Kongresna dejavnost Marijana Sikošek University of Primorska Press Editorial Board Katarina Babnik Štefan Bojnec Aleksandra Brezovec Boris Horvat Dejan Hozjan Alenka Janko Spreizer Alen Ježovnik Lenka Kavčič Alan Orbanič Gregor Pobežin Andraž Teršek Jonatan Vinkler Kongresna dejavnost Vidiki privlačnosti destinacije Marijana Sikošek Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Marijana Sikošek Recenzenta Cene Bavec Armand Faganel Jezikovni pregled: Davorin Dukič Prelom in priprava za izdajo: Jonatan Vinkler Izdala Založba Univerze na Primorskem (za založnika: prof. dr. Dragan Marušič, rektor) Titov trg 4, SI-6000 Koper Glavni urednik Jonatan Vinkler Vodja založbe Alen Ježovnik Koper 2017 isbn 978-961-7023-67-1 (pdf) http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-7023-67-1.pdf isbn 978-961-7023-68-8 (html) http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-7023-68-8/index.html DOI: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-67-1 © 2017 Univerza na Primorskem Izdaja je sofinancirana po pogodbi ARRS za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2017. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=293033472 ISBN 978-961-7023-67-1 (pdf) ISBN 978-961-7023-68-8 (html) Vsebina Slike • 7 Preglednice • 9 Krajšave • 13 Uvod • 15 Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve • 29 Zgodovina razvoja poslovnega turizma • 37 Organiziranost trga kongresne dejavnosti • 42 Povpraševanje na kongresnem trgu • 43 Ponudba na kongresnem trgu • 47 Vrste in značilnosti kongresnih prizorišč • 53 Vrste in značilnosti kongresnih prireditev • 56 Predstavitev obsega kongresne dejavnosti v svetu • 61 Gibanje števila mednarodnih srečanj v svetu • 62 Gibanje števila udeležencev mednarodnih srečanj • 63 Gibanje števila mednarodnih srečanj v geografskem pogledu • 64 Vrste prizorišč mednarodnih srečanj • 65 Gibanje števila mednarodnih srečanj v Sloveniji in Ljubljani • 65 Povzetek ugotovitev • 66 Opredelitev kongresnega proizvoda in kongresne destinacije • 66 Koncept kongresnega proizvoda • 67 Koncept kongresne destinacije • 67 Predstavitev Slovenije kot kongresne destinacije • 79 Zgodovina kongresne dejavnosti v Sloveniji • 79 Analiza kongresnih zmogljivosti v Sloveniji • 80 Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Značilnosti in atributi kongresne destinacije • 83 Vidik naročnika/organizatorja in ponudnika kongresnih storitev na destinaciji • 84 Vidik udeleženca – končnega potrošnika storitev v kongresni destinaciji • 92 Vidik destinacije, prizorišča in kongresne prireditve • 98 Predlog konstrukta atributov privlačnosti kongresne destinacije kot izhodišče empirične raziskave • 101 Empirični del • 105 Vzorčni okvir raziskave • 105 Vzorec • 106 Metoda zbiranja podatkov • 107 Rezultati raziskave • 109 Predstavitev vzorca • 109 Atributi privlačnosti kongresne destinacije – predstavitev rezultatov • 126 6 Preverjanje zanesljivosti merskega instrumenta • 139 Faktorska analiza atributov privlačnosti kongresne destinacije • 141 Izhodišča faktorske analize • 142 Rezultati faktorske analize atributov privlačnosti destinacije • 146 Rezultati faktorske analize atributov privlačnosti prizorišča • 155 Rezultati faktorske analize atributov privlačnosti konference • 164 Preverjanje hipotez • 172 Povzetek ugotovitev raziskave in implikacije • 179 Povzetek ugotovitev raziskave • 179 Implikacije raziskave • 184 Sklepne ugotovitve in razprava • 187 Viri in literatura • 193 Imensko kazalo • 207 Recenziji • 211 I • 211 II • 213 Slike 32 Slika 1: Pojmovni okvir koncepta poslovnega turizma 74 Slika 2: Model organiziranosti kongresne destinacije in povezave med skupinami deležnikov 90 Slika 3: Pogostnost pojavljanja atributov (organizatorji in ponudniki storitev) 96 Slika 4: Pogostnost pojavljanja atributov (udeleženci) 148 Slika 5: Diagram lastnih vrednosti – atributi privlačnosti destinacije (kraja) z vidika udeleženca 153 Slika 6: Diagram lastnih vrednosti – atributi privlačnosti destinacije (kraja) z vidika ponudnika 157 Slika 7: Diagram lastnih vrednosti – atributi privlačnosti prizorišča z vidika udeleženca 161 Slika 8: Diagram lastnih vrednosti – atributi privlačnosti prizorišča z vidika ponudnika 165 Slika 9: Diagram lastnih vrednosti – atributi privlačnosti konference z vidika udeleženca 169 Slika 10: Diagram lastnih vrednosti – atributi privlačnosti konference z vidika ponudnika Preglednice 81 Preglednica 1:Število krajev v Sloveniji z evidentiranimi kongresnimi prizorišči 82 Preglednica 2:Seznam kongresnih prizorišč v Sloveniji 85 Preglednica 3: Pregled atributov kongresne destinacije (organizatorji in ponudniki storitev) 93 Preglednica 4: Pregled atributov kongresne destinacije z vidika udeleženca 110 Preglednica 5: Struktura udeležencev glede na spol 110 Preglednica 6: Struktura udeležencev glede na starost 111 Preglednica 7: Struktura udeležencev glede na starost izobrazbo 111 Preglednica 8: Geografska pripadnost udeležencev 112 Preglednica 9: Delovna doba predstavnikov ponudnikov v sedanji organizaciji 112 Preglednica 10: Trenutno delovno mesto predstavnikov ponudnikov v delovni organizaciji 113 Preglednica 11: Trenutno delovno mesto udeležencev 114 Preglednica 12: Delovna doba udeležencev v sedanji organizaciji 115 Preglednica 13: Vrsta kongresnega ponudnika glede na storitve 115 Preglednica 14: Število organiziranih konferenc letno 116 Preglednica 15: Država, v kateri ponudniki delujejo 116 Preglednica 16: Povprečni delež konferenc v preteklem letu glede na dolžino trajanja 117 Preglednica 17: Povprečni delež srečanj v preteklem letu glede vrsto srečanj 117 Preglednica 18: Povprečni delež srečanj v preteklem letu glede na vsebino 118 Preglednica 19: Povprečni delež srečanj v preteklem letu glede na število udeležencev 119 Preglednica 20: Povprečni delež srečanj v preteklem letu glede na obdobje 120 Preglednica 21: Delež mednarodnih in domačih srečanj v preteklem letu 120 Preglednica 22: Sredstva, namenjena za organizacijo srečanj po posameznih kategorijah 121 Preglednica 23: Sredstva, namenjena za honorarje vabljenih govorcev Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije 122 Preglednica 24: Strinjanje s trditvijo »Delovanje in pomoč kongresnega urada (CVB) je koristno za organizacijo konference.« 122 Preglednica 25: Število udeleženih konferenc v zadnjih treh letih 123 Preglednica 26: Povprečno trajanje konference 123 Preglednica 27: Najpogostejša sredstva za prevoz do kongresne destinacije 124 Preglednica 28: Spremstvo ob obisku konference 124 Preglednica 29: Koliko sredstev v povprečju namenite za obisk konference? 125 Preglednica 30: Strošek prevoza do destinacije 126 Preglednica 31: Plačnik stroškov 127 Preglednica 32: Atributi destinacije – dostopnost (primerjava ponudnikov in udeležencev) 128 Preglednica 33: Atributi destinacije – zanimivost (primerjava ponudnikov in udeležencev) 129 Preglednica 34: Atributi destinacije – storitve in razmere (primerjava ponudnikov 10 in udeležencev) 130 Preglednica 35: Atributi destinacije – ugled kraja (primerjava ponudnikov in udeležencev) 131 Preglednica 36: Atributi konference – poslovne priložnosti (primerjava ponudnikov in udeležencev) 131 Preglednica 37: Atributi konference – mreženje (primerjava ponudnikov in udeležencev) 132 Preglednica 38: Atributi konference – dejavniki vpliva (primerjava ponudnikov in udeležencev) 133 Preglednica 39: Atributi konference – vsebina (primerjava ponudnikov in udeležencev) 134 Preglednica 40: Atributi konference – ugled (primerjava ponudnikov in udeležencev) 135 Preglednica 41: Atributi prizorišča – nastanitev (primerjava ponudnikov in udeležencev) 135 Preglednica 42: Atributi prizorišča – vrsta (primerjava ponudnikov in udeležencev) 136 Preglednica 43: Atributi prizorišča – storitve (primerjava ponudnikov in udeležencev) 137 Preglednica 44: Atributi prizorišča – dvorane (primerjava ponudnikov in udeležencev) 138 Preglednica 45: Atributi prizorišča – dostopnost (primerjava ponudnikov in udeležencev) 139 Preglednica 46: Atributi prizorišča – ugled (primerjava ponudnikov in udeležencev) 140 Preglednica 47: Vrednosti Cronbachovih koeficientov za atribute privlačnosti destinacije (primerjava ponudnikov in udeležencev) 147 Preglednica 48: KMO in Bartlettov preizkus – atributi privlačnosti destinacije (kraja) z vidika udeleženca 149 Preglednica 49: Končna rešitev faktorskega modela – atributi privlačnosti destinacije (kraja) z vidika udeleženca 152 Preglednica 50: KMO in Bartlettov preizkus – atributi privlačnosti destinacije (kraja) z vidika ponudnika Preglednice 154 Preglednica 51: Struktura faktorskih uteži (rotirana rešitev) – atributi privlačnosti destinacije (kraja) z vidika ponudnika 156 Preglednica 52: KMO in Bartlettov preizkus – atributi privlačnosti prizorišča z vidika udeleženca 158 Preglednica 53: Struktura faktorskih uteži (rotirana rešitev) – atributi privlačnosti prizorišča z vidika udeleženca 160 Preglednica 54: KMO in Bartlettov preizkus – atributi privlačnosti prizorišča z vidika ponudnika 162 Preglednica 55: Struktura faktorskih uteži (rotirana rešitev) – atributi privlačnosti prizorišča z vidika ponudnika 165 Preglednica 56: KMO in Bartlettov preizkus – atributi privlačnosti konference z vidika udeleženca 166 Preglednica 57: Ocena faktorskih uteži (rotirana rešitev) – atributi privlačnosti konference z vidika udeleženca 168 Preglednica 58: KMO in Bartlettov preizkus – atributi privlačnosti konference 11 z vidika ponudnika 169 Preglednica 59: Struktura faktorskih uteži (rotirana rešitev) – atributi privlačnosti konference vidika ponudnika 174 Preglednica 60: Povzetek rezultatov eksploratorne faktorske analize po posameznih dimenzijah merjenih privlačnosti kongresne destinacije Krajšave CIC Convention Industry Council DMAI Destination Marketing Association International DMC Destination management company PCO Profesionalni kongresni organizator Uvod Pričujoča monografija se usmerja na področje poslovnega turizma, in sicer kongresnega turizma kot njegove množične oblike. V ospredje postavlja pomen kongresne destinacije in kongresne prireditve kot njenega temelj- nega proizvoda. Na podlagi preučevanja primernih atributov privlačnos- ti kongresne destinacije in opredeljevanja dejavnikov, ki so pomembni za obisk kongresne destinacije, je osnovno preučevanje usmerjeno na ključne deležnike kongresne destinacije: udeležence kongresa ter ponudnike kon- gresnih storitev na kongresni destinaciji in organizatorje kongresa, na nji- hove medsebojne povezave in razmerja, ki oblikujejo kongresno destina- cijo in prispevajo k njeni obiskanosti ter uspešnosti. Koncept kongresne destinacije je v literaturi najpogosteje omenjen kot prostor, ki deluje kot gostiteljska destinacija za organizacijo kongre- sov (Oppermann in Chon 1997; Rogers 1998; Swarbrooke in Horner 2001; Rogers 2008), čeprav definicije niso najnatančnejše. Kot trdi Vo- deb (2014), ko predstavlja definicije turistične destinacije,1 se raziskovalci niti ne obremenjujejo preveč z definicijami destinacij, ampak se ukvarja- jo s koncentracijo ponudbe in povpraševanja na destinaciji. Raziskoval- ci (Weber in Chon 2002; UNWTO 2006; Davidson in Rogers 2006; Rogers 2008) kongresno destinacijo pogosto omenjajo v povezavi z nje- no organiziranostjo in poudarjajo strukturiranost same kongresne dejav- nosti, ki je razdeljena na ponudnike kongresnih storitev na destinaciji in na organizatorje kongresnih prireditev, med njimi kot vezni člen nasto- 1 Interpretacijo turistične destinacije v tem primeru razumemo v njenem najširšem smislu, zato jo smemo analogno uporabiti tudi za razumevanje konceptov v povezavi s kongresno destinacijo. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije pajo različni posredniki na destinaciji (npr. kongresni urad), vsi pa vlagajo precejšnje napore v ustvarjanje priložnosti, da bi bila kongresna prireditev čim uspešnejšaa in kongresna destinacija privlačna za kongresne udeležen- ce na drugi strani. V novejših objavah je opaziti razprave oziroma oprede- litve kongresne destinacije (Davidson in Rogers 2006, 208; Rogers 2008, 130) kot prepleta različnih atributov, dejavnikov, zanimivosti, storitev in deležnikov na točno določenem prostoru oziroma lokaciji,2 ki ima raz- lične pojavne oblike, kot so konferenčno mesto, konferenčno prizorišče, konferenčni kraj ali konferenčna država. Nekateri avtorji (Oppermann in Chon 1997; Jago in Deery 2005; Sikošek 2014) na kongresno destina- cijo gledajo predvsem kot na stičišče različnih skupin deležnikov, ki na- stopajo v povezavi z organizacijo kongresne prireditve in s tem kongresne destinacije. Vsaka skupina izkazuje poseben interes za kongresno prire- 16 ditev in destinacijo, med njimi potekajo različne povezave in medseboj- ni odnosi, vsem pa je skupno to, da je njihov obstoj možen zaradi obstoja kongresa in kongresne destinacije, na kateri se odvija, oziroma ponudbe in povpraševanja, ki se ustvarja zaradi kongresa kot temeljnega kongres- nega produkta. Če na kongresno destinacijo gledamo kot na prostorski fenomen, jo lahko razumemo tudi kot prostor, kjer se srečata ponudba in povpraševanje po kongresnem produktu oziroma storitvah.3 Za izhodišče opredelitve kongresne ponudbe in povpraševanja uporabljamo opredeli- tev UNWTO (2006, 12), ki na stran ponudbe uvršča organizatorja kon- gresa, gostiteljsko organizacijo in prizorišče kongresa, na stran povpra- ševanja pa udeleženca kot tistega, ki plača kotizacijo organizatorju. Na podoben način povpraševanje in ponudbo definirata Swarbrooke in Hor- ner (2001), ki na ponudbeno stran uvrščata ponudnike storitev na desti- naciji, naročnike kongresa (»buyers«)4 in ponudnike drugih storitev. Kot temeljni proizvod kongresne destinacije razumemo kongres; nje- govo poimenovanje je generično, saj obstaja več vrst kongresnih priredi- tev, ki se med seboj razlikujejo po različnih atributih. Njihovo definiranje 2 Iz obravnave namenoma izključujemo virtualne konference, pri katerih ima fizični prostor v obliki prizorišča, lokacije in destinacije drugačen pomen. 3 V literaturi (Swarbrooke in Horner 2001; Rogers 2008) se kongresni proizvod omenja kot splet vrste različnih storitev, ki jo destinacija ponuja zaradi uresničitve kongresne prireditve, zato jo v prenesenem razumemo kot sinonim za kongresni proizvod. 4 Ob tem izpostavljamo poimenovanje naročnika oziroma organizatorja kongresa, ki ga literatura in praksa sicer imenujeta »kupec« (»buyer«), predvsem zaradi vloge, ki jo naročnik v odnosu do kongresne destinacije in ponudnikov storitev v njej ima, saj je tisti, ki najprej izbere destinacijo in naroči njene storitve, vendar zato, da jih lahko skupaj s kongresom ponudi kot integralni kongresni proizvod. Uvod v strokovni in znanstveni literaturi ni enotno, na kar opozarjajo števil- ni avtorji (Seekings 1992; Oppermann 1996a in 1996b; Oppermann in Chon 1997; Rogers 1998; Crouch in Brent Ritchie 1998; Carlsen 1999; Mistilis in Dwyer 1999; Qu, Li in Chu 2000; McCabe idr. 2000; Lawren- ce in McCabe 2001; Weber 2001; Weber in Chon 2002; Kim, Chon in Chung 2003; Crouch in Louviere 2004; Weber in Ladkin 2005; Balog- lu in Love 2005; Zhang, Leung in Qu 2007; Rogers 2008; Bernini 2009; Lee, McKercher in Kim 2009), ki izhajajo iz angleško-ameriške termi- nologije. Definicije so usmerjene v opredeljevanje in s tem ločevanje med kongresnimi prireditvami, kot so kongres (angl. »convention« ali »con- gress«), konferenca (angl. »conference«), srečanje (angl. »meeting«), in spremljevalnih dogodkov, kot so motivacijsko srečanje (angl. »incenti- ve«), sejem (angl. »trade-fair«), razstava (angl. »exhibition«) idr., pri čemer se temeljne lastnosti posamezne kongresne prireditve kažejo kot 17 njena velikost, izražena v številu sodelujočih udeležencev, trajanju in pe- riodičnosti, ter na vsebinskem področju. Ne glede na različnost definicij je vsem skupno pojmovanje, da gre za kongresne prireditve, kjer je glav- ni motiv udeležencev za udeležbo poslovni interes ali zaposlitev (Jago in Deery 2005; UNWTO 2006). V monografiji izraze kongresna priredi- tev, kongres ali konferenca uporabljamo kot enoten izraz za vse vrste kon- gresne prireditve, ki jih organizirajo različna združenja in niso korpora- tivni dogodki, ter izraz poslovna srečanja kot splošen izraz za vse vrste srečanj, tako srečanj združenj kot korporativnih srečanj. Posamezne po- menske razlike natančneje opredeljujemo v podpoglavju o vrstah kongre- snih prireditev. Obisk kongresne destinacije in s tem kongresnega prizorišča, na kate- rem poteka kongresna prireditev, je pogojen z udeležbo oziroma obiskom udeleženca na kongresu. Var, Cesario in Mauser (1985) so ugotavljali, da je maksimiranje števila udeležencev na konferenci, torej obiska konfe- rence, primarni cilj naročnikov oziroma organizatorjev kongresa in po- nudnikov kongresnih storitev, s čimer se strinjajo tudi drugi (Whitfield idr. 2014; Dwyer 2002; Yoo in Chon 2010, DiPietro idr. 2008). Obiska- nost je kategorija, ki je povezana z ekonomskim uspehom ne le ponudni- kov storitev in naročnika kongresa, temveč celotne dejavnosti, ki izkazu- je pomemben ekonomski prispevek v nacionalnih ekonomijah. DiPietro idr. (2008) ugotavljajo, da je poglavitni cilj naročnikov kongresa poiska- ti takšno destinacijo, ki bo uresničevala cilje načrtovanega kongresa, saj je prav od tega odvisno, koliko udeležencev bo slednjega obiskalo. Brei- ter in Milman (2006, 1370) sta prepričana, da je za udeleženca »destina- cija, na kateri poteka kongres, pomembna pri odločitvi o udeležbi«. Ber- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije ne in Garcia-Uceda (2008) tudi ugotavljata, da so udeleženci pri odločitvi za izbiro oziroma udeležbo vse odvisnejši od informacij in percepcij, ki jih dobijo ali imajo o atributih privlačnosti kongresne destinacije oziro- ma prireditve. Whitfield idr. (2014) menijo, da je razumevanje odločitev udeležencev pri izbiri kongresne destinacije in opredeljevanje privlačnos- ti, ki najbolj pritegnejo k udeležbi oziroma obisku kongresnih prireditev in s tem destinacij ter prizorišč, v ospredju zanimanja stroke in razisko- valcev, saj ponudnike kongresnih storitev spodbuja k izboljšanju in ciljn- mu razvijajnju ključnih atributov, s čimer prispevajo h kakovosti ponud- be in krepijo lojalnost do destinacije. Identifikacija relevantnih atributov izhaja torej iz želje, da bi povečali številčnost udeležbe in s tem obiska- nost tako kongresne prireditve kot kongresne destinacije, na kateri se le- -ta odvija. 18 Raziskave na področju izbire kongresne destinacije se ukvarjajo z identifikacijo relevantnih dejavnikov in atributov, ki vplivajo na odlo- čitev za udeležbo na kongresu in s tem na obisk kongresne destinacije. Večinoma ponujajo trženjski pogled na izbiro destinacije; kot ugotavlja- jo Whitfield idr. (2014), gre pri tem največkrat za tri pomembnejše sme- ri. To so vprašanja o procesu izbire lokacije ali prizorišča (Crouch in Lo- uviere 2004; Robinson in Callan 2005; Fawzy in Samra 2008), vprašanja o zanimivosti destinacije ali prizorišča za udeleženca (Breiter in Milman 2006; Whitfield in Weber 2011; Weber in Chon 2002) ter vprašanja o imidžu kongresne destinacije (Oppermann 1996b; Baloglu in Love 2005; Jae Lee in Back 2008). Whitfield idr. (2014) tudi ugotavljajo, da se razi- skave atributov privlačnosti ločeno usmerjajo v tri segmente, in sicer na raven atributov destinacije, atributov konferenčne prireditve ali atribu- tov opreme in prostora (angl. »facilities«). Pri tem redke združujejo po dve skupini atributov. Po vsebinski analizi literature ugotavljamo, da pomembno vrzel v raz- iskovanju predstavlja najprej sama usmeritev raziskovalcev v raziskoval- ni problem; ti dejavnike, dimenzije in atribute kongresne destinacije ve- činoma obravnavajo s trženjskega zornega kota, ne pa z organizacijskega ali ekonomskega (organiziranost dejavnosti na ponudbo in povpraševa- nje), in večinoma gre za enoravensko obravnavo problema na ravni de- stinacija (prizorišče)/kongres oziroma organizator/ponudnik/udele- ženec. Raziskovalni izziv zato vidimo v oblikovanju večrazsežnostnega raziskovalnega modela s simultano obravnavo atributov kongresne desti- nacije, ki udeleženca kongresa kot končnega potrošnika kongresne po- nudbe prepričajo za obisk kongresne destinacije. Pri tem nas zanima tudi, kakšna je morebitna povezanost z mnenjem ponudbene strani kongres- Uvod nih storitev, to je organizatorja/naročnika kongresa kot tudi ponudni- kov kongresnih storitev na destinaciji, torej dveh skupin ponudnikov, ki si prizadevata za čim bolj obiskan in uspešen kongres, s tem pa za obiska- nost kongresne destinacije, saj menimo, da je obiskanost kategorija, ki ni rezultat prizadevanj le dveh skupin deležnikov, ampak predvsem rezultat stališč in percepcij udeležencev kongresa o atributih tako destinacije kot konference. Namen raziskave je raziskati, kateri atributi privlačnosti kongresne destinacije so tisti, ki so pomembni za obiskanost kongresne destinacije in kongresne prireditve kot njenega temeljnega produkta, in sicer z vidi- ka ponudbe in povpraševanja oziroma dveh skupin ključnih deležnikov kongresne destinacije – udeleženca na eni strani ter ponudnika kongres- nih storitev in naročnika kongresa na drugi, ter ugotoviti, kakšne so pri tem njihove medsebojne povezave in razmerja, ki oblikujejo kongresno 19 destinacijo in prispevajo k njeni obiskanosti, s tem pa tudi uspešnosti. S predlagano raziskavo želimo prispevati k celovitejšemu razumevanju atri- butov privlačnosti kongresne destinacije, ki naj bi ga prinesla večdimenzi- onalna obravnava slednjih kot dejavnika obiskanosti kongresne destina- cije, ter podati implikacije, pomembne za oblikovanje uspešnih povezav med udeležencem, ponudnikom in organizatorjem kongresa. S predlaga- no raziskavo želimo v slovenskem raziskovalnem prostoru odpreti aka- demsko razpravo na področju kongresne dejavnosti oziroma poslovnega turizma in nakazati možnosti za nadaljnje raziskave. Cilje raziskave lahko razdelimo na tri vsebinske sklope. Prvi vsebin- ski sklop raziskovalnih ciljev je teoretično-konceptualne narave. Naš cilj je opraviti sistematičen vsebinski pregled relevantne strokovne literature oziroma raziskovanj s področja poslovnega turizma in kongresne dejav- nosti, preučiti temeljne koncepte kongresne destinacije in kongresa kot njenega osnovnega produkta ter predstaviti stran ponudbe in povpraše- vanja v kongresni dejavnosti, s pomočjo sekundarnih podatkov predstavi- ti obseg kongresne dejavnosti na izbranih kongresnih destinacijah ter na tej osnovi opisati Slovenijo kot kongresno destinacijo ter njeno kongresno ponudbo in povpraševanje, na osnovi spoznanj drugih avtorjev preučiti temeljne dejavnike in atribute privlačnosti kongresne destinacije ter pov- zeti sklepne ugotovitve dosedanjih raziskav. Drugi vsebinski sklop raziskovalnih ciljev je empirične narave. Cilj empirične raziskave je s pomočjo kvantitativnega pristopa pridobiti pri- marne podatke za raziskavo o stališčih o privlačnosti kongresne destina- cije, ki jih razumemo kot potencialne možnosti za oblikovanje interesa za obisk kongresne destinacije. Na podlagi primarnih, z anketiranjem prido- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije bljenih podatkov želimo raziskati mnenje udeleženca kongresa o atribu- tih privlačnosti kongresne destinacije, pomembno za obiskanost kongres- ne destinacije in s tem kongresne prireditve; omenjene atribute vidimo kot konstrukt treh skupin atributov privlačnosti ter njihovih povezav z drugo skupino deležnikov na destinaciji. V raziskavi udeleženca obravna- vamo kot povpraševalca po kongresnem produktu in storitvah kongres- ne destinacije, ki po mnenju nekaterih avtorjev (Jae Lee in Back 2005; Oppermann in Chon 1997; Whitfield idr. 2014; Yoo in Chon 2010) nastopa kot končni in s tem odločujoči potrošnik kongresne ponudbe. Na drugi strani želimo na osnovi primarnih, z anketiranjem pridoblje- nih podatkov preveriti, kako atribute privlačnosti kongresne destinacije ocenjujejo ponudniki kongresnega proizvoda, in sicer organizatorji/na- ročniki ter ponudniki kongresnih storitev na destinaciji. V literaturi (Jae 20 Lee in Back 2005; Jago in Deery 2005) je organizator/naročnik kongresa ključni klient pri izbiri in določitvi kongresne destinacije, ponudnik kon- gresnih storitev na destinaciji pa ima osrednjo vlogo pri zagotavljanju sto- ritev. Na koncu želimo med seboj primerjati mnenje o atributih privlač- nosti kongresne destinacije obeh skupin deležnikov kot dveh neodvisnih vzorcev, da bi ugotovili, ali so mnenja primerljiva in pri katerih atributih privlačnosti ter kakšna razmerja in povezave se pri tem morda ustvarjajo. Zaradi odsotnosti empiričnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko real- no predstavili in ocenili obseg kongresne dejavnosti v Sloveniji, je cilj raz- iskave v njeni pripravljalni fazi na podlagi dostopnih podatkov analizira- ti in pripraviti zbirko podatkov o stanju kongresnih zmogljivosti, ki nam bo takšno oceno dovoljevala. Tretji vsebinski sklop raziskovalnih ciljev je aplikativne narave, saj že- limo na osnovi teoretičnih in empiričnih ugotovitev raziskave, ki izhajajo iz sinteze preučevanih mnenj ključnih deležnikov kongresne destinacije, podati implikacije, pomembne za oblikovanje razmer za boljšo obiska- nost kongresne destinacije, s tem pa tudi za njeno uspešnost. Oblikova- nje aplikativnih usmeritev bo zasnovano na treh vsebinskih izhodiščih, ki tvorijo predlagani model obiskanosti kongresne destinacije, in sicer bodo na podlagi ugotovitev predlagani ukrepi za izboljšanje obiskanosti kon- gresne destinacije na ravni destinacije, ki gosti kongresno prireditev, na ravni prizorišča, kjer poteka kongres, ter na ravni kongresne prireditve. Pri tem bodo predlagani ukrepi vsebinsko usmerjeni tako na stran po- nudbe kot povpraševanja v kongresni dejavnosti. Temeljna teza se glasi: Dejavnike privlačnosti kongresne destinacije z vidika dveh sku- pin ključnih deležnikov kongresne destinacije, udeleženca na eni Uvod strani ter naročnika kongresa in ponudnika kongresnih storitev na drugi, simultano sestavljajo tri skupine med seboj povezanih atri- butov privlačnosti, ki prispevajo k obiskanosti kongresne destina- cije in njenega temeljnega produkta – kongresne prireditve – ter s tem oblikujejo uspešno kongresno destinacijo.« Utemeljitev Temeljno tezo izpeljujemo iz spoznanja v literaturi, da ne obstaja pri- stop, ki bi pripravljenost za obisk kongresne destinacije simultano pre- verjal preko modela treh skupin atributov privlačnosti, sicer značilnih za kongresno destinacijo, in na osnovi analize mnenj ključnih deležni- kov, zaradi katerih obstaja kongresna destinacija kot taka, čeprav so že Var, Cesario in Mauser (1985, po Oppermann in Chon 1997) opozarja- 21 li, da je skupni cilj tako združenj (organizatorjev/naročnikov kongresa) kot gostiteljske destinacije, ki ponuja kongresne storitve, prav maksimi- ranje števila udeležencev konference, kar potrjujejo tudi novejše raziska- ve (Yoo in Chon 2010; Whitfield idr. 2014). Oppermann in Chon (1997) izpeljeta prvi model povezav med ključnimi deležniki kongresne dejav- nosti in govorita o združenju kot naročniku, gostiteljski destinaciji kot ponudniku storitev in udeležencu kot končnem potrošniku. Kasneje se pojavijo razprave (Zhang, Leung in Qu 2007) o tem, da je treba model ponovno opredeliti in dopolniti še s tretjim deležnikom, to je s skupino posrednikov, ki delujejo v okviru gostiteljske destinacije. Literatura (Da- vidson in Rogers 2006; UNWTO 2006; Rogers 2008) posrednike uvr- šča med ponudnike storitev na gostiteljski kongresni destinaciji. V lite- raturi (Swarbrooke in Horner 2001; Davidson in Cope 2003; Davidson in Rogers 2006; Rogers 2008) in praksi pogosto teče razprava o tem, da je osnovni namen poslovnih potovanj in s tem obstoja kongresne dejavnosti potovanje zaradi poslovnega interesa (sklepanja novih poslovnih stikov in dogovorov, posredovanje znanja in izobraževanja), pri čemer se »poslov- ni popotniki« srečujejo v okviru srečanja, in sicer z udeležbo/obiskom kongresne prireditve, ki se odvija na kongresnem prizorišču na kongre- sni destinaciji. Obstoj kongresne dejavnosti je zato možen zaradi medse- bojne povezanosti treh konstruktov kongresne destinacije: kongresnega prizorišča in kongresne prireditve ter končnega zanimanja (povpraševa- nja) udeležencev. Zato na delovanje kongresne dejavnosti gledamo kot na vzajemen preplet dejavnosti, ki se ustvarjajo med ponudbo (organizator- jem kongresa in ponudnikom kongresnih storitev) ter udeležencem, pri čemer v ospredje postavljamo slednjega, ki deluje kot končni odločeva- lec v procesu uresničitve kongresne prireditve. Ob tem opozarjamo, da si- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije cer iz razumevanja ne izpuščamo primarne vloge organizatorja/naročni- ka kongresa, ki najprej določi kongresno destinacijo in zatem kongresno prizorišče (Weber in Chon 2002; Getz 2004; Jago in Deery 2005; Da- vidson in Rogers 2006) zato, da ju lahko skupaj s kongresno prireditvijo ponudi kot integralni produkt potencialnim udeležencem. Na tej osno- vi tako predpostavljamo, da je obiskanost kongresne destinacije posledi- ca spleta treh dejavnikov, destinacije, prizorišča in konference, ter uva- jamo nov konstrukt obiskanosti kongresne destinacije, ki nam omogoča drugačno, celostnejšo obravnavo skozi prizmo destinacijskih privlačnos- ti in ga sestavlja skupina atributov privlačnosti destinacije, skupina atri- butov privlačnosti kongresne prireditve in skupina atributov privlačnos- ti prizorišča. Ugotovitve nekaterih avtorjev (Oppermann in Chon 1997; Jago in 22 Deery 2005; Jae Lee in Back 2005; Yoo in Chon 2010; Whitfield idr. 2014) kažejo, da bi bilo treba dejavnike in atribute kongresne destinaci- je oceniti z različnih vidikov. S predlaganim izhodiščem bi lahko določi- li tiste atribute privlačnosti, ki bi bili po oceni deležnikov ključni za obisk kongresne destinacije, ter pridobili integriran vpogled na njeno obiska- nost, kar po naši oceni predstavlja osnovo konkurenčne kongresne desti- nacije. Temeljno tezo bomo preverjali s pomočjo dveh hipotez, navedenih v nadaljevanju. Hipoteza 1: Privlačnost kongresne destinacije kot dejavnik njene obiska- nosti je večdimenzionalen konstrukt, ki ga opredeljujejo privlačnost destina- cije, privlačnost prizorišča in privlačnost konference. Utemeljitev Identifikacija determinant, ki vplivajo na obisk konferenčnih prireditev, je bila pogosto predmet raziskav. Najbolj razširjen je model izbire kon- gresne destinacije, ki sta ga razvila Crouch in Brent Ritchie (1998). V njem nastopa osem različnih kategorij, kot so dostopnost, lokalna pod- pora, izvenkonferenčne priložnost, namestitvene zmogljivosti, prizori- šče, informacije, okolje idr. kriteriji, ki jih skupno determinira 36 dimen- zij. V raziskavah (Oppermann 1996b; Chacko in Fenich 2000; Fenich 2001; Robinson in Callan 2001; Crouch in Louviere 2003; Baloglu in Love 2005; Chen 2006; Breiter in Milman 2006; Fawzy in Samra 2008; Yoo in Chon 2008; Severt in Palakurthi 2008; Shin 2009; Jin, Bauer in Weber 2010; Yoo in Chon 2010; Whitfield idr. 2014) avtorji navajajo tudi druge atribute ali dimenzije; njihov pregled pokaže, da najpogosteje Uvod omenjajo naslednje: opremo in prostore za kongrese, kakovost hotelskih storitev, razpoložljivost hotelskih sob, zanimivost lokacije, varnost, do- stopnost, stroške prevoza, stroške namestitve in prehrane, splošno dosto- pnost, ugled destinacije, klimatske in pokrajinske značilnosti destinacije, letalsko dostopnost, gostoljubnost, prejšnje izkušnje, lokalno dostopnost, transportne storitve idr. Če na obravnavane atribute oziroma dimenzije pogledamo z vidika temeljnega obstoja kongresne dejavnosti, to je realizacije kongresne pri- reditve na destinaciji z uporabo kongresnih ter drugih storitev, ki jo za- govarjamo ob utemeljitvi temeljne teze, nam njihov sistematičen pregled pokaže, da se vsebinsko in organizacijsko nanašajo na tri različne segmen- te, destinacijo, prizorišče in kongresno prireditev, zato jih glede na sku- pne določevalne lastnosti lahko združimo v tri skupine. Takšno možnost izpostavljajo tudi Whitfield idr. (2014), ki govorijo o makro ravni atribu- 23 tov, vezano na destinacijo, mezo ravni (angl. »intermediate level«), ve- zano na prizorišče, ter mikro ravni atributov, vezano na kongresno pri- reditev. Podobno večstopenjsko razvrstitev ponujata Lu in Cai (2009), ki lojalnost udeležencev do razstaviščne destinacije ocenjujeta na osnovi treh konstruktov: imidža destinacije, imidža prizorišča in imidža dogod- ka. Modificiran pogled na atribute kongresne destinacije preko novega konstrukta obiskanosti bi nam omogočil njihovo celostnejšo obravnavo, ki je v dosedanjih raziskavah večinoma ne zasledimo, saj se študije po- gosto osredotočajo le na posamezen vidik, in sicer na vidik destinacije (Oppermann 1996b; Chacko in Fenich 2000; Fenich 2001; Crouch in Louviere 2003; Baloglu in Love 2005; Chen 2006; Shin 2009; Jin, Bauer in Weber 2010), vidik prizorišča oziroma kongresnih centrov (Robinson in Callan 2001; Breiter in Milman 2006; Fawzy in Samra 2008; Severt in Palakurthi 2008) ali vidik kongresne prireditve (Yoo in Chon 2008; Yoo in Chon 2010; Whitfield idr. 2014). Rezultati omenjenih raziskav kaže- jo, da so za obisk kongresa in z njim povezane kongresne destinacije po- membni različni atributi, kar pomeni, da se ob večji/manjši oceni vred- nosti atributov poveča/zmanjša nagnjenje in možnost za obisk destinacije oziroma kongresa, zato predpostavljamo, da na obiskanost kongresne de- stinacije vplivajo posamezne skupine atributov privlačnosti. Posameznim atributom se pri določanju in izbiri kongresne destinacije oziroma pri od- ločanju za njen obisk ne pripisuje enakih, temveč različne vrednosti, kar je posledica usmeritve raziskovalnega zanimanja bodisi na vidik destina- cije bodisi vidik prizorišča bodisi kongresa kot ključnega produkta (Whi- tfield idr. 2014). Zaradi reorganizacije atributov privlačnosti v posame- zne skupine in odsotnosti primerljivih študij lahko o njihovem različnem Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije vplivu na obisk kongresne destinacije sklepamo na podlagi njihovih po- samičnih ocen, ki se po ugotovitvah v raziskavah med seboj razlikujejo. Hipoteza 2: Pomembnost posameznih atributov privlačnosti kongresne destinacije se statistično pomembno razlikuje med dvema skupinama delež- nikov. Utemeljitev Kongresna dejavnost je razumljena kot dejavnost, v kateri delujeta dve ključni skupini deležnikov: organizatorji/naročniki in gostiteljska desti- nacija kot ponudnik ter udeleženci kot povpraševalec oziroma potrošnik (Swarbrooke in Horner 2001; Jago in Deery 2005; UNWTO 2006). Sku- pini sta si med seboj različni, saj se najprej razlikujeta po razlikah glede 24 na vloge, ki jih imajo deležniki pri uresničevanju kongresa na kongresni destinaciji: organizator/naročnik kongresa je tisti, ki najprej sprejme od- ločitev o organizaciji konference ter njeni vsebini in v posebnem proce- su izbere gostiteljsko destinacijo, ponudniki storitev na destinaciji poskr- bijo za storitve, potrebne za izvedbo kongresa, udeleženec pa je tisti, ki sprejme končno odločitev o udeležbi in obisku kongresne destinacije (Ro- gers 1998, Swarbrooke in Horner 2001; Davidson in Cope 2003; Sikošek 2014). Prav zaradi različnosti vlog, ki jo posamezna skupina deležnikov zavzema v odnosu do kongresne destinacije in z njo povezane kongresne prireditve, domnevamo, da bodo ocene atributov privlačnosti kongresne destinacije različne po posameznih skupinah deležnikov. Opiramo se na izsledke raziskav: v skupini raziskav, usmerjenih v populacijo udeležen- cev, je kot primarni dejavnik v ospredje postavljen vidik udeležbe na kon- ferenci (Robinson in Callan 2001; Jae Lee in Back 2005; Jae Lee in Back 2008; Yoo in Chon 2008; Lu in Cai 2009; Shin 2009; Mair in Thompson 2009; Dragićević idr. 2011; Mohammadi in Mohamed 2011; Kim, Lee in Kim 2012; Whitfield idr. 2014); v skupini raziskav, usmerjenih v naročni- ka kongresa, se po pomembnosti večinoma najprej uvrstijo atributi gosti- teljske destinacije, šele kasneje pa atributi prizorišča in spremljajočih sto- ritev na destinaciji (Oppermann 1996b; Chacko in Fenich 2000; Crouch in Louviere 2003; Baloglu in Love 2005; Chen 2006; Jin, Bauer in Weber 2010); raziskave, ki bi se posvečale skupini ponudnikov storitev na desti- naciji, so redkejše. Tako na primer Millar in Kerr (2009) ter Jago in Deery (2005) izpostavljajo atribute prizorišča kot ključne pri oceni pomembnos- ti atributov destinacije. Domnevo o različnosti ocen po skupinah nasla- njamo tudi na različnost lastnosti, ki jih ob reorganizaciji atributov pri- vlačnosti destinacije v nov konstrukt postavljamo v nekoliko drugačen Uvod kontekst, kot je bil zastavljen doslej, ko so anketirani ocenjevali pretežno po eno skupino atributov, bodisi vezano na destinacijo in deloma prizori- šče bodisi na kongresno prireditev. Monografijo smo razdelili na dva temeljna sklopa: teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni koncepti, ki se pojavljajo v raziskovanju in praksi kongresnega turizma, pri čemer sta uporabljeni znanstvena in strokovna literatura. V preučevanje je zajetih več kot 160 bibliografskih enot literature in virov pretežno tujih avtor- jev. V tem delu smo na podlagi javno dostopnih podatkov analizirali slo- vensko kongresno ponudbo. Na strani ponudbe smo v analizo vključili dve temeljni sestavini: analizo naročnikov/organizatorjev konferenc ter ponudbo različnih kongresnih storitev, ki se običajno pojavljajo v kon- gresni ponudbi razvitih kongresnih destinacij, in sicer ponudnike različ- nih kongresnih prizorišč ter ponudnike specifičnih kongresnih storitev. 25 Analiza kongresne ponudbe je bila nujna za pripravo empiričnega dela monografije, saj v Sloveniji po nam dostopnih informacijah tovrstna zbir- ka podatkov ne obstaja, prav tako doslej tovrstna analiza še ni bila izve- dena. Empirični del sestavljajo izsledki primarne raziskave, v kateri smo na dveh neodvisnih vzorcih, predstavljajočih ponudbo in povpraševanje na kongresni destinaciji, simultano preverjali dejavnike, ki prispevajo na obiskanost kongresne destinacije. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 293 udeležencev konferenc, kongresov ali znanstvenih srečanj, ki pred- stavljajo stran povpraševanja, ter 122 organizatorjev/naročnikov in ponu- dnikov kongresnih storitev, ki predstavljajo stran ponudbe. Pridobljene primarne podatke smo analizirali s pomočjo statistič- nega programa SPSS (verzija 21), pri čemer so bile uporabljene naslednje metode: opisna oziroma deskriptivna analiza, analiza srednjih vrednos- ti ter eksploratorna faktorska analiza, in sicer simultano za oba neodvi- sna vzorca. Monografija temelji na naslednjih predpostavkah: − V Sloveniji po našem vedenju ne potekajo raziskave na podro- čju poslovnega turizma, natančneje kongresne dejavnosti, sploh pa ne raziskava, ki bi simultano preverjala, kateri atributi pri- vlačnosti kongresne destinacije so po oceni udeležencev kot pov- praševalcev ter ponudnikov in organizatorjev kot ponudnikov kongresnega produkta ključni pri odločitvi za izbiro kongresne destinacije, s tem pa tudi za njen obisk. − Kongresni produkt je splet storitev, ki jih ponuja gostiteljska de- stinacija skupaj s ponudniki kongresnih storitev, in kongresne prireditve, ki jo pripravijo organizatorji kongresnih prireditev. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Kongresna prireditev je osnovna sestavina kongresnega produk- ta in s tem ponudbe kongresne destinacije. Po njej povprašuje potencialni udeleženec kongresne prireditve. − Atribute privlačnosti kongresne destinacije lahko ocenimo s sta- lišča treh konstruktov, ki predstavljajo temeljne sestavine, pot- rebne pri organizaciji in izvedbi kongresa ter kongresne dejav- nosti na destinaciji, in sicer: konstrukta kongresne prireditve, konstrukta prizorišča in konstrukta destinacije. To so privlač- nosti, ki sodelujejo pri oblikovanju preferenc oziroma interesa za udeležbo na konferenci oziroma za njeno organizacijo, s tem pa tudi za obisk kongresne destinacije. − Udeleženci hkrati z udeležbo na kongresni prireditvi ne obiščejo zgolj kongresa, ampak tudi kongresno destinacijo in prizorišče 26 kongresa, zato ne povprašujejo zgolj po kongresni prireditvi, am- pak jih zanima tudi ponudba storitev na destinaciji. − V skupini organizatorja/naročnika kongresa imajo s pripravo in organizacijo kongresa največ izkušenj tisti predstavniki organi- zacijskih odborov, ki pridejo neposredno v stik s kongresno de- stinacijo in s ponudniki kongresnih storitev, zato bodo anketni vprašalniki posredovani njim. − V skupini ponudnikov kongresnih storitev imajo največ izkušenj s pripravo in organizacijo kongresa posamezniki, ki delajo v kon- gresnih oddelkih oziroma prodajnih oddelkih, zadolženih za kongresno dejavnost, zato bodo anketni vprašalniki posredovani njim. − Anketni vprašalnik je najprimernejša tehnika za pridobivanje podatkov v okviru predlagane kvantitativne raziskave. − Raziskava bo izvedena na območju Slovenije, in sicer v večjih kongresnih krajih, kot so Ljubljana, Portorož, Bled, Maribor in zdravilišča, ki imajo kongresne zmogljivosti. Zaradi mednaro- dnega značaja izbranih kongresov predpostavljamo, da bodo v raziskavo vključeni tudi anketiranci iz tujine, in sicer v skupini udeležencev in skupini organizatorjev kongresov. − Predpostavljamo, da bo število izpolnjenih anketnih vprašalni- kov odvisno od stopnje odzivnosti. Monografija ima naslednje omejitve: − Raziskava bo omejena na mednarodne konference, ki jih organi- zirajo združenja, zato vanjo ne bodo vključeni poslovni sestan- ki, sejmi, razstave, prodajna srečanja, poslovne delavnice in semi- Uvod narji ter srečanja vladnih združenj. Ta omejitev nam omogoča primerljivost z doslej opravljenimi raziskavami na področju kon- gresov in konferenc. − Merilo ustreznosti za vključitev kongresnih prireditev v raziska- vo bodo mednarodna priporočila, ki jih za raziskave na področju kongresne dejavnosti priporoča UNWTO (2006, 20–21), kjer so za kongrese združenj upoštevana naslednja merila: najmanjše število udeležencev (najmanj 50/kongresno prireditev), trajanje oziroma frekvenca (vsaj dva dni, ponavljajoče), število sodelujo- čih držav po pripadnosti udeležencev (najmanj dve tuji državi). Predlagana merila nam omogočajo primerljivost z doslej opra- vljenimi raziskavami na področju kongresne dejavnosti. − Sodelovanje v raziskavi bomo v skupini ponudnikov kongresnih storitev omejili na zaposlene v specializiranih kongresnih oziro- 27 ma prodajnih oddelkih, zadolženih za kongresni del prodaje. K sodelovanju zato ne bomo povabili zaposlenih v drugih oddel- kih, kot so na primer recepcija, strežba, kuhinja, administracija, organizacija prostočasnih prireditev, prodaja nekongresnih pro- duktov (produkti prostočasnega turizma, na primer letovanja, počitnice in podobno). − Sodelovanje v raziskavi bomo v skupini organizatorjev kongre- sov omejili na tista združenja, ki sodelujejo s ponudniki kon- gresnih storitev v Sloveniji, ter njihove predstavnike, ki ob or- ganizaciji in izvedbi pridejo neposredno v stik z destinacijo, s prizoriščem in tamkajšnjimi storitvami. Iz raziskave bomo zato izključili člane mednarodnih odborov, ki o destinaciji odločajo na nadnacionalni ravni. Ta omejitev izhaja iz usmeritve raziska- ve, da zaradi njegove kompleksnosti ne bomo obravnavali proce- sa za pridobivanje kandidatur za organizacijo kongresa, saj nam ne omogoča primerjave z rezultati drugih raziskav. − Sodelovanje v raziskavi bomo v skupini udeležencev kongresov omejili na skupino udeležencev v ožjem smislu, torej le na tis- te udeležence, ki obiščejo kongres. Iz raziskave bomo izključi- li spremljevalce udeležencev, saj ne pridejo v stik s konferenco in kongresnim prizoriščem, zato niso primerni za vključitev v razi- skavo. Konceptualno se raziskava osredotoča na dejavnike privlačnosti kon- gresne destinacije, ki oblikujejo interes za njen obisk, vendar se bomo omejili le na tiste privlačnosti, ki so neposredno povezane z destinacijo, s prizoriščem in konferenco, torej ne upoštevamo drugih morebitnih de- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije javnikov oziroma privlačnosti, kot na primer kupne moči, realnega obsto- ja oziroma odsotnosti ponudbe ali povpraševanja (npr. ali na destinaciji v trenutku raziskave obstaja ponudba konferenc ali ne) in podobno. Monografijo sestavlja skupno šest poglavij, pri čemer je prvo uvod- no. Drugo poglavje je najprej namenjeno opredeljevanju, analizi in sin- tezi teoretičnih konceptov znotraj izbranega raziskovalnega področja, to je kongresnega turizma in z njim povezanih treh večjih vsebinskih enot: kongresne ponudbe in povpraševanja, kongresnega produkta in kongres- ne destinacije. Temu sledi predstavitev Slovenije kot kongresne destinaci- je, ki v raziskavi predstavlja teritorialno izhodišč, in zajema analizo kon- gresnih zmogljivosti ter analizo kongresnih ponudnikov in naročnikov kot prvo tovrstno doslej. Podrobneje so opredeljene značilnosti kongres- ne destinacije z različnih vidikov, ki služijo kot izhodišče za oblikovanje 28 konstrukta obiskanosti kongresne destinacije, ki ga preverjamo v empi- ričnem delu monografije. Tretje poglavje predstavlja raziskovalni del mo- nografije, kjer predstavljamo raziskavo atributov privlačnosti kongresne destinacije, opravljeno na dveh neodvisnih vzorcih, ki predstavljata dve ločeni populaciji, eno na strani povpraševanja, drugo na strani ponudbe na kongresni destinaciji. Pri tem smo atribute privlačnosti kongresne de- stinacije simultano preverjali s treh vidikov, ki smo jih na podlagi pred- hodne analize teoretičnih virov sintetizirali v tri skupine znotraj modela obiskanosti kongresne destinacije, in sicer v skupino atributov privlačnos- ti destinacije, skupino atributov privlačnosti prizorišča in skupino atribu- tov privlačnosti konference. Naslednja poglavja (četrto, peto in šesto) so namenjena sklepnim ugotovitvam, to je povzetkom raziskave in njenim aplikacijam, monogra- fijo pa zaključujemo s predlogi za nadaljnje raziskovanje. Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve V začetku so pojasnjeni temeljni koncepti, ki zadevajo opredelitev znan- stvenega področja in raziskovalnega problema, z namenom razvijanja iz- hodiščnega raziskovalnega modela, ki smo ga uporabili za izhodišče empi- rične raziskave o atributih obiskanosti kongresne destinacije.Ta del je zato pomensko razdeljen v tri sklope. Na začetku najprej opredeljujemo pojem poslovnega turizma in kongresne dejavnosti kot znanstvenega področja, kamor je usmerjeno naše empirično raziskovanje. Zaradi odsotnosti pri- merljivih teoretičnih opredelitev v slovenskem jeziku smo zato posebno pozornost namenili pomenu osnovnih strokovnih terminov in definicij. Drugi sklop je namenjen predstavitvi Slovenije kot kongresne destinaci- je, pri čemer predstavljamo pomembnejše kongresne kraje in analiziramo slovensko kongresno ponudbo, in sicer ponudnike kongresnih zmoglji- vosti, ponudnike drugih kongresnih storitev ter strukturo organizator- jev oziroma naročnikov kongresnih prireditev v Sloveniji. S tem je po na- šem vedenju opravljena prva analiza slovenskih kongresnih ponudnikov in kongresnih zmogljivosti v Sloveniji sploh. Tretji sklop pa je namenjen definiranju in določanju atributov privlačnosti in s tem obiskanosti kon- gresne destinacije z vidika destinacije, prizorišča in kongresne prireditve ob upoštevanju posebnosti tako na strani ponudnika kot udeleženca, kar predstavlja izhodišče za oblikovanje predloga modela obiskanosti kon- gresne destinacije, na katerem je osnovana empirična raziskava. Na področju poslovnega turizma in kongresne dejavnosti je po mne- nju mnogih (Rogers 1998; Ladkin 2002; Weber in Chon 2002; Rogers 2008; Rogers in Davidson 2016) raziskovanje in objavljanje razmeroma novo, zato je obseg referenčne literature na tem področju še razmeroma Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije ozek. Odsotnost primerljivih virov je očitna tudi v Sloveniji, kjer je razi- skovanje na tem področju na začetku, zato se bomo najprej posvetili defi- niranju temeljnih pojmov, ki so v rabi tako v teoriji kot praksi poslovne- ga turizma, pri čemer opozarjamo, da terminologija ni povsem dorečena in je precej razdrobljena, kar izpostavljajo tudi drugi avtorji (Rogers 1998; Ladkin 2002; Sikošek 2012). Pri tem Ladkin (2002, 118) opozarja, da je prav zaradi razdrobljenosti poslovnega turizma na manjše pojmovne eno- te natančno definiranje temeljnih pojmov v raziskovanju nujno, saj je le na tak način omogočena medsebojna primerljivost raziskav in pridobljenih podatkov. V tem podpoglavju se zato najprej posvečamo opredelitvi kon- cepta poslovnega turizma, ki je po mnenju nekaterih avtorjev (Swarbro- oke in Horner 2001) najširši pojem, ter nadaljujemo z razlago pomensko ožjih konceptov, ki se nanj navezujejo. Oblikovanje pomenskega okvira 30 temeljnih izrazov nam omogoča pripravo čim enotnejše vsebinske podla- ge za teoretični in empirični del monografije, predvsem priprave razisko- valnega instrumenta, vsebinske interpretacije dobljenih rezultatov razi- skave in njihove primerljivosti z drugimi raziskavami. Poslovni turizem je tako koncept, ki se v svojem bistvu močno razli- kuje od koncepta prostočasnega turizma, sicer deležnega večje raziskoval- ne pozornosti. Turizem je konceptualno povezan s prostim časom posa- meznika. Prav zaradi pojava prostega časa, to je ločitve časa posameznika na čas, ki ga nameni delu, od časa, ki ga ne nameni službenim dejavnos- tim, lahko govorimo o pojavu koncepta turizma, ki ga zato pojmovno naj- pogosteje povezujemo s preživljanjem prostega časa in potovanjem oseb iz kraja njihovega stalnega bivališča. Kot sta pri konceptualizaciji turizma izpostavljala Burkart in Medlik (1992), je turizem večinoma prostočasna dejavnost. Turizem je torej tesno povezan s prostim časom in potovanji izven kraja stalnega prebivališča, pri čemer je pomemben tudi namen pre- življanja potovanju namenjenega časa. Če je pri prostočasnem turizmu v ospredju preživljanje prostega časa izven kraja stalnega prebivališča, gre pri poslovnem turizmu za drugačen vidik, saj je v ospredje postavljen čas, ki ga posameznik porabi za potovanje v službenem času posameznika ozi- roma posameznikov. Rogers (1998, 19) podaja definicijo poslovnega turista, ki je po njego- vem mnenju »oseba, katere osrednji namen potovanja je udeležba v de- javnostih ali dogodkih, povezanih z njegovim delom ali delovnimi inte- resi«. Po definiciji gre torej za osebo, ki potuje iz poslovnih razlogov in opravlja poslovna potovanja. Pri tem je treba izpostaviti, da se v literatu- ri, praksi in tudi raziskovanju ločuje med dvema pojavnima oblikama po- slovnih potovanj, in sicer poslovnim potovanjem, ki pomeni zgolj premik Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve ene osebe iz enega v drug kraj, običajno opravljen v enem dnevu, ter po- slovnim potovanjem, ki prav tako pomeni premik iz enega v drug kraj, vendar večjega števila oseb, običajno traja dlje in prav zaradi dolžine po- tovanja zahteva storitve, ki so jih na svojem potovanju deležni vsakdanji (prostočasni) turisti. Kot trdita Swarbrooke in Horner (2001), se zato po- javljata dva izraza, in sicer poslovna potovanja (angl. business travel) in poslovni (po)potnik (angl. business traveller) ter poslovni turizem (angl. business tourism) in poslovni turist (angl. business tourist). Po mnenju avtorjev (prav tam) je bistvena razlika med njima ta, da poslovni (po)po- tnik običajno ne prespi na destinaciji, poslovni turist pa se na destinaciji zadrži tudi čez noč in zato koristi storitve, ki jih običajno uvrščamo med turistične storitve, kot so na primer nastanitev, prenočevanje, prehrana in drugo. Vendar nekateri raziskovalci (Swarbrooke in Horner 2001; David- son in Rogers 2006) hkrati opozarjajo, da se razumevanje pojma pogosto 31 prekriva in ostre ločnice med njima težko potegnemo. Čeprav je možno prekrivanje pojmov in obstaja zanje tudi več raz- ličnih poimenovanj, je vendarle tako v literaturi (Rogers 1998; Weber in Chon 2002; Davidson in Cope 2003; Jago in Deery 2010) kot praksi ( Kongresna Ljubljana 2020 2011) kot pojmovno najširši koncept pripoz- nan koncept poslovnega turizma. Ta glede na množičnost udeležbe po- sameznikov v poslovnem potovanju združuje dve pojavni obliki. Na eni strani govorimo o individualnem poslovnem turizmu, ki ga Rogers (1998, 19) med prvimi poimenuje »individual business travel« ali »corporate travel«, Swarbrooke in Horner (2001, 3) pa »business travel« ali »indi- vidual general business trip« in ga razumemo kot potovanje ene osebe s poslovnim namenom, vključuje pa poslovna potovanja zaradi svetova- nja, prodaje in podobno (Swarbrooke in Horner 2001; Davidson in Cope 2003), kot na primer potovanje trgovskega potnika. Druga pojavna oblika poslovnega turizma vključuje potovanje več oseb s poslovnim namenom na isti kraj zaradi udeležbe na poslovnem dogodku, kar bi lahko za razli- ko od njegove individualne oblike imenovali skupinski ali celo množič- ni poslovni turizem. Menimo, da je v tem primeru za potrebe natančne razmejitve in definiranja bolje uporabiti izraz »skupinski« kot »množič- ni«, saj ima v teoriji razvoja turizma izraz množični turizem drugačno konotacijo, ker ga povezujemo z naraščanjem turističnih potovanj v drugi polovici 20. stoletja (Page in Connell 2009). Skupinski poslovni turizem torej obsega poslovna potovanja, ki se jih naenkrat udeleži večje število oseb, kot so konference, kongresi, motivacijska potovanja, poslovna sre- čanja, razstave ter vladna srečanja, in je v literaturi najpogosteje imenovan kongresni turizem, tudi poslovni turizem, najdemo pa še druge izraze. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Na sliki 1 je prikazan pojmovni okvir za lažje razumevanje koncep- ta poslovnega turizma in z njim povezanih terminov ter njegova umešče- nost v širši kontekst turizma. 32 Slika 1: Pojmovni okvir koncepta poslovnega turizma Vir: prirejeno po Rogers 1998; Swarbrooke in Horner 2001; Page in Connell 2009; Sikošek 2012. Grafični prikaz razumevanja poslovnega turizma je poskus oprede- litve in umestitve v širši konceptualni okvir turizma z namenom pravil- nega ločevanja dveh oblik turizma, ki imata v kontekstu preživljanja časa posameznika za namen potovanja popolnoma različna izhodišča. Čeprav gre za različnost namena potovanja, pa se poslovni in prosto- časni turizem nemalokrat tudi prekrivata, in sicer določeni raziskovalci (Oppermann 1996a; Rogers 1998; Swarbrooke in Horner 2001) izpostav- ljajo: − ponudbo prostočasnih dejavnosti na destinaciji, ki so sicer na- menjene prostočasnemu turizmu, vendar dopolnjuje osnovno ponudbo kongresnih storitev destinacije z namenom medseboj- nega druženja udeležencev ob koncu konferenčnega programa (na primer kulinarična, kulturna in zabaviščna ponudba desti- nacije), − vključevanje dejavnosti prostočasne turistične ponudbe v kon- gresno ponudbo, kar je j izrazitejše pri pripravi motivacijskih po- tovanj in programov za spodbujanje sodelovanja v skupini (t. i. programov team-building), Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve − spremstvo partnerja, družine, ki se ne udeleži kongresne priredi- tve kot take in zato koristi ponudbo prostočasnih dejavnosti na destinaciji ali pa je razlog, da udeleženec podaljša svoj obisk na destinaciji, − uporabo splošne in turistične infrastrukture za potrebe organi- zacije kongresne prireditve, kot na primer prometne infrastruk- ture, nastanitve, prehrane in podobno, čeprav so pri organizaciji najprej potrebne specializirane kongresne storitve. Ob ločevanju poslovnega turizma na dve pojavni obliki velja po- udariti, da je v raziskovanje vključena le njegova skupinska oblika. Na- tančnejši pregled literature namreč pokaže, da so v ospredju raziskovalne- ga zanimanja kongresne prireditve, kot so kongresi, konference, poslovna srečanja, sejmi in razstave, ki se jih naenkrat udeleži večje število udele- 33 žencev, medtem ko individualna poslovna potovanja niso predmet razi- skav prav zaradi svojega atributa individualnosti. Rogers (1998) s tem v zvezi postavlja zanimivo utemeljitev, saj trdi, da individualna poslovna potovanja kljub temu, da so številčnejša, niso podvržena vnaprejšnji izbiri bodisi destinacije bodisi srečanja samega, saj ju določajo službene naloge in jih zato imenuje 'neodločilna', medtem ko so destinacije in prizorišča podvrženi izbiri organizatorjev in udeležencev, zato zaradi fleksibilnosti pri izbiri tekmujejo za pridobitev organizacije konference, kongresa, sej- ma ali razstave in jih kot takšne imenuje 'odločilna'. Njihova odločilna vloga se pravzaprav kaže v dejstvu, da imajo tako organizatorji kot udele- ženci pri določanju in izbiri kongresne destinacije oziroma kongresne pri- reditve možnost izbire med več različnimi možnostmi, pri čemer gre za enkratna potovanja večjega števila oseb, medtem ko pri individualnih ob- likah poslovnega turizma teh možnosti ni. Skupinska oblika poslovnega turizma nosi tako v teoriji kot praksi različna poimenovanja. Večina poimenovanj in utemeljitev izhaja iz an- gleško govorečega in pišočega okolja, v slovenščini so zelo redke in jih naj- demo v strokovnih publikacijah. Prepričani smo, da je zaradi odsotnos- ti zanesljivih prevodov prenos poimenovanj iz angleščine v slovenščino treba opraviti s previdnostjo in zato determinaciji osnovnih izrazov na- menjamo nekoliko širšo analizo in razpravo. Poimenovanja v drugih je- zikih (Caso, D'Angella in Quintè 2010; Schreiber 2012) se približujejo poimenovanjem v angleščini. Raziskovalci (Ladkin 2002; Blažević in Al- kier Radnić 2005; Jae Lee in Back 2005; Jae Lee in Back 2005, UNWTO 2006) ugotavljajo, da gre razlog iskati v fragmentiranosti skupinskega po- slovnega turizma na več pojavnih oblik, kar vodi do obstoja več jezikov- nih različic. Hkrati opozarjajo, da je zato opaziti nestandariziranost in Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije neenotnost definicij, ki povzročajo preglavice zlasti raziskovalcem, saj so pristopi k zbiranju podatkov in njihovi interpretaciji z metodološkega vi- dika posledično lahko neenotni. Za skupinski poslovni turizem se v slovenščini uporablja izraz kon- gresni ali konferenčni turizem, v tuji literaturi pa najdemo različna poi- menovanja, in sicer: − »business tourism« (Rogers 1998; Swarbrooke in Horner 2001; Millar in Kerr 2009; Mair in Thompson 2009; Rogers 2008), − »convention tourism« (Oppermann 1996a; Weber in Chon 2002; Filipović 2007; Severt in Palakurthi 2008; Yoo in Chon 2008; Lu in Cai 2009), − »meeting tourism« (Mohammadi in Mohamed 2011), − »convention and meeting tourism« (Oppermann 1996b), 34 − »congress tourism« (Dragićević idr. 2011), − »kongresni turizam« (Lucianović 1980). Ne glede na predpono razumemo, da gre za označevanje skupinske oblike poslovnega turizma kot potovanja več oseb iz poslovnih razlogov, pri čemer Davidson in Cope (2003) poudarjata, da je glavni namen sreče- vanja izmenjava znanja in informacij. Definicijo kongresnega turizma je v Evropi leta 1970 podal AIEST (The International Association of Scien- tific Experts in Tourism), ki ga definira kot ». .skupek pojavov in odno- sov, ki izhajajo iz potovanja in bivanja oseb, ki se sestajajo večinoma zara- di izmenjave znanstvenih in strokovnih informacij in jim kraj srečanja ni stalno mesto bivanja ali zaposlitve« (Lucianović 1980; Prebežac, Miku- lić in Peručić 2008). Vse pogosteje pa se tako v stroki kot raziskovanju uporablja alterna- tivni izraz kongresna industrija, v Sloveniji tudi kongresna dejavnost, saj naj bi imel kongresni turizem prav zaradi ekonomskih učinkov, ki jih ustvarja, in koristi, ki jih prinaša destinaciji, ter možnosti za izmenjavo idej, poslovnega mreženja in priložnosti za ustvarjanje napredka značaj industrije (Weber in Chon 2002). Jago in Deery (2010) opozarjata, da je učinke in pomen kongresne industrije treba ocenjevati še širše, kot orod- je, ki oblikuje podporno okolje za kreacijo in diseminacijo znanja, inova- cij, razvoj posameznikov in organizacij ter rast produktivnosti. V literatu- ri se tako srečujemo z različnimi poimenovanji, kot so: − »meetings industry« ali »conventions and meetings industry« (Seekings 1992; Oppermann 1996b; Crouch in Brent Ritchie 1998; Weber in Ladkin 2005; Crouch in Louviere 2004; Choi 2005; Jae Lee in Back 2005), Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve − »conference industry« (Rogers 1998; Go in Govers 1999; Da- vidson in Rogers 2006; Dunjić idr. 2012), − »convention industry« (Fenich 1995; Crouch in Brent Ritchie 1998; Oppermann 1996a; Qu, Li in Chu 2000; Kim, Chon in Chung 2003; Baloglu in Love 2005; Zhang, Leung in Qu 2007; Jago in Deery 2005; Chen 2006; Severt in Palakurthi 2008; Ber- nini 2009; Lee, McKercher in Kim 2009; Mohammadi in Mo- hamed 2011) − ali pa samo »conference business« (Oppermann in Chon 1997) oziroma »business events« (Seekings 1992; Jago in Deery 2010; Mair in Thompson 2009). Pogosto pa je v literaturi zaslediti tudi akronim MICE, ki naj bi ozna- čeval kongresno industrijo kot tako (Carlsen 1999; Mistilis in Dwyer 35 1999; Lawrence in McCabe 2001; McCabe idr. 2000; Weber 2001), ak- ronim pa združuje štiri temeljne oblike kongresnih prireditev, ki se med seboj razlikujejo tako po vsebini kot po ključnih dejavnostih, in sicer: »Meetings« – poslovna srečanja, »Incentives« – motivacijska potova- nja, »Conventions/Conferences« – kongresi in konference in »Exhibi- tions« – razstave. Manj pogosto se uporabljajo še akronimi MECE (Mee- tings, Events, Conventions, Exhibitions), MCE (Meetings, Conventions, Exhibitions), redkeje CEMI (Conventions, Exhibitions, Meetings, Incen- tives) (Weber in Chon 2002) ali MEEC (Meetings, Expositions, Events and Conventions) (DiPietro idr. 2008) oziroma MCE (Meeting, Con- vention and Exhibition) (Huo 2014). Poimenovanja nikakor niso enotna, njihovo različnost lahko opazi- mo ne le med avtorji, ampak celo pri istem avtorju. Precej akademskih razprav se nagiba k uporabi izraza »convention industry«, medtem ko strokovne objave (UNWTO 2006) kažejo, da se v zadnjih letih vse pogo- steje uporablja izraz »meetings industry« oziroma industrija srečanj, ki izhaja iz definicije namena kongresnega turizma, ki v osnovi pomeni sre- čanje, ne glede na obliko posamezne kongresne prireditve. Svetovna turi- stična organizacija (UNWTO) se je kot referenčna institucija s področja turizma leta 2006 odzvala na potrebo strokovne javnosti po definiranju temeljnih pojmov s sprejetjem dokumenta, v katerem opredeljuje ključne postavke in definicije, ki naj bi jih uporabljali pri ekonomski analizi kon- gresne industrije. Dokument (UNWTO 2006) danes velja za temeljne- ga, saj ga kot referenčnega izpostavljajo tako strokovne kot znanstvene raziskave. V njem je kongresna industrija opredeljena kot »Meetings In- dustry« (UNWTO 2006, 18). To v prostem prevodu pomeni industrija srečanj. UNWTO (2006, 18–19) izraz industrija utemeljuje z dejstvom, Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije da vključuje organizacijo, promocijo in management poslovnih/kongre- snih prireditev, kot so prodajne razstave, kongresi, konference in sreča- nja, ki vključujejo upravljanje ter zagotavljanje specializiranih prostorov in osebja, izraz srečanja pa z dejstvom, da je ključna sestavina katere koli poslovne prireditve srečanje ljudi, ki je organizirano s pomočjo strokov- nega organizatorja. Čeprav UNWTO v omenjenem dokumentu priporoča promocijo iz- raza industrija srečanj, pa se vendarle uporablja tudi veliko drugih, med drugim tudi poslovna srečanja (angl. business meetings), in sicer kot splo- šen izraz za vsa srečanja, kot so konference, kongresi, motivacijska potova- nja in razstave, pa tudi kot sinonim za kongresni turizem. Rogers (2008) se sprašuje, ali je takšna raznolikost v resnici posledi- ca raznovrstnosti kongresnih prireditev ali bolj posledica raznoličnos- 36 ti angleškega jezika. Akademske in strokovne razprave namreč v največ- ji meri potekajo v angleškem jeziku, pri čemer gre za različnost uporabe pojmov poglavitnih kongresnih prireditev in s tem povezanih dejavnosti. Podrobnejši pregled literature namreč pokaže, da gre le v manjšem obse- gu za dejansko razliko med posameznimi vrstami prireditev, pogosto pa za različen jezikovni prostor. V ameriškem se tako na primer pogosteje uporablja izraz »convention«, medtem ko se v angleškem uporablja izraz »conference« ali »congress«. Na podobne pojmovne izzive posebej opo- zarja tudi Ladkin (2006), ki trdi, da je v raziskovanju kongresne dejavno- sti velik izziv pravilno definiranje dejavnosti kot take in uporaba termi- nologije različnih oblik kongresnih prireditev. Zaradi neenotne rabe različnih izrazov je pomembno, da na začetku opredelimo, katero terminologijo bomo v monografiji uporabljali za poi- menovanje najpogostejših pojmov, s katerimi bomo predstavljali njen te- oretični in empirični del. Pri tem se opiramo na zgoraj prikazane oprede- litve in strokovno rabo, ki je običajna v Sloveniji, pri čemer se naslanjamo na terminologijo, ki jo na svojih uradnih spletnih straneh in publikacijah uporabljajo strokovne organizacije v slovenski kongresni dejavnosti, kot na primer Kongresni urad Slovenije in Kongresni urad Ljubljana. V mo- nografiji bomo uporabljali naslednje izraze (Zidanski 2005; KUS 2008; Kongresna Ljubljana 2020 2011): − poslovni turizem kot najširši pojem, ki zajema organizacijo tako individualnih kot skupinskih poslovnih srečanj, zahteva premik posameznika ali več posameznikov izven kraja stalnega prebiva- lišča in koriščenje ustrezne infrastrukture; − kongresni turizem kot pojem, ki zajema organizacijo kongresnih dejavnosti v smislu potovanja več oseb izven kraja njihovega stal- Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve nega prebivanja z namenom medsebojnega srečanja zaradi izme- njave znanja, informacij in ki v času potovanja koristijo kongre- sno, turistično in splošno infrastrukturo; − kongresna dejavnost kot pojem, ki ga povezujemo predvsem z or- ganizacijo različnih kongresov, konferenc in poslovnih srečanj, motivacijskih potovanj ter razstav in sejmov ter pomeni organi- zacijske dejavnosti ponudnikov in naročnikov poslovnih srečanj ter ustvarjanje ugodnega okolja za izmenjavo znanja, poslovnih povezav in dogovorov, ki prispeva k rasti ekonomskega in druž- benega okolja, pri čemer se pomensko prekriva s pojmoma kon- gresna industrija ali industrija srečanj ter kongresni turizem; − poslovna srečanja za vse oblike srečanj večjih skupin posamezni- kov iz poslovnih razlogov; tukaj imamo v mislih ne le konferen- ce, kongrese, znanstvena srečanja, temveč tudi motivacijska ali 37 nagradna potovanja, poslovne sestanke, razstave in sejme; − kongresna/konferenčna prireditev za poimenovanje srečanj, kot so kongresi, konference, konvencije, znanstveni sestanki, znanstve- na srečanja, ne glede na njihovo dejansko velikost; − pod izrazom kongresni ali konferenčni ne bomo razumeli večjih ali manjših kongresnih srečanj, ampak se ravnamo po splošno uve- ljavljenem strokovnem izrazju. Podrobnejši pregled in definiranje različnih vrst kongresnih priredi- tev navajamo v ločenem podpoglavju. Na nekatere pomenske razlike bomo opozorili sproti ter v besedi- lu skrbeli za čim natančnejše izrazoslovje, čeprav tako kot drugi avtorji (Ladkin 2002; Zidanski 2005, UNWTO 2006; Rogers 2008) opozarja- mo, da raba ustrezne terminologije ni standardizirana in enotna, zato se lahko izrazi tudi prekrivajo. Pregled opredelitev zaključujemo z ugotovitvijo, da poslovni turizem v njegovem najširšem pomenu razumemo kot potovanje oseb iz poslovnih razlogov izven kraja njihovega stalnega prebivanja z namenom izmenjave znanj in informacij ter ustvarjanja novih poslovnih priložnosti, pri čemer v kongresni turizem prištevamo tiste njegove oblike, ki se jih udeleži več ljudi naenkrat, njihova organizacija pa zahteva koriščenje specializirane kongresne ter splošne in turistične infrastrukture ter storitev. Zgodovina razvoja poslovnega turizma Potovanja iz poslovnih razlogov segajo daleč v zgodovino človeka. Weber in Chon (2002, xix) navajata, da je človekova potreba po srečevanju in iz- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije menjavi idej, kar je osnova konferenc in poslovnih srečanj, stara toliko kot človeštvo. Prvotna srečevanja ljudi iz poslovnih razlogov so bila namenje- na ne le izmenjavi idej in znanja, temveč tudi trgovanju, in se v svojem bi- stvu od srečanj moderne dobe pravzaprav ne razlikujejo prav veliko. Razvoj potovanj iz poslovnih razlogov, ki predstavljajo osnovo mo- dernega poslovnega turizma in kongresne dejavnosti, lahko strnemo v šest obdobij (Swarbrooke in Horner 2001; Rogers 1998, Shone 1998; Da- vidson in Rogers 2006). Prvo obdobje predstavlja obdobje antike. Spiller (2002) tako iz- postavlja dejstvo, da ostanki iz antične dobe pričajo o bogati človekovi dejavnosti na področju izmenjave znanja in proizvodov ter ob bok Perziji in stari Grčiji v ospredje postavlja stari Rim, kjer arheološki ostanki doka- zujejo, da so se ljudje srečevali zaradi udeležbe v razpravah in menjave iz- 38 delkov. Prav staremu Rimu danes raziskovalci (Spiller 2002; Rogers 1998; Shone 1998) pripisujejo ne zgolj začetkov dejavnosti, temveč tudi začet- ke terminologije, ki na področju kongresne dejavnosti uporabljamo še da- nes. Temeljni izraz konferenca izhaja iz latinskega »conferentia« oziro- ma »conferre«, ki pomeni »združiti, zbrati«, ali izraza »congressus«, ki pomeni »sestanek, srečanje, shod«, ali izraza »auditorium«, ki pomeni »prostor za poslušalce« (Spiller 2002, 3; Fran 2015). Drugo obdobje predstavlja čas v srednjem veku. Predvsem gre v tem obdobju za združevanja verskih dostojanstvenikov, trgovcev in vojaških predstavnikov, ki so potovali zaradi političnih ali ekonomskih dogovo- rov (Swarbrooke in Horner 2001). Pomemben mejnik v razvoju poslov- nih potovanj predstavljajo potovanja po svilni poti, ko se je Evropa odpr- la proti Vzhodu in so se začela intenzivnejša ekonomska povezovanja med enim in drugim območjem. Za razvoj poslovnih potovanj so pomembna zato, ker so se zaradi precejšnje dolžine, ki so jo morali takrat prepotovati popotniki, ob poti razvila posamezna postajališča in namestitve ter kas- neje večja mesta. Prav razvoj mest je za razvoj kongresne dejavnosti klju- čen (Swarbrooke in Horner 2001; Rogers 1998). Pomemben mejnik v zgodovinskem razvoju predstavlja razvoj indu- strije, saj je prav industrializacija srečevanju ljudi iz poslovnih razlogov dala poseben zagon. Svoj prispevek k razvoju je v obdobju od leta 1750 do 1900 dal razvoj prevoznih sredstev, predvsem železnice, ki je pribli- žala tudi bolj oddaljene kraje, hkrati pa je srečevanje iz poslovnih razlo- gov zahteval razvoj industrije (Swarbrooke in Horner 2001; Ford 2008). V tem času je značilen razvoj poslovnih potovanj in večjih srečanj pred- vsem v Veliki Britaniji in Evropi. Shone (1998) navaja, da je bila poseb- nost poslovnih srečanj v Britaniji v tem obdobju združevanje srečanj zara- Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve di poslovnih in kulturnih razlogov, pogosto so srečanja potekala v večjih gostiščih ob prometnicah, kasneje v bolje opremljenih hotelih in večjih dvoranah, zgrajenih v letoviščih. Shone (1998) izpostavlja, da so v tem času poseben prostor za konferenčna srečanja predstavljali univerzitetni prostori kot prostori za izmenjavo znanstvenih dosežkov in idej, kar lah- ko primerjamo z današnjimi znanstvenimi konferencami in srečanji. V evropskem prostoru velja za začetnika organiziranih srečanj, ki niso bila izključno prostočasne narave, kongres Sv. alianse, ki je potekal na Dunaju od septembra 1814 do junija 1815, za katerega Rogers (2008) trdi, da velja za enega največjih predhodnikov kongresov moderne dobe. Ob tem velja omeniti, da je bila tudi Ljubljana gostiteljica enega izmed kongresov Sv. alianse. Čeprav namen tega pregleda ni obširno pojasnjevanje zgodovine poslovnih srečanj, pa je vendarle treba omeniti, da analiza zgodovinskih pisnih virov o tem kongresu priča, da je bila Ljubljana leta 1821 kongres- 39 na prestolnica tedanje Evrope. Mesto je za skoraj pol leta obiskalo več kot 630 obiskovalcev, zaradi zasedanja kongresa pa je doživelo kar nekaj pre- nov in okrepilo svoj mestni utrip. Delegacije pomembnih gostov so v te- danjem času, ko hotelirska dejavnost še ni bila razvita, za bivanje najele večje mestne hiše, zaradi kongresa je veliko domačinov dobilo zaposlitev (Tavčar 2014). Čeprav gre za zgodovinski vir, je možno potegniti vzpore- dnice z moderno kongresno dejavnostjo v Ljubljani, ki je v času od 60-ih let prejšnjega stoletja omogočila nastanek precejšnjega števila kongresnih zmogljivosti z različnimi vrstami prizorišč in nastanitev. Industrializacija je ob prelomu 19. in 20. stoletja zlasti v Združenih državah Amerike nakazala močnejšo potrebo po organizaciji poslovnih srečanj, pri čemer Spiller (2002) poudarja, da se je ta odrazila v vse večjem pojavu različnih profesionalnih združenj. Prav čas po letu 1900 je v ZDA pripoznan kot obdobje razvoja specializiranih agencij za posredovanje pri organizaciji poslovnih srečanj, kar se označuje kot začetek ustanavljanja kongresnih uradov. Kot navajata Rogers (1998) in Ford (2008), je bil prvi ustanovljen leta 1896 v Detroitu; temu so mu sledili Cleveland (1904), Atlantic City (1908), Denver in St. Louis (1909) ter Lousville in Los An- geles (1910). Swarbrooke in Horner (2001) omenjata, da je zaradi 2. sve- tovne vojne razvoj kongresne dejavnosti v prvi polovici 20. stoletja pred- vsem v Evropi nekoliko zastal. Čas po letu 1950 velja za obdobje vzpona moderne kongresne dejav- nosti, ko je bila potreba po poslovnih potovanjih in srečanjih vedno večja, in sicer tako v zahodni Evropi kot Združenih državah Amerike. Kasne- je, v 70-ih letih prejšnjega stoletja, se ta trend prenese še v Azijo, Avstrali- jo, nekoliko kasneje tudi v Afriko. Za to obdobje sta poleg naraščanja šte- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije vila poslovnih srečanj značilna tudi razvoj kongresne infrastrukture in kongresnih ponudnikov oziroma storitev ter pojav sistematičnega spre- mljanja razvoja kongresne dejavnosti (Spiller 2002; Rogers 2008). Rogers (1998) tako navaja, da se je razvoj infrastrukture prilagajal povečanemu kongresnemu povpraševanju po organizaciji poslovnih srečanj, pri čemer se je vlagalo tako v izgradnjo ali prenovo hotelov in manjših kongresnih prizorišč kot tudi v izgradnjo večjih kongresnih centrov oziroma prizori- šč, ki so bila posebej namenjeni kongresni dejavnosti (angl. purpose-bu- ilt convention centres), kar je bilo značilno za 80-ta in 90-ta leta prejšnje- ga stoletja. Kot kaže pregled zgodovine rasti kongresnih srečanj od 60-ih let prejšnjega stoletja dalje, je bilo za obdobje od leta 1960 do leta 2000 značilno pogostejše organiziranje kongresnih srečanj z več kot 500 pa vse do več tisoč udeleženci (ICCA 2013). Vzporedno z razvojem osnov- 40 ne kongresne infrastrukture – kongresnih prizorišč so se razvijale dru- ge kongresne storitve in infrastruktura, nujne pri organizaciji kongres- nih srečanj, kot na primer razvoj splošne in turistične infrastrukture pa tudi razvoj specializiranih kongresnih agencij (Rogers 1998; Spiller 2002; Swarbrooke in Horner 2001). Takšen razvoj je privedel tudi do specializa- cije znanja na področju kongresne dejavnosti (Rogers 1998; Spiller 2002). Dejavnike za eksponenten razvoj kongresne dejavnosti v drugi polo- vici 20. stoletja lahko najdemo tako na strani povpraševanja po organiza- ciji kongresnih srečanj kot na strani ponudbe kongresnih storitev. Spiller (2002), Davidson in Rogers (2006) ter Swarbrooke in Horner (2001) so prepričani, da so dejavniki na strani povpraševanja naslednji: − velik porast različnih vladnih in nevladnih organizacij s poveča- no potrebo po medresorskih srečanjih, − rast multinacionalk in mednarodnih korporacij, ki so narekova- le večje število medsektorskih srečanj, − razvoj strokovnih in znanstvenih združenj, ki so izkazovala ve- like interese in potrebe po izmenjavi informacij, znanja in izku- šenj, − gospodarski razvoj v razvitih in kasneje v manj razvitih državah, − zmanjševanje ovir za medsebojno trgovanje in pojav sodobnih trgovinskih združenj, ki so pospeševala pogoje za medsebojno povezovanje, − povečevanje populacije svetovnega prebivalstva,1 1 Ob upoštevanju virov (Spiller 2002; Davidson in Rogers 2006; Swarbrooke in Horner 2001) velja opozoriti, da so raziskovalci imeli v mislih predvsem strmo naraščanje svetovnega prebivalstva v razvitih državah, ki je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Meze 2014) v teh Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve − rast novih tehnologij in industrij, predvsem informacijske teh- nologije, − pojav relativno večjega globalnega miru, ki je zmanjšal negoto- vost pred potovanji oziroma povečal možnosti potovanj tudi v bolj oddaljene destinacije. Swarbrooke in Horner (2001) ter Spiller (2002) navajajo, da je bil ra- zvoj kongresne dejavnosti možen zaradi razvoja na ponudbeni strani, in sicer iz naslednjih vzrokov: − razvoj transportnih sredstev, in sicer hitrejših vlakovnih pove- zav, večjih in hitrejših letal s pojavom kategorije poslovnih razre- dov kot posebne storitve ter večje zasebno lastništvo avtomobi- lov, − boljši zdravstveni pogoji na destinacijah, kjer se je večalo kongre- 41 sno povpraševanje, − razvoj specializiranih kongresnih zmogljivosti, predvsem kon- gresnih in razstaviščnih centrov, ki so zmogli in znali upošteva- ti visoke zahteve organizatorjev oziroma naročnikov kongresov ter konferenc, predvsem zahteve po izpolnjevanju zdravstvenih standardov, − razvoj specializiranih kongresnih ponudnikov in posrednikov s ponudbo strokovnih storitev za poslovne turiste, ki so skrbeli za hitrejšo izmenjavo informacij med deležniki v kongresni dejav- nosti, − pojav in povečevanje trženjskih dejavnosti kongresnih uradov na posameznih destinacijah. Na zgodovino razvoja kongresne dejavnosti lahko gledamo ne le s stališča razvoja kongresnih dejavnosti na strani ponudbe in povpraševa- nja, temveč tudi s stališča značilnosti kongresnih prireditev, kot so po- gostnost, obseg in trajanje kongresnih prireditev, ki jih sicer podrobneje obravnavamo v posebnem poglavju. Zidanski (2005) tako navaja, da se je od antike do začetka 20. stoletja po pričevanjih pisnih virov zgodilo manj srečanj, ki pa so trajala dalj časa in z za tedanje razmere velikim številom udeležencev. S stališča kongresnega historiata je zanimiv zbor carja Kon- stantina Velikega leta 325, ki je trajal pet tednov in imel 318 udeležencev, ali pa skupščina zdravnikov v Rimu leta 1681, ki je trajala tri mesece, du- najski kongres leta 1815, ki je trajal devet mesecev, ter kongres Sv. alianse državah najbolj naraščalo v 2. polovici 20. stoletja, sedaj pa se po nekaterih projekcijah zmanjšuje od preloma tisočletja dalje. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije v Ljubljani leta 1821, ki je trajal pet mesecev in imel 630 udeležencev (Zi- danski 2005; Tavčar 2014). Raziskovalci (Rogers 1998 in 2008; Zidan- ski 2005) dunajskemu kongresu pripisujejo vlogo prvega mednarodnega kongresa sploh, predvsem zaradi organizacije in vsebine srečanja, saj je, kot navaja Türk (2007), razvil lastno organizacijsko strukturo, primerlji- vo z današnjimi večjimi kongresi mednarodnega značaja, predsedoval mu je predsednik, imel je svoj sekretariat in delovne odbore ter začel s tradi- cijo prirejanja rednih srečanj. Za obdobje druge polovice 20. stoletja je značilen porast kongresnih dejavnosti in različnih vrst kongresnih prireditev, pri čemer je treba ome- niti, da je za to obdobje značilna visoka frekvenca kongresnih prireditev z daljšim trajanjem in z običajno večjim številom udeležencev na posame- zno srečanje, kot jih poznamo od začetka 21. stoletja dalje, ko se je trend 42 obrnil v povsem drugo smer. Na osnovi pregleda zgodovinskega razvoja kongresne dejavnosti lah- ko sklenemo, da so srečanja iz poslovnih razlogov stara toliko kot člo- veštvo, spreminjala so se v odvisnosti od gospodarskega in tehnološkega razvoja, ves čas pa izkazujejo veliko potrebo človeka po medsebojni iz- menjavi idej, znanja in izkušenj ter težnjo, da srečanje prispeva nove do- govore, znanje in izhodišča za nadaljnji razvoj, kar štejemo kot ključen izid poslovnih srečanj in poslovnih potovanj. Ob tem se sprašujemo, ali ni morda prav zaradi svoje specifičnosti poslovni turizem najstarejša ob- lika turizma, saj so ljudje najprej začeli potovati zaradi nujnosti menjave dobrin in znanja, medtem ko se kategorija prostega časa, ki je nujna sesta- vina prostočasnega turizma, pojavi mnogo kasneje. Swarbrooke in Hor- ner (2001) ugotavljata, da so ljudje že od nekdaj potovali zaradi trgovanja, zato je mogoče poslovni turizem šteti kot eno najstarejših oblik turizma. Organiziranost trga kongresne dejavnosti Razumevanje kongresne dejavnosti se ne nanaša le na razumevanje termi- nologije, temveč tudi na poznavanje delovanja in posebnosti kongresne- ga trga, ki ima svoje značilnosti in jo narekujejo lastnosti različnih tržnih segmentov na strani povpraševanja ter posebnosti v strukturi ponudbe, ki jo delimo na več področij. Zato bomo v nadaljevanju predstavili posebno- sti kongresnega trga tako na strani ponudbe kot na strani povpraševanja z namenom njunega razlikovanja in razumevanja njunih lastnosti. Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve Povpraševanje na kongresnem trgu Povpraševanje na kongresnem trgu je dejavnost, ki jo v kongresni stro- ki najprej razumemo kot dejavnost dajanja pobud za organizacijo sreča- nja ali organizacijo komunikacije (Zidanski 2005) in zagotovo izhaja iz osnovnega namena poslovnega srečanja, to je srečanja posameznikov za- radi izmenjave mnenj, znanja in interesov. Pobudo dajejo različne vrste organizacij, ki zaradi svojih lastnosti oblikujejo značaj povpraševanja in mu dajejo različno dinamiko. Davidson in Rogers (2006) navajata, da so organizacije ustvarjalci povpraševanja po konferencah, ki pobudo sproži- jo zaradi potrebe po srečanju svojih članov ali zaposlenih na enem, dolo- čenem mestu in v določenem času. Organizacije – pobudnice za organizacijo srečanj 43 Organizacije, ki so pobudnice za organizacijo srečanj, v kongresni dejav- nosti v osnovi delimo v štiri skupine (Rogers 1998; Swarbrooke in Horner 2001; Davidson in Rogers 2006); temeljno razlikovanje med njimi nasta- ja zaradi lastništva in poslovne usmerjenosti. Običajno sta v praksi naj- pogostejši dve skupini, in sicer so to združenja in podjetja ali korpora- cije. Slednje sestavljajo podjetja in korporacije, od koder tudi izhaja ime segmenta, oblikujejo pa trg korporativnih srečanj. Skupino združenj predstavljajo profesionalna združenja ali zveze združenj, ki v svoji sredi- ni združujejo posameznike podobnih profesionalnih usmeritev, običajno na osnovi članstva v združenju. Med tema skupinama tudi obstajajo naj- večje razlike v strukturi kongresnega povpraševanja. Poleg njiju poznamo še skupino organizacij javnega in vladnega sektorja, kamor uvrščamo jav- ne ustanove ter vladne in politične institucije ter skupino izobraževalnih, verskih, socialnih in vojaških ustanov, ki so v praksi najpogosteje ozna- čevane z akronimom SMERF (angl. social, military, educational, religi- ous, fraternal institutions) (Davidson in Rogers 2006; Rogers 2008). Ro- gers (2008) med pobudnike srečanj prišteva tudi skupino podjetniških srečanj, ki jih na osnovi neke podjetniške ideje običajno organizirajo raz- lične skupine (npr. izdajateljske hiše, akademski klubi in podobno). Sre- čanja javnih ustanov, 'SMERF' in podjetniška srečanja lahko zaradi nji- hovih skupnih lastnosti uvrstimo v skupino konferenc združenj. Rogers in Davidson (2016) navajata, da so te organizacije večinoma neprofitno usmerjene in zato v osnovi podobne združenjem. V nadaljevanju podrobneje predstavljamo značilnosti vsake skupine, s poudarkom na značilnostih profesionalnih združenj in skupine podje- tij kot skupin, ki jima tako stroka kot znanost (Millar in Kerr 2009; Da- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije vidson in Rogers 2006) priznavata vlogo ključnih akterjev na kongres- nem trgu. Njihove glavne značilnosti raziskovalci (Swarbrooke in Horner 2001; Crouch in Weber 2002; Davidson in Rogers 2006; Rogers 2008) opredeljujejo po tem, kdo odloča o organizaciji kongresa, koliko časa je potrebnega za sprejetje odločitve o organizaciji, kakšne vrste srečanj se prireja, kdaj se jih prireja (sezonskost), kakšen je način udeležbe, kakšen je obseg proračuna, možnost spremstva partnerja, izbira vrste prizorišča in drugo. Največja razlika nastaja med skupino korporativnih srečanj in skupino srečanj združenj, kjer so si lastnosti pri nekaterih parametrih celo naspro- tne. Najopaznejši so zagotovo obseg proračuna, trajanje srečanja in način udeležbe ter s slednjim povezan način plačila, v nadaljevanju pa možnost spremstva partnerja. 44 Pomembno razhajanje, ki vpliva na ponudbo kongresnih storitev na trgu, je zagotovo izbira prizorišča in destinacije. Rogers in David- son (2016) sicer navajata, da so v skupini korporativnih srečanj nagnjeni tudi k organizaciji srečanj v lastnih prostorih, še posebej ob manjših sre- čanjih izrazito delovne narave, kar imenujeta interna srečanja (angl. in- -house meetings). Vendar pa tako Crouch in Weber (2002) kot Rogers (2008) ugotavljajo, da je v tej skupini opaziti nagnjenje k organizaciji sre- čanj tudi izven lastnih prostorov, še posebej takrat, ko želijo z izbiro pri- zorišča vplivati na večji poslovni izkoristek vloženega časa in sredstev,2 ali zato, ker preprosto nimajo dovolj lastnih zmogljivosti, ali si želijo o občutljivih temah razpravljati drugje. Izven lastnih prostorov organizi- rana korporativna srečanja Rogers in Davidson (2016) imenujeta zunanja srečanja (angl. off-site meetings). Uporaba zunanjih, najetih prostorov se kaže tako pri najemanju prizorišč za klasične poslovne konference kot za motivacijska potovanja, ki že po definiciji zahtevajo izvedbo izven poslov- nih prostorov, ali za programe ‘team-building’. V skupini združenj je izbi- ra prizorišča in destinacije srečanja običajno dolg in zapleten postopek, saj so srečanja skoraj vedno organizirana v najetih prostorih (Rogers in Da- vidson 2016), običajno zato, ker lastni prostori ne zadoščajo. Na kongresni trg vplivajo tudi druge značilnosti obeh skupin srečanj. Korporativna srečanja organizirajo podjetja, ki prihajajo iz različnih go- 2 V literaturi (Crouch in Weber 2002; Rogers 2008) in praksi (Hamso 2016) se pogosto omenja srečanje ROI (return on investment), ki ga izraža razmerje med učinki srečanja, izraženimi v pridobljenih dosežkih, motivaciji, znanju, ter vloženimi sredstvi, kot sta čas za izvedbo srečanja in finančna sredstva. Pri korporativnih srečanjih se srečanje ROI izraža v doseženem dobičku, pri srečanjih združenj pa v obliki izpolnjenega poslanstva združenja (na primer uporaba novih tehnik dela) (Hamso 2016). Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve spodarskih dejavnosti, kot so naftna industrija, medicina, farmacija, in- formacijsko-komunikacijska tehnologija, avtomobilska industrija, fi- nančne storitve, tobačna industrija in podobno, ki imajo na voljo obsežen proračun za organizacijo in izvedbo srečanj, kar se izkazuje v obsegu na- ročanja kongresnih storitev. Njihovo nasprotje so združenja, ki so razveja- na na mnogih področjih človekovega delovanja, kot so: strokovna združe- nja, trgovska združenja, akademska združenja, dobrodelne organizacije, verske in politične organizacije, sindikati in drugo (Rogers 2008). V Slo- veniji za združenje uporabljamo tudi izraza 'društvo' ali 'zveza'. Združe- nja imajo zaradi večinoma neprofitnega delovanja strogo odmerjen obseg sredstev za organizacijo in izvedbo srečanj, zato je udeležba najpogosteje podvržena plačilu kotizacije, združenja pa se pogosto nagibajo k maksi- miranju svojih prihodkov iz naslova organizacije srečanj, saj so ti prihod- ki običajno namenjeni ne le pokrivanju stroškov organizacije, temveč tudi 45 delovanja združenja (Var, Cesario in Mauser 1985; Rogers 2008). Kot po- udarjata Crouch in Weber (2002), je pomembna razlikovalna lastnost pri združenjih tudi daljše trajanje srečanja in večje število udeležencev, kar se pogosto izraža v dalj časa trajajočem procesu določanja destinacije, prizo- rišča in kongresnih storitev, ki poteka po razpisnem postopku za zbira- nje kandidatur posameznih destinacij.3 Rogers (2008) dodaja, da je razli- kovalna lastnost mednarodnih združenj tudi rotacija držav gostiteljic, ki poteka v tri- do štiriletnem ciklu, kar pomeni, da naj bi se vsako nasled- nje srečanje odvijalo v drugi državi ali celo na drugem kontinentu in to se izraža v precej drugačni geografski razpršenosti srečanj združenj za raz- liko od korporativnega sektorja, kjer se po mnenju Croucha in K. Weber (2002) pogosto ponavljajo ali celo ne menjujejo ustaljene destinacije. Ne- kateri raziskovalci (Oppermann 1996a; Crouch in Weber 2002; Rogers 2008) poudarjajo, da na strukturo povpraševanja po kongresnih storitvah vplivajo tudi preference glede izbire prizorišča, saj zaradi v povprečju več- jega števila udeležencev na srečanje zahtevajo prizorišča z večjimi zmo- gljivostmi. Običajno gre pri tem za izbiro večjih kongresnih hotelov ali kongresnih centrov. Posebnost srečanj združenj je tudi možnost obiska konference v spremstvu partnerja in/ali družine, kar se odraža v potrebi po organizaciji spremljevalnega (ali družabnega) programa konference v 3 Predhodni proces izbire destinacije je kompleksen proces, ko se organizatorji/naročniki za destinacijo v postopku kandidature odločijo za organizacijo kongresa. Ta traja dalj časa in se začne tudi deset ali več let pred načrtovanim kongresom. Proces je običajen za večje oziroma zelo velike kongrese z več sto ali tisoč udeleženci. V postopku kandidature običajno sodeluje kongresna destinacija kot enoten ponudnik vseh storitev, ki jih organizator/naročnik pričakuje, in jo koordinira kongresni urad (Getz 2004). Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije času pred konferenco, v času njenega trajanja in po konferenci, pogosto pa se pripravi tudi ločen program za spremljevalce (Rogers 2008). Predstavljene razlike so po mnenju raziskovalcev (Swarbrooke in Horner 2001; Crouch in Weber 2002; Jago in Deery 2005; Davidson in Rogers 2006; Rogers 2008; Millar in Kerr 2009) močno povezane z nara- vo povpraševanja po kongresnih storitvah ter s tem povezano izvedbo po- slovnih srečanj. Millar in Kerr (2009) ter Rogers in Davidson (2016) iz- postavljajo, da je v skupini srečanj združenj več možnosti za ustvarjanje dodatne ponudbe kljub temu, da je obseg proračuna pogosto zelo omejen. Ob razvrščanju posameznih organizacij, pobudnic srečanj na posa- mezne vrste velja opozoriti, da jih v kongresni dejavnosti običajno razu- memo kot organizatorje ali naročnike srečanj. Posebnost je v razumevanju njihove vloge, saj so v literaturi pogosto uvrščene na stran povpraševanja 46 (Rogers 1998; Crouch in Weber 2002; Davidson in Rogers 2006) pa tudi na stran ponudbe (Swarbrooke in Horner 2001; UNWTO 2006). Oce- njujemo, da njihova dvojnost izhaja iz različnosti njihove poslovne usmer- jenosti, saj, kot navajata Millar in Kerr (2009), podjetja običajno organi- zirajo srečanja brez plačila kotizacije za udeležbo in zato nastopajo kot glavni plačnik kongresnih storitev, medtem ko jih združenja organizirajo s plačilom kotizacije za udeležbo ter jih ponudijo na trgu kongresnih pro- duktov (konferenc). Udeleženec – končni potrošnik srečanja Na kongresnem trgu je udeleženec tisti, ki ga razumemo kot končnega potrošnika poslovnega srečanja (Oppermann 1996a; Davidson in Rogers 2006) oziroma potrošnika vseh storitev, ki so potrebne za oblikovanje končnega kongresnega proizvoda. Davidson in Rogers (2006) poudarja- ta, da je prav obisk ali udeležba na poslovnem srečanju temeljnega pome- na za celotno kongresno industrijo, saj brez udeležencev ne bi bilo pov- praševanja in s tem trošenja kongresnih storitev. Avtorja (prav tam) ob tem opozarjata, da je med udeležencem korporativnega srečanja in ude- ležencem srečanja združenj pomembna razlika; to je možnost odločanja o udeležbi – da ali ne, Jago in Deery (2005) ter Millar in Kerr (2009) pa dodajajo, da imajo udeleženci tudi možnost izbire med več konferencami ter s tem izražanja preferenc. Prav možnost izbire, ki jo imajo udeleženci konferenc združenj, je razlog, da si tako organizatorji kot ponudniki sto- ritev na kongresnem trgu prizadevajo, da bi zadovoljili njihove potrebe in želje. Čeprav obstaja možnost izbire, pa je ta vendarle omejena s pred- hodno izbiro organizatorjev ali naročnikov, ki vnaprej določijo ponudni- Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve ke kongresnih storitev in destinacijo, na kar opozarjata Davidson in Ro- gers (2006). Ponudba na kongresnem trgu Na splošno lahko ponudbo na kongresnem trgu razumemo kot zagota- vljanje storitev in dobrin v procesu načrtovanja, organizacije in izvedbe poslovnega srečanja. Gre za kompleksen koncept, ki ga je mogoče obrav- navati z različnih zornih kotov. Najpogosteje na ponudbo na kongresnem trgu gledamo kot na ponudbo različnih kongresnih storitev, to je storitev, ki so neposredno povezane z organizacijo konference (na primer ponudba storitev prizorišča), ter storitev, ki so z njo le posredno povezane (na pri- mer prevozne storitve). Ne glede na povezanost pa velja, da sta obe skupi- ni storitev pomembni za uresničenje poslovnega srečanja v celoti. 47 V literaturi (Shone 1998; Swarbrooke in Horner 2001; Davidson in Rogers 2006; Rogers 2008; Davidson in Rogers 2016) je zaslediti obrav- navo ponudbene strani kongresnega trga po konceptu opredeljevanja ponudbe glede na ponudnike neposredno povezanih storitev ter na po- nudnike posredno povezanih storitev. Še dlje gredo pri opredeljevanju na- cionalne ekonomske študije s področja kongresne industrije (UNWTO 2006, CESTUR 2011; CIC 2011; Poland Meetings and Events Industry Report 2014 2014), ki ponudbeno stran opredeljujejo z vidika vpletenosti ali vloge deležnikov na kongresnem trgu, to je razmejitve na ponudbo in povpraševanje z vidika pomanjkanja ali celo odsotnosti udeležbe oziroma obiska poslovnega srečanja, kar pomeni, da na ponudbeno stran kongres- nega trga uvrščajo tiste organizacije, ki skrbijo za organizacijo poslovnega srečanja in vanj niso vpletene kot udeleženci poslovnega srečanja. Swarbrooke in Horner (2001) med drugim delita kongresno ponud- bo na obvezno, ki jo sestavljajo nujne storitve, na sektorsko ponudbo, ka- mor spadajo storitve, vezane na točno določen segment v kongresni in- dustriji (na primer na kongresne razstave), in na izbirne ali neobvezne storitve, ki jih v poslovno srečanje vključimo po potrebi, na primer zaradi želje po obogatitvi obveznih storitev. Najširšo interpretacijo ponudbene strani kongresnega trga ponujata Swarbrooke in Horner (2001), ki ponudbeno stran delita na štiri katego- rije ponudnikov storitev, in sicer na organizatorje oziroma naročnike, na ponudnike kongresnih storitev, na posrednike in specializirane kongres- ne agencije ter na ponudnike drugih storitev. V nadaljevanju bomo natančneje opredelili ponudbeno stran kon- gresnega trga, pri čemer bomo največ pozornosti namenili ponudnikom, ki so neposredno povezani z organizacijo poslovnega srečanja, predvsem Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije kongresnim prizoriščem, saj so ti, kot trdita Davidson in Rogers (2006), zaradi zagotavljanja lokacije/prostora za izvedbo poslovnega srečanja v kongresni industriji temeljnega pomena. Organizatorji/naročniki kongresnih storitev Organizatorji oziroma naročniki kongresnih storitev na kongresnem trgu igrajo vlogo pobudnika za organizacijo poslovnih srečanj, zato so v literaturi večinoma uvrščeni na stran povpraševanja, čeprav velja opozori- ti, da jih Swarbrooke in Horner (2001) umeščata na ponudbeno stran kot tiste, ki skupaj s ponudniki drugih kongresnih storitev poskrbijo za po- nudbo poslovnega srečanja na kongresnem trgu. Podobno vlogo organi- zatorjev/naročnikov kongresnih storitev tolmačijo strokovne organizaci- je in ekonomske študije (UNWTO 2006; CESTUR 2011; CIC 2011), ki 48 jih v svojih priporočilih uvrščajo na stran ponudbe kot gostiteljske orga- nizacije ali kot organizatorje srečanj. Posebnosti organizatorjev oziroma naročnikov z vidika ločevanja na posamezne skupine so glede na njihovo organiziranost predstavljene v prejšnjem poglavju. Posredniki in specializirane kongresne agencije Vezni člen med ponudbo in povpraševanjem po kongresnih storitvah na destinaciji predstavlja skupina posebej usposobljenih agencij, ki jih ime- nujemo posredniki (angl. intermediaries) in so specializirane za posre- dovanje med organizatorji oziroma naročniki in ponudniki kongres- nih storitev. Podobno kot organizatorje jih je po mnenju Rogersa (2008) moč razumeti kot ponudnike in povpraševalce, saj na kongresni desti- naciji pogosto prevzemajo vlogo naročnika kongresnih storitev. Vendar Swarbrooke in Horner (2001) trdita, da v resnici tudi posrednike štejemo med ponudnike storitev na kongresni destinaciji, saj je njihovo delovanje usmerjeno v to, da tako kongresno destinacijo kot srečanje obiščejo na- ročniki in udeleženci v čim večjem številu. Njihova dvojna narava se v resnici kaže bolj v tem, za koga delujejo na kongresnem trgu. Davidson in Rogers (2006) tako posrednike in specia- lizirane kongresne agencije ločujeta na dve skupini, in sicer: − na posrednike, ki pri pripravi in izvedbi poslovnega srečanja de- lujejo za interese organizatorjev/naročnikov; razlikujejo se glede na vrsto storitev, ki jih ponujajo; ter − na posrednike, ki delujejo za interese ponudnikov kongresnih storitev na destinaciji. Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve Najznačilnejši predstavnik skupine posrednikov, ki delujejo za inte- rese organizatorjev oziroma naročnikov, je profesionalni kongresni orga- nizator (angl. professional congress/conference organizer) ali tudi neod- visni kongresni organizator; najpogosteje jih označujejo z akronimom PCO. V praksi so pogosto imenovani kar tehnični organizatorji kongre- sa, saj od naročnika prevzamejo celotno organizacijo in izvedbo kongresa, naročnik tako poskrbi le za njegovo vsebino. Med dejavnosti PCO šteje- mo iskanje prizorišča, skrb za namestitev udeležencev, trženje kongre- sa, stike z mediji, upravljanje s človeškimi viri, organizacijo potovalnih aranžmajev za udeležence, organizacijo spremljevalne razstave, urejanje avdiovizualnih storitev, organizacijo glavnega programa, vključno z izbi- ro govorcev, organizacijo spremljevalnega programa konference, izvedbo procesa sprejemanja povzetkov in publiciranja konferenčnih publikacij, organizacijo konferenčnih sekcij, skrb za varnost in varovanje, upravljanje 49 s finančnimi sredstvi in oblikovanje proračuna, pripravo pogodb (David- son in Rogers 2006; Rogers 2008; IAPCO 2009). Profesionalni kongre- sni organizatorji lahko postanejo člani Mednarodnega združenja profe- sionalnih kongresnih organizatorjev (angl. International Association of Professional Congress Organizers ali IAPCO), ki pred vstopom prever- ja kakovost njihovega delovanja oziroma izpolnjevanje standardov pri opravljanju dejavnosti. Zaradi izpolnjevanja zelo zahtevnih standardov je članstvo v združenju znak strokovnosti in kompetenc, kar je za naročnike pogosto prednost pri izbiri, za profesionalnega kongresnega organizator- ja pa pomembna referenca. Član IAPCO iz Slovenije je Cankarjev dom v Ljubljani (IAPCO 2014). Destinacijska agencija (angl. destination management company, s kra- tico DMC) je posrednik, ki zastopa interese naročnikov oziroma organi- zatorjev. Deluje kot kongresna turistična agencija, specializirana za opra- vljanje storitev, ki so povezane s poznavanjem gostiteljske destinacije. V največjem obsegu se ukvarja z izvajanjem logističnih storitev, organizaci- jo spremljevalnega programa poslovnega srečanja (konferenčni izleti pred konferenco ali po njej, kreativne rešitve za posebne dogodke), nastanitev ter motivacijskih potovanj in programov (Davidson in Rogers 2006; Ro- gers 2008; KUS 2008). Posredniki, ki delujejo za potrebe naročnika, so tudi druge speciali- zirane kongresne agencije, kot so agencije za iskanje prizorišč (angl. venue finding agency), agencije za organizacijo motivacijskih srečanj in progra- mov (angl. incentive in team-building agencies), agencije za organizaci- jo in produkcijo dogodkov ter druge. Razlike med njimi so v vrsti speci- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije alizacije in širini opravljanja storitev za naročnika (Davidson in Rogers 2006; Rogers 2008). Najznačilnejši posrednik, ki predstavlja interese ponudnikov kongre- snih storitev na destinaciji, je kongresni urad, ki deluje kot destinacijska trženjska organizacija (angl. destination marketing organization) oziro- ma organizacija za trženje kongresne destinacije. V stroki je bolj prepo- znaven pod akronimom CVB ali v angleščini ‘Convention and Visitors Bureau'. Njegove primarne naloge so izvajanje trženjskih dejavnosti kon- gresne destinacije, predvsem njena promocija za potencialne organizator- je oziroma naročnike, povezovanje ponudnikov kongresnih storitev na destinaciji ter podpora pri trženjskih dejavnostih svojih članov. Prvi kon- gresni urad je bil ustanovljen v Združenih državah Amerike v Detroitu leta 1896, v Evropi pa skoraj 70 let pozneje, in sicer v Nemčiji leta 1973, 50 leto pozneje pa še na Finskem (Davidson in Rogers 2006). Običajno je kongresni urad organiziran kot neprofitna organizacija, ki deluje v javno- -zasebnem partnerstvu po načelu članstva. Njegovo delovanje je financi- rano na različne načine, in sicer iz naslova članarin članov urada, iz javnih sredstev, iz naslova turističnih taks. Davidson in Rogers (2006) navaja- ta, da v strukturi financiranja obstaja precejšnja razlika med kongresni- mi uradi v Združenih državah Amerike in izven nje; tako so ameriški v pretežni meri financirani iz turističnih taks, neameriški pa iz članarin. Kongresni uradi lahko delujejo na ravni destinacije, regije ali na nacio- nalni ravni, kot samostojne institucije ali kot del turistične organizacije. Na svetovni ravni se združujejo v strokovno združenje DMAI (Destinati- on Marketing Association International). V Sloveniji poznamo samostoj- ni lokalni kongresni urad na Bledu in v Ljubljani, na nacionalni ravni pa deluje Zavod Kongresnoturistični urad Slovenije, krajše Kongresni urad Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 2003. Po svojih nalogah najbližje kongresnemu uradu je destinacijska tr- ženjska agencija oziroma turistična organizacija, ki lahko prav tako kot kongresni urad deluje na več ravneh. Njena naloga je promocija destinacije v prostočasnem kot kongresnem smislu, saj, kot trdi Rogers (2008), no- bena turistična organizacija ne bi smela zanemariti poslovnega turizma. V Sloveniji kot krovno nacionalno institucijo s področja turizma pozna- mo Slovensko turistično organizacijo, njen član je tudi Kongresni urad Slovenije. Na regionalnih oziroma krajevnih ravneh poznamo krajevne turistične organizacije, katerih del je pogosto tudi kongresni oddelek. Znotraj slovenske kongresne standardizacije (KUS 2008) poznamo štiri tipe posrednikov kongresnih storitev, in sicer kongresni urad, profe- Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve sionalnega kongresnega organizatorja, agencijo DMC in agencijo za or- ganizacijo dogodkov. Ponudniki drugih kongresnih storitev V to skupino ponudnikov prištevamo vse tiste, ki s svojimi storitvami podpirajo druge ponudnike kongresnih storitev (Swarbrooke in Hor- ner 2001). Mednje avtorji prištevajo (Swarbrooke in Horner 2001; Ro- gers 2008) strokovne medije, publikacije in revije, v zadnjih letih pa se po našem vedenju v ponudbo vse bolj vključujejo strokovni spletni por- tali za kongresno dejavnost (na primer International Meetings Review). Pri tem ne gre spregledati izobraževalnih institucij in nacionalnih turi- stičnih organizacij ter strokovnih združenj. Slednja skrbijo za strokoven razvoj, promocijo dejavnosti, strokovna izobraževanja in izpopolnjevanja 51 ter raziskovanje na različnih področjih kongresne industrije. Ponudniki specializiranih kongresnih storitev Ponudnike specializiranih kongresnih storitev razumemo kot ponudni- ke, ki poskrbijo za ponudbo tistih storitev, ki so vezane izključno na or- ganizacijo poslovnega srečanja. Swarbrooke in Horner (2001) mednje prištevata prizorišča, nastanitve, destinacijo, prevoze in druge storitve, medtem ko Rogers (2008) mednje uvršča prizorišča skupaj z nastanitva- mi, destinacijo in druge specializirane storitve. Vsako poslovno srečanje za svojo izvedbo zahteva nek prostor, ki ga v najširšem pomenu razume- mo kot lokacijo v geografskem smislu, kot je na primer mesto, kraj, regi- ja ali država, pogosto pa to lokacijo imenujemo kongresna destinacija. Ta je običajno mišljena kot država, regija ali kraj, v kateri je prisotna ponud- ba različnih kongresnih storitev. Zaradi njene natančnejše opredelitve in določanja njenih značilnosti ter stališča, da gre za temeljni koncept v kon- gresnem turizmu, ki ga literatura najpogosteje omenja kot prostor, ki de- luje kot gostiteljska destinacija za organizacijo kongresov (Oppermann in Chon 1997; Rogers 1998; Swarbrooke in Horner 2001; Rogers 2008), jo natančneje opredeljujemo v ločenem podpoglavju. Kongresno prizorišče bi lahko imenovali tudi mikro lokacija kongre- sa. Davidson in Rogers (2006, 9) poudarjata, da gre »v osnovi vedno za fi- zično omejen prostor s stoli za udeležence, v katerega se umesti konferen- co«. Kongresnih prizorišč je več vrst, med njimi so pomembne razlike, zato ponudnike prizorišč podrobneje predstavljamo v ločenem poglavju. V tesni povezavi s kongresnim prizoriščem je ponudba nastanitve za udeležence. Najpogosteje je v literaturi (Rogers 1998; Robinson in Cal- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije lan 2002; CIC 2011; ShiNa idr. 2013; Poland Meetings And Events Indu- stry Report 2014 2014) kot prostor za namestitev omenjen hotel, ki pa v ponudbi kongresnih storitev nemalokrat zavzema dvojno vlogo, saj na eni strani nastopa kot prizorišče, na drugi kot nastanitveni objekt (David- son in Rogers 2006). To so kongresni ali konferenčni hoteli s specializi- rano ponudbo kongresnih storitev in hotelskih nastanitev, običajno višje kategorije. Organizatorjem s ponudbo dveh vzporednih storitev močno olajšajo pripravo in izvedbo poslovnega srečanja. Za poslovna srečanja, ki ne potekajo v kongresnih hotelih, je na kongresnem trgu na razpolago ponudba v drugih nastanitvenih objektih, bodisi hotelih, ki ne ponujajo konferenčnih dvoran, ali v enostavnejših, kot so penzioni, študentski do- movi, hostli. Posebnost je izvedba konference in nastanitev udeležencev na ladijskih križarkah ali celo organizacija srečanja brez posebne nastani- 52 tve, kot so motivacijska in povezovalna srečanja v naravi, kjer so udeležen- ci nameščeni celo v šotorih (Swarbrooke in Horner 2001). Vzporedno z zagotavljanjem nastanitve je za organizacijo poslovne- ga srečanja nujno zagotavljanje prevoznih storitev za transport udeležen- cev in organizatorjev. Prevoznih sredstev je več vrst, njihova uporaba pa je odvisna od oddaljenosti izvorne destinacije udeležencev do namembne destinacije, to je destinacije, kjer poteka poslovno srečanje. Običajno lo- čujemo med prevozi, ki jih uporabljamo za transport do gostiteljske desti- nacije, in tistimi, ki pridejo v poštev za premikanje znotraj destinacije. Za prevoz do destinacije se pri njeni večji oddaljenosti uporablja letala, sploh pri mednarodnih konferencah, sicer pa se za bližnje destinacije uporab- lja tudi avtobus, vlak in avtomobil, vključno s specializiranimi storitvami osebnih prevozov, kot so taksiji in limuzine (Davidson in Rogers 2006) ali prevozi z ladjami (Swarbrooke in Horner 2001). Zaradi vse večje okoljske osveščenosti tako udeležencev kot organizatorjev postajajo vse pogostejši skupinski prevozi, kot na primer deljenje prostih mest v avtomobilih (t. i. »carpooling«) ali uporaba javnih prevoznih sredstev ( Sustainable Event Planning Guide 2008; Perić, Krstinić Nižić in Sikošek 2015). Pomembna specializirana kongresna storitev je organizacija ponud- be hrane in pijače za udeležence in organizatorje poslovnega srečanja. Po- gosto je zaradi narave srečanj treba hrano in pijačo po naročilu pripeljati do prizorišča, kar opravijo specializirani gostinski obrati. Takšno storitev imenujemo ketering ('catering'). Storitve lahko izvedejo zunanji gostinski obrati, ki s prizoriščem niso povezani, ali pa takšni, ki so sestavni del pri- zorišča, na primer prehrambni in gostinski oddelek v hotelu. Izbira tako hrane kot pijače lahko pomembno vpliva na zadovoljstvo udeležencev in Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve uspešnost organizacije konference, zato ji organizatorji namenjajo veliko pozornosti in truda (Kim, Lee in Love 2009; Wei in Huang 2013). Druge specializirane kongresne storitve so še vse tiste, ki so neposred- no vključene pri organizaciji poslovnega srečanja, kot na primer tehnič- ne storitve, avdiovizualne storitve, aranžerske in cvetličarske storitve, sto- ritve tolmačenja in prevajanja, vodniške storitve, zavarovalne storitve in druge (Shone 1998; Swarbrooke in Horner 2001). Vrste in značilnosti kongresnih prizorišč IAPCO (b. l.) kongresno prizorišče (angl. venue, site) definira kot pros- tor, na katerem bo potekalo poslovno srečanje. Kot opozarjajo raziskoval- ci (Shone 1998; Swarbrooke in Horner 2001; Davidson in Rogers 2006), je lahko zunanje ali notranje, mora pa biti prostorsko omejeno oziroma 53 določeno. Rogers (1998, 18–19) povzema opredelitve britanske turistič- ne organizacije iz leta 1993, po katerih konferenčno prizorišče definira kot prostor, ki mora ponuditi najmanj 20 sedežev ali več v kino-posta- vitvi, da ga lahko tako imenujemo in lahko kot resen ponudnik nastopa na trgu. Mnogi avtorji (Oppermann in Chon 1997; Robinson in Callan 2002; Crouch in Louviere 2004; Robinson in Callan 2005; Davidson in Rogers 2006; Whitfield idr. 2014) se strinjajo, da je prizorišče bistvena se- stavina kongresnega trga, ne glede na to, katere vrste je. V literaturi je omenjenih več vrst prizorišč (Oppermann in Chon 1997; Shone 1998; Rogers 1998; Swarbrooke in Horner 2001; Crouch in Louviere 2004; Robinson in Callan 2005; Davidson in Rogers 2006; UNWTO 2006; Whitfield idr. 2014), pri čemer v strukturi ponudbe vo- dijo hoteli (Rogers 1998; Robinson in Callan 2002). Slednje potrjujejo tudi novejše raziskave (CIC 2011; Meeting Professionals International Foundation Canada 2012; ShiNa idr. 2013; Poland meetings and events industry report 2014 2014), ki navajajo, da je hotel kot prizorišče uporabljen v več kot polovici primerov. Strukturo ponudbe prizorišč poleg hotelov dopolnjujejo še druga pri- zorišča, vsa pa se med seboj razlikujejo po velikosti, opremljenosti in na- membnosti (Seekings 1992; Rogers 1998; Shone 1998; Swarbrooke in Hor- ner 2001; Davidson in Rogers 2006). Ta so: − kongresni in razstaviščni centri (angl. purpose-built centres), − univerzitetni/fakultetni prostori (angl. college, university, other academic venues), − javne zgradbe/prizorišča (angl. civic venues), − posebna, neobičajna prizorišča (angl. specialist/unusual venues), Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije − drugi prostori (prostori večjih podjetij, namenjeni poslovnim srečanjem). V Sloveniji kongresna prizorišča opredeljujemo s pomočjo kongres- nih standardov (KUS 2008), ki so bili pod vodstvom Kongresnega ura- da Slovenije sprejeti leta 2008. Nastali so na podlagi standardov in pri- poročil s področja kongresne industrije, kot jih poznajo DIN (Deutsche Industrie Norm), ICCA (International Congress and Convention As- sociation), IAPCO (International Association of Professional Congress Organisers), APEX (Accepted Practice Exchange), AIPC (International Association of Congress Centres), MPI (Meetings Professionals Interna- tional) ter druga strokovna združenja na področju kongresne dejavnosti. Po našem vedenju druge kongresne destinacije ne poznajo takšne stan- dardizacije. Ob izhodišču, da so v slovenski kongresni praksi poimenova- 54 nja iz naslova standardizacije širše sprejeta, ter odsotnosti drugih primer- ljivih poimenovanj in opisov kongresnih prizorišč v slovenščini bomo za njihovo pojasnitev uporabili to terminologijo, pri čemer razlago smiselno dopolnjujemo z drugimi viri. Po slovenskih kongresnih standardih (KUS 2008) prizorišča oziroma kongresne zmogljivosti razvrščamo v štiri kategorije oziroma standarde: − kongresni in razstaviščni center (standard – kategorija E), − kongresni hotel (standard – kategorija F), − hotel s konferenčnimi zmogljivostmi (standard – kategorija G), − posebna prizorišča (standard – kategorija I). Prva značilnost, ki prizorišča ločuje med seboj, je njihova velikost. Po navedbah v literaturi (Seekings 1992; Rogers 1998) in slovenskih kongre- snih standardih (KUS 2008) jih običajno merimo v številu in zmogljivo- sti dvoran, pri čemer se slednja izraža v številu sedežev. Lahko bi jo ime- novali receptivna zmogljivost kongresnega prizorišča, saj dejansko označuje njegovo sposobnost gostiti v objektu določeno število kongresnih udele- žencev. Seekings (1992) navaja, da je to število običajno spremenljivo, saj je odvisno od načina postavitve sedežev v dvoranah, ki je lahko klasič- na ali kino-postavitev ali pa v različnih drugih izvedbah (šolska ali tea- ter-postavitev, postavitev v oblikah U, I, T, L ali stoječa postavitev). Pri tem največjo receptivno zmogljivost posamezne dvorane označuje kino- -postavitev, ki predvideva samo postavitev stolov. V prvi vrsti je za nastop na kongresnem trgu pomembna velikost glavne ali plenarne dvorane, za- tem pa število in zmogljivost vzporednih dvoran in/ali število sejnih sob ter drugih prostorov. Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve Opremljenost in s tem namembnost prizorišča označuje njegova infra- strukturna opremljenost, tako kongresna kot splošna, kamor štejemo niz tehničnih storitev, ki so nujne za izvedbo poslovnega srečanja, gostinske storitve ter druge storitve in opremo. Za največje kongresno prizorišče štejemo kongresni in razstaviščni center, saj ponuja največji obseg kongresnih zmogljivosti tako po številu sedežev v plenarni dvorani kot tudi po številu drugih dvoran in prosto- rov, hkrati pa nudi vso tehnično podporo za izvedbo še tako zahtevnih kongresnih prireditev (KUS 2008). V literaturi avtorji (Seekings 1992; Shone 1998; Rogers 1998) omenjajo, da je kongresni center zgrajen na- mensko za potrebe zlasti največjih in najzahtevnejših kongresov z več ti- soč udeleženci, čeprav ga je mogoče uporabiti tudi za manjša srečanja. Njegova značilnost je tudi v tem, da pod svojo streho ne ponuja nastani- 55 tvenih zmogljivosti. Posebnost, ki jo raziskujejo Whitfield idr. (2014), so t. i. kompleksna kongresna prizorišča (angl. complex MICE venues), ki so namensko zgrajena, nudijo pa poleg kongresnih zmogljivosti še vse druge storitve, ki jih sicer običajno zagotavlja kongresna destinacija (poleg kon- gresnih in hotelskih zmogljivosti še prostočasne dejavnosti, notranje pre- voze, nastala pa so pod vplivom igralniških tematskih območij). Po obsegu kongresnih zmogljivosti in storitev sledijo hoteli. V lite- raturi (Seekings 1992; Rogers 1998; Swarbrooke in Horner 2001) hotele, namenjene poslovnemu turizmu, razvrščajo glede na prostorsko umešče- nost (mestni, podeželski hoteli, hoteli ob letališčih). Po slovenskih kon- gresnih standardih hotele delimo v dve kategoriji (KUS 2008). Največji po obsegu storitev je kongresni hotel, njegove glavne storitve so hotelska nastanitev, ponudba kongresnih dvoran s širokim naborom tehničnih storitev in gostinske storitve. Po standardu mora imeti najmanj štiri zvez- dice, število hotelskih sob pa mora biti v primernem razmerju s številom sedežev v največji dvorani. V primernem medsebojnem razmerju morajo biti tudi plenarna dvorana in dodatne dvorane ter predprostori. Pričako- vano je, da bo imel kongresni hotel svoj kongresni oddelek ali prodajno službo z osebjem, ki ima izkušnje na kongresnem področju. Drugi tip hotela je hotel s konferenčnimi zmogljivostmi (prav tam), ki mora imeti vsaj tri zvezdice, pri čemer so v primerjavi s kongresnim hote- lom zahteve po konferenčnih zmogljivostih manjše. Tako mora imeti tak hotel vsaj eno plenarno dvorano, dodatno vsaj eno dvorano za vzporedna srečanja ter primeren predprostor za pogostitev, registracijo udeležencev ter organizacijo manjše razstave. Takšen hotel mora imeti lastno restavra- cijo, vendar ta ne more biti uporabljena kot konferenčni prostor. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Po slovenskih kongresnih standardih (prav tam) med prizorišča šte- jemo še posebna prizorišča. Posebna so zato, ker so zaradi svoje kultur- ne, zgodovinske, arhitekturne ali tehnične vrednosti zanimiva za izvedbo poslovnih srečanj, seveda pa morajo biti za izvedbo primerno infrastruk- turno opremljena. V Sloveniji so to muzeji, galerije, gradovi, gledališča, posebej urejene športne in kinodvorane. V literaturi (Seekings 1992; Ro- gers 1998; Swarbrooke in Horner 2001) poleg omenjenih med posebna prizorišča štejejo še konferenčne zmogljivosti na ladjah, v tematskih par- kih in podobno. Tako kot kongresni in razstaviščni centri tudi posebna prizorišča ne nudijo nastanitvenih zmogljivosti. Posebnost so tudi univerzitetni in fakultetni prostori, ki delujejo kot kongresna prizorišča. Njihova posebnost so zagotovo prostori, ki so po mnenju raziskovalcev (Seekings 1992; Rogers 1998) primerni za izvedbo 56 kongresov zaradi svoje arhitekturne urejenosti (predavalnice) in razisko- valne usmerjenosti. Same fakultete vlagajo kar precej naporov, da v njih gostijo konference. Nekatere poleg kongresnih dvoran ponujajo tudi na- stanitev. Poleg posebnih prizorišč poznamo še druga prizorišča, kamor uvršča- mo vsa tista, ki jih zaradi njihovih drugačnih značilnosti ne moremo uvr- stiti v nobeno drugo skupino. Sem spadajo predvsem poslovne stavbe in prostori, namenjeni za izvedbo poslovnih srečanj. Vrste in značilnosti kongresnih prireditev Terminološka razdrobljenost na področju kongresne dejavnosti se kaže tudi v različnosti definicij osnovnega produkta – kongresne prireditve. Kot trdi Ladkin (2002), to niti ni presenetljivo, če vemo, da je tudi turi- zem težko opredeliti. Rabi ustrezne terminologije je treba posvetiti pozornost predvsem v raziskovanju, saj raziskovalci opozarjajo (Ladkin 2002; Blažević in Alki- er Radnić 2005; Jae Lee in Back 2005; Jae Lee in Back 2005; UNWTO 2006), da pomanjkanje standardiziranosti definicij na področju kongres- ne dejavnosti vodi do neenotnosti pri zasnovi raziskav, zbiranju podatkov, njihovi interpretaciji ter primerljivosti, te pa so še najvidnejše pri defini- ciji osnovne vsebinske enote – kongresne prireditve. Naš namen je zaradi vsebinske opredelitve in določitve njihove uporabe v monografiji strnjeno povzeti in medsebojno primerjati definicije kongresnih prireditev. Pregled literature pokaže, da so v literaturi definicije pogosto povze- te po definicijah strokovnih organizacij s področja kongresne dejavnosti, kot so BECA (Business Events Council of Australia), CIC (Convention Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve Industry Council), CLC (Convention Liaison Council), ICCA (Inter- national Congress & Convention Association), IAPCO (The Internati- onal Association of Professional Congress Organisers), EITW (Das Eu- ropäische Institut für TagungsWirtschaft). Akademske objave in objave strokovnih združenj se lotevajo definiranja in razvrščanja kongresnih pri- reditev, kot so konferenca (angl. conference), kongres (angl. congress) in konvencija (angl. convention) ter srečanje (angl. meeting), pa tudi dru- gih prireditev, kot sta motivacijsko potovanje ali kongresna razstava/se- jem. UNWTO (2006) opozarja, da morajo ne glede na vrsto poslovnega srečanja ta potekati izven sedeža organizacije v najetih prostorih, na kon- gresnem prizorišču, če jih želimo opredeliti kot kongresno prireditev. V nasprotnem primeru gre za interno srečanje, ki ne ustvarja povpraševa- nja na kongresnem trgu in je zato kot tako izključeno iz obravnave. V na- daljevanju obravnavamo pomembnejše poudarke z namenom opredelitve 57 za potrebe raziskave. Največja dilema se pojavlja pri izrazih konferenca, kongres in konven- cija. V bistvu gre poglavitno razliko iskati med pojmoma konferenca in kongres ter med pojmoma konferenca in konvencija. Ugotovitvam avtor- jev je namreč skupno to, da je izraz konvencija pogostejši v Ameriki, Av- straliji in Aziji; medtem ko se v Evropi pogosteje uporablja izraz kongres (Lucianović 1980; Rogers 1998; CIC 2011). Raziskovalci (Seekings 1992; Rogers 1998; Ladkin 2002; UNWTO 2006) termine v grobem ločujejo glede na namen in lokacijo srečanja ter število udeležencev. Večina vseh opredelitev za konferenco enotno povzema, da gre za po- slovno srečanje v manjšem obsegu glede na število udeležencev in stopnjo zahtevnosti programa (vsebine); srečanje je organizirano predvsem zara- di izmenjave mnenj, razprave o točno določeni temi neke ožje, specifič- ne skupine posameznikov (Rogers 1998; Ladkin 2002; Zidanski 2005; UNWTO 2006, IAPCO b. l.). Le Seekings (1992) trdi, da gre za srečanje večjega števila oseb, zagotovo zato, ker v opredelitvah ne ločuje posebej med konferenco, kongresom in konvencijo. Pomembna atributa sta tudi obdobje trajanja, ki je običajno krajše kot pri kongresih, čeprav ni točno določeno, ter frekvenca ali periodičnost ponavljanja. Za konference na- mreč velja, da običajno ne poznajo rednega ponavljanja v določenem ča- sovnem obdobju (UNWTO 2006, Kongresna Ljubljana 2020 2011; IAP- CO b. l.). Definicija britanske turistične organizacije in mednarodnega združenja kongresnih uradov celo predvideva minimalno številno udele- žencev in dolžino trajanja (UNWTO 2006), ki pa trenutno v priporoči- lih (prav tam) ni splošno sprejeta kot referenčni okvir. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Kongres je srečanje, za katerega velja enotno strinjanje, da je po svo- jem obsegu običajno večje kot konferenca, kar velja tako za število udele- žencev kot zahtevnost programa, ki ni namenjen le eni ožji temi, ampak je vsebina zastavljena širše, vendar na enotni vsebinski osnovi. Program kongresa je zato običajno razdeljen na več simultanih sekcij in lahko traja dalj časa (Rogers 1998; UNWTO 2006; Kongresna Ljubljana 2020 2011; IAPCO b. l.). Pomemben atribut kongresa je njegova frekvenca oziroma ponavljanje, kar pomeni, da se odvija v rednih časovnih presledkih (letni, večletni), pri čemer so kongresi na nacionalni ravni običajno organizirani na letni osnovi, mednarodni pa na večletni (IAPCO b. l.). Terminologija je najmanj dorečena pri izrazu konvencija (angl. con- vention), ki se po navedbah avtorjev (Lucianović 1980; Seekings 1992; Rogers 1998) pogosteje uporablja v ameriških in azijskih državah, med- 58 tem ko je v Evropi za to vrsto srečanja pogosteje uporabljen izraz kongres. Konvencija sicer v slovenščini pomeni (Fran 2015): 1. podpisati konvencijo / skleniti konvencijo / temeljiti na konven- ciji; držati se mednarodnih konvencij; konvencija o prepovedi nuklearnega orožja / družbena konvencija; podpisali so kultur- no konvencijo med obema državama; 2. nav. mn., knjiž., navadno s prilastkom otresti se togih konven- cij je proti konvencijam meščanske družbe; 3. v ameriškem okolju na svoji konvenciji so se odločili za nove ak- cije / demokratska konvencija; končati konvencijo republikanske stranke; torej tudi zborovanje ali shod oziroma tudi podpisovanje sporazumov med državami ali podjetji, čemur se približujejo tudi nekatere definici- je v kongresni praksi (Seekings 1992; UNWTO 2006), ki konvencijo ra- zumejo kot srečanje zakonodajnih, ekonomskih ali družbenih institucij zaradi informiranja in vzpostavljanja ustreznih politik. Druge definici- je natančneje ne opredeljujejo njenega namena, je pa vsem opredelitvam skupno razumevanje, da gre za srečanje velikega števila oseb z določeno dolžino trajanja, vendar brez periodičnega ponavljanja (Seekings 1992; UNWTO 2006). Glede na prakso v Evropi tudi v tej monografiji upo- rabljamo izraz kongres za srečanje večjega števila oseb. Obenem se v novejšem obdobju zelo pogosto pojavlja izraz poslovno srečanje ali samo srečanje (angl. business meeting ali tudi business event), ki se večinoma uporablja za označevanje dogodka, ki se ga udeleži manj- še število ljudi (Rutherford 1990; Seekings 1992; Weber in Chon 2002). Tako ga v osnovi ločimo od pojma konferenca ali kongres. Izraz srečanje Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve se sicer ne uporablja le za označevanje dogodka kot takega, temveč tudi širše, ko z njim poskušamo enotno definirati tako srečanja korporativ- ne narave kot srečanja združenj (UNWTO 2006; Jago in Deery 2010). Svetovna turistična organizacija je tako kot pri definiranju poslovne- ga turizma postavila okvire za definiranje poslovnega srečanja (UNWTO 2006) v obliki priporočil, predvsem zaradi zagotavljanja enotnih metodo- loških osnov za merjenje ekonomskih učinkov kongresne dejavnosti. Ker se ta vse pogosteje uporabljajo kot izhodišče v raziskavah (Maritz Resear- ch Canada 2008; CESTUR 2011; ShiNa idr. 2013; Poland Meetings and Events Industry Report 2014 2014), jih v nadaljevanju podrobneje pred- stavljamo, saj jih uporabljamo kot izhodišče empiričnega dela raziskave. Osnova za sprejetje priporočil so definicije strokovnih kongresnih združenj, pri čemer so si te enotne le glede namena srečanja, to je srečeva- nja oseb iz poslovnih razlogov, medtem ko so si pri drugih postavkah pre- 59 cej različna. Svetovna turistična organizacija (UNWTO 2006) je na podlagi de- finicij in prakse za opredelitev poslovnega srečanja sprejela štiri postavke: − namen srečanja, − prizorišče srečanja, − velikost srečanja in − trajanje srečanja. Namen srečanja je koncept, enoten vsem definicijam in nedvoumen, zato za potrebe raziskovanja UNWTO (2006, 19) priporoča opredelitev: »Srečanje je splošen izraz za zbiranje večjega števila ljudi na enem mes- tu zaradi diskusije, izmenjave mnenj o točno določeni temi. Ključen na- men srečanja je motivacija udeležencev in poslovanje. Frekvenca srečanja je lahko določena (letno, večletno) ali ni določena.« Pri tem opozarja (prav tam), da so seveda v uporabi tudi druga poi- menovanja za srečanja (konferenca, kongres), kar pa ni bistvenega pome- na pri razumevanju, zato se lahko uporablja enoten izraz: srečanja. Za prizorišče srečanja veljajo prostori, ki so namensko zgrajeni ali namenjeni za poslovna srečanja, zato to ne morejo biti, na primer, športni klubi, moteli, osnovne šole in podobni objekti, ki so namenjeni širši skup- nosti. Hkrati velja, da se pri zbiranju podatkov lahko upošteva le tista sre- čanja, ki potekajo v najetih prostorih (prav tam). Za plačilo se upošteva de- narna in nedenarna sredstva. Velikost srečanja je kategorija, merjena v številu udeležencev, mnenja pa so najbolj deljena pri določitvi minimalnega praga za merjenje veli- kosti. Kot lahko razberemo iz preglednice 2, se uporabljajo zelo različ- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije ne vrednosti od osem dalje, definicija IACVB pa celo navaja najmanj dva udeleženca, kar je po mnenju UNWTO (prav tam) nesmiselno, saj je v nasprotju s težnjo, da bi srečanje dveh udeležencev potekalo v za to naje- tih prostorih. Zaradi konsistentnosti podatkov, ki jih upoštevamo in zbi- ramo za raziskavo, pa je vendarle treba določiti spodnjo mejo števila ude- ležencev, da bi lahko sploh opredelili, katera poslovna srečanja pridejo v poštev za raziskovanje. Zato je sprejeto priporočilo (prav tam), da se za potrebe raziskav upošteva tista srečanja, katerih minimalno število ude- ležencev je večje od deset. Trajanje srečanja je časovna kategorija, ki je, kot je razvidno iz pre- glednice 2, opredeljena zelo različno. Tudi pri definiranju trajanja je po- membno merilo najem prostora za izvedbo srečanja. Pri tem je predpos- tavljeno, da je najem smiseln takrat, kadar srečanje traja vsaj pol delovnega 60 dneva. Zato je sprejeto priporočilo (prav tam), da lahko v raziskavo vklju- čimo tista srečanja, ki trajajo najmanj štiri ure ali več. V kontekstu opredeljenih kategorij srečanja (prizorišče, velikost in trajanje) UNWTO (prav tam) ugotavlja, da je treba določiti tudi katego- rijo mednarodno srečanje, ki ga zlasti strokovna združenja razumejo zelo poljubno. Pri tem sta glavna elementa ocenjevanja razmerje med domači- mi in tujimi udeleženci srečanja ter število sodelujočih držav. To razmer- je je treba določiti v širšem kontekstu, ob upoštevanju geografskih značil- nosti kongresnih destinacij, saj je 40–50-odstotni delež tujcev za Evropo, kjer je prehajanje njenih notranjih meja običajno, zelo visok, za razliko od drugih, neevropskih regij. Zato je priporočen nižji delež tujcev, in sicer 20 %, ter manjše število sodelujočih držav. Za mednarodno srečanje torej velja tisto srečanje, na katerem sodeluje najmanj deset udeležencev, traja več kot štiri ure, udeleženci so iz najmanj dveh različnih držav, pri čemer mora biti tujcev najmanj 20 %. Iz analize opredelitev kongresnih prireditev lahko povzamemo, da je njihova terminološka razdrobljenost precejšnja, vendar se pojavljajo pri- zadevanja po njihovem čim doslednejšem definiranju, predvsem zaradi nujnosti enotne metodološke obravnave v raziskavah, ki bi omogočala primerljivost in metodološko skladnost pridobljenih rezultatov raziskav. Ob naslonitvi na analizo temeljnih konceptov v poslovnem turizmu ter na priporočila Svetovne turistične organizacije kot strokovne avtoritete na področju turizma (UNWTO 2006) zaključujemo z izhodiščno opre- delitvijo kongresne prireditve, kot jo bomo uporabljali v empiričnem delu monografije, in sicer velja, da je kongresna prireditev tista, ki poteka v na- jetih prostorih, ki so namenjeni organizaciji poslovnih srečanj in imajo za to tudi minimalno infrastrukturo, traja najmanj štiri ure in se je udeleži Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve najmanj deset udeležencev, mednarodno srečanje pa tisto, kjer poleg dr- žave gostiteljice sodeluje najmanj ena tuja država, pri čemer je prisotnih najmanj 20 % tujcev. Predstavitev obsega kongresne dejavnosti v svetu Obseg kongresne dejavnosti lahko ocenimo na podlagi zbranih podat- kov o številu kongresnih prireditev, številu udeležencev, trajanju kongresa ter drugih podatkih, vendar Ladkin (2002) opozarja, da je razpoložljivost konsistentnih podatkov relativno nizka. Podobno velja za razpoložljivost statističnih poročil. Težavnost zbiranja podatkov izhaja iz razdrobljenosti dejavnosti ter relativne nepripravljenosti deležnikov za zbiranje in sporo- čanje podatkov, kar potrjujejo naše izkušnje iz predhodne raziskave (Si- košek idr. 2014). Ladkin (prav tam) navaja, da deležniki ali zaradi varova- 61 nja občutljivih podatkov, predvsem finančnih, ali pomanjkanja ustreznih informacijskih rešitev za njihovo zbiranje niso naklonjeni zbiranju po- datkov, ki bi omogočili izdelavo natančnejših statističnih poročil. Zaradi fragmentacije kongresne dejavnosti je tako izvajanje kontinuiranih razi- skav in spremljanje statističnih informacij pogosto zelo redko in nedore- čeno, prav tako ne obstaja neodvisna institucija, ki bi bila odgovorna za zbiranje podatkov in vpeljavo enotne metodologije, kar bi omogočalo nji- hovo primerljivost. Podobno ugotavljata tudi Robinson in Callan (2005), saj pravita, da celoviti podatki o obsegu dejavnosti niso razpoložljivi. Zato se za ponazoritev obsega kongresne dejavnosti pogosto pojav- ljajo statistična poročila na ravni kongresnih uradov (lokalni in nacio- nalni uradi) ali strokovnih združenj. Najpogosteje so pri tem omenjana poročila, ki jih izdajata svetovno uveljavljeni in priznani strokovni zdru- ženji za kongresno dejavnost UIA (Union of International Associations) in ICCA (International Congress and Convention Association). Zdru- ženji že dobrih šest desetletij kontinuirano in po enaki metodologiji zbi- rata podatke o konferenčnih prireditvah na mednarodni ravni za vse sve- tovne regije. Glede na razvoj moderne kongresne dejavnosti obe zbirata podatke vse od njunih začetkov, zato nam analiza njunih podatkov omo- goča tudi zgodovinski pregled obsega kongresne dejavnosti. Zaradi konti- nuitete veljajo njuna poročila za verodostojen in kredibilen vir podatkov o profilu mednarodnih srečanj, čeprav spremljata kongresno dejavnost le v segmentu mednarodnih združenj, ki redno izvajajo rotacijo pri izbiri kongresne destinacije, ter za tiste destinacije, ki so njihove članice (pred- stavljeno v preglednici 2), torej le za ožji segment v skupini srečanj zdru- ženj oziroma poslovnih srečanj sploh. To pomeni, da v obravnavo ne za- jameta drugih kongresnih srečanj in destinacij, ki niso njune članice. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Zato je slednje treba razumeti kot omejitev ter opozoriti na previdnost pri interpretaciji, ki nam ne omogoča posplošitve. Kljub temu so to edi- ni podatki, ki so rezultat sistematičnega spremljanja v daljšem časovnem obdobju in za veliko število članic. Zato vendarle omogočajo vpogled v gi- banje in obseg kongresne dejavnosti v svetu in po posameznih destinaci- jah ter jih uporabljajo mnogi avtorji (Weber 2001; Ladkin 2002; Dragiće- vić, Armenski in Jovićić 2009; Ladkin 2006; Mair 2010; Dragićević idr. 2011; Wan 2011; Dunjić idr. 2012; Terzi, Sakas in Seimenis 2013). To je razlog, da smo se odločili za predstavitev gibanja kongresnih srečanj na mednarodni ravni in v Sloveniji na podlagi sekundarnih po- datkov iz statističnih poročil strokovnega združenja ICCA za obdobje zadnjih 50 oziroma 15 let. Izbrali smo parametre, ki so običajno prikaza- ni v kongresnih poročilih (CESTUR 2011; CIC 2011; Meeting Professi- 62 onals International Foundation Canada 2012; ShiNa idr. 2013; Poland Meetings and Events Industry Report 2014 2014), imenovanih tudi kon- gresna statistika (Ladkin 2002). To je gibanje števila vseh srečanj, gibanje števila udeležencev, trajanje srečanj, njihova geografska razpršenost, upo- raba prostora in drugo. Gibanje števila mednarodnih srečanj v svetu Gibanje števila vseh srečanj kaže na dinamiko izvajanja srečanj v določe- nem časovnem obdobju, lahko v vseh ali v ločenih segmentih. Po metodo- logiji združenja ICCA to pomeni, da je merjeno število vseh srečanj, ki jih organizirajo mednarodna združenja, velikost vsakega srečanja je najmanj 50 udeležencev in srečanje rotira med najmanj tremi državami. Gibanje števila mednarodnih kongresov v obdobju od leta 1963 do leta 2012 kaže, da je bilo v 60-ih letih prejšnjega stoletja precej manj med- narodnih kongresov, ki so spreminjali svojo destinacijo, kar lahko pripi- šemo razvitosti prometnih sredstev in infrastrukture ter potrebi po or- ganizaciji srečanj na mednarodni ravni. Iz analize historiata kongresne dejavnosti smo povzeli, da se je število srečanj razvijalo vzporedno z ra- zvojem prometne dostopnosti. Od 80-ih let dalje se je število mednaro- dnih srečanj začelo vzpenjati, ob koncu tisočletja in njegovem prelomu začelo še hitreje naraščati, od začetka tisočletja pa je rast mednarodnih srečanj eksponentna, kar ugotavljajo tudi drugi avtorji (Robinson in Cal- lan 2005; Millar in Kerr 2009). Hitra rast je posledica vse večjega gospo- darskega, političnega in tehnološkega razvoja, ki izkazuje veliko potrebo po srečevanju ljudi ter izmenjavi znanja, idej in poslovnih priložnosti, kar ugotavljata tudi Jago in Deery (2010). Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve Ob tem je treba dodati, da se je s povečevanjem števila mednarodnih srečanj začelo skrajševati njihovo trajanje, in sicer je bilo po podatkih združenja ICCA (2013) za 60-ta leta značilno trajanje kongresa v pov- prečju šest dni, 50 let kasneje pa se je dolžina skoraj prepolovila in zna- ša v povprečju 3,8 dneva. To so seveda podatki za mednarodna srečanja združenj, za katera tudi sicer velja, da so običajno daljša od nacionalnih kongresov in konferenc. Ob tem je treba naraščanje števila mednarodnih kongresov interpretirati s previdnostjo, saj so ob pojavu ekonomske kri- ze pred desetimi leti poročali o upadanju števila srečanj, ki pa se v zadnjih letih ponovno povečuje (UFI 2016). Vseeno pa napovedi (ICCA 2015) kažejo, da se bo obseg števila srečanj na mednarodni ravni še povečeval. Gibanje števila udeležencev mednarodnih srečanj 63 Gibanje števila udeležencev mednarodnih srečanj po metodologiji zdru- ženja ICCA je v obdobju od leta 1963 do leta 2012 prikazano kot absolu- tno število vseh udeležencev ter kot povprečno število udeležencev na sre- čanje v vsakem petletnem obdobju. V 50-letnem obdobju je število mednarodnih srečanj močno narašča- lo, prav tako je naraslo tudi število vseh udeležencev, in sicer z dveh mili- jonov v 60-ih letih prejšnjega stoletja na več kot 20 milijonov v začetku ti- sočletja. Slednje je treba interpretirati s previdnostjo, saj vsekakor ne gre za vsa srečanja na kongresnem trgu, ampak le za segment mednarodnih združenj, članic združenja ICCA, čeprav naraščanje števila udeležencev ob prelomu tisočletja omenjajo tudi druge študije ( Poland Meetings and Events Industry Report 2014 2014). Takšna rast števila udeležencev je zaradi naraščanja števila srečanj se- veda pričakovana, vendar še jasnejšo sliko daje podatek o povprečnem šte- vilu udeležencev na srečanje, ki kaže, da se je povprečno število udeležen- cev na srečanje neprenehoma zmanjševalo. To je trend predvsem od 70-ih let dalje, ko so bila srečanja z več tisoč udeleženci pogostejša, kar omenja tudi Rogers (1998). Če to primerjamo s številom vseh srečanj, ugotovimo, da gre razvoj kongresnih srečanj v smeri zmanjševanja velikosti posame- znega srečanja ter povečevanja števila srečanj, kar pomeni, da je kongre- snih srečanj vedno več, vendar z manj številčno udeležbo. Takšen razvoj nakazuje pojav vse konkurenčnejšega kongresnega trga. Še jasnejšo sliko o gibanju velikosti srečanj nam dajejo podatki po velikostnih razredih, izraženih v številu udeležencev. Na začetku opa- zovanega obdobja so bili najpogostejši kongresi med 250 do 999 udele- ženci, sledijo jim kongresi z od 1.000 do 2.999 udeleženci, precej manj je bilo najmanjših kongresov s 50 do 149 udeležencev, najmanj pa je zago- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije tovo tistih z več kot 3.000 ali celo 10.000 udeleženci. V kasnejših obdob- jih se gibanje obrne v prid manjšim kongresom, ki privabijo od 250 do 499 udeležencev, ki so v 80-ih letih prejšnjega stoletja najštevilčnejši. V tem obdobju se močno znižuje tudi število srečanj v razredih z od 500 do 999 in od 1.000 do 1.999 udeleženci, medtem ko začnejo močno naraš- čati manjši kongresi z med 50 in 249 udeleženci, pri čemer so skokovito rast zabeležili najmanjši kongresi, ta tendenca pa se nadaljuje. Gibanje ve- likosti srečanj glede na število udeležencev potrjujejo tudi druge študije, ki navajajo, da manjši kongresi postajajo vse pogostejši ( Poland Meetings and Events Industry Report 2014 2014). Gibanje števila mednarodnih srečanj v geografskem pogledu Pregled mednarodnih srečanj v geografskem pogledu je pregled gibanja 64 števila srečanj po svetovnih regijah. Zaradi zgodovinske pogojenosti je pričakovano največje število med- narodnih srečanj v Evropi, kjer je bilo v 60-ih letih prejšnjega stoletja da- leč največ kongresov, to je več kot 70 % vseh, medtem ko so druge regije v skupni seštevek vseh mednarodnih srečanj po metodologiji ICCA pri- spevale skupno manj kot tretjino vseh srečanj. Razmerje števila kongre- sov med regijami ostaja v celotnem obdobju podobno, z opaznejšo spre- membo v 70-ih letih, ko začne naraščati njihovo število predvsem v Aziji, kasneje tudi v Latinski Ameriki. Slednje ugotavljajo tudi drugi avtorji (Ladkin 2002; Kim in Kim 2004; Rogers 2008; Sangpikul in Kim 2009). Evropa ostaja vodilna kongresna destinacija v svetovnem merilu, saj ima po poročilih ICCA največje število kongresnih mest z najvišjim številom mednarodnih srečanj. V Evropi za vodilni kongresni mesti veljata Pariz in Dunaj, ki sta po zadnjih podatkih v letu 2014 zabeležili 214 oziroma 202 kongresa, pri čemer se je število kongresov od preloma tisočletja po- trojilo v Parizu in početverilo na Dunaju, sledijo pa Barcelona, Madrid in Berlin (ICCA 2009; ICCA 2010; ICCA 2011; ICCA 2012; ICCA 2013; ICCA 2014). Pri tem ponovno velja previdnost pri interpretaciji podat- kov, zbranih po metodologiji ICCA. Dunajski kongresni urad4 (Vienna Convention Bureau) namreč navaja, da je število mednarodnih kongre- sov še večje in je v letu 2002 znašalo 202 kongresa, v letu 2012 pa že 707. 4 Dunajski kongresni urad je eden redkih kongresnih uradov v Evropi, ki sistematično zbira, obdeluje in vodi kongresno statistiko od leta 2002. Podobno je začel delovati poljski kongresni urad leta 2013, v Sloveniji je bila o tem opravljena pilotna raziskava (Sikošek idr. 2014). Vodenje kongresnih statistik sicer zaradi nedorečene terminologije in metodologije v Evropi ni urejeno, kar so na skupnem srečanju ugotavljali tudi vodje nemškega, avstrijskega, nizozemskega, madžarskega in eston-skega kongresnega urada (ACB 2013). Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve Vrste prizorišč mednarodnih srečanj V razdelku 2.3.3 smo predstavili posebnosti kongresnih prizorišč in iz- postavili, da je hotel najpogosteje uporabljeno prizorišče, kar velja tudi za mednarodna srečanja. Pogostnost uporabe hotelskih kongresnih zmoglji- vosti je v celotnem opazovanem obdobju, to je od leta 1978 do leta 2012, zelo visoka in znaša v 80-ih letih 33 % vseh uporabljenih prizorišč. Pri tem skokovito narašča od preloma tisočletja dalje, ko znaša že 44 % vseh prizo- rišč. Po pogostnosti sledi uporaba kongresnih centrov, ki je začela upada- ti vzporedno z naraščanjem uporabe hotelskih zmogljivosti ter z narašča- njem uporabe univerzitetnih prostorov. Najmanj pogosto se mednarodna srečanja združenj odvijajo na posebnih prizoriščih, pri njih pogostnost uporabe v opazovanem obdobju ostaja skoraj nespremenjena, z majhno tendenco upadanja. Razlog za vse pogostejšo uporabo hotelskih kongres- nih zmogljivosti in univerzitetnih prostorov gre iskati v spremembi profi- 65 la kongresov, ki v opazovanem obdobju po številu udeležencev na srečanje postajajo vse manjši in zato ne zahtevajo zelo velikih dvoran in prizorišč, kot so kongresni centri. O takšni pogostnosti uporabe po vrstah prizorišč poročajo tudi druge študije, ko navajajo, da so med posameznimi vrstami prizorišč najpogosteje zastopani hoteli, in sicer v Veliki Britaniji 43 % pri- merov (ShiNa idr. 2013), preko 50 % na Danskem (VisitDenmark 2012) in Poljskem ( Poland Meetings and Events Industry Report 2014 2014) ter v Združenih državah Amerike do 85 % primerov (CIC 2011). Hotelom sledijo druge vrste prizorišč. Zagotovo na razmerje vpliva struktura po- nudbe prizorišč in vrsta preučevanih kongresnih srečanj v posameznih državah, vendar lahko kljub temu z veliko gotovostjo trdimo, da je hotel najpogosteje uporabljeno prizorišče v kongresni dejavnosti. Gibanje števila mednarodnih srečanj v Sloveniji in Ljubljani V nadaljevanju prikazujemo gibanje števila vseh mednarodnih kongres- nih srečanj v Sloveniji in Ljubljani po metodologiji združenja ICCA, in sicer za obdobje od leta 2000 do leta 2014. V zadnjih 15-ih letih se je število mednarodnih srečanj združenj v Sloveniji skoraj podvojilo, pri čemer jih je skoraj polovica organiziranih v Ljubljani. Slovenija se tako v rangiranju kongresnih držav po metodolo- giji ICCA po številu organiziranih mednarodnih srečanj združenj v letu 2014 v svetovnem merilu uvršča okoli 45. mesta med več kot stotimi drža- vami, v evropskem merilu pa na 27. mesto med 40 evropskimi državami. Ljubljana je v letu 2014 po metodologiji ICCA po številu organiziranih mednarodnih srečanj združenj na 74. mestu med več kot 370-imi mesti v svetovnem merilu, v evropskem merilu pa je na 38. mestu med 206 mesti Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije in si mesto deli z Bukarešto in Moskvo (ICCA 2015). Čeprav gre za ran- giranje držav in mest, ki so članice strokovnega združenja ICCA in kon- gresne destinacije, gostiteljice mednarodnih srečanj združenj, kar pome- ni, da podatki veljajo le za ožji del kongresnega trga, njihovo razvrščanje nakazuje na razvitost kongresne infrastrukture in storitev na destinaci- ji ter njeno sposobnost, da privabi tudi večje in zahtevnejše organizator- je srečanj. Povzetek ugotovitev Značilnosti kongresne dejavnosti v svetu smo ob odsotnosti celovitih se- kundarnih podatkov predstavili s pomočjo podatkov iz poročil strokov- nega združenja ICCA, ki v segmentu kongresnih srečanj združenj konti- nuirano in po enotni metodologiji zbira in obdeluje podatke od leta 1963. 66 Čeprav gre za podatke o kongresih, ki predstavljajo le del kongresnega trga in zaradi te omejitve ne omogočajo posploševanja izven populaci- je mednarodnih kongresov združenj, ki jih organizirajo članice združe- nja ICCA, zaradi velikega števila sodelujočih držav oziroma kongresnih mest vendarle omogočajo relativno celosten pregled kongresne dejavnosti v svetu, ki ga uporabljajo tudi drugi raziskovalci. Obenem zaradi dolgole- tnega zbiranja podatkov, ki sega v začetke moderne kongresne dejavnosti, omogoča tudi zgodovinski pregled. Ugotovili smo, da se je v zadnjih 50-ih letih število mednarodnih sre- čanj združenj močno povečalo, prav tako število udeležencev, vendar pa njihovo povprečno število na posamezno srečanje upada, kar pomeni, da se pojavlja vedno večje število po številu obiskovalcev manjših kongresov, ki trajajo krajši čas. Najbolj obiskana kongresna regija v svetovnem meri- lu je Evropa, kjer se odvija več kot polovica vseh kongresov. Za prizorišče kongresnega srečanja je najpogosteje izbran hotel, ki v strukturi prizori- šč dosega skoraj polovični delež. Zagotovo se je zaradi zmanjševanja veli- kosti srečanj glede na število udeležencev zmanjšalo povpraševanje po or- ganizaciji srečanj v večjih kongresnih centrih, povečalo pa se je zanimanje za univerzitetne prostore in posebna prizorišča. Opredelitev kongresnega proizvoda in kongresne destinacije Za širše razumevanje koncepta kongresne destinacije so v nadaljevanju pojasnjeni koncept turistične destinacije in posebej koncept kongresne destinacije kot njene specifične oblike ter koncept kongresnega proizvo- da. Poglavje zaključujemo s pregledom povezav in razmerij med deležni- ki kongresne destinacije. Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve Koncept kongresnega proizvoda Kongresni proizvod pravzaprav ni proizvod v pravem pomenu besede. Njegova opredelitev izhaja iz temeljnega razumevanja turističnega proi- zvoda, ki ga razumemo v ožjem in širšem pomenu te besede. V ožjem po- menu je kongresni proizvod v resnici konferenca kot taka, v širšem pogle- du pa preplet konference in storitev, ki omogočajo njeno organizacijo in izvedbo na kongresni destinaciji. Na kongresni proizvod moramo najprej gledati z ožjega stališča, ki je v resnici temeljnega pomena tako za kongresno destinacijo kot kongresni turizem sploh. To je osnovni kongresni proizvod (angl. core product) ali kongresna prireditev oziroma poslovno srečanje kot tako, kot poudarjajo Baloglu in Love (2005), Zhang, Leung in Qu (2007) ter Lu in Cai (2009). Kot osnovno celico temeljnega kongresnega proizvoda pa lahko v resnici razumemo program kongresa, saj je vsebina tista, ki ga določa. Slednje je 67 tudi osnovni motiv potovanja poslovnega turista in osnovni motiv naroč- nika oziroma organizatorja za organizacijo konference. Podobno na te- meljni kongresni proizvod gledajo tudi Zhang, Leung in Qu (2007, 1126), ki trdijo, da je osnovni proizvod konference njen program. Njegovo širše razumevanje lahko izpeljemo iz osnovnega razume- vanja turističnega proizvoda, ki je kompleksen skupek različnih stori- tev, ki jih ponuja turistična destinacija (Nemec Rudež in Zabukovec Ba- ruca 2011), kot so zanimivosti in okolje destinacije, obrati in storitve na destinaciji, infrastruktura in njena dostopnost ter cena destinacije, in je zato razumljen kot integralni turistični proizvod. Swarbrooke in Horner (2001), Davidson in Rogers (2006) ter Dragićević, Armenski in Jovićić (2009) na kongresni proizvod prav tako gledajo kot na skupek storitev in proizvodov, ki jih ponuja kongresna destinacija, torej ga razumejo kot sestavljen turistični proizvod, pri čemer poudarjajo, da so nekateri deli kongresnega proizvoda, kot na primer prizorišče ali hotelska soba, opri- jemljivi, medtem ko so drugi, kot na primer vzdušje, ugled ali varnost de- stinacije, neoprijemljivi. Kongresni proizvod je torej v osnovi konferenca, ki jo v prvi vrsti de- finira njen program oziroma vsebina in jo razumemo kot temeljni vzvod za kongresno dejavnost same destinacije, ki ga ta z dodajanjem svojih sto- ritev oblikuje v integralni kongresni proizvod na kongresni destinaciji. Koncept kongresne destinacije Analiza literature o kongresnem turizmu (Oppermann 1996a in 1996b; Oppermann in Chon 1997; Rogers 1998; Crouch in Brent Ritchie 1998; Swarbrooke in Horner 2001; Petersen 2005; Davidson in Rogers 2006; Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Rogers 2008) pokaže, da definiranje kongresne destinacije ni povsem na- tančno, pogosto so si definicije neenotne, predvsem pri opredeljevanju njenih dimenzij oziroma prostorskega okvira. Ugotovili smo tudi, da je kongresni turizem del poslovnega turizma, ta pa sestavni del turizma kot najširšega koncepta, ki predvideva potovanje ljudi iz namembne v gosti- teljsko destinacijo iz določenih razlogov in za določen čas. Zaradi na- tančnejšega razumevanja kongresne destinacije smo se odločili, da bomo izhajali najprej iz opredelitev turistične destinacije na splošno, čeprav je tudi zanjo značilno definiranje z različnih zornih kotov. Kot trdi Vo- deb (2014), ko predstavlja definicije turistične destinacije v prostočasnem smislu,5 se namreč avtorji niti ne obremenjujejo preveč z definicijami de- stinacij, ker se ukvarjajo s koncentracijo turističnega povpraševanja. Turistična destinacija je pogosto opredeljena kot prostorski fenomen 68 (Vodeb 2014). Izraz destinacija se je pojavil v 2. polovici 20. stoletja in po- meni cilj potovanja, izhaja pa iz latinske besede »dēstinātiō«, ki pome- ni določitev, sklep (Fran 2015). Vodeb (2014) omenja, da beseda pomeni tudi mesto, cilj ali namen. Prav prvotni pomen besede »destinatio« naj- bolje napotuje na razumevanje besede tudi v jeziku turistične stroke, ki destinacijo razume kot neko območje, cilj potovanja ali zadrževanja tu- ristov. To ne pomeni, da je definiranje lahko enoznačno. Prav nasprotno: ima namreč kar nekaj različnih pojmovnih vidikov. Vodeb (2014) nava- ja, da je turistično destinacijo mogoče opredeliti z različnih stališč, kot so prostorski ali geografski vidik, vsebinski vidik, stališča turistov, poslovni ali strateški vidik ter sistemski vidik. Turistična destinacija je tako opre- deljena kot zaokrožen prostor, ki razpolaga z zadostno infrastrukturo in zagotavlja določeno ponudbo storitev, proizvodov in zanimivosti, name- njenih turističnemu povpraševanju, ki jo upravljajo ter ocenjujejo različ- ne skupine deležnikov. V literaturi o kongresnem turizmu kongresno destinacijo kot tako opredeljujejo Rogers (1998) ter Swarbrooke in Horner (2001), pri čemer prav zaradi kompleksnosti povezav med kongresno ponudbo in povpraše- vanjem pogrešamo bolj poglobljeno in sistematično definicijo koncepta. Kongresna destinacija kot prostorska, vsebinska in storitvena entiteta Rogers (1998) na kongresno destinacijo gleda prostorsko in z vidika po- nudbe, saj jo razume kot ločeno, zaokroženo območje. Zanjo navaja, da je pogosto razumljena zelo preprosto, in sicer kot lokacija kongresa, ki je 5 Interpretacijo turistične destinacije v tem primeru razumemo v njenem najširšem smislu, zato jo smemo analogno uporabiti tudi za razumevanje konceptov v povezavi s kongresno destinacijo. Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve lahko nek kraj, mesto ali regija znotraj države, ki mora razpolagati s pri- merno infrastrukturo, prizorišči, nastanitvijo, zanimivostmi in podpor- nimi storitvami. Pogosto je tudi sicer v literaturi zaslediti le ožje razume- vanje kongresne destinacije kot lokacije za izvedbo kongresa (Baloglu in Love 2005; Millar in Kerr 2009; Shin 2009; Del Chiappa 2012). Širše kongresno destinacijo opredeljujeta Swarbrooke in Horner (2001), ki jo razumeta kot osrednji kraj ali prostor zanimanja poslovnega potovanja zaradi udeležbe na poslovnem srečanju, nanjo pa gledata z več zornih kotov. Kot najpomembnejšega ocenjujeta trženjski vidik kongres- ne destinacije, ki v ospredje postavlja nakupno zanimanje, čeprav opozar- jata, da jo je treba razumeti tudi s prostorskega oziroma geografskega sta- lišča, kot državo, regijo, mesto ali manjše turistično območje. Obenem opozarjata, da je treba razlikovati med pojmoma kongresna destinacija in kongresno prizorišče, saj naj bi destinacijo razumeli kot neko območje, 69 prizorišče pa kot samostojno enoto tega območja, torej velja destinacija za širši pojem kot prizorišče. Kljub temu smo v literaturi zasledili kar nekaj razumevanj kongresnega prizorišča kot destinacije (Robinson in Callan 2005; Millar in Kerr 2009; Shin 2009; Del Chiappa 2012). Temu razume- vanju se približujeta Oral in Whitfield (2010), ki omenjata pojem mak- ro destinacije, kamor uvrščata atribute širše destinacije, in mikro desti- nacije, kamor spada ponudba storitev prizorišč, nastanitev in restavracij. Ob prostorskem definiranju kongresne destinacije je treba omeniti nje- no dejansko prostorsko razsežnost, ki jo omenjajo tudi v empiričnih razi- skavah. To pomeni, da je destinacija lahko samostojna geografska entite- ta kot kraj, kar je med prvimi raziskoval Oppermann (1996b), ali država oziroma svetovna regija, ki ju pogosto omenjajo v kongresnih statističnih poročilih. Swarbrooke in Horner (prav tam) kongresno destinacijo obravnava- ta tudi z vsebinskega vidika, ko omenjata, da posamezni destinaciji dajejo značaj različne oblike poslovnih srečanj, in tako navajata, da je destinacija enkrat konferenčna/kongresna destinacija (v ožjem smislu), drugič pa de- stinacija za motivacijska potovanja (»incentive« destinacija). O raznovr- stnem značaju kongresnih destinacij lahko sklepamo tudi iz drugih opre- delitev. Tako se pogosto pojavlja še imenovanje destinacije za kongresne razstave (angl. exhibition destination) (Lu in Cai 2009; Jin 2010), čeprav Swarbrooke in Horner (2001) menita, da kongresna destinacija zadovo- ljuje potrebe več različnih poslovnih srečanj. Za kompleksnejši pogled na koncept kongresne destinacije je treba de- stinacijo razumeti ne le kot geografsko in vsebinsko entiteto, temveč tudi kot prostor, ki zagotavlja primerne storitve in dobrine za izvedbo poslov- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije nega srečanja. V literaturi je zato koncept kongresne destinacije najpogo- steje omenjen kot prostor, ki deluje kot gostiteljska destinacija za organi- zacijo kongresov (Oppermann in Chon 1997; Rogers 1998; Swarbrooke in Horner 2001; Rogers 2008), razprave (Davidson in Rogers 2006, 208; Rogers 2008, 130; Bernini 2009, 880) pa destinacijo omenjajo kot preplet različnih atributov, dejavnikov, zanimivosti, storitev in deležnikov na točno določenem prostoru oziroma lokaciji.6 Kongresno destinacijo gre v tem primeru najprej razumeti kot stičišče ponudbe in povpraševanja. Kongresno ponudbo tako sestavlja obsežen niz raznovrstnih storitev ob ustrezni infrastrukturni podpori ter spremstvu različnih zanimivosti in jo v primeru kongresnega turizma ločujemo na splošno in specializira- no kongresno ponudbo. Kot trdita Swarbrooke in Horner (2001), je prav slednja njena nujna sestavina, ki jo sestavljajo: 70 − primerno prizorišče za kongres, konferenco, − zadostno število nastanitev (hotelskih sob), − zanimivosti za izvedbo spremljevalnega programa konference, − primerna dostopnost destinacije, − učinkovit sistem prevozov znotraj destinacije, − sprejemljiva stopnja varnosti destinacije. Specializirano kongresno ponudbo na destinaciji sestavljajo proizvo- di in storitve, ki so namenjeni izključno potrebam organizacije poslovnih srečanj, vanjo pa v prvi vrsti spada prizorišče kot osnovna, temeljna sto- ritev kongresne destinacije. Za prizorišča smo v poglavju o ponudbi na kongresnem trgu ugotovili, da so različna. Najpogosteje se kot prizorišče uporabljata kongresni hotel ali kongresni center, ki veljata za najbolj spe- cializirano obliko storitve na kongresni destinaciji. Prizorišča se nadalje najbolj razlikujejo po tem, ali je možna nastanitev kongresnih udeležen- cev neposredno na prizorišču ali ne. Če ta ni možna, je za obstoj kongres- ne destinacije nujna ponudba zadostnega števila nastanitev izven prizori- šča, običajno hotelskih sob, čeprav ni nujno, da so nastanitvene storitve vezane izključno na hotelsko ponudbo. Podporo specializiranim storit- vam na kongresni destinaciji nudijo podporne storitve, ki spremljajo iz- vedbo osnovnih storitev. Pogosto gre pri tem za ponudbo tehničnih sto- ritev (telekomunikacijske storitve, prevajanje, tiskanje, avdiovizualne storitve, organizacija posebnih dogodkov, mediji in podobno) ter oseb- nih storitev (gostinske storitve, kulturne storitve, zabava in podobno). 6 Iz obravnave namenoma izključujemo virtualne konference, pri katerih ima fizični prostor v obliki prizorišča, lokacije in destinacije drugačen pomen. Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve Swarbrooke in Horner (2001) ob tem opozarjata, da so storitve med se- boj povezane in soodvisne druga od druge ter morajo delovati kot celota. Kongresna destinacija svojega obstoja ne more upravičiti brez primer- ne dostopnosti, ki je v večini primerov (Oppermann 1996b) vezana prav na prometno dostopnost. Ta je običajno mišljena kot sistem prevoznih storitev do kongresne destinacije in znotraj nje. Prav prometna dosto- pnost je po mnenju mnogih (Var, Cesario in Mauser 1985; Oppermann 1996b; Chacko in Fenich 2000; Crouch in Louviere 2003; Kim in Kim 2004; Baloglu in Love 2005; Oral in Whitfield 2010; Huo 2014) ključna sestavina konkurenčnosti kongresnih destinacij. Zanimivosti ali tudi posebnosti na kongresni destinaciji so običajno razumljene kot podporne storitve, ki bogatijo osnovne kongresne stori- tve. Kongresni destinaciji dodajajo posebno privlačnost, pogosto so ra- zumljene kot posebne zgradbe ali doživetja na destinaciji (Ritticha- 71 inuwat, Beck in Lalopa 2001; Kim in Kim 2004; Whitfield 2005; Smith in Garnham 2006; Whitfield 2009; Wan 2011), nemalokrat pa je destina- cija zanimivost kar sama zase, kar je še posebej značilno za večja kongres- na mesta (Oppermann 1996b). Boo, Koh in Jones (2008) kot zanimivost na destinaciji razumejo kar kongres sam po sebi. Zanimivosti na destina- ciji so pogosto kot osnovna storitev nujne zaradi izvedbe motivacijskih potovanj in povezovalnih programov (Swarbrooke in Horner 2001) ter spremljevalnega programa konference (Shin 2009; Whitfield idr. 2014). Kongresna destinacija kot stičišče različnih skupin deležnikov Raznolikost storitev, ki jih ponuja kongresna destinacija, pomeni tudi raznolikost njenih ponudnikov in vseh, ki prihajajo z njo v stik. Neka- teri raziskovalci (Oppermann in Chon 1997; Jago in Deery 2005; Siko- šek 2014) zato na kongresno destinacijo gledajo predvsem kot na stičišče različnih skupin deležnikov, ki nastopajo v povezavi z organizacijo kon- gresne prireditve in s ponudbo storitev kongresne destinacije. Iz sedanjih opredelitev lahko povzamemo, da je kongresna prireditev osnovni pro- izvod kongresne destinacije, zaradi nje postane destinacija središče za- nimanja več skupin. Zaradi želje po izmenjavi mnenj, to je organizaci- jo konference, naročniki oziroma organizatorji sprožijo pobudo za njeno organizacijo in izrazijo potrebo po koriščenju za to potrebnih storitev, ki jo na kongresni destinaciji ponujajo ponudniki kongresnih storitev. Zaradi konference, ki jo umestijo v destinacijo, se na strani udeležencev najprej sproži zanimanje za obisk konference, s tem pa tudi destinacije. Konferenca in destinacija sta tako v vzajemnem odnosu, lahko trdimo, da destinacija brez konference ne bi bila kongresna destinacija. V tem pri- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije meru se razumevanje kongresne destinacije približuje razumevanju kon- gresnega trga, vendar menimo, da je destinacija vendarle širši pojem, saj je za njeno učinkovito delovanje potrebno sodelovanje tudi drugih skupin. Kot poudarjata Swarbrooke in Horner (2001), so to vladne in javne služ- be, izobraževalne institucije in druge organizacije. Natančnejši pregled literature (Oppermann 1996; Go in Govers 1999; Lu in Cai 2009; Crouch in Louviere 2004; Baloglu in Love 2005; Choi 2005; Jae Lee in Back 2005; Chen 2006; Filipović 2007; DiPietro idr. 2008; Bernini 2009; Millar in Kerr 2009; Sangpikul in Kim 2009; Shin 2009; Mohammadi in Mohamed 2011; Del Chiappa 2012; Huo 2014) pokaže, da ni zaslediti sistematične opredelitve kongresne destina- cije, ki bi jo definiral skozi različne pozicije oziroma vloge, ki jih imajo de- ležniki v destinaciji, kar ugotavljata tudi Jago in Deery (2005). Edina, ki 72 sta ponudila sistematičen pogled na povezave med deležniki na destinaci- ji, sta Oppermann in Chon (1997), ki ob razpravi o procesu izbire kongre- sa za udeležbo trdita, da v kongresnem turizmu obstajajo trije glavni ak- terji: naročnik oziroma organizator,7 gostiteljska lokacija in udeleženec. Bila sta prva, ki sta v modelu prikazala in pojasnila njihove vloge in med- sebojna razmerja, kasneje pa njun model, z izjemo raziskovalcev Jaga in M. Deery (2005), ni doživel kritike ali spremembe, čeprav sta avtorja sama priporočala, da je model mogoče uporabiti za nadaljnje natančnejše raziskovanje odnosov med deležniki. Oppermann in Chon (1997) sta model prikazala kot sistem dinamič- nih povezav med vsemi tremi deležniki, pri čemer sta se navezovala na trditve Vara, Cesaria in Mauserja (1985), ki trdijo, da so združenja kot naročniki dejavno povezana z gostiteljsko destinacijo zaradi želje po ma- ksimiranju števila udeležencev. Oppermann in Chon (prav tam) naroč- nika oziroma organizacijo vidita kot tistega akterja, ki destinacijo izbere zaradi organizacije kongresa, pri čemer v procesu izbire upošteva lastne organizacijske spremenljivke in tiste, ki so vezane na točno določeno de- stinacijo, kot na primer kongresno prizorišče, nastanitev, dostopnost, ceno, ter druge, s ciljem doseči čim višjo obiskanost konference. Kot go- stiteljsko lokacijo razumeta kongresno prizorišče, bodisi kongresni hotel ali kongresni center, ki poskrbi za organizacijo kongresa in svojo promo- cijo, s ciljem pritegniti čim večje število gostov. Udeležencu namenjata precejšnjo pozornost, saj predstavlja skupino končnega potrošnika, torej tistega, ki destinaciji in združenju prinaša prihodek. 7 Oppermann in Chon (1997, 182) imata v mislih strokovno združenje, ki mu večje število udeležencev, prinaša višji prihodek, saj trdita, »...da kongresi prinašajo združenju skoraj vse njegove letne prihodke«, čeprav poudarjata, da je implikacije možno prenesti tudi na korporacije. Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve Jago in Deery (2005) sta na podlagi njunega modela oblikovala lastnega, saj sta ugotovila, da povezave na destinaciji ne potekajo zgolj med tremi ključnimi akterji, ampak vključujejo še druge deležnike, pred- vsem profesionalnega kongresnega organizatorja in kongresni center, ter so zato mnogo kompleksnejše, kot sta prikazala zgodnejša avtorja. Jago in Deery (prav tam) sta tako dodala tristopenjsko odločanje o destinaciji znotraj združenja ter splet povezav med deležniki, in sicer ne le med gosti- teljskim prizoriščem, temveč tudi med kongresnim uradom, profesional- nim kongresnim organizatorjem, letalskimi prevozniki, sponzorji, hote- li, lokalno upravo ter turističnimi storitvami. Njun model mnogo natančneje opredeljuje povezave med ključnimi deležniki, ki, kot pravita (Jago in Derry 2005, 23), bistveno prispevajo k uspešnosti konference. Osrednjo vlogo v njunem modelu povezav prev- zema profesionalni kongresni organizator (PCO), ki skrbi za pretok teh 73 povezav med deležniki destinacije, združenjem8 kot naročnikom in ude- ležencem. Njun model je sicer zelo izpopolnjen, vendar predvideva, da je profesionalni kongresni organizator edini, ki ima vlogo posrednika med združenjem in ponudniki kongresnih storitev, udeleženec pa nima ne- posrednega stika z njim, ampak s hotelom oziroma z letalskim prevozni- kom. Z njima se ne moremo strinjati, saj sta Davidson in Rogers (2006) ugotavljala, da posredniki pogosto nimajo tako močne vloge, kot jim jo pripisujejo, ker naročniki pogosto sodelujejo neposredno s ponudniki na kongresni destinaciji ter skrbijo za neposreden stik z udeležencem. Pred- videvamo, da sta Jago in Deery (2005) takšen model oblikovala zaradi na- rave njune raziskave, ki je bila usmerjena na področje mednarodnih kon- gresov, za katere je običajno, da se združenje kot naročnik najpogosteje obrne na profesionalnega kongresnega organizatorja. Ugotavljamo tudi, da noben od predstavljenih modelov ne vključuje osnovnega produkta, kongresne prireditve, čeprav ga raziskovalci (Lee in Back 2008; Yoo in Chon 2008; Tanford, Montgomery in Nelson 2012) omenjajo kot temeljnega za uspešnost kongresne destinacije. Zato smo oblikovali lasten model povezav med deležniki kongresne destinacije, ki smo ga prvič oblikovali za potrebe raziskave o ključnih vidikih izbire kon- gresne destinacije (Sikošek 2014) in ga sedaj nadgrajujemo z definiranjem strani ponudbe in strani povpraševanja, z natančnejšo predstavitvijo vlo- ge posrednikov, z umestitvijo vloge vladnih oziroma javnih institucij ter s podrobnejšim opisom povezav med skupinami deležnikov. Prikazuje- mo ga na sliki 2. 8 V prispevku Jago in Deery (2005) poudarjata, da profesionalni kongresni organizator v resnici najpogosteje komunicira z organizacijskim odborom združenja. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije 74 Legenda: deležniki sodelujejo med seboj zaradi organizacije konferenčne prireditve deležniki imajo neposredno zanimanje zaradi kongresne destinacije deležniki med seboj sodelujejo zaradi obiska kongresne destinacije (konferenčne prireditve) Slika 2: Model organiziranosti kongresne destinacije in povezave med skupinami deležnikov Vir: prirejeno po Sikošek 2014, UNWTO 2006 in lastna izdelava. Bistvo modela je v tem, da kot osnovno enoto kongresne destinacije predpostavlja kongresno prireditev, in sicer kot temeljno gibalo, ki obli- kuje značaj kongresne destinacije, s tem, da za realizacijo potrebuje kon- gresno prizorišče kot svoj osrednji prostor. Na kongresni destinaciji se za- radi zadovoljevanja svojih interesov znajdejo ključni deležniki, med njimi pa potekajo različne povezave in medsebojni odnosi. Vsi imajo tudi skup- no lastnost: njihov obstoj je možen zaradi obstoja kongresne prireditve in s tem kongresne destinacije, ki s tem predstavlja prostorski koncept, kjer se srečata kongresno povpraševanje in ponudba. Med ponudnike po smernicah UNWTO (2006) uvrščamo ponudnike storitev na destinaci- ji, posrednike in naročnike kongresov, na stran povpraševanja pa udele- žence; predstavili smo jih v predhodnem poglavju. S kongresno destinacijo in njenimi storitvami pride v stik najprej or- ganizator ali naročnik konferenčnih prireditev, ki je imenovan tudi po- Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve budnik za organizacijo kongresa na destinaciji. Jago in Deery (2005) ga zato imenujeta »glavni klient«, Oppermann in Chon (1997) pa akter, ki udeležencem priskrbi priložnost za izmenjavo mnenj. Naročnik je organizacija, bodisi strokovno združenje bodisi podjetje, najpogosteje pa se v literaturi omenja združenja, pri katerih je udeležba na kongresu povezana s plačilom kotizacije. Večje organizacije imajo las- ten oddelek ali organizacijski odbor, pri manjših pa gre za posameznike, ki skrbijo za organizacijo (Rogers 2008). Naročniki s ponudniki storitev na destinaciji navežejo stik bodisi neposredno, običajno z večjimi kongre- snimi centri, ali preko posrednikov, kot je na primer profesionalni kon- gresni organizator ali kongresni urad, s katerim so v stiku v predhodnem (razpisnem) procesu9 izbire destinacije. Izbira je običajno odvisna od izkušenj in zahtevnosti organizacije kongresa. Kadar navežejo stik s kongresnim hotelom, poteka njuno dogo- 75 varjanje samostojno, brez posrednikov, pogosto kongresni hotel ali kon- gresni center poskrbi za celotno organizacijo in zagotavljanje vseh pot- rebnih storitev. Kadar naročnik za organizacijo zadolži profesionalnega kongresnega organizatorja, pa ta nastopa kot posrednik med naročni- kom in ponudniki na kongresni destinaciji, pogosto pa tudi med naroč- nikom in udeležencem (Jago in Deery 2005; Davidson in Rogers 2006). Kadar naročnik ne pozna ponudbe na destinaciji, je njegov prvi stik kon- gresni urad, ki predstavlja destinacijo in nepristransko zastopa intere- se ponudnikov na njej ter skrbi za pretok informacij med njimi (Weber 2001). Naročnik zaradi organizacije izkazuje neposreden interes za kon- gresno destinacijo z namenom, da izbere tisto, ki bo zaradi svojih lastnos- ti omogočila čim višjo obiskanost oziroma maksimirala število udeležen- cev (Var, Cesario in Mauser 1985; Hahm idr. 2016) tako, da poskrbi za promocijo kongresa in kongresne lokacije (Oppermann in Chon 1997). 9 Predhodni proces izbire destinacije je kompleksen proces, ko se organizatorji/naročniki za destinacijo odločijo v postopku kandidature za organizacijo kongresa. Ta traja dalj časa in se začne tudi deset ali več let pred načrtovanim kongresom. Proces je običajen za večje oziroma zelo velike kongrese z več sto ali tisoč udeleženci. V postopku kandidature običajno sodeluje kongresna destinacija kot enoten ponudnik vseh storitev, ki jih organizator/naročnik pričakuje in jih koordinira kongresni urad (Getz 2004). Kot organizatorje/naročnike ponudniki kongresnih storitev pogosto razumejo posebne stranke – goste destinacije, ki slednjo predhodno obiščejo v okviru poslovnih borz ali oglednih obiskov kot »vabljeni kupci« (»hosted buyers«). Pri tem opozarjamo, da ne gre za klasično razumevanje kupca kot končnega potrošnika, ampak kot stranko, na kar opozarjata tudi Jago in Deery (2010), medtem ko je udeleženec kongresa končni potrošnik, ki v obliki kotizacije plača kongresni proizvod oziroma v njem združene storitve ter morebitne druge storitve na kongresni destinaciji (UNWTO 2006). Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Ponudniki na kongresni destinaciji so specializirani za izvajanje kon- gresnih storitev, povezujejo pa se tudi z drugimi ponudniki storitev, ki ni- majo neposredne zveze z organizacijo konference. Njihove vezi potekajo neposredno v smeri do naročnika kongresa ali posredno preko obeh sku- pin posrednikov, sodelujejo pa tudi z udeleženci, običajno pri rezervaci- ji nastanitev. Ponudniki kongresnih storitev zaradi promocije lahko so- delujejo s kongresnim uradom, Oppermann in Chon (1997) pa navajata, da gostiteljsko prizorišče skrbi tudi za promocijo destinacije pri udeležen- cih. Hkrati tudi menita (prav tam), da prizorišče posredno preko svoje- ga ugleda ali svoje pozitivne podobe lahko vpliva na število udeležencev, s čimer se strinjajo tudi drugi avtorji (Lu in Cai 2009; Kim, Yoon in Kim 2011). Različne javne, vladne in izobraževalne institucije nimajo neposre- 76 dne zveze z udeleženci, naročniki ali ponudniki, vendar prispevajo svoj delež h kongresni destinaciji. Swarbrooke in Horner (2001) poudarjata, da je njihova vloga vidna le posredno, vendar brez storitev teh institucij ni moč graditi konkurenčne destinacije. Med povpraševalce po storitvah kongresne destinacije uvrščamo ude- ležence kongresa, ki nastopajo kot končni kupci produkta kongresne de- stinacije oziroma njenih storitev s tem, ko poravnajo kotizacijo za udelež- bo na konferenci in trošijo za druge storitve na gostiteljski destinaciji. Za razumevanje koncepta udeleženca kongresa je treba pojasniti, da ločuje- mo med udeleženci v širšem in ožjem smislu. Oppermann in Chon (1997), Rogers (1998 in 2008) ter Swarbrooke in Horner (2001) poudarjajo, da je udeleženec konference združenja oseba, ki potuje na kongresno destina- cijo z namenom udeležbe na kongresni destinaciji, vendar pri tem ni nuj- no, da potuje sam. Pri potovanju ga običajno spremlja partner ali druži- na; spremljevalec/-ci se ne udeležuje/-jo rednega kongresnega programa, ampak le morebitnih spremljevalnih dejavnosti, ki običajno potekajo iz- ven kongresnega prizorišča. V širšem smislu zato razumemo vse tiste ude- ležence, ki kongresno destinacijo obiščejo zaradi udeležbe na kongresu, in sicer skupaj s spremljevalci. V ožjem smislu pa med udeležence prište- vamo samo udeležence, ki se udeležijo kongresne prireditve na kongres- nem prizorišču. Oppermann in Chon (1997, 184) še podrobneje ločuje- ta segment udeležencev, saj med udeleženci v ožjem smislu ločujeta med tistimi, ki so člani (»participating members«) oziroma nečlani združe- nja (»participating non-members«), in »nesodelujočimi člani« (»non- -participating members«) ter opozarjata na družine kot spremljevalce, ki pogosto pomembno vplivajo na udeležbo. Udeleženci komunicirajo in iz- birajo kongresno destinacijo bodisi preko organizatorja srečanj ali pa ne- Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve posredno s ponudnikom storitev ali posrednikom, ki mu je organizator zaupal to nalogo. Ugotavljamo, da je vloga udeleženca kongresa kot ak- tivnega deležnika kongresne destinacije v raziskavah neupravičeno zapos- tavljena in je ne smemo zanemariti. Začetne raziskave s področja kon- gresne dejavnosti so vlogo udeleženca videle kot statično kategorijo, ki jo najslikoviteje opišeta Davidson in Rogers (2006), ki ugotavljata, da ima- jo udeleženci malo vpliva na končno izbiro destinacije. Pred seboj imajo le izbiro »udeležiti se ali ne udeležiti se konference«, saj jo pred njimi iz- berejo (določijo) organizatorji kongresa. V novejših raziskavah se avtorji (Robinson in Callan 2001; Jae Lee in Back 2005; Jago in Deery 2005; Jae Lee in Back 2008; Yoo in Chon 2008; Lu in Cai 2009; Shin 2009; Mair in Thompson 2009; Dragićević idr. 2011; Mohammadi in Mohamed 2011; Kim, Lee in Kim 2012; Dunjić idr. 2012; Whitfield idr. 2014) bolj posve- čajo udeležencu in vprašanjem o pomembnosti izbire destinacije, lojal- 77 nosti do destinacije, zadovoljstvom s storitvami in podobno. Iz ugotovitev lahko povzamemo, da je kongresna destinacija osrednji prostor, ki obstaja zaradi organizacije kongresa kot njenega temeljne- ga proizvoda in na katerem se srečajo njen naročnik oziroma organiza- tor, ponudnik kongresnih in drugih storitev ter kongresni udeleženec kot končni potrošnik temeljnega proizvoda. Ugotavljamo tudi, da tako na- ročnik kot ponudnik vlagata precejšnje napore v ustvarjanje priložnosti, da bi bila kongresna prireditev čim uspešnejša in kongresna destinacija pri- vlačnejša za kongresne udeležence na drugi strani, kar se najpogosteje iz- razi kot povečana udeležba na konferenci oziroma večja obiskanost tako konference kot tudi kongresne destinacije. Koncept obiskanosti kongresne destinacije Obiskanost destinacije je kategorija, ki jo v turizmu zelo pogosto uporab- ljamo za merjenje uspešnosti turistične destinacije in jo izražamo v številu obiskovalcev destinacije (Nemec Rudež in Zabukovec Baruca 2011). Obi- čajno to število merijo statistični uradi ali drugi uradi, ki so v turizmu za- dolženi za spremljanje gibanja tega števila. Tudi v kongresni dejavnosti se obiskanost kot kvantitativna kategori- ja zelo pogosto omenja v povezavi z uspešnostjo bodisi organizatorja, po- nudnika ali destinacije. Kot merilo zasledimo število udeležencev, še po- gosteje pa število konferenc, izvedenih v določenem obdobju (Crouch in Brent Ritchie 1998; Nelson in Rys 2000; Fawzy in Samra 2008; Elston in Draper 2012). Obiskanost je po vsebinski strani kategorija, ki pomeni udeležbo na konferenci (Crouch in Brent Ritchie 1998; Ngamson, Beck in Lalo- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije pa 2001; Comas in Moscardo 2005; Petersen 2005; Robinson in Cal- lan 2005; Severt, Fjestul in Breiter 2009; Boo, Koh in Jones 2008; Lee in Back 2010; Tanford, Montgomery in Nelson 2012; Ramirez, Laing in Mair 2013), pri čemer je kot udeleženec mišljen tisti, ki se udeleži progra- ma konference. Pri tem analogno z razmišljanjem Oppermanna in Cho- na (1997), povezanim z različnimi segmenti udeležencev in s tem pove- zano njihovo dejavnostjo udeležbe, izpeljujemo, da ima lahko obiskanost dva pomena:10 − obiskanost v ožjem smislu: pomeni obiskanost konference z ude- ležbo udeleženca konference v vsebinskem programu konferen- ce, ki se odvija na določenem prizorišču; − obiskanost v širšem smislu: pomeni obiskanost destinacije z ude- ležbo v programu konference ter obisk kongresne destinacije, ki 78 je pogosto del programa konference, ali pa k obiskanosti destina- cije poleg udeležencev prispevajo tudi spremljevalci udeležencev. Glede na vsebino razmišljanja večine raziskovalcev (Oppermann in Chon 1997; Upchurch idr. 2000; Rittichainuwat, Beck in Lalopa 2001; Tanford, Montgomery in Nelson 2012; Kim in Kim 2004; Oral in Whi- tfield 2010; Del Chiappa 2012) o pomembnih značilnostih destinacije bomo v nadaljevanju razprave kategorijo obiskanost razumeli v njenem širšem pomenu. Var, Cesario in Mauser (1985) so med prvimi opozarjali na po- membnost obiskanosti kot ekonomske kategorije, ki se zrcali v skupnem prizadevanju združenj in ponudnikov gostiteljske destinacije po maksi- miranju števila udeležencev zaradi pričakovanih višjih prihodkov, ki jih ti prinašajo združenju predvsem v obliki vplačil kotizacije, gostiteljski de- stinaciji pa s potrošnjo storitev in dobrin na destinaciji. Analiza litera- ture kaže, da so prizadevanja tako strokovnih združenj kot znanstvenih raziskav usmerjena v prepoznavanje determinant, ki vplivajo na obiska- nost kongresne destinacije, to je lastnosti, atributov oziroma privlačnos- ti, ki so pomembne pri odločanju za njeno izbiro ter s tem organizacijo in obisk kongresne prireditve na destinaciji. V literaturi so zato najpogo- steje izpostavljeni modeli izbire kongresne destinacije, ki so jih med prvi- mi predlagali Oppermann in Chon (1997) ter Crouch in Brent Ritchie (1998) in kasneje doživljajo modifikacije ter prilagoditve. V njih kot pred- 10 Naše sklepanje temelji na tem, da sta avtorja segmentirala udeležence konference združenj, ne pa korporativnih srečanj. Za prvi segment ni nenavadno, da je udeleženec v spremstvu partnerja ali družine, medtem ko udeležba na korporativnih dogodkih le redko predvideva tudi udeležbo partnerja. Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve met odločanja o izbiri in s tem obisku destinacije navajajo različne de- javnike, atribute in dimenzije destinacije, kot so: dostopnost destinacije, lokalna podpora na destinaciji, konferenčne zmogljivosti, namestitvene zmogljivosti, izvenkonferenčne priložnosti, posebne lastnosti destinaci- je, cene idr. (Oppermann 1996a in 1996b; Crouch in Brent Ritchie 1998; Swarbrooke in Horner 2001; Crouch in Louviere 2003; Chen 2006; Oral in Whitfield 2010; Huo 2014). Predstavitev Slovenije kot kongresne destinacije V nadaljevanju predstavljamo Slovenijo kot kongresno destinacijo, pri čemer bomo predstavili zgodovino nastanka kongresne dejavnosti, ne- kaj pomembnejših kongresnih destinacij ter kongresne zmogljivosti, to je predvsem ponudbo kongresnih prizorišč, razdelek pa zaključujemo z 79 analizo ponudnikov. Zgodovina kongresne dejavnosti v Sloveniji Začetki kongresne dejavnosti v Sloveniji segajo v 19. stoletje z organiza- cijo kongresa Sv. alianse v Ljubljani, za začetek moderne kongresne de- javnosti v Sloveniji pa štejemo čas od 50-ih let prejšnjega stoletja dalje. Kongresna dejavnost se je začela razvijati zaradi siceršnjega razvoja kon- gresne dejavnosti na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Kot navaja Lucianović (1980), je bil njen tedanji razvoj posledica dejavne vključenosti Jugoslavi- je v gibanje neuvrščenih, ki je zahtevalo veliko število srečanj na medna- rodni ravni predvsem od 60-ih let dalje. Zidanski (2005) tako navaja, da se je v Ljubljani pod okriljem podjetja Magistrat Ljubljana oblikoval prvi profesionalni kongresni organizator, ki je v letih od 1965 do 1978 organi- ziral največje kongrese na ozemlju Slovenije. Leta 1971 je bil ustanovljen drugi kongresni oddelek pod okriljem Avditorija Portorož, leta 1978 pa se oblikuje še na Bledu, ki deluje v okviru turistične agencije Generaltu- rist. Leta 1986 se prav tako na Bledu ustanovi kongresna agencija Albat- ros, ki deluje še danes. V času pred osamosvojitvijo je bila ponudba kongresnih zmogljivosti omejena na večja mesta, kot so Ljubljana z Gospodarskim razstaviščem, Festivalno dvorano, dvorano Tivoli in kasneje Cankarjevim domom, na- dalje Bled s Festivalno dvorano ter Portorož z Avditorijem in pozneje ne- katerimi hoteli. Po osamosvojitvi so predvsem v Ljubljani, Portorožu in na Bledu začeli z gradnjo večjih kongresnih dvoran in hotelov (Zidanski 2005). Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Analiza kongresnih zmogljivosti v Sloveniji Analizo kongresnih zmogljivosti smo prvič opravljali za potrebe pilotne raziskave (Sikošek idr. 2014) in smo jo za potrebe monografije ponovno preverili ter dopolnili. Raziskava je tako prva tovrstna analiza v Sloveniji, v nadaljevanju pa predstavljamo agregirane podatke za kongresna prizo- rišča ter za naročnike in ponudnike. Analiza kongresnih prizorišč Popis ponudnikov kongresnih prizorišč smo opravili s pomočjo analize spletnih strani ponudnikov in s telefonsko anketo, in sicer najprej v sep- tembru in oktobru 2014, zatem pa ponovno decembra 2015. V popis smo zajeli tiste ponudnike kongresnih prizorišč, ki zadostijo osnovnim meri- lom, kot so: prostor se oddaja v najem, ima vsaj osnovno infrastrukturo za 80 izvedbo poslovnega srečanja in je omejen, zaprt ali pokrit prostor. Pri zbi- ranju podatkov smo upoštevali stanje zmogljivosti, kot ga ponudniki na- vajajo na spletnih straneh oziroma so nam ga posredovali. Zbirali smo po- datke o številu dvoran in številu sedežev v kino-postavitvi. Pri tem smo pri številu dvoran upoštevali osnovno število dvoran brez združevanj ali pregraditev dvoran. Kjer ni bilo mogoče drugače zbrati podatka, smo kot število sedežev upoštevali tudi število sedežev v šolski postavitvi. Čeprav smo si prizadevali, da bi po zgoraj opredeljenih izhodiščih v popis zajeli vse ponudnike, obstaja verjetnost, da vseh nismo zajeli. Zagotovo obstaja še kakšen ponudnik, ki svojih storitev ali zmogljivosti ne oglašuje na sple- tu, nima registrirane dejavnosti oziroma svoje storitve ali zmogljivosti po- nuja v različnih časovnih periodah. V preglednici 1 prikazujemo število krajev v Sloveniji, v katerih smo evidentirali kongresna prizorišča. Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve Preglednica 1:Število krajev v Sloveniji z evidentiranimi kongresnimi prizorišči Zap. št. Regija Št. krajev*1 Kraji Beltinci, Gornja Radgona, Ljutomer, Lendava, Moravske Toplice, 1 Pomurska 7 Murska Sobota, Radenci 2 Podravska 3 Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica 3 Koroška 1 Slovenj Gradec Dobrna, Laško, Rimske Toplice, Logarska dolina, Podčetrtek, Rogaška 4 Savinjska 9 Slatina, Rogatec, Velenje, Topolšica 5 Zasavska 0 / 6 Spodnjeposavska 4 Brežice, Celje, Krško, Čatež ob Savi Metlika, Otočec, Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice, Novo mesto, 7 JV Slovenija 7 Osilnica, Šentrupert Osrednjeslov- 81 8 2 Kamnik, Ljubljana enska Bled, Jesenice, Jezersko, Preddvor, Radovljica, Bohinj, Cerklje na Gor., 9 Gorenjska 9 Kranj (z Brdom pri Kranju), Kranjska Gora 10 Notranjsko-kraška 2 Bloke, Postojna Bovec, Goriška Brda,*2 Cerkno, Idrija, Kobarid, Most na Soči, Nova 11 Goriška 7 Gorica Strunjan, Sežana, Kozina, Škocjanske jame, Izola, Koper, Lipica, Piran 12 Obalno-kraška 8 (Portorož)*3 Skupaj 59 Legenda: *1 Št. krajev z evidentiranimi kongresnimi prizorišči; *2 Goriška Brda predstavljamo kot enotno destinacijo zaradi razdrobljenosti naselij; *3 Piran in Portorož obravnavamo kot enotno destinacijo. Vir: Sikošek idr. 2014 in lastna raziskava. Vidimo lahko, da je največ krajev z evidentiranimi prizorišči na Go- renjskem in Savinjskem, ki jima tesno sledi Portorož. Sistematičnejši pre- gled stanja kongresnih prizorišč nam ponuja preglednica, kjer so zbrana vsa evidentirana prizorišča. Vidimo lahko, da je vseh evidentiranih kongresnih zmogljivosti 208, od tega je v tej strukturi daleč največje število hotelov s konferenčnimi zmogljivostmi, tem sledijo druga prizorišča, kamor smo šteli univerzite- tne dvorane, večje javne objekte, v katerih je mogoče organizirati poslov- no srečanje (preglednica 2). Tretja po številu zmogljivosti so ostala prizorišča. Slovenija ima naj- manj velikih kongresnih centrov, to je dva in oba se nahajata v osrednjes- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije lovenski regiji (Ljubljani). Skupno je na ozemlju Slovenije evidentiranih 208 kongresnih prizorišč. Preglednica 2:Seznam kongresnih prizorišč v Sloveniji a 0 ija lež 256, ,10 1,44 7,69 4,81 3,37 ,60 8,65 ,00 eg 10 0,0 2,40 12,50 orišč De 22 20,19 100 aj r a priz Skup vilo – vs 13 21 3 16 0 10 7 47 42 5 18 26 Šte 820 a lež 0 0 ,63 ,00 orišč De 0,0 2,44 2,44 9,76 0,0 2,44 2,44 31,71 14 2,44 19,51 19,51 100 ala prizst vilo 0 1 1 6 0 1 1 13 6 1 8 8 82 O Šte 46 a ke lež 0 0 0 0 46 5 0 od ,00 De 12,2 9,76 0,0 2,44 0,0 4,88 0,0 41, 21,9 2,44 4,88 0,0 100 orišče z bne dog Priz vilo 5 4 0 1 0 2 0 17 9 1 2 0 pose Šte 43 -lji - lež 0 2 ,69 ,00 De 6,72 13,45 1,68 7,56 0,0 5,88 5,04 10,9 22 2,52 7,56 15,13 mi 100 el s konot nimi zmog vost H enč vilo 8 16 2 9 0 1 6 13 27 3 9 18 fer Šte 118 el lež 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ,00 De 0,0 0,0 0,0 20,0 0,0 0,0 0,0 60,0 0,0 0,0 0,0 20,0 ni hot 100 res ong vilo 0 0 0 1 0 0 0 3 0 0 0 1 K Šte 5 z- er lež 0 0 0 0 0 0 0 ,00 0 0 0 0 ,00 De 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100 0,0 0,0 0,0 0,0 ni in ra 100 ni cent res ong avišč vilo 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 K st Šte 2 išč izor ija nska ška h pr avska ška rsta Reg os ja ove ni sko-kra o v vska ska njesl ska j p oška love enj ranj iška lno-kra or asavska odnjep sred or ot or ba Pomurska Podra K Savinj Z Sp JV S O G N G O Skupa Vir: Sikošek idr. 2014 in lastna izdelava. Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve Analiza naročnikov in ponudnikov drugih kongresnih storitev Pregled dosedanjih raziskav in študij pokaže, da se raziskave ne loteva- jo natančnejših popisov naročnikov in organizatorjev srečanj. Tudi Ro- binson in Callan (2002) sta omenjala nedostopnost in zlasti nesistematič- no zbiranje ter vodenje podatkov o naročnikih. Podatki se tako pojavljajo v omejenem obsegu, običajno v agregirani obliki. Zato je bilo naše izho- dišče, da bomo izvedli strukturno analizo naročnikov in organizatorjev, pobudnikov za organizacijo poslovnih srečanj v Sloveniji v kvalitativni obliki in podatke predstavili v agregirani obliki. Predstavljamo jih po po- sameznih vsebinskih področjih srečanj, kot smo jih opredelili za namen te raziskave, in sicer področje medicine in sorodnih področij, naravoslov- no področje, področje informacijsko-komunikacijskih tehnologij, eko- nomije, trgovine, bančništva in financ, družboslovno področje ter drugo. Podatke smo zbirali s pomočjo spletne in telefonske raziskave, najprej 83 v oktobru 2014, nato še v decembru 2015. Oblikovali smo vzorec, ki zaje- ma 159 enot naročnikov oziroma organizatorjev srečanj. Verjamemo, da nismo zajeli vseh, saj smo preko spletne raziskave zajeli samo tiste, ki or- ganizacijo svojih konferenc objavljajo na spletu. S spletno raziskavo, ki smo jo izvajali decembra 2015, smo ugotavlja- li, koliko je poleg naročnikov oziroma organizatorjev še ponudnikov dru- gih kongresnih storitev. Oblikovali smo vzorec skupno 141 ponudnikov. Značilnosti in atributi kongresne destinacije Kongresna destinacija ima kot prostorska, storitvena in vsebinska entite- ta svoje značilnosti, posebnosti in atribute, ki se navezujejo na njeno te- meljno nalogo, to je nudenje primernih pogojev za organizacijo konfe- rence, ki bodo omogočali obisk konference in destinacije. Kakšne so te značilnosti oziroma kakšni so atributi privlačnosti, ki vplivajo na odloči- tev za udeležbo na kongresu in s tem obisk kongresne destinacije, so ugo- tavljale mnoge raziskave. Avtorji so iskali modele in pristope, ki bi po- nudili čim celovitejše odgovore ter rešitve, ki bi zlasti organizatorjem in ponudnikom storitev na destinaciji zagotovili konkurenčno prednost ter pozitivno vplivali na obisk in izkušnjo vseh deležnikov destinacije. DiPi- etro idr. (2008) ugotavljajo, da je poglavitni cilj naročnikov kongresa po- iskati takšno destinacijo, ki bo uresničevala cilje načrtovanega kongresa, saj je prav od tega odvisno, koliko udeležencev ga bo obiskalo. Breiter in Milman (2006, 1370) pa sta prepričana, da je za udeleženca »destinacija, kjer poteka kongres, pomembna pri odločitvi o udeležbi«. Whitfield idr. (2014) so ugotavljali, da gre v raziskavah največkrat za tri pomembnejše smeri, in sicer za raziskave o procesu izbire lokacije ali prizorišča (Crou- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije ch in Louviere 2004; Robinson in Callan 2005; Fawzy in Samra 2008), raziskave o zanimivosti destinacije ali prizorišča za udeleženca (Breiter in Milman 2006; Whitfield in Weber 2011; Weber in Chon 2002) in raz- iskave o imidžu kongresne destinacije (Oppermann 1996b; Baloglu in Love 2005; Jae Lee in Back 2008). Ugotavljamo, da je precej raziskav na- menjenih tudi vprašanjem zadovoljstva, zvestobe in lojalnosti do destina- cije (Choi 2005; Lu in Cai 2009; Dragićević idr. 2011; Lee in Back 2010; Tanford, Montgomery in Nelson 2012). Pregled raziskav pokaže, da je ne glede na raziskovalni problem vse- binska zastopanost posameznih atributov privlačnosti zelo raznolika ter različno strukturirana in je težko najti skupni imenovalec. Po naši preso- ji je moč raziskave najprej ločiti glede na ciljno populacijo raziskovanja, in sicer v dve večji skupini: to sta naročnik oziroma organizator kongre- 84 sa ter udeleženec kongresa. Jae Lee in Back (2005) tudi ugotavljata, da so bile zgodnje raziskave o dejavnikih izbire kongresne destinacije najprej usmerjene v segment naročnikov. Glede na vsebino atributov, ki so vklju- čeni v raziskave, pa lahko te ločujemo po merilu vsebine, in sicer na tri skupine, kar ugotavljajo Whitfield idr. (2014), ki jih delijo na raven atri- butov destinacije, atributov konferenčne prireditve in atributov opreme in prostora (angl. »facilities«). V nadaljevanju zato prikazujemo atribute in dejavnike privlačnosti, na katerih temelji izbira destinacije glede na raziskovalno populacijo, ki jo glede na merilo vključenosti v ponudbo oziroma povpraševanje na kon- gresni destinaciji ločujemo na dva vidika: en vidik predstavljajo naročni- ki/organizatorji in ponudniki kongresnih storitev na destinaciji, drugega pa kongresni udeleženci. Vidik naročnika/organizatorja in ponudnika kongresnih storitev na destinaciji Prvi, ki so začeli z analizo atributov kongresne destinacije, pomemb- nih pri njeni izbiri, so bili Fortin, Brent Ritchie in Arsenault leta 1976 (Oppermann 1996b; Chen 2006). Chen (prav tam) navaja, da so prvi po- skusi določanja atributov temeljili na ocenah strokovnih združenj, zgo- dnje raziskave so se najprej osredotočale na identifikacijo atributov želene destinacije pri njeni izbiri, ni pa raziskav, ki bi merile njihovo medseboj- no odvisnost. V preglednici 3 so predstavljeni atributi kongresne destinacije po kro- nološkem redu njihove obravnave. V pregled smo vzeli prispevke, ki se neposredno nanašajo na preučevanje atributov pri izbiri destinacije, v raziskavah pa so kot ciljna populacija sodelovali naročniki oziroma or- Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve ganizatorji srečanj. Analizirali smo tudi sezname uporabljene literature, da bi preverili, ali smo katerega izpustili. S tem ne poudarjamo, da smo v pregled zajeli prav vse objavljene, lahko pa trdimo, da smo izbrali tiste, ki so pogosto citirani in uporabljeni kot referenčni. Pri tem smo le pri dveh prispevkih zasledili, da je poleg naročnika konference sodeloval tudi po- nudnik storitev (Millar in Kerr 2009) oziroma ponudnik storitev in ude- leženec (Jago in Deery 2005), pri čemer poudarjamo, da gre pri obeh za kvalitativno raziskavo. Vsak prispevek smo analizirali tako, da smo pre- verili pristop in rezultate raziskave, pri čemer smo se najbolj osredotočili na rezultate in ocenjene vrednosti posameznih atributov. Pri večini anali- ziranih člankov gre za ocenjevanje atributov po pomembnosti ali določa- nje dejavnikov, ki so odločilni pri odločanju za kongresno destinacijo. Po- samezne atribute smo združevali v vsebinske kategorije z metodo analize vsebine,11 s katero smo atribute določili s kodiranjem posameznih vsebin- 85 skih sklopov, pri čemer smo izhajali iz narave storitev, ki naj bi jih ponu- jala kongresna destinacija in so bili predstavljeni v predhodnem poglav- ju. Morda bi lahko kategorije uredili tudi drugače, predvsem stroškovne atribute, katerih dimenzije bi prerazporedili med atribut hotelskih sob in kongresnih zmogljivosti, ter druge atribute, vendar menimo, da je zara- di pogostnosti pojavljanja stroškovnih atribotov smiselno oblikovanje sa- mostojne kategorije. Preglednica 3: Pregled atributov kongresne destinacije (organizatorji in ponudniki storitev) Avtor in letnica Atributi, faktorji pri izbiri destinacije Letalska dostopnost, hotelske sobe, konferenčne dvorane, raven cen, lokalni interes, Fortin, Brent Ritchie in Ar- geografska lokacija, varnost, gostoljubje, restavracije, razpoložljivost na lokaciji, hotels-senault 1976*2 ka asistenca, turistične dobrine, transportna sredstva, kongresni center (kot prizorišče), pretekle izkušnje Kongresni prostori in nastanitev, kakovost storitev kongresnega osebja, dodatne McCleary 1978*2 storitve, kakovost hrane, stroški, dostopnost, nakupovanje Stroški opreme in storitev, kakovost nastanitve in hrane, splošni stroški na destinaci- ji, dostopnost, pomoč osebja na prizorišču pri organizaciji in načrtovanju konfer- Pizam in Manning 1982*2 ence, zanimivost destinacije, bližina centra, bližina destinacije, razpoložljivost zunanjih rekreacijskih površin, izoliranost od trgovskih ali urbanih središč Izbira hotela in/ali drugih objektov za srečanje, geografska dostopnost, oddaljenost, Var, Cesario in Maus- strošek prevoza, klima na destinaciji, razpoložljivost prostočasnih dejavnosti, turistične, er 1985*2 kulturne in druge dejavnosti, odločitve pristojnih oblasti, imidž mesta 11 Zbrane atribute smo analizirali z metodo analize vsebine (Silverman 2000, 826; Easterby-Smith, Thorpe in Lowe 2005). Najprej smo jih uredili, kodirali, zatem podatke vsebinsko združili v kategorije ter s ponovnim preverjanjem ugotavljali morebitna vsebinska odstopanja posameznih atributov, ki smo jim s ponovnim razvrščanjem določili vsebinsko smiselno kategorijo. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Avtor in letnica Atributi, faktorji pri izbiri destinacije Razpoložljivost opreme in prostora, dostop do destinacije/lokacije, stroški prevo- Edelstein in Benini 1994*2 za, oddaljenost od izvorne destinacije udeležencev, klima na destinaciji, rekreacijske površine, turistične zanimivosti, imidž destinacije Kongresne dvorane in oprema, kakovost hotelskih storitev, razpoložljivost hotelskih sob, čistoča in zanimivost lokacije, varnost, letalska dostopnost, stroški nastanitve in Oppermann 1996a prehrane, splošna dostopnost, imidž mesta, stroški prevoza, razstavne zmogljivosti, možnosti za oglede destinacije, klima, nočno življenje Izbira in kakovost nastanitev in kongresnih storitev, cene proizvodov, zanimivost in Go in Zhang 1997 dostopnost destinacije, turistične zanimivosti, učinkovitost kongresnega osebja, var- nost, gostoljubje Dostopnost, lokalna podpora, izvenkonferenčne dejavnosti, namestitvene zmogljivo- Crouch in Brent Ritchie sti, kongresne zmogljivosti, informiranost, okolje destinacije, drugo (tveganja, donos- 1998 nost, promocija združenja/naročnika, novost) 86 Go in Govers 1999 Zmogljivosti, dostopnost, storitve, cene, imidž, zanimivosti, klima in okolje Zmogljivosti kongresnih dvoran, razpoložljivost hotelskih sob, kakovost hotelskih storitev, prometna dostopnost, varnost, zanimivost destinacije, stroški nastanitve in Upchurch idr. 2000 prehrane, razstavne zmogljivosti, zmogljivosti restavracij, tržna znamka hotela, noč- no življenje Splošen vtis o destinaciji, razpoložljivost hotelskih sob, cene hotelskih sob, zmogljivost konferenčnih dvoran, cena gostinskih storitev, letalska dostopnost, lokalni prevozi, Chacko in Fenich 2000 cena letalskih prevozov, privlačnost mesta, destinacijske storitve, varnost udeležencev, gostoljubnost lokalnih prebivalcev Kooperativnost kongresnega osebja, varnost, konkurenčnost cen hotelskih namestitev, razpoložljivost kongresnih dvoran, konkurenčnost cen razstaviščnega prostora, bližina hotelskih sob (peš), kakovost gostinskih storitev v kongresnem centru, cenovna dost- opnost mesta, zanimivost kongresnega centra, ugodnost prometnih povezav na desti- naciji, gostoljubje domačinov, ugodna klima, davčna politika, možnost direktnih letal- Nelson in Rys 2000 skih povezav, možnosti za oglede destinacije, ugled restavracij, panorama mesta, bližina hotelskih sob (v krogu 5 km), možnosti za nakupovanje, želja spoznati novo destinacijo, zgodovinske/kulturne zanimivosti, razpoložljivost golf igrišč, nagnjenost k rotaci- ji držav gostiteljic, nočno življenje, obstoj luksuznih hotelov, muzeji, bližina hotelskih sob (v krogu 10 km), razpoložljivost vodnih športov in igralnic Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve Avtor in letnica Atributi, faktorji pri izbiri destinacije Razpoložljivost nastanitev in modernih hotelskih zmogljivosti, hotelske storitve, cene hotelskih sob, razpoložljivost kongresnih dvoran in moderne avdiovizualne opreme, storitve kongresnega prizorišča, razpoložljivost gostinskih in banketnih storitev, raz- Qu, Li in Chu 2000 položljivost večjih kongresnih centrov, najemnina za kongresne dvorane, velikost raz- stavnega prostora, razpoložljivost videokonferenčne povezave, razpoložljivost opreme za tolmačenje, dostopnost, varnost, infrastruktura, imidž, PCO, klima in okolje, po- moč pri potovanjih, stroški prevoza, zanimivosti Storitve na prizorišču, oprijemljivost storitev prizorišča (vzdušje, kakovost hrane), kompetence, znanje osebja, cena/vrednost, zmogljivost nastanitev, zmogljivost kon- Robinson in Cal an 2002*1 gresnih dvoran, dostop/urejenost prizorišča, dodatne storitve na prizorišču, lokacija in ugled prizorišča/destinacije Strošek prizorišča, kakovost hrane, cene nastanitev, oddaljenost destinacije od izvorne destinacije udeležencev, obseg nastanitve na prizorišču glede na obseg dvoran, izven-87 Crouch in Louviere 2003 konferenčne dejavnosti (nakupovanje, zabava, organizirani ogledi), fizična ureditev, kulturni/družabni program, kakovost plenarne dvorane, kakovost drugih dvoran, ka- kovost razstaviščnega prostora, ponudba avdiovizualne tehnike Zmogljivost prizorišča, kakovost prizorišča, število hotelskih sob, dostopnost cen ho- telskih sob, varnost destinacije, kakovost in dostopnost razstaviščnega prostora, ugled mesta, število hotelov v bližini prizorišča, dostopnost krajevnih prevozov, kakovost in Baloglu in Love 2005 različnost lokalnih restavracij, klima na destinaciji, zanimivosti na destinaciji, prisotnost partnerja, možnosti za nakupovanje, podpora kongresnega urada, sponzorstvo kongresnega urada Stroški in kakovost nastanitve ter storitev, zmogljivosti prizorišča in pomoč, zanimivoKim in Kim 2004 sti in ugled, dostopnost, dejavnosti na destinaciji, varnost Cena, kakovost nastanitev, storitve hotelskega osebja, splošna dostopnost destinaci- Choi 2005 je, kakovost kongresnih dvoran, zmogljivosti prizorišča, lokacija, razpoložljivost dru- gih storitev Velikost, lokacija in dostopnost kongresnega prizorišča, zmogljivost nastanitev, priročnost destinacije/prizorišča (prizorišče zagotavlja več storitev hkrati), tehnološka Comas in Moscardo 2005 opremljenost prizorišča, cena prizorišča in nastanitev, vzdušje na destinaciji (infrastruktura, gostoljubje domačinov, ponudba prostočasnih dejavnosti) Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Avtor in letnica Atributi, faktorji pri izbiri destinacije Lokacija destinacije in prizorišče, mreženje in spremljevalni dogodki, letalske pove- Jago in Deery 2005 zave, nastanitev in prehrana Kongresne in nastanitvene zmogljivosti, stroški, okolje destinacije, lokalna podpora, iz-Filipović 2007 venkonferenčne dejavnosti Letalska dostopnost, cestna dostopnost, izbira restavracij, raznolikost nočnega življen-88 ja, ponudba hotelov višje kategorije, obstoj hotelov priznanih blagovnih znamk, obseg DiPietro idr. 2008 razstaviščnega prostora, imidž destinacije, ugled uspešne organizacije kongresov, var- nost, splošni stroški, zaznana vrednost za denar Kongresne in nastanitvene zmogljivosti, stroški, okolje destinacije (imidž mesta, dosto-Chen 2006 pnost, lokalna infrastruktura), izvenkonferenčne dejavnosti Naročnik: prizorišče, cena, dostopnost, nastanitev, imidž destinacije, zanimivosti na destinaciji, gostinske storitve Mil ar in Kerr 2009 Ponudnik storitev: prizorišče, lokacija, dostopnost, cena, nastanitev, storitve kongresnega urada, skrb za stranke, poslovno sodelovanje Dostopnost destinacije, oddaljenost destinacije, prometne povezave znotraj destinaci- je, razpoložljivost tehnične opreme, konferenčnih dvoran, nastanitev, razstaviščnega prostora, usposobljenega kongresnega osebja, razumna cena prizorišča in nastanitev, Oral in Whitfield 2010 izvenkonferenčne dejavnosti (igralnice, plaža, nočno življenje), splošna vrednost des- tinacije za organizacijo konference, varnost, klima, gostoljubje, lokalna podpora, pretekle izkušnje Oprema in razpoložljivost kongresnih dvoran, razstaviščni prostor, razpoložljivost več- jih kongresnih centrov, cene nastanitve, razpoložljivost nastanitev, bližina hotelskih sob (peš), obseg nastanitve na prizorišču glede na obseg dvoran, oddaljenost letališča od Del Chiappa 2012 hotela, restavracije (stroški, kakovost in raznolikost), lokalni transport, dostopnost destinacije, imidž destinacije, novost, varnost, pričakovano vreme, fizična urejenost destinacije, izvenkongresne dejavnosti (nakupovanje, gledališča, muzeji), pomoč kongres- nega urada, kakovost in učinkovitost dela kongresnega osebja, splošna raven cen Legenda: *1 atributov je 76, tu so predstavljene njihove podskupine; *2 povzeto po Kim in Kim 2004. Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve Ciljna populacija raziskav so naročniki oziroma organizatorji kon- gresov, njihov zaposlitveni profil je različen; bodisi gre za zaposlene v spe- cializiranih kongresnih oddelkih ali zaposlene v drugih oddelkih zdru- ženj, ki opravljajo operativne naloge kongresnega organizatorja, ali pa so to managerji v združenjih, odgovorni za konferenčno področje. Le red- ki so člani strokovnih kongresnih združenj (DiPietro idr. 2008). To po- meni, da gre za respondente, ki se tudi sicer ukvarjajo z izbiro destinacije in organizacijo kongresa ter zato poznajo njune značilnosti. Analiza po- kaže tudi, da je število sodelujočih respondentov v študijah zelo različno, prva študija je bila narejena na vzorcu 2.906 oseb (Elston in Draper 2012), medtem ko Millar in Kerr (2009) poročata o desetih vključenih v raziska- vo, kar gre pripisati kvalitativnemu raziskovalnemu pristopu. Povprečno število sodelujočih se giblje okoli 250. Pregled prispevkov najprej pokaže na raziskovalni pristop. V veči- 89 ni primerov gre za kvantitativen raziskovalni pristop, le trije članki iz- med vseh analiziranih uporabijo kvalitativnega, in sicer metodo intervju- ja (Comas in Moscardo 2005; Jago in Deery 2005; Millar in Kerr 2009). Analiza vsebine nam najprej pokaže na število v raziskavo vključenih spremenljivk, kjer vidimo, da so z izjemo kvalitativnih raziskav avtorji v analizo vključevali po 15 do 20 atributov. Izjema je raziskava L. S. Ro- binson in Callana (2002), v katero sta raziskovalca vključila 76 spremen- ljivk in jih po vsebinskem kriteriju združila v deset kategorij, znotraj kate- rih sta po pomembnosti rangirala pripadajoče atribute. Raziskovalca sta v predhodni raziskavi (Robinson in Callan 2001) na podlagi študija lite- rature in z intervjuji v kvalitativni študiji določila seznam atributov, ki sta jih kasneje ločeno preverjala na populaciji organizatorjev srečanj (Ro- binson in Callan 2002) in populaciji udeležencev (Robinson in Callan 2005). Vsebinska analiza pokaže tudi, da se študije usmerjajo večinoma v analizo atributov destinacije, le redke (Robinson in Callan 2002) pa iz- ključno v analizo atributov prizorišča. V okviru tistih, ki preučujejo atri- bute destinacije, pa ugotovimo, da se sicer v pretežni meri osredotočajo na vidik destinacije, vendar temu dodajajo tudi atribute prizorišča. Najbolj nas preseneča, da se nobena raziskava ne osredotoča na mnenje organiza- torjev o atributih, ki bi določali osnovni kongresni proizvod, to je kongres kot tak. Le nekaj redkih atributov bi lahko pripisali atributom kongresa, in sicer so to izvenkonferenčne dejavnosti, ki se pomensko in organizacij- sko navezujejo na program kongresa, saj jih udeleženec koristi izven obi- čajnih programskih dejavnosti konference. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Atribute smo analizirali tudi po pogostosti njihovega pojavljanja v raziskavah, kar prikazujemo na sliki 3. 90 Slika 3: Pogostnost pojavljanja atributov (organizatorji in ponudniki storitev) Ugotavljamo, da je atribut, ki se nanaša na hotel oziroma hotelske storitve, tisti, ki je najpogosteje ocenjevan. Pri tem podrobnejši vsebinski pregled pokaže, da atribut najpogosteje pomeni prav razpoložljivost ali obseg sob, ki so potrebne za organizacijo konference, čemur sledi atribut kakovosti nastanitve, poleg tega pa še oddaljenost hotelov od prizorišča ter kategorija hotela. Pogosto je atribut hotelska zmogljivost obravnavan simultano s kongresnimi zmogljivostmi, kar lahko povežemo z dejstvom, da je v več kot polovici primerov hotel hkrati tudi prizorišče kongresa. Zanimiva je tudi lastnost »obseg nastanitev na prizorišču glede na obseg dvoran«, ki se pojavi v dveh raziskavah (Crouch in Louviere 2003; Del Chiappa 2012) in pomeni, da mora hotel zagotavljati najmanj toliko sob, kot znaša zmogljivost največje kongresne dvorane, izražene v številu sede- žev v kino-postavitvi. Po slovenskih kongresnih standardih je to zahteva, ki jo mora izpolnjevati kongresni hotel (KUS 2008), za naročnika pa to pomeni tudi višjo kakovost storitve. Na drugem mestu po pomembnosti je stroškovni oziroma cenovni vi- dik. Natančnejša analiza pokaže, da se vsebinsko povezuje s stroški, ki na- stanejo v okviru destinacije (npr. stroški prevozov, splošni stroški na de- stinaciji), kot tistimi, ki nastajajo pri realizaciji storitev prizorišča in za najemnine kongresnih dvoran kot tudi nastanitev. Pri slednjem velja opo- zoriti, da zaradi značilnosti profila preučevane populacije običajno ne gre za dejanski strošek naročnika, ampak udeleženca, zato je treba stroškovni vidik nastanitve razumeti kot organizacijsko težnjo naročnika ponuditi udeležencu stroškovno primerno nastanitev. Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve Veliko pozornost tako raziskovalcev kot respondentov zavzemajo atributi, ki opisujejo kongresne dvorane, pri čemer je največ pozornosti namenjene njenim zmogljivostim, torej sposobnosti sprejeti določeno šte- vilo udeležencev, ter storitvam, ki jih zagotavljajo, bodisi po obsegu, ka- kovosti ali številu dodatnih storitev, ki so na voljo. Pojem kongresne dvo- rane se tesno povezuje s pojmom prizorišča oziroma je njegov sinonim. Kot ugotavljamo zgoraj, pa se navezuje tudi na hotelske zmogljivosti. Iz predstavljenih atributov lahko tudi ugotovimo, da se atribut do- stopnosti pojavlja v skoraj vseh raziskavah in vse od zgodnjih raziskav, pri čemer gre večinoma za prometno dostopnost. Ta je pogosto mišljena zelo generično, redkeje je atribut jasno definiran. Ugotavljamo, da je letal- ska dostopnost vprašanje, ki je zastavljeno organizatorjem mednarodnih konferenc, ki so zaradi profila udeležencev pri organizaciji bolj vezani na to obliko prevoza (Nelson in Rys 2000; Jago in Deery 2005; DiPietro idr. 91 2008; Del Chiappa 2012). Atribut dostopnosti ni vedno mišljen kot atri- but fizične dostopnosti, ampak je omenjen tudi kot atribut cenovne do- stopnosti destinacije (Nelson in Rys 2000). Najmanj pozornosti je namenjene atributom, ki se navezujejo na zu- nanje okolje destinacije, kot so lokalna podpora, gostoljubje domačinov ter klima oziroma vreme na destinaciji. Sklepamo, da so to atributi, ki jim organizatorji zaradi siceršnje organizacijske navezanosti na prizorišče za- prtega tipa ne posvečajo tolikšne pozornosti, čeprav je atribut izvenkon- ferenčnih dejavnosti temu nasproten, saj se večinoma navezuje na izvaja- nje prostočasnih dejavnosti v destinaciji. Iz analize atributov, ki prispevajo k odločitvi o izbiri destinacije, lah- ko povzamemo, da je ciljna raziskovana populacija sestavljena iz naroč- nikov oziroma organizatorjev kongresov, raziskave pa so kvantitativno usmerjene. Vsebinska analiza atributov je pokazala, da se ti pomensko na- vezujejo na kongresno destinacijo, le redke izključno na atribute prizori- šča. Atributi, povezani z destinacijo, se dejansko najpogosteje povezujejo z atributi zmogljivosti hotela in kongresnega prizorišča oziroma so obrav- navani simultano, kar potrjujejo izsledki raziskav (Rogers 2008; Robin- son in Callan 2005; VisitDenmark 2012; ShiNa idr. 2013; Poland Mee- tings and Events Industry Report 2014 2014) in strokovna praksa, torej da se največji delež kongresnih srečanj odvija v hotelih. Destinacijski atribu- ti so najpogosteje povezani z dostopnostjo same destinacije ter z možnost- mi prostočasnih dejavnosti na destinaciji, ki niso vedno vezane na pro- gram konference, čeprav so od njega časovno odvisne. Pomemben atribut so poleg omenjenih še stroški, predvsem tisti, povezani z izvedbo konfe- rence in s splošnimi stroški v destinaciji. Drugi, sicer manj pogosto ome- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije njeni atributi, ki se jih povezuje z destinacijo, so imidž destinacije, var- nost, strokovnost kongresnega osebja, gostoljubnost domačinov idr. Vidik udeleženca – končnega potrošnika storitev v kongresni destinaciji Že v nekaterih raziskavah atributov privlačnosti kongresne destinacije z vidika naročnika so prišli do ugotovitev, da bi jih bilo treba raziskati tudi z vidika udeleženca (Oppermann 1996a; Go in Govers 1999; Del Chiap- pa 2012; Whitfield idr. 2014). Kasneje so se avtorji raziskav, ki so preu- čevale motive in dejavnike izbire destinacije na strani udeležencev, spra- ševali o razlogu, zakaj se tovrstne raziskave niso pojavile že prej, če pa je udeleženec končni potrošnik kongresnega produkta in ima možnost iz- bire med več konferencami (Mair in Thompson 2009). Oppermann in Chon (1997) sta bila prva, ki sta najprej oblikovala model povezav med 92 tremi ključnimi akterji na kongresnem trgu, ki ustvarjajo ponudbo in povpraševanje, ter nadalje z odločitvenim modelom opozorila na nujnost preučevanja možnih izbir, ki jih ima potencialni udeleženec pri odloči- tvi za obisk konference in destinacije. Njun model je bil izhodišče za na- daljnje preučevanje, saj so na njegovi podlagi avtorji iskali tiste dejavni- ke in atribute, ki bi lahko najbolje osvetlili najpomembnejše za doseganje konkurenčne udeležbe in obiska destinacije. Zhang, Leung in Qu (2007) so ga kasneje preoblikovali in razširili še z nekaterimi drugimi dejavniki. Kot sta kasneje opozorila Mair in Thompson (2009), tako originalni kot preoblikovani model nista bila empirično preverjena, da bi dejansko izka- zala pomembnost posameznih atributov v modelu. V analizo smo vzeli prispevke, ki se neposredno nanašajo na preu- čevanje atributov in dejavnikov pri odločitvi za udeležbo oziroma obisk konference in/ali destinacije, kjer kot ciljna populacija sodelujejo udele- ženci konferenc. Analizirali smo tudi sezname uporabljene literature, da bi preverili, ali smo katerega izpustili. S tem ne pravimo, da smo v pregled vzeli prav vse objavljene, lahko pa trdimo, da smo izbrali tiste, ki so pogos- to citirani in uporabljeni kot referenčni. Pri tem smo le pri enem prispev- ku ugotovili, da je poleg naročnika konference sodeloval tudi ponudnik storitev in udeleženec (Jago in Deery 2005). Ugotovitve povzemamo v preglednici 4 in v razpravi osvetljujemo tiste, ki se najpogosteje pojavljajo. Na sliki 3 pa prikazujemo posamezne vsebinske kategorije atributov; med njimi so tisti, ki se navezujejo na konferenco, destinacijo, mreženje in pro- fesionalni razvoj ter dostopnost in prizorišče. Kronologija prispevkov pokaže, da se je raziskovanje z vidika ude- leženca pojavilo kasneje kot obravnava z vidika naročnika. Velja omeni- ti, da se le nekaj redkih raziskav loteva preučevanja tako udeleženca kot Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve naročnika (Jago in Deery 2005; Smith in Garnham 2006; McCartney 2008), ki z izjemo Jaga in M. Deery (prav tam) njune povezanosti ne pre- učujejo z vidika presojanja atributov za obisk destinacije. Preglednica 4: Pregled atributov kongresne destinacije z vidika udeleženca Avtor in letnica Atributi, dejavniki pri izbiri destinacije Dejavniki združenja/konference: vključenost v delo združenja, strokovno priznanje med kolegi, profesionalno mreženje, osebno sodelovanje, biti del globalnae skupnosti Dejavniki lokacije: imidž destinacije, dostopnost, stroški nastanitve, klima, pred- in Opperman in Chon 1997 pokonferenčni izleti, pretekle izkušnje Osebni/službeni dejavniki: zdravje, kupna moč, časovna razpoložljivost, družina, fi- nanciranje, profesionalni napredek Vplivni dejavniki: druge konference, počitnice, drugo Hotelske sobe, restavracije, kongresni center, letalske storitve, lokalni prevozi, stroški, Fenich 2001 klima na destinaciji, varnost, razvoj destinacije 93 Motivacijski dejavniki: ogledi in prostočasne dejavnosti, osebni napredek, kon- ferenčne dejavnosti (program, poslovne dejavnosti) Rittichainuwat, Beck in Zaviralni dejavniki: kongresni in osebni zadržki (varnost, dostopnost, negativni imidž, Lalopa 2001 zdravje), oddaljenost, čas in finančna sredstva Olajševalni dejavniki: cenovna dostopnost (prevozi, kotizacija) in časovna razpoložlji- vost, spremstvo partnerjev, oddaljenost in dostopnost Kompetentnost storitev prizorišča, oprijemljivost storitev prizorišča (vzdušje, ka- kovost hrane), kompetence, znanje osebja, cena/vrednost, zmogljivost nastanitev, Robinson in Cal an 2005 zmogljivost kongresnih dvoran, dostop/urejenost prizorišča, dodatne storitve na prizorišču, prostočasne dejavnosti, lokacija in ugled prizorišča/destinacije Dostopnost, hotelske storitve in sobe, turistične zanimivosti, prijetno vreme, kako- Jae Lee in Back 2005 vostna hrana, varnost Lokacija destinacije in prizorišče, mreženje in spremljevalni dogodki, letalske pove- Jago in Deery 2005 zave, nastanitev in prehrana Upravljanje s prizoriščem (stojnicami), registracija, vsebina srečanja, zanimivost Jung 2005 srečanja, izgled prizorišča, dostopnost Poslovne dejavnosti in priložnosti, mreženje, izobraževanje, vsebina konference, nak- Severt idr. 2007 upne priložnosti in dogovori Dejavniki združenja/konference: vključenost v delo združenja, strokovno priznanje med kolegi, profesionalno mreženje, osebno sodelovanje, biti del globalne skupnosti Dejavniki lokacije – zanimivost: imidž destinacije, klima, pretekle izkušnje, varnost, jezik destinacije, gostoljubje domačinov, možnosti ogleda destinacije, gastronomska ponudba, nastanitev – hotelska ponudba, nočno življenje Dejavniki lokacije – dostopnost: dolžina potovanja do destinacije, direktne letalske Zhang, Leung in Qu 2007 povezave, enostavnost urejanja vstopnih formalnosti (vizumi) Osebni/službeni dejavniki: zdravje, kupna moč, časovna razpoložljivost, družina, fi- nanciranje, profesionalni napredek, želja po znanju Stroški – denarni: prevoz, nastanitev, kotizacija, menjalni tečaj Stroški – čas: prekrivanje z drugimi konferencami, s počitnicami, službenimi ob- veznostmi, z družinskimi obveznostmi Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Avtor in letnica Atributi, dejavniki pri izbiri destinacije Mreženje, vsebina konference, lokacija konference, varnost, dostopnost destinacije, Bauer idr. 2008 udeležba kot delovna obveznost, redna udeležba, družabni (spremljevalni) program, spoznavanje nove destinacije, ponoven obisk destinacije Strokovno izobraževanje (ugledni govorniki (key-note speakers), program in tem- atike, kakovost tematik), mreženje (profesionalni in družabni program), destinacija Lee in Back 2008 (posebne lastnosti destinacije, ki posamezniku olajšujejo izbiro, varnost, dostopnost, potni stroški, storitve osebja na konferenci) Destinacija: izvenkongresne dejavnosti, priložnost za obisk destinacije, imidž atrak- tivne destinacije, »pobeg« iz vsakdanje službene rutine, vreme na destinaciji, udeležba v družabnih/rekreacijskih programih Profesionalne in družabne priložnosti: razvoj profesionalne mreže, osebni stiki, strokovno priznanje, srečanje z ljudmi iz stroke, predstavitev prispevka, vključenost v združenje Yoo in Chon 2008 Izobraževalne priložnosti: slediti spremembam v stroki, slišati priznane strokovnjake, izpolnitev želje po učenju, tema konference 94 Varnost in zdravje: varnostna in zdravstvena situacija na destinaciji, osebno zdravje, hi-gienski standardi destinacije Potovanje: stroški prevoza, čas za potovanje, osebno finančno stanje, dostopnost, re- fundacija stroškov, časovna razpoložljivost Profesionalni kontakti, biti del globalne skupnosti, spoznavati prijatelje, povezanost z združenjem, spoznavanje/srečevanje strokovnjakov, srečanje s prijatelji, srečanje z enakomislečimi osebami, ugled med kolegi, sklepanje novih poslov, zanimive vse- bine, karierne priložnosti, spoznavanje novih področij, financiranje s strani deloda- Mair in Thompson 2009 jalca, nove raziskave, profesionalni razvoj, možnost odsotnosti od dela, stroški nas- tanitve, stroški prevoza, strošek konference (kotizacija), srečanje s prijatelji, biti izven službenega okolja, obisk destinacije (ogledi in podobno), zanimivost lokacije, odsotnost prekrivanja z datumi počitnic, odsotnost prekrivanja z datumi drugih konferenc, osebno zdravje, varnost destinacije, razpoložljivost zdravniške oskrbe na destinaciji Destinacijski atributi: dostopnost, zanimivost lokacije, razpoložljivost hotelskih sob, razpoložljivost prevoznih sredstev, raznolikost hrane, stroški, rekreacija, kulturne Shin 2009 znamenitosti/zanimivosti Motivacijski atributi: znanje, sprememba vsakdanje rutine, raziskovanje okolja, social- izacija/mreženje Dostopnost (prometna, časovna), stroški, lokacija, zaposlitev, mreženje in profesio- Mair 2010 nalni razvoj Dragićević idr. 2011 Prizorišče, organizacija, tehnična oprema Profesionalni odnosi, osebne povezave, biti del globalne skupnosti, pridobivanje novih znanj in izkušenj, spoznavanje enakomislečih, priznanje kolegov, oditi od doma, pridobivati nove izkušnje, obisk nove destinacije, imidž destinacije, klima, varnost, nas-Mohammadi in Mohamed tanitev, jezik na destinaciji, možnosti ogledov destinacije, razpoložljivost restavracij, 2011 pretekle izkušnje, dolžina potovanja, direktni leti do destinacije, stroški potovanja, kakovost konference, zanimive teme, kongresni organizator, možnost za mreženje, znani predavatelji Atributi konference: tehnična pomoč, organizacija, kakovost konference, prizorišče, mreženje, nova znanja, program Dunjić idr. 2012 Atributi destinacije: dostopnost, varnost, zabava, gostoljubnost, zanimivost, kakovost hotelskih storitev, kulturna dediščina, gastronomska ponudba Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve Avtor in letnica Atributi, dejavniki pri izbiri destinacije Dostopnost, izvenkongresne dejavnosti, okolje destinacije, mreženje, strokovno izo- Kim, Lee in Kim 2012 braževanje Tema konference, ugled konference, program konference, kakovost spremljevalne razstave, dostopnost lokacije, zanimivost lokacije, hotelska nastanitev, stroški trans- Tanford, Montgomery in porta, stroški namestitve, višina kotizacije, srečanje s prijatelji, udeležba s prijatel-Nelson 2012 ji, iskanje zaposlitve, ustvarjanje novih poslovnih dogovorov, mreženje, vključenost v združenje, profesionalni razvoj, poslovni kontakti Dostopnost, izvenkongresne dejavnosti, okolje destinacije (varnost, klima, gostoljub- Lee in Min 2013 je), storitve osebja, strokovna potrditev, profesionalno izobraževanje, splošno zadovoljstvo s konferenco Kongresne zmogljivosti: ugled prizorišča, vzdušje na prizorišču, standardi storitev na prizorišču, varnost na prizorišču Nastanitev: možnost nastanitve v okviru prizorišča, standardi storitev, stroški nas- tanitve, varnost Dostopnost: dolžina/oddaljenost potovanja do destinacije, stroški prevoza do desti- 95 Whitfield idr. 2014 nacije, urejanje formalnosti za potovanje Rekreacijske in profesionalne priložnosti: objekti za zabavo (igralnice, restavracije, bari), nakupovalna središča, ogledi zgodovinskih znamenitosti in zanimivosti Atributi destinacije: ustreznost lokalne infrastrukture, varnost destinacije, ugled destinacije kot kongresne destinacije, zanimivost destinacije, prijaznost domačinov, profe- sionalne priložnosti (sklepanje poslov, prodaja) Vsak prispevek smo analizirali tako, da smo preverili pristop in re- zultate raziskav, pri čemer smo se najbolj osredotočili na rezultate in oce- njene vrednosti posameznih atributov. Z metodo analize vsebine smo jih združevali v vsebinske kategorije, ki smo jih določili s kodiranjem posa- meznih vsebinskih sklopov, pri čemer smo se naslanjali na model Opper- manna in Chona (1997), ki predvideva štiri sklope atributov: konference, lokacije, profesionalno področje in vplivni dejavniki. Ciljna populacija raziskav so udeleženci različnih vrst konferenc, naj- pogosteje znanstvenih, sledijo jim strokovne. Profil udeležencev konfe- renc kaže, da je uravnoteženost respondentov med spoloma enakomerna, z nekaterimi odstopanji, ki so večinoma posledica vsebine konferenc, kot ugotavljata Mair in Thompson (2009). Udeleženci konferenc so v pov- prečju zelo dobro izobraženi, saj je med njimi precej takšnih z univerzite- tno izobrazbo, prevladujejo pa udeleženci z dokončanim podiplomskim študijem (magisterij, doktorat), kar ne preseneča, saj so predmet raziskav pogosteje znanstvene konference. Starostna struktura udeležencev kaže, da je večina starih med 30 in 40 let, sledijo tisti do 30 let in od 40 do 50 let, starejših je precej manj, kar dokazuje, da se konferenc udeležujejo po- samezniki v svojem delovno najintenzivnejšem obdobju. V analizi zajeti prispevki kažejo tudi na to, da je povprečno število vrnjenih vprašalnikov okrog 250, odzivnost respondentov pa je med 15 in 20 %. Pregled pokaže Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije tudi, da je večinski raziskovalni pristop količinske narave, le Jago in Dee- ry (2010) sta uporabila intervju. Najpogosteje preučevane dimenzije se vsebinsko nanašajo na konfe- renco, pri čemer se v povezavi z njo pojavlja atribut vsebine oziroma pro- grama konference, ki je opisan kot zanimiv (atraktiven). Z njim se tesno povezuje atribut mreženje in profesionalni razvoj, ki ga kot pomembno dimenzijo »dejavnika konference/združenja« utemeljujeta Oppermann in Chon (1997), ki navajata, da so povezovanje z enako mislečimi, spre- mljanje novosti v stroki ter pridobivanje novega znanja pomemben vidik konference kot take. Tudi skrb za profesionalni razvoj, karierne prilož- nosti, potrditev in ugled v stroki ter osebni napredek so dimenzije, ki so gibalo obiska konference, ki se v prispevkih stalno pojavlja kot pomem- ben dejavnik udeležbe na konferenci (Rittichainuwat, Beck in Lalopa 96 2001; Lee in Back 2008; Yoo in Chon 2008; Mair in Thompson 2009; Shin 2009; Mohammadi in Mohamed 2011; Whitfield idr. 2014). Slika 4: Pogostnost pojavljanja atributov (udeleženci) Destinacija oziroma lokacija srečanja je prostorski atribut, ki je ned- vomno močno povezan z obiskom konference. Mair in Thompson (2009) sta prepričana, da je zagotovo eden najodločilnejših. Z njim sta tesno po- vezani dimenziji dostopnosti in zanimivosti destinacije, ki ju kot redefi- nicijo Oppermann-Chonovega modela (1997) zagovarjajo Zhang, Leung in Qu (2007). Dimenzija dostopnosti je pogosto izražena z oddaljenostjo destinacije, s časom za potovanje, prometnimi povezavami pa tudi z ure- janjem formalnosti za vstop v državo, zanimivost pa z imidžem destina- cije, s klimo, z gostoljubnostjo domačinov, s kulinarično in prostočasno ponudbo na destinaciji pa tudi s preteklimi izkušnjami posameznika. Po mnenju Jaga in M. Deery (2005) je zanimivost destinacije pomemben ele- ment pri izbiri tudi na strani naročnikov konference, ki si zaradi nje obe- tajo višji obisk konference in s tem višji prihodek. Destinacijo vsebinsko Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve povezujejo tudi z njenim imidžem, okoljem in s klimo ter navsezadnje tudi z ugledom (Whitfield idr. 2014). K udeležbi na konferenci prispevajo tudi stroški, ki nastajajo v pove- zavi z obiskom konference in s tem tudi destinacije, še posebej pri sreča- njih združenj, ko je pomemben strošek kotizacija za plačilo udeležbe na konferenci (Rittichainuwat, Beck in Lalopa 2001; Zhang, Leung in Qu 2007; Mair in Thompson 2009; Tanford, Montgomery in Nelson 2012), zato se kot ena od dimenzij pojavlja tudi možnost, da delodajalec vrne ali plača kotizacijo (Severt idr. 2007; Yoo in Chon 2008). Vendar kotizacija ni edini strošek, ki je povezan z obiskom. To so še stroški nastanitve, pre- voza ter drugi stroški. Zanimiva dimenzija, povezana s stroški, je trditev »konferenca ima razumno ceno«, ki so jo izpostavili Severt idr. (2007, 404), kar se navezuje na plačilo kotizacije po dostopni, sprejemljivi ceni. Obisk konference je pogosto povezan z bivanjem v hotelu, še posebej 97 pri večdnevnih konferencah, pri čemer je zanimivo, da atribut hotelske nastanitve ni pogosto omenjen. Najpogosteje je povezan s stroški udelež- be na konferenci, čeprav je zanimivo, da ga Robinson in Callan (2005) ter Whitfield idr. (2014) povezujejo tudi z velikostjo nastanitvenega obrata, ki naj bi bil v sorazmerju z velikostjo kongresnih dvoran, in ga naročniki povezujejo s privlačnostjo (Crouch in Louviere 2003; Del Chiappa 2012), stroka pa z uspešno organizacijo (KUS 2008). Zanimiv atribut je tisti, ki opisuje razloge, zaradi katerih se morebi- tni udeleženci ne odločijo za udeležbo na konferenci, in sta ga Opper- mann in Chon (1997, 186) poimenovala vplivni dejavniki (»intervening opportunities«). To so tisti dejavniki, ki utegnejo preprečiti obisk kon- ference, kot so druge, morda privlačnejše konference z bolj uveljavljeni- mi govorci, ali pa takšne, ki potekajo istočasno, kar ugotavljata tudi Mair in Thompson (2009). Mednje uvrščajo tudi prekrivanje s posameznikovi- mi počitnicami (Oppermann in Chon 1997; Zhang, Leung in Qu 2007; Mair in Thompson 2009), nekateri pa k njim prištevajo tudi posamezni- kovo zdravje (Rittichainuwat, Beck in Lalopa 2001; Mair in Thompson 2009) ali časovno prekrivanje z drugimi konferencami (Mair in Thomp- son 2009), kar ocenjujemo za zanimiv atribut, še posebej, ker je pogosto omenjeno, da so udeleženci na »kratkem s časom« (»time-poor«) (Jago in Deery 2005; Yoo in Chon 2008). Na podlagi preučene dostopne literature lahko sklenemo, da je pov- prečni udeleženec konferenc v delovno najintenzivnejšem obdobju in nadpovprečno izobražen. Najpogostejši motiv za udeležbo je konferenca sama, to je z njo povezana vsebina. Konferenca pomeni vez s strokovnim področjem ter priložnost za izmenjavo znanj in mnenj, zagotavlja profe- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije sionalni razvoj in tudi potrditev ter ugled v stroki, kar izsledki raziskav uvrščajo med pomembnejše atribute. Med pomembnimi dejavniki obi- ska konference je tudi destinacija, na kateri se konferenca odvija, pri če- mer sta v ospredju njena dostopnost in zanimivost, ki sta pogosto razlog za obisk, čeprav ne gre zanemariti tudi priložnosti za ogled destinacije, ki pomeni dodatno motivacijo za obisk (Rittichainuwat, Beck in Lalopa 2001; Mohammadi in Mohamed 2011; Whitfield idr. 2014). Na udelež- bo vplivajo stroški, ki nastajajo zaradi udeležbe, predvsem višina kotiza- cije, prevoza in nastanitve, zanemariti pa ne gre niti drugih stroškov. Za- nimiv atribut je tisti, ki morda prepreči obisk konference, kot je časovno neskladje z drugimi konferencami ali prekrivanje vsebin pa tudi počitni- ce posameznikov. 98 Vidik destinacije, prizorišča in kongresne prireditve Analiza atributov privlačnosti kongresne destinacije je pokazala, da se raziskave vsebinsko navezujejo na več področij, pri čemer njihova obrav- nava večinoma poteka na eni ravni, bodisi na ravni destinacija (prizori- šče)/kongres oziroma naročnik/ponudnik/udeleženec. Vse več je razprav, da bi bilo treba oblikovati drugačen model, ki bi atribute obravnaval na več ravneh. Whitfield idr. (2014) so ugotavljali, da se raziskave atributov privlačnosti ločeno usmerjajo v tri segmente, in si- cer na makro raven atributov destinacije, na mezo raven atributov prizo- rišča ter na mikro raven atributov konferenčne prireditve. Navajajo, da se raziskave običajno lotevajo preučevanja ene ravni in le redke združujejo po dve skupini atributov. Predlagajo, da bi nadaljnje raziskave lahko pre- učile več ravni, saj tehtanje odločitev za udeležbo na konferenci ne vklju- čuje več zgolj enega področja, ampak preplet več ravni hkrati. Podobno večstopenjsko razvrstitev ponujata Lu in Cai (2009), ki sta lojalnost ude- ležencev razstaviščni lokaciji ocenjevala na podlagi treh konstruktov: imidža destinacije, imidža prizorišča in imidža konference. Tudi Zhang, Leung in Qu (2007) so razpravljali, da je konferenca oziroma njen pro- gram izhodišče za obisk destinacije, vendar je treba poleg elementov kon- ference vključiti tudi tiste elemente, ki se nanašajo na destinacijo, osebne razloge in stroške. Če izhajamo iz modela na sliki 10, kjer je kot osnovni proizvod kon- gresne destinacije prikazan kongresni proizvod, ki se odvija na kongres- nem prizorišču, pri čemer imata tako stran ponudbe kot stran povpra- ševanja do njega poseben odnos, nam sistematičen pregled atribotuv pokaže, da bi jih lahko združili v pomenske sklope, kot so destinacija, prizorišče in konferenca, ter oblikovali pogled na atribute privlačnosti Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve destinacije na več ravneh. Analiza atributov kongresne destinacije tako z vidika naročnika kot z vidika udeleženca pokaže, da v ospredje stopa- jo elementi, ki bi jih bilo mogoče združiti v posamezen pomenski sklop, kar zagovarjajo tako Whitfield idr. (2014) kot tudi Lu in Cai (2009). Na podlagi lastnega modela organiziranosti kongresne destinacije (slika 10) ter ugotovitev J. Whitfield idr. (2014) ter Luja in Caija (2009) smo anali- zirane atribute vsebinsko sistemsko razvrstili na tri ravni: vidik destinaci- je, vidik prizorišča in vidik konference. Vidik destinacije oziroma lokacije Whitfield idr. (2014) zagovarjajo kot makro raven atributov in se tako na strani ponudnikov kot na strani udeležencev v raziskavah pojavlja najpogosteje, bodisi kot geografska en- titeta bodisi kot lokacijska. Pri ponudnikih je ob tem najpogosteje izra- žen vidik prizorišča, še posebej hotela, kar ne preseneča, če smo ugotovili, da je hotel v več kot polovici primerov hkrati tudi prizorišče konferen- 99 ce. Destinacija je tesno povezana z atributom dostopnosti, ki ne pome- ni zgolj prometne dostopnosti (Mair 2010), ampak vključuje tudi stroške prevozov (Yoo in Chon 2008) in druge stroške. Z dostopnostjo se vse- binsko povezuje oddaljenost destinacije, ki je posebej pri mednarodnih konferencah njen pomemben element, izraža pa se tako pri ponudnikih (Crouch in Louviere 2003; Oral in Whitfield 2010) kot pri udeležencih (Rittichainuwat, Beck in Lalopa 2001; Whitfield idr. 2014). Zanimivost je element, ki se pogosto pojavlja v povezavi z destinacijo in označuje nje- ne posebnosti, ki jih tako ponudniki (Oppermann 1996b; Go in Zhang 1997; Nelson in Rys 2000) kot udeleženci ocenjujejo za pomembne pri odločitvi za njeno izbiro (Shin 2009; Dunjić idr. 2012; Tanford, Mont- gomery in Nelson 2012). Ponudba na kongresni destinaciji je tesno po- vezana s ponudbo storitev, ki predstavljajo dodatne rekreacijske, zabav- ne ali prostočasne dejavnosti, organizirane kot spremljevalni program rednega programa konference, ki se celo pogosteje pojavlja pri ponudni- kih (Crouch in Brent Ritchie 1998; Crouch in Louviere 2003; Filipović 2007; Chen 2006) kot pri udeležencih, ki jim je ta dejavnost namenjena (Yoo in Chon 2008; Kim, Lee in Kim 2012; Lee in Min 2013). Imidž, po- doba destinacije je dimenzija, ki jo pogosto povezujejo z zvestobo in po- sebno privlačnostjo destinacije, ki je zato pogost predmet raziskav (Elliot, Papadopoulos in Kim 2010), v kongresni dejavnosti pa je za udeleženca možen pritegovalni dejavnik (Yoo in Chon 2008; Mohammadi in Mo- hamed 2011). Kongresna destinacija je kot turistična entiteta povezana z izvajanjem storitev, katerih pomemben element so ljudje in so izraže- ne v dimenziji osebje kot kompetence in znanje strokovnjakov (Robinson in Callan 2005) ali domačinov ali tudi gostoljubje, ki je pomembno tako Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije udeležencem (Lee in Min 2013) kot tudi naročnikom (Comas in Moscar- do 2005). Element zagotavljanja varnosti je element, ki se pojavlja tako pri ponudnikih (Oppermann 1996a; Upchurch idr. 2000; Chacko in Feni- ch 2000; Baloglu in Love 2005) kot pri udeležencih (Fenich 2001; Jae Lee in Back 2005; Bauer idr. 2008) in ne pomeni zgolj varnostne situacije v destinaciji, temveč tudi zdravstveno oskrbo, higienske standarde (Yoo in Chon 2008) ter splošen občutek varnosti, ki ga daje destinacija. Vidik prizorišča je naslednja raven, ki jo Whitfield idr. (2014) imenu- jejo mezo raven in je najpogosteje povezana z lokacijo, na kateri se odvi- ja konferenca, ki z zagotovitvijo fizično omejenega prostora zadosti nuj- nemu pogoju izvedbe konference – umestitvi v točno določen prostor (Davidson in Rogers 2006), ki postane s tem osrednji prostor konferen- ce. Lahko bi ga imenovali tudi mikro destinacija kongresa (Whitfield idr. 100 2014). Zagotavljanje prostora pomeni ponudbo kongresnih dvoran, pri- mernih za izvedbo, ter drugih nujnih storitev, kot so storitve osebja, teh- nična pomoč in drugo, ki jih v raziskavah kot pomembne kongresne sto- ritve izpostavljajo ponudniki (Oppermann 1996a; Go in Zhang 1997; Go in Govers 1999; Qu, Li in Chu 2000; Robinson in Callan 2002). Tako kot dostopnost destinacije je za prizorišče kot mikro lokacijo konferen- ce pomembna dostopnost prizorišča, zlasti bližina krajevne infrastruk- ture, parkirišč in lokalnih prevozov, ki jih kot pomembne navajajo tako ponudniki (Baloglu in Love 2005; Kim in Kim 2004; Comas in Moscar- do 2005; Millar in Kerr 2009) kot udeleženci (Robinson in Callan 2005; Tanford, Montgomery in Nelson 2012). Elementa prizorišče in hotelski prostor sta tako nemalokrat neločljivo povezana, hotel kot nastanitveni objekt pa je v kongresni dejavnosti najpogosteje tudi prostor nastanitve udeležencev. V analizi prizorišč v predhodnem poglavju smo ugotovili, da je kot prizorišče konference v skoraj polovici primerov uporabljen ho- telski prostor, ki je v raziskavah omenjen kot najpomembnejši dejavnik na strani naročnikov oziroma organizatorjev (Oppermann 1996a; Up- church idr. 2000; Chacko in Fenich 2000; Nelson in Rys 2000; Qu, Li in Chu 2000), medtem ko mu udeleženci (Fenich 2001; Dunjić idr. 2012; Tanford, Montgomery in Nelson 2012) namenjajo nekoliko manj pozor- nosti. Vidik konference, ki ga Whitfield idr. (2014) imenujejo mikro raven, je vidik, ki omogoča temeljni obstoj kongresne destinacije (Lu in Cai 2009). V raziskavah mnenj naročnikov o atributih konference ga neposredno ne zasledimo, viden je posredno preko atributa izvenkongresnih dejavno- sti, ki so tiste, ki se vsebinsko navezujejo na dejavnosti kongresnega pro- grama. Zato pa je vidik konference pomemben za udeležence, ki ga oce- Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve njujejo preko atributov njene vsebine (Lee in Back 2008; Yoo in Chon 2008; Tanford, Montgomery in Nelson 2012), predvsem preko možnosti za mreženje, ustvarjanje poslovnih priložnosti. Z udeležbo na konferen- ci je povezan njen ugled, ki naj bi bil tudi njen pritegovalni element (Tan- ford, Montgomery in Nelson 2012). Zanimivo je, da se v povezavi z obi- skom konference pojavljajo dejavniki, ki zavirajo udeležbo in sta jih prva uvedla Oppermann in Chon (1997), Zhang, Leung in Qu (2007) pa so jih kasneje dopolnili. Pojavljajo se tudi v drugih raziskavah, in sicer pred- vsem kot zaviralni dejavniki (Rittichainuwat, Beck in Lalopa 2001; Ro- binson in Callan 2005). Sklenemo lahko, da je preučevanje atributov privlačnosti povezano z različnimi dimenzijami, za katere na podlagi podrobne vsebinske ana- lize menimo, da se vsebinsko in organizacijsko nanašajo na tri različne segmente: destinacijo, prizorišče in kongresno prireditev, kar ugotavljajo 101 tudi Whitfield idr. (2014). Vsak vidik opredeljujejo posamezni atributi, iz analize pa lahko opazimo, da se isti pojavljajo tako na strani ponudnika kot na strani udeleženca konference. Zato sklepamo, da je atribute mogo- če identificirati za vsak vidik in so skupni tako ponudbeni strani kot stra- ni povpraševanja. Predlog konstrukta atributov privlačnosti kongresne destinacije kot izhodišče empirične raziskave Namen monografije je simultano raziskati, kateri atributi privlačnosti kongresne destinacije so tisti, ki so pomembni za obiskanost kongresne destinacije in njenega temeljnega produkta, in sicer z vidika ponudbe in povpraševanja oziroma z vidika naročnika in udeleženca kot dveh sku- pin ključnih deležnikov kongresne destinacije. V predhodnem poglav- ju smo na osnovi modela organiziranosti kongresne destinacije ugotovi- li, da je obstoj kongresne dejavnosti možen zaradi vzajemne povezanosti treh konstruktov kongresne destinacije: kongresnega prizorišča, kongres- ne destinacije in kongresne prireditve ter medsebojnih povezav med na- ročnikom in ponudnikom kot ponudbeno stranjo ter udeležencem kot stranjo povpraševanja. Zato na kongresno dejavnost gledamo kot na vza- jemen preplet dejavnosti, ki se ustvarjajo med ponudbo (naročnikom in ponudnikom kongresnih storitev) in udeležencem, ki v kongresni desti- naciji nastopa kot končni potrošnik in s tem odločevalec v procesu ures- ničitve kongresne prireditve. Na osnovi celostne vsebinske analize atributov kongresne destinacije smo ugotovili, da so obravnavani tako na strani ponudnika kot udeležen- ca, le redke raziskave obravnavajo obe strani (Jago in Deery 2005), čeprav Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije analiza razkriva, da na obeh straneh nastopajo vsebinsko homogeni atri- buti. Zato smo se odločili, da jih na podlagi konceptualnega izhodišča obiskanosti kongresne destinacije združimo v tri kategorije, atribute pri- vlačnosti destinacije, atribute privlačnosti prizorišča in atribute privlač- nosti konference, kot tiste, ki sodelujejo pri oblikovanju preferenc za ude- ležbo na konferenci oziroma interesa za njeno organizacijo, s tem pa tudi za obisk kongresne destinacije. Na osnovi vsebinske analize literature in ugotovitev avtorjev, ki so preučevali atribute, pomembne za udeležbo na konferenci in obisk desti- nacije in smo jih predstavili v predhodnem poglavju, ter ob upoštevanju izhodišč temeljne teze smo z namenom njihove celostne obravnave obli- kovali nabor atributov privlačnosti kongresne destinacije za vsako sku- pino atributov posebej. V ta namen smo oblikovali konstrukt atributov 102 privlačnosti kongresne destinacije; pri tem smo se opirali na ugotovitve Oppermann-Chonovega modela (1997) ter izhodišča o obravnavi atribu- tov na več ravneh, kot jih obravnavajo Whitfield idr. (2014), pri čemer Opperman-Chonnov model ni bil empirično preverjen (Zhang, Leung in Qu 2007). Skupino atributov privlačnosti destinacije sestavljajo: − dostopnost, ki jo oblikujejo: oddaljenost, strošek prevozov, lo- kalne povezave (prevozi), formalnosti vstopa v državo, prometna dostopnost, − zanimivost, ki jo oblikujejo: znamenitosti in zanimivosti desti- nacije, zabava, nakupovanje, gastronomska ponudba, klimatske razmere, − storitve in razmere, ki jih oblikujejo: odnos domačinov do go- stov, varnost destinacije, lokalna infrastruktura, ekonomsko in politično okolje destinacije, »vrednost za denar«, − ugled destinacije, ki ga oblikujejo: govorice/mnenja drugih, mnenje strokovnih revij/portalov, združenj. Skupino atributov privlačnosti konference sestavljajo: − vsebina, ki jo označujejo: predavanja uglednih govorcev (key-no- te speakers), vsebina v sekcijah, potek programa, pred- in pokon- ferenčni program, občutek vrednosti za denar, novost konferen- ce, − mreženje, ki pomeni: mreženje s specialisti v stroki, poslovnimi partnerji, z znanci in s prijatelji ali iskanje poslovnih partnerjev, osebna potrditev v stroki, Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve − poslovne priložnosti, ki jih označujejo: izmenjava izkušenj, pri- dobivanje novih znanj ter iskanje novih možnosti, − dejavniki vpliva, ki jih sestavljajo strošek kotizacije, osebni raz- logi, možnost spremstva partnerja/družine, pokritost z drugimi konferencami, − ugled, ki ga oblikujejo: govorice/mnenje drugih, mnenje stro- kovnih revij in pretekle izkušnje s konferenco. Skupino atributov privlačnosti prizorišča sestavljajo: − vrsta prizorišča, ki ga sestavljajo: večji kongresni center (brez na- stanitve), hotel s konferenčnimi zmogljivostmi, kongresni hotel, univerzitetni prostori, posebno prizorišče (npr. grad, muzej), − storitve prizorišča, ki pomenijo: strokovnost osebja, proces regi- stracije, posebne storitve, varnost, 103 − konferenčne dvorane, kar pomeni: urejenost, atmosfera/vzdušje, tehnična opremljenost dvoran, IKT-storitve, velikost dvoran, − nastanitev, ki jo sestavljajo: bližina prizorišča, kategorija nasta- nitve, cena nastanitve, pretekle izkušnje z nastanitvijo, obseg sob glede na število udeležencev, − dostopnost prizorišča, ki jo oblikujejo: možnost brezplačnih parkirišč, bližina prometnic, bližina zanimivosti mesta, poveza- va z lokalnim prevozom, arhitekturna urejenost, − ugled, ki ga oblikujejo: pretekle izkušnje, govorice/mnenje dru- gih, mnenje strokovnih revij, portalov. Tri skupine atributov privlačnosti smo oblikovali kot večdimenzio- nalen konstrukt atributov privlačnosti kongresne destinacije, ki so zara- di svojih lastnosti povezani z obiskanostjo kongresne destinacije ter jih bomo uporabili kot izhodišče za empirično raziskavo. Empirični del V empiričnem delu predstavljamo vzorčni okvir raziskave, vzorec, meto- do zbiranja podatkov ter izbor spremenljivk za analizo, metode analize podatkov, obdelavo in analizo podatkov, statistično in vsebinsko inter- pretacijo rezultatov ter izide preverjanja hipotez. Vzorčni okvir raziskave Vzorčni okvir raziskave predstavljajo ključni deležniki kongresne de- stinacije, ki jih na osnovi modela organiziranosti kongresne destinacije, predstavljenega v razdelku 2.5.2, delimo v dve skupini: prvo skupino ses- tavljajo udeleženci konferenc, ki jih organizirajo združenja in predstavlja- jo stran povpraševanja na kongresni destinaciji; drugo skupino pa pred- stavlja ponudbena stran, ki jo sestavljajo organizatorji kongresov v okviru združenj in ponudniki kongresnih storitev v Sloveniji, ki so na ozemlju Slovenije najmanj v zadnjem letu dni obiskali ali sodelovali pri organiza- ciji mednarodnih kongresov ali konferenc v organizaciji združenj. Velikost vzorčnega okvirja stežka ocenimo, saj v Sloveniji ne obstaja nobena zbirka podatkov o kongresni dejavnosti v Sloveniji. Tudi Statistič- ni urad Republike Slovenije ne izvaja sistematičnih raziskav na področju poslovnega turizma v Sloveniji, zato so nam lahko v pomoč le ocene ne- katerih redkih študij. Po podatkih študije (Sikošek idr. 2014), ki smo jo izvedli za kongre- sno destinacijo Ljubljana, je bilo v letu 2013 organiziranih 3.847 poslov- nih srečanj, na katerih je bilo v povprečju prisotnih do 49 udeležencev na posamezno srečanje. Po podatkih raziskave Interstat (2013) je, gle- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije de na delež kongresnih gostov v strukturi vseh turistov, ki se giblje oko- li 12 %, ocenjeno število kongresnih gostov v Ljubljani v letu 2012 dobrih 56.000. Z dilemo ocenjevanja velikosti populacije udeležencev konfe- renc se ukvarjata tudi Robinson in Callan (2005), ki sta ugotavljala, da ne obstaja enoten vir podatkov, in sta s posebno metodo preračunavanja šte- vila sedežev v dvoranah in povprečno velikostjo konferenc poskušala do- ločiti izhodiščno velikost populacije. Število vseh ponudnikov kongresnih storitev v Sloveniji lahko z zadržkom ocenimo na podlagi rezultatov izvedene študije (Sikošek idr. 2014) ter analize strukture kongresnih zmogljivosti Slovenije, predsta- vljene v predhodnem poglavju. Največ je ponudnikov kongresnih prizo- rišč, katerih število smo v raziskavi ocenili na 208, drugih ponudnikov, kot so profesionalni kongresni organizatorji (PCO), destinacijske agen- 106 cije (DMC), agencije za organizacijo motivacijskih srečanj, kongresni uradi, prevozniki, gostinci, agencije za organizacijo spremljevalnih do- godkov ter drugi, je precej manj kot ponudnikov prizorišč. Obseg naroč- nikov/organizatorjev kongresnih storitev ocenimo s težavo, saj gre običaj- no za poslovno skrivnost ponudnikov kongresnih storitev in jih le redki predstavljajo v obliki referenc, pa še te ne predstavljajo realnega obsega naročnikov oziroma organizatorjev poslovnih srečanj. Na enako dilemo določanja velikosti populacije naročnikov oziroma organizatorjev sta na- letela tudi Robinson in Callan (2002) pri preučevanju dejavnikov za iz- biro kongresne destinacije, ko poročata o odsotnosti centralnega sezna- ma naročnikov. Vzorec Kot rečeno, sta bila za potrebe raziskave oblikovana dva neodvisna vzor- ca, ki vključujeta na eni strani predstavnike ponudbene strani, na drugi strani pa predstavnike strani povpraševanja po kongresu kot osnovnem proizvodu kongresne destinacije. Slednje sestavljajo udeleženci konfe- renc, ki jih organizirajo združenja. Drugi neodvisni vzorec predstavlja ponudbeno stran v kongresni dejavnosti in jo sestavljajo naročniki/orga- nizatorji kongresov, ki delujejo v okviru združenj, in ponudniki kongre- snih storitev v Sloveniji, ki so na ozemlju Slovenije najmanj v zadnjem letu dni obiskali ali sodelovali pri organizaciji mednarodnih kongresov in konferenc združenj. V vzorec udeležencev konferenc smo vključili udeležence konferenc, in sicer na podlagi baz podatkov organizatorjev konferenc združenj z nji- hovim sodelovanjem oziroma smo jih pridobili iz javno dostopnih virov na spletnih straneh mednarodnih konferenc združenj, ki so bile organi- Empirični del zirane v preteklih treh letih. Vprašalnik je bil tako posredovan na 4.665 naslovov. V vzorec naročnikov oziroma ponudnikov konferenc smo vključili deležnike, ki so v zadnjih treh letih organizirali mednarodne konference združenj oziroma so ponudniki kongresnih storitev na ozemlju Sloveni- je. Njihove naslove smo pridobili na podlagi lastne raziskave, del naslovov naročnikov tudi s posredovanjem ponudnikov storitev. Vprašalnik je bil tako posredovan na 1.558 naslovov. Metoda zbiranja podatkov Kot metodo zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Osnov- no izhodišče raziskave je želja po simultani preučitvi dejavnikov obiska- nosti kongresne destinacije, in sicer tako na strani ponudbe kot na stra- 107 ni povpraševanja, s ciljem ugotavljanja morebitnih medsebojnih razlik. Zato smo se pri oblikovanju vprašalnika za preverjanje mnenj ponudni- kov in udeležencev v njegovem vsebinskem delu (2. del) oprli na predlaga- ni konstrukt atributov obiskanosti kongresne destinacije ter na teoretič- na izhodišča za oblikovanje vprašanj v 3. delu vprašalnika. Vprašalnik je sestavljen iz petih delov: − prvi del sestavljajo uvodna pojasnila o raziskavi in namenu anke- tiranja; − drugi del sestavljajo trditve v zvezi z atributi, ki smo jih pomen- sko in oblikovno razdelili v tri sklope: sklop trditev, vezanih na atribute destinacije, sklop trditev, vezanih na atribute konferen- ce, in sklop trditev, vezanih na atribute prizorišča; − tretji del vprašalnika vsebuje vprašanja zaprtega tipa v povezavi s profesionalnim profilom anketiranega, in sicer: − zaradi izdelave kongresnega profila udeležencev smo anketiran- cem zastavili vprašanja, ki se nanašajo na značilnosti obiskova- nja konferenc, − zaradi izdelave kongresnega profila ponudnikov smo anketiran- cem zastavili vprašanja, ki se nanašajo na značilnosti organizaci- je konferenc; − četrti del obsega vprašanja zaprtega tipa o socio-demografskem profilu anketiranega; − peti del vsebuje zahvalo za sodelovanje v anketi ter možnost za izražanje mnenja o raziskavi in odločirev za prejetje rezultatov raziskave. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Vprašalnik vsebuje vprašanja zaprtega tipa in trditve, ki smo jih pre- verjali z lestvico Likertovega tipa, kjer je ocena 1 pomenila »sploh se ne strinjam«, ocena 2 »se ne strinjam«, ocena 3 »delno se strinjam«, ocena 4 »se strinjam« ter ocena 5 »popolnoma se strinjam«. Anketni vprašalnik smo zaradi dveh različnih vzorcev sestavili v dveh verzijah, ki sta se v svojem drugem delu vsebinsko skladali, saj gre za pomensko enake trditve, s čimer smo želeli zagotoviti primerljivost rezul- tatov (priloga 1). Drugi deli anketnega vprašalnika so se v odvisnosti od značilnosti obeh vzorcev razlikovali. Vsaka verzija anketnega vprašalnika je bila zaradi predvidene mednarodne narave konferenc pripravljena v slo- venskem in angleškem jeziku za oba vzorca, jezikovno ustreznost angle- škega besedila pa je preveril angleški govorec (»native speaker«). Kot tehniko zbiranja podatkov smo uporabili tehniko spletnega an- 108 ketiranja in s pomočjo spletne aplikacije 1KA (http://www.1ka.si) prip- ravili spletno anketo (priloga 2). Za potrebe spletnega anketiranja smo poleg spletne aplikacije pripravili uvodni nagovor spletnega vprašalnika ter oblikovali spremni dopis, ki smo ga uporabili pri pošiljanju vabila k so- delovanju v raziskavi na elektronske naslove. Pri obeh dokumentih smo se trudili, da se informacije med seboj ne bi podvajale. Najprej smo se predstavili in pojasnili, komu je vprašalnik namenjen, za katere vrste kon- ferenc gre ter namen raziskovanja. Posebej smo poudarili pomembnost sodelovanja naslovnikov v raziskavi ter ocenili čas, potreben za odgovar- janje na vprašanja. Izrecno sta bili poudarjeni anonimnost njihovega so- delovanja v raziskavi ter zaupnost podatkov, navedli smo tudi kontaktno osebo v primeru dodatnih vprašanj ter ponudili možnost za prejetje re- zultatov raziskave. Oba anketna vprašalnika smo ločeno testirali na manjšem vzorcu vsake izmed preučevanih skupin deležnikov ter na osnovi predlogov oba ustrezno dopolnili. Anketiranje smo izvajali v dveh delih, in sicer najprej za vzorec udele- žencev, zatem pa še za vzorec ponudnikov. Anketiranje udeležencev smo izvajali v prvi polovici februarja 2016, pri čemer smo v prvih petih dnevih prejeli 245 vrnjenih vprašalnikov, kasneje pa je prispelo še 145 vprašalnikov; skupno smo torej od udeležen- cev prejeli 390 anketnih vprašalnikov, kar predstavlja 8,4-odstotno od- zivnost. Cilj je bil prejeti 300 vprašalnikov. Od prejetih 390 smo jih zara- di prevelikega števila manjkajočih odgovorov 97 ocenili kot neprimerne in jih izločili iz nadaljnje analize. V analizi smo tako upoštevali 293 an- ketnih vprašalnikov. Empirični del Anketiranje ponudnikov smo začeli izvajati v drugi polovici februar- ja 2016. Odzivnost je bila sprva izjemno nizka, zato smo morali spodbuja- nje k izpolnitvi ankete nekajkrat ponoviti, tako s ponovnim pošiljanjem prošenj kot z osebnim povabilom k sodelovanju z namenom zagotovitve načrtovanega števila vrnjenih vprašalnikov. Po treh tednih anketiranja, ko smo z večkratnimi povabili izčrpali pripravljenost respondentov za so- delovanje, saj se odzivnost ni izboljšala, smo prejeli 171 vrnjenih vpra- šalnikov, kar predstavlja 10,8-odstotno odzivnost. Cilj je bil prejeti 200 anketnih vprašalnikov. Od prejetih 171 vprašalnikov smo jih kot nepri- merne za nadaljnjo analizo izločili 49. V analizo smo tako vključili 122 anketnih vprašalnikov. Rezultati raziskave 109 Poglavje je namenjeno predstavitvi rezultatov raziskave – torej mnenja re- spondentov o atributih obiskanosti kongresne destinacije. Razdelili smo ga na tri podpoglavja. V prvem delu predstavljamo oba neodvisna vzorca, sledi mu predstavitev osnovnih rezultatov, ki jih primerjamo glede na oba vzorca. Zadnje podpoglavje je namenjeno preverjanju zanesljivosti mer- skega instrumenta. Predstavitev vzorca Za potrebe raziskave sta bila oblikovana dva neodvisna vzorca. Prvi neod- visni vzorec tako tvorijo udeleženci konferenc, ki jih organizirajo zdru- ženja, in predstavljajo stran povpraševanja v kongresni dejavnosti (v na- daljevanju: udeleženci). Drugi neodvisni vzorec predstavlja ponudbeno stran v kongresni dejavnosti in ga sestavljajo naročniki/organizatorji kon- gresov, ki delujejo v okviru združenj, ter ponudniki kongresnih storitev v Sloveniji, ki so na ozemlju Slovenije najmanj v zadnjem letu dni obiskali ali sodelovali pri organizaciji mednarodnih kongresov in konferenc zdru- ženj (v nadaljevanju: ponudniki). Demografski profil udeležencev Demografske podatke (spol, starost in izobrazba) prikazujemo samo za vzorec udeležencev, ker gre v vzorcu za fizične osebe, medtem ko jih za vzorec ponudnikov ne predstavljamo, ker v vzorcu pravzaprav predsta- vljajo organizacijo, zato predstavitev in primerjava rezultatov med obe- ma vzorcema vsebinsko nista smiselna (preglednica 7). Za nekatere od re- spondentov nismo uspeli pridobiti vseh podatkov, ker pa so odgovorili Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije na ostala relevantna vprašanja v anketi, jih iz nadaljnjih analiz nismo iz- ločili. Preglednica 5: Struktura udeležencev glede na spol Udeleženci Spol Število Delež (v %) Brez odgovora 8 2,7 Moški 104 35,5 Ženski 181 61,8 Skupaj 293 100,0 V vzorcu udeležencev prevladujejo ženske, in sicer jih je 61,8 %, kar je 110 rezultat, ki ga navajajo tudi nekatere druge raziskave (Mair in Thompson 2009; Whitfield idr. 2014). Starostna struktura kaže na to, da je precejšen delež udeležencev kon- ferenc starejših od 30 let, saj imamo v vseh treh starostnih skupinah nad 30 let četrtino (24,2 % in 27,0 %) oziroma skoraj tretjino (30,7 %) anke- tiranih, medtem ko jih je v starostni skupini do 30 let in med tistimi, ki niso odgovorili, le slaba petina (18,1 %) (preglednica 8). Preglednica 6: Struktura udeležencev glede na starost Udeleženci Spol Število Delež (v %) Brez odgovora 7 2,4 18–30 let 46 15,7 31–40 let 71 24,2 41–50 let 90 30,7 51 let in več 79 27,0 Skupaj 293 100,0 Rezultat je primerljiv z drugimi raziskavami, kjer so avtorji (Mair in Thompson 2009; Whitfield idr. 2014) ugotavljali, da so udeleženci konfe- renc posamezniki v delovno najintenzivnejšem obdobju, ki imajo že ne- kaj let delovnih izkušenj. Izobrazbena struktura odraža relativno visok delež udeležencev z naj- višjimi stopnjami izobrazbe, saj ima med njimi skoraj dve tretjini respon- dentov (62,5 %) dokončan magisterij ali doktorat (preglednica 9). Empirični del Preglednica 7: Struktura udeležencev glede na starost izobrazbo Udeleženci Spol Število Delež (v %) Brez odgovora 7 2,4 Srednješolska 5 1,7 Visokošolska/univerzitetna 98 33,4 Magisterij/doktorat 183 62,5 Skupaj 293 100,0 Rezultat je primerljiv z drugimi raziskavami, ki so merile kongresni profil udeležencev in navajajo nadpovprečno izobrazbo udeležencev (Lee in Back 2008; Dragićević idr. 2011). 111 Večina anketiranih udeležencev (89,8 %) prihaja iz Evrope, med njimi je skoraj tri četrtine (72,6 %) Slovencev, 5,3 % Hrvatov, ostali narodi pa so zastopani v manj kot 5 % (preglednica 10). Omenimo še, da 3,4 % udele- žencev prihaja iz Severne Amerike, 2,0 % pa iz Afrike. Preglednica 8: Geografska pripadnost udeležencev Število Delež (v %) Brez odgovora 7 2,4 Evropa 263 89,8 Severna Amerika 10 3,4 Afrika 6 2,0 Avstralija, Nova Zelandija in Oceanija 1 0,3 Drugo 6 2,0 Skupaj 293 100,0 Profesionalni profil ponudnikov O predstavnikih ponudnikov smo pridobili podatke o delovnem mes- tu in položaju v organizaciji, delovni dobi zaposlitve v organizaciji, vrsti organizacije, številu doslej organiziranih konferenc, povprečnem števi- lu udeležencev na konferenco, povprečni višini kotizacije na konferen- co, možnosti ponovnega obiska destinacije in njihovi izvorni destinaci- ji, kjer delujejo. Med predstavniki ponudnikov jih ima največji delež (43,4 %) bo- gate, več kot desetletne izkušnje v kongresni dejavnosti, skoraj četrtina Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije (22,1 %) pa ima med pet in deset let tovrstnih izkušenj (preglednica 11). Le 4,1 % anketirancev je novincev v tej dejavnosti in ima do enega leta de- lovnih izkušenj, 5,7 % pa jih ima več kot eno leto in do pet let izkušenj. Preglednica 9: Delovna doba predstavnikov ponudnikov v sedanji organizaciji Število Delež (v %) Brez odgovora 12 9,8 Do vključno 1 leta 5 4,1 Več kot 1 leto do vključno 3 leta 7 5,7 Več kot 3 leta do vključno 5 let 18 14,8 Več kot 5 do vključno 10 let 27 22,1 112 Več kot 10 let 53 43,4 Skupaj 122 100,0 Tudi Baloglu in Love (2003) navajata, da imajo kongresni organiza- torji v povprečju 12 let delovnih izkušenj. Največ anketiranih predstavnikov ponudnikov (22,1 %) je na vo- dilnem delovnem mestu, kot na primer vodja področja. Zaposleni na vodstvenem delovnem mestu, kot so direktorji, predstavljajo 16,4-odsto- tni delež. Raziskovalcev, profesorjev oziroma učiteljev je 15,6 % (pregle- dnica 12). Preglednica 10: Trenutno delovno mesto predstavnikov ponudnikov v delovni organizaciji Število Delež (v %) Vodilno delovno mesto (npr. vodja področja) 27 22,1 Vodstveno delovno mesto (npr. direktor ...) 20 16,4 Raziskovalec, profesor, učitelj 19 15,6 Kongresna operativa (organizacija, administracija, tehnična opravila) 17 13,9 Trženje, prodaja 15 12,3 Drugo 11 9,0 Brez odgovora 13 10,7 Skupaj 122 100,0 Zaposleni v kongresni operativi, kot je organizacija, administracija, tehnična služba ipd., so v vzorcu zastopani s 13,9-odstotnim deležem, ne- koliko manj je zaposlenih v trženju in prodaji (12,3 %). Slaba desetina an- ketirancev (9,0 %) navaja druga delovna mesta, kot na primer svetovalec, Empirični del vodja projektov, delo v lokalni samoupravi, strokovni sodelavec, zaposlen v prodajni službi v hotelu itd. Za 13 ponudnikov nismo pridobili podat- ka o delovnem mestu. Profesionalni profil udeležencev Profesionalni profil udeležencev smo izdelali glede na delovno mesto, po- ložaj v organizaciji in dolžino zaposlitve v organizaciji. Rezultate podaja- mo v preglednici 13. Preglednica 11: Trenutno delovno mesto udeležencev Število Delež (v %) Raziskovalec, profesor, učitelj 177 60,4 113 Vodilno delovno mesto 40 13,7 Operativna dela 29 9,9 Vodstveno delovno mesto 14 4,8 Nezaposlen 13 4,4 Drugo 17 5,8 Brez odgovora 3 1,0 Skupaj 293 100,0 Večino udeležencev predstavljajo raziskovalci, profesorji in učitelji (60,0 %). Na drugem mestu so zaposleni na vodilnih delovnih mestih, ki predstavljajo 13,7-odstotni delež vzorca udeležencev, desetina (9,9 %) pa jih opravlja operativna dela. V manj kot petih odstotkih so zaposleni na vodstvenih položajih (4,8 %) ali nezaposleni (4,4 %). Večina tistih, ki so navedli opcijo drugo, je študentov. Med udeleženci je največji delež tistih, ki imajo več kot 15 let delov- nih izkušenj v sedanji organizaciji (39,2 %) (preglednica 14), skoraj tretji- na (32,4 %) pa ima od več kot 5 do 15 let delovnih izkušenj. Slaba desetina (8,9 %) ima več kot 3 do 5 let delovne dobe, podoben delež (9,6 %) pa več kot 1 do 3 leta. Udeleženci, ki so v sedanji organizaciji največ 1 leto, pred- stavljajo 7,8-odstotni delež v vzorcu. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Preglednica 12: Delovna doba udeležencev v sedanji organizaciji Število Delež (v %) Do vključno 1 leta 23 7,8 Več kot 1 leto do vključno 3 leta 28 9,6 Več kot 3 leta do vključno 5 let 26 8,9 Več kot 5 let do vključno 10 let 49 16,7 Več kot 10 let do vključno 15 let 46 15,7 Več kot 15 let 115 39,2 Brez odgovora 6 2,0 Skupaj 293 100,0 114 Kongresni profil ponudnikov V Sloveniji doslej še ni bil oblikovan kongresni profil ponudnikov, ki bi nam omogočal vpogled v značilnosti te populacije in morebitno primer- javo. Prvi poskus smo opravili leta 2014, vendar na zelo majhnem vzor- cu sodelujočih (Sikošek idr. 2014). Za izdelavo profila organizacij, ki se ukvarjajo s konferenčno dejavnostjo, smo z anketiranjem ponudnikov pridobili naslednje podatke: vrsta organizacije, število organiziranih konferenc v preteklem letu, vrste organiziranih konferenc glede na tema- tiko, država, v kateri organizacija deluje, dolžina trajanja organiziranih konferenc, velikost konferenc, obdobje konferenc, višina sredstev, pora- bljenih za udeležbo, in morebitno kritje stroškov na strani delodajalca. Izkušnje iz raziskave (Sikošek idr. 2014) so pokazale, da ponudniki zelo zadržano odgovarjajo na vprašanja, ki se nanašajo na posredovanje številskih podatkov o njihovem poslovanju oziroma organizaciji konfe- renc, ali pa so takšna vprašanja celo razlog za zavrnitev sodelovanja v raz- iskavi. Ugotovili smo tudi, da sta razloga za zadržanost predvsem dva: kot najpogostejšega so anketirani v tedanji raziskavi navajali odsotnost lastnega, organiziranega zbiranja tovrstnih podatkov, nekateri pa jih za- radi varovanja poslovnih skrivnosti ne želijo posredovati. Zato smo se od- ločili, da vsa vprašanja, ki so v delu o kongresnem profilu ponudnika zah- tevala posredovanje takšnih podatkov, oblikujemo kot oceno deleža v skupnem seštevku. Takšna vprašanja so bila vprašanja o vrstah in vsebini organiziranih srečanj, o velikosti konferenc in terminu konferenc ter o vi- šini sredstev, ki jih namenjajo za organizacijo konferenc. Pri vprašanju o vrsti kongresnega ponudnika glede na storitve so ime- li anketiranci možnost odgovoriti na več vprašanj hkrati, saj praksa kaže, da posamezen ponudnik opravlja več dejavnosti hkrati (npr. prizorišče in Empirični del PCO). Zato je bilo možnih več odgovorov, v povprečju pa so jih navedli 1,3. Struktura ponudnikov kaže na to, da je v raziskavi sodeloval precej- šen delež tistih, ki so pobudniki za organizacijo srečanj oziroma naročni- ki, saj so anketirani navedli, da so naročniki oziroma organizatorji srečanj v 36,2 % (preglednica 15). Preglednica 13: Vrsta kongresnega ponudnika glede na storitve Število Delež (v %) Naročnik/organizator (»buyer«, »meeting planner«) 42 36,2 Znanstveno-raziskovalna institucija 31 26,7 Prizorišče 30 25,9 Kongresni urad (CVB) / DMO 11 9,5 115 PCO 9 7,8 DMC (DMC, incentive, team-building storitve) 8 6,9 Drugo 16 13,8 Dobra četrtina (26,7 %) jih deluje v znanstveno-raziskovalni institu- ciji, ti so pogosto naročniki – pobudniki kongresov ali pa tudi organiza- torji oziroma tudi ponudniki storitev prizorišča. Nekaj manj (25,9 %) je ponudnikov prizorišč, ki pa so navedli, da so zaposleni v hotelu s konfe- renčnimi zmogljivostmi (n = 14), v kongresnem hotelu (n = 5), v kongres- nem oziroma razstaviščnem centru (n = 4) ali na posebnem prizorišču (n = 1). Med anketiranimi je tudi nekaj predstavnikov kongresnih uradov (9,5 %) ter profesionalnih kongresnih organizatorjev (7,8 %). Polovica anketirancev navaja, da njihova organizacija prireja do 5 konferenc letno, slaba petina (18,0 %) pa, da od 6 do 10. Dobra desetina organizacij (11,5 %) organizira od 11 do 30 konferenc, 5,7 % od 31 do 50, desetina (10,7 %) pa več kot 50. Za 4,1 % anketirancev nismo uspeli prido- biti tega podatka (preglednica 16). Preglednica 14: Število organiziranih konferenc letno Število Delež (v %) Do 5 61 50,0 6–10 22 18,0 11–30 14 11,5 31–50 7 5,7 Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Število Delež (v %) 51–100 4 3,3 101–200 5 4,1 Več kot 200 4 3,3 Brez odgovora 5 4,1 Skupaj 122 100,0 Velika večina ponudnikov (88,5 %) deluje v Sloveniji. Preostali deluje- jo še na Hrvaškem (5,7 %) ali v Črni gori (1,6 %), za 4,1 % ponudnikov pa tega podatka nismo uspeli pridobiti. Preglednica 15: Država, v kateri ponudniki delujejo 116 Število Delež (v %) Brez odgovora 5 4,1 Črna gora 2 1,6 Hrvaška 7 5,7 Slovenija 108 88,5 Skupaj 122 100,0 Ponudniki so v preteklem letu med vsemi konferencami, ki so jih or- ganizirali, pripravili v povprečju 37,7 % enodnevnih konferenc in 30,9 % dvodnevnih konferenc (preglednica 18). Manj kot četrtina (23,9 %) je bila tridnevnih konferenc, preostalih 8,0 % pa je bilo več kot tridnevnih. Za sedem ponudnikov nismo uspeli dobiti podatka o deležu konferenc gle- de na dolžino trajanja. Preglednica 16: Povprečni delež konferenc v preteklem letu glede na dolžino trajanja Delež (v %) Od 4 ur do vključno 1 dne 37,70 Dlje od 1 dne do vključno 2 dni 30,85 Dlje od 2 dni do vključno 3 dni 23,49 Več kot 3 dni 7,96 Skupaj 100,00 Podatki kažejo, da gre v pretežni meri za organizacijo krajših srečanj v trajanju do dveh dni, kar je tudi sicer trend v kongresni industriji (ICCA Empirični del 2012). Pri tem velja poudariti, da smo za izhodišče merjenja trajanja kon- ferenc vzeli priporočilo, ki ga v svojih smernicah navaja UNWTO (2006), kjer velja, da najkrajše srečanje traja 4 ure. Izmed vseh srečanj, ki so jih v preteklem letu organizirali ponudniki, jih več kot polovico (povprečno 55,23 %) predstavljajo srečanja združenj oziroma znanstveno-strokovna srečanja, kot so srečanja združenja psiho- logov, zdravnikov, bančnikov, razne znanstvene konference in podobno (preglednica 19). Preglednica 17: Povprečni delež srečanj v preteklem letu glede vrsto srečanj Delež (v %) Srečanja združenj oziroma znanstveno-strokovna srečanja (npr. srečanje združenja psihologov, 55,23 zdravnikov, bančnikov ..., znanstvene konference ...) 117 Korporativna srečanja (srečanja, ki jih organizirajo podjetja, delovne organizacije) 22,22 Motivacijska srečanja (incentive) 8,07 Srečanja politične ali vladne narave 4,93 Druga srečanja (npr. srečanja izobraževalnih, verskih, socialnih, vojaških ustanov, t. i. SMERF meet-9,55 ings) Skupaj 100,00 Dobra petina srečanj (povprečno 22,2 %) ima korporativni značaj, gre torej za srečanja, ki jih organizirajo podjetja, razne delovne organi- zacije ipd. V manjši meri gre za organizacijo motivacijskih srečanj (pov- prečno 8,1 %) in srečanj politične ali vladne narave (povprečno 4,9 %) ter drugih srečanj (povprečno 9,6 %). Za 12 ponudnikov nismo uspeli prido- biti podatka. Preglednica 18: Povprečni delež srečanj v preteklem letu glede na vsebino Delež (v %) Področje medicine 34,82 Naravoslovno-tehnično področje 17,66 IKT-področje 10,92 Ekonomsko področje 11,83 Družboslovno področje 10,50 Politično področje 5,85 Drugo 8,42 Skupaj 100,00 Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Ponudniki so izmed vseh srečanj, organiziranih v preteklem letu, v povprečju največji delež srečanj organizirali s področja medicine (34,8 %) (preglednica 20). V to področje smo uvrstili tudi dentalno medicino, fizi- oterapijo, medicinsko tehnologijo, (bio)gerontologijo in podobno. Na drugem mestu so srečanja z naravoslovno-tehničnega področja, ki predstavljajo povprečno 17,6 % vseh srečanj. To so srečanja, ki se nanaša- jo na robotiko in avtomatiko, kibernetiko, konstrukcije, urbanizem, ele- ktro področje, geodezijo, rudarstvo, inženirstvo, kemijo, transport, av- tomobilizem in podobno. Dobra desetina (10,9 %) srečanj se nanaša na IKT oziroma znanstveno in tehnično področje, povezano s procesira- njem informacij, komunikacijami in njihovimi sistemi. Srečanja s pod- ročja ekonomije predstavljajo 11,8-odstotni delež vseh srečanj. V to po- dročje smo uvrstili tudi zavarovalništvo, bančništvo in finančni sektor. 118 Družboslovno področje, ki zajema zgodovino, umetnost, arheologijo, so- ciologijo, antropologijo in podobno, predstavlja 10,5 % vseh srečanj. An- ketiranci so najmanjši povprečni delež namenili srečanjem s političnega področja (5,85 %). Tu gre za srečanja, vezana na dejavnost politike, poli- tičnih strank, združenj in podobno. V povprečju je nekaj manj kot dese- tina (8,4 %) srečanj druge narave. Za 12 ponudnikov nismo uspeli prido- biti podatka. Ponudniki so porazdelili deleže po posameznih srečanjih, ki so jih or- ganizirali v preteklem letu, glede na število udeležencev (preglednica 21). Preglednica 19: Povprečni delež srečanj v preteklem letu glede na število udeležencev Delež (v %) Od 10 do 49 32,55 Od 50 do 99 24,61 Od 100 do 149 16,11 Od 150 do 249 14,78 Od 250 do 499 7,87 500 in več 4,08 Skupaj 100,00 V povprečju so skoraj tretjino srečanj (32,6 %) organizirali za manjše število oseb, z več kot 10 in manj kot 50 udeleženci. Srečanja z od 50 do 99 udeleženci predstavlja četrtina (24,6 %) vseh srečanj, 16,1 % je bilo srečanj z od 100 do 149 udeleženci, 14,8 % z od 150 do 249 udeleženci in 7,9 % z od 250 do 499 udeleženci. Velika srečanja s 500 ali več udeleženci pred- stavljajo 4,1 % vseh srečanj. Za 11 ponudnikov nismo uspeli pridobiti po- Empirični del datka. Podatki kažejo na to, da se v povprečju organizira manjša srečanja, medtem ko je tistih z večjim številom udeležencev najmanj, kar je primer- ljivo s trendi v kongresni industriji (ICCA 2013). Za izdelavo kongresnega profila je pomemben podatek o sezonaliza- ciji srečanj, zato smo ponudnike spraševali o deležu srečanj, organizira- nih po posameznih obdobjih v preteklem letu. Rezultate predstavljamo v preglednici 22. Preglednica 20: Povprečni delež srečanj v preteklem letu glede na obdobje Delež (v %) Od 1. januarja do 28. februarja 8,32 Od 1. marca do 30. aprila 17,48 Od 1. maja do 30. junija 24,29 119 Od 1. julija do 31. avgusta 2,59 Od 1. septembra do 31. oktobra 33,38 Od 1. novembra do 31. decembra 13,94 Skupaj 100,00 Ponudniki ocenjujejo, da se je največ srečanj zvrstilo v obdobju od 1. septembra do 31. oktobra (33,4 %). Naslednje najpomembnejše obdobje za ponudnike je v času od 1. maja do 30. junija, v katerem je bilo povpreč- no 24,3 % vseh dogodkov. V obdobju od 1. novembra do 31. decembra je bilo 13,9 % dogodkov, od 1. marca do 30. aprila pa 17,5 %. Največje mrtvi- lo je v obdobjih od 1. januarja do 28. februarja, ko so ponudniki organi- zirali v povprečju 8,3 % vseh dogodkov, in od 1. julija do 31. avgusta, ko je bilo le 2,6 % dogodkov. Za 14 ponudnikov nismo uspeli pridobiti po- datka. Podatki so pričakovani in v skladju z drugimi poročili, saj običajna kongresna sezona na severni polobli traja v pomladnih in jesenskih mese- cih, najmanj pa v poletnih, ko so tudi sicer predvidene počitnice (Rogers 2008), kar smo ugotovili tudi v predhodni raziskavi (Sikošek idr. 2014). Delitev srečanj glede na mednarodno udeležbo prikazujemo v pre- glednici 23. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Preglednica 21: Delež mednarodnih in domačih srečanj v preteklem letu Delež (v %) Mednarodna srečanja 49,1 Domača srečanja 50,9 Skupaj 100,00 Skoraj polovico vseh srečanj (49,1 %), ki so jih ponudniki organizira- li v preteklem letu, je bilo mednarodnega značaja. Za 12 ponudnikov nis- mo uspeli pridobiti podatka. Pri tem velja opozoriti, da so bili ponudni- ki sicer v vzorec izbrani glede na organizacije mednarodnih srečanj, kar pa ne pomeni, da organizirajo izključno takšne, ampak tudi tiste z doma- čo udeležbo. 120 Za izdelavo kongresnega profila nas je zanimalo tudi, kolikšen je ob- seg sredstev, ki se nameni za organizacijo srečanj. Iz predhodnih izkušenj pri sporočanju finančnih podatkov smo z željo večje odzivnosti odgovo- re oblikovali v odstotnih deležih, saj se je izkazalo, da anketirani ne želi- jo dajati takšnih odgovorov. Razloga za to sta vsaj dva: eden je strah pred razkritjem, drugi pa dejanska odsotnost finančnih podatkov zaradi raz- ličnih evidenc podatkov (Sikošek idr. 2014). Ponudnike smo zato prosili, naj navedejo rang sredstev, ki so jih njihove organizacije namenile za na- jem dvoran, tehnične opreme, keteringa in za druge stroške. Tu smo ime- li po pričakovanjih največ manjkajočih podatkov. Rezultati so prikazani v preglednici 24. Preglednica 22: Sredstva, namenjena za organizacijo srečanj po posameznih kategorijah ora Vrednost 0 aj 0 gov (v EUR) 1–50 1–1500 1–3000 501–1000 > 3000 100 1501–2000 Skup 200 Brez od Število 8 11 20 17 12 12 4 26 110 Najem dvoran Delež (v %) 7,3 10,0 18,2 15,5 10,9 10,9 3,6 23,6 100,00 Najem teh- Število 10 26 30 16 6 6 4 12 110 nične opreme Delež (v %) 9,1 23,6 27,3 14,5 5,5 5,5 3,6 10,9 100,00 Število 11 2 13 13 17 8 17 29 110 Ketering Delež (v %) 10,0 1,8 11,8 11,8 15,5 7,3 15,5 26,4 100,00 Število 15 14 21 20 8 6 6 20 110 Drugo Delež (v %) 13,6 12,7 19,1 18,2 7,3 5,5 5,5 18,2 100,00 Empirični del Za najem dvoran je skoraj polovica organizacij (44,6 %) namenila nekje med 500 in 2.000 evri, 14,5 % pa več kot 2.000 evrov. Skoraj četrti- na (23,6 %) jih za to kategorijo stroškov ni želela dati podatka. Najem teh- nične opreme predstavlja nižji strošek, saj je večina ponudnikov (65,4 %) navajala zneske med 500 in 1.500 evri. Tudi za to kategorijo je bilo 10,9 % manjkajočih odgovorov. Za stroške keteringa so ponudniki dajali zelo različne ocene, sicer pa je za to kategorijo največ manjkajočih vrednosti (26,4 %). Dvanajst anketirancev ni želelo dati podatka za noben strošek. Največkrat je povprečen znesek za vabljene govorce znašal več kot 500 evrov – to je navedlo 35,5 % anketiranih ponudnikov, medtem ko je bilo v 31,8 % primerih njihovo delo brezplačno (preglednica 25). Devet ponu- dnikov ni dalo podatka o višini honorarja. Preglednica 23: Sredstva, namenjena za honorarje vabljenih govorcev 121 Število Delež (v %) 0 EUR 35 31,8 1–100 EUR 3 2,7 101–200 EUR 5 4,5 201–300 EUR 9 8,2 301–400 EUR 5 4,5 401–500 EUR 5 4,5 Več kot 500 EUR 39 35,5 Brez odgovora 9 8,2 Skupaj 122 100,0 V zvezi s trditvijo »Delovanje in pomoč kongresnega urada (CVB) je koristno za organizacijo konference« nas je zanimalo, kaj o delovanju kongresnega urada na destinaciji menijo ponudniki, saj kongresni urad predstavlja pomembnega akterja pri promociji in s tem prepoznavnosti kongresne destinacije. Rezultate prikazujemo v preglednici 26. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Preglednica 24: Strinjanje s trditvijo »Delovanje in pomoč kongresnega urada (CVB) je koristno za organizacijo konference.« Število Delež (v %) Brez odgovora 15 12,3 Sploh se ne strinjam 2 1,6 Se ne strinjam 6 4,9 Delno se strinjam 28 23,0 Se strinjam 28 23,0 Popolnoma se strinjam 29 23,8 Ne poznam 14 11,5 Skupaj 122 100,0 122 Skoraj polovica ponudnikov (46,8 %) se bodisi popolnoma strinja ali se strinja s trditvijo, da je delovanje in pomoč kongresnega urada koristno za organizacijo konference, medtem ko se jih le 6,3 % s tem sploh ne stri- nja ali ne strinja. Zanimivo je, da desetina (11,5 %) vprašanih ponudnikov delovanja kongresnega urada ne pozna. Za 12,3 % ponudnikov nismo us- peli pridobiti tega mnenja. Kongresni profil udeležencev Z anketnim vprašalnikom smo želeli pridobiti še podatke o kongresnem profilu udeležencev, saj doslej za Slovenijo še ni bil oblikovan. Zanimali so nas podatki, ki so sicer prisotni tudi v drugih raziskavah (Mohammadi in Mohamed 2011), in sicer število obiskanih konferenc v preteklih treh le- tih, povprečno trajanje udeležbe na konferencah, način prevoza do konfe- renc, morebitna spremstva na konferencah in porabljena sredstva. V preglednici 27 prikazujemo podatke o številu konferenc, ki so se jih anketiranci udeležili v zadnjih treh letih. Preglednica 25: Število udeleženih konferenc v zadnjih treh letih Število Delež (v %) 0 6 2,0 1 17 5,8 2 do 3 78 26,6 4 do 5 70 23,9 Več kot 5 122 41,6 Skupaj 293 100,0 Empirični del Za šest udeležencev je bila konferenca prva v zadnjih treh letih, za 5,8 % pa druga. Dobra četrtina (26,6 %) je v tem obdobju obiskala dve do tri konference, podoben delež (23,9 %) pa štiri do pet. Največ anketiran- cev (41,6 %) je obiskalo več kot pet konferenc. Podatki kažejo, da anke- tirani precej pogosto obiskujejo konference, iz česar lahko sklepamo, da imajo z njihovim obiskom določene izkušnje. Anketirani udeleženci so navedli, koliko časa najpogosteje traja obisk konference (preglednica 28). Preglednica 26: Povprečno trajanje konference Število Delež (v %) Od 4 ur do vključno 1 dne 44 15,0 Dlje od 1 dne do vključno 2 dni 111 37,9 123 Dlje od 2 dni do vključno 3 dni 77 26,3 Več kot 3 dni 55 18,8 Brez odgovora 6 2,0 Skupaj 293 100,0 Največ udeležencev običajno pride na konferenco za dva (37,9 %) ali tri dni (26,3 %). Le 15,0 % jih je na konferenci prisotnih en dan, petina (18,8 %) pa več kot tri dni. Za šest anketirancev nismo uspeli pridobiti podatka. Udeležencem smo tudi zastavili vprašanje, katero prevozno sredstvo najpogosteje uporabljajo za prevoz do kongresne destinacije. Možnih je bilo več odgovorov. Rezultati so predstavljeni v preglednici 29. Preglednica 27: Najpogostejša sredstva za prevoz do kongresne destinacije Število Delež (v %) Avtomobil 212 73,9 Letalo 149 51,9 Avtobus 44 15,3 Vlak 49 17,1 Drugo 1 1,5 Brez odgovora 4 0,4 Izmed vseh konferenc, ki so se jih udeležili v zadnjih treh letih, se slabih tri četrtine udeležencev (73,9 %) do kongresne destinacije pripe- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije lje z avtomobilom, dobra polovica (51,9 %) pa z letalom. Manj pogosti prevozni sredstvi sta vlak, ki ga uporablja 17,1 % udeležencev, in avtobus (15,3 %). En udeleženec je kot drugo prevozno sredstvo navedel metro, za štiri pa nismo pridobili podatka. Na vprašanje, kdo udeležence največkrat spremlja na konferenci, je bilo prav tako možnih več odgovorov, v povprečju pa so udeleženci na- vedli 1,59 odgovora (preglednica 30). Preglednica 28: Spremstvo ob obisku konference Število Delež (v %) Nihče, potujem sam/-a 177 61,7 Partner, družina 54 18,8 124 Grem s sodelavci 140 48,8 Poslovni partner 5 1,7 Strokovni kolega 77 26,8 Drugo 4 1,4 Med vsemi konferencami, ki so se jih anketirani udeležili v zadnjih treh letih, so se jih v slabih dveh tretjinah (61,7 %) udeležili sami, v skoraj polovici primerov (48,8 %) pa so se konference udeležili skupaj s sodelav- ci. V dobri četrtini primerov (26,8 %) je spremljevalec strokovni kolega, v skoraj petini (18,8 %) primerov pa partner oziroma družina. Pod odgo- vorom drugo pa so štirje anketiranci navedli: mentor, sošolci in različno. Preglednica 29: Koliko sredstev v povprečju namenite za obisk konference? - 0 Vrednost gov 50 aj o 50 –25 (v EUR) ora –200 D –10051 101–1 151 201 > 250 Skup Brez od Število 9 40 35 53 58 37 61 293 Kotizacija Delež (v %) 3,1 13,7 11,9 18,1 19,8 12,6 20,8 100,00 Število 14 46 65 54 35 35 44 293 Nastanitev Delež (v %) 4,8 15,7 22,2 18,4 11,9 11,9 15,0 100,00 Dnevna poraba Število 10 183 69 20 4 2 5 293 na destinaciji Delež (v %) 3,4 62,5 23,5 6,8 1,4 0,7 1,7 100,00 Empirični del Anketirani udeleženci so navedli višino treh vrst stroškov, povezanih s konferenco: kotizacija, nastanitev na osebo za vse dni bivanja in dnev- na poraba na destinaciji, kot so prevoz, nakupi, kavarne, obisk muzejev in podobno (preglednica 31). Za višino kotizacije so navajali zelo različne zneske, največ jih je na- vedlo, da porabijo več kot 250 evrov, najmanj pa, da do 50 evrov (13,7 %). Tudi za nastanitev smo dobili različne odgovore, največ (22,2 %) jih je na- vedlo znesek od 51 do 100 evrov, najmanj (11,9 %) pa 201 do 250 evrov oziroma več kot 250 evrov. Večina udeležencev (62,5 %) ima dnevno do 50 evrov drugih stroškov, četrtina (23,5 %) pa od 51 do 100 evrov. Naslednji strošek, ki nas je zanimal, je strošek prevoza do destinacije. Tudi na to vprašanje so anketiranci pričakovano odgovarjali zelo različ- no, saj gre tako za tuje kot domače udeležence (preglednica 32). 125 Preglednica 30: Strošek prevoza do destinacije Število Delež (v %) Brez odgovora 11 3,8 Do 100 EUR 69 23,5 101–200 EUR 61 20,8 201–300 EUR 39 13,3 301–400 EUR 39 13,3 401–500 EUR 30 10,2 Več kot 500 EUR 44 15,0 Skupaj 293 100,0 Stroški do 100 evrov so najpogostejši za četrtino (23,5 %) anketiranih udeležencev, od 101 do 200 evrov pa za petino (20,8 %). Več kot 500 evrov za prevoz porabi 15,0 % anketiranih udeležencev. Zanimalo nas je še, kdo poravna stroške kotizacije, prevoza do desti- nacije in nazaj, nastanitve in druge stroške (preglednica 33). Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Preglednica 31: Plačnik stroškov Prevoz Poraba Kotizacija Nastanitev do destinacije na destinaciji Štev. Del. Štev. Del. Štev. Del. Štev. Del. Brez odgovora 8 2,7 10 3,4 13 4,4 10 3,4 Jaz sam 46 15,7 56 19,1 62 21,2 227 77,5 Delodajalec, organi- 173 59,0 148 50,5 153 52,2 21 7,2 zacija Deloma sam, delo- ma delodajalec, orga- 66 22,5 79 27,0 65 22,2 35 11,9 nizacija Skupaj 293 100,0 293 100,0 293 100,0 293 100,0 126 Anketirani udeleženci so navedli, da je to največkrat delodajalec, in sicer v primeru plačila kotizacije (59,0 %), prevoza do destinacije (50,5 %) in nastanitve (52,2 %). Druge stroške delodajalec plača le 7,2 % udeležen- cev. Kritje stroškov kotizacije v lastni režiji je običajno za 15,7 % udeležen- cev, prevoza do destinacije za 19,1 %, nastanitve za 21,2 % in drugo pora- bo na destinaciji pa za 77,5 %. Tretja možnost je še delno kritje stroškov s strani delodajalca oziroma organizacije, ki pa je značilna za približno če- trtino udeležencev. Okoli deset anketirancev podatka o kritju stroškov ni hotelo posredovati. Atributi privlačnosti kongresne destinacije – predstavitev rezultatov V tem podpoglavju sledi primerjalna analiza o pomembnosti atributov privlačnosti kongresne destinacije glede na ponudnike kongresnih stori- tev in udeležence. Atributi so vsebinsko razdeljeni na tri sklope trditev: atributi destinacije, atributi konference in atributi prizorišča. Vse trditve so anketiranci ocenjevali na lestvici Likertovega tipa od 1 (sploh se ne stri- njam) do 5 (popolnoma se strinjam). Oblikovali smo pomensko enake tr- ditve, s čimer smo želeli zagotoviti primerljivost odgovorov glede na oba neodvisna vzorca (priloga 1). Glede na to, da smo udeležencem postavili vprašanje nekoliko drugače kot ponudnikom, namesto trditve navajamo le element, ki so ga ocenjevali s posamezno trditvijo. Kot primer navaja- mo trditvi, ki se nanašata na enega od atributov dostopnosti destinacije: − Vprašanje za ponudnike: Zaradi visokih stroškov prevozov je de- stinacija manj privlačna za organizacijo konference. − Vprašanje za udeležence: Zaradi visokih stroškov prevozov je de- stinacija zame manj privlačna za obisk konference. Empirični del Element smo v tem primeru poimenovali stroški prevoza. Elementom, za katere smo imeli trditve z negativno konotacijo (kot je naveden primer zgoraj), smo obrnili lestvico, tako da višja vrednost vedno pomeni večje strinjanje glede pomembnosti posameznega elementa. Tak element smo označili z oznako (R). Atributi destinacije Kot atribute privlačnosti destinacije smo na podlagi vsebinske analize določili naslednje: dostopnost, zanimivost, storitve in razmere ter ugled. Privlačnost destinacije z vidika njene dostopnosti in zanimivosti smo me- rili s pomočjo petih kazalnikov, privlačnost destinacije z vidika ponudbe storitev in razmer na destinaciji s šestimi kazalniki ter ugleda, ki ga desti- nacija uživa, s tremi kazalniki. 127 Preglednica 32: Atributi destinacije – dostopnost (primerjava ponudnikov in udeležencev) Povprečna sto-Stopnja Vzorec f pnja strinjan- Standardni odklon t pomembnosti ja (M) Ponudniki 122 3,80 1,00 Stroški prevozov 0,311 0,756 Udeleženci 293 3,76 1,02 Ponudniki 122 3,50 1,07 Oddaljenost 0,57 0,569 Udeleženci 293 3,43 1,09 Formalnosti ob Ponudniki 122 3,93 1,05 3,136 0,002 vstopu v državo Udeleženci 293 3,57 1,10 (R) Prometna Ponudniki 122 3,99 1,22 3,333 0,001 dostopnost Udeleženci 293 3,58 1,12 Ponudniki 122 4,25 0,81 Lokalne povezave 4,089 < 0,001 Udeleženci 293 3,86 0,89 Med elementi dostopnosti so ponudniki največji pomen izkazali lo- kalnim povezavam (M = 4,25), na drugem mestu je prometna dostopnost (M = 3,99), na tretjem formalnosti ob vstopu v državo (M = 3,92), na četrtem stroški prevozov (M = 3,30) in na zadnjem mestu oddaljenost (M = 3,5). Udeleženci so prav tako na prvo mesto postavili element lokalne po- vezave (M = 3,86), na drugem mestu so stroški prevozov (M = 3,76), na tretjem oziroma četrtem mestu sta prometna dostopnost (M = 3,58) in Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije formalnosti ob vstopu v državo (M = 3,57), na zadnjem pa oddaljenost (M = 3,43). Ker so vsi elementi ocenjeni nad sredino lestvice, lahko zaključimo, da so po mnenju ponudnikov in udeležencev elementi dostopnosti pomemb- ni pri izbiri destinacije. Med ponudniki in udeleženci najdemo statistično značilne razlike pri elementih formalnosti ob vstopu v državo (p = 0,002), prometni dostopnosti (p = 0,001) in lokalnih povezavah (p < 0,001). Po- nudnikom se ti elementi pri izbiri lokacije zdijo pomembnejši kot udele- žencem. Preglednica 33: Atributi destinacije – zanimivost (primerjava ponudnikov in udeležencev) Povprečna stopnja Stopnja Vzorec f Standardni odklon t strinjanja (M) pomembnosti 128 (R) Možnosti za Ponudniki 122 2,98 1,03 6,092 < 0,001 zabavo Udeleženci 293 2,27 1,22 (R) Možnosti za Ponudniki 122 2,80 1,06 1,353 0,177 nakupovanje Udeleženci 293 2,62 1,47 Znamenitosti in Ponudniki 122 3,55 0,93 5,586 < 0,001 zanimivosti Udeleženci 293 2,94 1,05 Kulinarična Ponudniki 122 3,70 0,83 11,589 < 0,001 ponudba Udeleženci 293 2,58 1,06 Klimatski/vre- Ponudniki 122 3,64 0,88 7,091 < 0,001 menske razmere Udeleženci 293 2,90 1,13 Ponudniki so med elementi atributov destinacije, ki se navezuje- jo na njeno zanimivost, največji pomen pripisali kulinarični ponudbi (M = 3,70), na drugem mestu so klimatske oziroma vremenske razme- re (M = 3,64) in na tretjem znamenitosti ter zanimivosti (M = 3,55). Pod sredino lestvice (3) so uvrščene ocenjene možnosti za zabavo (M = 2,98) in nakupovanje (M = 2,80), torej sta ta elementa manj pomembna. Vse elemente atributov destinacije, ki se navezujejo na njeno zanimi- vost, so udeleženci ocenili s povprečno oceno, nižjo od sredine lestvice, kar kaže na to, da jim ne pripisujejo velikega pomena pri odločitvi, ali bodo obiskali konferenco ali ne. Za razliko od ponudnikov so sicer na prvo mesto uvrstili znamenitosti in zanimivosti (M = 2,94), nekoliko niž- je so ocenjene vremenske oziroma klimatske razmere (M = 2,90), na tret- jem mestu so možnosti za nakupovanje (M = 2,62), šele na četrtem mes- tu je kulinarična ponudba (M = 2,58), na zadnjem pa možnosti za zabavo (M = 2,27). Empirični del Za vse elemente razen za možnosti za nakupovanje (p = 0,177) lahko potrdimo statistično značilne razlike med udeleženci in ponudniki. Ponu- dniki so tako možnosti za zabavo, znamenitosti in zanimivosti, kulina- rično ponudbo in klimatske oziroma vremenske razmere ocenili kot po- membnejše pri izbiri destinacije kot udeleženci (p < 0,001). Preglednica 34: Atributi destinacije – storitve in razmere (primerjava ponudnikov in udele- žencev) Povprečna stopnja Stopnja Vzorec f Standardni odklon t strinjanja (M) pomembnosti Odnos domačinov Ponudniki 122 4,38 0,73 4,844 < 0,001 do gostov Udeleženci 293 3,94 0,88 Ponudniki 122 4,61 0,60 Varnost destinacije 4,794 < 0,001 129 Udeleženci 293 4,27 0,80 Lokalna infras- Ponudniki 122 4,15 0,71 4,716 < 0,001 truktura Udeleženci 293 3,76 0,85 (R) Razmerje Ponudniki 122 3,63 1,12 med ceno in kako- 1,774 0,077 vostjo Udeleženci 293 3,44 0,97 Ekonomsko Ponudniki 122 3,60 0,71 6,801 < 0,001 okolje Udeleženci 293 2,97 0,91 (R) Politično Ponudniki 122 3,92 1,04 3,716 < 0,001 okolje Udeleženci 293 3,49 1,09 Izmed elementov privlačnosti destinacije, ki se navezujejo na storitve, ki jih ta ponuja, in razmere v njej, so ponudniki kot daleč najpomembnej- šega izbrali varnost destinacije (M = 4,61). Zelo pomembna sta po njiho- vem mnenju tudi odnos domačinov do gostov (M = 4,38) in lokalna in- frastruktura (M = 4,15). Na četrtem mestu je politično okolje (M = 3,92), zadnji dve mesti pa si delita razmerje med ceno in kakovostjo (M = 3,63) ter ekonomsko okolje (M = 3,60). Tudi udeležencem so najpomembnejši trije atributi – varnost desti- nacije (M = 4,27), odnos domačinov do gostov (M = 3,94) in lokalna in- frastruktura (M = 3,67). Podoben pomen so pripisali političnemu okolju (M = 3,49) ter razmerju med ceno in kakovostjo (M = 3,44), najmanj po- membno pa je ekonomsko okolje (M = 2,97). Vse elemente so ponudniki ocenili statistično značilno višje kot ude- leženci, s tveganjem, manjšim od 0,001, z izjemo razmerja med ceno in Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije kakovostjo, pri katerem je tveganje nekoliko nad statistično mejo 0,05 (p = 0,077). Preglednica 35: Atributi destinacije – ugled kraja (primerjava ponudnikov in udeležencev) Povprečna stopnja Stopnja Vzorec f Standardni odklon t strinjanja (M) pomembnosti Mnenje prijatel- Ponudniki 122 3,35 1,06 5,484 < 0,001 jev o destinaciji Udeleženci 293 2,72 1,07 Mnenje Ponudniki 122 4,11 0,68 strokovne javnos- 11,3 < 0,001 ti o destinaciji Udeleženci 293 3,13 1,04 (R) Pretekle iz- Ponudniki 122 3,89 1,02 kušnje z desti- 4,318 < 0,001 130 nacijo Udeleženci 293 3,44 0,97 Po mnenju ponudnikov je za ugled destinacije kot enega od atribu- tov privlačnosti destinacije najpomembnejše mnenje strokovne javnosti (M = 4,11), na drugem mestu so pretekle izkušnje udeležencev z destina- cijo (M = 3,89), najmanj, a še vedno dokaj pomembno, pa je mnenje pri- jateljev (M = 3,35). Udeleženci se najbolj zanašajo na svoje pretekle izkušnje (M = 3,44), na drugo mesto so postavili mnenje strokovne javnosti (M = 3,13), dokaj nepomembno pa se jim zdi mnenje prijateljev (M = 2,72). Pomembnost vseh treh elementov je v skupini ponudnikov ocenjena statistično značilno višje kot v skupini udeležencev (p < 0,001). Atributi konference Kot atribute privlačnosti konference smo na podlagi vsebinske analize določili naslednje: poslovne priložnosti, mreženje, dejavnike vpliva, vse- bino konference in ugled konference. Poslovne priložnosti kot privlač- nosti konference smo merili s tremi kazalniki, mreženje s petimi kazal- niki, dejavnike vpliva s štirimi kazalniki, vsebino konference s šestimi kazalniki in ugled konference s tremi kazalniki. Vsi elementi atributov konference, ki se nanašajo na poslovne prilož- nosti, so tako po mnenju ponudnikov kot udeležencev precej pomembni. Najpomembnejši element je po mnenju ponudnikov priložnost za izme- njavo izkušenj (M = 4,63), na drugem mestu je priložnost za pridobivanje novih znanj (M = 4,57), le nekoliko nižje pa je ocenjena priložnost za is- kanje novih možnosti in stikov (M = 4,54). Empirični del Preglednica 36: Atributi konference – poslovne priložnosti (primerjava ponudnikov in ude-ležencev) Povprečna stopnja Stopnja Vzorec f Standardni odklon t strinjanja (M) pomembnosti Priložnost za Ponudniki 122 4,63 0,53 izmenjavo iz- 5,339 < 0,001 kušenj Udeleženci 293 4,29 0,70 Priložnost za Ponudniki 122 4,57 0,56 pridobivanje 1,078 0,282 novih znanj Udeleženci 293 4,5 0,64 Priložnost za Ponudniki 122 4,54 0,59 iskanje novih 4,124 < 0,001 možnosti in stikov Udeleženci 293 4,25 0,77 Za udeležence je najpomembnejši element priložnost za pridobivanje 131 novih znanj (M = 4,50), skoraj enako pa sta ocenjena elementa priložnost za izmenjavo izkušenj (M = 4,29) in priložnost za iskanje novih možnos- ti in stikov (M = 4,25). Ponudniki so pomembnost priložnosti za izmenjavo izkušenj ter pri- ložnost za iskanje novih možnosti in stikov ocenili statistično značilno višje kot udeleženci (p < 0,001). Preglednica 37: Atributi konference – mreženje (primerjava ponudnikov in udeležencev) Povprečna stopnja Stopnja Vzorec f Standardni odklon t strinjanja (M) pomembnosti Priložnost za Ponudniki 122 4,74 0,46 srečanje s specialis- 4,277 < 0,001 ti v stroki Udeleženci 293 4,49 0,68 Priložnost Ponudniki 122 4,48 0,63 za srečanje s 10,198 < 0,001 poslovnimi part- Udeleženci 293 3,62 1,07 nerji (R) Priložnost za Ponudniki 122 3,20 1,14 srečanje z znanci –0,332 0,740 in prijatelji Udeleženci 293 3,25 1,14 Priložnost za Ponudniki 122 4,28 0,77 iskanje novih 8,608 < 0,001 poslovnih part- Udeleženci 293 3,47 1,07 nerjev Priložnost za os- Ponudniki 122 4,26 0,67 ebno potrditev v 4,261 < 0,001 stroki Udeleženci 293 3,90 0,82 Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Najpomembnejši element mreženja kot enega od atributov konferen- ce je po mnenju obeh preučevanih skupin priložnost za srečanje s specia- listi v stroki – ponudniki so ga ocenili s povprečno oceno 4,74, udeležen- ci pa 4,49. Za ponudnike je drugi najpomembnejši element priložnost za sreča- nje s poslovnimi partnerji (M = 4,48), na tretjem in četrtem mestu sta pri- ložnost za iskanje novih poslovnih partnerjev (M = 4,28) in priložnost za osebno potrditev v stroki (M = 4,26). Najmanj pomemben element je pri- ložnost za srečanje z znanci in prijatelji (M = 3,20). Udeleženci so za razliko od ponudnikov na drugo mesto po po- membnosti postavili priložnost za osebno potrditev v stroki (M = 3,90), na tretje pa priložnost za srečanje s poslovnimi partnerji (M = 3,62). Na predzadnjem mestu je priložnost za iskanje novih poslovnih partnerjev 132 (M = 3,47), najmanj pomemben element pa je priložnost za srečanje z znanci in prijatelji (M = 2,75). Vsem elementom mreženja so ponudniki pripisali statistično značil- no višjo pomembnost kot udeleženci (p < 0,001), razen priložnosti za sre- čanje z znanci in prijatelji, za katero ne moremo potrditi razlik (p = 0,740). Preglednica 38: Atributi konference – dejavniki vpliva (primerjava ponudnikov in udeležencev) Povprečna stopnja Stopnja pomem- Vzorec f Standardni odklon t strinjanja (M) bnosti Ponudniki 122 3,66 0,85 Cena kotizacije –0,188 0,851 Udeleženci 293 3,68 0,95 Ponudniki 122 3,02 0,89 Osebni razlogi 3,039 0,002 Udeleženci 293 2,71 1,01 Spremstvo Ponudniki 122 2,83 0,93 partnerja ali 0,172 0,863 družine Udeleženci 293 2,81 1,22 (R) Vsebins- Ponudniki 122 3,95 0,91 ko ali časov- no sovpadanje 5,922 < 0,001 z drugimi kon- Udeleženci 293 3,37 0,91 ferencami Dejavniki vpliva so ocenjeni blizu povprečne ocene 3, tako da lahko povzamemo, da jim ponudniki in udeleženci pripisujejo srednje močan pomen pri odločitvi za konferenco. Za ponudnike je najpomembnejši element vsebinsko in časovno sovpadanje z drugimi konferencami (M = 3,95), na drugem mestu je cena Empirični del kotizacije (M = 3,66), na tretjem pa osebni razlogi (M = 3,02). Spremstvo partnerja ali družine je po njihovem mnenju dokaj nepomemben element (M = 2,83). Za udeležence je najpomembnejši vidik cena kotizacije (M = 3,68). Tudi vsebinsko in časovno sovpadanje z drugimi konferencami je za njih dokaj pomembno (M = 3,37), medtem ko sta ostala elementa ocenjena pod sredino lestvice in kot taka manj pomembna. Spremstvo partnerja je ocenjeno s povprečno oceno 2,81, osebni razlogi pa z 2,71. Ponudniki so statistično značilno večjo pomembnost kot udeleženci pripisali osebnim razlogom in vsebinskemu ter časovnemu sovpadanju z drugimi konferencami (p < 0,001). Preglednica 39: Atributi konference – vsebina (primerjava ponudnikov in udeležencev) 133 Povprečna stopnja Stopnja Vzorec f Standardni odklon t strinjanja (M) pomembnosti Ugledni go- Ponudniki 122 4,53 0,58 5,93 < 0,001 vorci Udeleženci 293 4,11 0,83 Zanimivi Ponudniki 122 4,58 0,56 prispevki (vse- 3,304 0,001 bine) Udeleženci 293 4,37 0,72 (R) Potek pro- Ponudniki 122 3,73 0,88 grama konfer- 0,484 0,629 ence Udeleženci 293 3,78 1,05 (R) Pred- in Ponudniki 122 3,40 0,82 pokonferenčni 4,782 < 0,001 program Udeleženci 293 2,90 1,02 Razmerje med Ponudniki 122 4,11 0,68 ceno in kako- 3,015 0,003 vostjo konfer- Udeleženci 293 3,87 0,83 ence Novi programi, Ponudniki 122 4,13 0,83 1,804 0,072 vsebine Udeleženci 293 3,98 0,78 Najpomembnejši vsebinski atribut konference so po mnenju ponu- dnikov in udeležencev zanimivi prispevki – ponudniki so jih ocenili s povprečno oceno 4,58, udeleženci pa 4,37. Med skupinama lahko potrdi- mo statistično značilno razliko v ocenah (p = 0,001). Na drugem mestu je prisotnost uglednih govorcev, ki je po mnenju ponudnikov pomembnej- ša (M = 4,53) kot po mnenju udeležencev (M = 4,11), saj razliko lahko po- trdimo pri tveganju, manjšem od 0,001. Obe skupini sta na tretje mesto uvrstili nove programe in vsebine, ponudniki so jih ocenili s povprečno Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije oceno 4,13, udeleženci pa 3,87; razlike v ocenah so nekoliko nad mejo sta- tističnega tveganja (p = 0,072). Na četrtem mestu je razmerje med ceno in kakovostjo konference. Ponudniki so ta element ocenili s povprečno oceno 4,11, udeleženci pa s 3,87; razlika med ocenama je statistično zna- čilna (p = 0,003). Na predzadnjem mestu je pred- in pokonferenčni pro- gram, ki so ga ponudniki ocenili s povprečno oceno 3,40, udeleženci pa z 2,90; razlika med ocenama je ponovno statistično značilna (p < 0,001). Na zadnjem mestu je potek programa konference, ki sta ga skupini zelo podobno ocenili – ponudniki s povprečno oceno 3,73, udeleženci pa s 3,78 (p = 0,629). Preglednica 40: Atributi konference – ugled (primerjava ponudnikov in udeležencev) 134 Povprečna stopnja Stopnja Vzorec f Standardni odklon t strinjanja (M) pomembnosti Mnenje Ponudniki 122 4,38 0,59 17,45 < 0,001 udeležencev Udeleženci 293 2,96 1,05 Mnenje Ponudniki 122 4,35 0,68 strokovne jav- 9,16 < 0,001 nosti Udeleženci 293 3,61 0,90 Izkušnje Ponudniki 122 4,54 0,53 6,78 < 0,001 udeležencev Udeleženci 293 4,06 0,71 Med atributi konference, ki se nanašajo na njen ugled, so po mne- nju ponudnikov najpomembnejše izkušnje udeležencev (M = 4,54), s či- mer se strinjajo tudi udeleženci (M = 4,06). Ponudniki so le nekoliko niž- je ocenili mnenje udeležencev (M = 4,38) in mnenje strokovne javnosti (M = 4,35). Udeleženci so mnenje strokovne javnosti ocenili s povprečno oceno 3,61, mnenju udeležencev pa niso dali velikega pomena (M = 2,96). Vse tri elemente so ponudniki ocenili statistično značilno višje kot udeležen- ci (p < 0,001). Atributi prizorišča Kot atribute privlačnosti prizorišča smo na podlagi vsebinske analize do- ločili naslednje: nastanitev, vrsto prizorišča, storitve na prizorišču, kon- gresno dvorano, dostopnost prizorišča in ugled prizorišča. Za merjenje privlačnosti nastanitev, vrste prizorišč in kongresne dvorane smo upora- bili pet kazalnikov, za storitve prizorišča in za njegovo dostopnost po šti- ri kazalnike in za ugled prizorišča tri kazalnike. Empirični del Preglednica 41: Atributi prizorišča – nastanitev (primerjava ponudnikov in udeležencev) Povprečna stopnja Standardni Stopnja Vzorec f t strinjanja (M) odklon pomembnosti Bližina nas- Ponudniki 122 4,46 0,62 4,72 < 0,001 tanitve Udeleženci 293 4,08 0,80 (R) Kategorija Ponudniki 122 3,83 0,85 nastanitvenega 7,78 < 0,001 obrata Udeleženci 293 3,03 1,00 (R) Cena nas- Ponudniki 122 2,14 0,78 2,75 0,006 tanitve Udeleženci 293 1,89 0,87 Pretekle izkušnje Ponudniki 122 4,21 0,55 z nastanitvenim 11,28 < 0,001 obratom Udeleženci 293 3,39 0,92 135 Število hotel- Ponudniki 122 4,34 0,68 9,75 < 0,001 skih sob Udeleženci 293 3,51 1,00 Za ponudnike je najpomembnejši element nastanitve kot eden od atributov prizorišča bližina objekta lokaciji konference (M = 4,46). Na- slednja zelo pomembna elementa sta število hotelskih sob (M = 4,34) in pretekle izkušnje z nastanitvenim obratom (M = 4,21). Kategoriji nasta- nitvenega objekta (M = 3,83) in cena nastanitve (M = 2,14) sta po njiho- vem mnenju manj pomembni. Udeleženci so enako razvrstili pomembnost posameznih elementov pri nastanitvi, le da so podelili nižje povprečne ocene kot ponudniki. Bli- žino objekta lokaciji konference so ocenili s povprečno oceno 4,08, števi- lo sob s 3,51, pretekle izkušnje z nastanitvenim obratom s 3,49, kategorijo nastanitvenega objekta s 3,03 in nastanitve z 1,89. Na podlagi t-preizkusa za neodvisna vzorca je mogoče z zanemarlji- vim tveganjem potrditi, da so ponudniki v primerjavi z udeleženci stati- stično značilno više povprečno ocenili vse elemente nastanitve. Preglednica 42: Atributi prizorišča – vrsta (primerjava ponudnikov in udeležencev) Povprečna stopnja Standardni Stopnja Vzorec f t strinjanja (M) odklon pomembnosti Ponudniki 122 3,49 0,973 Kongresni center 5,48 < 0,001 Udeleženci 293 2,81 1,524 Ponudniki 122 3,69 0,910 Kongresni hotel 11,59 < 0,001 Udeleženci 293 2,35 1,383 Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Povprečna stopnja Standardni Stopnja Vzorec f t strinjanja (M) odklon pomembnosti Ponudniki 122 3,09 0,945 Manjši hotel 1,59 0,113 Udeleženci 293 2,89 1,519 Univerzitetni/ Ponudniki 122 2,61 0,896 fakultetni pros- –0,35 0,724 tori Udeleženci 293 2,65 1,484 Posebna prizo- Ponudniki 122 3,07 0,937 –2,09 0,038 rišča Udeleženci 293 3,34 1,684 Ponudniki menijo, da je najprivlačnejša vrsta prizorišča kongresni hotel (M = 3,69), na drugem mestu pa je kongresni center (M = 3,49). Skoraj enako privlačna se jim zdita manjši hotel (M = 3,09) in posebna 136 prizorišča (M = 3,07), dokaj neprivlačni pa se jim zdijo fakultetni oziro- ma univerzitetni prostori (M = 2,61). Udeleženci so po priljubljenosti nekoliko drugače razvrstili vrste pri- zorišč. Na prvo mesto so postavili posebna prizorišča (M = 3,34), sledi- ta pa manjši hotel (M = 2,89) in kongresni center (M = 2,81). Na četrtem mestu so univerzitetni oziroma fakultetni prostori (M = 2,65), najmanj privlačna vrsta prizorišča pa je kongresni hotel (M = 2,35). Ponudniki so privlačnost kongresnega centra in kongresnega hotela kot vrsti prizorišča statistično značilno višje ocenili (p < 0,001), medtem ko so udeleženci višje ocenili privlačnost posebnih prizorišč (p = 0,038). Preglednica 43: Atributi prizorišča – storitve (primerjava ponudnikov in udeležencev) Povprečna stopnja Stopnja Vzorec f Standardni odklon t strinjanja (M) pomembnosti Strokovnost in Ponudniki 122 4,72 0,49 profesionalnost 6,86 < 0,001 osebja Udeleženci 293 4,28 0,79 Postopek regis- Ponudniki 122 4,68 0,53 tracije in vstop/ 6,29 < 0,001 izstop na prizo- Udeleženci 293 4,24 0,87 rišče (R) Dodatne Ponudniki 122 3,90 0,98 9,29 < 0,001 storitve Udeleženci 293 2,90 1,04 Varnost na prizo- Ponudniki 122 4,37 0,73 3,47 < 0,001 rišču Udeleženci 293 4,05 0,88 Empirični del Za ponudnike sta strokovnost in profesionalnost osebja (M = 4,72) ter postopek registracije (M = 4,68) najpomembnejši storitvi. Zelo po- membna je tudi varnost na prizorišču (M = 4,37), nekoliko manj pa do- datne storitve (M = 3,90). Udeleženci so storitve po pomembnosti razvrstili v enakem vrstnem redu, le da so jih ocenili z nižjimi povprečnimi ocenami. Strokovnost in profesionalnost osebja so ocenili s 4,28, postopek registracije s 4,24, var- nost na prizorišču s 4,05 in dodatne storitve z 2,90. Vse vrste storitev prizorišča so ponudniki ocenili statistično značilno višje kot udeleženci, tveganje je manjše od 0,001. Preglednica 44: Atributi prizorišča – dvorane (primerjava ponudnikov in udeležencev) Povprečna stopnja Standardni Stopnja Vzorec f t 137 strinjanja (M) odklon pomembnosti Urejenost pros- Ponudniki 122 4,61 0,68 4,88 < 0,001 torov Udeleženci 293 4,20 0,80 (R) Atmosfera, Ponudniki 122 4,25 0,85 –4,54 < 0,001 vzdušje Udeleženci 293 3,78 1,01 (R) Tehnična Ponudniki 122 4,20 0,94 –5,36 < 0,001 opremljenost Udeleženci 293 3,62 1,12 Ponudniki 122 4,63 0,61 E-podpora 5,16 < 0,001 Udeleženci 293 4,24 0,90 Ponudniki so visoko ocenili pomembnost atributov prizorišča, ki se nanašajo na konferenčne dvorane. Za ponudnike so skoraj enako po- membni velikost in število dvoran (M = 4,76), e-podpora (M = 4,63) in urejenost prostorov (M = 4,61). Nekoliko manj, a še vedno zelo pomemb- na pa sta atmosfera oziroma vzdušje (M = 4,25) in tehnična opremljenost (M = 4,20). Udeleženci so po pomembnosti enako razvrstili pomembnost ele- mentov, ki se nanašajo na konferenčne dvorane: velikost in število dvo- ran s 4,27, e-podporo s 4,24, urejenost prostorov s 4,20, atmosfero oziro- ma vzdušje s 3,78 in tehnično opremljenost s 3,62. Pomembnost elementov, ki se nanašajo na kongresne dvorane, so po- nudniki s tveganjem, manjšim od 0,001, ocenili statistično značilno viš- je kot udeleženci. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Preglednica 45: Atributi prizorišča – dostopnost (primerjava ponudnikov in udeležencev) Povprečna stopnja Stopnja Vzorec f Standardni odklon t strinjanja (M) pomembnosti Možnost upo- Ponudniki 122 4,16 0,672 4,09 < 0,001 rabe parkirišč Udeleženci 293 3,81 1,062 Bližina glavnih Ponudniki 122 3,52 0,845 prometnih 1,16 0,246 poti Udeleženci 293 3,41 0,984 Bližina mest- Ponudniki 122 3,34 0,839 nih/krajevnih 0,91 0,364 zanimivosti Udeleženci 293 3,25 0,995 Povezave z lo- Ponudniki 122 4,07 0,626 kalnim prevo- 1,97 0,049 Udeleženci 293 3,91 0,878 138 zom Arhitekturna Ponudniki 122 4,13 0,771 8,50 < 0,001 urejenost Udeleženci 293 3,36 0,999 Tudi dostopnost kot enega izmed atributov prizorišča so tako po- nudniki kot udeleženci ocenili kot pomembno. Precej pomembni so po mnenju ponudnikov možnost uporabe parkirišča (M = 4,16), arhitektur- na urejenost (M = 4,13) in povezave z lokalnim prevozom (M = 4,07). Nekoliko manj, a še vedno pomembni sta tudi bližina glavnih prome- tnih poti (M = 3,52) in bližina mestnih oziroma krajevnih zanimivosti (M = 3,34). Udeleženci so nekoliko drugače razvrstili elemente dostopnos- ti prizorišča. Na prvo mesto so postavili povezave z lokalnim prevozom (M = 3,91), na drugo možnost uporabe parkirišča (M = 3,81), na tretje bližino glavnih prometnih poti (M = 3,41), na četrto arhitekturno ure- jenost (M = 3,36), na zadnje pa bližino mestnih/krajevnih zanimivosti (M = 3,25). Za elementa možnost uporabe parkirišč in povezave z lokalnim pre- vozom lahko potrdimo s tveganjem, manjšim od 0,001, da so ponudniki njuno pomembnost ocenili statistično značilno višje kot udeleženci, za arhiekturno urejenost pa to lahko potrdimo s tveganjem 0,049. Empirični del Preglednica 46: Atributi prizorišča – ugled (primerjava ponudnikov in udeležencev) Povprečna stopnja Stopnja Vzorec f Standardni odklon t strinjanja (M) pomembnosti (R) Mnen- Ponudniki 122 3,88 0,84 je poslovnih 10,08 < 0,001 partnerjev Udeleženci 293 2,90 1,02 Mnenje Ponudniki 122 4,16 0,55 9,48 < 0,001 udeležencev Udeleženci 293 3,44 1,00 Pretekle iz- Ponudniki 122 4,13 0,84 7,58 < 0,001 kušnje Udeleženci 293 3,40 1,03 Zadnji od atributov prizorišča je njegov ugled. Za ponudnike so sko- raj enako pomembni mnenje udeležencev (M = 4,16) kot pretekle izku- 139 šnje (M = 4,13), nekoliko manj, a še vedno precej pa je pomembno mnenje poslovnih partnerjev (M = 3,88). Udeleženci so elemente glede na pomembnost razvrstili po enakem vrstnem redu kot ponudniki, le da so jih ocenili statistično značilno niž- je (p < 0,001). Mnenje drugih udeležencev so ocenili s povprečno oceno 3,44, pretekle izkušnje s 3,40, manj pomembno pa je mnenje poslovnih partnerjev (M = 2,90). Preverjanje zanesljivosti merskega instrumenta Zanesljivost merskega instrumenta smo za obe skupini anketirancev pre- verili s Cronbachovim koeficientom. V teoriji se običajno navaja spodnja meja zanesljivosti z vrednostjo Cronbachove alfe nad 0,60 (Ferligoj, Le- skošek in Kogovšek 1995), v praksi pa tudi 0,5. Naš cilj je bil dobiti čim višje koeficiente, vendar nam pri nekaterih atributih ni uspelo doseči te meje, četudi smo katero od postavk izločili. V preglednici 49 so predsta- vljene vrednosti Cronbachovih koeficientov ob upoštevanju vseh postavk in ob izločitvi postavk, ki Cronbachov koeficient znižujejo. Zanesljivost merskega instrumenta je za vrste atributov privlačnosti, ki se navezujejo na destinacijo, dokaj ustrezna. Pri storitvah in razmerah smo izločili kazalnik razmerje med ceno in kakovostjo in vrednost Cron- bachovega koeficienta se je dvignilaz 0,51 na 0,65 za vzorec ponudnikov in z 0,61 na 0,66 za vzorec udeležencev. Pri atributu ugled kraja smo iz- ločili kazalnik pretekle izkušnje z destinacijo in Cronbachov koeficient se je povzpel z 0,32 na 0,58 za vzorec ponudnikov in z 0,60 na 0,78 za vzo- rec udeležencev. Ostale vrednosti Cronbachovih koeficientov presegajo Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije vrednost 0,6, tako da lahko povzamemo, da je merski instrument za atri- bute privlačnosti destinacije zanesljiv. Preglednica 47: Vrednosti Cronbachovih koeficientov za atribute privlačnosti destinacije (primerjava ponudnikov in udeležencev) SA Atributi Vzorec CA N Problematična postavka CA* Ponudniki 0,60 5 Dostopnost Udeleženci 0,69 5 Ponudniki 0,71 5 ija Zanimivost Udeleženci 0,66 5 inac Ponudniki 0,51 6 0,65 Dest Storitve in razmere (R) Razmerje med ceno in kakovostjo Udeleženci 0,61 6 0,66 140 Ponudniki 0,32 3 0,58 Ugled kraja (R) Pretekle izkušnje z destinacijo Udeleženci 0,60 3 0,78 Ponudniki 0,83 3 Poslovne priložnosti Udeleženci 0,75 3 Ponudniki 0,41 5 0,71 Mreženje (R) Priložnost za srečanje z znanci in prijatelji Udeleženci 0,63 5 0,73 caen Ponudniki 0,18 4 (R) Vsebinsko ali časovno sovpadanje z drugimi 0,35 Dejavniki vpliva onfer konferencami Udeleženci 0,19 4 0,38 K Ponudniki 0,52 6 Vsebina Udeleženci 0,56 6 Ponudniki 0,79 3 Ugled Udeleženci 0,59 3 Ponudniki 0,64 5 Nastanitev Udeleženci 0,55 5 Ponudniki 0,74 5 Vrsta Udeleženci 0,36 5 Ponudniki 0,57 4 0,71 Storitve (R) dodatne storitve išče Udeleženci 0,61 4 0,75 Prizor Ponudniki 0,61 5 Dvorane Udeleženci 0,54 5 Ponudniki 0,39 5 0,46 Dostopnost Bližina mestnih/krajevnih zanimivosti Udeleženci 0,74 5 0,72 Ponudniki 0,27 3 Ugled Udeleženci 0,44 3 Empirični del Legenda: SA– Skupina atributov; CA – Cronbachova alfa; N – število postavk; CA* – Cronbachova alfa, če postavko izločimo. Med atributi, ki se nanašajo na konferenco, je bilo problematično mreženje z vrednostjo 0,41 za vzorec ponudnikov, medtem ko je bilo za vzorec udeležencev sprejemljivo (0,63). Z izločitvijo kazalnika priložnost za srečanje s prijatelji in znanci se je vrednost Cronbachovega koeficienta dvignila na 0,71 za prvi vzorec in na 0,73 za drugega. Problematična za- nesljivost merskega instrumenta je pri dejavnikih vpliva, kjer smo z izlo- čitvijo kazalnika vsebinsko ali časovno sovpadanje z drugimi konferencami uspeli nekoliko dvigniti vrednost Cronbachovega koeficienta. Dokaj niz- ka vrednost Cronbachovega koeficienta je tudi za atribut vsebina (ponu- dniki: 0,52; udeleženci: 0,56), vendar se ne bi izboljšala ob izločitvi kate- rega od kazalnikov. 141 V skupini atributov, ki se navezujejo na prizorišče, sta bila problema- tična dva. Za storitve je znašala vrednost Cronbachovega koeficienta 0,57 za ponudnike in 0,61 za udeležence, vendar se je ob izločitvi kazalnika do- datne storitve dvignila na 0,71 oziroma 0,75. Vprašljiva je zanesljivost za atribut dostopnosti, ki se je ob izločitvi kazalnika bližina mestnih, krajevnih zanimivosti za vzorec ponudnikov dvignila z 0,39 na 0,46, za vzorec udeležencev pa se je celo za malenkost zmanjšala. Faktorska analiza atributov privlačnosti kongresne destinacije Temeljna teza monografije izhaja iz ugotovitve, da dosedanje raziskave niso niti opredeljevale niti poskušale določiti atributov privlačnosti kon- gresne destinacije na podlagi treh različnih skupin atributov, čeprav se v novejših raziskavah (Whitfield idr. 2014) omenja možnost za njiho- vo opredeljevanje z različnih zornih kotov. Obenem je podrobna anali- za literature pokazala, da se raziskave kongresnih destinacij ne usmerja- jo v raziskovanje, kjer bi simultano raziskovali tako ponudbeno kot stran povpraševanja, kar ugotavljajo tudi Abreu-Novais, Ruhanen in Arcodia (2015) za analizo turističnih destinacij. Zato je namen naše raziskave z vidika treh skupin atributov privlačnosti poiskati tiste dejavnike, ki po- membno opredeljujejo vsako skupino posebej. Na podlagi temeljnega izhodišča monografije, da bomo poskušali po- iskati tiste dejavnike privlačnosti kongresne destinacije, ki bi bili lahko pomembni pri izbiri kongresne destinacije, smo se odločili za eksplora- torno faktorsko analizo. Njen namen je namreč na podlagi večjega števi- la opazovanih spremenljivk določiti manjše število novih skupnih faktor- jev in odvisnosti med njimi, tako da skupni faktorji pojasnijo kar največji Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije del celotne variance (Rebernik 1996, 224). Namen naše faktorske anali- ze je torej ugotoviti, kateri dejavniki so v okviru posamezne skupine atri- butov privlačnosti tisti, ki naj bi bili pomembni pri izbiri kongresne de- stinacije in lahko pomenijo pomembno referenčno točko pri odločitvi za njen obisk. Skladno z našimi predvidevanji, da se mnenje o atributih pri- vlačnosti kongresne destinacije razlikuje med ponudniki in udeleženci konferenc, ki jih v večini potrjujejo tudi rezultati simultane primerjal- ne analize pomembnosti atributov privlačnosti, v kateri smo ugotovili, da anketirani elementom znotraj posamezne skupine atributov privlačnosti pripisujejo različno pomembnost, njihova stališča pa se v večini primerov statistično pomembno razlikujejo, smo se odločili za izvedbo ločenih fak- torskih analiz, to je ločeno za vzorec ponudnikov in vzorec udeležencev. Glede na relativno veliko število preučevanih atributov, ki jih je nare- 142 kovala kompleksnost preučevanega primera, in na drugi strani omejenega števila udeležencev v raziskavi smo morali faktorski analizi izpeljati loče- no po posameznih skupinah atributov. Izhodišča faktorske analize Bastič (2006, 44) navaja, da moramo pri preučevanju kompleksnih poja- vov upoštevati veliko medsebojno odvisnih spremenljivk, ki jih po mne- nju Nastava (2011) ni mogoče enostavno meriti. Zato je v takih primerih priporočena faktorska analiza, ki jo uvrščamo med metode za zmanjša- nje razsežnosti podatkov, saj z uvedbo novih (sintetičnih) spremenljivk oziroma faktorjev zmanjšamo število spremenljivk (Bastič 2006, 44; Li- kar 2011, 153). Kot navaja Nastav (2011, 154), faktorska analiza omogoča, da odkrijemo skupne razsežnosti opazovanih spremenljivk, s tem pa po- sledično dobimo vpogled v osnovno strukturo podatkov. Faktorji so po mnenju Jesenka in M. Jesenko (2007, 53) pravzaprav neke umetne (na- videzne) spremenljivke, ki pa jih v nekem smislu določajo osnovne spre- menljivke. Rebernik (1996, 224–25) povzema, da je osnovna predpostavka fak- torske analize ta, da je mogoče z novimi (umetnimi) spremenljivkami, ki jih ni moč neposredno opazovati ali meriti (skupni faktorji), pojasniti kompleksnost nekega pojava. Z modelom faktorske analize pa poskuša- mo medsebojno povezanost med opazovanimi spremenljivkami pojasniti z manjšim številom novih spremenljivk oziroma s skupnimi faktorji. Vsa- ko opazovano spremenljivko lahko zapišemo kot vsoto produktov fak- torskih uteži s skupnimi faktorji in posebnega (specifičnega) faktorja. Faktorske uteži pri tem opredeljujejo »vsebino« faktorja, z njimi pa iz- ražamo odvisnost med opazovano spremenljivko in določenim skupnim Empirični del faktorjem. Rezultat faktorske analize je določitev takšnih skupnih fak- torjev, ki so močno povezani le z nekaterimi spremenljivkami, z drugimi pa zelo šibko. Takšne skupne faktorje lahko tudi vsebinsko opredelimo in so zato kot taki primerni za interpretacijo. Če v faktorski rešitvi dobimo skupne faktorje, ki so približno enako povezani z vsemi ali večino spre- menljivk in jih zato pri interpretaciji strukture preučevanega pojava ne moremo uporabiti, si pomagamo z metodami rotacije skupnih faktorjev. Rotacija skupnih faktorjev enakomerneje porazdeli varianco med faktor- je, zato so faktorske uteži izrazitejše, faktorska struktura pa enostavnej- ša. Kot pojasnjuje Bastič (2006, 46), je zanjo značilno, da vsakemu faktor- ju pripada enako ali manjše število uteži z veliko vrednostjo, medtem ko so faktorske uteži pri istem faktorju manjše oziroma zelo majhne. Nadalj- nja lastnost enostavnejše strukture je tudi ta, da ima vsaka spremenljivka le eno faktorsko utež z visoko vrednostjo. Poleg tega se z rotacijo faktor- 143 jev ne spremenijo vrednosti komunalitet in delež pojasnjene celotne vari- ance z izbranim številom faktorjev, se pa spremenijo lastne vrednosti iz- branih faktorjev in s tem tudi delež s posameznim faktorjem pojasnjene variance. Za faktorski model velja nekaj osnovnih predpostavk (Rebernik 1996, 225): − specifični faktorji so med seboj neodvisni oziroma nekorelirani, − specifični faktorji ne korelirajo s skupnimi faktorji, − skupni faktorji so med seboj nekorelirani, − skupna varianca določene spremenljivke je sestavljena iz komu- nalitete, to je iz variance, ki je pojasnjena s skupnimi faktorji, ter iz ostale specifične variance, ki je ne moremo pojasniti s skupni- mi faktorji oziroma je pojasnjena s specifičnim faktorjem, − skupno število faktorjev je manjše od števila spremenljivk. Kodrič (2014, 4–5) navaja, da je treba pri določanju skupnih faktorjev upoštevati določene predpostavke: − skupnih faktorjev ne moremo neposredno meriti, − opazovane spremenljivke morajo predstavljati linearno kombina- cijo skupnih faktorjev, − faktorji morajo biti medsebojno neodvisni, − vsak faktor mora pojasnjevati del skupne variance merjenih spre- menljivk, − največji delež skupne variance merjenih spremenljivk pojasnjuje prvi faktor. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Faktorska analiza poteka v več korakih; Bastič (2006, 44–46) nava- ja tri: − določitev spremenljivk in analiza odvisnosti med njimi, − odločitev o številu faktorjev, − vsebinska opredelitev faktorjev. Bastič (2006, 44) opredeljuje, da spremenljivke, ki jih bomo upošte- vali v faktorski analizi, izberemo na osnovi predhodnih raziskav ali naše presoje, pri čemer preverimo smiselnost njihove uporabe. To preverjamo z Bartlettovim testom sferičnosti, s katerim preizkusimo ničelno domne- vo, da je osnovna korelacijska matrika enotska, kar pomeni, da med opa- zovanimi spremenljivkami odvisnost ne obstaja. Tako bi bile vse korelaci- je med spremenljivkami enake 0, kar pomeni, da so vse spremenljivke med 144 seboj neodvisne in zato zmanjšanje njihovega števila ni možno. Ničelno hipotezo zavrnemo, če je vrednost statistične značilnosti Bartlettovega testa sferičnosti manjša od 0,05 (p < 0,05). Smiselnost faktorske analize ugotavljamo tudi z izračunom Keiser-Meyer-Olkinove statistike (KMO), ki temelji na primerjavi velikosti korelacijskih in parcialnih korelacijskih koeficientov in nam pove, ali so podatki primerni za analizo. Optimal- na vrednost statistike KMO znaša več kot 0,8, še sprejemljiva pa je med 0,5 in 0,6. Ob izbiri sprejemljivega števila izbranih spremenljivk za faktorsko analizo si pomagamo z oceno komunalitet posamezne spremenljivke. Ko- munaliteta predstavlja delež pojasnjene variance posamezne spremenljiv- ke, ki jo lahko pojasnimo z vplivom skupnih faktorjev. Njena vrednost pomeni, da prevladuje vpliv predpostavljenih skupnih dejavnikov, sicer gre lahko za vpliv neznanih, specifičnih dejavnikov. Sprejemljiva je tudi manjša mera, okoli 0,3, čeprav je odločanje o vrednosti komunalitet lah- ko precej subjektivno in je ta lahko tudi manjša. Drugi korak faktorske analize je določitev števila faktorjev, ki jih bomo upoštevali v nadaljnjih analizah (Bastič 2006, 46). Pri tem je mo- goče uporabiti različne elemente, in sicer (Bastič 2006, 46): − izkušnje raziskovalca; − lastno vrednost faktorjev, pri čemer upoštevamo tiste, katerih vrednost je večja od 1; − diagram lastnih vrednosti, ki na točki preloma pokaže ustrezno število faktorjev; točka preloma je v bližini vrednosti 1, vendar pa ta diagram običajno pokaže večje število faktorjev, kot jih po- kaže pristop v prejšnji alineji; Empirični del − delež pojasnjene celotne variance – število faktorjev je odvisno od vnaprej predpisanega deleža celotne variance, ki naj bo po- jasnjen z izbranim številom faktorjev; pri tem je ta sicer odvisen od izbranega problema, vendar avtorji navajajo različne primer- ne vrednosti: Bastič (2006) vsaj 60 %, Jesenko in Jesenko (2007) 50 %, Šifrer in Bren (2011) pa za družboslovje priporočata vsaj 30 %; − statistični test značilnosti faktorjev. Tretji korak faktorske analize je vsebinska interpretacija dobljenih faktorjev, pri čemer si pomagamo z vrednostmi faktorskih uteži, ki izra- žajo moč zveze med spremenljivko (spremenljivkami) in faktorjem (Ba- stič 2006, 46). Vendar problem interpretacije nastopi takrat, ko je fak- tor močno koreliran z vsemi ali večino spremenljivk, ki imajo visoke uteži 145 tudi pri drugih faktorjih. Pogosto se tako dogaja, da osnovna faktorska rešitev ne ponuja zadovoljivih rešitev, zato problem rešujemo tako, da op- ravimo rotacijo faktorjev, ki da enostavnejšo faktorsko strukturo. Najpo- gostejša metoda rotacije je metoda varimax, ki je ortogonalna metoda in zagotavlja medsebojno neodvisnost rotiranih faktorjev. Če pa bi iz teori- je izhajalo, da so faktorji med seboj odvisni, potem uporabimo eno od po- ševnokotnih rotacij (Bastič 2006, 46). Notranjo konsistentnost merske lestvice oziroma sklopa trditev pri posameznem faktorju merimo s kazalnikom zanesljivosti (koeficient Cronbach alfa), ki pove, da naj bi bile spremenljivke pri posameznem fak- torju medsebojno povezane in kažejo, da vse merijo isto latentno spre- menljivko (Churchill in Brown 2004, 337). Vrednosti koeficienta lahko zavzemajo vrednosti med 0 in 1, pri čemer velja, da večji kot je koeficient, večja je zanesljivost merjenja. Ferligoj idr. (1995) kot mero zgledne zane- sljivosti predlagajo vrednost nad 0,80 (α > 0,80), zelo dobre zanesljivosti med 0,80 in 0,70 (0,70 < α < 0,80), zmerne zanesljivosti med 0,70 in 0,60 (0,60 < α < 0,70), medtem ko vrednost koeficienta pod 0,60 (α < 0,60) kaže na komaj sprejemljivo zanesljivost. Faktorsko analizo atributov privlačnosti kongresne destinacije smo opravili ločeno za vsak neodvisni vzorec, torej posebej za vzorec udele- žencev in posebej za vzorec ponudnikov, znotraj vsakega vzorca pa smo faktorsko analizo izvedli po posameznih skupinah atributov privlačnos- ti, kar sta narekovala dejstvo o kompleksnosti preučevanega primera in relativna omejenost števila udeležencev v raziskavi. Faktorska analiza je za vsako skupino atributov privlačnosti potekala v več korakih, pri čemer smo pri vsaki upoštevali enaka izhodišča: Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije − izhodiščne vrednosti komunalitet – pri izbiri spremenljivk za vključitev v nadaljnjo faktorsko analizo smo izhajali iz predpo- stavke o vrednosti komunalitet, pri čemer smo upoštevali tudi vsebinsko smiselnost njihove nadaljnje vključitve oziroma izklju- čitve v model; spremenljivke smo iz nadaljnje analize izključeva- li postopoma, kar pomeni, da smo pri vsakem izločanju preverja- li statistično in vsebinsko smiselnost njihove vključitve oziroma izključitve; − lastne vrednosti faktorjev – lastna vrednost faktorja mora biti višja od 1, pri čemer smo si pomagali tudi z diagramom lastnih vrednosti; − vrednost faktorskih uteži – pri čemer smo zaradi smiselnosti vse- binske interpretacije kot sprejemljivo upoštevali vrednost nad 146 0,3; − vsebinsko smiselnost dobljenih faktorjev po rotaciji; − metodo faktorizacije podatkov – v faktorski analizi smo upora- bili metodo glavnih osi (angl. PAF – Principal Axis Factoring), saj pri nobeni trditvi ni mogoče potrditi predpostavke o normal- ni porazdelitvi odgovorov, pri rotaciji faktorjev pa metodo vari- max; − kazalnik zanesljivosti – za vsak dobljeni faktor smo izračunali kazalnik njegove zanesljivosti, in sicer koeficient Cronbach alfa. V nadaljevanju prikazujemo rezultate faktorske analize po posame- znih skupinah atributov privlačnosti, ki jih znotraj preučevane skupine atributov obravnavamo in interpretiramo ločeno za oba neodvisna vzor- ca, to je ločeno za vidik udeleženca in vidik ponudnika (organizatorja/ naročnika konferenc in ponudnika kongresnih storitev na destinaciji), zaključujemo pa s primerjavo pomembnejših rezultatov med obema vzor- cema. Ob tem poudarjamo, da sta bila za oba neodvisna vzorca pripravlje- na ločena anketna vprašalnika, ki pa sta v svojem drugem delu vsebova- la vsebinsko istovetne trditve, ki so bile pomensko prilagojene zornemu kotu anketirancev v preučevanem vzorcu. Primerjava istovetnosti trditev v obeh anketnih vprašalnikih je pridstavljena v prilogi 1. Rezultati faktorske analize atributov privlačnosti destinacije V nadaljevanju prikazujemo rezultate faktorske analize ločeno glede na vidik udeležencev in vidik ponudnikov. Empirični del Vidik udeležencev Ob prvem poskusu smo v model vključili vse spremenljivke, to je trdi- tve iz drugega dela vprašalnika, namenjenega preverjanju mnenj v vzor- cu udeležencev, ki se nanašajo na sklop trditev v zvezi z destinacijo kot krajem, kjer poteka konferenca. Po preverjanju njihove primernosti za vključitev v faktorsko analizo smo iz nadaljnje analize zaradi prenizkih vrednosti komunalitet po ekstrakciji izključili tri spremenljivke.1 Po vno- vičnem preverjanju vrednosti komunalitet smo nameravali iz nadaljnje analize izključiti tudi spremenljivke Q4a, Q4b in Q5a, saj so imele rela- tivno nizke vrednosti komunalitet (med 0,232 in 0,289). Po preverjanju njihove vsebinske smiselnosti smo se odločili, da jih obdržimo v postop- ku ocenjevanja faktorskega modela. V končnem modelu smo tako obdr- žali 16 od prvotno 19 trditev. V prilogi 3 so prikazane vrednosti komuna- litet za končni nabor spremenljivk. 147 Primernost vključitve spremenljivk v končni faktorski model smo preverili s statistiko KMO; njena vrednost je znašala 0,761, kar kaže na srednjo oceno primernosti. Na podlagi Bartlettovega preizkusa sferič- nosti (p = 0,0) smo prav tako sklepali na ustreznost podatkov za izved- bo končne faktorske rešitve. Vrednosti preizkusa prikazujemo v pregle- dnici 50. Preglednica 48: KMO in Bartlettov preizkus – atributi privlačnosti destinacije (kraja) z vidika udeleženca Kaiser-Meyer-Olkin mera primernosti vzorčenja 0,761 Približek hi-kvadrat 1266,586 Bartlettov preizkus sferičnosti Stopinje prostosti 120 Stopnja značilnosti 0,000 V nadaljevanju smo ocenili celotno pojasnjeno varianco oziroma lastne vrednosti posameznih faktorjev (priloga 3), ki smo jih preverili tudi z diagramom lastnih vrednosti (slika 14). 1 Izločili smo trditve: Q4d – Pri odločitvi za obisk konference ni pomembno, kakšno je razmerje med ceno in kakovostjo storitev na destinaciji (»občutek vrednosti za denar«), rQ4f – Pri od-ločitvi za obisk konference mi ni pomembno, ali je politično okolje destinacije stabilno, ter rQ5c – Za obisk konferenčne destinacije se nikoli ne odločam na podlagi preteklih izkušenj z destinacijo. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Slika 5: Diagram lastnih vrednosti – atributi privlačnosti destinacije (kraja) z vidika udele-148 ženca Iz rezultatov je razvidno, da je mnenja anketiranih udeležencev gle- de atributov privlačnosti destinacije mogoče pojasniti s petimi skupni- mi dejavniki. Pri tem je mogoče z njimi pojasniti 49 % celotne variabil- nosti vzorca. Na podlagi ocene celotne pojasnjene variance in lastnih vrednosti posameznih faktorjev smo se odločili, da v model vključimo pet dejav- nikov. Zanj smo izračunali matriko faktorskih uteži in jo zaradi težnje po enostavnejši in jasnejši strukturi rotirali z metodo varimax. Doblje- no rotirano faktorsko rešitev smo pregledali tudi z vsebinskega vidika ter ugotovili, da je vsebinsko sprejemljiva, saj izbrane spremenljivke smiselno pojasnjujejo njihov skupni faktor. Končno, rotirano rešitev faktorskega modela ponazarjamo v preglednici 51 in prikazuje strukturo faktorskih uteži, delež celotne pojasnjene variance ter koeficient zanesljivosti posa- meznega dejavnika. Prvi dejavnik, ki pojasnjuje 11,6 % variance spremenljivk, smo poi- menovali sloves. Določajo ga spremenljivke, ki se navezujejo na splošne lastnosti destinacije kot kraja, kjer poteka konferenca. Izražajo tiste atri- bute, ki prispevajo k počutju udeleženca na destinaciji, oblikujejo njen sloves in zagotovo tudi prispevajo k odločitvi posameznika za obisk kra- ja, kjer se odvija konferenca, kot so razvitost lokalne infrastrukture, ob- čutek varnosti, ki ga daje kraj, odnos domačinov do gostov, ekonomsko okolje kraja, lokalne povezave oziroma prevozi ter prometna dostopnost destinacije. Vidimo lahko, da so nekatere sestavine tega, samega po sebi sicer neotipljivega dejavnika poleg neotipljivih (občutek varnosti, odnos Empirični del domačinov in ekonomsko okolje) tudi povsem otipljive (infrastruktura, lokalni prevozi, prometna dostopnost). Preglednica 49: Končna rešitev faktorskega modela – atributi privlačnosti destinacije (kraja) z vidika udeleženca Skupni dejavnik i i Trditev (spremenljivka) es vost asne ih lov opnost oč ug ost javnost 1 – s animi dr 4 – mnenje de 2 – z 3 – dost 5 – pr Q4c Ob obisku konference se bolje počutim na destinaci- 0,80 0,03 0,09 0,05 –0,02 ji, ki ima dobro razvito lokalno infrastrukturo. Q4b Ob obisku konference se bolje počutim na destinaci- 0,55 0,15 0,17 0,18 –0,05 149 ji, ki velja za varno destinacijo. Q4a Ob obisku konference se bolje počutim na destinaciji, kjer imajo domačini pozitiven odnos do gostov (so gostol- 0,48 0,33 0,17 0,16 –0,02 jubni, prijazni, znajo tuje jezike). Q4e Pri odločitvi za obisk konference je pomembno, da je 0,45 0,27 0,03 0,10 –0,07 ekonomsko okolje destinacije spodbudno. Q2e Destinacija je zaradi dobro urejenih lokalnih povezav 0,41 0,09 0,32 0,15 0,13 (prevozi, transferji) zame privlačnejša za obisk konference. rq2d R Dobra prometna dostopnost (letalo, vlak, avtobus) 0,38 0,01 0,26 –0,06 0,12 destinacije zame ni pomembna za obisk konference. Q3d Pri odločitvi za obisk konference je pomembno, da 0,15 0,85 0,02 0,05 0,06 ima destinacija razvito kulinarično ponudbo. Q3c Pri odločitvi za obisk konference mi je pomembno, da 0,11 0,65 0,06 0,16 0,10 so na destinaciji znamenitosti in zanimivosti. Q3e Zaradi ugodne klime na destinaciji se raje odločim za 0,18 0,52 0,12 0,22 0,15 obisk konference. Q2b Zaradi velike oddaljenosti je destinacija zame manj 0,14 0,06 0,76 –0,07 –0,14 privlačna za obisk konference. Q2a Zaradi visokih stroškov prevozov je destinacija zame 0,14 0,00 0,74 0,04 0,02 manj privlačna za obisk konference. Q2c Zaradi zamudnega urejanja formalnosti ob vstopu v državo (pridobivanje vizumov, postopki ob prehodu meje) 0,15 0,09 0,48 0,10 0,03 je destinacija zame manj privlačna za obisk konference. Q5b Če ima strokovna javnost dobro mnenje o destinaciji, 0,15 0,16 –0,01 0,78 0,01 se hitreje/lažje odločim za obisk konference. Q5a Pri odločitvi za obisk konference je zame pomembno, 0,14 0,22 0,10 0,75 0,22 kakšno mnenje imajo o destinaciji prijatelji in znanci. rq3b Pri odločitvi za obisk konference mi ni pomembno, –0,03 0,00 0,07 0,12 0,85 da so na destinaciji dobre možnosti za nakupovanje. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Skupni dejavnik i i Trditev (spremenljivka) es vost asne ih lov opnost oč ug ost javnost 1 – s animi dr 4 – mnenje de 2 – z 3 – dost 5 – pr rq3a Pri odločitvi za obisk konference mi ni pomembno, ali destinacija ponuja veliko možnosti za zabavo (nočni klubi, 0,01 0,24 –0,11 0,05 0,59 bari, gledališča ...). Celotna pojasnjena varianca (v %) 11,60 10,98 10,23 8,56 7,59 Zanesljivost (Cronbach alfa) 0,72 0,74 0,70 0,78 0,68 Opomba: Za oceno faktorskega modela je bila uporabljena metoda glavnih osi (Principal Axis Factoring). Rotacija je bila opravljena s pomočjo pravokotne rotacije (Varimax with 150 Kaiser Normalization). Drugi dejavnik pojasnjuje le nekoliko manjši delež pojasnjene varian- ce spremenljivk od prvega (11,0 %), poimenovali smo ga zanimivosti. To so elementi na destinaciji, ki naj bi vzbujali posebno pozornost pri udele- žencih, kot so kulinarična ponudba destinacije, znamenitosti in posebne zanimivosti na destinaciji ter njena vremenska klima. Tretji dejavnik, ki pojasnjuje 10,2 % celotne variance spremenljivk in ki velja tako v dosedanjih raziskavah kot praksi za enega izmed odloču- jočih oziroma pomembnejših dejavnikov, smo imenovali dostopnost de- stinacije. Po mnenju sodelujočih udeležencev je za oceno dostopnosti de- stinacije najznačilnejša njena splošna oddaljenost od njihovega izvornega kraja bivanja, ki zaradi svoje velikosti lahko zmanjšuje privlačnost desti- nacije za obisk. Tudi višina stroškov, ki spremlja potovanje udeleženca iz izvornega kraja do kraja (destinacije), kjer poteka konferenca, naj bi pri- spevala k zmanjšanju splošne privlačnosti destinacije za njen morebiten obisk. Privlačnost same destinacije zmanjšujejo tudi morebitne formal- nosti ob vstopu v državo gostiteljico, saj naj bi po mnenju anketiranih udeležencev omejevale dostopnost destinacije. Dostopnost destinaci- je je sicer dejavnik, ki najdlje in najpogosteje zaposluje razmišljanja raz- iskovalcev (Crouch in Brent Ritchie 1998) ter strokovnjakov ( Kongresna Ljubljana 2020 2011), saj je po njihovem mnenju dejavnik, ki naj bi po- membno vplival na konkurenčnost kongresne destinacije oziroma na nje- no sposobnost privabljanja kongresnih udeležencev. Četrti dejavnik, ki pojasnjuje 8,6 % celotne variance, je dejavnik, ki prispeva k odločitvi posameznika pri njegovi izbiri, to je mnenje drugih. Po mnenju anketiranih udeležencev se ti pri odločitvi za obisk destinaci- Empirični del je najbolj zanašajo na mnenje strokovne javnosti ter mnenje prijateljev in znancev. Obe spremenljivki imata skoraj enake vrednosti faktorskih ute- ži, zato lahko sklepamo, da imata obe vrsti mnenja približno enako težo pri posameznikovih odločitvah. Peti dejavnik, ki ga lahko razberemo iz končne faktorske rešitve in pojasnjuje 7,6 % celotne variance, se navezuje na prostočasni element kon- ference in smo ga zato poimenovali prostočasne dejavnosti. Označujeta ga elementa možnosti za nakupovanje in možnostiza zabavo na destinaciji. Za vsak dejavnik smo izračunali še kazalnik zanesljivosti, ki se pri prvih štirih dejavnikih giblje med vrednostma 0,7 in 0,8, kar velja za zelo dobro zanesljivost, medtem ko je vrednost pri petem dejavniku nekoliko pod 0,70, kar lahko ocenimo kot zmerno zanesljivost. Rezultati faktorske analize so za skupino atributov privlačnosti de- stinacije kot kraja, kjer poteka konferenca, z vidika udeležencev pokazali, 151 da je mogoče privlačnosti opredeliti skupno s petimi dejavniki. To so de- javniki ali dimenzije, ki opredeljujejo privlačnosti destinacije in naj bi bili pomembni pri odločitvi udeleženca za izbiro destinacije, s tem pa tudi za njegov potencialni obisk destinacije. Mnenje udeleženca konference se torej v zvezi z njegovo oceno privlačnosti destinacije osredotoča na sloves kraja, zanimivosti destinacije, njeno dostopnost, mnenje drugih ter pros- točasne dejavnosti, ki jih ponuja destinacija. Vidik ponudnika Faktorizacijo podatkov smo začeli z vključitvijo vseh spremenljivk, to je trditev iz drugega dela vprašalnika, namenjenega preverjanju mnenj v vzorcu ponudnikov, ki se nanašajo na sklop trditev v zvezi z destinaci- jo kot krajem, kjer poteka konferenca. Zaradi prenizkih vrednosti komu- nalitet smo najprej izključili pet spremenljivk,2v nadaljevanju pa zaradi nizke vrednosti faktorske uteži še eno spremenljivko.3 V končnem mode- lu smo nato upoštevali 13 od prvotno 19 trditev. V prilogi 4 so prikazane vrednosti komunalitet za končni nabor spremenljivk. 2 Izločene so bile trditve: rQ5c – Za konferenčno destinacijo se ne odločamo na podlagi preteklih izkušenj z destinacijo, rQ2d – Dobra prometna dostopnost (letalo, vlak, avtobus) destinacije ni pomembna za organizacijo konference, Q2e – Destinacija je zaradi dobro urejenih lokalnih povezav (prevozi, transferji) privlačnejša za obisk konference, rQ4d – Pri odločitvi za organizacijo konferenc ni pomembno, kakšno je razmerje med ceno in kakovostjo storitev na destinaciji (»občutek vrednosti za denar«) ter rQ4f – Pri odločitvi za organizacijo konference ni pomembno, ali je politično okolje destinacije stabilno. 3 Izključena je bila spremenljivka Q5a – Pri odločitvi za organizacijo konference je pomembno, kakšno mnenje imajo o destinaciji prijatelji udeležencev. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Primernost vključitve spremenljivk v končni faktorski model smo preverili s statistiko KMO; njena vrednost je znašala 0,74, kar kaže na srednjo primernost podatkov (KMO > 0,7) za nadaljnjo faktorsko obrav- navo. Na ustreznost podatkov za izvedbo končne faktorske rešitve smo sklepali tudi na podlagi Bartlettovega preizkusa sferičnosti (p = 0,0). Vrednosti preizkusa prikazujemo v preglednici 52. Preglednica 50: KMO in Bartlettov preizkus – atributi privlačnosti destinacije (kraja) z vidika ponudnika Kaiser-Meyer-Olkin mera primernosti vzorčenja 0,737 Približek hi-kvadrat 521,069 Bartlettov preizkus sferičnosti Stopinje prostosti 78 152 Stopnja značilnosti 0,000 Nadaljevali smo z oceno celotne pojasnjene variance in lastne vred- nosti posameznih faktorjev (priloga 4), ki smo jih preverili tudi z diagra- mom lastnih vrednosti (slika 15). Njegov potek kaže na to, da gre za en iz- razitejši dejavnik in tri nekoliko manj izrazite. Iz rezultatov torej izhaja, da je mnenja anketiranih ponudnikov glede atributov privlačnosti desti- nacije mogoče pojasniti s štirimi skupnimi dejavniki, pri čemer vsi skupaj pojasnjujejo 53,3 % celotne pojasnjene variance, kar je sprejemljiva vred- nost.Vrednosti ocen deležev celotne pojasnjene variance in lastnih vred- nosti posameznih faktorjev so narekovale odločitev, da v model vključi- mo štiri dejavnike, za katere smo najprej izračunali matriko faktorskih uteži. Ker ta običajno ne daje dovolj jasne strukture faktorskih uteži, smo zato opravili rotacijo z metodo varimax. Po vsebinskem pregledu rotirane faktorske rešitve smo ugotovili, da izbrane spremenljivke smiselno poja- snjujejo skupne dejavnike, zato smo rešitev sprejeli kot končno faktorsko rešitev. Prikazujemo jo v preglednici 53, strukturi faktorskih uteži pa do- dajamo izračunan delež celotne pojasnjene variance in koeficient zaneslji- vosti posameznega dejavnika. Ugotovimo lahko, da se vrednosti faktorskih uteži v strukturni ma- triki razporejajo tako, da so vrednosti visoke le pri eni spremenljivki, iz česar lahko sklepamo, da posamezna spremenljivka primerno pojasnjuje dejavnik. Atribute privlačnosti destinacije kot kraja, kjer se odvija konfe- renca, je po mnenju anketiranih ponudnikov mogoče opredeliti s petimi skupnimi dejavniki. Empirični del Slika 6: Diagram lastnih vrednosti – atributi privlačnosti destinacije (kraja) z vidika ponudnika Prvi dejavnik je tisti, ki pojasnjuje največji delež celotne variance, in 153 sicer 16,2 %. Glede na vsebino posameznih spremenljivk, ki pomenijo splošne lastnosti kraja, kjer je organizirana konferenca, smo ga poimeno- vali sloves, tako kot pri opravljeni faktorski rešitvi na vzorcu udeležencev. Najmočneje ga opredeljuje spremenljivka varnost destinacije, sledita pa odnos domačinov do gostov konference in razvitost lokalne infrastruktu- re. Po mnenju ponudnikov sloves destinacije označuje tudi dobro mnenje strokovne javnosti o destinaciji, ki olajšuje odločitev za organizacijo kon- ference na sami destinaciji. Navsezadnje pa k slovesu destinacije prispeva tudi spodbudno ekonomsko okolje. Drugi dejavnik, ki pojasnjuje 12,9 % celotne variance, smo poimeno- vali zanimivosti in prav tako kot v faktorski rešitvi na vzorcu udeležencev ga določajo kulinarična ponudba destinacije, znamenitosti in zanimivo- sti ter ugodne in klimatske razmere na destinaciji. Tretji dejavnik, ki izraža 12,2 % celotne variabilnosti, je dejavnik, ki se navezuje na dostopnost destinacije, pri čemer njeno privlačnost za or- ganizacijo konferenc zmanjšuje velika oddaljenost od izvorne destinacije, s katero so običajno povezani tudi visoki stroški prevozov do gostiteljske destinacije, navsezadnje pa je destinacija lahko manj dostopna in s tem po mnenju ponudnikov tudi manj privlačna zaradi zamudnega urejanja for- malnosti ob vstopu državo. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Preglednica 51: Struktura faktorskih uteži (rotirana rešitev) – atributi privlačnosti destinacije (kraja) z vidika ponudnika Skupni dejavnik i i Trditev (spremenljivka) es vost asne lov opnost očost javnost 1 – s animi de 2 – z 3 – dost 4 – pr Q4b Za organizacijo konference je bolje, da destinacija velja za varno destinaci- 0,71 0,11 0,18 0,06 jo. Q4a Za organizacijo konference je bolje, da imajo domačini na destinaciji pozi- 0,74 0,18 0,14 –0,10 tiven odnos do gostov (so gostoljubni, prijazni, znajo tuje jezike). 154 Q4c Za organizacijo konference je bolje, da ima destinacija dobro razvito loka- 0,67 0,19 0,18 –0,01 lno infrastrukturo. Q5b Če ima strokovna javnost (strokovne revije, strokovni spletni portali, strokovna združenja, družbena omrežja) dobro mnenje o destinaciji, je odločitev 0,50 0,17 0,03 0,25 za organizacijo konference hitrejša, lažja. Q4e Pomembno je, da je ekonomsko okolje destinacije spodbudno. 0,34 0,32 0,22 0,25 Q3d Pomembno je, da ima destinacija razvito kulinarično ponudbo. 0,13 0,80 0,06 0,13 Q3c Pri odločitvi za organizacijo konference je pomembno, da so na destinaciji 0,18 0,72 –0,06 0,11 znamenitosti in zanimivosti. Q3e Ugodni klimatski/vremenski pogoji na destinaciji olajšajo odločitev za or- 0,32 0,51 0,12 0,07 ganizacijo konference. Q2b Zaradi velike oddaljenosti je destinacija manj privlačna za organizacijo 0,11 –0,01 0,79 –0,02 konference. Q2a Zaradi visokih stroškov prevozov je destinacija manj privlačna za organi- 0,12 0,05 0,66 0,03 zacijo konference. Q2c Zaradi zamudnega urejanja formalnosti ob vstopu v državo (pridobivan- je vizumov, postopki ob prehodu meje) je destinacija manj privlačna za organi- 0,20 0,07 0,60 0,14 zacijo konference. rq3b Pri odločitvi za organizacijo konference ni pomembno, da so na destinaciji 0,05 0,20 0,08 0,86 dobre možnosti za nakupovanje. rq3a Pri odločitvi za organizacijo konference ni pomembno, ali destinacija ponu- 0,03 0,07 0,05 0,79 ja veliko možnosti za zabavo (nočni klubi, bari, gledališča ...). Celotna pojasnjena varianca (v %) 16,18 12,92 12,19 12,03 Zanesljivost (Cronbach alfa) 0,77 0,75 0,74 0,83 Opomba: Za oceno faktorskega modela je bila uporabljena metoda glavnih osi (Principal Axis Factoring). Rotacija je bila opravljena s pomočjo pravokotne rotacije (Varimax with Kaiser Normalization). Empirični del Četrti dejavnik smo poimenovali prostočasne dejavnosti na destinaci- ji in pojasnjuje 12 % celotne variance. Rezultat je skoraj nekoliko presene- tljiv, saj doslej »nekongresnim« dejavnostim organizatorji niso posvečali večje pozornosti, res pa je, da postajajo takšne dejavnosti za organizacijo konference na destinaciji vse privlačnejše. Za vsak dejavnik posebej smo preverjali še stopnjo zanesljivosti. Ka- zalnik zanesljivosti za dejavnike sloves, zanimivosti in dostopnost kaže vrednosti med 0,77 in 0,74, kar pomeni zelo dobro zanesljivost, za dejav- nik prostočasnih dejavnosti pa vrednost Cronbachovega koeficienta zna- ša 0,83, kar velja za zgledno zanesljivost. Za skupino atributov privlačnosti destinacije kot kraja, v katerem je konferenca organizirana, so rezultati faktorske analize pokazali, da je mo- goče privlačnosti opredeliti skupno s štirimi dejavniki. To so dejavniki, ki naj bi bili po mnenju anketiranih ponudnikov, to je tako po mnenju po- 155 nudnikov storitev na destinaciji kot organizatorjev kongresov, pomembni pri odločitvi za izbiro gostiteljske destinacije za organizacijo konference, s tem pa tudi za oblikovanje potencialnega obiska na destinaciji. Ocena privlačnosti destinacije kot kraja, kjer je organizirana konferenca, se po mnenju ponudnikov nanaša na sloves kraja, zanimivosti destinacije, nje- no dostopnost in prostočasne dejavnosti na destinaciji. Primerjava pomembnejših rezultatov raziskave med obema vidikoma za atribute privlačnosti destinacije Za oba neodvisna vzorca smo za merjenje dejavnikov privlačnosti de- stinacije kot kraja, kjer se odvija konferenca, predvidevali enake spremen- ljivke, kar se je izražalo tudi v istovetnosti kategorij v anketnem vpra- šalniku. Po rezultatih eksploratorne faktorske analize se je izkazalo, da lahko za vzorec udeležencev oblikujemo pet dejavnikov, za vzorec ponu- dnikov pa štiri, pri čemer so si dejavniki sloves destinacije, zanimivosti, dostopnost in prostočasne dejavnosti med vzorcema zelo podobni, najpo- dobnejša sta si dejavnika zanimivosti in dostopnosti destinacije. V vzorcu udeležencev pa se dodatno pojavlja še peti dejavnik, to je mnenje drugih o destinaciji. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se mnenja udeležencev in ponudnikov v zvezi s pomembnostjo posameznih atributov privlačnosti destinacije med seboj nekoliko razhajajo, kar pomeni, da pri odločitvi za izbiro destinacije ne sodelujejo povsem enaki dejavniki na eni in na dru- gi strani. Rezultati faktorske analize atributov privlačnosti prizorišča V nadaljevanju prikazujemo rezultate faktorske analize atributov privlač- nosti prizorišča ločeno glede na vidik udeležencev in vidik ponudnikov. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Vidik udeleženca V poštev za faktorsko analizo so prišle trditve iz drugega dela vprašalni- ka, namenjenega preverjanju mnenj v vzorcu udeležencev, ki se nanašajo na sklop trditev v zvezi s prizoriščem kot lokacijo, kjer poteka konferen- ca. Pri tem smo iz postopka takoj izključili trditve, ki so obravnavale ka- tegorije prizorišč,4 saj so jih morali anketirani rangirati od najmanjše do največje vrednosti in zato niso primerne za faktorsko analizo. Tako smo v prvem poskusu najprej vključili 22 spremenljivk, po preverjanju vrednos- ti komunalitet po ekstrakciji pa smo najprej izločili 4, po vnovičnem pre- verjanju vrednosti komunalitet smo izločili še 4, zatem pa zaradi preniz- kih vrednosti faktorskih uteži 4. Skupno smo izločili 11 spremenljivk.5 Za tem smo ponovno preverili vrednosti komunalitet in vsebinsko smisel- nost faktorske rešitve ter se odločili, da v modelu obdržimo 11 spremen- 156 ljivk od skupno 22, ki smo jih prvotno vključili v preverjanje faktorske re- šitve. Vrednosti komunalitet za končni nabor spremenljivk prikazujemo v prilogi 5. Preglednica 52: KMO in Bartlettov preizkus – atributi privlačnosti prizorišča z vidika udeleženca Kaiser-Meyer-Olkin mera primernosti vzorčenja 0,849 Približek hi-kvadrat 937,163 Bartlettov preizkus sferičnosti Stopinje prostosti 55 Stopnja značilnosti 0,000 4 To so trditve, označene od Q12a do vključno Q12e. 5 Izločili smo trditve: Q11b – Vseeno je, katere kategorije je nastanitveni obrat, v katerem bivam v času konference, Q11c – Pred odločitvijo o obisku nikoli predhodno ne preverim cene nastanitve v času konference, Q11e – Bolje je, da smo udeleženci lahko vsi nameščeni v enem nastanitvenem obratu (hotelu), Q13c – Zame ni pomembno, ali prizorišče omogoča dodatne storitve, kot na primer možnost uporabe pisarne, garderobe, prenašanja in skladiščenja materialov in podobno, Q14d – Konferenčni prostori morajo nuditi e-podporo (dostopnost Wi-Fi, uporaba računalnika ...), Q15a – Pomembno je, da prizorišče nudi možnost uporabe parkirišč (vključenih v ponudbo), Q16a – Pri odločitvi za obisk konference ni pomembno, kakšno mnenje imajo o samem prizorišču prijatelji, Q16b – Raje se udeležim konference na takem prizorišču, o katerem ima strokovna javnost dobro mnenje, Q11a – Raje imam, da je nastanitev čim bližje prizorišču konference (dvoranam, kjer poteka konferenca), rq14b – Prijetna atmosfera/vzdušje na prizorišču zame ni pomembna in rq14c – Tehnična opremljenost konferenčnih dvoran (računalnik, projektor, pointer, A-V tehnika ...) ne vpliva na moje zadovoljstvo s prizoriščem. Empirični del Primernost vključitve spremenljivk v končno faktorsko rešitev smo preverili še na podlagi kazalnika KMO in z Bartlettovim testom. Vred- nost statistike KMO je znašala 0,85, kar pomeni odlično oceno primer- nosti, na ustreznost podatkov za izvedbo končne faktorske rešitve kaže tudi Bartlettov preizkus (p = 0). Rezultati preizkusa so prikazani v pre- glednici 54. Sledilo je ocenjevanje celotne pojasnjene variance in lastnih vrednosti posameznih faktorjev (priloga 5), kar nas je pripeljalo do sklepa, da bi bilo smiselno določiti tri dejavnike; to smo preverili tudi v diagramu lastnih vrednosti (slika 16). Ta kaže, da gre za en izrazitejši dejavnik ter dva neko- liko manj izrazita, vsi pa imajo lastno vrednost nad 1. Odločitev o smisel- nosti določitve štirih dejavnikov je tako potrjena. 157 Slika 7: Diagram lastnih vrednosti – atributi privlačnosti prizorišča z vidika udeleženca Na podlagi rezultatov ocene celotne pojasnjene variance izhaja (priloga 5), da je mogoče privlačnost prizorišča pojasniti s tremi skupnimi de- javniki, ki skupaj pojasnjujejo 46,3 % celotne variance. Končni izračun faktorskih uteži smo opravili s tremi dejavniki, strukturo faktorskih ute- ži z rotirano rešitvijo smo pregledali v smislu vsebinske primernosti ter jo sprejeli kot končno. Prikazujemo jo v preglednici 55, ki ji zaradi lažje in- terpretacije dodajamo delež celotne pojasnjene variance in vrednost ka- zalnika zanesljivosti posameznega dejavnika. Iz strukturne matrike faktorskih uteži je razvidno, da se njihove vrednosti razporejajo na način, da so vrednosti visoke le pri eni spremen- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije ljivki, iz česar lahko sklepamo, da posamezne spremenljivke primerno po- jasnjujejo dejavnik. Preglednica 53: Struktura faktorskih uteži (rotirana rešitev) – atributi privlačnosti prizorišča z vidika udeleženca Skupni dejavnik nost Trditev (spremenljivka) opnost šnje ganizira 3 – izku 1 – or 2 – dost Q13a Pričakujem, da bo osebje na prizorišču profesionalno in strokovno. 0,81 0,15 0,04 158 Q13b Bolje se počutim na prizorišču, kjer je postopek registracije učinkovit in omogoča hit-0,80 0,09 0,11 er vstop na prizorišče. Q14a Konferenčni prostori na prizorišču morajo biti primerno urejeni (označbe, interier, 0,65 0,22 0,21 toaletni prostori). Q13d Bolje se počutim na prizorišču, kjer dobro poskrbijo za varnost. 0,60 0,20 0,28 Q14e Bolje se počutim na prizorišču, kjer sta število in velikost dvoran primerna glede na 0,50 0,19 0,18 število udeležencev. Q15e Pomembno je, da je prizorišče arhitekturno urejeno (ima možnost uporabe dvigal, 0,16 0,64 0,10 klančin, tekočih stopnic in podobno). Q15b Bolje je, da je prizorišče v bližini glavnih prometnih poti. 0,22 0,56 0,19 Q15d Pomembno je, da ima prizorišče dobre povezave z lokalnim prevozom. 0,29 0,62 0,01 Q15c Prizorišče, ki je bližje mestnim/krajevnim zanimivostim, je zame zanimivejše. 0,01 0,58 0,08 Q11d Raje imam nastanitev v nastanitvenem obratu, ki ga poznam in imam z njim dobre iz- 0,18 0,03 0,55 kušnje. Q16c Raje obiščem konferenco, ki poteka na prizorišču, ki ga poznam in imam z njim do- 0,13 0,21 0,63 bre izkušnje. Celotna pojasnjena varianca (v %) 22,93 14,95 8,42 Zanesljivost (Cronbach alfa) 0,83 0,72 0,55 Opomba: Za oceno faktorskega modela je bila uporabljena metoda glavnih osi (Principal Axis Factoring). Rotacija je bila opravljena s pomočjo pravokotne rotacije (Varimax with Kaiser Normalization). Prvi dejavnik pojasnjuje 22,9 % celotne pojasnjene variance, kar je skoraj polovica pojasnjene variabilnosti v vzorcu. Ta dejavnik smo glede na vsebino posameznih spremenljivk poimenovali organiziranost prizori- šča. Utež doseže najvišjo vrednost pri trditvi, ki označuje strokovnost in profesionalnost na prizorišču zaposlenega osebja, kar lahko pomeni, da je Empirični del prav osebna interakcija tista, ki je po mnenju udeležencev morda celo naj- pomembnejši odraz privlačnosti prizorišča. Organiziranost pa definira- jo tudi spremenljivke, kot so učinkovitost registracije na prizorišču, mož- nost hitrega in nemotenega vstopanja oziroma izstopanja na prizorišče ter urejenost prizorišča, zlasti notranja. Skrb za varnost je tudi spremen- ljivka, ki se povezuje z organiziranostjo na prizorišču in naj bi bila njego- va pomembna lastnost. Prav tako je pokazatelj organiziranosti prizorišča tudi spremenljivka, ki jo lahko povežemo z njegovimi fizičnimi lastnost- mi in udobjem, ki ga s tem omogoča, to je primerno razmerje med obse- gom konference, merjenim v številu udeležencev, ter velikostjo in števi- lom dvoran. Drugi dejavnik, ki smo ga lahko določili, je dostopnost prizorišča in pojasnjuje 14,9 % variabilnosti v vzorcu. Kot je pomembna dostopnost destinacije, je tudi dostopnost lokacije oziroma prizorišča pomemben ele- 159 ment njegove privlačnosti. Dostopnost prizorišča lahko razumemo kot njegovo primerno arhitekturno urejenost, ki predvsem omogoča lažje prehajanje udeležencev na samem prizorišču. Dostopnost prizorišča pa pomeni tudi povezave in bližino prometnic ter relativno bližino krajev- nih zanimivosti. Glede na vsebino spremenljivk, ki določajo dostopnost prizorišča, bi lahko govorili o njegovi notranji in zunanji dostopnosti. Tretji dejavnik, ki izraža 8,4 % celotne pojasnjene variance, smo poi- menovali izkušnje. Pri tem gre pravzaprav za dve vrsti izkušenj. Ena se na- vezuje na izkušnje udeleženca z nastanitvenim obratom (hotelom), kar navsezadnje ne preseneča, saj smo v teoretičnem delu ugotovili, da je pri- zorišče običajno hotel, torej hkrati nudi prostor za izvedbo konference in nastanitev udeležencev (Rogers 2008). Druga vrsta izkušenj je nepos- redno povezana z izkušnjami udeleženca s prizoriščem, saj njegove dobre predhodne izkušnje lahko olajšajo njegovo odločitev za obisk konference. Rezultati faktorske analize za skupino atributov privlačnosti prizo- rišča z vidika udeleženca so pokazali, da je mogoče privlačnosti prizo- rišča opredeliti s tremi skupnimi dejavniki. To so dejavniki, ki naj bi po mnenju anketiranih udeležencev olajšali njihovo izbiro konference, s tem pa ustvarili potencialne možnosti za obisk destinacije. Njihova ocena se nanaša predvsem na organiziranost in dostopnost prizorišča ter njihove predhodne izkušnje s prizoriščem. Vidik ponudnika Za faktorsko analizo so prišle v poštev trditve iz drugega dela vprašalni- ka, namenjenega preverjanju mnenj v vzorcu ponudnikov, ki se nanašajo na sklop trditev v zvezi s prizoriščem kot lokacijo, kjer poteka konferen- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije ca. Pri tem smo iz postopka takoj izključili trditve, ki so obravnavale ka- tegorije prizorišč,6 saj so jih morali anketirani rangirati od najmanjše do največje vrednosti in zato niso primerne za faktorsko analizo. Tako smo v prvem poskusu najprej vključili 22 spremenljivk. Po postopnem prever- janju vrednosti komunalitet po ekstrakciji ter zatem vrednosti faktorskih uteži smo zaradi prenizkih vrednosti izločili skupno 12 spremenljivk.7 Sledilo je vnovično preverjanje vrednosti komunalitet in vsebinske smi- selnosti faktorske rešitve, po katerem smo se odločili, da v modelu obdr- žimo tudi dve spremenljivki, ki sta izkazovali relativno nižjo vrednost ko- munalitete (0,269 in 0,261). V končni faktorski rešitvi smo obdržali 10 spremenljivk od skupno 22 prvotno vključenih. Vrednosti komunalitet za končni nabor spremenljivk prikazujemo v prilogi 6. Z oceno statistike KMO in Bartlettovim preizkusom smo preverja- 160 li primernost vključitve spremenljivk v končni faktorski model. Njihove vrednosti so prikazane v preglednici 56. Vrednost statistike KMO je zna- šala 0,81, kar pomeni dobro oceno primernosti. Preglednica 54: KMO in Bartlettov preizkus – atributi privlačnosti prizorišča z vidika ponudnika Kaiser-Meyer-Olkin mera primernosti vzorčenja 0,813 Približek hi-kvadrat 292,400 Bartlettov preizkus sferičnosti Stopinje prostosti 45 Stopnja značilnosti 0,000 V nadaljnjem postopku faktorske analize smo ocenjevali delež celot- ne pojasnjene variance ter lastne vrednosti posameznih faktorjev (priloga 6 To so trditve od Q12a do vključno Q12e. 7 Izločili smo trditve: Q15b – Bolje je, da je prizorišče v bližini glavnih prometnih poti, Q15a – Pomembno je, da prizorišče nudi možnost uporabe parkirišč (vključenih v ponudbo), Q15e – Pomembno je, da je prizorišče arhitekturno urejeno (ima možnost uporabe dvigal, klančin, te-kočih stopnic in podobno), rQ16a – Pri odločitvi za organizacijo konference ni pomembno, kakšno mnenje imajo o prizorišču poslovni partnerji, q16c – Bolje je, da organizator prizorišče že pozna, ima z njim dobre izkušnje, Q16b – Pomembno je, da imajo udeleženci o prizorišču dobro mnenje, Q11d – Pretekle dobre izkušnje z nastanitvenim obratom pozitivno vplivajo na od-ločitev za izbiro, Q15c – Pomembno je, da se prizorišče nahaja v bližini mestnih/krajevnih zanimivosti, Q14d – Konferečni prostori morajo nuditi e-podporo (dostopnost Wi-Fi, uporaba računalnika ...), rq11b – Vseeno je, katere kategorije je nastanitveni obrat, v katerem bivajo udeleženci v času konference, rq11c – Cena nastanitev v času konference ni pomembna pri odločitvi za organizacijo konference, rq14c – Tehnična opremljenost konferenčnih dvoran (računalnik, projektor, pointer, A-V tehnika ...) ne prispeva k odločitvi za organizacijo konference. Empirični del 6). Ugotovili smo, da skupno trije dejavniki pojasnjujejo 44,4 % celotne variabilnosti v vzorcu. Tudi diagram lastnih vrednosti (slika 17) je poka- zal, da gre za en izrazitejši dejavnik in dva manj izrazita, zato smo skleni- li, da končno faktorsko rešitev oblikujemo s tremi skupnimi dejavniki. 161 Slika 8: Diagram lastnih vrednosti – atributi privlačnosti prizorišča z vidika ponudnika Osnovno matriko faktorskih uteži smo rotirali in dobili jasnejšo strukturo faktorskih uteži. Vsebinski pregled je pokazal, da izbrane spre- menljivke v rotirani rešitvi smiselno pojasnjujejo skupne dejavnike, zato smo rešitev sprejeli kot končno faktorsko rešitev, ki jo prikazujemo v pre- glednici 57. Strukturi faktorskih uteži dodajamo izračun deležev celotne pojasnjene variance in koeficienta zanesljivosti posameznega dejavnika. Iz strukturne matrike faktorskih uteži je razvidno, da se njihove vred- nosti sicer primerno porazdelijo po posameznih faktorjih in so visoke le pri eni spremenljivki, kar nakazuje na to, da spremenljivke ustrezno poja- snjujejo posamezni dejavnik. Na podlagi njihove povezanosti v posame- zne faktorje lahko ugotovimo, da atribute privlačnosti prizorišča oprede- ljujejo trije skupni dejavniki. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Preglednica 55: Struktura faktorskih uteži (rotirana rešitev) – atributi privlačnosti prizorišča z vidika ponudnika Skupni dejavnik ejenost ve nost orit Trditev (spremenljivka) na ur ne st ganizira at rukturst 1 – or fra 3 – dod 2 – in Q13a Pričakuje se, da je osebje na prizorišču strokovno in profesionalno. 0,79 0,18 0,15 Q13b Pričakuje se, da je na prizorišču mogoče organizirati učinkovit postopek registracije 0,78 0,17 0,17 162 in hiter vstop/izstop na prizorišče. rq14b Ni pomembno, da je na prizorišču prijetna atmosfera/vzdušje. 0,14 0,17 0,83 rq13c Ni pomembno, da prizorišče omogoča dodatne storitve, kot na primer možnost 0,10 0,15 0,57 uporabe pisarne, garderobe, prenašanja in skladiščenja materialov in podobno. Q11e Pri organizaciji konference je pomembno, da je število hotelskih sob (sob za nas- 0,19 0,64 0,15 tanitev) primerno glede na obseg konference. Q15d Pomembno je, da ima prizorišče dobre povezave z lokalnim prevozom. 0,13 0,57 0,10 Q11a Bolje je, da je nastanitev čim bliže prizorišču konference (dvoranam, kjer poteka 0,29 0,41 0,25 konferenca). Q14e Velikost in število dvoran morata biti primerna glede na obseg konference (število 0,31 0,42 0,25 udeležencev). Q14a Konferenčni prostori na prizorišču morajo biti primerno urejeni (označbe, interi- 0,36 0,33 0,19 er, toaletni prostori). Q13d Pomembno je, da na prizorišču poskrbijo za varnost. 0,44 0,26 0,02 Celotna pojasnjena varianca (v %) 18,13 13,79 12,44 Zanesljivost (Cronbach alfa) 0,70 0,66 0,67 Opomba: Za oceno faktorskega modela je bila uporabljena metoda glavnih osi (Principal Axis Factoring). Rotacija je bila opravljena s pomočjo pravokotne rotacije (Varimax with Kaiser Normalization). Prvi dejavnik, ki pojasnjuje 18,1 % variabilnosti v vzorcu, smo poime- novali organiziranost prizorišča, ki ga lahko povežemo s profesionalnim delom osebja na prizorišču, prav tako k organiziranosti prispevajo učin- kovitost postopka registracije in hitrost vstopa oziroma izstopa s prizo- rišča ter nenazadnje primerna urejenost konferenčnih prostorov, kot je na primer njihovo učinkovito označevanje. Zagotavljanje varnosti je prav tako eden izmed parametrov organiziranosti prizorišča. Ugotovimo lah- Empirični del ko tudi, da se je dimenzija organiziranosti prizorišča oblikovala pri obeh vzorcih, ki ju opredeljujejo zelo podobne spremenljivke. Delež celotne pojasnjene variance pri drugem dejavniku znaša 13,8 % in smo ga poimenovali infrastrukturna urejenost prizorišča. Določajo ga spremenljivke, ki se nanašajo na eni strani na konferenčne prostore kot take, na drugi pa na nastanitve. Konferenčni prostori na prizorišču naj bi dosegali primerno razmerje med velikostjo in številom dvoran ter obse- gom konference, kar nedvomno olajšuje njeno organizacijo. Iz rezultatov izhaja tudi, da naj bi infrastrukturno urejenost prizorišča določala njego- va oddaljenost do lokalnih povezav. Ni presenetljivo, da lahko nastanitev povežemo s prizoriščem, saj smo ugotovili, da se v teoriji in praksi prizo- rišče in nastanitev pogosto povezujeta v smiselno celoto.8 Pri nastanitvah je pomembno, da je število hotelskih sob primerno glede na obseg kon- ference, to je število udeležencev, ter njihova bližina samemu prizorišču. 163 Značilnosti posameznih spremenljivk, ki se povezujejo znotraj dejavnika infrastrukturne opremljenosti, nas napeljujejo na razmišljanje, da gre za lastnosti prizorišča, ki olajšujejo organizacijo konference. Le nekoliko manjši delež celotne pojasnjene variance (12,4 %) poja- snjuje tretji dejavnik, ki smo ga imenovali dodatne storitve prizorišča. Na- naša se na elemente, ki olajšujejo organizacijo konference in predstavljajo tiste storitve prizorišča, ki običajno pomenijo »nevidno« roko organiza- cije. Iz rezultatov namreč izhaja, da gre pri tem za prijetno atmosfero, ki jo ustvarja prizorišče, ter za spremenljivko, ki izraža tehnično naravo or- ganizacije, kot je možnost uporabe pisarne, garderob ter skladiščenja ma- terialov. Za vsak dejavnik posebej smo izračunali še kazalnik zanesljivosti, ki pri prvem znaša 0,70, kar lahko ocenimo kot dobro zanesljivost, pri dru- gih dveh dejavnikih pa je vrednost Cronbachovega koeficienta 0,66 pri drugem in 0,67 pri tretjem dejavniku, kar lahko ocenimo kot zmerno za- nesljivost. Za skupino atributov privlačnosti prizorišča z vidika ponudnika se je v okviru faktorske analize izkazalo, da je mogoče privlačnosti opredeliti skupno s tremi dejavniki. To so dejavniki, ki so pomembni pri odločitvi za izbiro kongresnega prizorišča, s tem pa tudi za oblikovanje potencial- nega obiska na kongresni destinaciji. Ocena privlačnosti prizorišča z vi- dika ponudnikov se nanaša na organiziranost in njegovo infrastruktur- no urejenost ter zagotavljanje dodatnih storitev, ki olajšujejo organizacijo konference. 8 Najznačilnejši predstavnik je konferenčni hotel ali hotel s konferenčnimi zmogljivostmi. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Primerjava pomembnejših rezultatov raziskave med obema vidikoma za atribute privlačnosti prizorišča Za merjenje dejavnikov privlačnosti prizorišča smo za oba neodvisna vzorca predvideli pomensko enake spremenljivke znotraj petih dimenzij, kar se je izražalo tudi v istovetnosti kategorij v anketnem vprašalniku. Glede na rezultate faktorske analize se je izkazalo, da lahko tako za vzo- rec udeležencev kot ponudnikov oblikujemo po tri dejavnike privlačnos- ti prizorišča. Pri tem so rezultati pokazali, da je dejavnik organiziranosti prizorišča zelo podoben pri obeh vzorcih, čeprav ga opredeljujejo neko- liko drugačne spremenljivke. Po dva dejavnika pa sta med vzorcema vse- binsko različna in nakazujeta posebnosti stališč, ki jih do prizorišča obli- kuje vsaka skupina. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da so mnenja tako udeležencev kot ponudnikov o privlačnostih prizorišča medsebojno 164 različna, kar lahko pomeni tudi, da pri izbiri prizorišča in s tem oblikova- nju potencialnega obiska destinacije nastopajo različni dejavniki pri obeh skupinah deležnikov. Rezultati faktorske analize atributov privlačnosti konference V nadaljevanju prikazujemo rezultate faktorske analize atributov privlač- nosti konference ločeno glede na vidik udeležencev in vidik ponudnikov. Vidik udeleženca Ob prvem poskusu smo v model vključili vseh 21 spremenljivk, to je tr- ditve iz drugega dela vprašalnika, ki je bil namenjen preverjanju mnenja v vzorcu udeležencev, nanašajo pa se na sklop trditev v zvezi s konferen- co.9 Preverjanje njihove primernosti za vključitev v faktorsko analizo je povzročilo izključitev 9 spremenljivk,10 pri čemer smo najprej izločili spre- menljivke z nizko vrednostjo komunalitet po ekstrakciji, po vnovičnem preverjanju pa tudi tiste s prenizko vrednostjo faktorskih uteži. Po vse- binskem preverjanju smo se odločili, da v modelu obdržimo 1 spremen- ljivko z relativno nizko vrednostjo komunalitete (0,273), saj njena odstra- 9 V pojasnilo dodajamo, da je konferenca mišljena kot generični pojem, saj gre v raziskavi za konference, kongrese, znanstvena srečanja, ki niso korporativnega značaja in jih po tipologiji poslovnih srečanj uvrščamo med srečanja združenj. 10 Izključene spremenljivke so: rQ8d – Pri odločitvi za organizacijo konference ne preverjamo vsebinskega ali časovnega sovpadanja z drugimi konferencami, Q8a – Visoka cena kotizacije je pogosto vzrok za neudeležbo na konferenci, rQ7c – Obisk konference ni primerna priložnost za srečanje z znanci in s prijatelji, rQ9d – Pred- in pokonferenčni program za udeležence konference ni bistven pri obisku konference, rQ9c – Potek programa konference za udeležence ni bistven pri obisku konference. Empirični del nitev ne bi izboljšala končne rešitve. Faktorizacijo smo nadaljevali z 12 spremenljivkami. Vrednosti komunalitet za končni nabor spremenljivk prikazujemo v prilogi 7. Njihovo primernost vključitve v model smo pre- verili s statistiko KMO; njena vrednost je znašala 0,77, kar kaže na zado- voljivo oceno primernosti. Na podlagi Bartlettovega preizkusa sferičnosti (p = 0,0) smo prav tako sklepali na ustreznost podatkov za izvedbo konč- ne faktorske rešitve. Vrednosti preizkusa prikazujemo v preglednici 58. Preglednica 56: KMO in Bartlettov preizkus – atributi privlačnosti konference z vidika udeleženca Kaiser-Meyer-Olkin mera primernosti vzorčenja 0,774 Približek hi-kvadrat 1399,227 Bartlettov preizkus sferičnosti Stopinje prostosti 66 165 Stopnja značilnosti 0,000 Slika 9: Diagram lastnih vrednosti – atributi privlačnosti konference z vidika udeleženca Nadaljevali smo z ocenjevanjem celotne pojasnjene variance in lastnih vrednosti posameznih spremenljivk. Njihova ocena je pokazala, da imajo lastno vrednost nad 1 več kot štirje faktorji, ki skupaj pojasnjujejo 55,9 % variabilnosti vzorca. Tudi diagram lastnih vrednosti (slika 18) je pokazal, da lahko atribute privlačnosti konference pojasnimo kvečjemu s štirimi faktorji, pri čemer je en faktor zelo izrazit, trije pa precej manj. Zato smo se odločili, da v model vključimo štiri dejavnike. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije V nadaljevanju smo izračunali matriko faktorskih uteži, ki smo jo za- radi težnje po jasnejši strukturi rotirali. Vsebinski pregled je pokazal, da izbrane spremenljivke smiselno pojasnjujejo faktorje, zato smo se odloči- li, da rešitev faktorskega modela sprejmemo kot končno rešitev. Oceno njenih faktorskih uteži po rotaciji prikazujemo v preglednici 59, ki smo ji dodali delež celotne pojasnjene variance in kazalnike zanesljivosti posa- meznega faktorja. Preglednica 57: Ocena faktorskih uteži (rotirana rešitev) – atributi privlačnosti konference z vidika udeleženca Skupni dejavnik ni ski 166 Trditev (spremenljivka) bin ik eženje led ik vid vrednost vid 1– vse 3 – ug 2 – mr 4 – Q6a Za obisk konference se odločim zaradi izmenjave izkušenj. 0,61 0,19 –0,03 0,17 Q9b Zanimivi prispevki (vsebine) v programu konference me prepričajo o obi- 0,73 0,06 0,09 0,19 sku konference. Q7a Za obisk konference se odločim zaradi priložnosti za srečanje s specialisti v 0,66 0,24 0,14 0,15 svoji stroki. Q6b Za obisk konference se odločim zaradi pridobivanja novih znanj. 0,75 0,13 –0,01 0,13 Q9a Prisotnost uglednih govorcev moje stroke je pomembna za mojo udelež- 0,59 0,07 0,24 0,10 bo na konferenci. Q6c Obisk konference je zame odlična priložnost za iskanje novih možnosti (tr- 0,48 0,39 –0,01 0,19 gov, raziskav, podjetij, sodelovanja ...) in stikov. Q7d Za obisk konference se odločim zaradi priložnosti za iskanje novih 0,15 0,97 0,09 0,02 poslovnih partnerjev. Q7b Za obisk konference se odločim zaradi priložnosti za srečanje s poslovnimi 0,27 0,81 0,14 –0,01 partnerji. Q10b Pomembno je, da ima o sami konferenci strokovna javnost dobro mnenje. 0,17 0,08 0,85 0,27 Q10a Pomembno je, da imajo o sami konferenci moji prijatelji dobro mnenje. 0,02 0,07 0,52 –0,03 Q9e Pri odločitvi za obisk konference je pomembno, kakšno je razmerje med 0,14 –0,03 0,04 0,61 ceno in kakovostjo konference (»občutek vrednosti za denar«). Q9f Če program, vsebina konference predstavljata novost glede na prejšnje, se 0,29 0,10 0,10 0,62 raje/hitreje odločim za obisk konference. Celotna pojasnjena varianca (v %) 22,55 15,83 9,32 8,18 Zanesljivost (Cronbach alfa) 0,83 0,92 0,63 0,60 Opomba: Za oceno faktorskega modela je bila uporabljena metoda glavnih osi (Principal Axis Factoring). Rotacija je bila opravljena s pomočjo pravokotne rotacije (Varimax with Kaiser Normalization). Empirični del Iz matrike faktorskih uteži vidimo, da največje število spremenljivk izkazuje relativno močan vpliv prvega faktorja, pri čemer delež celotne pojasnjene variance znaša 22,6 %. Poimenovali smo ga vsebinski vidik kon- ferenc. Z njim se po mnenju udeležencev povezujejo pridobivanje novih znanj in zanimivi prispevki na konferenci pa tudi sodelovanje oziroma prisotnost uglednih govorcev. Morda nekoliko presenečajo spremenljiv- ke, ki se na vsebino navezujejo kot priložnost za srečanje s specialisti v stroki, izmenjava izkušenj ali iskanje novih možnosti, kar pa povezuje- mo s tem, da so takšna srečanja in izmenjava izkušenj namenjeni pred- vsem iskanju novih vsebin in ne morda konkretno mreženju. Vsebinski vidik konference je tudi sicer dejavnik, ki se pretežno v vseh raziskavah, ki merijo mnenja udeležencev konferenc, pojavlja kot močan pritegoval- ni element. Kot drugi dejavnik smo opredelili mreženje, ki pojasnjuje 15,8 % vari- 167 abilnosti v vzorcu. Zaznamujejo ga priložnosti za iskanje novih poslovnih partnerjev ter srečanje z njimi, obe spremenljivki pa imata tudi relativno močne uteži, kar nedvomno potrjuje, da je poleg vsebine prav mreženje s poslovnimi partnerji, bodisi tistimi, ki jih udeleženci srečujejo prvič, bo- disi tistimi, s katerimi že imajo navezane poslovne stike, pomembna pri- vlačnost konference. Tretji dejavnik, ki pojasnjuje 9,3-% delež celotne variance, smo ozna- čili kot ugled konference. Nanj se navezujejo spremenljivke, ki označujejo mnenje drugih; to so na eni strani pripadniki strokovne javnosti, na drugi pa prijatelji udeležencev. Ti lahko za udeleženca predstavljajo referenčno točko pri odločanju za udeležbo na konferenci. Četrti dejavnik smo imenovali vrednostni vidik konference, pojasnju- je 8,2 % variabilnosti v vzorcu. Vrednost konference je mogoče povezati z njeno ekonomsko vrednostjo, ki jo izraža razmerje med ceno in kako- vostjo konference. Vrednost konference je mogoče razumeti tudi kot nje- no vsebinsko vrednost, saj naj bi udeleženca za njegovo izbiro konference prepričale novosti konference glede na predhodne oziroma prejšnje. Izračun kazalnikov zanesljivosti nam pove, da imata prvi (0,83) in drugi dejavnik (0,92) vrednosti kazalnika, ki pomenita zgledno zaneslji- vost, medtem ko imata tretji (0,63) in četrti (0,60) dejavnik mero zaneslji- vosti, ki kaže na zmerno zanesljivost. V okviru preučevanja privlačnosti konference so rezultati eksplora- torne faktorske analize na vzorcu udeležencev pokazali, da je mogoče oblikovati štiri dejavnike, in sicer vsebinski vidik konference, mreženje, ugled konference in vrednost konference, ki ga ta ima za posameznika. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije To so dejavniki, ki prispevajo k odločitvi udeleženca za izbiro konference, s tem pa oblikujejo potencialne možnosti za obisk kongresne destinacije. Vidik ponudnika Faktorsko analizo smo začeli z vključitvijo vseh 21 spremenljivk v model, ki jih označujejo trditve iz drugega dela anketnega vprašalnika, namenje- nega preverjanju mnenja v vzorcu ponudnikov, ki se nanašajo na sklop tr- ditev v zvezi s konferenco. Začeli smo s preverjanjem vrednosti komunali- tet po ekstrakciji in nadaljevali s preverjanjem vrednosti faktorskih uteži. Po preverjanju smo zaradi prenizkih vrednosti izločili devet spremen- ljivk.11 Po vsebinskem preverjanju smo se odločili, da zadržimo 12 spre- menljivk. V prilogi 8 so prikazane vrednosti komunalitet za končni nabor spremenljivk. Primernost vključitve spremenljivk v model smo preverili s 168 statistiko KMO, ki je znašala 0,793, kar je sprejemljiva vrednost, ter Bar- tlettovim preizkusom (p = 0,0), kar prikazuje preglednica 60. Preglednica 58: KMO in Bartlettov preizkus – atributi privlačnosti konference z vidika ponudnika Kaiser-Meyer-Olkin mera primernosti vzorčenja 0,793 Približek hi-kvadrat 584,164 Bartlettov preizkus sferičnosti Stopinje prostosti 66 Stopnja značilnosti 0,000 Analizo smo nadaljevali z oceno celotne pojasnjene variance in lastne vrednosti posameznih faktorjev (priloga 8), ki je pokazala, da bi bilo pri- vlačnosti konference z vidika ponudnikov pojasniti mogoče s štirimi de- javniki, njihova skupna varianca pa znaša 58,2 %. Odločitev o izbiri šte- vila faktorjev smo preverili še z diagramom lastnih vrednosti (slika 19), ki je potrdil, da je faktorska rešitev možna z oblikovanjem štirih dejavni- 11 Izključene spremenljivke so: rQ7c – Obisk konference ni primerna priložnost za srečanje z znanci in s prijatelji, 7Qe – Obisk konference je za udeležence primerna priložnost za osebno potrditev v stroki, Q8b – Osebni razlogi so pri udeležencih pogosto vzrok za neudeležbo na konferenci, Q8c – Spremstvo partnerja ali družine udeležencu olajša odločitev za obisk konference, rQ8d – Pri odločitvi za organizacijo konference ne preverjamo vsebinskega ali časovnega sovpadanja z drugimi konferencami, rQ9d – Pred- in pokonferenčni program za udeležence konference ni bistven pri obisku konference, Q9e – Pri odločitvi za organizacijo konference je pomembno, kakšno je razmerje med ceno in kakovostjo konference (»občutek vrednosti za denar«), Q8a – Visoka cena kotizacije je pogosto vzrok za neudeležbo na konferenci, rq9c – Potek programa konference za udeležence ni bistven pri obisku konference. Empirični del kov, pri čemer ima eden zelo izrazito vrednost, ostali trije pa precej manj. Takšno rešitev smo sprejeli za nadaljevanje analize. 169 Slika 10: Diagram lastnih vrednosti – atributi privlačnosti konference z vidika ponudnika Po izračunu osnovne faktorske matrike smo z rotacijo dobili rotirano rešitev, ki je pokazala jasnejšo strukturo faktorskih uteži. Po vsebinskem pregledu rotirane faktorske rešitve smo se odločili, da jo sprejmemo kot končno. Prikazujemo jo v preglednici 61, strukturi faktorskih uteži pa so dodani deleži celotne pojasnjene variance posameznega faktorja. Preglednica 59: Struktura faktorskih uteži (rotirana rešitev) – atributi privlačnosti konference vidika ponudnika Skupni dejavnik i Trditev (spremenljivka) žnost led bina lo eženje 2 – ug 1 – pri 3 – mr 4 – vse Q6a Obisk konference je za udeležence odlična priložnost za izmenjavo izkušenj. 0,77 0,05 0,08 0,05 Q6c Obisk konference je za udeležence odlična priložnost za iskanje novih 0,82 0,18 0,28 0,00 možnosti (trgov, raziskav, podjetij, sodelovanja ...) in stikov. Q6b Obisk konference je za udeležence odlična priložnost za pridobivanje novih 0,66 0,12 0,21 0,34 znanj. Q7a Obisk konference je za udeležence odlična priložnost za srečanje s specialis- 0,49 0,25 0,29 0,21 ti v stroki. Q10a Za organizacijo je pomembno, da imajo o konferenci nekdanji udeleženci 0,09 0,89 0,13 0,12 dobro mnenje. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Skupni dejavnik i Trditev (spremenljivka) žnost led bina lo eženje 2 – ug 1 – pri 3 – mr 4 – vse Q10b Za organizacijo je pomembno, da ima strokovna javnost o konferenci do- 0,13 0,70 0,15 0,15 bro mnenje. Q10c Če imajo udeleženci s konferenco dobre izkušnje, se lažje odločijo za obisk. 0,28 0,52 0,08 0,38 Q7d Obisk konference je za udeležence odlična priložnost za iskanje novih 0,23 0,17 0,78 0,09 poslovnih partnerjev. Q7b Obisk konference je za udeležence odlična priložnost za srečanje s 0,28 0,20 0,70 0,15 poslovnimi partnerji. Q9f Če program, vsebina konference predstavljata novost glede na prejšnje, lažje/ 0,10 –0,01 0,40 0,41 170 hitreje pridobimo udeležence za obisk konference. Q9b Zanimivi prispevki (vsebine) v programu povečajo obisk konference. 0,06 0,14 0,11 0,70 Q9a Prisotnost uglednih govorcev v stroki poveča obisk konference. 0,15 0,27 0,11 0,58 Celotna pojasnjena varianca (v %) 18,46 15,19 13,18 11,32 Zanesljivost (Cronbach alfa) 0,83 0,79 0,78 0,60 Opomba: Za oceno faktorskega modela je bila uporabljena metoda glavnih osi (Principal Axis Factoring). Rotacija je bila opravljena s pomočjo pravokotne rotacije (Varimax with Kaiser Normalization). Matrika faktorskih uteži pokaže, da prvi dejavnik določajo štiri spre- menljivke. Poimenovali smo ga priložnosti konference in pojasnjuje 18,5 % variabilnosti v vzorcu. Z vidika organizatorjev gre dejavnik priložnos- ti razumeti predvsem kot ustvarjanje priložnosti za udeleženca in s tem uresničevanja osnovnega poslanstva konference, ki naj bi bila v prvi vrsti namenjena kot prostor za poslovno srečevanje posameznikov. Z vidika ponudnika so priložnosti konference tiste, ki omogočajo izmenjavo izku- šenj, iskanje novih možnosti in stikov ter pridobivanje znanj, navsezadnje pa tudi priložnost za srečanje s strokovnjaki. Kot drugi dejavnik, ki obsega 15,2 % celotne pojasnjene variance, se je izkazal dejavnik, ki smo ga poimenovali ugled konference in ga določajo povsem enake spremenljivke, kot smo jih predvidevali v fazi oblikovanja raziskave. Prav tako se je enak dejavnik oblikoval v vzorcu ponudnikov. Ugled je dejavnik konference, ki se nanaša na mnenje zunanjih javnosti. Gre za mnenje, ki ga imajo o konferenci nekdanji udeleženci in strokov- na javnost, ter za pozitivne pretekle izkušnje udeležencev s konferenco, ki naj bi prispevale k prizadevanjem ponudnikov za čim boljšo organizaci- Empirični del jo konference, s katero se lahko nadejajo boljših možnosti pri izbiri kon- ference in njeni udeležbi. Tretji dejavnik, ki zavzema 13,2 % variabilnosti vzorca, smo poime- novali mreženje. Z njim se povezujejo priložnosti za iskanje novih poslov- nih partnerjev ter srečanje z obstoječimi. Četrti dejavnik privlačnosti konference smo poimenovali vsebina konference in pojasnjuje 11,3 % variabilnosti v vzorcu. Vsebino konference po mnenju ponudnikov najbolj določajo zanimivi prispevki oziroma vse- bine, ki se pojavljajo v programu konference, še posebej, če predstavljajo novost glede na prejšnje konference ter prisotnost uglednih govorcev na konferenci. Kazalnik zanesljivosti kaže na zgledno zanesljivost pri dejavniku pri- ložnosti, saj znaša 0,83, medtem ko je stopnja zanesljivosti pri dejavnikih ugled in mreženje zelo dobra in znaša 0,79 oziroma 0,78. Pri dejavniku 171 vsebina je Cronbachov koeficient z vrednostjo 0,60 na meji zmerne zane- sljivosti. Na podlagi rezultatov eksploratorne faktorske analize lahko sklene- mo, da je mogoče atribute privlačnosti konference z vidika udeleženca opredeliti s skupno štirimi dejavniki. To so dejavniki, ki naj bi bili po- membni pri odločitvi udeleženca za izbiro konference, s tem pa tudi za njegov potencialni obisk kongresne destinacije. Mnenje udeležencev se v povezavi z njihovo oceno privlačnosti konference navezuje na vsebino konference, mreženje, reference konference, vrednost konference in oseb- ne razloge. Primerjava pomembnejših rezultatov raziskave med obema vidikoma za atribute privlačnosti konference Za oba neodvisna vzorca smo za merjenje dejavnikov privlačnosti kon- ference predvidevali enake spremenljivke, kar se je izražalo tudi v isto- vetnosti kategorij v anketnem vprašalniku. Rezultati eksploratorne fak- torske analize so pokazali, da je mogoče tako na strani udeležencev kot ponudnikov opredeliti po štiri dejavnike. Pri tem se je izkazalo, da so si po trije dejavniki med seboj zelo podobni (vsebinski vidik konference, mreženje in ugled konference), vendar pa jih opredeljujejo nekoliko dru- gačne spremenljivke. V vsaki skupini se je oblikoval tudi dejavnik, ki je vsebinsko različen od drugih treh. Na podlagi rezultatov analize lahko sklepamo, da se mnenja udeležencev in ponudnikov glede privlačnosti konference med seboj nekoliko razlikujejo, kar lahko pomeni tudi, da se mnenja o potencialnih priložnostih za obisk konference in s tem destina- cije oblikujejo na različnih izhodiščih. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Preverjanje hipotez Na podlagi poglobljene vsebinske analize literature smo ugotovili pred- vsem dvoje: na eni strani odsotnost pristopa, ki bi pripravljenost za obisk kongresne destinacije preučeval preko treh skupin privlačnosti kongresne destinacije, ter na drugi strani pristopa, ki bi privlačnosti simultano pre- verjal pri dveh skupinah deležnikov. Zato smo v temeljni tezi monografi- je kot izhodišču opredelitve hipotez predvidevali, da vsako izmed skupin privlačnosti predstavljajo koncepti, ki so nujni za obstoj kongresne desti- nacije in izhajajo iz temeljnega namena poslovnih potovanj, to je poto- vanja zaradi poslovnega interesa, ki pomeni srečevanje posameznikov na točno določenem prostoru in točno določenim kraju ter času s točno do- ločeno vsebino. Obstoj kongresne destinacije pomeni obstoj konference kot temeljnega produkta, prizorišča kot prostora, kjer se odvija konferen- 172 ca, ter gostiteljske destinacije kot kraja, kamor je konferenca umeščena v širšem prostorskem kontekstu. Na drugi strani pa obstoj kongresne de- javnosti pomeni preplet dejavnosti, ki potekajo na eni strani med ponud- bo (organizatorjem kongresa in ponudnikom kongresnih storitev) ter na drugi udeležencem, ki predstavlja končnega potrošnika konference kot integralnega produkta kongresne destinacije. Temeljno tezo smo preverjali skozi dve hipotezi. Preverjanje hipoteze 1 Hipoteza 1: Privlačnost kongresne destinacije kot dejavnik njene obiskanosti je več- dimenzionalen konstrukt, ki ga opredeljujejo privlačnost destinacije, privlačnost prizorišča in privlačnost konference. Hipoteza 1 temelji na spoznanju, da je obiskanost kongresne desti- nacije možna zaradi obstoja privlačnosti kongresne destinacije, ki pa ni enoznačen konstrukt, temveč ga opredeljujejo tri skupine atributov pri- vlačnosti, ki izhajajo iz nujnosti obstoja treh temeljnih sestavin kongresne destinacije: privlačnosti destinacije kot kraja, privlačnosti prizorišča ter privlačnosti konference. Hipotezo 1 smo preverjali s pomočjo rezultatov eksploratorne fak- torske analize, ki smo jo opravili po posameznih skupinah privlačnosti kongresne destinacije z namenom opredelitve njihovih dimenzij, in sicer ločeno za vzorec udeležencev in vzorec ponudnikov. Povzetek rezulta- tov analize predstavljamo v preglednici 62, in sicer ločeno po posame- znih skupinah privlačnosti in njihovih dejavnikih ter merjenih spremen- ljivkah. Empirični del Rezultati eksploratorne faktorske analize so pokazali, da privlačnosti destinacije na strani udeležencev določa pet različnih dejavnikov, in sicer sloves destinacije, zanimivosti destinacije, dostopnost destinacije, mnenje drugih o destinaciji ter prostočasne dejavnosti. Vidimo lahko, da so vrednosti koeficienta zanesljivosti pri teh dejavnikih relativno visoke in se gibljejo na intervalu med 0,78 do 0,68, kar kaže na visoko stopnjo za- nesljivosti posameznih dimenzij konstrukta privlačnosti destinacije z vi- dika udeležencev. Na strani ponudnikov pa so rezultati eksploratorne faktorske analize pokazali, da privlačnosti destinacije opredeljujejo sloves destinacije, zani- mivosti destinacije, dostopnost destinacije ter prostočasne dejavnosti na destinaciji. Vrednosti Cronbachovega koeficienta za te dejavnike izražajo zelo dobro oziroma zgledno zanesljivost, saj se gibljejo na intervalu med 0,74 in 0,83, kar kaže na to, da posamezne dimenzije privlačnosti destina- 173 cije na strani ponudnikov primerno opredeljujejo konstrukt. Štirje dejavniki so si pomensko sicer enaki, vendar pa jih glede na re- zultate analize določajo različne spremenljivke, pri čemer se pri udeležen- cih pojavlja tudi dimenzija mnenja drugih o destinaciji. Za privlačnosti prizorišča so rezultati analize pokazali, da jih z vidika udeležencev določajo dejavniki, kot so organiziranost prizorišča, dosto- pnost prizorišča in pretekle izkušnje s prizoriščem. Opredeljene dimen- zije relativno dobro označujejo privlačnosti prizorišča glede na mnenje udeležencev konference, njihove vrednosti koeficienta zanesljivosti zna- šajo 0,83 oziroma 0,72 za dimenzijo dostopnosti, medtem ko je za dimen- zijo pretekle izkušnje zanesljivost sicer komaj sprejemljiva. Pri ponudnikih so privlačnosti prizorišča glede na rezultate eksploratorne faktorske analize nekoliko drugače opredeljene, in sicer so to orga- niziranost prizorišča, infrastrukturna urejenost in dodatne storitve pri- zorišča. Glede na vrednosti koeficienta zanesljivosti, ki se giblje med 0,66 in 0,70, lahko povzamemo, da vrednosti Cronbachovega koeficienta ka- žejo na primerne značilnosti rezultatov, torej posamezne dimenzije pri- vlačnosti prizorišča na strani ponudnikov s primerno zanesljivostjo opre- deljujejo merjeni konstrukt. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Preglednica 60: Povzetek rezultatov eksploratorne faktorske analize po posameznih dimenzijah merjenih privlačnosti kongresne destinacije Privlačnosti destinacije Udeleženec Ponudnik Lokalna infrastruktura Varnost na destinaciji Varnost na destinaciji Pozitiven odnos domači- Pozitiven odnos domači- Sloves destinacije nov nov Sloves destinacije Lokalna infrastruktura CA* = 0,72 Spodbudno ekonoms- CA* = 0,77 Mnenje strokovne javnosti ko okolje Spodbudno ekonoms- Lokalni prevozi ko okolje Prometna dostopnost Kulinarična ponudba Kulinarična ponudba Zanimivosti destinacije Znamenitosti in zanimi- Zanimivosti destinacije Znamenitosti in zanimi- 174 CA* = 0,74 vosti CA* = 0,75 vosti Ugodna vremenska klima Ugodna vremenska klima Oddaljenost od izvorne Oddaljenost od izvorne Dostopnost destinacije destinacije Dostopnost destinacije destinacije Visoki stroški prevoza Visoki stroški prevoza CA* = 0,70 CA* = 0,74 Zamudno urejanje for- Zamudno urejanje for- malnosti malnosti Prostočasne dejavnosti Nakupovanje CA* = 0,68 Zabava Prostočasne dejavnosti Nakupovanje Mnenje drugih o des- CA* = 0,83 Zabava tinaciji Mnenje strokovne javnosti Mnenje prijateljev CA* = 0,78 Privlačnosti prizorišča Udeleženec Ponudnik Profesionalnost, strokov- Profesionalnost, strokov- Organiziranost prizo- nost osebja Organiziranost prizo- nost osebja rišča Registracija rišča Registracija Urejenost konf. prostorov Urejenost konferenčnih CA* = 0,83 CA* = 0,70 Skrb za varnost prostorov Velikost dvoran Skrb za varnost Razmerje med št. hotelskih Arhitekturna urejenost sob in št. udeležencev Bližina glavnih prometnic Dostopnost prizorišča Infrastrukturna ure- Povezanost z lokalnim Povezanost z lokalnim jenost prevozom CA* = 0,72 prevozom CA* = 0,66 Bližina nastanitve Bližina krajevnih zanimi- Velikost/število dvoran vosti glede na obseg konference Izkušnje Izkušnje z nastanitvenim Dodatne storitve Prijetna atmosfera obratom CA* = 0,55 CA* = 0,67 Tehnične storitve Izkušnje s prizoriščem Empirični del Privlačnosti konference Udeleženec Ponudnik Izmenjava izkušenj Zanimiva vsebina Izmenjava izkušenj Srečanje s specialisti v Vsebinski vidik Iskanje novih možnosti stroki Priložnosti Nova znanja CA* = 0,83 Nova znanja CA* = 0,83 Srečanje s specialisti v Prisotnost uglednih go- stroki vorcev Iskanje novih možnosti Iskanje novih poslovnih Mnenje nekdanjih Mreženje partnerjev Ugled konference udeležencev CA* = 0,92 Srečanje z obstoječimi CA* = 0,79 Mnenje strokovne javnosti poslovnimi partnerji Pretekle izkušnje s konf. Iskanje novih poslovnih Ugled konference Mnenje strokovne javnosti Mreženje partnerjev 175 CA* = 0,63 Mnenje prijateljev CA* = 0,78 Srečanje z obstoječimi poslovnimi partnerji Novost konference glede Razmerje med ceno in ka- Vrednostni vidik na predhodne kovostjo Vsebinski vidik Zanimiva vsebina CA* = 0,60 Novost konference glede CA* = 0,60 Prisotnost uglednih go- na predhodne vorcev Legenda: CA* – Cronbachov koeficient zanesljivosti. Rezultati faktorske analize so za privlačnosti konference pokazali, da jih z vidika udeležencev določajo štirje skupni dejavniki, in sicer vsebinski vidik konference, mreženje, ugled konference in vrednostni vidik konfe- rence. Na dobro zanesljivost rezultatov lahko sklepamo na podlagi vred- nosti koeficienta zanesljivosti, ki se giblje od 0,92 do 0,60, kar kaže, da opredeljene dimenzije z zanesljivostjo opredeljujejo konstrukt privlačnos- ti konference. Na strani ponudnikov pa se je na podlagi analize izkazalo, da je pri- vlačnosti konference mogoče definirati skupno s štirimi dejavniki, ki so priložnosti konference, ugled konference, mreženje in vsebinski vidik konference. Vrednosti Cronbachovega koeficienta za posamezen dejav- nik se gibljejo med 0,83 in 0,60, kar kaže na dobro zanesljivost konstruk- ta privlačnosti konference z vidika ponudnikov. Rezultati eksploratorne faktorske analize (preglednica 62) se le de- loma ujemajo s predvidenimi teoretičnimi koncepti, saj smo na začetku raziskave menili, da privlačnosti destinacije sestavljajo štirje dejavniki (dostopnost, zanimivost, storitve in razmere na destinaciji, ugled desti- nacije), po pet dejavnikov pa privlačnosti prizorišča (dostopnost, nasta- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije nitve, posebnosti konferenčnih dvoran, storitve prizorišča, nastanitev in ugled) in privlačnosti konference (poslovne priložnosti, mreženje, vpliv- ni dejavniki, vsebina in ugled). V raziskavi se je izkazalo, da se dejavniki privlačnosti oblikujejo drugače, in sicer različno glede na posamezno sku- pino privlačnosti in različno glede na to, ali gre za vidik udeleženca ali vi- dik ponudnika. Tako smo identificirali skupno 23 dimenzij privlačnosti, ki se razporejajo znotraj treh skupin privlačnosti, nekatere dimenzije so si med obema vzorcema sicer zelo podobne, vendar pa jih večinoma oprede- ljujejo različne spremenljivke. Rezultati eksploratorne faktorske analize nedvomno kažejo na več- dimenzionalnost konstrukta privlačnosti kongresne destinacije, ki ga opredeljujejo privlačnost destinacije, privlačnost prizorišča in privlačnost konference, saj se je izkazalo, da ga opredeljuje skupno 23 dimenzij. To so 176 dejavniki, ki pomembno sodelujejo pri izbiri kongresne destinacije, s tem pa tudi pri oblikovanju potencialnega obiska na destinaciji. Rezultati ka- žejo tudi na to, da bi privlačnosti kongresne destinacije kot dejavnika nje- ne obiskanosti le stežka obravnavali ločeno, zato jih je treba obravnavati kot celovit koncept, kar glede na njihovo večdimenzionalno naravo nare- kuje hkratno obravnavo vseh vidikov privlačnosti. Hipotezo 1 lahko na podlagi rezultatov faktorske analize potrdimo. Preverjanje hipoteze 2 Hipoteza 2: Pomembnost posameznih atributov privlačnosti kongresne destinacije se statistično pomembno razlikuje med dvema skupinama deležnikov. Hipotezo 2 smo osnovali na ugotovitvi, da dosedanje raziskave niso hkrati merile privlačnosti kongresne destinacije pri dveh skupinah ključ- nih deležnikov, s čimer bi ugotavljale medsebojne razlike v mnenju udele- žencev in ponudnikov konferenc. Hipotezo 2 smo preverjali s pomočjo analize srednjih vrednosti in re- zultatov t-preizkusa za neodvisna vzorca za posamezne atribute privlač- nosti kongresne destinacije, razdeljene na atribute privlačnosti destina- cije, atribute privlačnosti prizorišča in atribute privlačnosti konference, s čimer smo preverjali statistično značilne razlike pri ocenjevanju po- membnosti posameznih atributov privlačnosti kongresne destinacije med vzorcem udeležencev in vzorcem ponudnikov, ki predstavljata dve skupi- ni deležnikov na kongresni destinaciji. Atribute privlačnosti destinacije smo preverjali znotraj petih podsku- pin. V prvi so bili ocenjevani elementi dostopnosti destinacije, pri katerih smo lahko na podlagi rezultatov analize ugotovili, da so po mnenju ponu- dnikov in udeležencev pomembni pri izbiri destinacije. Med ponudniki Empirični del in udeleženci najdemo statistično značilne razlike pri elementih formal- nosti ob vstopu v državo (p = 0,002), prometna dostopnost (p = 0,001) in lokalne povezave (p < 0,001), pri čemer se ponudnikom ti elementi pri iz- biri lokacije zdijo pomembnejši kot udeležencem. Za vse elemente zani- mivosti destinacije, razen za možnosti za nakupovanje (p = 0,177), smo lahko potrdili statistično značilne razlike med udeleženci in ponudniki. Ponudniki so namreč možnosti za zabavo, znamenitosti in zanimi- vosti, kulinarično ponudbo in vremenske razmere na destinaciji oceni- li kot pomembnejše pri izbiri destinacije kot udeleženci (p < 0,001). Vse elemente storitev in razmer na destinaciji so ponudniki ocenili statistič- no značilno višje kot udeleženci s tveganjem, manjšim od 0,001, z izjemo razmerja med ceno in kakovostjo, kjer je tveganje nekoliko nad statistič- no mejo 0,05 (p = 0,077). Prav tako so pomembnost vseh treh elementov ugleda destinacije ponudniki ocenili statistično značilno višje kot udele- 177 ženci (p < 0,001). Atribute privlačnosti prizorišča smo preverjali znotraj šestih skupin privlačnosti. Pri tem so rezultati analize pokazali, da je mogoče na pod- lagi t-preizkusa za neodvisna vzorca z zanemarljivim tveganjem potrditi, da so ponudniki statistično značilno višje povprečno ocenili vse elemen- te nastanitve kot udeleženci. Prav tako se je pri vrstah prizorišč izkazalo, da so ponudniki privlačnost kongresnega centra in kongresnega hotela kot vrst prizorišča statistično značilno višje ocenili (p < 0,001), medtem ko so udeleženci višje ocenili privlačnost posebnih prizorišč (p = 0,038). Statistično značilno višje so ponudniki glede na udeležence s tveganjem, manjšim od 0,001, ocenili tudi vse vrste storitev prizorišča. Pomembnost atributov prizorišča, ki se nanašajo na kongresne dvorane, so ponudniki ocenili statistično značilno višje kot udeleženci s tveganjem, manjšim od 0,001. Za elemente dostopnosti prizorišča, kot sta možnost uporabe par- kirišč in povezave z lokalnim prevozom, lahko s tveganjem, manjšim od 0,001, potrdimo, da so ponudniki njihovo pomembnost ocenili statistič- no značilno višje kot udeleženci, za arhitekturno urejenost pa to lahko potrdimo s tveganjem 0,049. Elementom ugleda kot privlačnosti prizori- šča so udeleženci določili enak vrstni red glede na pomembnost kot ponu- dniki, le da so jih ocenili statistično značilno nižje (p < 0,001). Atribute privlačnosti konference smo ocenjevali skozi pet skupin ele- mentov privlačnosti. Izkazalo se je, da so ponudniki pomembnost prilož- nosti za izmenjavo izkušenj in priložnost za iskanje novih možnosti ter stikov v okviru konference ocenili statistično značilno višje kot udeležen- ci (p < 0,001), medtem ko so element pridobivanja znanj tako ponudniki kot udeleženci ocenili podobno (p = 0,282). Za elemente mreženja na kon- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije ferenci smo ugotovili, da so jim ponudniki pripisali statistično značilno višjo pomembnost kot udeleženci (p < 0,001), razen priložnosti za sreča- nje z znanci in prijatelji, za katero nismo mogli potrditi razlik (p = 0,740). Ponudniki so dodelili statistično značilno večjo pomembnost osebnim razlogom in vsebinskemu ter časovnemu sovpadanju z drugimi konferen- cami kot udeleženci (p < 0,001). V zvezi z vsebinskimi atributi konference lahko ugotovimo, da so ponudniki kot statistično pomembnejše ocenili vse atribute, razen poteka programa konference, ki so ga tako ponudniki kot udeleženci zelo podobno ocenili (p = 0,629). Kot zadnje so vse tri ele- mente ugleda konference ponudniki ocenili statistično značilno višje kot udeleženci (p < 0,001). Na podlagi rezultatov preverjanja razlik med vzorcem udeležencev in vzorcem ponudnikov lahko ugotovimo, da smo uspeli za večino atribu- 178 tov privlačnosti kongresne destinacije dokazati statistično značilne raz- like med vzorcema. Rezultati torej kažejo, da obe skupini deležnikov pomembnost atributov privlačnosti kongresne destinacije ocenjujeta raz- lično. Hipotezo 2 zato lahko potrdimo. Povzetek ugotovitev raziskave in implikacije Povzetek ugotovitev raziskave Iz rezultatov raziskave lahko povzetek ugotovitev oblikujemo v več sklo- pih.Na osnovi opisnih statistik smo predstavili oba preučevana neodvi- sna vzorca, in sicer tako profesionalni kot kongresni profil ponudnikov in udeležencev. Ugotovili smo, da so udeleženci konferenc v našem vzorcu nadpovprečno izobraženi, pretežno osebe v delovno najintenzivnejšem obdobju in prihajajo večinoma iz Slovenije. Zaposleni v kongresni dejav- nosti opravljajo dela na zahtevnejših delovnih mestih. Zaradi odsotnosti primerljivih analiz je simultana analiza kongresnega profila udeležencev in ponudnikov novost v dosedanjem preučevanju kongresne dejavnosti v Sloveniji. Rezultati kažejo, da v Sloveniji v povprečju organizirajo naj- več do 5 oziroma do 10 konferenc letno, redki so tisti, ki jih pripravijo več kot 200, pri čemer je v povprečju največ tistih, ki trajajo en dan ali naj- več dva dni. Organizatorji organizirajo največ konferenc združenj, kar pa gre zagotovo pripisati dejstvu, da smo raziskavo omejili na trg združenj. Zanimivo je, da je v Sloveniji največ konferenc organiziranih na podro- čju medicine, kar je pokazala tudi raziskava Sikošek idr. (2014), sledijo pa jim konference z naravoslovno-tehničnega področja, najmanj je politič- nih srečanj. Konference se po velikosti v povprečju uvrščajo med manj- še, saj je največ tistih z od 10 do 49 udeleženci, ki jim tesno sledijo tiste z do 99 udeleženci. Zelo velikih konferenc z več kot 500 udeleženci je za- nemarljivo število. Podatek o sezonalizaciji konferenc je razkril, da je naj- večje število konferenc organiziranih v septembru in oktobru, sledi jim pomladna sezona, najmanj jih je poleti, kar je skladno z ugotovljenim dej- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije stvom o naravi poslovnih srečanj, ki se odvijajo v službenem času, torej ne v času, ki je običajen za preživljanje dopusta. Ponudniki v povprečju or- ganizirajo polovico domačih in polovico mednarodnih srečanj. Finančna plat organizacije srečanj je najtesneje povezana s stroškom najema kongre- snih dvoran, medtem ko so drugi stroški spremenljivejše narave, kar pa lahko pripišemo dejstvu, da so lahko povezani s stroški najema. Zanimi- vi so odgovori, da se s koristnostjo pomoči kongresnega urada pri organi- zaciji konference kar polovica organizatorjev deloma ali sploh ne strinja, desetina anketiranih pa njegovega delovanja ne pozna. Kongresni profil udeležencev nam pove, da se ti zelo pogosto udele- žujejo konferenc, pri čemer traja obisk več dni, kar govori o značaju med- narodnih konferenc. Najpogosteje je za prevoz uporabljen avtomobil, pri čemer udeleženec običajno potuje sam. Obisk konference je povezan tudi 180 s stroški, ki jih poravna delodajalec, pri čemer najvišjega predstavljata ko- tizacija ter strošek prevoza. Drugi sklop ugotovitev se nanaša na rezultate analize atributov pri- vlačnosti kongresne destinacije. Najprej je bila izvedena simultana primer- jalna analiza pomembnosti atributov glede na ponudnike in udeležence. Analiza razkriva, da med obema skupinama obstajajo razhajanja in po- dobnosti. V skupini atributov destinacije so elementi dostopnosti nedvom-no tisti, ki so pomembni tako udeležencem kot ponudnikom, pri čemer se ponudnikom elementi formalnosti vstopa v državo, prometna dosto- pnost in lokalne povezave zdijo pomembnejše kot udeležencem. Element zanimivosti je tisti, kjer so se pokazale razlike med obema skupinama, saj ponudniki posameznim elementom, ki se navezujejo večinoma na pros- točasne dejavnosti, pripisujejo večji pomen kot udeleženci. Med elementi razmer in storitev na destinaciji se tako ponudniki kot udeleženci strinja- jo, da je varnost na prvem mestu, tej sledijo gostoljuben odnos domači- nov ter urejenost lokalne infrastrukture, pri čemer so te elemente ponu- dniki ocenili više kot udeleženci. Med atribute destinacije smo uvrstili tudi ugled kraja, ki je pokazal, da se ponudniki zanašajo na mnenje stro- kovne javnosti o destinaciji, saj ga ocenjujejo kot najpomembnejše, sledi- jo pretekle izkušnje udeležencev z destinacijo, pri čemer je, zanimivo, kar pomembno tudi mnenje prijateljev. Udeleženci se v zvezi z ugledom kraja najbolj zanašajo na svoje pretekle izkušnje, šele zatem na mnenje strokov- ne javnosti, medtem ko jih mnenje prijateljev ne zanima preveč. Razum- ljivo je, da ponudniki ugledu kraja pripisujejo višjo oceno, saj so vendarle tisti, ki izberejo kraj za organizacijo konference. Med atribute konference smo s pomočjo ugotovitev analize literatu- re uvrstili tiste, ki se neposredno navezujejo na vsebino, priložnosti, mre- Povzetek ugotovitev raziskave in implikacije ženje, ugled, in tiste, ki preprečujejo njen obisk. Rezultati so pokazali, da je znotraj poslovnih priložnosti, ki jih ustvarja konferenca, po mnenju ponudnikov najpomembnejši element priložnost za izmenjavo izkušenj, medtem ko so udeleženci prepričani, da je to pridobivanje novih znanj, pri čemer ponudniki priložnostim za izmenjavo izkušenj in iskanju novih stikov pripisujejo višjo pomembnost kot udeleženci. Mreženje je atribut konference, ki ga označuje element priložnosti za srečanje s specialisti v stroki, kar kot najpomembnejše ocenjujeta obe skupini. Priložnost za sre- čanje s poslovnimi partnerji je dimenzija, ki jo tako ponudniki kot udele- ženci ocenjujejo kot pomembnejšo. Udeleženci konferenco razumejo tudi kot priložnost, ki jo izkoristijo za osebno potrditev v stroki, ki jo ocenjuje- jo celo kot pomembnejšo od srečanja s poslovnimi partnerji. Elementom mreženja sicer ponudniki pripisujejo višjo pomembnost kot udeležen- ci. Med vplivne dejavnike konference prištevamo tiste, ki ovirajo obisk 181 konference in ki jim obe skupini namenjata povprečno oceno, kar lahko pomeni, da jim lahko posvečajo le malo pozornosti. Pri tem kot tistega, ki naj bi najbolj prispeval k morebitni neudeležbi, ponudniki ocenjujejo vsebinsko in časovno sovpadanje z drugimi konferencami, udeleženci pa ceno kotizacije, čeprav so tudi slednji prepričani, da je lahko časovno ali vsebinsko neskladje razlog, da se konference ne udeležijo. Vsebina konfe- rence je atribut, ki mu je zlasti v praksi namenjena precejšnja pozornost. Sestavljajo jo različni elementi, med njimi so zanimivi prispevki tisti ele- ment, ki ga obe skupini ocenjujeta kot najpomembnejšega, čeprav tudi prisotnost uglednih govorcev prispeva k boljši vsebini, kar pa ponudniki ocenjujejo kot pomembnejše kot udeleženci. Ugled konference je dimen- zija, ki jo najbolj označujejo izkušnje udeležencev s konferenco, medtem ko mnenja drugih niso tako pomembna. Atribute prizorišča smo povezali z atributi, ki se nanašajo na kongres- ne dvorane in nastanitev, saj gre za elemente, ki tako v praksi kot teoriji nastopajo povezano, pogosto so razumljeni kot enovita storitev. Kot naj- pomembnejšega so element bližine med nastanitvenim obratom in pri- zoriščem ocenili tako ponudniki kot udeleženci, sledi pa mu število sob, ki naj bi bilo v primernem obsegu glede na število sedežev v kongresnih dvoranah. Pri vrsti prizorišča si skupini ne delita mnenja, saj so ponudniki prepričani, da je najprivlačnejša vrsta kongresni hotel, ki so ga udeležen- ci ocenili kot najmanj pomembnega, so pa udeleženci prepričani, da so za organizacijo konference najprivlačnejša posebna prizorišča. Vsako prizo- rišče zagotavlja določene storitve, pri čemer so ponudniki najviše oceni- li strokovnost in profesionalnost osebja ter učinkovit postopek registraci- je, zagotovo pa je varnost tista, ki jo prizorišče mora zagotavljati, medtem Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije ko udeleženci istim storitvam pripisujejo nekoliko manjšo pomembnost. Vsako prizorišče razpolaga z določenim obsegom kongresnih dvoran, ki predstavljajo njegovo osnovno ponudbo. Pri tem so tako ponudniki kot udeleženci prepričani, da so velikost in število dvoran, e-podpora ter teh- nična opremljenost tisti elementi, ki v kongresni dvorani ne smejo manj- kati. Ponudniki jim pripisujejo višjo vrednost kot udeleženci, kar je nav- sezadnje razumljivo, saj so ponudniki tisti, ki poskrbijo za organizacijo srečanja. Poleg dostopnosti destinacije je tudi dostopnost prizorišča tis- ta, ki prispeva k celoviti izkušnji. Ponudniki so jo ocenili kot precej po- membno, medtem ko udeleženci precejšnjo pomembnost raje pripisujejo lokalnim prevozom ter storitvam, ki so povezane z logističnimi vprašanji. Ugled prizorišča je element, ki ga na strani ponudnikov oblikujejo pred- vsem mnenje udeležencev ter pretekle izkušnje pa tudi mnenje poslovnih 182 partnerjev, na podoben način pa razmišljajo tudi udeleženci konferenc. Atribute privlačnosti smo z namenom preverjanja večdimenzional- nosti konstrukta privlačnosti kongresne destinacije analizirali s pomočjo eksploratorne faktorske analize, pri čemer smo jo izvedli ločeno za vsak neodvisni vzorec. Namen eksploratorne faktorske analize je v zmanjšanju razsežnosti podatkov, s tem pa se pridobi jasnejši pogled na strukturo po- datkov. Cilj izvedbe analize je bil v identifikaciji relevantnih dejavnikov po posameznih skupinah privlačnosti in ločeno za oba neodvisna vzorca. Rezultati analize so pokazali, da je v skupini privlačnosti destinacije z vidika udeleženca mogoče oblikovati pet dejavnikov, z vidika ponudni- ka pa štiri. Pri tem so se oblikovali zelo podobni dejavniki, saj jih opre- deljujejo pretežno pomensko podobne spremenljivke. Kot zelo podobni dejavniki privlačnosti destinacije pri obeh vzorcih so se izkazali sloves de- stinacije, zanimivosti destinacije, dostopnost in možnosti prostočasnih dejavnosti, medtem ko na strani udeležencev kot peti element nastopa še mnenje drugih o destinaciji. To so dejavniki, ki pomembno oblikujejo stališče udeležencev in ponudnikov o privlačnostih destinacije kot kraja, kjer poteka konferenca, ter izkazujejo potencialne preference za udeležbo na konferenci oziroma njeno organizacijo, s tem pa tudi potencialne mož- nosti za obisk destinacije. V skupini privlačnosti prizorišča kot osrednje lokacije izvedbe konfe- rence se je izkazalo, da je mogoče pri obeh vzorcih oblikovati po tri dejav- nike, pri čemer se je oblikoval en zelo podoben na obeh straneh, in sicer organiziranost prizorišča. Tu gre nedvomno za ugotovitev, da tako udele- ženci kot ponudniki cenijo učinkovitost organizacije dela in postopkov, ki so povezani s prisotnostjo na prizorišču konference, kar je zagotovo atribut, ki omogoča prijetnejšo uporabniško izkušnjo. Pri obeh skupinah Povzetek ugotovitev raziskave in implikacije sta se oblikovala še po dva pomensko različna dejavnika, in sicer pri ude- ležencih dostopnost samega prizorišča ter izkušnje, ki jih ti imajo s prizo- riščem oziroma nastanitvijo (hotelom), ki se jih tudi sicer (Rogers 2008) običajno povezuje s prizoriščem kot lokacijo za izvedbo konference. Pri ponudnikih pa se je izkazal kot pomemben dejavnik še infrastrukturna urejenost in dodatne storitve, ki jih lahko pri organizaciji ponudi prizori- šče, kar priča o tem, da ponudniki pri prizorišču cenijo tiste lastnosti, ki olajšujejo organizacijo konference. Pri privlačnostih konference se je izkazalo, da je mogoče tako na stra- ni udeležencev kot ponudnikov oblikovati po štiri dejavnike, pri čemer so trije pomensko zelo podobni, čeprav jih opredeljujejo drugačne spremen- ljivke, in sicer so to vsebinski vidik konference, mreženje na konferen- ci ter ugled konference. Četrti dejavnik se je v vsakem vzorcu izkazal kot različen. Pri udeležencih je to vrednostni vidik konference, medtem ko 183 so na strani ponudnikov to priložnosti, ki naj bi jih konferenca ponujala. Na podlagi ugotovitev eksploratorne faktorske analize je mogo- če skleniti, da se dejavniki privlačnosti pri posameznih skupinah z vidi- ka udeleženca in tudi ponudnika glede na njuno mnenje o privlačnostih destinacije in privlačnostih konference oblikujejo v pomensko zelo po- dobne kategorije, čeprav niso povsem enake glede spremenljivk, ki jih do- ločajo, medtem ko se v skupini prizorišča oblikujejo nekoliko drugačni dejavniki. Ugotovitve nudijo izhodišče za nadaljnje raziskovanje in iska- nje enakih pa tudi komplementarnih dejavnikov privlačnosti kongresne destinacije tako na strani ponudbe kot povpraševanja ter izhodišče za na- daljnje preučevanje njene obiskanosti s stališča dejavnikov privlačnosti. Na osnovi temeljne teze, ki smo jo izpeljali iz poglobljenega študija li- terature, smo si zastavili dve hipotezi. Pri hipotezi 1 smo predvidevali večdimenzionalnost konstrukta pri- vlačnosti kongresne destinacije kot dejavnika njene obiskanosti, ki smo jo preverjali s pomočjo eksploratorne faktorske analize. Hipotezo 1 smo lahko na podlagi rezultatov analize potrdili, saj se je izkazalo, da je mo- goče znotraj posameznih skupin privlačnosti kongresne destinacije dolo- čiti 23 dimenzij privlačnosti, kar nakazuje na večdimenzionalnost kon- strukta. Hipotezo 2, kjer smo predvidevali različne ocene pomembnosti posa- meznih atributov privlačnosti pri obeh neodvisnih vzorcih, smo na pod- lagi rezultatov analize srednjih vrednosti lahko potrdili. Izkazalo se je, da se mnenja med udeleženci in ponudniki razlikujejo pri večini preučeva- nih atributov privlačnosti. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Implikacije raziskave S simultanim preverjanjem mnenj dveh skupin ključnih deležnikov kon- gresne destinacije smo poskušali dobiti vpogled v njihova medsebojna razmerja na podlagi mnenj in stališč, ki jih imata obe skupini glede atri- butov privlačnosti kongresne destinacije kot dejavnikov njene obiska- nosti, to je destinacije, prizorišča in konference. Ugotovitve vsebinske analize literature kažejo, da je destinacija tis- ta, ki je osrednji prostor oziroma stičišče tako ponudnikov kot udeležen- cev. Njena osrednja vloga tako pred ponudnike storitev na destinaciji in organizatorje kot tudi druge deležnike destinacije postavlja določene pri- ložnosti in možnosti, ki bi jih veljalo v nadaljnjih prizadevanjih za ohra- njanje privlačnosti destinacije ohranjati oziroma še okrepiti, saj se je v raziskavi izkazalo, da tako udeleženci kot ponudniki izražajo določene 184 preference do destinacije kot kraja, kjer poteka konferenca. Z vidika ugotavljanja statistično pomembnih razlik med obema ne- odvisnima vzorcema se je v okviru preučevanja atributov privlačnosti de- stinacije izkazalo, da je za ohranjanje njenega konkurenčnejšega položaja zagotovo dostopnost destinacije tista, ki jo je treba ne le ohranjati, ampak tudi razvijati, saj se tako ponudniki kot udeleženci strinjajo, da je pri od- ločitvi za izbiro temeljnega pomena. To zagotovo ne pomeni le razvijanja prometne dostopnosti, ampak včasih tudi zamudnega urejanja vstopnih formalnosti v državo. Veliko dilem se tako v praksi kot teoriji pojavlja v zvezi z zanimivostjo destinacije, ki pa v primeru poslovnega turizma dobi nekoliko drugačno konotacijo. Rezultati raziskave so namreč pokazali, da ji ponudniki posvečajo kar precejšnjo pozornost pri izbiri destinacije, kar nalaga oblikovalcem razvojne politike nujnost iskanja in osmišljanja takšnih elementov zanimivosti, ki bodo kongresno destinacijo predsta- vili v privlačnejši luči. Tukaj je kar nekaj prostora za oblikovanje, kot na primer poudarjanje krajevnih znamenitosti ali priložnosti za kakovostno preživljanje prostega časa. Po drugi strani ne gre le za razvoj otipljivih se- stavin destinacije. Pomemben pečat ji dajejo tudi »mehkejše« sestavine, kar navsezadnje ni nenavadno, saj je kongresna dejavnost izrazito storit- vena dejavnost. V ospredju so tu zagotovo ljudje, domačini s pozitivnim odnosom do kongresnega gosta. Nemalokrat pa je pri odločitvi za izbi- ro destinacije in njen obisk pomemben ugled, ki ga destinacija uživa ne le v ožji skupini deležnikov, to je ponudnikov in udeležencev, temveč tudi v skupinah, s katerimi ti prihajajo v stik, zato je skrb za celostno podobo ena ključnih skrbi ne le neposrednih ponudnikov na destinaciji, temveč širšega kroga deležnikov, ki so odgovorni za njen razvoj. Kongresna desti- nacija ima v današnji luči spremenjenih družbenih razmer še en pomem- Povzetek ugotovitev raziskave in implikacije ben vidik, to je ustvarjanje pogojev za varno bivanje, saj je to vprašanje, ki ga tako ponudniki kot udeleženci precej izpostavljajo. Z vidika ugotavljanja statistično pomembnih razlik med obema ne- odvisnima vzorcema je analiza pokazala, da je prizorišče kot osrednji pros- tor za izvedbo konference pomemben element, ki omogoča ne le njeno izvedbo, temveč ji daje tudi posebno izkušnjo, zato je treba storitvam pri- zorišča v nadaljnjih razvojnih usmeritvah nameniti posebno pozornost. Tukaj opažamo, da kongresni hotel kot tipičen predstavnik prizorišča morda izgublja svojo moč, saj si udeleženci želijo zanimivejših oziroma posebnih prizorišč. To je lahko znak, da se je treba v ponudbi osredoto- čiti na prizorišča, ki v sebi nosijo drugačen pomen ali zgodbo, pri čemer je njihova bližina z nastanitvenimi obrati nujna. V zvezi s prizoriščem je v prihodnosti treba razmišljati predvsem v infrastrukturnem smislu, in sicer tako glede primernosti dvoran v luči njihovega obsega in opremlje- 185 nosti ter dostopnosti kongresnega prizorišča kot še posebej glede njego- ve učinkovite navezanosti na lokalne prometne povezave, ki zlasti udele- žencem olajšajo udeležbo. Infrastrukturno je prizorišče močno povezano s hotelirsko dejavnostjo, saj se hotel nemalokrat predstavlja kot prizorišče in nastanitveni objekt, pri čemer je primeren obseg hotelskih sob glede na zmogljivosti kongresnih dvoran ključnega pomena tako za ponudnike, kar je razumljivo, presenetljivo pa je, da si tega želijo tudi udeleženci. Prav sozvočje obsega nastanitvenih s kongresnimi zmogljivostmi bo v prihod- nje zagotovo pomemben dejavnik pri izbiri kongresnih destinacij in iska- nju možnosti za izboljšanje njihove obiskanosti. Konferenca je osnovni element ponudbe in povpraševanja na kongres- nem trgu. Je »proizvod« tako naročnika kot ponudnika kongresnih sto- ritev, ki si prizadevata za njeno uresničenje. Glede na rezultate ugotav- ljanja statistično pomembnih razlik v stališčih do atributov privlačnosti med obema neodvisnima vzorcema lahko ugotovimo, da je pri uresniče- nju konference veliko prostora v ustvarjanju priložnosti za medsebojne stike, kar je osnovni namen ne le konference kot take, temveč tudi celot- ne kongresne dejavnosti. Ustvarjanje stikov pomeni skrb za takšno orga- nizacijo konference, ki bo nudila priložnost za poslovne stike in srečanje s poslovnimi partnerji ter mreženje med udeleženci, še posebej s specialisti iz stroke. Vsebina konference je njena temeljna celica, značaj ji dajejo po- samezniki s svojimi prispevki, še posebej pa ugledni govorci. Raziskava je opozorila tudi na potrebo po celostni obravnavi in nav- sezadnje tudi interpretaciji privlačnosti kongresne destinacije kot dejav- nika njene obiskanosti. Izkazalo se je, da bi posamezne atribute privlač- nosti le stežka obravnavali ločeno ali kot samostojno entiteto, ampak jih Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije moramo gledati v luči medsebojnega dopolnjevanja, ki daje privlačnos- tim kongresne destinacije večdimenzionalen značaj in kot tako dopolnju- je model organiziranosti kongresne destinacije, za katerega smo ugotovili, da ga sestavlja več skupin med seboj povezanih deležnikov kongresne de- stinacije. Kongresne destinacije zato ne moremo razumeti kot enoznačne entitete, ampak najprej kot upravljavsko-organizacijski preplet različnih skupin deležnikov, ki pa v njej vendarle uresničujejo skupni cilj: izvedbo konference kot njenega temeljnega proizvoda, ob upoštevanju atributov privlačnosti, ki določajo tako konferenco kot tudi prizorišče, na katerem se odvija, ter atributov privlačnosti destinacije, ki deluje kot gostiteljski kraj konference. Ob tem velja zagotovo upoštevati nekaj dejavnikov, ki so se izkazali kot zelo podobni tako pri udeležencih kot ponudnikih. V okviru desti- 186 nacije je to zagotovo dejavnik slovesa destinacije, ki ima v očeh obeh sku- pin pomembno mesto, pri čemer pri tem ne gre le za zunanjo podobo ozi- roma imidž, ki si ga destinacija ustvarja v očeh javnosti, ampak tudi za splošne lastnosti kraja kot takega. Dostopnost destinacije je zagotovo de- javnik, ki se ga zavedajo vsi načrtovalci razvojnih turističnih politik, na kar je (ponovno) opozorila tudi naša raziskava, zanimivosti destinacije pa nedvomno predstavljajo prednosti, ki kongresni destinaciji lahko olajša- jo promocijska prizadevanja. Navsezadnje je pri tem treba upoštevati tudi dejavnosti, ki jih destinacija lahko ponudi ob rednem programu konfe- rence; te sicer niso »konferenčne« narave, so se pa v raziskavi tudi po- kazale kot element privlačnosti pri morebitni izbiri kongresne destinaci- je. Na prizorišču je njihova organiziranost zagotovo dejavnik, ki pritegne tako ponudnike kot udeležence, ki očitno izražajo preferenco v smeri za- gotavljanja primerne učinkovitosti dela na prizorišču in takšnih storitev, ki zadrževanje na prizorišču naredijo prijetnejše. Raziskava je o atributih privlačnosti konference kot osrednjega elementa ponudbe in povpraševa- nja potrdila, da je vsebinski vidik tisti, ki je pomemben tako udeležencem kot ponudnikom, pri tem pa ne gre zanemariti dejstva, da je pomemben tudi sam ugled, ki ga konferenca uživa v strokovni in splošni javnosti, zato bodo snovalci in organizatorji konference temu atributu zagotovo morali posvečati še več pozornosti. Sklepne ugotovitve in razprava V monografiji smo v ospredje postavili kongresno destinacijo in kongre- sno prireditev (kongres, konferenco) kot njen temeljni proizvod. Kongre- sna destinacija je vsebinska, prostorska, storitvena in organizacijska enti- teta, ki pomeni stičišče sreč(ev)anj več skupin deležnikov, ki predstavljajo ponudbo in povpraševanje po kongresnih storitvah. Kot taka predstavlja osrednji prostor, ki obstaja zaradi organizacije kongresa kot njenega te- meljnega proizvoda, kjer se srečajo njegov organizator oziroma naročnik, ponudniki kongresnih in drugih storitev ter kongresni udeleženec kot končni potrošnik temeljnega proizvoda. Osredotočili smo se na preučeva- nje kongresne destinacije ob upoštevanju posebnosti, ki so lastne segmen- tu združenj. Zanj je značilno, da je konferenca proizvod, ki je odvisen od povpraševanja udeležencev, kar pomeni, da ima udeleženec možnost iz- bire med več konferencami, za udeležbo pa se običajno plačuje kotizaci- ja, za razliko od konferenc v segmentu korporacij, kjer se običajno priča- kuje obvezna udeležba kot sestavni del delovne obveznosti posameznika. Oba, tako naročnik oziroma organizator konference kot ponudnik sto- ritev, vlagata precejšnje napore v organizacijo konference in v ustvarja- nje priložnosti za njen obisk oziroma udeležbo. Z udeležbo na konferen- ci, ki za svojo izvedbo nujno potrebuje prostor, to je prizorišče, ki obstaja na destinaciji, pa lahko razumemo tudi obisk destinacije kot take. Ugoto- vili smo namreč, da tako destinacije kot prizorišča konference in konfe- rence kot temeljnega proizvoda ne moremo obravnavati kot ločenih kon- ceptov, ampak le v medsebojni povezavi. Na tem izhodišču smo osnovali koncept kongresne destinacije kot sti- čišča ponudbe in povpraševanja po kongresnem proizvodu, pri čemer si Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije ponudbena stran prizadeva ustvariti priložnosti za njen obisk zato, da bi s tem ustvarila možnosti za povečanje obiska konference, s tem pa tudi de- stinacije oziroma določene privlačnosti, ki naj bi v udeležencu vzbudile interes za udeležbo na konferenci, s tem pa tudi za obisk kongresne desti- nacije. Na osnovi celostnega razumevanja kongresne destinacije kot pre- pleta treh temeljnih konstruktov, destinacije, prizorišča in konference, smo ugotovili, da je treba privlačnosti kongresne destinacije obravnava- ti kot večdimenzionalen konstrukt, po katerem jih razdeljujemo glede na temeljne sestavine, potrebne pri organizaciji in izvedbi konference, in si- cer na privlačnosti destinacije kot gostiteljskega kraja, privlačnosti prizo- rišča kot prostora za izvedbo konference ter privlačnosti konference kot temeljnega proizvoda. Celostno razumevanje kongresne destinacije po- meni tudi to, da ne moremo ločeno obravnavati ponudbe in povpraševa- 188 nja po njenem temeljnem produktu. Izhodiščni koncepti razumevanja kongresne destinacije in njenih pri- vlačnosti kot dejavnika, ki pripomore k ustvarjanju interesa za njen obisk, so bili osnova za oblikovanje temeljne teze in hipotez raziskave, s tem pa tudi za osnovanje raziskave. V prvi hipotezi smo zato predvidevali, da je privlačnost kongresne destinacije kot dejavnik njene obiskanosti večdi- menzionalen konstrukt, ki ga opredeljujejo privlačnost destinacije, pri- vlačnost prizorišča in privlačnost konference. V drugi hipotezi pa smo na osnovi razumevanja destinacije kot stičišča ponudbe in povpraševa- nja predvidevali, da so si stališča udeležencev in ponudnikov med seboj različna. Vzorčni okvir raziskave so predstavljali ključni deležniki kongresne destinacije, in sicer na strani povpraševanja udeleženci konferenc, ki jih organizirajo združenja, na strani ponudbe pa organizatorji konferenc v okviru združenj in ponudniki kongresnih storitev v Sloveniji. Raziska- va je bila tako simultano izvedena na dveh neodvisnih vzorcih, in sicer na vzorcu udeležencev in na vzorcu ponudnikov. Rezultati raziskave so najprej pokazali, da med obema vzorcema obstajajo statistično pomembne razlike pri ocenjevanju pomembnosti po- sameznih atributov privlačnosti kongresne destinacije pri vseh treh sku- pinah privlačnosti. Na podlagi poglobljene vsebinske analize literature smo med atribute destinacije vključili dostopnost, zanimivost, storitve in razmere ter ugled destinacije, ki smo jih opredelili s posameznimi elemen- ti. Ugotovili smo, da se pri skoraj vseh atributih destinacije pri ocenjeva- nju njihove pomembnosti za izbiro kongresne destinacije pojavljajo stati- stično pomembne razlike med udeleženci in ponudniki, enake ocene so se pojavile le pri nekaterih posamičnih elementih. Med atribute prizori- Sklepne ugotovitve in razprava šča smo na podlagi vsebinske analize literature uvrstili storitve prizorišča, nastanitve, vrsto prizorišča, dostopnost, posebnosti kongresnih dvoran ter ugled prizorišča. Tudi pri ocenah pomembnosti atributov prizorišča pri morebitni odločitvi za udeležbo oziroma organizacijo konference se mnenja udeležencev in ponudnikov med seboj razlikujejo pri večini oce- njevanih elementov. Do podobnih rezultatov smo prišli tudi pri ocenjeva- nju atributov konference, kamor smo na podlagi vsebinske analize uvrsti- li poslovne priložnosti, mreženje, vplivne dejavnike, vsebino konference ter njen ugled, saj se ocene pomembnosti posameznih elementov med pre- učevanima vzorcema večinoma statistično razlikujejo. Na podlagi stati- stične ocene razlik med obema vzorcema smo hipotezo 2 lahko potrdili. Z namenom preučitve večdimenzionalnosti konstrukta privlačnos- ti kongresne destinacije smo s pomočjo eksploratorne faktorske analize ugotavljali, kateri dejavniki oblikujejo posamezno skupino privlačnosti 189 ločeno za oba neodvisna vzorca ter izkazujejo potencialne preference za udeležbo na konferenci oziroma njeno organizacijo, s tem pa tudi poten- cialne možnosti za obisk destinacije. Rezultati so pokazali, da v skupini privlačnosti destinacije z vidika udeleženca lahko oblikujemo pet dejav- nikov, z vidika ponudnika pa štiri. Pri obeh skupinah so se sicer obliko- vali zelo podobni dejavniki, in sicer sloves destinacije, zanimivosti desti- nacije, dostopnost in možnosti prostočasnih dejavnosti na destinaciji. Pri udeležencih se je oblikoval tudi peti dejavnik, to je mnenje drugih o desti- naciji, ki naj bi pomagalo pri oblikovanju preferenc udeležencev do gosti- teljske destinacije. V skupini privlačnosti prizorišča kot osrednjega pros- tora izvedbe konference so je izkazalo, da je mogoče pri obeh preučevanih vzorcih oblikovati po tri dejavnike, pri čemer se je organiziranost prizo- rišča oblikovala kot zelo podoben dejavnik tako pri udeležencih kot pri ponudnikih, medtem ko sta po dva pomensko različna. Na strani ude- ležencev gre za dejavnik dostopnosti prizorišča ter izkušnje, ki jih ima- jo udeleženci s prizoriščem, medtem ko gre pri ponudnikih za dejavnik infrastrukturne urejenosti ter dodatnih storitev, ki jih prizorišče lahko ponudi. Vsekakor gre za dejavnike, ki pripomorejo k prijetnejši oziroma učinkovitejši uporabniški izkušnji in naj bi pomembneje prispevali k od- ločitvi za izbiro prizorišča. Rezultati so v skupini privlačnosti konference pokazali, da je mogoče oblikovati po štiri dejavnike, od tega so si trije po- mensko zelo podobni, vendar jih določajo pomensko drugačne spremen- ljivke, in sicer so to vsebinski vidik konference, mreženje na konferenci ter njen ugled. Četrti dejavnik je v vsakem vzorcu različen; pri udeležen- cih gre za vrednostni vidik konference, pri ponudnikih pa za priložnosti, ki naj bi jih konferenca ponujala. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Rezultati eksploratorne faktorske analize so pokazali, da konstrukt privlačnosti kongresne destinacije kot dejavnika njene obiskanosti nika- kor ni enoznačen, ampak ga je mogoče obravnavati kot večdimenzional- nega. S tem smo hipotezo 1 lahko potrdili. Na podlagi rezultatov razi- skave smo tudi ugotovili, da obravnava privlačnosti kongresne destinacije kot dejavnika njene obiskanosti nikakor ne more biti enodimenzional- na, enoznačna, ampak jih je treba razumeti kot celosten konstrukt, v ka- terem se elementi vseh treh skupin privlačnosti medsebojno dopolnjuje- jo. Vendar je nanje treba gledati tudi s stališča organiziranosti kongresne destinacije, kjer se srečujejo različne skupine deležnikov zaradi uresničit- ve temeljnega proizvoda – konference in pomeni skrbno načrtovanje de- javnosti na podlagi mnenj, ki jih tako udeleženci kot ponudniki izražajo o privlačnostih kongresne destinacije z namenom zagotavljanja udeležbe 190 na konferenci, s tem pa tudi obiska kongresne destinacije. Prispevek monografije je mogoče videti v več pogledih. Zagotovo smo prispevali k sistematični teoretični obravnavi temeljnih konceptov poslovnega turizma ter dopolnili pogled na organiziranost kongresne de- stinacije. Prvič smo oblikovali večdimenzionalen konstrukt privlačnos- ti kongresne destinacije kot dejavnik njenega obiska, ki smo ga simulta- no preverili na dveh neodvisnih vzorcih z na novo oblikovanim merskim instrumentom, kar je novost v dosedanjem raziskovanju kongresnih de- stinacij. Na ravni Slovenije smo kot prvi izvedli celostno analizo njenih kongresnih zmogljivosti ter na tem področju prispevali analizo kongres- nega profila tako udeležencev kot ponudnikov, ki so sodelovali v raziska- vi. S tem smo prispevali k začetnemu oblikovanju merskega instrumenta za merjenje obsega kongresne dejavnosti v Sloveniji, ki bi ga veljalo v pri- hodnosti nadgraditi in sistematično razvijati. Teoretično-konceptualni prispevek ponuja najprej sistematičen pregled in analizo relevantne literature s področja poslovnega turizma, s čimer je izkazan prispevek k teoriji na tem področju, saj v Sloveniji tovrstna obrav- nava še ni izkazana. Prispevek k znanosti se izkazuje v postavitvi in opre- delitvi temeljnih pojmov in definicij na področju poslovnega turizma, ki jih v slovenskem jeziku v znanstveni literaturi še nimamo natančneje opredeljenih. Prispevek k znanosti predstavljata tudi obsežna analiza atri- butov privlačnosti kongresne destinacije ter sinteza novih skupin atribu- tov. Konceptualni prispevek je konstruiranje dveh celostnih pristopov kot izhodišča za raziskovanje (kongresnih) destinacij, ki po našem vedenju v dosedanjem raziskovanju kongresnih destinacij še ni bilo uporabljeno. Prvi je model organiziranosti kongresne destinacije, drugi pa konceptu- alno izhodišče obiskanosti kongresne destinacije, ki vsebuje tri dimenzi- Sklepne ugotovitve in razprava je atributov privlačnosti kongresne destinacije. Oba pristopa smo upora- bili kot izhodišče za oblikovanje empirične raziskave, predvsem izhodišče o večdimenzionalnosti konstrukta privlačnosti kongresne destinacije, ki smo jo simultano izvedli na dveh neodvisnih vzorcih, kar je novost v raz- iskovanju na področju kongresnega turizma. Teoretično-konceptualni prispevek monografije je tudi v nadgradnji teoretičnih in konceptualnih vsebin ter ugotovitev izbranih tujih raziskav z lastnimi spoznanji in ugo- tovitvami na podlagi empiričnega dela raziskave. Empirični prispevek monografije je najprej izkazan z analizo kongre- snih zmogljivosti v Sloveniji, ki vključuje sistematičen pregled ponud- be kongresnih storitev na slovenskem ozemlju, s poudarkom na analizi kongresnih prizorišč. Empirični prispevek monografije je tudi v izdela- vi kongresnega profila tako ponudnikov kot udeležencev konferenc, kar je zaenkrat edinstven prispevek k zasnovi in merjenju osnovnih parame- 191 trov kongresne dejavnosti v Sloveniji. Empirični prispevek monografije k znanosti je zagotovo tudi v oblikovanju novega merskega instrumenta, ki omogoča simultano preverjanje stališč o privlačnosti kongresne desti- nacije kot večdimenzionalnega konstrukta na primeru dveh neodvisnih vzorcev, ki predstavljata ponudbo in povpraševanje, pri čemer sta tako pristop kot orodje edinstvena novost v dosedanjem raziskovanju na po- dročju kongresnega turizma oziroma kongresne destinacije. Monografija prispeva tudi k razvoju stroke, in sicer predvsem v smis- lu oblikovanja osnovnih parametrov za merjenje obsega kongresne dejav- nosti ter izdelave pregleda kongresnih zmogljivosti na območju Slovenije in oblikovanja predlogov za nadaljnji razvoj konkurenčne kongresne po- nudbe. Raziskava je na osnovi konceptualnega izhodišča obiskanosti kon- gresne destinacije in njenih dimenzij odprla tudi možnosti za nadaljeva- nje raziskovanja v več smereh. Prva možnost je predvsem strokovne narave in temeljna za nadaljevanje raziskovanja v (slovenski) kongresni dejavno- sti. Tu gre najprej za oblikovanje celostne rešitve za zbiranje in nadaljnjo obdelavo podatkov kot orodja za sistematično spremljanje obsega kon- gresne dejavnosti in izdelave kongresnih statističnih poročil na območju Slovenije, kot jih poznajo razvitejše kongresne destinacije. Na tem mestu velja predvsem izpostaviti merjenje obiska kongresnih udeležencev ozi- roma poslovnih turistov, torej tistih, ki potujejo v gostiteljsko kongresno destinacijo iz poslovnih razlogov, pri čemer je seveda treba izdelati orod- je za zbiranje takšnih podatkov, ki jih doslej v Sloveniji ni zaznati. Sistem sistematičnega zajemanja in tudi obdelovanja podatkov lahko predstavlja osnovo za nadaljnja raziskovanja v kongresni dejavnosti, predvsem v sme- Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije ri iskanja odgovorov na vprašanja o vidikih konkurenčnosti kongresnih destinacij. V nadaljevanju se možnosti za raziskovanje kažejo v nadaljevanju ob- stoječe raziskave z uporabo razvitega merskega instrumenta, in sicer na primeru posamičnih kongresnih destinacij in na primeru različnih vrst konferenc oziroma kongresov glede na predstavljeno tipologijo kongres- nih prireditev. Tako bi bilo moč dobiti vpogled v posebnosti preferenc pri izbiri kongresne destinacije še pri različnih, specifičnih segmentih kon- gresnih udeležencev znotraj trga združenj, kamor je bila usmerjena naša raziskava, ter le-te soočiti z usmeritvami, ki jih pri organizaciji kongre- sov in konferenc zasledujejo organizatorji in ponudniki. Prav tako bi bilo smiselno v luči določanja privlačnosti kongresne destinacije v večdimen- zionalnem modelu raziskati posebnosti manjših destinacij. Zagotovo pa 192 velja v prihodnjem raziskovanju napore usmeriti v nadaljevanje simulta- nega raziskovanja kongresne ponudbe in povpraševanja, saj so rezulta- ti raziskave pokazali, da med neodvisnima vzorcema obstajajo razlike in tudi stične točke, ki smo jih predvidevali na začetku raziskave, naša pred- videvanja pa potrjuje nedavno razmišljanje M. Abreu-Novais, L. Ruhan- en in Arcodie (2015, 16), ki trdijo, da doslej še ni bila izvedena nobena raz- iskava, ki bi simultano preučevala ponudbo in povpraševanje kot element konkurenčnosti turističnih destinacij. Ob vzpostavitvi kontinuiranega, sistematičnega zbiranja podatkov o obsegu kongresne dejavnosti pa je raziskovalne napore moč usmeriti v is- kanje medsebojnih vplivov atributov privlačnosti kongresne destinacije ter njihovih učinkov na številčnost obiska, navsezadnje pa v prihodnosti izmeriti tudi ekonomske in družbene vplive kongresne dejavnosti na de- stinacijo. V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop, možnos- ti v nadaljnjem raziskovanju vidimo tudi v uporabi kvalitativnega pristo- pa oziroma v kombinaciji obeh pristopov z namenom poglobitve razume- vanja preferenc in interesov tako na strani povpraševanja kot ponudbe v kongresni dejavnosti ter iskanja inovativnih rešitev za konkurenčnejši ra- zvoj kongresnih destinacij. Z monografijo želimo predvsem odpreti akademsko razpravo na po- dročju kongresne dejavnosti in vzpostaviti začetke raziskovanja kongres- ne destinacije ter s tem prispevati k iskanju inovativnih rešitev za njen konkurenčnejši razvoj tako v regiji kot izven njenih meja. Viri in literatura Abreu-Novais, Margarida, Lisa Ruhanen in Charles Arcodia. 2015. »Desti- nation Competitiveness: What We Know, What We Know but Shoul- dn't and What We Don't Know but Should. « http://www.tandfonline. com/doi/full/10.1080/13683500.2015.1091443. ACB – Austrian Convention Bureau. 2013. »Minutes Working Group Sta- tistics – December 2013.« Interno gradivo ob srečanju kongresnih ura- dov, Austrian Convention Bureau, Dunaj. Baloglu, Seyhmus, in Curtis Love. 2005. »Association Meeting Planners’ Perceptions and Intentions for Five Major US Convention Cities: The Structured and Unstructured Images.« Tourism Management 26 (5): 743–52. Bastič, Majda. 2006. Metode raziskovanja. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. Bauer, Thomas, Rob Law, Tony Tse in Karin Weber. 2008. »Motivation and Satisfaction of Mega-Business Event Attendees: The Case of ITU Te- lecom World 2006 in Hong Kong.« International Journal of Contempo- rary Hospitality Management 20 (2): 228–34. Berne, Carmen, in Mariola E. Garcia-Uceda. 2008. »Criteria Involved in Evaluation of Trade Shows to Visit.« Industrial Marketing Manage- ment 37 (5): 565–79. Bernini, Cristina. 2009. »Convention Industry and Destination Clusters: Evidence from Italy.« Tourism Management 30 (6): 878–89. Blažević, Branko, in Romina Alkier Radnić. 2005. »Development of Con- gress Tourism.« V Science and Profession – Challenge for the Future, ur. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Mirna Andrijašević, 166–69. Zagreb: University of Zagreb, Faculty of Kinesiology. Boo, Soyoung, Yoon Koh in David Jones. 2008. »An Exploration of Attra- ctiveness of Convention Cities Based on Visit Behavior.« Journal of Convention & Event Tourism 9 (4): 239–57. Breiter, Deborah, in Ady Milman. 2006. »Attendees’ Needs and Service Pri- orities in a Large Convention Center: Application of the Importance– Performance Theory.« Tourism Management 27 (6): 1364–70. Burkart, Arthur John, in Slavoj Medlik. 1992. Tourism: Past, Present and Future. Oxford: Butterworth-Heinemann. Carlsen, Jack. 1999. »A Review of MICE Industry Evaluation and Research in Asia and Australia 1988–1998.« Journal of Convention in Exhibition Management 1 (4): 51–66. 194 Caso, Raffaella, Francesca D'Angella in Emilio Quintè. 2010. Il sistema con- gressuale. Attori, strategie, risultati. Roma: Franco Angeli. CESTUR – Centro de Estudios Superiores en Turismo. 2011. »The Econo- mic Significance of Meetings in Mexico.« http://cestur.sectur.gob.mx. Chacko, Harsha E., in George G. Fenich. 2000. »Determining the Impor- tance of US Convention Destination Attributes.« Journal of Vacation Marketing 6 (3): 211–20. Chen, Ching-Fu. 2006. »Applying the Analytical Hierarchy Process (AHP) Approach to Convention Site Selection.« Journal of Travel Research 45 (2): 167–74. Choi, Jeong-Ja. 2005. »Factors Influencing State Association Planners' Ove- rall Satisfaction with a Convention Experience.« Journal of Convention & Event Tourism 6 (4): 65–80. Churchill, Gilbert A., in Tom J. Brown. 2004. Basic Marketing Research. Mason: Thomson, South-Western. CIC – Convention Industry Council. 2011. »The Economic Significance Study (ESS).« Alexandria: Convention Industry Council. Comas, Meghan, in Gianna Moscardo. 2005. »Understanding Associations and Their Conference Decision-Making Processes.« Journal of Conven- tion & Event Tourism 7 (3/4): 117–38. Crouch, Geoffrey I., in J. R. Brent Ritchie. 1998. »Convention Site Selection Research: A Review, Conceptual Model, and Preposition Framework.« Journal of Convention and Exhibition Management 1 (1): 49–69. Crouch, Geoffrey I., in Jordan J. Louviere. 2003. »Place Marketing Buyer Behaviour: A Model of Australian Convention Sites.« V ANZMAC Viri in literatura 2003 Conference Proceedings Adelaide 1–3 December 2003, 287–92. Adelaide: ANZMAC and University of South Australia. Crouch, Geoffrey I., in Jordan J. Louviere. 2004. »The Determinants of Convention Site Selection: A Logistic Choice Model from Experimen- tal Data.« Journal of Travel Research 43 (2): 118–30. Crouch, Geoffrey I., in Karin Weber. 2002. »Marketing of Convention To- urism.« V Convention Tourism: International Research and Industry Perspectives, ur. Karin Weber in Kaye Sung Chon, 57–78. New York: The Haworth Hospitality. Davidson, Rob, in Beulah Cope. 2003. Business Travel – Conferences, In- centive Travel, Exhibitions, Corporate Hospitality and Corporate Travel. Harlow: Prentice-Hall. Davidson, Rob, in Tony Rogers. 2006. Marketing Destinations and Venues 195 for Conferences, Conventions and Business Events. London: Routledge. Del Chiappa, Giacomo. 2012. »How do Meeting Organizers Choose Con- vention Sites Based on Different Types Of Meetings? An Empirical Analysis of the Italian Meetings Industry.« Event Management 16 (2): 157–70. DiPietro, Robin B., Deborah Breiter, Paul Rompf in Marta Godlewska. 2008. »An Exploratory Study of Differences among Meeting and Ex- hibition Planners in Their Destination Selection Criteria.« Journal of Convention & Event Tourism 9 (4): 258–76. Dragićević, Vanja, Tanja Armenski in Dobrica Jovićić. 2009. »Analyses of the Competitiveness of Novi Sad as a Regional Congress Destination.« Tourism and Hospitality Management 15 (2): 247–56. Dragićević, Vanja, Uglješa Stankov, Tanja Armenski in Snežana Štetić. 2011. »Evaluation of Congress Performance and Congress Attendees’ Satis- faction – A Case Study of Novi Sad (Serbia).« Tourism and Hospitality Management 17 (1): 67–78. Dunjić, Jelena, Vanja Dragićević, Daniela Arsenović, Milana Pantelić in Uglješa Stankov. 2012. »Conference Attendees’ Satisfaction: Evidence from Belgrade (Serbia).« Turizam 16 (4): 170–79. Dwyer, Larry. 2002. »Economic Contribution of Convention Tourism: Conceptual and Empirical Issues.« V Convention Tourism: Internati- onal Research and Industry Perspectives, ur. Karin Weber in Kaye Sung Chon, 21–35. New York: The Haworth Hospitality. Easterby-Smith, Mark, Richard Thorpe in Andy Lowe. 2005. Raziskovanje v managementu. Koper: Fakulteta za management. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Edelstein, Loren G., in Carla Benini. 1994. »Meetings Market Report 1994.« Meetings & Convention 29 (8): 60–82. Elliot, Statia, Nicolas Papadopoulos in Samuel Seongseop Kim. 2010. »An Integrative Model of Place Image: Exploring Relationships between De- stination, Product, and Country Images«. Journal of Travel Research 50 (5): 520–34. Elston, Kayla, in Jason Draper. 2012. »A Review of Meeting Planner Site Se- lection Criteria Research.« Journal of Convention & Event Tourism 13 (3): 203–20. Fawzy, Ahmed, in Yasser Abo Samra. 2008. »A Conceptual Model for Un- derstanding Associations' Site Selection Processes: An Organizational Buyer Behavior Perspective.« Journal of Convention & Event Tourism 9 (2): 119–36. 196 Fenich, George G. 1995. »Convention Center Operations: Some Questions Answered.« International Journal of Hospitality Management 14 (3): 311–24. Fenich, George G. 2001. »Towards a Conceptual Framework for Assessing Community Attractiveness for Conventions.« Journal of Convention and Exhibition Management 3 (1): 45–64. Ferligoj, Anuška, Karmen Leskošek in Tina Kogovšek. 1995. Zanesljivost in veljavnost merjenja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Filipović, Milanka. 2007. »The Analytic Hierarchy Process as a Support for Decision Making.« Spatium 15/16: 44–59. Ford, Robert C. 2008. »Chasing MICE and Fellow Travelers: A History of the Convention and Visitor Bureau Industry.« Journal of Management History 14 (2): 128–43. Fortin, Paul A., J. R. Brent Ritchie in Jules Arsenault. 1976. A Study of the Decision Process of North American Associations Concerning the Choice of a Convention Site. Quebec: Quebec Planning and Development Co- uncil. Fran. 2015. Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Različica 3.0, 16. 10. 2015. Http://www.fran.si (15. 1. 2016). Getz, Donald. 2004. »Bidding on Events: Identifying Event Selection Cri- teria and Critical Success Factors.« Journal of Convention & Exhibition Management 5 (2): 1–24. Go, Frank M., in Robert Govers. 1999. »The Asian Perspective: Which In- ternational Conference Destinations in Asia are the Most Competiti- ve?« Journal of Convention & Exhibition Management 1 (4): 37–50. Viri in literatura Go, Frank, in Wei Zhang. 1997. »Applying Importance – Performance Analysis to Beijing as an International Meeting Destination.« Journal of Travel Research 35 (4): 42–49. Hahm, Jeeyeon (Jeannie), Deborah Breiter, Kimberly Severt, Youcheng Wang in Jill Fjelstul. 2016. »The Relationship between Sense of com- munity and Satisfaction on Future Intentions to Attend an Associati- on's Annual Meeting.« Tourism Management 52: 151–60. Hamso, Elling. 2016. »The ROI Methodology.« http://www.eventroi.org/ methodology/. Huo, Yang. 2014. »Meeting Planners’ Perception on Convention Destina- tion Attributes: Empirical Evidence From Six Major Asian Convention Cities.« Journal of Business Inquiry 13 (2): 70–80. IAPCO – International Association of Professional Congress Organizers. 197 B. l. On-Line Dictionary. http://www.iapco.org/publications/on-line- -dictionary/dictionary/. IAPCO – International Association of Professional Congress Organizers. 2009. »How to Choose a Core PCO.« http://www.iapco.org/wp-con- tent/uploads/2014/03/How-to-Choose-a-Core-PCO-March-2014.pdf. IAPCO – International Association of Professional Congress Organizers. 2014. »Members’ Annual Review 2014.« http://www.iapco.org/wp- -content/uploads/2014/05/IAPCO-Annual-Review-2014.pdf. ICCA – International Congress and Convention Association. 2009. »ICCA: Statistics Report 2000–2009: International Association Me- etings Market.« http://www.iccaworld.com/dcps/doc.cfm?docid=1130. ICCA – International Congress and Convention Association. 2010. »ICCA: Statistics Report 2010: International Association Meetings Market.« http://www.iccaworld.com/dcps/doc.cfm?docid=1246. ICCA – International Congress and Convention Association. 2011. »ICCA: Statistics Report 2011: International Association Meetings Market.« http://www.iccaworld.com/dcps/doc.cfm?docid=1364. ICCA – International Congress and Convention Association. 2012. »ICCA: Statistics Report 2002–2011: International Association Me- etings Market.« http://www.iccaworld.com/npps/story.cfm?nppa- ge=3005. ICCA – International Congress and Convention Association. 2013. »A Modern History of International Association Meetings 1963–2012.« http://www.iccaworld.com/cdps/cditem.cfm?nid=5180. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije ICCA – International Congress and Convention Association. 2014. »Inter- national Association Meetings Market: 2013 Country & City Rankin- gs.« http://www.iccaworld.com/cdps/cditem.cfm?nid=4036. ICCA – International Congress and Convention Association. 2015. »ICCA: Statistics Report 2014: International Association Meetings Market.« http://www.iccaworld.com/dcps/doc.cfm?docid=1789. Interstat. 2013. »Predlog strateške usmeritve razvoja in trženja turistične de- stinacije Ljubljana za obdobje 2014–2020. Sklop 1: Finančni in analitič- ni del. Zaključno poročilo.« Ljubljana: Turizem Ljubljana. Jae Lee, Myong, in Ki-Joon Back. 2005. »A Review of Economic Value Dri- vers in Convention and Meeting Management Research.« Internatio- nal Journal of Contemporary Hospitality Management 17 (5): 409–20. Jae Lee, Myong, in Ki-Joon Back. 2008. »Association Meeting Participati- 198 on: A Test of Competing Models.« Journal of Travel Research 46 (3): 300–10. Jago, Leo, in Margaret Deery. 2005. »Relationships and Factors Influencing Convention Decision-Making.« Journal of Convention and Event Tou- rism 7 (1): 23–41. Jago, Leo, in Margaret Deery. 2010. Delivering Innovation, Knowledge and Performance: The Role of Business Events. Melbourne: Business Events Council of Australia (BECA) in Melbourne Convention and Visitors Bureau. Jesenko, Jože, in Manca Jesenko. 2007. Multivariatne statistične metode. Kranj: Moderna organizacija. Jin, Xin, Thomas Bauer, in Karin Weber. 2010. »China's Second-Tier Citi- es as Exhibition Destinations.« International Journal of Contemporary Hospitality Management 22 (4): 552–71. Jung, Mihae. 2005. »Determinants of Exhibition Service Quality as Percei- ved by Attendees.« Journal of Convention & Event Tourism 7 (3/4): 85– 98. Kim, Samuel Seongseop, Kaye Chon in Kyu Yoop Chung. 2003. »Conven- tion Industry in South Korea: An Economic Impact Analysis.« Touri- sm Management 24: 533–41. Kim, Seongseop, Jin-Soo Lee in Miju Kim. 2012. »How Different are First- -Time Attendees from Repeat Attendees in Convention Evaluation?« International Journal of Hospitality Management 31 (2): 544–53. Kim, Samuel Seongseop, Seunghyun Yoon in Youngmi Kim. 2011. »Com- petitive Positioning among International Convention Cities in the East Asian Region.« Journal of Convention & Event Tourism 12 (2): 86–105. Viri in literatura Kim, Woo Gon, in Hyeon-Cheol Kim. 2004. »The Analysis of Seoul as An International Convention Destination.« Journal of Convention & Exhi- bition Management 5 (2): 69–87. Kim, Yen-Soon, Yoon-Young Lee in Curtis Love. 2009. »A Case Study Exa- mining the Influence of Conference Food Function on Attendee Satis- faction and Return Intention at a Corporate Conference.« Journal of Convention & Event Tourism 10 (3): 211–30. Kodrič, Borut. 2014. »Raziskovalna metodologija v družboslovju.« Zapiski predavanj, Fakulteta za management. Kongresna Ljubljana 2020: razvojna politika kongresne destinacije Ljubljana 2012–2020. 2011. Ljubljana: Go Mice, Turizem Ljubljana. KUS – Kongresni urad Slovenije. 2008. »Slovenski kongresni standardi.« http://sl.slovenia-convention.com/kongresnoturisticni-urad/standardi- 199 zacija/. Ladkin, Adele. 2002. »Research Issues and Challenges for the Convention Industry.« V Convention Tourism: International Research and Industry Perspectives, ur. Karin Weber in Kaye Sung Chon, 101–18. New York: The Haworth Hospitality. Ladkin, Adele. 2006. »Conference tourism – MICE Market and Business Tourism.« V Tourism business frontiers: consumers, products and indu- stry, ur. Dimitrios Buhalis in Carlos Costa, 56–66. Oxford: Elsevier Butterworth-Heinemann. Lawrence, Meredith, in Vivienne McCabe. 2001. »Managing Conferen- ces in Regional Areas: A Practical Evaluation in Conference Manage- ment.« International Journal of Contemporary Hospitality Management 13 (4): 204–07. Lee, Hye-Rin, Bob McKercher in Samuel Seongseop Kim. 2009. »The Re- lationship between Convention Hosts and Professional Conference Organizers.« International Journal of Hospitality Management 28 (4): 556–62. Lee, Jin-Soo, in Ki-Joon Back. 2008. »Attendee-Based Brand Equity.« Tou- rism Management 29 (2): 331–44. Lee, Jin-Soo, in Ki-Joon Back. 2010. »Reexamination of Attendee-Based Brand Equity.« Tourism Management 31 (3): 395–401. LeeError! Bookmark not defined. , Jin-Soo, in Chung-ki Min. 2013. »Examining the role of Multidimensional Value in Convention Attendee Be- havior.« Journal of Hospitality & Tourism Research 37 (3): 402–25. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Lu, Ying, in Liping A. Cai. 2009. »Analysis of Image and Loyalty for Exhi- bitions and Host Destinations.« http://scholarworks.umass.edu/refere- ed/Sessions/Saturday/15/. Lucianović, Lukša. 1980. Kongresni turizam. Sarajevo: Svjetlost. Mair, Judith. 2010. »Profiling Conference Delegates Using Attendance Mo- tivations.« Journal of Convention & Event Tourism 11 (3): 176–94. Mair, Judith, in Karen Thompson. 2009. »The UK Association Conference Attendance Decision-Making Process.« Tourism Management 30 (3): 400–09. Maritz Research Canada, the Conference Board of Canada. 2008. »The Economic Contribution of Meetings Activity in Canada.« http:// www.mpiweb.org/docs/default-source/Research-and-Reports/2006En- glish_CEIS_FullReport.pdf. 200 McCabe, Vivienne, Barry Poole, Paul Weeks in Neil Leiper. 2000. The Busi- ness and Management of Conventions. Brisbane: Wiley. McCartney, Glenn. 2008. »The CAT (Casino Tourism) and the MICE (Me- etings, Incentives, Conventions, Exhibitions): Key Development Consi- derations for the Convention and Exhibition Industry in Macao.« Jou- rnal of Convention and Event Tourism 9 (4): 293–308. McCleary, K. M. 1978. »The Corporate Meetings Market: Components of Success Based on International Destination Selection in Attracting Corporate Group Business.« Cornell Hotel and Restaurant Administra- tion Quarterly 19 (8): 30–35. Meeting Professionals International Foundation Canada (MPIFC). 2012. »Economic Contribution of Business Events in Canada: Canadian Economic Impact Study 3.0, 2012 Base Year.« http://www.mpiweb.org/ docs/default-source/research-and-reports/ceis-3-0-executive-summary. pdf. Millar, Monica, in Gregory M. Kerr. 2009. »Conventions Held by Associa- tions: A Case Study of Buyers and Suppliers in an Emerging Conference Destination.« V Proceedings of the 18th Annual CAUTHE Conference, ur. Jack Carlsen, Michael Hughes, Kirsten Holmes in Roy Jones, 1–20. Perth: Curtin University of Technology. Mistilis, Nina, in Larry Dwyer. 1999. »Tourism Gateways and Regional Economies: The Distributional Impacts of MICE.« International Jour- nal of Tourism Research 1 (6): 441–57. Mohammadi, Anahita Malek, in Badaruddin Mohamed. 2011. »Applying Consumer Behaviour Theory and Grand Models to Attendees Behavi- Viri in literatura our in Conference Industry.« http://www.tmstudies.net/index.php/ ectms/article/view/154. Nastav, Bojan. 2011. Statistika v ekonomiji in financah. Koper: Fakulteta za management. Nelson, Robert, in Stephanie Rys. 2000. »Convention Site Selection Crite- ria Relevant to Secondary Convention Destinations.« Journal of Con- vention & Exhibition Management 2 (2/3): 71–82. Nemec Rudež, Helena, in Petra Zabukovec Baruca. 2011. Trženje turističnih destinacij. Koper: Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna za- ložba Annales. Ngamson, Bongkosh, Jeffrey A. Beck in Joseph Lalopa. 2001. »Understan- ding Motivations, Inhibitors, and facilitators of Association Members in Attending International Conferences.« Journal of Convention and 201 Exhibition Management 3 (3): 45–62. Oppermann, Martin. 1996a. »Convention Cities – Images and Changing Fortunes.« The Journal of Tourism Studies 7 (1): 10–19. Oppermann, Martin. 1996b. »Convention Destination Images: Analysis of Association Meeting Planners’ Perceptions.« Tourism Management 17 (3): 175–82. Oppermann, Martin, in Kye-Sung Chon. 1997. »Convention Participation Decision-Making Process.« Annals of Tourism Research 24 (1): 178–91. Oral, Julie, in Julie Whitfield. 2010. »The North Cyprus Conference Sec- tor: Establishing a Competitive Advantage.« Tourism Analysis 15 (4): 411–24. Page, Stephen J., in Joanne Connell. 2009. Tourism: A Modern Synthesis. Andover: South-Western Cengage Learning. Perić, Marko, Marinela Krstinić Nižić in Marijana Sikošek. 2015. »Guidan- ce Notes – Setting Out the Seven Steps to Sustainable Event and Festival Management.« V Zero waste guidelines for events and festivals, ur. Mar- ko Perić in Marinela Krstinić Nižić, 57–89. Opatija: Faculty of Touri- sm and Hospitality Management; Portorož: Faculty of Tourism Studi- es – Turistica. Petersen, David C. 2005. »The City as a Destination: Measuring Its Attra- ctiveness.« Journal of Convention & Event Tourism 6 (1/2): 145–57. Pizam, Abraham, in Peter Manning. 1982. »The Impact of Inflation on Convention Site Selection.« International Journal of Hospitality Mana- gement 1 (1): 65–67. »Poland Meetings and Events Industry Report 2014.« 2014. Warsaw: Po- land Convention Bureau & Polish Tourist Organisation. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Prebežac, Darko, Josip Mikulić in Doris Peručić. 2008. »Satisfiers and Dissatisfiers in Congress Tourism – The Case of Dubrovnik. « Https:// bib.irb.hr/datoteka/374286.SATISFIERS_AND_DISSATISFIERS_ IN_CONGRESS_TOURISM_THE_CASE_OF_DUBROVNIK_ ENDNOTED.pdf. Qu, Hailin, Lan Li in Gilder Kei Tat Chu. 2000. »The Comparative Analysis of Hong Kong as an International Conference Destination in Southeast Asia.« Tourism Management 21 (6): 643–48. Ramirez, Danielle, Jennifer Laing in Judith Mair. 2013. »Exploring Inten- tions to Attend a Convention: A Gender Perspective.« Event Manage- ment 17 (2): 165–78. Rebernik, Dejan. 1996. »Uporaba faktorske analize pri evanju socialne dife- renciacije mestnega prostora.« Geografski vestnik 68: 223–45. 202 Rittichainuwat, Bongkosh Ngamsom, Jeffrey A. Beck in Joseph Lalopa. 2001. »Understanding Motivations, Inhibitors, and Facilitators of As- sociation Members in Attending International Conferences.« Journal of Convention and Exhibition Management 3 (3): 45–62. Robinson, Lisa S. in Roger J. Callan. 2001. »The UK Conference and Meetings Industry: Development of an Inventory for Attributional Analysis.« Journal of Convention & Exhibition Management 2 (4): 65– 80. Robinson, Lisa S., in Roger J. Callan. 2002. »Professional UK Conference Organizers' Perceptions of Important Selection and Quality Attributes of the Meetings Product.« Journal of Convention & Exhibition Mana- gement 4 (1): 1–17. Robinson, Lisa S., in Roger J. Callan. 2005. »UK Conference Delegates' Cognizance of the Importance of Venue Selection Attributes.« Journal of Convention & Exhibition Management 7(1): 77–95. Rogers, Tony. 1998. Conferences: A Twenty-First Century Industry. Harlow: Adison Wesley Longman. Rogers, Tony. 2008. Conferences and Conventions: A Global Industry. Lon- don: Routledge. Rogers, Tony, in Rob Davidson. 2016. Marketing Destinations and Venues for Conferences, Conventions and Business Events. New York: Routledge. Rutherford, Denney G. 1990. Introduction to the Conventions, Expositions, and Meetings Industry. New York: Van Nostrand Reinhold. Sangpikul, Aswin, in Seongseop Kim. 2009. »An Overview and Identifica- tion of Barriers Affecting the Meeting and Convention Industry in Tha- iland.« Journal of Convention & Event Tourism 10 (3): 185–210. Viri in literatura Schreiber, Michael-Thaddäus. 2012. Kongresse, Tagungen und Events: Poten- ziale, Strategien und Trends der Veranstaltungswirtschaft. München: Ol- denbourg. Seekings, David. 1992. How to Organize Effective Conferences and Meetings. London: Kogan Page. Severt, Denver, Youcheng Wang, Po-Ju Chen in Deborah Breiter. 2007. »Examining the Motivation, Perceived Performance, and Behavioral Intentions of Convention Attendees: Evidence from a Regional Confe- rence.« Tourism Management 28 (2): 399–408. Severt, Kimberly S., in Radesh Palakurthi. 2008. »Applying Customer Equ- ity to the Convention Industry.« International Journal of Contemporary Hospitality Management 20 (6): 631–46. Severt, Kimberly, Jill Fjelstul in Deborah Breiter. 2009. »A Comparison 203 of Motivators and Inhibitors for Association Meeting Attendance for Three Generational Cohorts.« Journal of Convention & Event Touri- sm 10 (2): 105–19. Shin, Youngsun. 2009. »Examining the Link between Visitors' Motivati- ons and Convention Destination Image.« Tourismos: An International Multidisciplinary Journal of Tourism 4 (2): 29–45. ShiNa, Li, Glenn Bowdin, Emma Heslington, Steve Jones, Jackie Mulligan, Mihaela-Oana Tara-Lunga, Carolyn Tauxe, Rhodri Thomas in Pei-Ying Wu. 2013. »The Economic Impact of the UK Meeting & Event Indu- stry.« http://www.imex-frankfurt.com/media/196019/MPIF_UKE- IS_Final_Report.pdf. Shone, Anton. 1998. The Business of Conferences: A Hospitality Sector Overvi- ew for the UK and Ireland. Oxford: Routledge. Sikošek, Marijana. 2012. »A Review of Research in Meetings Management: Some Issues and Challenges.« Academica Turistica 5 (2): 61–76. Sikošek, Marijana. 2014. »Kongresni turizem in ključni vidiki izbire kon- gresne destinacije.« V Trajnostni razvoj turističnih destinacij alpsko-ja- dranskega prostora, ur. Ksenija Vodeb, 43–60. Koper: Založba Univer- ze na Primorskem. Sikošek, Marijana, Štefan Bojnec, Daša Fabjan in Maja Uran Maravić. 2014. Obseg dejavnosti in neposredni ekonomski učinki kongresnega turizma v Sloveniji: primer Ljubljana. Ljubljana: Javna agencija SPIRIT Slovenija, Sektor za turizem, Oddelek za raziskave in razvoj. Silverman, David. 2000. »Analyzing Talk and Text.« V Handbook of Qua- litative Research, ur. Norman K. Denzin in Yvonna S. Lincoln, 821–34. London: Sage. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Smith, Karen A., in Robert Garnham. 2006. »Distribution Channels for Convention Tourism: Association Conventions in Wellington, New Zealand.« Journal of Convention and Exhibition Management 8 (1): 1–30. Spiller, Julie. 2002. »History of Convention Tourism.« V Convention touri- sm: International Research and Industry Perspectives, ur. Karin Weber in Kaye Sung Chon, 3–20. New York: The Haworth Hospitality. »Sustainable Event Planning Guide.« 2008. https://www.denvergov.org/ Portals/747/documents/sustainability-event-guide.pdf. Swarbrooke, John, in Susan Horner. 2001. Business Travel and Tourism. Ox- ford: Butterworth-Heinemann. Šifrer, Jerneja, in Matevž Bren. 2011. SPSS – multivariatne metode v varstvo- slovju. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. 204 Tanford, Sarah, Rhonda Montgomery in Kathleen B. Nelson. 2012. »Fa- ctors that Influence Attendance, Satisfaction, and Loyalty for Conven- tions.« Journal of Convention & Event Tourism 13 (4): 290–318. Tavčar, Ivan. 2014. Izza kongresa. Ljubljana: DZS. Terzi, Marina C., Damianos P. Sakas in Ioannis Seimenis. 2013. »Internati- onal Events: The Impact of the Conference Location.« Procedia – Soci- al and Behavioral Sciences 73 (2): 363–72. Türk, Danilo. 2007. Temelji mednarodnega prava. Ljubljana: GV Založba. UFI – The Global Association of the Exhibition Industry. 2016. »Global Exhibition Barometer: A UFI Report Based on the Results of a Survey Conducted in December 2015.« http://www.ufi.org/wp-content/uplo- ads/2016/01/UFI-Global_Exhibition_Barometer_report16b.pdf. UNWTO – United Nations World Tourism Organization. 2006. »Measu- ring the Economic Importance of the Meetings Industry – Developing a Tourism Satellite Account Extension.« Madrid: UNWTO. Upchurch, Randall S., Gang-Hoan Jeong, Cristine Clements in Inhoan Jung. 2000. »Meeting Planners' Perceptions of Site Selection Characte- ristics: The Case of Seoul, Korea.« Journal of Convention and Exhibiti- on Management 2 (1): 15–35. Var, Turgut, Frank Cesario, in Gary Mauser. 1985. »Convention Tourism Modeling.« Tourism Management 6 (3): 194–204. VisitDenmark. 2012. »The Economic Contribution of Meeting Activity in Denmark.« http://www.imex-frankfurt.com/media/196016/Eco- nomic%20Contribution%20of% 20Meeting%20Activity%20in%20 Denmark.pdf. Viri in literatura Vodeb, Ksenija. 2014. Turistična destinacija: sodobna obravnava koncepta. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Wan, Yim King Penny. 2011. »Assessing the Strengths and Weaknesses of Macao as an Attractive Meeting and Convention Destination: Per- spectives of Key Informants.« Journal of Convention & Event Tourism 12 (2): 129–51. Weber, Karin, in Kaye Sung Chon. 2002. Convention Tourism: Internatio- nal Research and Industry Perspectives. New York: The Haworth Hospi- tality. Weber, Karin. 2001. »Association Meeting Planners’ Loyalty to Hotel Cha- ins.« International Journal of Hospitality Management 20 (3): 259–75. Weber, Karin, in Adele Ladkin. 2005. »Trends Affecting the Convention Industry in the 21st Century.« Journal of Convention in Event Touri- 205 sm 6 (4): 47–63. Wei, Yu-Ping, in Yu-Chun Huang. 2013. »The Impact of Food Quality on Foodservice Satisfaction at International Conferences.« Journal of Con- vention & Event Tourism 14 (3): 252–69. Whitfield, Julie. 2005. »Service Quality, Strengths and Weaknesses within the Four UK Conference Venue Classifications.« Journal of Hospitality & Tourism Management – . Whitfield, Julie E. 2009. »Why and How UK Visitor Attractions Diversi- fy Their Product to Offer Conference and Event Facilities.« Journal of Convention & Event Tourism 10 (1): 72–88. Whitfield, Julie, in Don J. Webber. 2011. »Which Exhibition Attributes Create Repeat Visitation?« International Journal of Hospitality Mana- gement 30 (2): 439–47. Whitfield, Julie, Leonardo A. N. Dioko, Don Webber in Linjue Zhang. 2014. »Attracting Convention and Exhibition Attendance to Complex MICE Venues: Emerging Data from Macao.« International Journal of Tourism Research 16 (2): 169–79. Yoo, Joanne Jung-Eun, in Kaye Chon. 2008. »Factors Affecting Conventi- on Participation Decision-Making: Developing a Measurement Scale.« Journal of Travel Research 47 (1): 113–22. Yoo, Joanne Jung-Eun in Kaye Chon. 2010. Temporal Changes in Factors Affecting Convention Participation Decision. International Journal of Contemporary Hospitality Management 22 (1): 103–20. Zhang, Hanqin Qiu, Vivien Leung in Hailin Qu. 2007. »A Refined Model of Factors Affecting Convention Participation Decision-Making.« To- urism Management 28 (4): 1123–27. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Zidanski, Majda. 2005. Kongresna dejavnost: organizacija kongresov. Bled: Albatros. 206 Imensko kazalo A Burkart, A. J. 30 Abreu-Novais, M. 141, 192 Alkier Radnić, R. 33, 56 C Arcodia, C. 141 Cai, L. A. 23, 24, 34, 67, 69, 72, 76, 77, Armenski, T. 62, 67 84, 98, 99, 100 Arsenault, J. 84, 85 Cal an, R. J. 18, 22, 23, 24, 52, 53, 61, 62, 69, 77, 78, 83, 84, 87, 89, 91, 93, 97, B 99, 100, 101, 106 Back, K.-J. 18, 20, 22, 24, 33, 34, 56, 72, 73, Carlsen, J. 17, 35 77, 78, 84, 93, 94, 96, 100, 101, 111 Caso, R. 33 Baloglu, S. 17, 18, 22, 23, 24, 35, 67, 69, 71, Cesario, F. 17, 21, 45, 71, 72, 75, 78, 85 72, 84, 87, 100, 112 Chacko, H. E. 22, 23, 24, 71, 86, 100 Bastič, M. 142, 143, 144, 145 Chen, C.-F. 22, 23, 24, 35, 72, 79, 84, 88, Bauer, T. 22, 23, 24, 94, 100 99 Beck, J. A. 71, 77, 78, 93, 96, 97, 98, 99, Choi, J.-J. 34, 72, 84, 87 101 Cho, K.-S. 96, 102 Benini, C. 86 Chon, K. 17, 20, 22, 23, 34, 35 Berne, C. 18 Chon, K.-S. 15, 16, 17, 18, 20, 21, 22, 24, Bernini, C. 17, 35, 70, 72 29, 31, 34, 35, 37, 51, 53, 58, 67, 70, Blažević, B. 33, 56 71, 72, 73, 75, 76, 77, 78, 84, 92, 93, Boo, S. 71, 78 94, 95, 96, 97, 99, 100, 101 Breiter, D. 17, 18, 22, 23, 78, 83, 84 Chu, G. K. T. 17, 35, 87, 100 Bren, M. 145 Chung, K. Y. 17, 35 Brent Ritchie, J. R. 17, 22, 34, 35, 67, 77, Churchil , G. A. 145 78, 79, 84, 85, 86, 99, 150 Comas, M. 78, 87, 89, 100 Brown, T. J. 145 Connell, J. 31, 32 Cope, B. 21, 24, 31, 34 Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije Crouch, G. I. 17, 18, 22, 23, 24, 34, 35, 44, Govers, R. 35, 72, 86, 92, 100 45, 46, 53, 67, 71, 72, 77, 78, 79, 84, 86, 87, 90, 97, 99, 150 H Hahm, J. 75 D Hamso, E. 44 D'Angella, F. 33 Horner, S. 15, 16, 21, 24, 30, 31, 32, 34, 38, Davidson, R. 15, 16, 21, 22, 24, 29, 31, 34, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, 48, 35, 38, 40, 43, 44, 46, 47, 48, 49, 51, 52, 53, 55, 56, 67, 68, 69, 70, 71, 50, 51, 52, 53, 67, 70, 73, 75, 77, 100 72, 76, 79 Deery, M. 16, 17, 20, 22, 24, 31, 34, 35, 46, Huang, Y.-C. 53 59, 62, 71, 72, 73, 75, 77, 85, 88, 89, Huo, Y. 35, 71, 72, 79 91, 92, 93, 96, 97, 101 Del Chiappa, G. 69, 72, 78, 88, 90, 91, J 92, 97 Jae Lee, M. 18, 22, 24, 33 208 DiPietro, R. B. 17, 35, 72, 83, 88, 89, 91 Jago, L. 16, 17, 20, 22, 24, 31, 34, 35, 46, Dragićević, V. 24, 34, 62, 67, 77, 84, 94, 59, 62, 71, 72, 73, 75, 77, 85, 88, 89, 111 91, 92, 93, 96, 97, 101 Draper, J. 77, 89 Jesenko, J. 142, 145 Dunjić, J. 35, 62, 77, 94, 99, 100 Jesenko, M. 142, 145 Dwyer, L. 17, 35 Jin, X. 22, 23, 24, 69 Jones, D. 71, 78 E Jovićić, D. 62, 67 Easterby-Smith, M. 85 Jung, M. 93 Edelstein, L. G. 86 El iot, S. 99 K Elston, K. 77, 89 Kerr, G. M. 24, 34, 43, 46, 62, 69, 72, 85, 88, 89, 100 F Kim, H.-C. 64, 71, 78, 87, 100 Fawzy, A. 18, 22, 23, 77, 84 Kim, M. 24, 77, 95, 99 Fenich, G. G. 22, 23, 24, 35, 71, 86, 93, Kim, S. 24, 64, 72, 77, 95, 99 100 Kim, S. S. 17, 35, 53, 76, 88, 99 Ferligoj, A. 139, 145 Kim, W. G. 64, 71, 78, 87, 100 Filipović, M. 34, 72, 88, 99 Kim, Y. 76 Fjestul, J. 78 Kodrič, B. 143 Ford, R. C. 38, 39 Kogovšek, T. 139 Fortin, P. A. 84, 85 Koh, Y. 71, 78 Krstinić Nižić, M. 52 G Garcia-Uceda, M. E. 18 L Garnham, R. 71, 93 Ladkin, A. 17, 29, 30, 33, 34, 36, 37, 56, 57, Getz, D. 22, 45, 75 61, 62, 64 Go, F. M. 35, 72, 86, 92, 99, 100 Laing, J. 78 Imenskoi kazalo Lalopa, J. 71, 78, 93, 96, 97, 98, 99, 101 N Lawrence, M. 17, 35 Nastav, B. 142 Lee, H.-R. 17, 20, 34, 35, 53, 56, 73, 99, Nelson, K. B. 78, 84, 95, 97, 99, 100, 101 101, 111 Nelson, R. 73, 77, 86, 91, 99, 100 Lee, J.-S 100 Nemec Rudež, H. 67, 77 Lee, J.-S. 24, 77, 78, 84, 94, 95, 96, 99 Ngamson, B. 77 Lee, M. 56, 72, 77, 84, 93, 100 Leskošek, K. 139 O Leung, V. 17, 21, 35, 67, 92, 93, 96, 97, 98, 101, 102 Oppermann, M. 15, 16, 17, 18, 20, 21, 22, Li, L. 17, 35, 87, 100 23, 24, 32, 34, 35, 45, 46, 51, 53, 67, Louviere, J. J. 17, 18, 22, 23, 24, 34, 53, 71, 69, 70, 71, 72, 75, 76, 78, 79, 84, 86, 72, 79, 84, 87, 90, 97, 99 92, 95, 96, 97, 99, 100, 101, 102 Love, C. 17, 18, 22, 23, 24, 35, 53, 67, 69, Oral, J. 69, 71, 78, 79, 88, 99 71, 72, 84, 87, 100, 112 209 Lowe, A. 85 P Lucianović, L. 34, 57, 58, 79 Page, S. J. 31, 32 Lu, Y. 23, 24, 34, 67, 69, 72, 76, 77, 84, Palakurthi, R. 22, 23, 34, 35 98, 99, 100 Papadopoulos, N. 99 Perić, M. 52 M Peručić, D. 34 Mair, J. 24, 34, 35, 62, 77, 78, 92, 94, 95, Petersen, D. C. 67, 78 96, 97, 99, 110 Pizam, A. 85 Manning, P. 85 Prebežac, D. 34 Mauser, G. 17, 21, 45, 71, 72, 75, 78, 85 McCabe, V. 17, 35 Q McCartney, G. 93 Qu, H. 17, 21, 35, 67, 87, 92, 93, 96, 97, McCleary, K. M. 85 98, 100, 101, 102 McKercher, B. 17, 35 Quintè, E. 33 Medlik, S. 30 Mikulić, J. 34 R Mil ar, M. 24, 34, 43, 46, 62, 69, 72, 85, Ramirez, D. 78 88, 89, 100 Rebernik, D. 142, 143 Milman, A. 17, 18, 22, 23, 83, 84 Rittichainuwat, B. N. 71, 78, 93, 96, 97, Min, C.-k. 95, 99, 100 98, 99, 101 Mistilis, N. 17, 35 Robinson, L. S. 18, 22, 23, 24, 51, 53, 61, Mohamed, B. 24, 34, 35, 72, 77, 94, 96, 62, 69, 77, 78, 83, 84, 87, 89, 91, 93, 98, 99, 122 97, 99, 100, 101, 106 Mohammadi, A. M. 24, 34, 35, 72, 77, 94, Rogers, T. 15, 16, 17, 21, 22, 24, 29, 30, 31, 96, 98, 99, 122 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, Montgomery, R. 73, 78, 84, 95, 97, 99, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 100, 101 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 63, 64, 67, Moscardo, G. 78, 87, 89, 100 Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije 68, 70, 73, 75, 76, 77, 91, 100, 119, U 159, 183 Upchurch, R. 78, 86, 100 Ruhanen, L. 141, 192 Rutherford, D. G. 58 V Rys, S. 77, 86, 91, 99, 100 Var, T. 17, 21, 45, 71, 72, 75, 78, 85 S Vodeb, K. 15, 68 Sakas, D. P. 62 W Samra, Y. A. 18, 22, 23, 77, 84 Sangpikul, A. 64, 72 Wan, Y. K. P. 62, 71 Schreiber, M.-T. 33 Weber, K. 15, 17, 18, 22, 23, 24, 29, 31, 34, Seekings, D. 17, 34, 35, 53, 54, 55, 56, 57, 35, 37, 44, 45, 46, 58, 62, 75, 84 58 Wei, Y.-P. 53 Seimenis, I. 62 Whitfield, J. 17, 18, 20, 21, 22, 23, 24, 53, 210 Severt, D. 93, 97 55, 69, 71, 77, 78, 79, 83, 84, 88, 92, Severt, K. S. 22, 23, 34, 35, 78 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, ShiNa, L. 52, 53, 59, 62, 65, 91 110, 141 Shin, Y. 22, 23, 24, 69, 71, 72, 77, 94, 96, 99 Y Shone, A. 38, 39, 47, 53, 55 Yoo, J. J.-E. 17, 20, 21, 22, 23, 24, 34, 73, Sikošek, M. 16, 24, 30, 32, 52, 61, 64, 71, 77, 94, 96, 97, 99, 100, 101 73, 74, 80, 81, 82, 105, 106, 114, 119, Yoon, S. 76 120, 179 Silverman, D. 85 Z Smith, K. A. 71, 93 Zabukovec Baruca, P. 67, 77 Spiller, J. 38, 39, 40, 41 Zhang, H. Q. 17, 21, 35, 67, 86, 92, 93, 96, Swarbrooke, J. 15, 16, 21, 24, 30, 31, 32, 34, 97, 98, 99, 100, 101, 102 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, Zidanski, M. 36, 37, 41, 42, 43, 57, 79 48, 51, 52, 53, 55, 56, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 76, 79 ŠŠifrer, J. 145 T Tanford, S. 73, 78, 84, 95, 97, 99, 100, 101 Tavčar, I. 39, 42 Terzi, M. C. 62 Thompson, K. 24, 34, 35, 77, 92, 94, 95, 96, 97, 110 Thorpe, R. 85 Türk, D. 42 Recenziji I V znanstveni monografiji Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti desti- nacije avtorica Marijana Sikošek odpira novo raziskovalno področje v slo- venskem okolju, in sicer raziskovanje kongresne dejavnosti kot sestavnega dela poslovnega turizma. Turizem ima veliko pojavnih oblik, ki jih težko zajamemo z enotnimi raziskovalnimi metodologijami in pristopi. V mo- nografiji je predstavljen in znanstveno utemeljen metodološki pristop k proučevanju kongresne dejavnosti, predstavljena pa je tudi empirična raz- iskava, ki podrobneje analizira in interpretira atribute privlačnosti kon- gresne destinacije. V monografiji je podana tudi podrobna analiza kon- gresnih zmogljivosti in ponudnikov kongresnih storitev v Sloveniji, ki predstavlja noviteto v raziskovanju, hkrati pa je izhodišče za oblikovanje empirične raziskave. Avtorica najprej s poglobljeno in celostno obravnavo teoretičnih kon- ceptov predstavi področje kongresne dejavnosti, kongresne destinacije in kongresnih storitev. To je osnova za kasnejšo objektivno opredelitev raz- iskovalne metodologije in predvsem ključnih atributov privlačnosti kon- gresne destinacije, kar predstavlja izviren prispevek k raziskovanju tega področja. Obsežna vsebinska analiza značilnosti in atributov privlačnos- ti kongresne destinacije je podana z dveh zornih kotov: s stališča naroč- nika oziroma organizatorja in ponudnika kongresnih storitev na destina- ciji ter udeleženca kot končnega uporabnika teh storitev. Na tej osnovi je izdelan nov model atributov privlačnosti, ki temelji na predhodno pred- stavljenem modelu organiziranosti kongresne destinacije. Privlačnost je Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije opredeljena s tremi skupinami atributov: privlačnost destinacije, privlač- nost prizorišča in privlačnost same konference. V središče svojega raziskovalnega zanimanja je avtorica postavi- la identifikacijo atributov privlačnosti kongresne destinacije, ki so po- membni za njeno obiskanost, hkrati s tem pa tudi za obiskanost same- ga kongresa kot temeljnega produkta kongresne dejavnosti. Vendar je pri tem uporabila nov raziskovalni pristop, ki v raziskovanju privlačnosti de- stinacij do sedaj ni bil uporabljen. Pomembnost atributov je simultano preverjala na dveh neodvisnih vzorcih, ki predstavljata dve ključni skupi- ni deležnikov kongresne destinacije, to je naročnika in ponudnika kon- gresnih storitev ter na drugi strani udeleženca konference. Ugotovljeno je bilo, da med obema vzorcema obstajajo statistično pomembne razlike pa tudi podobnosti pri ocenjevanju pomembnosti posameznih atributov pri 212 vseh treh skupinah privlačnosti. Na podlagi eksploratorne faktorske ana- lize se je pokazalo, da je mogoče v okviru posameznih skupin privlačnosti kongresne destinacije določiti 23 dimenzij privlačnosti, kar potrjuje več- dimenzionalnost konstrukta. V zaključku raziskave je avtorica vsebinsko interpretirala vse tri omenjene skupine atributov (destinacija, prizorišče in konferenca) in njihove medsebojne povezave, ki se med obema neod- visnima vzorcema razlikujejo. Zaključni del monografije vsebuje sklepne ugotovitve, diskusijo in predloge za nadaljnje raziskovanje. Znanstvena monografija predstavlja izviren prispevek k raziskovanju poslovnega turizma, kot pomembnega dela turistične ponudbe v Sloveni- ji. V tem kontekstu je seveda posebej pomemben njen prispevek k razu- mevanju in raziskovanju kongresne dejavnosti, še posebej pa privlačnos- ti destinacij, in to z različnih zornih kotov. Uporabljeni atributi lahko tudi v praksi služijo za merjenje obsega kongresne dejavnosti ter nudijo vpogled v slovenske kongresne zmogljivosti. Znanstveni prispevek avtori- ce je izkazan tudi z oblikovanjem novega merskega instrumenta, ki omo- goča simultano preverjanje stališč tako ponudnikov kot povpraševalcev po kongresnih storitvah, česar v dosedanjem raziskovanju še nismo zasle- dili. Pomembna konceptualna novost monografije je v oblikovanju dveh novih celostnih pristopov, in sicer modelu organiziranosti kongresne de- stinacije ter v konceptu definiranja treh osnovnih skupin privlačnosti kongresne destinacije. Pomemben teoretičen prispevek se odraža tudi v uporabljeni izvirni raziskovalni metodologiji, vključno s terminologijo, ki v slovenski znanstveni literaturi še ni bila obravnavana. Predlagana monografija je zanimiva tako za raziskovalce s področ- ja turizma kot za managerje, saj jim odpira nove in inovativne poglede na kongresno dejavnost. Glede na pomen turizma za Slovenijo, vključ- Recenziji no s kongresno dejavnostjo, je monografija pomemben prispevek k objek- tivnemu ocenjevanju stanja na tem področju. Posebej pa kaže poudariti pomen praktičnih organizacijskih in managerskih napotkov, ki sledijo iz raziskave. Po mojem mnenju je monografija v predlagani obliki primerna za ob- javo. Cene Bavec II Monografija Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije pokri- va področje, ki doslej v slovenskem znanstvenem publiciranju še ni bilo obravnavano. Avtorica se loteva nove tematike, kjer v ospredje postavlja kongresno destinacijo kot osrednji prostor, kjer se srečujeta ponudba in 213 povpraševanje po kongresnih storitvah, pri čemer se je posvetila prouče- vanju njenih privlačnosti. Monografija je razdeljena na več pomenskih enot, pri tem se avtorica v njenem teoretičnem delu najprej zelo pregle- dno in sistematično posveča obsežnemu definiranju pojmov s področja kongresne dejavnosti prav zaradi dosedanje relativne odsotnosti ustrezne terminologije v slovenskem jeziku. V nadaljevanju je v monografiji pred- stavljena prva obsežnejša analiza slovenskih kongresnih zmogljivosti in kongresnih ponudnikov ter podrobna vsebinska analiza značilnosti, last- nosti in atributov kongresne destinacije z vidika ponudnika kongresnih storitev ter udeleženca konference kot potrošnika storitev. Pri tem avto- rica na podlagi vsebinske analize atribute konstruira v povsem novi luči, kar predstavlja osnovo za oblikovanje drugačnega, večdimenzionalnega konstrukta atributov privlačnosti kongresne destinacije in v nadaljevanju služi kot izhodišče raziskave. Opredelitev terminologije in analize, pred- stavljene v teoretičnem delu, predstavljajo primerno metodološko izhodi- šče za oblikovanje empirične raziskave, ki predstavlja drugi del znanstve- ne monografije. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri atributi privlačnosti kongres- ne destinacije so tisti, ki so pomembni za njeno obiskanost in s tem tudi obiskanost kongresne prireditve, pri čemer gre za simultano raziskova- nje na dveh neodvisnih vzorcih, ki predstavljata ponudbo in povpraše- vanje po kongresnih storitvah, to je dve ključni skupini deležnikov kon- gresne destinacije: udeleženca kot končnega potrošnika na eni strani ter ponudnika kongresnih storitev in naročnika kongresa na drugi. Avtorica je v raziskavi izhajala iz temeljne teze in dveh hipotez, ki ustrezno odsli- kujeta namen raziskave in jih simultano za oba neodvisna vzorca preverila z ustreznimi znanstveno-raziskovalnimi metodami. Avtorica zelo dobro Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije povzema bistvene rezultate in ugotovitve raziskave. V monografiji so pri- merno predstavljene tudi predpostavke in omejitve raziskave. V zaključ- nem delu monografije so predstavljene implikacije, prispevek k znanosti in stroki ter predlogi za nadaljnje raziskovanje in sklepne ugotovitve. Di- skusija, sinteza in sklepanje so ustrezni. Znanstvena monografija prinaša več novosti v raziskovanje. Zagoto- vo je sistematična in temeljita obravnava temeljnih konceptov v kongresni dejavnosti dobro izhodišče za njihovo razumevanje in nadaljnje razisko- vanje. Prav tako je analiza slovenskih kongresnih zmogljivosti primerna za nadaljnje strokovno in znanstveno proučevanje. Raziskava v pričujoči monografiji je nedvomno novost ne le v raziskovanju kongresne dejavno- sti, temveč tudi kongresnih oziroma turističnih destinacij, saj gre obliko- vanje dveh modelov: prvi je redefiniran model organiziranosti kongresne 214 destinacije, drugi pa nov večdimenzionalen model atributov njenih pri- vlačnosti, oba pa predstavljata inovativen pogled na raziskovanje in sta prav zato uporabna ne le v raziskovanju kongresnih destinacij, temveč tudi širše. Glede na ugotovitve menim, da znanstvena monografija predstavlja pomemben teoretičen in raziskovalni prispevek, zato jo priporočam za izdajo. Armand Faganel Založba Univerze na Primorskem Document Outline Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem (platnica) Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem (naslovna stran) Kolofon Vsebina Slike Preglednice Krajšave Uvod Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve Zgodovina razvoja poslovnega turizma Organiziranost trga kongresne dejavnosti Povpraševanje na kongresnem trgu Ponudba na kongresnem trgu Vrste in značilnosti kongresnih prizorišč Vrste in značilnosti kongresnih prireditev Predstavitev obsega kongresne dejavnosti v svetu Gibanje števila mednarodnih srečanj v svetu Gibanje števila udeležencev mednarodnih srečanj Gibanje števila mednarodnih srečanj v geografskem pogledu Vrste prizorišč mednarodnih srečanj Gibanje števila mednarodnih srečanj v Sloveniji in Ljubljani Povzetek ugotovitev Opredelitev kongresnega proizvoda in kongresne destinacije Koncept kongresnega proizvoda Koncept kongresne destinacije Predstavitev Slovenije kot kongresne destinacije Zgodovina kongresne dejavnosti v Sloveniji Analiza kongresnih zmogljivosti v Sloveniji Značilnosti in atributi kongresne destinacije Vidik naročnika/organizatorja in ponudnika kongresnih storitev na destinaciji Vidik udeleženca – končnega potrošnika storitev v kongresni destinaciji Vidik destinacije, prizorišča in kongresne prireditve Predlog konstrukta atributov privlačnosti kongresne destinacije kot izhodišče empirične raziskave Empirični del Vzorec Metoda zbiranja podatkov Rezultati raziskave Predstavitev vzorca Atributi privlačnosti kongresne destinacije – predstavitev rezultatov Preverjanje zanesljivosti merskega instrumenta Faktorska analiza atributov privlačnosti kongresne destinacije Izhodišča faktorske analize Rezultati faktorske analize atributov privlačnosti destinacije Rezultati faktorske analize atributov privlačnosti prizorišča Rezultati faktorske analize atributov privlačnosti konference Preverjanje hipotez Povzetek ugotovitev raziskave in implikacije Povzetek ugotovitev raziskave Implikacije raziskave Sklepne ugotovitve in razprava Viri in literatura Imensko kazalo A B C D E G H J K L M N O P Q R S Š T U V W Y Z Recenziji I II