branjarijo; Varovič Andrej, Sfari trg št. 4, brivski obrt; Golob Valentin, Mestni trg štev. 10 trgovino z železnino, ključarskimi izdelki, kovinskim blagom in poljedelskimi stroji; Jebačin Andrej. Coj zova cesta štev. 10, izposojevanje bicikljev; Majdič Lorenc, sv. Petra cesta št. 33 sej mar st v o s konopci in urami; Skamperle Jakob, Vodmar. št. 62. malo trgovino s pivom v steklenicah; Tončič Marjeta, Poljanska cesta štev 47, prodajo kuhane kave in čaja; Kuga Marija Vodmat štev. 111 branjarijo; Leutgeb Anton, Pod trančo št 1, malo trgovino z zavratmcami in pozamentirskim blagom; Weixel Marija, Tržaška cesta 12a, malo trgovino z mešanim blagom; Ahlin Katarina Stari trg št. 15, trgovino z mešanim blagom. — Odglaaili, oziroma faktično opustili pa so obrt in sicer: Bacci Gesare, izdelovanje kipov iz mavca; Repe Anton, malo trgovino z mešanim blagom; Herceg Josip, brivski obrt; Tončič Marjeta, branjarijo; Blaž Leopold, knjigoveški obrt; Druškovič Andrej, trgovino z železnino; Žiž monda Franc, trgovino s sv. podobami in rožnimi venci; Petelin Ivan, prodajo jedil in piva v steklenicah ; Keren Marija, kramarijo z drobnim blagom. — (Pritožba) Piše se nam: Sv. Petra cesta nima že vsled svoje lege in načina, kako so zidane hiše, veliko svežega zraka. Promet je tako živahen kakor na najbolj obljudeni cesti. Zaradi tega je pa dolžnost gospodarjev, da gledajo kolikor mogoče na snažnost svojih hiš in stanovanj. Toda to se ne godi v hiši pekovske zadruge št. 33, kjer vlada taka nesnaga, da bi bilo nujno potreba jo uradno od strani mestnega f hi kata pregledati. Po našem mnenju ne spada svinjak na vrt, ki leži v središču mesta. Tudi v stavbenem oziru je hiša v tako slabem stanju, da ne vemo, kako se more v njej še stanovati, saj so se stranke odstranile iz manj podrtih biš. Kako je pa to? Gospodarji hiše bi se morali pač malo več brigati za to stvar. Isto tako ne spada skedenj v središče mesta, da se ondu mlati in okolica zapraši, kakor je to v hiši pekovske zadruge v Komenskega ulici. Tudi tu prosimo uradne pomoči. — Glas iz občinstva) Ker se sedaj bliža čas, ko dozoreva divji kostanj na mestnih drevoredih in razni pagljavci skušajo na vse možne načine sklatiti ta na pol zreli kostanj z dreves, da bi se z izkupilom prodanega kostanja nabavili kaj pa da, karami, cigarete itd., bi bilo v interesu varnosti zdravih udov živo želeti, da bi slavno mestno redarstvo strogo pazilo na to, da bi se divji kostanj pač smel na tleh pobirati, nikakor pa ne klatiti bodisi s krepelci, še menj pa s kamenjem, kakor se je ta navada ali bolje razvada v zadnjih letih žal, splošno vdomačila. Torej prosimo odpomoči. — (Porotne obravnave.) Pretočeno sredo vršila se je pri tukajšnjem porotnem sodišču ob ravnava proti 23 let staremu mizarskemu pomočnika Andreju Hafnerju iz Selc, obtoženemu hudodelstva poskušene posilne nečistosti, javne posil-nosti in motenja vere ter prestopka zoper varnost lastnine. V nedeljo dne 14. avgusta letos storil je Hafner celo vrsto kažnjivih dejanj. Idoč iz Škofje-loke skozi Vešter prižigal si je poleg kozolca, pol nega žita, smodko z užigalico ter tako zakrivil prestopek zoper varnost lastnine. Blizn Praprotnega napal je neznano mu 55 let staro žensko ter zakrivil hudodelstvo poskušene nosilne nečistosti. Ko sta ga orožnika Jereb in Stepic še istega dne hotela aretovati, skušal je Hafner z vso silo to preprečiti, psoval in žalil je orožnika ter rabil tudi besede, s katerimi je zakrivil hudodelstvo motenja vere. Obtoženec zagovarjal se je s tem, da je bil precej pijan ter da je, idoč iz škofjeloke v Selce, na potu zaspal in se šele zavedel, ko sta ga orožnika zbudila in aretovala. Ker so zaslišane priče v obtožnici navedena d-janja potrde, bil je Andrej Hafner krivim spoznan ter obsojen na deset mesecev težke ječe, poostrene s postom vsakih 14 dnij. — Danes vrši se zadnja obravnava v tem porot nem zasedanju. — (Nezgoda) pripetila se je včeraj dopo-lndne pri zgradbi vojaške bolnice v Vodmatn. Zidarji vlekli so železno traverzo kviško, katera je bila navezana na vrvih. Jedna vrv je bila preslaba in se je odtrgala in je traverzo, padla na tla. Zadela je zidarja Franceta Ro mana iz Smlednika tako nesrečno, da mu je zlomila desno roko in ga tudi na nogi poškodovala. — (Iz Novega mesta) se nam piše 8. sept.: Dobro ste jo zasolili — klerikalnim listom, zago-varjajočim dr. Gregoriča in poštenjaka K o b I a r j a. Posebno sta nas dobro pogojeni sliki teh dveh mandate loveč h mož razveselili. Prav je bilo, da bo vsaj ves slovenski svet vedel s kako vrsto značajev se Vam je boriti. Tudi mi imamo čast moža nekoliko poznati. Dr. Gre goric „ pridigo val" je jedenkrat kot ,katoliški" mož pred našo vojašnico. Dosegel je tak uspeh, da so priprosti kmetje o vezanji otrob govorili. Kaj so pa omikanci rekli, bi najbolje ilu-stro val drastični izrek vpokojenega, vse časti vrednega profesorja, kateri pa nečemo ponavljati. Karata Koblarja videli smo pred štirimi leti o priliki tu vršeče se glavne skupščine družbe sv. Cirila in M toda. Strmeli smo, kakojemogla narodna stranka tako arogantno se vede čega ošabneža mej se vzeti. Ta dva gospoda zaklela sta se menda posebno proti našemu deželnemu poslancu. Ker mu ne moreta z resnico do živega priti, jela sta ga obrekovati. Do bila sta tu neko človeče, kojemu bomo pa že posvetili, ki je poslal v smrdljivo glasilo — kako mu že pravite? — par lažnjivih dopisov iz našega mesta. V teh obrekuje našega poslanca, da se za naš vodovod nič ne briga, sploh za koristi svojih dolenjskih volilcev nič ne stori. Res je, da nima on navade vse na veliki zvon obešati. Morda, da to ni v njegovo korist in pridobil bi si še mnogo več ugleda, ako bi priredil vsaj vsako leto po jeden shod v naših mestih. Mi pa, ki poznamo delo vauje našega poslanca v zadevi vodovoda, vemo prav dobro, da je bil ravno on isti, ki je deželni odbor priganjal, da je takoj vrnil profesorju Hraskemu načrte v popolnitev, kakor je miniaterstvo zahtevalo. Naš deželni poslanec je na to stvar urgiral pismeno in tudi ustmeno v Pragi in dobil odgovor, da mora prof. H r a s k y na lici mesta načrte d < -polniti, kar pa preje ni mogoče, nego po sklepu šolskega leta. In zares pripeljal se je prof. Hrasky v spremstva dr. Tavčarja sredi julija t. I. semkaj. Vodovod je popolnem osiguran, in ako Bog da in ereča junaška, pili bomo, in z nami par vasij, ter Grmska poljedelska šola koncem leta 1900 prav dobro „Težko-vodo". Naš poslanec na vse lažij in obrekovanja ni reagoval. Ima tudi popolnem prav. Sploh bi ga prosili, da bi se v bodoče kolikor mogoče malo s tulečimi derviši bojeval. Prepričan sme biti, da ima neomejeno zaupanje svojih volilcev. Naj ga obrekujejo kakor hočejo, ogromna večina volilcev dolenjskih mest itak nič ne veruje ljudem, ki imajo take pojme o častni besedi, kakor je po -kazala afera Kalan-Žitnik v deželnem zboru. — (Iz Metlike) se nam piše: V sredo, 7. t. m. umrl je pri nas vrl narodnjak in obče priljubljen mož, gospod Hayne, davkar v pokoju. Pokojnik je bil eden izmed petorice vstanovnikov metliške Čitalnice, pri kateri je vztrajal do zadnjega. Bil je tudi odločen pristaš naše stranke. Imel je veličasten pogreb. — Pri tej priliki ne moremo, n>ti ne smemo zamolčati uprav krščanskega vedenja naših dveh gospodov kaplanov, katero hočemo tu pribiti. Ko bila je že krsta 8 pokojnikom pred hišo, zabavala sta se ta dva gospoda, ki Bta fungirala v svoji obredni noši, prav nemoteno in se smijala pri tem prav na glas. Kakov vtis je to vedenje storilo na navzoče, si je lahko misliti. Čule so se ostre besede in splošna je bila ogorčenost. Vprašamo te gospods: Li nimate nobenega pietetnega čuta do mrliča in nobenega obzira na žalujoče ter prisotne? — (Is Gradca) se nam piše: Policija je dne 6. t. m. aretovala znanega nemškonacijonalnega kričača, umirovljenega profesorja Antona Kautznerja. Aretovala ga je šele potem, ko ga je bil prejšnji obč. svetnik Vollenhals na javnem shodu obd Ižil hudodelstva žaljenja Veličanstva. Oblastva so hitela ukazati, naj se Kautzner po psihijatrih preišče, če je zdrave pameti. V sredo so pod vodstvom nacijo-nalcev združene stranke priredile volilni shod, kateri je bil mnogoštevilno obiskan. V kakem dnhu se je tu govorilo, se razvidi najbolje iz tistega odstavka .Tagblattovega" poročila, kjer je rečeno, da je jeden govornikov rekel, da bo Avstrija razpadla, če ne pridejo Nemci ca krmilo, kar je dalo povoda z živahnim pritrjevanjem sprejetemu mejklicu: .Ei geht eh' aus dem Leim". — (Pri celjski polti) vladajo prav zanimive razmere. Celjski narodnjak zahteval je te dni nakaznice in znamke slovensko. Toda predno je zahtevano dobil, imelo je celo osobje skupno konferenco, po kateri se je naprošeni uradnik pridušil, da še ni slišal celo svoje življenje besede .nakaznica" ali „ znamka". To je tudi skoraj verjetno, ker večina uradnikov pride iz Solnograškega in Tirolskega, dočim jih domačini med Nemci nado-mestujejo. Te rane ne bomo prej ozdravili, dokler se ne bo kateri naših poslancev potrudil ter interpe-liral vlado na podlagi najnovejšega izvestja, koliko je v naših uradih obeh jezikov, kolika pa samo nemškega zmožnih uradnikov. — (In Ljutomera na Štajerskem) se nam piše: Prvo slovensko kolesarsko društvo s pravili na Štajerskem Ljutomerska kolesarji .Ptiči selici, priredili so 8. t. m. prvo cestno dirko, h kateri se je prijavilo 15 dirkačev. Progo 20 km prevozil je prvi g. Janko Horvat v 43 minutah 50 sekundah, drugi g Janko Hausman v 44 min. 20 sek. in tretji g. Jože Poljanec v 45 min. 18 sek.; vsi ostali pod 60 minutami. Vreme bilo je jako ugodno, zanimanje in udeležba velikanska. Po vseh vaseh plapolale so slovenske in cesarske zastave, osobito pa v Križevcih in v slavnem narodnem trgu Vržej, kateri je bil ves v narodnih zastavah, kjer so p jstavili slavolok z napisom .Bratski pozdrav »Ptičem seličem4", pri katerem je svirala domača narodna godba. Cilj bil je na C venu, kateri že slovi kot narodna vas, kar je tudi pokazal 8. t. m, ka;ti bil je ves v narodnih praporjih. Narodna gasilna društva postavila so nam ob vsi progi reditelje, za kar jim gre čast in hvala. Sijajna je bila torej prva dirka, sijajna mora biti druga, saj ima društvo dosti čilih moči j, ko šteje sedaj nad 70 udov in ako Bog da. pomnožilo se bode še število členov. Vsem pa, ki so količkaj pripomogli za sjaj te dirke, izreka društvo presrčno hvalo. — (Značilen dementi) »Tageiposf je poročala, da se povodom občnega zbora .Suimarke" v Celovcu zbrani nacijonalni poslanci izdali parolo: .Puško pri nogah, oči odprt-, gumbnice zaprte." Poslanci so hiteli to dementirati. Ker obstrukcijskih pušk ne mislijo iz rok dati in tudi nagodb-i ne bodo slepo votirali, ni njihovega dementija drugače ometi, kakor da hočejo navzlic vsej svoji opoziciji vender imeti gumbnice odprte, na kar so s svojim dementijem visoko vlado izrecno opozorili. — (Goriški deželni zbor) Cesarski patent, s katerim se sklicuje dež. zbor goriški na dan 19. t. m., je vse goriške Slovence v prvi vrsti slovenske poslance, močno presenetil. Nihče ni pričakoval, da se tako nenadoma skliče dež. zbor. Vzroki, vsled katerih so slovenski poslanci nastopili pot abstinence, niso odstranjeni, Slovenci nimajo nikakega poroštva, da se razmere premene in v«led tega slovenskih poslancev tudi sedaj ne bo v dež. zbor. Vlada ve to, a če je vzlic temu sklicala dež. zbor, in če ga je sklicala, ne da bi se bila s slovenskimi poslanci poprej porazumela je to dokaz, da hoče v deželnem zboru delati brez Slovencev. Slovenski poslanci niso o vladni nameri ničesar vedeli, vlada torej niti ne rehVktuje na sodelovanje slovenskih poslancev, ampak si je morala že na drug način zagotoviti, da bo dež. zbor sklepčen. Mogoče je to samo na ta način, da ee nadškof Missia udeleži sej. Ako to stori, je dež. zbor sklepčen in Italijani lahko gospodarijo kakor hočejo. — (Prva italijanska propoved v/ Barko v ljah) se je vršila dne 8. septembra. Pričakovati je bilo, da napnejo Italijani vae sile. da vsaj navidezno opravičijo škofijskega ordinarijata odredbo, a prav kakor v zasmeti ni bilo skoro nikogar k italijanski propovedi.__ * (Oporoka dr. Vašatjja) Poroča se, da je dični pokojnik zapustil vse ali vsaj večino svojega imetka sa narodne namene. 50.000 gld. je zapustil odboru, ki postavi v Pragi spomenik Janu H usu. ftjMB* Dalje v prilogi. ~Wfc Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 205, igj 10. septembra 1898. * (Opasna igra) Iz Gradca se javlja, da so se v \Vo fogrobe pri Hartbergn igrali otrr ci .razbojnike in žan'larje.tf V igri so .žandarji" obesili na plot 13letnega .razbojnika". Koncem igre so načli obešeuega dečka že mrtvfga. * (Samomori na Dnnaji meseca avgusta ) Toliko sarnomorov se ni v jednem mesecn nikdar pripetilo na Dunaju kakor letos v avgustu. Umorilo ne je namreč 42 oseb, mej temi 7 -Jensk. 14 se jih je ustrelilo, 12 obesilo, 8 jih je skočilo v lJnnav, G se jih je zastrupilo, 3 so se s skokom s hiS ubili, 1 pa ni je pr* rezal vrat. MtMca julija je Lilo 30 samomorov, lani meseca avgusta pa 33. Davila i Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gčna. Vikica Petsche v Starem trgu pri Kakeku, dose danja blagajni čarka, nabrala ob občnem zboru zboru moške in ženske podružu ce 11 kron v gostilni g. Benčine v Starem trgu. — Gčna Miraica Ravnikar v Radečah 10 kron. —G. Franc N o v a k, pravnik v Idriji, 8 kron, in sicer 1 K kot skupilo za jhbelko, katero je darovala v ta namen gčna. M ci Lapajne, 2 K g. Burja, vpck. žandarm. vodja, 60 vin g. Fran Kavčič, 80 vin. g J. Bevc. — G. Ivan Nagu v Črnomlju 3 krone 40 vin. iz nabiralnika narodne gostilne „drvarnica". — Skupaj 32 kron 40 vin. Živeie rodoljubne nabi-ralke in vsi darovalci in darovnike! Za Prešernov spomenik v Ljubljani: Go spodična Gorislava Mencinger ing Bogomil G o ričnik osmošolpc v Krškem 3 krone, nabrane v veseli dtužbi domačih rodoljubov in čestilcev svojega rojaka, vrlega pesnika — Franceta Preširna. — Živeli darovalci in njih posnemalci! Telefonična in brzojavna poročila Dunaj 10. septembra. Mej sejo ministerskega sveta dospela je grozna vest, daje bila cesarica Elizabeta danes v Genevi umorjena. Morilec je baje neki Italijanski anarhist. Dunaj 10. septembra. Na povabilo mi nisterskega predsednika prišel je sedaj za Ja \voiskini tudi dr. Ebenhoch na Dunaj inje imel z gnf m Thunom danes več ur trajajočo koufen nco, Dunaj 10. septembra. Generalni komis\r za pariško razstavo, bivši poslanec £xner je dobil naslov sekcijskega šefa. Praga 10. septembra. Finančni minister, dr. KaizI je bil včeraj tu in se je naj prej posvetoval z dr. Englom in dr. II ero 1 dom, potem pa prisostvoval seji izvršetalnega odbora mladočeške stranke. Razpravljalo se je o nagodbi. Izvrši valni odbor se je izrekel za to, naj postopajo češki poslanci solidarno s celo desnico. Brno 10. septembra. V Olomncu in v Prerovu je bilo sinoči videti čudovito krasno severno loč. Zlasti se je vse divilo intenzivno žare čim rudtčim, belim in rumenim neizmernim stebrom, kateri so se kazali na obnebju. Karlovi vari 10. septembra Občni zbor nemškega schulvereina je imel povse političen značaj Weitlof ga je otvoiil s političnim ogovorom, v katerem je slavil nemško „Gemeinburgschaft", dr G ros s je poročal o denarnem stanju, bivši poslanec Kraus pa o društvenem delovanju. Kraus je rekel, da so zadnja leta pokazala, da so Slovani prav tako ljuti sovražniki Nemcev, kakor Francozi. Monakov 10. septembra. „ Alldtutscbe r Verband* je imel tu svoj občni zbor, kateremu je predsedoval nemški drž. posl. II a t z 1 iz Lipskega. Ta občni zbor se je prelevil v ve liko proti avstrijsko demonstracijo Udeležilo se ga je tudi nekaj Avstrijcev, mej njimi Wi lf in Schucker. Načelnik je naglas*!, da je p« gla vitna nalega društva prdpirati a\stri;sbo nem Stvo in zategadelj se je občni zbor tudi sklical ▼ Monaliovo, ker bo Bajuvari kolonizirali A v strijo in so še sedaj ž njo v najožji dotiki. Heininger iz Heba je trdil, da se boj av atrijskih Nemcev bi-za odločitvi in je potem strastno grdil avstrjsko vlado Scbucker je dejal, da bodo Nemci nadaljevali boj z vso brezobzirnostjo, ker jih podpira Nemčija, in da ne bodo odnehali, dokler se za vedno ne za gotovi nemški značaj Avstrije. London 10. septembra. Admirali so v Kandiji razglasili naglo sodbo. Preiskava je dognala, da io turški vojaki s reljali na Angleže. London 10. septembra. Preiskava je dognala, da so Turki angleškega konzula v Kane ji n« j prej razsekali na kese in ga potem sežgali, Inozemci so zbežali vsi na ladije. Krščanski ustaši požigajo ekrog Kandije olivove gozde. Petrograd 10 septembra „St. Peter-burgskija V [e dom osti* pravijo, da je bil usta-nek v Kandiji že davno pripravljen in da je O*tale podphovcl turški guverner. Carigrad 10. septembra. Kandijske do godbe so naredile na diplomatične kroge naj vt čji utis in splošno se sodi, da bodo velesile sedaj zahtevale, naj Turčija takoj pokliče svojo posadko s Krete. Berolin 10. septembra. V političnh krogih se sodi, da nemška vlada nima prav nič proti temu, če se objavijo vsi tajni doku meijti, nanašajoči se na Drejfusovo afero. Mnoffostranska poraba. Gotovo ni domaČega zdravila, katero sp da tako mnogostransko porabiti, nego .,Muli ovo francosko žganje in sol", ki je takisto bolrsti ateBujoče, ako ae namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. M Ob L, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogab po deželi zahtevati jo izrecno MOLL-ov nreparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego 2 steklenici se direktno ne pošiljati. 6 (5—12) Uvc2anje Kopaive • balsama || Iirazilje se je znižalo skoro na nič, odkar se uvaža iz Indije Santal. Z majhnimi, ,,Midy' imenovanimi tubolci se zdaj ozdravljajo v AH urah afekcije, katere so se prej pri vporabi Kopaive in astrin-gujočih tekočin zdravile ceie tedne in celo mesece. (11—2) 10O.000 kron in trikrat 26.000 kron so glavni dobitki velikega jubilejnega razstavnega srečkanju, ki se izplačujejo le s 2070 odbitki v gotovini. Prihodnje srečkanje bo nepreklicno dne 15. septembra t. 1. Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 306*2 m. Sept. Čas opa z o vanj a Stanje barometra v mm. II Vetrovi Nebo rt M ■(!•:> 0* e» 9. 10. ■ 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 739 2 739 8 738 5 17 1 118 23 8 sr. sever si. vzhod bi jug jasno megla jasno 00 Srednja včerajšnja temperatura 18 3, ta 2 6 iormaloui. nad Vsem prijateljem in znancem naznanjamo tnžno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, naše preljubi j eno dete bivajoče na počitnicah v Panjaki v Italiji, doc 7. t. m. po kratki, mučni bolezni, v nežni starosti 4 let k Sebi poklicati. Prosi sc tihega sožaljal (1380) Rodbina Kenk ova. Zahvala Globoko potrti po britki izgubi našega dragega očeta, tasta, starega očeta in strijca, gospoda Josipa Kucler-ja usojamo si tem potom izreči najiskrenejso zahvalo vs«m sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo nam sožalje osobito So preč. gosp. župniku Ivanu Vcrbovnik-u za blago skrb v bolezni, kakor vsnn za časrilno spremstvo k zadnjemu počitku, posebno pa Se častitim gg. pevcem za gin Ijivo petje in konečno za prekrasne poklonjene vence. Bodi vsem najprsičnejSa zahvala. (1391) Žalujoči ostali. Zahvala. Smatrava si v dolžnost izreči pri s čuo zahvalo vsem, kateri so povodom smrti nepozabne gospo Alojzije Jerančič zasebnice kakorkoli izrazili sožalje, posebej Se prisrčna hvala darovavcem vencev, čestitim pevcem za ganljivo pot je in vsem ndelcženccm pogreba po blagi ranjaici. V Ljubljani, dne 9. septembra 1898. (13B3) Vinko In Katl Čamernik Zahvala. Za mnoge dokaze tolažilnega sočutja v bulezni in ob smrti naSega iskreno ljubljenega, edinega sina, oziroma brata, svaka in strijca, gospoda Franc Goslerja c. k r. davčnega praktikanta kakor tudi za časrilno in mnogoštevilno spremstvo dražega pokojnika k zadnjemu počitku, izrekamo osobito prač. duhovščini, c. kr. okr. glavarju viso-korodnemu gospodu Viljemu Laschann pl. Moor-land, gg. o, kr. uradnikom, darovateljom prekrasnih venrov, ter vsem prijateljem in znancem najtoplejšo in Brčno zahvalo. 11898) Postoj i na, dne 6. septembra 1898. Globoko žalujoči K a t « 5.4.8 I .. eo (S ui ■s H > .*£ a. «5 cs .5 J4 > >w .2 '3 najčistije tu!na KISELINE kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prelmvll, pri protlnu, želodčnem in mehur-nem kataru. Izvrsten je za otroke, prebolele 1. in mej nosečnostjo. (1-8) Najboljša (iijpt.-i.irna in •ifeimlna pijana. Henrik Mattoni, GiesshObl Slatina. V Ljubljani se dobiva po vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Stanovanje s 3 sobami, kabinetom in vsemi pritiklinami, ae «» svojo taatrto korist noj zahtevajo' cjo Jkupbva'ci !e tuko izvirnh^itf mM Pri pošteni rcdbini bl'zn realke se na hrano in stanovanje vzurajmo dijaki ali cfijakinje. Klavir jt» na razpolago, nlvt.ii „Slovenskoga Naroda". K/ ? pove upr.iv-(12hG—5) c. in kr. dvorna tovarna tehtnic JJ|j^f Dunaj, l/l. Franz Josefs-Chiai 3. r^;^^^f^: Preprodajalcem velik popast 1 M+4itntnfii ltff?i>ltniitf in jutštnttn* |St*n##nt JTilUoJ \ *|tl'< jllie ▼•6 deklet za vsakovrstno delo, tudi začetnice, k 2 osoban), 14 đo 15 let stare; meščanske kuharice sa tukaj in za Dunaj Prsdstsvi M tukaj; starejša hišici a k rodbini brc/, otrok; tri ženske k otrokom ali postanje : mlađa postrežnloa k ponamni j»uipe: 2 pod-natakarici nemškega jo/.ika znmžni; vefi konjskih hlapcev, plača 10 gld. (1886] MiiUoi shib Egy Sv. Petra testa 23. pitajte podgane in miši z le K°tovosmrtno aSlnknjooin) b (112S»4) ^*J^^*Q^^m^"°m' IlfJ*kodljiviinin ljudi in du- V skatljicah po 90, 60 in 80 kr. prod >ja trgovina SAVsei Ac Kottdan v Novom im>Ntu, Ces. kr. avstrijske ffi državne železnice Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1 Junija 1898. let*. Oiliio«! l» I.Jllblji*ti«> ju*, kol Procn *:-f. Trt»kt Ob 12. uri B m. po noči osohn: viak v Trbiž, Beljak Celovec Frauzenfe«te, Ljabno; 'l, Beljak, Cc lovec, Franaensteste. Ljubno. Dnnaj; čea Selathal v Solat grad. čer. Klein-Reirling v Line. Budejevice, Pljenj, Marijine vare Heb.Franccve vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čea Araatettei na Dunaj. — Ob 11, uri 50 m. dopolndre osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Solzthal, Dunaj — Ob 4. uri 2 m. popolndne osohni vlak v Trbiž Beljak Celovec, Liubno; čes Selzthal v Solnoirrad, Len" «Oastcin Zeli ob jeeern, Inomoet, Bregenc, Curih, Genavo Pariz; čes Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plze.i; Marijin« v.ire, Heb, Fraucove varc, Karlove v>ire, Pra^o, Liy sko, Dunaj via Amstetten. - Ob 7. uri IfS min. zvečer osebni vlak v Lepce liled. Pul"g tpga vsako nedeljo in praznik ob f>. uri 89 m. po poludno v Lesce-Bled. — Prut« v No>o nn**.*;» le T H«' *e»i**- Mešani vlafcij Ob i>. uri 15 m. sjutraj, ob 12. uri 55 m. popolndne, ob 6. uri 30 ui. »večer — frilio«! i I.|nbIJ*no j. k. Prog* Iz Trbižu. Ob 5. ari 4t> m zjutraj oaobni vlak z Dunaj* via Amstetten, iz Lipskega Prage, Francovih varov, Karlrvih varov, Heba, Marijinit varov. Plznja, Badejevic, SoLuo^r.ida, Linr.a, Stsfrs, Ausseea. Ljabna, Celovca, Beliaka, Fransensfaste. — Ob 7. uri 55 min zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. uri 17 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih vam- Pl*njat Bndejevic, Solnograda Linca, Steyra, Pariza, Oeuevt Curiha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, P »n tabla. — Ob 4. uri ! r m. popolr.dne oaobni vlak z Dunaja Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzeusfeste, Pon tabla. — Ob 9. uri b m. zvečer oaobni vlak s Dunaja, Lipska Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H.;ba, Marijinih varov Plznja, Bndejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla Poleg tega vsako nedeljo in pravnik ob 9. uri 55 m. vlak i? Lesc-Blflda. — l*roic» Is No t »trn uiesln In U Ko4e>v|* Mešani vlaki: Ob H. uri 19 m. zjutraj, oh 2. uri 32 m. popolndne in ob 8. uri 35 m. zvečer. — Odheil ia l.jiiU-I j m n *> d. k. v Kamuib. 01 '«. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 in in ob 10, uri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. — 1'rttaod v 1.|uI>1)huo d. k. Is IlitiniiiKi (ji 6. uri 60 m. zju traj, ob 11. uri tim. dopoludne, ob 6. ur 10 m in ot b. ari 55 min. zvečer, posledn|i vlak samo ob nedeljah in praznikih. (1044 — 55) sa Radholzeria urar in optični zavod Mestni trg št. 8 Ljubljani. Niklaste cilii der-remnntoir ure od . 4 ^ld. — kr. naprej. Srebrne cilinder i■ommitoir ure od . 6 „ — „ „ Srebrne damske nlind. r-rem ntoir- ure s srebrnim pokrovom id . . 7 „ — „ ,, 8rebrn« rsmontotr-ttrs na sidro od 10 ,, — „ „ BtebrnH remoiitoir-ure s o. srt brnim pokrovom od............ 10 ,, 50 ,, „ Zlat': damske remontu i r ure od . . 11 „ 50 „ Zlato roiuo-.itiirure M gospode od 28 ,, —- ,, , Zlato romontuir-ur** SS gospode z dvojnim pokrovom od.....38 „ — ,, „ rjrsna nihalo vskrinjic.i svetli in tfinni .. — » Ure na nihalo v ikrinjici svetli in t in.)i z b tjem ur od ...... i** u — >» *' trrS i!^ nihalo z btjiin čt-frtink od 27 ,, — ,, Budili-.ti od .............. 2 „ — „ , Schw ,r/.\v.ilder ' B bitjoin pol nr od 3 „ — ,, ,, (jL£T Za dobro blago ta za dela se Jamči. ~3£Q Pi pravila se buro, dobro in po Cfni isvrfiujejo v lastni prodajalnici. Za morebitne potrebščine se najbolje priporoča z velesp'»štovanjem (803—23) Franc Karol Rudholzer. Dobavitelj kontrolnih ar xs> o. kr. avatro-ogersko vlado, sa Bosno ln Hercegovino. Ogersko-hrvatako delniško pomorsko (8i) parobrodno društvo v Reki. (S2) Preko Reke najkrajša in najvarnojSa, mej otoki se vijofla vozna črta (elegantni, z največjim komfortom oprem- > ljeni, elektri. no razsvetljeni •*''"* ^ ^ parniki) A /Redni "/S vožnje: V noči od sobote na nedeljo hitri parnik v Zader Spljet-Orača, Gravosa (Ragu-sa -Castelnuovo-Ktjtor. V noči od nedelje na ponedeljek postni parniki v Zadar-Spljet-Metkovič. V torek ob 10. uri 20 m. dopoludne hitri parniki vZader,Spljet f^S^k *S" ^rav,)Ba (Ra^tisa) in Kotor. V aredo >\/ ob pol 10 uri zvečer poštni parnik v T^/^ Zader, Šcbenik, Tran, Spljet, na otoke Brafi, r Lešina, Vis, Krč, dalje v Dubrovnik do Kotora. V petek ob pol II. uri dopoludne hitri parniki Zader, Spljet in Gravosa iRagusa). V Četrtek ob 1. uri Popoludne poštni parniki v Mali Lošinj, Selve, Zader, Sebenik, Trau, Castelvecc.hio in Spljet.. V petek ob 10. nri 30. m. dopoludne hitri parniki v Zader, Suljet in Gravosa. Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj iztet Reka-Opatija-Lošinj in nazaj! — Natančni vozni rod je V oficijelni knjigi „Der Ćonducteur at. 593--608. V. Knjigovez spreten v vseli strokah, snmostalen delavec, se vzprr jme. — Naslov pove iz prijaznosti L. Schwe«t-uer, knjigotržeo v Ljubljani (1378-2) Dijakinja (1362—3) vzprejme ne na hrano In stanovanj« v boljšo biio. Kje? pove upravniAtvo „Slovenskega Naroda". d« biva se po najnižji Ceni pri (299—29) liidiojii ;Tlaner»jH v Zagorji ob Savi. Vzprcjmctn se dva dijaka aii dijakinji pod ugodnimi pogoji ne lireno ln iUnovas|e pri neki boljši, v sredi mesta Btanujoči rodbini. (1249—7) Natančneje se poizve pri upravniltvu „Slov. Naroda". Trgovski pomočnik izurjen v trgovini z mešanim blagom, želi svojo sedanjo službo premoniti. (1373-8) Več se poizve v upravništvu „Slov. Nar.". V lilsl it. 1» 11 a Ev. JPelra cesll oddaš ta se (1877-2) dve lepi stanovanji vsako z dvema sobama in sicer s I. novtmbrom. Vprašati je pri Csnkarjl v 6radll6l itiv. 8. 6 lat stara, 12 let davka prosta hiša v Mostah št. 68 s 4 stanovanji, s vrtom in njivo, ne pod ruko pi» cesit proda. — Već se poizvć v upravnižtvu „Slnv. Naroda*. (1999-4) V svoji novi stavbi sem odločil ve«5 prd« slerav sa «ll|ake. Oskrbljeni bi bili s vsem in bodo pod gotovim nadzorstvom. Plača po najnižji ceni. Uporaba vrta je prosta Najvažneje je. ker eo stanovanja tik gimuazije. Oglasila do 10. septembra pri Viktorju Omeni v Kr.\n|n. (1310—6) Vožaje karte in tovorni listi t Kralj, belgijski poštni parnik Red Star Lioie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Konoeiljonovana od vls. o. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno (812—12) koncesijonovana potovalna pisarna E. Schmarda Ljubljana, Marije Terezije cesta št. A (prltlltjs na leve,) priporočam svojo bogato zalogo puik naJnoveJILh sistemov in najnovejše vrste revolverjev itd., vseb pripadajočih rekvizitov in munlolje, posebno ps opozarjam na «^v>*-f katere izdelujem samo jaz in katere sc radi svoje lahkote in priiočuosti vsakemu najbolje priporočajo. Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. Z velespoštovanjem (1166—7; Fran Sevčik puškar v J ^ jubl ju ni, v ŽidovnUh nllcfi/li. ejjesr ilastrovan eenlk se polije aa telje ssstonj. ~^H| Karol Planinšek •«•1 Ljubljana, Stari trg priporoča ob času vinske t'gatve grozdni Slad6r (Tran* benzucker), nadalje veliko zalogo špecerijskega ln kolonijalnoga blaga, kskor tudi špirita, finega pristnega Blivovca, drožnika in ruma na. čLeloelo in ciro"bno. (1336—3) 50 ix. n 2 žrebanji. I žrebanje žc r četrtek! Gla«i«tek100.000k™25,000kron!!! Srećke jubilejske razstave IžrebanJe:15-8eptembral8oa ,1302.8) a 50 kr. | Žrebanja: 22. oktol>r» 1898. priporoča T. O. Mik'TSB, "b&rOEaV v Xj3VL"bl3e>.Ill. Prodasti se 4« P»T Upi (1893-1) temno-rdeče barve, jedna 31/«. jedna 4' , leta stari, 16*/, pesti visoki, najboljši tekalki cele Dolenjske; 4. t. m. pri dirki ▼ Št Jerneja odlikovane jedna s I. darilom v I. razreda, jedna s I. darilom v II. razredu, obe skapaj z jednim darilom pri gosposki dirki. — Več ss isvs pri lastniku Alojziju Banicu Smlednik, poŠta Raka (Dolenjsko). Najcenejši prodaj ališče glasbenih strojev; vijolin, vijvl, cHlo, kontrabasov, piccolo, flavt, klarinet, krilnih rogov, pistonov, trobent, citer, citer na lok, akordnih citer, kitar, koncertnih tamlmric, L, II. in III. vrstnih harmonik, okarin, signalnih rogov za gasilna društva, trobk, piščalk s cvrčanjem, ariston na vrv, svmpkonion za vrteti in samoigrajoč, mizuih in stoječih pnltov za note, vseh strun in posamičnih delov, etnijev za vse intrnmente. Popravljanja se dobro in najceneje izvršujejo. »\ M. H o«t 1308 } predavalnica instrumentov Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 1. \ Sfolandsho- ameriška crta. Parniki vozijo po lkrat do 2krat na ts4e« « iz Rotterdama i Hew-York. L£*V}J ' Pisarna za kajute: 1311 ti u J, I., Kolowratrlng- O. Pisarna usedkrov: Dunaj, IV., Weyringerg. 7 A. I. kajuta: Od 1. aprila do 31. oktobra . . mark 20O—400*) k„ 1, novembra do 31. marca . „ 230—320 II. kajuta: Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 900 „ 16. oktobra do 31. julija....... , 180 *) Po legi in velikosti ksjuts in po hitrosti in eleganci parnika. (1037—11) (1374 ) The Premier Cyc!e Co. Li (Hillman, Herbert & Cooper.) 'I"1 v«»r*iilcs« t C©\eiitr> Ilclt (stigrer) IIooh (Anglefiko . (Ćesko}. (pri Numhergu). Letna Izdelava 60.000 voznih kolo«. i Zaloge v Ljubljani: um—nt Fran Čuden, Mestni trg št. 25. Urndnn
  • voljona 1. najstarejša posredovalnica stanovanj ii slniel ar g. flux -aa« Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni pripor«.** In ..mriira (1388) službe iskajoče vsake vrste (tunike In ienuke) um lukH| In driiKinl. Ka ko. Ukor mo||ot« liilr« in veiitim pnntreabo mp Jninel. Natančno je i sto tam. LLuser-jev obliž za turiste. Prlanano najboljše sredstvo proti kurjim očesom, žuljem 1. t. d. »lavna bsIoksi (2—3t>) L Sctmenk-ova lekarna, Dunaj-Meidling. Zahtevajte L U S E R" j C Y ^ JJ** Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccolf. — V Kranju: K. Savnlk. Najlepšo, zdravo ebulo razpošilja tvrdka Iv. A. Hartmann v Ljubljani v vrečab po 50—100 h§ po Jalto ■ •Izkl eeul. Omenjena tvrdka odda po jako ugodni ceni tudi 2000 lepili, mcčnth, skoraj novih (1324—ti) vreč za deželne pridelke. Ljudevit Borovnik m Koroškem na aoej puškar v Borovljah (Forlach) ■e priporoča v izdelovanje v«:«kovretnlh pasek sa lo\.ce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samok resnice, vzprejema vsakovrstna popravi In in jih točno in dobro izvršuje Vse puške so na c. kr preskufievalnioi in od mene preskušane. — Ilnstrovanl caulkl zastonj. jSt. 27.976. Razglas. (1365- 3) V zmielu § 6. zakona z dne 23. maja 1873. I. (štev 121 drž. zak.) naznanja se, da bo razgrnjen od 7. do 14. dne septembra t. 1. prvotni imenik porotnikov za 1899.1. v magistratnem ekapeditu na ogled ter da v tem času vsakdo lahko pregleda in naznani proti njegovi sestavi evoj ugovor. Porotniftkega posla so po § 4. omenjenega zakona oproSenoi: 1.) Tisti, ki so že prestopili 60 leto svoje dobe, za vedao; 2 ) udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za ras zborovanja; 3. ) osebe, ki niso v dejanski službi, pa eo podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4. ) osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranoceloiki in tako tudi lekarnarji, ako uradni ali občinski načelnik sanje potrdi, da jih ni mogoče utrpeti. za sledeče leto; 5. ) vsak. kdor je prejetemu poklicu v jedcem porotnem razH >bju k<.t glavni ali namtstni porotnik zadostil do konca prvega prihodnjega koledarskega leta. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane doc 3 septembra 1898. Prva goriška tovarna priprav za izdelovanje plina ,Acetilen' jo pod imenom G. D. Confnrto postavila svoj stroj v gostilni pri , Katrin eku" v Lesoah in w restavraciji KUnarJevl v Radovljlol. Luč je j h k o živa ter aveti bolje, nego vsak drug plin. Stroj je zelo pripraven, tako da zamore vsakdo izvršiti vse delo v 15 minutah. BtroJ O. D. Oonforto Iz Gorice je jedini, kateri je pohvale in priporočila vreden, ter stoji vsakemu na ogled v dobro znanih gostilnah: (1239—7) Oton Hcmann s. r. gostilničar pri „Katrineku" v Lescah. Vinko Hudovernig s. r. restavrater pri Klinarji v Ealovljici. IV gostilni „pri Pepetu" " v Kolodvorskih ulicah št. 25 toči se Izključno Steinfeldsko marčno pivo i iz pivovarne bratov Reininghans v Gradci. Z odličnim spoštovanjem Jožef Bostjančič ŠJ (13r>8—*2) |.r. Kolod orske uiice št. 25. WWwWrW AAAAAA, Zahvala in priporočilo. Čast mi je vsem dosedanjim velecenjenim naročnikom in slav. občinstvu uljudno naznnniti, da sem kot bivši 25 lstnl s o dru g umrlega gospoda A. Mersohol-a prevzel po Bmrti tega vsa aktiva >n pasiva in da bodem izvrševal Uszrojetšfeo obrt na svoj račun tudi Se nadalje pod firmo A. Merschol & Co. Zahvaljujoč vse dosedanje naročnike kar najbolje za nama izkazano zaupanje, su istim priporočam in prosim slavno občinstvo da izkaže svoje zaupanje tndi meni, ker se bodem potrudil po svojih najboljših močeh vsem zahtevam čustitib p. n. naročnikov po možnosti ustreči in tako njih zaupanje opravičiti. Z odličnim spoštovanjem Anton Dermastia firma A. Merschol & Co. Kongresni trg st. 7. (1370—2) Mala oznanila. - Veliko ^ $ W ^^^^ priporoča ^^J.Soklič. Kij i JOSIP 4 likanje snkn < in kemična J Poljanski nasip — 4 Be priporoča za vsa 1 ^39) joća * Postrežba točna REICH H a, barvarija> spiralnica ► Gzke ulice št, 4^ to stroko spnd>t- k dela. £ . — Ceno nizke. * fsj» v ^ Ljubljana, Židovske nlice št. 4. Velika zaloga obuval <40> lastnega izdelka za damo, gospodo in otroke je vedno na izbero. Vaakerana nsrooils izvr&ujijo so točno iu po rmki coni. Vso more se shranjujejo in ZH/.iinuiiMUijojo. Pri zunanjih nii-roOtlib blagovoli naj se vzorec vposlati. Opozarja se na sukneno in manufakturno zalego 41) tvrdke Hugo Ihl v Spitalskih ulicah štev. 4. Prej Prej j. zor Alojzij Erjavec j. zor (4a) čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske utioe št. 3 priporoča se prečast. duhovščiui in slav. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih ot» ii viil, katera izvršuje ceno, pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja od najfinejše do najpriprosti'jse oblike. Mere se sliranjujejn. Vuanjirn naročilom naj se blagovoljno pri dene vzorec. 'SJT 'eX9~<šX9v«59v sV *V ^rSff^^^i.i'"^"^" '•&>* a in slaščičarna (13) 1 filavna Inrovina: 2 Stari trg št. s. Jakob Zalaznik. Podružnica! Vegove ulica št. 12 Tu Re dobiva IU0.1 iih «Ihii »vete, ukimun, zdravo lit Minutno pe- knrNko peci%«, vseh vrst Urah ss vhkt>tuo ita|iolneiie. *j Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. f 9 Pleskarska mojstra c. kr. državne in J r c. kr. priv. južne železnice. ■* P Slikarja napisov, H Tj stavblnaka in pohištvena pleokarja. £ 2 Tovarna za oljnate barve, lak in pokosi. (44) C Zaloga orlglu»lueK«s knrl»ulliie|a. "t * Mas-oba za konjska kopita in usnje, C Bi t? *^J\Jr*> i+t <+^J±J*> SJ ij^ia Sllloderci § g izvrstne ia^one, JU G W ti najboljši izdelek J(4fS) H!«|ccnt*Jo pri „ ALOJZIJU FERSCHE Pred škcfijo 22, poleg m^tne hiše. jjj ■ffaffataiareaia. -rsisrsifEEfSJSsl ' Avgust Eepič i Ljubljana. Kolezijske ulice št. 16, J (48) "v Trnsvera. x • se priporoča slav. občinstvu in naznanja, *• ^ da izdeluje in popravlja vsakovrstne ^ * sode Iz hrastovega lu m«tihega 9 ♦ lesa po najnižjih cenah. — Kupuje * £ ln prodaja staro vinsko posodo. * F. Cassermann pi krojač za civilne obleke in raznovrstno uradniške uniforme in 'j poverjeni zalagatelj o kr. uuif blagajnice drž. železnic uradnikov tt X_iJia.1olJ«.aa.i, Š^lenTourg-OTa ulica št. -i se pripomba slav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek iu nepremočljlvlh havelokov po najnovejši t goni in najpnvoljiiejsib ivuiih. Angleško, francosko in tu/eiusko robo ima na skladifccu — Qg. uvudulkom se priporoča za lzdelavanje vsakovrstnih anlform tur preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, mode, klobuke itd, gg. c. kr justićnim urad i i kom pa za izdela\anje ?£š?*' iin'«"iPJGv in baret. Največja izber najnovejšega \svilnatega blaga črno iu barvasto, za eele »bleke in bluse* priporoča po najnlajlli uenah (47) Alojzij Pcrscne \ jI Pred Škofijo 22. poleg mestne hiše. ' ■••A Bsn4BsWssi tm%4 », 1 rtu Ke'isb HENRIK UHUk (60) Ceneni lepi klobuki za dame VTednn zadnje novosti. * l j le se urno in prav po ceni. Mulin žurnali Tanku in Usklj. ~LJUBLJANA. 38 41 I i prodajalec biciklov i Ik prvih tovarn. (40) Ljubljana j Šclenburgove ulice 6. P ijflT »ajboljse nrejena dela v- I nloa xa popravljanje bloiklov • ln šivalnih strojev, ^skkj & limnj«liift ceshi s(. 13. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in veiocipedov. !>»jiil>Je cene. mšštŠWšmisssl 11111 T'-***-d ■iMim.ift.a »a » ti t Kil;; IV U O Jopce, nogovice pasove, kravate najoeneje priporoča Alojzij Persch6 K Pred škofijo 22, poleg mestne hiše. ft Darila za vsako priliko! Frid. Hof f mann urar v^Ljubljani,Dunaska cesta priporoma svojo največjo zalogo vseh vrat ur zlatih, srebrnih, iz tale, jekla in nikla, kaki.r tudi stenskih ur budilk in salonskihur vse le dobra do najfinejše kvalitete po niikih oonah Novosti v iepnlh, kakor tudi v atenskih nrah vodno v zalogi- 56 Popravo ao lsvrinjsjo najtodnejo Anton Presiker Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospođe in dečke, jopic in plasčev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. Ot «» i»<» mori se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah Bolidno in najhitreje izgotovljajo. (57) »■i.....!■ II ■sssssBsasMsssassMssssassM Fran Detter Prva In najstarejša zaloga sitralnih strojev. Ta se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočani svoje izvrstne mIuibio-reznftce in iu latili* ict*, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti cen6. (58) Oenlkl laatonj ln poštnino prosto. v največji izberi ln po I najnižjih cenah j ^a j f trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvali (59) priporoča L Kari Recknagelj V na Mestnem trgu. 8 Sprejzaaeaaa. totlcoj notarskega pisarja. t!375—8) Plača 40 gld. Anton Komotar o. kr. notar na Vrhniki. Prodaja hiše in prodajalnice v Zagrenil. ,13S8-»> Pod poToljnimi pogoji proda ne hiia i letnimi do hodki 650 gld. oddaljena le 10 korakor od Ilice. — Bai tako proda se na II ci, blizu vojašnice prodajalnloa, ki ima letnega prometa do 14.000 gld. Naslov pove iz prijaznosti upravnistvo tega lista. Josipa Petritz-a šola za citre se nahaja (1384) v Gospodski ulici št 5t II. naistr. Oovori se od 11.—12. ure dopol. in od 1.—2. ure popol. G. TDNNIES, marna za stroje j Ljubljani. Izviren ,.Otto"-motor za plin in bencin priznano najboljfii, najvarčnej&i in najcenejši motor. Bencin-motor in bencin-lokomobila najjeilnostavnejfia in najvarnejša gonilna moč, brez nevarnosti ognja, brez masinista, vedno za delo pripravljena. (1110 — b) Stroški It večjem tri novčiče na uro za jedno konjsko moč. um Žt. 9&505. Razglas. (IbGG—2) Podpisani magistrat ra pisuj« h tem iiMtaiiovo v Irtncm kiicmKiiv «50 ohlNkovauJe kake državne Ta untanova namenjena jo v prvi vrs'i onim obrtnim pomožnim delavcem, ki so dovršili obrtno nadaljevalno šlo z dobrim vspehom, v drugi vrsti pa sploh takim, ki zamor*j > dokazati svojo vsposob!jenost za obisis kake državne obrtne ali umetno obrtne s le, Oiir. ma takim, ki zavode te vrste že obisku iejo. Pravico do te UBtanove imajo oni obrtni delavci, ki nimajo prilike, pridobiti si viSjo strokovno izobrazbo na kakem ljubljanskem obrtnem zavodu s podnevnim poukom, in s>c^r najprej o..i, ki so v Ljubljano pristojni, Če pa t-»kih ni, nploh prosilci, ki imajo na Kranjskem domovinsko pravico. Prošnje, opremljena s krstnim listom, z domovnico t*T s šolskimi spričevali, vložiti je tukaj do «ine $0. septembra t. I. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 1. septembra 18:'S. Že mnogo let obstoječe in sedaj v povečani meri upeljano mlekarstvo na Laverci pri Ljubljani ul.uilr.o naznanja in priporoča vsem zasebnikom, kavarnarjera, restavraterjem, zavodom i. t. d , da se lahko vsak dan odda ie dO 100 litrov finega mastnega mleka po naslednjih cenah: Pri vsakdanji naroc'bi do 3 litrov .... h liter 10 kr. Pri vetjih naročilih nad 5 litrov vsak dan zaračnni pa se liter mleka le 8 kr. Vsakemu naročniku dos'avi se mb ko vsaki dan zjutraj zgodaj na dom ▼ s patentovano ključavnico zaprtih posodah, naročenih pri tvrdki Klelnor & Flelaohmann v Mođllng-u pri Dunaja. Cenjena naročila. ttfcttaens ali pismena, se vzprejemajo pri podp.Ranemu na Laverci, v gostilni ,.prl belem volku" v Wolfovlh uli o ah ln V gostilni , pri mestu Monako vem* v»ii|e se prične v |»o nedelje k. dne 11). M'pleiulira. Učni predmeti s Splošna glasbena teorija, zborovo | p0a\ je brezplačen. L*'mno se plača za pouk v dveh tednakih urah od predmeta l gld 50 kr. Da mesec. petje, (dekliški dedki in dijaški moški zbor) Harmonija, kontrapunkt, solopetje, glasovir, gosli, cello Vplanlne se plača za vsacega gojenca 1 gld. Stariši gojencev morajo biti «lrii imitovanim draguljem; 'A mehanična gumba ; 10 komadov Snega angleškega papirja; ln komadov finih angleških zavitkov; 1 etui la sruodke in 1 predmet za porabo; ker se nadejam, da si pridobim mnogo mrol.iteljev s tem, da jim blago takorekoč na pol poklanjam. — Tudi vsakomnr takoj vrnem denar, će ne bi nra sla natanko in bode vsak priznal, da je to podarite v. Jodiiia r.t\ I **t£ it i ti ni v. p omI ti j o proti postnemu povzetja, eventuvelno tudi če se denar preje vpoalje, pri (1343—2 VViener Uhren-Export Leoa Blodek NVien, IV., Wiedner Haiipt.strass«' 22. .5m i S' S "S ~ h ■? * r» ^ 9 >fc ^ « 3 r 3 -s ' ■m t* B m w> <_> "s ffalfi "li -5 M b? 5 I "I-S «5 ^ 8 |>S5 m * • iL, -* s S 25 ."ss -% 8 I % 8 2? " s > 2 t 8 Kil« 3 Sili a a. J> 5 - tj tt . B •** ta ™ M £TS.Srs5 S. CTj § jO S S S 3 » I o * fifi J= *> TJ O jtiil i s i ili a s 5" 11 m o .2, 1 S Gospodična iz dobre hiše, poštenih starišev, vzprejme 86 takoj kot prodajalka v slaščičarnico. Zahteva se zmožnost slovanskega in nemškega jezika in računstva. — Naslov pove apravniStvo .Slov. Naroda". (1382—2), Gospa Eleonora Tonhauser, ki je umrla v Ljubljani dne 20. febr. 1877, imela je portret nadporocnika Ludovika pl. Kempakega — Vsi oni, ki so poznali to gospo, ali ki bi mogli povedati, kam je prešla ta rodbinska relikvija prosijo se, naznaniti svoj naslov. Mihael vitez Kempsky pl. Rakoszyn »" IBia.<3.Ei:pečta. X.« Kllrclxeri.plo.tz mm Orožna tovarna Stever 1 Samozastopnik za vso Kranjsko: | Fran Kaisor 1 1 Ljubljani, Šelenburgove ulica 6. | | Nova vozna šola: Marije Terezije cesta. 1 1 Dobra delavnica za poprave. 1 • Vsi pripadajoči predmeti. 1 ,Waffen'-kole8a. ,Opel'-kolesa. | Precizijski izdelki 1. vrste. &^MiMiBBB *' *r*r'w *r* "s Šodtanj, meseca avgusta 1898. P. n. Dovoljujem si uljudno naznaniti, da sem meseca avgusta t. 1. odprl svojo odvetniško pisarno v Manji. Z velespoatovanjem ID* Fran Maver. (1274—3) D □ *šf & ^ y" ^r* "t *y T Prva največja kranjska tvrdka. Fran Primožič Ljubljana Sv. Petra cesta 34. Priporoča se sluvnemu'obiinstvu za izdelovanje Jermenaraklh in se-dlaisklh proizvodov, kat.ra ukusno, trpežno iu oeno izdeluje. Ravuo tam velika zaloga, različnih konjskih oprem iu sedlov, popoln« Jezdno opremo i. t. d. bdelovanje Jermen za stroje in milne. — Vse poprave se dobro in po ceni Izvršujejo. (1057_|4) Zunanja imii-<»