28
Zemljepisni in narodopisni obrazi. 
                                Nabral Fr. Jaroslav.
49. Razdobja obrazovanosti.
(Konec.)
V tej dobi občnega napredovanja nastavil se je po-pek, s katerega se razcveta novodobna obrazovanost, to je„tiskarstvoM. Ž njim so se osigurale stare pridobitve, in zajamčil se je tudi daljni napredek. S tiskarstvom se začenja novo razdobje človeštva, po njem je postalo blago znanosti in nauka pristopno vsem ljudem in časom, tiskarstvo je naredilo pot zadrugi vseh narodov. Tiskarstvo jš svet sila predelalo. Da je dobro došla ta nova umetnost, to pokazuje njeno za čuda brzo razširjevanje. Komaj je preteklo dese: let po njegovem prvem pojavu v Moguncu, in knjige so se uže tiskale ne samo po mnogih drugih nemških mestih, ampak tudi po Holand-skem, v Parizu, na Češkem itd. Morda se nobena umetnost ni tako brzo razprostrauila po vsem obljudenem iivetu kakor tiskanje knjig.
Temu brzemu širenju tiskarstva šle so na roko innoge okolnosti. Leta 1453. osvojili so Turki Carigrad, in grški učenjaki, vedoč da pod turškim kopitorp ne raste trava več in ne uspeva knjiga, pobegnili so s svo-jim klasiškim blagom na zahod, kjer so se kot tolmači starogrških klasikov na vseučiliščih in drugih naučnih zavodih nastanili, ter s klasiško svetlobo svet obsijali. To hrepenenje po grški knjigi dalo je dosti dela novi iiaši umetnosti. Italijanski tiskarji začeli so tiskati gr-ške klasike, po katerih je prav slastno segal ves tedanji u$eni svet. To širenje grške klasičnosti je prvi blagodar tiskarstva.
Isto tako vspešno je delovala, na razširjenje tiskarstva tudi reformacija, ker ste se obe stranki posluževali tiska kot najboljšega orožja za pobijanje protivoikov. Luter je z nemškim prevodom svetega pisma tako rekoč Vrata odprl nemški književnosti. Tako je bilo tudi pri nas Slovencih s Trubarjem. Tudi so živali v .drugi po-Ibvici petnajstega stoletja mnogi učeni možje, ki so s podvojeno močjo se poprijel! pisanja knjig, ker so vedeli, da jim rokopisi ne bodo v temnih knjižicah troh* neli, nego prav tako kot živa beseda v narod zahajali. Ttidi se je začela tiste dni buditi želja po napredku v znanju v obče, in zato so mnogi vlastniki tiskarn bili tudi učeni ljudje, ter so na vso moč delali na to, da se s* tiskanjem knjig širi nauk in napredek.
Zgodovine tiskarstva ne bodemo razpravljali, to ne gre v naš okvir, poglejmo samo še stanje kiyižtva ob času Gutenbergovega izumka. Od trinajstega stoletja na-prej začeli so se tudi posvetnjaki brigati za knjigo, začeli so rokopise prepisovati in prodajati. Sprvega so se taki ljudje nazivali rbibliatoresu. Bilo jih je osobito veliko na vseučiliščih. Da-si je bilo takrat čedalje več rok za prepisovanje, vendar so bili rokopisi še zelo dragi, in to zato, ker se je tudi veselje do učenja čedalje bolj
širilo, toraj se je tudi čedalje več rokopisov potrebovalo. Ko bi knjige dan danes na pergameau tiskaU-, kakor se je nekdaj na pergamen pisalo, bile bi tudi mnogo draže, kakor so sedaj. Ob takih okolnostih bil« so tedaj knjižnice redke in male. Knjižnica 100 zvezkov bila je uže bogata. Glasoviti učenjaki so uže mogli ponašati se, če so imeli po 10—20 knjig, pa so morali še sami prepisovati pri vsem. Rokopisna biblija je veljala ondaj do 1000 gold., sila denarja za tiste čase. Dragocene knjige bile so po cerkvah in samostanih za teške lance prikovane, da niso bile ukradeue. Siromaki niso mogli citati knjig.