Amerika je predložila zaveznikom načrt, da bi inva-dirali Španijo, izjavlja španska vlada, ki zanika vsako sodelovanje z osiščem. Madrid, 18. marca. — Španska vlada je prišla danes na dan z izjavo, da so Zed. države vohunile v španski Severni Afriki leta 1943 in da so zgodaj leta 1944 predložili načrt svojim zaveznikom, da zasedejo Španijo To ,je odgovor Španije na ob-tožbo ameriške vlade, da je Fran-cova vlada sodelovala z osiščem tekom vojne. ' Ta dokument španske vlade, ki ga je izdal in obelodanil zunanji minister, odločno zanika, da je Španija sodelovala z narodi osišča in da je bilo obnašanje Španije napram Zed. državam tekorfi vojne in po vojni prijateljsko. Kljub temu, dolži Španija Zed. države, da so ameriški generali v Severni Afriki leta 1943 javno priznali, da je Španija nevtralna ter se obenem pritožili zaradi vohunske zarote, ki jo izvajajo tajni agenti in vladni uradniki. Dokument ne pove podrobnosti o tej vohunski aferi razen da omenja, da je bila največ v Ma-lagi, ki je v južni Španiji nasproti afriškega špai^kega Maroka. Glede tega se je 'Španija pritožila v septembru in oktobru 1943 in so dotične listine v uradu španskega poslanika v Wash-ingtonu. Špansko zunanje ministrstvo tudi grozi, da bo obelodanilo še druge obtežilne dokumente, ne pove pa kakšne. Dalje pravi Španija, da se je v januarju 1944 začela časopisna kampanja v Severni Afriki proti Španiji, da bi se s tem zakrilo nameravano invazijo v špa* liijo. Načrt za invazijo Španije je izdelal ameriški general Strong, predložil ga je pa zaveznikom koncem januarja načelnik ameriške tajne službe, Donovan. -o-- Francija je odprla mejo v Španijo Pariz. — Francoski zunanji minister naznanja, da je vlada že odprla mejo v Španijo, kar se tiče tujcev. Toda španska vlada ima od svoje strani mejo v Francijo še vedno zaprto. -o- Predlog za nižjo starost volivcev Washington. — Senator Kil-gore iz W. Va. je vložil predlog, da bi se dodalo k ustavi točko, ki bi znižala starost upravičenih volivcev na 18. let. I ^ lH>d 0uia Slika nam Predstavlja štiri lo$ebe, ki so bile aretirane v Ottawa, Kana-I 'fle"n d bo vohunstva, da so dajali poročila o atomski bombi drugi državi. Od I "l/ef". usl"° 80' CapL Gordon Lunan, član vojnega informacijskega odtiora; Ka-I k "dtielk UZbenka britskega zunanjega oddelka; Mrs. Emma Wm/cin, uradnica isle-I %lk„ ° "l Edward W. Mazerall, bivši rada delavec v kanadskem raziskovalnem S* dalje "Mel Hitler ftvij. — Kikf' niso Feldmaršal V^nisJ36 danes izja" V bi h- sodnim tri-i,>ti lučaju Hit-^Iji kler vojna še ni H-Vej f1Za Nemčijo, vo-0 samega konca. 4>t |nfl.a J'e bil Hitlerju /H J'e vedno mi-on dobil S ie agensi. % °Poj}111j, ** prosekutor ^Nal , je Hitler v Sl^lf1'^-16 bU fiit. ker (la pod drugim ni t-fa ni nikoli iz-po^'al za L 'clst°Pnikom tuje tj j ^s^Uaježevja-' da je vo-ina CSl i! Pri 0dri in ko "iN p^Pad v Belgijo % '^elj e1, niso naci- ' ker , mislih napasti Hiti k,fa to niso imeli v^r— ;\^UNotiran '' te, H " (U'žave in An- K'^ se , dl°S franco-Pokliče španske- H>t*!b7fn>h narodov. u«ija je pred- \S KZani>a trdi- Ase*1' Gasilo rus-I'. Plenijo vred- Š%S lin iih vozijo K" 10 gen. Mac-cn° zanikal. jI J Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice V bolnišnici— Mrs. Mary J. Zibert iz 13924 Coit Rd. se nahaja v Huron Road bolnišnici, soba št. 406 v s vrh o preiskave z X-žarki.f Obiski so dovoljeni. Vest od doma— Anton Zgajnar naj se zglasi pri Mrs. Glavič na 6308 Bonna Ave., kjer bo dobil pismo od njegove sestre od sv. Gregorja. Svaka išče— Mrs. Emma Jam, 18217 East Park Drive, Cleveland 19, 0. je. dobila prošnjo od Rozalije Kovačičč, naj bi skušala dobiti naslov od njenega svaka Ciril Kovačiča. po p. klicu kol ar, doma iz sv. Lucije na Primorskem. Rozaliji je umrl mož leta 1935 in je ostala sama z dvema otrokoma brez sredstev. Ako Ciril Kovačič tio bere, ali če kdo ve za njegov naslov, naj mu pove o tem in naj piše svakinji na naslov; Roza-li.ia Kovačič, Zagorice 85, p. Bled, Slovenija, Jugoslavija. Po pismo naj pride — Josip Zaje ima pismo od Cvetko Frančiške, Fužine š-t 3, p.. Dobrunje pri LjuMjani. Vpraša naj za pismo pri Mrs. Tomšič na 1198 E. 61. St. t ugreb pok. Mitrovicha— Pogreb za pok. Steven Mitro-vichem bo v četrtek popoldne ob 1 iz Grd i novega pogrebnega zavoda. Pokopan bo v Copley, O. Pokojni je bil rojen v.sekt Brestovac na Hrvatskem, kjer zapušča 3 brate in 2 sestri Tukaj pa zapušča žene in 5 otrok. Bil je član Slovenske moške zveze. Požar v Collinwoodu— Ponoči je izbruhnil požar na lesnem . skladiššču Collimvood Lumber Co., 14902 Darwin Ave. Škodo cenijo na $9,000. Požarna bramlba je prihitela na lice mesta ob 12:41 danes zjutraj, druga pa ob 12:47 Kmalu zatem je bil ogenj pod kontJrolo. Darovi za begunce V našem uradu so darovali za slovenske begunce sledeči: Miss Frances Bogovieh je darovala $25.00; po $10: Joseph St ample], 1139 E. 76. St., neimenovana; po $5: Thomas Plos, Kee-watin, Minn., Lawrence Bandi; po $1: Mrs. Frances Poje in neimenovana. Za slovenske dijake v begunstvu je darovala Mary Sajovic $5; za pogorele uršulin-ke v Villa Angela je daroval $5 Joseph Stampfel, 1139 E. 76. St. Iskrena hvala vsem skupaj za njih blagohoten dar in Bog povrni ! Razne vesti od nailh borcev v službi Sirka Sama Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: Partizani so dolžili in še dolžijo pred svetovno javnostjo, da so slovenski domobranci sodelovali z Italijani ob okupaciji, torej da so bili njih zavezniki. Kako je pa potem to, da so Italijani v \Sloveniji \ob času kapitulacije izročili vse svoje orožje—osvobodilni vojski maršala Tita? Zakaj ga niso izročili svojim bivšim "zaveznikom"? In kako to, da so od tedaj naprej italijanski vojaki ob strani svojih novih prijateljev partizanov, zlasti kot topničarji in s tanki, uničevali slovenske vasi?. i AMERIŠKAfir DOMOVINA DarOM! E AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN Qo SLOVENIAN MORNING sssggJi rN LANGUAGE 0NLY__AMERICAN HOME ^ILY NEWSPAFEK CLEVELAND 3., O., TUESDAY MORNING, MARCH 19, 1946 LETO XLVIII—VOL. XL7III Kr!atlada> 18- marca. |%g Predsednik Mac-pientu d 50c na 75c in da bi se zvišalo tudi pre- . voznino za otroke. Ti plačajo zdaj 10 centov za 5 listkov, kar naj bi se zvišalo na 5 centov za i vsak vozni listek. Odpravi naj se tudi sistem, da se prodaja 6 prevoznih listkov za 50 centov. Unija uslužbencev ulične železnice je izjavila, da je proti vsakemu zvišanju prevoznine in da je tudi odločno proti temu, I da bi se jim ukinilo over-J time. Tisti uslužbenci, ki vršijo ^ službo 48 ur na teden, dobijo! plačano za 52 ur. Vodstvo je' mnenja, naj bi vsi delali po 40 j ur na teden in da naj bi se v to svrho najelo več oseb. Mnogi mestni odborniki so se izjavili, da bodo proti vsakemu zvišanju prevoznine. Odbornik Kovačič iz 23. varde je rekel, da bi z višjo prevoznino odpadli potniki in železnica ne bi imela nobenega prihranka, če ne celo izgubo. ---—o—-- Otroke prodajajo, da ne bi. stradali Kongkong. — Iz Cantona, Kitajska, se poroča, da mnogi starši prodajajo svoje otroke, da jih j tako rešijo lakote. Otroke kupujejo bogati ljudje, ki so jim pomrli sinovi in hčere tekom vojne, Cena je $500 za otroka. Do-I bro cvete tudi kupčiji z ukra-denemi otroci. -o—- Taylor bo poslanec v Vatikanu Washington. — Iz Bele hiše poročajo, da se bo Myron Taylor vrnil v Vatikan kot osebni zastopnik predsednika Trumana. Prej je bil tam osebni zastopnik j predsednika Roosevelta. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) RAZKAZUJE PRIJATELJEM ČITANKO za otroke začetnike. Knjižica je v glavnem prepisana iz ruščine. Vsa je samo oboževanje voditeljev. Namesto Stalina se postavlja v Jugoslaviji v berila Tito. Ker ne mara komunist nič več za pravega Boga, mora otroku ustvariti novega. KAOS NASTAJA. — Tovarna na Jesenicah je na tem, da popolnoma ustavi svoje delo, ker manjka surovin, materiala. Komunistični generali so mislili, da je za delo že dovolj partizansko navdušenje. Tako navdušenje skušajo ohraniti med rudai-ji v Trbovlah, ker bj sicer morali ob pomanjkanju premoga ustaviti vse tovarne. Vzdržujejo pa to navdušenje s tem, da delavce bogato plačajo. Tudi pri teh je že minilo samo komunistično navdušenje. Tako ima ravnatelj plače 6,000 na mesec, delavci pa dobe po 9,000 in tudi več. Kako dolgo bo to šlo, je seveda drugo vprašanje. Vsled takega nareda in nevzdržnega stanja je na primer podal ostavko na službo predsednik Narodnega osvobodilnega j odbora žnidaršič v Ilirski Bistrici, štiri leta je bil navdušen in aktiven pristaš OF. Kot predsednik je imel dohodkov 5,-200 lir, njegov tajnik, ki komaj zna pisati pa 9,000. Razloček je ta, da je tajnik pravi star komunist, žnidaršič pa je le navdušen — zapeljanec. Ob taki enakopravnosti se počasi odpirajo oči enemu zapeljancu za drugim. SOCIALNA REFORMA. — Partizanska vlada je v Sloveniji! odpravila v vseh večjih obratih plačevanje dela na ure in dan in vpeljala plačilo po dejanskem doseženem uspehu dela. — Delo v akordu. — Ta ukrep utemeljujejo, da je to edino uspešno sredstvo za preprečitev sabotaže pri delu. "Uradniki" in tisti delav-! ci, ki dosežejo najboljši uspeh,' dobijo javne pohvale in male denarne nagrade kot posebno priznanje. — Namesto delavnih za-1 upnikov so sedaj v podjetjih1 vladni zaupniki. Volili so jih 15. j februarja. Oni bodo po zakonu sodelovali v upravi podjetja in' skrbeli za zvišanje preizvodnje.! Tudi reforma: Koncem decembra 1945 je bilo zopet večje šte-! vilo prejšnjega uradništva odpuščenega iz službe. Na delavski J zbornici je bil odpuščen tajnik, Hafner Andrej in še dva uradnika. V nekaterih podjetjih soj vpeljali 12 urno delo na dan brez! vsakega doplačila ali nagrade. SELITVE. —- Poročali smo že, da komunisti izseljavajo iz Slo-' venije razne družine, ki so nem-, škega izvora, zraven pa mnoge,' ki se jih pač hočejo iznebiti. V, taborišču Fuernitz blizu Bel j a-1 ka je sedaj precej takih izgnancev, ki so jih pognali čez mejo. Mnogi si belijo glave, zakaj so morali čez mejo. Med temi je znani lesni trgovec stari Hein-rihar iz-Stare loke. Dalje ljubljanski kamnosek Toman in znani ljubljanski trgovec štupica. Oswald Hiti iz Thompson. Ohio, sporoča, da je prišel s častnim odpustom domov sin Pfc. John Hite. Pri vojakih je bil 3 leta, 7 mesecev in 6 dni; čez morje je bil dve leti in 7 mesecev in sicer v Afriki, Italiji, Franciji, Nemčiji in Avstriji. m m Sgt. Louis J. Mavko, sin Math Mavkotovih iz Dock Rd., Madison, Ohio, je bil častno odpuščen iz armade, želimo mu vse naj-' boljše v civilnem življenju. John in Albert Mam, sinova Mr. in Mrs. John Marn iz 725 E.' 156. St., sta bila častno odpuščena iz armade, kjer je vsak služil nad 3 leta. Nad dve leti sta pobijala Japonce po pacifičnih oto-t kih prav do Tokia. Pfc. Joseph Cvelbar, sin Mrs. A polonije Cvelbar iz 15504 Da-i r.iel Ave., je dobil časten odpust ■ iz armade. Služil je tri leta. Pre-!ko morja je bil nad eno leto. -—o—--- Prva tašča iz Anglije obišče zeta tukaj London. — Dočim je odšlo že mnogo žen ameriških vojakov, preko morja, gre tje zdaj prva tašča ameriškega vojaka. To je Mrs. Lilian Hughes, ki obišče hčer in zeta Albert Brumle v Portland, Oregon. -o- Italija kupi 50 Liberty ladij v Ameriki Rim. — Italija bo kupila od Zed. držav 50 Liberty ladij za vsoto $24,000,000. Kupčijo je sklenila italijanska trgovska komisija, ki se nahaja v Zed. državah. NOVI GROBOVI Anton filatnik Včeraj popoldne ob 1 je umrl po 5 tednov bolezni rojak Anton Blatnik, po domače Pi-klev, stanujoč na 3596 E. 80. St. Bil je istar 84 let. Doma je bil iiz vaei Lopata, far a Hi-nje, odkoder je prišel sem pred 60 leti. Leta 1911 se je vrnil v staro domovino, kjer je bil od leta 1935, nakar je prišel zopet sem. Bil je član društva sv Nikolaja št. 22 HBZ. Poleg žalujoče soproge Marije, roj. Gorenčič, zapušča hčeri, Mary Skufca in Jennie Zupančič, sina Antona ter vnuke in vnukinje. Pogreb bo v četr-liek zjutraj ob 8:30 iz Ferfo-liatovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob' 9 in na Kal varaj o. -Naj mu bo lahka amerišška zemlja, preostalim sožalje. -:—o-- Lausche je sklical na sejo zastopnike pekov, da se pogovore radi teže Columbus, O. — Danes se bodo sestali pri guvernerju Lau-schetu zastopniki ohijskih peka-rij, da se posvetujejo glede nove vladne odredbe, da pekarije zmanjšajo štruce kruha za 10?t, ne da bi za to znižale ceno kruhu. Kar guvernerja skrbi je to, ker če se bodo pekarije držale vladne odredbe, bodo kršile državno postavo. Postava namreč prepoveduje prodajati v državi Ohio štruce kruha, ki bi tehtale manj kot 16 unč. Po vladni odredbi bi bile lažje za 1.6 unče, kar bi bilo po državnem zakonu kaznivo. Seve, večje štruce bi pekarije lahko zmanjšale za 10%, ker bi bile še vedno težje kot 16 unč. Zdaj se ne ve, ali bodo postavo spremenili, ali pa bo država zamižala, če bodo peki kršili postavo. -o-- SLOVENSKI BEGUNCI VAS PROSIJO POMOČI!__ r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol' leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po požti Četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00. pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. V. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd "1879. 83 No. 55 Tues., March 19, 1945 KRALJIč JANEZ: Osvobodilna fronta Dolgo pred nastopom OF se je Mihajlovič že boril za osvobojenje. Tudi to so številke in neizprosna dejstva. Kje so bili ta čas organizatorji OF? Nuernberški proces je od grnil zaveso in odkril, kar smo v Sloveniji že prej vedeli. Večina organizatorjev| slovenske OF je bila v Hitlerjevem taboru, kjer so bili skupno s Stalinom Hitlerjevi vojni tovariši. Saj se spomnite, da je Stalinovo izdajstvo poplačal s polovico Poljske! Ko se je začela nemško-jugoslovanska vojska, so bili poznejši organizatorji OF kot petokolonaši v nacistični službi. Tudi takrat še, ko so se Mihajlovičevi borci že mesece borili za osvobojenje. Vodilni možje od OF so se takrat celo trudiii, da bi Mihajlovičevo borbo za osvobojenje onemogočili in uničili. Zato so se borili proti njemu z besedo in orožjem. Od takrat traja nasprotstvo med pravim osvobodilnim gibanjem in onim od OF. Bratsko vojno tovarištvo organizatorjev OF s fašističnim in nacističnim okupatorjem je prenehalo, ko je Hitler napadel Stalina. . Besedo o tem še jutri! MWM ! t l .fr^MHH < « M M tfcft*« >«■'»< »M)»iMI»M'«IH>»*t«t*l BESEDA IZ NARODA Zgodovino slovenskega naroda je zadnja leta krvavo pisala in usodno kovala Osvobodilna fronta. Pred nekaj leti se je rodila in gospodari v sedanji Jugoslaviji. Imenuje se osvobodilna, ker je obljubljala, da osvobodi naše dežele okupatorske sile in prinese pravo svobodo tlačenim narodom. Pri presoji njenega dela se prijatelji in neprijatelji razhajajo . Njeni prijatelji pravijo, da je OF največji vzpon slovenskega naroda. Njeni nasprotniki dokazujejo, da je zverinski izbruh najbolj podlih strasti ljudskih množic. Kako težko je torej ustvariti si resnično in pošteno sodbo v tako kočljivi zadevi. Kakor v nobeni stvari, tako tudi v vprašanju OF ne moremo vsem ustreči. Poskušajmo jo presojati s človeškega, narodnega in verskega stališča. OF pomeni najbolj krvavo dobo. Slutim, da se bodo prijatelji OF razburjeno zagnali v napis, češ, da z njim delamo krivico OF, in jo sumničimo krvavega režima. Razumljivo je takšno razburjenje. Kri je prečuden sok, ki razlit pretresa poštnega Človeka do kosti in mozga. Lovec se zgane, če zagleda krvavečo žival, ki jo je podrl za zabavo. Še zakrknjen zločinec se zdrzne ob pogledu na svojo žrtev. Zakaj bi se ne vznemirili pirjatelji Osvobodilne fronte, če pribijemo, da je doba OF vlade najbolj krvava v zgodovini slovenskega naroda, ki po vnebovpijoči krvoločnosti presega grozote; turških vpadov in kmečkih puntov. In vsi ti potoki krvi naj se vknjižijo na račun Osvobodilne fronte? Zaenkrat opustimo vprašanje, zakaj je OF požigala in zakaj je pobijala in še danes .pobija slovenska življenja. Ugotovimo to dejstvo. ki ga je uradno ugotovila jugoslovanska državna komisija za vojno škodo, da je v Jugoslaviji pobitih 1,685,000 ljudi, kar znaša 10% celotnega prebivalstva in krog 20% poslopij uničenih in požganih. Kako majhne so angleške izgube, ki so štirikrat manjše po številu,-če jih primerjamo z jugoslovanskimi. Vendar jugoslvoanski državni seznam boleha na veliki hibi, da je nepregleden in netočen. Državna komisija bi morala tudi ugotoviti, kdo je pobijal in požigal in kdaj se je to zgodilo. Zakaj požigal in pobijal je okupator, marsikaj se je uničilo, ko so se domačini branili nasilnežev, glavni delež na požigih in pokoljih pa ima OF sama. Ta razdelitev in ugotovitev je potrebna, da pošteno ugotovimo krivdo in odgovornost za požige in pokolje. Verjetno je, da tega prepotrebnega izkaza OF nikoli ne bo izdala. Zakaj tak dokaz bi najprej izpričal, da so tam, kjer je gospodarila OF, pogorišča in grobišča in kjer je ni bilo, so hiše cele in nepožgane. Z datumom bi se dokazalo, da je Slovenija zaradi izbruha jugoslovansko-nemške vojske razmeroma malo trpela v primeru s tem, kar je doživela, ko je OF brezvestno začela bratomorno vojsko. Teh žrtev je veliko, preveliko! Si upa navesti OF statistiko teh žrtev? Še nečesa ni v seznamu: Koliko ljudi je OF pobila še po "osvobojenju," Kje so desettisoči domobrancev in drugih ljudi, ki jih je OF po osvobojenju brez sodbe pobila v Kočevskem Rogu, Hrastniku, Pohorju in škofjeloških hribih! Samo v Kočevskem Rogu, pravijo, jih je nad trideset tisoč. Številke in datumi so nepodkupne priče, ki glasno pričajo resnico, da je najokrutnejša in najbolj krvava doba našega naroda neizbrisno zapisana z rdečimi prapori Osvobodilne fronte. Niso slučajno rdeči; zaslužijo, da so rdeči! Če bi nam te rane zadal zunanji sovražnik, bi jih preboleli in bi nas nesreča združevala, da bi se še bolj radi imeli. Sedanja nesreča nas je pa razprta, da je deset tisoče Slovencev naredila begunce in brezdomce. Med sosedi je pa izkopala brezna sovraštva in mržnje, ki ga ne bodo zacelila stoletja. Ti dve zadnji nesreči sta še težje premostljivi od prve in tudi spadata v zadolžno pismo Osvobodilne fronte, ki je v Sloveniji delala proskribcijske liste za deset tisoče umorov v Ljubljani in na deželi in ki je na mitingih javno in ponovno govorila, da je se premalo ljudi poklanih. :;< :;c :|c Očitali boste, da ne cenim narodne svobode, ki je vredna vsake žrtve, tudi tako velike, ki jih je sprožila OF. Žrtve je v resnici zakrivila OF in se je tega dejstva zavedala, ker nas je tolažila, da žrtve morajo biti. Tovariš Stalirf se je z njimi pohvalil na jaltski konferenci — da se OF razlikuje od Mihajlovičevega osvobodilnega gibanja, ki se ozira na žrtve, OF pa je v žrtvah brezobzirna. Od dveh strani je Stalinova izjava zanimiva. Enkrat, ker merodajno ugotovi, da gredo brezobzirne žrtve za osvobojenje na računa OF. Drugič, ker omenja Mihajlovičevo osvobodilno gibanje. Zakaj niso šli Mihajlovičevi in OF skupaj, če so se oboji vojskovali za osvobojenje Jugoslavije? Zato niso šli skupaj, ker se obojni gibanji ločita,, kakor se razlikuje dan od noči. Mihajlovičevo osvobodilno gibanje je bilo strogo narodno in domače. Osvobodilna fronta pa tuja in nedomača, kakor je tuje in ne-domače kukavičje jajce v ptičjem gnezdu. Kakor kukavica nasilno prinese jajce, iz katerega se izvali mladič, ki pozneje iztisne in zamori tičke iz domačega gnezda, prav tako je Moskva izlegla OF v domače in nardono Mihajlovičevo osvobodilno gibanje, ki je pozneje v krvi in ognju pogazib j Mihajloviča. Ne pozabite na čas! Mihajlovič ni nikoli klo-j nil, se je vedno boril in od prvega dne zasužnjenja vodil, osvobodilno vojno, to je bilo takrat, ko OF še nikjer ni bilo.1 Pet vrst komunistov Cleveland, O. — Zagrebški nadškof Alojzij Stepinac, je v nekem govoru hrvaškim dijakom naštel pet vrst komunistov. Prva vrsta komunistov, pravi nadškof, so "hohštaplerji," to je domišljavci, ki se jim predobro godi in radi tega ne vedo, kako bi si preganjali dolg čas. So to nekaki salonski komunisti, ki menijo, da je dandanes moderno biti komunist. Nekako tako-le: Prazen klas pokonci stoji. Prazne glave ne bodo prinesle rešitve in zboljšanja. Druga vrsta komunistov so nevednježi, ki ne vedo, kaj je prav za prav komunizem, pa raztresajo komunistične fraze, ne da bi vedeli, kaj pomenijo. Nevednost še nikdar ni ustvarila kaj dobrega in trajnega. Tretja vrsta komunistov so ubogi bedni, ki upajo, da bi se njihov položaj s komunistično revolucijo zboljšal. Toda z ubijanjem in rušenjem ne bodo napravili reda in prinesli sreče človeštvu. četrta vrsta komunistov so plačani agitatorji, ki jim ni za pravico, marveč le za denar, ki ga za svoje zlobno delo preiema-jo. Plačanci so pripravljeni izdati svojega gospodarja, če jim drugi več ponudi. Njihov vzor je Judež. Peta vrsta komunistov so pa zločinci, ki upajo v času revolucije priti do korit, do oblasti in uživanja. Toda za zmago pravice je treba poštenjakov in ljubezni, ne pa zločincev in izvr-ška človeštva. Menim, da je fotografija točno podana in da bomo tudi med našimi komunisti lahko našli vse te vrste komunistov.—Resnicoljub. -o- Spomladanski koncert Glasbene matice "Spomlad' prav luš'no je, ko sliš'mo 'tičke pet —" Prav zato, ker je pomlad zbrani čas za veselo petje, si je tudi pevsko društvo Glasbena matica odločila ta čas za koncert, ki bo podan 31. marca ob sedmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave, Za ta koncert je naš pevovo-dja, g. Ivan Zorman, izbral prav lepo število narodnih in klasičnih pesmi. Odlomek iz opere "Martha" bo podan po mešanem zboru. Josephine Milavec-Lev-stek bo pa pela cigansko ario iz opere "II Trovatore." Carolyn Budan in June Babbit bosta podali Ivan Zormanovo "Ob slovesu."' Ker g. Ivan Zorman dobro ve, kako ugajajo narodu slovenske narodne pesmi, je aranžiral ven-ček slovenskih narodnih za moški zbor. Ta venček be gotovo navzočim tako ugajal, da ga bodo morali pevci ponoviti. Tudi naši priljubljeni solisti bodo ja-ko obogateli program. Vse pevske točke pa bo spremljala na klavir Vera Milavec-Slejko. Vstopnice so že v rokah članov in članic zbora in si jih že lahko nabavite. Cena vstopnici je $1.00. Torej zapomnite si datum 31. marca in si rezervirajte ta dan za koncert Glasbene matice. članica. Strahovito divjanje komunistov Poročata Avgust in Kristina Lušina iz Gosteč pri škof ji Loki, sedaj bivajoča kot begunca v taborišču Pcggez v vzhodni Tirolski. Podpisana Lušina Avgust, 21 let star in njegova 22 let stara sestra Kristina Lušina, doma iz vasi Gosteče, občina škofja Loka na Gorenjskem, sedaj bivajoča kot begunca v taborišču Peg-gez v vzhodni Tirolski, si dovoljujeva uglednemu časopisu popisati vzroke našega begunstva in strahovite doživljaje naše družine. Naš, od komunistov grozno umorjeni oče, Franc Lušina je bil posestnik na trdni slovenski kmetiji v Gostečah, kjer živi naš rod že stoletja na svoji zemlji. Naša družina je bila vedno zavedno slovenska in katoliška, že naš stari oče je bil dolgo vrsto let župan občine Sora, za njim pa je bil najin pokojni oče izvoljen županom te občine že leta 1920 in je županoval do leta 1932, ko ga je odstavil kot zavednega in svobodoljubnega moža diktatorski režim generala Petra živkoviča. Ko so zasedli Nemci .Gorenjsko, ni hotel naš oče in nihče izmed naše družine niti količkaj sodelovati z Nemci, bili srno vedno zvesti Jugoslaviji- " : Tudi naša pokojna mati Ivanka, roj. Kalan, je iz trdne in vedno slovenske zavedne kmečke hiše, njen stric je bil pokojni Andrej Kalan, stolni prošt in generalni vikar ter v prvi slovenski vladi v Jugoslaviji minister pokrajinske vlade. Najinega očeta so komunisti takole umorili: Po večerni molitvi 26. IX. 42. je domač pes začel nenadoma ze- lo lajati. Oče je šel pogledat, kaj naj to pomeni. Luč je prižgal povsod, tako da je bil ves vrt razsvetljen. Mati, ki je gledala za njim skozi okno, ga je videla, da je šel proti skednju. Ko je prišel do skednja, je videla, da ga je nekdo zgrabil in potegnil k sebi. Ko je mati to opazila, je šla ven, na prag, v tem trenutku pa sta ji zastavila pot dva partizana s puškami. Mati je prestrašena skočila nazaj v vežo in vrata zapahnila. Partizana sta s puškinimi kopiti vdrla vrata. Ko sta stopila v vežo, sta naperila puško na mamo in rekla, zakaj, da zapirajo vi'ata, morda zato, ker imajo slabo vest. Postavili so celo družino v vežo k zidu in nas zastražili., Potem so se vsuli v vežo ostali partizani, ki so bili vsi domači, stari komunisti. Zahtevali so zlatnino, denar in ključe od vseh shramb. Začeli so ropati obleko, živila, z eno besedo vse, tako, da drugi dan nismo imeli ničesar, kar bi jedli in s čimer bi jedli. Kmalu sta padla dva strela, s katerima sa pobili dva prašiča in jih odnesli, iz hleva pa so odpeljali bika. Ropanje je trajalo od 9 zvečer do 1 zjutraj. Pprepovedali so nam izhod iz hiše do 7 zjutraj. Policijo pa nismo smeli obvestiti do 8 zjutraj. Ves čas ropanja smo partizane izpraševali, kje je oče. Odgovarjali so, da je zunaj pri straži in da bo zjutraj z doma. Norčevali so se, češ zakaj imamo nabožne slike in sliko strica — duhovnika. Prepovedali so tudi izdati imena poznanih partizanov in sicer pod smrtno kaznijo. Govorili so, da bodo še pobili vse očetove prijatelje — klerikalce. Govorili so še, da ne marajo več teh strank, pač pa, da bodo oni uredili svoje, kjer ne bo več teh črnih farjev. Ko so odšli, smo ves čas čakali očeta, ki ga ni bilo. Okrog 8 zjutraj je prišel sosed in rekel, da oče leži mrtev pod gozdom, kakih pet minut od hiše. Z mamo smo šli na omenjeni kraj. Našli smo očeta mrtvega ležati čez pot. Hlače so bile mokre do kolen. Po vsem telesu so bile modre lise, znaki pretepanja in mučenja. Na glavi so bili sledovi treh strelov. Dva strela ste bila dana v senca in sta izstopila za ušesi, tretji strel pa je še' skozi obe senci. Videti je bilo, da ni bil na tem mestu umorjen pač pa da je bil semkaj prinešen, kei je ležal vznak s prekrižanimi nogami in rokami. Zdravnik je ugotovil, da je bil usmrčen šele od 3 — 4 zjutraj, 27. IX. 42 Izropali so mu ves denar, pusti li So mu samo denarnico in ključ od shrambe. 9. XI. 42, ob deseti! zvečer so zopet prišli partizani. Mati se je tako prestrašila, da n' mogla vstati, odprla je sestra Ko so vdrli, je eden nameril puško na prestrašeno mater in za hteval, da je šla opotekajoča se i po ključe. Pobrali so nam vse j posteljnino, živež in dva prašiča Prišli so isti partizani, kakor prvič. Zahtevali so tudi, da moramo sneti vse nabožne slike Vparšali smo jih, zakaj so ubil očeta. Odgovorili so, da zato ker ni hodil po pravi poti. Mee ropanjem so nam grozili s smrtjo, hišo pa, da bodo uničili. Odšli so ob 1 zjutraj. Prišli so Še večkrat med te-einom in pobrali celo peko kruha Zadnjič so prišli 7. IV. 45 Takrat so pri nas naložili pel voz. Pobrali so živež, vso moške obleko, 7 glav živine, konja ir. vso posteljnino, ki smo jo na novo napravili. Prisilili so tud: mene, Kristino, isieer bi me ustrelili, da sem pejjala naše stvari v partizansko skrivališče Med potjo so neprestano tako pretepali konja, da je neki partizan nad njim zlomil puško Ker se mi je žival smilila, sem rekla, da naj je ne pretepa. Pustil je sicer konja, začel pa je zmerjati mene z "belo svinjo," "saboterko" in z drugimi podobnimi psovkami. Grozil mi je f smrtjo, če ne bom molčala. Do C zjutraj smo vozili tisto noč. Potem smo se ustavili in me hoteli prJsiliti, da jim grem kuhati. Posrečilo se mi je, da sem se tega ubranila. Ob 5 popoldne smo šli naprej in vozili celo noč, ves naslednji dan in še naslednjo noč do 3 zjutraj. Končno so me izpustili domov. Ker nisem poznala kraja, sem počakala jutra v neki hiši. Zjutraj sem šla proti domu. Preelno so me izpustili so mi prepovedali dajati podatke ,kje sem hodila in kateri partizani so bili poleg, sicer me čaka. smrt. Med potjo so neprestano vzklikali: "živela rdeča armada!" "Dol z Anglo-Ameri-kanci!" Med zadnjim ropanjem so pri nas doma spraševali staro mater, kaj je to rdeča armada. Ker ni vedela odgovora, so kregali nas, zakaj je nismo mi podučili. Enajst letnega brata so izpraševali, kam bo šel, kadar bo zrastel ali k domobrancem ali partizanom. Ker ni upal odgovoriti kakor je mislil, je rekel, da bo šel k tistim, ki ga bo prej vzel. Očetova smrt je našo drago mater tako pretresla, da je od samega joka oslepela in po petih • mesecih umrla od žalosti. Na do- - mu nas je ostalo 7 otrok. Pre- • vzel sem gospodarstvo, da niso i pomrli od hudega moji bratje in - sestre. Ves čas so prihajali ko- - munisti v našo hišo in nam izropali sproti vse, kar smo si na- • pravili obleke in živil. Po nekaj ■ mesecih pa je ponoči prišla v hi- ■ šo oborožena tolpa komunistov ■ in me nasilno odpeljala v gozd - med komunistične tolpe. Tam - sem ostal 9 mesecev, dokler me - niso na neki patroli zajeli jugo-' slovanski kraljevi četniki, s ka- ■ terimi sem na to šel in se rešil ? komunistične sužnosti. Ko sem • bil pri komunističnih partizanih, 5 sem na lastne oči videl, kako so i ti ropali in požigali poštene slo-i venske kmečke domove in strahotno pobijali zavedne sloven- - ske narodnjake, ki niso odobra-? vali komunizma. Na stotine ne- - dolžnih ljudi so pobili, samo za : to, ker niso bili komunisti, ara- - pak zavedni slovenski in katoli- ■ ški možje in žene. Med drugimi i so v škofjeloškem okraju bili 0 ubiti od partizanov sledeči: t; Heinrihar Stanko, lesni indu- 1 strijalec v Škofji Loki, star 4C let, občinski odbornik, zaveder 5 Slovenec, odločen katoličan ir proti-komunist, ustreljen mesece 1 januarja 1944 od partiranov-ko-\ rnunistov. | Matko Josip, organist, upravitelj mestne posojilnice v škofji Loki, obč. odbornik, prosvetni | delavec, star 36 let, zaveden Slo-( venec, odločen protikomunist " ustreljen 10. maja 1944. - Žagar Anton iz Stare Loke ^ star 45 let, posestnik, obč. od-j bornik, načelnik več gospodar-,.• skih zadrug, odločen katoličan protikomunist, zaveden Slovenec. Odpeljan 24. 12. 1943, grozno mučen, polomili so mu roke ( in noge ter razne dele glave ir ( ga nato 12. 1. 1944 po groznen ( mučenju ubili. Sodil ga je parti-, zan Kalan Valentin, kovač is Stare Loke. Tucli njegovo žene j so isti partizani obstrelili 12. 11 I 43. in je na posledicah umrla čej , 10 dni. r; Rešek Franc iz Stare Loke, na-čelnik posojilnice iz Stare Loke: |j odbornik raznih organizacij, zaveden Slovenec in katoličan , ustreljen zaradi njegove versl« in slovenske trdnosti od komunistov 10. 6. 1944 pri delu na svo-' ji njivi. c Andrej Kavčič, iz Gorenje va-r si nad škofjo Loko, star 60 let. ( nepolitičen človek, globoko ve-ren, zaveden Slovenec, velik e podpornik vseh revežev. V Ka-e nadi je delal 25 let in je s svo-, jo pokojnino, ki jo je prejemal 0 iz Amerike podpiral reveže. Za-, radi njegove dobrote so ga ko-( munisti odpeljali novembra 1948 n v gozd, ga tam grozno mučili in j nato ubili. Ciril šifrer, rojen 4. julija . 1893 v Stražišču pri Kranju, in-. dustrijalec in posestnik, poročen,, c oče sedmih otrok, zaveden Slove-q nee. Ker ni hotel sodelovati s . komunisti, so ga po večkratnem . opominu prišli iskat na dom. Tc . je bilo 24. oktobra 1943. Prišl: 1 so ob pol 7 zvečer, izropali hiše e in nazadnje mu zapevedali, da mopa z njimi, ne da bi navedli . vzrok. Ker ni hotel iti, so mu 3 pričeli groziti. Nazadnje je pa •j rekel: "če moram iti, pa grem, . saj imam čisto vest." Osem me-t secev nismo nič vedeli, kako je . z njim. Po osmih mesecih pa . smo zvedeli, da so ga ubili takoj i drugi večer. Medtem, ko je on pred smrtjo molil za vse svoje . preganjalce, so ga oni preklinja-t li in se mu posmehovali. Po pre-. teku pol ure so ga ustrelili. Pokopali so ga v gozdu nekaj ur i proč od domačega kraja, ne da . bi njegovi domači kaj vedeli kje . je. šele pred kratkem so ga na-i šli in sedaj iščejo dovoljenje za prevoz. Vombergar Jernej iz Cerkelj . pri Kranju, slikar. Partizani so ■ ga odpeljali iz srede vasi 4. olcto- . bra 1944 in ga ubili čez tri dni j na šenturški gori na Bolčarjeve- j mu vrtu. čez 14 dni po umoru: ' ga je našel njegov nečak, odko-pali"so ga, na njem so se poznali sledovi mučenja, imel je zve- t zane roke, razbit n°s 1 in strel v glavi. _. Po zlomu Nemčije s , li bežati na Koroško, i mo golo življenje. Izn((( ne nas je zbežalo 5 bl* ster, doma sta ostala . ka 11 in 12 let sta«1-zvedeli, so nam se ^ oblastniki zaplenili P0^ odmovine dobivam0 ročila o nasilju, zaP'Lj( bijanju, ki vlada slavij i. Mnogi, ki s° L še z O. F., sedaj P^ osvobodilce, ki so domovino. Za 1181111 ^ čase izgnali mnogo j, venskih družin, k' ^ vsega premoženja* Jj prišli za nami in lliis J da smo se pravočas« pokol ju. _-—-o--* Pomagajte An#nj Victory bonde toj^ Ko"~so torej ^ dekleta nekajkrat moral vstati tisti j igral na bas in ;fi se da glasno, poK" bližnje vasi na P1 \ drugo in tretje. N» fantje tiste vasi s ^ kleti in plačajo P ^ stru tri plese. ' \y rajali so odstopil1- ^ klical godec faIlte ^ Tako je šlo napi'^ , na vrsto fantje i t spadale pod tisto > ^ Toda fantje f/ smeli vtikati v P-ge vasi, ampak s° ^ <* da pride njih v»s J je pa dalo povod pom. Navadno s o -A na to priliko, jezo, ki so jo kul»a jjjff čele so padati z^ jj so švigale sem i^K je posegla pest> a Ako niso s P ; fjt» plesa, so spre111 ,tj|f| svojo plesalko v ^./l drugam, kjer s0 sV#Ij jo, da so počasti .Jj in godce z ddbl'°, fj prihodnjič tem J | tistih krajih, ta iz vasi godce mi in drugimi P,(JM k deželskosodne111 / roma k njegove1* upravitelju ter y ples za zlat duKjJ deželskosodni g°.Jti> glasiti, da so t1^ in da se tisti, bavati, imajo P ^ dvema, ki f, da ne smejo ubojev. Nato čala godce in je! J ples in kdor je f / je moral najpre;l j diti za ceno. ( * Prvi, ki je trikrat zaples01' f sabljo iz n°žnlCjel^ šku ter jo zpet11 ^ ljo je potern 11 ^ zemlji in je se , jj. s vili tudi i»sledjy, plesali vsi dos^i.1 pa oni iz druK1^', plesali samo f f^ moški ali ženski-./; te plese niso ^ V Tistemu de^lA plesu zadnja P ^ re!. bila vzdevek 1 v čfl-' ni bilo posebf^jfA motneje in ne^\W če katera no»e f#M to je, čejen^-^IJ za ples. O tf v. J| nesla "rep" d tj# ii Nato gresta .J J imela ples v w . ' i fanti v gost'i^V;.'; kateri zunanJ* je moral pl»c*Lt V f in še v veliko ti ,r, z domačimi \ ki so plesala? n ni nič. Carjevi spomini Spisal Jos. Kostanjevec. da dosežemo svoj namen. Pa še nekaj, gospod Birk! Ako z vašo pomočjo dobimo, kar potrebujemo, vam nikakor ne bomo ovirali vstopa v našo družžbo. Koliko bo neslo, si lahko vnaprej izračunate.'" "Vse starim, gospodje, vse. Pritožiti se ne 'boste mogli nad menoj Toda, koliko čaisa mi puistite v izvršitev?" "Sedaj imamo približno še dve in pol leta dela v Cerovcih, potem bo tam prenehalo za ne-kdliko let. Torej v dveh letih mora biti tukaj vise v redu,"5 je dejal Klari. "Več ko dovolj," j'e vzkliknjl Birk. "V tem čaisu je vse, ali s'koro vse naše!" Gospodje 'so ostali pri Birku še tri dni. Te tri dni so si prav tako' iskriivno ogledali gozdove, ki so (bili lastnina. Črnjanov in poleg cesarskega kolzda! Tudi tli gozdovi so bili preicenjeni natančno in iz račun j eno je ibilo, kako velikansko podjetje bi se dalo tukaj ustanoviti. "Vi ste moder človek, gospod Birk," so mu nazadnje priznali zasluga, ki jasno kaže, da i-mate neprecenljiv trgovski dar in čut." Gosipodje so tiste dni pustili lepih denarcev pri Birku, zakaj niso štedili ne v najboljših jedilih ne v najboljši pijači, kar jih je premogla Birkova klet. Crnjanom se niti sanjalo ni, čemu so ti možje na Črni in kakšne naikjlepei kuhajo proti njim. Kakor Birk isam, tako so i oni pozdravljali Crnjane najvljudneje in otroci, igrajoči se na pota, so odnesli marsikatere ; i desetico, ki so jim jo darovali;) gospodje. |1 "To so prvi letoviščarji, ki ;1 jih ima Birk, in nikakor niso ;. napačni. Za njima pridejo drugi, Birik bo obogatel,'" je pri-! 1 znal nekega dne sam župan Ga- . broivec. Četrtega dne se je pa kočija odpeljala in Birk je še dolgo pozdravljal s klobukom v roki, stoječ sredi ceste in zroč za njimi, dokler jih je bilo videti. Sam s seboj skrajno zadovoljen je potem stopil v hišo ter dejal svoji ženi; "Ali si se že kedaj pokesala, Ivanka, da si me vzela?" Ivanka ga je pa samo po-j gledala in mu nti odgovorila ni-J česar. • >» * * Veselo je bilo nekega pon-i deljka poizino pod jesen v krč-; mi "Pri jerebici" v trgu. Fantje so imeli prejšnji dan veseli- 1 co in so nadaljevali še drugi ' dan, ki je bil skoro hujši od ■ prvega. Med njimi so biLi ostali tudi nekateri dvomljivi me- ! ščani, ki &o si dali p'lacevati od 'j vinjenih fantov in so se hoteli^ "I dobro naživetli na njih stroške. 71 In pri vsem tem so bili trezni kakor novorojenčki, dasi so pi-' li in razgrajali s fanti na vse pretege. Imeli so pač svoje čedne namene. (Dalje prihodnjič)- 2 ) ]----------------- r THC WEATHER 1 MODERATE TEM- f^^L, PERATURE ANP /» /g. n CLOUDY - Weal n day ta »ake r*U/ y e used cooking lat ta tfla meat r "f tr- - -- - '* """"•' Razgovor z Lt. Mary Slone (Slanovnik) iz South Chicage (Konec.) - Poročevalec: Poprej ste dejala, Mary, da so komunisti strašni v svojem maščevanju nad nasprotniki in sploh vsemi, ki ne drže s partizani. Sicer ste že v pismu to poudarjala imate kaj d od® tli ? Mary: To je točno in prav to je tisto, kar napravi j a za ljudi tam iz tega bornega življenja peklenske muke. Ni'kOjli nisi varen, da te ne bodo sredi noči potegnili iz postelje in te odgnali za zmerom bogvekam. Razlag se hitro najde. Nič ne pomaga, če si nekdaj sam podpiral partlizane. Če danes nisi do konca istih misli s partizani, je kmaiu po: telbi. O tem sem pisala v pismu, ne bom ponavljala. Ljudje vedo, da aretacija pomeni dandanes vse kaj drugega kot nekdaj. Zagovarjati se najbrž ne boš mogel, ječe so strahotne ,smrt te ne čaka le od krogle, ampak od najrazličnejšega trpinčenja . . • Saj ni da bi se govoirilo. Poročevalec: Kje je bila zaprta tista ženska, ki ste pisali o njej, d'a so jo imeli zaprto 4 mesece, ker je bil njen oče Nemec? , Mary: Nekje v Ljubljani, pa za podrobnosti nisem poizvedovala. Dovolj mi je bilo in preveč, kar mi je vpričo komunistov pravila o postopanju in s lan ju zaprtih v teh ječah. Ni samo stradanje in pretepanje, strašno mučno je tam že zaradi picimainjkanja vseh najpreprostejših sanitarnih pripomočkov. Povem ti, Mary, živeli smo j prav tako kot svinje v svinjaku, mi je rekla ona ženska.. Nika- vek je eden največjih zapel j iv-cev. On je vedel, kaj dela, mi smo ibili baeki. Šele, ko sem se vračal v Slovenijo, so se mi začele odpirati oči . . . zdaj si pa pqmagati ne morem. Tako Ali smo se ujeli in ni nas malo. Poročevalec: Da ne poizabiva na Adamičeve! Kako je bilo z Vašo potjo v Blato? Mary: Eden bratov Loj za Adamiča je urednik v Ljubljani. Ne morem natanko vedeti, kakšen položaj ima. Šla sem ga obiskat in me je 'lepo sprejel. Zelo prijazen človek. Zvečer me je povabil na izlet na svoj dom. Ostlali smo tam precej časa. Videla sem mater, tri brate in eno sestro. Nihče se ni dotaknil političnih in drugih razmer v domovini. Sklepala sem, da radi navzočnosti šoferja. Najbližje smo prišli k temu predmetu, ko so omenjali, da so partizani ustrelili nekega inženirja, ker so mislili, da je duhoven. Nekdo je omenil, da se zdaj oblasti opravičujejo radi tega. Adamičeva mati in sestra sta se razvneli in dejali: Kaj se bodo zdaj prali, poprej ji a j bi bili pazili! Poročevalec: Seveda ste govorili tudi o Lojzu, kaj ne? Mary: Kajpada. Pa samo toliko kot pač domači govore o svojem človeku v tujini. Naročali so mi izanj pozdrave, po-seibniO' mati in njegov nečak. Ko sem prišla v ISalizIburg, sem mu pisala dolgo pismo in povedala, kako strašno se mi ljudstvo smili. Poročevalec: Ali moža osebno poznate? Mary: Samo enkrat sva se sešla pred leti. Pozneje sem d'ružini. Toda na noben način nisem mogla priti v zvezo z njim, čeprav so mi pomagali tudi policaji. Nazadnje sem mu tu iz So. Chicago poslala telegram in obžalovala, da se nisva mogla sestati. Odgovora nimam! Poročevalec: Omenila ste, da se oblasti v Ljubljani opravičujejo zaradi umora onega inženirja. Torej le tudi partizani priznavajo včasih svoje pogre-ške? Mary: Da, to sem tudi drugače opazila. Marsikateri komunist mi je rekel: Seveda se gode napake. Še se bodo. Ampak le počakajte, v kakih dveh letih bo vse očiščeno in potem-bo Jugoslavija najbolj izgledna dežela na svetu ... Še Ameri-kanci boste radi prišli nazaj. Poročevalec: Torej počakaj-mo dve leti Ali imate kako drugo naročilo s seboj za Ame-rikance, razen za Adamiča? Mary: Za nekatere imam. Toi sem že izročila. Zelo veliko ljudi mi je pa naročalo na splošno: Povejte tam, vse po pravici in naj nam skušajo kaj pomagati v naši bedi. Povejte jim, da 3e ne, zavedajo, kako srečni i so, ker so v Ameriki. Komu-1 nisti so pa dejali: Saj boste tludi pri vas v Ameriki kmalu tako trpeli kot mi sedaj tu. -o-- teri je dozdaj živela, zleze na ^-breg in potuje po deželi, dokler ne naleti na drugo vodo. V glavi ima labirintne celice, v katerih nosi s seboj precej vode, ki varuje njene škrge pred osušitvijo. Riba more živeti teden dni brez vode. Ribo, ki pleza po drevesih, poznajo na otokih malajskega ar-hipela. Ta riba, ki so ji dali ime "Periophthalmus Schlosseri" pleza na drevesa in lovi na njih žuželke. Pri plezanju si pomaga z dvema zadnjima plavutima, ki jih uporablja kakor noge in si z njuno* pomočjo izredno hitro pomaga kvišku. V kraljestvu flore najdemo rastline, o katerih si znanost še ni na jasnem, ali bi jih smtrala za živali ali za rastline. V tej skupini je posebno zanimiva tako imenovana "pokašljujoča roža," ki raste v tropskih deželah. Če pade na liste te rastline prah potem ga rastlina s svojimi dihalnimi organi odpihne v zrak Pri tem je slišati zvoke, ki so podobni zamolklemu pokašljevanju. DELO DOBIJO MALI OGLASI Radio naprodaj Naprodaj je 1942 Zenith ra dio, floor model. Vprašajte n; 1007 E 71. Siti. Tel. HE 6526 (59) Pohištvo naprodaj Naprodaj je vse pohištvo z; pečlarja. Zglasite se pri Antoi Svegel, 1517 E. 47. St. čez Su perior Ave. (56; Nekaj zanimivosti iz božje narave Vsakomur je znano, da ptiči letajo, ribe plavajo in da se kače j plazijo. Da pa je to lahko tudi drugače, vidimo na raznih primerih v naravi, od katerih jih bomo nekaj naštcM. Ptič kivi-kivi, ki živi na 17jvi Zelandiji, nima skoraj nič perutnic. Zaradi tega so mu priro-dopisci dali ime "Aptery," kar bi se reklo po naše "brez kril." Je nekoliko večji od našega petelina. Ker nima kril, ne more leteti po zraku, zato pa zna silno hitro teči po tleh. mor ni bilo mogoče iti na potrebo, v solbah tudi nobene priprave. Zdaj si pa sama misli, kako je biliG'. Siinjak! Kako zdelani in napol živi prihajajo ljudje iz teh ječ,' če sploh pridejo, lahko 'zveš kjerkoli hočeš vse ljudstvo to zna. Na take in podobne načine skušajo komunisti streti še zadnji odpor pri ljudeh. Poročevalec: In zdaj—povej-fe/Mary, kako- je bilo s tistimi volitvami! Mary: Prav za prav sem o tem dovolj napisala v pismu. Kaj je treba še več. Ameriška Domovina je natisnila. S-amo toliko naj še dosta-vim, da š-em sama citata \ enem ljubljanskem listu pred volitvami: Mi vas še lahko zrihtamo, mi smo še močni. Ne mislite, da naša moč pojema! Še lahko gremo v hribe. Potem pa govori svet in piše o "svobodnih volitvah"'! Na jok mi gre, če to premišljujem. Poročevalec: Ali ljudje niso vsega tega naprej videli? Kako da so zaupali partizanom in si vsega tega naprej videli? Kako jih celo želeli v deželo, kakor ste pisali in da jih je bilo- pred polomom mnogo za Tita? Mary: Ko pa ni nihče verjel kaj je v resnici za 'partizan-sitvom! Vi bi poslušali tistega razočaranega človeka, ki je vsaj dve leti vse svoje sile posvetil delu za zmago partizan-stva. Dejal mi je: Mary, š-ko sem bil v Belgradu nisem ničesar slutil. Ha, kako sem verno poslušal na primer zna nega Velebita! Tako lepo je I znal govoriti o demokraciji Kar srce se mi je topilo. Nobene besede pred nami o kaki komunistični diktaturi! Ta Člo- razširjala njegove knjige, tudi Gno z naslovom "My Native Land." Ponosna sem bila nanj kot na slavnega pisatelj a-roja-ka. Tudi dopisovala sva si. Ko sem pa prišla v New York, sem ga skušala icibiskati v Milfor-du, kar sem obljubila njegovi V azijski Vodah živi riba po imenu "Anabus Scandens," ki ima zelo čudne navade. Kadar se zaradi vročine posuši voda, v ka- JOHN ZULiCH INSURANCE AGENCY PRANCES ZULICH. licensed agent IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY, potrebuje žensk« m hišno znaženje poslopij v mesta Stalno delo — dobra plača Poln ali delni ču 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 pj. Zglasite »e t Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan rasen p nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Nov bungalow Naprodaj je nov bungalow, E sob, vse moderno; na 1260 E. 60. St. Proda se zaradi bolezni. Pomlad je za vogalom KUPITE ZDAJ VIGORO, najboljše umetno gnojilo za rastline več kot 20 let, kupuje milijone vrtnarjev, da gnojijo trate, cvetllice, grmič je, drevje in vrtove. 1 ft. vreča............10c ;5 ft. vreča............45c 10 ft. vreča...........85c 25 ft. vreča.........$1.50 50 ft. vreča.........$2J50 100 ft. vreča........$4.00 S AC C O moderno gnojilo za rastline 1 ft. vreča...........Wc '5 ft. vreča...........50c 10 ft. vreča...........80c 2-5 ft. vreča.........$1.40 50 ft. vreča.........$2.50 100 ft. vreča........$3M ZAVASKY'S 6011 St. Clair Ave. Kupite TRAVNO SEME po teh posebnih cenah City Park travno seme 1 ft..........55c Pan American travno seme 1 ft...........65c Special Shady Spot travno seme 1 ft.... 69c Sylvan Shady Spot travno seme 1 ft.. .. 98c Dutch White detelja 1 ft..............$1,79 Creeping Bent tirava 1 ft..............$1.79 Zelenjadna in rožna semenja v zavojčkih ............5 in 10c Celbulice, male, 1 ft. . .19c HARDWARE Tel. EN-5141 Stroj za sladoled Naprodaj je stroj za izdelavo sladoleda; 5 gal. prostornine. V dobrem stanju. Vprašajte od 7 zj. do 7 zv. na 7001 Lawnview Ave. (55) Za pomivanje posode Sprejme se žensko za pomivanje posode od 4 do 8 zvečer. Zglasite se v šornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. (55) MALI OGLAST~ Naprodaj farma Naprodaj je farma, obsegajoča 150 akrov, fina poslopja, ve-ternica, velik cementiran hlev za 40 krav, 2 traktorja. Nahaja se na Babbitt Rd. blizu ceste 46; 2 in pol milje od vasi Newline. Podrobnosti izveste pri Mrs. Julia Kassai, 1259 E. 169. St. tel. IV 6945. (58) Pozor investorji Idealni mal investment, hiša za 4 družine, lesena, $63 na mesec dohodkov; samo $6,500. Kupite sedaj in boste na dobrem stališču, ko bo zamrznenje najemnine končano. Govorimo slovensko. Vprašajte za Mr. Mack. PORATH REALTY RA 5777—10522 Superior—GL 35X4 (58) Hiša s pohištvom Naprodaj je hiša za eno družino 7 sob, na 1018 E. 72. St. Proda se z vsem pohištvom ali pa samo hišo. Zglasfte se pri last niku na istem naslovu. (56) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša na 81. St. in Union Ave., lepa, za 2 družini, 5 in 5 sob, furnez, dvojna garaža. Pokličite lastnika MI 5996. (56) MI DAJEMO ZELENE EAGLE ZNAMKE Ne čakajte, kadar sle bolni! Pridite takoj k meni, da vam razložim v vašem lastnem jeziku, kaj lahko storim za vas. Pravočasna in pravilna preiskava bolezni prinese mnogokrat lahko ozdravljenje. V mojih 15 letih skušnje v bolnišnici sem bil uspešen v zdravljenju zastarelih bolezni kot je revmatizem, bolezen v želodcu, mehurju (Prostate) na vodi in podobno. DR. PAUL W, WELSH HYDROPATHIC CLINIC 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave Uradne ure: 10 do 4 razen v sredo in po dogovoru. Telefon: MAin 6016 (Tues.-x) Dr. I. L. Rosen Dentist naznanja, da se je povrnil iz armade in da je /zopet odprl svoj urad na 7828 St. Clair Ave. vhod na ?"9. cesti Tel v uradu: EX 7028 Tel doma : WA 9529 _(56) Hišo vzamem v najem Družina odraslih oseb želi dobiti stanovanje 6 ali 7 sob spodaj, ali hišo za eno družino v okolici E. 65. ceste do E. 90. St. severno ali južno od Superior. Se moramo seliti, ker je hiša prodana. Kdcir ima kaj primernega, naj pokliče EX 2267. (x) Pozor! Ravnokar smo prvič dobili ledenice, mere 100 funtov ledu, reg. $48.50 za $45; 75 funt. reg. $42.75 za $39. Mi tudi popravljamo pralnike in ožemalce (ringers). St. Clair Appliance 7502 St. Clair Ave. EN 7215. (M-T-x) Pohištvo naprodaj Proda se 4 kose pohištva za parlor; v j ako dobrem stanju. Zglasite se na 1256 E. 58. St. Hiša poceni Naprodaj je hiša za 2 družini v tovarniški okolici blizu St. Clair Ave. Naslov izveste v uradu tega lista. (56) I '^OxJarV Dept. trgovina z namenom, da zmanjšamo našo veliko -I Ll\ se bo Preselila nfl ZALOGO, IMAMO OGROMNO RAZPRODAJO 0214 ST. CLAIR AVE. korona VSEM BLAGU.__ Takih prilik nimate posebno dosti, da bi dobili blago m tako nizki (eni. ustavite se pri nas, da boste videli, kaj IMAMO za vas. 'si je i cas in vstrajaj- d: jeg0 e cleJal čestokrat Birk, m ta. 3 potrPežljivost je bila šc '"lik se • bl aVesnu Slcer globoko kla- n- na2/fv na(laljni spre- j( liso bii? So se že P°zna" ' leSo °11 Prvič skupaj. Go- B ?.4jaTirali naokoli in sl JG t * N&irk?eTj Vaša domačija, , Nil, K LePo,lepo! Kdo bi t. »bo if, Sm° izp0lni!l ki M" smo vas prišli l'" so sedpli , tli RHot^ v živahnem ^ st°je naše reči, gos- ^ r'ki i!VprašaI Depauli- Cl' Si jih zadnjič pre- ^ '• ste « Se dalo kaj na- j3 Nevi, ze govorili s kom v 11 Ni *akšen vtis s0 vam n (Su, uSovori ?» ii 'Sabrtv3'Sem namig-nil, žu- >rJU.Sem namignil, — ( fC . odete, da je tre- k skraJ'no pre- J( ^ti, J0, b8sedo je treba k en Se izgovori. k: S kar fni se ne da raz- S, ln tako-le, tebi nič Ct enkrat f0sp°djei povem k i1''0 Sfilnu ko poj de in po- n g pojcle-" 1 tS izi ,se &0sP0dje od-; v Ni Birphod. šel jez nji- n |\ kak časi so hodili! d t^Nom Se ■portobi tak" g TO v ' ln -vsak hip so ; iS J • 0 pa bili zunaj'j H. imel Birk glavno ' n L^ivein 18 lisjak., °ni_,e travnik, to z ISln T' Kakor vidite, b RNnai • r se meni zdi' L ^ ](,,J Primernejših pro- o pClnokoli p°dJ'etje- f i bil kakor na- s IsSriŠli , r Pal. nekoliko dalje, je S K se v i \ ^k Gabrovčevo c .H ^ Pod hrib se- ?J ^av 7\hrast°v, ki se 1 , n «e b;, 0bro vidijo. Tu- X i 0 napačno, kratka < K 3ePoS Jka' gospodje, tii l>ojd ;^rjal Birk. "Iz- Ik fed '^Jan ne bo pro-'-L-Sate mlje Zlahka. Niti ! r, 'iudil g°spodje, kako > ji last. In po-it,0 «>d prid'guje' župnik s Sio ^i grudi," ka- mkdar- I" učili'' ki m celo gozdar I lik^tvoi tudi velik vpliv J ' Se je vpregel v ij to, JJ1- Človeku se že Cril-,ako bi teh ljudi ^.,,» u' to bi bila žetev. k ^^ait ^N il?' Birk- Začnite J' je dejal W 7ari vse in ™ K- ^ P jali' dokler °ni'11.e!brisani ste in C^i se vam go- V toHVrej ko Se vam »„'JUk 01 je Za vas in ifji. f1 ogledamo še S n Jo tudi oni oid-, načrtom, te-vse sile, ' rjsrjgrjgrjrA ŽIVI VIRI IVAN MATlClC IA. vnHL t Vklenjene so spe-hali na avto in jih kakor očitne upornike odpeljali v dolino in noter v Ligurijo. Par-kelj se jim je bil uprl, pa so ga pobili pred kočo, vpričo družine. Z Jasinja so vzeli Bršlina 'in Gabra, z Višinja Murna, Tavžlja, Drozga in Budinove-ga. Te so odgnali v vojašnico pod Taborom, jih tu zaprli pa neusmiljeno bili in tepli. Po nekaj dneh so jih izpustili. Docela onemogli in polomljeni so se zavlekli domov. Nič niso jadovali ne žugali, kar tihi so se zaprli v svoje domove. Brana je popadla mati brž ko je omahnil iz mučilnice. Ves čas je bila čakala nanj in je niso mogli odgnati izpred vojašnice: sklenila je bila, da ga ne pusti odvesti s Pogorja, zlepa ne! In ko je poslušala krike pod udarci, je silila noter, sa zaganjala v stražo, ko levinja, ki so ji ugrabili mladiča. In ko ga je končno dočakala, je planila, zgrabila ga oberoč pa vlekla proč, samo proč, domov ! Sin se ji je pa ustavil, pokonci vzravnal stepeno svojo telo, nakljub vsemu, pred materjo je hotel utajiti svojo tegobo in revo. Po cesti ne mara in ne mimo šole, da bi se naslajale Ligurke nad njegovo revo. Oni dan, ko so ga gnali sem, ju je videl, kako sta se smejale na oknu. Zavila sta tedaj z materjo preko polja za jasinjskim hribom. In ko sta izginila Ligu-rom iz vida, je Budinka ustavila sina pa ga otipala od vrha do tal: če ni kaj pohabljen, če so še roke cele in noge, Na glavi, na tilniku, po obrazu ima sledove udarcev, — nu, strahota nebesna, da ga le niso pohabili! Kakor samji sebi je simba. Ko se je legla, je sedel ^ avto pa se vozil oo s la, da se je na priči, kako temelj'10 upor pogorske (Dalje prih°d,1] --—-----\a Kupujte Victory ™ siknila Budinka, zdaj hvalni-!co, zdaj nerazumljivo kletev, i A vkljub izčrpanosti je stopala trdo poleg sina, videč, kako moško hodi, prav ko bi šel od velike maše. Nalašč, v nekak prezir simbovim rabljem; nihče ne .sme videti upognjenega hrbta, nihče ne slu'iiti, kako strahovito žgo simbovi udarci. Ne, ne žgo, samo dražijo, stra- V H L AC. SPOMIN PRVE OBLETNICE SMETI NAŠEGA NEFOZABLJENEGA SINA IN BRATA Louis Radina Jr. ki nas Je za vedno zapustil dne 19. marca 1945. Dragi sin, eno leto je minilo, odkar si Ti zapustil nas, leto dni te bridke tuge več ne čuje se Tvoj glas. Težka bila je ločitev, grenko bilo je slovo, pa tam slajša bo združitev, ko se zopet snidemo. Spavai zdaj Ti sanje sladko, na njivi božji v miru tam, da se snidemo v nebesih, sprosi Ti Boga aa nas. Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blagoi spi srce, ki je nam brezmejno vdano bilo, ves 6as do zadnjega je dne. Spavaj v miru, blaga duša, in prosi ljubega Boga za nas, oj. spavaj mirno, spavaj mirno, oj, Ti predragi sin in bratf. Žalujoči ostali: LOUIS in JOSEPHINE RADINA, starši; HERMAN, brat; VIDA ZAK, sestra. Cleveland, O. 19, marca 1946. V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPO'ZABNE HČERKE, SOPROGE MATERE IN SESTRE Josephine Legat ki Je za vedno zatisnila svoje mile oči 19. marca 1943 Tretje leto je že minilo, kar Tvoje truplo v grob trohni, duša pa plačilo uživa pri božjemi Stvarniku. Ti v duhu božjem si živela, trpela, križ prenašala, moža in hčerjo si ljubila in učila jo lepo. Mi pa molimo za Tebe in tudi Ti za nas, Bog naj bode Ti plačnik, naš božji Odrešenik. Žalujoči ostali: JOE, soprog; MARY JANE, hčerka; MATI in SESTRE. Cleveland, O. 19. marca 1946. m 8H 1 NN V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SINA IN BRATA Sgt. Frank Seme ki je umrl 19. marca 1945. Ranjen je bil v Nemčiji in je pokopan v Angliji. Za domovino padel si, življenje mlado dal! Počivaj sladko onkraj morja, Bog Ti plačilo dal. žalujoči ostali: MARY, mati; JOE, oče; BRATJE IN SESTRE. Cleveland, O., 19. marca, 1946. I KE 5030 POPRAVLJAMO STREHE IN VRŠIMO VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA Prenovljenje je naša posebnost. Sedaj je mogoče dobili materijal za prenovljenje in popravljanje hiš. STREHE POKRIVAMO OD $75.00 NAPREJ. Vse delo je prvovrstno in v vaše aadovoijstvt). Ako želite, se plačevanje uredi na lahka mesečna odplačila. Se priporočamo za naklonjenost. K O V A G BROS. GENERAL CONTRACTORS 956 E. 185. ST. IV 5888 lil i ^HlllllllllllllllllllllllilllUllllllililllllllUlililUltllUiillllllllllillltilliiUlllillllilillltll I TAKOJ HHKG ODPELJEMO ( Električne čistilce (vacuum cleaners), FILTEX, EUREKA in ROYAL 5 S izdelka vam lahko takoj dopoljemo. Pridite )t nam in si sa izberite! ~ = Imamo tudi veliko drugih električnih hišnih potrebščin. r I NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE | 6104 ST. CLAIR AVE. I i JOHN SUŠNIH, lastnik f iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin. mri.jTn.njTRjT.rLn nn.n_n nnnn nnn nn nnn § | ft. S. K. JEDNOTA s ? * ★ * ★ * 5 POSOJUJE DENAR članom in nečlanom na zemljišča in posestva po obresti brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije piSite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS irLTJTJTruTJTJnrmjnrm^ nrm NAZNANILO IN ZAHVALA 1884 1946 Tužnega in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom11' prijateljem in znancem, da je nemila smrt posegla s svojo koščen° roko v našo sredo in pretrgala nit življenja našemu preljubljer,e mu in nikdar pozabljenemu soprogu in očetu Frank Kovačič Blagopokojnik je svoje mile oči za vedno zatisnil dne 12. ruarja 1946 po dolgi in mučni bolezni. K večnemu počitku srn° položili dne 15. februarja 1946 iz Zakrajškovega pogrebnega zaV° da in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. j da sm® ga položili v naročje matere zemlje na Calvary pokopalisce' • ši' Pokojni je bil 61 let star ter je bil doma iz vasi Škrlevo p*1 . Rupertu na Dolenjskem, odkoder je prišel v Cleveland pred 41 Tem potom izrekamo našo najlepšo zahvalo vsem soro^1 kom, prijateljem in znancem, ki so v tako obilnem številu izkaza svoje spoštovanjem napram pokojniku in mu položili v zadnji P° zdrav krasne vence in cvetlice. Iskreno zahvalo tudi izrekamo vsem onim, ki so darovali z9 sv maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika. Naša zahvala tudi velja vsem, ki so pokojnika obiskovali času njegove bolezni in ga tolažili ter lajšali trpljenje. Prisr^1*3 hvala tudi vsem, ki ste prišli pokojnika pokropit, ko je ležal mrtvaškemu odru in ga spremili na njegovi zadnji poti na dvor. v« " Najlepša hvala pogrebcem, ki so nosili krsto, duhovščin1 , opravljene cerkvene obrede ter pogrebnemu zavodu Frank Zakra' šek za izvrstno urejen pogreb in vsestransko najlepšo poslug0. Lepa hvala vsem, ki ste dali svoje avtomobile na razpok0 pri pogrebu. Bodi vsem in vsakemu posebej izrečena naša iskrena zahval za vso pomoč in tolažbo, ki ste jo nam nudili v dneh naše brio* sti in žalosti, ter nam lajšali tužne ure v dneh žalosti. Posebno zahvalo izrekamo vsem, ki ste nam bili naklonjen1 V času bolezni pokojnika, nam pomagali in stregli bolniku. Tebi, preljubljeni soprog in nepozabljeni oče, pa kliče*"10'. Prestal si irnjevo pot življenja in sedaj uživaš večni mir in v višavah, kjer ni ne trpljenja ne bolečin. Pustil si nas prerano- za. W"*/Žll lostnega srca se oziramo po Tebi, a Tebe od nikoder ni. P°c1 , v miru, predragi. Tvoj blag spomin bomo ohranili v naših srcih konca naših dni! Žalujoči ostali: ANNA KOVAČIČ, soproga; FRANK in STANLEY, sinova/ ANNA, por. Skorich, in JUSTINE, por. Sabot, hčere; ANNA in MARY, sinahi; 6 vnukov in več drugih sorodnikov? JOHN, brat; MARY VIDITIČ in ROSE KOPORC, sestri; V stari domovini brat Kari in več sorodnikov Cleveland. Ohio, dne 18. marca, 1946. šno žalijo; kdor jih občuti, mu zalije dušo neizmeren gnev. Za Repčevim vrtičem sta šla mimo Martrovih uljnjakov in ( okrog vrta stopila v svoj kot, kakor bi prihajala s tatinskega pota. Otroka sta bila v šo- j li, in tako ni bilo nikogar do-: ma. Budinka je segla po ključ zadaj v podstrešku ter odklenila vrata v kuhinjo. Takoj je podnetila na ognjišču. Bran je stopil naravnost v hlev. Vsi so okrenili glave od jasli, ga gledali, on je gledal svoje ljubljence pa ga .ie popadlo, da bi se razjokal. Tedaj je pa pričelo blago živahno stopicati, rožljalti z verigam'i in mukati. Gospodar je zdajci stopil mednje, vsakega posebej toplo potrepljal po tilniku in temenu, najprej vol'ica, potem kravi in nazadnje se spoprijel s teličkoma in se veselo objemal z njima. Dodobra mu je potem odleglo. Živcjev Vid je pa pobegnil. Bil je v hlevu, ko mu je udarilo na uho nenadno streljanje, krik in vpitje. Planil je ven in videl Ligure, kako so tulili in begali po vasi. Stopi4 je v kočo pri zadnjih vratih, z gnojnimi vilami v rokah, kajti iz nje je bil slišen neki ropot. In res: bila je polna Ligurov. Pravkar so bili vklepali starega v veži. Brez pomisleka je planil naprej, oplazil z vilami, nekajkrat še sunil, toda je prekmalu sprevidel ,da jim ne bo kos, kajti namerili so vanj puške — on se je pa v tem 'hipu vrgel nazaj. In se še ni dobro pognal skozi zadnja vrata, je i zagrmelo, da se je stresla vsa 1 koča. Pognal se je mimo hlev-'] ca in se kar ugreznil dol po 1 bregu. Bil je že doli, motal se' skozi grmovje Svetovita — še 1 vedno so žvižgale krogle za s njim. | j Šele nad Kobiljimi lazi je ob-'i stal. Vroč in upehan se je os-L lonil ob brest in se ozrl nazaj ko preganjana žjjval. V je- i senski temoti je tonilo Pogor- I je; ni bilo videti drugega kot/ golo drevje, bližnje in daljne obrise holmov, stnmečih v pulsti dan. Toda iz zastrtih dalj so se trgali treski; tu in tam se je utrgal kak oddaljen krik, vz-1 trepetal v odmevu in zopet, za-i 'mrl. l i "Krava!" se je sunkoma zga-| J nil Vid. Briga za kravo mu j je prešinila senci. Sama, ed'i-j I na je ostala v hlevu, kdo se bo ' j brigal zanjo? Eno sta.bila pro- i dala z očetom pred meseci,1 ■morala sta odrajtati davščine j Isimbi. Fanta je gnalo nazaj.' i i 'Ne prav domov, samo kam bli-; Že, morda utegne koga srečati in mu naročiti, naj se kdo po-, briga za osamljeno žival. Dvig-; j i nil se je na Viševik, odkoder se mu je nudil boljši pogled' proti domu. Ni pa begal s po-i 'gledom kaj posebno dolgo, ko! 'je kar sunkoma'vzrojil. Na' Z oranju je uzrl dim. Dim,, dim! V mogočnem oblaku se je valil v nebo — in fant je kaj kmalu uganil, da je to njegov borni domek, ki ga žene plamen v.nebes .• . . Fantu so se široko odprle oči in usta, a ni mogel pognati iz sebe niti krika, samo milo je zastokal, ' kakor ranjen, pa počasi zlezel k tlom. Ko se je stemnilo, ga je z vso silo gnalo domov, in se je splazil prav do pogorišča, da se je na lastne oči uveril o strašni resnici. Ko so mu še so- sedje pošepnili, da so kravo spravili Liguri na varno, jo zaklali in tudi že snedli, a očeta in diruge odpeljali v dolino, tedaj je fant samo globoko uklonil glavo pa se kakor zlomljen vračal v šumo. Pogoltnil ga je Veliki Tisovnik. Neznansko je bil oplazil