TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino^ industrijo in obrt
tteročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vz leta 90 Din, za % leta 46 Din,	Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi aliei
»esečno 16 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži ge v Ljubljani.	Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.956
~IHIIil|lI—I ——1 ■■I——— IIII—M ——Ml11 !■ IBI——■■■■I —1IM MII——III ......■IMII— l—ll I ■!■■■—IM—lll! !■■■■■■■■—M—M—MB II ■ II— UMI
LETO XI.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	12.	januarja 1928.	Telefon	št.	2552	ŠTEV.	5.
u m—iiiiiiii—————wi —t—i—■—t i m—ii n r »ii—■■m—iin miiii—m—■■■—i— m—i—mmmmnmmmmmmmmm m—n — «ii	—	—m—m————————a—— —
Obremenitev gostilničarstva.
Stanko Florjančič:
Komercializacija državnih železnic.
Na podlagi pooblastila novega finančnega zakona je pozval minister saobračaja začetkom decembra 1927 konferenco v svrho »komercializacije« državnih železnic.
Dvomim, da je izraz »komercializacija« pogodil to, kar so vodilni faktorji ministrstva saobračaja v najboljši volji za zboljšanje razmer želeli. Obstoji rlamreč neko protislovje med »komercializacijo« in »državnih« železnic, ker je to v pravem pomenu besede nemogoče. »Komercializacija« pomeni namreč, da se država pri svojem podjetju popolnoma odreče svojemu stališču kakor država, in da se podvrže v vsem trgovskemu zakono-davstvu, trgovskim običajem in trgovski praksi ter trgovskim metodam.
Pri tem ne smemo pozabiti, da je podjetje državnih železnic neko mo-nopolsko podjetje, ki ne služi samo pridobitnim svrham, ampak tudi javnim interesom, narodnemu gospodarstvu in pa obrani zemlje. Ravno iz teh razlogov je zmagalo stališče, da železnice ne smejo biti v privatnih rokah, nego v državnih, kar izključuje pravo »komercializacijo«.
Faktorji, kateri so postavili ta izraz in katerim moramo ponovno priznati najboljšo voljo, so hoteli s tem samo reči, da se mora iti državno podjetje s svojim neokretnim birokratskim aparatom učit h komercijel-aim privatnim podjetjem, v kolikor to državna prometna politika sploh dopušča; hoteli so, da se državne železnice posebno v svoji organizaciji modernizirajo, reformirajo, reorganizirajo, v kolikor to sploh gre in v kolikor je to v skladu s principom, da železnice iz gornjih razlogov ostanejo državna domena, na katerem principu — vsaj za internacijonalne, glavne in važnejše sekundarne linije
— nikdo ne sme rušiti.
Kateri pa so glavni dobri nauki »komercijelne« prakse?
. Predvsem princip racionalnosti, t. J-, da se doseže z najmanjšim str<*> .škom največji uspeh. Na to se pri .državnih železnicah često iz višjih razlogov ne sme in ne more gledati, posebno ne pri trasiranju novih prog.
— Pač pa se ta princip lahko strogo izvede pri upravljanju obstoječih li--nij. Tu je treba upeljati »znastveno organizacijo dela«, ki vpošteva »psi-hotehnične metode« pri izbiranju in zaposlevanju osobja po njih sposobnostih; treba je vpeljati moderno knjigovodstvo, ker stara kameralisti-ka za taka podjetja že celo ne velja; treba postaviti dobro in sigurno kontrolo, ki pričenja z odgovornostjo vseh organov, vsakega za svoje delo in za svoj podpis — točno ime in priimek podpisnika mora biti pri podpisu ali s pisalnim strojem ali s štampiljko, ker nečitljiv paraf zakriva odgovornost podpisnika —; treba spraviti centralizacijo uprave, ki je iz važnih vzrokov v nekih pogledih potrebna, v sklad z najširšo avtonomijo oblastnih direkcij in dalje vseh nižjih oddelkov, ki pa naj odgovarjajo za vse svoje akcije, napravljene v njih delokrogu, ne samo moralno, ampak tudi materijalno, z degradacijo, odpuščanjem, z odškodnino. Osobju pa je treba zagotoviti primerno eksistenco, in to ne samo z ozirom na socijalne razloge, temveč tudi iz razlogov var-
nosti prometa in pa da se izključi štrajke in vsako pasivno rezistenco, tudi latentno. — Posebne uspehe, pazljivost in zvestoba, pa je treba še posebej nagraditi, ne samo s pohvalami, temveč tudi materijalno z izvanrednim napredovanjem, s participacijo na čistem dobičku, tantijemami in slično, kar agilnost osobja poveča v neverjetni meri. Tako osobje podvoji svojo delavnost in pozornost, Iker mu ni »vse eno«, kako podjetje državnih železnic uspeva, ker se zaveda, da bo od boljšega uspeha tudi ono kaj imelo; interes je pač najboljši pospeševalec produkcije. Zdrava inicijativa se honorira, in med izbranim zadovoljnim osobjem nastane organska, harmonična kooperacija, pri kateri so vsi za enega in eden za vse. »Svaka je organizacija dobra, ako je personal dobar«. Sposobnim ljudem prosto pot! To je čudovita parola, ki je Zjedinje-ne države ameriške napravila tako velike in močne.
Za »komercijalizacijo« v mojem smislu pri nas žal niti nimamo še primerov v lastni industriji. Pač pa jih najdemo n. pr. v Ameriki in to ravno pri železnicah. Tam imamo vzglede, kaj premore pravilna organizacija: osobje je n. pr. mnogokrat boljše plačano od našega in v vsakem oziru zavarovano, pa je režija vseeno — relativno — mnogo manjša nego pri nas, in linije so visoko rentabilne.
Pri nas ne smemo pozabiti, da še nimamo organske državne prometne mreže, enotne in sistematično zasnovane, ker obstojimo pač iz mnogih sistemov, ki so prej pripadali raznim državam. Tu je tudi eden glavnih razlogov, da so naše proge po večini še nerentabilne. — Dalje imamo vse polno pasivnih prog, ki pa se morajo vzdrževati iz višjih razlogov. — Na nerentabilnost vpliva pa še posebno, da smo agrarna in primitivna država, precej redko naseljena, da nimamo še urejene cestne mreže in da tudi naše vodne poti po rekah, kanalih in na morju še niso pravilno in do-voljno izkoriščene.
V	koliko bi bilo potrebno menjati »zakon o činovnicima«, »zakon o državnem računovodstvu« in pa razne pravilnike, da bi se železnice »ko-mercijalizirale«, to je naloga posebne komisije, ki obvlada to in ono, in ki mora sestaviti nekaj praktičnega, da se zlo zmanjša, a ne še poveča, da se aparat poenostavi, a ne kompli-cira, da ostanejo železnice sicer še nadalje državne, ali upravljane po veliki komercijelni praksi modernih veleobratov.
Promet, katerega so železnice samo en del, se mora urediti tako, da bo odgovarjal državnim in narodnogospodarskim potrebam, in to na tak način, da se ga oprosti vseh strankarskih in drugih vplivov in se ga postavi pod geslo: »Dobrobit kraljevine najvišji zakoni«
Pokazal sem pot, po kateri je moč reformirati državne železnice na siguren način in morda doživimo čase, ko bo pri naših železnicah eden ali dva podpisa v svojem delokrogu popolnoma odgovornih organov dotič-nega avtonomnega oddelka več veljalo kakor deset ali dvajset nečitljivih parafov neodgovornih »akten-šibarjev«.
Nove oblastne davščine in doklade so posebno težko zadele gostilničarske obrate. Naše gostilničarstvo je že od leta 1923 neprestano izpostavljeno novim davščinam. Najprvo je taksni zakon prinesel celo vrsto državnih davščin, med njimi najobčutnejšo to-čarinsko takso — potem so prišle občine in sedaj še oblasti z novimi trošarinami, taksami na obisk gostiln in kavarn, taksami na plesne in druge prireditve. Mera je polna in n^jbolji dokaz tega je, da od leta do leta vedno večje število opušča gostilničarski obrt in polaga obrtno pravico, ker ne more več obstojati.
Situacijo pa so nove oblastne doklade poostrile do skrajnosti. Dasi same na sebi ne bi bile morda pretirane, so one v zvezi z državnimi in občinskimi davščinami postale prehude in ovirajo razvoj in napredek dobrega gostilničarstva.
V	naslednjem hočemo navesti samo nekoliko konkretnih primerov. Pivo, ki stane v pivovarni v Mariboru 458 Din za 100 litrov, nosi 184 dinarjev trošarinskih davščin, ki po-dražujejo pivo za 40%, in sicer: 62 dinarjev državne, 62 dinarjev oblastne in 60 Din občinske trošarine.
Špirit, ki stane v tovarni 7 Din, mora plačati 17 Din državne, 17 Din oblastne in 20 Din občinske trošarine, torej skupno nad 750% od vrednosti blaga.
Vino, ki stane v Dalmaciji ob trgatvi 8 Din, mora plačati v Mariboru 1-40 Din občinske trošarine, 1 Din doklade za gradbeni fond, 35 par državne trošarine in 50% od tega za oblastno doklado, torej skupno 2-92 dinarja ali skoro 100% od vrednosti.
NOVA ELEKTRARNA NA SAVI.
Naša največja domača papir proizvajajoča industrija Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode so vložile pri srezkem poglavarstvu v Ljubljani predlog, da se jim izda koncesija za gradbo velike vodosilne naprave na Savi v Medvodah v svrho popolne izrabe naravnega padca Save, ki ga sedaj družba samo deloma uporablja. Nova vodosilna naprava je projektirana za uporabni padec 11V2 m in vodno množino od 70 m5 na sekundo. Po projektu se bode postavilo v novi elektrarni, ki bo stala prilično na mestu, koder stoji danes tvornica lesovine v Medvodah, troje turbin, kojih vsaka bi bila pri polni obtežbi v stanu proizvajati po 2875 konjskih sil. Proizvajano električno silo nameravajo Združene papirnice uporabiti za elektrifikacijo pogona v družbinih podjetjih v Goričanah in kot pomožno pogansko moč za druž-bina podjetja v Vevčah. Seveda bo ostal zadostni presežek za pogon drugih industrijskih podjetij, kakor za popolno elektrifikacijo cele okolice tja do Ljubljane. Gradba se bo pričela takoj čim se koncesija izda. Po naših informacijah se bo vodopravna razprava za to veliko napravo razpisala že v najkrajšem času.
* * *
Gostilničarji v mariborski oblasti plačajo letno ca 9 milijonov dinarjev točarinske takse, neglede na trošarin-ske in druge dajatve, sedaj pa je oblast preliminirala k vsemu še 10 Vs milijona oblastnih doklad in trošarin in sicer 100% doklado na državno trošarino na pivo v iznosu 3-4 milijona dinarjev, 100% doklado k državni trošarini na žganje, rum in likerje 800.000 Din, 100% doklado k državni trošarini na špirit 3 600.000 dinarjev, 50% doklado k državni trošarini na vino 2,479.000 Din.
Ni čuda, če so ta nova bremena izzvala val ogorčenja med prizadetimi krogi. Na inicijativo Gostilničarske zadruge za mesto Maribor in mariborsko okolico se je vršil včeraj pop. v dvorani Gambrinus v Mariboru velik protestni shod gostilničarjev in trgovskih točilcev proti novim davščinam, katerega se je udeležilo nad 250 interesentov in na katerem je bilo sklenjeno izvesti proti preobremenitvi gostilniške obrti z davščinami najenergičnejšo akcijo.
Zborovanje je otvoril načelnik gostilničarskih zadrug g. Andrej Oset, ki je pozdravil zastopnike oblasti, T. 0. I. zbornice in mnogoštevilne zborovalce, ki so s svojo udeležbo dokazali interes na perečem vprašanju, .ki uničuje njih obrt. Nato je zbornični tajnik g. 1. Mohorič podal v izčrpnem- referatu pregledno sliko sedanje državne in avtonomne troša-rinske in taksne politike. Po vsestranski debati je bila sprejeta resolucija, da se ponovno posreduje pri finančnem ministrstvu, da svojo taksno in trošarinsko politiko revidira in da ustvari oblastnim financam z zakonom o avtonomnih davščinah trajno finančno podlago.
Delavski zaupniki.
Pred par dnevi je ugledni nemški narodni gospodar prof. Hoffmann na svojem predavanju v Ljubljani z vso dobrohotnostjo pripomnil, da naša socialna zakonodaja ni v pravem skladu z ostalim našim položajem, ampak da smo v tem oziru šli že preveč naprej, da niti Nemčija, kljub visoki razvitosti industrije ne napreduje v socialni zakonodaji s tako naglimi koraki, dasi predstavljajo delavci tam izdatno politično moč. Na to se moramo nehote spomniti tudi sedaj, ko nam je došlo navodilo za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov, katero je minister za socialno politiko pred kratkim predpisal.
Po teh navodilih imajo delavci in nameščenci, zaposleni v podjetjih, ki spadajo pod določila zakona o zaščiti delavcev, to je v obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in njim podobnih podjetjih, v katerih je zaposleno pomožno osobje pravico* da si izberejo svoje zaupnike, ako je v dotičnem podjetju zaposlenih preko deset delavcev. Izbira zaupnikov se izvrši potom volitev le, ako ni dosegljiv^ v tem oziru med delavci in nameščenci enega in istega podjetja in med delodajalcem odnosno med njihovimi strokovnimi organizacijami kak drug sporazum. Sporazum se smatra za dosežen, ako nanj pristanejo najmanj s/6 v dotičnem podjetju zaposlenih delavcev in nameščencev. Navodila za volitev pridejo torej praktično do veljave samo, ako se ne doseže kak drug sporazum.
^-Qj^!st|>_ki_jfče|o odjemalcev med trgovci na deželi, ^ moralo Inserlratl v »TRGOVSKEM LISTU«!
Volitve zaupnikov se vrše vsako leto redoma v mesecu januarju, v sezonskih podjetjih in v nanovo otvor-jenih podjetjih pa ob pričetku obratovanja. Mandat zaupnikov traja eno leto. Njihova funkcijska doba se podaljša za eno leto samo, ako bi se v določenem roku dotično leto ne mogle vršiti volitve in bi ne bil dosegljiv kak sporazum. Tekom leta prestane funkcija delavskega zaupnika: vsled smrti, prostovoljne odpovedi, izstopa iz službe na eni in vsled težke kršitve dolžnosti, odnosno prekoračenja delokroga na drugi strani, ako to predlaga podjetje ali 2/, zaposlenih delavcev. Izpraznjeno mesto je popoln iti v roku 14 dni.
Število zaupnikov se ravna po številu delavcev, zaposlenih v dotičnem podjetju. Do 20 delavcev voli 1, od 21 do 50 delavcev voli največ tri, od 51 do 100 delavcev največ štiri, od 101 do 150 delavcev največ pet, od 151 do 450 delavcev največ šest zaupnikov in preko 451 delavcev voli za vsakih nadaljnjih 50 delavcev po enega zaupnika več, vendar pa število zaupnikov nikdar ne sme presegati število 16.
V	podjetjih, v katerih je poleg delavcev zaposlenih preko 10 nameščencev, morejo tudi nameščenci izvoliti svoje posebne zaupnike.
Ako obstoji podjetje iz več samostojnih oddelkov, sme vsak oddelek izvoliti posebne zaupnike, vendar pa Bkupno število teh zaupnikov ne sme biti večje nego število zaupnikov, pripadajočih delavcem celokupnega podjetja.
Volitve zaupnikov se vrše z neposrednim tajnim glasovanjem na podlagi kandidatnih list (proporcionalni volilni sistem). Aktivno pravico imajo vsi ob času volitev v podjetju zaposleni delavci obeh spolov v starosti preko 18 let. Izvoljene smejo biti za delavske zaupnike za volitev upravičene osebe, ki uživajo vse državljanske pravice in so polnoletne, brez ozira na spol, ako so pismene.
Volitve izvede volilni odbor, obstoječ iz tolikega števila oseb, kolikor volijo delavci dotičnega podjetja zaupnikov. Pri prvi volitvi tvorijo volilni odbor najstarejši delavci, pri poznejših volitvah pa zaupniki, katerim je potekla funkcijska doba.
Volilni odbor potrdi inšpekcija dela. Ta določi tudi dan volitev in obvesti o tem podjetje, ki ima dolžnost, da izroči volilnemu odboru v določenem roku seznam v podjetju zaposlenih delavcev. Razpis volitev se v do-tičnem podjetju javno razglasi, odnosno nabije. Hkratu z razpisom volitev se morajo razgmhi tudi volilni imeniki. Vsak upravičeni volilec ima pravico reklamacije, katero mora volilni odbor rešiti tekom 3 dni.
Kandidatne liste se morajo sestavljati tako, da so upoštevane razne kategorije v podjetju zaposlenih de-
LISTEK.
Splošni gospodarski položaj v Južni Srbiji.
(Poročilo dr. Vida Djurdjevi6-a, sekretarja Trgovsko - industrijske zbornice v Skoplju, na zborovanju Centralne industrijskih korporacij v Beogradu 11. novembra 1927.)
(Nadaljevanje.)
Mlini Južne Srbije se dele na velike, ki rellektirajo na izvoz, in na male, ki delajo poglavitno za lokalno potrebo. Vsled neobstoja trgovske pogodbe z Grdijo in posebnih pogojev za moko, ki jih je uvedla Grčija v svrho zaščite domačega mlinarstva, niso mogli veliki mlini iz Skoplja in Kumanova v teku zadnjega polletja gotovo ničesar izvoziti v Grčijo. Preskrbovanja naših pasivnih pokrajin se pri današnji železniški tarifi južnosrbski mlini niso mogli udeležiti. Radi tega je njihovo delo bilo omejeno na mlfetje za lokalno potrebo in za vojaštvo. Pogoji, pod katerimi se mlini pripuščajo k licitacijam za nabavo vojaške moke, omogočajo prevzem dobave samo mlinom, kojih kapaciteta dose-
lavcev. Podpiše jo ali krajevna strokovna organizacija ali pa tolikrat po pet delavcev, kolikor je voliti zaupnikov. Ako se vloži samo ena kandidatna lista, se smatrajo na tej listi predlagane osebe za izvoljene, ako se pa ne vloži nobena lista, ki bi ustrezala predpisom, pozove predsednik volilnega odbora volilce, da vlože novo kandidatno listo. V primeru, da se volilci temu pozivu ne odzovejo ali pa vlože ponovno kandidatno listo, ki ne ustreza predpisanim zahtevam, se volitve zaupnikov v dotičnem podjetju ne vrše, dokler jih ne zahteva ali krajevna strokovna organizacija delavcev ali pa vsaj desetina v dotičnem podjetju zaposlenih delavcev.
Volitve se vrše v nedeljo. Glasujejo volilci osebno z glasovnicami, ki so za vsako kandidatno listo druge barve. Ako ima podjetje za glasovanje primeren prostor, ga mora staviti volilnemu odboru na razpolago.
Izid volitev se objavi z razglasom, ki se nabije na različnih krajih podjetja. Pritožbe proti volitvam je vlagati v 8 dneh pri inšpekciji dela. Ako ta pritožbe ne reši v nadaljnjih 8 dneh, je smatrati, da je pritožba zavrnjena.
Vse stroške za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov nosi delavska zbornica.
Hkratu z navodili za volitve delavskih zaupnikov je izdal minister za socialno politiko tudi navodila za njihovo poslovanje. Po teh navodilih je dolžnost delavskih zaupnikov med drugim:
1. da skrbe za zaščito gospodarskih, socialnih in kulturnih interesov delavcev, zaposlenih v dotičnem podjetju;
2. da vplivajo na dobre odnošaje med delavci in delodajalcem;
3. da sodelujejo pri pripravah in sestavah kolektivnih pogodb;
4. da skrbe za čim strožjo izvedbo kolektivnih pogodb od obeh pogodbenih strani;
5. da posredujejo med delavci in delodajalci v sporih, nastalih iz delovnega razmerja, posebno ako se tičejo mezd v tem smislu, da se spori mirno poravnavajo. Ako bi ostala njihova prizadevanja brezuspešna in preti štrajk, morajo zaprositi za posredovanje državna oblastva;
6. da posredujejo pri ugotavljanju akordnih tarifov, povprečnih in minimalnih zaslužkov, kolikor niso urejeni s kolektivnimi pogodbami in da posredujejo pri razdelitvi akordnega dela;
7. da se brigajo za izvajanje odredb zakonodajnih in administrativnih oblasti za zaščito delavcev glede delovnega časa, higijene, življenja in socialnega zavarovanja;
8. da se brigajo za red in disciplino v podjetjih;
9. da podpirajo delavce in delodajalce s sveti pri odpustu delavcev;
ga dva vagona dnevno. Z mletjem za vojaštvo je nekoliko zmanjšana nezaposlenost velikih mlinov, ki bi sicer radi nemožnosti izvoza došli v zelo težak položaj. Mali mlini, kojih delokrog je omejen na najbližjo okolico, izkoriščali so le neznaten del svoje kapacitete. Prizadeti so vsled predpisa, da se k licitacijam za nabavo vojaške moke pripuščajo samo mlini, kojih minimalna kapaciteta znaša dva vagona dnevno. Pa tudi oni mlini, kojih kapaciteta odgovarja obstoječim predpisom, ki pa nimajo zadostnega obratnega kapitala, se niso mogli udeleževati mnogih licitacij za nabavo moke za vojaštvo, ker se te licitacije razpisujejo za velike dobave in za kratke dobavne roke. Bilo bi v interesu malih mlinov, da se v pogojih, pod katerimi pripušča vojno ministrstvo mlinska podjetja k licitacijam za nabavo moke za vojaštvo, ukine predpis glede minimalne produkcijske kapacitete in da se dobave moke za vojaštvo razpisujejo za čim manjše količine, tako da bi se mogla tudi mlinska podjetja z malim obratnim kapitalom udeleževati teh dobav.
Oljarska industrija Južne Srbije se bavi izključno s predelovanjem makovega semena in sezama, dveh specialnih proizvodov našega juga.
10. da po možnosti sodelujejo v upravi raznih delavskih humanitarnih ustanov;
11. da opozarjajo delodajalce na izboljšanja organizacije dela v podjetjih.
Poljske finance in gospodarstvo ▼ letu 1927.
Koncem minulega leta je obhajala desetletnico svoje državne samostal-nosti druga največja slovanska država, republika Poljska. V tem deceniju je doživela težke gospodarske pre-tresljaje, a z veliko energijo in neumornim delom je premagala vse težkoče in si ustvarila trdne gospodarske temelje, kakor posnamemo iz članka dr. Fritz Seiflerja v >Neue Freie Presse« z dne 7. t. m.
Poljske finance in gospodarstvo so stale v tem letu v znamenju dveh pomembnih dogodkov, ki ustvarjajo nove podlage za uspešno dovršitev sanacijskega boja, ki se je vodil 9 let z menjajočim uspehom.
Začetkom oktobra konečno doseženo veliko stabilizacijsko posojilo kot najvidnejši sad uspehov vlade Pil-sudskega,' ustanavlja trden temelj, ki se more nanj opirati obnovitveni program, predstoječi sporazum z Nemčijo pa uvaja novo ero v trgovinsko politiko. Ugodna konjunktura v pre-mogokopni industriji radi angleškega štrajka v letu 1926 je poživela vse gospodarsko življenje in vzbudila industrijo iz več let trajajoče, skoro že katastrofalne letargije v eri finančnega ministra Grabskega. Nadaljevala pa se je tudi v gospodarskem letu 1927 in je poleg relativno dobre žetve odločilno uplivala na ugoden gospodarski razmah.
Osrednjo točko sanacije tvori brez dvoma 70-milijonsko dolarsko posojilo, ki pomenja najvažnejši mejnik na poti k finančnemu ozdravljenju, kljub temu, da je morala Poljska nuditi v zameno precejšen del državno-finančne suverenosti — zakup vseh carinskih dohodkov in dalekosežne pravice ameriškega finančnega svetovalca, nenavadno visoke obresti (skoro 10%). To posojilo je nudilo osnovo za zakonio stabilizacijo valute ter omogočilo že dalje časa nameravano reorganizacijo Poljske banke potom zvišanja akcijskega kapitala na 150 milijonov zlotih in zmanjšanje obtoka manj vrednega drobiža, ki je dosegel že višino 450 milijonov zlotih, na 280 milijonov. In konečno je posojilo razširilo do tedaj zelo zožen akcijski ra-dius notne banke, ki se je z zlatimi in valutnimi rezervami v znesku 150 milijonov dolarjev razvila v mogočen emisijski zavod, ki more šele sedaj vršiti svojo misijo kot najvažnejši denarni vir zasebnega gospodarstva,
Ta industrija proizvaja olje iz makovega semena, sezamovo olje, zlasti za domačo potrebo, kar znači, da je oljarska industrija v Južni Srbiji imela odlične predpogoje za svoj početek in da jih bo še imela za svoj obstanek. Pod-vzetni in premišljeni Velešani, v kojih rokah se nahaja ta industrija, so vedeli, da je produkcija maka za opium jako nezanesljiva, t. j. da more v enem letu donos makovega semena znašati do 500 vagonov, medtem ko pade v drugem letu na 100—150 vagonov. Zategadelj ne presega kapaciteta njihovih podjetij 350 vagonov semena letno. V tem pogledu so bili previdni, a niso pomislili, da se bo moglo iz Južne Srbije izvoziti brez vsakih ovir gotovo cel donos makovega semena in da jih bo kljub temu, da imajo surovino na licu mesta, cenejšo delovno moč in konzumente, ki so nanje navezani, na njihovih naravnih tržiščih izpodrini'a konkurenca inozemskega in danskega olja, to se pravi, da ne bodo mogli nabaviti niti deseti del potrebne surovine in da bo olje iz makovega semena dražje kot inozemsko bombažno olje kljub toliVim transportnim stroškom. Te"a niti niso mogli predvideti, ker »o imeli trdno vero. da bo država storila vse v ta namen, da se
vsaj kolikor se tiče kratkoročnih kreditov.
Finančno političen problem, ki se je sukal sedaj skoro izključno okoli stabilizacije valute in je odločilno vplival na celokupno trgovinsko politiko, je sedaj rešen. Izvedba stabilizacijskega načrta je potom končno veljavne zakonite postavitve nove paritete v razmerju 172 : 100 napram dosedanji denarni enoti rešila zloti pred resnimi pretresljaji. Radi dotoka posojil se kritje Poljske banke pomembno jači. Medtem, ko so koncem leta 1926 znašale valutne devize in zlati zakladi 264 milijonov, kar je značilo pri obtoku noveamc v znesku 5926 milijonov in cirkulaciji drobiža v znesku 428 4 milijonov notno kritje od 26%, so se sredstva za kritje koncem novembra leta 1927 zvišala na 1-16 milijarde zlotih, kar odgovarja 73-32% obtoka novčanic v višini 940 milijonov in takoj zapadlih obveznosti v višini 560 milijonov. Konsolidacija državnih financ, ki je že leta 1926 prvič po večletnem deficitnem gospodarstvu izkazala budžetni suficit v znesku 57 milijonov zlotih, je v letu 1927 zopet napredovala in tako izpolnila najvažnejše predpogoje, ki eo jih stavili ameriški denarni magnati. Država, dosedaj »bolni mož«, se je razvila v pomembnega in pri tem previdnega kapitalista ter stopa v novo leto z bogatimi rezervami v višini 450 milijonov napram 125 milijonom v letu 1926.
V	trgovinski politiki je označiti kot najvažnejše stremljenje, ustaviti gospodarsko vojno z Nemčijo (lesni dogovor), s čimer bo usmerjen blagovni promet z inozemstvom zopet v normalne struje. Carinski konflikt med dvema gospodarskima organizmoma, ki se tako srečno dopolnjujeta
—	med industrijsko visoko razvito Nemčijo in agrarno Poljsko, bogato na sirovimah — se je moral sam od sebe zrušiti, kajti zakoni gospodarske geografije so se pokazali močnejši, ko vse umetne bojne odredbe. Kljub carinski vojni pa stoji Nemčija v letu 1927 s 25 3% v uvozu in 31-3% v izvozu daleko na prvem mestu med vsemi državami, ki se nahajajo v trgovinskih odnošajih s poljsko republiko. Nikdar pa niso bila tla za gospodarski sporazum z nemškim sosedom, ki je v normalnih časih absorbiral preko 50% celokupnega poljskega eksporta, tako zrela, kakor danes, ko oprošča po amerikanskem posojilu zajamčena stabiliteta valute Poljsko od vseh skrbi, ki bi jih mogle povzročiti morebitne posledice naraščajoče pasivnosti trgovinske bilance. Sklenitev pogodbe z Nemčijo bi sicer prvi čas rodila forsiran uvoz strojnih naprav v svrho zadostitve poljske industrije in poljedelstva in tako še zvišala pasivnost trgovinske bilance, ki datira že od aprila meseca. Vendar je naglasiti, da je sedanji uvoz predmetov, ki so namenjeni produktivnim
naša domača industrija pravilno razvije. V tem pogledu so se varali tudi premišljeni Velešani. Povpraševanje za makovim semenom iz inozemstva raste od dne do dne. Neznatna izvozna carina na makovo seme ne tvori nikake zapreke izvozu iz Južne Srbije, ker se pri tem ni šlo za tem, da se osigura zadostna množina surovine domači industriji, temveč je bila uvedena zgolj iz fiskalnih namenov. Pri tem sta nastala dva negativna efekta: 1. producent mora prodati seme po ceni, ki predstavlja razliko med ceno semena na svetovnih tržiščih in carinsko obremenitvijo, 2. domače industrijalce zadene konkurenca inozemskih kupcev makovega semena. S tem je podražena tudi produkcija olja in omogočena konkurenca inozemskih producentov cenejšega olja na tržiščih Južne Srbije.
Iz teh razlogov niso mogle tri moderne tovarne za olje iz makovega semena in okolu petdeset manjših oljarn nabaviti niti deseti del potrebne surovine tekom prošlega leta. Letos ni bil donos ‘■emera večji od lanskega, a povpraševanje iz inozemstva je bilo še močnejše, tavo da so si mogle tovarne za olje osi-gnraH !e zelo male količine surovine po prilično visokih cenah. Zbornica je raz-
svrham, v nasprotju z večletnim uvo-, zom čisto konzumtivnega značaja le . razveseljiv pojav.
Viden izraz naraščajočega gospodarskega napredka prikazuje porast produkcijskih številk v industriji in poljedelstvu. Napram letu 1926 je producirala železna industrija 99% več sirovega železa, 71-8% jekla in 75-5% več valjčnih izdelkov. Proizvodnja premoga se je kljub prenehanju angleške konjunkture mogla vzdržati na povprečnem mesečnem nivoju 3 milijonov ton. Istotako je imela tudi tekstilna industrija izredno ugodno produkcijsko in eksportno konjunkturo. Nadvse ugodna je bila tudi žetev, ki je mogočno prekosila uspehe v letu 1926. Naželo se je 14 7 milijonov dvojnih stotov pšenice, 56-9 milijonov rži, 10-3 milijonov ječmena in 33-9 milijonov ovsa. V ječmenu in ovsu je s tem predvojni nivo že prekoračen. Produkcija špirita stalno narašča in je v zadnji kampanji pripravila 70 milijonov litrov v 1351 obratih. O pojačanju in napredovanju poljedelstva priča tudi vedno naraščajoči uvoz vsakovrstnih strojev za poljedelsko industrijo in uporaba umetnih gnojil, ki znaša letno že skoro 200.000 ton. Izvoz lesa se je v svoji izvozni vrednosti v znesku 336 milijonov zlatih frankov za prvih 11 mesecev skoro podvojil napram 190 milijonov v letu 1926.
Tudi temelji trgovine so se bistveno izboljšali. Promet v trgovini na veliko in na malo je radi zboljšanja kupne moči širokih ljudskih plasti mogočno narastel in število insolvenc je padlo od 203 v prvi polovici 1926 na 103 v prvi polovici 1927. 0 končno veljavnem obračunu z inflacijsko pe-rijodo priča neprestano likvidiranje raznih tvorb iz inflacijske dobe; medtem ko je v početku leta 1927 obstojalo še 1755 akcijskih družb s skupnim kapitalom 1-8 milijarde, je zaznamovati koncem novembra 1927 samo še 1038 akcijskih družb, katerih skupen kapital pa nikakor ne zaostaja za prej navedenim. Notranje •ozdravljenje posameznih industrijskih panog se izraža v pojačanju kartelne misli. Poleg že obstoječe premogo-kopne konvencije in železnega sindikata se je ustanovil v zadnjem času še nafta-kartel. Sredi novembra se je osnoval sindikat producentov žveplene kisline, ki so mu sledili trust producentov masti, cenovni sindikat kemično farmacevtične industrije, cevni sindikat itd. Jlavno tako je opaziti koncentracijske tendence v tekstilni industriji in v poljedelstvu. Znatno so se izboljšale tudi bančne razmere. Vloge so narastle od 122 milijonov koncem leta 1926 na 208 milijonov koncem septembra 1927. Krediti, ki so jih nudile zasebne banke, so se zvišali od 326 milijonov koncem leta
1926	na 465 milijonov v letu 1927.
Poleg navedenih solnčnih strani poljske gospodarske bilance v letu
motrivala stanje, v katero je zašla juž-nosrbska industrija olja, ter prišla do zaključka, da ji je mogoče pomagati edinole z uvedbo višje izvozne carine na makovo seme, carine, koja bi ne bila fiskalna, temveč zaščitna, t. j. ta carina mora biti naravnost prohibitivna, ako se hoče, da ne pogine južnosrbska industrija olja že v svojem prvem pokre-tu. Konsument od tega ne bo imel škode, ker se bodo cene za makovo seme vsled zadostne konkurence v deželi sami vzdržale na primerni višini, a industrija bi v tem primeru imela zadostno količino surovine za predelovanje. Edino država bi ob uvedbi visoke carine ostala brez dohodkov, ki jih je imela od izvoza makovega semena pri dosedanji carini. Ta dohodek je bil, kakor vemo, relativno majhen; z uvedbo visoke izvozne carine na makovo seme bi se storile velike usluge tako oljarski industriji kakor producentom, državi torej ne bi bilo težko odreči se temu dohodku.
(Konec prihodnjič.)
Razširjajte »Trgovski list«!
1927, pa ne smemo prezreti lahkih oblakov, ki se trenutno pojavljajo na gospodarskem firmamentu. Padanje konjunkture v zadnjih tednih, porast cenovnega in življenskega indeksa za približno 33% in povečanje pasivnosti trgovinske bilance za 22 milijonov zlatih frankov v mesecu novembru. Vsekakor pa ti sezonski pojavi, ki so več ali manj izraz občega poslabšanja konjunkture v Evropi, nikakor ne morejo resno zatemniti ugodne letne bilance.
Gospodarski razvoj Kanade.
Gospodarski razvoj novih dežel je odvisen večinoma od rasti njenega prebivalstva. Šele človekova roka in človekov duh dvigneta bogastvo dežele. Zato bomo priobčili najprvo seznam kanadskega prebivalstva v raznih letih štetja:
1871 : 3,689.257 1881 : 4,324.810 1891 : 4,833.239 1901 : 5,371.315 1911 : 7,206.643 1921 : 8,788.483 1927 : 9,519.520
Od leta 1871 do leta 1901 je naraslo prebivalstvo za ca poldrugi milijon, od leta 1901 do letos za ca. 4,150.000. Tudi relativno je bil prirastek v zadnjih ca 30. letih dosti večji kot v prvem tride-setletju, bil je še enkrat tako velik. Pri vsem tem pa pride tudi sedaj komaj 1 prebivalec na 1 km2 (v Sloveniji 66, v Jugoslaviji ca 50). Glede prebivalstva je vladal najprvo vzhod; Montreal, Quebec in Toronto so bila tedaj velika kanadska mesta. Tudi danes še je Montreal največje kanadsko trgovsko mesto. Odkar je pa proti koncu preteklega stoletja združila Canadian Pacific Railway (železnica) pokrajine ob Atlantskem in ob Pacifiškem oceanu, se je prebivalstvo premaknilo zmeraj bolj proti zahodu. Od tedaj naprej datira tudi veliko kanadsko doseljevanje. Pred letom 1903 ni znašalo niti 30.000, nato je šlo pa hitro naprej. Vojska je doseljevanje močno ustavila, a od leta 1921 dalje gre zopet močno kvišku in je doseglo lani predvojne številke.
Z roko v roki z rastočim številom prebivalstva je šel gospodarski razvoj. Do vojske je bil razvoj stalen in hiter. Vojska je prinesla Kanadi tipično dobro konjunkturo za žito in orožje. Tedaj je Kanada svojo industrijo močno razpredla. Neposredno po vojski je bila konjunktura še prav posebno ugodna; veliko povpraševanje na živilih revne Evrope je trajalo do leta 1921. Nato se je pa optimizem glede izstradane Srednje Evrope maščeval. Visoka konjunktura se je naenkrat preokrenila in se je umaknila težki prodajni krizi, ki je trajala tri leta, računši od leta 1921 dalje. Od tedaj se vrši noter do danes ozdra-vitveni proces, ki ga moremo v letu 1926/27 smatrati že kot obnovitev prejšnjega razmaha. Zlasti letošnje leto je bilo za Kanado vsled njenega velikega pridelka izredno dobro.
Ta razvoj se javlja prav jasno tudi v veletržnih cenah. Če vzamemo za leto 1913 temeljno številko 100, so bile povprečne cene v veletrgovini te-le: Leta 1896 76'0; 1. 1912 99 5 ta dvig se je nadaljeval, je prišel leta 1916 na 120, leta 1917 na 180 in je dosegel višek v maju 1920 z indeksno številko 256'7; nato je sledil rapidni padec na 150'6 v decembru 1921; v treh letih 1922 do 1924 so ostale cene precej stabilne, so se pa dvignile na 160'3 v letu 1925. Leta 1926 je šla krivulja cen nekoliko navzdol, deloma vsled povrnitve raznih dežel k zlati valuti, deloma vsled nižjih cen za razna krmila in za razne surovine.
Leta 1921 so prvič v zgodovini Kanade poskusili s kolikor mogoče skrbnim raziskovanjem določiti višino kanadskega narodnega premoženja, šlo je pri tem za resnično obstoječe, prebivalstvu efektivno v dobro prihajajoče vrednote. Tako so naračunali 22 milijard dolarjev. Od te ogromne svote pride okoli 8 milijard na poljedelstvo, skoraj 6 milijard na mesta, ca 2 milijardi na železnice itd. Na vsakega prebivalca je prišlo okoli 2500 dolarjev ali ca 140.000 dinarjev premoženja. V sledečem podamo seznam posameznih vrst po cenitvi leta 1921, v močno zaokroženih številkah: farmske vrednote (zemlja, poslopja, orodje, stro-
ji, živeči inventar) 6587 milijonov; poljedelski proizvod v posesti farmerjev in trgovcev 1396 milijonov; rudniki (investirani kapital) 560 milijonov; gozdi (cenjena vrednost dostopnih surovin, naloženi les in investirani kapital) 1198 milijonov; ribištvo (v ladjah in drugih napravah investirani kapital) 26 milijonov; električne centralne štacije (investirani kapital) 240 milijonov; industrija (stroji in orodje, materijal v zalogi in v fabri-kaciji) 1973 milijonov; železnice (investicije v tirih in napravah) 2159 milijonov; električne železnice za konštrukci-nov; električne železnice (tiri in naprave) 187 milijonov; prekopi (izdani denar za konstrukcije do meseca marca 1922) 141 milijonov dolarjev; telefonske naprave 159 milijonov; mestne vrednote 5752 milijonov; brodovje 100 milijonov; importirano blago na zalogi 374 milijonov; gospodarska in gospodinjska oprema, avtomobili itd. 1144 milijonov; vrednote vlad 202 milijona; skupaj 22.195,302.000 dolarjev.
(Dalje prihodnjič.)
OBLASTNE DOKLADE NA ALKOHOL.
Kakor nam poročajo iz gospodarskih krogov, se bo višina oblastnih doklad na špirit in žganje določila pri ministru financ v Beogradu po 20. t. m.
Društvene prireditve.
TRGOVSKI PLES.
Tradicionalni Trgovski ples, ki ga prireja Trgovsko društvo »Merkurc za Slovenijo v Ljubljani, se vrši prihodnjo soboto, dne 14. januarja 1928 ob Vi>9. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Hoteč zadovoljiti vsestranske želje, je prireditveni odsek razposlal veliko število vabil in se je potrudil držati se kolikor mogoče popolne in obsežne liste vabljencev. Ob najboljši volji pa je danes ob pomanjkanju dobrega in zanesljivega adresarja skoro izključeno, da ne bi bil ta in oni prezrt, seveda brez slabega namena, kajti prireditelji imajo interes zadovoljiti občinstvo v vsakem pogledu. Kdor ne bi dobil vabila, prosimo, da javi svoj naslov društveni pisarni v Ljubljani, Gradišče 17/1. Pri pisanju vabil se je zgodila, kakor čujemo, pri nekaterih naslovih neljuba napaka v ekspediciji, pa prosi prireditveni odsek, da prizadeti oproste neljubo pogreško. Kdor je vabljen na svoje ime, pa ima soprogo ali rodbino, naj blagovoli vzeti vabilo zase in za rodbino, odnosno zase in za soprogo. Zanimanje za to prireditev je jako veliko in je računati z obilno udeležbo te priljubljene vsakoletne prireditve.
Trgovski ples v Mariboru. Kakor znano, je ples trgovskega gremija vsakikrat prvovrstna reprezentančna prireditev v Mariboru. Vrši se po enoletnem presledku dne 21. januarja v dvorani pivovarne »Union« in so priprave v polnem teku. Vabila se že razpošiljajo in ker je vstop dovoljen samo vabljenim, se prosijo vsi oni, ki bi se mogoče prezrli in se želeli naše prireditve udeležiti, da jih zahtevajo od trgovskega gremija (telefon 71). — Gremij upa, da bo tudi letošnji trgovski ples privabil na svojo prireditev vso mariborsko elitno družbo, kakor tudi prijatelje in znance iz okolice.
Iz naših organizacij.
Uradni dan srezkega gremija trgovcev v Celju za člane v sodnem okraju Rogatec se vrši v ponedeljek, dne 16. januarja t. 1. in sicer od K10. ure do 13. v Rogatcu v restavraciji hotela Spom in od 14. do 17. ure v Rogaški Slatini v občinski posvetovalnici.
Na tem uradnem dnevu namerava tajnik gremija članom predavati o posebnem sistemu administrativne organizacije v obratu malega trgovca, kar mora vsakega zanimati, če ima le'količkaj interesa, da si olajša posle v trgovini. Radi tega se člani iz omenjenega sodnega okraja v njih lastnem interesu vabijo, da se postavljene institucije v čimizdatnejši meri poslužujejo.
Načelstvo.
Kožni sejem v Ljubljani.
se vrši dne 23. t. m. ves dan na prostoru velesejma. Dopoldne je kupovanje in prodaja na drobno ter ogled partij, ki pridejo popoldne na dražbo. Začetek dražbe ob 15. uri.
Težko je bilo lovcem delati preje, ko so vsled nezadostnega smisla za organizacijo prodajali, razkropljeni po vsej državi, svoj pridelek — kože — za ceno, ki jim je bila diktirana od drugih in ko so jih izrabljali razni prekupci, dobro zavedajoč se svoje premoči napram poedincem. Težko bi bilo posameznim lovcem tudi še danes, ko je kupna moč konzumenta tako padla. Ali blaga sploh ne bi oddali, ali pa za ne-.primerno ceno — v svojo izgubo. Rešitev vsem je edino v kožnem sejmu. Lovci, vsi pošljite svoje blago na to organizirano prodajo, na kožni sejem v Ljubljani. Nihče naj ne cepi vrst, zavedajte se, da imate Vi sami v rokah ključ do vrat, ki vodijo v boljši obstoj. Vsa navodila na zahtevo brezplačno z obratno pošto od urada Ljubljanskega velesejma, oddelek »Divja koža«.
Industrija.
INDUSTRIJALIZACIJA PALESTINK.
V	Palestini, na svetopisemskih mestih, napreduje moderna industrijaliza-cija z naglimi koraki. Kjer so ležale puščave, kjer so se vzdigovali goli hribi, kjer je vladala sanjava samota tisočletij, nastopa sedaj moderno industrijsko življenje Evrope. Jordanska dolina se elektrificira, tisoč in tisoč delavcev gradi tovarne in delavske hiše. V Jerihu se gradi električna centrala po evropskem vzorcu. A tudi z mirom in samoto ob jezeru Tiberias je sedaj konec. Ob njegovem bregu se je zgradila elektrarna in že sedaj delujejo ogromni motorji. Po pokrajini, kjer je pobil Samson z oslovsko čeljustjo Filistejce, vozi električna železnica. Celo Mrtvo morje se je zbudilo iz tisočletnega spanja in se izroči produktivnemu izkoriščanju. Ker je bogato z raznovrstnimi solmi, se je že ustanovila družba, ki bo izkoriščala te zaklade. V bližini kraja, kjer sta ležali Sodoma in Gomora, bodo nastala velika tovarniška mesta.
Ljubljanska borza.
Tečaj 11. Januarja 1928	Povpra- ševanje Din	Ponudba D>n
DEVIZE:		
Berlin 1 II		13*516	13-645
Curih 100 fr. ...... .	1092 90	1096-91»
Dunaj 1 šiling		8-0010	8-0310
London 1 funt		27645	277-25
Newyork 1 dolar ....	66-67	66-87
Praga 100 kron		168-—	168-80
Trat 100 Ur		300--	302-—
Denarstvo.
Vaeuum (HI v Zagrebu. V zagrebških finančnih krogih se govori, da bo zagrebška podružnica Vaeuum Oil Cie dvignila svojo delniško glavnico od 500 tisoč dinarjev na ca. 60 milijonov dinarjev, pozneje pa za nadaljnjih 15 milijonov na 75 milijonov. Nezadostnost sedanje delniške glavnice nam kaže že dejstvo, da je izkazala družba v poslovnem letu 1925 bilančno vsoto 79,200.000 dinarjev.
Plačilne teškoče japonskih bank. O
36 japonskih bankah, ki so postale v aprilu insolventne, pravi poročilo japonskega finančnega oddelka, da jih je do konca leta 1927 samo 12 pričelo zopet z obratovanjem. Le-te so razpolagale s povprečnim kapitalom 14 milijonov jenov in so imele obveznosti v višini 57 milijonov jenov. Petnajst drugih bank s povprečno glavnico 22 milijonov jenov in z obveznostmi 66 milijonov jenov na koncu leta 1927 še ni obratovalo. Ostale banke s povprečnim kapitalom 147 milijonov jenov in z obveznostmi 511 milijonov jenov, so na potu ureditve. Kakor vidimo, so te zadnje banke, ki še niso urejene, najmočnejše ip imajo tudi največje obveznosti. Japonci izredno veliko žrtvujejo, da bi spravili svoje finance spet v red.
Zadolženje Nemčije. Statistični držav-' ni urad v Berlinu priobčuje zaključke raziskovanja o nemškem dolžniškem in upniškem razmerju do inozemstva. Državni urad pravi, da se more skupno zadolženje Nemčije ugotoviti z zneskom 8'8 do 9'3 milijard mark (brez Daweso-vega posojila v znesku 950 milijonov mark). Od te vsote pride 4*1 milijard mark na dolgoročna posojila, 0'1 na kratkoročna, 4'5 do 5 milijard pa na kratkoročne kredite (blagovne itd.). Proti zadolženju stojijo nemške zahteve na inozemstvo v znesku 2*7 do 3 milijard mark, v prvi vrsti blagovni krediti. Obresti nemškega inozemskega zadol-ženja — brez Dawesovega posojila — ceni državni urad na 480 milijonov mark; temu nasproti znašajo nemške obrestne zahteve samo 75 milijonov mark. Posebno zanimivi so odstavki, ki obravnavajo zadolženje nemške industrije. V preteklih treh reparaoljskih letih se je nemška industrija tako-le zadolžila: 1924/25 v inozemstvu za 165*7 milijonov mark, doma nič; 1925/26 v inozemstvu 908'6 milijonov mark, doma 264'9 milj.; 1926/27 v inozemstvu 582'3, doma 2,24*5 milijonov mark, Vsega skupaj se je v preteklih treh letih zadolžila nemška industrija za 2146 milijonov mark, in sicer za 1656 milijonov v inozemstvu in za 490 milijonov mark doma.
Promet.
Wagons Lits in Cook sc spojita? V Parizu in Londonu se vršijo pogajanja med Compagnie des \Vagons Lits in znanim potovalnim podjetjem Thos Cook and Son. Pogajanja merijo na fuzijo obeh tvrdk. Pravijo, da je prva družba stavila tvrdki Cook ponudbo, da proda svoje imetje za znesek osem milijonov dolarjev in da se spoji s Cookovim podjetjem. Izredno velika organijzacija podjetja Cook, ki ima urade po vsem svetu, bi zadobila v slučaju ugodnega zaključka pogajanj z družbo spalnih vagonov monopol v organizaciji svetovnega osebnega prometa. Za transakcijo potrebni kapital bo dala po večini britanska Sleeping Car Holding Cie, ki hoče na ta način podpreti bližnjo vpeljavo svojih delnic v Newyorku. Pogajanja za fuzijo potekajo ugodno. Sleeping car — spalni voz.
RAZNO.
Gospodarske vesti. Beremo, da bo Nemška državna banka zvišala svojo dividendo od 10 na 12%, ker so dohodki zavoda dosegli v preteklem letu rekordni znesek. — Deficit na ogrskih progah prejšnje Južne železnice raste; v novembru 1926 na primer je znašal 72.000 pengo, v lanskem novembru pa 221.000. —■ Potreba po koncentraciji v ogrski industriji in pri ogrskih bankah je vedno večja. Zato je odredil finančni minister, da so luzije proste vseh pristojbin. — V Hani na Moravskem bodo pridelovalci sladkorne pese ustanovili lastno sladkorno tovarno; delniška glavnica bo znašala 2 milijona Kč. Prav tako bodo ustanovili nove sladkorne tovarne v Avstriji, Angliji in na Francoskem, vse po češkoslovaškem sistemu K omers Cukr, ki izkazuje velike uspehe. — Vse po vojski dosežene rekorde ameriških investicij v inozemstvu je prekosilo leto 1927. Trgovski oddelek ceni nakup inozemskih vrednostnih listin na poldrugo milijardo dinarjev, za skoraj 9% več kot v letu 1926. Posojila Latinske Amerike rastejo, a Evropa je še zmeraj prvi dolžnik. — Novo leto ni prineslo na svetovnih sladkornih trgih nobene bistvene spremembe. Tudi po razglasitvi re-strinkcije na Kubi ne pričakujejo nič posebnega, ker že predolgo z njo odlašajo. — Prodaja češkoslovaškega blaga v Bolgariji je v zadnjem letu zelo narasla, zlasti kar se tiče tekstilnih izdelkov, pa tudi kovinskih. Pri tem se mora boriti češkoslovaški ekspert s hudo nemško in italijansko konkurenco, katerima se je pridružila v zadnjem času še ogrska konkurenca, ki se zelo trudi za utrditev svoje pozicje na Balkanu, zlasti v Bolgariji. — Ogrska je uvozila v novembru za 104*8 milijonov pengS
blaga, izvozila ga je pa za 81'6, tako da se je zaključila novemberska trgovska bilanca z velikim deficitom. Lanski november je bil veliko bolj ugoden. — Hranilnica mesta Berlin ima 200 milijonov mark hranilnih vlog, na vsakega devetega Berlinčana pride že hranilna knjižica. — Francoske parobrodne družbe, ki oskrbujejo prekooceanski promet, so se zedinile glede zvišanja prevoznine. Zvišanje znaša pri prvorazrednih 5 do 15 in pri tretjerazrednih 5 do 10 dolarjev. — Gornjesleška železna industrija se pripravlja na boj proti mednarodnemu kartelu jekla; poljski železni kartel- hoče v najbližjem času znižati cene za 10 do 15 odstotkov v notranje obrambne svrlie proti onim državam, ki so članice mednarodnega kartela in ki prodajajo na Poljsko. — Cena bakra je v Ameriki zopet začela rasti. — Italijanski delniški indeks je narasel v decembru na 124’09, v novembru je znašal 114*07. Dosedanji maksimum, v februarju 1925, je bil 230*10, dosedanji minimum, v juliju 1927, pa 99*34. — V dunajskih finančnih krogih se govori, da bo Avstrijska Narodna banka še tekom tega meseca znižala obrestno mero za 'A %. — Prepeljava desetih milijonov dolarjev v zlatu iz U.
S.	A. v Francijo se je izvršila z izrednimi varnostnimi odredbami. V Le Ha-vru je čakalo ladjo z zlatom več uradnikov Banque de France in veliko policistov; zlato, ki je spravljeno v ca. 140 zabojčkih, so spravili v dva posebna vagona in so ga prepeljali v Pariz, kjer so ga dejali v klet Narodne banke. To je bil največji transport zlata v zadnjih letih. — Tako Severonemški LIoyd kot Hapag bi mogla dvigniti letos svojo dividendo za 2 do 3%, ker je nesel potniški promet v prvih devetih mesecih leta
1927	že toliko kot v vsem poslovnem letu 1926. Vprašanje dividende je pa odvisno, kako bo v Ameriki izpadel zakon v povrnitvi nemške lastnine. Tudi manjše družbe so leto dobro zaključile in bodo izplačale večje dividende kot lani.
TRŽNA POROČILA.
TRŽAŠKO TRŽNO POROČILO.
Žitni trg je zadnji teden znatno oživel. Cene vsem vrstam žita so se znižale. Sicer je tudi na inozemskih trgih radi zimske sezone precej dobro razpoloženje, v Trstu so pa šle cene navzgor razmeroma bolj kot v inozemstvu, kar stoji v zvezi s tehničnim tržnim položajem. Predvsem je poljedelstvo, kot izgleda, že razprodalo prebitek preko lastnih potreb in se mora trg preskrbovati z inozemskim blagom. Tekom prošlega tedna so narastle cene pšenici za kakih 5 lir in tudi krušna moka se je na tržaškem trgu prodajala približno v isti meri. Cena pšenici je 131—135 lir. Krušna moka v Trstu stane od 176 do 184 lir.
Tudi koruza se je podražila, in sicer stane že 92—93 lir, ocarinjena v vrečah, postaja Trst, koruzna moka 98, koruzni zdrob 106—108.
Oves, češki, ocarinjen v vrečah postaja Trst 114 lir. Tendenca jako čvrsta.
Otrobi, postaja Trst, 88—90 lir.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 16. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 500 m vrtilnih cevi (Bohrrohre); do 24. januarja t. 1. glede dobave 1 motorne brizgalne s pripadajočimi deli. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 25. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 5()00 m železne pocinkane žice in 6000 m železne pocinkane vrvi.
—	Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 31. januarja t. 1. ponudbe glede dobave dvonitnega platna, čopičev, jelovih de3k in kaučuk kita. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 23. januarja t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odele-nje v Beogradu, glede dobave vrvi, la nenega platna itd. — Dne 24. januarja 1.1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 750 ms drv za kur-
javo. — Dne 25. januarja t. 1. pri Policijski direkciji za Bosno in Hercegovino v Sarajevu glede dobave 650 kompletnih zimskih uniform za policijsko stra-' žo‘; dne 26. januarja t. 1. pa glede dobave 650 komadov kap za policijsko stražo. — Dne 28. januarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave kartonskih voznih kart. — Dne 30. januarja t. 1. pri Kr. redarstve-nem ravnateljstvu v Zagrebu glede dobave 290 črnih hlač za policijsko stražo; dne 31. januarja t. 1. pa glede dobave 120 plaščev za policijsko stražo. — Dne 30. januarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede oddaje nakladanja in razkladanja premoga, drv in peska za lokomotive. — Dne 31. januarja t. 1. pri Upravi barutane v Kamniku glede dobave 100.000 kg kalijevega solitra. — Dne 30. januarja t. 1. pri gradbenem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani glede oddaje zgradbe štirinadstropne stanovanjske hiše v Ljubljani. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Dne 30. januarja se bo vršila pri mašinskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave raznega materijala za popravilo plinske peči; dne 31. januarja t. 1. pa pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani glede dobave grafikonov. — Predmetni pogoji so na vpogled pri mašinskem in ekonomskem odelenju te direkcije.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 225 kg azbestnih vrvic; do 20. januarja t. 1. pa glede dobave 10.000 kg pisane bombaževine in 50 ton bukovega oglja. — Predmetni pogoji so na vpogled pri mašinskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 21. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 130 m3 jamskega lesa. — Monopolsko skladišče soli v Ljubljani sprejema do 23. januarja t. 1. ponudbe glede oddaje prevoza monopolskega blaga v zakup in glede dobave nakladanja in izkladanja soli iz vagonov v skladišča in obratno. — Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije glede dobave pšenične krušne moke: Dne 20. januarja t. 1. pri Intendanturi Komande I. Armijske oblasti v Novem Sadu; dne 21. januarja t. 1. pri Intendanturi Komande III. Armijske oblasti v Skoplju; dne 23. januarja t. 1. pri Intendanturi Komande IV. Armijske oblasti v Zagrebu; dne 25. januarja t. 1. pri Intendanturi Komande II. Armijske oblasti v Sarajevu; dne 26. januarja t. 1. pri Intendanturi Komande V. Armijske oblasti v Nišu. — Pogoji so na vpogled pri posameznih Komandah armijskih oblasti.
Prodaja. Dne 24. januarja t. 1. se bo vršila pri Dravskem intendantskem sla-galištu v Ljubljani direktna pogodba glede prodaje odpadkov od vreč. — Predmetni pogoji so na vpogled v Dravskem intendantskem slagalištu.
Pristni	Pristni
in pravi K3VCICGV in pravi
Rastlinski želodčni liker
man In preizkusen kot zanesljivo domafie zdravilo is nad 20 let, izdeluje In dobavlja
edinole
Rastlinska destilacija »FLORI AN« (Izdelovalec Edmund Kavttt) drulba z o. z. v Ljubljani Ootpoevetska cesta It. II (KollzeJ)
Vtika pristna stoklenlee Je opremljena a originalnim podpisom:
Za pristnost JamCl:
dei
Verujte se ponaredb, ki se prodajajo namesto prlstnoga RavCICevega .Fiorlnno* I
Veletrgovina
M. Šarabon
v Jljuhljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno
rudninsko vodo,
JŠasina pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago. ‘Celefon št. 2666.
Bolniki, berite!
Kolikor dni ima leto, mimo tolikih postaj mora živčno bolni človek, ker slabi, izčrpani živci zagrenijo življenje in povzročijo mnogo trpljenja. Zbadajoče, stezajoče bolečine, vrtoglavost, čutenje strahu, glavobol, šumenje v ušesih, trepanje oči, nepravilno prebavljanje, pomanjkljivost spanja, potenje, trganje v mišicah, nesposobnost za delo, kakor tudi ostale neugodne pojave so posledice slabih in bolnih živcev.
Kako se rešimo tega zla?
S pravim Kola-Lecithin-om, mnogo vitamina vsebujoča hrana, ki je poslala za človeka pravi izvor dobrote. Ono pospešuje izvanredno delovanje telesa, krepi hrbtni mozeg, mišice in kosti ter daje moč in voljo za življenje.
V borbi za zdrave živce
učini pristni Kola Lecithin večkrat čudo, vodi tozadevne hranilne snovi do skrajnih delov, l?je r se proizvaja kri, oživlja in vzbuja in vzdržuje mlado .in sveže. Vi se morate sami prepričati, da Vam neresničnega ne obetam, ker pošljem vsakemu, ki mi piše, popolnoma brezplačno in franko malo škatlj.ico Kola-Lecithina in knjigo zdravnika, kateri se je sam boril proti tej bolezni. Pišite mi razločno Vaš naslov, jaz Vam takoj pošljem obljubljeno popolnoma breiplačno.
Ernst Pasternack, Ber-! lin S. O. Michaelkirch-platz 13. Abteilung 773.
VELETRGOVINA kolonijalne in Špecerijske robe
IVAN JELAČIN
LJUBLiANA
ZALOGA sveže pražene kave, mletih diiav in rudninske vode.
Tolna in mMm Zahtnvajt«
Ureja dr. IVAN PLE8S. — Za Trgarako-lndustrljeko d. d »MERKUR» kot izdajatelja dn tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.