217. številka. Ljubljana, v ponedeljek 21. septembra 1903 XXXVI. leto. ,t:a vbsb ciar sv«ć«r, j?!ii8> nedelje tt praznikb, ter velja po post! ^rejooai. ah a>alw> ****** .«» *ee leto ^oi leta 13 K, &a i'cin tuia b R 60 t, a* ortei, mesec 2 K čft) h. Za LJubljano d potil)anjeiZ Ch dom a* vbc leto 84 K, ea Do) leta 12 K, za fetrt leta 6 K, m eden mesec 2 K Kdor fcodi *am ** <*lo lato 82 R. sa pol leta 11 K; ea četrt leta B K 50 h, sa eden meaec 1 K «0 h. — Za tuj* daiaia tolike teč, kolikor aca^a poStnina. ■— Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine ae ne ozira. — Za aananlla piacaje se oo peteroalopne petitr vrste po 12 h, ce se uauanilo enkrat tiska, po 10 h, če ae dvakrat, m po 3 hf ct ti krat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoli frankovati. — Rokopisi bo ne vračajo, — Urađalttvo la apravnUtvo je na Kongresnem trg o 8t. 12. — Opravnistvo naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananlla t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredništvo )a as Vegove ulice et. 2, vhod v apravnifltvo pa 8 Kongresnega trga st. 12. .Slovenski Narod11 telefon št. 34. Fos*m**n» Številke po IO h. »Narodna tiskarna" telefon št. 85. ii1 Narodna ali deželna avtonomija? »Sudsteirische Presse« prijavlja iz peresa nekega slovenskega državnega poslanca članek, ki zasluži resnega uvaževanja. Čitatelji se bodo še spominjali, da smo pred kratkim z ozirom na veliko državno krizo, v kateri se nahaja naša država, opo zarjali na nasprotje, ki obstoji glede načelne rešitve te krize med nami in med Čehi, Poljaki in Hrvati. Mi Slovenci se ogrevamo za narodno avtonomijo, dočim Cehi, Poljaki in Hrvatje nečejo o tej ničesar slišati, zato smo mi naglašali, da je treba te nasprotujoče si nazore spraviti v soglasje. Tudi neimenovani državni poslanec v »Siidsteir. Presse« je tega mnenja; morda ga je prav naš čla nek vzpodbodel, da je izrazil svoje mnenje o tej velevažni zadevi. Mož zastopa te le nazore: Cehi, Poljaki in Hrvatje, torej pretežna večina Slovanov, so za deželno avtonomijo; vsled tega se nahajajo Slovenci in Rusini s svojim programom za pre-ustrojitev ustave v smislu narodne avtonomije močno v ozadju. Toda ne samo ta moment nu-meriČne onemoglosti, temveč tudi drugi moment, kateremu se ne da odrekati velike važnosti, ne govori v prilog našega programa z naoijo-nalno avtonomijo. Ta drugi moment pa tiči v tem, da so naše dežele in kraljestva pridobile svojo zemljepisno ustrojitev potom zgodovinskega procesa, to torej niso morda iz upravnih ozirov umetno izvarjeni kompleksi, kakor arrondissementi na Francoskem, ampak historične uatrojbe, ki se ne dado z mehaničnimi sredstvi predru-gačiti, razkosati in izbrisati. To dejstvo pa moramo upoštevati tudi Slovenci in ne bilo bi umestno, ako bi se še nadalje borili za fantom, ki je nedosegljiv, zakaj s tem bi škodovali samo našim narodnim prijateljem in bi prišli po nepotrebnem ž njimi v navzkrižje. Slabejši se naj ukloni močnejšemu prijatelju in naj samo zahteva jamstvo, da se izpolnijo njegove upravičene tirjatve po nemotenem narodnem, gospodarskem in kulturnem razvoju. Varstvo narodnih manjšin po deželah, to je ono sredstvo, koje bi nas moglo sprijazniti z deželno avtonomijo. Ako se to izvrši, smo Slovenci na btajerskem, Koroškem in v Primorju zavarovani in smo dosegli ono, kar smo vsik-dar s polnim pravom zahtevali, nam-reč ravnopravnost ne samo na papirju in v dovršenih ministrskih govorih, ampak tudi v dejanju. Mi Slovenci bi se torej ne smeli v vprašanju državne preustrojitve načelno ločiti od svojih bratov — Čehov, Poljakov in Hrvatov in osamljeno korakati po potu, kjer nam mora ostati po človeškem preudarku narodna avtonomija za vsik-darnedosegljiva, kakor fata mor-gana. Treba se je postaviti na realna politična tla in upoštevati, da je samo v edinosti moč in da naš mali narod ne sme načelno nasprotovati Cehom, ki so že toliko žrtvovali za povzdigo narodnega duha med Slovani in za priboritev zakonito nam zajamčenih pravic in ki še sedaj neustrašeno sto#e na braniku za narodna prava, razen ako bi nam to moglo škodovati v naših narodnih stremljenjih. To bi se pa ne moglo zgoditi, ako bi se zakonito zajamčilo varstvo narodnih manjšin, načelo, kateremu Čehi niso nasprotni. To so v bistvu izvajanja g. državnega poslanca. Res skrajni čas je že, da bi se jeli temeljito in energično baviti s tem veievažnim vprašanjem. Boj na Ogrskem je že navzel značaj, ki kaže, da nam je treba biti pripravljenim na velike dogodke. Krona ne more več odnehati; cesar je samemu sebi zvezal roke. Kar je Mad jarom ponujal, to so ti že enkrat odklonili; več pa sedaj cesar po svojem armadnem povelju ne more dati. Kar je namreč cesar naglašal v svojem manifestu, ni govoril samo v svojem imenu, ampak tudi v imenu prestolonaslednika Frana Ferdinanda, katerega je sprejel v avdijenci — še predno je odpotoval v Budimpešto. »Reichs-\vehr« poroča, da je bilo že takrat dogovorjeno zavzeti tako stališče, kakor ga je zavzel sedaj cesar v svojem manifestu. Madjari tudi nečejo odnehati. Madjarske ekscelence štrajkajo, to se je pokazalo, ko jih je cesar pozval k sebi, a ni bilo nikogar, ki bi bil voljan, prevzeti sestavo novega ministrstva s cesarjevim programom. Neodvisna stranka, oborožena od glave do pet, bije plat zvona in kliče na neizprosen boj; pripravljena je za najhujši odpor to tem bolj, ker je ves narod, celo javno mnenje na njeni strani. Pa tudi liberalna vladna stranka je začela odkrit boj proti stališču, katerega je zavzela krona v armadnem povelju. To odtehta največ! Torej niti v parlamentu, niti v narodu ni nobene dispozicije za kako odne-hanje! Vočigled temu stojimo na predvečeru velikih dogodkov, na obzorju se že javlja prememba ustave. Kdor je naš list čital s pozornostjo, ve, da se nismo nikdar posebno ogrevali za narodno avtonomijo, ker smo bili uverjeni, da je ista za nas Slovence, ki smo docela osamljeni v boju za ta načela, le težko dosegljiva. In ko smo javno izpovedali to svoje prepričanje, smo bili za to celo napadeni. Zato smo se kolikor toliko izogibali razmotri-vanju tega vprašanja, zlasti ker ni bilo doslej nikdar aktuvelno, v bistvu pa je bilo naše stališče isto, kakor državnega poslanca v »Siidsteirische Presse«. Stvar pa je postala za nas mahoma velevažna, treba je, da jo postavimo na dnevni red, da se potom resne in temeljite diskusije končno vendarle enkrat korenito dožene. Zato se nam zdi, da je bilo zelo umestno in dobro, da se je oglasil v »Stidst. Presse« državni poslanec in označil svoje stališče napram velepomembnemu vprašanju, dali se naj še nadalje Slovenci ogrevamo zgolj za narodno avtonomijo, ali naj upoštevamo dejanski položaj in se prilagodimo avtonomi-stičnemu programu Hrvatov, Čehov in Poljakov. S tem se je vendar enkrat spravila v razmotrivanje zadeva, ki je velike aktuvelne važnosti. Sedaj je dolžnost še drugih slovenskih politikov, da se zglase in jasno povedo, da-li se strinjajo z idejami, katere zagovarja neimenovani državni poslanec v mariborskem listu. Deželni zbori. Gor nj e a vstr i j sk i deželni zbor je sklenil pozvati vlado, da se tretjeletniki takoj odpuste iz vojaške službe ter da se priskrbi za razmerje z Ogrsko stalni temelj. Sklenilo se je tudi, poslati kroni zahvalno adreso za izdano armadno povelje. Solnograški deželni zbor je sprejel sledeči sklep: »Deželni zbor pričakuje, da bo vlada vse storila, da prepreči, da se ne ustanovi samostojna ogrska armada večinoma na stroške Avstrije, kakor se to zahteva v ogrskem parlamentu. Deželni zbor tudi pričakuje, da bo vlada z ozirom na prizadevanje Ogrske po brezdvomni popolni samostalnosti že sedaj nujno vse pripravila za samostojno stališče Avstrije napram Ogrski, ker je v bližnji bodočnosti pričakovati gospodarsko in politično ločitev obeh državnih polovic. V ta namen je pred vsem potrebno ustvariti samostojni carinski tarif za kraljevine in dežele, ki so zastopane v državnem zboru. Ta predlog je bil LISTEK. V megli. Novela Leonid Andrejev. (Dalje.) To grozno moreče vprašanje, na kojega Sergej Andrejič ni mogel odgovoriti, Be ga je polastilo pred kratkim poleti in prav živo se je še spominjal, kako je to prišlo; sploh pa ne kode tega nikdar pozabil. Tam zadi za kozolcem, kjer je rasla gosta trava in kjer je delala svetla breza dobrodejno senco, je slučajno zapazil raztrgan in zmečkan listič papirja. Nekaj posebnega, nekaj razburljivega je moralo biti na tem listu, ker tako se raztrga in zmečka papir, ki vzbuja sovraštvo in jezo. Sergej Andrejič je liBtič pobral, ga poravnal in pregledal. Bila je risba. S prva je ni razumel in si je emeje mislil, to je narisal Pavel, Pavel zna lepo risati. Nato je obrnil Jst in zazrl ne-izrečno grdo in podlo podobo. »Kako ostudno«! je rekel nejevoljno in vrgel listič vstran; čez kakih deset minut pa se je zopet vrnil; pobral je zavrženi listek ter ga vzel sabo v svojo sobo, kjer ga je dlje Časa pazno motril, da bi uganil morejo, vdušljivo zastavico; ali je to narisal Pavel, ali kdo drugi? Niti misliti si ni mogel, da bi bil Pavel n&risal to gnusno frivelno skico; takisto pa tudi ni hotel verjeti, da bi Pavel že poznal vse one grde in ne-nravne stvari, katere so bile podlaga oni skici. Iz izredno smelih potez bi se dalo sklepati navajeno, veščo roko, ki je brez prevdarka naslikala naj-tajnejše in najskrivnejše reči, na katere samo misliti, se dostojni ljudje že sramujejo; iz skrbnosti, s katero je bila risba popravljena in z rdeči-lom popolnjena, je govorila globoka in brezzavedna naivnost. Sergej Andrejič je topo gledal na listič in ni mogel verjeti, da bi bil njegov Pavel, ta pameten in živ deček, katerega mišljenje in čustvovanje je poznal natanko, narisal s svojo roko, z zagorelo roko krepkega in čistega mladeniča to odurno sliko in da bi tudi razumel to risbo. In ker mu je že misel sama bila grozna, da bi bil Pavel to storil, zato si je živo domišljal, da je skico narisal kdo drugi. Listič je skril. Zagledal je Pavla, ki je prav kar, še ves opojen po čistem vonju poljan, katere je preletel, veselo in živahno skočil s kolesa, in utrdil se je de bolj v prepričanju, da Pavel ni tega stori), in veselilo ga je to. Toda ta radost ni trajala dolgo in že pol ure pozneje je govoril Sergej Andrejič samemu sebi, ko je pazno motril Pavla: »Kdo je ta veliki, ta nenavadno veliki, tuji in neznani mladenič, ki je tako nenavadno podoben že doraslemu možu? Govori z robatim, moškim glasom, jo mnogo in z velikim vžitkom, si naliva samosveetno in mirno vino v kozarec in se šali z Lilijo v pretek torBkem tonu. Pavel osu je ime, Pavlov obraz ima, smeje se kot Pavel in vendar . .. vendar . . . Pavel pa vendarle ni.« »Koliko star si pa pravzaprav, Pavel?« je vprašal Sergej Andrejič. Pavel se je zvonko nasmejal. O, jaz sem že cel starček, papa, bodem že skoro osemnajst let star.« »No, no, do osemnajstega leta še bodeš dolgo čakal« je dostavila mati; »šele 16. grudna boš dopolnil osemnajst pomladi.« »In še vedno nimaš brk!« se je oglasila Lilija. Vsi so se šalili, da še Pavel nima brk, on sam pa se je delal, kakor da bi hotel jokati. Po obedu si je prilepil na zgornje ustnice košček vate ter govoril s tihim, slabim glasom, kakor govore stari ljudje; »Kje pa je moja stara?« In hodil je po sobi, kakor onemogel, vsled slabosti se tresoč starec. Lilija je pripomnila, da je Pavel posebno ži dane volje, kar je Pavla ujezilo, da je brke nejevoljno strgal ter odšel v svojo sobo. Odslej je iskal Serge-Andrejič zaman svojega prejšnjega ljubljenega dečka. Vedno je opazil na njem nekaj novega in nerazumljivega in trpel je mnogo pod mo-rečo negotovostjo. Nekaj novega je zapazil na Pavlu. Bil je vedno v nekem čudnem razpoloženju. Nekaj časa je bil vesel in se šalil, potem pa je zopet Idel celo ure v kakem kotu ves tužen, nervozen in neznosen, in dasi se je brzdal, vendar se mu je videlo, da trpi iz nekega neznanega vzroka. Mučno in neprijetno čustvo je to, ako je človek, ki je nam soroden, žalosten, ako ne poznamo vzroka njegovi žalosti, če vidimo, da se nam vedno bolj in bolj odtujuje. Že iz tega, kako je Pavel hodil, kako je brez vsakega vŽitka pil čaj, kako je nervozno s prsti gnetel kruh in nepremično strmel venkaj v gozd, je spoznal oče, da je slabe volje, in je bil vsled tega razjarjen. Želel je živo, da bi Pavel to razumel in opazil, da očetu njegova slaba volja ne soglasno sprejet. Končno je dovolil deželni zbor 100000 K kredita za zadnje poplave. Ministrstvo je dovolilo v ta namen 20000 K. Bukovinski deželni zbor je sprejel nujni predle g, v katerem pozdravlja sklicanje državnega zbora pod pogojem, da se odpravi naredba vojnega ministrstva ter se tretjelet-niki izpuste s 1. oktobrom iz vojaške službe. Pozneje je prišlo do burnih prizorov. Posl. dr. Onciul s tovariši so začeli s stvarno obstrukcijo. Vložili so mnogo predlrg ter imeli dolge govore. Zagrozili so tudi, da bodo preprečili nadaljno delovanje deželnega zbora, ako se ne verificira izvolitev dr. Onciula. Tudi so. napovedali obstrukcijo za slučaj, da se volilna preosnova ne sprejme pred proračunom za leto 1904. Romunski klub je sklenil, da bo glasoval proti verifikaciji omenjenega mandata. Predarelski deželni zbor je v soboto prekinil svoje delovanje. Moravski deželni zbor je dobil celo vrsto predlogov. Med drugim se zahteva: Za kanal Donava-Odra 2 milijona K, za zgradbo deželnega dvora v Brnu nadaljni obrok 900.000 kron, za zpradbo dveh norišnic in treh sirotnišnic za zdravilišče za jetiČne in za cena delavska stanovanja. Občinski zastop brnski je sklenil vpeljati davek za preskrbo revežev. Vlada pa je ta zakonski načrt zavrgla. Gališki deželni zbor je sklenil, zvišati deželni obrtni zaklad na 5 milijonv ter je dovolil za po-gorelce v Zloczcwu in Monasterzv-ski 15.000 K. Vsled predloga pravnega cdseka se je pozvala vlad« opetovano, naj čim preje vpelje poljščino kot uradni jezik pri vseh oblastnijah in uradih v Galiciji. Posl. dr. O 1 e s n i c k i je zastopal ravnopravnost maloru-skega jezika. Nadalje seje pozvala vlada, naj se izroči dajatev za ---i prija; toda Pavel tega ni opazil in je hodil, čim je izpil svoj čaj, svoja pota. »Kam si namenjen?« je vprašal Sergej Andrejič. »Tjakaj v gozd.« »2e zopet v gozd«, je pripomnil oče slabe volje. »Kako to, jaz zahajam vendar vsak dan v gozd« je odvrnil Pavel začuden. Oče se je molče obrnil in Pavel je odšel v les. Njegova široka, mirno se gibajoča pleča so kazala, da ga ni razburjalo vprašanje, zakaj se oče jezi. da je sploh pozabi), da je govoril ž njim. Že večkrat je hotel Sergej Andrejič odkrito govoriti s Pavlom. Toda ta razgovor mu je bil mučen in odlagal ga je od dne do dne. Ko so se vrnili zopet v mesto, je postal Pavel posebno čmeren in nervozen, in Sergej Andrejič se je bal, da bi ne mogel ž njim govoriti dovolj mirno in prepričevalno. Toda ta dan, pri tem brezkončnem dolgočasnem zajutrku se je odločil, da bode ž njim govoril še danes. »Morda je zaljubljen, kakor so dandanes zaljubljeni vsi mladi ljudje«, si je mislil da bi se pomiril. (Dalje prihj armado kmetovalcem in malim obrtnikom, kakor to dela ogrska vojna uprava. Pri nujnem predlogu zaradi odpusta tretjeletnikov sta poslanca Stojalovski in Stapinski napadala ostro armado in njeno upravo, vsled česar ju je deželni maršal grof Badeni pokaral. Končno se je zase danje deželnega zbora odgodilo do 30. t. m. Nemški cesar za — revolucijo. Poročali smo že, da se je cesar Viljem napram ogrskemu ministrskemu svetniku Taliju izrazil, da želi, da bi prišlo na Srbskem do revolucije. Sicer vemo, da Viljem rad pri vsaki mogoči priliki govori ne glede na to, ali je umestno, ali ne, ne oziraje se, da-li je ono, 6 čemer spregovori tudi pametno in vladarja dosto|no, vendar smo mislili, da ima toliko takta in mednarodne dostojnosti, da bi vedel, da absolutno ni v redu, da se vladar tuje države odkrito iz javlja, da bi mu bilo po volji in drago, da bi nastala v drugi državi — revolucija, to tem bolj, ker ima Viljelm dovolj povoda, da se v prvi vrsti pobriga zase. Tudi za nj ne cveto rožice na cesarskem prestolu, o tem ve ves svet in tudi sam že mora biti o tem na jasnem. Ko je nedavno bival na Saksonskem v Lipskem, kjer so si pri zadnjih volitvah priborili socijalni in demokrati skoro vse drž*vnozborske mas-date, je bil Viljem v takšnih skrbeh za svojo osebno varnost, da je moralo biti neprestano konsig-niranih 40.000 vojakov. To pa se zgodi povsodi, kjerkoli potuje »nikogar se boječi« vladar. Še ni dolgo tega, kar se je mnogo pisalo o tem, da se cesar Viljem ne čuti dovolj varnega v Berolmu in da namerava premestiti svoj dvor na otok reke Spreje, in sicer samo iz bojazni pred svojimi vernimi in zvestimi podaniki, sosebno pred socijalnimi demokrati Vladni listi so seveda temu odločno oporekali, vendar pa niso mogli do kazati, da bi bile one vesti docela neosnovane. Zato bi bilo vendarle bolje, da bi se Viljem najprvo brigal za-se in posvetil več pozornosti dogodkom v svoji državi, predno se vmešava v prilike drugih držav, ki ga prav čisto nič ne brigajo. Gleda naj raje na to, da v njegovi državi, kjer se proti njegovemu vladnemu načelu »regis voluntas suprema lex estoa že opasno dvigujejo valovi splošne nejevolje in nezadovoljnosti,ne izbruhne]revolucija, ki bi znala pomesti raz površje njega in njegov prestol. Saj se vendar ve, da so na Nemškem republikanska stremljenja že silno razširjena in da je le vprašanje najbližje bodočnosti, da se razvije v javnosti republikanski program. Ali bo Viljemu revolucija doma tudi dobro došla ? Kaj pa, če bi vojaki v tem slu- čaju ne hoteli streljati na tvoje očete in brate, kakor jim je nekdaj cesar zapovedal? O tem naj »veliki« Viljem premišljuje, sodi naj o desolut-nih političnih razmerah v avoji državi, o odnošajih v tujih drŽavah pa, ki ga prav nič ne brigajo, naj držijezik za zobmi, zakaj izreči o njih sodbo ni niti kompetenten, še manje pa sposoben! Dogodki na Balkanu. Dosedanji razgovori med Bulo-w o m in G o 1 u c h o w s k i m so se bavili izključno le s položajem na Balkanu. Doseglo se je baje popolno soglasje med Nemčijo, Avstro-Ogrško in Rusijo. Razmotrivalo se je tudi vprašanje, ali bi ne kazalo dati Turski Še bolj proste roke za potlačitev macedonskih nemirov. Turška je namreč to zahtevala in cesar Viljem je bil takoj pripravljen ugoditi. — V pariškem ministrskem svetu je Delcasse obrazložil položaj v Macedoniji. Rekel je, da sta Avstro-Ogrska in Rusija izjavili, da bodeta posredovali le v ta namen, da se reforme, kakršne hočeta imeti, tudi izvedejo. — Turški poslanik je bil v avdi-jenci pri srbskem kralju Petru ter je v sultanovem imenu protestiral proti organizaciji srbsKih vstaških čet. Na-migaval je, da bi se lahko pripetilo splošno klanje Srbov v Kosovem. — Med Črno goro in sultanom se je pričelo zopet prijateljstvo. Črnogorski minister zunanjih zadev Vuk o vic je bil pri sultanu v avdijenci, da mu izreče knezovo zahvalo, ker je sultan poravnal pri otomauski banki Črnogorski dolg 70.000 funtov. Na prisrčna zagotovila za nadaljno prijateljstvo je tudi sultan prisrčno odgovoril. Sultan je podelil Vukovi en Istihar-red v brilantih, Črnogorskemu finančnemu ministru Ma-tanoviću pa je podelil Medžidje red II. vrste. — O bojih z vstaši y Mona-stiru je naznanila turška vlada avstro-ogr-kemu poslaniku. Dne 8. t. m. je bilo pri Molovišču ubitih IG vstašev z vodjo KoČovem vred. V Kermanu je padlo 100 vstašev. Turki so dobili mnogo vjetnikov, vojnega materijala in revolucijskih spisov. Vstaški vodja L i-gor je vjet. V Kahindju so vstaši zažgali 167 hiš, pri čemer je zgorelo 6 žensk in 4 moški. Seveda tem turškim vestem ni dobesedno verjeti. V Kirki-lise je prišlo 500 voz turških rodbin iz požganih vasi. V okraju Solunj so začeli vstaši zastrupljati vodnjake. Politične vesti. — Cesarjev dar. Cesar je daroval za oškodovane po zadnji poplavi 20.000 K za Koroško in Solnograško, 10.000 K za Tirolsko in 5000 K za Štajersko. — Gosposka zbornica se skliče zaradi rekrutne predloge med 25. in 28. t. m. — Podpredsednikom gosposke zbornice je imenovan knez Alojzij Schonburg-Hartenstein namesto nmrlega grofa Hoy osa za ostalo dobo državnozborskega zasedanja. — Princ Schvvarzenberg — minister? Češki listi naznanjajo, ako se bo ustanovilo parlamentarno ministrstvo, v katerega vstopijo tudi Čehi, postane princ Friderik Schvvarzenberg poljedelski minister. — Vsenemška zveza je imela sejo na Dunaju pod predsedstvom posl. Bergerja. Posl. S tein je govoril o gospodarskem razmerju z Ogrsko. Sklenila se je resolucija, ki pravi: „Zvezi se vidi potrebno, ustvariti zvezno razmerje z Nemčijo in končno ločitev od Ogrske. — Najvišjim držav, pravd-nikom za dunajsko najvišje sodišče je imenovan sekcijski svetnik v pravosodnem ministrstvu dr. Hugo Ho gel. Dosedanji najvišji državni pravdnik dvor.svet. Artur Grossjeob prestopu v pokoj dobil vitežtvo. — Vojaške vesti. Hišnim poveljnikom prve telesne straže je imenovan generalni major baron B oyne-burg-Lengsfeld. V pokoj sta šla polkovnik Čamilo Geissberg in v stotnik Peter Ceranič 27. polka v L j ub lj a ni. — Ogrski državni zbor bo imel dne 24. t. m. sejo. — Ukaz ogrskim častniko m. Vojno poveljništvo v Požunu je izdalo vsem svojim častnikom ukaz, v katerem se opozarjajo na poostreno politično situvacijo ter se jim je prepovedalo, boditi v lokale, v katerih se poli tik uje. — Budimpeštanski munici-pialni svet bo sprejel v Četrtek predlog, naj mestne davkarije ne sprejemajo vec davkov. Ta predlog je sprožil posl. Lengvel, ki tudi zahteva, naj se pretrga z vojaštvom vsako občevanje, naj se ne daje vojakom ne hrana ne stanovanje in naj se ne izgovori nobena nemška beseda več. — Srbska skupščina se otvori dne 2 8. t. m. s kraljevim prestolnim govorom. Vlada je dovolila vojnemu ministru 400.000 frankov izjemnega kredita za kadre in pionirsko oboroževanje, kateri kredit bo skupščina naknadno odobrila. — Švicarsko- italijanska trgovinska pogodba. Švicarski zvezni svet je odpovedal na eno leto Italiji trgovinsko pegodbo, vendar se lahko začnejo nova pogajanja. — Nemški prestolonaslednik je postal stotnik in poveljnik prvega gardnega polka. Dnevne vesti. V L]ubi]am. 21 septembra. — Osebna vest. Avskultant v Pulju gosp. J os Lenpušček je permtščen v Rovinj. — V pozdrav dež. zboru so klerikalci napeli znane svoje strune in izdali parolo, da morajo vse občine peticijonirati za splošno in enako volilno pravico. Pri tem pa se jim je primerila mala nesreča, ki je po- stavila njihovo akcijo ▼ precej smešno luč. Objavili smo v soboto pozive, ki jih je razposlalo uredništvo »Sloven o a« duhovnikom, naj vplivajo, da bodo klerikalni občinski odbori sklenili tozadevne resolucije, v soboto se pa dela silno presenečenega, kakor da bi bile resolucije za splošno in enako volilno pravico potekle iz lastne inicijative klerikalnih občinskih odborov in popisuje, kakor da je med narodom nastalo mogočno gibanje za tako volilno preosuovo. V istini pa se nihče ne zmeni za to agitacijo kleri kalne stranke. Klerikalni volilci vobče niti pojma nimajo, kaj se zahteva s splošno in enako volilno pravieo, in klerikalci se tudi skrbno varujejo, da bi jim stvar pojasnili, saj vedo, da bi se klerikalni kmetje sami prvi uprli splošni in enaki volilni pravici, če bi se jim le sanjalo za kaj se gre. Pričakovali smo, da priobči »Slovenec« vsaj 300 izjav — saj je bilo iz razposlanih pozivov razvidno, kakšen pomen pripisuje klerikalna stranka tej akciji, a na svojo žalost ni mogel naznaniti več kakor le bornih 20 občin, večinoma majhnih in prav neznatnih. To je prav klavrn vspeh te najnovejše klerikalne komedije. — V deželnem odboru goriškem sede na strani laškega deželnega glavarja dva laška in dva slovenska deželna odbornika. Toda ta dva slovenska deželna odbornika sta kot klerikalca menda gluha in slepa za vse, kar se v narodnostnem oziru godi pri deželnem odboru. »Edinost« je te dni zasledila, da je deželni odbor razpisal neke tudi Slovencem na menjene dijaške ustanove samo v laškem jeziku in v laškem »Osser-vatoru«. To se je najbrž zgodilo, da bi slovenski dijaki ne izvedeli za ta razpis in se ne bi oglasili — na kar bi denarce pobasali laški dijaki. Slovenska deželna odbornika kot prava klerikalca o tem seveda nista ničesar vedela. Saj še drugih stvari ne vesta. »Soča« povdarja, da gre s slovenščino pri deželnem odboru goriškem vedno bolj nizdol. Poprej se je na slovenske uloge drugim oblastim pisalo v slovenščini, sedaj se je pa to opustilo in zamenjalo z laščino. Kle rikalna Slovenca pa tega še vedela nista, ker se za to nista bri gala. Glede uradovanja v slovenščini je bilo pri goriškem deželnem odboru za Časa grofa Coroninija na boljem, kakor je sedaj, ko imajo Slovenci sicer dva katoliška odbornika, pa nobenega, ki bi se uprl ma* hinacijam deželnega glavarja Pajerja. — Ljubljanski Sokol razpo šilja sledeče vabilo na društveno 40 letnico, ki jo obhaja v nedeljo, dne 27. t. m. Spored slavnosti: I. slav nostno zborovanje dopuludne ob 11. uri v telovadnici. 1 Nagovor staroste brata dr. Ivana Tavčarja. 2. Ljubljanske Slovenke poklonijo društveni zastavi trak. 3 Poročilo o pravilih zveze slovenskih sokolski^ društev, poroča br. dr. V i k t o r M .. n i k. Pravico udeležiti se zborovanji imajo poleg članov vsi vabljeni gostj* II. Skupen obed. III. Javna te. lovadba v društveni telovadnici ot 4l/r uri popoludne. V telovadnici igri si. društvena godba. Sedeži stane 1 K, stojišča 60 vin, člani slov. sokol skih društev v društveni opravi imajo vstop na stojišča prost. IV. Slavno sten kornera v čitalniški v -liki dvorani zvečer ob 8. uri. b komersu poje slovensko trgovsko pevsko društvo ter igra društveni godba. Vstopnina 1 K za osebo. ČU:. v društveni opravi plačajo 40 vin — Čisti dohodek slavnosti j« namenjen zakladu za vseso-kolsko slavnost v Ljubljar. leta 190 4. — Društvo je vabil r razun članov vsa narodna i r | štva ljubljanska korpora t i v n o. — Slovensko gledališče, V desetih dneh se začne nova gle dališka sezona. Prva dramska pred stava bo 1. oktobra ter se uprizori francoska noviteta, kateri slede zaporedoma češka, angleška in poljska noviteta. Hepertoir z\ oktober ja sestavljen tako, da pride vsak teden nova drama ter da s-uprizorita že tekom prvega meseca dve veliki operni novosti Skušnje za dramo in operne soliste se vrše vsak dan dvakrat, zbor pa študira opero »Olhello« vsak v* Na odru se začno skušnje 25. t m Dne 23. t. m. bo ves dramsk operni ensemble zbran v Ljubljan ter se od tega dne nadalje vrit glavne skušnje. — Magistrat in ondina. rijat v Trstu. Meseca julija se j« škofijski ordinarijat obrnil do trži škega magistrata z zahtevo, naj od redi, za okoličanske in predmestne šole. 1. da se bo m o 1 i 1 o začetkom in koncem poduka, 2 da bodo otroc od 3. razreda naprej ob nedeljah m praznikih hodili skupno in v m stvu učiteljev k maši, 3. da bodo otroci trikrat na leto rndili k spovedi in k obhajilu. Tržaški mifl strat je sklenil, da tej zahtevi tijskega ordinarijata ne ugodi ker te zahteve nasprotujejo svu" ii vesti in bi dale šole konfesijonaien značaj. Ordinarijat se je pritožil nt namestništvo, in to je zauka zalo magistratu, da mora storiti, kar zahteva ordinarijat Magistrat je sklenil protestirati proti ukazu in naprositi posl Il^rtiaa, di v parlamentu proti tem uredbam remonstrira. Vzlic temu pa sta ordinarijat in magistrat najtoplejša prijatelja, kadar se gre proti — vencem. — Iz Mengša se nam Kaplan Anton Golf odhaja ta te r od nas v Dobropolje na Dolenjskem Prav priporočam Vam Mengšani kaplančka; varujte se Dobrepolc. tega gospoda. Sicer pa boste kmalu sprevideli, s kom imate opraviti. Ofl > —-t E d i i i i* i k I i f \ i r I i \ J I i ct U i n š o a k k B t> Č» s b j* iz; L ni d£ d m Ž je pri JS1< ni' P pc St Pr ri P n Bl< tv 2 M d v dr 01 m sil \\ m mi če j« ak na in m In ari tei re zn le* tO ioi •a di, Opatov praporščak. Zgodovinska povest. — Spisal F. R. VI. Oba opata in njiju spremljevalci so iz refektorija naravnost odšli v oni del samostana, koder so imeli menihi svoja stanovanja. Opat Alber-tus je s tihim zadovoljstvom opazoval seniorja Andreja in prijorja Mar-kvarda, ki sta bila silno zbegana, prav kakor da se imata v samostanu bati kdo ve kakih razkritij. Videlo se je obema na obrazih, da bi se najraje pogreznila v zemljo. Komaj je opat vizitator stopil na hodnik, je strme obstal. Na hodniku so se vriskajo podili trije otročiči in se niso prav nič zmenili za došleee, kakor da jih že davno poznajo, ka kor da se čutijo v samostanu popol noma domače. — Čigavi so ti otroci? je vprašal vizitator opata Albertusa. In kako so prišli sem v samostan ? Opat Albertus se je zlobno nasmehnil in skomignil z rameni, češ, da tega ne ve. Vizitator je krenil naravnost proti vratom, pred katerimi so ae otroei igrali m )ih ravno hotel ogovoriti, ko je zaČul nekake čudne glasove. Bil je bripav, globok glas, ki je skušal zamolklo peti staro narodno pesen. Slišal se je ta glas. kakor da bi kak ranjen medved jeČal, a vendar se je razločil napev. — »Nekdo poje«, je čez nekaj trenotkov opomnil vizitator in obr-nivši se k svojim spremljevalcem, ki so bili ravno tako presenečeni kakor on, dejal: Kaj niso bili vsi samostanci zbrani v refektoriju. — »Vsi« je odgovoril opat Albertus, in jaz se sam čudim vsemu temu, kar tukaj vidim in čujem. Neznani pevec v meniški celioi je ravno brenčal »Le jokaj, jokaj, al' pa ne, saj nisi več moje dekle . . .«, ko je vizitator naglo odprl vrata in vstopil v celico. Obstal je pri vratih, kakor bi ga bila strela zadela, opat Albertus pa se je tiho zasmejal, tiho in veselo, kakor da vidi kaj posebno prijetnega. V celici so bile tri ženske, mlade kmetske ženske. Dve sta sedeli za mizo, ena pa je vlekla za škorenj široko klado, ki je ležala na postelji in smeje se braneč renčala: »Le jo- kaj, jokaj, al' pa ne, — saj nisi več moje dekle.« — Kaj se tukaj godi? jez grmečim glasom ves iz sebe ogorčenja zaklical vizitator in stopil sredi celice, med tem ko so navzočne žen* ske strahoma planile pokonci, ne da bi zinile besedice. — Sodoma in Gomora, je srdito dejal vizitator. Vstopite bratje in poglejte, kaj se tu godi v samostanu. Sramota za Vas, sramota za ves naš red! Senior Andrej in prijor Markvard sta se boječe stisnila k vratom, opat Albertus pa je s porogljivim usmevom dejal: — Tukaj premilostni opat lahko spoznate, kakšni so tisti, ki me to-žarijo. Kar vidite tu, sem z vso svojo avtoriteto skušal odprtviti in si 8 tem nakopal sovraštvo gotovih ljudi v taki meri, da so me zlobno obre kovali in sumničili ter se trudili na vso moč, da bi me izpodrinili. — Kdo so te ženske? — Ljubimke nsših menihov — mojih toiiteljev. Časih jih je bilo še veliko več v samostanu, a jaz sem jih pregnal. Te ženske so i« bližnjih vasi. Menihi so jih vtihotapili v samostan in žive ž njimi — ni da bi govoril — — In ti otroci? je vprašal vizitator. — Ti so sad tega grešnega in gnusnega občevanja samostancev 8 temi ženskami. Vizitator je stopil k ženskam, ki so strahoma trepetale in se stiskale druga k drugi. — čigavi so ti otroci? je vprašal ženske. Tista, ki je stala najbližje vizita torja, je tresoč se na vsem životu dejala: »dva sta moja, eden pa Ančkin«. — In kdo je oče? Kateri teh nevrednih menihov se je s teboj pečal? Ženske so v silni zadregi molčale in upirale poglede v tla. — Kdo je oče tvojih otrok? je ponavljal vizitator in položil svojo roko težko na ramo pred njim sto ječe ženske. Ziopet ni bilo odgovora. — Govori! je ukazal vizitator z ostrim povdarkom, sicer — — Oh, Vaša miloat, nikar ne sprašujte, saj reva tega sama ne ve — tako se je zdaj začul globok glas in s postelje se je dvignil širofcopleč postaren mož — samostanski vojšcak Matija Vizitator se je zdaj obrnil k M» tiji, ga b strogim pogledom premeri od nog do glave in dejal: — Kaj praviš? Sv. Duh teh žensk ni obsenčil. Otroci morajo imeti očeta — I, seveda, seveda, Vaša mi lost, je dejal Matija. A kako naj re vici vesta, kdo da je oče. Moj V>oi v samostanu je toliko ljudi, noč je temna in kuta je podobna kuti, tako di se ne more razločiti. Sicer je pa ie naš ljubi Odrešenik — hvaljeno bodi njegovo ime — rekel: »Ljubite se io množite se —«. — Molči! Nesramnež! je zagrmel razjarjeni opat. Kako se drzneš tako govoriti. Kdo pa si? Matija, ki je bil med tem pogO vorom počasi spravil na nogo na pol sezuti škorenj, je zdaj vstal, se široko postavil pred vizitatorja in dejal: — Vaša milost, jaz sem Mati]* Jazbec, samostanski vojščak. Bil aeO1 v 46 bojih in trinajstkrat ranjen — pa ie vselej srečno ušel peklu. — Kaj delaš tu? Kako prideš ti hlapec, v meiuško oelieo? bode le tja rad zahajal, kje bo mlada lenska bitja. Pri njegovem slovesu v nedeljo dne 20 t. m. pri popolu-danskem opravilu ni ne eno oko solzilo, ampak splošen glas je bil: Naj gre kamor hoče — Bog ga nesi! Samo eno bitje solzi v Mengšu vsled Vašega odhoda, g. kaplan, to pa dobro veste, katero bitje, g. kaplan. Žalimo Vam Mengšani o Vašem odhodu iz Mengša, da boste drugod bolj previdni in bolj taktni kakor ste bili pri nas. Bodite nepristranski in izpolnjujte svojo službo bodisi kot dubovnik ali kot veroučitelj v šoli in cerkvi vestno. Bog Vas nesi iz Mengša. Več Mengšanov. — Aroganten uradnik. Na srlavni davčni urad v M»nbvru je prišel te dni neki gospod vprašat za neko pojasnilo. Naletel je na uradnika, ki se je kratkočasil s tem, da je svojo pipo v red deval. DoSlec je uradnika jako vljudno pozdravil ali pozdravil ga je — slovenski. To je piparja na glavnem davčnem uradu tako raztogotilo, daje ves jezen skočil s stola in začel kričati, da ne zna »windische. Končno p* je še stranki povedal, da sploh ne bo več izkazoval »uslug«. Kaj misli mož, da ga plačuje država zato, da se v uradu posveča svoji pipi, alizat) da izpolnjuje svojo dolžnost? — Izpustili so iz preiskoval ne?a zapora v Kopru uSiteljiščnika šuca iz Pliskovice, ki je bil med ovadbo pravoslavnega popa Raničića aretovan, češ, da je zapeljal netja-kinjo rečenega popa. Šuc je sedaj čez nekaj mesecev prost; izkazala se je njegova nedolžnost. Po nedolžnem prestani zapor naj mu bo v sparilo, da s popi ne kaže ob čevati. A kaj je z Raničičem? Z%prli sd bili i njega, ker je netjakinjs neki babici priznala, da je bila žrtev svojega strica, a od tedaj se ničesar več ne čuje — Zopet Lah za davkarja v Kobaridu! Čujemo, da pride na izpraznjeno mesto v Kobaridu zopet Lah? neki Tasini, ki ne zna seveda nič slovenski. Po odhodu prejšujega davkarja Zauclla se je obče zahtevalo, da mora biti novi davkar Slovenec, mož, ki razume nase ljudstvo ter zna ž njim občevati. Kobariški davčni okraj je čisto slovenski, zato je tudi edino prav le to, da bodi davkar v Kobaridu Slovenec. Tako zahtevamo in tako mora biti. Protestujemo pa energično □roti usiljevanju laških uradnikov, ne-poznavajočih naš jezik, med naše ljudstvo! Prav bi bilo, da se vzdignejo proti temu tudi gg. župani na Koba-riškem ! — Dela za novo progo Prvačina-Trst so se oddala danes pri železniškem ministrstvu, in sicer sledečim tvrdkam: 1—2 oddelek tvrdki Madile & Co. v Celovcu za 29 milijona kron; 3—4 oddelek tvrdki Mavreder in dr.za 2 7 mil.; 5 — 6 oddelek, ki je največji in naj-vašnejši na celi tej progi, je Matija je bil zdaj v veliki zadregi in se, kakor bi iskal pomoči, oziral na vse strani. — E — kako? Kaj pravi Vaša milost — — Kaj tu delaš? jo zagrmel vizitator. — Oh, nič, Vaša milost, prav nič. Veste, slabo mi je postalo. Ščipalo me je v trebuhu. Verjemite, Vaša milost, hudo je, če človeka ščiplje in če nima malo rakije. No, in ko me je tako ščipalo, sem dejal, pojdi ženske vprašat, kaj bi pomagalo. Prav na smrt sem že mislil, Vaša milost, in hudo se mi je storilo, da bom moral že zdaj umreti. — Tepec! se je jezil vizitator. h od samih bolečin si prepeval nesramne pesmi in se valjal po postelji ter uganjal Bog zna kaj. — Oh, Vaša milost! Kako mo rete tako govoriti! Bog naj me kaznuje, če sem jaz pel. Od samih bolečin sem ječal, ker me je tako ščipalo. — Molči, je končal vizitator razgovor z Matijo in se obrnil k pri-jorju Markvardu ter mu ukazal: — Vse te ljudi je odpraviti iz samostana — takoj. — Sedaj pa pojdimo dalje. dobila družba, kateri stoji na čelu nar6dni stavbenik g. Filip Supančič v Ljubljani, in sicer je prevzel to stavbo za 4*2 milijone kron; 7—8 od delek je dobila firma KlemensiewJcz, Demuth & Comp. na Dunaju za 3 milijone kron. Veseli nas, da je največje delo na tej progi dobil Slovenec. — Vožnja „Savanov" po mestu se je včeraj prav lepo obnesla. Udeležili so se je samo aktivni člani. Zavedno občinstvo je vrle „Savane" prisrčno pozdravljalo z „na zdar" in „živio"-klici. Odločni nastop Savanov mora vsakega rodoljuba zelo zve-seliti. Boj jim je načelo; krivice, ki se doprinašajo od nasprotnikov, povračajo zob za zob. Kakor se godi slovenskim trakovom po Gradcu, Celju, Mariboru, Celovcu, Gorici in Trstu, da morajo zginiti celo na pritisk policije, to povzročajo Savani nemškim trakovom in njihovim nosilcem. Krivice, storjene na obmejnih bratih ne ostanejo nepopla-čane. Nastopi iSavanov čistijo slovenski tabor upliva tujstva, vzbujajo mladino, kateri se skrbno vse prikriva, da ne zvoha duha svobodomiselnosti in slovanske zavesti. Vstrajno borenje, katero „Sava" tako skrbno goji, je izborna telesna vaja in je staro, ko Človeški rod, plemeniti človeka, mu daje samozavest, pogum in neustrašeno misel, gibčnost telesa — pa žilavo, trdo desnico, ki v življenju Človeku dostikrat le prav pride, in nekaj izda, kamor pade. To je in ostane resnica, pa naj nasprotniki vaših naČel Še tako kričijo. Telesna moc da duhu pogum, tega ne ovrže nihee, in le priporočati je gojitev borenja vsem slovenskim akademikom v njihovo korist. Naj bi zavedni Ljubljančani vsikdar to vrlo društvo moralno in dejansko krepko podpirali, stali na strani viteških Savanov, ki gredo v boj za svobodo slovenskega naroda! — Gospod župan Ivan Hribar je pristopil društvu hrvat skih in slovenskih dijakov vpodoblja-jočih umetnosti kot ustanovni član. — Umrl je na Dunaju gimnazijski profesor Emil Hribar v sta rosti 53 let. Z%dela ga je kap. Blagi pokojnik, rodom Ljubljančan, je živel sicer v tujini, vendar se je vedno z radostjo in ponosom spominjal svoje slovenske dvmovine. Lahka mu zemljica na tujem! — Iz Šisike se nam piše: Danes se je v podružni cerkvi šišenski poročila gospodična S nojeva, hčerka ugledne in domoljubne rodbine Faukal-Saoj, z g. Petrom Šle geljem, državne železnice asistentom v Kranju. Čestitamo! Čitalnica v Šiški izgubi vrlo sotrudmco, ki si je zlasti ob jubilejski slavnosti č»tal nioe stekla izredne zasluge. Čital-niski pevski zbor se je od ljubeznive i eveste včeraj ob 8. uri s podoknico poslovil, odbor pa v imenu društva čestital in v znak odličnega spoštovanja poklonil šopek. — V gimnazijo v Kranju se je letos vpisalo 364 dijakov in sicer v I. razred 70, v II razred 58, III. razred 55, v IV. razred 47, V. razred 48 VI razred 29, VII razred 34 in v VIII. razred 23 učencev. Prvi trije razredi se bodo radi prevelikega števila dijakov morali deliti. Kakor statistični dati izkazujejo, pada frekvenca kranjskega gimnazija; doč m je bilo na tem zavodu v šolskem letu 1900 1901 509, 1901/1902 455 in 1902 1903 389 dijakov, jh je letos samo 364. — Posredovalnica dela v Radovljici. Gosp. Anton Kosmač v Radovljici je dobil dovoljenje, da sme ustanoviti za radovljiški okraj posredovalnico za delo in stanovanja; svoje delovanje prične s 1. vino tokom. — Zgodovinsko društvo za slovensko Štajersko, kije bilo pred nekaj meseci ustanovljeno in ima svoj sedež v Mariboru, je od raznih rodoljubov prejelo že več prispevkov. Vse prispevke je pošiljati blagajniku dr. R. Pipušu, odvetniku v Mariboru, rokopise za tisk in draga poročila pa dr. Fr. Kovačiču, profesorju bogoslovja v Mariboru. — „Slovensko pevsko društvo" v Ptuju naznanja, da se je nabralo udnine v Celju za tekoče leto 22 K, v Ptuju pa 37 K. Ostale častite gg. poverjenike tega društva še enkrat prosimo, da blagovolijo poslati nabiralne pole z na branimi doneski do 15 vinotoka t. 1. — Smrtna obsodba. Celovški porotniki so obsodili na smrt 22 letnega železniškega delavca M u-rata, ki je zavratno umoril svojega tovariša. Murat je sprejel smrtno obsodbo smehljaje. — Nesreča pri požaru. V Labinčah v Zilski dolini je začela ponoči 19. t. m. goreti enonadstropna hiša župana Fisoherja. Gospodar je zmetal svoje otroke iz prvega nadstropja skozi okno, nakar sta s ženo skočila skozi okno. Vsi so srečno odšli. V podstrešni sobi pa bo spali krojaški pomočnik Val. Mttller in vajenca Jos. Petermann in Ant. Gogala, ki so zgoreli. — Prijeta vojaška beguna. Orožniki so prijeli na goriški meji preoblečena vojaška be guna 27. polka Ivana 11 i i r j a in Jakoba I renči eha, ki ita zbe žala is Ljubljane, da bi ne služila čez tretje leto. — Županstvo v Naklem na Goriškem priredi v nedeljo dne 4 oktobra t. 1. v Divači v proslavo cesarjevega godu in na korist ubogih pogorelcev v Bovcu v prostorih gostilne gosp. Andreja Obersnela veselico. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dežel, sodišču. 1. ) Juri Bergant po domaČe „Prušnikov" rojen v Dvorjah brez stalnega bivališča je pobegnil iz ljubljanske prisilne delavnice; živel je od beračenja in se klatil okoli brez posla. Dne 30. velik, srpana je ukral v Žmincu ondotnemu krčmarju Dolencu žepno uro. V Škofji-loki se je nasproti aretujočemu nad-stražniku izdal za Matevža Trdina, v to svrho je nosil na to ime se glasečo delavsko knjižico katero je tudi uzel. Obsojen je bil na 14 mesecev težke z 1 postom in trdim ležiščem poostrene. 2. ) Anton Krčmar, dninar v Glincah, je v Galantevi gostilni na Rimski cesti v Ljubljani pobil iz jeze, ker so ga iz gostilne iztirali, pri steklenih durih 7 šip, aretujočega stražnika je hotel s pestjo po glavi udariti, in mu žugal, da kader se bosta sešla mu bode z nožem pokazal, zmrjal gaje tudi: „prokleti policaj, falot in baraba." Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe z 1 postom vsacih 14 dni. B.) Janez Rešnik, hlapec pri Arkotu v Smartnem pri Litiji je v j'ezi, ker mu je gospodar službo odpovedal, temu po Antonu Golobu žugal, da ga bode zaklal kadar bo v hlev prišel in pri tej priliki kazal dolg ojster nož, katerega je imel v nekem grabnu hranjenege. Sodišče ga je radi tega groženja obsodilo na dva meseca težke ječe. 4.) Fantje France Juvan, Janez Trškan oba iz Sostrega France in Jože Škerjanc iz Češence so izpod Šušter-Šičevega kozolca v Cesnci z vilami napadli in pretepli Janeza Porento in Jožeta delana; prvi je bil težko drugi lahko telesno poškodovan. Napad je bil znak maščevanja ker sta bila oba Škr-janca iz Svetkove gostilne v Sedinjivasi iztirana. Juvan je bil obsojen na 4 mesece, Trškan na 2 meseca, Franc Skerjanc na 3 mesece ječe in Janez JSkerjanc na 3 tedne zapora. 5.) Janez Zaje „Mežnarjev", hlapec v Šiški, Anton Srnjak sobni slikar v Ljubljani in Matija Spenko iz Posavja, so na Dolenjski cesti v Ljubljani po noči napadli Angelo Slugo; Zaje ga je držal, ostala dva sta ga pa tepla in mu zlomila levo roko. Zaje je bil obsojen na 4 mesece, Srnjak na 3 mesece in Špenko na 2 meseca ječe. 6.) Na tri tedne strogega zapora je bi« obsojen Jožef Kušljan kovač v Cerknici, ker je z nenravnem govorjenjem nasproti mladim deklicam pohujšanje dajal. — Mednarodna panorama. Čudapoloa koroška jezera in gore, reke in krasni vodopadi, trgi in mesta in kar je za turiste važno — gorske koče po koroših gorah kaže nam ta teden mednarodna panorama. S ikovita Koroška je zares vredna, da si jo vsakdo ogleda Romantični hudourniki in slapovi med mogočnimi gorami zadostujejo tudi turistom in prijateljem gor radoved nemu očesu. — Stekel pes? V Šobrovi hiši na Dunajski cesti so našli danes po poludne na hodn ku psa, ki se nika kor ni dal prepoditi iz hiše. Ljudje v hiši so se ga bali in se niso upali iz stanovanj. Vsakomur, ki se mu je bližal, je začel kazati zobe in ker je vsak mislil, da je stekel, se ga ni upal prepoditi. Policijski stražnik je na dvorišču pristavil lestev do hod nika in podil psa. Le ta je zbežal v drugo nadstropje in se skril v kot, odkoder ga ni bilo moči pregnati. PosUli so po konjederca, ki pa je tudi imel dosti truda, predno ga je brez nevarnosti u|el. Konjedereo je odpeljal psa ki ni imel znamke, seboj in ga bode ubil in dal preiskati. Če je bil stekel — S sekiro Včeraj zvečer sta se v Rudniku pri Mohorčevi hiši sprla izdelovatelj vodnjakov I J. in njegov bivši delavec Janez Javornik in je prvi slednjega udaril s topim delom sekire po hrbtu Neki jetmski paznik, ki je na to naletel, je iztrgal Ju sekiro iz rok in tako preprečil kako večio nesrečo. — V Ljubljanico je padla včeraj popoludne 41 8 leta stara deklica Zorka Ztbukovec. stanujoča na Bregu štev. 1. Igrala se je ob bregu Ljubljanice, pri tem ji je izpodrsnilo in se je zatrkljala v vodo. Drugi odrasli otroci se ji prihiteli na pomoč in jo reš h iz vode. — Ukradena krava. Danes ponoči je bila pocestnici Mariji Su-štarjevi v Poljskih ulicah itev. 4 iz zaklenjenega hleva ukradena krava rudeče barve z belima lisama na hrbtu in na trebuhu in z belim repom. — V blaznico so odpeljali včeraj zvečer Zalainikovega hlapca Martina Kastelica. — Izgubljene reči. Služkinja Marija Šusteršič, stanujoča na Blei-weisovi cesti št. 7, je izgubila včeraj popoludne pri frančiškanski cerkvi novo rudečo denarnico z manjšo svoto denarja. — Mesarica Ana Kun« stelj na Poljanski cesti št. 81, je izgubila včeraj na poti iz VevČ do Ljubljane zlato zapestnico, vredno 60 kron. — Hrvatske vesti. Uradno uničevanje pušk. V zagorskih mestih hodijo uradni organi po hišah in jemljejo puške, če tudi je bil od njih davek plačan. Puške odneso potem na okrajno oblast, kjer jih sluge uničujejo in razbijajo. — Dva dečka in dvedeklici je strela ubila, ko so vedrili pod samotnim hrastom v bližini Gline. — Vsled neprevidnostije ustreli brata 13ietni Mile Branešević v Čemernici. Brat je bil še isti dan mrtev. — Dru štvo natakarjevse bo ustanu vilo v Zagrebu; v ta namen se bo vršil koncem tega meseca ustanovni občni zbor. — Proti kugi. Pomorska oblast na Reki je imela sejo, v kateri se je posvetovala o var nostnih naredbah v slučaju kuge in o naredbab, ki se morajo uvesti v prometu z marziljskim pristaniščem. — Ge neralmajor L j. Wa n k a iz Čer no vi c je došel v soboto v Reko in se nastanil v hotelu »Europa«. — Z vrelo vodo se je polil po celem životu sedemletni Marijan Jar ković iz Kalugjerovca. Zdravniki so konštatovali, da so opekline smrtno-nevarne. — Medvedko z mladičem je ustrelil v Dubokem potoku lovec Marijan Čuturić —Nov geometer. Geometrom v Zemunu je imenovan Simon Pavičić. — Novo poštno omrežje. Istočasno z novim poštnim in brzojavnim poslopjem se bo zgradila v Zagrebu brzojavna in telefonska centrala, urejena po ve-hkomestnem sistemu. * Najnovejše novice. 7 0 letni poneverjalec. Posredovalec za posojila, Kari Frank fart^r na Dunaju, je ponevenl 200 000 K ter zbežal. Njegova žena se je tatto prestrašil*, da je umrla — Teodor Kirchner, sloveči nemki k<*>mpo nist, je umrl v Himburgu 80 let star. — Ustreljenega so naš l, i v Toplicah višjega gozdarj* Franca Krn sta. Ustrelili so g t tntinski lovci. — Umrla je prince zinja Alice Sultane v Carigradu — Žrtve požarov. V Zlocznva so dosedaj izvlekli iz pogorišča 9 mrt vecav, v M jnasterzvski pa 7. — Kecskemeti — vojaški begun Znani poneverjalec Kecskemeti je nadomestni rezervist. Dopolnilno poveljstvo v Stolnem B, juž. žel. kup. Vi Vi •Vt°/o a v. pos. za žel. p. o. Srečke« Srefike od ieta 1854 . . . ti »i » MTOVi . . II H II AoOli ... tizske...... zc m i j. kred. I. emisije c grške hip. banke . „ srbBke a frs. 100 — turske..... srečke . . Basilika Kreditne Inomofike Krakovske ljubljanske Avstr. rnd. križa Ogr. ,f i. «... Rudolfov 0 m m • . SalcburSke • . . . Dunajske kom. ■ • < • Delnice; Južne železnice ■ . • Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske . a Zivnostenske B . . Premogokop v Mostu (Brfuc) Alpinake montan . . . . Praske želez. ind. dr. . . Rima-Muranji..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . Valute. C. kr. cekin...... 20 franki ....... 80 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laški bankovci..... Rablji........ Dolarji........ Don »i | Blago 992^ 99 45 9915 99 35 9960 9980 119 70 11990 96 75 95 95 11675 116 95 99*75 100-75 100 — —•— 100 — —■— 99 30 100 30 99 60 9980 99l60 9970 101 — 10170 1C510 105 50 101 — 102 — 100- ior~ 100 — 100 30 100*— 101-— 10025 10125 98 50 !»•— 9950 30150 303-50 100'10 } 10110 170- \ 179 — 181 — 183 — 244*— 247 — 153 50 155 50 288 - 293 — 277 — 281 — 259 — 263 — 81 — 85*— 115 50 116 50 18 60 1960 438- 443 — 83 — 87 — 77— 81 — 69- 73 — 53- 53 80 25 30 26 60 68- 72— 76 — 80 — 485 — 495 — 79 50 80-60 642 — 643 — 1566- 1570 20 637 75 63875 689 — 691 — 250 60 251*50 645 - 655 — 357-50 358 50 1645- 1655 — 442- 443 — 374 — 378 — 346 — 348 — 147- 150-— 11-35 11-39 19C4 1916 2347 23 55 2394 24 — 11730 117-50 9510 95 25 253- 253 75 484 —*— za 50 kg K 7-52 Žitne cene v Budimpešti. dne 21. septembra 1903. X Pšenica za oktober april 1904. oktober . . april 1903. . Bept. 1904 . maj 1904 . . oktober . . april 1904. . Efektiv. Vzd ržno. Rž Koruza n Oves 50 50 50 50 50 60 50 7-75 624 653 613 538 544 572 Karo! Hudabiunigg, nadzornik in zastopnik v pokoju c. kr. priv. vzajemne zavarovalnice za požarne škode v Gradcu naznanja potrtim srcem v svojem, v imenu svojih otrok Karola, Walterja, Avguste, Helene, omožene Medzihradskv, in Klaro, kakor tudi v imenu svojih zetov, sinah in vnukov, da je njegova iskreno ljubljena soproga ozir. mati, tašča in stara mati, gospa Avpsta Hudabiunigg roj. Perme danes zjutraj ob 2. uri, po večletni, težki, potrpežljivo prenašani bolezni umrla. Pogreb bo v torek, 22. t. m, ob 3. uri popoludne, iz hiše žalosti v Gorenji Šiški št. 75 na pokopališče k 8V. Krištofu. Blago pokojnico priporočamo v blag spomin! ' (2486) Gornja Šiška, 20. septembra 1903. Prodajalka zmožna slovenskeg-a in nemškega jez^k?^ išč}e službe za v špecerijsko trgovino. (2489—i) Naslov pod „M. S. št. 19", poste restante, Ljubljana. IVf^lepša '/a volnena kila za dame z modernimi, barvasta! obSivi jln.ran.ov (ln«ro»lte) /Moravsko. Naročba za poakušnjo, /, aucata po < gld. bo vsakega prepričala o izvanreuno nizki ceni. (Z4oU) i Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje m smrt z zmanjšuj očimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapital i je: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m vienkozl ilevanako - narodno oprave. (26—108) Vh pojasnila dajm: Generalni zamtop V LJubljani, ćegar pisarne so v lastnej bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne 2 in občnokoristne namene. V Mokronogu se oddaja radi preselitve večletna, dobro obiskana prodajalna katera se nahaja sredi trga. Eventuelno odda se tudi stanovanje z vsemi pritiklinami. (2340— 6) Več pove lastnik Franc Penca ravnotam. Proda se (24^2—1) zaradi nenadnega odpotovanja v tujino komaj 1 leto staro pohištvo Iz orehoTlne 2 šifonerja, 2 postelji, 2 omarici in umivalnik z mramornatimi pločami in beneškim ogledalom, miza, stoli in divan. Posebno prikladno za ženine in neveste. Kje? pove upravništvo „S1. Naroda". Stenografa sprejme odvetniška pisarna dra. J. A liram a in dra. 0. Rjbifa v Trstu. Znanje laščine ni pogoj. (2478) C. kr. rudniški zdravnik v Idriji (2485—1) dr. Fran Karfik! se je vrnil ter ordinira {lz% tZoltl i* litha M°—11 dopoldne., £d *UUC j 3_4 popoldne. (2479-1) iftče dx». Stanič, odvetnik v Trstu, Via Lazzaretto vecchio 26. Išče se stanovanje z dvema manjšima ali eno večjo sobo in kuhinjo za november-termin. Ponudbe pod ,J. G.', poste restante, Laški trg. (2481- d ohranjena aca enoletnega prostovoljca je na prodaj. Stari trg štev. 30 I. nadstr, zadaj (2482—1) Likanje raznovrstnega perila, možkega in ženskega, prevzame Marija Žvan Prule-Privoz št. 10. Za naročbo zadostuje, da se pozove potom dopisnice. (2431—3) (2788—32) !!! Zenitninsko posredovanje!!! Za vse stanove vsake vere in narodnosti. Za gospodične in vdove, za neoženjene gospode in vdovce vsake povoljne starosti. X»JstrozJa tajnost v vseh slučajih zajamčena. Treba se je obrniti zaupljivo po Comercielle", Dunaj I., Sonnenfelsgasse 19, V dvajsetletnem obstoju najvtčji vspehl. Ravnateljstvo „Comercielle". 99 (2440—4) trgovec in posestnik Jy(ici J^erdavs rojena Celofiga c-*-™^ poročena. =t Dobrepolje dne 21. septembra 1903. Ljubljana (2488 Sukneno blago. za vse potrebe se prodaja v vsaki kakovosti in največji izberi najceneje pri j. -u Ljubljana Pred Škofijo I. — Mestni trg 20-8 Sukneni ostanki po zelo nizki ceni. ip. . Vzorci se pošiljajo na vse strani brezplačno, Lepo stanovanje na vogalu Kongresnega trga in Vegovih ulic, v drugem nadstropju, obstoječe iz 5 sob in pritiklinami, se odda takoj ali pa (1964—10) s I. novembrom t. I. Povpraša se v upravnižtvu „Slov. Naroda" ali pa pri hišniku v istej hiši. G. PICCOLI lekarnar v Ljubljani dvomi dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelke svojega keoiično-farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo. Plrrolijevft žrloclena tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešujerprebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (1872-30) Pleeolijevo /elc/na(o vino se uporablja pri malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polliterska steklenica 2 K l*i«*t*oliJe> i »aru p i \/ malin ali taniarinde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 1 30. Zunanfa naročila po poštnem povzet|ik P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij. Gostilna ,Hrušica' na Hrusici pri Jesenicah b« z vso opravo in zalogo proda. 5 Pojasnila daje Štefan Lichter na Hrušici pri Jesenicah, Gorenjsko Išče se za takoj ali 1. november stanovanje z dvema sobama in pritiklinami v bližini sv. Pttra. Ponudbe se prijavijo upravniftvu »Slov. Naroda«. 12462-2 trgovski pomočnik spreten prodajalec, izurjen v špece rijski in de), stroki, želi primerne službe v Ljubljani. (2451—j Ponudbe se prosi na upravništvo »SI Naroda« pod (Dela neustrašljiv'. Dr. Fran Prezelj v Tolminu ižče mesta kot odvetniški kandid M A I mi v petem letu. (241 "Velijo izloeio finih specijalitet arm in znane w po vsaki ceni od 14 do 14 4«— gram ponudi tvrdka (11- Edmund Kavčič zzzz v Ljubljani. z= Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Zavedi veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod li Ljnfcijano juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlaJc v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Aussoe, Solnograd, Cez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri zj vlak v Trbiž od 1. julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 e zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Cc Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Klein-Reiiiing v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Mar vare, Heb, Francove vare, Prago, L*psko, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri B dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce- ,Bled, samo ob nedeljah in praznik h 1 31. maja. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen, Monakovo. Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomos: Bn gene, Curih, Genevo, Paria, Cez Klein-Reitling v Stevr, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, n* Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzunt: Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto In v Koč*) Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1 b m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zveCer v Novo mesto, KoCevje. Prihod v Idubl>:; juž. vol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, nakovo. Inomost (direktni vozovi I. in II. razreda), Franzensteste, Solnograd, Line, S: Ljubnoj Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11 m 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Prago tdirektni vozovi I in II razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. M Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzenslesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer vlak z Dunaja, Ljubna, Bedaka. Celovca, Pontabla črez Selzthai iz Inomosta, Cez K Reitling iz Steyr, Lanca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varu v, Pi Lipskega. — Ob a. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bied samo ob nedeljah in . nikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1. julija do 16. septembra, ob nedeljah in praznikih. — Proga la Novega mesta in Zoćevja. Osobni vlaki: Ob H. uri 44 iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesti Kočevja in ob 8. uri 35 m zveCer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v £aasu> Me&ani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m m ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljubljano drž. kol. ^ £amnika- Me&ani vlaki.: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludnč. ob 6. uri 1 in ob 9. uri 55 m zveCer samo ob nedeljah in praznikih. (17H *♦ Slav. občinstvu naznanjam, da so dovršena dela moje HOV6 f£ restavracije -i pri „Zajcu" 4 4 kjer se nahajajo zelo ugodni, obširni in moderno opremljeni prosi pripravni za zaključene družbene večere, kakor strelce, društveno ter za razue skupne pojedine itd. Istotam je rendez-vous slavneg Omizja „klinike1', ter vsili mojih blagonaklonjeuili gostov prejšnjo dolgoletne gostilne na Rimski cesti štev. 4. Točijo se priznano najboljša stara in nova pristna vina iz najbolj plemenitih vinskih pokrajin kakor: dolenjska, goriška, istrska, Hmjaraki klosterneuburška, dalmatinska in razna druga vina na litre in v stekle u Hali ter se tudi oddajajo v sodeih. Kdor ljubi zdravo, pristno vinsk* kapljico, ukusna jedila, točno in prijazno postrežbo, ta pridi in ustre/eno mu bode! Nadejam se od slav. občinstva obilne naklonjenosti. Z vsem spoštovanjem Avguštin Zajec, (2329—5) restavrater. 4 Izdajatelj in odgovorni nrednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne-. IQW