TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI dr. Andrej Raspor iii dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI Avtor: Andrej Raspor Recenzenti: dr. Darko Lacmanović dr. Zoran Mastilo Uredil: Andrej Raspor Jezikovni pregled: Prelom: Andrej Raspor Zbirka: Znanstvene monografije Fotografija na naslovnici: Andrej Raspor Tisk: e-izdaja Dostopno na: http://www.andrejraspor.com/perfectus_zalozba Izdaja: 1. izdaja Kraj in leto izdaje: Dolga Poljana, 2019 Založba: Perfectus, Svetovanje in izobraževanje, dr. Andrej Raspor, s.p. Cena: 24,90 EUR Vse pravice pridržane s strani avtorja. Nobenega dela tega gradiva ni dovoljeno kopirati ali reproducirati v kakršnikoli obliki, vključujoč (ne da bi bilo omejeno na) fotokopiranje, skeniranje, snemanje, prepisovanje brez pisnega dovoljenja avtorja ali druge fizične ali pravne osebe, na katero bi avtor prenesel materialne avtorske pravice. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=299161600 ISBN 978-961-94549-5-4 (pdf) iv dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 ZAHVALA Ta knjiga je bila napisana z namenom, da se na enem mestu zbere primere dobrih praks iz področja trajnostnega turizma zahodno balkanske regije. Zahvaljujem se vsem kolegom z območja nekdanje skupne države, ki so mi pomagali da sem lahko dobil vsa potrebna gradiva in jih tudi ustrezno umestil v to knjigo. Andrej v dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 vi dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 PREDSTAVITEV AVTORJA izr. prof. dr. ANDREJ RASPOR Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici Gregorčičeva ulica 19, 5000 Nova Gorica, Slovenija E-mail: andrej.raspor@fuds.si Po osnovni izobrazbi je strojni tehnik. Po univerzitetnem študiju organizacije dela na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju v okviru Univerze v Mariboru je nadaljeval podiplomski študij na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in doktoriral leta 2010 z doktorsko disertacijo Vpliv razdeljevanja napitnin na motivacijo zaposlenih: primerjava med gostinstvom in igralništvom. Pri svojem delu združuje poslovno in akademsko delo. Predava in svetuje na področju obvladovanja časa in stroškov, kakovosti storitev ter razvoja kadrov. Ima več kot triintrideset let delovnih izkušenj, od tega več kot petnajst let na različnih vodilnih mestih, in sicer kot vodja splošnih poslov, direktor razvoja kadrov, direktor za strateške projekte in vodja komisije za nadzor stroškov. V okviru podjetja Hit, d. d., je vodil Sektor za razvoj kadrov. Bil je direktor strateških projektov, kjer je vodil prenovo poslovnih procesov razvoja kadrov in trženja ter organiziral poslovanje za kitajske goste z območja Italije. Je podjetnik, ustanovitelj več start- upov, poslovni svetovalec, saj je mnenja, da je treba akademsko delo stalno preizkušati na terenu. Ključna področja njegovega raziskovanja so delovna razmerja in procesi v storitveni dejavnosti s poudarkom na optimizaciji delovnih procesov z vidika stroškov in tudi organizacije delovnega časa. Kot sekretar Sindikata igralniških delavcev Slovenije, član Društva za vrednotenje dela, Združenja nadzornikov Slovenije, Komisije za delovno in socialno pravo in sodnik porotnik na delovnem sodišču si je nabiral izkušnje v vseh segmentih delovnega prava. Vse te vidike poskuša zajeti v svojih predavanjih, pri mentoriranju ter svetovalnem delu. Sodeloval je na številnih mednarodnih konferencah, objavil izsledke raziskav v znanstvenih revijah z recenzentskim postopkom. Je avtor več znanstvenih in strokovnih monografij ter uporabnih priročnikov. vii dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 viii dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 KAZALA KAZALO VSEBINE STRAN ZAHVALA _______________________________________________________________ v PREDSTAVITEV AVTORJA ________________________________________________ vii KAZALA_________________________________________________________________ix 1 UVOD _______________________________________________________________ 1 2 SVETOVNI TURIZEM IN NJEGOV RAZVOJ_________________________________ 5 2.1 Vpliv turizma na okolje _____________________________________________ 6 2.1.1 Vpliv turizma na kulturno okolje ______________________________________ 6 2.1.2 Vpliv turizma na socialno okolje ______________________________________ 7 2.1.3 Vpliv turizma na naravno okolje ______________________________________ 7 2.1.4 Vpliv turizma na ekonomsko okolje ___________________________________ 8 3 ZAČETKI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN TRAJNOSTNEGA TURIZMA _________ 11 4 SPLOŠNO O TRAJNOSTNEM TURIZMU __________________________________ 13 4.1 Definicija trajnostnega turizma______________________________________ 13 4.2 Kriteriji trajnostnega turizma _______________________________________ 15 4.2.1 Učinkovito načrtovanje trajnostnega razvoja ___________________________ 16 4.2.2 Povečevanje gospodarskih in družbenih koristi za lokalne skupnosti ________ 16 4.2.3 Zmanjševanje negativnih vplivov na kulturno dediščino___________________ 16 4.2.4 Zmanjševanje negativnih vplivov na naravno dediščino __________________ 16 4.3 Koristi trajnostnega poslovanja _____________________________________ 17 5 TRAJNOSTNI TURIZEM V SVETU _______________________________________ 19 5.1 Primer letalskega prevoznika Air New Zealand ________________________ 19 6 TRAJNOSTNI TURIZEM V EVROPI ______________________________________ 21 6.1 Primer nemškega podjetja Siemens _________________________________ 21 7 TRAJNOSTNI TURIZEM V DRŽAVAH ZAHODNEGA BALKANA _______________ 25 7.1 Bosna in Hercegovina _____________________________________________ 25 7.2 Črna gora _______________________________________________________ 32 7.3 Hrvaška _________________________________________________________ 38 7.4 Srbija ___________________________________________________________ 45 8 TRAJNOSTNI TURIZEM V SLOVENIJI ____________________________________ 53 8.1 Zgodovina razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji ____________________ 53 8.2 Ovire pri doseganju konkurenčnosti _________________________________ 54 8.3 Temeljne usmeritve razvoja turistične ponudbe v Sloveniji ______________ 56 8.4 Ukrepi na razvojnem področju ______________________________________ 57 8.5 Primeri dobrih praks v Sloveniji _____________________________________ 58 8.5.1 Primer Bohinj ECO Hotela _________________________________________ 58 8.5.2 Primer letnih term v Krajinskem parku Sečoveljske soline _________________ 59 10 ANALIZA STRATEŠKIH DOKUMENTOV V SLOVENIJI_____________________ 63 10.1 Aktualna nacionalna strategija ______________________________________ 67 10.2 Produktne strategije ______________________________________________ 68 10.3 Regionalne strategije______________________________________________ 68 10.4 Občinske strategije _______________________________________________ 69 11 ZAKLJUČEK_______________________________________________________ 75 11.1 Najpomembnejše teoretično spoznanje, ki ga velja vključiti v izobraževanje 77 11.2 Najpomembnejši dosežek, ki ga velja vključiti v prakso _________________ 78 11.3 Izzivi za prihodnost _______________________________________________ 80 12 LITERATURA IN VIRI________________________________________________ 83 13 PRILOGE _________________________________________________________ 89 ix dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 KAZALO SLIK STRAN Slika 1: Vpliv turistične dejavnosti na ostale dejavnosti _____________________________ 2 Slika 2: Vizija razvoja turizma Federacije Bosne in Hercegovine_____________________ 26 Slika 3: Seznam zaščitenih področij v Federaciji Bosne in Hercegovine _______________ 28 Slika 4: Struktura porabe energije v storitvenem sektorju glede na vrsto energenta ______ 28 Slika 5: Emisija CO2 glede na sektorje za obdobje 1990–2001 v Bosni in Hercegovini____ 29 Slika 6: Emisija CO2 iz sektorja elektroenergetike, OIE (obnovljivi viri energije), ogrevanja na daljavo, prometa, kmetijstva in odpadkov v BiH za obdobje 2010–2040 glede na scenarij S1, S2 in S3 ________________________________________________________________ 30 Slika 7: Ključni vplivi klimatskih sprememb na sektorje v Bosni in Hercegovini __________ 31 Slika 8: Stanje življenjskega okolja v Bosni in Hercegovini _________________________ 32 Slika 9: Število prihodov na prebivalca in na km2 ________________________________ 34 Slika 10: Število potovanj tujih ladij in turistov pomorskega turizma __________________ 35 Slika 11: Število obiskovalcev v nacionalnih parkih Črne gore po km2 ________________ 36 Slika 12: Mreža zaščitenih naravnih znamenitosti v Črni gori _______________________ 37 Slika 13: Ocena prihranka emisij toplogrednih plinov (tCO2eq) v Republiki Hrvaški ______ 40 Slika 14: Povečanje deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energentov v Republiki Hrvaški _________________________________________________________________ 40 Slika 15: Rast gladine morja glede na tri scenarije v Republiki Hrvaški________________ 40 Slika 16: H1 in H100 glede na različne scenarije v letih 2010, 2050 i 2100_____________ 41 Slika 17: Pregled nacionalnih parkov in naravnih parkov v Republiki Hrvaški ___________ 41 Slika 18: Ocena prihranka energije v nastanitvenih enotah hotela (apartmajih in sobah) v Republiki Hrvaški _________________________________________________________ 42 Slika 19: Hrvaška – Park Evrope _____________________________________________ 43 Slika 20: Evropska mreža kolesarskih poti EUROVELO ___________________________ 44 Slika 21: Primer razporeditve plaže ___________________________________________ 45 Slika 22: Ekonomski učinki modela rasti turizma v Republiki Srbiji ___________________ 46 Slika 23: Mednarodni seznam zaščitenih področij v Republiki Srbiji __________________ 47 Slika 24: Rast površine zaščitenih področij v Republiki Srbiji za obdobje 1960–2013_____ 48 Slika 25: Število izdanih certifikatov za Eko znak v Republiki Srbiji za obdobje 2010–2015 49 Slika 26: Struktura porabe primarne energije in obnovljivih virov v Republiki Srbiji _______ 50 Slika 27: Trend emisije plinov, ki povzročajo zakisovanje, za obdobje 1990–2012 _______ 50 Slika 28: Pregled trenutnih in načrtovanih naložb v zaščito življenjskega okolja v Republiki Srbiji za obdobje 2006–2019 ________________________________________________ 51 Slika 29: Časovna razporeditev strateških dokumentov iz področja turizma v Sloveniji ___ 63 Slika 30: Indeks globalnega miru _____________________________________________ 65 Slika 31: Indeks kriminala___________________________________________________ 65 Slika 32: Urejenost slovenskega turizma _______________________________________ 66 Slika 33: Razmejitev med makro destinacijami in produkti _________________________ 68 Slika 34: Preplet statističnih regij in makro destinacij (presek po občinah) _____________ 68 Slika 35: Uporaba strategij za področje turizma po statističnih regijah in na državni ravni _ 70 Slika 36: Uporaba strategij za področje turizma po izkustveno-produktnih regijah _______ 70 Slika 37: Prihodi Slovenija: 2005-2027_________________________________________ 71 Slika 38: Nočitve Slovenija: 2005-2027 ________________________________________ 71 Slika 39: Prihodki H Gostinstvo: 1996-2027_____________________________________ 72 V kolikor pogledamo še zadnji vidik (Slika 40: Zaposleni H Gostinstvo: 1996-2027) vidimo, da bodo potrebe po kadrih v naslednjih desetih letih velike. Če k temu prištejemo še šte upokojevanje pridemo do številke vsaj 10.000 dodatnih zaposlenih.__________________ 72 Slika 41: Zaposleni H Gostinstvo: 1996-2027 ___________________________________ 72 Slika 42: Svetovna turistična potovanja (1995 – 2050) ____________________________ 75 Slika 43: Trikotnik trajnostnega razvoja ________________________________________ 81 x dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 KAZALO TABEL STRAN Tabela 1: Trend rasti turizma od 1950 do 2030 ___________________________________ 5 Tabela 2: 17 ciljev trajnostnega razvoja in okvirna področja iz trajnostnega turizma______ 13 Tabela 3: Statistične regije __________________________________________________ 69 Tabela 4: Občinske strategije________________________________________________ 69 Tabela 5: SWOT-analiza ___________________________________________________ 76 Tabela 6: PEST-analiza ____________________________________________________ 76 KAZALO PRILOG STRAN Priloga 1: Nacionalne strategije ______________________________________________ 89 Priloga 2: Panožne strategije _______________________________________________ 129 Priloga 3: Regionalne strategije _____________________________________________ 130 Priloga 4: Strategije turizma na občinski ravni __________________________________ 132 xi dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 xii dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 1 UVOD Doseganje družbene blaginje ter zviševanja kakovosti življenja in življenjskega standarda v družbi je bilo od industrijske revolucije dalje odvisno od ekonomske rasti in produktivnosti. Vendar pa z ozaveščanjem o problemu rasti svetovne populacije, nepravični razdelitvi dobrin med ljudmi ter pojava problema negativnega vpliva človeka na naravne (in družbene) spremembe, so prepričanja o povezavi med kakovostjo življenja ter ekonomsko rastjo vedno šibkejše. Ekonomska rast v kvantitativnem smislu nenehnega povečevanja, rasti ter visoke produktivnosti ni več pravi izziv in odziv na sedanje razmere. Novi cilji in izzivi se kažejo v kvalitativnih vrednotah, torej izboljševanju ter poudarjanju kakovosti in ne količine. Pojavlja se potreba po trajnostnem razvoju kot nujna oblika za zagotavljanje dolgoročne družbene blaginje med ljudmi ter zagotavljanje ohranjanja naravnih danosti, narave (Vodeb, 2014, str. 18 in 25). V pričujočem gradivu smo tako obravnavali trajnostni turizem skozi različne aspekte. Po uvodu sledi pregled razvoja in teoretičnega ozadja obravnavanega problema. Sledi predstavitev nekaterih dobrih praks (od širših do konkretnih). Pregled začenjamo s svetovnimi primeri, ga zoožamo z evropskimi primeri in primeri dobrih praks iz držav bivše Jugoslavije. V zadnjem delu pregleda pa je podan pregled domačih dobrih praks. V zaključku pregleda so zbrane strategije razvoja turizma od nacionalne ravni, preko panožnih in regionalnih do ravni slovenskih občin. Dodana vrednost pa je pregled strategij z vidika trajnostnega turizma. Gradivo, ki je bilo v ta namen zbrano, je tako na enoten in izviren način analiziralo vse javno dostopne podatke. Verjamemo, da je gradiva še mnogo več, a žal avtor tega gradiva z njimi pri pripravi pregleda niso operiral. Turistična potovanja in bivanje v drugih krajih so sodoben način preživljanja prostega časa, ki ga je omogočilo prav sodobno turistično gospodarstvo. Zato je turistično gospodarstvo zelo pomemben del turistične ponudbe: nudi prevoz, namestitev, prehrano in drugo oskrbo ter rekreacijo in druge dejavnosti za prosti čas. Turistična ponudba niso le lepa in privlačna narava, pokrajina, zgodovina in kultura. So tudi storitve, ki to povezujejo. K razvoju turizma pa prispeva tudi širok spekter drugih dejavnosti, ki so na turizem vezane le deloma in segajo od prometa in kmetijstva do trgovine in proizvodnje hrane, od izobraževanja in bančništva do komunale in izdajanja razglednic. V turizem in gostinstvo je vpletenih še nešteto dejavnikov ( Slika 1: Vpliv turistične dejavnosti na ostale dejavnosti). 1 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Slika 1: Vpliv turistične dejavnosti na ostale dejavnosti (http://omahamagazine.com/articles/they-get-a-great-time-omaha-gets-a-great-return/) V zadnjem času se povečuje pomen trajnostne naravnanosti gospodarstva. Turizem 21. stoletja je pomembna gospodarska panoga in ima aktivno vlogo pri razvoju ter modernizaciji gospodarstva in družbe, saj spodbuja migracije (Bunghez, 2016). Pomemben je na ravni prihodkov in tudi kot generator rasti v drugih sektorjih nacionalnega gospodarstva. Dodana vrednost in prihodki sami niso visoki. Pravi pomen panoge turizma se pokaže šele, ko izmerimo celoten sinergijski učinek. Tako kot druge gospodarske dejavnosti je turizem podvržen dnevnim političnim, gospodarskim in varnostnim dogajanjem. Število turistov in potrošnja od zaključka druge svetovne vojne stalno raste. Zaradi svetovnega dogajanja je bila večja stagnacija v panogi v letih 2000–2003, kot posledica recesije pred tem (Smeral, 2010). Naslednji večji padec števila turistov se je pojavil med leti 2007–2009 kot posledica svetovne gospodarske krize (Kaar, 2009). Prognoza rasti (povprečna stopnja rasti letno) svetovnega turizma v letih 2017–2027 znaša 2,36 % (Raspor in Lacmanović, 2018). Podatek lahko navdihuje z optimizmom celotno regijo. Navedena dejavnost spada med kapitalno in tudi delovno intenzivno panogo. Poleg reševanja problematike stalnega pomanjkanja kadrov (Raspor in Macuh, 2017) je treba stalno razmišljati o inovacijah (Peters in Pikkemaat, 2006), ki morajo biti povezane s trajnostjo v turizmu (Peeters in sod., 2006; Garay in sod., 2018). S tem izzivom se morajo spoprijeti tudi države bivše Jugoslavije. Dosedanja raziskovanja Kot osnovno definicijo turizma povzemamo definicijo, ki sta jo sprejela tako Eurostat kot tudi UWTO. Turizem opredeljujeta kot dejavnost oseb, ki potujejo v kraje zunaj svojega običajnega 2 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 okolja in tam ostanejo manj kot eno leto brez prekinitve z namenom preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali zaradi drugih razlogov (Organisation mondiale du tourisme, 1995). Turistična industrija v svetovnem merilu postaja najhitreje rastoč ekonomski sektor (World Travel & Tourism Council, 2012) in hkrati največja industrija sveta, ki je v letu 2016 ustvarila 9 % svetovnega BDP-ja in zaposluje 347 milijonov ljudi (World Travel & Tourism Council, 2016). Turistični razvoj je v 20. stoletju zelo napredoval. Iz nekdanje luksuzne dobrine, ki si jo je privoščil le ozek krog ljudi, je prešel v skorajda nujno dobrino široke potrošnje. Obstajata dva koncepta, kako naj bi se obnašali turisti, in vplivata na oblikovanje ponudbe. Po prvem naj bi se gosti obnašali po preverjenih vzorcih, po drugem pa naj bi vsak posameznik težil k individualnosti oz. personalizaciji. Enako velja za turistično panogo. V preteklosti je pripomogla k razvoju posameznih regij ali posameznikov v lokalnem okolju. Danes je dejavnost, ki znatno pripomore k razvoju celotnega državnega gospodarstva tako z obiskom, ki prispeva k posredni potrošnji, kot z neposrednimi prihodki iz turizma. V zadnjih letih se število turistov, ki potujejo izven lastne države, povečuje. Ključni element uspeha turistične industrije je sposobnost prepoznavanja in obvladovanja sprememb. Ključne gonilne sile globalnih sprememb v zunanjem okolju se lahko razvrstijo kot gospodarske, politične, okoljske, tehnološke, demografske in socialne (Dwyer in sod., 2009). Populacija v regiji se stara po vseh kazalnikih (Eurostat, 2017; OECD, 2018), prav tako pa je v večini držav prisotna visoka brezposelnost (Eurostat, 2018a). V državah, kot so Črna gora, Srbija in Albanija, je poleg tega zelo velika odvisnost od sezonskega turizma (WTTC, 2018; Eurostat, 2018b), kar onemogoča trajno zaposlovanje kadrov. Kadri zato iščejo stalne zaposlitve v drugih državah (Avstrija, Švica, Nemčija). Vsekakor bi si morali prizadevati podaljšati sezono in s tem tudi omogočiti varnejše zaposlitve. Posebnost, zaradi katere se dejavnost turizma razlikuje od industrijskih dejavnosti, je, da »The Global Innovation Index« inovacij za dejavnost turizma posebej ne prikazuje (Dutta in sod, 2017). Zaradi tega ni pravega pregleda nad dejanskim številom inovacij v tej dejavnosti kot tudi prihodkov oz. učinkov iz tega naslova. Vzpostaviti sistem spremljanja inovacij v dejavnosti je tudi eden izmed izzivov projekta. Poleg tega bo treba v prihodnjih letih več pozornosti nameniti trajnostno naravnanemu turizmu, kar je napovedal UNWTO že leta 2017. Načela trajnostnega razvoja se nanašajo na okoljske, gospodarske in socialno-kulturne vidike razvoja turizma, zato je treba vzpostaviti ustrezno ravnovesje med temi tremi razsežnostmi, da se zagotovi njegova dolgoročna trajnost (UNWTO; UNESCO World Heritage Centre, 2017). Trajnost ni le varovanje okolja, temveč tudi lokalne skupnosti, zato se vedno več turistov zanima za porabo denarja na način, ki koristi lokalnemu gospodarstvu in skupnosti. Po podatkih združenja British Travel Agents (ABTA) skoraj 70 % ljudi pričakuje, da bi morala podjetja v turizmu zagotoviti, da bodo njihove počitnice pomagale lokalnemu prebivalstvu in gospodarstvu (ABTA, 2018). Vendar pa postaja vse bolj očitno, da se "običajno poslovanje" zdi nemogoče uskladiti s trajnostjo in da so potrebne spremembe, ko gre za odnos in vedenje glavnih zainteresiranih strani v turizmu (Dwyer, 2018). Novejši trendi so zaznamovani tudi s presežkom turistov na določenih destinacijah. Tako je bilo leto 2017 prelomnica za nekatere destinacije, saj so lokalni prebivalci v nekaterih mestih protestirali zaradi negativnih vplivov, ki jih prinaša preveč turistov, skoncentriranih na enem mestu (na primer: Benetke, Barcelona). Samim turistom namreč ni cilj, da bi se gnetli v prenasičenih destinacijah, ampak bodo iskali alternativne manj natrpane in cenejše destinacije (Fanelli, 2018). Tudi Jadransko-jonska regija ni imuna na ta dogajanja. Poleg prej omenjenih Benetk lahko izpostavimo še Bled, Dubrovnik in določene jadranske otoke. 3 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 4 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 2 SVETOVNI TURIZEM IN NJEGOV RAZVOJ Hiter razvoj turizma se je pričel po 2. svetovni vojni kot posledica povečane gospodarske rasti, povečanih dohodkov ljudi ter več prostega časa. Prav tako se je hitro razvijala prometna infrastruktura ter prometna sredstva. Povečale so se potrebe ljudi po počitku, zdravju ter odkrivanju novega, pri čemer so se pričele razvijati nove turistične kapacitete (Mihalič, 2008, str. 52). Ob koncu 50. let prejšnjega stoletja se je pričel razvoj mednarodnega turizma. Glede na geografski vzorec širjenja turizma se je nova industrijska panoga pričela in najhitreje razvijala v razvitih državah, torej v Evropi, Severni Ameriki, Avstraliji ter Novi Zelandiji, kasneje pa so se jim pridružile še Japonska in tako imenovani azijski tigri – Severna Koreja, Tajvan, Singapur in Hong Kong. Leta 2003 so potovanja med razvitimi državami predstavljala 70 % mednarodnega turističnega prometa (Weaver, 2006). Evropa je bila (in ostaja) pred ostalimi deli sveta vodilna destinacija. Razlog za to je raznovrstnost turistične ponudbe, saj je na razmeroma majhnem območju moč najti veliko različnih kultur in pokrajin ter zato skoncentrirano število turistično zanimivih znamenitosti. Poleg tega Evropa slovi po visoki kakovosti storitev ter večji varnosti pred ostalimi deli sveta (UNWTO, 1999). Tako kot je strmo naraščalo število mednarodnih turističnih prihodov, in sicer po 7,1 odstotni stopnji, so strmo naraščali tudi zaslužki od turistične dejavnosti, ki so se od leta 1950 do leta 2004 povečali za faktor 235 (iz 2 milijard dolarjev na 474 milijarde dolarjev) (UNWTO, 2009, str. 3–4). Tabela 1: Trend rasti turizma od 1950 do 2030 (UNWTO, 2017) Mednarodni turizem se je od leta 1960 počasi širil tudi na preostali del sveta, torej v države v razvoju, in zato lahko danes trdimo, da je prav vsako območje na obličju tega sveta lahko 5 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 turistična destinacija. Pojem trajnostnega turizma s tem postane vsesplošno gibanje, ki je relevantno za prav vse države (Weaver, 2006). S hitrim razvojem mednarodnega turizma pa je prišlo do pojava, da je bilo turistično povpraševanje (v sezoni) večje od ponudbe. Ponudba je povpraševanju sledila, se prilagajala in tako je prišlo do pojava masovnega turizma. Gre za neenakomerno porazdelitev turističnega prometa, ki je posledica skoncentriranega turističnega povpraševanja ter turistične ponudbe. Masovni turizem je pojav, kjer se turisti pojavljajo množično – v masah. Gre za kvantitativni razvoj in rast turizma (turistične ponudbe, objektov itd.) in ne kvalitativni. Že sam pojav množičnosti oziroma masovnosti vpliva na človekovo vedenje, saj se posameznik v množici ljudi obnaša precej drugače, kot bi se sicer. Vpliv pojava množice na posameznikovo vedenje se odraža predvsem v zmanjšanem občutku odgovornosti (npr. do narave). Množičnost in nasičenost določenega območja s turisti pa ima močan negativen vpliv na okolje kot tudi na samo panogo. Ko zgostitev obiskovalcev pripelje do prenatrpanosti določene turistične destinacije, prične zadovoljstvo turistov padati. Nezadovoljstvo obiskovalcev pa se lahko odraža tudi v izbiri druge turistične destinacije (WTO, 1999, str. 3–4). 2.1 Vpliv turizma na okolje Med turizmom in okoljem obstaja močna povezava, saj drug na drugega vplivata tako pozitivno kot negativno. Medtem ko razvoj turizma temelji na privlačnosti okolja, turizem kot gospodarska dejavnost vpliva na vse aspekte okolja: naravno, kulturno, socialno ter ekonomsko okolje (Mihalič, 2006, str. 50–59). Zato je pomembno, da so v fazi planiranja ter razvoja turistične destinacije v načrtovanje vključeni subjekti lokalne skupnosti, saj se le na ta način lahko upošteva vse aspekte razvoja te industrijske panoge ter vnaprej predvidi in razreši vprašanja, ki bi lahko kasneje predstavljala problem za okolje in skupnost (Kreag, 2001, str. 5–6). 2.1.1 Vpliv turizma na kulturno okolje Spoznavanje načina življenja, navad ter običajev je vsekakor zanimiv element potovanj in lahko predstavlja ključni motiv turista za obisk neke destinacije. Turisti si na potovanjih želijo izkusiti ter podoživeti kulturo tamkajšnjih ljudi, žal pa jih na destinaciji velikokrat pričaka umetna ter neavtentična izkušnja. Ohranjanje lokalne, avtentične kulture prebivalcev je pomembno tako za lokalne prebivalce kot za turizem kot industrijsko panogo, saj nekje predstavlja glavno atrakcijo za turiste, torej z upadom zadovoljstva ponujene »kulturne« izkušnje na destinaciji prav tako upade obisk ter razvoj te destinacije. Prisotnost turizma tako lahko pozitivno in negativno vpliva na lokalne prebivalce in skupnost. Večji, kot je kulturni razmak med obiskovalci ter lokalnimi prebivalci, večji vpliv pusti turizem. Turizem lahko predstavlja sredstvo za ohranjanje kulture na nekem območju, lahko pa povzroči, da se avtohtona kultura skomercializira, navade ter običaji pa se prilagodijo turistom (Brent in Crouch, 2003). Turizem na kulturno okolje vpliva pozitivno s spodbujanjem in zaščito kulturnih značilnosti destinacije. Kulturne značilnosti predstavljajo ključen motiv obiska te destinacije in je zato interes po ohranjanju in zaščiti le-teh velik, hkrati pa v skupnosti krepi kulturno zavest prebivalstva ter pripadnost. S tem turizem oživi že skoraj pozabljene običaje in prispeva k nadaljevanju in promoviranju lokalne kulture ter načina življenja v skupnosti. Navsezadnje turizem zagotavlja finančna sredstva, ki pripomorejo k ohranjanju kulturnih značilnosti. 6 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Turizem pa tudi negativno vpliva na avtohtono kulturo na način, da se skomercializira in standardizira. Tradicionalni dogodki, festivali ter religiozni rituali se prilagodijo potrebam turističnega trga, npr. ne odvijajo se samo v določenem delu leta, meseca, kot je bila prvotna navada in običaj kulture, dogodek postane skomercializirana, odrska »predstava« brez globlje vsebine ali pa so na dogodku ponujeni produkti in storitve, ki prvotno niso del le-tega, temveč so odgovor na povpraševanje turistov. Prav tako se prilagodijo tradicionalni spominki ter umetnostni izdelki, ki lahko vsebujejo elemente drugih kultur. Kulturne dobrine tako postanejo predmet trgovanja, spremenijo se tradicionalne vrednote, avtentičnost avtohtone kulture pa se prilagodi okusom turistov. Avtohtona kultura se s prisotnostjo turizma standardizira, saj turisti v destinaciji iščejo tako novosti, kot tudi že znane proizvode in storitve (Kreag, 2001, str 8–10; Mihalič, 2006, str. 50–59). 2.1.2 Vpliv turizma na socialno okolje Socialno okolje se nanaša na interakcije med ljudmi ter odnose in vedenja, ki se pri tem razvijejo. Te interakcije v družbi in skupnosti pustijo pozitiven ter negativen vpliv. Turizem lahko na socialno okolje vpliva pozitivno, saj posredno zvišuje življenjsko raven prebivalstva, lahko pa sproža socialne napetosti. Turizem je sredstvo za razumevanje drugačnosti ter drugih kultur, pri čemer krepi mir in tolerantnost ter promovira dobre odnose. S potovanji turisti pridobivajo znanje, nova poznanstva ter vpogled v običaje različnih kultur, s tem pa se zmanjšujejo predsodki med ljudmi. Turizem vpliva na dvig življenjskega standarda lokalnega prebivalstva preko višje (lokalne) zaposlenosti, povečanih vezi v lokalni skupnosti ter koristi, ki jo imajo prebivalci od zgrajene infrastrukture. Z razvojem turizma na destinaciji se poveča varnost v lokalnem okolju (npr. lokalna policija), saj so destinacije, kjer se turisti počutijo varne, bolj zaželene. Turizem prav tako vpliva na promocijo in imidž destinacije v svetu. Destinacija, ki je privlačna za turiste s svojo prepoznavnostjo, postane tudi gospodarsko in politično bolj zanimiva (Kreag, 2001, str. 8–10; Mihalič, 2006, str. 50–59). Negativni vplivi turizma na socialno okolje pa se odražajo v želji lokalnih prebivalcev po imitiranju življenjskega sloga turistov. Pojav je pogost, ko turisti iz zahodnih držav obiskujejo države v razvoju. Gostitelji se preko turistov seznanijo z načinom življenja in obnašanjem, ki se jim zdi zaželen, ter želijo to oponašati. Lokalno prebivalstvo občuti nezadovoljstvo s tradicionalnim načinom življenja, kar je posledica primerjave z življenjskim slogom turistov. To lahko privede tudi do opuščanja tradicionalnega načina življenja. Ta interakcija med gostitelji ter turisti predstavlja vrzel med starim in novim, poznanim in nepoznanim ter vpliva predvsem na mlade ljudi, kar ima za posledico povečanje medgeneracijskih razlik v družini in skupnosti. Lokalno prebivalstvo se prav tako sooči z občutkom manjvrednosti, podrejenosti ali celo sovraštva zaradi spoznanja, da imajo turisti dostop do določenih dobrin, medtem ko ga lokalni prebivalci nimajo. Poleg tega se pojavi še občutek izgube nadzora lokalnih prebivalcev nad prihodnostjo skupnosti ter občutek izključitve iz načrtovanja razvojnih vprašanj v skupnosti. Pomemben negativen vpliv turizma na socialno okolje predstavlja tudi razmah kriminala, prostitucije, alkoholizma, iger na srečo in drog (Kreag, 2001, str. 8–10; Mihalič, 2006, str. 50– 59). 2.1.3 Vpliv turizma na naravno okolje Med naravno okolje spadajo naravne danosti v določenem okolju, kot so pokrajina, podnebje in vreme ter flora in favna. Vključujoč fizično okolje, spada sem tudi zgrajeno okolje (predvsem zgradbe), ki s svojo sestavo iz fizičnih elementov vplivajo na naravno okolje. Narava pogosto predstavlja glaven razlog turističnega obiska in glavno atrakcijo določene destinacije. Edinstvena naravna okolja in fenomeni so pogosto steber razvoja turistične industrije neke 7 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 lokacije, zato je toliko bolj pomembno, da se posege v okolje dela premišljeno, saj prevelike spremembe ter degradacija okolja lahko povzročijo nezadovoljstvo turistov glede njihovih pričakovanj naravnih danosti na določeni destinaciji (Brent in Crouch, 2003). Ohranjanje narave ter naravnega okolja je torej velikega pomena za turizem, pri čemer se pozitiven vpliv turizma na naravno okolje kaže v večji okoljski ozaveščenosti ter proaktivnih okoljskih ukrepih. Turizem na naravno okolje vpliva pozitivno preko spodbujanja zaščite naravnega okolja, saj je le-to privlačno za turiste. Turistični obisk priskrbi sredstva za zaščito, obnavljanje in upravljanje naravnega okolja, npr. z vstopninami v naravne parke in rezervate se zbirajo sredstva, katerih delež je praviloma namenjen za zaščito in upravljanje naravnih območij. Turizem tako predstavlja razlog za spodbujanje izboljšanja kakovosti naravnega okolja, saj se s tem povečuje privlačnost destinacije za turiste. Prav tako je lahko turizem razlog za ponovno ureditev naravnega okolja, čiščenj voda, ponovno naselitev avtohtonih vrst flore in favne na ekološko degradiranih krajih. Tako se preko turizma krepi ekološka zavest, etika ter smisel za odgovornost do okolja. Z željo po zviševanju kakovosti naravnega okolja z namenom izvajanja turizma se izboljšuje ekološki menedžment in načrtovanje, v okolju se skuša zmanjševati onesnaževanje, količino odpadkov ter uvajati načela čiste proizvodnje. Turizem pa z zgrajenimi objekti, aktivnostmi turistov ter vplivom tranzita v naravnem okolju pušča tudi negativne vplive. Ti se neposredno kažejo pri: povečani onesnaženosti vode ter povečani porabi vode; z ogrevanjem objektov ter s prevoznimi sredstvi za turistični transport je povečana onesnaženost zraka; povečana svetlobno ter zvočno onesnaževanje preko delovanj turističnih objektov ali aktivnosti turistov. S tem turizem ruši ravnovesje v naravi, saj je moteno življenje – vedenje, hranjenje ter reproduktivno vedenje živih bitij. Turistični objekti degradirajo ter vizualno onesnažujejo pokrajino s svojo neprimerno arhitekturo, preveliko pozidanostjo pokrajine ter izsekavanjem gozdov. S povečanim turističnim obiskom se poveča fizično onesnaževanje pokrajine s smetmi. Avtohtono rastlinstvo in živalstvo se ogroža s poseganjem v njihovo naravno okolje, prisotnostjo ljudi ter prisotnostjo tujerodnih vrst. Turistične aktivnosti v naravi, kot so pohodništvo, kajakaštvo, potapljanje, surfanje, opazovanje ptic, safari oziroma opazovanje prostoživečih živali ipd., pustijo velik vpliv na lokalne ekološke sisteme. Navsezadnje je turizem lahko eden izmed razlogov, ki privedejo do ekoloških katastrof (Kreag, 2001, str. 6; Mihalič, 2006, str. 50–59). 2.1.4 Vpliv turizma na ekonomsko okolje Znotraj danes razvitega sodobnega ekonomskega sistema prevladuje globalni tržni sistem, pri čemer se izmenjavajo tržne dobrine. Turizem naj bi kot ena od gospodarskih panog pomagal podpirati ter prispevati k uspešnemu lokalnemu ter regionalnemu gospodarskem razvoju (Brent in Crouch, 2003). Vendar pa tako kot vsaka druga gospodarska veja povzroča pozitivne in negativne učinke v ekonomskem okolju. Pozitivni učinki turizma se kažejo v deviznih zaslužkih od turizma. Države z razvojem mednarodnega receptivnega turizma povečujejo plačilna sredstva v plačilnih bilancah. Povečajo se tudi proračunski prihodki preko davkov in prispevkov. Z razvojem turizma nastajajo nova delovna mesta. V letu 2015 je turistična industrija neposredno ustvarila kar 107.833.000 delovnih mest kar predstavlja 3,6 % vseh zaposlitev, pri čemer napovedujejo nadaljnjo rast (WTTC, 2016). Z razvojem turizma na določeni destinaciji se prav tako pojavi potreba po razvoju dodatne infrastrukture, s čimer se povečuje kakovost življenja prebivalcev. Zaslužki od turizma prinesejo prihodke lokalnemu prebivalstvu (Kreag, 2001, str. 6 in 11–12; Mihalič, 2006, str. 46–49). Negativni vplivi turizma na ekonomsko okolje pa predstavlja odtekanje zaslužkov od turizma izven destinacije, predvsem če so lastniki turističnega objekta tujci. Prav tako ustvarjena delovna mesta niso namenjena lokalnim prebivalcem, temveč uvoženi, cenejši delovni sili. 8 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Sezonska narava turistične dejavnosti ima negativen vpliv na zaposlenost prebivalstva, saj ustvarja sezonsko zaposlenost ter dviga brezposelnost izven turistične sezone. Delovna mesta, ki jih ustvarja visoka turistična sezona, so pogosto slabo plačana, delovni pogoji so slabi, delavci so podvrženi neenakemu obravnavanju, delovna sila pa je nekvalificirana in neizobražena. Delovna mesta torej niso kvalitetna in dolgoročna. Nekatere oblike razvoja turizma se odražajo v špekulacijah z zemljišči, kar vpliva na dvig cen zemlje, najemnin ter zemljiških davkov. Poleg zemlje se pojavijo višje cene hrane in storitev, s tem pa osnovne življenjske dobrine postanejo dražje za lokalno prebivalstvo. Pojavi se inflacijski učinek, ki bremeni lokalno prebivalstvo. Turizem zahteva novo infrastrukturo, kar terja finančna sredstva od lokalne vlade ter posledično lokalnih davkoplačevalcev. Na območjih (predvsem otoki), ki so svojo priložnost za ekonomski razvoj odkrila v turistični dejavnosti, pri čemer je velik odstotek prebivalcev tudi zaposlen v turizmu, obstaja nevarnost odvisnosti od le ene dejavnosti (Kreag, 2001, str. 6 in 11–12; Mihalič, 2006, str. 46–49). 9 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 10 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 3 ZAČETKI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN TRAJNOSTNEGA TURIZMA Z negativnimi vplivi (masovnega) turizma na okolje se je začela povečevati potreba po preusmeritvi panoge v okolju kot tudi turistu prijaznejše oblike poslovanja. Trajnostni turizem kot nova oblika izvajanja turizma pa v začetku ni bila vsesplošno pozitivno sprejeta. Koncept je bil pogosto deležen kritik ter celo sovraštva s strani turistične industrije. Nezadovoljstvo se je nanašalo predvsem na dojemanje trajnostnega koncepta kot omejevanja gospodarske rasti, koncept pa se je razumel kot elitistični, drag, intelektualno aroganten ter neuporaben. Tako kot trajnostni razvoj je tudi trajnostni turizem postal osrednja ali stranska tema različnih konferenc ter mednarodnih srečanj (Bâc, 2014, str. 133). V zgodnjih sedemdesetih letih se je v Stockholmu odvila prva mednarodna konferenca s področja trajnostnega razvoja z naslovom Conference on the Human Environment pod okriljem Združenih narodov. Na njej so oblikovali akcijski načrt za ohranjanje okolja, pri čemer so kot eno izmed glavnih nalog določili identificiranje ter ocenjevanje glavnih globalnih problemov, ki se tičejo okolja, ter načrtovanje aktivnosti za ohranjanje okolja (Bâc, 2014, str. 133). Naslednji mejnik na poti k trajnostnemu poslovanju predstavlja poročilo Brundtland Our common future iz leta 1987, ki ga je oblikovala Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED). Glavna sporočila dokumenta so pomen uveljavitve skupne definicije in percepcije dolgoročnih okoljskih problemov, usklajevanje in identificiranje potrebnih ukrepov z namenom zaščite, ohranjanja in povečevanja kakovosti okolja ter navsezadnje poudarjanje pomena dolgoročnega načrta za doseganje željenih ciljev na svetovni ravni. Kljub temu da je turizem do sredine osemdesetih let že dosegel status »megasektorja«, pa v poročilu Brundtland eksplicitno ni omenjen (WCED, 1987). Vpliv tega dokumenta je leta 1992 privedel do organizacije pomembne mednarodne konference v Riu de Janeiru, ki še danes predstavlja mejnik za področje trajnostnega razvoja ter posledično tudi trajnostnega turizma. Konferenco so priredili Združeni narodi in je izrednega pomena predvsem zaradi obsežne strategije, ki so jo pod imenom Agenda 21 takrat oblikovali v sodelovanju s Svetovno komisijo za potovanja in turizem (WTTO), Svetovno turistično organizacijo (UNWTO) in Svetom Zemlje. Agenda podaja smernice za preusmeritev gospodarskih panog v trajnostni razvoj in izpostavlja vrsto ciljev, s pomočjo katerih bi delovanje panog postalo bolj trajnostno. Agenda 21 le v nekaj točkah neposredno omeni turizem kot povzročitelja in kot potencialnega akterja pri izboljšanju okoljskih ter socialnih problemov. Ne glede na to pa so smernice, omenjene v poročilu, močno vplivale na nadaljnje načrtovanje ter razvoj turizma kot panoge. V poročilu je izčrpno opisanih štirideset smernic za trajnostni razvoj, ki so razvrščene v štiri skupine, in sicer (1) socialna in ekonomska dimenzija, (2) ohranjanje in upravljanje virov za razvoj, (3) krepitev vloge glavnih skupin in (4) sredstva za izvajanje. Če te smernice apliciramo na turizem kot sektor, poročilo poudarja pomen: ekonomske uspešnosti ter konkurenčnosti, blaginje lokalnih prebivalcev, dviganja kakovosti na področju zaposlovanja (upoštevajoč delovne pogoje, višino zaslužka, enakopravnosti različnih skupin ljudi pri zaposlovanju), pomen socialne enakosti (razvoj turizma v destinaciji mora spodbujati priložnosti ter pravično porazdelitev sredstev), zadovoljstva obiskovalcev, lokalni nadzor (lokalne skupnosti morajo biti vpletene v načrtovanje razvoja turizma), pomen kulturnega bogastva (spoštovanje avtentične kulture), fizične integritete ter biološke raznovrstnosti (vzdrževanje kakovosti pokrajine), načrtovanje učinkovite porabe virov (zmanjšanje porabe redkih in neobnovljivih virov) ter pomen ekološke kakovosti (zmanjšanje onesnaževanja zraka, vode in zemlje) (UN, 1992). 11 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Nekateri avtorji menijo, da rojstvo koncepta trajnostnega turizma predstavlja leto 1993, saj je takrat izšla prva izdaja revije Journal of Sustainable Tourism, ki je vsebovala osem člankov ter recenzijo revije (Bac, 2014, 133). Sledila je še vrsta zasedanj, izdanih programov in strategij, ki so določila smernice in cilje za preusmeritev razvoja v trajnostni turizem. Leta 1999 je tako potekala sedma seja Komisije za trajnostni razvoj, na kateri je bila ena izmed štirih glavnih tem tudi trajnostni turizem. Leta 2002 je Svetovna turistična organizacija začela s programom Trajnostni turizem – Odpravljanje revščine (angl. Sustainable tourism – Eliminating Poverty program) (WTO, 2002). Leta 2006 je bila pod okriljem Združenih narodov ustanovljena Mednarodna delovna skupina za trajnostni razvoj turizma (angl. International Task Force on Sustainable Tourism Development), katere glavni cilji ter rezultati so se odražali v priporočilih za politike in določevanje standardov, izbor in klasificiranje dobrih praks, v izdaji priročnikov z namenom izobraževanja, strategije in aktivnosti za področje družbene odgovornosti s pripravo pilotnih programov ter v širjenju informacij in ozaveščanju (Bâc,2014, str. 134–135). Pomemben mejnik iz novejše zgodovine trajnostnega turizma predstavlja Konferenca o trajnostnemu razvoju, ki je leta 2012 potekala pod okriljem Združenih narodov, znana tudi kot Rio+20. Končni dokument, poimenovan The future we want ali Prihodnost, kot jo želimo, vsebuje poglavje o trajnostnem turizmu, ki izpostavlja dvoje: pomen preusmeritve turizma v trajnostni razvoj ter pomen financiranja takega razvoja (UN, 2012, str. 25). Kot je razvidno iz predstavljenih zgodovinskih mejnikov, je turizmu namenjena posebna pozornost mednarodnih skupnosti, pri čemer se preko številnih projektov prakticiranje trajnostnega turizma poskuša uveljaviti v vseh delih sveta. 12 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 4 SPLOŠNO O TRAJNOSTNEM TURIZMU 4.1 Definicija trajnostnega turizma Najpogosteje citirana definicija trajnostnega razvoja se glasi: »Trajnostni razvoj je razvoj, ki je v skladu s potrebami sedanje generacije, ne da bi pri tem ogrožal možnosti za zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. V osnovi je trajnostni razvoj proces sprememb, v katerem so smer investicij, izkoriščanje virov, orientacija tehnološkega razvoja in institucionalne spremembe v harmoniji in povečujejo tako sedanji kot prihodnji potencial za zadovoljevanje človekovih potreb in želja.« (Glasbergen in Cörvers, 1995, str. 22) V njej je torej izražena nujnost ohranjanja ravnovesja v naravi in družbi. Svetovna turistična organizacija (UNWTO) trajnostni turizem opredeljuje kot turizem, ki zaobjema vse vidike trajnostnega razvoja ter poudarja okoljsko, družbeno, gospodarsko ter podnebno odgovorno načrtovanje turizma. Gre torej za optimalno uporabo naravnega okolja, pri čemer se vzdržuje ekološke procese ter zmanjšuje negativne posege v naravno okolje (vključujoč podnebje), zmanjševanje negativnih vplivov na kulturno dediščino ter spoštovanje avtentičnosti lokalnega prebivalstva in povečevanje družbenih in gospodarskih koristi za lokalne skupnosti, pravično razporeditev ekonomskih koristi ter dolgoročno uspešno poslovanje. Trajnostni turizem lahko poimenujemo tudi odgovorni turizem, saj spoštuje potrebe okolja, prebivalcev tega okolja, lokalnega gospodarstva ter obiskovalcev (UNWTO, 2001, str. 9). Tako kot v svojih dokumentih navajajo Združeni narodi, je edina prava pot razvoja družbe tista, ki se usmerja k omilitvi revščine, teži k oblikovanju družbene socialne pravičnosti in ohranja naravne vire (UN, 2012). Trajnostne oblike turizma so torej edina prava in pravična smer razvoja te gospodarske panoge, postajajo pa tudi nujna smer razvoja, saj bo le turizem, ki je tako ekonomsko uspešen kot tudi prizanesljiv do naravnega, kulturnega in socialnega okolja, konkurenčen tudi v prihodnosti (Počuča, 2010, str. 57). Tabela 2: 17 ciljev trajnostnega razvoja in okvirna področja iz trajnostnega turizma (Boluk, Cavaliere, in Higgins-Desbiolles, 2017, str. 1202–1203) CILJI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA TEME, KI SE NANAŠAJO NA TURIZEM Cilj 1: Odprava revščine Kritike zelenega gospodarstva Hegemonija/Spol/Zatiranje/Dominacija/Fašizem Odprava revščine v vseh oblikah in povsod Zmanjševanje revščine s pomočjo turizma in kritike le-tega Cilj 2: Odprava lakote Trajnostni sistem preskrbe s hrano Kmečki turizem Odprava lakote, doseganje varnosti preskrbe Permakultura in prehrambena gibanja s hrano ter izboljšanje prehrane in Mikropodjetja, ki temeljijo na živilih spodbujanje trajnostnega kmetijstva Kulinarična epistemologija za trajnost Cilj 3: Dobro zdravje in blaginja Razvoj skupnosti Družbeni kapital Zagotavljanje zdravega življenja ter Turizem in kakovost življenja povečevanje blaginje za vse v vseh starostnih Turizem kot orodje za pozitivno staranje obdobjih 13 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Cilj 4: Kakovostno izobraževanje Kritična pedagogika in neoliberalizem Skupne raziskovalne metode za preoblikovanje Zagotavljanje vključujočega ter pravičnejšega Vloga kritičnega mišljenja v preoblikovanju kakovostnega izobraževanja ter spodbujanje izobraževanja za turizem vseživljenjskega učenja ter enakih možnosti Mednarodno usposabljanje in izobraževanje za vse The Global Sustainable Tourism Council (GSTC) Multilateralni programi usposabljanja Izobraževalni turizem kot orodje za vključenost Cilj 5: Enakopravnost spolov Kompleksnost družbe, socialne neenakosti, struktura zaposlenih na področju prostega časa in Doseganje enakopravnosti med spoloma ter nege, rasne, spolne in razredne perspektive krepitev moči žensk Multilateralne/Nevladne/Industrijske/Akademske strukture moči Ekofeminizem in ekologija feminizma Cilj 6: Čista voda in sanitarije Ovrednotenje koncepta »quadruple bottom line« Uporaba vodnih virov v turizmu Zagotavljanje dostopnosti ter trajnostnega Vodne pravice in hegemonija v turizmu managementa vode ter sanitarij Cilj 7: Cenovno dostopna in čista energija Poraba energije v turizmu Trajnostni transport Zagotavljanje dostopnosti do cenovno Prehod na energijo z nizko porabo ogljika dostopne, zanesljive, trajnostne in moderne energije za vse Cilj 8: Dostojno delo in gospodarska rast Ovrednotenje gospodarske rasti in ne-rasti Ekokolonializem in ekoimperializem Spodbujanje trajne, vključujoče ter trajnostne Lastninjenje in upravljanje turizma v rokah gospodarske rasti, polno ter produktivno avtohtonih prebivalcev zaposlovanje in dostojno delo za vse Domneve in predpostavke o gospodarski rasti Prosti čas in pravica do počitka in refleksije Pravice delavcev Univerzalno osnovno plačilo Socialni turizem Cilj 9: Industrija, inovacije in infrastruktura Inovacije za trajnost Trajnostne, obnovljive energije Grajenje vzdržljive in odporne infrastrukture, Uporaba virtualne tehnologije v gostinstvu in spodbujanje vključujoče in trajnostne turizmu industrializacije in spodbujanje inovacij Socialno podjetništvo Cilj 10: Zmanjševanje neenakosti Etika in ohranjanje ekosistemov, biodiverzitete, kulture ter kulturne dediščine Zmanjševanje neenakosti znotraj ter med Bel/Zahodni privilegij državami Marginalne skupnosti Pravice LBGT in turizem Cilj 11: Trajnostna mesta in skupnosti Povezovanje mestnega ter podeželskega turizma Sistemi turizma v urbanem kontekstu Napraviti vključujoča, varna, vzdržljiva in Futurizem in humaniziranje mest trajnostna mesta ter naselja Cilj 12: Odgovorna poraba in proizvodnja Kritike zelenega gospodarstva Ovrednotenje gospodarske rasti in nerasti Zagotavljanje trajnostnih vzorcev porabe ter Zavestno potrošništvo proizvodnje Pozicioniranje/Lokalizacija Počasni turizem Sodelovanje Certificiranje 14 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Cilj 13: Podnebni ukrepi Podnebni ukrepi in aktivizem Pariški sporazum COP21 Sprejetje nujnih ukrepov za boj proti Podnebne spremembe in struktura moči podnebnim spremembam ter njihovim Podnebne spremembe in letalstvo vplivom Pravice mobilnosti ter njegovi vplivi Avtohtoni aktivizem za pozitivno prihodnost Cilj 14: Podvodno življenje Turizem in zaščitena morska območja Morski sesalci in turizem Ohranjanje in trajnostno ravnanje z oceani, Turizem in modro gospodarstvo morji ter morskimi viri Cilj 15: Življenje na kopnem Turizem in zavarovana območja Povezovanje turizma in ohranjanja narave Zaščitenje, ohranjanje ter spodbujanje Politika ohranjanja narave in okoljska pravičnost trajnostne uporabe kopenskega ekosistema, Avtohtona kozmologija trajnostno upravljanje z gozdovi, boj proti dezertifikaciji in zaustavitev ter spreobrnitev trendov degradacije tal ter izgube biotske raznovrstnosti Cilj 16: Mir, pravičnost in močne institucije Turizem kot posrednik miru Vzpostavljanje miru, zmanjševanje revščine, Spodbujanje miroljubnih in vključujočih razvoj načina preživljanja, spolna enakopravnost družb/skupnosti za trajnostni razvoj, Kulturna opredelitev trajnostnega koncepta dostopnost pravice za vse ter vzpostavitev Avtohtoni pristopi za medsebojno odvisnost učinkovitih, odgovornih ter vključujočih Perspektiva islama na turizem institucij na vseh ravneh Cilj 17: Partnerstvo za doseganje ciljev Orodja, ki pripomorejo k participativnemu dialogu z zainteresiranimi stranmi Okrepitev orodij za izvajanje ciljev ter Global Sustainable Tourism Council (GSTC) obnovitev globalnega partnerstva za United Nations World Tourism Organization trajnostni razvoj (UNWTO) Certificiranje/akreditiranje/»greenwashing« Vloga nevladnih organizacij kot zagovornikov pravice v turizmu V zgornji tabeli je predstavljenih sedemnajst ključnih ciljev trajnostnega razvoja (na levi) ter ključne teme, ki se navezujejo na trajnostni turizem (na desni). Sedemnajst ciljev vključuje: odpravo revščine, odpravo lakote, dobro zdravje in blaginjo, kakovostno izobraževanje, enakopravnost spolov, čisto vodo in sanitarije, cenovno dostopno in čisto energijo, dostojno delo in gospodarsko rast, industrijo, inovacije in infrastrukturo, zmanjševanje neenakosti, trajnostna mesta in skupnosti, odgovorno porabo in proizvodnjo, podnebne ukrepe, podvodno življenje, življenje na kopnem, mir, pravičnost in močne institucije ter partnerstvo za doseganje ciljev. 4.2 Kriteriji trajnostnega turizma Z namenom enotnega razumevanja trajnostnega turizma ter sprejemom globalnih kriterijev je Partnerstvo za globalne kriterije trajnostnega turizma (The Partnership for Global Sustainable Tourism Criteria, 2013) izdalo dokument, v katerem jasno in točno opredeljuje niz kriterijev, ki določajo, ali je poslovanje nekega turističnega objekta (npr. hotela) ali turističnega ponudnika (npr. organizatorja potovanj) trajnostno oziroma se približuje trajnostnemu. Ti kriteriji temeljijo na štirih stebrih trajnostnega razvoja, in sicer:  prvi kriterij: izvajanje učinkovitega managementa trajnostnega razvoja;  drugi kriterij: maksimiziranje gospodarske in družbene koristi za lokalne skupnosti ter minimiziranje negativnih vplivov;  tretji kriterij: maksimiziranje koristi za kulturno dediščino ter minimiziranje negativnih vplivov;  četrti kriterij: maksimiziranje koristi za okolje ter minimiziranje negativnih vplivov. 15 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 4.2.1 Učinkovito načrtovanje trajnostnega razvoja Niz kriterijev v tej kategoriji določajo, da podjetje v svojem dolgoročnem sistemu razvoja upošteva vsa načela povezana z zdravjem (okoljska, družbeno kulturna, kakovostna ter varnostna). Prav tako pri svojem poslovanju upoštevajo mednarodne in nacionalne zakone ter regulative iz področja zdravja, varnosti, dela ter varovanja okolja. Kadri, zaposleni v turističnem sektorju, se izobražujejo glede na njihovo vlogo pri načrtovanju okoljskih, družbeno-kulturnih, zdravstvenih ter varnostnih praks. Podjetje spremlja zadovoljstvo turistov in ukrepa tam, kjer je to potrebno. Promocijski materiali turistične ponudbe so verodostojni ter ne oglašujejo ponudb, ki ne morejo biti izvedene. Glede gradnje infrastrukture dokument narekuje upoštevanje lokalne cone ter varovanih območij, spoštovanje okolice glede na njeno naravno in kulturno dediščino ter temu primerno izbiro trajnostne gradnje glede na lokalne principe. Prav tako mora objekt zagotavljati dostop za osebe s težavami z mobilnostjo. Kot zadnje navajajo, da je turistu na voljo interpretacija naravnega okolja, kulturnega okolja ter lokalne kulture ljudi, obiskovalcu mora biti na voljo tudi razlaga ustreznega vedenja ob obisku znamenitosti. 4.2.2 Povečevanje gospodarskih in družbenih koristi za lokalne skupnosti Kriteriji te kategorije določajo, da podjetje aktivno podpira pobude za družbeni ter infrastrukturni razvoj skupnosti. Podjetje vključuje in zaposluje lokalne prebivalce (tudi v menedžment) in jim zagotavlja izobraževanje glede na njihovo vlogo. Prav tako podjetje kupuje blago ter storitve od lokalne in pravične trgovine, pri čemer podpira mala podjetja, da razvijejo in prodajajo trajnostne produkte, ki temeljijo na naravi, zgodovini in kulturi območja (tako spominki kot kmetijski pridelki). Pravila za ravnanja in turistične aktivnosti podjetje razvija skupaj z lokalno skupnostjo ter njihovim privoljenjem. Podjetje je razvilo in upošteva politiko, ki je proti komercialnem izkoriščanju otrok ter mladine, vključujoč spolno izkoriščanje. Prav tako zavrača delo otrok, zaposluje pa ženske in lokalne manjšine. Upoštevati mora mednarodno in državno zaščito zaposlenih. Zadnji kriterij opredeljuje aktivnosti podjetja, ki ne smejo ogrožati zagotavljanja osnovnih sredstev in storitev sosednjim skupnostim, npr. vode, energije, sanitetnih materialov ipd. 4.2.3 Zmanjševanje negativnih vplivov na kulturno dediščino V tej skupini kriterijev je določeno, da turizem prispeva k varovanju in ohranjanju lokalno pomembnih kulturnih, zgodovinskih in arheoloških znamenitosti ter duhovno pomembnega imetja ter ne onemogoča dostopa in uporabe le-teh lokalnim prebivalcem. Kakršna koli oblika turistične dejavnosti pri svojem delovanju uporablja elemente lokalne obrti, arhitekture in kulturne dediščine (npr. pri designu, ambientu, dekoraciji, hrani itd.), pri čemer mora spoštovati intelektualno lastnino lokalnih skupnosti. Zgodovinski in arheološki izdelki turistične destinacije se prodajajo, preprodajajo ali razstavljajo le na način, kot je opredeljen zakonsko. Podjetja torej spoštujejo usmeritve za turiste v kulturno občutljivih mestih in s tem minimizirajo vpliv obiskovalcev na okolje ter lokalne prebivalce ter povečujejo stopnjo zadovoljstva (med obiskovalci in lokalnimi prebivalci). 4.2.4 Zmanjševanje negativnih vplivov na naravno dediščino Glede ohranjanja virov dokument opredeljuje kriterije za uporabo okolju prijaznih produktov za gradnjo, hrano in potrošnjo. Meriti se mora poraba energije in vode, pri tem pa se vire 16 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 identificira ter v nadaljevanju načrtuje načine zmanjšanja celotne porabe. Intenzivno se išče poti za zmanjšanje porabe potrošnih materialov. Glede zmanjševanja onesnaževanja okolja kriteriji določajo, da podjetje meri porabo in načrtuje zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, odpadno vodo ponovno uporablja, kjer je to možno, kjer je možno, uporabo škodljivih snovi minimizira ter jih nadomesti z okolju prijaznimi snovmi, minimizira tudi onesnaževanje okolja s hrupom, svetlobo, erozijo in drugimi onesnaževalci zraka ter narekuje učinkovito načrtovanje in zmanjševanje porabe trdih odpadkov, ki se jih ne da reciklirati. Ohranjanje biodiverzitete, ekosistemov ter pokrajin je prav tako naloga trajnostnega turizma. Slednje se lahko doseže, v kolikor podjetja uporabljajo avtohtone vire za oblikovanje in varstvo okolja ter preprečujejo predstavljanje novih in neavtohtonih vrst. Poslovanje podpira ohranjanje biodiverzitete in tudi zavarovana območja. Turistična dejavnost v naravne ekosisteme posega le minimalno, pri čemer velja, da se nobene živali iz divjine ne ujame, razstavlja ali proda razen v okviru reguliranih aktivnosti, ki zagotavljajo, da je njihova uporaba trajnostna. 4.3 Koristi trajnostnega poslovanja Razvoj trajnostnega turizma ima številne koristi za podjetja in destinacije s trajnostnim poslovanjem, njegove goste in tako prinaša pozitiven vpliv na celotno panogo.  Finančni prihranki. Trajnostno poslovanje znižuje stroške zaradi učinkovite porabe energije, rabe obnovljivih virov energije ter optimizacije procesov.  Privlačnost za investitorje. Podjetja s trajnostnim načinom poslovanja so zaradi manjše stopnje tveganja bolj privlačna za investitorje.  Pripravljenost na zakonodajo. Trajnostno usmerjena podjetja sledijo zakonskim predpisom s področja okolja in varovanja okolja, zato bodo tudi v bodoče bolje pripravljena na predpise, ki jih uvajajo države ali Evropska unija. Na razpisih za sofinanciranje bodo okoljsko certificirani ponudniki imeli prednost (certificiranje podjetja dokazuje, da podjetje izpolnjuje določene standarde, ki jih ocenjuje neodvisna organizacija).  Kakovostni in motivirani kadri. Podjetja so s svojo naravnanostjo glede skrbi za okolje, kakovostnejšega življenja ter tudi zadovoljstva zaposlenih sposobna pritegniti, motivirati in zadržati kakovostno delovno silo.  Kakovostnejša izkušnja gosta in povečana lojalnost. Turistični organizatorji potovanj, hoteli ter drugi ponudniki in destinacije s trajnostnim pristopom do poslovanja razvijajo bolj kakovosten produkt in kakovostnejšo izkušnjo za posameznika. To vodi v večje zadovoljstvo gostov ter večjih delež stalnih gostov.  Večji ugled. Podjetja, ki so razvila trajnostni pristop do turizma ter jih verificirala z okoljskimi shemami ,dosegajo večjo prepoznavnost in ugled.  Sposobnost pritegniti zahtevnejše segmente. Zeleni trajnostni produkt se ne enači z višjo ceno, vendar pa se s takšnim konceptom učinkoviteje in uspešneje približujemo zahtevnejšim segmentom, hkrati pa se pojavi možnost in prostor za ustvarjanje višje cene (The Partnership for Global Sustainable Tourism Criteria, 2013). 17 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 18 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 5 TRAJNOSTNI TURIZEM V SVETU 5.1 Primer letalskega prevoznika Air New Zealand Zgodba novozelandskega letalskega prevoznika Air New Zealand sega v leto 1940, v zadnjih letih pa so zaradi skrbi za okolje v način poslovanja začeli vključevati trajnostni pristop in tako je bil leta 2015 izdan dokument Okvir trajnosti (angl. Sustainability framework). Direktor podjetja Christopher Luxon poudarja, da je trajnostno poslovanje podjetja, ki se osredotoča na trajnostno gospodarsko rast, pozitiven vpliv na družbo ter zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, izrednega pomena za Novo Zelandijo. Medtem ko je to dežela z izredno bogato biodiverziteto, pa ima na drugi strani tudi eno izmed najvišjih stopenj ogroženih vrst. V podjetju se zavedajo, da njihovo poslovanje posredno in neposredno vpliva na (socialno in naravno) okolje Nove Zelandije in širšega sveta. S tem namenom so sprejeli vrsto ukrepov, ki so opisani v nadaljevanju. Učinkovit menedžment ogljika Podjetje ima cilj v naslednjih letih postati eden izmed najučinkovitejših porabnikov goriva med čezoceanskimi ponudniki letov in tako implementirati vrsto iniciativ, s katerimi bi zmanjšali emisije ogljika ter negativen vpliv na okolje, ki ga ima poslovanje tega letalskega prevoznika. Air New Zealand je od leta 2014 do danes v svojo floto vključil že šest letal 787-9 Dreamliner, ki se od svojih predhodnikov razlikuje po 20% višji učinkovitosti porabe goriva. V naslednjih petih letih načrtujejo z namenom nadaljevanja izboljševanja ter moderniziranja flote, ki bo učinkovitejša pri porabi goriva, investicijo v višini 2.1 milijard dolarjev. Zmanjševanje emisij ogljika dodatno dosegajo tudi z optimizacijo zračnih poti. Podjetje prav tako sodeluje pri raziskovanju ter testiranju trajnostnih biogoriv za komercialno uporabo letalskih prevoznikov. Zemeljske službe za prevoz uporabljajo električna vozila, kot so BMW i3, Renault Kangoo Maxi ZE ter Mitsubishi Outlander Plug-in Hybrids za daljše razdalje. Podjetje ima do leta 2020 v načrtu zamenjati vsa motorna vozila zemeljske službe, da bodo 100 % električna (kjer je to izvedljivo). Učinkovit menedžment odpadkov V podjetju se trudijo zmanjševati količino odpadkov, ki pristane na odlagališčih. Danes 74 % odpadkov preusmerjajo oziroma reciklirajo na različne načine.  Odpadki na letalih (angl. Inflight waste). V sodelovanju z izbranim novozelandskim ponudnikom gostinskih storitev so razvili program za minimiziranje odpadnih živil na letalih, in sicer da neuporabljene artikle vračajo gostinskemu ponudniku, ki jih po zmožnostih reciklira in ponovno uporabi v različne namene. Neuporabljeni artikli bi sicer pristali na odlagališčih zaradi ukrepov za biološko varnost. Ostale odpadke (poleg živil) pa s pomočjo mednarodnega letališča v Aucklandu in podjetja OCS WasteLine s postopki razvrščanja, recikliranja in izoliranja produktov Air New Zealand pripravljajo za ponovno uporabo. Kabinsko osebje je usposobljeno za prepoznavanje, razvrščanje in shranjevanje neuporabljenih produktov, s čimer se zmanjšuje količina odpadkov na letalih. S projektom so do sedaj zmanjšali in preusmerili odpadke, ki bi sicer pristali na odlagališčih, za 48 %.  Uniforme. V podjetju izvajajo projekt, s katerim preprečujejo, da uniforme, ki niso več v uporabi, ne pristanejo na odlagališčih. Neoznačene artikle (npr. logo podjetja ipd.) donirajo v dobrodelne namene, artikle, ki pa jih zaradi njihovega stanja ali drugih razlogov ni mogoče ponovno uporabiti, uporabijo kot podlogo za preproge. Po ocenah je ta način recikliranja in ponovne uporabe uniform v letu 2016 prihranil 7 ton odpadkov, ki bi sicer pristali na odlagališčih. Ohranjanje narave ter spodbujanje raziskav 19 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Air New Zealand od leta 2012 sodeluje z novozelandsko vladno agencijo Department of Conservation, ki deluje na področju zaščite ter ohranjanja naravnih danosti Nove Zelandije. Air New Zealand se pri sodelovanju predvsem osredotoča na projekte biotske raznovrstnosti omrežja Great Walks (npr. podpira in nudi premestitev ogroženih avtohtonih vrst v varnejše habitate po celi državi). Od leta 2012 so poskrbeli za relokacijo več kot 2000 živali. Air New Zealand skozi svoje tržne poti promovira naravne kopenske in morske danosti ter turistično ponudbo Nove Zelandije (Great Walk, Coastal Gems). Podjetje prav tako sodeluje z Inštitutom za raziskovanje Novo Zelandije in Antarktike (New Zealand Antarctic Research Institute) in nudi podporo pri projektih za raziskovanje podnebnih sprememb in vplivov le-teh na ekosistem Antarktike. Podjetje je zagnalo dobrodelno organizacijo Air New Zealand Environment Trust, ki se financira s prispevki strank. V zadnjih letih je podprla mnogo projektov, med katerimi sta največja zasaditev 85000 domačih vrst dreves in zaradi dolgoletnega intenzivnega kmetijstva obnovitev suhega in izrabljenega področja Mangarara Station. Zaposleni Podjetje spodbuja zaposlovanje žensk s sprejetjem strategije za zaposlene, v kateri je naveden cilj dvigniti delež zaposlenih žensk v visokem vodstvu na 40 % do leta 2020. Prav tako v okviru Združenja mladih strokovnjakov (angl. Young Professionals Network) podpirajo mlade do 30. leta starosti, ki so šele na začetku svoje kariere ter so motivirani in želijo aktivno prispevati k iskanju razvojnih možnosti. Učinkovita poraba elektrike Od leta 2011 je podjetje zmanjšalo uporabo elektrike za 40 %, nanašajoč se na zemljske službe (angl. Ground operations). Izbran novozelandski ponudnik električne energije v celoti pridobiva energijo na obnovljivih virih. Promocija novozelandskih produktov ter skrbna izbira dobaviteljev Air New Zealand skrbi, da v izkušnjo svojih strank vključijo novozelandske produkte. Na letih nudijo samo vina, pridelana na Novi Zelandiji, in s tem prispevajo k promociji vinskega turizma. Vse dobavitelje skrbno izberejo glede na kriterije trajnostnega in transparentnega poslovanja. Leta 2016 so pričeli s sodelovanjem z inovativnim ter družbeno ozaveščenim novozelandskim start-up podjetjem »Eat My Lunch«, ki proizvaja zdrave in kakovostne obroke. Podjetje za vsak kupljen obrok priskrbi obrok otroku v stiski ter s tem neposredno prispeva in koristi družbi. V podjetju so prepričani, da je maorska kultura najpomembnejši člen novozelandske kulturne dediščine in identitete, zato poskušajo z vključevanjem maorskih značilnosti v svoje poslovanje dvigovati ozaveščenost ter prepoznavnost te kulture. Med svojimi zaposlenimi nudijo izobraževanje in poglabljanje v kulturo Maorov, razvili so tudi aplikacijo za učenje maorskega jezika in kulture. S preprosttmi gestami, kot je pozdravljanje strank z izrazi v maorskem jeziku, promovirajo novozelandsko kulturo po celem svetu. V sodelovanju s Komisijo za maorski jezik so leta 2016 razvili oznako »Waha Tohu«, ki identificira maorsko tekoče govorečega posameznika, med katerimi je tudi osebje Air New Zealand (Air New Zealand, 2016) . 20 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 6 TRAJNOSTNI TURIZEM V EVROPI 6.1 Primer nemškega podjetja Siemens Ko govorimo o trajnostnih podjetjih, ne gre izpustiti podjetja Siemens, nemškega industrijskega konglomerata, ki je eden od vodilnih svetovnih proizvajalcev izdelkov in rešitev za industrijo, energetiko in zdravstvo. Podjetje se je glede na razvrstitev vplivnega medija Corporate Knights uvrstilo na prvo mesto kot najbolj trajnostno podjetje na svetu, zato smo ga izbrali za primer dobre prakse, čeprav je s turizmom povezan le posredno preko svojih izdelkov ter projektov. Siemens je bil pozitivno ovrednoten v vseh določenih kategorijah (npr. nizke emisije ogljika, nizka fluktuacija delovne sile itd.). S 430.000 zaposlenimi ter 77 milijardami dolarjev prihodkov ter industrijske proizvodnje je Siemens eno izmed najpomembnejših svetovnih podjetij ter največje inženirsko podjetje v Evropi. S tem pa igra tudi veliko vlogo pri emisijah toplogrednih plinov ter ima velik vpliv na okolje. S svojimi produkti omogoča trajnostno vedenje in trajnostni razvoj tako posameznikom, podjetjem kot tudi turističnemu razvoju. V podjetju se zavedajo pomena podnebnih sprememb kot enega najpomembnejših izzivov današnjega časa, zato so se zavezali k trajnostnemu poslovanju. Cilj podjetja je prevzeti vodilno vlogo na poti k zmanjševanju podnebnih sprememb preko izboljšanja učinkovitosti izdelkov. Glede na velikost podjetja, globalne raziskave ter industrijske tehnološke rešitve ima podjetje lahko močan vpliv na podnebne spremembe. Za trajnostno poslovanje so se zavzeli tako na področju delovanja samega podjetja kot na področju svojih izdelkov. Kot pravijo v podjetju, je trajnostno poslovanje »trojna zmaga«, saj ima od nje korist tako kupec (ki uporablja izdelke z nižjo potrošnjo energije), podjetje (ki si s trajnostnim načinom poslovanja znižuje obratovalne stroške) ter narava (ki pri tem ne podlega negativnim vplivom industrije) (Siemens, 2016). V nadaljevanju naprej sledijo aktivnosti ter prakse trajnostnega razvoja, ki jih podjetje izvaja znotraj podjetja pri svojem delovanju in poslovanju, nato pa še Siemensovi produkti za trajnostni razvoj. Učinkovit menedžment ogljika V podjetju imajo cilj zmanjšati emisije ogljikovega dioksida do leta 2030 do te mere, da bodo postali ogljično nevtralni. To bodo dosegli s programi za povečevanje energetske učinkovitosti, distribuiranje energetskih sistemov, zmanjševanje emisij flote ter povečanje porabe obnovljivih virov energije.  Povečevanje energetske učinkovitosti. V letu 2016 je Siemens pričel s programom trajnostne gradnje, ki predstavlja velik mejnik na poti povečevanja energetske učinkovitosti. Nove zgradbe porabijo 90 % manj primarne energije od svojega predhodnika ter imajo fotovoltaično tehnologijo, ki zadostuje za približno 30 % potreb po električni energiji. Zgradbe dosegajo najvišji nivo t. i. zelene gradnje, s čimer so si prislužili certifikat LEED Platinum (angl. Leadership in Energy and Environmental Design).  Distribuiran energetski sistem. Siemens na svojih lokacijah povečuje obseg distribuiranih energetskih sistemov z uporabo vetrnih turbin, manjših plinskih turbin, sončnih kolektorjev, pametnih sistemov upravljanja energije ter shranjevanja električne energije. Leta 2016 so pričeli s projektom v raziskovalnem centru v Erlangenu v Nemčiji, ki ga bodo do leta 2030 preoblikovali v enega najsodobnejših ter trajnostnih Siemensovih lokacij na svetu.  Zmanjševanje emisij flote. V podjetju vsako leto vztrajno zmanjšujejo emisije CO2 z nadomeščanjem vozil s hibridnimi ter električnimi vozili. Z novimi vozili imajo v podjetju cilj zmanjšati emisije ter porabo goriva za 30 % v naslednjih treh letih. 21 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Učinkovit menedžment odpadkov V podjetju imajo cilj, da v prihodnosti ne bodo odlagali odpadkov na deponijah, pri čemer je nekaj lokacij že doseglo 100% stopnjo recikliranja nevarnih ter nenevarnih obratovalnih odpadkov (npr. v Newcastleu v Veliki Britaniji ter Erfurtu v Nemčiji) (Siemens, 2016). Sodelovanje z nevladnimi organizacijami V boju proti podnebnim spremembam se Siemens vključuje v vrsto aktivnosti različnih nevladnih organizacij. Sodeloval je pri oblikovanju delovnega dokumenta organizacije World Economic Forum, je član neprofitne organizacije Climate Disclosure Project ter ameriškega združenja U.S. Climate Action Partnership. S slednjimi je, poleg številnih drugih korporacij, sodeloval pri oblikovanju zakonodajnega soglasja Načrt za zakonodajno ukrepanje. Članstvo nakazuje, da Siemens podpira zakonodajo o podnebnih spremembah, ki narekuje zmanjšanje emisij za 80 % do leta 2050 (glede na podatke iz leta 2005) ter shemo za omejevanje in trgovanje z emisijami (Stanat, 2010). Zaposleni V podjetju podpirajo ter zagovarjajo raznolikost zaposlenih ter ustvarjajo odprto delovno okolje za vse ljudi, ne glede na kulturno ozadje, etnično pripadnost, spolno usmerjenost, spolno identiteto ter druge lastnosti. Želijo ustvarjati možnosti za različne izkušnje ter interakcije s ciljem doseči raznolikost v načinu mišljenja med zaposlenimi v podjetju. Siemens se trudi ustvarjati ter spodbujati zaposlitvene možnosti za ženske na vseh delovnih mestih, tudi na višjih pozicijah, pri čemer izpolnjuje trajnostni cilj – enakost spolov, opredeljen v dokumentu Združenih narodov kot eden izmed ciljev za krepitev vloge žensk, ki ga je leta 2016 tudi podpisal. V zadnjih desetih letih se je število zaposlenih žensk v podjetju skoraj podvojilo (Siemens, 2017b). Pri Siemensu vsako leto v podjetje v Berlinu povabijo 30 mladih talentov iz Evrope (ter Afrike) ter sponzorirajo njihovo poklicno izobraževanje in usposabljanje. Po zaključenem vajeništvu se vrnejo v svoje države, kjer pričnejo svojo kariero v lokalni Siemensovi lokaciji. Drugi programi nudijo prostor za usposabljanje in pripravništvo tudi za socialno slabše situirane ljudi, na primer študente s slabšimi ocenami, študente z migrantskim ozadjem ali ljudem z omejitvami/invalidnostjo. V podjetju prav tako zagotavljajo pomoč beguncem, tako da trenutno pripravljajo več kot 60 beguncev za strokovno izobraževanje. V letu 2017 se bo ta številka povečala na 100 ljudi (Siemens, 2017e). Skrb za zdravje Pri Siemensu zagotavljajo visoke zdravstvene ter varnostne standarde za svoje zaposlene, saj pripisujejo pomen tako fizičnemu kot psihosocialnemu dobremu počutju. V ta namen so zagnali program »Uravnovešeno življenje« (angl. Life in balance), s katerim promovirajo fizično aktivnost, zdravo prehrano, psihosocialni status ter zdravstveno oskrbo. V podjetju se poskušajo zavedati ter zmanjševati psihične ter socialne pritiske v delovnem okolju (npr. stres), saj s tem pripomorejo k večji mentalni zmogljivosti svojih zaposlenih. To potrjuje nagrada Dobre prakse zdravega delovnega okolja za holističen pristop pri zmanjševanju psihosocialnih tveganj in upravljanja virov, ki jo je EU-OSHA podelila Siemensu v Belgiji za leto 2014/2015 (Siemens, 2017c). Za skupnost Siemens za različne prostovoljne akcije po svetu letno donira približno 26 milijonov. Promovirajo zavezanost k socialni odgovornosti, ki se kaže z različnimi vzgibi na lokalnih področjih v različnih državah njihovega delovanja. Za razvoj in uspešnost družb in skupnosti so si zastavili 3 stebre, in sicer: dostop do (njihove) tehnologije, dostop do izobraževanja ter vzdrževanje skupnosti. V okviru prostovoljnih akcij Siemens nudi nujno humanitarno pomoč (tehnično in finančno) na prizadetih območjih po naravnih nesrečah ter skupnostim pomaga pri izzivih vzdrževanja ter pridobivanja ponovne funkcionalnosti območja. 22 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 V sodelovanju s fundacijo Smiles Foundation and the Society for Nutrition, Education & Health Action je Siemens v Indiji zagnal mobilno zdravstveno kliniko Sanjeevan, ki je opremljena s Siemensovimi tehnologijami za zdravstvene namene. Klinika ima neodvisen generator električne energije, ki poskrbi za potrebno energijo v ambulantnih sobah. Takšne klinike nudijo pomoč ljudem iz manj razvitih in oddaljenih skupnosti, ki iz različnih razlogov (finančnih, zdravstvenih, slaba infrastruktura) nimajo dostopa do zdravstvene pomoči. Poleg zagotavljanja primarne zdravstvene oskrbe projekt spodbuja zdravstveno ozaveščenost, svetovalne storitve in izboljšuje javno zdravstveno varstvo v slabše pokritih regijah. Od leta 2012 do danes delujejo že 3 tovrstne klinike v Indiji in so do sedaj služile že več kot 80,000 pacientom v oddaljenih delih Indije (Siemens, 2017a). Druga obsežna akcija z namenom izboljševanja življenjskih pogojev ter ruralnega trajnostnega razvoja je od leta 2012 potekala v indijski vasici Amle pod imenom »Projekt Asha.« Z njim je Siemens v sodelovanju z nevladno organizacijo AROEHAN vasi priskrbel dostop do čiste vode, elektrike, izobraževanja ter zdravstvene oskrbe. Vas so oskrbeli s sončnimi paneli, ki sedaj prebivalcem zagotavljajo elektriko v njihovih domovih, postavili so ulične svetilke, energija iz sončnih panelov pa poganja tudi vodne črpalke za namakanje ter pitno vodo. Pred začetkom projekta so se v vasi množično spopadali s primanjkovanjem pitne vode ter vode za sanitarne namene ter z boleznimi, ki se prenašajo z vodo. Siemens je namestil filtre SM1 z zmogljivostjo dnevnega čiščenja do 20.000 litrov vode za oskrbo s čisto pitno vodo skozi vse leto. Siemens je prav tako namestil cevovode in črpalko, ki prenašajo vodo v rezervoar za shranjevanje. Nekaj vaščanov so usposobili za upravljanje ter vzdrževanje tega sistema, kar pomeni, da je vas resnično samozadostna ter samooskrbna. S pomočjo AROEHANA so vasi zagotovili tudi sistem zbiranja ter shranjevanja deževnice ter na ta način omogočili kmetovanje tudi v suhi polovici leta. Pred tem namakanje ni bilo mogoče, zato so bili vaščani v tem obdobju izpostavljeni revščini, podhranjenosti ter podstandardnim življenjskim pogojem, večina jih je bila zato prisiljena oditi iz vasi ter najti drugo delo, da so lahko preživeli svoje družine. Z namakanjem kmetijskih površin se je tako sezonska narava dela razširila čez celo leto. Siemens je prav tako podprl organizacijo AROEHAN pri usposabljanju mladih v vasi, ki bi učili ter dvigovali raven pismenosti med prebivalci. Prav tako so zagnali projekt »Uveljavljanje deklet« (angl. Girls Gaining Ground), v okviru katerega ženskam nudijo izobraževanje o osnovni zdravstveni oskrbi, te ženske pa v zameno izobražujejo sovaščanke. Z navedenimi ukrepi so ustvarili perspektivno ruralno naselje, ki nudi zgled na poti k samooskrbi drugim vasicam v Indiji in drugje po svetu (Siemens, 2017d). Trajnostni produkti  Siemens je razvil sistem zbiranja in skladiščenja ogljika pri proizvodnji električne energije iz premoga, s čimer zmanjšuje emisije. Sistem se lahko uporabi tudi za nadgradnje starih elektrarn.  Siemens gradi vetrne turbine za pridobivanje elektrike in pri tem sodeluje v obširnih raziskavah za izboljšanje učinkovitosti.  Siemens je v Coloradu v ZDA odprl Center za raziskovanje vetrnih turbin v sodelovanju z Nacionalnim tehnološkim centrom za veter. Poleg tega sodeluje z Nacionalnim laboratorijem Lawrence Livermore, ki zagotavlja laboratorijsko atmosfersko modeliranje, kar lahko pomaga povečati dejansko učinkovitost vetrnih elektrarn, ki v realnih pogojih velikokrat odstopajo od začetnih napovedi.  Siemens za industrijske namene trži obnovljivo energijo iz odlagališč, pridobljeno z gnitjem, pri katerem se sprošča toplogredni plin metan. Tovrstna obnovljiva energija je dobičkonosna ter okolju prijazna.  Siemens je razvil sisteme nadgradnje enegijsko varčnih tehnologij za razsvetljave, varčevanja z vodo, ogrevanja in klimatizacije. Na primeru Kolizeja, večnamenske arene 23 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 v North Carolini, se je po prenovi poraba energije zmanjšala za 25 %, poraba vode in zemeljskega plina pa za 50 %.  Hibridne pogonske sisteme Siemens prodaja proizvajalcem avtobusov po vsem svetu, njihova značilnost pa je optimalna poraba energije. Avtobusi s tem sistemom imajo 40 % manjšo porabo energije ter emisije CO2, s tem pa lahko v urbanih območjih tudi vplivajo na kakovost mestnega zraka ter prispevajo k zmanjševanju pojava smoga.  Siemens je razvil vrsto različnih modelov vlakov (hitri vlaki za mestni prevoz ter medmestni prevoz, metro vozila, tovorni vlaki idr.) s sodobno tehnologijo in sodobnimi materiali, ki so okolju prijazni. Vsa vozila temeljijo na optimalni učinkovitosti ter izkoristku energije, pri čemer imajo minimalni vpliv na okolje. Ti vlaki so pomembna pridobitev mnogih mest ter držav, saj preusmerjajo prebivalce in turiste k uporabi (javne) oblike prevoza ter s tem prihranijo vrsto samostojnih poti, ki bi jih ljudje sicer opravili z vozili, ki imajo višje izpuste CO2. Poleg nizkih emisij CO2 ter elektromagnetnih emisij so med značilnostmi vlakov tudi pogon na biološko razgradljiva goriva, sistemi shranjevanja energije, električne zavore (ki ne onesnažujejo zraka z obrabo) ter sestava vlakov iz materialov, ki so v 95 % razgradljivi (Stanat, 2010).  S svojimi medicinskimi produkti nudijo visokokakovostne preiskave, s čimer posledično prispevajo k zdravstvenemu turizmu (ljudje – turisti potujejo v drugo državo z namenom koriščenja zdravstvenih storitev). Podjetje je sodelovalo tudi pri izvedbi Svetovnega kongresa zdravstvenega turizma ter globalnega zdravstvenega varstva (angl. World Medical Tourism & Global Healthcare Congress) leta 2011 (Benzler, 2011). 24 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 7 TRAJNOSTNI TURIZEM V DRŽAVAH ZAHODNEGA BALKANA 7.1 Bosna in Hercegovina Koncept trajnostnega turizma v Bosni in Hercegovini je možno predstaviti s pomočjo strateških dokumentov. Osnovna dokumenta, ki sta pomembna za razvoj trajnostnega turizma sta Strategija razvoja turizma Republike Srbske za obdobje 2010–2020 (Republika Srpska Vlada, 2011) in Strategija razvoja turizma Federacije Bosne in Hercegovine za obdobje 2008–2018 (Federacija Bosne i Hercegovine Federalno ministarstvo okoliša i turizma, 2008), s katerimi določamo vizijo in temeljne cilje razvoja turizma v entitetah Bosne in Hercegovine. Posebej zanimive so smernice glede trajnostnega turizma. Strategija razvoja turizma Republike Srbske kot pomemben segment poudarja »splošni napredek v socioekonomskem razvoju (izboljšanje kakovosti življenja). Strategija pripomore k dolgoročni zaščiti naravne in kulturne dediščine ter zaščiti turističnega potrošnika.« (Republika Srpska Vlada, 2011) Del vizije razvoja turizma v Republiki Srbski poudarja, da razvoj »temelji na geografski raznolikosti tudi naravnih in antropogenih vrednosti. Z vidika klimatskih sprememb/globalnega segrevanja njen gorski del z izboljšanim turističnim proizvodom daje priložnost različnim oblikam turizma čez celo leto. Tudi ostala področja Republike Srbske (panonsko in jadransko), njihova naravna in antropogena raznolikost in zdravo življenjsko okolje predpostavljajo vse vidike turizma v ruralnih področjih, sklicujoč se na domače in tudi tuje goste.« (Republika Srpska Vlada, 2011) Temeljne naloge ob sprejetju modela trajnostnega turizma v Republiki Srbski so (Republika Srpska Vlada, 2011):  ustanovitev sistema za integrirano upravljanje z naravnimi viri;  aktivna udeležba pri oblikovanju turističnega proizvoda za vse zainteresirane, posebej lokalne skupnosti;  omogočti kreativnost vseh udeležencev;  omogočiti model javnega in privatnega sektorja;  napeljevati k razvoju turističnega proizvoda na nivoju MTO (medobčinska turistična organizacija). V Federaciji Bosne in Hercegovine so določili tri strateške cilje trajnostnega turizma (Federacija Bosne i Hercegovine Federalno ministarstvo okoliša i turizma, 2008):  ekonomski cilj – rast vlaganja, razvoj podjetništva, obrtništva, večja zaposlitev, proizvodnja avtohtonih proizvodov, večja turistična poraba, zmanjševanje uvoza, višja kakovost nastanitvenih zmogljivosti, razvoj novih turističnih proizvodov;  socio-kulturni cilj – rast kakovosti življenja v lokalni skupnosti, blaginja in varnost, ohranjanje kulturnozgodovinske dediščine, ohranjanje lokalne identitete;  zaščita okolja – zaščita naravnih virov, aplikacija eko-standardov, racionalna uporaba energije, monitoring onesnaženosti, prostorsko načrtovanje. V viziji razvoja turizma Federacije Bosne in Hercegovine za leto 2018 so pomembne tri domneve (Slika 2: Vizija razvoja turizma Federacije Bosne in Hercegovine). 25 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 VIZIJA Slika 2: Vizija razvoja turizma Federacije Bosne in Hercegovine (Federacija Bosne i Hercegovine Federalno ministarstvo okoliša i turizma, 2008) V Letnem načrtu dela za 2017 (Federacija Bosne i Hercegovine Federalno ministarstvo okoliša i turizma, 2017) oddelek Federalnega ministrstva okolja in turizma za zaščito okolja navaja izvedbeni ukrep kot nujni pogoj za razvoj trajnostnega turizma, in sicer »Akcijski plan Federalne strategije zaščite okolja za obdobje 2008–2018 v skladu s prednostnimi nalogami, ki so opredeljene v dokumentu proračuna Federacije BiH in proračuna za leto 2017, kjer so načrtovani transferi za: pomoč pri upravljanju komunalnih odpadkov; pomoč ustanovljenim podjetjem na federalnem in kantonalnem nivoju za zaščito določenih visoko vrednostnih naravnih področj; promocija zaščite okolja, ozaveščanje javnosti o zaščiti okolja idr.« (Federacija Bosne i Hercegovine Federalno ministarstvo okoliša i turizma, 2017) V temeljnem splošnem razvojnem dokumentu Federacije Bosne in Hercegovine Strategija razvoja Federacije Bosne in Hercegovine 2010–2020 (Bosna i Hercegovina Federacija Bosne i Hercegovine Vlada Federacije BiH, 2010) je zapisana vizija, da postane Federacija Bosne in Hercegovine »sodobna, evropsko usmerjena država s filozofijo razvoja, ki temelji na integrirani politiki produktivnega in maksimalnega zaposlovanja, na razvitem podjetniškem in javnem sektorju, efektivni administraciji, socialni vključenosti in kakovosti življenja na vseh nivojih federalne skupnosti. Vizija predpostavlja aktivno strategijo, ki bo omogočila stimulacijo ekonomskih aktivnosti, razvoj fizične infrastrukture, kakovost socialnega, izobraževalnega in kulturnega okolja, zaščito okolja in promocijo ekoloških vrednot.« (Bosna i Hercegovina Federacija Bosne i Hercegovine Vlada Federacije BiH, 2010). Temeljni splošni razvojni dokument Bosne in Hercegovine Strategija razvoja Bosne in Hercegovine poudarja pomembnost trajnostnega razvoja, kar vključuje tudi sektor turizma in gostinstva (Bosna i Hercegovina Vijeće ministara Direkcija za ekonomsko planiranje, 2010), in sicer v četrtem strateškem cilju: »Trajnostni razvoj se kot eden izmed ciljev Strategije razvoja BiH nanaša na razvoj okolja in infrastrukturo, obnovljive vire energije, transportno infrastrukturo in telekomunikacijo ter razvoj kmetijstva in ruralnih področjih s ciljem diverzifikacije ekonomskih aktivnosti, posebej povečanja samodobave BiH na področju zdrave hrane.« (Bosna i Hercegovina Vijeće ministara Direkcija za ekonomsko planiranje, 2010). 26 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Razvoj trajnostnega turizma je opredeljen kot operativni cilj 4.2.4. v Strategiji zaščite okolja Federacije Bosne in Hercegovine 2008-2018 (Federacija Bosne i Hercegovine Federalno ministarstvo okoliša i turizma, 2008), in sicer kot eden izmed »temeljnih načinov racionalne uporabe naravnih virov in generiranja ekoloških profitabilnih dobičkov, zmanjševanja lokalne revščine in zviševanja stopnje privlačnosti območja Federacije s poudarkom na izobraževalnem, znanstvenem in rekreativnem turizmu.« (Federacija Bosne i Hercegovine Federalno ministarstvo okoliša i turizma, 2008). Na ta način sta opredeljena dva izvedbena ukrepa (Ibid): 1. oblikovanje strategije razvoja trajnostnega turizma s poudarkom na obmorski, gorski in versko-duhovni turizem; 2. razvoj in aplikacija kazalnikov naravne dediščine za oceno trajnosti turističnih aktivnosti in ukrepov. V poročilu Stanje okolja Federacije Bosne in Hercegovine – Poročilo za 2010 (Federacija Bosne i Hercegovine Federalno ministarstvo okoliša i turizma, 2010) sektor turizma in gostnistva ni opredeljen kot industrijska dejavnost, ki s proizvodnjo odpadkov ali na kakršenkoli drugačen način negativno vpliva na stanje življenjskega okolja oziroma omenjenega sektorja ni na seznamu 13 industrijskih dejavnosti, ki predstavljajo relativno največje proizvajalce industrijskih odpadkov. Na sliki (Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoče najti. ) je predstavljen seznam zaščitenih področj v Federaciji Bosne in Hercegovine. Deževni gozd Žuća Ribnica Strogi naravni rezervat Deževni gozd Plješivica Vodeni naravni rezervati Gozdno območje Masna Luka na Čvrsnici Posebni rezervati Geološki Jama Vjetrenica v Zavali Jama Hrustovača pri Sanskem Mostu Bijambarska jama Botanični Območje šote na Zvijezdi pri Varešu Dolomitno območje Vrtaljica blizu Konjica Območje šote Džilda na Zvijezdi Mediteranetum na Kleku Ornitološki Hutovo blato pri Čapljini Rezervati naravnih Kanjon Neretve od Jablanice do Drežnice Vrelo Bune v Blagaju področij Kanjon Rakitine Bašajkovac blizu Livna Kanjon Vrbasa blizu Jajca Kruščica blizu Viteza Soteska Ujča blizu Kladnja Tisivac blizu Busovače Soteska Čude blizu Olova Bistričak blizu Zenice Soteska Miljacke blizu Kozje Ćuprije Naravni spomeniki Prostor ob slapu Kravice Prostor v Martin Brodu Geološki Prostor ob slapu v Jajcu Prokoško jezero Izvir Vrioštice v Vitini Jama Breteljivići blizu Kladnja Blidinje jezero Kamniti obok na Miljacki v Jama blizu Martin Broda Sarajevu Šatorsko jezero Kazani blizuTrnova Jama na gori Šator Boračko jezero Hajdučka vrata na Čvrsnici Đuričina jama blizu Ilijaša Blatačko jezero na Bjelašnici Slap Kravice Jama pod goro Vrtoč (Fojnica) Ždrimačka jezera blizu Slap Kočuša blizu Jama Brazilovka blizu Livna Gornjega Vakufa Ljubuškega Jezero Krenice blizu Gruda Slap Šištice blizu jezera Oberske jame blizu Kreševa Boračko Paučno jezero blizu Kladnja Slap Skakavac v Sarajevu Velik Ponor blizu Kreševa Izvir reke Dabra blizu Dva slapa na Plačkovcu Majhen oklep blizu Kreševa Sanskog Mosta (Travnik) Črni izvir blizu Martin Broda Slap Blihe blizu Sanskega Jama Ševrljica blizu Blagaja Geomorfolški Mosta Izvir reke Žuče blizu Kaknja Slapi na Bregavi v Stocu Jama Vrelo blizu Živinica Izvir Mliništak blizu Slapi Bučine blizu Jama Duman v Livnu Jablanice Ljubuškega Izvir reke Klokot blizu Bihaća Srednji Buk blizu Martin Temna jama blizu Livna Broda Izvir reke Stavnje blizu Slap Očevje blizu Vareša Jama Tomornjača blizu Vareša Stoca 27 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Izvir Duman v Livnu Slapi na Kozici blizu Fojnice Jama Hardomilje blizu Ljubuškega Izvir reke Sturbe blizu Livna Veliki slap blizu Martin Jama Vrbine blizu Gruda Broda Izvir reke Krušnice blizu B. Šrtbački Buk blizu Martin Jama Vrpeć blizu Konjica Krupe Broda Izvir reke Bregave blizu Jama Dusina blizu Fojnice Pravčeva jama blizu Lištice Stoca Izvir Tihaljine blizu Vilinska jama na Sebešću Provalija na gori Šator Ljubuškega Izvir Bunice blizu Mostarja Dabarska jama blizu Mijatova jama blizu Duvna Sanskega Mosta Izvir Lištice Gornja Bijambarska jama Paleontološki Zelena jama nad Blagajem Slika 3: Seznam zaščitenih področij v Federaciji Bosne in Hercegovine (Federacija Bosne i Hercegovine Federalno ministarstvo okoliša i turizma, 2010) V Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost Republike Srbske do leta 2018 (Republika Srpska Ministarstvo industrije energetike i rudarstva Ministarstvo za prostorno uređenje građevinarstvo i ekologiju, 2013) se turizem in gostinstvo kot dejavnost obravnava skupaj z drugimi storitvenimi sektorji, in sicer pod opredelitvijo »storitveni sektor (komercialni in javni sektor).« Na sliki (Slika 4: Struktura porabe energije v storitvenem sektorju glede na vrsto energenta) je predstavljena struktura porabe energije glede na vrsto energenta v storitvenem sektorju na področju Republike Srbske. Slika 4: Struktura porabe energije v storitvenem sektorju glede na vrsto energenta1 (Republika Srpska Ministarstvo industrije energetike i rudarstva Ministarstvo za prostorno uređenje građevinarstvo i ekologiju, 2013) Izpust CO2 na področju Bosne in Hercegovine je predmet Drugega nacionalnega poročila Bosne in Hercegovine v skladu s konvencijo Združenih Narodov (Ministarstvo vanjske trgovine i ekonomskih odnosa BiH Federalno ministarstvo okoliša i turizma FBiH Ministarstvo za 1 Vrste energentov na sliki: nafta in naftni derivati, zemeljski plin, električna energija, premog, toplotna energija. 28 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 prostorno uređenje građevinarstvo i ekologiju RS UNDP GEF, 2013a), v katerem tudi ni zastopan sektor turizma in gostinstva. Slika 5: Emisija CO2 glede na sektorje2 za obdobje 1990–2001 v Bosni in Hercegovini (Ministarstvo vanjske trgovine i ekonomskih odnosa BiH Federalno ministarstvo okoliša i turizma FBiH Ministarstvo za prostorno uređenje građevinarstvo i ekologiju RS UNDP GEF, 2013a) Projekcija emisij CO2 v Bosni in Hercegovini do leta 2040 je prikazana na naslednji sliki (Slika 6: Emisija CO2 iz sektorja elektroenergetike, OIE (obnovljivi viri energije), ogrevanja na daljavo, prometa, kmetijstva in odpadkov v BiH za obdobje 2010–2040 glede na scenarij S1, S2 in S3). 2 Sektorji na sliki: odpad, kmetijstvo, industrija, energetika. 29 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Slika 6: Emisija CO2 iz sektorja elektroenergetike, OIE (obnovljivi viri energije), ogrevanja na daljavo, prometa, kmetijstva in odpadkov v BiH za obdobje 2010–2040 glede na scenarij S1, S2 in S3 (Ministarstvo vanjske trgovine i ekonomskih odnosa BiH Federalno ministarstvo okoliša i turizma FBiH Ministarstvo za prostorno uređenje građevinarstvo i ekologiju RS UNDP GEF, 2014) Ključni vplivi klimatskih sprememb na določene sektorje, tudi turizem, so obravnavani v Strategiji prilagoditve na klimatske spremembe in nizkoemisijskega razvoja za Bosno in Hercegovino (Ministarstvo vanjske trgovine i ekonomskih odnosa BiH Federalno ministarstvo okoliša i turizma FBiH Ministarstvo za prostorno uređenje građevinarstvo i ekologiju RS UNDP GEF, 2013b). Povzetek omenjenih vplivov je prikazan v naslednji sliki (Slika 7: Ključni vplivi klimatskih sprememb na sektorje v Bosni in Hercegovini). 30 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Sektor Negativni vplivi Pozitivni vplivi Kmetijstvo Zmanjšanje prihodka zaradi zmanjševanja količine Podaljšana sezona rasti padavin ter povečane stopnje izsuševanja; možnost pridelkov zmanjšanja produktivnosti domačih živali; povečana incidenca kmetijskih škodljivcev in bolezni pridelkov; Večji potencial za povečana nevarnost dostave hrane. uspevanje sredozemnih kultur v Hercegovini Vodno Pogostejši pojav suše (v zahodnih delih BiH); pogostejši Ni gospodarstvo pojav poplav; padec nivoja rečne vode. Hidroenergija Zmanjšan dotok vode zmanjšuje proizvodnjo energije; Ni pogostejša škoda zaradi poplav; slabša kakovost vode za splošno rabo. Zdravje ljudi Bolj tople zime lahko povečajo pogostost in resnost Manjše število smrtnih epidemij/pandemij; mortaliteta je povezana s pojavom primerov zaradi mraza »toplotnih valov«; možnost razširitve azijskega tigrastega komarja ( Aedes albopictus); povečanje števila bolezni, ki jih prenaša klop (borelioza in encefalitis, ki ju povzroči ugriz klopa) Gozdarstvo Povečana pogostost in inteziteta gozdnih požarov; Hitrejša stopnja rasti in povečano tveganje za redke in ogrožene gozdne možnost novih vrst, ki so skupnosti; vse večje število škodljivcev, kot so podlubniki ekonomsko značilne. in lubadarji; tveganje zaradi transformacij gozdnih ekosistemov, kar bi povzročilo sušenje dreves na širšem območju; premikanje mej določenih vrst gozdov glede na geografsko širino in nadmorsko višino, torej umikanje nekaterih skupnosti pod pritiskom drugih; težje ohranjanje biološke in genetske raznolikosti. Biodiverziteta in Izguba obstoječih habitatov; razdrobljenost habitatov; Nastanek novih habitatov. občutljivi ekosistemi iztrebljanje vrst; hitre spremembe temperatur in/ali količin padavin, ki vplivajo na funkcije ekosistemov. Turizem Zvišanje zimskih temperatur, kar lahko pripelje do BiH lahko postane bolj zmanjšanja snežne odeje in ogrožanja privlačna poletna planinskega/smučarskega turizma, ekstremne poletne destinacija, ker postajajo temperature lahko zmanjšajo turistično privlačnost BiH mediteranske plaže (posebej mediteranskih področij in severovzhodnega dela prevroče. države); posledice za zdravje. Slika 7: Ključni vplivi klimatskih sprememb na sektorje v Bosni in Hercegovini (Ministarstvo vanjske trgovine i ekonomskih odnosa BiH Federalno ministarstvo okoliša i turizma FBiH Ministarstvo za prostorno uređenje građevinarstvo i ekologiju RS UNDP GEF, 2013b) Stanje življenjskega okolja v Bosni in Hercegovini je predstavljeno v dokumentu Napredek v realizaciji milenijskih razvojnih ciljev v Bosni in Hercegovini 2013 (Ministarstvo finansija i trezora Bosne i Hercegovine Ujedinjene Nacije u Bosni i Hercegovini, 2013), in je prikazano v naslednji sliki (Slika 8: Stanje življenjskega okolja v Bosni in Hercegovini). 31 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Slika 8: Stanje življenjskega okolja v Bosni in Hercegovini3 (Ministarstvo finansija i trezora Bosne i Hercegovine Ujedinjene Nacije u Bosni i Hercegovini, 2013) 7.2 Črna gora Osnovni dokument, ki določa perspektivo trajnostnega razvoja turizma, je Strategija razvoja turizma Črne gore do 2020 (Ministarstvo turizma i zaštite životne sredine Crne Gore, 2008), v katerem je določena misija, vizija in osnovni cilji razvoja turizma v tej turistični destinaciji. Posebno se poudarjajo stališča, ki se nanašajo na koncept trajnostnega turizma. Na področju vizije razvoja turizma Črne gore se posebno poudarja, da je »Črna gora prerasla v visokokakovostno destinacijo s strogo zavarovanimi naravnimi in kulturnimi posebnostmi, ki zagotavljajo privlačnost države v bodočnosti in ohranjanje resursov za bodoče generacije. Že dlje časa je infrastruktura za zbiranje in odlaganje odpadkov usklajena s standardi EU in turizem stalno izboljšuje svoj položaj v državi kot pospeševalec dejavnosti in davkov, kar pospešuje večino drugih industrij v Črni gori (Ministarstvo turizma i zaštite životne sredine Crne Gore, 2008). Kot ključna izhodišča in cilje razvoja turizma, ki se nanašajo na trajnostni razvoj, se poudarja (Ministarstvo turizma i zaštite životne sredine Crne Gore, 2008), da:  osnova trajnostnega razvoja ni pomembna samo z ekološkega in socialnega stališča. Ta princip ščiti vse vrednosti turističnega gospodarstva in slogan »Divja lepota« (angl. Wild Beauty) postaja jedro ponudbe te destinacije. Prioritete trajnostnega razvoja s tem vplivajo na vse gospodarske in življenjske tokove in teh naj bi se vsi predano držali. Trajnostni razvoj je zasnovan na splošno odgovorni opredelitvi;  bo s principi in cilji trajnostnega razvoja Črna gora ustvarila močno pozicijo globalne visokokakovostne turistične destinacije. Turizem bo prebivalstvu Črne gore zagotovil dovolj delovnih mest in rast življenjskega standarda, država pa bo dosegala prihodke na stabilen in zanesljiv način. 3 Prikaz stanja za leto 2011 ali po zadnjih dostopnih podatkih ter cilj za leto 2015: (1) delež območja, prekritega z gozdovi, (2) delež zaščitenega območja, (3) emisije CO2 v metričnih tonah na prebivalca, (4) dostop do sistema oskrbe z vodo, (5) dostop do kanalizacijskega sistema, (6) delež razminiranih površin. 32 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Osnovni splošni dokument, ki med drugim vzpostavlja okvire trajnostnega razvoja za področje turizma in za področje gostinstva v Črni gori, je Nacionalna strategija trajnostnega razvoja v Črni gori do 2030 (Ministarstvo turizma i zaštite životne sredine Crne Gore, 2017). Misijo trajnostnega razvoja Črne gore do 2030 sestavlja deset ključnih elementov (Ministarstvo turizma i zaštite životne sredine Crne Gore, 2017): 1. Črna gora kot trajnostno razvojna, odprta, tolerantna, vključujoča in prosperitetna družba. 2. Družbeno-ekonomski razvoj Črne gore se ustvarja na osnovi usklajenega odnosa med človekom in naravo in na osnovi učinkovitega upravljanja s človeškimi, družbenimi, naravnimi in ekonomskimi resursi. 3. Črna gora kot družba z zgrajeno črnogorsko identiteto s tolerantnim odnosom do vseh različnosti. 4. Črna gora kot država vladavine prava s polnim spoštovanjem vsakega posameznika, v kateri imajo vsi priložnost in podporo za polno uresničitev svojega človeškega potenciala. 5. Črna gora kot skupnost temelji na odprtosti in raznolikosti kulture. Področja pomembnih naravnih in kulturnih vrednostih so ohranjena in postavljena v funkcijo trajnostnega razvoja. 6. Demografska gibanja v Črni gori so spodbujena z zmanjšanjem demografskega deficita in s porastom prebivalstva do 2030 za 1,4 % v primerjavi z letom 2015, kar je med drugim doseženo z ukrepi za uvajanje zelene ekonomije, reformo stanja človeških resursov in s povečevanjem socialne vključenosti ter s podporo vrednotam, normam in vzorcem obnašanja, pomembnega za trajnostni razvoj družbe. 7. Črnogorska družba zagotavlja enak dostop do kakovostnega in vključujočega vseživljenjskega izobraževanja na vseh nivojih. Sistem zdravstvene zaščite je kakovosten in učinkovit, kar zagotavlja zdravo življenje državljanom vseh starosti, še posebno občutljivim in ogroženim slojem prebivalstva. 8. Črna gora je ekološka država s skladom, ki podpira tradicionalni način življenja in njegovo naravno okolje, zdravo življenjsko okolje in vrednote, kot so biodiverziteta, voda, morje, zrak, zemlja, prostor, in tudi vrednost ostalih naravnih virov, ki se ohranjajo za prihodnje generacije. Do leta 2030 se bo nivo izpušnih toplogrednih plinov zmanjšal za 30 % v primerjavi z letom 1990. 9. Črna gora ustvarja kontinuiran, inkluziven, regionalno izenačen in trajen ekonomski razvoj, polno zaposlenost in dostojno delo za vse. Ustvarja divergenco med uporabo naravnih virov, ekonomskimi aktivnostmi in družbenim blagostanjem na način, da: a) so ekonomske aktivnosti usmerjene na trajnostno koriščenje naravnih virov ob zmanjševanju negativnih vplivov na naravno okolje in b) se uporabljajo obrazci trajnostne potrošnje in proizvodnje tako, z učinkovito rabo virov vzpostavi zelena ekonomija. 10. Afirmacija koncepta trajnostnega ekonomskega razvoja, kar vključuje: zdravje, izobraževanje, zdravo življenjsko okolje in trajnostno rabo naravnih virov, družbeno odgovorno delovanje, socialno vključenost in dobro upravljanje. V poročilu o stanju življenjskega okolja za 2015 za področje turizma se ugotavlja, da »turizem vpliva na kakovost življenjskega okolja kot porabnik naravnih in drugih virov: zemljišč, vode, goriva, električne energije, hrane in hkrati tudi kot proizvajalec velike količine odpadkov in emisij. Med negativne vplive turizma na naravno okolje prištevamo pritisk na naravne vire, živi svet in prebivalstvo kot tudi ustvarjanje odpadkov in onesnaževanje. Pozitivni vplivi turizma na življenjsko okolje se kažejo v dejstvu, da gre za dejavnost, ki teži k premišljenemu izkoriščanju naravnih virov, napredku in ohranjanju ekoloških, ekonomskih in socialno-kulturnih vrednost lokalnih skupnosti.« (Agencija za zaštitu životne sredine Crne Gore, 2016) Na sliki (Slika 9: Število prihodov na prebivalca in na km2) je prikazan obseg turističnega prometa v primerjavi s številom prebivalstva in skupno površino Črne gore. 33 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Slika 9: Število prihodov na prebivalca4 in na km25 (Agencija za zaštitu životne sredine Crne Gore, 2016) V letu 2015 je bilo zabeleženo 2,8 prihodov na prebivalca in 124 prihodov na kvadratni kilometer oziroma 17,8 nočitev na prebivalca in 800 nočitev na kvadratni kilometer (Agencija za zaštitu životne sredine Crne Gore, 2016). Prostorska koncentracija turističnega prometa je usmerjena na mesta ob obali, časovna koncentracija pa na obdobje maj–september (več kot 90 % prometa ) in mesec avgust (40 % prometa). Vpliv pomorskega turizma je predstavljen na sliki (Slika 10: Število potovanj tujih ladij in turistov pomorskega turizma). 4 vijoličasta črta 5 zelena črta 34 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Slika 10: Število potovanj tujih ladij6 in turistov pomorskega turizma7 (Agencija za zaščito življenjskega okolja Črne gore, 2016 ) Pomorski turizem vpliva na onesnaženje morja z odpadnimi vodami, odpadki, na onesnaženje zraka (primarno z materiali, ki zakisujejo) in s hrupom. Potencialne grožnje za okolje predstavljajo možni brodolomi, upoštevajoč količino goriva. Konkretnih ocen v tem poročilu ni, ker sistema za zbiranje podatkov še ni. Razmerje med številom obiskovalcev in površino v nacionalnih parkih prikazuje obremenitev življenjskega okolja na osnovi bivanja, kar je prikazano na naslednji sliki (Slika 11: Število obiskovalcev v nacionalnih parkih Črne gore po km2). 6 Modri stolpci 7 Rjava črta 35 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Slika 11: Število obiskovalcev v nacionalnih parkih Črne gore po km2 (Agencija za zaštitu životne sredine Crne Gore, 2016) Poročilo izpostavlja ključni vprašanji: Kako turizem vpliva na življenjsko okolje? Je vzpostavljen nacionalni sistem zbiranja podatkov? (Agencija za zaštitu životne sredine Crne Gore, 2016). Ekonomski vpliv zaščitenih področij na ekonomijo Črne gore je predstavljen v študiji Ekonomske vrednosti zaščitenih področij v Črni gori (GEF/UNDP, 2011). Glavni razlogi za investiranje v zaščitenih področjih (ZP) v Črni gori so: 1. ustvariti dodano vrednost z aktivnostmi turizma in rekreacije, uporabo zemljišč in drugih virov, z oskrbo z vodo in ukrepi zaščite pred poplavami (68 mio EUR v 2010); 2. pomembna vloga v nacionalni ekonomiji in razvoju (2,2 % BDP oziroma 106 EUR na prebivalca) 3. finančna sredstva, pridobljena na zaščitenih področjih, se realizirajo v različnih sektorjih ekonomije, kot so turizem, energetika, kmetijstvo, infrastruktura in zmanjševanje tveganja nesreč; 4. vrednosti, pridobljene na zaščitenih področjih, imajo pomemben multiplikacijski učinek v ekonomskem sistemu (energetika, turizem); 5. primanjkuje javnih investicij v zaščitena področja (2 mio EUR skupaj ali 1.880 EUR po km2), kar je manj pomembno kot v drugih državah Srednje in Vzhodne Evrope, in več kot polovica menedžerskega kadra; 6. če se bo politika nizke prioritete pri javnih investicijah nadaljevala, bo to povzročilo ekonomsko izgubo; 7. ustrezno investiranje v zaščitena področja bo ustvarilo dodano vrednost v nacionalni ekonomiji (več kot 1,5 milijarde EUR v naslednjih 25 letih); 8. s politiko vlaganj v javne investicije se pričakuje visoko povračilo vlaganj (v naslednjih 25 letih se bo podvojil neto zaslužek oziroma na vsak 1 EUR, vložen v javne sklade, se bo ustvarilo 29 EUR celotnega prihodka); 9. na zaščitenih področjih se ne upravlja skladno z njihovim celotnim ekonomskim potencialom (ustvari se manj kot 1 mio EUR letnega prometa, z nizkim stanjem pokritja stroškov/15 % načrtovanih potreb); 10. neizkoriščene so možnosti za povečanje prihodkov, ki jih ustvarijo zaščitena področja (turisti so pripravljeni potrošiti 19 mio EUR več v primerjavi s sedanjimi prihodki od prodaje vstopnic). 36 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Mreža zaščitenih naravnih znamenitosti je predstavljena s sliko (Slika 12: Mreža zaščitenih naravnih znamenitosti v Črni gori). Slika 12: Mreža zaščitenih naravnih znamenitosti v Črni gori (Zavod za zaštitu prirode Crne Gore, 2011) Ključni ukrepi za perspektivno reformo menedžmenta kontaminiranih lokacij v Črni gori so predloženi v dokumentu Transfer of Czech experience – Cotaminated sites management in Western Balkans (UNDP, 2014). Nekateri od pomembnih ukrepov, predstavljenih v dokumentu, so: 37 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019  dopolnitev in širitev seznama kontaminiranih lokacij (podatki o lastništvu, tip kontaminacije, količina kontaminiranih materialov, zemljevid potencialnih tveganj) vključno z raziskavo lokacije;  prednostna lista kontaminiranih lokacij;  načrtovanje podrobne raziskave lokacije in raziskave tveganj na izbranih kontaminiranih lokacijah;  vzpostavljanje monitoringa in dolgoročnega nadzora nad emisijo škodljivih izpustov na kritičnih točkah;  podpora razvoju menedžmenta objektov za zaščito škodljivih odpadkov, vključujoč sprejetje s tem povezanih zakonov in podzakonskih aktov;  priprava nacionalnega zakonodajnega okvira in metodoloških smernic za upravljanje kontaminiranih lokacij, sprejemanje predpisov in kriterijev za zaščito kakovosti tal, površinskih in podzemnih voda;  definiranje odgovornosti za monitoring in menedžment kontaminiranih lokacij;  dokončna uvedba direktiv za zaščito voda in direktiv za menedžment in postopkov za njihovo implementacijo, ki se posebej nanašajo na zaščito voda;  podpora ustanovitvi akreditiranih nacionalnih referenčnih laboratorijev za izvajanje kompleksnih kemijskih analiz zemljišča, vode in zraka kot tudi verifikacija analitičnih podatkov, pridobljenih iz drugih laboratorijev;  ustanovitev nacionalne baze podatkov kontaminiranih lokacij za bodoče potrebe;  izgradnja mreže nacionalnih ekspertov preko implementacije projektov menedžmenta na kontaminiranih lokacijah. 7.3 Hrvaška Koncept trajnostnega turizma v Republiki Hrvaški bo predstavljen na podlagi dostopne dokumentacije. Najpomembnejši dokument za realizacijo koncepta trajnostnega turizma je Strategija razvoja turizma Republike Hrvaške do leta 2020 (Vlada Republike Hrvatske, 2013), v kateri so definirani vizija, strateški cilji in naloge razvoja turizma v Republiki Hrvaški. Prva točka pri predstavitvi razvojnih načel pomeni, da »želen razvoj hrvaškega turizma potrebuje upravljanje z viri, ki izpolnjujejo temeljna ekonomska, socialna in estetska merila, ki dolgoročno omogoča trajnostno delovanje skupaj z rastjo blaginje, ohranjanja kulturne integritete ter bistvenih ekoloških sistemov in biodiverzitete.« (Vlada Republike Hrvatske, 2013). Temeljna razvojna načela hrvaškega turizma do leta 2020 so (Vlada Republike Hrvatske, 2013):  partnerstvo, kar pomeni horizontalno (med sektorji) in vertikalno (nacionalno-regijsko- lokalno) sodelovanje;  institucionalna deregulacija, racionalizacija in poenostavljenje obstoječega pravno- legislativnega okvirja;  ekološko odgovorni razvoj z uveljavljanjem sodobnih tehnično-tehnoloških rešitev pri gradnji in opremljanju, racionalni uporabi dostopnega prostora, upoštevanju smernic kapacitete destinacij in mikrolokacij projektov, promociji rešitev, ki vodijo k nizkoogljičnemu razvoju Hrvaške in sodelovanju turističnega sektorja pri realizaciji strategije zaščite morskega okolja;  več od sonca in morja, razvoj in komercializacija novih, mednarodno konkurenčnih sistemov turističnih dogodkov (kulturni turizem, cikloturizem, športni turizem, ekoturizem, golf turizem, zdravstveni in ruralni turizem);  turizem na celotnem prostoru, pohitritev razvoja kontinentalnega turizma; 38 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019  avtentičnost in kreativnost s skrbjo za naravno, sociokulturno, klimatsko in/ali proizvodno avtentičnost;  hotelirstvo – gonilo naložbenega ciklusa, gradnja objektov, ki ustrezajo mednarodnim oznakam, in tematskih in/ali boutique objektov;  inovativni nastop na trgu, izoblikovnje podobe države, ki ponuja »več od poletja in več od sonca in morja«; sprememba celostne podobe (angl. rebranding) Hrvaške na podlagi interpretacije glavne identitete Hrvaške kot »države lepote in izpolnjenosti« in z oznakami, kot so raznolikost, avtentičnost, gostoljubnost, ohranjanje okolja, vode ter dobre hrane, vina in lepote;  proizvodnja in turizem, klastrsko – gručasto povezovanje hrvaških proizvajalcev in turističnega sektorja;  kultura kakovosti, promocija in napredek kakovosti s poudarkom na obvezni zaščiti določenih vrst storitvene ponudbe, uvedba certifikacijskih shem in znakov kakovosti;  Hrvaška se definira kot turistična destinacija, ki potrebuje »trajnostni način upravljanja razvoja na celotnem prostoru, skrb za kulturo kakovosti in zagotovljeno gostoljubnost, varnost in edinstveno raznolikost avtentičnih doživetij.« (Vlada Republike Hrvatske, 2013) Temeljni okviri trajnostnega razvoja, ki vključujejo dejavnost turizma in gostinstva, so urejeni v dokumentu Strategija trajnostnega razvoja Republike Hrvaške (Sabor Republike Hrvatske, 2009). V tem dokumentu je predstavljeno osem področij trajnostnega razvoja (Sabor Republike Hrvatske, 2009): 1. Povečanje rasti števila prebivalcev v Republiki Hrvaški; 2. Okolje in naravni viri; 3. Usmeritev na trajnostno proizvodnjo in porabo; 4. Socialna in teritorialna kohezija; 5. Doseganje energetske neodvisnosti in rasti učinkovite uporabe energije; 6. Okrepitev javnega zdravstva; 7. Povezovanje Republike Hrvaške; 8. Zaščita Jadranskega morja, obale in otokov. V strategiji so definirane predpostavke glede trajnostnega turizma in napredka, ki navajajo, da je treba »reformirati in nadaljevati gradnjo učinkovite države, zviševati nivo vseh prebivalcev, graditi družbo, ki temelji na znanju, podpirati kulturo raziskovanja in vlaganja v razvoj ter se prilagajati klimatskim spremembam. Na ta način se bodo pospešili trajnost in glavni cilji.« (Sabor Republike Hrvatske, 2009) V dokumentu Nacionalni program reforme 2016 (Vlada Republike Hrvatske, 2016) so definirane nekatere izmed področij v domeni trajnostnega razvoja. Slika ( Slika 13: Ocena prihranka emisij toplogrednih plinov (tCO2eq) v Republiki Hrvaški) prikazuje prihranek pri emisiji toplogrednih plinov zaradi uporabe obnovljivih virov energije v primerjavi z letom 2005(tCO2eq). 39 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Okoliščine 2011 2012 2013 2014 Skupna ocena neto prihranka pri emisiji 495.150 683.336 1,050.575 888.687 toplogrednih plinov zaradi uporabe obnovljivih virov energije Ocena neto prihranka toplogrednih 525.458 580.241 986.341 1,278.947 plinov zaradi uporabe obnovljive električne energije Ocena neto prihranka toplogrednih -42.274 -11.251 -37.066 -489.790 plinov zaradi uporabe obnovljive energije pri gretju in hlajenju Ocena neto prihranka toplogrednih 11.966 114.347 101.300 92.530 plinov zaradi uporabe obnovljive energije pri prevozu/prometu Slika 13: Ocena prihranka emisij toplogrednih plinov (tCO2eq) v Republiki Hrvaški (Vlada Republike Hrvatske, 2016) Kako narašča delež obnovljivih virov energije v skupni porabi energentov, je prikazano na naslednji sliki ( Slika 14: Povečanje deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energentov v Republiki Hrvaški). Kazalec Predhodna Trenutna vrednost Cilj 2020 vrednost 2008 2013 2014 Delež obnovljivih virov 22,00 28,1 27,9 20 energije pri končni porabi energentov (%) Slika 14: Povečanje deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energentov v Republiki Hrvaški (Vlada Republike Hrvatske, 2016) V dokumentu Ocena potencialne škode zaradi zviševanja gladine morja za Republiko Hrvaško skupaj s stroški in koristmi prilagajanja (Ministarstvo zaštite okoliša i prirode PAP/RAC, 2015) je omenjen pomemben vpliv dviganja gladine morja v prihodnje v 21. stoletju. Če se ne sprejmejo ustrezni ukrepi, se bo zaradi izpostavljenosti ekstremnim nivojem morja (zaradi višanja gladine vode) področje tveganja za poplave v 100 letih razširilo z 270 km2 na 320– 360km2, število ogroženih prebivalcev pa se bo povečalo z 17.000 v letu 2010 na 43.000– 128.000 v 2100. Pričakovana škoda se bo med leti 2010 in 2100 povečevala od 40 milijonov USD do 0,9–8,9 milijard USD, in to večinoma na področju okoli Zadra in Šibenika. Strateška ocena stroškov gradnje obrambne strukture za 84 % hrvaške obale (deli z več kot 30 prebivalcev/km2) predvideva 11,2 milijard USD v letu 2010, kasneje pa bi se letna naložba in stroški vzdrževanja povečali od okoli 110 milijonov USD v letu 2010 do 100–230 milijonov USD ob koncu stoletja. (Ministarstvo zaštite okoliša i prirode PAP/RAC, 2015) Scenarij Rast gladine morja (RGM) Rast gladine morja (RGM) na Hrvaškem, l. 2050 na Hrvaškem, l. 2100 Nizka RGM 0,15 m 0,28 m Srednja RGM 0,19 m 0,49 m Visoka RGM 0,31 m 1,08 m Slika 15: Rast gladine morja glede na tri scenarije v Republiki Hrvaški (Ministarstvo zaštite okoliša i prirode PAP/RAC, 2015) 40 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Dvig gladine morja glede na napovedi rasti v letih 2010, 2050 in 2100 in situaciji H1 (gladina morja presega normalno stanje povprečno enkrat v letu) in H100 (gladina morja presega normalno stanje povprečno enkrat v 100 letih) prikazuje naslednja slika ( Slika 16: H1 in H100 glede na različne scenarije v letih 2010, 2050 i 2100). Scenarij H1, H1, H1, H100 H100 H100 2010 2050 2100 2050 2050 2100 Nizka RGM 0,83 m 0,95 m 1,08 m 1,14 m 1,26 m 1,39 m Srednja 0,84 m 0,99 m 1,29 m 1,14 m 1,30 m 1,60 m RGM Visoka RGM 0,84 m 1,12 m 1,89 m 1,15 m 1,43 m 2,20 m Slika 16: H1 in H100 glede na različne scenarije v letih 2010, 2050 i 2100 (Ministarstvo zaštite okoliša i prirode PAP/RAC, 2015) Pregled nacionalnih parkov in naravnih parkov na Hrvaškem prikazuje naslednja slika (Slika 17: Pregled nacionalnih parkov in naravnih parkov v Republiki Hrvaški). Slika 17: Pregled nacionalnih parkov in naravnih parkov v Republiki Hrvaški (Ministarstvo zaštite okoliša i prirode, b. d.) V študiji Prehod Hrvaške na 100% obnovljive vire energije: Analiza možnosti uporabe obnovljivih virov energije v Republiki Hrvaški (Zelena energetska zadruga, 2015) je analizirana možnost uporabe obnovljivih virov energije med vsemi sektorji in tudi v sektorju turizma in gostinstva. V raziskavi so s študijo slučaja pridobili oceno prihranka energije za različne nastanitvene objekte. Možni prihranek električne energije v nastanitvenih objektih v Republiki Hrvaški je prikazan na sliki ( Slika 18: Ocena prihranka energije v nastanitvenih enotah hotela (apartmajih in sobah) v Republiki Hrvaški). 41 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Ime Število Nameščena Prihranek Prihranek moč nameščene električne moči z LED/kW energije/KWh Sobe 1 0,30 0,18 64,8 Apartmaji 1 0,45 0,27 97,2 Lobiji, 1 6,50 3,90 8.580,0 koridorji Sobe skupaj 32.418 9.725,40 5.835,24 2.100.686,4 Apartmaji 1.114 501,30 267,36 108.280,8 skupaj Lobiji, 415 2.697,50 1.618,50 3.560.700,0 koridorji, skupaj Slika 18: Ocena prihranka energije v nastanitvenih enotah hotela (apartmajih in sobah) v Republiki Hrvaški (Zelena energetska zadruga, 2015) Akcijski plan razvoja zelenega turizma (Ministarstvo turizma Institut za turizam, 2016) je poseben dokument, ki se uporablja pri strateški opredelitvi trajnostnega turizma na Hrvaškem. Vizija razvoja zelenega turizma je v njem definirana na ta način: »Hrvaški turizem uporablja najboljšo prakso zaščite okolja in trajnostnega upravljanja. Hrvaška vodi na področju trajnostnega turizma v EU! Do leta 2020 je viden napredek k bolj zelenemu turizmu in Hrvaška si bo na mednarodnem trgu utrdila položaj trajnostne turistične destinacije z ohranjeno in privlačno naravno in kulturno dediščino ter predstavljala destinacijo z vrhunskimi doživetji, ki so dostopna vsem.« (Ministarstvo turizma Institut za turizam, 2016) Temeljni cilji razvoja zelenega turizma so (Ministarstvo turizma Institut za turizam, 2016): 1. kontinuiran in sistematski napredek okoljskega trajnostnega turizma v Republiki Hrvaški; 2. napredek okoljskega trajnostnega turizma na nivoju turističnih destinacij (vse pomembnejše destinacije potrebujejo certifikat za destinacijo, na kateri se razvija trajnostni turizem); 3. napredek okoljskega trajnostnega turizma na nivoju gostinsko-turističnih ponudnikov storitev (vsi pomembnejši gostinsko-turistični ponudniki storitev potrebujejo certifikat za okoljsko odgovorna podjetja); 4. Hrvaška mora k svoji turistični znamki/podobi dodati znak vodilne destinacije trajnostnega turizma. 42 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Slika 19: Hrvaška – Park Evrope8 (Ministarstvo turizma Institut za turizam, 2016) Pomen kulturne dediščine v razvoju trajnostnega turizma je prikazan v dokumentu Strategija zaščite, ohranjanja in trajnostne ekonomske uporabe kulturne dediščine v Republiki Hrvaški za obdobje 2011–2015 (Ministarstvo kulture Republike Hrvatske, 2011). V dokumentu je definirana vizija ohranjanja, zaščite in ekonomske uporabe kulturne dediščine v Republiki Hrvaški na sledeč način: »Kulturna dediščina je temelj za ohranjanje kulturne in nacionalne identitete ter kulturnega in trajnostnega ekonomskega razvoja Republike Hrvaške.« (Ministarstvo kulture Republike Hrvatske, 2011) Strateški cilji za ohranjanje, zaščito in ekonomsko uporabo kulturne dediščine Republike Hrvatske so (Ministarstvo kulture Republike Hrvatske, 2011): 8 Razlaga slike: Hrvaško promovirajo kot »park Evrope«, ker nudi veliko površino zaščitenega območja z izrazito raznolikostjo in tradicijo varovanja narave. Na Hrvaškem je več kot štiristo zaščitenih območij narave, ki obsegajo 9 % celotnega območja (12,25 % kopnega in 1,94 % teritorialnega morja). 36,53 % ozemlja je del ekološke mreže Natura 2000, kar je dvakrat več kot evropsko povprečje. Hrvaška na sorazmerno majhni površini pozna kar 16 različnih krajinskih tipov, v Evropi je na tretjem mestu po številu rastlinskih vrst na enoto površine ter na tretjem mestu po številu vrst morskih rib v Sredozemlju. Ponaša se z osmimi nacionalnimi parki (NP), enajstimi pokrajinskimi parki (PP) in dvema regionalnima parkoma. Prva deklarirana nacionalna parka na Hrvaškem sta NP Plitvička jezera in NP Paklenica, razglašena leta 1949, prvi deklarirani zavarovani območji pa sta NP Mljet iz leta 1960 in NP Kornati iz leta 1980. V Evropi obstaja malo držav, ki imajo več kot dve biogeografski regiji, Hrvaška pa jih ima štiri. 43 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 1. povečanje učinkovitosti in uspešnosti politike zaščite in ohranjanja kulturne dediščine zaradi njene trajnostne uporabe; 2. povečanje prihodkov od trajnostne uporabe kulturne dediščine; 3. zviševanje ravni zavesti posameznika in skupnosti o pomenu kulturne dediščine in njene trajnostne uporabe. V Akcijskem planu razvoja kulturnega turizma (Ministarstvo turizma Republike Hrvatske Institut za turizam, 2015) so določeni strateški cilji razvoja kulturnega turizma Republike Hrvaške:  Strateški cilj 1: Razvoj in opremljanje nacionalnih kulturno-turističnih atrakcij s kakovostno vsebino.  Strateški cilj 2: Pripraviti kulturno-turistično brošuro na nacionalnem in regionalnem nivoju.  Strateški cilj 3: Aktivirati in spodbujati mednarodni in domači trg s kakovostnim in dobro zasnovanim marketingom. Na ta način pridobiti priznanje na mednarodnem trgu.  Strateški cilj 4: Oblikovanje institucionalnih in organizacijskih pogojev za razvoj kulturnega turizma na podlagi nacionalnega liderstva in strateških partnerstev.  Strateški cilj 5: Napredek v znanju, veščinah in kompetencah delavcev v kulturnem turizmu. Razvoj cikloturizma bogati ponudbo trajnostnega turizma, kar je tudi predstavljeno v dokumentu Akcijski plan razvoja cikloturizma (Institut za turizam, 2015), v katerem se načrtuje, da postane cikloturizem do leta 2020 »eden izmed generatorjev razvoja turizma čez celo leto zaradi gradnje in urejanja cikloturistične infrastrukture, izpolnevanja pogojev visoke varnosti ter gradnje in urejanja nastanitvene, gostinske in servisne infrastrukture, zaradi česar bo celotni prostor Hrvaške funkcioniral kot velika cikloturistična destinacija.« (Institut za turizam, 2015) Slika 20: Evropska mreža kolesarskih poti EUROVELO (Institut za turizam, 2015) Pomembne opredelitve in operativni postopki zaščite in ohranjanja morskih plaž kot elementa trajnostnega turizma so predstavljeni v akcijskem načrtu Nacionalnega programa za 44 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 upravljanje in urejanje morskih plaž v Republiki Hrvaški. Kako upravljati plažo na podlagi pravilnega razporejanja in tematskega organiziranja, je prikazano na sliki. Slika 21: Primer razporeditve plaže (Ministarstvo turizma Republike Hrvatske Fakultet za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu Opatija, 2014)  7.4 Srbija Koncept trajnostnega turizma v Srbiji bomo predstavili s pomočjo dostopne dokumentacije. Glavni dokument, ki je pomemben pri ustanovitvi koncepta trajnostnega turizma, je Strategija razvoja turizma Republike Srbije za obdobje 2016–2025 (Vlada Republike Srbije Ministarstvo trgovine turizma i telekomunikacija, 2016). V njem so definirani misija, vizija in temeljni cilji razvoja turizma v Republiki Srbiji. Poseben del strategije zavzema trajnostni turizem, kar se lahko vidi iz prvenstvenega cilja, tj. »trajnostni ekonomski, ekološki in socialni razvoj turizma v Republiki Srbiji.« (Vlada Republike Srbije Ministarstvo trgovine turizma i telekomunikacija, 2016) V skladu z definicijo so predstavljeni temeljni elementi delovne misije turizma v Republiki Srbiji (Vlada Republike Srbije Ministarstvo trgovine turizma i telekomunikacija, 2016): 1. bolj učinkovita, podjetniška in trajnostna uporaba obstoječe in neuporabljane, zaščitene naravne in kulturne dediščine; 2. povečanje energetske učinkovitosti in uporaba obnovljivih virov energije v turističnih objektih in destinacijah; 3. usmerjanje podeželskega in regijskega razvoja in zmanjšanje odseljevanja; 4. ustvarjanje in vzdrževanje globalne pozitivne slike o Republiki Srbiji. Glede na koncept trajnostnega turizma v viziji razvoja turizma v Republiki Srbiji do leta 2025 bo Srbija postala globalno prepoznavna destinacija, kar se predvideva na podlagi sistema razvoja in trajnostnega upravljanja z viri, sodelovanja vseh subjektov, ki so pomembni za turizem; turizem in z njim povezane dejavnosti bodo učinkovito zagotavljale novo dodano vrednost in dolgoročno zaposlovanje, kar bo prispevalo k razvoju lokalnega in regijskega 45 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 turizma; glede na sodobne trende bo turistični sektor ponujal avtentične izkušnje in izdelke visoke kakovosti (Vlada Republike Srbije Ministarstvo trgovine turizma i telekomunikacija, 2016)(Ibid). Pomembnost koncepta se vidi iz ekonomskih učinkov, ki jih predstavlja model rasti turizma do leta 2025 in v katerem je v primerjavi z napovedjo UNWTO ambiciozno načrtovana 3,3% povprečna stopnja rasti (UNWTO, 2017). Model ekonomskih učinkov rasti turizma je predstavljen na sliki ( Slika 22: Ekonomski učinki modela rasti turizma v Republiki Srbiji). EKONOMSKI UČINKI MODELA RASTI PROJEKCIJE Povprečna letna stopnja rasti 2015 2020 2025 2020/ 2025/ 2025/ 2015 2020 2015 Prihodi skupaj 2.437.165 3.689.000 4.713.179 8,6 5,0 6,8 (domači in tuji)* Nočitev skupaj 6.651.852 9.607.926 14.840.134 7,6 9,1 8,4 (domači in tuji)* Prihodi-domači* 1.304.944 1.975.221 2.373.449 8,6 3,7 6,1 Prihodi-tuji* 1.132.221 1.713.780 2.339.730 8,6 6,4 7,5 Nočitev-domači* 4.242.172 5.200.000 6.600.000 4,1 4,8 4,5 Nočitev-tuji* 2.409.680 4.300.000 8.100.000 12,3 13,5 12,9 Evidentirani 1.048.000.000 2.500.000.000 5.000.000.000 19,0 14,9 16,9 devizni dohodek*** ($) Delež deviznega 6,04 9,01 12,00 dohodka od turizma v skupni vrednosti izvoza blaga in storitev (%) Delež deviznega 22,11 32,05 41,60 dohodka od turizma v skupni vrednosti izvoza storitev (%) Delež deviznega 2,82 5,18 7,58 dohodka od turizma v BDP (%) Investicije**** ($) 320.000.000 770.000.000 1.440.000.000 Zaposleni- 81.000 95.580 111.829 3,4 3,2 3,3 direktno** Zaposleni- 115.020 133.812 156.560 3,1 3,3 6,3 skupaj** Ocena deleža 6,57 9,61 12,15 turizma (skupaj) v BDP (%) Slika 22: Ekonomski učinki modela rasti turizma v Republiki Srbiji (Vlada Republike Srbije Ministarstvo trgovine turizma i telekomunikacija, 2016) Kot ena izmed nalog strategij trajnostnega turizma sta predstavljena sodelovanje in opora v postopku imenovanja novih naravnih področij, kar bo skupne zaščitene 46 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 površine povečalo od 15 % do 20 % celotnega ozemlja Republike Srbije (Vlada Republike Srbije Ministarstvo trgovine turizma i telekomunikacija, 2016). Na sliki ( Slika 23: Mednarodni seznam zaščitenih področij v Republiki Srbiji) sta predstavljena obseg in struktura zaščitenih področij v Republiki Srbiji v primerjavi s konkurenčnimi destinacijami. Mednarodni seznam zaščitenih območij # Srbija Bolgarija Češka Slovaška Madžarska Skupna površina pod zaščito (km2) 5980 44920 16446 17929 21004 Delež državnega ozemlja (%) 7 % 44 % 21 % 37 % 23 % Število zaščitenih območij 122 1424 3570 1655 788 I a Strogi naravni rezervati 3 55 1 343 0 I b Divjina 1 0 8 23 0 II Nacionalni park 2 3 3 9 2 III Naravni spomenik 29 350 562 305 0 IV Območje posebnih habitatov in 18 35 1823 395 156 vrst V Zaščitena pokrajina 17 11 37 14 57 VI Zaščiteno območje s 1 560 0 0 0 trajnostno uporabo naravnih virov Ostalo – nekvalificirano 51 410 1136 566 570 Slika 23: Mednarodni seznam zaščitenih področij v Republiki Srbiji (Vlada Republike Srbije Ministarstvo trgovine turizma i telekomunikacija, 2016) Na naslednji sliki ( Slika 24: Rast površine zaščitenih področij v Republiki Srbiji za obdobje 1960–2013) je predstavljena rast površine zaščitenih področij v Republiki Srbiji med letoma 1960 in 2013. 47 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Slika 24: Rast površine zaščitenih področij9 v Republiki Srbiji za obdobje 1960–2013 (Ministarstvo poljoprivrede i zaštite životne sredine Agencija za zaštitu životne sredine, 2015) Strategija trajnostnega turizma poudarja, da »se predvideva razvoj ustrezne prostorske dokumentacije za namen razvoja turizma v Republiki Srbiji, s pomočjo katere bodo razvojne entitete vrednotile vpliv razvoja turizma na življenjsko okolje in kulturno dediščino v vseh njegovih specifikah ter v skladu s predpisanim režimom zaščite kulturne in naravne dediščine.« (Vlada Republike Srbije Ministarstvo trgovine turizma i telekomunikacija, 2016). Glavni dokument, ki se uporablja pri določanju temeljnih okvirov trajnostnega turizma, kar se nanaša tudi na področje turizma in gostinstva, je Nacionalna strategija trajnostnega razvoja (Vlada Republike Srbije, 2008). V viziji nacionalne strategije trajnostnega razvoja je Srbija »institucionalno in ekonomsko razvita država z ustrezno infrastrukturo, združljivo z EU- standardi, z gospodarstvom, ki temelji na znanju in izkušnjah, učinkovito uporablja naravne in druge vire, zgodovinsko-kulturno dediščino. To je država, v kateri obstaja partnerstvo javnega, zasebnega in civilnega sektorja, kar omogoča enake možnosti za vse državljane.« (Vlada Republike Srbije, 2008). V peti točki strategije trajnostnega razvoja je podana definicija zaščite in napredka življenjskega okolja, racionalne uporabe naravnih virov, zmanjšanja onesnaževanja in pritiskov na življenjsko okolje, tako da lahko ostanejo zaloge za naslednje generacije (Vlada Republike Srbije, 2008). Za izvajanje omenjene prioritete je treba:  ustanoviti sistem zaščite in trajnostne uporabe naravnih virov;  krepiti vzajemno delovanje in realizirati pomembne medsebojne učinke zaščite življenjskega okolja in ekonomske rasti;  vlagati v zmanjšanje onesnaževanja življenjskega okolja in razvoj čistejših tehnologij;  zmanjšati visokoenergetsko intenzivnost gospodarstva Republike Srbije in bolj učinkovita uporabljati fosilna goriva;  povečevanje uporabe obnovljivih virov energije;  načrtovati trajnostno proizvodnjo in porabo, zmanjšati odpadke po enoti proizvodnje;  zaščititi in ohranjati biodiverziteto. V Nacionalni strategiji trajnostne uporabe naravnih virov (Vlada Republike Srbije, 2012) so predstavljeni naslednji cilji: 1. usmeritev na trajnostno uporabo naravnih virov s pomočjo oblikovanja pogojev za primerno načrtovanje in programiranje; 2. zmanjšanje negativnega vpliva uporabe virov na ekonomijo in življenjsko okolje na podlagi temeljnih kazalnikov, ki jim je treba slediti; 3. usmeritev razvoja k trajnostni proizvodnji in porabi. Na sliki ( Slika 25: Število izdanih certifikatov za Eko znak v Republiki Srbiji za obdobje 2010–2015) je prikazano število izdanih certifikatov za Eko znak v Srbiji. 9 Zaščitena področja na grafu od zgoraj navzdol: (1) Zaščiteni habitat (2) Regijski naravni park (3) Naravni spomenik (4) Kulturno-zgodovinski spomenik (5) Naravni rezervat (6) Pokrajina izjemnih lastnosti (7) Naravni park (8) Nacionalni park. 48 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Slika 25: Število izdanih certifikatov za Eko znak v Republiki Srbiji za obdobje 2010– 2015 (Ministarstvo poljoprivrede i zaštite životne sredine Agencija za zaštitu životne sredine, 2017) V Strategiji kmetijstva in ruralnega razvoja Republike Srbije za obdobje 2014–2024 (Vlada Republike Srbije, 2014) je prikazan vpliv trajnostnega turizma na kmetijstvo in ruralni razvoj. Vpliv je strnjen v viziji: 1. V letu 2024 bo kmetijstvo temeljilo na znanju, modernih tehnologijah in standardih, ki ponujajo inovativne izdelke za domači in tuji trg, proizvajalcem pa trajnostno in stabilno obdobje. 2. Upravljanje z naravnimi viri, življenjskim okoljem in kulturno dediščino ruralnih področij v skladu s principi trajnostnega razvoja. Temeljni principi koncepta trajnosti so omenjeni v strategiji (Vlada Republike Srbije, 2014): 1. Rast ekonomske učinkovitosti sektorja kmetijstva. 2. Upravljanje z viri skupaj z ohranjanjem biodiverzitete. 3. Doseganje blaginje ruralnega prebivalstva. V poročilu Stanje življenjskega okolja v Republiki Srbiji (Ministarstvo poljoprivrede i zaštite životne sredine Agencija za zaštitu životne sredine, 2015) so predstavljeni »potencialni negativni vplivi turizma, ki se izražajo kot pritisk na naravne vire, prostoživeče živali in habitate, nastajanje odpadkov, tudi emisij, ki onesnažujejo zrak, vodo ali zemljo. Na drugi strani pa ima turizem velik interes, da ohranja kakovost okolja na visokem nivoju, ker je razvoj turizma odvisen od stanja življenjskega okolja.« Koncept turizma je predstavljen tudi v dokumentu Gospodarski potencial in aktivnosti, ki so pomembne za življenjsko okolje v Republiki Srbiji za leto 2015 (Ministarstvo poljoprivrede i zaštite životne sredine Agencija za zaštitu životne sredine, 2017), v katerem je zapisano, da »turistična dejavnost v Republiki Srbiji ne ogroža kakovosti življenjskega okolja,« ampak »je treba uvesti sledenje vplivu turizma na okolje, posebej v zaščitenih področjih,« kar pomeni, da je kot cilj trajnostnega turizma treba »vzpostaviti in odpraviti potencialne konflikte med turizmom in drugimi dejavnosti, usklajevati dejavnosti na področju zaščite narave in področij, ki imajo strateški pomen za razvoj turizma, ter dejavnosti na področju zaščite zgodovinsko- kulturnih področj in objektov.« V omenjenem dokumentu so predstavljeni rezultati projekta »Low Carbon«, ki kažejo, da je možno doseči nasledne prihranke (Ministarstvo poljoprivrede i zaštite životne sredine Agencija za zaštitu životne sredine, 2017): 1. zmanjšanje porabe električne energije za 1.236 MWh/leto, 2. zmanjšanje porabe plinov za 1,450.000 m3/leto, 3. zmanjšanje porabe vode za 12.200 m3/leto, 4. zmanjšanje emisij CO2 za 5.350 t/leto. 49 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Strukturo porabe primarne energije in obnovljivih virov prikazuje naslednja slika ( Slika 26: Struktura porabe primarne energije in obnovljivih virov v Republiki Srbiji). Slika 26: Struktura porabe primarne energije10 in obnovljivih virov11 v Republiki Srbiji (Ministarstvo poljoprivrede i zaštite životne sredine Agencija za zaštitu životne sredine, 2015) Na naslednji sliki ( Slika 27: Trend emisije plinov, ki povzročajo zakisovanje, za obdobje 1990–2012) je prikazan trend emisij toplogrednih plinov. Slika 27: Trend emisije plinov, ki povzročajo zakisovanje, za obdobje 1990–2012 (Ministarstvo poljoprivrede i zaštite životne sredine Agencija za zaštitu životne sredine, 2015) 10 olje (23,15 %), plin (13,12 %), obnovljivi viri (12,33 %), premog (52,62 %) 11 bioplin (0,11 %), biomasa (54,29 %), geotermalna energija (0,32 %), hidro-potencial (45,29 %) 50 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Na podlagi deleža v BDP je na naslednji sliki ( Slika 28: Pregled trenutnih in načrtovanih naložb v zaščito življenjskega okolja v Republiki Srbiji za obdobje 2006–2019) prikazan obseg vlaganja v zaščito življenjskega okolja v Republiki Srbiji. Slika 28: Pregled trenutnih in načrtovanih naložb v zaščito življenjskega okolja v Republiki Srbiji za obdobje 2006–201912 (Republika Srbije Ministarstvo poljoprivede i zaštite životne sredine, 2015) 12 % BDP; rdeča črta - projekcija nacionalnega programa ZŽS; zelena črta - naložbe in tekoči izdatki za zaščito okolja 51 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 52 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 8 TRAJNOSTNI TURIZEM V SLOVENIJI Velike površine zelenega, dobro ohranjena narava in naravne danosti so ključna konkurenčna prednost Slovenije, kar predstavlja popolno podlago (in tudi nujno) za razvoj trajnostnega turizma. Te naravne danosti je treba ohraniti ter zaščititi, da jih bomo lahko še dolgo uspešno tržili na področju turizma. »Vlada Republike Slovenije opredeljuje turizem kot enega najpomembnejših gospodarskih oziroma strateških sektorjev, ki ustvarja nova delovna mesta in izrazito pozitivno vpliva na uravnoteženi regionalni razvoj.« (Ministrstvo za gospodarstvo, 2012, str. 19) Turizem je torej spodbujevalec kakovosti življenja in blaginje v Sloveniji. Pot razvoja slovenskega turizma pa še zdaleč ni bila lahka. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je mednarodni turizem močno upadel. Število tujih turističnih prihodov in prenočitev je prišlo na enako raven šele skoraj dve desetletji po osamosvojitvi. Od samega začetka samostojne Slovenije je veliko težavo predstavljala njena prepoznavnost v svetu. Dolgo je veljalo mnenje, da je za slabo prepoznavnost kriva slaba promocija Slovenije, to mnenje pa je bilo navsezadnje le ovrženo z ugotovitvijo, da promocija Slovenije, za katero danes skrbi Slovenska turistična organizacija, še nikoli ni bila tako dobra. Razlogi se torej skrivajo v »mladosti« destinacije, saj si vsaka turistična destinacija gradi ugled in prepoznavnost desetletja (Ministrstvo za gospodarstvo, 2012, str. 11–12). V nadaljevanju je predstavljeno zgodovinsko ozadje razvoja slovenskega turizma. 8.1 Zgodovina razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji Indeks 365 velja za prvo pravo strategijo trženja slovenskega turizma, ki jo je leta 1996 pripravil Center za promocijo turizma. V tem dokumentu so bile začrtane smeri razvoja turizma, začelo se je organizirano trženje Slovenije kot turistične destinacije, temeljni cilj dokumenta pa je bil razvoj prepoznavne in tržno naravnane turistične ponudbe, ki temelji na domačem znanju in kulturni dediščini. Slovenija naj bi se na trgu uveljavila in bila prepoznana kot destinacija s kakovostno turistično ponudbo, prilagojeno potrebam turistov z višjo kupno močjo. Razvoj ponudbe je bil zaokrožen na geografska območja na primer gore, obmorsko območje s Krasom itd. (Ministrstvo za gospodarstvo, 2012, str. 11–12) Kvantitativni cilji, ki naj bi bili doseženi v obdobju 1995–2000, so bili: obseg turizma bi dosegel 6 milijonov turistov in 12 milijonov prenočitev, devizni prilivi iz naslova turizma bi dosegli 3,5 milijarde ameriških dolarjev, naložbe v infrastrukturo bi povečale kakovost nastanitvenih obratov ter druge infrastrukture, nastanitvene zmogljivosti pa bi se povečale za 20.000 ležišč. Najpomembnejši ukrep, ki ga navaja resolucija, pa je oblikovanje zakona za področje turizma. Zakon o igralništvu ter Zakon o gostinstvu sta začela veljati leta 1995, leta 1997 je vlada ustanovila Ministrstvo za turizem in malo gospodarstvo, takrat je bila uvedena tudi kategorizacija nastanitvenih obratov. Leta 1998 je bil sprejet Zakon o pospeševanju turizma, ki je obenem opredeljeval aktivnosti, oblike, financiranje ter organizacijo turizma na državni ter lokalni ravni ter hkrati določal pogoje poslovanja nekaterih turističnih dejavnosti. Gospodarska zbornica je z letom 1999 začela izvajati postopke licenciranja za organizatorje turističnih potovanj in turistične vodnike (Ministrstvo za gospodarstvo, 2012, str. 11–15). Naslednji pomemben strateški dokument je sledil leta 2002, in sicer Strategija slovenskega turizma 2002–2006, ki upošteva celoviti prostorski razvoj države, kakovost življenja, kakovostno ponudbo, razvojna jedra ter tudi že poudarja načela trajnostnega razvoja. Kot temeljne usmeritve razvoja turizma in konkurenčne prednosti Slovenije opredeljuje geografsko 53 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 lego in raznovrstnost ponudbe. Strategija opredeljuje deset temeljnih turističnih območij: Obala, Goriška, Kras, Ljubljana, Julijske Alpe, Pohorje in Maribor, Pomurje in Obsotelje, Dolenjska, slovensko podeželje ter mesta z zaledjem. Kvantitativni in kvalitativni cilji te strategije so bili rast števila prenočitev po 7-odstotni letni stopnji, povečanje dnevne potrošnje turistov na 80 evrov na dan, povečanje zasedenosti zmogljivosti na vsaj 50 odstotkov, povečanje letnega turističnega prometa na 1,6 milijarde evrov, povečanje hotelskih ležišč za vsaj 4000 ležišč, razvoj vsaj 38 novih turističnih kmetij, izboljšanje ponudbe ležišč v planinskih kočah, mladinskih domovih ter kampih, povečana prepoznavnost Slovenije, izboljšana izobrazbena struktura v turizmu, poudarek na ohranjanju narave in povečano vključevanje kulturne dediščine v turizem (Ministrstvo za gospodarstvo, 2002). Naslednja strategija je bila narejena za obdobje 2007–2011, pri čemer je bil oblikovan razvojni model turizma, ki bi najbolje ovrednotil ključne razvojne potencialne v turizmu. Predlagan je bil model destinacijske organiziranosti, rezultat katerega naj bi bila preprostejša organizacija ter večja učinkovitost slovenskega turizma (Ministrstvo za gospodarstvo, 2006). Tako strategija razvoja slovenskega turizma za obdobje 2007–2011 kot nov Zakon o spodbujanju turizma (Zakon o spodbujanju razvoja turizma, 2004), ki je nadomestil Zakon o pospeševanju turizma, opredeljujeta trajnostni razvoj turizma v Sloveniji kot eno izmed temeljnih načel razvoja slovenskega turizma. Poleg slovenske politike se je k trajnostnemu razvoju turizma zavezala tudi evropska politika, saj je Evropska unija z veljavnostjo Lizbonske pogodbe leta 2009 pridobila pristojnosti, da lahko podpira, usklajuje ter dopolnjuje ukrepe držav članic na področju turizma. V dokumentu Nov politični okvir za turizem v Evropi (Evropska komisija, 2010) so opredeljena štiri prioritetna področja razvoja, med njimi je tudi področje spodbujanje razvoja trajnostnega, odgovornega in visokokakovostnega turizma. V predzadnjem strateškem dokumentu Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016 pa že celotni razvoj, usmeritve, vizija in cilji temeljijo na trajnostnem razvoju. Na samem začetku dokumenta je navedeno: »Vse te cilje pa spremlja temeljna usmeritev v trajnostni razvoj, skrb za ekonomsko, družbeno-kulturno in naravno okolje, menedžment okoljskih vplivov in kakovosti okolja, prehod v nizkoogljično družbo itd. /…/ Prav trajnostni razvoj je tisti strateški temelj, ki narekuje nadaljnje korake in projekte ter po katerem nas bo mednarodna strokovna in širša skupnost prepoznala kot odlično, zeleno, aktivno in zdravo destinacijo, s katero je veselje poslovati in jo obiskovati.« (Ministrstvo za gospodarstvo, 2012, str. 16–17). Zadnji strateški dokument za leto 2017–2021 je v fazi pripravljanja končne verzije, vendar že sam osnutek oziroma izvleček za razpravo nosi v imenu pojem trajnosti, in sicer Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 (Ministrstvo za gospodarstvo, 2017). Trajnostni razvoj je torej ključnega pomena za nadaljnji razvoj slovenskega turizma. 8.2 Ovire pri doseganju konkurenčnosti Doseganje in izboljšanje konkurenčnosti Slovenije je ključna in vsekakor prednostna naloga v nadaljnjem razvoju slovenskega turizma. Prepoznanih je bilo 8 glavnih ovir pri doseganju večje konkurenčnosti. Prva ovira so sredstva za razvoj in trženje turizma v Sloveniji. Finančna sredstva, ki so namenjena turizmu, so glede na pomen, ki ga ima turizem za slovensko gospodarstvo, precej omejena tako na naložbenem, razvojnem kot promocijskem področju. Velika je potreba po znatnih investicijah v turistično ponudbo tako za obnovo degradiranih območij kot za novo 54 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 visokokakovostno ponudbo nastanitev, investicije v turistične znamenitosti ter turistično infrastrukturo. Druga ovira za Slovenijo predstavlja dostopnost. Direktnih letalskih povezav s trgi, ki so ključni za slovenski turizem, je malo. Železniška infrastruktura je zastarela in razmeroma slaba, prav tako pa tudi cestne povezave od avtocest do nekaterih najpomembnejših turističnih atrakcij. Vinjetni sistem je za obiskovalce in turiste ravno tako neugoden. Vizumska politika na perspektivnih trgih slovenskega turizma je neurejena. Ključnega pomena v turizmu je promocija, kar tudi predstavlja oviro pri doseganju konkurenčnosti slovenskega turizma. Raba državne znamke I FEEL SLOVENIA je pri promocijskih aktivnostih na tujih trgih nedosledna. Za učinkovitejšo promocijo bi jo morali predvsem bolj uporabljati tudi drugi sektorji in preostalo gospodarstvo, da bi dosegali vzajemne učinke prepoznavnosti Slovenije. Slovenija je na ciljnih trgih (pre)nizko prepoznavna. Naslednjo oviro predstavlja turistična ponudba. Konkurenčnih turističnih proizvodov je premalo ter dodana vrednost oziroma dosežena cena turističnih proizvodov pa je prenizka. Turistična ponudba je nepovezana s prenizko stopnjo sodelovanja med turističnimi ponudniki. Ukrepi na področju preusmeritve v zeleni oziroma trajnostni turizem so nezadostni in nezadovoljivi. Prav tako bi moralo biti bolj vpeto v turistično ponudbo igralništvo. Potenciali obstoječe turistične dejavnosti v Sloveniji niso izkoriščeni, saj zaradi načina privatizacije z nizkim tveganjem, slovenski turizem še ni bil preoblikovan v konkurenčno in raznoliko panogo na globalni ravni. Pomanjkanje kakovostnih, izobraženih ter motiviranih kadrov v gostinstvu in turizmu skupaj s togo delovno zakonodajo predstavlja naslednjo oviro za slovenski turizem. S področja poslovnega okolja predstavlja oviro za doseganje večje konkurenčnosti nespodbudno naložbeno okolje za kapital, prav tako je premalo poudarka na inovativnosti in iskanju poti do večje konkurenčnosti. Medresorsko usklajevanje z namenom hitrejšega razvoja turizma je neučinkovito. Predzadnjo oviro predstavlja zakonodaja ter premalo aktivna razvojna politika. Nedosledno se izvaja Zakon o igrah na srečo v smislu zagotavljanja namenske rabe finančnih sredstev iz koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo. V področnih predpisih, pomembnih za turizem, niso dovolj upoštevani interesi in potrebe tega področja. V 25 letih turizmu kot možnemu generatorju gospodarske rasti ni bilo posvečene dovolj pozornosti, zaradi česar Slovenija še danes ni prepoznavna kot atraktivna turistična destinacija niti kot investicijski trg na področju turizma (Ministrstvo za gospodarstvo, 2012; Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2017). Zadnjo oviro pa predstavlja neučinkovit sistem menedžmenta oziroma upravljanja in načrtovanja na področju turizma. Slovenija potrebuje izgradnjo novega učinkovitega sistema menedžmenta turizma z namenom racionalizacije razvoja turizma, trženja, promocije in komercializacije. Le-ta bo usklajeval in medsebojno dopolnjeval različne dejavnosti, ki sestavljajo kakovostno globalno in konkurenčno turistično verigo (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2017). Prepoznana področja, ki ovirajo slovenski turizem, da bi postal konkurenčen, pa je treba uporabiti za iztočnice ukrepov za izboljšanje slovenskega turizma. 55 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 8.3 Temeljne usmeritve razvoja turistične ponudbe v Sloveniji Pomembna prednost in posebnost Slovenije so njene naravne danosti. Kot je opredeljeno v Strategiji razvoja slovenskega turizma 2012–2016 (Ministrstvo za gospodarstvo, 2012, str. 44– 54), vse temeljne usmeritve razvoja turistične ponudbe temeljijo na »zeleni« Sloveniji in prednosti dobro ohranjene narave. Na podlagi te konkurenčne prednosti Slovenije in posameznih turističnih proizvodov je treba v primerjavi s svetovnimi trendi poudariti tri aspekte, ki sestavljajo krovno zgodbo Slovenije kot turistične destinacije. To so: zelena, aktivna in zdrava Slovenija. Zelena Slovenija: z velikimi gozdnatimi površinami, velikim številom čistih in zdravilnih voda, ohranjanjem pestre biotske raznovrstnosti, dobro ohranjeno krajinsko pestrostjo ter z zavezo trajnostnemu razvoju se Slovenija uvršča med zelene posebnosti Evrope. Slovenija je zelena dežela, v kateri je zavarovanih kar 13 % naravnih območij. Ohranjanje narave je temeljna vrednota trajnostnega razvoja, oblike turistične ponudbe v slovenskih parkih pa so usmerjene v doživljanje narave, naravi prijazne oblike rekreacije, naravoslovne razlage živega sveta ter približevanje pristnosti naravnih doživetij. Poleg parkov, ki so temelj »zelene« turistične ponudbe, pa Slovenija ponuja še doživetja na turističnih kmetijah, ki prav tako predstavljajo kakovostni trajnostni in individualno usmerjeni turistični produkt, ki s svojo domačnostjo, snovno in nesnovno kulturno dediščino ter gastronomsko pestrostjo promovira življenje na podeželju. Na tej točki je treba omeniti tudi ponudbo kampov in avtokampov, ki že v sami zasnovi zagovarjajo načela trajnosti in pristen stik z okoljem. Kampi so drugi najmočnejši steber slovenskega turizma (za zdravilišči) po številu letno ustvarjenih prenočitev. Glavna ciljna skupina za obisk Slovenije kot turistične destinacije so torej ljubitelji narave. Aktivna Slovenija: za aktivno preživljanje prostega časa v tesnem stiku z naravo je v Sloveniji mnogo možnosti in destinacij. Zelene danosti zagotavljajo veliko možnosti za šport in rekreacijo, tako da je Slovenija popularen cilj za ljubitelje pohodništva, kolesarjenja, smučanja, raznovrstnih vodnih športov ter drugih oblik aktivnosti v naravi. Pohodništvo in kolesarjenje sta med najpomembnejšimi in najbolj trajnostnimi proizvodi aktivnih počitnic v Sloveniji z več kot 10.000 km dobro označenih pohodniških poti ter več kot 8.000 km označenih kolesarskih poti. Za slovenski turizem imajo prav tako veliko vlogo smučanje, golf in ribolov, pri čemer slednja dva nudita še veliko prostora in potenciala za nadaljnji razvoj. Ribiči (muharji, predvsem tuji) so izredno pomembna skupina turistov za Slovenijo, saj so obenem dobri potrošniki in uporabniki različnih turističnih storitev kot tudi ena izmed najkakovostnejših skupin gostov, saj izredno cenijo naravo ter imajo spoštljiv odnos do naravnih in kulturnih vrednot Slovenije. Zdrava Slovenija: če združimo prvi dve konkurenčni prednosti Slovenije, torej naravne danosti, nadgrajene z aktivnostmi in doživetji, dobimo privlačne turistične proizvode visoke dodane vrednosti, ki so odlično izhodišče za zadovoljitev ključnih potreb in želja ciljne skupine turistov. Ljubitelji narave in aktivnega življenja imajo jasen cilj – ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Krovno zgodbo Slovenije poleg zelenih in aktivnih počitnic torej sestavlja tudi aspekt zdravja. Slovenija nudi kar 15 naravnih zdravilišč s termalno-mineralnimi vodami, z zdravilnimi peloidi, s šoto, morsko podnebje s slanico in solinskim blatom ter gorsko podnebje z aerosoli. Zdravilišča kot edinstveni slovenski turistični proizvod ustvarjajo največji delež prenočitev na letni ravni v slovenski turistični statistiki. V zeleno, aktivno in zdravo Slovenijo pa z lahkoto vpnemo tudi ostale pomembne produkte slovenske turistične ponudbe, kot so gastronomija, kultura, poslovni turizem, zabaviščni turizem in igralništvo, križarjenje ter mladinski turizem. Ob učinkoviti sestavi turistične ponudbe, ki vsebuje vse pomembne, reprezentativne in konkurenčne prednosti Slovenije, dobimo visokokakovostne integralne turistične proizvode, ki zadovoljijo tudi najbolj zahtevne goste. S tem dosežemo tudi dvig dodane vrednosti oziroma cene turističnih proizvodov 56 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 (Ministrstvo za gospodarstvo, 2012, str. 44–54). Na teh temeljih je za strateško vizijo slovenskega turizma za obdobje 2017–2021 bila predlagana Slovenija kot »zelena, butična globalna destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, notranji mir in osebno zadovoljstvo (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2017, str. 4). 8.4 Ukrepi na razvojnem področju Srednjeročna strategija razvoja slovenskega turizma), ki je bila oblikovana v letu 2012, nudi podroben opis ukrepov in aktivnosti za nadaljnji razvoj. Kot splošni cilj opredeljuje povečanje obsega turistične dejavnosti, ta cilj pa je dalje razdeljen na tri razvojna področja oziroma dejavnosti, in sicer: spodbuditi povečanje konkurenčnosti, zagotoviti ugodno poslovno okolje ter učinkovito tržiti in promovirati Slovenijo (Ministrstvo za gospodarstvo, 2012, str. 55–77). Med prednostne aktivnosti s področja spodbujanja povečevanja konkurenčnosti slovenskega turizma so uvrščene naslednje dejavnosti: razvoj turističnih destinacij z usmeritvijo v kakovostne in trajnostne proizvode, ustreznost kadrovske strukture glede na potrebe gospodarstva in zagotavljanje kakovostnega izobraževanja in usposabljanja, povečanje kakovosti turističnih proizvodov in storitev, spodbujanje inovativnosti pri razvoju proizvodov (storitev, destinacij, organizacije, procesov, tehnologije, medresorskega sodelovanja, komuniciranja itd.) ter lažjo dostopnost do Slovenije in po Sloveniji z ohranjanjem in izboljšanjem obstoječih, ter uvajanjem novih prometnih povezav. Trajnostni, visokokakovostni, inovativni in privlačni turistični proizvodi, izboljšani kadri ter ugled poklicev v turizmu in gostinstvu ter enostavnejši promet in dostopnost do Slovenije in po njej ključno prispevajo k povečevanju konkurenčnosti turističnih proizvodov, ki jih nudi Slovenija. Koncept zagotovitve ugodnega poslovnega okolja opredeljuje dva ukrepa, in sicer medresorsko usklajevanje, sodelovanje ter ugodno normativno okolje in organiziranost slovenskega turizma. Učinkovito usklajevanje in sodelovanje na medministrski ravni zagotavlja boljši izkoristek različnih politik ter finančnih instrumentov Republike Slovenije in Evropske unije z namenom hitrejšega razvoja turizma ter povečevanja konkurenčnosti. Prav tako k hitrejšemu razvoju slovenskega turizma prispeva učinkovito sodelovanje in vključevanje odločevalcev na vseh ravneh – nacionalni, regionalni, lokalni, na ravni interesnih združenj, zbornice itd. Jasno opredeljeni cilji in naloge ter njihovo učinkovito izvajanje na državni, regionalni ter lokalni ravni močno pripomore k povečevanju konkurenčnosti. Med dejavnosti za učinkovito trženje in promocijo Slovenije spadajo povečevanje prepoznavnosti in ugleda ter doseganje želenega pozicioniranja Slovenije, tržna segmentacija in strateško-razvojni načrt po posameznih trgih, konkurenčni, jasno pozicionirani turistični proizvodi, temelječi na načelih trajnosti, inovativno in učinkovito izvajanje digitalnega trženja ter partnersko trženje za doseganje sinergijskih učinkov. Ti ukrepi ponovno poudarjajo pomembnost medsebojnega sodelovanja akterjev ter partnerskih odnosov, kot so pomen učinkovitega tržnega komuniciranja med akterji, skupno načrtovanje, organizicanje in izvajanje promocijskih in trženjskih aktivnosti ter pomen konsistentne in intenzivne uporabe znamke Slovenije med vsemi akterji. Prav tako poudarjajo pomen razvoja kakovostnih, konkurenčnih in jasno pozicioniranih turističnih proizvodov, ki temeljijo na dobro ohranjeni naravi kot konkurenčni prednosti (»zelene«) Slovenije. Na večjo prepoznavnost Slovenije vsekakor pomembno in pozitivno vpliva splet z inovativnim e-trženjem, kar je v nadaljevanju treba okrepiti. 57 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 8.5 Primeri dobrih praks v Sloveniji 8.5.1 Primer Bohinj ECO Hotela Bohinj ECO Hotel je trenutno eden izmed najbolj naprednih ter energijsko varčnih hotelov v Srednji Evropi ter prvi eko hotel v Sloveniji, ki je pri svoji gradnji upošteval najvišjo stopnjo okoljske ozaveščenosti. Visoki standardi za varstvo okolja ter učinkovita poraba energije pa poleg zmanjšanega negativnega vpliva na naravo tudi hotelu prinašajo dolgoročne prihranke pri porabi energije. Bohinj ECO Hotel se nahaja v Bohinjski Bistrici, na robu Triglavskega narodnega parka ter je spomladi 2010 tudi uradno postal prvi eko resort v Sloveniji. Hotelu je bil dodeljen certifikat Green Globe, ki temelji na mednarodno sprejetih kriterijih za trajnostno sonaravno delovanje in trajnostni menedžment v turizmu (Green Globe, 2017). V nadaljevanju so predstavljeni ukrepi in tehnologije, uporabljene pri izgradnji ter obratovanju hotela, ki pripomorejo k učinkovitemu izkoristku energije, zmanjševanju toplogrednih plinov ter trajnostnemu razvoju. Hotel ima lastno energetsko vrtino. V neposredni bližini hotela je bila narejena energetska vodna vrtina, ki omogoča, da voda s toplotnimi črpalkami ogreva sanitarne vode ter objekt. Za ogrevanje izkoriščene vode ne zavržejo takoj, temveč jo ponovno delno uporabijo za izplakovanje sanitarij. Energetska geotermalna vrtina se izkoristi tako za ogrevanje kot za hlajenje hotela v poletnem času. Hotel ima lastno energetsko postajo s kogenacijo – sočasno proizvodnjo toplotne in električne energije. V električni postaji se sočasno s pomočjo utekočinjenega naftnega plina (UPN) proizvajata električna in toplotna energija. Električna energija poganja toplotne črpalke v hotelu ter skrbi za napajanje hotela in vodnega parka, toplota, ki se ob tem proizvede, pa se uporabi za gretje bazenov. Takšen sistem, pri katerem se uporabi tudi toplotna energija kot produkt proizvodnje električne energije, ima zelo visok celotni izkoristek, prihrani pa se tudi do 30 % primarne energije (v primerjavi z ločeno proizvodnjo). Hotel uporablja za razsvetljavo tehnologijo Power LED. Svetilka LED lahko porabi tudi do 40-krat manj električne energije ter ima do 1000-krat daljšo življenjsko dobo kot primerljiva navadna ali halogenska žarnica, pri rabi katere dodatno nastajajo še toplotne emisije. Poraba električne energije za razsvetljavo je tako v Bohinj Eco Hotelu bistveno manjša kot v primerljivem hotelu, kjer uporabljajo halogenske žarnice. Hotel ima centralni nadzorni sistem (CNS) za energetiko. Sistem za izrabo energije in uravnavanje porabe le-te je voden v centralnem nadzornem računalniškem sistemu. Taki računalniški sistemi so energijsko precej zahtevni, saj oddajajo toploto. To toploto pa v hotelu izkoristijo preko napredne toplotne črpalke zrak-voda, ki vso oddano toploto vrne nazaj v sistem v obliki tople vode. V pranje se ne dajejo čiste brisače. Ne glede na to, da so vsa čistila biološko razgradljiva, pa velike količine perila, ki se jih pere tedensko, pomenijo veliko potrošnjo električne in toplotne energije ter negativni vpliv na okolje zaradi čistil. Zato hotel spodbuja svoje goste, da v pranje ne dajejo čistih brisač. Naprave v pralnici so energijsko varčne, okolju prijazne ter računalniško vodene in podprte z visoko tehnologijo. Pri industrijskem pranju ter likanju perila se sprošča velika količina toplote, ki pa jo hotel učinkovito porablja preko toplotne črpalke, ki oddano toploto odvzame ter preusmeri v sistem za dogrevanje sanitarne vode. 58 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Visoko učinkovita izolacija. Stene hotela so nadstandardno izolirane, uhajanje toplote pa je dodatno omejeno s stekli z najnižjim faktorjem Ug, nameščenimi po celem objektu. Objekt prekriva strešna kritina, prva te vrste v Sloveniji. V celoti je narejena iz lesa in drugih naravnih materialov ter ima v notranjosti gotovih votlih plošč izolacijo, zaključeno s posebnimi lesenimi vlakni, ki zagotavljajo odlično izolacijo. Drugi varčevalni ukrepi in sistemi v hotelskih sobah. V hotelu uporabljajo za odklepanje sob kartični odložilni sistem, ki se ga uporablja tudi za vključevanje naprav in električnega toka. Če kartice ne vstavimo v centralno odložišče, torej ni napetosti, s čimer preventivno preprečujejo porabo energije nezasedenih sob oziroma energije v sobah, v katerih gostov trenutno ni (npr. pomotoma prižgana luč, televizija). Kopalnice so opremljene s toaletnimi školjkami z dvema tipkama za dva načina odplakovanja: manjša tipka porabi občutno manj vode, saj izpira z manjšo jakostjo kot večja. Okna v hotelskih sobah so opremljena s posebnim senzorjem, ki po določenem časovnem zamiku sklopijo klimatsko napravo, če ostanejo okna odprta. V primeru hkratnega delovanja prezračevanja ter klimatske naprave in odprtem oknu je torej preprečeno porabljanje energije brez učinka. Računalniški sistem, ki skrbi za uravnavanje klimatskih pogojev notranjih prostorov hotela, se v realnem času prilagaja zunanjim klimatskim razmeram in tako ustvarja optimalne pogoje za bivanje ter optimalno porabo energije za ogrevanje/ohlajanje objekta (Bohinj ECO Hotel, 2017 in Menerga, 2017) 8.5.2 Primer letnih term v Krajinskem parku Sečoveljske soline Zavarovana območja so najranljivejša ter najobčutljivejša naravna območja, saj so navadno velikega pomena za določeno floro in fauno in že najmanjši poseg v območje predstavlja motnjo ter ima velik okoljski vpliv. Prvotni namen zavarovanih območij je dolgoročno varovanje narave, zaradi česar je obiskovalcem omogočen obisk ter doživljanje območja le na način, ki za naravo ni moteč in je ne okrni. V nadaljevanju je predstavljen primer umestitve dejavnosti letnih term v Krajinski park Sečoveljske soline ter ustreznost te umestitve (Sovinc, 2014, str. 117–118). Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS) predstavlja pomembno naravno ter kulturno dediščino sredozemske Slovenije. Območje leži na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, sestavljata pa ga dve solini, in sicer Fontainigge ter območje Lera. Na območju soline Fontainigge je bilo solinarstvo opuščeno po letu 1960, danes pa je to območje znano po svoji biotski raznovrstnosti ter ostankih bogate kulturne dediščine starih solin. Obiskovalcem najprivlačnejši del solin nudi na ogled veliko različnih vrst ptic, obsežne travnike slanuš, več kot sto opuščenih in porušenih solinskih hiš ter Muzej solinarstva. Na območju soline Lera pa sol še danes pridelujejo po več sto let starih postopkih, v sožitju z naravo. Od leta 1989 so Sečoveljske soline zavarovane kot krajinski park, kar pomeni, da so znotraj parka dovoljene le tiste gospodarske dejavnosti, ki ne ogrožajo naravnega ravnovesja območja. Leta 1993 so bile KPSS pod okriljem Ramsarske konvencije uvrščene na seznam mednarodno pomembnih mokrišč, kar Slovenijo kot državo podpisnico zavezuje, da ščiti močvirja kot prebivališča ptic (v solinah ter njeni okolici je bilo opaženih več kot 290 vrst ptic). Leta 2004 pa so KPSS postale del mreže posebej varovanih območij Nature 2000. Park je tako zavarovan, deležniki pa zavezani k ohranjanju naravnega habitata na državni ter mednarodni ravni (Sovinc, 2014, str. 106–107 in Krajinski park Sečoveljske soline, 2011). Letne terme na območju Sečoveljskih solin so začeli graditi leta 2011, dokončali pa spomladi 2013. Letne terme obiskovalcem nudijo terapevtske storitve in aktivnosti, ki vključujejo kopanje v slanici, natiranje telesa s soljo, oblaganje telesa s solinskim blatom in podobno. Aktivnosti, ki vključujejo zdravilne učinke morske soli, so že stoletja znane pod imenom talasoterapija in 59 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 so del slovenske obmorske zgodovine in tradicije. Terme Thalasso Spa Lepa Vida sestavljajo lesene hiške po zgledu starih solinskih hiš z recepcijo ter s prostori za masažo in druge zdraviliške dejavnosti, ploščad za sončenje, prhanje in knajpanje, terapevtski bazeni s slanico in matično lužino ter bazenska ploščad (SOLINE Pridelava soli, 2017). Pri gradnji letnih term na prostem je bilo treba upoštevati vrsto zahtev, pravil ter omejitev, ki so določene za dejavnosti na zavarovanih območjih v Sloveniji. Skladnost umestitve letnih term glede na mednarodne standarde za zavarovana območja je moč preveriti preko sedmih načel za vrednotenje vpliva dejavnosti na ohranjanje narave. Ta načela temeljijo na:  spoštovanju narave in njenem spoznavanju;  doživljanju krajine ter spoznavanju lokalne tradicije in kulture;  upoštevanju sprejemljivih aktivnosti, ki se izvajajo na način, ki ne škodi naravi, še posebej pa ni moteč in negativno ne vpliva na živali, rastline ali življenjske prostore. Pod nesprejemljive aktivnosti se uvršča izvajanje dejavnosti, ki povzročajo številne posredne negativne okoljske učinke in vidne motnje ter s tem negativno vplivajo na zavarovano območje ali njeno širše okolje;  upoštevanje usmeritev pri izvedbi dejavnosti, za katere niso potrebni posegi v naravo;  upoštevanju omejitve obsega dejavnosti. Obseg je omejen ter nadzorovan in ni povezan z množičnim turizmom (Sovinc, 2014, str. 110–111). Izvajanje turistične dejavnosti znotraj zavarovanega območja se torej razlikuje od izvajanja dejavnosti zunaj zavarovanih območij. Avtentično okolje Sečoveljskih solin je treba zavarovati pred fizičnimi, neposrednimi ter merljivimi spremembami, kot so spreminjanje njenega površja, vodnega režima, vegetacije ter motenje živali (Uredba o KPSS, 2001). Vse posledice pa niso preprosto merljive, saj neposredno ne ogrožajo naravnega okolja, vendar pa imajo vpliv na njegovo intrinzično vrednost. Motorna vozila, za primer, neposredno ne ogrožajo biotske raznovrstnosti, motijo pa celovitost izkušnje neokrnjene narave, ter posredno, z izpušnimi plini ter hrupom, povzročajo škodo v naravnem okolju. Glede dopustnega obsega dejavnosti znotraj zavarovanih območij je pravna podlaga v Sloveniji precej ohlapna. Nekatere dejavnosti se tako v zavarovanih območjih lahko izvajajo le z upoštevanjem omejitev in obsega njihovega izvajanja. Zaradi pogojno sprejemljive narave teh dejavnosti jih nekateri avtorji imenujejo mejne dejavnosti (Sovinc, 2014, str. 108–110). Glede na zgoraj našteta načela je moč preveriti, ali so letne terme v KPSS skladne z državnimi ter mednarodnimi smernicami za izvajanje turizma v zavarovanih območjih. V nadaljevanju so predstavljene ugotovitve, kot jih navaja Sovinc (2014, str. 110–118). Zasnova in umestitev term ne spreminja tlorisne strukture solin. Lokacija term se nahaja na Leri, ki je pred ureditvami z namenom turistične dejavnosti veljalo za degradirano območje. Na območju so se namreč nahajali ostanki betona (kot posledica ponesrečenega poskusa armirano-betonske konstrukcije za zbiranje vode), ki pa so bili v procesu nastajanja term odstranjeni, prav tako pa so bili obnovljeni tradicionalni zemeljski nasipi, in sicer po oseh nekdanjih nasipov. Pri urejanju termalnih objektov je bila ohranjena pravokotna struktura solnih polj. Obiskovalcem term je delno omogočeno doživljanje krajine brez preprek, ki bi motile vizualno doživljanje neokrnjene krajinske podobe solin. Urejene površine za izvajanje turistične dejavnosti so v prostor umeščene na način, ki obiskovalcem omogoča neokrnjen pogled na krajino. Vendar pa objekti, ki sestavljajo terme, vsekakor predstavljajo določeno fizično obremenitev okolja ter spremenjeno prvotno podobo solin z gledišča obiskovalcev parka ter z okoliških vzpetin. 60 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 V okviru term so obiskovalcem ponujeni lokalni proizvodi ter možnost spoznavanja lokalne tradicije in kulture. V termah so obiskovalcem ponujene storitve, ki temeljijo na tradicionalnih veščinah ter solinskih produktih Sečoveljskih solin. Pri terapijah se uporabljajo sol, solinsko blato, zgoščena morska voda ter ročne masaže. O uporabi solinskega blata iz Sečoveljskih solin v terapevtke namene govorijo že srednjeveški viri. Neavtohtone tehnike (npr. tajska masaža, finska savna ipd.) niso del ponudbe. Poleg omenjenih storitev pa je obiskovalcem ponujena možnost lastne izkušnje solinarstva v okviru programa »Postani solinar za en dan«, kjer se lahko naučijo ter preizkusijo v tradicionalnih tehnikah solinarstva. Pri gradnji termalnih objektov so bili uporabljeni tradicionalni, lokalni gradbeni materiali. Objekte sestavljajo kamen, les ter solinsko blato po vzoru vsaj sto let starih hišic solinarjev, ki so jih na Leri uvedli v času Avstro-Ogrske. Sodobni materiali (beton, keramika, strojna oprema) so bili uporabljeni v minimalnem obsegu ter so v čim večji možni meri očem nevidni. Vsi termalni objekti so t. i. pomožni objekti, torej jih je moč na preprost način odstraniti, ne da na območju ostanejo sledovi objektov ali dejavnosti. Lokacija term ni na območju, kjer so ohranjeni prvobitni habitati in življenjski prostori živalskih vrst. Lokacija se ne nahaja na območju, kjer bi gnezdila katera od vrst ptic, ki pa se tam sicer zadržujejo v času preleta in selitve, torej v mesecih, ko terme ne obratujejo. Tehnologija, ki podpira obratovanje term, je okoljsko prijazna. Pri gradnji so bili uporabljeni naravni ter lokalno značilni konstrukcijski materiali, poleg tega pa se pri obratovanju term uporabljajo sodobne, učinkovite ter okoljsko prijazne tehnike čiščenja in odvajanja voda, uporabljajo se solarni grelniki za vodo, posebna pozornost pa je namenjena tudi zbiranju in ločevanju odpadkov. Za izvajanje dejavnosti je bilo treba umestiti nove objekte v prostor. Umestitev novih objektov v krajino postavlja vprašanja za razmislek. Objekti so iz naravnih materialov ter začasnega značaja, torej jih je možno odstraniti brez trajnih posledic za okolje, vendar pa ostaja vprašanje, ali je dejavnost termalne storitve oblika izkoriščanja naravne vrednote, ki presega dopustno obliko ogleda in obiska zavarovanega območja. Območje term je omejeno na razmeroma majhen del parka, vendar lokacija ni na njegovem robnem delu. Pomen lokacije na robnem delu parka se kaže predvsem v lažji dostopnosti do termalnih objektov, pri čemer bi bile neposredne negativne posledice za celovito ohranjanje narave načeloma manjše. Pri odločitvi za prostorsko umestitev term v območje, ki ni na robnem delu parka, pa je prevladalo dejstvo, da je za ureditev term na območju, kjer stojijo danes, potrebna sanacija povsem degradiranega in razvrednotenega območja solin. Število obiskovalcev term je prostorsko in časovno omejeno. Terme lahko istočasno sprejmejo do 50 gostov oziroma dnevno do 100 gostov. S tem je preprečen razvoj množičnega turizma. Prav tako terme obratujejo le v topli polovici leta in so v veliki meri odvisne od vremena. Terme za zimsko obratovanje niso primerne, saj bi poleg dodatnih objektov, ki zahtevajo uporabo neprimernih gradbenih materialov, vpeljale ponudbo, ki ni avtentična in ne temelji na lokalni tradiciji (npr. objekti za turške in finske savne). Prenočitvenih kapacitet ter ponudbe hrane in pijače znotraj parka ni. Ponudba prenočevanja ter hrane bi nedvomno pomenila veliko motnjo za naravno okolje, saj bi bila v ta namen potrebna izgradnja dodatnih objektov, ki bi dodatno obremenjevali krajino, prenočevanje bi pomenilo podaljšano zadrževanje obiskovalcev v parku, daljša prisotnost 61 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 obiskovalcev pa pripelje do povečanega vpliva na naravno okolje (odpadki, poraba vode, hrup ipd.). Taka ponudba torej v zavarovano območje Sečoveljskih solin ne sodi, zato pa se njeni obiskovalci usmerjajo k lokalnim ponudnikom storitev in daje priložnost za zaslužek lokalni skupnosti. Za obiskovanje term ni bilo treba urediti novih poti in s tem povečati fragmentacijo območja. Dostop do term poteka po obstoječi kopenski poti, za dostop po morju pa je bil v ta namen postavljen v kanalu Drinica manjši lesen pristajalni pomol. Obiskovanje term poteka na okolju prijazen, nemotoriziran način. Dostop do term je po označeni poti možen le z električnim vozilom. Obiskovalci so primorani pustiti motorna vozila pred vhodom v park, zato znotraj parka ni bila potrebna ureditev parkirnih mest. Obiskovalci, ki prihajajo do term s plovili, pa se do recepcije term sprehodijo po lesenih poteh, ki omejujejo obiskovalce, da bi se razkropili ali zapuščali označeno pot. Po obstoječi, ločeni poti je omogočen dostop za motorna vozila zgolj za potrebe vzdrževalnih del, intervencije ter servisnih uslug. Izvajanje dejavnosti letnih term ni povezano s stranskimi dejavnostmi, kot so šport in rekreacija. Dejavnost term je omejena le na terapevtke storitve, obiskovalci term pa se lahko tako kot obiskovalci parka sprehodijo po eni izmed označenih poti. Dodatne infrastrukture za izvajanje športnih aktivnosti ni, saj bi bila potrebna postavitev dodatnih objektov, podaljšal pa bi se tudi čas zadrževanja obiskovalcev v parku. Znotraj parka se tudi ne izvajajo kakršnekoli druge dejavnosti, npr. promocijskega ali družabnega značaja. Ocenjevanje upoštevanja priporočil za izvajanje turistične ponudbe letnih term znotraj Krajinskega parka Sečoveljske soline je pokazalo, da sedanja dejavnost letnih term na prostem zadovoljuje zahteve mednarodnih standardov za zavarovana območja. Terme poslujejo in obratujejo skladno z dogovorjenimi režimi obratovanja in pri tem se upošteva omejitev dostopa motornih vozil, omejitev števila obiskovalcev, vizualno, arhitektonsko ter krajinsko neoporečne tehnične rešitve in ponudba, ki temelji na avtentičnih, tradicionalnih ter kulturnih značilnostih lokalnega območja. Načrtovanje turizma v zavarovanih območjih se od turističnih aktivnosti zunaj zavarovanih območij razlikuje predvsem zaradi upoštevanja dejstva, da je treba naravo varovati takšno, kot je, torej je narava na prvem mestu in jo varujemo samo po sebi in ne le zato, ker imamo od tega materialne koristi. To pomeni, da se znotraj zavarovanih območij varuje in ohranja vse vrste, življenjska okolja in naravne procese, ne le ogroženih, ampak tudi tiste, ki jih v vsakodnevnem življenju zaradi morebitnih nevšečnosti ali škode, ki jo lahko povzročajo ljudem ali premoženju, zatiramo in omejujemo. Celovito ohranjanje narave pomeni ohranjanje naravnih razmerij med plenilskimi vrstami in njihovim plenom, erozijskimi procesi ali dopuščanjem naravnih pojavov razlivanja vode ob rekah v času močnih padavin in podobno. Na zavarovanih območjih in parkih je turizem torej sekundarnega pomena, saj je primarnega pomena vedno ohranjanje narave. Turizem pa kot dejavnost pripomore k temu procesu ter ga ne otežuje (Sovinc, 2014, str. 118–121). 62 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 10 ANALIZA STRATEŠKIH DOKUMENTOV V SLOVENIJI Slovenija je januarja leta 1993 opredelila prvo (Slika 29: Časovna razporeditev strateških dokumentov iz področja turizma v Sloveniji) strategijo razvoja slovenskega turizma (Sirše, Stroj-Vrtačnik, & Pobega, 1993), katere nadgradnja je bila posebna Resolucija o strateških ciljih na področju razvoja turizma v Republiki Sloveniji s programom aktivnosti in ukrepov za izvajanje („Resolucija o strateških ciljih na področju razvoja turizma v Republiki Sloveniji s programom aktivnosti in ukrepov za njeno izvajanje“, 1995) v letu 1995. Ta dokument je bil sestavni del prve Strategije gospodarskega razvoja v obdobju 1996–2000 („Resolucija o strateških ciljih na področju razvoja turizma v Republiki Sloveniji s programom aktivnosti in ukrepov za njeno izvajanje“, 1995). V tem času smo dobili tudi Zakon o gostinstvu (Uradni list RS, 1994) in Zakon o pospeševanju turizma („Zakon o pospeševanju turizma (ZPT)“, 1998). Šest let kasneje je dobila Slovenija novo Strategijo gospodarskega razvoja (UMAR, 2001) in na teh temeljih je postavljena tudi nova Strategija razvoja slovenskega turizma 2002–2006 (Kovač, 2001) in Zakon o spodbujanju razvoja turizma („Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT)“, 2003). V obdobju med letoma 2004 in 2007 je vlada Republike Slovenije, skupaj z resornim ministrstvom sprejela več strateških dokumentov (Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 (Vlada, 2008); Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007–2011 (Maja & Rok, 2006)), s katerimi je želela spodbuditi razvoj in vlaganje v gostinstvo in turizem. Takrat smo bili priča zelo ambicioznim načrtom, ko je med strateške projekte vključila tudi velike projekte (npr. Jadranski otok, Mega center) iz gostinstva in turizma. Ta trend vlaganja se je zaradi velike gospodarske krize popolnoma prekinil. Je pa kriza pokazala, da je prav gostinska in turistična dejavnost med tistimi, ki kažejo manjši upad prihodkov. V času krize, ko so zastali razvojni projekti, je bilo zelo pomembno, kako spodbuditi investicijski ciklus. Januar • Opredelitev prve strategije razvoja slovenskega turizma: 1994-1999 1993 • Resolucija o strateških ciljih na področju razvoja turizma v Republiki Sloveniji s Januar programom aktivnosti in ukrepov za izvajanje (1995) 1995 Julij • Strategija slovenskega turizma: 2002-2006 2002 Julij • Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma: 2007–2011 2006 Junij • Strategija razvoja slovenskega turizma: 2012–2016 2012 Oktober • Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma: 2017 - 2021 2017 Slika 29: Časovna razporeditev strateških dokumentov iz področja turizma v Sloveniji V letu 2011 dobimo novo Strategijo razvoja slovenskega turizma 2012–2016 (Slovenije, 2012). Zato je bilo upravičeno pričakovati, da bomo spet deležni bolj ambicioznih načrtov. To se je zgodilo v letih od 2014 naprej, ko je resorno ministrstvo (Green, 1999) skupaj s SPIRIT (SPIRIT Slovenija, 2017) začelo s pospeševanjem vlaganja preko razpisov. WTTC (2016) po svoji metodologiji ocenjuje, da se je v slovensko turistično gospodarstvo v letu 2016 vlagalo 692,2 milijona EUR (9 % vseh naložb) (Council, 2015). V letu 2017 dobimo 63 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2017), ki bo temeljni dokument za obdobje do leta 2021. Iz vsega lahko zaključimo, da je v Sloveniji za razvoj turizma na deklerativni ravni dobro poskrbljeno. Vse bralce, ki bi želeli izvedeti o strategijah več, so v prilogi 1 zbrane vse strategije ter razčlenjene po naslednjih kriterijih:  Leto nastanka strategije  Vizija  Poslanstvo  Krovni cilj  Specifični cilji  Ključne politike/aktivnosti/ukrepi za dosego ciljev  Glavni produkti  Potencial  Ciljne skupine turistov  Tip turizma  Povezovanje  Trajnostna naravnanost  Prednosti  Slabosti  Priložnosti  Nevarnosti Za Slovenijo sta, glede na geografsko lego, gostinstvo in turizem pomembni dejavnosti (Raspor, 2008). Turizem je tudi za Slovenijo pomembna panoga (SURS, 2017). V letu 2016 smo beležili 10,78 mio nočitev, 8 % več (domačih 3 % več, tujih 10 % več) kot leta 2015 in 2,9 mio prihodov tujih turistov (kar znaša 7,8 % več kot 2015) in 7,02 nočitev (6,1 % več kot 2015) (SURS, 2017). Delež neposrednega učinka turizma v BDP v slovenskem turizmu po ocenah WTTC iz leta 2016 je 3,6 % (do leta 2025 bi naj po ocenah WTTC prispeval 3,8 %). V letu 2016 je bila rast 2 %, v letu 2026 naj bi bil neposredni prispevek že 3,9 % (World Travel & Tourism Council, 2016). Slovenija se v letu 2015 umešča na 39. mesto med 141 državami po Travel and Tourism Competitiveness Index-u (World Economic Forum, 2016). Varnost je v turizmu zelo pomembna (Kovari & Zimányi, 2011). Po indeksu globalnega miru (Institute for Economics and Peace, 2016a) je Slovenija na 15. mestu med 162 državami celotnega sveta in na 11. mestu med 36 evropskimi državami (Slika 30: Indeks globalnega miru). 64 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Slika 30: Indeks globalnega miru V času nestanovitnosti, nestabilnosti, političnih pretresov in ekstremizma se turizem sooča z velikimi izzivi (Tomazos, 2017). Turizem in gostinstvo skupaj s potovanji je zelo ranljivo za teroristične napade (Singh, 2013). Po indeksu globalnega terorizma (Slika 31: Indeks kriminala) se je Slovenija v letu 2015 uvrščala med države z »ničelnim vplivom terorizma« (Institute for Economics and Peace, 2016b). Morda ni tako očitno, toda turisti pred odhodom v katero koli novo državo preverijo lokalna opozorila, in to ne samo o političnih in podnebnih razmerah, temveč tudi o dejanskih razmerah (Lakov, 2017). Slika 31: Indeks kriminala Ljudje predstavljajo osrednji vir učinkovitega delovanja te delovno intenzivne industrije. Sama dejavnost gostinstva je zelo raznovrstna, to pa zato, ker zadovoljuje potrebe dveh osnovnih skupin gostov. Prva skupina so turisti oziroma osebe izven kraja stalnega bivališča. Druga 65 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 skupina so rezidenti ali stalni prebivalci, ki povprašujejo po gostinskih storitvah zunaj njihovih gospodinjstev. Sestavljajo zelo različna podjetja, kot so hoteli, moteli in restavracije ali kavarne, bari in bifeji. Velik vpliv na razvoj turizma imajo tudi pametni telefoni, komunikatorji, GPS, biometrija, delitvena ekonomija, novi materiali ter dostopnost informacij in znanje potrošnikov (World Travel & Tourism Council, 2015). Vse to pa narekuje, da bodo morali imeti tudi zaposleni drugačne kompetence, v kolikor bodo želeli nuditi ustrezno storitev kupcem storitev. Slovenski turizem (Slika 32: Urejenost slovenskega turizma) ima dokaj komplicirano organizacijo. Osnovna delitev: Nacionalni, Regionalni in Lokalni nivo, ki je v domeni prej navedenih uprav. Na različnih nivojih pa se prikrapljajo še interesne skupine, od gospodarskih pa do nevladnih. Entropija različnih organizacij tudi pospešuje tvorbo različnih strategij. Tako ni celovitega enotnega pregleda na tem. Predvsem pa se izgublja denar in fokus. Prisotna je kanibalizacija, saj se posamezni akterji namsto da bi sodelovali bolj usmerjajo v tekmovanje in krajo gostov. Vlada Republike Slovenije Interesne skupine Druga MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ gospodarskih subjektov ministrstva IN TEHNOLOGIJO(MGRT) Nacionalni • Turistično gostinska zbornica Slovenije, nivo • Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški SPIRIT DIREKTORAT Slovenska turistična zbornici Slovenije, Slovenija ZA TURIZEM organizacija (STO) • Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, • Združenje občin Slovenije, • Združenje mestnih občin Slovenije, • Skupnost občin Slovenije, • Turistična zveza Slovenije, • Drugo. Regionalni Regionalne nivo Regijske razvojne Agencije (RRA) destinacijske Organizacije (RDO) Lokalne turistične Zavodi za turizem, Lokalni organizacije občine, turistično nivo (LTO) informacijski centri (TIC) Slika 32: Urejenost slovenskega turizma 66 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 10.1 Aktualna nacionalna strategija Vlada Republike Slovenije je na svoji 151. redni seji, dne 5. 10. 2017, sprejela Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017 – 2021 (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2017). Strategija za obdobje 2017–2021 temelji na dosedanjih spoznanjih in razvojnih posebnostih slovenskega turizma; na razvijanju konkurenčnih prednosti in spodbujanju sistemskih rešitev na tem področju; učinkovitemu povezovanju nacionalnih, lokalno-regionalnih in podjetniških interesov na področju razvoja turizma; spodbujanju globalnih, nacionalnih in lokalnih turističnih produktov, kjer ima Slovenija prepoznavne konkurenčne prednosti, ter na razumevanju in uveljavljanju sodobnih metod in tehnik upravljanja s področja strateškega načrtovanja ter usmerjanja podjetniških konkurenčnih mrež. Nova strategija je usmerjena v scenarij pospešenega razvoja turizma in si bo prizadevala za doseganje naslednjih razvojnih ciljev turizma do leta 2021:  KJUČNI CILJ: dvig prilivov iz naslova potovanj 3,7 do 4 milijarde evrov; o 5–5,5 milijonov turističnih obiskov; o 16–18 milijonov nočitev; o povprečno dolžino bivanja 3,1–3,4 dni; o 18.000 do 22.000 novih turističnih sob, od tega v hotelskem sektorju 8.500 prenovljenih in 6.500 novih; o povečanje zaposlovanja za polni delovni čas v turističnem sektorju z 8.000 na 12.000 zaposlenih. Predlagana nova strateška vizija slovenskega turizma je: Slovenija je globalna zelena butična destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi. Strategija opredeljuje 6 ključnih razvojnih politik:  nova organiziranost: makro destinacije in turistični produkti,  institucionalni in pravni okvir,  namestitve, turistična infrastruktura in naložbe,  kadri v turizmu,  prostor, naravni in kulturni viri,  mala in srednje velika podjetja (MSP). Trategija na novo definira makro destinacije (Slika 33: Razmejitev med makro destinacijami in produkti), ki niso več pogojene z mejami statističnih regij, ter nosilne in podporne produkte. Slabost te strategije je, da je pisana za kratko časovno obdobje. Menim da je počasi dozorel čas, da bi morali imeti vsaj 25 letne strategije za panoge, ki so ključne za Slovenijo. In turizem vsekakor je panoga, ki si to zasluži. 67 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Slika 33: Razmejitev med makro destinacijami in produkti 10.2 Produktne strategije Ves čas od kar imamo nacionalno strategijo se pojavljajo tudi strategije na področnih/produknih ravneh. Pregled nad strategijami najdete v prilogi 2. Ugotovitev je da bo potrebno večino teh strategih enotno revidirati. Pri tem pa izhajati iz nacionalne strategije. Skupaj je tako zbranih 25 različnih strategij. Pokrivajo vse nosilne in podporne produkte iz nacionalne strategije. 10.3 Regionalne strategije Ko gledamo regionalne strategije (priloga 3) jih je potrebno gledati iz 2 vidikov. Prvi vidik so statistične regije, saj seo se te strategije v preteklosti oblikovale večinoma glede nameje statističnih regij. Drugi vidik je vidik makro destinacij, kot jih oprdeljuje nova strategija. Spodnja slika (Slika 34: Preplet statističnih regij in makro destinacij (presek po občinah)) prikazuje presek. Večinoma je možno poiskati povezave. So pa določena razhajanja ( Tabela 3: Statistične regije). 2 5 3 6 2 STATISTIČNE REGIJE 10 11 4 10 7 4 12 9 8 1 OSREDNJA TERMALNA MEDITERANSKA ALPSKA SLOVENIJA IN PANONSKA MAKRO DESTINACIJE SLOVENIJA SLOVENIJA LJUBLJANA SLOVENIJA Slika 34: Preplet statističnih regij in makro destinacij (presek po občinah) 68 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Tabela 3: Statistične regije Število Statistična regija Prebivalstvo Površina, km2 [(od (1.1.2018) 1.1.2015) 1 Pomurska regija 114.776 1.337 2 Podravska regija 322.058 2.170 3 Koroška regija 70.550 1.041 4 Savinjska regija 254.760 2.301 5 Zasavska regija 57.061 485 6 Posavska regija 75.359 968 7 Jugovzhodna Slovenija 142.819 2.675 8 Osrednjeslovenska regija 542.306 2.334 9 Gorenjska regija 203.636 2.137 10 Primorsko-notranjska 52.334 1.456 regija 11 Goriška regija 117.260 2.325 12 Obalno-kraška regija 113.961 1.044 10.4 Občinske strategije V kolikor pogledamo še občinske strategije (Tabela 4: Občinske strategije) ugotovimo, da je brez kakršne koli strategije 13,7% slovenskih občin. To pa zato ker po vsej verjetnosti njihova občina ni strateško naravnana v turize, oz. je premajhna. Problem slovsnkih občin namreč je da so majhne in so zato stroški priprave veliki in se ne povrnejo. Nekatere občine imajo področje turizma urejeno v okviru skupne strategije. Spet druge so jo pripravile skupaj z drugimi občinami. Večinoma gra za skupek občin, ki so tvorile večjo občino, preden se je razdelila na manjše. Tabela 4: Občinske strategije Vrsta stretegije Število Delež lastna občinska 6 2,83% lastna turizem 7 3,30% skupna 95 44,81% lastna občinska in skupna 24 11,32% lastna turizem in skupna 51 24,06% brez strategije 29 13,68% Skupaj 212 100,00% Nadalje (Slika 35: Uporaba strategij za področje turizma po statističnih regijah in na državni ravni) vidimo, da slovenske občine zgledno povezujejo že zdaj v kolikor začutijo priložnost za povezovanje. Prav ta del bi morala država še bolj spodbujati. Največje povezovanje je v Pomurski, Notranje kraški in Osrednjoslovenski regiji. Najmanjše pa v Posavju in Jugovshodni Sloveniji. 69 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Slika 35: Uporaba strategij za področje turizma po statističnih regijah in na državni ravni Do podrbnih ugotovitev (Slika 36: Uporaba strategij za področje turizma po izkustveno- produktnih regijah) pridemo tudi v primeru novonastalih produktnih regij. Iztopa samo alpska Slovenija, ki ima najmajše povezovanje. Medtem ko ostale produktne regije beležijo večji odstotek. Slika 36: Uporaba strategij za področje turizma po izkustveno-produktnih regijah 70 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 V nadaljevanju bomo predstavili kaj napoveduje prihodnost. Kazalci za prihod turistov (Slika 37: Prihodi Slovenija: 2005-2027) so ugodni. Tako se napoveduje stabilna rast. Taka rast ima vzroke v vsevečji prepoznavnosti Slovenije. Vendar imamo še vedno preveč tranzitnih turistov. V vidika trajnosti bi si morali prizadevati, da bi gosti ostali dlje. Slika 37: Prihodi Slovenija: 2005-2027 Čeprav se tudi pri nočitvah (Slika 38: Nočitve Slovenija: 2005-2027) napoveduje stabilna rast, pa bode jestvo, da se je povprečno nočenje bistveno zmanjšalo in ima še vedno trend padanja. To še toliko bolj potrjuje dejstvo, da postajamo vse bolj tranzitna država. Slika 38: Nočitve Slovenija: 2005-2027 Ko gledamo prihodke (Slika 39: Prihodki H Gostinstvo: 1996-2027) pa pridemo do ugotovitve, da ti ne bodo sledili prihodom in nočitvam. Kje se skriva vzrok. Verjetno še vedno ne znamo 71 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 ustrezno prodati storitve. Proces dvigovanja cen je postopen in dvorezen. V kolikor cene dvigneš brez da bi nadgradil storitev se bodo gosti, ki niso cenovno elastični preusmerili na druge destinacije. Slabost tega je tudi, da posredno pade kupna moč domačemu potrošniku. Zato mora biti proces spreminjanja cen premišljen in dolgoročno vzdržen. Slika 39: Prihodki H Gostinstvo: 1996-2027 V kolikor pogledamo še zadnji vidik (Slika 40: Zaposleni H Gostinstvo: 1996-2027) vidimo, da bodo potrebe po kadrih v naslednjih desetih letih velike. Če k temu prištejemo še šte upokojevanje pridemo do številke vsaj 10.000 dodatnih zaposlenih. Slika 41: Zaposleni H Gostinstvo: 1996-2027 Glede na zgoraj navedeno se postavlja vprašanje, kaj bomo naredili, da bomo zadostili po povpraševanju. Možnosti je kar nekaj. Od tega, da so določene že preizkušene, se bo potrebno lotiti tudi inovativnih prijemov. Možnosti je več, a se vse začne pri promociji dejavnosti na eni 72 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 strani ter zagotovitev dobrih delovnih pogojev z ustreznim plačilom, primernih za deficitarne kadre na drugi strani. V kolikor tudi te aktivnosti ne bodo prinesle ustreznih rezultatov, se bomo morali posluževati že preizkušenih metod – to je uvoza delovne sile. Ne smemo spregledati tudi dejstva, da industrija 4.0 omogoča informatizacijo, avtomatizacijo in robotizacijo procesov. [56] [57] Največji družbeni učinek je lahko učinek digitalne transformacije na zaposlene v sektorju potovanj. Ta dejavnost bi lahko do leta 2025 predstavljala eno od 11 delovnih mest na svetu. [62] Inteligentna avtomatizacija bo v celoti spremenila delovna mesta in in popolnoma izkoreninila druge. V prihodnosti je pričakovati, da se bo ta barvitost kadra stopnjevala, saj bo prisoten kader iz različnih držav. Če je za državljane EU omogočen prost pretok, bo potrebno za preostale zagotoviti bolj fleksibilna pridobivanja delovnih dovoljenj. 73 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 74 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 11 ZAKLJUČEK Ključni element trajnostnega turizma je torej nosilna sposobnost (angl. carrying capacity) neke turistične destinacije, pri čemer se trajnostni turizem v svojih ambicijah in razvoju izogiba kvantitativni rasti in povečevanju gospodarske dejavnosti, temveč se osredotoča na kvalitativni razvoj destinacije, ki posledično rezultira v enakem (ali celo povečanem) finančnem prihodku (Jurinčič, 2014, str. 139–140). V spodnji sliki (Slika 41: Svetovna turistična potovanja (1995 – 2050)) vidimo, da bo turizem na globalni ravni še vedno stabilno rastel. Določene odmike lahko doprinesejo le globalni spopadi, katastrofe in recesija. Slika 42: Svetovna turistična potovanja (1995 – 2050) SWOT-analiza Vsaka organizacija, ki se ukvarja s strateškim planiranjem, mora v neki točki oceniti svoje prednosti in slabosti. Znotraj okolja podjetje izdela SWOT- ali (po slovensko) PSPN-analizo, s pomočjo katere ugotavlja svoj trenutni položaj v luči prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (Raspor, 2018b). Prvi korak pri SWOT- ali PSPN-analizi je, da točno določimo prednosti/slabosti in priložnosti/nevarnosti. Treba je torej pregledali notranje dejavnike (prednosti/slabosti) in zunanje dejavnike (priložnosti/nevarnosti). Notranji dejavniki so v podjetju in jih lahko prilagodimo znotraj podjetja, ker ne vplivajo na trg oz. konkurenco. Zunanji dejavniki pa niso odvisni od samega podjetja, ampak se nanašajo na trg oz. konkurenco in na povpraševanje na trgu ter tudi na določene zunanje spremembe (Van den Berg in Pietersma, 2014). Za opredelitev podlage, na kateri je mogoče opredeliti cilje prihodnjega razvoja turizma je tako treba razviti skupno SWOT-analizo turizma. Skupno SWOT-analizo smo ustvarili po pregledu skupnih rezultatov in empiričnih raziskav ter analiziranju SWOT-analiz vsake države (Tabela 5: SWOT-analiza). 75 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Tabela 5: SWOT-analiza PREDNOSTI SLABOSTI • Strateška geografska lokacija • Visok vpliv sezonske komponente • Bližina turističnih trgov • Neenakomerna porazdelitev • Ohranjena narava turističnega povpraševanja • Bogata in raznolika kulturna in • Počasno vpeljevanje novih tehnologij zgodovinska dediščina • Pomanjkanje kakovostne delovne sile • Gastronomija • Upravljanje • Raznolika klima • Izobraževanje • Tradicija v turizmu • Visoka stopnja brezposelnosti • Gostoljubnost lokalnega prebivalstva • Staranje prebivalstva • Multikulturalizem • Sodelovanje med deležniki • Obstoj turističnih strateških • Nizka stopnja znanja o inovacijah dokumentov • Pomanjkanje inovacij in spodbud za • Rast prihodkov iz turizma inovacije • Obstoj dobre prakse – izvajanje • Pomanjkanje stimulacije ustvarjalnosti inovacij v turizmu • Pravni in zakonodajni okvirji • Sodelovanje v projektih EU, ki se • Merjenje inovacij (pomanjkanje osredotočajo na inovacije kazalnikov) PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI • Rast turističnega povpraševanja • Večanje konkurence • Nove tehnologije • Čezmerni turizem („Overtourism“) • Izkušnje gospodarstva, turizem • Okoljska degradacija zavzema posebno vlogo • Podnebne spremembe • Novi trgi • Neučinkoviti finančni viri • Razvoj prometne infrastrukture • Družbeno-politična stabilnost • Krepitev regionalnega, nacionalnega • Upravljanje migracij in lokalnega sodelovanja • Terorizem • Evropska sredstva • Naravne nesreče PEST-analiza Naslednji korak je bila PEST-analiza. PEST-analiza proučuje širše poslovno okolje oz. politično-pravne, ekonomske, sociološkokulturne in tehnološke smernice ter dogajanja, ki vplivajo na sprejemanje odločitev in poslovni uspeh (Hočevar in sod., 2003). V zadnjem času so PEST-analizo razširili na PESTLE, pri kateri se ločeno podrobno analizira še pravne (angl. Legal) in okoljske dejavnike (angl. Enviromental), kot so klima, vreme, odnos do okolja ipd. (PEST analiza, Blaž Kos, Born to create, n.d.). Sami smo se odločili za ožjo verzijo analize (Tabela 6: PEST-analiza). Tabela 6: PEST-analiza Politično okolje Ekonomsko Družbeno- Tehnološko okolje gospodarsko okolje okolje • Bodoče tržne • Rast • Povečan delež • Hitri razvoj regulacije evropskega starejših ljudi IKT- • Vladne politike gospodarstva • Turisti z visokimi tehnologij • Politična • Stalna rast dohodki s prostim • Vpeljevanje stabilnost turizma časom za potovanja IKT-inovacij v • Subvencije in • Morebitno • Povečanje turizem spodbude za povečanje individualnih • Prometna inovacije potovanj infrastruktura 76 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 • Varstvo izdatkov za tuje • Večja splošna • Izboljšani in intelektualne turiste blaginja inovativni lastnine • Naložbe v • Novodobni turisti računalniški • Novi zakoni inovativne iščejo osebne sistemi za (turizem, rešitve izkušnje in osebni rezervacijo in inovacije) • Raziskave in razvoj upravljanje • Delovna razvoj • Brezposelnost zakonodaja • Siva ekonomija • Izobraževanje • Nadzor • Skupna • Čezmerni turizem kakovosti evropska valuta • "Zeleni" koncepti • Evropska • Proces sredstva integracije v EU Ugotovitve SWOT- in PEST-analize Strateški geografski položaj regije nudi ogromen potencial za razvoj turizma. Turizem na tem področju ima dolgo tradicijo in države priznavajo pomen turizma za njihov gospodarski razvoj. To potrjuje dejstvo, da so vse države razvile strateške turistične dokumente in v njih upoštevale trajnostna načela. Zato so glavne prednosti tega področja vidne pri ustreznem načrtovanju trajnostnega razvoja turizma ter na strateškem položaju regije in bližine večjih turističnih trgov. Neokrnjena narava v tej regiji je tudi ena od prednosti, ki predstavljajo visoko vrednost v turističnem razvoju. Hkrati pomeni veliko odgovornost pri njenem ohranjanju za prihodnje generacije. Poleg tega ima regija raznoliko in bogato kulturno-zgodovinsko dediščino, ki skupaj z raznoliko in specifično kulinariko naredi to področje pristno in edinstveno. Te prednosti je treba prepoznati in ohraniti v smislu njihove uporabe v turizmu. Po eni strani so naravni, kulturni in zgodovinski kraji zelo privlačni za obisk, po drugi strani pa se ohranjevalci bojijo škodljivih vplivov pretiranih turističnih dejavnosti na teh območjih. Zato je treba zagotoviti, da se prihodki iz obiskov ponovno vlagajo v iste vire. Ohranjena naravna, kulturna in zgodovinska dediščina sta v zadnjih desetletjih povečali turistično povpraševanje. Zato je treba raznolikost virov v prihodnosti valorizirati v turističnem razvoju regije na odgovoren in inovativen način. 11.1 Najpomembnejše teoretično spoznanje, ki ga velja vključiti v izobraževanje V izobraževanju je treba dati večji poudarek inovacijam v trajnostnem razvoju. Zaželeni razvoj turizma v regiji zahteva inovativne, visoko kakovostne, avtentične in kreativne turistične produkte, rast gospodarstva (blaginja) ter odgovorno upravljanje narave in družbeno- kulturnega okolja. Skladno s tem bi moral razvoj turizma do leta 2025 temeljiti na naslednjih načelih:  Trajnostni razvoj turizma – vsaka opravljena ali načrtovana dejavnost mora biti v skladu s trajnostnimi načeli. Treba je opozoriti, da trajnost ne pomeni le varovanje okolja, ampak tudi lokalne skupnosti, njihovo blagostanje, zadovoljstvo in kakovost življenja.  Partnerstvo – glede na to, da je turizem kompleksna gospodarska dejavnost, ki prečka meje številnih različnih panog in gospodarskih sektorjev, je sodelovanje bistveno. To vključuje sodelovanje na vseh ravneh in med njimi (nacionalno-regionalno-lokalno), pa tudi sodelovanje javnih upravnih organov z zasebnim sektorjem (podjetniki), civilnim sektorjem, institucijami za varstvo okolja, kulturo, prometom, varnostjo in drugimi.  Turizem širom celotne regije – vse dele regije je treba vključiti v turistične dejavnosti glede na njihove potenciale, vire in tradicije (tj. spodbujanje razvoja podeželja, 77 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 ekoturizma ali razvoja kulturne dediščine). Na ta način lahko turizem pomaga pri razvoju oddaljenih območij, izboljšuje njihovo infrastrukturo, spodbuja lokalno proizvodnjo in prispeva k dohodkom gospodinjstev in življenjskemu standardu.  Celoletni turizem – glede na to, da je v večini držav turizem vezan na sezono, je treba vpeljati nekaj aktivnosti, da bi pomagali razvoju turizma tudi izven glavne (zimske/letne) sezone. To bi bilo mogoče doseči s spodbujanjem razvoja mednarodno konkurenčnega turizma s posebnim interesom, ki ne bo odvisen od sonca in morja (npr. turizem na podeželju, kultura, umetnost in dediščina, zdravje, avanturistični in športni turizem, ekoturizem, gastronomski turizem, MICE, mestni odklop itd.).  Avtentičnost, ustvarjalnost in kakovost – da bi bil turizem v regiji konkurenčen, mora razviti turistične izkušnje na podlagi svoje edinstvene naravne in družbeno-kulturne pristnosti. Poleg tega mora zagotoviti dolgoročno trajnostno in konkurenčno ustvarjalnost ter vpeljati inovacije pri razvoju izdelkov, pozicioniranju destinacije in trženju. Izpostavljati velja še visokokakovostne turistične izdelke in poudarjati pomen nenehnega izboljševanja ravni kakovosti.  Inovacije – prihodnji turistični razvoj regije bi moral temeljiti na inovativnih rešitvah, ki jih je treba spodbujati, da bi bil turizem regije bolj konkurenčen in trajnosten. Po sublimaciji prejšnjih informacij je mogoče razmisliti o prihodnjem, zaželenem scenariju razvoja turizma regije. Glede na dejstvo, da so vse države v regiji razvile svoje turistične strateške načrte, so glavna pozornost te strategije inovacije in trajnostni razvoj turizma. Inovacije na splošno ustvarjajo delovne priložnosti, povečujejo konkurenčnost, izboljšujejo kakovost življenja in prispevajo k bolj trajnostni gospodarski rasti. V okviru paradigme trajnostnega razvoja turizma je treba spodbujati uvajanje inovacij, ki bodo bolj upoštevale ohranjanje naravnega, kulturnega in družbenega okolja. Ob upoštevanju prej omenjenih, so strateški cilji pri spodbujanju inovacij v trajnostnem turizmu v Jadransko-jonski regiji povzeti v nadaljevanju. 11.2 Najpomembnejši dosežek, ki ga velja vključiti v prakso Menimo, da bi morali biti oblikovani naslednji strateški cilji razvoja turizma regije:  povečanje raziskovanja in razvoja,  povečanje spodbud za inovacije,  poenostavitev pravnih in zakonodajnih okvirjev,  izobrazba,  zavzemanje za prenos znanja,  povečanje sodelovanja Raziskave in razvoj (R & D) kot dejavnik sprememb je treba priznati in spodbujati v zasebnem in javnem sektorju. Ne osredotočajo se le na intenzivne sektorje, kjer že po naravi poteka več oz. glavnina raziskav in razvoja (visokotehnološki, znanstveni in sektorji, ki temeljijo na znanju), ampak tudi v sektorjih, ki nimajo tako intenzivno razvitih raziskav in razvoja. Spodbude za inovacije so bistvene za spodbujanje inovativnih rešitev v vseh panogah in sektorjih ter s tem tudi v turizmu. Inovativna turistična družba je tista, ki zavzema konkurenco in se uspešno prilagaja spreminjajočim se tržnim razmeram za daljše obdobje. Zato pravni in zakonodajni okviri zahtevajo poenostavitev, tj. spremembe, ki bi ustvarile spodbudno okolje za podjetnike in inovatorje. Veliko število predpisov in regulativ, ki se nanašajo na turizem, kaže na preveč obremenilno pravno formalnost in neučinkovit pravni okvir. Zakonodajni okvir bi moral zagotavljati spodbude za inovacije. Uspešno podjetništvo je povezano z nenehnimi inovacijami zato, da bi ohranili in povečali konkurenčnost, da bi odprli nove tržne niše in dosegli večji dobiček. Vse to zahteva sistem formalnega in vseživljenjskega prilagajanja potrebam turizma in sistemu turističnih organizacij. Zato je treba strukturirati sistem formalnega in neformalnega izobraževanja v turizmu, da bi se lahko vseživljensko razvijalo kadre. Poleg tega je za 78 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 spodbujanje inovacij v trajnostnem turizmu v regiji treba vzpostaviti mrežno strukturo in povečati prenos znanja med podjetji, uporabniki, akademskimi krogi in institucionalnimi akterji v regiji. Za zagotovitev dragocenega prispevka k izmenjavi priložnosti za sodelovanje in najboljših praks mora ta mrežna struktura postati baza znanja in informacijsko središče za različne akterje, kot so: mala in srednje velika podjetja, univerze in raziskovalni centri, ustrezni turistični organi, regionalni oblasti in drugi. Glede na rezultate, ki izhajajo iz analize stanja in izvedenih raziskav, je mogoče sklepati, da v tem trenutku v Jadransko-jonski regiji ni pomanjkanja inovativnih rešitev v zvezi s turizmom. Glede na sedanje trende v turizmu pa je več kot potrebno, da države v tej regiji spremenijo perspektivo, ko gre za spodbude za inovacije v turizmu. Zato se glavna pozornost te strategije kaže v tem, kako bodo inovacije prispevale k turističnemu razvoju regije. Model predlagane strategije sledi turističnim strategijam držav v regiji in načelom trajnostnega turizma UNTWO. Kot nadgradnja klasičnemu, zaprtemu modelu se ponuja nov način inoviranja, imenovan odprte inovacije (Raspor, 2018a). Temelji na predpostavki, da morajo podjetja za doseganje večje inovativnosti odpreti svoje poslovanje in skupaj z zunanjimi partnerji izkoriščati tako notranje kot tudi zunanje ideje, tehnologije in vire (Chesbrough in sod., 2006, str. 3). Gre za odprtje inovacijskega procesa in uporabe zunanjih virov ter zmogljivosti za spodbujanje inovacijske sposobnosti podjetja. Dolgoletno prepričanje menedžerjev, da sta za podjetje bistvenega pomena lastno znanje in lastna inovacijsko-razvojna dejavnost, tako zamenjuje nov način in pristop k inoviranju (Rohrbeck, Hölzle in Gemünden, 2009; v Križišnik, 2011, str. 9 v Koželj, 2015). Pojem odprte inovacije je uvedel profesor Chesbrough leta 2003 in po definiciji pomenijo ciljno usmerjeno izmenjavo znanja za pospeševanje inovacij v podjetju, hkrati pa pomenijo tudi razširitev trgov za zunanjo uporabo inovacij (Chesbrough, 2003). Če so v preteklosti podjetja verjela v zaprto inoviranje in tekmovala med seboj, je danes poslovni oz. svet na splošno zelo konkurenčen in veliko bolj odprt (Duh in sod., 2016). Tako je po besedah avtorja modela odprtih inovacij »na svetu preveč dobrega znanja, da bi inovirali sami« (Chesbrough 2003) in da bi se izgubili, če ga mi ne bi uporabili, oziroma kot pravi tehnološki investitor Bill Joy, je temeljno načelo odprtih inovacij dejstvo, da »ne delajo vsi pametni ljudje v vašem podjetju«, kar sproži potrebo po vključitvi zunanjega znanja v notranjih procesih (Duh in sod., 2016). Chesbroughov model odprtih inovacij daje velik poudarek povezovanju in razvoju ter predvideva, da so zunanje ideje lahko pogosto bolj dragocene kot ideje v podjetju. V modelu odprtih inovacij različni akterji poskušajo pretvoriti svoje ideje v potencialno uspešne izdelke ali storitve, ki imajo visoko dodano vrednost za končne uporabnike. V postopkih inoviranja se poleg zaposlenih vključujejo končni uporabniki, kupci, dobavitelji, raziskovalci univerz in drugih raziskovalnih centrov, razvojni partnerji in celo konkurenti tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Tako znanje poleg zaposlenih v podjetju ustvarjajo poslovni partnerji, kupci, razni svetovalci, konkurenti, poslovna združenja, razvojno-raziskovalni centri in enote ter akademiki (Duh in sod., 2016). Skratka, v inoviranje se lahko vključi vsakdo, ki ima idejo in voljo. Čeprav je v odprti inovacijski proces vključeno veliko deležnikov, najpomembnejši vir zunanjega znanja prihaja od uporabnikov in strank, ki prevzemajo čedalje bolj aktivno vlogo v inovacijskem procesu in postajajo soizumitelji oz. soustvarjalci. Tako podjetjem ni treba ugibati, kaj trg potrebuje, saj so stranke neposredno vključene v postopek snovanja proizvodov in storitev, kar jim lahko kadarkoli povedo (Raspor, 2018a). Odprte inovacije lahko pozitivno vplivajo na poslovanje, saj podjetjem pomagajo pri zmanjševanju stroškov, izboljšujejo razvojno-raziskovalne procese, skrajšujejo čas, potreben za plasiranje novih izdelkov na trg, izboljšujejo kakovost proizvodov in storitev, poenostavljajo dostop do zunanjega znanja in ideje, omogočajo delitev tveganja pri razvoju proizvodov in storitev ter izboljšujejo celotno podobo in ugled podjetja oz. organizacije (Wallin in Von Krogh, 2010 v Duh in sod., 2016). Z odpiranjem vrat in vključevanjem zunanjega znanja se podjetja laže soočajo s čedalje krajšimi inovacijskimi cikli, naraščajočimi razvojnimi stroški ter manjkajočimi sredstvi (Gassmann in Enkel, 2004; Duh in sod., 2016). Intenzivna izmenjava znanj in informacij med različnimi zunanjimi in notranjimi akterji, vključenimi v inovacijske 79 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 procese v podjetju, pripomore k zmanjševanju stroškov razvoja in skrajševanju časa, ki ga podjetja potrebujejo za plasiranje izdelkov in storitev na trgu. Poleg tega zmanjšuje tveganja, povezana z razvojem novih proizvodov in storitev (Chesbrough, 2006). Tradicionalni, zaprti model inoviranja temelji na internih virih in znanju, medtem ko v odprtem modelu inoviranja podjetja poleg notranjih izkoriščajo tudi zunanje ideje, znanja, tehnologije in sredstva (Chesbrough, 2006). Pri modelu odprtih inovacij se podjetja opirajo tudi na zunanje vire idej in inovacij in v inoviranje vključujejo različne deležnike. V tradicionalnem inovacijskem modelu je smer gibanja procesa inovacij linearna in toga ter poteka predvsem iz organizacije navzven (Gassmann in Enkel, 2004). Zaradi povezovanja z okoljem se v odprtem modelu inoviranja pojavijo še dodatne smeri gibanja iz okolja v organizaciji in tako naredijo sam postopek inoviranja veliko bolj dinamičen. 11.3 Izzivi za prihodnost Podjetja, gospodarska druženja, oblikovalci politik in univerze po vsem svetu raziskujejo in uvajajo napredne in prilagodljive sisteme za prihodnost, ki temeljijo na rešitvah t. i. industrijske revolucije 4.0. Pri tem prednjačijo v Nemčiji, Združenem kraljestvu in ZDA (Madsen in sod., 2016). Prav nič pa ne zaostajajo na Kitajskem, čeprav je bila še nekaj let nazaj usmerjena v masovno proizvodnjo, ki je temeljila na poceni delovni sili. Od kod ta preobrat? Na eni strani je gonilo pohlep za dobičkom, vendar pa ima preobrat tudi okoljevarstveno (trajnostno naravnano) dimenzijo. Ta tehnologija bo namreč prinesla čistejše vire, bo do okolja prijazna, za izvajanje dela pa bo potrebovala tudi manj ljudi. Zavzemati se moramo za trajnostni razvoj (Slika 43: Trikotnik trajnostnega razvoja) brez da se bo zapostavilo kogarkoli. 80 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Slika 43: Trikotnik trajnostnega razvoja Vir: The Encyclopedia of Earth, 2013 Turizem je kompleksen in raznolik sistem, ki ga sestavljajo različni sektorji z neštetimi dejavnostmi. Prav to daje možnost integracije industrije 4.0 v panogo. Visoka diferenciacija zainteresiranih strani otežuje medsebojno prepoznavanje in povezljivost, kar zmanjšuje njihove možne sinergijske učinke. Poleg tega turizem kot sistem, katerega "deli" v glavnem spadajo v storitveni sektor, zaznamuje nizka stopnja inovativnosti. Ti dve dejstvi nujno nakazujeta uporabo omrežij in mreženja kot načina povečanja inovacijskih zmogljivosti ter številnih inovativnih rešitev in učinkov inovacij v turizmu ter njegove trajnosti. Mnogi raziskovalci trdijo, da lahko podjetja svoje inovacije pospešijo z interakcijo različnih zainteresiranih strani (predvsem dobavitelji, kupci, konkurenti in raziskovalnimi organizacijami). Omrežja se uporabljajo za zagotavljanje potrebnih virov, informacij, svetovanja, podpore, spodbujanja in dostopa do novih priložnosti in predstavljajo dobro osnovo za ustvarjanje kulture inovacij in razvoja odprtih inovacijskih modelov. Tehnologija 4.0 bo zahtevala popolnoma nove kompetence zaposlenih, ki bodo praviloma visoko izobražen tehnični kader (Madsen in sod., 2016). Poleg tega pa bomo priča popolnoma novemu stilu vodenja (Almada-Lobo, 2016). Večja decentralizacija, vertikalna integracija, stroji in ljudje bodo bolj povezani in mobilni, vse bo potekalo v oblaku in sproti dajalo povratne informacije o napredku oz. težavah. Pri tem pa je zanimivo to, da se bo industrija 4.0 v nekem bistvu vrnila na začetek predindustrijske dobe, tj. v obrtniško dobo. Visoka specializacija bo namreč omogočala popolno personalizacijo izdelkov z relativno majhnimi stroški (Saldivar in sod., 2016), kar v vmesnih fazah industrijske revolucije ni bilo možno. 81 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 82 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 12 LITERATURA IN VIRI ABTA. (2018). Travel Trends Report 2018. Agencija za zaštitu životne sredine Crne Gore. (2016). Informacija o stanju životne sredine 2015. Podgorica. Air New Zealand. (2016). Sustainability. Almada-Lobo, F. (2016). The Industry 4.0 revolution and the future of Manufacturing Execution Systems (MES). Journal of Innovation Management, 3(4), 16–21. Bâc, D. P. (b. d.). The emergence of sustainable tourism – a literature review. Benzler, D. (2011). Siemens Global Sponsors the Medical Tourism Congress. Bohinj ECO Hotel. (2017). Skrb za okolje. Boluk, K., Cavaliere, C. T., & Higgins-Desbiolles, F. (2017). Critical thinking to realize sustainability in tourism systems: reflecting on the 2030 sustainable development goals: Guest Editors. Taylor & Francis. Bosna i Hercegovina Federacija Bosne i Hercegovine Vlada Federacije BiH. (2010). Strategija razvoja Federacije BiH 2010. - 2020. Sarajevo, Bosna i Hercegovina. Bosna i Hercegovina Vijeće ministara Direkcija za ekonomsko planiranje. (2010). Strategija razvoja Bosne i Hercegovine. Sarajevo, Bosna i Hercegovina. Brent, R., & Crouch, I. (2003). The Competitive Destination: A sustainable tourism perspective. CAB International. Trowbridge: Cromwell Press. Bunghez, C. L. (2016). The Importance of Tourism to a Destination’s Economy. Chesbrough, H. (2003). The logic of open innovation: managing intellectual property. California Management Review, 45(3), 33–58. Chesbrough, H., Vanhaverbeke, W., & West, J. (2006). Open innovation: Researching a new paradigm. Oxford University Press on Demand. Chesbrough, H. W. (2006). The era of open innovation. Managing innovation and change, 127(3), 34–41. Council, W. T. & T. (2015). Travel & Tourism Economic Impact Slovenia 2015. Pridobljeno od https://www.wttc.org/-/media/files/reports/economic impact research/countries 2015/slovenia2015.pdf Duh, E. S., Stojmenova, K., Mali, L., Kos, A., & Pogacnik, M. (2016). Odprte inovacije-prek sodelovanja do trajnostne inovacije/Open innovation-sustainable innovation through collaboration. Elektrotehniski Vestnik, 83(4), 209. Dutta, S., Lanvin, B., & Wunsch-Vincent, S. (2017). The global innovation index 2017: Innovation feeding the world. TAPideia–tropical agriculture platform. Dwyer, L. (2018). Saluting while the Ship Sinks: The Necessity for Tourism Paradigm Change. Journal of Sustainable Tourism, 26(1), 29–48. Dwyer, L., Edwards, D., Mistilis, N., Roman, C., & Scott, N. (2009). Destination and enterprise management for a tourism future. Tourism management, 30(1), 63–74. Eurostat. (2017). Being young in Europe today - demographic trends, Statistics Explained. Pridobljeno od http://ec.europa.eu/eurostat/statistics- explained/index.php/Being_young_in_Europe_today_-_demographic_trends Eurostat. (2018a). Unemployment statistics and beyond. Pridobljeno 2. julij 2018., od http://ec.europa.eu/eurostat/statistics- explained/index.php/Unemployment_statistics_and_beyond Eurostat. (2018b). Your key to European statistics. Pridobljeno 1. julij 2018., od http://ec.europa.eu/eurostat/web/sdi/indicators Evropska komisija. (2010). Evropa, prva svetovna turistična destinacija - nov okvir evropske turistične politike. Fanelli, S. (2018). Momondo: The rising trends in travel and tourism for 2018. Federacija Bosne i Hercegovine Federalno ministarstvo okoliša i turizma. (b. d.). Strategija zaštite okoliša Federacije Bosne i Hercegovine 2008-2018. Sarajevo, Bosna i Hercegovina. 83 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Federacija Bosne i Hercegovine Federalno ministarstvo okoliša i turizma. (2008). Strategija razvoja turizma Federacije Bosne i Hercegovine za period 2008.-2018. Federacija Bosne i Hercegovine Federalno ministarstvo okoliša i turizma. (2010). Stanje okolišta Federacije Bosne i Hercegovine - Izvještaj za 2010.godinu. Sarajevo, Bosna i Hercegovina. Federacija Bosne i Hercegovine Federalno ministarstvo okoliša i turizma. (2017). Godišnji Plan rada za 2017 godinu. Sarajevo, Bosna i Hercegovina. Garay, L., Font, X., & Corrons, A. (2018). Sustainability-Oriented Innovation in Tourism: An Analysis Based on the Decomposed Theory of Planned Behavior. Journal of Travel Research, 0047287518771215. Gassmann, O., & Enkel, E. (2004). Towards a theory of open innovation: three core process archetypes. GEF/UNDP. (2011). The Economic Value of Protected Areas in Montenegro. GEF/UNDP PIMS 4279: Catalyzing Financial Sustainability of Protected Areas in Montenegro. Podgorica. Glasbergen, P., & Cörvers, R. (1995). 1 Environmental problems in an international context. V Environmental Policy in an International Context (Let. 1, str. 1–29). London: Arnold. Green Globe. (2017). Green Globe Certification. Green, P. C. (1999). Building Robust Competencies: Linking Human Resource Systems to Organizational Strategies. Personnel Psychology (1st ed.). San Francisco: Jossey-Bass. Pridobljeno od http://proquest.umi.com/pqdweb?did=748305&Fmt=7&clientId=25836&RQT=309&VNa me=PQD Hočevar, M., Jaklič, M., & Zagoršek, H. (2003). Ustvarjanje uspešnega podjetja: akcijski pristop k strateškemu razmišljanju, vodenju in nadziranju. GV založba. Institut za turizam. (2015). Akcijski plan razvoja cikloturizma. Zagreb, Hrvatska. Institute for Economics and Peace. (2016a). Global Peace Index 2015. Pridobljeno od http://economicsandpeace.org/wpcontent/%0Auploads/2015/06/Global-Peace-Index- Report-2015_0.pdf Institute for Economics and Peace. (2016b). Global Terrorism Index 2015. Pridobljeno od http://economicsandpeace.org/wp-content/uploads/2015/11/Global-Terrorism-Index- 2015.pdf Jurinčič, I. (2014). Prostorsko načrtovanje trajnostnega turizma s pomočjo analize nosilne zmogljivosti. V K. Vodeb (Ur.), Trajnostni razvoj turističnih destinacij alpsko-jadranskega prostora (str. 139–140). Koper: University of Primorska. Kaar, M. (2009). A critical analysis of the 2007-2009 global financial and economic crisis and its implications for the travel industry and associated businesses. diplom. de. Kovač, B. (2001). Strategija slovenskega turizma: vlada RS 2002-2006. Ministrstvo za gospodarstvo. Kovari, I., & Zimányi, K. (2011). Safety and Security in the Age of Global Tourism (The changing role and conception of Safety and Security in Tourism). Applied Studies in Agribusiness and Commerce, 5. Koželj, A. (2015). Analiza ovir inovacijskim procesom v igralniški dejavnosti: magistrska naloga. A. Koželj. Krajinski park Sečoveljske soline. (2011). Zgodovina. Kreag, D. (2001). The Impacts of Tourism: Minnesota Sea Grant Program. Lakov, M. (2017). Choose Safety: The World’s Safest Travel Destinations | Alarm Systems. Pridobljeno 10. marec 2017., od http://simplisafe.com/blog/safe-vacation-destinations Madsen, E. S., Bilberg, A., & Hansen, D. G. (2016). Industry 4.0 and digitalization call for vocational skills, applied industrial engineering, and less for pure academics. V 5th World Conference on Production and Operations Management P&OM. Maja, U., & Rok, O. (2006). Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007–2011. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem, 175. Menerga, d. o. o. (2017). Primer dobre prakse: Bohinj Eco Hotel – Eco Resort & Spa. 84 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Mihalič, R. (2006). Management človeškega kapitala: priročnik za celostno upravljanje človeškega kapitala in človeških virov v praksi sodobnih organizacij znanja. Škofja Loka: Mihalič in Partner. Mihalič, T. (2008). Turizem : ekonomski vidiki. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Ministarstvo finansija i trezora Bosne i Hercegovine Ujedinjene Nacije u Bosni i Hercegovini. (2013). Napredak u realizaciji Milenijumskih razvojnih ciljeva u Bosni i Hercegovini 2013. Sarajevo, Bosna i Hercegovina. Ministarstvo kulture Republike Hrvatske. (2011). Strategija zaštite, očuvanja i održivog gospodarskog korištenja kulturne baštine Republike Hrvatske za razdoblje 2011.–2015. Zagreb, Hrvatska. Ministarstvo poljoprivrede i zaštite životne sredine Agencija za zaštitu životne sredine. (2015). Stanje životne sredine u Republici Srbiji. Beograd, Srbija. Ministarstvo poljoprivrede i zaštite životne sredine Agencija za zaštitu životne sredine. (2017). Privredni potencijali i aktivosti od značaja za životnu sredinu u Republici Srbiji za 2015. godinu. Beograd, Srbija. Ministarstvo turizma i zaštite životne sredine Crne Gore. (2008). Strategija razvoja turizma u Crnoj Gori do 2020. godine. Podgorica. Ministarstvo turizma i zaštite životne sredine Crne Gore. (2017). Nacionalna strategija održivog razvoja do 2030. godine. Podgorica. Ministarstvo turizma Institut za turizam. (2016). Akcijski plan razvoja zelenog turizma. Zagreb, Hrvatska. Ministarstvo turizma Republike Hrvatske Fakultet za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu Opatija. (2014). Nacionalni program upravljanja i uređenja morskih plaža Akcijski plan. Zagreb, Hrvatska. Ministarstvo turizma Republike Hrvatske Institut za turizam. (2015). Akcijski plan razvoja kulturnog turizma. Zagreb, Hrvatska. Ministarstvo vanjske trgovine i ekonomskih odnosa BiH Federalno ministarstvo okoliša i turizma FBiH Ministarstvo za prostorno uređenje građevinarstvo i ekologiju RS UNDP GEF. (2013a). Drugi nacionalni izvještaj Bosne i Hercegovine u skladu s okvirnom konvencijom Ujedinjenih Nacija. Sarajevo, Bosna i Hercegovina. Ministarstvo vanjske trgovine i ekonomskih odnosa BiH Federalno ministarstvo okoliša i turizma FBiH Ministarstvo za prostorno uređenje građevinarstvo i ekologiju RS UNDP GEF. (2013b). Strategija prilagođavanja na klimatske promjene i niskoemisionog razvoja za Bosnu i Hercegovinu. Sarajevo, Bosna i Hercegovina. Ministarstvo vanjske trgovine i ekonomskih odnosa BiH Federalno ministarstvo okoliša i turizma FBiH Ministarstvo za prostorno uređenje građevinarstvo i ekologiju RS UNDP GEF. (2014). Prvi dvogodišnji izvještaj bosne i hercegovine o emisiji stakleničkih plinova u skladu s okvirnom konvencijom ujedinjenih nacija za klimatske promjene. Sarajevo, Bosna i Hercegovina. Ministarstvo zaštite okoliša i prirode. (b. d.). Parkovi Hrvatske. Zagreb, Hrvatska. Ministarstvo zaštite okoliša i prirode PAP/RAC. (2015). Procjena mogućih šteta od podizanja razine mora za Republiku Hrvatsku uključujući troškove i koristi od prilagodbe. Zagreb, Hrvatska. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. (2017). Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021. Pridobljeno 21. oktober 2017., od http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/turizem/strategija_trajnostne_rasti_slovensk ega_turizma/ Ministrstvo za gospodarstvo. (2002). Strategija slovenskega turizma 2002-2006. Ministrstvo za gospodarstvo. (2006). Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007– 2011. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem, 175. Ministrstvo za gospodarstvo. (2012). Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016. Ministrstvo za gospodarstvo. (2017). Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017- 2021: Izvleček za razpravo na usklajevalnih delavnicah. OECD. (2018). Data. Pridobljeno 3. julij 2018., od https://data.oecd.org/ 85 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Organisation mondiale du tourisme. (1995). Concepts, Definitions and Classifications for Tourism StatisticsTouris. World Tourism Organization. Peeters, P., Gossling, S., & Becken, S. (2006). Innovation towards tourism sustainability: climate change and aviation. International journal of innovation and sustainable development, 1(3), 184–200. PEST analiza | Blaž Kos - Born to create. (b. d.). Pridobljeno 11. avgust 2017., od http://www.blazkos.com/pest-analiza.php Peters, M., & Pikkemaat, B. (2006). Innovation in tourism. Journal of Quality Assurance in Hospitality & Tourism, 6(3–4), 1–6. Počuča, J. (2010). Trajnostni (zeleni) turizem v Sloveniji - trend ali stalnica. V Znanje: teorija in praksa [Elektronski vir] : zbornik 7. festivala raziskovanja ekonomije in managementa, 2.-3. december 2010, Koper - Celje - Škofja Loka (str. 57–63). Koper: Fakulteta za manegement. Raspor, A. (2008). Pomanjkanje kadrov v slovenskem gostinstvu in turizmu. Znanje za trajnostni razvoj, 2291–2297. Raspor, A. (2018a). Kako postaviti sistem inovacij v turizmu. Dolga Poljana: Perfectus, Svetovanje in izobraževanje. Pridobljeno od http://www.andrejraspor.com/perfectus_zalozba Raspor, A. (2018b). Strateško planiranje. Dolga Poljana: Perfectus, Svetovanje in izobraževanje. Pridobljeno od http://www.andrejraspor.com/perfectus_zalozba Raspor, A., & Lacmanović, D. (2018). Vpliv kitajskega izhodnega turizma na države nekdanje Jugoslavije. Raspor, A., & Macuh, B. (2017). Deficitarnost kadra v slovenskem gostinstvu Staff shortages in slovenian hospitality industry : 2008-2017. Pridobljeno od file:///C:/Users/Uporabnik02/Downloads/International Thematic Monograph on Tourism 2018 (1).pdf Republika Srbije Ministarstvo poljoprivede i zaštite životne sredine. (2015). Izvještaj o ekonomskim instrumentima za zaštitu životne sredine u Republici Srbiji. Beograd, Srbija. Republika Srpska Ministarstvo industrije energetike i rudarstva Ministarstvo za prostorno uređenje građevinarstvo i ekologiju. (2013). Akcioni plan energetske efikasnosti Republike Srpske do 2018.godine. Banja Luka, Bosna i Hercegovina. Republika Srpska Vlada. (2011). Strategija razvoja turizma Republike Srpske za period 2011- 2020. godina. Banja Luka, Bosna i Hercegovina. Resolucija o strateških ciljih na področju razvoja turizma v Republiki Sloveniji s programom aktivnosti in ukrepov za njeno izvajanje. (1995). Pridobljeno 21. oktober 2017., od http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO15 Sabor Republike Hrvatske. (2009). Strategija održivog razvitka Republike Hrvatske. Saldivar, A. A. F., Goh, C. S. F., Chen, W., & Li, Y. (2016). Self-organizing tool for smart design with predictive customer needs and wants to realize Industry 4.0. Siemens. (2016). Sustainability Information 2016. Siemens. (2017a). Corporate Citizenship. Siemens. (2017b). Diversity Factsheets. Siemens. (2017c). Health Management. Siemens. (2017d). Making Dreams Come True: Siemens »Project Asha«Making Dreams Come True: Siemens »Project Asha«. Siemens. (2017e). Siemens dual vocational education and training in figures. Singh, R. (2013). Terrorism and tourism. International Journal of Advanced Research in Management and Social Sciences, 2(11), 187–198. Sirše, J., Stroj-Vrtačnik, I., & Pobega, N. (1993). Strategija razvoja slovenskega turizma. IER- Inštitut za ekonomska raziskovanja. Slovenije, V. R. (2012). Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016. Republika Slovenija. Dostupno na: http://www. mgrt. gov. si/fileadmin/mgrt. gov. si/pageuploads/turizem/Turizemstrategije_politike/Strategija_turizem_sprejeto_7, 6. Smeral, E. (2010). Impacts of the world recession and economic crisis on tourism: Forecasts 86 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 and potential risks. Journal of Travel Research, 49(1), 31–38. SOLINE Pridelava soli, d. o. o. (2017). Lepa Vida: Thalasso Spa na solinah. Sovinc, A. (2014). Turizem v zavarovanih območjih: Primer umestitve dejavnosti letnih term na prostem v ponudbo Krajinskega parka Sečoveljske soline. V K. Vodeb (Ur.), Trajnostni razvoj turističnih destinacij alpsko-jadranskega prostora (str. 106–121). Koper: Univerza na Primorskem. SPIRIT Slovenija. (2017). SPIRIT Slovenija. Pridobljeno 21. oktober 2017., od http://www.spiritslovenia.si/javni-razpisi-in-narocila Stanat, M. (2010). Corporate Sustainability Strategies: A Siemens Case Study. SURS. (2017). Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno od http://www.stat.si The Partnership for Global Sustainable Tourism Criteria. (2013). Global Sustainable Tourism Council Criteria. Tomazos, K. (2017). Egypt’s tourism industry and the Arab Spring. UMAR. (2001). Slovenija v EU, Strategija gospodarskega razvoja Slovenije. Ljubljana. UN. (1992). Agenda 21. United Nations Conference on Environment & Developmen Rio de Janeiro, Brazil, 3 to 14 June. UN. (2012). The future we want. UNDP. (2014). Transfer of Czech experience – Contaminated sites management in Western Balkans. UNESCO World Heritage Centre. (2017). Pridobljeno 10. september 2017., od http://whc.unesco.org/en/about/ UNWTO. (1999). Tourism: 2020 Vision. Madrid: United Nations World Tourism Organization. UNWTO. (2001). Sustainable development of Ecotourism. A Compilation of Good Practices. Madrid: World Turism Organization. UNWTO. (2009). Tourism Highlights – 2009 edition. Madrid: United Nations World Tourism Organization. UNWTO. (2017). UNWTO world tourism barometer march 2017 (Let. 15). Madrid, Spain. Uradni list RS. (1994). Zakon o gostinstvu (ZGos). Pridobljeno 21. oktober 2017., od http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO393 Uredba o KPSS. (2001). Uredba o Krajinskem parku Sečoveljske soline. Uradni list RS, št. 29/01 in 46/14 – ZON-C. Van den Berg, G., & Pietersma, P. (2014). The 8 steps to strategic success: unleashing the power of engagement. Kogan Page Publishers. Vlada, R. S. (2008). Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023. Vlada Republike Hrvatske. (2013). Strategija razvoja turizma Republike Hrvatske do 2020. godine. Vlada Republike Hrvatske. Zagreb, Hrvatska. Vlada Republike Hrvatske. (2016). Nacionalni program reformi 2016. Nacionalni program reformi 2016 (Let. 1). Zagreb, Hrvatska. Vlada Republike Srbije. (2008). Nacionalna strategija održivog razvoja. Beograd, Srbija. Vlada Republike Srbije. (2012). Nacionalna strategija održivog korišćenja prirodnih resursa i dobara. Beograd, Srbija. Vlada Republike Srbije. (2014). Strategija poljoprivrede i ruralnog razvoja Republike Srbije za period 2014 - 2024. godine. Beograd, Srbija. Vlada Republike Srbije Ministarstvo trgovine turizma i telekomunikacija. (2016). Strategija razvoja turizma Republike Srbije za period 2016.-2025. Beograd, Srbija. Vodeb, K. (2014). Trajnostna konkurenčnost turistične destinacije. V K. Vodeb (Ur.), Trajnostni razvoj turističnih destinacij alpsko-jadranskega prostora (str. 17–26). Koper: Univerza na Primorskem. WCED. (1987). Our common future. Geneva: World Comission on environment. Weaver, D. B. (2006). Sustainable tourism: Theory and practice. Oxford: Butterworth Heinemann. World Economic Forum. (2016). Travel and Tourism Competitiveness Report 2015. Pridobljeno od http://reports.weforum.org/travel-and-tourism-competitiveness-report- 2015/ 87 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 World Travel & Tourism Council. (2012). The Comparative Economic Impact of Travel & Tourism. World Travel & Tourism Council. (2015). Seven ways technology is changing the travel industry – Medium. Pridobljeno 5. marec 2017., od https://medium.com/@WTTC/seven-ways- technology-is-changing-the-travel-industry-85cff79c1ece#.8nurukvu0 World Travel & Tourism Council. (2016). Economic Impact Analysis. World Travel & Tourism Council (WTTC). Pridobljeno od https://www.wttc.org/research/economic- research/economic-impact-analysis/ WTO. (1999). Tourism: 2020 Vision. Executive Summary Updated. World Tourism Organization. http://doi.org/doi:10.18111/9789284403394 WTO. (2002). Tourism and Poverty Alleviation. WTTC. (2016). Travel & Tourism: Economic Impact. WTTC. (2018). Publications. Pridobljeno 3. julij 2018., od https://www.wttc.org/publications/ Zakon o pospeševanju turizma (ZPT). (1998). Pridobljeno 21. oktober 2017., od http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO584 Zakon o spodbujanju razvoja turizma. (2004). Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT). (2003). Pridobljeno 21. oktober 2017., od http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1577 Zavod za zaštitu prirode Crne Gore. (2011). Studija zaštite za Regionalni park “Piva” u opštini Plužine. Podgorica. Zelena energetska zadruga. (2015). Prelazak Hrvatske na 100 % obnovljivih izvora energije Analiza mogućnosti korištenja obnovljivih izvora energije u Republici Hrvatskoj. 88 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 13 PRILOGE Priloga 1: Nacionalne strategije Obdobje VIZIJA POSLANSTVO A Strategija 2017-2021 STRATEŠKA VIZIJA SLOVENSKEGA TURIZMA POSLANSTVO: trajnostne Slovenija je globalna zelena butična destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in - dolgoročno trajnostno z vplivom na rast in zaposlovanje rasti aktivna doživetja, mir in osebne koristi. (blaginja), slovenskega (ang.) »Slovenia is a green boutique global destination for demanding visitors, looking for - vključevanje poslovnih nalog in interesov malih in srednjih turizma diverse and outdoor experiences, peace and personal benefits. podjetij, velikih turističnih in ne-turističnih podjetij v slovenski 2017-2021 turistični trg, VIZIJE PO GLAVNIH PRODUKTIH - prizadevanje za povečanje prepoznavnosti in celostne podobe Počitnice v gorah Slovenije v svetu. Vizija 2021: Posodobljena turistična infrastruktura omogoča celoletne počitnice v gorah, z odlično izkušnjo obiskovalcev in raznoliko ponudbo aktivnih doživetij v naravi (outdoor), ki so lahko dostopna in zadovoljujejo potrebe zahtevnega obiskovalca. Ta produkt močno vpliva na celostno podobo Slovenije kot butične in aktivne destinacije z visoko dodano vrednostjo. Outdoor Vizija 2021: Slovenski outdoor produkt je med najkonkurenčnejšimi v Evropi, temelji pa na izjemnih naravnih danostih, kakovostni infrastrukturi, trajnostnih poslovnih praksah ter odgovorni rabi naravnih in kulturnih danosti. Produkt ima velik vpliv na celostno podobo Slovenije kot zelene in aktivne destinacije. Poslovna srečanja & dogodki Vizija 2021: Visoko konkurenčen produkt MICE z visoko dodano vrednostjo v vrhunskih kongresnih centrih, več regijsko zanimivih dogodkov in prireditev, privlačna in iskana lokacija za produktna lansiranja in predstavitve. Zdravje & dobro počutje Vizija 2021: Sodobna in visoko konkurenčna ponudba zdravja, preventive in wellnessa (in selfnessa), ki jo dopolnjujejo privlačna vodna doživetja za družine, omogoča celoletno poslovanje in močnejše prodiranje na tuje trge. Produkt temelji na jasno opredeljenih kazalnikih uspešnosti, za kar so poskrbeli lastniki, ter na mednarodnih standardih za hotelsko poslovanje in produkt zdravstva. Produkt ima močen vpliv na celostno podobo Slovenije kot zdrave destinacije. Doživetja narave Vizija 2021: Butični produkt doživljanja narave, z visoko dodano vrednostjo, ki temelji na konceptu izjemnih naravnih danosti Slovenije, trajnostnega razvoja, odlične interpretacije in razlikovalnih doživetij. Gastronomija Vizija 2021: Slovenija postane prepoznavna destinacija z visokokakovostno, inovativno, avtentično ponudbo hrane in vina, ki jo ustvarjajo številni manjši butični ponudniki kakovostne hrane z veliko bero najprestižnejših nagrad in tradicionalne gostilne, ki s svojo kuhinjo temeljijo na lokalnem in srčnosti. Gastronomija je motiv prihoda vse leto. Sonce & morje Vizija 2021: Butični produkt z visoko dodano vrednostjo, ki temelji na konceptu riviere, visokokakovostnih 89 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 plažah, privlačnih javnih površinah, kulturni ponudbi, zgodovinskih mestecih, poletnih dogodkih, številnih vodnih in drugih outdoor doživetjih ter vrhunski kulinariki in vinih. Kultura Vizija 2021: Privlačen produkt City break Ljubljane pozitivno vpliva na celoten produkt Kultura v Sloveniji, ki z bogato zgodovino, s pestrim prireditvenim in festivalskim kulturnim dogajanjem, z umetnostjo in alternativno ponudbo kulture pospešuje obisk mest kot končnih destinacij prihoda, hkrati pa Ljubljana, manjša mesteca in zgodovinska mesta Slovenije postajajo privlačne točke postanka za številne tranzitne potnike čez Slovenijo. Športni turizem Vizija 2021: Konkurenčnost športnega turizma temelji na visokokakovostni športni in outdoor infrastrukturi, podprti z visokokakovostno hotelsko ponudbo in podpornimi storitvami. Celostna podoba produkta dodatno dopolnjuje od 10 do 15 športnih prvenstev, ki jih vsako leto gosti Slovenija. Krožna potovanja Vizija 2021: Poleg organiziranega produkta krožnih potovanj (touring), v okviru katerega je naša država del tur in programov v osrednji, južni in vzhodni Evropi, je Slovenija razvila privlačen produkt krožnih potovanj, ki temelji na veliki koncentraciji raznolikih doživetij in znamenitosti na lahko obvladljivih razdaljah. Poleg Ljubljane, ki je s svojo lego in ponudbeno strukturo osrednje središče, od koder je mogoče preprosto odkrivati makro destinacijo in celotno Slovenijo, se posamezne pomembne točke tega raziskovanja razvijajo tudi v drugih makro destinacijah. Turizem na podeželju Vizija 2021: Produkt se uspešno povezuje z drugimi produkti (Zdravje & Dobro počutje, Počitnice v gorah, Touring, Kulinarika), zaradi česar je pridobil na pomembni kritični masi, kar je omogočilo vlaganja v inovacije, razvoj, prenove in gradnjo novih ponudb. Produkt je pomemben pospeševalec kmetijske proizvodnje, visokokakovostne avtentične kulinarike, avtentične nastanitvene ponudbe in številnih doživetij v stiku z naravo, kulturo in ljudmi. B Strategija 2012-2016 V letu 2016 bo turizem v Sloveniji temeljil na trajnostnem razvoju ter bo kot zelo uspešen Slovenski turizem na trajnostni način ustvarja pomemben del razvoja gospodarski sektor narodnega gospodarstva ključno prispeval k družbeni blaginji in ugledu okoljske, ekonomske in družbeno-kulturne blaginje, prihodkov in slovenskega naše države v svetu. zaposlitev ter pomembno prispeva k mednarodnemu ugledu turizma Slovenije; temelji na intenzivnem trženju turističnih proizvodov, ki 2012-2016 imajo mednarodno prepoznavno znamko in visoko dodano vrednost. C RNUST - 2007-2011 Slovenija bo postala razvita turisticna destinacija z raznoliko in kakovostno turisticno ponudbo, s Pozicija Razvojni poudarkom na krajših pocitnicah. Z izoblikovanimi atraktivnimi in raznolikimi integralnimi Slovenija je pozicionirana kot Evropa v malem, v njeni sredini, načrt in turisticnimi proizvodi bo postala tudi zaželena destinacija za daljše pocitnice. kot srce Evrope: usmeritve - Je ena od zadnjih, še ne dovolj odkritih destinacij v Evropi. slovenskega - Prizadevamo si, da Slovenija ostaja taka kot je - pristna, turizma avtenticna. 2007-2011 - V njej najdemo vse elemente Evrope, zato se vsakdo pocuti kot doma. - Zaradi lege v središcu Evrope je idealno izhodišce za obisk najvecjih evropskih zanimivosti. D Strategija 2002-2006 Slovenija želi postati v naslednjih desetih letih razvita turisticna država s primerljivo evropsko slovenskega kakovostjo turisticnih storitev in raznovrstno turisticno ponudbo, ki bo konkurencna v razmerju turizma do drugih turisticnih obmocij. 2002-2006 90 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Slovenija se tržno pozicionira do konkurencnih destinacij kot mlada, majhna, raznovrstna, zanimiva dežela, polna novih doživetij in nenavadnih ponudbenih kombinacij. - Slovenija je majhna, gostoljubna in prijazna evropska dežela, ki jo lahko odkrivamo na varen in lahko dostopen nacin. - Slovenija je edina evropska dežela na sticišcu Alp in Jadrana, kjer lahko turist v kratkem casu doživi lepote gora, krasa, jezer, rek in skrivnosti morja. - Slovenija je dežela z ohranjeno in bogato naravo ter kulturo, ki ponuja mir in kakovostne turisticne storitve v avtenticnem okolju. - Slovenija je dežela, ki ima konkurencne turisticne programe in gostu ponuja veliko doživetij za porabljena sredstva. - Slovenija je dežela z zanimivo ponudbo turisticnih programov za mlade in vse tiste, ki cenijo drugacnost in zabavo, aktiven oddih in zdravje, raznovrstnost in varnost. E Strategija 1994-1999 razvoja slovenskega turizma, 1993 KROVNI CILJ SPECIFIČNI CILJI A Strategija Strategija je usmerjena v scenarij pospešenega trajnostnega razvoja turizma in si bo prizadevala za zagotavljanje sredstev in načinov za trajnostne doseganje razvojnih ciljev turizma do leta 2021: rasti - priliv iz naslova izvoza potovanj: 3,7 do 4 milijarde EUR, slovenskega - 5–5,5 milijona turističnih obiskov, turizma - 16–18 milijonov nočitev, 2017-2021 - povprečno dolžino bivanja 3,1–3,4 dneva, - 18.000 do 22.000 novih turističnih sob, od tega v hotelskem sektorju 8.500 prenovljenih in 6.500 novih, - povečanje zaposlovanja za polni delovni čas v turističnem sektorju na 12.000 zaposlenih. Na osnovi strateških ciljev strategija postavlja pet tržnih ciljev: - izboljšanje podobe slovenskega turizma, - vzdrževanje visoke stopnje zadovoljstva turistov, - osredotočenost na ciljne segmente (Slovenija kot globalna destinacija), - povečanje prepoznavnosti, - pospeševanje konverzij (od zavedanja o znamki do pripravljenosti za nakup). CILJI IN KAZALNIKI PO POLITIKAH/UKREPIH/AKTIVNOSTIH 1. MAKROREGIJE IN TURISTIČNI PRODUKTI Cilj; Kazalniki 1.1.: Okrepitev vertikalne razvojno-promocijske povezave od nacionalne preko makrodestinacijske do lokalne ravni, z vzpostavitvijo sistema produktnega razvoja in promocije preko makro destinacij; Število delujočih subregijskih območij (znamk), število skupnih dodatnih promocijskih aktivnosti, potrošnja tujih obiskovalcev, število nočitev 1.2.1.: Izboljšati konkurenčnost žičniške infrastrukture in gorskih centrov; Naložbe, število prenovljenih žičnic, stopnja rasti števila prepeljanih smučarjev glede na predhodno leto, število novih sistemov umetnega zasneževanja 1.2.2: Konsolidacija lastništva; Kazalniki gorskih centrov, ROE, ROA, Indeksi glede na predhodno leto 1.2.3.: Povečati privlačnost ponudbe; Število novih panoramskih poti in vzpostavljenih panoramskih točk, Indeksi glede na predhodno leto 1.2.4.: Povečati privlačnost ponudbe; Število novih interpretacijskih centrov in muzejev, Indeksi glede na predhodno leto 1.3.1.: Izboljšati konkurenčnost MICE produkta; Število posodobljenih kongresno-razstaviščnih centrov, število dogodkov, število nočitev, 91 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Indeksi glede na predhodno leto 1.3.2.: Izboljšati letalsko dostopnost Slovenije; Število novih letalskih linij, število prepeljanih potnikov, Indeks glede na predhodno leto 1.3.3.: Izboljšati sistem upravljanja in financiranja; Število mednarodno odmevnih dogodkov, Indeks glede na predhodno leto 1.3.4.: Povečati prepoznavnost in celostno podobo Slovenije; Število dogodkov glede na navedeno vrsto, Indeksi glede na predhodno leto 1.4.1.: Izboljšati konkurenčnost; Izboljšanje poslovanja obstoječih zdraviliških podjetij: ADR; RevPAR; ROE; ROA, Indeksi glede na predhodno leto 1.4.2.: Okrepiti specializacijo in konkurenčnost; Število razlikovalnih produktov na trgu, Kazalniki zdraviliških podjetij: ADR; RevPAR; ROE; ROA, Indeksi glede na predhodno leto 1.5.1.: Kakovostne, urejene, vzdrževane javne plaže, ki izboljšujejo konkurenčnost destinacij; Število in obseg (m2) urejenih javnih plaž 1.5.2.: Kakovostni in urejeni javni prostori, ki izboljšujejo konkurenčnost destinacij; Število in obseg (m2) urejenih javnih prostorov 1.6.1.: Načrtovanje razvoja turizma, ki temelji na kulturni dediščini; Da/Ne 1.6.2.: Vključevanje slovenskih gradov in ostalih objektov kulturne in industrijske dediščine v ponudbo turizma; Število dediščinskih objektov, ki so turistična privlačnost, število novo izdanih koncesij 1.7.1.: Izboljšati prepoznavnost in celostno podobo Slovenije kot športne destinacije; Število outdoor mednarodnih dogodkov 1.7.2.: Izboljšati konkurenčnost outdoor produktov; Obseg novih naložb, število km vzpostavljenih, urejenih in upravljanih kolesarskih in pohodniških poti, število razglednih točk 1.7.3.: Poenotenje sistema označevanja pohodniških in kolesarskih poti; Obseg enotno označenih kolesarskih in pohodniških pot, število destinacij/občin, ki so uvedle poenoten sistem 1.7.4.: Okrepiti podporo javnega prometa za boljše servisiranje outdoor športom; Število prilagojenih in outdoor športom prijaznih linij in ponudb 1.8.1.: Okrepiti krovno promocijo kulinarike in dosegati sinergije z regijsko/lokalno ravnjo; Število aktivnosti po vrstah promocijski aktivnosti, indeksi glede na predhodno leto 1.8.2.: Povezati kmetijstvo, kulinariko in turizem in kulinariko izkoristiti kot pospeševalec lokalnega in regijskega razvoja.; Število lokalnih zelenih povezav in zelenih oskrbovalnih verig, obseg lokalnih produktov v hotelih, restavracijah 1.9.1.: Izboljšati prepoznavnost in celostno podobo Slovenije kot športne destinacije & Izboljšati konkurenčnost športnega turizma; Število speciliziranih športnih dogodkov, število udeležencev, število nočitev & Število športnih objektov, ki izpolnjujejo mednarodne standarde 1.9.2.: Profesionalno upravljanje in trženje športnega turizma; Število profesionalnih upravljavcev in tržnikov, število dogodkov (glede na mednarodna merila) 1.10.1.: Povečati potrošnjo med tranzitnimi in enodnevnimi potniki; Potrošnja na tranzitnega in enodnevnega potnika 2. INSTITUCIONALNI IN PRAVNI OKVIR 2.1.1.: Zagotoviti pozicijo močnega centra za trženje in promocijo turizma; Stopnja izvajanja ukrepov trženjske strategije 2.1.2.: Preoblikovanje Direktorata za turizem v platformo za učinkovito koordiniranje ukrepov za razvoj turizma na nacionalni ravni.; Stopnja izvajanja ukrepov, ki jih predlaga ta strategija in so v pristojnosti MGRT 2.1.3.: Profesionalna promocija turističnih naložbenih priložnosti na nacionalni ravni; Da/Ne 2.1.4.: Večja stopnja integracije in sodelovanja med gospodarstvom ter LTO-ji in STO-jem.; Predstavniki turističnega gospodarstva v upravnih in nadzornih odborih STO in LTO-jev 2.2.1.: Povečati prilive iz naslova turistične takse; Turistična taksa v evrih, indeks turistične takse glede na predhodno leto (v %) 2.2.2.: Vlaganje turistične takse v turistično infrastrukturo & Večja preglednost pri dodelitvi razpoložljivih sredstev.; Dodatna razpoložljiva sredstva (namenska) za STO & Deleži turistične takse po namenu porabe (v %), Indeksi glede na predhodno leto 2.3.1.: Standardizacija in izboljšanje kakovosti; Da/Ne 2.3.2.: Standardizacija in izboljšanje kakovosti; Da/Ne 2.3.3.: Standardizacija in izboljšanje kakovosti; Da/Ne 2.5.1.: Izboljšanje pogojev poslovanja za turistična podjetja; Da/Ne 2.6.1.: Ureditev vožnje z gorskim kolesom; Da/Ne 2.6.2.: Lažje izvajanje aktivnosti; Da/Ne 2.7.1.: Vzpostaviti osnove za učinkovito trasiranje, označevanje, vzdrževanje in financiranje vzdrževanja tematskih poti; Da/Ne 2.7.2.: Vzpostaviti model financiranja planinskih poti; Da/Ne 92 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 2.8.1.: Izboljšati kakovost in dostopnost usposabljanj za vodnike za vodne športe; Da/Ne 2.8.2.: Večja varnost; Da/Ne 2.9.1.: Izboljšanje pogojev poslovanja za gorske centre; Da/Ne 2.9.2.: Uskladitev zakonodaje z EU zakonodajo; Da/Ne 2.10.1.: Zagotavljanje varnost; Število aktivnosti na področju turizma, preventivne objave v medijih, promocijska gradiva 3. NASTANITVE, TURISTIČNA INFRASTRUKTURA IN NALOŽBE 3.1.1.: Stabilizacija obstoječega hotelskega portfelja v državni lasti; Kazalniki hotelskih podjetij: ADR; RevPAR; ROE; ROA, indeksi glede na predhodno leto 3.2.1.: Identifikacija ključnih novih naložb v nastanitvene zmogljivosti; Število novih sob in ležišč, indeksi glede na predhodno leto 3.2.2.: Spodbujanje novih naložb v nastanitve na ravni 4 in 5 zvezdic; Število novih naložbenih projektov v nastanitveni sektor (hoteli 4 in 5 zvezdic), Indeksi glede na predhodno leto 3.3.1.: Spodbujanje razvoja strateških projektov v turizmu; Število strateških turističnih projektov, indeksi glede na predhodno leto 3.4.1.: Povečati raven naložb v turizmu; Višina naložb v sektorju, Indeksi glede na predhodno leto 3.4.2.: Povečati raven naložb v turizmu; Naložbe v sektorju v evrih, Indeksi glede na predhodno leto 3.5.1.: Okrepiti naložbe malih in srednjih podjetij v turizmu; Naložbe v mala in srednja podjetja v evrih, Indeksi glede na predhodno leto 3.5.2.: Okrepiti naložbe malih in srednjih podjetij v turizmu; Naložbe v mala in srednja podjetja v evrih, Indeksi glede na predhodno leto 3.6.1.: Usmeriti razvoj makro destinacij; Da/Ne 3.6.2.: Umeriti trženje makro destinacij; Da/Ne 3.7.1.: Zagotoviti EU-sredstva za turizem v naslednji EU perspektivi; EU-sredstva za naložbe v turistično infrastrukturo v naslednji finančni perspektivi v evrih, indeks glede na prejšnje obdobje 3.7.2.: Zagotoviti EU-sredstva za turizem v naslednji EU perspektivi; EU-sredstva vlaganje v neopredmetene vire v turizmu v naslednji finančni perspektivi v evrih, indeks glede na prejšnje obdobje 3.8.1.: Večja lokalna dostopnost; Število potnikov v cestnem javnem linijskem in mednarodnem prevozu, indeks glede na prejšnje leto 3.8.2.: Večja lokalna dostopnost; Število destinacij, ki ima mestno kartico 3.8.3.: Večja lokalna dostopnost; Število destinacij, ki ponujajo trajnosti prevoz (hop-on hop-off, e-mobilnost, vzpostavljanje con majhnih izpustov z uporabo hibridnih avtobusov) 4. PROSTOR, NARAVNI IN KULTURNI VIRI 4.1.1.: Izboljšati proces načrtovanja turističnega razvoja; Da/Ne 4.2.1.: Povečati število (in pripadnost) ratificiranih mednarodnih zelenih konvencij; Da/Ne 4.2.2.: Pridobiti analizo nosilnih zmogljivosti turističnih destinacij v Sloveniji in vzpostavitev modelov upravljanja; Da/Ne 4.2.3.: Izkoristiti Unescov potencial za valorizacijo kuturne in naravne dediščine skozi turizem; Da/Ne 4.2.4.: Izboljšati zeleno dimenzijo turizma z ekoznaki, znaki ekokakovosti, s sodelovanjem v mednarodnih zelenih mrežah in organizacijah; Št. novih ekoznakov (skupaj in po vrstah), št. novih članstev v zelenih pobudah, št. zelenih nagrad 4.3.1.: Pridobitev analize nosilnih zmogljivosti turističnih destinacij v Sloveniji in vzpostavitev modelov upravljanja; Da/Ne 4.4.1.: Spremljanje zadovoljstva obiskovalcev & Povečevanje zadovoljstva obiskovalcev za 2 odstotni točki letno; Da/Ne & Delež zelo zadovoljnih in zadovoljnih prebivalcev v celotnem številu 4.4.2.: Spremljanje zadovoljstva prebivalcev & Povečevanje zadovoljstva prebivalcev za 2 odstotni točki letno; Da/Ne & % zelo zadovoljnih in zadovoljnih prebivalcev v celotnem številu 4.5.1.: Aktivno izvajanje politike trajnostnega razvoja turizma; Število novih certificiranih destinacij in ponudnikov 4.5.2.: Vzpostavitev modela za certificiranje novih kategorij ponudnikov; Število novih certificiranih ponudnikov po kategorijah 4.5.3.: Razvoj zelenih produktov; Število tržno oblikovanih zelenih produktov, ki izpolnjujejo merila ZZST 4.5.4.: Prilagajanje podnebnim spremembam; Da/Ne 4.6.1.: Načrtovanje razvoja turizma v zavarovanih območjih; Da/Ne 4.7.1.: Načrtovanje razvoja turizma, ki temelji na kulturni dediščini; Da/Ne 4.7.2.: Vključevanje slovenskih gradov v ponudbo turizma; Število gradov, ki so turistična privlačnost 4.7.3.: Vključevanje industrijske dediščine v ponudbo turizma; Število objektov industrijske dediščine, ki so turistična privlačnost 5. MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA 5.1.1.: Poenostavitev in odprava birokratskih ovir v turizmu; Število novih delovnih mest v malih podjetjih, število novih malih podjetij, Indeksi glede na predhodno leto 93 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 5.2.1.: Izboljšati upravljanje znamke in povečati število članov; Število članov, indeks glede na predhodno leto 5.2.2.: Okrepiti krovno promocijo kulinarike in dosegati sinergije z regijsko/lokalno ravnjo; Število aktivnosti po vrstah promocijski aktivnosti, indeksi glede na predhodno leto 5.2.3.: Povezati kmetijstvo, kulinariko in turizem in kulinariko izkoristiti za okrepitev celostne podobe Slovenije & Povečati mednarodno prepoznavnost slovenske kulinarike; Da/ne & Število mednarodnihkulinaričnih priznanj, znamk (European Destination of Gastronomy ipd.) 5.2.4.: Pridobitev meril za zdravo ponudbo, bolj zdrava ponudba v gostinstvu; Število gostinskih obratov z zdravo ponudbo 5.3.1.: Znamka za spominke, izdelke obrti in dizajnerske izdelke iz Slovenije; Da/Ne 6. KADRI 6.1.1.: Izboljšanje kakovosti poklicnega izobraževanja v Sloveniji; Da/Ne 6.1.2.: Dvig kakovosti poklicnega izobraževanja v Sloveniji; Število posodobljenih standardov poklicnega izobraževanja, Indeksi glede na predhodno leto 6.2.1.: Izobraževanje hotelskih vodij; Da/Ne 6.2.2.: Izobraževanje srednjega vodstva; Število študentov, vpisanih v srednje in visoke turistične šole, indeks glede na predhodno leto 6.2.3.: Boljše spremljanje in spremljanje uspešnosti (KPI) v turizmu; Da/Ne 6.3.1.: Dvig podobe turističnih poklicev; Indeks podobe turizma 6.4.1.: Izboljšanje znanja in kakovosti; Da/Ne 6.4.2.: Izboljšanje znanja in kakovosti v malih hotelih; Število zaposlenih v malih hotelih, ki so se udeležili izobraževanj, Indeksi glede na predhodno leto 6.4.3.: Izboljšanje znanja in kakovosti v malih hotelih; Število zaposlenih, ki so se udeležili izobraževanj na področju IKT, Indeksi glede na predhodno leto 6.5.: Oblikovanje nacionalne sheme certificiranja uspešne politike ravnanja s kadri; Da/ne 7. STRATEGIJA TRŽENJA 7.1.1.: Izboljšati učinkovitost sistema trženjskega upravljanja; Da/Ne 7.2.1.: Uskladitev turistične komunikacijske platforme z novim pozicioniranjem slovenskega turizma; Da/Ne & Podoba države, poznavanje znamke, Brand conversion 7.3.1.: Ciljno usmerjena in učinkovita razdelitev trženjskega proračuna; Donos za trženjska sredstva po trgih 7.3.2.: Povečati rast iz naslova novih virov; Število pobud za nove trge, celotna rast, ki je rezultat pobud 7.3.3.: Povečati trženjsko učinkovitost na ključnih trgih; Usklajenost izvedbenih trženjskih načrtov s strategijo, raziskave motivov po trgih 7.3.4.: Povečati učinkovitost promocije; Izvajanje pobud (kot jih opredeljuje strategija trženja), donos na vložena trženjska sredstva 7.4.1.: Izboljšati potrošnikovo izkušnjo/zadovoljstvo; Implementacija pobud (kot jih opredeljuje strategija trženja), indeks interakcij družbenih medijev, zadovoljstvo uporabnikov 7.4.2.: Izboljšati potrošnikovo izkušnjo/zadovoljstvo; Število letnih vrednotenj nakupne poti 7.4.3.: Izboljšati potrošnikovo izkušnjo/zadovoljstvo; Število izvedenih pobud B Strategija Cilj razvoja slovenskega turizma v UKREPI, CILJI IN KAZALNIKI PO RAZVOJNIH PODROČJIH/DEJAVNOSTIH razvoja obdobju od leta 2012 do konca leta Razvojno področje oz. dejavnost 1: Spodbujanje povečanja konkurenčnosti slovenskega turizma slovenskega 2016 je: KAZALNIK Izboljšanje konkurenčnosti slovenskega turizma na lestvici WEF turizma povečati obseg turistične dejavnosti CILJ 1 mesto višje vsako leto (skupna uvrstitev) 2012-2016 (turistični promet: prihodki in dobiček iz UKREP 1.1. SPODBUJANJE RAZVOJA TURISTIČNIH DESTINACIJ naslova opravljanja gostinske in KAZALNIK Število ustrezno upravljanih in na trgu delujočih regionalnih destinacijskih organizacij turistične dejavnosti,22 število turistov, CILJ 14 dejavnih regionalnih destinacijskih organizacij število prenočitev): KAZALNIK Število usposobljenih destinacijskih menedžerjev na destinaciji - število prenočitev: 2 % (letna stopnja CILJ Vsaj eden na destinaciji rasti), KAZALNIK Število nastanitvenih obratov z mednarodnim ekološkim certifikatom na destinaciji - število turistov: 4 % (letna stopnja CILJ Vsaj 10 % nastanitvenih obratov, certificiranih do konca leta 2016 na destinaciji rasti), KAZALNIK Kazalniki trajnostnega razvoja turizma - priliv iz naslova izvoza potovanj: 6 %- CILJ Razvoj in uvedba kazalnikov trajnostnega razvoja turizma na vseh destinacijah in na državni ravni; vzpostavitev sistema občasnega 8 % (letna stopnja rasti), poročanja - dodana vrednost na zaposlenega: KAZALNIK Sodelovanje regionalnih destinacijskih organizacij s Slovensko turistično organizacijo na programski ravni 94 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 35.000 €/zaposlenega, CILJ Izvedene skupne (partnerske) aktivnosti - število novih zaposlitev: 9.000 novih KAZALNIKI Število turistov in ustvarjenih prenočitev na destinaciji; Število obiskovalcev turističnih znamenitosti na destinaciji; Število zaposlitev do konca leta 2016. oblikovanih integralnih turističnih proizvodov; Število oblikovanih prodajnih poti; Število turističnih in s turizmom povezanih gospodarskih ter civilnih subjektov,dejavno vključenih v aktivnosti na destinacijski ravni; Število skupnih trženjskih nastopov destinacije na domačem in tujih trgih CILJ Skladno s cilji iz strategije posamezne destinacije UKREP 1.2. USTREZNOST KADROVSKE STRUKTURE GLEDE NA POTREBE GOSPODARSTVA KAZALNIK Število zaposlenih v sektorju gostinstvo in turizem CILJ 50.000 do konca leta 2016 KAZALNIK Število brezposelnih z izobrazbo s področja gostinstva in turizma CILJ Znižanje števila brezposelnih v gostinstvu in turizmu vsako leto za 2 % KAZALNIK Število vpisanih dijakov, študentov v izobraževalne programe gostinstva in turizma CILJ Ustaviti zmanjševanje vpisa v programe gostinstva in turizma glede na vpis v druge izobraževalne programe s področja poklicnega in strokovnega izobraževanja KAZALNIK Število izvedenih promocijskih aktivnosti CILJ Vsaj 3 dejavnosti s področja promocije izobraževanja ali dela v gostinstvu in turizmu letno KAZALNIK Uvajanje standarda Družini prijazno podjetje v turistična podjetja CILJ Vsaj 1 podjetje na leto UKREP 1.3. SPODBUJANJE POVEČANJA KAKOVOSTI KAZALNIK Uvedba in izboljšanje kategorizacijskega sistema (tehnična kakovost) ter uskladitev s trajnostnim merili CILJ 100 % KAZALNIK Število specializiranih nastanitvenih obratov oz. ponudnikov (turistična podjetja s certificirano in specializirano turistično ponudbo) CILJ Vsaj 2 nastanitvena obrata na leto KAZALNIK Uvajanje celovitega sistema kakovosti za turistična podjetja CILJ Vsaj 10 nastanitvenih obratov na leto KAZALNIK Merjenje zadovoljstva turistov CILJ Stalno KAZALNIK Število nacionalnih znamk kakovosti ponudbe ali število prevzetih mednarodnih znamk kakovosti turizma CILJ Vsaj 2 na leto UKREP 1.4. SPODBUJANJE RAZVOJA IN RAZISKOVALNEGA DELA TER OBLIKOVANJE USTREZNIH PODLAG ZA SPREJEMANJE POSLOVNIH ODLOČITEV V TURIZMU KAZALNIK Nabor izvedenih javno dostopnih raziskav v turizmu, podpora ciljnim raziskovalnim projektom v turizmu CILJ Vsaj 2 raziskavi s področja turizma letno KAZALNIK Izvedeni satelitski računi za turizem CILJ Na 3 leta novi podatki o ekonomskem pomenu turizma v Sloveniji KAZALNIK Kakovostni in celoviti statistični podatki o turistih ter krepitev statističnih zbirk podatkov, potrebnih za razvojno-raziskovalne naloge v turizmu CILJ Kakovostni podatki; Odprava administrativnih ovir UKREP 1.5. SPODBUJANJE INOVATIVNOSTI V TURIZMU KAZALNIK Število uvedenih inovativnih (specializiranih) turističnih proizvodov ali storitev CILJ Vsaj 5 na letni ravni KAZALNIK Število zelenih inovacij na destinaciji CILJ Vsaj 2-3 na letni ravni UKREP 1.6. LAŽJA DOSTOPNOST DO SLOVENIJE IN V SLOVENIJI KOT TURISTIČNI DESTINACIJI KAZALNIK Število novih rednih letalskih povezav CILJ 10 novih prog do konca leta 2016 KAZALNIK Število dodatnih čarterskih letov CILJ Vsaj 2 na letni ravni 95 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 KAZALNIK Število delujočih mednarodnih letališč za potniški promet z rednimi in čarterskimi povezavami CILJ 3 KAZALNIK Vzpostavitev potrebne logistične in spremljevalne infrastrukture v pristanišču Koper za sprejemanje velikih turističnih križark CILJ Izvedba projekta KAZALNIK Uvajanje zelenih prometnih sredstev CILJ Uvedba vsaj enega zelenega prometnega sredstva na destinaciji KAZALNIK Izboljšanje cestnih, železniških in pomorskih povezav CILJ Izboljšave skladno s potrebami razvoja turizma KAZALNIK Izboljšana ponudba javnega prevoza na turističnih destinacijah CILJ Trajnostno upravljanje mobilnosti na turističnih destinacijah KAZALNIK Prijazen sistem cestninjenja za turiste in obiskovalce CILJ Sprememba sistema cestninjenja KAZALNIK Poenostavitev vizumskih postopkov CILJ Enostavnejši in hitrejši postopki za pridobivanje vizumov in uvedba poenostavljenih postopkov v novih državah UKREP 1.7. SODELOVANJE Z USTANOVAMI V EU IN MEDNARODNEM PROSTORU KAZALNIK Spremljanje in sodelovanje v mednarodnih projektih, ki lahko zagotovijo povečanje konkurenčnosti in dodatno promocijo slovenskega turizma CILJ Sodelovanje pri mednarodnih projektih; Število projektov EU in mednarodnih projektov, pri katerih bo Slovenija partnerica UKREP 1.8. SPODBUJANJE NALOŽB V TURISTIČNO INFRASTRUKTURO KAZALNIK Število podprtih projektov CILJ 40 KAZALNIK Število prihodov turistov CILJ 4 odstotno letno povečanje na ravni podprtih projektov KAZALNIK Število novih zaposlitev CILJ 100 v programskem obdobju KAZALNIK Število novih turističnih proizvodov CILJ 40 KAZALNIK Število podprtih projektov malih in srednjih podjetij CILJ 20 UKREP 1.9. DESEZONALIZACIJA KAZALNIK Podaljševanje glavne turistične sezone (tudi ponovna uvedba deljenih zimskih šolskih počitnic) CILJ Manjše nihanje v zasedenosti zmogljivosti KAZALNIK Stopnja izkoriščenosti vseh nastanitvenih zmogljivosti CILJ Vsaj 30 % KAZALNIK Stopnja izkoriščenosti oz. zasedenosti hotelskih zmogljivosti CILJ Vsaj 65 % na letni ravni Razvojno področje oz. dejavnost 2: Zagotovitev ugodnega poslovnega okolja KAZALNIK Sprejemanje normativnih aktov v korist razvoju turizma; Učinkovito usklajevanje in sodelovanje na medministrski ravni za zagotovitev čim boljšega izkoristka vseh politik in finančnih instrumentov RS in EU pri razvoju turizma CILJ Ugodnejše poslovno okolje UKREP 2.1. MEDRESORSKO USKLAJEVANJE IN SODELOVANJE TER ZAGOTOVITEV UGODNEGA POSLOVNEGA OKOLJA KAZALNIK Učinkovito usklajevanje in sodelovanje na medministrski ravni za zagotovitev čim boljšega izkoristka vseh politik in finančnih instrumentov RS in EU pri razvoju turizma CILJ Upoštevanje sklepa Vlade RS (81. redna seja 11. 5. 2011) KAZALNIK Sprejemanje normativnih aktov v korist razvoju turizma CILJ Odpravljanje administrativnih in birokratskih ovir UKREP 2.2. ORGANIZIRANOST SLOVENSKEGA TURIZMA KAZALNIK Partnersko sodelovanje na vseh področjih in ravneh CILJ Učinkovit model organiziranosti slovenskega turizma 96 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 KAZALNIK Povečanje proračuna za razvoj in promocijo turizma CILJ Vsaj 20 odstotno povečanje na letni ravni Razvojno področje oz. dejavnost 3: Učinkovito in inovativno trženje ter promocija Slovenije kot turistične destinacije KAZALNIK Učinkovitost trženja in promocije blagovnih znamk za promocijo turizma na lestvici WEF CILJ 1 mesto višje vsako leto UKREP 3.1. POVEČANJE PREPOZNAVNOSTI IN UGLEDA TER DOSEGANJE ŽELENEGA POZICIONIRANJA SLOVENIJE KAZALNIK Stopnja prepoznavnosti in pozicioniranje slovenskega turizma CILJ 10 odstotno povečanje stopnje prepoznavnosti Slovenije in znamke I feel Slovenia do konca leta 2016 UKREP 3.2. TRŽNA SEGMENTACIJA IN STRATEŠKO-RAZVOJNI NAČRT PO POSAMEZNIH TRGIH KAZALNIK Število izvedenih analiz /tržnih profilov CILJ Izdelava 1 analize/tržnega profila na letni ravni KAZALNIK Učinkovitost izvedenih dejavnosti tržnega komuniciranja (pri večjih projektih) CILJ Najmanj 3 odstotna rast obiskanosti spletnih strani www.slovenia.info na letni ravni KAZALNIK Število izvedenih produktnih borz v jugovzhodni Evropi CILJ 2 na letni ravni KAZALNIK Število novih »info točk« CILJ 2 novi informacijski točki do konca leta 2016 UKREP 3.3. KONKURENČNI, JASNO POZICIONIRANI TURISTIČNI PROIZVODI, TEMELJEČI NA NAČELIH TRAJNOSTI KAZALNIK Obiskanost spletnih strani www.slovenia.info/rr CILJ Najmanj 3 odstotna rast obiskanosti spletnih strani na letni ravni UKREP 3.4. INOVATIVNO IN UČINKOVITIO IZVAJANJE DIGITALNEGA TRŽENJA KAZALNIK Ocena uporabnosti posredovanih informacij CILJ Ocena uporabnosti informacij najmanj 3,8 KAZALNIK Število izvedenih produktnih analiz CILJ 1 na letni ravni KAZALNIK Število izvedenih izobraževanj za slovensko turistično gospodarstvo, destinacije, združenja CILJ Najmanj 3 izvedene delavnice na letni ravni KAZALNIK Izboljšanje konkurenčnosti slovenskega turizma na lestvici WEF (na področju IKT) CILJ Konec leta 2016 tri mesta višje KAZALNIK Obiskanost portala CILJ 3 odstotna rast na letni ravni KAZALNIK Zadovoljstvo s portalom CILJ Povprečna ocena zadovoljstva s portalom 4,3 KAZALNIK Stopnja uresničitve načrtovanih nadgradenj/izboljšav CILJ Izvedba vseh dogovorjenih nadgradenj KAZALNIK Uvedba mobilne rešitve za Slovenijo kot turistično destinacijo CILJ Izvedba projekta KAZALNIK Moč skupnosti na Facebooku I feel Slovenia in Twitterju Slovenia Info (pogostost interakcij, število videnih objav, število sledilcev na Twitterju, retweetov) CILJ Twitter: vsako leto 300 več sledilcev; Stalno povečevanje retweetov; Letno 10 % več aktivnih fanov na Facebooku KAZALNIK Vzpostavljeno poslovno komunikaciranje preko LinkedIn-a CILJ Ciljna komunikacija z vsaj 3 skupinami iz segmenta B2B) KAZALNIK Napredek Slovenije kot destinacije na družbenih omrežjih CILJ Obdržati vrednost peerindexa (najvplivnejši uporabniki Twitterja v Sloveniji) nad vrednostjo 40 KAZALNIK Število izvedenih usposabljanj CILJ 6 na letni ravni KAZALNIK Uporaba spletnih skupnosti in drugih e-orodij za delitev znanja CILJ Uporaba spletnih skupnosti in drugih e-orodij UKREP 3.5. PARTNERSKO TRŽENJE ZA DOSEGANJE SINERGIJSKIH UČINKOV 97 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 KAZALNIK Zadovoljstvo partnerjev z učinki partnerstva CILJ Povprečna ocena najmanj 3,6 KAZALNIK Partnerska priprava strategije in programov dela CILJ Vsa interesna združenja, regionalne destinacijske organizacije in večja podjetja C RNUST - KAZALNIKI, CILJI IN UKREPI V OKVIRU POLITIK (1.DEL, 2. del v naslednjem stolpcu) Razvojni 1 POLITIKA RAZVOJA TURISTICNIH DESTINACIJ načrt in UKREP 1 NADGRADNJA MODELA ORGANIZIRANOSTI SLOVENSKEGA TURIZMA usmeritve CILJ slovenskega - Spodbujanje podjetniškega razvoja in povecanje konkurencnosti. turizma - Podpora internacionalizaciji turisticnega gospodarstva. 2007-2011 - Izdelava ucinkovitega modela organiziranosti turizma na vseh ravneh od lokalne do nacionalne. KAZALNIKI - Izvedena reorganizacija nacionalne turisticne organizacije v skladu z nadgradnjo modela organiziranosti slovenskega turizma. - Smotrno oblikovane turisticne destinacije Slovenije. - Število vzpostavljenih destinacijskih in interesnih mrež UKREP 2 IDENTIFIKACIJA TURISTICNIH DESTINACIJ SLOVENIJE CILJ - Oblikovanje zaokrožene, prepoznavne turisticne destinacije. KAZALNIK - Smotrno oblikovane turisticne destinacije Slovenije UKREP 3 INTERAKTIVNI SISTEM MREŽENJA IN RAZVOJ NACRTOVANJA, OBLIKOVANJA IN TRŽENJA INTEGRALNIH TURISTICNIH PROIZVODOV CILJ - Spodbujanje razvoja mreženja ponudnikov turisticnih storitev po nacelu javno zasebnega partnerstva in uresnicevane interaktivnega izvajanja vseh funkcij managementa turisticnih destinacij. - Aktualizacija obstojecih distribucijskih kanalov trženja turisticnih destinacij in spodbujanje uporabe novejših sodobnih informacijskih tehnologij. KAZALNIKI - Rast prodaje turisticnih proizvodov preko spleta. - Povecanje obsega turisticne ponudbe spodbujanje rabe in uporabe informacijske tehnologije v trženjske namene. - Združitev turisticne ponudbe in podpora trženju skupnih blagovnih znamk. - Uspešno poslovanje integriranih poslovnih subjektov. - Povecanje turisticnega povpraševanja in prihodkov. - Ustvarjalna in trajnostna naravnana kultura ter klima turisticne destinacije. - Povecanje števila malih in srednjih podjetij v turizmu. - Število oblikovanih RDO. - Povecanje števila novih ITP. - Povecanje števila novih (pod)destinacij. - Število podprtih projektov. - Število turisticnih destinacij z razvitim managementom turisticnih destinacij UKREP 4 IDENTIFIKACIJA OMEJITEV ZA RAZVOJ MANAGEMENTA TURISTICNIH DESTINACIJ CILJ - Odprava ovir in omejitev za uspešen razvoj managementa turisticnih destinacij KAZALNIKI - Izdelana analiza. - Izdelani ukrepi za ucinkovito spodbuditev razvoja managementa turisticnih destinacij. UKREP 5 USPOSABLJANJE ZA PODROCJE MANAGEMENTA TURISTICNIH DESTINACIJ CILJ - Zagotavljanje pravilnega razumevanja managementa turisticnih destinacij v strokovni turisticni javnosti. 98 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 - Izboljšanje usposobljenosti za opravljanje funkcij managementa turisticnih destinacij. KAZALNIKI - Izdelana ucna gradiva in študijski programi s podrocja managementa turisticnih destinacij. - Število udeležencev usposabljanj (20/leto). - Izdelane promocijske publikacije za management turisticnih destinacij. - Vkljucene vsebine managementa turisticnih destinacij v ucne in študijske programe turisticnih šol. 2 POLITIKA RAZVOJA CLOVEŠKIH VIROV Splošni cilj: Spodbuditi razvoj cloveških virov v turizmu in izboljšati prilagodljivost trga dela potrebam turisticnega gospodarstva in drugih uporabnikov znanja. UKREP 1 SISTEM IZOBRAŽEVANJA, FUNKCIONALNEGA IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA, KI JE USKLAJEN S POTREBAMI TURISTICNEGA GOSPODARSTVA IN DRUGIMI UPORABNIKI ZNANJA CILJ - Zagotavljanje usklajenega razvoja kakovostne ponudbe izobraževanja in usposabljanja na podrocju turizma s potrebami turisticnega gospodarstva in drugimi uporabniki znanja. - Spodbujanje vseživljenjskega ucenja. - Izboljšanje prilagodljivosti trga dela. - Spodbujanje podjetniškega razvoja in povecanje konkurencnosti. KAZALNIKI - Izdelan model za sistematicno ugotavljanje in dolocanje potreb za izobraževanje in delo v turizmu. - Izdelana letna porocila o potrebah za izobraževanje in delo v turizmu po turisticnih profilih. - Število danih informacij o potrebah izobraževanja in dela v turizmu v medijih. - Število novih ucnih in študijskih programov. - Stopnja izboljšanja izobrazbene strukture zaposlenih v turizmu. - Oblikovan sistem za spremljanje in usklajevanje izobraževalnih potreb gospodarstva s ponudbo izobraževalnih institucij. - Število izvedenih usposabljanj in izobraževanj pedagoških delavcev (izobraževalcev) v turizmu (najmanj 5/leto). - Izdelana analiza ponudbe in potreb po funkcionalnem izobraževanju in usposabljanju. - Število pripravljenih programov funkcionalnega izobraževanja in usposabljanja (20). - Število oseb, ki se bodo vkljucile v programe funkcionalnega izobraževanja in usposabljanja (najmanj 100/leto). UKREP 2 NADGRADNJA SISTEMA NACIONALNIH CERTIFIKATOV IN POKLICNIH KVALIFIKACIJ, NACIONALNIH POKLICNIH IN IZOBRAŽEVALNIH STANDARDOV CILJ - Izboljšanje prilagodljivosti trga dela. KAZALNIKI - Izdelan sistem certificiranja znanj pridobljenih iz turisticne prakse. - Posodobljen sistem nacionalnih poklicnih in izobraževalnih standardov in kvalifikacij. - Število možnih certifikatov in nacionalnih poklicnih kvalifikacij za podrocje turizma. - Usklajenost certifikatov in nacionalnih poklicnih kvalifikacij s potrebami turisticnega gospodarstva in drugih uporabnikov znanja. - Število izvedenih usposabljanj za pridobitev certifikatov in nacionalnih poklicnih kvalifikacij. - Izboljšan pregled stanja usposobljenosti zaposlenih za specificna podrocja dela v turizmu. - Oblikovane nove poklicne priložnosti/poklici v turizmu (najmanj 3). UKREP 3 RAZVOJ SISTEMOV PRAKTICNEGA IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA CILJ - Izboljšanje prilagodljivosti trga dela. - Izboljšanje kakovosti prakticnega izobraževanja in usposabljanja. KAZALNIKI - zdelana mreža šolskih hotelov, gostinskih obratov in agencij. - Število novih šolskih hotelov, agencij in gostinskih obratov (7). - Izdelan koncept mentorstva v turisticnih podjetjih. - Število usposobljenih trenerjev za izvajanje prakticnega izobraževanja (30). 99 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 - Število usposobljenih mentorjev v podjetjih (30). UKREP 4 SPODBUJANJE RAZVOJA CLOVEŠKIH VIROV IN DELOVNIH POGOJEV V PODJETJIH CILJ - Izboljšanje kakovosti cloveških virov v podjetjih. - Povecanje atraktivnosti turisticnega sektorja za zaposlene. - Izboljšanje ugleda turisticnega sektorja kot delodajalca. KAZALNIKI - Število podprtih programov usposabljanja v podjetjih (najmanj 3/leto). - Število podrtih programov uvajanja sodobnih metod upravljanja z intelektualnim kapitalom v podjetjih (najmanj 3/leto). - Število podjetij z nagrado ali certifikatom – vlagatelj v ljudi (najmanj 1/leto) - Stopnja znižanja zaposlitev na crno. - Stopnja fluktuacije zaposlenih v turizmu v primerjavi z drugimi panogami. - Rast plac v turizmu v primerjavi z drugimi panogami. - Percepcija turizma kot atraktivnega dolgorocnega obeta za razvoj kariere – rast vpisa v turisticne šole. - Stopnja priliva mladih v turizem. UKREP 5 POVECANJE UGLEDA TURIZMA IN NJEGOVIH VPLIVOV V LOKALNEM OKOLJU CILJ - Izboljšanje ugleda turizma v okolju. - Razvoj turisticne podjetniške kulture. KAZALNIKI - Število izvedenih programov osvešcanja in krepitve turisticne podjetniške kulture (najmanj 8/leto). - Število vrtcev, ki izvajajo posebne programe s podrocja turisticne vzgoje – vsi vrtci v turisticnih destinacijah. - Število šol, ki imajo izbirni predmet Turisticna vzgoja – vse šole v turisticnih destinacijah. - Število ucencev, ki so izbrali izbirni predmet Turisticna vzgoja (1/3 vseh ucencev). - Oblikovan hierarhicen sistem nagrad. - Število izvedenih usposabljanj vzgojiteljev in uciteljev izbirnega predmeta Turisticna vzgoja (vsaj 2/leto). 3 POLITIKA TRŽENJA IN PROMOCIJE UKREP 1 RAZVOJNI NACRT TRŽENJA SLOVENSKEGA TURIZMA CILJ - Izdelava razvojnega nacrta trženja slovenskega turizma. KAZALNIK - Število in kakovost analiticnih podlag za razvojni nacrt trženja Izdelan razvojni nacrt trženja UKREP 2 JASNA OPREDELITEV VLOGE TRŽNE ZNAMKE SLOVENIJE KOT TURISTICNE DESTINACIJE GLEDE NA BLAGOVNO ZNAMKO SLOVENIJE CILJ - Povecanje prepoznavnosti in zagotovljanje uspešnejšega trženja slovenske turisticne ponudbe. KAZALNIKI - Odstotek poznavanja znamke slovenskega turizma in njeno pravilno razumevanje med zaposlenimi v turizmu (100%). - Odstotek poznavanja znamke slovenskega turizma in njeno pravilno razumevanje med prebivalstvom (vsaj 50%). - Prepoznavnost dogovorjenih simbolov med gosti, ki prvic obišcejo Slovenijo (vsaj 30%). UKREP 3 SPODBUJANJE OBLIKOVANJA MREŽ IN TRŽENJSKIH KONCEPTOV ZA GLAVNE CILJNE TRGE CILJ - Zagotavljanje uspešnega trženja slovenskega turizma, usmerjenega na posamezne glavne ciljne trge. KAZALNIKI - Vzpostavljene mreže in trženjski koncepti za vse glavne ciljne trge. - Vzpostavljeno partnersko sodelovanje pri tržnem komuniciranju na destinacijski in interesni ravni. - V praksi uvedena priprava letnih programov trženja na nacionalni ravni od spodaj navzgor. UKREP 4 VZPOSTAVITEV SISTEMA CRM CILJ 100 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 - Povecanje uporabe sodobnih orodij tržnega komuniciranja. - Obdržati obstojece stranke in pridobiti nove z namenom povecanja prodaje oz. dohodka. KAZALNIKI - Število vzpostavljenih sistemov CRM. - Število predstavitev in usposabljanj (vsaj 5/leto). - Število vpisov v bazo. - Usposobljeni turisticni subjekti za delo v sistemu CRM. UKREP 5 VZPOSTAVITEV SISTEMA PODPORE ORGANIZATORJEM RAZNOVRSTNIH PRIREDITEV CILJ - Izkorišcanje potenciala prireditev za povecanje prepoznavnosti slovenske turisticne ponudbe. KAZALNIKI - Vzpostavljen sistem s pravili in pogoji za podporo organizatorjem prireditev. - Stopnja prepoznavnost ponudbe med potencialnimi organizatorji.(90%). - Število gostov, ki so prišli v Slovenijo prek tovrstnih srecanj. 4 POLITIKA TRAJNOSTNEGA IN REGIONALNEGA RAZVOJA UKREP 1 RAZVOJ INDIKATORJEV TRAJNOSTNEGA TURIZMA CILJ - Spodbujanje razvoja in spremljanje uresnicevanja trajnostnega razvoja. - Opredelitev kljucnih indikatorjev trajnostnega razvoja turizma v turisticnih destinacijah KAZALNIKI - Izdelani prilagojeni sistem indikatorjev za vse turisticne destinacije. - Vzpostavljen monitoring v vseh turisticnih destinacijah. UKREP 2 PROSTORSKA UREDITEV RAZVOJA TURIZMA CILJ - Zagotovitev ugodnih prostorskih pogojev za razvoj turizma v skladu z naceli trajnostnega razvoja. KAZALNIKI - Število podprtih projektov (10). - Izdelani prirocniki. UKREP 3 UREDITEV POGOJEV ZA RAZVOJ TURIZMA NA VAROVANIH OBMOCJIH CILJ - Zagotovitev ugodnih pogojev za razvoj turizma na varovanih obmocjih (poudarek na obmocjih »Nature 2000«). KAZALNIKI - Izdelani normativi, kriteriji in pogoji za razvoj turizma na vseh obstojecih varovanih obmocjih. - Izvedena coniranja na vseh varovanih obmocjih. - Število podprtih projektov. - Število organiziranih vodenj. D Strategija Glej tudi stolpec T - KLJUČNE POLITIKE/AKTIVNOSTI/UKREPI ZA DOSEGO CILJEV slovenskega turizma TEMELJNI KVALITATIVNI STRATEŠKI CILJI 2002-2006 - Povecati prepoznavnost Slovenije kot zanimive, atraktivne in varne turisticne destinacije s pestrimi doživetji in raznovrstnimi oblikami turisticne ponudbe na sticišcu Alp in Jadrana, - Preoblikovati Slovenijo kot pretežno tranzitno državo v deželo s prevladujocim stacionarnimi turizmom, - Povecati vlogo znanja in izboljšati izobrazbeno strukturo zaposlenih na vseh podrocjih in ravneh razvoja slovenskega turizma, - Izboljšati prostorske pogoje za razvoj turizma na obmocjih ki so strateškega pomena za razvoj turizma, - Ohranjati varovana naravna obmocja in opredeliti njihovo rabo za mirno, izobraževalno in doživljajsko pestro turisticno ponudbo, - Izboljšati splošno kakovost in konkurencnost slovenske turisticne ponudbe, še posebej na varovanih obmocjih, - Povecati kakovost naravnih vrednot in kulturne dedišcine, ki postaja pomemben sestavni del slovenske turisticne ponudbe, - Izboljšati ponudbo posteljnih kapacitet v planinskih kocah, v mladinskih domovih in kampih, - Povecati pestrost in kakovost ponudbe turisticnih kmetij z raznovrstno dodatno ponudbo izdelkov domace obrti in ekološko pridelanih in 101 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 predelanih živil, - Izpeljati investicijski cikel, ki bo temeljil na kakovostni obnovi obstojecih in izgradnji novih turisticnih kapacitet. TEMELJNI KVANTITATIVNI STRATEŠKI CILJI - Povecati letni turisticni promet na1,6 mrd EUR do leta 2006, - Doseci dvakratnik povprecne letne gospodarske rasti Slovenije, - Izpeljati investicijski ciklus v vrednosti 1.5 mrd EUR do leta 2010, - Povecati potrošnjo povprecnega hotelskega gosta na 80 EUR/dan do leta 2006, - Povecati povprecno število nocitev za 7% letno do leta 2006, - Povecati povprecno zasedenosti hotelskih prenocitvenih kapacitet na najmanj 50% do leta 2006, - Povecati hotelsko ponudbo za 2500 postelj (4-5 zvezdic) v razvitih turisticnih centrih, - Povecati ponudbo za 1500 kakovostnejših ležišc (3 zvezdice) v hotelih družinskega tipa, v manjših hotelih, gostišcih, penzionih, zasebnih sobah in apartmajih, - Povecati število turisticnih kmetij (izletniške turisticne kmetije, vinotoci) na kapaciteto 6500 sedežev in število turisticnih kmetij s prenocišci za najmanj 38 novih do leta 2006. CILJI/USMERITVE PO PROGRAMSKIH USMERITVAH ZDRAVILIŠKI TURIZEM Cilji: - izgradnja novega zdravilišca Rimska Carda s 400 posteljami, - obnovitev in revitalizacija zdraviliškega kompleksa Rimske Toplice, - dokoncanje prenove vseh termalnih zdravilišc in delno povecanje hotelskih kapacitet, - dodatno povecanje zasedenosti prenocitvenih kapacitet hotelov in apartmajev oziroma aparthotelov (v povprecju med 70-80%), - ureditev novih vodnih parkov kot najpomembnejših delov dodatne zdraviliške ponudbe ( do 4 novi vodni parki), - specializacija nekaterih zdravilišc v razvoj celovite ponudbe na podrocju zdravstvenih programov, - izgradnja in dograditev obstojecih kolesarskih poti na turisticnih obmocjih zdravilišc kot fizicne oblike okolju in zdravju prijazne povezave posameznih elementov wellness in rekreativnih programov zdravilišc z drugimi dopolnilnimi turisticnimi storitvami turisticnega obmocja (zdrava hrana na turisticnih kmetijah, sožitje z neokrnjeno naravo,…) - obnova zdraviliških parkov. IGRALNIŠKO ZABAVIŠCNI TURIZEM Usmeritve: - oblikovanje in izgradnja velikega »igralniškega centra« s hoteli, zabavišci in trgovinami na obmejnem podrocju z Italijo (Sežana-Nova Gorica), - preoblikovanje in dograditev sedanjih vecjih igralniških centrov s ponudbo domišljijskih, tematskih zabavišcnih atrakcij, - oblikovanje igralnic kot dopolnilne turisticne ponudbe v pomembnejših turisticnih obmocjih (do 10 koncesij), - postavitev igralniških salonov (do 25 malih koncesij) v pomembnejših turisticnih obmocjih, - sprostitev velikih igralniških koncesij (skupaj do 15 koncesij), - razvoj internetne ponudbe posebnih iger na sreco, - delna privatizacija igralniške industrije in poslovno sodelovanje s tujimi strateškimi partnerji, - posebne davcne in druge razvojne olajšave pri razvoju igralniške industrije (koncesijske olajšave pri razvojnih naložbah) v obdobju investicijskega cikla (2004-2010), - sodelovanje igralniških podjetij in lokalnih oblasti pri turisticno infrastrukturnih investicijah na lokalni ravni, - oblikovanje mreže slovenskih igralniških centrov v tujini (globalizacija slovenske turisticne ponudbe, trženja in znanja), - postavitev sistema izobraževanja in usposabljanja igralniških delavcev in menedžmenta s sodelovanjem ameriških in slovenskih univerz, raziskovalnih inštitutov in igralniških družb. POSLOVNI TURIZEM Usmeritve: V obdobju 2002- 2006 nacrtujemo povecanje kongresne dejavnosti in kongresnega turizma predvsem: - s sistematicnim dolgorocnim trženjem kongresne ponudbe v Sloveniji (kongresni urad), - z delno marketinško specializacijo kongresnih storitev glede na razvojne možnosti (Bled za vrhunska politicno gospodarska srecanja, 102 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Ljubljana in Maribor za strokovna in znanstvena srecanja, Portorož za poslovna srecanja), - s povecanjem in posodobitvijo kapacitet na vseh pomembnih lokacijah najpomembnejših turisticnih centrov (Portorož, Bled, Ljubljana, Maribor, zdravilišca), - z razvojem mreže srednjih kongresnih centrov (do 500 udeležencev) v povezavi s hotelsko ponudbo (kongresni hoteli), - z uveljavljanjem enotnih kakovostnih standardov in pravil za prirejanje kongresne dejavnosti. KRAŠKI TURIZEM Usmeritve: - oblikovanje treh naravnih parkov (obstojeci regijski park Škocjanske jame, Regijski park Snežnik, Kraški regijski park) in ureditev turisticnih centrov v parkih, - obnova hotelov v Postojni, Sežani in Lipici in povecanje zasedenosti obstojecih prenocitvenih zmogljivosti na povprecje razvitih turisticnih centrov (50%), - izgradnja manjših hotelskih objektov (hoteli-aparthoteli – do 50 ležišc), gostišc, penzionov in turisticnih kmetij (do 20 ležišc), zasebnih sob in apartmajev, - ureditev posebnih parkirnih prostorov za avtodome, - oblikovanje kraške vinske in kulinaricne ceste, - razvoj igralniškega turizma na obmocju Sežane, razvoj igralniškega turizma kot dopolnilne turisticne ponudbe v Post TURISTICNO OBMOCJE JULIJSKE ALPE Cilji/načrtovane sktivnosti: a) Kranjska Gora z Zgornjesavsko dolino: - izgradnja lokalne cestne infrastrukture in parkirne hiše, - izgradnja vecnamenske dvorane za šport, prireditve in kongresni turizem, - oblikovanje športno rekreativnih programov (smucanje, pohodništvo, golf, kolesarjenje), - nadgradnja velikih mednarodnih športnih prireditev (Pokal Vitranc, Planica) z ureditvijo potrebne infrastrukture (ureditev Poligona v Podkorenu, ureditev skakalnic v Planici) in trženjem velikih prireditev (podjetniška koncesija), - obnova žicnic in izgradnja dodatnih kapacitet za zasneževanje smucarskih prog, - obnova obstojece hotelske ponudbe in izgradnja dodatnih namestitvenih kapacitet v manjših družinskih hotelih, gostišcih in penzionih. b) Bohinj z okolico: - obnova hotelov, gostišc, penzionov, zasebnih sob, turisticnih kmetij in planšarij, - obnova žicniških naprav in izgradnja dodatnih kapacitet za zasneževa nje, - obnova splošne komunalne in druge infrastrukture (kanalizacija, cistilna naprava, centralno parkirišce, colnarna s privezi), - razvoj programov aktivnih pocitnic v naravnem okolju (pohodništvo, kolesarjenje, ribištvo, lov in izletniški turizem), - oblikovanje sonaravnih vodnih programov na jezeru, reki in v okviru dodatne hotelske turisticne ponudbe, - razvoj atraktivne in inovativne turisticne ponudbe v okviru TNP, skladne z naceli trajnostnega razvoja. c) Bovec z dolino Soce: - obnova hotelov, povecanje nastanitvenih kapacitet v gostišcih, penzionih, zasebnih sobah in turisticnih kmetijah, - oblikovanje novih atraktivnih športno rekreativnih programov, ki bodo skladni s prvinami trajnostnega razvoja, - razvoj novih zanimivih turisticnih proizvodov v okviru TNP, skladnih s prvinami trajnostnega razvoja, - obnova žicniških naprav, - razvoj integralnega turisticnega proizvoda »Soška fronta«. d) Bled z okolico: - razvoj splošne komunalne infrastrukture (prometna obvoznica, parkirna hiša, ekološka sanacija jezera), - obnova in izgradnja novih hotelskih kapacitet, gostišc, manjših penzionov, zasebnih sob in apartmajev, - razvoj poslovnega turizma z obnovo kongresnega centra in ureditvijo dodatnih kapacitet za kongresni turizem v hotelih, - obnova igralnice kot turisticno zabavišcnega centra, - razvoj zdravstvenega turizma (gorsko zdravilišce, wellnes programi), - oblikovanje atraktivnih programov s podrocja narave, kulture, športa in zabave. TURIZEM OB SLOVENSKI OBALI Usmeritve: - izgradnja nove cestne povezave Koper-Izola in turisticna revitalizacija celotne obale, 103 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 · izgradnja potniškega terminala za pristajanje vecjih potniških ladij v Kopru, · obnova in izgradnja novih hotelskih kapacitet, predvsem v manjših hotelih, gostišcih in penzionih, · izgradnja vecjega hotelskega kompleksa v Izoli (Livade II: hotel, bazeni, turisticni apartmaji), · izboljšanje in povecanje drugih namestitvenih kapacitet (apartmaji, kampi, marine), · izgradnja vecjega zabavišcnega centra z dodatno igralniško ponudbo na širšem primorskem obmocju, · izgradnja dodatnih marinskih kompleksov (Koper, Izola ob predpostavki ohranitve ladjedelniške dejavnosti, Portorož-Seca), · obnovitev starega hotela Palace v Portorožu in repozic ioniranje celotne turisticne ponudbe centralne portoroške riviere vkljucno z ureditvijo prometa, · tržno pozicioniranje Portoroža kot osrednjega zgornje jadranskega turisticnega centra in pomembne slovenske turisticne blagovne znamke, · širitev letališke steze za razvoj letalskega potniškega prometa za manjša turisticna in srednje velika potniška (nereaktivna) letala, · izgradnja vecjega igrišca za golf v zaledju obale, · vkljucevanje ekoturizma in kulturne dedišcine v turisticno ponudbo obale, · razvoj ekotur izma s prvinami solinarske arhitekture v Strunjanu, · razvoj ekoturizma v okviru krajinskega parka Secoveljske soline s trojno notranjo delitvijo (intenzivnejša turisticna izraba pasu ob Seci, srednji varovani del s solinarsko dejavnostjo in tretji, popolnoma varovani del ob Dragonji), · vlaganje v inovativne rešitve ureditve javnih zelenih površin (parkov, otroških igrišc, pocivališc, sprehajališc) kot veznega clena zavarovanih obmocij. TURISTICNO OBMOCJE POHORJA IN MARIBORA Z OKOLICO Usmeritve: - ustanovitev regijskega parka Pohorje z oblikovanjem razvojno informacijskega centra, - povezovanje gorskih in dolinskih turisticnih ponudnikov prek skupnih projektov (povezava smucišc, nastanitvenih kapacitet ter razvoj gostinske ponudbe na celotnem turisticnem obmocju), - razvijanje sistemov žicnic: Rogla, Mariborsko Pohorje in Areh, Kope, Ribnica na Pohorju, Trije kralji - obnova in izgradnja novih namestitvenih kapacitet v hotelih, manjših družinskih hotelih, gostišcih, penzionih, apartmajih, mladinskih hotelih in turisticnih kmetijah, - nadaljnji razvoj poslovnega turizma (Habakuk), - izgradnja golf igrišca na robu varovanega obmocja, - ureditev rekreacijskih površin na vodi (Mariborski otok in obmocje Brestanice), - obnova ali izgradnja nove vecnamenske dvorane na Taboru, - dograditev termalnih bazenov na Ptuju z atraktivnimi zdraviliškimi in welness programi. 3 - E TURIZEM Usmeritve: - razvoj prometne in informacijske infrastrukture in poenotenje oznak turisticnih poti in znamenitosti, - razvoj malih hotelskih kapacitet, gostišc in penzionov, apartmajskih hiš in zasebnih sob ter povecanje ležišc na turisticnih kmetijah, - razvoj slovenskih vinskih kleti in zidanic v okviru družinskega vinarskega podjetništva, - razvoj kampov in pocivališc za avtodome na atraktivnih turisticnih obmocjih slovenskega podeželja, - oblikovanje raznovrstnih turisticnih tematskih poti kot na primer kulturnih, gozdnih poti, vinskih turisticnih cest in podobno, - razvoj verige vrhunskih slovenskih gostiln in gostišc pod skupno blagovno znamko, - vkljucevanje etnoloških prireditev in obicajev v integralne turisticne proizvode in izboljšanje njihove promocije in trženja, - razvoj kolesarskih poti s spremljajoco ponudbo (izposoja in servis koles in kolesarske opreme, pocivališca,…) - razvoj evropskih pešpoti (EPP 6 in 7) v okviru skupnega programa s sosednjimi državami. 3 - A TURIZEM Usmeritve: - izgradnjo novih in dograditev obstojecih golf igrišc kot del t.i. »zelene« turisticne ponudbe, - vzdrževanje gorskih poti in gorskih postojank kot državni projekt z dolocitvijo posebnih standardov, - ureditev pogojev za izvajanje vodnih športno rekreativnih aktivnosti na rekah in jezerih, - ureditev potrebne osno vne infrastrukture za izvajanje vodnih športno rekreativnih aktivnosti na rekah in jezerih, - izgradnja novih in dograditev obstojecih kolesarskih poti s spremljajoco ponudbo (izposoja in servis koles in kolesarske opreme, 104 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 pocivališca, …). TURISTICNI PROGRAMI NARAVNIH VREDNOT IN KULTURNE DEDIŠCINE Usmeritve: - povezovanje obstojecih turisticnih programov naravnih vrednot in kulturne dedišcine v integralne turisticne proizvode, - izboljšanje promocije in trženja integralnih turisticnih proizvodov naravnih vrednot in kulturne dedišcine, - razvoj novih turisticnih programov, ki vkljucujejo naravne vrednote in kulturno dedišcino v slovensko turisticno ponudbo, - razvoj obstojecih in oblikovanje novih kulturnih poti, - povezovanje živega, ustvarjalnega dela slovenske kulture (festivali) in kulturne dedišcine (kulturna revitalizacija dedišcine, novi prireditveni prostori). GORSKI TURIZEM Cilji: - kakovostna ureditev planinskih domov in oznacitev planinskih poti, - izboljšanje ekoloških pogojev delovanja planinskih domov v visokogorju, - ureditev zakonodaje z vidika upravljanja, financiranja in vzdrževanja planinskih poti (Zakon o planinskih poteh), - ureditev položaja gorskih vodnikov (revidiranje Zakona o gorskih vodnikih), - uveljavljanje prireditev in vrednot gorništva ob mednarodnem letu gora (2002). ZIMSKI TURIZEM IN SMUCANJE Cilji: - infrastrukturna modernizacija slovenskih smucišc (še posebej na vodilnih turisticnih obmocjih: Julijske Alpe, Pohorje), ki vkljucuje izboljšanje cestnih dostopov, parkirišc, modernizacijo žicniških sistemov in zasneževanja v skladu z nekaterimi okoljskimi omejitvami (klimatske razmere, varstvo narave), - žicniška povezava smucišc, - intenzivnejši razvoj smucišc na Pohorju s primerno spremembo namembnosti prostora, - izboljšanje hotelske ponudbe v pomembnih turisticnih središcih (Kranjska Gora, Bled, Bohinj, Bovec, Pohorje), - izgradnja in posodobitev dodatnih manjših hotelov, gostišc, penzionov, apartmajev in turisticnih kmetij ob smucišcih, - razvoj komplementarne celoletne turisticne ponudbe, kot so bazenski kompleksi in povezava z obstojecimi termalnimi zdravilišci, - trženje znanja (slovenska šola smucanja) in uveljavljanje družinskega tipa turizma, - razvoj drugih atraktivnih oblik zimskega turizma. TRANZITNI TURIZEM (TOURING TURIZEM) Usmeritve: - ohranjanje in razvoj enotnih obmejnih trgovinskih in informacijskih središc kot poslovno informacijskih vrat v Slovenijo, - povecanje trgovinskih dejavnosti na bencinskih servisih, ki se razvijajo v storitveno informacijska središca za turista, - izkorišcanje bližine atraktivnih naravnih vrednot in kulturnih znamenitosti z oblikovanjem tematskih turisticnih poti s posebnimi oznacbami in informacijskimi centri, - povecanje obcestnih prenocitvenih zmogljivosti (obcestni moteli, aparthoteli, mladinska prenocišca, parkirišca za avtodome), - ureditev kakovostnih pocivališc s prilagojeno gostinsko, informacijsko in drugo turisticno ponudbo, - postavitev enotne turisticne signalizacije na javnih cestah za usmerjanje tranzitnih potnikov k slovenski turisticni ponudbi, - izdelava posebnega nacionalnega programa za spodbujanje tranzitnih gostov in potnikov na krožnih potovanjih. BLAGOVNA ZNAMKA LJUBLJANA Usmeritve: - razvoj kakovostne turisticne ponudbe, prepoznavnost mesta kot srednjeevropske prestolnice, - izgradnja dodatnih kapacitet v hotelih srednje in višje kategorije in hotela visoke kategorije v središcu mesta, - izgradnja mladinskega hotela na Metelkovi, manjših hotelov, gostišc, penzionov, mestnega avtokampa in postajališca za avtodome, - širitev kongresnih kapacitet v okviru prenovljene in nove hotelske ponudbe, - izgradnja zabavišcnega centra na mestnem obrobju, - širitev in obnova sejemskega prireditvenega prostora, - razvoj ljubljanskega gradu kot posebne atrakcije in ponudbe mesta, - obnova starega mestnega jedra in širšega mestnega središca (kulturna revitalizacija), - izgradnja tematskega športno rekreativnega vodnega parka doživetij na obrobju mesta. 105 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 NAVTICNI TURIZEM Cilji: - izgradnja 2-3 novih kakovostnih marin in spremljajocih storitvenih dejavnosti (2002-2010), - razvoj kakovostnega in ekološkega turizma v marinah z vidika evropskih standardov (»modra zastava«), - razvoj enotnega 24- urnega slovenskega navticnega servisa na Jadranu kot integralnega turisticnega proizvoda. PODEŽELSKI TURIZEM NA KMETIJAH Usmeritve: - razvoj celovite turisticne ponudbe vasi in novih turisticnih kmetij, med katerimi prevladujejo predvsem kmetije z nastavitvenimi kapacitetami, - spodbujanje trženjskih aktivnosti v okviru turisticnih agencij in nadaljevanje domace in mednarodne promocije v okviru Združenja turisticnih kmetij Slovenije in STO, - povezovanje razvoja turizma na kmetijah oziroma na podeželju z evropskimi predpristopnimi pomocmi (Sapard), - vzpostavitev registra turisticnih kmetij in povezava turisticnih kmetij v integralni turisticno informacijski sistem na ravni države. MLADINSKI TURIZEM Cilji: - oblikovanje turisticne organizacije (agencije) za razvoj in trženje mladinskega turizma, - razvijanje posebnih turisticnih centrov v Sloveniji za potrebe mladinskega turizma, - vzpostavitev mreže mladinskih prenocišc (hoteli za mlade, dijaški domovi oziroma centri za obšolske dejavnosti, apartmaji, kampi), - oblikovanje posebnih programov za mlade, kot so popotništvo, izobraževanje, športne aktivnosti, zabava, - oblikovanje osrednjega informacijskega centra za mlade in druge individualne popotnike (CYTI), - koordinacija in razvoj trženjskih aktivnosti na podrocju mladinskega turizma. E Strategija Temeljni cilj strategije: OBLIKOVANJE TURISTIČNE PONUDBE - Osnovni cilji: razvoja Konkurenčnost naše turistične ponudbe 1. Razvijanje kakovostnega turizma slovenskega v primerjavi s ponudbo turistično 2. Ustvarjanje turističnega imidža države turizma, razvitih dežel. 3. Razvijanje integralnega turističnega proizvoda 1993 4. Opredelitev turistične ponudbe Slovenije Osnovi cilj razvoja turističnega 5. Izbranim skupinam turistov prilagojena ponudba gospodarstva: organski razvoj 6. Igralništvo temeljnih dejavnosti s pospeševanjem 7. Prilagoditev gostinske ponudbe razvoja tistih dejavnikov, ki vplivajo na 8. Poudarek na blagostanju prebivalcev kakovost storitev in njihovo trženje. 9. Animiranje vseh prebivalcev Slovenije za turizem 10. Vzgoja prebivalcev (za poklic turističnega delavca in gostoljubje) Na področju IZOBRAŽEVANJA je nujno: 1. Stalno usposabljanje, izobraževanje in informiranje 2. Večji poudarek na znanju jezikov 3. Upoštevanje izkušenj in prakse 4. Povezovanje izobraževalnih, raziskovalnih in turističnih organizacij 5. Organiziranje izobraževanja na visoki stopnji 6. Spreminjanje vsebine izobraževanja na srednjih šolah 7. Organiziranje izobraževanja na višji šoli 8. Organiziranje specialističnega izobraževanja 9. Ureditev sistema pospeševanja turizma 10. Uvajanje obveznega izobraževanja v osnovni šoli 11. Izobraževanje doma in v tujini 106 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 KLJUČNE POLITIKE/AKTIVNOSTI/UKREPI ZA DOSEGO CILJEV A Strategija UKREPI V OKVIRU RAZVOJNIH PODROČIJ trajnostne RP1 SISTEM TRŽENJSKEGA UPRAVLJANJA rasti Ukrep: Preoblikovanje sistema trženjskega upravljanja slovenskega Aktivnosti: turizma - Razvoj konceptualnega operativnega modela – Opredelitev novega konceptualnega operativnega modela/strateških vlog deležnikov z upoštevanjem treh, v nadaljevanju prikazanih 2017-2021 strateških smernic: Aktivno povezovanje in usklajevanje STO in MGRT (Direktorat za turizem) na področju razvoja turizma (nov steber v okviru DZT »Razvoj turizma«), Okrepitev vloge STO v funkciji trženja, Opredelitev organizacije na »visoki ravni«, opredelitev njene strateške vloge v sistemu in postavitev ključnih operativnih in strateških ciljev. - Opredelitev procesov – Opredelitev ključnih procesov v sistemu za povečanje učinkovitosti dela, jasna opredelitev odgovornosti znotraj sistema in postavitev platforme za uvajanje ukrepov za nadaljnjo optimizacijo (optimizacijo procesa, sistem ključnih kazalnikov uspešnosti, uvajanje tehnologij itd.). - Uvedba modela upravljanja ter dodelitev vlog in odgovornosti. - Organizacijske podrobnosti – Opredelitev nove organizacijske strukture, delovnih mest in opisov znotraj sistema. - Uvedba sistema za upravljanje talentov – Opredelitev ključnih potrebnih sposobnosti v sistemu in uvedba upravljanja razvoja sposobnosti in talentov. - Načrtovanje virov – Opredelitev novih virov (notranjih in zunanjih) v zvezi s potrebnim številom zaposlenih, proračuni itd. - Prerazporeditev proračuna – Prilagoditev sistema financiranja in dodelitev proračunskih sredstev v zvezi z zahtevami sistema. - Uvedba sistema ključnih kazalnikov – Uvedba celovitega sistema ključnih kazalnikov uspešnosti na nacionalni in lokalni ravni, ki bodo izboljšali načrtovanje in spremljanje realizacije postavljenih ciljev. - Tehnologija/podatki – Opredelitev potrebne tehnologije in pretoka podatkov - Upravljanje sprememb – Opredelitev komunikacijskih načrtov, principov za upravljanje deležnikov in druge metodologije, ki je potrebna za uspešno izvedbo. - Priprava izvedbe – Opredelitev izvedbenih modelov, priprava akcijskih načrtov, uvedba pisarne za projektno vodenje itd. - Izvedba – Strukturirano in usmerjeno izvajanje novo oblikovanega sistema. RP2 Znamka Ukrep: Izdelava nove komunikacijske platforme (t. i. velika ideja) Aktivnosti: - izvajanje tržnih raziskav za oceno trenutnega dojemanja in prednosti znamke na glavnih izvornih trgih, - priprava komunikacijskega izhodišča (brief) za »Veliko idejo«, - izbira PRIZNANE mednarodne agencije za znamčenje za projekt »velike ideje«. RP3 Promocija Ukrep 1: Osredotočenost na prednostne trge - v skladu s prednostnimi skupinami trgov (smernice za dodelitev sredstev) Ukrep 2: Priprava razvojnih načrtov za trge in pobud za identifikacijo dodatnih priložnosti Aktivnosti: - Pripravijo se razvojni načrti za trge Poljske, Ruske federacije, Madžarske in Češke republike. - Pripravi se analiza trga in razvojni načrt za trg Kitajske. - Opredelijo se pobude za rast za trge Beneluksa. - Trženje izbranih produktov na trgih Danske in Finske. - Vključitev Švice, skupaj z Nemčijo in Avstrijo. - Razvijejo se skupne trženjske pobude na temeljih partnerstva Ljubljana-Zagreb-Postojna-Plitvice. Ukrep 3: Osredotočeno trženje nosilnih produktov na ključnih trgih, glede na opredeljeno produktno-tržno matriko Ukrep 4: Povečanje učinkovitosti promocijskih kanalov Aktivnosti: - Nadaljnja krepitev digitalnih kanalov s povečanjem digitalnih sredstev na vsaj 39 % celotnega proračuna do leta 2021, ob tem pa uveljaviti integriran trženjski komunikacijski pristop in integriran pristop k razporeditvi sredstev skozi celoten promocijski splet. - Implementacija nove komunikacijske platforme za povečanje doslednosti po posameznih promocijskih kanalih. - Uporaba pristopa ROMI (Return on Marketing Investment - Donosnost vlaganja v trženje) pri načrtovanju trženja. - Priprava in izvajanje ukrepov B2B. RP4 Digital Ukrep 1: Izboljšanje digitalnega trženja na stičnih točkah na nakupni poti 107 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Ukrep 2: Uporaba digitalne nakupne poti za stalno izboljševanje uporabniške izkušnje Ukrep 3: Izvajanje pobud za digitalne izboljšave in inovacije UKREPI IN AKTIVNOSTI PO POLITIKAH 1. MAKROREGIJE IN TURISTIČNI PRODUKTI Ukrep 1.1. Formalizacija makro destinacij in vzpostavitev modela (Alpska, Mediteranska, Termalna Panonska Slovenija, Osrednja Slovenija & Ljubljana) Ukrep 1.2. Razvoj produkta Počitnice v gorah Aktivnost 1.2.1. Posodobljen sistem žičniške infrastrukture Aktivnost 1.2.2. Prenova sistema managementa žičniške infrastrukture Aktivnost 1.2.3. Identifikacija in vzpostavitev novih panoramskih poti in točk Aktivnost 1.2.4. Interpretacijski centri in muzeji Ukrep 1.3. Razvoj produkta MICE & dogodki Aktivnost 1.3.1. Posodobitev kongresno-razstaviščnih centrov Aktivnost 1.3.2. Vzpostavitev novih letalskih linij Aktivnost 1.3.3. Profesionalno vodenje destinacijskih javnih dogodkov in prireditev Aktivnost 1.3.4. Gostiteljstvo globalnih ali evropskih znamčenih dogodkov (kulturnih, umetniških, zabavnih, tehnoloških) Ukrep 1.4. Razvoj produkta Zdravje & dobro počutje Aktivnost 1.4.1. Prenova infrastrukture (zdravje/medicina, wellness) Aktivnost 1.4.2. Produktna specializacija Ukrep 1.5. Razvoj produkta Sonce & morje Aktivnost 1.5.1. Izboljšanje javnih plaž (infrastruktura in upravljanje, tematizacija) Aktivnost 1.5.2. Nadgradnja oziroma ureditev javnih prostorov (trgi, sprehajališča, urbana oprema, trajnostna mobilnost) Ukrep 1.6. Razvoj produkta Mesta & kultura Aktivnost 1.6.1. Povečanje privlačnosti umetnosti, kulture in kulturne dediščine Aktivnost: 1.6.2. Valorizacija kulturnih virov skozi koncesije Ukrep 1.7. Razvoj produkta Outdoor Aktivnost 1.7.1. Outdoor dogodki Aktivnost 1.7.2. Vlaganje javnih sredstev (turistična taksa) v javno turistično infrastrukturo za outdoor športe - kolesarske poti, pohodniške poti, outdoor objekti, razgledne točke Aktivnost 1.7.3. Vzpostaviti sistem enotnega označevanja kolesarskih in pohodniških poti Aktivnost 1.7.4. Prilagoditev javnega prevoza za močnejšo podporo outdoor športom Ukrep 1.8. Razvoj produkta Kulinarika Aktivnost 1.8.1. Uvedba nacionalne kulinarične in krepitev sistema regijskih/lokalnih kulinaričnih znamk Aktivnost 1.8.2. Podpora MSP-jem na področju kulinarike Ukrep 1.9. Razvoj produkta Športni turizem Aktivnost 1.9.1. Diverzifikacija profesionalnih športnih dogodkov (gostiteljstvo posameznih privlačnih adrenalinskih športov v slovenskih destinacijah) Aktivnost 1.9.2. Izboljšanje športne infrastrukture Ukrep 1.10. Razvoj produkta Krožna potovanja Aktivnost 1.10.1. Vzpostavitev nacionalnega sistema touringa, ki izkorišča posebnosti Slovenije kot dežele na stičišču Alp, Mediterana in Panonije 2. INSTITUCIONALNI IN PRAVNI OKVIR Ukrep 2.1. Ukrepi destinacijskega menedžmenta Aktivnost 2.1.1. STO okrepi vlogo nacionalne turistične organizacije (NTO) Aktivnost 2.1.2. Širitev pristojnosti Direktorata za turizem Aktivnost 2.1.3. Povečanje aktivnosti SPIRIT-a kot mednarodnega promotorja naložbenih priložnosti v turizem Aktivnost 2.1.4. Uvedba vertikalnih in horizontalnih povezav znotraj sistema upravljanja turizma Ukrep 2.2. Posodobitev turistične takse Aktivnost 2.2.1. Povišanje turistične takse Aktivnost 2.2.2. Distribucija turistične takse Ukrep 2.3. Posodobitev zakonodaje na področju nastanitev Aktivnost 2.3.1. Formalno priznanje glampinga in drugih inovativnih oblik bivanja v naravi kot vrste nastanitve 108 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Aktivnost 2.3.2. Uvedba sistema kategorizacije Hotelstars Aktivnost 2.3.3. Posodobitev zakonodaje na področju nastanitev Ukrep 2.5. Poenostavitev Smernic dobre higienske prakse in uporabe načel HACCP Aktivnost 2.5.1. Poenostavitev Smernic dobre higienske prakse in uporabe načel HACCP v gostinstvu Ukrep 2.6. Ureditev vožnje z gorskim kolesom v naravnem okolju Aktivnost 2.6.1. Sprememba zakonodaje, ki bo omogočila gorsko kolesarjenje Aktivnost 2.6.2. Priprava akcijskega načrta za izvajanje zakonodaje, povezane z gorskim kolesarjenjem Ukrep 2.7. Ureditev sistema tematskih pohodnih poti Aktivnost 2.7.1. Pregled obstoječih tematskih pohodnih poti Aktivnost 2.7.2. Ureditev financiranja vzdrževanja planinskih poti Ukrep 2.8. Usposabljanje na področju outdoor športov Aktivnost 2.8.1. Ureditev sistema usposabljanja na področju vodnih športov Aktivnost 2.8.2. Ureditev pogojev za opravljanje prostočasnih dejavnosti s povišano stopnjo tveganja Ukrep 2.9. Vključevanje žičniških naprav v javni potniški promet Aktivnost 2.9.1. Zakonodajna ureditev vključitve dostavnih žičniških naprav v javni potniški promet Aktivnost 2.9.2. Prenova zakonodaje o žičniških napravah za prevoz oseb, v skladu z novo EU zakonodajo Ukrep 2.10. Varnost v turizmu Aktivnost 2.10.1. Ohranitev ravni varnosti v turizmu 3. NASTANITVE, TURISTIČNA INFRASTRUKTURA IN NALOŽBE Ukrep 3.1. Prestrukturiranje hotelskih podjetij v državni lasti, ki vključuje naložbeni načrt in načrt upravljanja Aktivnost 3.1.1. Izvedba podrobne finančne analize Ukrep 3.2. Nove naložbe v hotelske in letoviške zmogljivosti Aktivnost 3.2.1. Identifikacija od 15 do 20 ključnih projektov za razvoj hotelov in letovišč Aktivnost 3.2.2. Oblikovanje naložbenih promocijskih knjižic Ukrep 3.3. Strateški naložbeni projekti Aktivnost 3.3.1. Oblikovanje akta za strateške projekte v turizmu Ukrep 3.4. Spodbujevalne sheme za razvoj turističnega in hotelskega sektorja Aktivnost 3.4.1. Oblikovanje naložbene kreditne linije, namenjene turističnim podjetjem Aktivnost 3.4.2. Sistem črpanja nepovratnih sredstev za turizem Ukrep 3.5. Pospeševanje razvoja malih in srednjih podjetij Aktivnost 3.5.1. Sistem nepovratnih sredstev za mala in srednja podjetja Aktivnost 3.5.2. Ugodne kreditne linije za mala in srednja podjetja Ukrep 3.6. Master plani in tržni načrti za makro destinacije Aktivnost 3.6.1. Oblikovanje individualnih master planov za makro destinacije Aktivnost 3.6.2. Oblikovanje načrtov trženja za makro destinacije Ukrep 3.7. EU-sredstva/nacionalna sredstva za izboljšanje turistične infrastrukture Aktivnost 3.7.1. Zagotoviti nepovratna sredstva na državni, lokalni in EU ravni za naložbe v turistično infrastrukturo Aktivnost 3.7.2. Večje črpanje EU-sredstev za vlaganja v neopredmetene vire v turizmu Ukrep 3.8. Pametna mobilnost Aktivnost 3.8.1. Vključevanje javnega potniškega prometa v turistično ponudbo Slovenije Aktivnost 3.8.2. Razvoj mestnih pametnih kartic Aktivnost 3.8.3. Projekti umirjanja prometa v destinacijah in razvoj alternativnih rešitev 4. PROSTOR, NARAVNI IN KULTURNI VIRI Ukrep 4.1. Opredelitev posebnih območij za razvoj turizma Aktivnost 4.1.1. Opredelitev posebnih območij (destinacij) za razvoj turizma Ukrep 4.2. Izdelava nacionalnega načrta zelenega (trajnostnega) turizma Aktivnost 4.2.1. Ratifikacija mednarodnih konvencij na področju trajnostnega razvoja turizma Aktivnost 4.2.2. Vzpostavitev trajnostnega modela upravljanja z obiskom Aktivnost 4.2.3. Izdelava načrta za vključevanje UNESCO-ve dediščine v turizem 109 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Aktivnost 4.2.4. Spodbujanje zelenih mednarodnih povezav Ukrep 4.3 Vzpostavitev trajnostnega modela upravljanja z obiskom Aktivnost 4.3.1. Analiza nosilnih zmogljivosti turističnih destinacij v Sloveniji in vzpostavitev modelov upravljanja Ukrep 4.4. Uvedba spremljanja razvoja turizma na strani zadovoljstva turistov in obiskovalcev Aktivnost 4.4.1. Spremljanje zadovoljstva obiskovalcev Aktivnost 4.4.2. Spremljanje zadovoljstva rezidentov z razvojem turizma Ukrep 4.5. Nadaljnji razvoj Zelene sheme slovenskega turizma (ZSST) in znamke Zelena Slovenija Aktivnost 4.5.1. Aktivno upravljanje ZSST Aktivnost 4.5.2. Zeleni monitoring novih kategorij ponudnikov ZSST Aktivnost 4.5.3. Pospeševanje oblikovanja zelenih produktov in njihova komercializacija Aktivnost 4.5.4. Izdelava analize vplivov podnebnih sprememb na razvoj slovenske turistične ponudbe Ukrep 4.6. Valorizacija zavarovanih območij Aktivnost 4.6.1. Izdelava načrta razvoja turizma na zavarovanih območjih v Sloveniji Ukrep 4.7. Vključevanje kulturne dediščine Aktivnost 4.7.1. Izdelava načrta vključevanja kulturne dediščine Aktivnost 4.7.2. Vključitev zasebnikov v kulturno dediščino slovenskih gradov Aktivnost 4.7.3. Vključitev zasebnikov v industrijsko dediščino 5. MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA Ukrep 5.1. Mali hoteli in druga mala turistična podjetja Aktivnost 5.1.1. Izboljšati administrativni okvir in poslovno okolje za mala turistična podjetja in turistične kmetije Ukrep 5.2. Valorizacija kulinarike Aktivnost 5.2.1. Gostilna Slovenija Aktivnost 5.2.2. Razvojne produktne aktivnosti in promocija kulinarike pod znamko Taste Slovenia s krepitvijo vertikalne povezave do regijskih/lokalnih kulinaričnih znamk Aktivnost 5.2.3. Vzpostavitev kulinarične diplomacije in podpora mednarodni prepoznavnosti slovenske kulinarike Aktivnost 5.2.4. Priprava in uveljavitev meril za zdravo ponudbo v gostinstvu ter povečanje njene prepoznavnosti Ukrep 5.3. Vzpostavitev modela za povezovanje turizma, kmetijstva, obrti, dizajna in ustvarjalnih dejavnosti Aktivnost 5.3.1. Znamka za spominke, izdelke obrti in oblikovalske izdelke iz Slovenije 6. KADRI Ukrep 6.1. Poklicno izobraževanje v gostinstvu in turizmu Aktivnost 6.1.1. Uvedba novih šolskih hotelov Aktivnost 6.1.2. Posodobitev standardov in specializacije poklicnega izobraževanja Ukrep 6.2. Programi terciarnega izobraževanja Aktivnost 6.2.1. Ustanovitev poslovnega programa hotelirstva Aktivnost 6.2.2. Krepitev izobraževalnih programov za srednje vodstvo v turizmu Aktivnost 6.2.3. Izboljšanje sistema zajemanja podatkov za potrebe turizma Ukrep 6.3. Promocija poklicnega izobraževanja na področju turizma Aktivnost 6.3.1. Izboljšati podobo turističnih poklicev Ukrep 6.4. Izobraževanje na delovnem mestu v turizmu Aktivnost 6.4.1. Vzpostavitev nacionalnega centra za izobraževanje na delovnih mestih v turizmu Aktivnost 6.4.2. Izobraževanje za male specializirane hotele Aktivnost 6.4.3. Izobraževanje na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) Ukrep 6.5. Oblikovanje modela spodbujanja ustrezne kadrovske politike 7. STRATEGIJA TRŽENJA Ukrep 7.1. Sistem trženjskega upravljanja Aktivnost 7.1.1. Preoblikovanje sistema trženjskega upravljanja Ukrep 7.2. Znamka Aktivnost 7.2.1. Izdelava nove komunikacijske platforme (t.i. »Velika ideja«) Ukrep 7.3. Promocija Aktivnost 7.3.1. Osredotočenost na prednostne trge – v skladu s prednostnimi skupinami trgov (smernice za dodelitev sredstev) 110 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Aktivnost 7.3.2. Priprava razvojnih načrtov za trge in pobud za identifikacijo dodatnih priložnosti Aktivnost 7.3.3. Osredotočeno trženje nosilnih produktov na ključnih trgih, glede na opredeljeno produktno-tržno matriko Aktivnost 7.3.4. Povečanje učinkovitosti promocijskih kanalov Ukrep 7.4. Digital Aktivnost 7.4.1. Izboljšanje digitalnega trženja na stičnih točkah na nakupni poti Aktivnost 7.4.2. Uporaba digitalne nakupne poti za stalno izboljševanje uporabniške izkušnje Aktivnost 7.4.3. Izvajanje pobud za digitalne izboljšave V STRATEGIJI SO PREDSTAVLJENI TUDI UKREPI PO GLAVNIH PRDUKTIH (premalo prostora za jih napisati v tabelo). B Strategija Glej stolpec S - Specifični cilji. razvoja slovenskega DODATNO turizma Strateški ukrepi za konkurenčni in trajnostni slovenski turizem: 2012-2016 1. Spodbuditi povečanje konkurenčnosti - V strategiji je predlagano, da bi vsi deležniki v slovenskem turizmu spodbujali nadaljnji razvoj turističnih destinacij (regionalne turistične organizacije, lokalne turistične organizacije, turistična društva). - S strategijo se v javnem in zasebnem sektorju spodbujata razvoj in raziskovalno delo, da bi se tako zagotovile ustrezne podlage za sprejemanje poslovnih odločitev. - V sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami bomo povečalo usposobljenost zaposlenih v gostinstvu in turizmu ter spodbuditi inovativnost pri nadgradnji in razvoju turističnih proizvodov z visoko dodano vrednostjo. - Odgovorni za povezovanje na mednarodni ravni bomo spremljali in zastopali interese Slovenije pri nastajanju razvojnih usmeritev na ravni EU, UNWTO, OECD in v drugih mednarodnih organizacijah. - Država spodbuja naložbe v zeleno turistično infrastrukturo v širšem smislu ter podpira razvoj in vzpostavitev ustreznih letalskih, železniških in cestnih povezav za boljšo dostopnost Slovenije. - Slovenija razvija turistično ponudbo, ki bo za turiste zanimiva tudi zunaj glavne turistične sezone in tako vpliva na desezonalizacijo in stalen obisk turističnih destinacij. 2. Zagotovitev ugodnega poslovnega okolja - Slovenski turizem potrebuje učinkovito usklajevanje in sodelovanje na medministrski ravni zaradi čim boljšega izkoristka vseh politik in finančnih instrumentov RS ter EU pri razvoju trajnostnega turizma. Vlada mora zagotoviti ugodno poslovno in normativno okolje za hitrejši razvoj in povečanje konkurenčnosti turizma v Sloveniji. - Organiziranost slovenskega turizma mora omogočati učinkovito izvajanje nalog na državni, regionalni in lokalni ravni, spodbujati podjetniški razvoj in povečevati konkurenčnost ter zagotoviti ustrezne finančne okvire za razvoj trajnostnega turizma na državni ravni. - Ponovno je treba vzpostaviti sistem večterminskih zimskih šolskih počitnic. 3. Učinkovito trženje in promocija Slovenije - Slovenija mora postati prepoznavna in visoko pozicionirana destinacija pri ciljnih segmentih. Za povečanje prepoznavnosti in doseganje želenega pozicioniranja Slovenije kot turistične destinacije na izbranih emitivnih trgih slovenskega turizma in med izbranimi ciljnimi skupinami je treba zagotoviti konsistentno uporabo znamke Slovenije v celotnem turističnem gospodarstvu in hkrati okrepiti sodelovanje z drugimi področji, na katerih želim uveljaviti znamko Slovenije. - Zagotoviti je treba ustrezna sredstva za večjo promocijo in internacionalizacijo turizma. - Turistične proizvode je treba jasno pozicionirati in jih bolj intenzivno in učinkoviteje tržiti na posameznih trgih. - Slovenijo je treba inovativno in učinkovito tržiti tudi preko aktivnosti digitalnega marketinga in izvajati integracijo e-trženja in klasičnega trženja. - Slovenijo je potrebno inovativno in učinkovito tržiti tudi v virtualnem svetu s sodobnimi trženjskimi orodji ter povezovanjem e-trženja in klasičnega trženja. - Zagotoviti je treba ključno vlogo turističnega sektorja pri upravljanju edinstvenih prodajnih prednosti (t.i. USP) slovenskega turizma. - Treba je vzpostavljati partnerstva vseh subjektov javnega, zasebnega in civilnega področja turizma ter dejavnosti usklajeno izvajati, da se dosežejo sinergijski učinki na vseh ravneh delovanja. C RNUST - KAZALNIKI, CILJI IN UKREPI V OKVIRU POLITIK (nadaljevanje, 2.DEL) Razvojni 5 POLITIKA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI načrt in UKREP 1 SISTEM KAKOVOSTI ZA DESTINACIJE usmeritve CILJ slovenskega - Povecanje konkurencne sposobnosti turisticnih destinacij. turizma KAZALNIKI 2007-2011 - Izveden program merjenja zadovoljstva gostov. 111 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 - Izveden program oblikovanja specifikacij storitev. - Izveden program upravljanja s kakovostjo. - Izveden program oblikovanja specifikacij procesov v destinaciji. - Izveden program upravljanja z deležniki. - Izveden program merjenja ucinkovitosti sistema kakovosti. - Izveden program implementacije. - Izvedeni ekološki programi. UKREP 2 NACIONALNI PROGRAM ZA SPREMLJANJE ZADOVOLJSTVA TURISTOV CILJ - Spodbujanje podjetniškega razvoja in povecanje konkurencnosti. - Povecanje konkurencne sposobnosti storitev. - Podpora internacionalizaciji turisticnega gospodarstva. - Ugotovitev profila turista in njegovih potreb. KAZALNIKI Izdelani/e: - Sistem porocil z indikatorji in analizami povpraševanja turistov. - Enotne ankete za spremljanja zadovoljstva posameznih interesnih/ciljnih skupin v turizmu. - Analize turisticnega povpraševanja in zadovoljstva gostov. - Smernice za uporabo posameznih programov kakovosti. UKREP 3 STANDARDI ZA KLJUCNE TRŽNE ZNAMKE CILJ - Spodbujanje podjetniškega razvoja in povecanje konkurencnosti. - Povecanje konkurencne sposobnosti storitev. - Podpora internacionalizaciji turisticnega gospodarstva. KAZALNIK - Doloceni minimalni standardi za izvajanje storitev. UKREP 4 SISTEM KATEGORIZACIJE IN SPECIALIZACIJE NASTANITVENIH OBRATOV CILJ - Povecanje konkurencne sposobnosti storitev. KAZALNIKI - Izdelan evropsko primerljiv sistem kategorizacije. - Za turiste pregleden sistem tehnicnih standardov kakovosti nastanitev in pregleden sistem odnosa kakovost/cena. - Tržna informacija o specializaciji nastanitvenega obrata. - Register poslovnih subjektov z nastanitvami. - Rast kakovosti nastanitvenih storitev. - Prirocniki, CD-rom, internetna on-line aplikacija za sistem kategorizacije in specializacijo. - Seminarji na temo sistema kategorizacije (vsaj 3/leto). - Usposobljeni ocenjevalci za kategorizacijo (30). 6 INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA IN KOMUNIKACIJA UKREP 1 RAZVOJ INTEGRALNEGA TURISTICNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA CILJ - Zagotoviti uspešno trženje in razvoj slovenskega turizma z uporabo sodobnih informacijskih tehnologij. KAZALNIKI - Rast števila uporabnikov. - Delež vkljucenosti turisticnih ponudnikov (95%). UKREP 2 RAZVOJ IN VZPOSTAVITEV CENTRALNEGA SLOVENSKEGA SPLETNEGA REZERVACIJSKEGA SISTEMA CILJ - Zagotovitev centralnega slovenskega spletnega rezervacijskega sistema kot centralne rezervacijske tocke in dodatnega prodajnega kanala za slovensko turisticno ponudbo. KAZALNIKI 112 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 - Rast števila uporabnikov. - Delež vkljucenosti turisticnih ponudnikov (95%). UKREP 3 UVEDBA MOBILNIH TEHNOLOGIJ KOT PODPORA (TRŽENJU) SLOVENSKE TURISTICNE PONUDBE CILJ - Zagotovitev podpore mobilnih tehnologij komuniciranju, trženju in prodaji turisticne ponudbe. KAZALNIKI - Rast števila uporabnikov. - Število ponudnikov. 7 POLITIKA RAZVOJA POSLOVNEGA OKOLJA IN INVESTICIJ 7.1 Ukrepi za ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja v turizmu Splošni cilj: Vzpostaviti ugodno poslovno okolje za razvoj turizma. UKREP 1 SPREMEMBA ZAKONODAJE IN PODZAKONSKIH PREDPISOV, KI OVIRAJO RAZVOJ TURIZMA IN URESNICEVANJA STRATEŠKIH CILJEV CILJ - Vzpostavitev ugodnega normativnega okolja za razvoj turizma. KAZALNIK - Število sprejetih zakonov in podzakonskih aktov z upoštevanjem interesov turizma. UKREP 2 OBLIKOVANJE IN UVELJAVITEV METODOLOGIJ ZA MEDNARODNO PRIMERLJIVO SPREMLJANJE POSLOVANJA IN RAZVOJA DEJAVNOSTI TURIZMA CILJ - Zagotoviti mednarodno primerljivo spremljanje poslovanja in razvoja dejavnosti turizma. - Zagotoviti podlage za strateško in poslovno odlocanje. KAZALNIKI - Izdelani letni TSA od leta 2000 dalje. - Izdelana metodologija za spremljanje uresnicevanja strateških ciljev. - Izdelana letna analiza uresnicevanja strateških ciljev. - Uveden mednarodni racunovodski standard USALI v hotelskih podjetjih. - Izvedeno usposabljanje turisticnih subjektov o TSA (vsaj 1/leto). - Izdelan sistem informiranja turisticnih subjektov o rezultatih TSA in uresnicevanju strateških ciljev. - Izdelan register poslovnih subjektov turisticne ponudbe. 7.2 Ukrepi investicijske politike Splošni cilj: Spodbuditi investicijski cikel v turizmu. UKREP 1 ODPRAVA KRITICNIH TOCK ZA USPEŠNO IZVEDBO NACRTOVANEGA INVESTICIJSKEGA CIKLA CILJ - Zagotovitev osnovne podlage za uspešno izvedbo nacrtovanega investicijskega cikla. KAZALNIKI - Število pripravljenih prostorskih izvedbenih aktov za potrebe turizma. - Stopnja pokritosti nacrtovanih investicij z ustreznimi prostorskimi akti. - Število usposobljenih specializiranih svetovalcev za turizem (30). - Število subvencioniranih svetovanj malim in srednjim podjetjem (vsaj 100/leto). UKREP 2 SPODBUJANJE INVESTICIJ V TURISTICNO INFRASTRUKTURO V ŠIRŠEM SMISLU CILJ - Izboljšanje kakovost turisticne infrastrukture, kot pomembnega dela ITP. KAZALNIKI - Število podprtih projektov (20 projektov/leto). - Število podprtih projektov za mala in srednja podjetja (30 projektov/leto). UKREP 3 SPODBUJANJE INVESTICIJ V JAVNO TURISTICNO, PROMETNO, ŠPORTNO, MLADINSKO IN DRUGO ZA TURIZEM POMEMBNO INFRASTRUKTURO CILJ - Izboljšanje kakovosti javne turisticne, prometne in druge za turizem pomembne infrastrukture v turisticnih destinacijah. KAZALNIKI - Število podprtih projektov (20 projektov/leto). 113 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 UKREP 4 SPODBUJANJE RAZVOJA NOVIH ITP CILJ - Povecanje atraktivnosti turisticne ponudbe Slovenije. KAZALNIKI - Število novih ITP (5/leto). UKREP 5 SPODBUJANJE RAZVOJA JAVNO ZASEBNEGA PARTNERSTVA IN UVELJAVLJANJE PROJEKTNEGA NACINA FINANCIRANJA VECJIH INVESTICIJ V TURISTICNO IN ŠPORTNO TURISTICNO INFRASTRUKTURO TER VKLJUCEVANJE NARAVNIH VREDNOT IN KULTURNE DEDIŠCINE V TURISTICNO PONUDBO. CILJ - Zagotavljanje ugodnejšega financnega okolja za investiranje v velike turisticne projekte na nacionalni ravni. - Zagotovitev vecje vkljucenosti naravnih vrednot in kulturne dedišcine v turisticne namene. KAZALNIKI - Izdelan in preizkušen v praksi model projektnega financiranja investicijskih projektov. - Izdelani programi za kulturno dedišcino, športno turisticno infrastrukturo in naravne vrednote. - Število podprtih projektov (vsaj 3 projekti/leto). 8 POLITIKA RAZISKAV IN RAZVOJA UKREP 1 SPODBUDITEV RAZISKOVALNO RAZVOJNEGA DELA V TURIZMU CILJ - Vzpostavitev sodobnega sistema raziskovalno razvojne dejavnosti v slovenskem turizmu. - Povecanje razvoja in prenosa znanja v turisticno gospodarstvo in med druge uporabnike znanja. KAZALNIKI - Izdelan program raziskovalnih tem za podrocje turizma. - Število izvedenih temeljnih in aplikativnih raziskav v turizmu (vsaj 5/leto). - Število novih raziskovalcev v turizmu (vsaj 5/leto). - Delovanje znanstveno raziskovalnega središca - nacionalnega inštituta za turizem. - Delovanje nacionalnega raziskovalno posvetovalnega sveta. - Vzpostavljen sistem informiranja o rezultatih raziskav. - Vzpostavljen register raziskav v turizmu. - Število izvedenih usposabljanj raziskovalcev (vsaj 2/leto). - Število inovacij v turisticnem gospodarstvu na podlagi prenosa znanja (vsaj 4/leto). - Povecevanje raziskovalne baze za pomoc pri odlocanju o razvoju kapacitet in kadrov. D Strategija UKREPI IN CILJI PO PODROČJIH slovenskega UKREPI IN CILJI NA PODROCJU PROSTORSKEGA RAZVOJA turizma a) UKREP: Zasnova razvoja dejavnosti turizma v prostoru 2002-2006 CILJ: Optimizacija turisticnega razvoja v okviru dolgorocnega prostorskega razvoja Slovenije Instrumenti/aktivnosti: - opredelitev jedrnih obmocij (poselitvena jedra, turisticna središca, obmocja pomembnih naravnih vrednot in kulturne dedišcine) ter njihovih vplivnih obmocij za razvoj turizma v prostoru, - priprava kriterijev in priporocil za optimalno razreševanje navzkrižnih interesov v prostoru za trajnostni razvoj turizma, - uskladitev temeljnih turisticnih ciljev z omejitvami prostorskega razvoja. b) UKREP: Spodbujanje izdelave prostorskih aktov na obcins ki, medobcinski in regionalni ravni CILJ: Oblikovanje prostorskih aktov na regionalni in lokalni ravni, kot pogoja za ucinkovito investiranje v turisticno dejavnost Instrumenti/aktivnosti: - priprava priporocil za izdelavo turisticno usmerjenih prostorskih aktov in priporocil za nacin ravnanja na posameznih razvojnih obmocjih na vseh nivojih nacrtovanja, - financne spodbude lokalnim skupnostim na turisticnih obmocjih za pripravo predvsem medobcinskih prostorskih aktov - posebno spodbujanje pravocasnega sprejemanja prostorskih aktov na podrocju turizma, - priprava ukrepov in instrumentov za podporo nacrtovanju in izvajanju turisticnih investicij v prostoru ob upošteva nju cilja zagotavljanja trajnostnega razvoja. c) UKREP: Ureditev pogojev za delovanje in razvoj turizma na varovanih obmocjih CILJ: Zagotoviti jasne in stabilne pogoje za razvoj turizma na varovanih obmocjih Instrumenti/aktivnosti: 114 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 - izdelava normativov, kriterijev in pogojev za razvoj turizma na varovanih obmocjih, - oblikovanje tripartitnih struktur strogo varovanih, varovanih in gospodarsko uporabnih površin (coniranje). UKREPI NA PODROCJU FINANCNE POLITIKE IN VIROV FINANCIRANJA INVESTICIJSKEGA CIKLA a) UKREP: Spodbujanje vzpostavljanja ugodnejšega financnega okolja za investiranje v strateške turisticne projekte na nacionalni ravni CILJ: Zagotoviti ugodnejše financno okolje za investiranje v strateške turisticne projekte na nacionalni ravni Instrumenti/aktivnosti: - subvencioniranje svetovanja podjetjem na podrocju investicij in financiranja, - subvencioniranje obrestne mere za najete kredite b) UKREP: Zagotavljanje namenske porabe zakonskih virov za financiranje turisticne dejavnosti CILJ: Povecanje obsega razpoložljivih javnih sredstev za investicije v turisticne dejavnosti. Instrumenti/aktivnosti: - ob pripravi sprememb sistemske zakonodaje na podrocju financiranja obcin prouciti predlog možne izlocitve sistemskih virov financiranja za turizem (koncesije od iger na sreco, turisticna taksa) iz prihodkov obcin, ki se upoštevajo pri izracunu primerne porabe obcin, - uskladitev zakonodaje. UKREPI NA PODROCJU RAZVOJA TURISTICNE INFRASTRUKTURE a) UKREP: Spodbujanje investicij v osnovno turisticno infrastrukturo CILJ : Izboljšati kakovost osnovne turisticne infrastrukture kot temeljnega elementa za uspešen razvoj turisticnega obmocja Instrumenti/aktivnosti: - izvajanje javnih razpisov za sofinanciranje izgradnje osnovne skupne turisticne infrastrukture na turisticnih obmocjih, - spodbujanje skupne gradnje vecjih objektov skupaj z drugimi turisticnimi ponudniki (prednostni kriterij), - spodbujanje lastniške in podjetniške preobrazbe javnih infrastrukturnih podjetij (strateški partnerji). b) UKREP: Spodbujanje razvoja novih integralnih turisticnih proizvodov CILJ: Povecanje prepoznavnosti in atraktivnosti turisticne ponudbe Slovenije. Instrumenti/aktivnosti: - izvajanje javnega razpisa za sofinanciranje razvoja novih in dopolnilnih turisticnih proizvodov malim in srednje velikim podjetjem ter njihovim skupnim interesnim organizacijam c) UKREP: Spodbujanje naložb v manjše namestitvene objekte CILJ: Spodbuditi investicijski cikel na podrocju izgradnje novih ali prenove obstojecih namestitvenih kapacitet pri manjših turisticnih ponudnikih. Instrumenti/aktivnosti: - spodbujanje naložb z dodeljevanjem ugodnih kreditov malim in srednje velikim podjetjem za investicije v izgradnjo in obnovo namestitvenih kapacitet. d) UKREP: Spodbujanje razvoja objektov kulturne dedišcine kot turisticnih atrakcij CILJ: Izboljšati in povecati vkljucenost kulturne dedišcine v turisticno ponudbo. Instrumenti/aktivnosti: - priprava programa obnove kulturne dedišcine kot turisticne atrakcije, - projektni nacin financiranja obnove, - spodbujanje revitalizacije kulturne dedišcine s prireditvami. e) UKREP: Razvoj integralnega turisticno informacijskega sistema Slovenije CILJ: Zagotoviti kvalitetnejšo promocijo in trženje slovenske turisticne ponudbe z uporabo sodobnih informacijskih tehnologij Instrumenti/aktivnosti: - oblikovanje programa razvoja integralnega turisticno informacijskega sistema, - postavitev turisticno informacijske mreže, ki vkljucuje osrednja turisticna obmocja, lokalne skupnosti in posamezne ponudnike turisticnih storitev, - zagotavljanje pomoci turisticnim ponudnikom v obliki usposabljanja in svetovanja pri uporabi sodobnih informacijskih tehnologij in integralnega turisticno informacijskega sistema, - financiranje izgradnje integralnega turisticno informacijskega sistema Slovenije. f) UKREP: Postavitev turisticne signalizacije za turisticne poti, turisticna obmocja in turisticne znamenitosti na javnih cestah CILJ: Dvigniti kakovost informiranja turistov o turisticni ponudbi Slovenije in povecati prepoznavnost slovenske turisticne ponudbe pri tranzitnih gostih. Instrumenti/aktivnosti: - izdelava projekta za poenotenje turisticne signalizacije, - financiranje izvedbe turisticne signalizacije na javnih cestah (informacijske table, rotopanoji, kioski), - priprava vsebinskih kriterijev za postavitev turisticne signalizacije na javnih cestah. g) UKREP: Ekološka ureditev in posodobitev planinskih domov 115 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 CILJ: Izboljšanje kakovosti turisticne ponudbe gorskega turizma. Instrumenti/aktivnosti: - izvajanje ekološke standardizacije v planinskih domovih, - sofinanciranje prenove planinskih domov. h) UKREP: Oblikovanje informacijskih centrov v naravnih parkih CILJ: Zagotoviti sistematicno oblikovanje turisticne predstavitve naravnih parkov Instrumenti/aktivnosti: - spodbujanje in pomoc pri prostorskem urejanju aktov v okviru naravnih parkov za postavitev informacijskih centrov, - sofinanciranja izgradnje turisticno informacijskih centrov v novo nastalih parkih. UKREPI NA PODROCJU ZAGOTAVLJANJA RAZVOJA CLOVEŠKIH VIROV a) UKREP: Povezovanje izobraževalnih sistemov s turisticnim gospodarstvom CILJ: Izboljšanje kakovosti in prilagojenosti programov izobraževanja in usposabljanja glede na potrebe turisticnega gospodarstva. Instrumenti/aktivnosti: - subvencioniranje priprave in izvajanja skupnih programov izobraževanja, - spodbujanje in pomoc pri povezovanju izobraževalnih institucij in turisticnega gospodarstva, - spodbujanje in pomoc pri vkljucevanju v mednarodne izobraževalne sisteme in pri izmenjavi razlicnih profilov strokovnjakov. b) UKREP: Uveljavljanje sistema šolskih hotelov, gostinskih obratov in agencij ter postavitev sistema turisticnih trenerjev CILJ: Izboljšanja kakovosti izobraževanja turisticnih delavcev Instrumenti/aktivosti: - sovlaganje v razvoj šolskih hotelov, gostinskih obratov in agencij skupaj s turisticnimi podjetji in organizacijami, - spodbujanje razvoj sistema posebnih turisticnih trenerjev za neposredno prenašanje novih znanj v turisticno prakso. c) UKREP: Spodbujanje razvoja turisticne kulture in podjetništva CILJ: Razviti turisticno podjetniško kulturo na predšolski, osnovnošolski in srednješolski ravni. Instrumenti/aktivnosti: - oblikovanje sistematicne izvenšolske dejavnosti na podrocju turizma, - oblikovanje hierarhicnega decentraliziranega sistema tekmovanj, - spodbujanje sodelovanja vrtcev in šol, posebno na temeljnih turisticnih obmocjih, - oblikovanje sistema nagrad in priznanj na državni ravni, - povezovanje turisticnih podjetij, društev in vodstev šol na podrocju vzgoje mladih. d) UKREP: Spodbujanje razvoja cloveških virov v podjetjih CILJ: Izboljšati kakovost cloveških virov v turisticnem gospodarstvu Instrumenti/aktivnosti: - sofinanciranje programov usposabljanja cloveških virov v podjetjih, - sofinanciranje programov uva janja sodobnih metod upravljanja z intelektualnim kapitalom v podjetjih. e) UKREP: Spodbujanje raziskovalne dejavnosti na podrocju turizma CILJ: Vzpostaviti sodoben sistem raziskovalno analiticne dejavnosti na podrocju turizma v Sloveniji. Instrumenti/aktivnosti: - priprava razpisa raziskovalnih tem s podrocja turizma, - vzpostavitev sistema za spremljanje kakovosti in ucinkovitosti raziskav. f) UKREP: Slovenska državna nagrada za najbolj inovativne dosežke na podrocju turizma CILJ: Spodbuditi podjetniško inovativnost v turizmu. Instrumenti/aktivnosti: - oblikovanje temeljnih pravil za podeljevanje nagrad za najbolj inovativne dosežke na podrocju turisticnega razvoja, podjetništva in raziskovanja, - izvajanje razpisa in podelitev nagrad, prvic za leto 2003. g) UKREP: Slovenska nagrada za poslovno odlicnost na podrocju turizma CILJ: Spodbuditi razvoj turisticnih podjetij k poslovni odlicnosti. Instrumenti/aktivnosti: - spodbujanje priprav za slovensko nagrado za poslovno odlicnost, - sofinanciranje prijave na razpis za podelitev znaka poslovne odlicnosti, 116 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 - oblikovanje posebnega razreda za turizem v okviru modela Priznanja RS za poslovno odlicnost (prvic za leto 2004). UKREPI NA PODROCJU ORGANIZACIJSKE INFRASTRUKTURE a) UKREP: Sprememba Zakona o pospeševanju turizma in ostale zakonodaje, ki vpliva na razvoj turizma CILJ: Nova zakonodaja na podrocju razvoja turizma, usklajena s temeljnimi strateškimi cilji razvoja turizma. Instrumenti/aktivnosti: - priprava sprememb Zakona o pospeševanju turizma, - priprava predloga za spremembo zakonodaje, ki ureja davcno in koncesijsko podrocje za prirejanje posebnih iger na sreco - pregled stanja normativnih aktov, ki so povezani s turisticnim razvojem, - postavitev prioritet pri spreminjanju normativnih aktov, - oblikovanje predlogov sprememb zakonov s podrocja turizma. b) UKREP: Uvajanje satelitskih racunov (TSA) v slovenskem turizmu CILJ: Celovito in mednarodno primerljivo spremljanje turisticne dejavnosti Instrumenti/aktivnosti: - izvedba projekta uvajanja turisticnih satelitskih racunov poteka preko ciljnega raziskovalnega programa, - organiziranje izobraževanja in splošno informiranje o metodologiji in uporabnosti TSA, - spodbujanje uvajanja informacijske podpore v turisticnih organizacijah za zajemanje podatkov TSA. UKREPI ZA IZVEDBO POMEMBNIH TURISTICNIH PROJEKTOV a) UKREP: Prenova starega hotela Pallace v Portorožu CILJ: Prenova hotela kot nosilnega objekta portoroškega turizma. Instrumenti/aktivnosti: - ustanovitev posebnega odbora za prenovo hotela, - oblikovanje financnega konzorcija in iskanje strateškega partnerja. b) UKREP: Obnova zdravilišca Rimske Toplice CILJ: Povecanje zdraviliških kapacitet in razvoj turizma v Rimskih Toplicah. Instrumenti/aktivnosti: - ustanovitev posebnega odbora za poslovno prenovo, - preveriti predvideni poslovni nacrt za obnovo zdravilišca, - oblikovanje financnega konzorcija. c) UKREP: Ureditev turisticno gostinske ponudbe Kobilarne Lipice CILJ: Ureditev kobilarne kot ene najpomembnejših kulturnih atrakcij slovenskega turizma. Instrumenti/aktivnosti: - priprava programa celovite prenove turisticno rekreacijske dejavnosti Kobilarne Lipica v povezavi s širšim obmocjem obcine Sežana, - priprava in izvedba organizacijskih in drugih sprememb. E Strategija EKONOMSKI UKREPI razvoja 1. Sprejeti sanacijske programe in preveriti razvojne programe in načrte pravnih in fizičnih oseb, ki želijo dobiti različna sredstva za pospeševanje razvoja ali bančna slovenskega posojila, ter na podlagi enotnih meril zagotoviti: turizma, - sredstva za pospeševanje razvoja, združena v skladu za razvoj 1993 - nižje obrestne mere za posojila in triletni moratorij vračil - zmanjšanje dajatev iz dohodka - ugodnosti pri vlaganju v znanje (izobraževanje kadrov) - pripravo portfelja naložbenih načrtov. 2. Zagotoviti finančna sredstva iz naslednjih virov: - od izdajanja koncesij - od taks za izrabo naravnih virov - iz davka od iger na srečo - od carisnkih dajatev za uvoz - iz drugih proračunskih virov za razvoj - od tujega kapitala, vendar ne v večinskem deležu. 117 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 ORGANIZACIJSKI UKREPI 1. Izboljšati povezanost z razvitimi deželami in v ta namen sklepati pogodbe o menedžmentu, franšizingu, povezovati hotele v skupine zaradi zniževanja stroškov za trženje in vključevanja v informacijske sisteme. 2. Ustanoviti podjetja z javnimi pooblastili ali zavode za pospeševanje razvoja turizma (za promocijo), ki bodo povezovali privatni in javni interes pri oblikovanju turističnih izdelkov in njihovi predstavitvi. 3. Oblikovati turistično ponudbo na ravni turističnih regij, ki jih je potrebno redefinirati na podlagi dosežene rasti turističnega prometa na geografsko zaokroženih območjih. Takšno podjetje ali zavod za pospeševanje turizma je potrebno utanoviti tudi na nacionalni ravni. Naloga teh institucij bi bila predvsem skrb za uspešno enotno turistično trženje in pospeševanje razvoja. 4. Povezati se s sorodnimi organizacijami v tujini zaradi možnosti skupnega nastopanja na drugih tujih trgih in za oblikovanje skupne turistične ponudbe tam, kjer je meja nenaravna ločnica 5. Popestriti srednješolsko izobraževanje z dodatnimi programi za prakso, ki bodo lahko tudi vir financiranja šol ali vsaj možnost za ekonomičnejšo rabo zmogljivosti. 6. Organizirati izobraževanje ožjih profilov tehnoloških kadrov v okviru visokega strokovnega šolstva, in sicer hotelirjev in turističnih organizatorjev. 7. Določiti prostor za turistično rabo na podlagi ugotovitev o gostoti obiska ali aktivnosti, ki jo ta prostor prenese, upoštevajoč tudi socialne kriterije zasičenosti. 8. Predvideti zazidalna območja, ki bodo omogočila hitro izvajanje ukrepov. SOCIALNI UKREPI 1. Spodbujati potovanja in omogočiti oddih otrokom in mladini in v ta namen nuditi različne olajšave za prevoz in bivanje (uredti status neprofitnih dejavnosti). 2. Usposobiti počitniške domove za sprejem turistov, predvsem mladih (hoteli za mladimo). 3. Omogočiti dodatno usposabljanje odvečnih delavcev za manjkajoče poklice. 4. Izboljšati kolektivno pogodbo tako, da bo mogoče bolje plačati kakovostno delo. 5. Razvijati pozitiven odnos prebivalcev do turizma, da bi preprečili nepotrebne napetosti ali ravnodušnost do obiskovalcev, in za ta namen angažirati turistična in druga društva. PRAVNI UKREPI SPLOŠNI ZAKONI 1. Lastninska zakonodaja: - pripraviti take sistemske ureditve, ki bo učinkovita tudi v novih razmerah koordinacije kot rezultata procesa lastninjenja - določiti delež možne udeležbe tujcev, posebno pri projektih nacionalnega pomena, normativno urediti nove lastninske oblike in ugotoviti, kaj bo v bodoče ostalo v državni lasti 2 Podjetniška zakonodaja: ustanavljanje in delovanje podjetij mora biti v skladu s standardi, ki veljajo na zahodu. 3. Zakonodaja na področju davčne in denarne politike: - denarna in posojilna politika morata zagotoviti stimulativne obrestne mere za vlaganje v turizem in onemogočiti subvencioniranje plačila obresti za tekoče poslovanje - na območjih, predvidenih za razvoj turizma in rekreacijo, naj imajo vlaganja v to dejavnost prednost - po podobnem načelu kot v Zakonu o demografsko ogroženih območjih - za zakonom naj se ustanovi sklad za pospeševanje razvoja turizma, ki naj nudi subvencioniranje obresti za posojila, ki bi jih najemali vlagatelji za projekte, usklajene s slovensko in regionalno sprejeto strategijo razvoja turizma. Projekti bi se zbirali preko turističnih občin oziroma centorv za promocijo turizma v posameznih turističnih krajih, nakar bi jih posredovali republiškemu ministru. 4. Delovna zakonodaja: - zakonodaja mora predvsem upoštevati sezonsko naravo dela, zaposlovanje ob določenem času v dnevu ter ob tedenskih konicah in dopustih prerazporejanje delovnega časa. 5. Zakoni za varstvo okolja i n urejanje prostora: - zakon mora zagotoviti nadzor nad uresničevanjem dejavnosti v prostoru v skladu z ekološko in dolgoročno razvojno usmeritvijo - opredeliti je treba nova zaščitena območja (nacionalni ali regijski parki na območju Krasa in n a Kočevskem), koncesije za uporabo naravnih virov (jam ali drugih zanimivosti), ki jih ne bi smeli dobivati tuci, in plačevanje taks za uporabo zaščitenih naravnih virov. 6. Zakon o zaščiti potrošnika: definirati pravice potrošnikov oziroma zagotoviti njihovo varnost po vzoru zahodnih držav. 7. Zakon o varstvu kulturne in naravne dediščine: zagotoviti je treba strogo izvajanje zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine, morda v tesnejši povezavi s prostorsko zakonodajo tudi v strokovnem smislu. 8. Priprava zakona o kmetijskih zemljiščih: - zakon mora dopuščati bolj prožno uporabo prostora. Preprečiti je treba skrajnosti, ki izhajajo iz združevanja vseh kmetijskih zemljišč v republiški sklad in iz uvajanja koncesij. - poleg kategorije kmetijskih zemljišč bi morali uvesti tudi kategorijo zemljišč, ki so namenjena za turizem, in jih tudi zaščititi. 9. Zakonodaja s področja drobnega gospodarstva: če ima neko območje definiran in tudi verificiran program svojega turističnega razvoja, potem moramo doseči, da bodo v okviru ukrepov, ki jih predpisuje zakonodaja s tega področja, imela vlaganja v turizem prednost. 10. Zakonodaja s področja šolstva: turistično izobraževanje in osveščanje bi moralo biti del obveznega osnovnošolskega izobraževanja, vendar v privlačni obliki in ne kot prisila. 118 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 11. Prometna zakonodaja in odloki o javnem redu in miru: - uredi naj se izdaja dovoljenj za turistični avtobusni promet, tako da bo spodbujal potovanja in izrabo storitev naše prometne infrastrukture. - uredi naj se mejne formalnosti in prijavljanje tujcev, da se turistični promet čimbolj sprosti in da se odpravijo odvečna preverjanja - vsak turistični kraj mora imeti jasna navodila o redu ter določene pristojnosti in sankcije zoper tiste, ki tega reda ne spoštujejo. Takšna pravila je treba sprejeti na ravni države, tista, ki zadevajo posebnosti posameznih regij in krajev, pa na ravni le-teh. 12. Priprava zakona o gozdovih: - nujna je uvedba strožjih kriterijev za poseganje v gozd v neposredni bližini turističnih krajev, tako da se ne spreminja njegova varovalna funkcija. - izvedba republiške študije in karte, na kateri bo označeno, kje so gozdovi splošnega in skupnega pomena in kje je prepovedano opravljati pridobitniško dejavnost. 13. Vsi ostali sistemski zakoni: - ministrstvo za turizem bi moralo "bedeti" nad sprejemanjem sistemske zakonodaje, ki vpliva na razvoj gostinske in turistične dejavnost - dajati pobude tudi za spremembe drugih zakonov. NORMATIVNA UREDITEV TURISTIČNE DEJAVNOSTI 1. Nastanitvene zmogljivosti: - priprava nove kategorizacije prenočitvenih zmogljivosti: hotelov, motelov, penzionov, zasebnih sob. - uskladitev kategorizacije z evropskimi standardi in določitev minimalnih standardov - ustanoviti stalno republiško komisijo, ki bi klasificirala objekte po enotnih kriterijih. 2. Gostinski obrati: - določiti je treba osnovne kriterije za kategorizacijo posameznih lokalov, oblikovati in predpisati označbe, pripraviti pravilnike za kategorizacijo ipd. - oblikovati in zaščititi je treba podobo slovenske gostilne kot enega od najpomembnejših delov turistične ponudbe Slovenije. 3. Turistično posredovanje: - urediti je potrebno delovanje in medsebojne odnose na vseh področjih turističnega posredovanja, - določiti vrste raznih posredovanj in način organizacije spremljanja turistov pa tudi vodenja in vodniške službe. 4. Marine: - marine velja uvrstiti med specifične namestitvene objekte. 5. Žičnice: - potrebna je precejšnja posodobitev in predvsem prilagoditev evropskim ekološkim standardom - žičnicam zagotoviti normalno poslovanje s subvencijami države ali sofinanciranjem ostalega gospodarstva 6. Igralnice: - natančno opredeliti poslovanje igralnic, vendar ne toliko restriktivno, da bi zavrli razvoj. Predvsem prepovedati igre na srečo zunaj specializiranih in doseldno nadzorovanih igralnic. - zakonsko urediti: pogoje in možnosti odpiranja igralnic, njihovo lastništvo, upravljanje, vlaganje njihovega dobička v razvoj turistične dejavnosti - zakonsko jasno opredeliti namen uporabe dobička (pravilo za turistično infrastrukturo in promocijo in ne za pridobitne dejavnosti, ki jih bo v turizmu v glavnem razvijal privatni kapital). 7. Turizem na podeželju: - opredeliti status turizma na podeželju, kmečkega turizma in gostinskih obratov kot takih - upoštevati regionalne značilnosti pri oblikovanju zakonodaje za to dejavnost. 8. Financiranje promocije: zakonsko opredeliti način in vire financiranja (javna, poslovna sredstva). 9. Krajinski narodni parki: koordinacija pravne ureditve naravnih parkov in ureditve na ravni samih parkov z agencijo na vladni ravni. 10. Organiziranost turistične dejavnosti: mogoče bi bilo smiselno posnemati sosednje države v zakonodaji o obveznem združevanju sredstev v turistične skupnosti, ki vključuje tudi zbiranje sredstev za turistično promocijo na ravni kraja, regije in države. 11. Turistična društvena organizacija: definirati društveno delo in podjetniški posel. 12. Turistično-informacijska služba ob cestah: turistično-informacijske službe na bolj prometnih krajih. 13. Pravna ureditev drugih območij: v zakonu o turistični dejavnosti bi moralo biti navedeno kje so urejena posamezna (druga) področja, ki so pomembna za učinkovitost turizma. 119 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 GLAVNI PRODUKTI CILJNE SKUPINE TIP TURIZMA TURISTOV A Strategija NA NACIONALNI RAVNI - Počitnice v gorah in outdoor trajnostne NOSILNI PRODUKTI - Poslovna srečanja & dogodki rasti - Počitnice v gorah in outdoor - Zdravje & dobro počutje slovenskega - Poslovna srečanja & dogodki - Doživetja narave turizma - Zdravje & dobro počutje - Gastronomija 2017-2021 - Doživetja narave - Kultura - Gastronomija - Sonce & morje - Kultura - Športni turizem - Sonce & morje - Krožna potovanja - Športni turizem - Turizem na podeželju - Krožna potovanja - Turizem na podeželju SEKUNDARNI/PODPORNI PRODUKTI - Igralništvo, - Križarjenje & navtika, - Nakupovanje, - Posebni interesi. GLAVNI PRODUKTI PO MAKRO DESTINACIJAH Alpska Slovenija - POČITNICE V GORAH - OUTDOOR - ŠPORTNI TURIZEM - POSLOVNA SREČANJA & DOGODKI Mediteranska Slovenija - POSLOVNA SREČANJA & DOGODKI - ZDRAVJE & DOBRO POČUTJE - SONCE & MORJE - GASTRONOMIJA Termalna Panonska Slovenija - ZDRAVJE & DOBRO POČUTJE - GASTRONOMIJA - TURIZEM NA PODEŽELJU Osrednja Slovenija & Ljubljana - POSLOVNA SREČANJA & DOGODKI - KULTURA - KROŽNA POTOVANJA - GASTRONOMIJA B Strategija - ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE (zdravilišča, wellness, medicinski turizem), - ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE razvoja - AKTIVNE POČITNICE (aktivnosti v vseh letnih časih, npr. smučanje, - AKTIVNE POČITNICE slovenskega pohodništvo, …), - DOŽIVETJA V NARAVI turizma - DOŽIVETJA V NARAVI (turizem na podeželju, turistične kmetije, naravni - POSLOVNI TURIZEM 2012-2016 parki, EDEN, ekoturizem, kampi, …), - GASTRONOMIJA - POSLOVNI TURIZEM, - KULTURA - GASTRONOMIJA, - ZABAVIŠČNI TURIZEM IN IGRALNIŠTVO - KULTURA (festivali, mesta, …), - KRIŽARJENJE - ZABAVIŠČNI TURIZEM IN IGRALNIŠTVO, - KRIŽARJENJE. 120 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 C RNUST - - TEMATSKI IN ZABAVIŠCNI PARKI - aktivne pocitnice (zimski in poletni športi), Razvojni - IGRALNICE - mesta in kultura, načrt in - ZDRAVILIŠCA - turizem na podeželju in ekoturizem, usmeritve - ZAVAROVANA OBMOCJA - narava, slovenskega - SPOMENIKI IN KULTURNA DEDIŠCINA - hrana in pijaca, turizma - ŠPORTNI CENTRI - zdravje in dobro pocutje, 2007-2011 - FESTIVALI IN OSTALE PRIREDITVE - poslovni turizem, - KONGRESNI IN RAZSTAVNI CENTRI - zabava in igralništvo, - TEMATSKE POTI - ponudba za zahtevnejše, - VINSKO TURISTICNE CESTE - ponudba za mlade. - KOLESARSKE POTI D Strategija Ciljne skupine in proizvodi: Ciljne skupine in proizvodi: TIPI TURIZMA PO PRODUKTNIH PODROČJIH slovenskega - dnevni gosti in izletniki (gorski, zimski in izletniški turizem) - dnevni gosti in izletniki - zdraviliški turizem turizma - individualni gosti (športni turizem, rekreativni turizem, kulturni turizem) (gorski, zimski in izletniški - igralniško-zabavišcni turizem 2002-2006 - družine in otroci (rekreativni turizem, podeželski turizem, doživljajski turizem) turizem) - poslovni turizem - upokojenci (zdraviliški turizem, podeželski turizem) - individualni gosti (športni - posebne interesne skupine (poslovni turizem). turizem, rekreativni turizem, TIPI TURIZMA PO PROGRAMSKIH PODROČJIH kulturni turizem) - podeželski turizem - družine in otroci (rekreativni - rekreativni turizem turizem, podeželski turizem, - doživljajski turizem doživljajski turizem) - upokojenci (zdraviliški TIPI TURIZMA PO PREDNOSTNIH PROGRAMSKIH turizem, podeželski turizem) USMERITVAH - posebne interesne skupine - zdraviliški turizem (poslovni turizem). - igralniško zabaviščni turizem - poslovni turizem - kraški turizem - turistično območje julijske alpe - turizem ob slovenski obali - turistično območje Pohorja in Maribora z okolico - 3-E turizem - 3-A turizem - 3-D turizem - turistični programi naravnih vrednot in kulturne dediščine - gorski turizem - zimski turizem in smučanje - tranzitni turizem - blagovna znamka Ljubljana - navtični turizem - podeželski turizem na kmetijah - mladinski turizem E Strategija - srednja in starejša - glavne počitnice razvoja generacija turistov - rekreacija slovenskega - srednji in višji družbeni turizma, razred 1993 - najvažnejša tržišča: Italija, Avstrija, Nemčija - sekundarna tržišča: Velika Britanija, Nizozemska, 121 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Madžarska (nakupovanje, obala, naravne znamenitosti), Hrvatska (smučanje, zdravilišča, planinarjenje), Švica, Izrael, Švedska ZAŽELJENI TIP TURISTOV: - dobri potrošniki, - bolj individualni kot organizirani, - vsaj iz srednjega sloja, - bolj izobraženi, - ljubitelji narave, - udeleženci kongresov, - poslovneži, - ekološki osveščeni, - družinski, - ljubitelji kulture. Druge lastnosti: obiskovalci igralnic, bogatejši turisti, potujoči zaradi zdravja, jludje, ki želijo ohraniti zdravje z gibanjem, mlajši, rekreativci, ljubitelji statusnih oziroma ekstravagantnih športov, športniki, ribiči in lovci, iskalci zabave, turisti srednjih let, raziskovalci, avanturisti. POVEZOVANJE TRAJNOSTNA NARAVNANOST A Strategija Eden izmed ukrepov Trajnostni vidik je vpet v celotno strategijo trženja turizma. trajnostne UKREP 3: Vzpostavitev modela za povezovanje turizma, kmetijstva, obrti, dizajna in kreativnih dejavnosti rasti V Sloveniji prevladuje izrazito sektorski pristop na področjih, ki so sicer v svetu izredno povezana in prepletena. slovenskega Slovenski turizem ni povezan s kmetijstvom, kulturo, obrtjo, oblikovanjem in ustvarjalnimi dejavnostmi (tako na turizma področju izdelkov oziroma storitev kot na področju sodelovanja ljudi različnih profilov)- Treba je okrepiti povezave, 2017-2021 sinergije, razvijati nove pristope, storitveno in informacijsko oblikovanje, omogočiti interpretacijo kulturne dediščine na sodobne načine, po meri sodobnega turista oziroma kupca, z vzpostavitvijo učinkovitih distribucijskih kanalov. Zato se predlaga naslednja aktivnost: Znamka za spominke, izdelke obrti in dizajnerske izdelke iz Slovenije - MGRT oblikuje model za znamčenje spominkov, izdelkov domačih obrti, replik muzejskih predmetov, kulinaričnih spominkov in vrhunskih oblikovalskih izdelkov Slovenije (vključijo se spominki, ki so vezani na kulturno dediščino držav, in unikatna ponudba sodobne slovenske ustvarjalne dejavnosti). Določi se upravljavec modela, poveže se s krovno promocijo Slovenije na različnih področjih in vzpostavi distribucijske kanale. MGRT sistematično spodbuja povezovanje razvijalcev in ponudnikov turističnih produktov s ustvarjalnimi sektorji. V spodbude, namenjene razvoju inovativnih turističnih produktov, MGRT vključuje spodbude za njihovo povezovanje ter prejemnikom javnih sredstev nudi usposabljanja s področja ustvarjalnosti oziroma dizajnskega vodenja. Uporabljati je treba znamko I 122 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 feel Slovenija. Turistični sektor skrbi za ustrezno ponudbo kakovostnih spominkov v hotelih in na ključnih točkah vstopov za obiskovalce Slovenije iz tujine. V okviru makro destinacij bodo v naslednji fazi opredeljena zaokrožena območja prihoda, ki so že ali pa lahko v prihodnje pomenijo osnovo za tesnejše povezovanje partnerjev v okviru posamezne makro destinacije – glede na interes partnerjev na terenu in glede na logično trženjsko produktno/geografsko razumevanje zaokrožene destinacije prihoda turistov (npr. Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe, slovenska Istra ...). Opredelitve v nadaljevanju v okviru tega sklopa so delovne narave. B Strategija Dve izmed aktivnosti v okviru 1. strateškega ukrepa: Trajnostni vidik je vpet v celotno strategijo trženja turizma. razvoja - V sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami bomo povečalo usposobljenost zaposlenih v gostinstvu in turizmu ter Posebej je izpostavljen v poglavju Načela trajnosti. slovenskega spodbuditi inovativnost pri nadgradnji in razvoju turističnih proizvodov z visoko dodano vrednostjo. turizma - Odgovorni za povezovanje na mednarodni ravni bomo spremljali in zastopali interese Slovenije pri nastajanju 2012-2016 razvojnih usmeritev na ravni EU, UNWTO, OECD in v drugih mednarodnih organizacijah. Ena izmed aktivnosti v okviru 2. strateškega ukrepa: - Slovenski turizem potrebuje učinkovito usklajevanje in sodelovanje na medministrski ravni zaradi čim boljšega izkoristka vseh politik in finančnih instrumentov RS ter EU pri razvoju trajnostnega turizma. Ena izmed aktivnosti v okviru 1. razvojnega področja: 1.7. sodelovanje z ustanovami EU in v mednarodnem prostoru (EU, UNWTO, OECD, …) Ena izmed aktivnosti v okviru 2. razvojnega področja: 2.1. učinkovito usklajevanje in sodelovanje na medministrski ravni zaradi čim boljšega izkoristka vseh politik in finančnih instrumentov RS ter EU pri razvoju turizma Temeljna usmeritev strategije: Cilje, ki smo si jih postavili v tem obdobju, bomo dosegli z nadaljnjim uresničevanjem usmeritev iz prejšnjega strateškega obdobja, kar pomeni krepitev povezovanja in sodelovanja pri skupnem načrtovanju, oblikovanju in trženju slovenskega turizma na vseh ravneh, od lokalnega, regionalnega do državnega ter krepitev odličnosti na vseh področjih in na vseh ravneh slovenskega turizma. C RNUST - Pri analizi organiziranosti turizma (Priloga 1, poglavje 1.2.2.1) se postavlja kljucno vprašanje ustrezne Trajnostni vidik je vpet v celotno strategijo, poleg tega se na Razvojni organiziranosti slovenskega turizma v horizontalni smeri na državni in regionalni, predvsem pa na lokalni ravni ter trajnost nanaša tudi ena izmed politik, in sicer POLITIKA načrt in vkljucevanju turisticnega gospodarstva v razvojno organizacijsko strukturo. Nujno je usklajeno delovanje in TRAJNOSTNEGA IN REGIONALNEGA RAZVOJA. Opisana usmeritve povezovanje javnega in zasebnega sektorja, državnih sektorjev med seboj, državnih in lokalnih oblasti z je na 6 straneh. slovenskega gospodarstvom in organizacijami civilne družbe. turizma 2007-2011 Vecje povezovanje turizma na podrocju informacijske tehnologije pa je potrebno tudi z drugimi podrocji, kot je na primer kultura, kjer tako priložnost predstavlja povezovanje z mrežo multimedijskih centrov. Da bi turisticna dejavnost (organizirana bodisi na nadnacionalni, nacionalni, regionalni ali celo lokalni ravni) uspešno tekmovala na novem, globalnem in rastocem tržišcu, se mora integrirati/povezovati v "simbolicne mreže" (na nadnacionalni, nacionalni, regionalni in/ali celo lokalni ravni) in sodelovati v mreži organizacij z drugimi na tak nacin, da skupno optimirajo storitev/ponudbo/ITP. Tak odnos zahteva izdelavo novih nadgrajenih pristopov, ki bodo turisticni dejavnosti zagotavljali take prednosti (organizacijske in okoljske), da bodo na eni strani prepoznavni in na drugi sooceni v mednarodnem globalnem prostoru. Mreženje predstavlja prihodnost. Prav tako to velja tudi za slovenski turizem in njegovo vkljucenost v globalne tokove. Samo povezani v mreže bomo prodrli, kar pomeni, da bomo v spremembah, ki prihajajo, prepoznali našo posebnost – našo tržno nišo in jo tudi izkoristili. Globalni trg usklajuje mrežo odnosov kot izhodišce za ohranjanje in širitev vpliva in položaja na globalnih trgih. Mreža je pogojena in prepletena s pojmovanji in notranjo dinamiko nacionalne ekonomije ter nacionalne politike, ki sledi 123 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 interesom znotraj svobodnega trga. Glede na visok pomen povezovanja in sodelovanja turisticnih organizacij in poslovnih sistemov v mreže ter glede na graditev managementa turisticnih destinacij trdimo, da sta prav pomanjkanje osvešcenega sodelovanja in nerazvitost sistemskih mrež in destinacijskega managementa bistvena razloga za uspehe, slabše od pricakovanj, kakršne izkazuje slovensko turisticno gospodarstvo. V skladu z navedenim, na podlagi identificiranih slabosti in postavljenih ciljev razvoja slovenskega turizma, je temeljna strategija v tem strateškem obdobju usmerjena v krepitev povezovanja in sodelovanja pri skupnem nacrtovanju, oblikovanju in trženju slovenskega turizma po nacelih javno zasebnega partnerstva na vseh ravneh od lokalnega do nacionalnega ter v krepitev odlicnosti na vseh podrocjih in na vseh ravneh slovenskega turizma. Kratek opis modela organiziranosti slovenskega turizma: vsaka raven v vertikalni smeri deluje povezovalno/sinergijsko: - nadnacionalna: vrši naloge in opravila, dolocena na nacionalni ravni in zagotavlja svetovanje pri vkljucevanju slovenske turisticne ponudbe v mednarodne ITP, ter svetuje kot poznavalec vplivnega emitivnega trga pri razvoju ITP za posamezno tržišce, - nacionalna raven: razvija, vrši in nadzira procese med posameznimi ravnmi, - destinacijska raven: razvija, vrši in nadzira procese na destinacijski in lokalni/medlokalni ravni ter skrbi za plasma destinacijskih ITP in tematskih turisticnih proizvodov na nacionalno in nadnacionalno raven, - lokalna/medlokalna raven: razvija, vrši in nadzira procese na lokalni/medlokalni ravni, ter skrbi za plasma lokalnih/medlokalnih ITP in tematskih turisticnih proizvodov na destinacijsko, nacionalno in nadnacionalno raven. D Strategija Drugacen strateški pristop, ki ga spodbuja nova razvojna paradigma, pomeni: Trajnostni vidik je vpet v celotno strategijo slovenskega slovenskega - da strateški razvoj turizma temelji na povezovanju nacionalnih, regionalnih, lokalnih in podjetniških interesov ter turizma. turizma storitev, kjer ima Slovenija pomembne konkurencne prednosti; 2002-2006 - da je oblikovanje in vsakoletno dopolnjevanje strateškega dokumenta proces in rezultat aktivnosti vseh subjektov slovenskega turizma (podjetij, civilne družbe, države v širšem pomenu); - da je velika pozornost namenjena uresnicevanju strateških usmeritev in merjenju ucinkov izvajanja strateške in tekoce turisticne politike na državni, lokalni in poslovni ravni. Dve izmed priložnosti: - obvladljivost razlicnih lokalnih turisticnih destinacij in programov ter njihovo povezovanje v celovite integralne turisticne proizvode, - povezovanje s sosednjimi regijami za skupno trženje na oddaljenih trgih. E Strategija razvoja slovenskega turizma, 1993 124 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 PREDNOSTI SLABOSTI PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI A Strategija - Raznolikost in dostopnost naravnih in - Prevelika regulacija poslovnega okolja. - Hitro razlikovanje med trgi in - Zgodovinsko nedefinirana trajnostne kulturnih znamenitosti ter turističnih objektov. - Pomanjkanje mednarodne prepoznavnosti. produkti. celostna podoba v povezavi s rasti - Profilirane in neizkoriščene zgodovinske - Velik delež državnega lastništva. - Večanje povpraševanja in sosednjimi turističnimi slovenskega destinacije. - Premalo letalskih in železniških povezav. razvoja tržnih segmentov na državami. turizma - Geostrateški položaj v središču Evrope. - Neučinkovit sistem turistične organiziranosti. svetovni ravni (srednji družbeni - Močni in razviti turistični 2017-2021 - Zelene in trajnostne prakse na državni - Neizkoriščeni potenciali v hotelskem upravljanju in sloj v porastu na razvijajočih se produkti v sosednjih in drugih ravni. zaposlovanju. trgih). evropskih državah, ki so - Sprejetje tržne znamke na celotni ravni - Neprivlačna podoba sektorja med internimi deležniki. - Tehnološki in komunikacijski podobni slovenskim. države. razvoj na svetovni ravni. - Nove destinacije v vzponu. - Sektor ustvarjalnih in inovativnih malih in - Močna razvitost turizma v regiji srednjih podjetij je v vzponu. (605 milijonov ustvarjenih - Kakovost infrastrukture cestnega prometa. nočitev v sosednjih državah). - Podoba varnosti. - Ohranjanje prepoznavnosti Slovenije kot zelene destinacije, v kateri aktivno skrbimo za ohranjanje narave in krajine, da lahko obiskovalci na naravi prijazen način doživljajo njeno izjemnost in dragocenost. B Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 C RNUST - - raznolikost ponudbe na majhnem prostoru - nepovezanost ponudbe - destinacije s kakovostno - nerazumevanje države za Razvojni - ohranjena narava, kulturna dedišcina in - neoblikovani ITP ponudbo razvoj turisticne dejavnosti načrt in bogato sodobno kulturno ustvarjanje - neprepoznavnost destinacije in poddestinacij - lahko dostopne destinacije - nerazumevanje lokalnih usmeritve - kulinarika in vina - pomanjkanje kadra - destinacije s ponudbo zunaj skupnosti za razvoj turisticne slovenskega - gostoljubnost ponudnikov in prebivalstva - nizek nivo kakovosti sezone dejavnosti turizma - Evropa v malem - pomanjkanje standardov ponudbe - destinacije z individualno - neizpolnjevanje pricakovanj 2007-2011 - geografska lega - neprivlacnost destinacije za tuje investitorje ponudbo turistov - premalo malih in srednjih podjetij - nove destinacije v Evropi - cenejše destinacije s - pomanjkanje informacij in raziskav - kratke, ponavljajoce se podobno ponudbo pocitnice - neugodno podjetniško okolje - destinacije z raznoliko ponudbo z administrativnimi ovirami - destinacija s kulturno bogato - nezadosten obseg razvojnih ponudbo spodbud za podrocje turizma - destinacije z avtenticno - neizvajanje javno zasebnega ponudbo partnerstva - uravnotežene in trajnostno - nezadostna povezanost naravnane destinacije razlicnih akterjev na podrocju - destinacije s specializirano turizma ponudbo - internet - razvitost turisticno-društvene 125 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 organizacije - sodelovanje z ostalimi dejavnostmi D Strategija - prometna in geografska lega (središcna - razpršenost in nepovezanost turisticne ponudbe (povezovalni - Slovenija kot relativno - mocna konkurenca treh slovenskega geografska lega – srednja Evropa, najbližje projekti, mrežna ponudba), neodkrita in netradicionalna sosednjih izjemno razvitih turizma jadransko pristanišce, dobra dostopnost in - premajhna atraktivnost proizvodov oziroma storitev (premalo turisticna destinacija v turisticnih držav in regij (Italija, 2002-2006 vkljucitev EU tranzitivnih poti, bližina turisticnih atrakcij), srednjeevropskem prostoru, Avstrija, Hrvaška), svetovnih atrakcij – Benetke, Salzburg, - premalo kakovostna struktura in premajhen obseg - Izredna biotska in krajinska - splošno nepoznavanje Dunaj) nastanitvenih kapacitet (posebno v razvitih turisticnih krajih), raznovrstnost dežele, Slovenije in na globalni ravni - bližina osrednjih emitivnih evropskih trgov - premalo vecjih hotelov z višjo ponudbo in manjših hotelskih - obvladljivost razlicnih lokalnih prevec prepoznavna identiteta (Avstrija, Italija, Hrvaška, Madžarska, kapacitet v nižjih cenovnih razredih, turisticnih destinacij in nemirnega Balkana, Nemcija….), - premalo zasebnih sob in apartmajev višje kakovosti, programov ter njihovo - vecje zanimanje za - pestrost in privlacnost naravnega okolja - prenizka kakovost storitev glede na pricakovanja gostov, povezovanje v celovite medcelinska potovanja in (primorje, kras, alpski svet, panonska - premajhna identiteta tipicnih, razpoznavnih turisticnih storitev integralne turisticne proizvode, visok interes velikih nižina…), (nejasna promocija, šibka identiteta globalne ponudbe), - možnost ponudbe pristnih, organizatorjev turisticnih - neokrnjene naravne znamenitosti - premajhno število in razvitost prepoznavnih turisticnih naravnih in kulturno avtenticnih potovanj za globalne letalske (Triglavski narodni park, dolina Soce, kraške blagovnih znamk, turisticnih proizvodov in destinacije, jame…), - premalo razvita prometna infrastruktura na posameznih programov (prehrana, domaca - neustrezna vloga in pomen - pristnost turisticne ponudbe (neokrnjena turisticnih obmocjih (premajhna pokritost nekaterih ciljnih obrt), turizma v slovenskem narava-gozdovi, reke, jezera), turisticnih trgov z letalskimi povezavami, še ne v celoti - razvijanje turisticnih centrov gospodarstvu, še posebej v - prost pristop do odprtega prostora gozdov, zgrajeno avtocestno omrežje, še ne v celoti modernizirana glede na sodobne turisticne okviru njegove temeljne gora, obalnega prostora rek, jezer in morja, železnica in javni prevozi), trende (zdraviliški turizem, razvojne strategije, - lahka dostopnost in koncentracija razlicne - prevelika koncentracija prometa na transevropskih obmorski turizem, gorski - slab imidž države pri ponudbe na relativno majhnem prostoru transportnih koridorjih in slabša dostopnost turisticnih obmocij, turizem, poslovni turizem, neposrednih tujih investicijah (policentricni razvoj in povezanost ponudbe z - slaba in neprimerna ponudba zimskega turizma (zastarele podeželski turizem), zaradi številnih birokratskih domacim okoljem), žicnice in pomanjkljivo zasneževanje), - interes prebivalstva za turisticni ovir in majhnosti slovenskega - razpršenost in relativna majhnost turisticnih - financna šibkost in menedžerska nesposobnost v vecjih razvoj in s tem ekonomski trga, centrov namesto množicnega turizma turisticnih organizacijah (majhen investicijski cikel, zastareli napredek in socialno varnost na - administrativne ovire pri (ponudba po meri cloveka, ekološka cistost), menedžerski sistemi), podrocjih, kjer niso možne druge vstopu v državo (režimi - ekonomsko razvita in politicno stabilna - premajhna trženjska usmerjenost in slaba podjetniška oblike gospodarskega razvoja, turisticnih viz) na nekaterih dežela, ki zagotavlja vse oblike varnosti za inovativnost (ni kakovostnega penzionskega turizma, - povezanost lokalnih turisticnih tržno zanimivih turisticnih trgih tuje in domace goste, pomanjkanje atraktivnih programov), ponudb na regijski in državni (Ruska federacija, Turcija,…), - ohranjene naravne vrednote in kulturna - ne dovolj razpoznavna identiteta države in njena javna ravni kot celovitih skupnih - neaktivni lastniki in procesi dedišcina v okviru slovenskih zgodovinskih podoba v evropskem prostoru, turisticnih programov (integralnih denacionalizacije (državno mest in podeželja, - nizka izobrazbena struktura zaposlenih v turizmu in premalo turisticnih proizvodov/storitev), lastništvo turisticnih podjetij), - izredna biotska in krajinska raznovrstnost, kakovostni kadri, - povecanje izrabe geotermalnih - nenamenska poraba - naklonjenost prebivalstva turizmu - nerazvit integralni turisticno informacijski sistem z vidika voda za pospeševanje razvoja sredstev državnega in (gostoljubnost, varnost). vodenja turisticne politike in kakovostnega informiranja zdravstvenega in zdraviliškega obcinskih proracunov, turistov. turizma, predvidenih za spodbujanje - odpravljanje birokratskih ovir razvoja turizma, pri razvoju turisticnega - prepocasno in neucinkovito podjetništva, urejanje prostora in - povecevanje interesa za odpravljanje prostorskih vlaganja v turizem s strani omejitev za turisticne naložbe, drugih gospodarskih dejavnosti, - daljša in nepredvidljiva - povezovanje s sosednjimi recesija v Evropi in regijami za skupno trženje na zmanjšanje tujega turisticnega oddaljenih trgih, povpraševanja. - status polnopravne clanice EU 126 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 (dostop do virov financiranja EU). E Strategija RAZLOGI ZA DOSEGANJE DOSEDANJIH GLAVNI RAZLOGI ZA NEZADOVOLJIV RAZVOJ TURIZMA razvoja REZULTATOV 1. Napačna zasnova turističnega razvoja brez ustrezne slovenskega 1. Ugoden geopolitični položaj strategije turizma, 2. Stičišče mednarodnih turističnih tokov, 2. Zastarele metode trženja 1993 zlasti s severa proti jugu 3. Nerazvita infrastruktura in njena počasna graditev 3. V sedemdesetih letij je bila ponudba 4. Podcenjenost turistične dejavnosti manjša od povpraševanja 5. Slab sistem izobraževanja in usposabljanja 4. Obdobje množičnega turizma 6. Neustrezna podpora razvojnim usmeritvam 7. Nepovezanost različnih sooblikovalcev turistične ponudbe PRIMERJALNE PREDNOSTI TURIZMA V 8. Premajhen delež privatnega sektorja SLOVENIJI 9. Nizka raven turistične kulture in znanja 1. Kakovost naravne in kulturne dediščine 10. Slabo poznavanje tržišča 2. Geografska dostopnost 11. Zmanjševanje naložbene aktivnosti 3. Izjemnost in pokrajinska pestrost 12. Nizka raven kakovostnih storitev 4. Zdravo okolje 13. Preoptimistično zastavljeni cilji 5. Ugodne klimatske razmere (temperatura in 14. Nepovezanost z domačim prebivalstvom čistost zraka) 15. Nepoznavanje osnov za turistični razvoj 6. Neizrabljene prednosti (narava, kultura ...) 7. Tradicija TEMELJNI ELEMENTI RAZVOJA TURIZMA - 8. Sorazmerno višji standard kot v drugih POMANJKLJIVOSTI bivših Jugoslovanskih republikah - dosedanji razvoj turizma je uravnaval plan, ki je bil za 9. Razmeroma visoka razvitost sesodnjih področje turističnih storitev precej ohlapen in neobvezujoč za trgov tako imenovane nosilce razvoja, 10. Majhnost - zaradi pomanjkanja ustreznih tržnih mehanizmov se je 11. Relativno majhna pozidanost prostora turistična ponudba odzivala na povpraševanje s precejšnjim 12. Dokaj varno območje časovnim zamikom in neorganizirano, 13. Kultura ljudi - negativne posledice usmerjenosti v razvoj industrije, ki je 14. Veliko možnosti za prosto gibanje (ni turizem in z njim povezan razvoj storitev potisnila ob stran, se omejitev) danes najbolj vidno kažejo v zastarelosti turističnih izdelkov, neustrezni organiziranosti integralnega turističnega trženja, TEMELJNI ELEMENTI RAZVOJA TURIZMA slabi izrabi primerjalnih prednosti turizma za razvoj celotnega - PREDNOSTI gospodarstva, neprimerni izobrazbeni strukturi zaposlenih in v - po fizilnih kazalcih o turističnem prometu, pomanjkljivem vrednotenju naravnih in drugih virov za razvoj zmogljivosti in deviznem prilivu, je Slovenija turizma. srednje razvita turistična država, Turistična ponudba - veliko je stvarnih možnosti za izboljšanje - struktura nastanitvenih zmogljivosti odseva usmerjenost kakovosti turistične ponudbe, s katero bo predvsem v množični turizem Slovenija konkurenčna svojim turistično - premalo manjših kakovostnih objektov razvitim sosedam. - zastarela ponudba klasičnih turističnih centorv, ponudba Turistična ponudba zdravilišč ni dovolj raznolika - policentričnost - razpršena ponudba po - neprepoznavnost Slovenije kot turistične dežele v očeh tuje celotnem ozemlju javnosti - privlačnost in zanimivost - manjše a pestre - turistična ponudba Slovenije ni izoblikovana kot specifičen naravne in kulturne znamenitosti ter turistični proizvod s svojo identiteto in zunanjo podobo dejavnosti - cene so prepogosto edini element konkurenčnosti turistične - kadri - precej je visoko strokovnega znanja ponudbe - dostopnost - bližina sedanjih in potencialnih - privlačnosti ponudbe so v primerjavi s ponudbo v tujini 127 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 trgov, varnost pomembne le kot skupek različnih storite, ki izrabljajo naravne - enakomeren razvoj - v turizem se vključuje in druge danosti podeželje - ni svetovno znanih kulturnih spomenikov, velikih prestolnic, - razvoj prometa - odprtost prostora in dobro prireditev, naravnih znamenitosti, ki bi sami po sebi privabljali sosedsko sodelovanje veliko turistov Prostor - sistem informacij ni organiziran - neurejene podatkovne baze - zmerne koncentracije prebivalstva in - neorganiziranost turistične ponudbe po turističnih regijah dejavnosti v prostoru - kader, ki neposredno vpliva na kakovost storitev, je premalo - nova območja za turistično izrabo - zaposlen z višjo in visoko izobrazbo primerno zaščititi - pomanjkanje znanja s področja tehnologije hotelirstva in - pestrost, sorazmerna majhnost in turističnega posredovanja ter usposobljenosti za vodenje in dostopnost organizacijo - posegi v prostor namenjen za zimski Prostor turizem niso zmanjšali vrednosti okolja - zelo ranljiv Alpski prostor - onesnaževanje prostora, ki je posledica - nezadostno zaščiteno okolje pred agresivnimi porabniki turizma, je možno preprečiti z manjšimi - nekatera turistična območja in središča so že dosegla vlaganji v čistilne naprave, z ureditvijo zgornjo mejo sprejemljivosti posameznih dejavnosti in gostote prometa in z zavarovanjem območij ali virov naseljenosti Dostopnost - neizdelani režimi za izrabo naravnih virov (rek, jezer, gora, - središčna lega in prehodnost dežele gozdov) - bližina industrijskih središč in svetovno - nezadostno upoštevanje krajevnih značilnosti in tradicije ter znanih turističnih znamenitosti kulture okolja pri arhitekturnih posegih - možnost ureditve prometnih povezav za - izraba naravnega bogastva je preveč prepuščena različnim zmanjšanje obremenjenosti cestnega križa monopolnim organizacijam Storitve Dostopnost - možnosti za dopolnitev storitev posameznih - zaostajanje v povezovanju s sodobnim cestnim omrežjem in igralnic z omrežjem hitrih železnic ter slaba notranja prometna - organiziranje različnih dejavnosti in storitev povezanost turističnih regij in centrov v starih mestnih jedrih - šibko telefonsko omrežje in telekomunikacijska nepovezanost - prodaja izdelkov vrhunske kakovosti - bi informacijskega sistema za turizem - izboljšanje gostinskih storitev s pestrejšo Storitve izbiro jedi - ozko razmišljanje o tem katere storitve so vključene v - prodaja blaga in storitev na raznih sejmih in turistično ponudbo drugih domačih prireditvah - v kraju oziroma na sklenjenem turističnem območju ni - pospeševanje prodaje vin z odpiranjem subjekta, ki bi povezal storitve in skrbel za oblikovanje vinskih poti turistične ponudbe, pospeševal razvoj manjkajočih storitev in - uvajanje turističnega vodenja usmerjal razvoj celotne turistične dejavnosti - ponujanje storitev šol mladini v tujini - kakovost storitev še ni prilagojena individualnemu uporabniku - prodaja izdelkov povezanih z naravo - o novih storitvah ni podatkov - kot da ne obstajajo - popestritev in diferenciacija ponudbe Promocija zdravilišč - neorganizirana promocija - organiziranje več sodobne ponudbe, ki ne - nerazpoznavna turistična ponudba moti okolja - neizdelane identitetne znamke Promocija - ni javne ustanove ali podjetja, ki bi skrbelo za promocijo - Slovenija kot nova država in nov cilj turističnih potovanj - izdelava posebne strategije ob upoštevanju vrste in posebnosti turističnih storitev Slovenije 128 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Priloga 2: Panožne strategije Zap. št. PANOGA Leto nastanka strategije Obdobje 1 ČEBELARSKI TURIZEM 2017 2 DRAVSKA KOLESARSKA POT 2012 2012-2013 3 EKO TURIZEM 2002 4 GASTRONOMIJA 2006 5 GREEN TURIZEM 2018 6 IGRE NA SREČO 2010 7 KOLESARJENJE 2005 8 KONGRESNI TURIZEM V SLOVENIJI - PRIMER LJUBLJANA 2014 9 KRIŽARJENJE IN NAVTIKA 2007 2008-2012 10 KROŽNA POTOVANJA 11 KULTURNI TURIZEM 2017 2018-2020 12 MODRA FRANKINJA - ŽAMETNO VINO POSAVJA 2013 13 NAKUPOVANJE 14 NARAVNA ZDRAVILIŠČA 2014 2015-2020 15 OUTDOOR 16 POHODNIŠTVO 2005 2005-2011 17 POSEBNI INTERESI 18 RURALNI TURIZEM 2015 19 SMUČANJE 20 SONARAVNI TURIZEM NA GORENJSKEM 2009 2010-2015 21 SONCE & MORJE 2018 do leta 2025 22 ŠPORTNI TURIZEM 2014 2014-2023 23 TRAJNOSTNI TURIZEM V ALPAH 2007 24 ZDRAVILIŠKI TURIZEM 2014 2014-2020 25 ZGODOVINSKA MESTA 2016 2016-2020 26 ZIDANIŠKI TURIZEM 2007 2008-2012 27 ŽIČNIŠKA DEJAVNOST 2009 do leta 2017 129 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Priloga 3: Regionalne strategije STATISTIČNE REGIJE Regija STRAREGIJA Opomba 01 POMURJE DA - nekaj občin iz te statistične regije je ločeno obravnavano tudi v strategiji LAS Goričko 02 PODRAVSKA NE - nekaj občin iz te statistične regije je zajetih v strategijah: LAS EU Ormož, Osrednja Štajerska 03 KOROŠKA NE - nekaj občin iz te statistične regije je zajetih v strategiji Mežiška dolina 04 SAVINJSKA DA - vse občine iz statistične regije so zajete v dveh strategijah: Dežela Celjska in Savinjsko-Šaleška 05 ZASAVSKA NE - nekaj občin iz te statistične regije je zajetih v strategiji LAS Zasavje 06 POSAVJE DA 07 JUGOVZHODNA SLOVENIJA NE - nekaj občin iz te statistične regije je zajetih v strategiji Bela Krajina - v strategiji je zajeta tudi Litija; 08 OSREDNJA SLOVENSKA DA - nekaj občin iz te statistične regije je ločeno obravnavano tudi v strategiji Krajinski park Ljubljansko Barje 09 GORENJSKA DA - nekaj občin iz te statistične regije je ločeno obravnavano tudi v strategiji Škofjeloško območje - v celoti so občine zajete tudi v strategiji Zeleni kras-upoštevana pod druge strategije; 10 NOTRANJSKO-KRAŠKA DA - nekaj občin iz te statistične regije je ločeno obravnavano tudi v strategiji LAS Notranjska 11 GORIŠKA DA - nekaj občin iz te statistične regije je ločeno obravnavano tudi v strategiji Vipavska dolina - statistična regija 12 Obalno-kraška: 7 občin, izločena je občina Ankaran, 12 OBALNO-KRAŠKA DELNO - statistična regija 10 Primorsko-notranjska: 1 občina, Ilirska Bistrica. DRUGA ZAKLJUČENA OBMOČJA Območje Opomba - statistična regija 9 Gorenjska: 2 občini, Jesenice in Bohinj, MOTOR SLO (ITALIA SLOVENIA PROGRAM) - statistična regija 11 Goriška: področje Banjška in Trnovska planota. - statistična regija 4 Savinjska: 6 občin, POHORJE-BOHORJE - statistična regija 2 Podravska: 1 občina, Oplotnica. - statistična regija 4 Savinjska: 3 občine, Zreče, Slovenske Konjice, Vitanje, ROGLA-POHORJE - statistična regija 2 Podravska: 1 občina, Oplotnica. - statistična regija 8 Osrednjeslovenska: 10 občin, - statistična regija 5 Zasavska: 4 občine oz. celotna statistične regija, - statistična regija 6 Posavska: 1 občina, Radeče, SRCE SLOVENIJE - statistična regija 7 Jugovzhodna Slovenija: 1 občina, Šentrupert. RDO-ji po MAKRO DESTINACIJAH Alpska Slovenija RDO STRAREGIJA Občine Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas – Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Slovenske Alpe/Gorenjska (RDO Gorenjska) DA Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica. Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren – Kostanjevica, Nova Gorica, Renče – Goriška/Smaragdna pot (RDO Smaragdna pot) DA Vogrsko, Šempeter – Vrtojba, Tolmin, Vipava. samo za Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Koroška (RDO Koroška) Mežiško dolino Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica. Savinjsko-Šaleška regija (RDO SAŠA) DA Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje. Alpska Slovenija delno pokriva tudi območje RDO Osrednje Štajerske/Zgornje Podravje – in sicer subdestinacijo Maribor in Pohorje. Druge povezave 130 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 Julijske Alpe (Biosferno območje Julijske Alpe, UNESCO MAB) Bled, Bohinj, Bovec, Gorje, Jesenice, Kobarid, Kranjska Gora, Radovljica, Tolmin in Žirovnica. Kamniško-Savinjske Alpe Cerklje na Gorenjskem, Kamnik, Solčava, Luče, Jezersko in Preddvor. Zreško Pohorje (območje občin Oplotnica, Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče) in Mariborsko Pohorje (območje občin Maribor, Rače – Fram, Hoče – Slivnica, Starše, Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Makole, Miklavž na Dravskem Polju, Pesnica, Poljčane, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Starše, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Šentilj).Razmejitve niso povsem natančno opredeljene, povezav na terenu še ni, poleg tega imajo identiteto Pohorja tudi nekatere koroške občine – Mislinjska Pohorje dolina (Ribnica na Pohorju, Mislinja, Slovenj Gradec). Območje vidi potencial v skupni znamki Pohorje. Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica. Delitev na Mežiško dolino (Geopark Karavanke), Mislinjsko dolino (Zahodno Pohorje) in Dravsko dolino (Dravska Koroška kolesarska pot). Mediteranska Slovenija RDO STRAREGIJA Občine Notranjsko-kraška regija/Zeleni kras (RDO Zeleni kras) DA Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška Dolina, Pivka, Postojna. Obalno-kraška regija (začetek povezovanja, vendar RDO za to regijo ni bil vzpostavljen) DA Ankaran, Divača, Hrpelje - Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Druge povezave Slovenska Istra Ankaran, Izola, Piran, Koper Kras: Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Sežana ter Zeleni kras: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Kras Postojna Nova Gorica in Vipavska dolina Ajdovščina, Vipava, Nova Gorica, Renče – Vogrsko, Miren – Kostanjevica, Šempeter - Vrtojba Brda pri čemer se Nova Gorica in Vipavska dolina ter Brda produktno in promocijsko povezujejo Termalna Panonska Slovenija RDO STRAREGIJA Občine Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Pomurje (RDO Pomurje) DA Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej. Ptuj, Hajdina, Markovci, Gorišnica, Dornava, Kidričevo, Destrnik, Trnovska vas, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Juršinci, Videm, Zavrč, Podlehnik, Žetale, Majšperk, Cirkulane, Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Spodnje Podravje (RDO Ptuj) NE Gre za 3 geografska področja: Ptujsko polje (znamka Ptuj), Haloze (znamka Haloze) in Slovenske gorice. Cerkvenjak, Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Makole, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Pesnica, Poljčane, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Starše, Sveta Ana, Osrednja Štajerska (RDO Maribor) DA Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Šentilj Regijo sestavljajo 3 regije. Celjska (Celje, Dobrna, Laško, Štore, Vojnik); Spodnjesavinjska (Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko, Žalec); Savinjska regija/Dežela Celjska (RDO Dežela Dravinjska (Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče; Obsotelje in Kozjansko: Dobje, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Celjska) DA Rogatec, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah). Posavje (RDO Posavje) DA Krško, Brežice, Sevnica, Radeče, Kostanjevica na Krki ter Bistrica ob Sotli. Regijo so sestavljale 3 geografsko povezane enote: Dolenjska (Novo mesto, Šentjernej, Šmarješke Toplice, Dolenjske Toplice, Škocjan, Straža, Mirna peč, Miren, Trebnje, Šentrupert, Mokronog, Žužemberk), Kočevsko- Ribniško (Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški potok, Kostel, Osilnica) in Bela krajina (Semič, Črnomelj, Metlika) – Jugovzhodna Slovenija (RDO Jugovzhodna samo za Belo slednji enoti sta zdaj v makroregiji Ljubljana & Osrednja Slovenija, Dolenjska pa ostaja v Termalni Panonski Slovenija) Krajino Sloveniji. Osrednja Slovenija & Ljubljana 131 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 RDO STRAREGIJA Občine Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Regija Osrednja Slovenija (RDO Osrednja Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Logatec, Log - Dragomer, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Slovenija) DA Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Zasavje (RDO Zasavje) DA Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Del območja, ki ga zdaj pokriva makro destinacija Ljubljana & Osrednja Slovenija, je bil vključen v RDO Jugovzhodna Slovenija (Bela krajina, Kočevsko- ribniško in del ožje Dolenjske). Od teh povezav še vedno aktivno deluje regija Osrednja Slovenija. Priloga 4: Strategije turizma na občinski ravni Zap. št. Občina Nastanek 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032 2033 2034 2035 1 AJDOVŠČINA 2 ANKARAN 3 APAČE 2007 4 BELTINCI 2016 5 BENEDIKT 6 BISTRICA OB SOTLI 2015 7 BLED 2018 8 BLOKE 9 BOHINJ 2012 10 BOROVNICA 2017 11 BOVEC 2016 12 BRASLOVČE 2008 13 BRDA 2015 14 BREZOVICA 2014 15 BREŽICE 2016 16 CANKOVA 17 CELJE 2013 CERKLJE NA 18 GORENJSKEM 2002 19 CERKNICA 2016 20 CERKNO 21 CERKVENJAK 2012 22 CIRKULANE 23 ČRENŠOVCI 24 ČRNA NA KOROŠKEM 25 ČRNOMELJ 26 DESTRNIK 27 DIVAČA 28 DOBJE 29 DOBREPOLJE 30 DOBRNA DOBROVA-POLHOV 31 GRADEC 32 DOBROVNIK 132 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 33 DOL PRI LJUBLJANI 34 DOLENJSKE TOPLICE 35 DOMŽALE 36 DORNAVA 37 DRAVOGRAD 2008 38 DUPLEK GORENJA VAS- 39 POLJANE 40 GORIŠNICA 41 GORJE 2015 42 GORNJA RADGONA 2017 43 GORNJI GRAD 2011 44 GORNJI PETROVCI 45 GRAD 46 GROSUPLJE 47 HAJDINA 2014 48 HOČE-SLIVNICA 49 HODOŠ 50 HORJUL 51 HRASTNIK 2014 52 HRPELJE-KOZINA 53 IDRIJA 2011 54 IG 55 ILIRSKA BISTRICA 2005 56 IVANČNA GORICA 2013 57 IZOLA 2009 58 JESENICE 2005 59 JEZERSKO 2015 60 JURŠINCI 61 KAMNIK 2016 62 KANAL OB SOČI 63 KIDRIČEVO 64 KOBARID 2010 65 KOBILJE 66 KOČEVJE 2015 67 KOMEN 68 KOMENDA 69 KOPER 2017 KOSTANJEVICA NA 70 KRKI 2009 71 KOSTEL 2010 72 KOZJE 73 KRANJ 2015 74 KRANJSKA GORA 2015 75 KRIŽEVCI 76 KRŠKO 2007/2016 77 KUNGOTA 78 KUZMA 79 LAŠKO 2015 80 LENART 81 LENDAVA 2017 133 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 82 LITIJA 83 LJUBLJANA 2014 84 LJUBNO 2014 85 LJUTOMER 2007 86 LOG - DRAGOMER 2015 87 LOGATEC 88 LOŠKA DOLINA 89 LOŠKI POTOK 2008 90 LOVRENC NA POHORJU 91 LUČE 2004 92 LUKOVICA 93 MAJŠPERK 2016 94 MAKOLE 95 MARIBOR 96 MARKOVCI 97 MEDVODE 98 MENGEŠ 99 METLIKA 100 MEŽICA MIKLAVŽ NA 101 DRAVSKEM POLJU 102 MIREN-KOSTANJEVICA 2017 103 MIRNA 104 MIRNA PEČ 105 MISLINJA 106 MOKRONOG-TREBELNO 107 MORAVČE 108 MORAVSKE TOPLICE 109 MOZIRJE 2011 110 MURSKA SOBOTA 2015 111 MUTA 2015 112 NAKLO 113 NAZARJE 114 NOVA GORICA 2001 115 NOVO MESTO 2016 116 ODRANCI 117 OPLOTNICA 2016 118 ORMOŽ 119 OSILNICA 120 PESNICA 121 PIRAN 2018 122 PIVKA 123 PODČETRTEK 124 PODLEHNIK 125 PODVELKA 126 POLJČANE 127 POLZELA 128 POSTOJNA 2014 129 PREBOLD 130 PREDDVOR 2016 131 PREVALJE 134 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 132 PTUJ 2016 133 PUCONCI 134 RAČE-FRAM 135 RADEČE 2007 136 RADENCI 2014 137 RADLJE OB DRAVI 138 RADOVLJICA 2016 139 RAVNE NA KOROŠKEM 140 RAZKRIŽJE 2015 141 REČICA OB SAVINJI 2008 142 RENČE-VOGRSKO 143 RIBNICA 144 RIBNICA NA POHORJU 145 ROGAŠKA SLATINA 2008 146 ROGAŠOVCI 147 ROGATEC 148 RUŠE 149 SELNICA OB DRAVI 2014 150 SEMIČ 151 SEVNICA 152 SEŽANA 153 SLOVENJ GRADEC 2005 154 SLOVENSKA BISTRICA 2013 155 SLOVENSKE KONJICE 2016 156 SODRAŽICA 157 SOLČAVA 2011 158 SREDIŠČE OB DRAVI 159 STARŠE 160 STRAŽA 2009 161 SVETA ANA SVETA TROJICA V 162 SLOV. GORICAH SVETI ANDRAŽ V SLOV. 163 GORICAH SVETI JURIJ OB 164 ŠČAVNICI 2012 SVETI JURIJ V SLOV. 165 GORICAH 166 SVETI TOMAŽ 167 ŠALOVCI 168 ŠEMPETER-VRTOJBA 169 ŠENČUR 2017 170 ŠENTILJ 171 ŠENTJERNEJ 172 ŠENTJUR 2015 173 ŠENTRUPERT 174 ŠKOCJAN 175 ŠKOFJA LOKA 176 ŠKOFLJICA 2009 177 ŠMARJE PRI JELŠAH 2017 178 ŠMARJEŠKE TOPLICE 2008 179 ŠMARTNO OB PAKI 2015 135 dr. Andrej Raspor TRAJNOSTNI TURIZEM V ZAHODNO BALKANSKI REGIJI 2019 180 ŠMARTNO PRI LITIJI 181 ŠOŠTANJ 2017 182 ŠTORE 183 TABOR 184 TIŠINA 185 TOLMIN 2010 186 TRBOVLJE 2013 187 TREBNJE 2009 188 TRNOVSKA VAS 189 TRZIN 2005 190 TRŽIČ 2015 191 TURNIŠČE 192 VELENJE 2017 193 VELIKA POLANA 194 VELIKE LAŠČE 195 VERŽEJ 196 VIDEM 197 VIPAVA 198 VITANJE 2016 199 VODICE 200 VOJNIK 2010 201 VRANSKO 202 VRHNIKA 2013/2014 203 VUZENICA 204 ZAGORJE OB SAVI 205 ZAVRČ 206 ZREČE 2016 207 ŽALEC 2011 208 ŽELEZNIKI 2012 209 ŽETALE 210 ŽIRI 211 ŽIROVNICA 2012 212 ŽUŽEMBERK 136 dr. Andrej Raspor