328
Poučne stvari.
Kako dolgo živijo ljudje različnih stanov?
Na to vprašanje nam daje dr. E. Decaisne sledeči odgovor:
Vrtnar, ki vsadi zdravo drevo v dobro zemljo, sme vsakako upati, da bo to drevo lepo rastlo; od bolnega drevesa pa, ki bi ga vsadil v slabo zemljo, nima pričakovati nič posebnega. Isto velja o človeku, čegar zdravje se ravna po razmerah , v katerih živi. Slaba zemlja ne pusti zelišča lepo rasti, slabo življenje človeka prezgodaj pod zemljo spravi.
So ljudje, ki si domišljujejo in bi radi tudi drugim natvezli, da reveži dalje žive od bogatinov, da ljudje, ki se ne morejo do sitega najesti, dalje žive od onih, ki se v obilnos:i radujejo.
A to vse ni res, revščina je nasprotno stalna bolezen , ki pomanjkanje trpečega počasi mori. Statistika uči nas, da primeroma sto odstotkov več revežev umre, ko bogatinov. Francosk učenjak je dokazal, da po naj-premožnejših francoskih okrajih med 46 prebivalci po eden umre, po revnejših pa uže med 33.
H. Kaspar je sestavil spisek lr00 oseb iz vrste plemstva.in bogatašev, pa druzega iz 1000 revežev be-rolinskih; s tem je dokazal, da bogatinov doseže dvakrat več 70. leto nego revežev; 85. leto doživi bogatinov trikrat toliko ko revežev, 90. leto pa uže prvih štirikrat več. Prav tako je na Angleškem; tam sme se reči, da poprečna starost bogatinov je 50 let, revežev pa le 32.
S tem pa nikakor ne bodi rečeno, da je pohajkovanje in življenje brez dela zdravju ugodno. Ravno nasprotno je dokazano, da ljudje, ki dožive najvišo starost, so premožni, pa delavni. Kar se pa tiče raznih del — se ve, da se človek ne ukvarja prehudo — ob katerih zamore človek doseči visoko starost, jih je v primeri z zdravju škodljivimi pičlo malo. Kmet, mornar, ribič in tesar pa v obče doživijo visoko starost. Delavci po tovarnah so pa skoro brez izjeme namenjeni zgodnji smrti. Po številkah je bilo dokazano, da vojak, ki gre v ogenj, ni v taki smrtni nevarnosti, kakor delavec, ki dela v naši fabriki.
Med zdravniki je tudi le malo sivih starčkov; od 100 jih k večemu 24 doživi 70. leto. Poprečna starost ljudi, ki se pečajo z duševnim delom, kakor profesorji, odvetniki, pisatelji, umetniki itd., znaša 59 let in 9 mesecev; zdravniki pa žive poprečno le po 56 let in 8 mesecev, to zavoljo nalezljivih bolezen, s katerimi imajo pogosto opraviti, zarad nerednega življenja, pre-trganega ponočnega spanja, vednega študiranja itd. To velja, se ve da, samo o vestnih, marljivih zdravnikih, ne pa o onih doktorjih, ki se polenijo brž, ko imajo dosti „bolnikovu in se z ničemer ne dajo motiti v spanji. Taki zdravniki utegnejo postati stari 80 in tudi 90 let, zato jim pa bolniki umirajo, kakor muhe.
Morda bi mislil kdo, da glediščni igralci, ki navadno silno neredno žive, katerih zdravje po hudem delovanji, slabem zraku na odru, škodljivi ,,šminki" itd. veliko trpi, ne morejo doživeti visoke starosti. Pa ni tako, med igralci je primeroma več sivih starčkov, nego po skoro vseh druzih stanovih.
V nobenem stanu pa ni tako visoke starosti, ko v duhovnem, kar je tem čudneje, ker neoženjeni navadno veliko mlajši mrj6, ko oženjeni. To se da razložiti le tako, da mirneje, redneje in bolj brez skrbi živ6. Brž za duhovnikom pride kmet. Cisti, zdravi zrak, ki ga zmiraj diha, zmernost, in redno življenje stori, da je njegovo zdravje tako trdno. Obrtnik in trgovec   ne   postane   tako star,   kakor  kmet;   skrbi,
zgube, nesreče, preobilno življenje itd. mu krajša dneve. Vojaki navadno še prej gredo pod zemljo, njim pomaga bolezen, trpljenje, pomanjkanje, tuga po domu in drugo.
Ni pa nobenega podnebja (klime), v katerem bi se ne mogla doseči visoka starost. PaČ je na severu več prav starih ljudi, ko na jugu, vendar je prehud mraz zdravju ravno t-iko škodljiv, kakor prevelika vročina. Zato je v Sibiriji le malo ljudi 60 let starih. Zdravju zelo škodljivo je mokrotno podnebje, kakor na pr. na Holandskem.
Da je bivanje na kmetih veliko bolj zdravo, ko po mestih, tega ni treba več dokazovati, to je davno gotova resnica. Na kmetih umre med 40, po mestih pa med 32 eden; po velikih mestih pride smrt na vsacega 28tega, po največih pa na 24tega.
Ženske poprečno dalje žive od moških; vendar kaže statistika, da prav visoko starost dosežejo le moški.
Prej smo rekli, da neoženjeni (samci) prej mrjo kakor oženjeni. Dr. Voirot je dokazal, da oženjeni poprečno za 7 let dalje žive, omožene ženske pa 5 let dale od neomoženih. Dervav trdi, da mož, ki se v svojem 30 letu oženi, sme upati, da si je s tem življenje podaljšal za 11 let; če se je oženil 35 let star, pridobi si le 8 let; če ostane do 40. leta samec, potem pa se oženi, si podaljša življenje samo še za 6 let. Kdor pa še le s 50. letom gre pod zakonski jarem, bi to prav lahko opustil, če bi v zakonu ne iskal druzega ko podaljšanja svojega življenja.