Stev. 18. V Ljubljani, v torek, 23. januaija 1912. Leto XL. m Velja po pošti: ss 2a celo leto aapre] . K 28'— sa pol leU „ . „ 13--sa četrt leta „ . „ 6*50 u en meseo „ . „ 2'20 sa Nemčijo oeloletao „ 28'— ti ostalo Inozemstvo „ 35'— V LJnbljanl na dom: u celo le.0 naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12— sa četrt leta „ . „ 6 — sa en meseo „ . „ 2'— V opravi pnjtmiR meseOno K KO ; Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enoBtolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. =Izhaja:= vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. url popoldne. par Uredništvo ]• v Kopitarjevi ullol Stev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravnlštvo je v Kopltar|evl nllot štev. B. ~£aj Avstr. poštne bran. račun št. 4.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. kar spada k vodstvu vladnih poslov. V | kakšni obliki bi bilo to v Nemčiji mogoče, to je drugo vprašanje. Ampak to stoji, da se socialna demokracija ne brani vlade zmožne večine. To je zanimivo priznanje. Navadno se v socialnodemokraškem časopisju bere, da je cilj socialne demokracije vsako vlado, ki je zgrajena na sedanjem kapitalistiškem družabnem redu, vreči in socialnodemo-kraški voditelji so svojim volivcem še vedno slovesno zatrjevali, da je popolnoma izključeno, da bi socialnodemokraška stranka mogla s katerokoli meščansko stranko skupno vladati današnjo državo, ker bi to bilo izdajstvo. Nemška socialna demokracija pa — tam, kjer je vpliv mar-ksisina bil do današnjega dne največji — izjavlja, da je pripravljena skupno z liberalnimi strankami, neizvzemši nacionalnih liberalcev, prevzeti vlado, če treba. Kaj pa poreko na to marksisti, radikalni socialisti, tiste mase, ki jih voditelji obdelujejo z demagoškimi frazami? Tem odgovarja v istem zvezku »Sozia-listische Monatshefte« sodrug Lindemann. Pravi, da tisti sodrugi, ki si obetajo socialnega prevrata, kateri bi kapitalistiški sistem do temelja, razdrl, in ki zato hočejo, da vse delovanje socialne demokracije na la edini in največji cilj meri, nimajo v dejanskih razmerah nobene zaslombe. Današnja država, izvaja Lindemann, se nikakor ne more smatrati za kapitalistiško državo in kdor agitira s tem, je le navaden demagog. Država, ki se vlada parlamentarno na podlagi splošne in enake volivne pravice, je vse kaj drugega kakor ona, ki so jo imeli pred očmi prvi socialistični teoretiki in agitatorji; vsled odločilnega vpliva najširših slojev ljudstva se je gospodarska in politična struktura države v mnogem oziru bistveno izpremenila. Sodrug Lindemann dokazuje to prav na nemški državi. Danes ni država samo policijska država, ne pobira samo davkov in ne nabira samo vojakov, temveč izvršuje velike socialne posle, tako na polju javnega zdravstva, delavskega varstva, delavskega zavarovanja, prometa, pospeševanja obrti, kmetijstva itd. Delavska varstvena postavodaja omejuje privatnega podjetnika v vodstvu njegovega obrata, država, dežele in občine imajo vedno večjo razla-slivno pravico v prid splošnemu blagru, javne korporacije sc finančno vedno bolj udeležujejo privatnih podjetji in imajo tako nanje vedno večji vpliv, socializacija i na vsej črti. Isto velja za aprovizačno poli- tiko, ista tendenca se uveljavlja v prizadevanju izključiti vmesno trgovino in okrepiti živinorejsko zadružništvo in podobno. Tudi socialnodemokraška državnozborska delegacija se vedno bolj udeležuje pozitivnega dela na podlagi današnje ustave in gospodarskega sistema in značilno je, da je parlamentarna delegacija soglasno in energično odklonila zahtevo, naj se v slučaju vojne napovedi proglasi socialna revolucija. Odkrito rečemo, da je treba te besede smatrali za resne, ne samo za navaden lini, na katerega naj bi se liberalne meščanske stranke vsedle, da volijo socialne demokrate. Res je seveda, da sodrugi, ki jih navajamo, pripadajo revizioni-ški struji, toda jasno je, da se ta tendenca tudi v odločilnih socialističnih političnih korporacijah čezdaljebolj uveljavlja. Vo-livm oklic socialne demokracije, ki jasno izjavlja, da je pripravljena z meščanskimi strankami stvoriti za parlamentarno vlado sposobno večino, je popolnoma v duhu re-vizionizma. Večina, ki hoče vladati, p a mora tudi votiraH davke in dovoljevati vojake, sploh vse to, kar imenujemo nujne državne potrebščine. In pravzaprav je danes slednje najbolj nujno. Lepo je biti prijatelj splošnega miru, toda, ako se Francija oborožuje in bivši sodrug Millerand, sedaj vojni minister, pripravlja za parlament zakon, na kojega podlagi se bo prezenčno stanje francoske armade zvišalo, bi se eventualna sociali-stično-liberalna večina v nemškem parlamentu ne mogla izogniti temu, da stori vse, kar je za obrambo države nujno potrebno. Podobnega mnenja jc bil lani tudi velik del laške socialne demokracije, ko se je njen voditelj Bissolati z Giolittom pogajal, da vstopi v kabinet. Sicer pa pripomnimo v tem oziru le še to, da velik del novoizvoljene socialnodemokraške frakcije v nemškem državnem zboru pripada revizioniški struji. Izvoljeni so celo možje, ki so carinsko politiko v varstvo domačega kmetijstva javno in vnelo zagovarjali! Dve stvari ste, ki jih hočemo spričo vsega tega danes povdariti. Prvič: Socialnodemokraške stranke ne gre presojati po tem, kaj piše njeno dnevno politično časopisje ali kar natvezajo njeni agitatorji svojim volivcem. In iudi se je ne sme gledali samo s stališča njenih pisanih programov. Taka stranka, ki ima veliko organizirano maso za seboj, ki živi s časom in z njim napreduje in ki združuje danes v sebi tudi že stanove z najrazličnejšimi stanovskimi interesi, tak živ napredujoč demokratičen Današnja številka obsega 4 strani. Gospodje so pripravljeni... Kmalu se bo izvedelo, ali zmaga na Nemškem dosedanja večina iz centra in konservativcev ali pa socialnodemokra-ško-liberalni blok. Kar se centra tiče, so ožje volitve zanj ugodno izpadle; ako prištejemo alzaški centrum in par takozvanih velfov iz Hannovra, ima centrum zdaj 100 mandatov, toda tudi socialna demokracija jih ima že približno toliko. Tako desnica kakor levica imata v tem trenotku vsaka okoli 180 mandatov. Tu pa štejemo k levemu bloku nacionalne liberalce, ki se pa v mnogih vprašanjih nagibljejo k desnici in so vrhtega v ožjih volitvah po veliki večini le s pomočjo centra in konservativcev zmagali. Položaj je torej popolnoma nejasen. Vlada stoji na Nemškem nad strankami, je popolnoma neodvisna in zato se tudi o njej še ne ve, kaj bo ona storila. Vsako ugibanje je prezgodaj. Zato se hočemo danes baviti z nekim drugim vprašanjem, ki je s temi volitvami v zvezi in je popolnoma jasno. Gre se namreč za stališče s o -cialre demokracije do vlade, ki sc navadno preveč enostransko presoja. Socialna demokracija v Nemčiji se je v sedanjem volivnem boju z vsemi silami prizadevala, da se osnuje enoten blok iz socialne demokracije in liberalnih strank, in sicer tako iz svobodomiselcev kakor iz nacionalnih liberalcev, da združeni vržejo centrovsko-konservativno večino. To dejstvo se ne da utajiti. Leo Arons izvaja v tem oziru v uvodnem članku zadnje številke »Sozialistische Monatshefte: sledeče: Socialna demokracija je storila vse, kar je v njenih močeh, da omogoči pri ožjih volitvah skupni nastop vse levice, neizvzemši nacionalnih liberalcev. Zato je na. jenskem strankinem zboru leta 1911 vsakemu socialnemu demokratu dala potrebno svobodo, da glasuje eventualno tudi za lakozvane meščanske kandidate. Toda storila je še več. Da namreč pobije ugovor, da liberalnim strankam nič ne hasne, ako gredo skupaj s socialno demokracijo, ker spričo programa socialnih demokratov ni mogoče s tako večino vladati, je socialna demokracija v svojem volivnem oklicu 7. dec. 1. 1. izrečno naglašala, da je njen cilj tudi ta, da se izvede parlament, vladni zi-stem. V to svrho pa, pravi Arons, je v prvi vrsti potrebna večina, ki bo mogla vladali in prevzeti odgovornost za vse, LISTEK. Burja. Zgodovinska slika. — Spisal L. R. Viharni časi so bili takrat. Po Vipavski dolini so se po cesarski cesti pomikale dannadan dolge vrste vojakov, danes proti Gorici, jutri, nazaj proti Vipavi in Ljubljani. Celi regimenti avstrijskih grenadirjev so korakali po gladki cesti, ali pa po blatu in prahu, kakor je naneslo. Boben je ropotal neprestano .svoj taramtatam, lara m tata m, pred četami so jezdili častniki v belih plaščih s svetlimi sabljami ob strani in z medaljami na pr-—b, za njimi so marširali soldati z visokimi čakami na glavi, sklonjeni, trudni in potni, včasih so peli, včasih molčali, včasih kleli, kakor je bil pač čas in cesta.i Kakor veter so vihrali ob njih oddelki konjikov v svojih lepih uniformah, polroči so ropotali in drdrali ka-noni za pešci, trobente so zapele kratko znamenje, za hip so je vse ustavilo, kratek odmor — zopet se je oglasil rog in cesta je oživela kakor jiot mravljincev iz mravljišča do hruške, ki jc prezgodaj padla zrela in sladka z drevesa, ker jo jo bil načel črv. Ljudje po vaseh so bili prestrašeni. Od Gorice so grmeli kanoni. Fran-je silil tam čez Sočo. »Kaj bo, če zmagajo vragi našega generala Karla in pridemo pod Francoza?« so se vpraševali Vipavci. A nihče ni vedel odgovora. Po vseh vaseh so bili nastanjeni vojaki, danes z rdečimi hlačami in sivimi suknjami, jutri z belimi hlačami in modrimi bluzami, danes so govorili hrvaško in kleli mažarsko, jutri jih živ krst ni mogel razumeti. »Satno, da so izpod našega cesarja! Bog daj, da bi Francoza ugnali!« so prosili Vipavci Boga in prenašali voljno vse križe in težave vojaške nadlogo. V šompasu, beli vasi sredi Vipavsko doline ob cesarski cesti, so bili nastanjeni neko noč 'hrvaški vojaki. Sami korenjaki, ki jim je bila puška kakor pero in sablja kakor bilka. Oče župan jih jc imel čez sto na svojem skednju in na senu, v kamrah pa je bilo deset ležišč pripravljenih za oficirje. Zvečer so so zbrali v hiši na ognjišču in se greli pri ognju, zakaj bilo jo v sredi marca in zunaj še mraz. Pisana majolika jo krožila od rok do rok, za vsak bokal kakor zlato rumenega vipavca jo zacingljala svetla cvancgarica v županov mošnjiček. Nazadnje je dal župan par bokalov zastonj in ni hotel od oficirjev za noben denar planila. Slednjič so se vdali in mu napili: »Neka živi naš go-spodino fcuna.nl«. Oče župan so morali piti z njimi. Ko so odložili maj oliko, so se popraskali za ušesom in izpregovorili: »Je že prav, gospodje oficirji ... Ti bokali naj bodo za božji Ion. Samo nekaj bi vprašal, če dovolite, gospodje. Kaj pravite, ali bo dolgo še. ta tepež in metež s Francozom? Če pojde tako naprej, ne vem. čc sc bo izplačalo to pomlad orafri.« »Gospodine kučegazda., lo ne znamo ni mi, što če biti. J oš će krvca teči, još puška pucati . . . Hog i sreča ju-načka!« jc odgovoril mlad poročnik. Tedaj jo zunaj zatrobilo. Vse je posluhu ilo. Alarm. Kakor bi trenil, so bili konji iz hleva, oficirji v sedlih, vojaki v skcclnju so se oprtali, zgrabili za puške in kmalu je stala cela vrsta na dvorišču pripravljena za odhod. »Kam pa. tako naglo, gospodje? Ali jo Francoz že blizu?« jc vprašal žu-l>an in se jc čudila družina. A ni bilo časa odgovarjati. Preden bi človek misli, je bila vas prazna, dolga vrsta grenadirjev sc je pomikala brez bobnanja po cesti, a no proti Gorici, marveč proti Vipavi. Ljudje se niso čudili, saj so bili vajeni takih odhodov in prihodov. A oče župan so pregruntali, da to ne kaže nič dobrega. In res ni kazalo nič dobrega, kajti tisto noč se je nadvojvoda Karel umaknil pred genera- organizem se ne more vezati na programe, ki so jih rodili vsakokrat različni časovni pogoji. Kdor ne upira svojih oči samo na tiste komunistične manifeste in opazuje stranko, kako se razvija, prilago-dujein stopa predvedno nove naloge, ta bc čisto jasno opazil, da mora v moderni državi, kakršna je danes, socialna demokracija postati vedno bolj prava socialnore-formna stranka. In zalo se nam zdi, da poraz konservativnih in liberalnih strank ni tako usoden, kakor bi kdo na prvi pogled sodil. Centrum bo v Nemčiji, tudi akc bi sc levičarske stranke pod vodstvom socialne demokracije združile, zavzemal vedno tako važno mesto kakor ga je doslej, zakaj ni se mu treba nikamor vezati Centrum združuje v sebi vse stanove, ima za seboj maso, se naslanja na veliko or> ganizacijo in ima politično izšolane volivce. Lahko bo zavzemal nekako izravnavajoče stališče, ko bo šlo za carinsko gospodarsko vprašanje, glede delavskovarstve-ne postavodaje pa gre lahko s socialisti. Ena stvar je: kulturni boj. Toda v terc oziru stoji to, da politično trdno organiziranih katoličanov ravno na podlagi moderne ustave ni mogoče terorizira, t i. Za danes zadosti. Saj smo pravzaprav holeli le to konstatirati, da so gospodje sodrugi pripravljeni , . . Goriški deželni zlor. (Peta seja 22. januarja ob tri četrt na 5. uro zvečer.) Gorica, 22. jan. 1912. Zapisnik zadnje seje se je odobril, ne . da bi se prebral, nakar so se prečitale vloge. Nato je dr, Pettarin poročal o zakonskem načrtu glede uvedbe davščine na vrednostni prirastek nepremičnin. Načrt sc je izročil finančnemu odseku. Enako se je finančnemu odseku izročilo poročilo dr. Pcttarina o deželnem proračunu za leto 1912 ter obenem resolucija, s katero se vlada pozivlje, na| uredi deželne finance* Deželni proračun za leto 1912 izkazuje 152.000 K primanjkljaja. Ta naj se pokrije s preostanki pre-tečenih let, posebno 1908 in 1909, ki znašajo pol milijona kron. Leta 1911 jc bile primanjkljaja 523.267 K. Ta naj sc pokrije z ostankom preostanka 347.995 K. Ostanek primanjkljaja v znesku 175.279 K naj se pokrije z novim posojilom. Obenem se deželni odbor pooblašča za pokritje kakih novih potrebščin najeti posojilo v najvišjem znesku 600.000 K. Poročilo se je lom Muratom, ki jc s svojimi četami prekoračil Sočo, proti Kranjskemu. XXX Dan pozneje jc bila Vipavska dolina. tiha, zapuščena, kakor da jc izumrla. Pooblačilo sc je bilo, megla je polegla na zemljo. »Ne bo dobrega . . .« so govorili ljudje, zadelavali vrata v hrame in ka-šče, skrivali denar in žito in vino, kamor so mogli. Nihče ni maral izpod strehe, kaj še iz vasi. Popoldne je prikrovsal berač Ba-saj v županovo hišo v Šempasu. »Bog daj, oče župan in vsa družina!« je pozdravil in začel mrmrati očenaš. »Kaj bi zdaj molil, povej, če kaj veš o vojski!« se je razjezil župan. »Povem, povem ... Od Gorice sem prišel. Tam so je že Francoz vgnezdil. Na Lijaku je vse črno golobradcev. Iz platna so si naredili kolibice, tam kuhajo in pečejo, šivajo hlače in čistijo puško in kanone. Po vsem polju jih jo kakor bi bili iz nebes padli. Slrašan šum je, jezdeci dirjajo semintje, bobni ropotajo, vmes pa čebrnjajo ti never-niki tako čudno, da nc vem, ali molijo, ali kolnejo . . . Zdaj bi jih naši lahko na brisali, ko so tako brez skrbi; pa vrag vodi, kakor daleč polje cesta — naših nobenega, kakor bi jih bil vso veter izpihal . . . Bog pomagaj!« (Dalje prib.) oddalo finančnemu odseku. — Nato se Je sprejela resolucija na vlado, naj čimprej izdela načrte za uravnavo Soče, Vipave, Idrijce in Tera. — Sprejela se je resolucija, v kateri deželni zbor poživlja vlado, naj prispevek za deželno kmetijsko šolo poviša od letnih 4000 na 20.000 K. Poleg raznih drugih manjših podpor ee jc podaljšala podpora v znesku 38.000 kron za zgradbo ceste Št. Ferjan-Cerovo ter se zvišal deželni prispevek za cesto Trst-Tržič od 80.000 K na 200.000 K. Za pogozdovanje Krasa se je povišal deželni prispevek od 8000 K na 10.000 K. — Prihodnja seja bo v ponedeljek, 29. t. m . Droge ožje volitve v Nemčiji. Včeraj se jc odločilo v Nemčiji 80 ožjih volitev. Socialni demokrati so priborili 27, svobodomiselna ljudska stranka in liberalna kmečka zveza 21, narodni liberalci 12, konservativci 5, centru m z Welfi 3, državna stranka 1, an-tisemiti 4 in Poljaki 2 mandata. Cen-trum z Welfi in Alzačani šteje zdaj 101, konservativci 42, državna stranka 12, antisemiti 14, Poljaki 16, divjaki 4, nacionalni liberalci 37, svobodomiselna ljudska stranka 38 in socialni demokrati 99 poslancev. Usoda industrijskih okrajev ob Beni in na Westfals.kem se odloči 25. januarja. Centrum in uarod-noliberalna stranka sta sklenili dogovor za ožje volitve v volilnih okrajih Bochum, Dortmund, Essen, Muhheim-Duisburg m v Diisseldorfu. V Kolinu se jc posrečilo skupnemu nastopu levice, da je bil izvoljen proti znanemu socialnemu politiku Trimbornu socialni demokrat Hofrichter. V Berolinu I je bil le z 9 glasovi večine liberalec proti socialnemu demokratu. Tu je glasovalo za liberalce proti socialnemu demokratu 9 ministrov, ki so tako odločili zmago. V Dessauu, mestu, ki so se smatrali liberalci za svojo neomaj-ljivo trdnjavo, jc zmagal znani voditelj socialno - dcmokraŠkih revizionistov, Heine. Liberalcem so njih rdeči volilni zavezniki iztrgali tudi Frankfurt. Francozi proli uom. Francozi so grozno razburjeni, ker Lahi zaplenili francoska parnika »Carthage« in »Manubo«. Parnik »Car-thage« so morali Lahi izpustiti; drugo, kar je Francvoze tako razburilo, je dejstvo, da so Lahi zaplenili parnik »Manubo«, na katerem >e je, kakor Lahi trdijo, vozilo 29 turških častnikov, ki -o imeli 250.000 frankov denarja. Francozi trde, da so se na »Manubi« vozili tfgolj zdravniki in strežniki »Rdečega polumeseca« in je francoska vlada svojemu rimskemu poslaniku naročila, naj ne dopusti, da bi Lahi »Manu-be« preiskali. Postopanje Lahov smatrajo Frain-Joži za poniževalno in francosko časopisje ostro napada Lahe in kaže na prizanesljivost, s katero tunišlce oblasti nasproti laškim tihotapstvom vojnih potrebščin postopajo. V Marzilju so morale oblasti odločno nastopiti, :la niso izbruhnili protilaški izgredi. Lašk,i generalni konzulat mora strašiti policija. Govorilo se je celo, da odpošljejo Francozi proti laškemu obrežju svoje brodovje, a to se ne zgodi, ker jc, kakor poroča »Agence H a vas« laška vlada predlaga francoski, da naj razsodi o zadevi »Carthage« in »Manube« haško mednarodno razsodišče. Zadeva se mimo poravna, a prijateljstvo med Lahi in Francozi je prekrižano. Slučajno se mudi med tem sporom v Rimu Kiclerlen-Wachtcr, ki tudi brez rlvojbe stori svoje, da se radi spora s Francijo nezanesljiva Italija bolj približa svojima zaveznicama Nemčiji in Avstro-Ogrski. Ostro so nastopili proti Lahom tu-tii francoski poslanci. O tem se poroča: Pariz, 23. januarja. (Kor. urad.) Poel. Laroclie jc vložil interpelacijo ?lede na zaplembo »Carthage« in »Manube«. Vse gleda zdaj na razsodišče v Haagu (ugovori). Л ker ne more razsodišče pred enim mesecem razsoditi, se morajo Turki na svobodo spustiti. Skrbeti se mora, da se preprečijo podobni dogodki in dobiti se mora popolno zadoščenje. Admiral Bieneme izjavi, da je laška mornarica izvršila napad na čast francoske zastave. Postopanje Italije se mora tembolj grajati, ker je zavzemala Francija v zadnjih časih nasproti Lahom zelo prisrčno stališče. Dežela zahteva zadoščenja in je pripravljena, da gre do skrajnosti. (Pritrjevante.) P. Cournier izjavi, da je Italija kršila londonsko pogodbo. Medicinska izkušnja, ki jo hoče Italija, izvesti pri turških potnikih,, žali Francijo. Ministrski predsednik in zunanji minister Poincarć izjavi glede na za-p len i te v »Carthage« med drugim, da bi Lahi ne bili smeli zapleniti letalne* eta stroia, ki se je vozil iz enesrn nev- tralnega pristanišča v drugo nevtralno pristanišče. »Carthage« kot poštni parnik bi bili morali Lahi obzirno in hitro preiskati. Sodi, da so postopali Lahi pomotivo in škodovali francoskim koristim in pravicam. Poincare prečita na to pismo turškega poslaništva, ki je obvestilo francosko vlado, da se vozijo na »Manubi« Člani »Rdečega polumeseca«. Francoska vlada je1 nato naročila rezidenci v Tunisu, da naj skrbno dožene identiteto turških potnikov. Prcdnio je pa odposlalo laško poslaništvo svoji vladi to izjavo, so že Lahi zaplenili »Manubo«. Ministrski predsednik je bi'zojavil v Rim in v Ca-gliari, da se turški potniki ne smejo izročiti Lahom. V Cagliari odposlano brzojavko so pa vrnili, češ, da naj sc odpošlje še enkrat, ker je ne morejo rešiti. V Rimu jc pa zatrjala laška vlada francoskemu poslaniku ,da. gre za potnike, ki so turški častniki, ki jih lahko smatrajo za vojne vjetnike. Francoski poslanik je sodil, da mora priporočiti francoskemu konzulu v Cagliariju, da naj se pridruži mnenju laške vlade. Turško poslaništvo je pa še naprej odločno naglašalo, da pripadajo turški potniki »Rdečemu polumcsecu«. Francija zato turških potnikov ne more izročiti Italiji z ozirom na mednarodno in državljansko pravo. (Pritrjevanje). Laška vlada je že izjavila, da ne more izključno Francoski v korist preiska-nja ladij opustiti, a zagotovila je, da hoče proučiti vprašanje o preiskovanju ladij. Obljubila je, da bo laška mornarica izvajala svojo dolžnost s tisto obzirnostjo, ki gre prijateljski narodnosti. Dogodka, ne moreta skaliti razmer med obema državama. Oblatk, ki je šel mimu, ne zatemni obnebja, — Po Poincarejevem govorni je zbornica nadaljevala razpravo o izpremembi zborničnega volilnega reda. AEHRENTHAL. •>-Wiener Allgemeine Zeitung«, glasilo zunanjega ministrstva, piše, da je kampanja proti Aehrenthalu neutemeljena in da jc izključeno, da se zunanja politika izpre-meni. ? Deutsche Nachrichten« pa objavljajo iz krogov nemško-liberalnih poslancev dolgo izjavo, v kateri branijo Aehren-thalovo zunanjo politiko. Očitanj kritikov Achrenthalove politike to pojasnilo ne ovrže. Prizna celo, da so nevoljni posamni nemški politiki na Aehrenthala, a obenem trdi, da to na razmere z Nemčijo ne vpliva. Nadalje naglaša, da je ostal Aehrenthal kot zaveznik zvest Italiji in zanikava vsako agresivnost Italije, ne ovrže pa dejstev o laškem oboroženju in ne protiavstrijskih demonstracij v Benetkah. Izjava »Deu-tseher Nachrichten« obsega veliko besedi, a stvarno ne ovrže nobene stvari, ki se je Aehrenthalu očitala. SPRAVA MED POLJAKI IN RUS1NI. L v o v , 23. januarja. (Zas.) Spravna pogajanja Poljakov in Rusinov se ugodno nadaljujejo. Upajo, da se med Rusini in Poljaki doseže kompromis. VAŽNE IZJAVE OGRSKE OPOZICIJE. Včeraj sta govorila v ogrskem državnem zboru grof Apponyi in Justhovec Hollo. Apponyi je med drugim naglašal, da ne bodo dopustili brambne preosnove, dokler se ne izpolnijo glede na armado zahteve Mažarov. Izjavil sc je za dosedanjo smer zunanje politike. Naglašal je, da opozicija obstruira zgolj brambno preosno-vo, ker se še ni rešilo vprašanje zastav in znamenj in ker se hoče uvesti načelo, da določaj Veličanstvo jezik armade. Hollo je pritrjeval Apponyijevim izvajanjem in pristavil, da zahteva njegova stranka tudi splošno volilno pravico. Glede na brambno preosnovo izjavi, da boj ni naperjen proti armadi, marveč proti prevelikim stroškom za armado. Končno se je zaletel še v trialistična stremljenja, NADVOJVODA PRESTOLONASLEDNIK FRANC FERDINAND V BEROLINU. Berolin, 23. januarja. (Zas.) Nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdi-nad se pripelje 28. t. m. ob ®/4ll. uri dopoldne v Berolin. Prosil je, da bi slovesen sprejem odpadel. NOVA TURŠKA STRANKA. Carigrad, 23 januarja. (Kor. ur.) Polkovnik Ladik namerava ustanoviti novo stranko, >Otomansko Unijo«, ker sc jc spri z voditelji liberalne stranke. NEMČIJA IN VATIKAN. Rim, 23. januarja. (Zas.) Obisk Ki-derlen - Wachterja pri državnem tajniku Мсггу del Valu, dne 21. t. m. popoldne, je napravil v Vatikanu najugodnejši vtis. Ki-dcrlen-Wachter in Меггу del Val sta sc razgovarjala 20 minul. Berolin, 23. januarja. (Zas.) O razgovoru Kiderlen - Wachterja z Меггу del Valom se brzojavlja iz Rima- Razgovor je obsegal vsa vprašanja, ki sc tičejo Vatikana in Nemčije. Baje se je tudi govorilo o volitvah v Nemčiji. Razgovor je bil zelo prisrčen in s« ie konstatiralo. da nobeno važnejše vprašanje dobrih razmer Vatikana z Nemčijo ne moti. Nekateri rimski listi trde, da je zaslišal sv. oče po konferenci obeh državnikov Kiderlen-Wach-terja v tajni avdienci, a poučeni krogi to poročilo dementirajo. 1912 — LETO VOJSKE? Berolin, 23. januarja. (Zaseb.) »Das kleine Journal« objavlja na zelo skritem mestu poročilo, ki dasi skrito, lalikopovzroči vznemirjenje in sc mora žaro skrajno previdno presojati. Vlada je baje namignila dobrodelnim druStvom, da naj varčujejo, ker bo stavil najbrže »Rdeči križ« velike zahteve dobrodelnosti. V tej obliki se poročilo ne more drugače tolmačiti, kakor da računa nemška vlada z vojsko. LAŠKO-TURŠKA VOJSKA. Praske pri Tobruku. T o b r u k , 23. januarja. (Kor. urad.) Južno-vzhodno od trdnjave se je opazilo, da manjše sovražnikove Čete operirajo. Popoldne so laški vojaki streljali na neko veliko karavano, ki so jo vodili turški vojaki, Karavana je imela veliko škodo. VOJNI STROŠKI ITALIJE. Rim, 23. januarja. (Zas.) V Tripo-lisu in v Cirenajki imajo zdaj Lahi 109.389 vojakov in 6000 častnikov. Vojni stroški znašajo povprečno dnevno dva milijona lir in znašajo dozdaj, ne vštevši stroškov mornarice, 200,000.000 lir. ZMEDE NA KITAJSKEM. London, 23. januarja. (Kor. urad.) »Times« poročajo iz Pekina, da se je iz-premenil položaj in da je Sunjatscn preklical svoje obveze, ker sodi, da hoče postati Juanšikaj diktator. London, 23, januarja. (Zas.) »Daily Chronicle« poroča iz Pekina: Pekinška vlada javlja, da proglasi ob kitajskem Novem letu, 18, februarja, državni bankerot. lnozemci v Pekinu sc boje, da izbruhnejo nemiri. Nadalje sc poroča, da nasprotuje 31 častnikov I. divizije odpovedi dinastije. Častniki so zagrozili, da napadejo Pekin, če se proglasi republika. Merske novice. š štajerski deželni zbor. Včeraj zvečer so imele stranke večine štajerskega deželnega, zbora, sejo, v kateri iso sklenile, da. se zahteve slovenske delegacije odklonijo. Govori se, da je bil del večine pripravljen s Slovenci mir skleniti. Somišljeniki poslanca Wastiana so pa odločno proti vsaikemu kompromisu nastopili in Waetian sam je zagrozil v slučaju, da se nasproti Slovencem odneha, z obstrukcijo. Deželni zbor bo imel vsled tega samo še eno sejo, na kar se bo odgodil. Kakšna usoda sicer štajerski deželni zbor čaka, je negotovo. Kakor se vidi, je zmagal za enkrat še tisti upliv, ki prihaja iz »Grazer Tagblatta«: »Nicht nachgeben«. š Graški občinski svet — razpu-ščen? Včeraj bi se morala vršiti v gra-škem občinskem svetu zopet seja. Socialni demokrat je so zopet priišli v občinsko posvetovalnico z raznimi ob-štrukcijskimi inštrumenti. Po preteku četrt pa je župan Graf obštrukcioniste prehitel in sejo nepričakovano odgodil. V graških krogih se širi govorica, da bo občinski svet najbrže razpuščen in da pride na magistrat vladni komisar. š Eksplozija v kemični barvanji. V Gradcu se je v nedeljo popoldne pečal v svoji kemični barvariji neki Fr. Wasmayer z destilacijo bencina. Pri tem sta mu pomagala njegov 281etni sin Frid. in 221etna služkinja Helena Wieser. Ko jc bilo delo že končano, se je hotel starejši Wasmayer prepričati, če je kondenzacijska voda pravilno odtekla v neko jamo na dvorišču. Ker je bilo že temno, je prižgal luč in posvetil v jamo, v kateri bi morala biti samo voda. Ta trenutek pa je nastala močna eksplozija in je nastal velik plamen. Vsi trije, Wasmayerja in služkinja so dobili težke opekline, tako da so jih morali prepeljati v bolnišnico. Vzrok eksploziji je bilo bržkone to, ker se je v omenjeno jamo morala nabrati poleg odtekajoče vode iz destilacijske-ga aparata tudi večja množina bencina. Nastali bencinovi plini pa so eksplodirali, ko se jc jami približal Was-mayer z lučjo. š Potres v Gradcu so čutili včeraj ob 9. uri 11 minut zvečer. Enkratni potresni sunek ni napravil nobene škode. š Smrtna kosa. Pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah je umrl v župnišču 18. t. m. ob 3. uri zjutraj Alojzij Kajnih, ki je bil 31 let ond'i v službi. Pogreb je bil v soboto. š Iz Dobrne. V Vašo notico o revol-verskem napadu na najemnico nemško gostilne »Styria« na. Dobrni se je velika pomota vrinila. Ni namreč njen mož Ignacij Wregg nanjo streljal — odšel je že lansko jesen iz Dobrne, ne da bi se vedelo kam, zaradi žalostnih družinskih razmer. Uprav tisti človek. zaradi katerega je VVregg Dobrno za-pustil, je streljal na Wreggovo. Neki mesarski pomočnik mu jo bil na potu in zato se jc hotel nad gostilničarko znositi. š K požaru v Polzeli se nam iz Ce. lja poroča: Vaša brzojavka od minole-ga ponedeljka, v kateri se trdi, da je lastnik tovarne za metre tovarno sani zažgal, temelji na napačni informaciji. Lastnik tovarne Viljem Prym ju večkratni milijonar in ima samo v Avstriji šest sličnih tovaren. Za časa po-žara se je Prym nahajal v Weissen-bachu na Nižjem Avstrijskem, kjer ima eno izmed največjih svojih tova. ren. Iz tega je torej razvidno, da je izključeno, da bi bil lastnik sam zažgal. Tudi ni obrat v tvornici ustavljen, kot se nam je napačno poročalo, ampak so vsa dela. prestavili v drugo Prymovo tovarno v Polzeli. DAROVI. Sklad Mohorjanov za »Slovenska Stražo«: Mohorjani Podbrdo, Goriško, po č. g. Valentinu Kragelj, župniku, 6 K. — Mohiojani v Litiji, po č. g. Petru Rcžek, župniku v p., 5 K. — Mohorjani v Oblokah, 2 K. — Mohorjani Foja-na v Brdih, po vikarjatnem uradu, -i K 20 v. — Mohorjani Št. Jurij pri Grosupljem, 5 K 90 v. — Mohorjani Sv. Rupert v Slov. goricah, 12 K. — Nabe-rite še povsod, kjer se še niste spomnili na klic »Slovenske Straže«. Volitve m obrtno sodile m Ljubljeno in okolico. Obrtniki volilci! Volite vsi soglasno sledeče kandidate, ki so jih postavili zaupni ki-obrt-niki in ki Vaan jih priporoča S. L. S. V IL skupini, iz volilnega razreda pod- jetnikov. Prisedniki: Ivan Pengov, podobar v Ljubljani. Hugo EberI, pleskar v Ljubljani. Fe:iks Toman, kamnosek v Ljubljani. Franc Bizjak, posestnik in mizarski mojster v Vižmarjih št. Anton Rojina, mizar v Ljubljani. Namestniki: Ivan štrumbelj, gostilničar na Igu. Ivan Srebot, čevljar v Ljubljani. Ivan Kočar, mesar v Ljubljani. V vzklicno sodišče II. skupine, volil' nega razreda podjetnikov: Ivan Ogrin, stavbeni podjetnk v Ljubljani. Pridite vsi na volišče! Agi tirajte t ODPOR PROTI OMEJITVI PRAZNIKOV V BOSNI. Sarajevo, 23. januarja. (Zasebno.) V nedeljo se je tu pripetila demonstracija posebne vrste, ko je prečital v stolnici kanonik Prechnarsky motu proprio svetega očeta o omejitvi praznikov, rrečitanje jc motilo skozi četrt ure kričanje. Celo ženske so klicale: »Nočemo, da se izpreminjajo naši običaji,« Veliko ljudi je cerkev zapustilo in demonstriralo pred stolnico. Pod lečo so aretirali tesarja Katoviča. Kanonik je prekinil čitanje motu propria, zapustil lečo in se podal med vernike, da jih pomiri. Ko je nastal mir, je dokončal prečita-nje in končno prosil, da naj verniki ubogajo svetega očeta. Tudi z dežele dohajajo poročila o ugovorih proti proglasitvi motu propria o omejitvi praznikov, X X X Nadškof dr. Stadler in vsi katoliški škoije v Bosni in v -Hercegovini so proglasili edikt, ki dekretira po sv. očetu zaukazano omejitev praznikov. V Bosni in Hercegovini se odpravi 10 praznikov. Dokler se ne končajo dotična pogajanja v Rimu, ostane glede na praznike v Avstriji vse neizpremenjeno. Bosensko-hercegovski nadškof in škofje so prvi izvedli po svetem očetu določeno omejitev praznikov. Motu proprio sv. očeta, izdan lani meseca julija, določa, da se zdi sv. očetu potrebno, omejiti število zapovedanih praznikov, ker so se izpremenile v sedanjih časih družabne razmere, ker sc je pomnožila trgovina, ker se vse hitrejše razvija in ker so sc podražile življenske potrebščine. Zapovedani prazniki naj bi ostale vse nedelje, Božič, Novo leto, Sv. Trije kralji, Kristusov vnebohod, Sv. Peter in Pavel in praznik Vseh svetnikov ter Brezmadežno spočetje. Ostali prazniki in tudi prazniki deželnih patronov naj se premeste na bodoče nedelje. O tem motu propriu sc je različno sodilo. Z merodajnih mest se je glede na ugovore naglašalo, da še ni padla v tej zadevi zadnja beseda, ker je sv. oče episko-patu posameznih dežela prepustil, da primerno izvedejo motu proprio o omejitvi praznikov. V avstro-ogrski monarhiji je dozdaj izvedel motu proprio le bosensko-hercegovski episkopat. Dnevne novice. + Zmaga S. L. S. V Starem trgu pri Kočevju je zmagala pri občinskih volitvah 22. t. m. v vseh treh razredih S. L. S. Zopet ena liberalna trdnjava manj! + Dež. zbor. Fin. odsek je danes pod predsedstvom dr. Žitnika rešil prvih sedem poglavij deželnega proračuna za leto 1912; prihodnja seja finančnega odseka bo jutri. + Shod železniča jev. Pretečeno nedeljo popoldne ob 3. uri sc jo vršil shod železničarjev v gostilni g. Koša-ka na Grosupljem. Govoril je o regulaciji železničarskih plač poslanec Go-stinčar. G. Medved je podal nato celo sliko dosedanjega delovanja kršč. soc. železn. organizacijo na dolenjski progi. Shod je bil zelo dobro obiskan. -j- Mestna občina Krško. V upravi krške občine je revizija deželnega odbora zasledila velike nerednosti. Ker kljub opetovanim pozivom občinski svet ni odpravil teh nerednosti, dasi je mestno gospodarstvo v skrajno slabem položaju, predlaga deželni odbor deželni, vladi, da se mestni zastop razpusti. Za gerenta se predlaga dr. Janko Hočevar. + Iz deželnega odbora, V Včerajšnji seji je naznanil dr. Tavčar, da odloži svoj mandat v deželnem odboru. Prosil je svoje bivše kolege v deželnem odboru, da ga naj ohranijo v dobrem spominu. Dež. glavar dr. šusteršič je naglašal, da je bilo razmerje med dr. Tavčarjem in ostalimi deželnimi odborniki vedno prijazno in kolegijalno, vsled česar z obžalovanjem vidijo, da se od njih poslavlja ter mu je želel v imenu dež. odbora, kot ljubljanskemu županu obilo sreče in uspeha. -f- Občinske volitve na Rakeka. Rakek, to je tisti kraj, ki naj bo zadnja rešilna kljuka za liberalce. Će so povsod propadli, jih bo morala tolažiti vsaj zavest, da (jim je Rakek ostal. Sklenili so zato izpeli vse sile, da si rakovsko občino obdrže. Ko so zvedeli, da je zadnjo nedeljo dne 14. t. m. nameraval priti na shod naše stranke deželni odbornik dr. Pegan, so takoj tekli v Ljubljano ter moledovali toliko časa, da so pregovorili dr. Ravniharja, haj pride reševat njihovo žalostno postojanko. Značilno je, da so se na Rakeku zvezali liberalci bi socialni de-mokratje. Našim ljudem je to oči odprlo. Na shodu, kjer jc poročal dr. Pegan, je bilo vse polno somišljenikov Slovenske Ljudske Stranke, pa tudi nasprotnikov ni manjkalo, odšli so pa vsi s shoda s prepričanjem, da je nenaravna in občini kvarna zveza liberalcev s sociji. Ivo so nasprotniki sprevideli na svojih shodih, da jim slaba prede, so izposlovali, da se je volitev, določena na 18. t. m. od okra jnega glavarstva preklicala. Pričakujejo sedaj, da jim bo še okrajno glavarstvo šlo na roke. Spravno pogajanje v Istri. Zastopniki obeh narodnih strank v istrskem deželnem zboru se sestanejo zopet jutri na konferenco pod predsedstvom namestnika princa Hohcnlohe. V nedeljo je namestnik odpotoval na Dunaj. -f Nova vlada na Hrvaškem. Iz Zagreba, 21. januarja: Danes popoldne je izšla posebna izdaja uradnega lista, v kateri je publicirano, da sta sekcij-ska načelnika dr. Amruš in Levin pl. Chavrak na lastno prošnjo odstopila od svojih mest. Dr. Amrušu je bila izrečena cesarjeva pohvala, Levinu pl. Chavraku pa je podeljen veliki križ ■^ran Josipovega reda. — Iz sodne službe. Pravni prakti-kant pri deželnem sodišču v Ljubljani Franc Spiller je imenovan za avskul-tanta. — Živinorejski tečaj v šinarcl. Dne j6. in 17. januarja t. 1. se je vršil živinorejski tečaj v Šmarci. Udeležba je bila obilna. Z zanimanjem so poslušali koristne govore. S tečajem je bila združena mala razstava raznih živinorejskih potrebščin. — Društveni občni zbor »Društva 2a otroško vars'.vo in mladinsko skrb« v sodnem okraju v Višnji gori, bo dne 7. svečana 1912, ob 2. uri popoldne v sobi št. 6 c. kr. okrajne sodnije v Višnji gori. — Nesreča pri podiranju. Iz Idrije fce nam poroča: Ovčjaku, eraričnem gozdu, so d.varji sekali in navzdol opravljali les. Medtem ko je v petek ob 5. uri popoldne Janez Erjavec z Vojskega lubje ločil od tramov, sta to-varša sekala bukev. Opomnila sta ga, naj sc umakne, ker drevo lahko vsaki bas pade. Odgovoril jc: Lo delajta naprej, se bom že ognil. Trenutek pozneje jima zakliče: sem že v zavetju iu drevo pade na tla. Kriva dolga veja ga je pa vseeno tako nevarno na glavo za-•Ida, da je takoi mrtev obležal. Zapu- šča vdovo brez otrok, Pokopali so ga na Vojskem. — Laška lredenta. V novi učni knjigi geografije, ki je uvedena na vojnih in vojaških šolali v Italiji, je na strani 280 sledeči odstavek: »K enotnemu, leta 1870. ustanovljenemu kraljestvu Italije, spadajo s stališča mednarodnega prava tudi kanton Ticino, del Graubiindna, Tirolsko do Brcnil e r j a , I s t r i j a in Dalmacija, ki pas o zaenkrat še pod tujo upravo i n g o s p o d s t v o m!« Bolj odkrjto bi iredenta pač ne mogla izraziti svojih idej kje drugje, ko v ofi-cielnih učnih knjigah. Da vise v civilnih šolah v Italiji zemljevidi, na kate. rh jc narisan »regno«, kakor je zgoraj oznaHeno, je že davno znano. Iz Novega mesta. Nad vse sijajno je vspel prvi zabavni večor »Meščanske zveze« v Novem mestu v nedeljo dne. 21. t. m. Zbralo se je v društvenih prostorih občinstva iz vseh stanov toliko, da so prostori bili natlačeno polni. »Meščanska zveza« je s tem svojim prvim javnim nastopom pokazala, da je popolnoma na svojem mestu. Zabavni večer je otvoril predsednik »Meščanske zveze« g. Makso Sever, ki je v kratkem podal dosedanje delovanje odbora in stanije društva. Odbor ima svoje redne seje vsak ponedeljek, d:m-štveniki se*pa shajajo vsako sredo v društvenih prostorih, kjer čitajo časnike se razgovarjajo o društvenih zadevah itd. Društvo ima dosedaj rednih članov moških 67, ženskih 16, ustanov-nika 2 in podpornih članov 15, ima pa tudi svoj moški zbor, ki je ta večer pod vodstvom g. Ig. Hladnika pokazal, da ima jako dobre glasove in je popolnoma kos svoji nalogi. — Papir »Slovenske Straže« naj bi rabili vsi župni, občinski in drugi uradi. Zahtevajte od trgovcev, da naročajo papir pri »Slovenski Straži« v Ljubljani. Vzorci so na razpolago. — Zavarovanje za življenje je brez dvoma zelo koristno in potrebno. Vsakdo naj se pa zavaruje potom »Slovenske Straže«, ki da radevolje vsa tozadevna pojasnila. — Vzoren hlapec in iant je umrl v Beli pri posestniku Janezu Slapnik. Bil je to Jakob Pirš, rojen na Češnjicah nad Blagovico. Ranjki je bil star 77 let in je opravljal svojo službo do zadnjega. — Utonil je v Obrhu dne 9. januarja neki Janko Ribarič iz Erlakova na Hrovaškem. Kraj, kjer je v vodo padel, je oddaljen od proslule mestne male-nice 200 do 300 korakov. To je tisti kraj, kjer hočejo metliški liberalci, da se vej ar preloži. — Gnrka zimska pijača je edino sadni grog. Sadni grog je izboma brezalkoholna zgoščava, ki se je vsled prijetne vonjave in izbornega okusa priljubila vsakemu, kdor jo jc le enkrat poskušal. Sestoji iz naravnih sadnih sokov in finih vonjav in je popolnoma neškodljiva. 25 porcij sadnega groga stane 2 K 80 v, pri večjem odjemu znaten popust. Naroča se pri Potniku Srečko, Ljubljana, Slomškova ulica št. 27. Rožne slvori. Saniranje zadružnih zvez v Bufeo-vini. Dne 15. in 16. t. m. se je vršila v poljedelskem ministrstvu pod predsedstvom sekcijsk. načelnika dr. Ertla konferenca za saniranje nemške, romunske in rusinske zadružne zveze za, Bukovino. Konference so se med ■'drugimi udeležili sekcijski načelnik baron E n g e 1, dvorni svet. Lopus-z a n s k i, bukovinski deželni predsednik grof Meran, več poslancev in predsednik Splošne zveze avstrijskih zadrug baron S t o r c k. Konferenca se bode nadaljevala, ko bo Splošna zveza izv šila tozadevno revizijo. Nemška zadružna zveza za Bukovino izkazuje primanjkljaja 1 miljon kron. Rumunsko zvezo je saniral grškoiztočni verski zaklad, ki ji je. že meseca decembra pretečenega leta podaril 4 miljone kron. Primanjkljaj rusinske zveze pa še ni znan. Dr. Gessmann obolel. Bivši avstrijski minister javnih del dr. Gessmann je obolel v Genovi na pljučnem emfizmu in se je odšel zdravit na Riviero. Napad na vojaško stražo. Iz Dunaja poročajo, da je na vežbališču ob Schmelzi 20. t. m. zvečer neki vojak na straži brata Ivana Polka, mizarskega pomočnika in Franceta Polka, delavca, oba rojena v Dešni na Češkem, ustrelil. Približala sla se straži na sumljiv način, nakar na ponovne klice nista obstala, je vojak strel.al. Ivan Polka je dobil dve kroglji v trebuh, Franc Polka pa je tudi bil ustreljen v trebuh. Oba sta vsled poškodb umrla v bolnišnici. 1391e'nl starček umrl. V Cinaešti. v okraju Dorohoj v Bukovini, je pred kratkim umrl tnmošnii velenosestnik Mihael Ciomovolin vsled starosti. Dosegel je izredno visoko starost 139 let. Novoodkrita kovina. Metalurg Mr. French je blizu Nelsona (British Go-lumbia) v nekem platinem rudniku odkril novo kovino in jo nazval Canadi-um. Ta kovina pripada k skupini pla-tinih kovin, ki obstoja sedaj iz sedem kovin (Ruthenium, Rhodium, Palladi-um, Canadium, Osmium, Iridium in Platin). V listu »Mining Science« so objavljeni sedaj natančnejši podatki o novem elementu. Nova kovina ima lepo svetloblestečo barvo. Raztopi so v solitrovi kislini, solni kislini in zlato-topni vodi. Nasproti grebru ima prednost, da ne postaja črna tudi če je več časa izpostavljena na mokrem zraku in da ne oksidira tudi če sc razgreje. Raztali se še težje nego zlato in srebro. Canadium utegnejo uporabljati za zrcala pri reflektorjih. Vladni kemik v Nclsonu Mr. Widdowson je pretresel Frenchove preiskave in jih povsem odobril. Umor v cerkvi. Iz Išla poročajo, da je v St. Gilgenu pobil neki individij v soboto zjutraj cerkovnika,, ko je v cerkvi pri glavnem oltarju prižigal sveče. Napadalec je bil skrit za oltarjem ter je udaril cerkovnika, ki se je takoj nezavesten zgrudil, z železno palico. Ko je ležal na tleh, ga je udaril še parkrat s palico, na kar je pobegnil. Došli ljudje so ranjenega cerkovnika našli na tleh pri vratih zakristije. Morilec je prišel kot se je pozneje dognalo, v cerkev ponoči skozi zakristijsko okno ter je bržkone hotel izvršiti cerkVen rop. Za zločincem hi sledu. Nesreča pri drsanju. V Budjejevicali se je udri pri drsanju led štirim deklicam in nekemu dečku. Policijski stražnik Kolaf je rešil v lastni nevar-liosti deklice, med tem ko je deček, 11. letni Maks Kapeller, uradnikov sin, izginil pod ledom in še doslej niso dobili njegovega trupla. Pri rokoborbi zaklan. Iz Graslice (Češko). V vasi Griinsberg so se vršile te dni rokoborbe. Sinoči sta se borila neki Oton Richter in Riedel. Riedel je kmalu premagal svojega nasprotnika. Ta je bil vsled nasprotnikove zmage tako razburjen, da je pograbil nož in začel ž njim mesariti svojega zmagovalca. Tolkel je toliko časa po njem, da je Riedel ves s krvjo oblit padel na tla in izdihnil. Morilca so aretirali. Umor v norišnici. Iz Lvova poročajo, da je v norišnici v Kuljarkovu umoril bivši časnikar Siedmicki bolnika Jakoba Dyma. Grozna smrt železniškega uradni« ka. Na postaji Podgorce v Galiciji je 21. t. m. železniški uradnik Grodzki šel preko proge, pri čemur se je spod-taknil ter je padel na tir. V tem trenutku pa je privozila neka lokomotiva, ki je Grodzekga zagrabila ter ga grozno razmesarila, tako da je obležal na licu mesta mrtev. Ivan O o dosegel kompromis glede vprašanja o volflui reformi. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. Berolin, 23. januarja. Nemški državni zbor je sklican na 7. februarja t. 1. — Dozdaj je izvoljenih: 91 od centra, 5 od alza-škega centra in 5 Welfov, 42 konservativcev, 12 svobodnih konservativcev, 14 anti< semitov in »državnih strankarjev«, 16 Poljakov in 2 divjaka desničarja, to je 187 pristašev »črno-modrega« bloka; 37 nacionalnih liberalcev, 38 svobodomiselcev in 99 socialnih demokratov, to je 174 pristašev svobodomiselnega bloka. — V Franko-brodu na Meni je po izidu ožjih volitev, v katerih je bil izvoljen socialni demokrat, prišlo do velikih ekscesov. Policija je morala potegniti sablje in napraviti s silo red BURNI PRIZOR V ŠPANSKI ZBORNICI. Madrid, 23. januarja. V poslanski zbornici sta se sporekla madriški guverner Saulonis (?) in liberalni poslanec Redondo. Prepir se jc končal s tern da je guverner poslancu prisolil zaušnico. Afera bo imela za posledico dvoboj na pištole. AVIATIK PONESREČIL. Los Angelos, 23. januarja. Aviatik Page je padel iz svojega aeroplana in bil na licu mesta mrtev. ROPAR PRIJET. Pariz, 23 .januarja. Tu so zaprl! pekovskega pomočnika Garniera, ker sumijo, da je on oropal bančnega slugo Cabyja. LjuDljonske novice. lj Predavanje o električnih napra« vah in njih ekonomskih principih. Kakor že objavljeno, bo predaval o tem predmetu inž. V. Remec, ravnatelj »Zavoda za pospeševanje obrti« jutri točno ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Ljudskega Doma«. Predavanje bo gotovo vzbudilo posebno zanimanje, ker bo podalo sliko, kako se izrabljajo naravni zakladi z električno silo v inozemstvu in ker je postalo vprašanje izrabljanja vodnih sil tudi pri nas žjp aktualno. Naj ne zamudi nihče predavanja, ki se hoče seznaniti z bistvom za našo deželo tako pomembnega napredka moderne tehnike. lj šentpetersko prosvetno drušlvo, vabi »Člane in prijatelje k javnemu predavanju, katero bode v sredo 24. t. m. v zgornjih prostorih mežnarije pri cerkvi sv. Petra. Vhod nasproti cerkve. Predava č. g. dr. Janez Ev. Krek. Pridite v obilnem številu vsi k predavanju! lj Slov. gospodarsko in izobraže« valno društvo za Krakovo in Trnovo priredi predavanje v četrtek dne 25. t. m. ob %8. uro zvečer v društvenih prostorih, Konjušna ulica številka i (pri Repniku). Vabila se ne bodo razpošiljala. K obilni udeležbi vabi odbor. lj Ljubljanska kreditna banka in njeno uradništvo. V zadnji številki »Vjestnika bankovnih činovnika« se nahaja članek, ki se tiče plač uradni-štva filijalke Ljubljanske kreditne banke in iz katerega je razvidno, da znašajo pri tej filijalki poprečne letno plače več sto kron manj kakor pri oslalih slovanskih finančnih zavodih v Trstu. Ta članek v »Vjcstniku«, ki jo tudi glasilo društva »Jugoslovanskih bančnih uradnikov«, je murai mero-dajne gospode pri Ljubljanski kreditni banki, tako pri centrali v Ljubljani, kakor pri filijalki v Trstu zelo razburiti, ker. kakor sc sliši, ie ravnateljstvo centrale Kreditno banke, .sklicujoč se na neko točko službene pragmatike, v m e ni. ura d n i k' o m prepovedalo pristop k gorej omenjeni organizaciji in zagrozilo, da v sluičaju prestopa te prepovedi vsakega uradnika, eventualno tudi vse, odpusti. — Kreditno banka postopa tedaj popolnoma v znrislu takozvanili »Scharfma-cherjev« v veleindustriji. kar hi od modernega bančnega podjelja pač ne pričakovan. Seveda, če bi Kreditna banka .svoje uradni&tvo vseskozi v vseh kategorijah pošteno plačevala, bi ne bi-fo t a k o visok i h d i v i d e n d, to je tista tajnost! lj Poročil se je včeraj v cerkvi sv. Petra g. profesor Jakob Teršan z go. Marijo Vilfan roj. Kralj. lj Umrl je eden veteranov naše delavske organizacije, bivši večletni uslužbenec Samassove tovarne, tovariš Josip .T o v i h a. Pogreb je bil danes popoldne. Jllageinu možu svetila večna luč! lj Iz pisa~»® slovenskega gledališča. Danes, v torek, zvečer se igra prvič Karla \Veisa opereta »Revi-z o r« (za par-abonente). — V četrtek drugič opereta »R e v i z o r« (za nepar--ibonentc). — V soboto »L epa Vid a«, drama v treh dejanjih, spisal Ivan Cankar. lj Ljubljanska rešilna postaja sa- tno za Ljubljano. Zadnji čas se pogosto dogaja, da se zahteva rešilno postajo izven mesta. Ker v sled lega rešilna postaja veirkrat ljubljanskim zahtevam ne more vstrezati, je odbor v svoji zadnji seji sklenil, da se rešilna postaja jzven mesta v bodoče ne bo porabljala. lj Detomor. Včeraj sta pil Slapah iz Ljubljanice potegnila dva dečka mrtvo truplo novorojenke. Truplo je bilo popolnoma razvito in zavito v platneno cunjo. Nečloveške matere se orožniiStvu dosodaj še ni posrečilo izslediti. lj Tat sakenj prijet. V zadnjem času je bilo v Ljubljani ukradenih več zimskih sukenj, ne da bi se moglo priti storilcu na sled. V petek popoldne pa je ustavil policijski stražnik na Krakovskem nasipu nekega okrog 30 let starega elegantno oblečenega moškega, kateri je prodajal štiri pare zimskih čevljev in ga zaradi sumljivega imetja predstavil k uradu. Policija je takoj pričela intenzivno poizvedovati in dognala, da ima opraviti z zelo nevarnim tatom Francom Otorepcem, rojenim v Paridolu okraj Celje na Štajerskem. Aretovanec, ki je bil že petkrat zaradi hudodelstva tatvine in goljufije predkazno-van, je nosil suknjo, katera je bila 16. t. mr ukradena iz predsobe c. kr. profesorju pi. Alfredu Valenta. Poleg ukradene suknje je imel pri sebi tudi zimske rokovice, katere je ukradel redakterju Antonu Pescku, Pri hišni raziskavi je policija našfe več obleke in veliko posodo za mleko z napisom Laveica . Otorepec je tudi sumljiv, da je v Sv. Florijana ulici št. 24, kjer je stanoval, ukradel iz podstrešja dva para škorenj in nekaj perila, v gostilni »pri Belem volku« pa zimsko suknjo. Otorepec zelo premeten tat in mu je policija že meseca avgusta 1. 1. dokazala tatvino nemili čevljev na Blei\veisovi cesti. Izročili .o ga deželnemu sodišču. lj Ljubljanski semenj za kože in kožu-oovino. Letošnji ljubljanski semenj za kože In kožuhovino, znan in sloveč tudi preko >nej naše države, se je vršil z navadno živahnostjo minole štiri dni. Zanimanje za naše blago raste od leta. do leta in kupci prihajajo redno iz Ogrske, Nemčije, Poljake in Ruske ponj. Večina naše lepe kožu-fiovinc gre potem na Angleško in celo v Ameriko. Kupčija se je vršila skoro iz-Mjučno \ znanih gostilnah, ki imajo pravico prenočevanja tujcev, in to zlasti pri Vielem Kranjcu<, >-Figovcu<, >Tišlerju« itd. Kupcev in prodajalcev je bilo mnogo, bla-,;a istoh'ko v izobilju. Najbolj so šle v de-aar zlatice, ki so bile z malimi izjemami .es nenavadno lepo temne. V kupčiji je bilo kakih 200 dihurjev po 4 do 5 kron; 130 jazbece v po 4 do 6 kron; kakih 40 div-iih mačk po 3 do 4 krone; 1500 lisic po 13 Jo 17 kron; blizu 4000 zajcev, ki so bili izredno dragi in so jih plačevali po 60 do 50 vinarjev; srn je bilo manj kot lani in so bile tudi zato nekaj dražje. Kun belic je bilo kakih 160 po 30 do 36 kron; kun zlatic pa okrog sto po 40 do 45 kron; posamezne kože so dosegle tudi višjo ceno. Vider je bilo komaj 30 na sejmu in so jih plačevali io 40 do 50 kron. Neki prekupec je štiri vidre cenil 260 kron. — Ves skupiček za kožuhovino znaša okroglo 100 do 120 tisoč kron, česar gotovo ni podcenjevali. lj Aretovan je bil leta 1886 na Brdu rojeni ter v Ihan pri Kamniku pristojni slaboglasili Franc Rak, kateri ima za mesto prepovedan povratek. Oddali so ga sodišču, po prestani kazni se bode pa moral zopet povrniti v svojo domovno občino. lj Priporočljiv gost. Predvčerajšnjem zvečer je prijela policijo brezpo- selnega trgovskega pomočnika Ivan Tittla, rodom iz Hrvaškega. Aretovanec je poskusil odnesti v neki trgovini par črevljev, a se mu ni posrečilo. V hotelu »Union« pa je natakarici ukradel 140 K denarja in dve škatulji sval-čic. Poleg tega je aretovanec v raznih gostilnah napravil dolgove in sezame-raval odpeljati. Pri sebi je imel se 81 K 58 v denarja. Policija ga je izročila sodišču. lj 10 vreč pšenice je ukradel na kolodvoru neznan tat g. Glaviču. Tat je pšenico peljal k gospodu Knezu, kjer jo je prodal. lj Opekel se je zelo močno I21etni Adolf Laziiik, ko je prevrnil v soboto zvečer lonec vrele kave na noge. Zaradi hudih opeklin so ga morali pripeljati v deželno bolnišnico, kakor tudi 31etno Kristino Jeraj na Selu, ki se yc doma v kuhinji vscdla na štedilnik, ker ni vedela, da je v njem zakurjeno. Dobila je znatne opekline. l j Za brezposelnega, sredi zime odpuščenega delavca - somišljenik«: Neimenovan 1 K 60 v. Hvala! lj Zlato zapestnico je našel v vozu št. 38 nek izvošček. Dobi se na Sv. Petra cesti 46. I j Izgubljeno in najdeno. Ga. Marta VVeinlichova je izgubila zlato zapestnico, Gospod Miro Kamenšek je izgubil zlat prstan. Neka damo je izgubila -40 kmn denarja. Gdč. Marija Schiffrer-jeva je našlo srednjo svoto denarja, katerega dobi izgubitelj pri najditeljici Pred škofijo štev. 16. Izvošček Alojzij Pirkelstein je našel zlatio zaipestnion. Delavka v tobačni tovarni Ana Jape-1 jeva je našla denarnico z matn jšo svoto denarja. KNJIGOTRŽTVO. »Wie bettet man das neue Bre- vier?« Erklaruug des Reformbreviers, seiner Emrichtujng und Gebettsweise v on Profesor Dr. Michael Galterer S. .7. Cena 30 v, po pošli 10 v. To knjižico, ki je ravnokar izšla ičastiti duhovščini prav toplo priporočamo. Dobi f.h naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. CecZtvene tiskovine se dobivajo le v »Katoliški Bukvarni« v Ljubljani. Da ne bo zamud v ekspediciji, naj blagovolijo častiti župni uradi vsa naročila nabavljati naravnost na bukvarno in iiq na tiskarno ali kak drug pododdelek »Kat. tisk. društva«. žapne urade opozarjamo na praktično sestavljen in pregleden poslovnik župuih uradov: »Duhovski poslovnik«, sestavil Martin Poč, Drugi, popravljeni natis; j00 str., broš. i K. vez. 5 K 20 v. ki se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Pridobitev leže л se pri uporabi Scotlove emulzije Љж. kmalu doseže, učinek, ki si ga prav posebno želimo v času okre-f ■: vanja pri liujšanju ali po boleznih ki človeka slabe. Pristna savno h (o znamko ribičem kot garancij-sfrim Јшакот '*тлпапј?.а Odrasli vsake starosti store torei dobro, da v takih Časih osvežijo in o.iačijo telo v. uporabo lahko prebavne, --——- dobro dišeče -.•■.--.t-.------ - Scottove emulzije v dosego zboljšanja splošne delazmožnosti. 1'ri nakupu nuj t,c zabtors Seoti-ovo omnl^o. Znamk» .Sooit", ki ,jr П5 loi vp«\|ana. jamči r.n dobroto in nfinek. — Cona izvinu steVlonim K :"№. — Dobi sc v \soii If.rnuilll llnmi lcknrnah. it t Uri јЛШ ii£i o tj гч s Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 23. januarja, Pšenica za april 1912.....ц 91 Pšenica za oktober 1912 . . . . ц 80 Rž za oktober 1912......n 01 Rž za april 1912.......10 41 Oves za april 1912......9-83- Koruza za maj 1912......8 83 Išče se primeren *za gostilničarsko obrt v sredi mesta za termin maj. Našlo * pove uprava „SLOVENCA• Jakob Teršan Marija Teršan roj. Kralj poročena Ljubljana, dne 22. januarja 1912, ' 328 Prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, umrl v uajboljših letih Ivan Demšar trgovec z lesom in vinom. llanjkega spremimo 24. januarja ob 4. uri pop. k zadnjemu počitku. Prosimo, da ga obdržite v dobrem spominu. Železniki, 23. januarja 1912. Žalujoči ostali. Iščem 220 шшш v ireovini тшт ВДа s premoženjem vsaj 2000 K. Sprejmem tudi sotrudi sotrtidnico. Promet je velik. Trgovina se da tudi takoj v najem. Oglasi takoj na naslov: „SREČA 25", poštno ležeče Sava ob juSni železnici. 227 v starosti od 1 (i do •20 let, tudi začet-niča z dežele se i3Cr " .........* hl""Vn№ pa deželi. Vstop takoj. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca" pod šifro ..Trgovina''. 209 m i»v Hisa Ustanoviena leta (800. Шјдаја жШШ tvrđko FR. ŠCJpEVC , Prešernova J. 7. Odlikovana na mnogih razstavah, kakor tudi v Rimu 1911 z veliko zlato kolajno in z grand-prlksom priporoča velečastiti duhovščini kakor tudi si. občinstvu zajamčeno pristne čebelno - voščene sveče :: z a cerkcv, pogrebe iu proccsije :: nmm zvitke, izborili med pitanec ki sc dobiva v steklenicah, Skatljah :: in škafih poljubne velikosti :: Za obilna naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo. 3609 se proda zavoljo preselitve v sredini mesta. Poizve se na Marije Terezije cesti 16 pri gospej OrešiČ v Ljubljani. dobi takoj službo v zdravisču Toplice (Dol.). Zeli se osebna predstava zaradi plače pri obeh uradih. 225 župni urad v Toplicah pri Novem mestu. po na kub. meter, radi pomanjkanja prostora po jako znižani ceni. Odjemalci velikih množin popust. V. Scagnettl, parna žaga, Cesta na Rudolfovo železnico 16 (za drž. kolodvorom). 222 Zeleznato Kina uino lekarja Plccolija v Ljubljani, Dunajska cesta c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika, vsebuje potrebno množino železa, v nasprotju г drugimi železnatimi Kina vini, katera vsebujejo .samo toliko železa kot navadna namizna vina in vsled tega nimajo nikake zdravilne vrednosti. To dokazuje več kemičnih analiz kakor tudi ona, ki se je izvršila na zahtevo c. kr. ministrstva za notranje zadeve v Gradcu leta 1910. Železnato vino lekarja Piccolija ojači slabokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabelo osebe, blede, drobne in slabotne otroke. «/г literska steklenica K , 3 steklenice K 6-60, poštnina in poStni zavoj frauko. Izdaje, konzorcij »Slovenca«, Podjetje v umetni stroki išče sodruga. Duhovniki in prijatelji cerkvene umetnosti imajo prednost. Sodelovanje je nepotrebno! Potrebna vsota 6000 do 10.000 kron, katera se po 7% obrestuje in od čistega dobička 10Vn plača. Važno in plodonosno podjetje za jngoslovnske dežele. — Dopisi in ponudbe pod geslom: „Jugoslovanski obrtnik štev. 30." na upravništvo „Slovenca". ia-. 2 ^iek: »KatoliSUe TIskarne«. Odgovorni urednik: Miha Moškerc.