35. Dokladni list k 39. listu Novic. 1849 Kdor zeli. kako oznanilo v dokladni list natisniti in N srednjimi čerkami 4 kr., če oznanilo le enkrat natisniti ovicam perdjati, plača za vsako verstico z navadnimi da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6 kr. ar. Blazna k. Oznanila c. k. deželniga poglavarstva. št. 15931. Razglas C172) d) C. k. ilirskiga poglavarstva. — Visoko c. k. ministerstvo za kupcijstvo, obertnijstvo in javne dela je operaje se na §. 11 previsociga patenta od 4. sušca t. 1. zavoljo vpeljanja občniga deržavniga zakonika po pomeni z visokim c. k. ministerstvam pravstva sledeče vkazalo: Peric. Dopisništvo c. k. vredniškigaopra-vilstva deržavniga in vladniga zakonika je „v zadevah deržavniga zakonika" ne samo z vsi-mi c. k. gosposkami poštnjine prosto, ampak tudi z vedništvi in založniki raznih deželnih zakonikov, kakor tudi z podružnicami za oddajanja deržavniga zakonika, ktere so v raznih kronskih deželah že napravljene ali se še napraviti imajo, in ktere bodo večidel kupčevavci z bukvami imeli. Drugič. V ravno teh zadevah ni nič poštnjine dalje plačevati od dopisov c. k. dvorne in deržavne tiskarnice do ravno imenovanih go-spdsk, izdajavstev novin in podružnic za oddaj-stvo deržavniga zakonika. Vsaki v 1 in 2 imenovanih dopisov mora imeti na napisu besede: „in Angelegenheiten des Reichsgesetzblat-tes" zapisane. Tretjič. Razpošiljanje deržavniga zakonika, kakor tudi deželnih in vladnih zakonikov iz Dunaja do vsih gospodov deželnih poglavarjev in podružnic, in od gospodov deželnih poglavarjev do raznih c. k. gosposk v kronskih deželah, kakor tudi do srenj, kolikor je za srenje c. k. vozna pošta mogoča, se ima tudi pri vozni pošti brez poštnjine goditi; vselej se morajo pa na napis besede: 7?Reichsgesetzblatter" ali „Landesre-gierungsblatt" („Deržavni zakonik" ali deželni vladni zakonik") postaviti. To se da po vkazu visociga ministerstva notranjih oprav od 7. veliciga serpana t. 1. št. 5866 na znanje, de se vsak potem ravnati ve. V Ljubljani 3. kimovca 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. Št. 16494. Razglas U730 (O c. k. ilirskiga poglavarstva. — Nove naprave zastran kovaštva. Ker je za krajnsko kronovino v Ljubljani javna učilnica za živinsko zdravništvo in podkovašt-vo napravljena bila, na kteri se uk zastonj in v domačim jeziku deli in ktere pervi tečaj se o vsih svetih 1849 začne in v velikim serpanu 1850 konča, se glede potrebnosti, de se prihodnjič tisti, kteri hočejo kovaštvo imeti, tudi v gori imenovani učilnici izuče, postava da, de se od l.maliga serpana 1851, kakor od časa, ko mora drugi tečaj učilnice v Ljubljani že dokončan biti, v krajnski kro-novini nikomur ne sme pripustiti, kovaštvo začeti, kteri se ne more s pričevanjskimi listi (cajgnisi) izkazati, de je polletni tečaj na Ljubljanski ali pa na kteri drugi javni učilnici dobro izdelal, ktera ima pravico, take pričevanjske liste dajati. Tistih, kteri imajo zdaj že pravico za kovaštvo ali jo pred 1. maliga serpana 1851 dobe, ta naprava ne zadene, pa vunder nej se v sicer ena-cih razmerah tudi že zdaj na take, kteri si kovaške pravice išejo, posebno gleda, kteri se za-morejo izkazati, de so se živinskiga zdravništva in podkovstva naučili. To se da po sklepu visociga ministerstva za kupčijstvo in obertnijstvo od 14. veliciga serpana t. L št. 5857 na znanje. V Ljubljani 25. veliciga serpane 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. št. 16107. Razglas ci74.) co c. k. ilirskiga poglavarstva. Na mnogotere vprašanja da ministerstvo notranjih oprav po pomeni s c. k. ministerstvam za kmetijstvo in gornijstvo sledeče razlaganje postave, ki je bila 7. sušca 1849 zastran lovstva dana: 1. Zemljištvo, kteriga posestnik ima po §. 5 ime-novaniga patenta zastran lovstva pravico loviti, ja celo, če se zemljiša, leže nej v eni ali v več mejašnih srenjah, med sabo tako eno druziga derže,deje mogoče iz eniga zemljiša na drugo priti, brez de bi bilo treba, čez ptuje posestvo hoditi; ceste, železnice in kar se k njim šteje, vode i. t. d. ne dele zemljiša in še otoki se imajo tako misliti, kakor de bi se bližnje suhe zemlje deržali. 2. Če so zemljiša, kterih gospodar zavoljo tega, ker 200 oralov ali johov na celim ne merijo, nima pravice lova, od zemljiša, 200 ali še več oralov na celim veliciga popolnamaobdane, se posestniku večiga zemljiša, kteri ima pravico lova, pravica da, lovstvo na obdanim svetu pred vsakim drugim od srenje, kteri to lovstvo gre, in sicer po ceni v razmeri v najem vzeti, kakor je sicer za srenjsko lovstvo postavljena, ali pa v pomanjkanju take postavljene cene po drugi pravični ceni za delj časa. Ako posestnik večiga zemljiša lovstva (na manjšim) neče v najem vzeti, se odpove s tem pravici lovstva na svojim vlastnim in srenja ima pravico, na tem večim kakor na od njega obdanim zem-Ijišu loviti. 3. Kakor imajo srenje dolžnost, lovstvo po v to najetih umnih ljudeh izgotovljati, imajo to dolžnost tudi tisti, kteri srenjsko lovstvo v najem vzamejo. 4. Med umnimi možmi se pa ne umijo samo izu-čeni in izprašani lovci; med nje se zamorejo po razsodbi sadanjih kresijskih in kantonskih gosposk tudi taki možje šteti, kteri se tudi kako drugače ušečno izkažejo, de se na lovstvo umijo, kolikor je treba. 5. Če se zastran izgotovljevanja lovstva v srenji prepir naredi, se ima lovstvo po javni (očitni) dražbi ali licitandi v najem dati. 6. Kazni v denarjih, ktere se imajo po lovstvini postavi naložiti, pridejo vsiromašnico zadevne soseske. V Ljubljani 17. veliciga serpana 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. - 122 - št. 18310. Razglas C175-) tO c. k. ilirskiga poglavarstva. — Zastran od-pertja sposojila za c. k. avstrijansko denarstvo (finance.) Priložene določbe zastran odpertja deržavniga sposojila se dajo po vkazu c. k. denarstviniga mi-nisterstva od 16. kimovca 1849 št. 10117 s tem le sploh na znanje: Pervič. Odperto sposojilo bo eden in sedemdeset milijonov goldinarjev v štiri in pol percentnih deržavnih dolžnih pismih zneslo. Drugič. Te dolžne pisma so za zneske po 1000, 500 in 100 gld. narejene in so jim polletni obrestni listi (kuponi) pridani; s temi listi zamore, kdor jih prinese, pri denarnici deržavnih dolgov na Dunaju zapadene obresti prejeti. Tretjič. Dokler je pripušeno, zapadene obresti v petpercentnih daržavnih listih nakladati, od kterih se obresti v Frankobrodu na Majnu ali v Amsterdamu plačujejo, se znajo v to tudi zapadeni obrestni listi od deržavnih dolžnih listov pričijočiga sposojila porabiti. Cetertič. Za vsacih 100goldinarjev teh deržavnih dolžnih pisem je 85 gld. to je osemdeset in pet goldinarjev dobriga denarja v gotovim plačati. Petič. Zapisovanje se začne 22. kimovca tega leta in bo 4. dan kozoperska sklenjeno. Šestič. Razuni denarnic, ktere so v §. 2 in 9 pridjanih določb imenovane, je tudi menjavšniča Hope in Komp. v Amsterdamu pooblastena, zapisovanja, pordške denarje (kavcie) in obročne plačila prejemati. Pri tej menjavšnici se zamore tedaj zapisovanje, odrajtovanje poroških denarjev in obročno plačevanje z enakim pridam goditi, kakor je to pri denarnicah pripušeno, ktere so v §. 2 in 9 določb zastran odpertja pričijočiga sposojila imenovane, V Ljubljani 20. kimovca 1849. Leopold grof Welsersheimb 0 deželni poglavar. Določbe zastran odpertja deržavniga sposojila. Po sklepu deržavniga zbora, od Njih Veliča-stva 8. prosenca 1849 poterjenim se bo sposojilo za c. k. avstrijansko denarsto (finance) s sledečimi določbami najelo: §.1. Sposojilo se bo po prostovoljnim zapisovanju odperlo. Siednjimu je na voljo dano, se za to sposojilo zapisati. Narmajnši znesek, s kterim zamore kdo se tega sposojila vdeležiti, je na 1000 gld. gotoviga denarja v deržavnih pismih postavljen. Dve ali več oseb se zamorejo tudi združiti in združene se za znesek zapisati, kteri ne sme manjši biti, kakor je imonovani. Zedinjene veljajo potem, kakor če bi se bil en sam zapisal. S- 3v Slednji, kdor se zapiše, ima pismo, na de-narstvino ministerstvo naravnano po priloženi obliki A. pri denarnicah narodne banke, deželnih plačilnic in pri tistih denarnicah ali osebah v cesarskih ali necesarskih deželah oddati, ktere so za to postavljene in ktere bodo v posebnim razglasu na znanje dane in pri kterih se tudi blanketi za take pisma zastonj dobe. §. 3. Vsakimu takimu pismu se mora poroški denar pridjati, ki je v §, 4 določen. Zastran pisma s poroškim denarjem prevideniga se tistimu, ki seje zapisal, ako želi, poterjenje po priloženi obliki B. da. §. 4. Paroški denar (Caution) mora deset percentov zneska vreči, ki pride po zapisanju plačati, in se plača v gotovim denarju. Če bi se primerilo, de bi vesvoljno število vsih zapisov znesek, na kteriga je sposojilo izpisano, za več kot za peti del presegel, se bodo zapisani zneski od c. k. denarstviniga mmisterstva, kolikor čez imenovano mero v celim sežejo — samo po razmeri do cele sposojilne šume, tode le v številu jemali, ki se da s 100 brez ostanjka deliti. §• 6. Po meri zmanjšanja podpisanigazneska, kakor se po §, 5 zgodi, se tudi poroški denar po primeri zmanjša, in znesek, ki zmanjšano mero poroštva preseže, se tistimu nazaj da, ki se je zapisal, če želi. Stirnajst dni potem, ko čas za zapisovanje preteče, se bo po Dunajskih novinah vesvoljna šuma storjenih zapisov sploh naznanila, in pa tudi — ako se zgodi, kar je v §. 5 rečeno, — razglasilo, v kteri razmeri se ima zmanjšanje zapisanih zne- skov zgoditi. g. 8. 1849 Zapisani, ali po §. 5 zmanjšani znesek se ima v desetih enacih mesečnih delih plačati, in sicer, ker poroški denar, ki se je pri zapisanju plačal, kot en del veljati ima: 14. listopada 15. gurdna 15. prosenca 15. svečana 15. sušca 15. mal. travna )> 1850 15. vel. travna J 4. rožnika 15. mal. serpana Vsako posamezno plačilo mora znesek sposojila zapopasti, ki se da z 100 brez ostanjka deliti. Privoljenje v §. 13 izgovorjeno, de se zamore nekaj tudi naprej plačati, olajša tako plačilo. Plačuje se sicer v glavno denarnico narodne banke na Dunaju. Tistim, ki so se zapisali, je pa na voljo dano, v zapisnim pismu eno podružnih denarnic narodne banke, ali pa, kjer take podružne denarnice ni, deželno prejemno denarnico imenovati^ v ktero plačila dajati žele. Ce se bo potreba pokazala, se bodo v vlajšan-je za zapisane po megočosti tudi še druge deržav-ne denarnice odkazale, ktere bodo plačila prejemale. §. 10. Pet- ali tripercentni denarnični navkazi, kakor tudi parcialni hipotekami navkazi se bodo pri plačevanju poroškiga denarja, kakor tudi pri posameznih plačilih, kot gotovi denarji jemali. Pri parcialnih hipotekarnih navkazih, ktere še niso zapadli , se bodo pa petpercentne obresti, ki se imajo od dne vloženja do zapopadniga dne prerajtati od tistiga terpele, čigar je navkaz. §• 11. Poroški denar (Taution) (jš*4) veUa kotper-vo obročno plačilo. Kadar durgi del plača, dobi zapisanec sposojiln medčasen list po priloženi obliki C-, in znesek v deržavnih dolžnih listih p er-vimu obročnimu plačilu enak, od kterih se od dne plačila v porletnih obrokih ali brištih obresti pla- 123 cujejo, da pa poterjenje (§. 3) nazaj. Tudi se z zneskam pordških denarjev, če se zgodi, kar je v §. 5 rečeno, po §. 6 ravna. Temu nasproti ima plačivni drugi del kot pordški denar (Caution) veljati, in njemu primerni znesek v deržavnih dolžnih pismih se odrajta zapisancu še le, kadar tretji del plača; velja pa potem kot poroški denar. Tako velja vsaki pozneje plačani del kot pordški denar, in kadar se plača, se odrajtajo deržavne dolžne pisma za poslednjič plačani del. Kader je deseti del plačan, se deržavne, devetimu in desetim u delu primerne dolžne pisma izroče. Sposojilni medčasni list se ima pri plačanju vsakiga sledečiga dela pokazati, de se opravljeno plačilo dela na njem poterdi. S- 13- Vsaki podpisanec zamore vse ali več delov naenkrat pred obrdkam plačati in za-nje primerni znesek v deržavnih dolžnih listih prejeti. Le nekaj celiga dela naprej plačati, je sicer tudi, tode le potem pripušeno, če se primerni znesek v deržavnih dolžnih pismih s 100 brez ostanjka deliti da. §. 14. Kdor tudi le eni g a dela ne plača do postav-ljeniga dne, zgubi poroški denar (Caution), kteri pride v deržavni zaklad. Zapisanimu pa je, kar vse se ne plačane dele utiče, vsaka pravica in v-saka dolžnost vgasnila. §. 15. Kdor se zapiše za več kot 25,000 gld. ali zapise nabera, kterih znesek to mero preseže, in jih z zapovedanim poroškim denarjem po §. 2 pri-čijočiga razglasa odrajta, dobi y4 percentov pri-merniga zneska plačila za svoj trud. St. 16827. (164.) (3) Razglas c. k. ilirskiga poglavarstva. — Zastran pre- menjenja petpercentnih denarničnih nakazov od 1. kimovca 1848 in od 1. sušca 1849 v tripercent- ne centralne denarnične nakaze. Po sklepu od 18. veliciga serpana 1849 št. 9184 je c. k. denarstvino ministerstvo sklenilo, petpercentne denarnične nakaze od 1. kimovca 1848 kakor tudi une od 1. sušca 1849 1. kimovca 1849 s tripercentnimi centralnimi denarničnimi nakazi na Dunaju po deržavni centralni denarnici, v deželah pa po deželnih plačilnicah premenjati pustiti in ob enim obresti od njih do 31. veliciga serpana t. I. plačati- Kteri imajo petpercentne denarnične nakaze, nej jih zavoljo tega pri centralni deržavni denarnici na Dunaju ali pa pri deželnih plačilnicah po deželah odrajtajo. Po 31. velikiga serpana t. 1. vgasne pravica na daljne petpercentne obresti. To se da vsakimu sploh na znanje. V Ljubljani 29. veliciga serpana 1849. Leopold grof T^elsersheimb, deželni poglavar. Mi Franc Jožef pervi, po milosti božji Cesar Avstrijanski, kralj Ogerski in Ceski, kralj Lombarški in Beneški j Dalmatinski, Hor vaški, Slavonski, Galicije, Lodomerije in Ilirije, nadvojvoda Avstrijanski; veliki vojvoda Krakovski; vojvoda LotrinškU^olnogra- ški, Stajarski, Koroški, Krajnski^ Boko-vinški. Zgornje in Dolnje Slezije, veliki knez Erdeljski, mejni grof Marski, po-kneženi grof Habsburški in Tiroljski i. t d. i. t. d. Premislivši, da v postavi od 7. kimovca 1848 izrečeno odbremenjenje zemlje, kakor tudi mnogoteri drugi pogledi na deržavo v red devanje do-zdajnih razmer, kar rabo pravice zverskiga lova vtiče, za silno potrebo storijo, smo na svet Našiga ministerstva sklenili čez to sledeče odločbe izdati; in za tiste kronovine, za ktere seje postava od7. kimovca 1848 razglasila, to le zapovemo: §. i. Pravica zverskiga lova na tuji zemlji je odpravljena. §. 2. Odškodovanje za odvzeto pravico zverskiga lova se mora v prid tistiga, ki jo je imel, le v takih primerlejih dati, za ktere se dokaže, da se rečena pravica na povračivno, z vlastnikam z njo obteženiga zemljiša storjeno, pogodbo opira. Kako se odkupljenje v takih primerlejih ravnati mora, bode po deželnih komisijah odločeno, ki bodo za ispeljavo postave od 7. kimovca 1848 postavljene. §•3. Tlaka za zverski lov in druge odrajtvila za namene zverskiga lova so odvzete brez povračila. §• 4. Pravica zverskiga lova v ograjenih zverinja-kih se, kakor je dozdaj komu šla, še dalej prihrani, bodi da v ograjeni lovski okrajini ležeče zemljiša so tistiga, ki je vlastnik zverskiga lova, bodi da so tretje osobe. > 5. Vsakimu, kdor naj manje dve sto oralov zemljiša v enim kosu posedova, je na tem njegovim zemljišu raba zverskiga lova dopušena. §. 6. Na vseh druzih v 4. in 5. §. ne izvzetih, med mejami srenje ležečih zemljiših se, od kadar ta patent moč zadobi, zverski lov tisti srenji, ki se je tiče, izroči. ;¦¦¦'*¦?• Srenja je dolžna, nji izročeni zverski lov, ali nerazdeljen v najem dati, ali ga po kakemu v ti reči skušanemu in nalaš postavljenemu človeku (lov-niku) rabiti. §. 8. Kar srenji izročeni zverski lov vsako leto na fčisto prinese, se mora na koncu skerbniškiga ali najemniga leta med vse vlastnike tistih med mejami srenje ležečih zemljiš, na kterih srenja zverski lov rabi, po velikosti zemljiš razdeliti. §.9. Vsaka srenja je pod kaznjo od 10 do 200 goldinarjev sreberniga denarja odgovorna, de se nji izročeni zverski lov drugači, kakor je v 7. §. odločeno, ne porabi. Oskerbniške oblasti morajo čuvati, da se ta predpis ispolni. §. 10. Pregreški in tatvine nad zverino, stori jih ali kaki ud srenje ali ptujec, se morajo po obstoječih kazenskih postavali kazniti. Posameznim posestnikam zemljiš je pravica odškodovanja za kvare, ki se jim od zveri ali po 124 zverskim lovu dogodijo, kakor tudi, kar je storiti treba, da ta pravica obvelja, po obstoječih predpisih proti tistim posameznim ali obupnim osobam prihranjeno, ktere po tem patentu so k rabi zverskima lova poklicane. s-12- Obstoječi predpisi, zadevajoči lovsko policijo, bodo v tem, v čemur pričejoči patent jim ni nasproti, še dalej veljali, in oblastem se ojstra dolžnost naloži, jih natanjko ispeljevati. § 13. Najemne pogodbe čez zverski lov, ktere se odločbam tega patenta ne prilezejo, od v 14. §. odločene dobe, ob moč pridejo. Če se kake terjatve odškodovanja iz takih po-godeb namerijo, se morajo na poti pravde razsoditi. §. 14. Ta patent od dneva razglašenja moč zadobi. S- 15. Ministrama notrajnih zadev in kmetijstva je naloženo, pričejoči patent ispeljati. Dano v glavnim mestu Olomucu sedmi dan sušca jezero osem sto devet in štirdeset. Franc Jožef. CL. S.) Schwarzenberg. Stadion. Krauss. Bach. Bruck. Cordon* Thinnfeld. Kulmar. (167.) (3) Mi Franc Jožef pervi , po milosti božji Cesar Avstrijanski, kralj Ogerski in Ceski, kralj Lombarški in Beneški, Dalmatinski, Horvaški, Slavonski, Galicije, Lodomerije in Ilirije, nadvojvoda Avstrijanski; veliki vojvoda Krakovvski; vojvoda Lotrinški, Solnogra-ški, Stajarski, Koroški, Krajnski, Boko-vinški. Zgornje in Dolnje Slezije, veliki knez Erdeljski, mejni grof Marski, po-kneženi grof Habsburški in Tiroljski i. t. d- i. t. d. Za to da bi, kar se razglašenja postav, vka-zov in drugih za objavljenje odločenih vladnih zav-kazov tiče, neodločnost dozdajnih predpisov se od-vernila, in v ti reči zanesljivost in enojnost pripravila, in da bi se tako na pravilo enakopravno-) sti vsih v Naši deržavi zjedinjenih narodov vsa pazljivost obernila, smo po nasvetovanju Našiga ministerstva sklenili in zapovemo, kar sledi: § i. Od dobe, ki bo poznej odločena, se bo splošni deržavni zakonik v vsih, po deželah navadnih, jezikih izdajal. Izdajatev posamezniga zvezka tega zakonika se mora po Dunajskih vladnih novinahin po vsih za natis vredovnih razglasov odločenih no-vinah deželnih vlad vselej brez odloga na znanje dati. Teksti v različnih deželnih jezikih so vsi enako verjetni. Ne-nemškim tekstam se mora nemški prevod pridevati. §. 2. Ta zakonik bode obsegel: cf) vse deržavne in deželne postave; h) vse za celo deržavo ali za posamezne kronovi-ne izdane cesarske patente in vkaze; c) od ministerstev po okrogu njih djanjijivosti zastran ispeljave postav izdane vkaze, bodi da tile v celi deržavi ali v posameznih jenih delih sploh zavezljivo moč imajo. §. 3. Zavezljiva moč postav in vkazov, ki se v deržavni zakonik vzamejo, počne, če za posamezne primerleje in kaj posebniga odločeno, v vsih delih deržave, v kterih postava ali vkaz veljati mora, trideseti dan po preteku tistiga dneva, na kterim je bil deržavni zakonik, ki jih v sebi ima, izdan in po obziru razposlan. — Dan izdajatve, kteri mora z dnevam razposlatve eden in taisti biti, se mora na vsakem listu zaznamovati. §.4. V sledni kronovini bo deželni zakonik v jezikih dežele z nemškim prevodam pri strani na svit-lo izhajal. §. 5. Deželni zakonik bo v sebi imel: a) Datum C^raj *n čas), ter nadpis skazajoči za-popadek vsih tistih postav in vkazov, kteri so bili po deržavnim zakoniku razglašeni, tudi številko in dan izdajatve tistiga lista zakonika, ki se ga tiče, potle deželne dežele postave, ki jo zadevajo, po celim zapopadku; bj Vse od deželnih oblasti izdane zapovedi, zav-kaze in poduke čez javne reči. §. 6. Pri začetku petnajstiga dneva po datumu dezelniga zakonika se morajo po 5. §. čerka 6) v ta list vtisnjene zapovedi, zavkazi in poduki za po celi kronovini prav razglašene in zavezljive der-žati, če v teh razglasih deželnih oblasti nizanjih zavezljivo moč druga doba izrekoma odločena. §. 7. V gor stoječih paragrafih razloženi način, postave in vkaze objavljati, se ima pravilama za e-dini po postavah predpisani način razglašenja der-žati. Ali oblastem je v vsih primerlejih, v kterih važnost ali silna potreba postave ali vkaza, poleg razglašenja po zakoniku, terja, da se še drugači objavijo in razširijo, pripušeno za kar je moč obsežno raznanjenje skerbeti. Kar deržavne in deželne postave vtiče, veljajo tudi v takim primerle-ju gor v 3. §. stoječe odločbe, zastran vkazov pak je v takih primerlejih oblastem izročeno, obstoječe okoljnosti vestno pretehtaje način razglašenja izvoliti in dobo jih zavezljivosti v istem vka-zu izgovoriti. §.8. Deržavni zakonik se bode vsim oblastem brez plačila pošiljal. To velja tudi zastran dezelniga zakonika za vse deržavne in za tiste oblasti, ki so v deželi. §.9. Deržavni zakonik v svojim jeziku si morajo vse srenje, dezelniga vse srenje dežele, kjer izhaja, oskerbeti. §. 10. Srenjski predstojniki so dolžni srenjam prihajanje vsakiga teh listov pristojno na znanje dati in skerbeti, da vsaki te liste pregledati zamore. Kakor koli si bodi, sledni listi se morajo skozi štirnajst dni v srenjski hiširazpoložiti, da jih vsaki pregledati zamore, po tem pak se morajo zbrati in varno shraniti. §. 11. Deržavni in deželni zakonik se bosta prosta od poštnine razpošiljala. §. L ti* 125 §. 12. Ministrama notrajnih zadev in pravice je izpeljava tega vkaza naročena. Dano v glavnim mestu Olomucu 4. dan sušca jezero osem sto devet in štirdeset. Franc Jožef. (L. S.) Schtvarzenberg. Stadion. Krauss. Bach. Cordon. Bruck. Thinnfeld. Kulmer. Št. 15996. (165.) (3) Razglas c. k. ilirskiga poglavarstva. —Zastran raz- prostenja ogerskih deželnih denarskih nakazov po sili tudi v kronskih deželah ob ogerski meji. Njih Veličanstvo so s previsokim sklepam od 5. veliciga serpana 1849 po predlogu ministrov v olajšanje ravnanja med ogerskim in druzimi kronskimi deželami zapovedati blagovolili, de se imajo nakazi na dohodke ogerske dežele pri vsih deržav-nih denarnicah, razun v lombardo-beneškim kraljestvu, kakor tudi v kronskih deželah ob ogerski, horvaški in slavonski meji v privatnim ravnanju v polni veljavnosti svojiga imena ravno tako za plačila jemati, kakor so bili tripercentni denarnični nakazi tudi na Ogerskim razprosteni. Deržavne denarnice zvunaj Ogerskiga, Horva-škiga, Slavonskiga in Erdeljskiga bodo dajale nakaze na ogerske deželne dohodke samo v zneskih, ki so jih te denarnice po njih prijele, ali ki so potrebni, de se tripercentni denarnični nakazi v zneskih pod 100 gld. in 2 gld. zamenjujejo, ali plačila v zneskih pobotujejo, ktere se z denarničnimi nakazi po 5 gld. ne morejo popolnama storiti. Ta previsoki sklep se da po vkazu c. k. de-narstviniga ministerstva od 7. veliciga serpana 1849 št. 8764-F. M. sploh na znanje. V Ljubljani 16. veliciga serpana 1849. (163.) (3) Razglas za Ljubljano postavljene zdravniške komisije. Zastran ravnanja zoper kolero. Kolera, ktera je že v letu 1836 kranjnsko deželo obiskala, je na svojim novim obhudu po svetu do mej te dežele prišla in je že tudi začela čez nje stopati. Ker je ta bolezin v vročih deželah doma se sme upati, de ne bo tako močna in dalječ segla, ker letni čas hladnejši prihaja. Gosposke so vse storile, kar je bilo v njih moči, de bi se javno zdravje obvarvalo. Ker se zna slednji posamesni obvarovati ali pa va-njo priti, se ti le sveti sploh na znanje dajo in v riatanjčno spolnovanje priporoči Ker je bolje se bolezni varovati, kakor jo zdraviti, je pred vsim treba tako živeti^ kakor je za zdravje potrebno. Kolikor zdravši se život ohrani, toliko ložeje se bo bolezni vbranil. V jeseni je vreme nestanovitno. De se tedaj pri tej nestanovitnosti vremena život prehlajenja obvarje, ga je treba po vremenu oblačiti. Na to morajo posebno ljudje paziti, kteri imajo dela, pri kterih se lahko prehlade. Po noči je treba v sta-niših prebivati, ki se dajo dobro zapreti in skozi ktere zrak ali luft ne vleče. Pri vživanju jedi in pijač je treba vedno gledati, kakošne so in de jih vsak v pravi meri vživa. Kakor slab živež škodje, tudi če ga kdo malo vžije, tako je tudi dobri škodljiv, če pri vživanju ne poznamo mere. Pri zberi 35. Uoklada k 39. listu Novic. živežev se mora tudi na navado gledati. Zlo je škodljivo pri vživanju živežev staro navado naglo zapustiti. Kakor bi bilo slabo, samo zavoljo tega preveč sadja jesti, de bi se život rajši izprazno-val, ravno tako bi bilo nevarno, naglama samo kaj taciga jesti in piti, kar život maš/. Brez de bi želodec zjutraj natise kaj dobriga v-se dobil, ne hodi nihče k delu. Cista studenčina je vselej nar bolj zdrava pijača. Kteri so pa vajeni, vina alivola zmerno piti, naj ga tudi zdaj še tako pijd. škodljiva vera je pa, v vživanju močniga vina in žganja varstvo zoper kolero iskati. Med vzroki ali uržahi bolezni so sploh strasti poglavitne; posebno škodljive so strasti o času kake kužne bolezni, ktera se sama na sebi že z enacimi znaminji naznani. Zavoljo tega je treba, se boječosti, klavernosti, in ravno tako jeze varovati ? ker nazadnje vunder človeka oslabi Ker se bolezin rada vtacih krajih vgnezdi in dalj časa ostane, kjer je nesnažnost in vmaza-nost doma, kjer je zavoljo prebivanja preveč ljudi na enim kupu zrak spriden, kjer je zavoljo parjenja gnilečih reči vlažnost in smerad, je natanjč-no gledanje na snažnost eden nargotovših pomočkov zoper to bolezin. Če kdo v svojim počutenju kaj spazi, kar bi ga napada te bolezni opominjalo, nej tega ne pusti iznemar in nej nič časa ne zamuja, do zdravnikoviga prihoda z boljgorko odejo, z bolj pičlim živežem, s pokojem in vživanjem prostih zdravil bolezin zaverati. Tako prosto zdravilo je lahka pijača iz lipoviga cvetja, iz mete, melise, kamilic, ktera se more mlačna in večkrat piti. Skušnja je pokazala, de se je s tacimi rečmi bolezin, ki je že res koga napadla, odpravila, brez de bi mu bilo druzih zdravil treba bilo. Lahkovernost nevednih iše tako imenovanih pomočkov zoper bolezni, ki se od dne do dne množijo. Veliko število teh, včasi v eni in tajisti bolezni eno druzimu ravno nasprotnih pomočkov mora pravično moč tacih pomočkov obuditi, in svaritev pred tacimi zdravili nej si vsaki dobro k sercu vzame, ker je vsako zdravilo orožje, ktero tistiga samiga le prevečkrat in hudo rani, ki ga nosi v rokah^ ako ne ve, kako ga ima rabiti in ne pozna sovražnika, zoper kteriga se ga hoče poslužiti. Zdravljenje bolezni zamore samo reč zdravnikov biti, kteri bodo v nje postavljenimu zaupanju tudi zdaj z na-tanjčnim spolnovanjem svojih dolžnost toliko ložeje in s tim večim pridam zadostili, kolikor bolj se bo pričijoči poduk z vljudno pripomočjo bolj poduče-nih med Ijudstvam razširjal in od njega spolnoval. V Ljubljani 25. veliciga serpana 1849. Andrej grof Hohenvvart, c. k. dvorni posvetovavec, predsednik komisije. Mnogoverstne oznanila. (i7o.) Oznanilo in zahvala. co Visoko c. k. horvaško slavonsko generalno vodstvo v Zagrebu je po dopisu 6. dan t. m. pod štev. 4627 na znanje dalo, de je šolska mladost v Slovenj i m Gradcu s pripomočjo ondašnje mestnjanke, gospe Terezije Kramerjeve, in pa šolska mladost poglavitne fare pri sv. Martinu nabero napravila za ranjene vojake, ki so se pod vodstvam Njih prevzvišenosti gosp. bana Jelačiča za domovino zoper puntarsko armado na Ogerskim bojevali. Priti naberi seje pol centa cufanja, zraven tega tudi nekoliko vezil, rijuh in druge plat- - 126 - mne, v vsim skupej za 69 funtov, in pa 20 goldinarjev gotoviga denarja skupej spravilo. Te domoljubne darila je po vošilu verlih dobrotnikov zgorej imenovano c. k. generalno vodstvo odrajtalo njih namenu, in se v imenu obdaro-vanih milim dobrotnikam lepo zahvali, kar podpisano vodstvo sploh na znanje da. Od c. k. vojniškiga vodstva v Ljubljani 19. kimovca 1849.' (1710 Zgubljen mož. d) V sredo pred sv. Petram tega leta se je Martin Podrenk, kmet iz gornjih Tep v Polš-nješki fari, 52 let star, v sami srajci, golih hlačah in s sterganim slamnikam od hiše podal in ni več domii prišel. Kdor kaj od njega ve, je lepo prošen, naj mi oznani. Mica Podrenkova, v zgornjih Tepah v Polšnješki fari v Mirniš-kim kantonu na Dolenskim (176.) Nove pukve za slovenske šole: Mali Blaže v pervi šoli, kako se hitro brati uči. Lepo zložene ino zalo natisnjene, 5 pol debele so na prodaj pri vodju Celjskih šol, v Ljubljani pa pri Leopoldu Kremžerju; veljajo terdovezane 10 kraje, srebra. (177.) Sudslavische Zeitung (D erseheint (mit Ausnahme der Sonn - und Feiertage} taglich in A gram und bespricht als Organ der national-liberalen Richtung in den vereinten K6-nigreichen, die Angelegenheiten der Siidslaven so-wohl in ihren innern Verhaltnissen als auch in ihren Beziehungen zur osterreichischen Gesammtmonarchie und zum Auslande. Der Grundsatz, welchen die-ses Blatt vertritt ist: „Wahrung der Freiheit und Nationalitat." Die Pranumeration auf das 4te Quartal (Octo-ber — December) betragt sammt taglicher Post-versendung 2 fl. 35 kr. CMz. Man kann bei allen k. k. Postamtern oder directe bei der Expedition der Siidslawischen Zeitung in Agram pranumeri-ren. Abonnementsbriefe mit der Angabe „Zeitungs-gelder", brauchen nicht frankirt zu werden. C158.) Razglas C8) Podpisani da po povelji višjiga inženirstva c. k. južne deržavne železne ceste štev. 4745 od 20. veliciga serpana tega leta na zanje, de nista: Anton Potaček, borštni ogleda (Waldbe-geher) in Jožef Avgus t Florianc, dnevni pisar več v službi pri železni cesti. Franc Schodl, oskerb. inženir pri c. k. južni deržavni železni cesti. (159.) Oznanilo ali opomin. C3) Po oziru od podpisaniga v 13. 14. in 15. listu Novic tekočiga leta natisnjeniga oznanila, da on po ukazu višjiga inženirstva c. k. južne deržavne železne ceste štev. 4744 od 18. veliciga serpana t. 1. na znanje, de so za kurjavo derv in za nakup premoga (Steinkohlen), kakor tudi za pogodbe in za pošiljanje teh reči v VIII. oddelek železne ceste, in sicer za ostaje v Kresnicah, Litii in naSavi le podpisani, za IX. oddelek, to je za ostaje v Ljubljani, v Za- logu in na Lazah, pa gospod inženir Janez Sepper in njegov pomočnik (asistent) gospod Ludvik Griissing, samipooblaste-ni; če se tedej: kdor si koli bodi „borštniga uradnika" (Forft-beamte) železne ceste imenuje in derva ali premog za njo skupuje in v ti reči pogodbe sklenuje, ali za razne staje derva sekati da, ako ni od vodstva c. k. južne deržavne železne ceste za to o-pravičen, taciga človeka pogodbe ne bo nikoli višji inženirstvo poterdilo. Franc Schodl, oskerb. inženir pri c. k. južni derž. železni cesti. c« ci68.) Gostivnica v Kazini. (3) Spodej podpisani da na znanje, de je gostiv-nico v Kazini prevzel in jo je pervi dan tekočiga mesca odperl; zato se pa tudi priporoči, posebno Ljubljančanam, kakor tudi ptujcam, in jih povabi, ga pogostama obiskat priti. In obljubi, jim s posebno dobrimi jedrni in pijačami postreči, in sicer tako, de bodo slad-koustniki, kakor tudi gosti srednjiga stanu z njim in z njegovo postrežbo, in kar bo moč tudi z nis-ko ceno, gotovo zadovoljni. Ravno tako bodo pri podpisanimu dobivale tudi celedrušine zajterk, obed in večerjo, ne samo doma v Kazini, ampak jim bo tudi na dom pošiljal. Ljubljana mesca kimovca 1849. Gustav Fišer , kuhar in gostinčar. (1560 v (W Pri Francu Županu v Zagrebu je na svetlo prišlo in je pri meni na prodaj: Grammatik derillirisehen Sprache,wie solcheindensudslawischenLandern Ser-bien,Bosnien,Dalmatien, K ro a ti en von den Illiriern und Serben in Ungarn und in der Vojvodina gesproehen \vird. — Fiir Deutsche verfasstundherausgegeben vonlgnatz Ber-lič. Dritte durchgesehene und verbesserte Auflage Agram 1850. Cena S g Id. — Darstellung der Rechtsverchaltnisse der serbisehen Nation in Ungarn, und de-ren Petition vom i. und 3. Mai 1848 von Dr. J. Subotič. Agram 1849. — 10 kr. Authentische Darstellung der Ursachen, der Entstehung, Entwickelung und Fiih-rungsart des Krieges zwischen den Serben und Magyaren im Jahre 1848 von Dr. J. Subotič. Agram 1849. — 10 kr. Slavenska Vila. Spevao Ljubomir Ne-nadovič godine 1847 na Nekaru vNjema-čkoj v Zagrebu 10 kr. 1849. Janez Giontini, bukvar in kupčevavec s slavjanskimi bukvami v Ljubljani.