št. 1.	^	V Trstu, sredo 7. januarja 1880.	Tečaj V. v
EDINOST
-rt
^ r <
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. ^ t
,V edinoitl je mot",	"t1
w,	f *
_____„___ I ■ i. --
Edinost" izhaja vmko aredo: cena za vso leto je 4 gld. &0 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr., za ietrt leta I gld.	Naročnina naj se pniilja upravni»ivu (Veduta Romanu »t,	— Vse ttargri urt>^jif^ivu. — Nefrankirana pisma
_ /a oznanila, kukor tudi za poslanice se plačuje za navadno tri«tnpno vrsto: '.»5 kr, Če se tiska 1 krat, 22, če s« ne sprejemajo. — Rokopisi brez posebne »rednosti ne vračajo. — Posamezne HteVillaL.iu.dobivajo po 10 kr. v okolici ;
pe tihkii 2 krut, 20 če se tiika 3 krat. Za večje črke po prostora. Pri večkraten tiskanji je oena v primeri manjka. |j Na Opčinah, na Prošeku, v Hnrkoli, v Bazovici, v Škednjl in M, Magdaleni /.g.
Na znanje.
Prvo fttevilko sni« poslali vsem starini naročnikom i nekteriiii drugim rodoljubom; kdor se nc naroči, nnj jo po&Ue linzaj, sieer gn bomo imeli za naročnika.
Upravniitvo.
Vabilo na naročbo.
Od mnozih strani razodeta želja jo napotila rodoljube, da so 8klcno)i „Edinosti po novem letu vsak teden izdajati. Potreba tednika ▼ Trsta je tako očita i sploh tako priznana, da je nam ni treba z razlogi i dokazi vtrjevati. Če hoče slovenski narod živeti, če hoče priti do boljše' bodočnosti, mora v Trstu zasaditi svoje korenine; gorje mu, ako ga odrine ptuj rod od jadranskega morja.
Sedanjemu uredniku so se pridružili v pomoč možje, ki so vešči i zmožni, ki imajo dobro voljo, katerih rodoljnbje je staro-znauo; zato se nadejamo, da bo tednik zadostoval vsem skromnim zahtevam.
Programa ne bomo razvijali, snj imamo vsi Slovcncc ene in iste želje, ene in iste težnje, potrebe, nadloge i pravice. Vedno Ijomo imeli pred očmi, dn smo Slovenci le nmjlma veja velicega, krasnega slovanskega drevesa; naša veja more zeleneti, cveteti i sad roditi le tedaj, ako srka življenje iz slovanskega debla, sicer mora zveneti in vsahuoti.
Ker je naša država množili i raznih narodov družina, zato hotno vsem narodom zvesti družabniki; ko se bomo potezali za lastne pravice, nikoli nc bomo žalili pravic drnzih enakopravnih državljanov; naše geslo bode: „clara pacta, boni amici". Ker so načela sedanje vlado in večine državnega zbora tudi naša načela, zato bomo lahko odkrito i brez bojazni v vseli zadevah govorili.
Trst je svetovno trgovsko mesto, podobno rudniku, v katerem kopljejo zlato; ono je na slovenskej zemlji, iz vseh slo-vi nskih dežel se tukaj stikajo ceste, ves slovenski narod je ž njim v neprestanoj dotiki; zato se bomo z največjo skrbjo pečali a trgovinskimi zadevami; vešča roka bo poročala vsak teden o tej stroki in objavljala vse, kar utegne koristno biti našemu narodu, Sploh se bo pečal naš list, kolikor mogoče, z gmotnimi zadevami, da bo tako pospeševal ljudsko blagostanje, katero jc v nevgodnih razmerah zadnjih ict, žalibog! tako pešalo, hiralo i propalo.
Rodoljube prosimo, naj nas po svojih močeh gmotno i r. dopisi podpirajo, dopisnikom živo priporočamo, nnj se o vsakej
Iz Kraške bisago.
1. Burja.
Slavni Valvasor ima sliko Kraševcev pred 200 leti, ki nosijo bisngo. Znano jc po svetu, da Kras ni bogata dežela, tudi nema toliko blaga, da bi kar veliko trgovstvo vzdignolo, ne, v bisagi so nekdaj, ko še ni bilo železnic, po grdih kamnitih ste-zinah Krnševci donašali kar si bodi na prodaj. A bisaga je vreča, ki ima dva predela, spred i zad, isto tako se o vsakej deželi in o slehernem kraji sme trditi, da nosi svoje blago na prodaj v bisngi, v enem bisažniku dobro, v drugem slabeje. Nu, našemu Krasu so ubogo malo pnstili krasnih lastnosti, grdivnih predel pa je bil vedno in je še dandenes prenapolnjen. Vzemimo torej naj pred nekaj iz te obilice. Krns in burja, ta sta saj kakor nekteri mislijo, ko mož in žena, brat in sestra.
„Kras," pravi Valvasor,1) jo oni svet, ki se razprostira od ložkoga gradil (Laytenburg pri Gočah) in od Senožeč do adri-jaskega morja. Ta svet je zelo kamnit. Mnogo gričev, hribov, vrhov je posutih po njem, kakor razburjeno morje z valovi, le skalovje in grušče jc tu. Na nekih krajih, ako okoli gledaš, ne
'J Eliro d. Ilersg. Krain II. B. p. 262.
stvari, o katerrj pišejo, dobro prepričajo, da se nobenemu nc bo krivica godila i čast kratila. Resnica i bratovska ljubezen nam inorato biti sveti.
„Edinost" velja za vse leto 4 gld. 50 kr. „	„ polu lota 2 , 30 ,
n	„ četrt letal „ 20 „
V tohakarnah 10 kr.
Uredn\itvo in upravni&tvo.
NA NOVEGA LETA DAN.
Minolo leto v mnogo zadevah ni bilo srečno, nebo ni bilo prijazno, prineslo je trpečemu človeštvu mnogo nezgod i nesreč. Dolgo trajajoče deževanje jc oviralo rodovitost zemeljskih pridelkov, oblaki so se trgali, razvodenele reke so prodirale jezove, v puščave preobračale plodovita polja, podirale vasi i mesta ter valile smrt v tihe i mirne doline; vzlasti ogersko, špansko i rusko deželo je zadela ta huda šiba.
Po dolgem deževanji je nastopila v mnozih krajih velika 8nša i pekoče solnce jc vničilo vse blagodejne zemeljske kali, da jc ubogo ljudstvo sklenjenimi rokAini, solznim očesom in obupnim srcem gledalo v trpko bodočnost lakoti v bledi obraz. Ta šiba je zadela tudi več slovenskih okrajn, po vodi /.dihajoči Kras i suho latro.
Nc dosti o tem, tudi dcvetogubnica, ta tihotapila kuga, ki je govedi tako silno nevarna, prestopila je turške meje ter davila kmetu živino, katera mu dela ter ga živi. 1 ta tretja šiba ni prizanesla slovenskim deželam, široko po našej zemlji jc gonobila imetek i gnala strah pred sabo.
Iz teh i drnzih nesreč je nastala dragina, uboštvo; glad i lakot trka mnogim na vrjita; zdatne podpore jc treba. Tolaži nas o tej bedi to, da so usmiljeni ljudje, katerih, hvala Bogu! svet pri vsej sebičnosti i materijalnosti sedanjega omikanega sveta še vedno mnogo ima, z obilitni darovi priskočili v pomoč, da se jc tudi vlada ozrla na uboštvo, da se nadloga zmanjša. — —
To so reči, ki se tičejo vsakdanjega kruha i za katere se mora vsak Človek brigati; upajmo, da nam nebo v prihodnjih letih nadomesti, kar nam je minolo leto vzelo; nc zgubimo poguma, ampak z vero na božjo ljubezen v srci i marljivo roko se poprimimo z nova dela, da so zacelijo naše rane.
Kako pa jo bilo politično naše stanje;? V zadnjih letih temno oblačno, žalostno do duše! Poslednje dni se jc vendar začelo jasniti; še se ni zvedrilo, še niso potihnoli viharji; vendar nc bije več strela na naše glave in veščaki prorokiijcjo, da bode boljše. — V Avstriji smo dobili novo vlado, katera nain obeča
vidiš druzega, nego „grižo" in jako malo zelenja, kajti vse jc polno kamenja. Vendar raste tu pa tam med pečevjem najlepša in najpitniša trava, izvrstna paša za blago, kterega imajo v nekih vaseh prav obilo. Na Krasu se izreja plemenita vrsta konj, imenitni kraški konji so po vsej Evropi znani. Prav zato je c. k. konjušnica na Krasu v Lipici, kakor tam pravijo kraju v tržaškej okolici, no daleč od kranjske meje.
Neke kraško vasi imajo ubogo malo vode. ali jo celo nič nemajo. Tam se nahajajo kalovi ali luže, kamor priteka deževnica, a v letnej vročini se vsmradi ter včasi se prevleče s krvavim skroljubom. Ako dolgo časa ni dežja, postavijo stražo h ka-lovom, da nc pridejo iz bližnjih vasi, ter jim vode uc jemljejo brez dovoljenja. Še drugod siromaki nemajo drv, in prav malo zemljišča in njiv.
„Pomanjkanje drv in frišne vode liadomestujc se onim pre-bivalceni z vinom. Belo in črno kraško vino (teran) se prišteva najboljim plemenom, ter se ga1) mnogo iz dežele izvaža. Od tod menda prihaja, da jc tam pri vsej kraškej nerodovitoati mnogo lepih in velikih vas).
„Snega nc pada dosti, ali po zimi razsaja včasi tako strahovit vihar, da spodmakne konje in prekucne jahajoče, (kakor kaže slika št. 32). Mnogokrat se dobi na cesti mrlič, posebno na glavnej cesti mej Trstom in Senožečami, na Gaberku. Kak-šenkrat se morajo potniki vrnoti, ako prav ljuto razsaja.. Temu viharju pravijo burja, in prihaja nekako od vzhoda, (— severovzhoda —). Kadar prav 6ilno piha, ter polna lica napne so sapo,
narodne i človeške pravice; dobili smo nov državni zbor, katerega večina nam jc prijazna ter se neumorno prizadeva, da izpelje državni voz iz globoke grezi, kamor so ga zaBlcpeli državni možje zavlekli. Resnično, nad našimi glavami je visel meč politične i narodne smrti, prerezan jc htB, na katerem jc bil pripet; meč ni padel na nas, ampak razgalil jc sramoto onih, kateri so nas držali v sužnosti i kratili nam človeštva svete pravice. Se ne sije solnec na razvaline narodne i državljanske enakopravnosti, vendar se kaže zarja, ki nam obeča jasen dan. Zato upajmo i strnimo z upanjem delo, krepko, neumorno delo, ker le tako moremo priti do boljših dni, do pravice i svobodo veselega doma. Kdcr gre za naš rod, za naš dom, ožji i širši: kder sc govori i dela za brate nam po duhu i krvi: tam naj nas vodi le ena misel, le ena težnja, tam nosimo srce na roki. Vljudni hodimo ptuj-cu, spoštujmo njegove pravice, a nc metajmo svojih svetinj v njegovo vrečo.
Čakajo nas še vroči dnevi, hude skušnje, trdi boji; še nismo svoji na svojem, treba bo še dela v potu obraza* da popravimo v lastnej hiši, kar jo bilo zanemarjeno i skvarjeno ; pri težkem delu nc bo nam manjkalo očitih i skrivnih nasprotnikov i sovražnikov, a zmoremo i treščimo jih v prah z dobro voljo, neumornim trudom i poštenim delom.
A ne le v svojej domovini, tudi zunaj nje nas čaka še svoto opravilo, Od Rusov potolčcni Turek ni še mrtev, so tlači nase brate, šc ima v Carjem gradu svoje gnezdo; po konci ga drži Anglež, največji trinog sedanjega časa; Slovanu zavida svobodo, da sužnjemu more piti kri i mozeg, rasti i pnsti se v vesoljnjej gnjilobi. Anglež divja i ropa po vsem svetu; kodar koli vidi svoj dobiček, povsod ima vmes umazane svoje roke ; za pretvezo mu jc svoboda, s to se pred svetom baba, a njegov bog jc z.luto tele. Zarad dcmautov, katere kopljejo v Zuluški deželi, podvrgel sije zamurski svet, napadel Avfganc, da potegne nase trgovino te zemlje. Ali plačilni dar. jc zadaj, vsa krivica, vsa preliti kri se zvrne na nenasičeni kramarski rod. Brczvspctina bo njegava roka, ko pride druga vojna na Carjigrad i ta čas ni daleč, ker Turek jo se svojim dejanjem sam kliče pred ozidje starega Iiizanca; zopet se bo lesketal križ na Aji Zofiji in iz nje bo donela veličastna pesem Sursuni corda v slavo očetu večne milosti. Turku bije zadnja ura, osoda mu veleva iz, Evropo; dokler se to ne zgodi, nc bo miru na zemlji, za njim pa dobi tudi Anglež plačilo, za katero jc služil, kajti narava vsaccmu svoj dolg plača i pregovor pravi:
Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.
Na Ruskem roji neka zaslepela besna drhal, niliilisti po imenu, ki ima tako črno dušo, da išče človeške blagosti v popolnem divjanji, mCBta zožiga, zavratno mori prve velikaše, napada celo carja, moža, ki si je z oproščenjem ruskih kmetov i
') Krasom1 dolenji bi rekel: „su jc produ.0
in zračno svoje orožje dobro nabije, ni moč človeku obstati; da! nemogoče jc, bodisi peš ali na konju, potovati po tržaškej cesti iz Senožeč v Trst, ali iz Trsta gor v Senožeče, ko bi kdo tudi glavo imel zgubiti, ako ne gre.
„Pisatelj Seferus pravi, da v La poniji razsaja včasi silnem vihar, ali ljudje si življenje otmejo, ako na tla ležejo ali se po lukujah poskrijejo. Na Krasu pa ni moč uiti burji, kajti ni lukenj, (?) in da na tla ležeš, nisi svest, da živ ostaneš. Burja vse vprek v zrak dviga in odpihujc, kamenje izrovii, d.i po zraku frči, kakor sodra ali toča. Ko bi torej na tla legel, da te burja ne odnese, pa si v nevarnosti, da tc iz zraka padajoče kamenje: zmečka in pobije.
„Ta veter grozovito vlada (recimo ljuto razsaja) zlasti na „Gaberku.* Gabcrk jc kraj ali svet mej Trstom iti Senožečami; tam nij vgledati bilke trave, nc zemljišča, nič le trdo ostro kamenje in stene obsute z gruščem, ki ga jc burja okrog nanesla. Povedi kaj tacega ptujcu, pa bc ti bode amijftl, ter si Hvojo mislil, da nikakor ni tako lalian ko pero in ne dal bi sc spihnoti, a burja ga kmalu preveri o praznoj ujegovej bahariji, da le začne goditi. Takrat naj pride, kedar začne mehove natezavati, pa domačega človeka šc ne ustavlja, ako gre peš ali čc jaha, ptujcu gotovo izpihne pogum, kakor lučico, ter mu srčnost odnese kakor pero ; veliko je treba se truditi in prigovarjati, da ga potem naprej spraviš. Na to se zelo čudijo burji, h ktero so se malo pred kratkočasili in burke uganjali. Ko močneje guči, kadar Kraaevoi šc lahko naprej Btopajo, (—c navajeni so! —), živi krst nc spravi ptujca naprej, da ga ne vem koliko spodbujaš z, vso največo zgovornostjo; zasuče se, hrbet obrne, zahvali sc za tako
z osvobojenjun turških Slovanov pridobil neumitne zaluge za človeštvo. Železna roka ruske vlade i zdrav razum roškega naroda gotovo tudi to pošast ukroti; | n v ar m tem pa Rusija zliira svoje moči i bode zopet na mestu, kadar bo treba /h pravico v og< nj iti.
Stari Dismark, oprt na bajonete i lisičjo svojo lastnost, laska se zdaj temu, zdaj onemu, popide pa onega, kdor mu prvi v kremplje pride; prenapetemu prijateljstvu ni dosti verovati i žuto bi Avstrijo svarili pred tem možem.
V Italiji kmet najbolj strada in vendar ona nema »e do^ti raztegnenega želodca, še bi mu rada prikrpala južno Tirolsko i naše Primorje, ako bi te deželi ne viiele na previs'ikej veji.
Na Francoskem se čudovito lepo razvija narodno blagostanje, ker se vlada briga za domače stvari, v zunanjo politiko pa le malo vtika.
Kazvitek novih, po Kuiih osvobojenih držav veselo napreduje.
Po vsej Evropi pa se opazuje neka negotovost, neko strastno hlepenje po predrugačbah, zdi se, da je naš čas le prehodnja doba i to je gotovo, da dolgo ne more tako ostati, kakor je sedaj.
Sam Bog ve, kaj prinese novo leto!	F. C.
Pomoč našemu kmetu.
Nemogoče mi je tukaj vseh vzrokov našteti, zarad katerih naš kmet tako hitro obožuje, hočem pa nekoliko sredstev navesti, s katerimi bi se mu lahko in hitro pomagalo. Primorski kmet mi je ko najuboineji znan, do vrata zadolžen in ako mu hitro ne pomagamo, zadi ne naš narod iu državo velika izguba. Kdo če pomagati? Vlada sama iz lastne volje ne stori tega koraka, drugače ne, ako ni prisiljena. Mi imamo mnogo delulnili ljudi, ki radostno vstopijo v taka društva, katerim je v resnici mar z t ljudeki napredek. Društvo „Edinost" si je zapisalo na prapor lepe besede, le izvršiti jih je treba in potem bodo njezini udje raBtli ko gobe po gozdih. Ta moj spis ni namenjen neizobraženemu človeku, ampak društvu »Edinosti", ker sem popolnoma prepričan, da vsi lepi »piši po časnikih in knjigah našemu trdemu in revnemu kmetu skoraj nič koristi ne donašajo. Delajmo in pomagajmo, kdor le more, našemu narodu a ne posamezno, ampak združenimi močmi; naša društva naj nam bodo voditelji, v njih iina vsak svojo merodajno besedo in vsi skupaj moremo pa tudi nasproti našim deželnim in dižavnim poslancem barometer biti. Društva morejo na nje vpljivati, posamezniku je to nemogoče.
Društva in naši poslanci so sredstva, po katerih se dii našemu kmetu naj hitreje in naj izdatneje pomagati, ako imajo to storiti resnično voljo, no pa le sladke besede za vsakega
Skušnja nas mora učiti, da si siromak in neizobražen človek nenioreta ne materijalno in tudi ne duševno pomagati, ker je eden prtubog in drugi preprost. Inteligencija zastopana po kakem društvu, pri nas po „Edinosti", naj vzame vajet« v roke, naj si pridobi na vsakem polji zadosti delalnih moči in naj prične spodaj omenjena prašanja v prid našemu kmetu razpravljati iu potem naše poslance naprositi, da jih v dejanje uvodo.
1,	Pustimo za zdaj popolnoma na beraško palico došle kmete na stran in pomagajmo še onim, kojim je še se svetom mogočo pomagati, kojih se pa pisan svet ne prime, te učimo s živo besedo. Naj prvi početek naj bo ta, da za Primorsko dobimo popotnega učitelja za toliko časa, dokler nemamo zadosti sposobnih ljudskih učiteljev. To naj se hitro zgodi, nko ne, nas nasprotna stranka prehiti v veliko našo škodo. Naloga popotnega učitelja je že vsakemu poznana, korist njegova pa le malo kateremu. Troski, koje bi morala ali dežela ali država plačevati, bili bi le majhni in le za nekoliko let, dokler nemamo družili ljudi.
2.	Agrarni kongres je sklenil na vlado vpljivati, da se v ljudske šole poduk o kmetijstvu uvede in uže otrok za kmetiški stan pripravlja. Ta zakluček se mi zdi v teli le besedah izražen: „naredimo najprej streho in potem hišo!" »Edinost" naj narobe dela in naj pred vsem skrbi za učitelje, ki bodo sposobni v ljud-
skih šolah v kmetijstvu podučuvati in v to naj se skrbi najprej za preustrojitev učiteljišč, kar po naših poslancih lahko sprožimo.
3.	Duhovni gospodje ko do tedaj naj glavneji steber pri vsakem početju iu se veliko glavneji postanejo, ako svoj poklic med prostim ljudstvom spoznajo. Oni so v vedni dotiki z kmetom, njim je najlažje v vsakem obziru na kmeta vpljivati, in tudi svoj upliv neizrečeno razsiiijo, ako bodo tudi za to skrbeli, da bodo v kmetiji zadostno izobraženi. Naj se počne na to delati, da se pri nas v semeniščih teologom kmetijstvo kot obligaten predmet uvede. Kadar bo dosti duhovnov in učiteljev, nam popotnega učitelja ne bo treba, deželne kmetijske sol« zadobe se le potem svoj pomen, dandanes so pii nas le draga posknšnja.
4.	Ako hočemo našega kmeta od popolnega propada in naše dežele od pretečega pogibelnrga socijalizma rešiti, nam je zato skrbeti, da se prosto razkosavanje kinetiških zemljiši omeji, ker ta sedunja običajna razdelitev je ena naj glavnejih vzrokov obožavanja kmetiškega stanu.
5.	Razkosavanje zemljišč je vže do tega prišlo, da se ustreljen zajic vže čez treh kmetov njive prevrne, tožbe zarad nepotrebnih potov so vže svoj vrhunec dosegle in dasi je uboštvo ua največji stopinji, mora se še na druge srenjske ali občinske davke misliti, da bo mogoče poštenemu mej nepoštenimi živeti. Poljski čuvaji (novi občinski davek) so že neobhodno potrebni, delajmo z vso silo proti njim in skrbimo raje za osnovo postave za sjedinjenje razkosanih zemljšč (komasacijon).
P>. Tako zvane liberalne postave so v teoriji res jako lepe a v praksi vsej državi jako pogibeljne, one dovoljujejo vsakemu beraču prosto ženitev brez pomigelka, ali so novi zakonski sposobni svojo družino brez škode občine izroditi. Da ima vsak v pravem pomenu besede berač pravico sc ženiti, to je posameznemu človeku v resnici prav prijetna stvar, a nasledki take ženitve so rastoči proletarijat, pot h socijalizmu (komunizmu), vedno večji občinski davki in uboštvo. — Skrbeti nam je opet, da dobimo stare dobre postave nazaj, po katerih ima občinsko zastopstvo pravico zakone dovoljevati in potem tudi za take reveže skrbeti, ki iz revnega zakona izrasto.
7.	Dekle in hlapci po kmetih to zarad slabih dohodkov in zdravega razuma gospodarjevega nezmožni ženiti se, rad tega pobegnejo v mesta in trge, tam sc obrabijo in ženijo na škodo občini, v kateri 60 bili rojeni. Naših društev skrb jc po naših poslancih prenuicditi ono občinam v nebo vpijočo krivico — doma-činsko pravo Take ljudi mora preživeti ona občina, koja je vzrok njih revščine, ali koja jih jc prevzela.
8.	Uže med prostim ljudstvom pri nas jc več oderuhov, nego v judovskej deželi, jaz sam sem imel priliko od 10 do 25 odstotkov videti na dolžnih pismih, narejenih pri o. k. nradniji, nikjer ni po ceni denarja dobiti, kur jc kmetiji neobhodno potrebno; tudi tu naj bo naša briga narediti posojilnice, ki so oproščene vsega davka in samo za ljudski blagor delajo.
Hodite preverjeni da so to vže davno izkušena sredstva, po katerih sc nam je ravnati, ako nam je v resnici boljša bodočnost našega narodu na srcu.	Domobranae.
Dopisi.
S Krasa, 22. decembra.
Včerajšna veselica v Sežani jc bila ena i/.mej najlepših, kolikor sc jih spominjam; pokazalo sc jc pa tudi, kako skrbno se tam podučnjc i kako lepo napreduje mladina.
G. Anton Leban jc mladino istinito dobro izvežbal ter srečno vodil v petji. L'oslušati tc čarobne glasove iz nježnih ustic nedolžne šolske mladine ; poslušati tc srcu govoreče deklamacije, ki so dokazovale, da mladi naši deklainovalei in deklainovalkc predmet ruzumo, da čutijo, kar govore; poslušati te deklamacije, domoljubje izraznjoče: — oj, to Vam je bil vzviševalen genljiv prizori Marsikoga navzočnegn so polile solze in tudi meni je zasvetila solza v očesu. — Ti mali ljubčki, ki prisezujo zdaj večno zvestobo Sloveniji ; ti mali Ijnbski postanejo nekedaj brez
godbo, nič ne mara poslušati teh trompet in stort (fagotov) boje se, da mu utegno pušo izpilmoti.
„Recimo pa, da burja kar na ves stežaj razpno svoji peruti, ter jame silno mahati in plati, naj ec kar hitro umakne slehern domač ali zvunanji človek; kajti takrat burja tako tuli, da marsikomu dušo iz života izpuli: grdo premetuje nesrečneža v zrak in z vso silo sopet na tla, da si roko ali nogo zlomi ali glavo razbije.".....
Valvasorja je morala kraška burja strašno razbuditi, ker jo tako obdeluje. Menda ga jc kedaj dobro prepihala, ko je jahal iz Senožeč čez Gaberk v Trst. I/ tega popisa, recimo poetiškega vzleta Valvasorjevega je razvidno, da je burja pred 200 leti prav tako hudo in še hujše razsajala nego dan denes. Pa Kras ni kriv, Kraševci tudi ne, da burja z ledeno roko po kraških stenah bije. Volk je rekel jagnjetu na potoku spodaj stoječemu : Kaj motiš vodo? Isto natolcevanje nepremišljeno se mnogokrat sliši: Od Krasa prihaja burja, lini ja prihaja od zunaj na Kras, in po obstoječih zakonih narave mora priti, kakor voda, ki iz studenca na gori se izteka dol na planjavo in v morje, tako jc burja od pam-tiveka pihala iz gorovja na Kras in dol proti jadranskem morji. Lani je vso zimo deževalo, in smo si želeli burje, a letošnjo zimo nas toliko prepihava, da smo sc je do sitega naveličali. Nenavadno ojstra, 6trupena zima in mrzlota jc storila, da se je zrak po planinah bolj zgostil, in z vso silo polje dol proti moijn, ki je topleje od sosednjega sveta, in ko so na kopnem vse vode zmrznole, in bodo ledarji imeli prav dobro letino, morje je vedno talo. To bi letos tako bilo, naj 6i je Kras pogozdeu od konca do kraja, kakor jc bil v praveku, ali da je še veča goličava. Gotovo
dvombe pravi stebri slovenskemu narodu. Piepričan sem tega, ker vem, da vtise, — katere zadohi otroško srce, ne izgino nikoli. Sola, narodna sola more največ pripomoči, da zadobiino pravih narodnjakov; a ne pričakujte tega od sole, v katerej po-dučujn „zivcrglerji" ali narodni mlačneži; ampak le od take šole smemo se nadejati dobrega sadu, v katerej podučujn učitelji, ki po prekinjeni domoljubljem, učitelji železnega značaja! Hvala Bogu, da smemo P rimorci ponosni biti na slovenske svoje učitelje, kateri imajo pred drugimi kolegi prednost, da jim nij še nemška kuga zavdala srca in ki znajo v mladini vzbujati uže zarana narodno svest. In glede poslednjega je pokazalo učiteljsko sežansko osobje, du res častno izpolnjuje svoj nalog.
Učitelja Leop. Cvek in Anton Leban sta zaslužna domoljuba, kakor tudi učiteljici Cazalurova in Pitamičeva, jedva letos iz goriške preparandije prišedši — jako ljubki in izobraženi go-spici. — Takemu učiteljskemu osobju, za narodovo provzbujo se trndečemu r „čast in slava!"*)
Gradimir.
*) Ker uže drug dopis govori o veselici, zato smo tega skrnjšali.
(Ured.)
Iz Lokve ua Krasu, dne 31 decembra,
Ne bodem vam pisal o vremu, mrazu, burji in zimi. ker mislim si, da ta je letos povsod dosegla ono stopinjo, da že mnogo let ne tako. Obelodaniti hočem le nokoliko reči, katere bi trebalo predrugačiti.
Pred tremi leti so bile napravljene v tukajšnej cerkvi nove orgije in tukajšnemu učitelju je bilo določeno 100 gld. plače za orglaujc; ta davek pa jc tukajšni gospodarski svet tako razdelil, da mora uboga vdova, ki berači, da sebe i svojo zaslužka nezmožno rodovino preredi, prav tako (30 kr. za organista plačati, kakor veliki posestnik, kterega družina presega 20 osob.
Minolo je 3 leta, kar so Loknvci potrosili nad dva tisuč forintov za popravljanje cerkve in zvonika.
To jc prav i lepo ter soseski na čast, ali treba je skrbeti tudi za vsakdanje potrebe; kaj pomaga, če je hiša ko grad, notri pa sam glad? Cesa nam jc pa najbolj treba? — Vode!
Ako spoinludi in še cclo zdaj potuješ skozi vas in prosiš za kozarec vode, poreče se ti: Nemarno je, kajti moramo eno uro daleč ponjo hoditi.
Vsako zimo, tako tudi letos, zvozi sc led iz vseh kalov v pivarne v Trst tako, da kuli skoro suhi ostunejo, voda iz druzih dveh vodnjakov, ktera sta sedaj prazna, porabi sc pa za živino; dva vodnjaka za vso vas, ki ima nad. 1300 prebivalcev, pa ne zadostnjetu, toliko manj, ker vsak dan prihaja in odhaja na stotine ptujcev živino napajat, domuče in pa pluje in tc zadnje toliko, da se jc v nobenej vtibi pri cesti toliko ne napoji, kakor v Lokvi. Ako bi nas nesreča ognja zadela, ne bi nam ostalo dru-zega, nego od duleč gledati, kako rudeči plamen naš iraetek vni-čujc, ker gasiti hi nc bilo s kom. Kako lahko bi Lokavci imeli sredi vasi vodnjak h živim studencem, da bi nigdar vode ne ma-njkolo in to z malimi troski.
Res je, kur sc vodu tiče, iumtno z mestom Trstom enako osodo ; tudi tatu sc v mestnem zboru uže mnogo let govori o vodi, a storilo se še nič ni. Naj bi tc besede pule na dobro zemljo i prepričali očete nase občine, da nam je vode trebn.
1 z tržaške okolice.
Siromaki v okolici so pomilovanja vredni. Brez dela v slabili pohištvih trpe mraz i pomanjkanje, da sc Bogu smili. V Trstu darujejo vsuk dan bogataši mnogo novcev za siromake županu v roke. Koliko se pri delitvi teh darov na t<ržaško okolico ozir-jemlje, tega ne vemo, ali nič nc vidimo, da bi se našim ubozim pomoč delila pri delitvi. Naj bi naši poslanci pozvedeli, kako se obračajo bogati darovi i delali na to, da sc tudi na okolico ne pozabi, ampak da se razdele darovi tako, kakor zahtevajo potrebe. Tržaška okolica je s Terstom zvezana v eno občino, kar laška stranka v mestnem zboru poudarja vselej, kadar gre za ob-
smemo reči, ako bi bili veči gozdovi, bi imeli še hujše zime, nego jih imamo, kajti prav gozdovi delajo kraj bolj hladiin iu mrzlo-ten. Iz zgodovine jc znano, da je reka Tibera v Rimu pred Kristom kedaj zmrznolu, a od kar so Rimljani veliko gozdov posekali, iu cele pokrajine kultivira^, v polje ali spašnike spremenili, sc ne sliši več, da bi sredno-in južno italske reke več zmrzovalc. Poljedelstvo odganja zimo, ne gozdovi. Neopravičeno sc mi toraj zdi prenupeto rogoviljenje za pogozdovanje Krasa. Nu, ako se kedaj posreči — Bog varuj — ves Kras z borovcem pogozditi, kaj potem kmetu (pa tudi gospodi) ostane ruzen - smole ? Veliko drevju, kadar vmes ostajajo golicave (pašniki, polje, senožeti) po nazorih nekih naravoslovcev pomnoži burjo, ne da bi jo zmanjšalo. Voda, stianena v ozkej strugi, z večo silo naprej podi valove, nego po široken prostorju razlita. Tako je tudi burja najhujša na prelazih in prclovcih, kjer sc pretaka, liki vode v tesnej strugi, ter besno plane v izpostavljene nižine. Burja ni le na Krasu in v Trstu, tcniuč po vsej Istri, Dalmaciji, v Ipavskej dolini. Ako torej Valvasor omenja samo na Gaberki burjo, ne smemo misliti, da je Gaberk identično s Krasom. Tudi na Krasu v nekih vaseh, kakor v Tomaji, Dutovljah in ondašnjoj okolici nc čutijo burjo, in kadar drugod hudo razsaja, tam zraku nc gane. Gaberk, tudi ni ves svet mej Trstom in Senožečami, nego le nizki hrib, ki sc razteza od Ccbulovce pri Divači mej Scnodoljem in Bresto-vico (1'ovirjem) do Storij in malo proti Sežani,
Tam pa je od nekdaj burja domii, skrajni hrib Giibrku proti Storjeni nad Podbrežami sc tudi od nekdaj imenuje Biir-jovice." Kodur jo bila staru cesta iz Trsta, po kterej je Valva-zor jahal, (pri Punčani (sv. Jakob) po Plajdah, zraven Ročola,
pod Bombel, v Ketinaro, Ključ, Hudoleto, Bazovico i. t. d.) je vselej bila strašanska burja. Od Basovico naprej proti Lokvi je mej hribovi Završiči in Gročanskim vrhom kakor nalašč napravljen tok za vihar, in Divača ima svoje ime od burje, kjer se silno zaganja in z vso močjo „duvu,» (torej bi sc nc mara bolj pravi-ljno pisalo „Duvnča"? —) Od Gabcrka ima svoje imč vas Ga-berče proti Senožečem. Tod jc bil prelaz menda žc za rimskih časov, kajti Strabo, najznameniteji grški geograf v starem veku pravi: „Od Trsta, karniškega trga (mesta) do cirkniškega jezera se gre čez hrib Okro. Okra pa jo najniža veja planin"1) Giibcrk jc res najniži hrib incd sosednimi gorami, ter neke senožeti, in doline, na Gaberki, ki sc imenujejo Ogrščico ali „Ohricice" očitno kažejo na staro Okro. (?)
„Gaberk" ali „nu Gaberki" so neko hiše (krčme) pri cesti ki iz Senožeč drži v Sežano in Trst, kder jo pozneje bila in je še glavna cesta. Ondot je tudi od nekdaj huda burja, ter ima tam, kakor ljudje pravijo „svoje mlade," ki jih besno varuje. Stari naši pradedje i sploh Slovani so si natorne prikazni personificirali ali v kakej živi podobi obličili. Tako so si obličili hudi vihar, piš ali „šijon" v podobi zmaja, (pozoj - lintvurma), kterega so tudi zvali „san" ali sen), kakor jc razvidno iz starega kra-Ijcdvorskcga rokopisa :„.... od krkonoškegu gorovja, gdeže Trut pogubi san ljutu.„ (Libušin sud) Najbrže torej ste dobili vasi „Senoieče« in „Senodolje« Bvoji imeni od „suna" zmaja, ne pa, kakor se sploh misli od »sena« (trave). V dokuz temu mnenju, kterega pa nobenemu nc v silujem, imam vse stareje listine, v kterih so bere „.Sanosctsch," „Sanosezza" ali „Sanoseccbia," torej kraj kjer je prihajal san, zmaj, silni vihar, kakor po prošeku ali
\
fm a bremena. V Trstu se so zasluži kak krajcar vsak dan, ali nekedaj. Katnen, ki je pal v zaje/eno vodovje avstrijskega parla-	Kiujska dežela Hi j« piiborila novo rast. Ker jc blagi giof
v okolici tega ni, človek v lindej bnrji 4e izpod strehe no more. men ta, dela ogromno k rogovje, ki se vedno .še širi, ki s«- raipro- Barbo, državni poslanec, umrl, bil;« jc nova volitev i naiodni Sluha letina nas je hudo zadela, zaslužki so redki, ker je stranja huje in jače. Kiztrgana j«; po večjem strankarslva ve/ : kandidat, knez Krnit Windischgrati jc li I 3. t. m. za državnega delalcev povsod preobilo i dela zarad slabega vremena i hude porušilo se je staro zidovje, zgubili so stari obrazi čarovno svojo poslauca z vsemi glasovi izvoljen, celo nemški Kočevurji so mu burje zaostajajo. Poleg tega pa nam se ptujci jemljo krnh, ker moč. Ustvarilo se je novo poloije. Čilo mn je mlado lice. Nove vgi glas dali. To je lepo i neovržljiv dokaz, da ao Koče« ar ji sem vse mrgoli, kakor bi .se tu med i mleko cedilo. Kes je, prikazni so stopile na burno torišče, prikazni, ki so se dosle od- uvrjeni, da jim Slovenci ne bodo kratili pravic i da vidijo slepa-kruha ne zavidamo nobenemu, ali domačim ljudem naj se pred tegovale javnemu živenju. l'rvo je zdaj, da ima državni zbor kre- rijo nekterih nemčarjev, ki divjajo nud Slovenci. Priv ima „Slo-vsem daje s tem, da se jim delo preskrbi, koristnega dela se ne pak temelj, da ima trdno podlogo. Metamorfosa je nastala. Vsem venski NarodJ, ki sporočivsi volitev pristavlja: Uniaroverne ifran-manjka i naši mestni očetje bi največ koristili g tem, da se da enako pravo! jej je gaslo — in naše je to gaslo! —- Mi privo- ke na Kranj tke m ni reč,
delo vsakemu,kdor more delati, ker tako bi uboštvu vrata zaprli; ščimo vsacerau pravo, a zjhtevamo isto pravo i za-se! da, obe-	Črnogorci imajo zopet opravilo s Turki. l'o berolinskej po-
delavec je hlebavec.	čajo se tudi nam bolji časi. Narodje, ki žive pod našo ustavo, K0(j|,j j,ua Gusinje g Plavo vred pasti k Črnej gori. Turška vlada
--i zovu se Avstrijci, z enakimi pravicami. Oni so Avstrija! V onej pa je ve(jno odlašala ta dva kraja dati Črnogorcem, z.rad tega
j Avstriji živć pa tudi Slovani; i oni so merodajen faktor, ravno- 80 bili uže hudi boji; zdaj se vendar čuje, da je turška vlada IZ Nežaiie na btepanovo. pravcn „ druzimi; i oni žive pod isto ustavo in na dalje, — reklo ukazala Muktar paši, naj gre proti Plavi i Gnsinju ter ju izroči Lepo je kazalo leta 1878 vse sežansko polje, a grozovita, se je na vplivnem mestu, — in na dalje ne bodo se smeli več, Črnej gori. šterdeset i pet minut trajajoča toča je potolka njene najrodovit- 1 ko nekedaj, pritiskati na steno.	Tudi grška vlada je s turško navskriž zarad novih mej
nejše predele. Zlasti Sežancem i Dancem je pokončala nad dve	Končan je boj, ki se jc bojeval o priliki zadnje adrese. Na- mej obema državama. Uže leto i dan so dogovori zarad tega;
tretjini belega žita i nad dve tvetjini plemenitega vinskega pri- dejujmo se, da orientalno pitanje ne bode na dalje cepilo srank. (?) j V8(. jc pa brez vspeha, ker turški komisarji odrekajo danes to, pridelka. Nadejali so se unesrečeni prebivalci, da jim bode leto Brambena postava se je rešila konečno vendar le povoljno, A, kar so včeraj obečali. Zato je začela grška vlada žugati z vojno 1879 milejše, — a viži : vsi upi spluli so jim v nič. Prevelika glede češkega prava stojimo danes še tam, ko pred desetimi leti. ju vojna bo gotovo, nko velevlasti ne prisilijo Turčije, da sc mokrota spomladi je zaprečila dani ne vinska trta zarodila, ne Toda drug je danes položaj v državnem zboru, ugodneji bratom z Qrako z lepa poboga.
ozimina in jaro žito se sponesla ; strahovita suša, ki je trajala Čehom; tudi njim se svita boljša bodočnost glede narodnih tirjatev. j	Macedonskcm se zopet zbirajo četo na upor zoper Tur-
skoraj štiri mesece, uničila jim je še jesenske pridelke, i leto . Narodi avstrijski so se bili, od 70—80 leta. Nadalje ne £jj0. pripoveduje se, da so dobro oborožene »er da imajo več 1879, je sploh slabše od leta 1878. K tem nimam se je prid ru -1 bode trajalo to! Zlate besede: „Naredite mir mej mojimi narodi! milijonov novcev.
žila minolega meseca oktobra šc goveja kuga, ki je na Dolenj- morajo skoro postati meso!" Novo desetletje nam hoče biti pra-, Angleži so vendar zmogli nvfgamke Če!e, kar je za zdaj reškem i Stajarskem i celo v Jelšanah razsajala. Sloveči sežanski: vičneje; reši nam narodne naše tirjatve! Vsem nam bodi sveta sj|0 angleško niinisterstvo; da so bili Angleži tepeni, moralo bi mesečni semnji so bili vsled te bolezni ustavljeni i množim se-idevisu: Pravica bodi temelj nove zgradbe! Na delo tedaj, s zdru- bilo odstopiti.
žanskim krčinarjem je odšel po zaprtiji zadnji zaslužek; i da u- ženimi močmi na delo! boštvo bode popolno, odrezala jc koncem koncev šc nenavadno	N» delo i Ti, vrla „Edinost", tain na obalih jadranskih !
ostra i prezgodnja zima vsako občevanje.	Tudi na dalje šc ščiti tlačeni, borni svoj narod; tndi na dalje ga
V tej revščini, v Sežani doslej prav nenuvadnej, prišlo je spodbujaj k delu, k marljivosti; vodi ga k zavesti, da bode poprav po godu, da jc krajni šolski svet sežanski po nasvetovanji i nosen na svoje ime, da bode znal zavrnoti pritepenega ptujca, i požrtovanji vrlega sežanskega podžupana i presednika k rajnega ako bi zase reklamiral beli Trst, tužno Istro; rekoč: Mojc je to! šolskega sveta g. Josipa Delene priredil na božično nedeljo svet- Tu biva moj rod! Slovansko je ono sinje morje, slovanska sveta kovanje božiča (božičnega drevesca). Prav lepo mošnjico denar- (ta zemlja! In tu sem le jaz gospodar, le jaz domačin s zvestim jev je nabral 'uže imenovani gospod šolskega sveta predsednik srcem !	Prostonlav.
od razne v Sežani i v Trstu stanujoče gospode i s tem denar- j	^ ^
jem se je napravilo dokaj obleke in obuvala ubogim učencem Be-žanske narodne šole. Blagodarnc gospe so podarile pa v ta namen raznih jestvin. Vse to je bilo rneju šolsko mladino javno razdeljeno. Nobeden učenec ni šel prazen domu. Veselica sama je bila prav prikladna, lepa, vzvišena. Tacega veselja ni bilo v Sežani meju šolsko mladino gotovo šc nikdar, kakor minole božične nedelje.
Ta vclckoristna veselica jo bila prava narodna vcsclica. Nje se je vdeležilo ogromno število Sežancev i drugih gostov, saj segala i segla jc iz srca i srce. Ta veselica jc bila več vredna nego deset dolgočasnih plesov. Nadejamo se, da nam gospod predsednik krajnega šolskega sveta, ako ne prej, vsaj za prihodnje božiče priredi na splošne želje i veselju enako veselico.
Pri tej prilici nemoremo i nc smemo pa pozabiti zlasti gospoda viteza Ivanca pl. Skaraiuanga, Ne le da je ta blagodusni gospod blagovoljno svojo dvorano za vcselico prepustil, podaril je tudi lepih dvajsetpet goldinarjev za obleko ubogim učencem ter jim jc h krati poklonil vrhu kupcu obleke in obuvala tudi veliko kišto polno južnega sadju. Da bi njega posnemati hoteli tudi drugi premožnejši gospodje, ki imajo v Sežani šc kaj več nego navadim letovišču. — Živel te Bog! blagodušni sturče z iniljeno Tvojo družino še mnoga i mnogu leta zdravega, veselega i čilega! To prosimo.
Kritični politični pregled.
V božičnih praznikih je praznovala tudi politika, zato časniki, ki morajo vedno kaj novega svetu naznanjati, donašajo vesti, katerim ni dosti verovati.
Začasna trgovinska pogodba z Nemčijo se je z nekoliko promembo do konca meseca juniju podaljšala.
Mnogo se govori, da se niinisterstvo dopolni z možmi pravne
odstopiti
Iz Buskegu se poročajo promeinbe v zunanjih zadevah i trdi so, da car pojde na Francosko k hudo bolnej carici ter izroči vlado carjeviču nastopuiku.
Španskega kralja i kraljco jo hotel nek zdivjan človek umoriti, dvakiat je iiauji ustrelil, pa k sreči ni zadel.
V Carigradu jo vstal velik hrup; tuiški tnolali Ahined Tcvfik je prevel sveto pismo v turški jezik ter je bil zarad tega k smrti obsojen. Angleški poslanec Lajard, zvedevši to, jc zahteval, naj sc molah takoj osvobodi, ako lic, zapusti Carigrad.
Sultan se jc na zadnjo udal vsem Lajardovim zahtevam.
----------
Domače stvari.
Na znanje. Po želji mnozih gg. naročnikov bo list izhajal vsako sredo.
Prijeli smo in oznanimo. Spoštovani gospod odgovorni
Prcfttranek, 5. januarju.
Z Notranjske Silvestrov večer! Se nekoliko uric, in odpihne časa vihar zadnji listič leta, — Kronos odpre svoje žrelo, ter pogoltne zadnjerojeno svoje detel Desetletje zloglasne sedmice skoro mine ter zapade ostrej kritiki poznejih historikov!
Zopet jemlje loto slovo od nas, zopet se potaplja eno v neizmerno globel prošlosti, — leto, ki nam jc prineslo dokaj važnega, v kojem nam je dozorelo čuda zla, u dozorelo ipak tudi nekaj dobra za Slovana. Volitve 1879 I. imajo drugače licc od
prolazu. V žnpniški cerkvi senožeški je glavni patron (godnik) sv. Jarnej, ki ima »loi v rokah ; morda je uže v tem nekaka u-nalogija (sličnost) s kakim Btaro poganskim božanstvom. Ali večjo, očitno na staro češčenje „sena" - zmaja nas opominajoče je svetišče sv. Murgaretc, ki jc zmaja premagala, v Senoddljah. V ljubljanskem šematizmu (imeniku) jc sicer pisano : „v Senodoljali cerkev sv. Duha,14 pa gotovo je kedaj bila cerkev izključivo svo-tej Murgeti posvečena, kajti še dundenes imajo Senodoljci na oni dan (12, julija zapovedan praznik, V toinajskcm župniškem kata-panu (— zapisniku župniskih pravic in opravil —) od prejšnjega stoletja je pisano: „Die 12. Jnlii processio cum crucibns ud S. Margaritain in Sinadole" ( - dne 12. julija jo procesija s križi k sv. Murgeti v Siuodoljo —). Gotovo so šc od družili krajev, menda od vseh sosednih župnij, imevali velik shod v Senodoljali dne sv. Murgete.
Valvasor') piše, du so na Kranjskem neke jame, iz kterih je prihajalo slabo vreme, vihur, toča, in so jih vsako leto v procesiji hodili blagoslavljat, du so zmaja potolažili. Na Čuku pri Rodiku je malu luža „jezero," kamor so kedaj s procesijo romali, in je moral duhovnik „piinati„ hudobnega duhu, da nji po leti nupravljal vihurja in toče. Isto tuko so hodili Krasevci v Seno-dolje, da bi „senu-zmaja na priposnjo sv. Margete vkrotili.
Kakor na tem prolazu iz Trstu v Senožeče in naprej v Ljubljano, tako nahajamo ljutega „Bana« viharnega zmaja na dru gem glavnem starodavnem prolazu iz Ogleja čez Čavenj v Ljubljano. Sanabor je vas na cesti iz Ipavske doline gor v Podvelb
') Strabo. Geogr. 1. VII. 1.
stranke, nekateri časniki trdijo, da iaia grof IIohenwart minister- I urednik ća80Pi8tt »Edinost« v Trstu: ski dekret nže v Žepu; znamenju vendar kažo, da do tega še ni j ^"i1 »Edinosti- dne 13. t m. št. 23, strano 3, v III. prišlo.	predalu se čita: „Tiskovna pravda, ltojanski učitelj Bonin uložil
Ustavovcrna stranka, katera je dobila pri razgovoru i glaso- J®----ker 1,1,1 doP'8"ik °fiito Wvo renegatstvo". . . Ker pa
vanji o vojnej postavi smrtni udarec, skuša zdaj sleparstvom od- 10 n,j BRUm lu9n,(,ft'	»» P°dl»K» 8- ™ tiskovne
trgati Poljake od zveze s Čehi ter jih pridobiti nu svojo stran. P08lttVC» da vJ,rvi n,i v druK' 8,1 Važe8a »'»»opisa „Edinost« Obeča i ponuja jim vse, kar le hočejo, popolno avtonomijo za to1 °',j|lv'to sledeči ceno, da jim pomogo Čehe i Slovence zutreti i germanizirati.	Popravek.
Da od tako nesramne ponudbe pošteni poljski poslanci stu-, Nij istina, du sein juz uložil tožbo proti „Edinosti" samo dom obraz obrno, o tem ne more nobeden dvomiti Centralisti so! /ttt0< ker me imenuje „renegat", marveč zato, ker me kaže, da zbesneli, nobena pravica jim sveta več ni, nobenega slcparstvu jih jUK podučujem vsaki dan po 1 ura italijanščino v mojem razredu; več sram ni, le sauii hočejo biti gospodarji, vse druge pa v j da namerjuvam uničiti slovenski razred; da sovražim slovanstvo; sužnost oklepajo.	da nijscin sposoben podučevati v slovenščeai; da sem magistratov
Zdaj je prišlo nu dun, — če Bmctuo verovati dunajskim Spicelj nevaren v moralnem podučevunju. listom — kaj je primoralo ustavoverce, da so glasovali za vojno Sc »poštovanjem postavo. V visocih krogih se je namreč sklenolo, du se iinu ruz-	V Bojanu, dne 17. decembru 1879.
pustiti državni zbor i du sc dene mnogo visocih uradnikov v	./uran lionin.
pokoj, uko nc bode sprejeta postava. Tega so sc ustavuki ustra- j Novo leto v Tratil ima kaj posebnega. Takoj zjutraj hc šili toliko bolj, ker jc bilo nže določeno novo niinisterstvo, kutc- zbirajo rokodelci, težaki i drugi ljudjo razno vrste, gonijo sc od rcmii bi grof Ilohenwart bil prvosednik. Hohcnurarta sc ti ljudje j hišo do hiše v celih tropali in „buon principio, buon principio!" boje, kukor hudič križa, ker vedo, da jc mož, ki jim utegne šc 6C razlega po vseh ulicah i poslopjih. Človek se ne more odkri-sapo zapreti. Skoda, da se jc sklep, ki je imel biti tajnost, prc-žati teli Bitnih beračev, hočeš nočeš, moraš seči v žep. Zvečer pa rano ovadil i tako zavrl čin, ki bi centralistično stranko popol- 6o napolnjene vse krčme in kuvanc, i pijancev je na stotine, tudi nem bil uničil.	tukaj ima žganje veliko prijateljev.
in Ilrušioo. Kakor kuže imenik ljubljanske škofije je v Sanuboru sv. Daniel godnik ondašnje cerkve. Iz svetega pisma pa jc znano, kako jo Danici umoril zmaja, ktercinu so Babilonci božjo čast skazovali. (Dan. 14, 22).
Malo napred od Sanuboru jc vas Pod kraj, kder je ti\di v cerkvi godnica sv. Manjcta, zmagovalka „sana-zmaja." Burja je odločila osodo rimskih narodov prav v teh krajih leta 394, ter pripomogla k zmagi krščanstva nad poganstvom, prave omike nad divjaštvom.')
Evgenij, ki jo od neznatnega učitelja postal najpred cesarski tajnik, in po zavrutnem umoru zahodnjcriinskcga cesarja Va-lentinijana si prisvojil Galijo, hoteč pridobiti tudi Italijo in vshodno rimsko cesarstvo, vzdigne sc s tovarišem grofom Arbogastom z močno vojsko proti Tcodoziju, vshodnemu cesarju. Najprcd zasede soteske v čavenjskih alpah (goruh). Pogan Evgenij razpostavi pri postaji „ad Pi/rum* (Hrušiui.) in še po drugih vršičih kipovo malika Jupitra (Peruna) grmovniku, ter mu dude zlatne strele in mu mnogo žrtvuje, da bi mu k zmagi pomagal. Prvi dan, ko se obe vojski spopadeti res zmaguje Evgenijcva, u Teo-dozij jc neki vso noč potem na nekem griču molil in drugo jutro nastane strašanska burja, ki je Teodozijcvo vojsko od zadej v hrbet pihala, Evgcnijevej pa v obraz. Tako jc gučala burja, du je Evgenjjevcem sapo zalopnolo, in pušice (strelice,), ko so je na Tcodozijvoe metali, nazaj vunje sukala. Nič niso slišali povelja častnikov, in od silnega piša sc jc toliko prahu z listjem in cunjami obleke v zrak dvignolo, du je zakrivalo solnčno svetlobo in
') D, Terstenjuk, „Triglav" stran 9.
so mislili, da je solncc mrknolo. To sc ve, Teodozij jc potem sijajno zmagal (K. septembra 394), sovražnike pobil in razkropil. Ujetemu Evgenijn so glavo odsekali, Arbogast pa, ki je v gozdove zbežal, umoril se jc sam. Cesar Teodozij jo potem slovesni uhod imel v Ogleji, ter jo zu mulo času združil vshodno in zahodno rimsko cesarstvo.1) Perunovc zlate kipe in strele je podrl, ter jih vojakom prepustil, ki so od veselju uknli, kukor prnvi Valvuzor, če jc katerega Perunova zlata strelu zadelu.
Tedaj burja ni od včeraj, umpuk jo žo silno stara, in vendar izumreti šc noče, in vsi kruški pogozdovaloi jc ne umore, pa nuj sc na gluvo postavijo.-)
Nuši Kraševci sploh pravijo, kudur silna burja vstuiic, so jo uli kdo obesil, ali pa da se kake svete moči (relikvije) pri do našajo. Mi tudi želimo, da sc nu kol obesi vsa zuvidnost, prepj ua nesloga mej. Slovani, in da 8c narodovo svetinje, ki so doa Alek bile v ptujili rokah hranjeno, konečno 11a dom prenesejo, ter a.ki! sc nud njimi dvigajo slavni hrami mejsebojne ljubavi, splošne omiko in ljudskega blagostanju.
Kadar strasna buru puše, Du so Btari hrasti ruse; liratjo, vsaki iz med iiuh, Narodu nek čini glus!
M. S. Skalović
') Elirc des Ilerzogth. Krain. IV. U. 11 Kap ") Cziirnig. Giira p. 177.
<in*p. Fr. Hafner, profesor na e. k. gimnaziji v Gorici, vrl narodnjak, je imenovan /a vodjo višje gimnazije v Pazinu.
Llojdov pa ni i k „Hektor" je 1. t. m. odplol m dolgo potovanje do Kitajskega; to je prvi pat nik avstrijskega Mojda, ki je tako dolgo pot nastopil, vrne s« zadnje dni aprila v Trst; zapovednik mu je dalmatinc kapetan Lnzarič.
A v siri jski Llojil jc kupil v Carjigradu ti< I brodovj« turške družbe r Malirussah", da pomnoži svoje vožnje v Ornem morji ob bregovih Kornelije in Anatolije, pa tudi mej otočjem nedozein-Ijskega morja. Delničarji Dlojdove družbe dobodo letos na delnico 50 gld. dividende.
I)tt\ki. Po cesarskem sklepu se imajo začasno za leto 1880 v kraljestvih in deželah pobirati za deželne potrebo enake naklade, kilkoršne so se pobirale v minolcm letu, ker niso bili sklicani deželni zbori, da bi dotične doklade bili določili. Pridržuje pa se deželnim zborom ustavna pravica, da smejo naklade pro-meniti, ko sc snidejo.
fioveja klipa je po vsem Kianjskem nehala.
I'rn/.eil strnil. 1'raznoverne ženske so bile 17. decembra po vsem Trstu v velikem strahu, kajti nekdo je raztrosil laž, da bo 18. tak vihar, da bo strehe odkrival in bog ve, kaj vse še. Vest o silovitem viharji sc jc ko ogenj po mestu razširila, od poludne do večera jc vsaka baba znala in verovala, da bo 18. sodnji dan.
Siromaki oblegajo magistrat, kder se miloščina deli; opaziti moramo, da se jemlje v ozir le na ubogi Tržačane.
Sleparija. Nek Človek sc po Trstu in okolici klati, ter na imena naših odličnih gospodov zdaj tukaj, zdaj tnm denar nabira. Kakor smo poizvedeli, imenuje sc Nikola Živanovič. Naj mu nobeden nič nc veruje.
Slovaško podporno društvu napravi 30. t. m. koncert z igro in petjem v gledišči „Feniee* v dobrodelen namen. Opozarjamo vse naše narodnjake, naj so veselice vdeleže-
Cestnine oproščeni konji. C. k. deželno namestništvo naznanja, da so cestnine oproščeni tisti konji, ki sc gonijo h komisijskemu ogledu, da sc pozve, če so sposobni za vojno službo. Cestnina se tudi takrat nc sme od njih pobirati, če se jaliaja, ali so vpreženi in vozijo blago ali pa popotnike, naj se gonijo od doma h komisiji, ali pa nazaj domti.
Gonjjtf vendar mora pri sebi imeti dotično pričalo od občinskega prvostojništvn.
Ranjen je bil hudo okoličan F. Z. iz Lonjcrju pri nekem tepefcu in so ga morali v bolnico prenesti. Okoličani, ne hodite s potepuhi v krčme.
Tržno poročilo.
Med trm ko smo imeli v prošlem letu, posebno v jeseni, še precej živahno kupčijo, začelo jo novo leto nekam mlahovo.
Kupčija s kolonijalnim blagom bila jo pred mescem še precej velika, ker nnkupavali so Istrski i Dalmatinski trgovci nenavadno mnogo kave in družili kolonijalov znrad nove postave, po kateri zgubi Istrn in Dnlmacija z novim letom predpravico proste Inke.
Zdaj jc zopet tišina, ker tudi i/ notranjih dežel dohajajo naročbe prav in redkoma. Vkljub temu pa so cene kave in družili kolonijali na našem trgu stanovitne in trdne, ker dohajajo iz Amerike in družili pridelovalnih krajev vedno poročila o viših cenah. Toraj ni j niti misliti, da bi ceno tega blaga v novem letu izdatno padle; temveč pa je koraj občno incncnjc, da utegnejo cene še nekoliko poskočiti, kakor hitro se kupčija v notranjem nekoliko oživi.
Zaznamujemo sledeče cene:
Kava: Moka 118 do 12G t., Ccylon biser 138 do 148 f., Cejlon nnt. fina in izborna 130 do 141 f., srednja iu pol fina 117 do 125 f., niže vrste po 110 do 115 I., Ccylon nativc 88 do 1001'., Portorico fina in najfinejša 110 do 128 f., Malabar native 98 do 102 f., Lagunjra 96 do 105 f., St. Domingo 80 do 95 f., Bahia 153 do 75 f., Santos 86 do 100 f., .lava 99 do 103 I'., Costariooa 102 do 112 f., Manila 82 do !»2 f., Itio najfinejša 92 do 98, lina 80 do 85 f., srednje fina 74 do 78 t. navadna uižje vrste 6(5 do 70 f.
Sladka Skorija 72 do 75 f., nageljnovi cvečiči (šibico) 215 do 220 t'., poper presejun Singapore 51 do 55 f., poper Dntavia 48 do 50, piment 66 do 68 f.
Sladkor avstrijski rafiniran v stokih 38 do 40 f., v kosih 34 do 34'/« f.
Olje. — Za to blago dohajajo prav pičle naročbe; vkljub temu pa so cene jako trdne z nagibom, da še poskočijo, kajti lansko leto bilo jc povsod, kder oljka raste, prav slaba letina, in sled zadnjega prav hudega mraza bilo je to drevje v mnogih krajih ločno poškodovano, tako da se tudi letos ni nndejati večega prilika od lani. Nij torej čuda, ako že danes sodbo izrekamo, da .ene olja vsake baže utegnejo, akoprain vže zdaj visoke, v kratkem času še poskočiti, in da je varno, ako sc trgovci vže zdnj priskrbujejo s tem blagom.
Sedanje cene tega blaga so sledeče: Olje dobre vrste italijansko čisto, jedilno 48 do 50 t'., fino namizno 68 do 70 f., najfinejše namizno 76 do 80 1., grško Corfii, Zantc 45 do 52 f., dalmatinsko navadno jedilno 48 do 49 t'., istersko s certifikatom 48 do 49 f., laneno 39 do 40 f., bombaževo 37 do 40 1.
Sadje: Nekatere baze lcvantinskega sadja, med temi posebno grozdiće (opaša), poskočile so zopet, ker so na Grško in sploh v Levanto zopet Francozjc prav močno pritisnoli sc svojimi naročbami (na Francoskem namreč rabijo letos prav dosti
suhega grozdja iz Levanta, da delajo vina, katera izvažajo po vsem svetu ; letos pa je na Francoskem manj vina od družili let.
Vsakovrstno suho grozdje prodaja se po jako trdnih in dobrih cenah in utegne kesneje, ko bo več prasanja po njem, še podražiti se.
Zaznamujemo sledeče cene: Poincranče iz Sicilije 4 (lo 4'/«f. zaboj, limoni iz Sicilije 4\\ do 5 f'., rožiči italijanski 8'/« rožiči grški 6% dn 7 t'., datlji iz Aleksandrije 29 do 31 f'., fige Calamata v vencih, nove 16'/a do 17 f., fige italijanske v sodili 19 do 20 f., fige iz Sininie nove v škatljah 35 do 45 f, mandlji fini italijanski 110 do 118 f., leščniki italijanski 37 do 44 f., iz Istre 100 do 112 f, pinjoli 68 f'., čcšplje suhe iz Bosne in Srbije nove 35 do 37 f., stare 25 do 27 f., krajnske in hrvatske 17 do 19 f., cvebe Eleme 28 do 35 f., Cismć 27 f., Samos 22, rozine I fSultanina) 24 do 36, grozdiče (opaša) iz Grškega 29 do 31, grozdiće Lipari italijansko 35 do 36.
Riž ali la*ko pšeno, — Na Italijanskem, kder se tega blaga največ prideljuje, bile so letos velike povodnji; kar jc tudi temu pridelku veliko škodovalo, in ker imajo na Italijanskem vže tnko veliko pomanjkanje živeža, zato je prav naravno, da riž gotovo nc postane ccneji, ampak, da niti na spomlad utegnejo cene nekoliko poskočiti. Za riž iz Indije zahtevajo vže zdaj lastniki više cene. Riž italijanski navadni: 18 do 19 f., fini 20 do 21, najfinejši 22 do 23'/«; riž iz Indije navadni 16% do 17, fini 17'/a do 18.
Slanina in mast. — Na Angleškem, kder sc prodaja ves amerikanski pridelek, so cene tega blaga v zadnjem časti silno poskočile, tako siccr, da sc špeh in mast na našem trgu primeroma ceneje dobita, nego v Angliji; dokaz jc to, da sc more to blago pri nas še podražiti. Da niso cene vže zdaj više, temu je vzrok Dalmacija in Istra, v katere kraje, nc bode zdaj več časa veče kupčije, ker bo se ondotni trgovci pred novim letom do dobrega prevideli s tem blagom. Tudi loj se je podražil. Cene so sledeče: Mast Bancrolt I f. 50 do f. 50'/,,, Wilcox I f. 49.-, špeh amerikanski od f. 42 do f. 45 po debelosti, loj dalmatinski f. 39 do f. 40 -, tržaški f. 42.—, sveče iz stearine f. 100,—, iz parafina f. 93 do f. 100.
Petrolij. — Cene tega blaga sc čudno premičejo; še pred 10 dnevi stal jo petrolij nad f. 12.— ; a denes ga imamo po I. 10'/« 5 prišlo je namreč vsled ugodnejšega vremena vse polno ladij s petrolijem v Trst, na teh ladijah imajo razne trgovci petrolij, katerega morajo prodati na vsak način; kakor hitro pa bode ta petrolij razprodan, utegnemo zopet poskočiti na f. 11.— in čez, — kakor sc je to v tej zimi uže večkrat zgodilo. — Zdaj je toraj ugoden čas za nakup petrolija. — Petrolij v sodih stane i. 10'/u, za februar f. 11 do f. 11 '/4, petrolij v zabojih f. 12% do f. 12%. •
Pomori pridelki. — Maslo, fižol, sulic slive — vsi ti pridelki so zdaj jako zanemarjeni, tukaj jc mah) kupčije za domačo potrebo, pa za Istro in Dalmacijo; na inostransko pa se kar nič več nc izvaža. Mnenje jc, da bo ta mlahovost še nekoliko časa trajala, a da bo še to zimo kupčija posebno v fižolu zopet jako živahno, kajti letina je bila povsod slaba iu zaloge sc polagoma čistijo. Masla je vse polno tukaj; a zgubilo jc naše maslo kredit v Lcvanti, ker ga tukaj in zunaj preveč ponarejajo, vsled česar izostajajo naročbe iz onih krajev. — Nij torej dosti nade, da bi sc kupčija z maslom tako kmalo zboljšala. Cene so sledeče : fižol rudeč navaden f. 11 •/«- bohinec I. 12'/«» temno rudeči (ubriakon) f. 10'/«, beli f. 12'/«, zeleni f. 12,—, rumeni f. 12'/4, kanarček f. 12'/«, cuhreuec (koks)f. 12'/«, mešani novi f. 10, —, stari f. 9.—. Maslo štajersko in kranjsko f. 75 do f. 78.—, hrvatsko f. 68.—, konoplje f. 20 do f. 23 —, proso belo f. 11'/, do f. 12.
Moka, otrobi in žito. — Kupčija gre prav polagoma; pora-stlc so cene žitu in moki pred 2 mescema prav močno, a kupčija se jc užc pred 14 dnevi nekoliko ustavila in je še zmerom mlahova; kupuje sc denes to blago po nižih cenah. — Pšenica ruska f'. 14 do f. 14"«, ogrska I. 14.—, koruza Galac, Ibraila f. 9 do f. 9 Vt, Odesa f. 9.—, banaška in ogrska f. 9 do f. 9V4, rž Galac, Odesa f. 9 do I'. 9V«, ječmen ogrski f. 9 do f. 11.— po kakovosti, oves ogrski f. 8 V« do f. 8%, moka ogrska in domača pše-
nična t.
0, 1, 2, 3, 5, 6, 7, 8, 8'/«, 9
otrobi
26',, 25%, 25, 24'/«, 23, 21%, 20%, 20, 17, 15, debeli I. 5.—, drobni 1. 4'/«, moka ajdova f. 15 do f. 19.— po kakovosti.
Vino in špirit, — Špirit v dobrem racncnji, po vinu manj oprasanja. Špirit avstrijski 36° t'. 41 do f. 41'/,, rum Jamajka 90 sold. do f. l'/4 (liter), St. Jago 32 do 40 soldov liter, Kuba lehak (19 do 20") 20-30 soldov liter. — Vino pulješko f. 15 hektoliter, grško f. 16 hekt.. cipersko za botelje f. 35 do i'. 50 hekt., Malaga f. 10 do 12 aroha (11'/« hokalov). Vino ogrsko navadno f. 12 do 13 hekt., hrvatsko f. 10-12.— hekt., vipansko f. 15 do 20 hekt., istrsko f. 25 do 30.—, teran f. 30 do 45.— hekt.
Razno blago: votlencc t. 5 do i'. 9.—, kolofonij f. 6 do f. 10, kafra f. 165 do f. 180.—, arniki yarmouth f. 18V« do f. 19 sodeč (720-740 komadov), ribe polenovke nove f. 28 do f. 36.— po | velikosti, stare f. 23 do f. 27.— (100 K.°), vreški macis 1". 3 do l 1 kilogr., žveplo sicilijansko v kosih f. 6 do f. 7.—, zmljeto f. 7'.j do 8V„ rij domači, istrski in kraški f. 7V4 do f. 8.—. Soda angleška kristalizirana t. 6'/« do f. 7.—, kalcinirana f. 9V« do f. 11«/,. Mjilo Canea f. 33.—, Candia f. 46.—, Corfii f. 28-35, virh f. 45 do f. 48.—, sir holandski f. 90.—, parmezan f. 72 do t. 130.—, makaroni napolitanski f. 30 do f. 31. — , med dalmatinski t. 33.—, levnntinski f. 36.—, hrvatski f. 36.—, domač f. 37.— , gobe za konje f. 5 do f. 17.—, fine za toaleto f. 9 do f. 35.—, sardele istrske f. 15 do f. 24 sodcc, sicilijskc, fine, male f. 60-65 sodeč.
Les. — V tem blagu jc zdnj kupčija bolj mirna; prav malo sc prodaja in kupci nočejo plačati posebno dobrih cen.
Desk. mehkega lesa koroške navadne dolgosti (4.14 m.) široke od 23 o. m. do 40 c. m., navadne debelosti od f. 50 do f. 92 vsakih 100 komadov, štajerske in kranjske f. 41 do f. 72.— 100 kom., skurete koroške f. 50-72, štajerske iu kranjske f. 44.f. ,10.—, morali koroški f. 30 do f. 58,— 100 kom.; travci kranjski f. 11.40 I do 14.— kubični meter, bordonali f. I6\, do 18% kub. meter, tavolete bukove hrvatske f. 12 do f. 12',, kranjske f. lO.-j jskarte 1.8.-. — Drva bukova 1 dunajsk sežen f. 14.50 100 K.''
Natanjčno sporočilo o lesu prihodnjič.
Sem m slama. — Dokler je še trajala zaprtija proti Kranjski za.adi goveje kuge in je sena manj dohajalo na naš trg, so bile cene še precej visoke od f. 140 do f. 2.30 stari cent; a zdaj, ko smejo Notranjci ae senom zopet v Trst, so cone zdatno padle in bodo dolgo ostale nizke, ker Notranjci silijo prodajo zarad pomanjkanja. Denes sc kupi dobro kravje seno f. 1.20 in konjsko po f. 1.— in tudi po HO soldov jc šlo nekoliko vozov. — Slama ržena v snopih plačuje se po f. 1.80 stari cent, slama pšenična za steljo f. 1.20 do f. 1.30.
Duiiigska Borna
dne 7. januarja.
Enotni drž. dolg v bankovcih..........70	gld. 20 kr.
Enotni državni tlnlg v srebrn..........71	„ 25
Zlata renta.....................„ 2U ,
1860. državni zajem.....'.........132	_
Delnice narodne banke..........................884	„ — „
Kreditne delnice................291	„ 80
London 10 lir »terlin.............U(}	ftf> „
Srebro......................
..........................n	»
Napoleoni........................<»	B 40
C. kr. cekini..................................f>	, 53 „
100 državnih mark .................75	„ 70
mmMmmmmmm
Dobre, pravične, nepoknžeiie
voščene sveče,
za katere dajejo poroštvo, iz najboljšega čistega čebelnegn voska, katere izverstno lepo in prav počasi gore, prodajata po najnižje,) eeni.
P. & R. Hcemnnn
(2)	v Ljubljani.
Razlaga sv. maše
po čast. o. Martinu Kaheinu. Domačo in molitevne bukve, 2. natisa, 1879. Kolikor bolj nespodobno sc mnogi obnašajo pri najsvetejšem opravilu sv. maše — da se Bogu usmili! ne lo mladina, ampak večkrat celo njeni odgojtiiki, — toliko bolj jc želeti, da bc nauk o tej veliki skrivnosti razširja med vernike. Omenjena knjiga obsega prelepe in globoko v sercc segajoče iiauke o tej preimenitni skrivnosti, o nebeški dobroti sv. maše, o vdeleževnnji, pobožnosti itd. in kako hudo sc pregrešijo tisti, ki se pri tein sv. opravili nespodobno obnašajo. Bazna teh premišljevanj, pa so v tej knjigi tudi razno molitve pri sv. maši iu druge molitve na 510 straneh. Cona tej — vsega priporočila vredni — knjigi je v pol usnje 1 gld. 20 kr. in v usnje vezane 1 gld. 40 kr. z zlatim obreskoin pa 2 gld.
Dobiva se pri knjigoteržcu II. Nieilinil-11 v Ljubljani.	(3)
Pri založniku II. NiČniAII>U v Ljubljani je na svitlo prišla knjiga pod naslovom:
„Slovenska kuharica4"
ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila za 933 jedil, ttidi popis kuhinjskega orodja, katero jc v vsaki dobri kuhinji potrebno, in pmtavek 14 jedilnih listov za vse okoliščine in potrebe.
Spisala in na svitlo dala
Drugi, pomnoženi natis.
Da so tc bukve „Sloveuska kuharica« občinstvu jako potrebne, koristne in priljubljene, dokaz temu jo urna razprodaja pervega natisa: ker je pa drugi natis šc pomnožen in tudi popravljen z novo in staro vago ^ in mero, upamo da bodo našo slovenske kuharice radostno po njih segale. Cena jc mehko vezanim 1 gld. 50 kr., trdo vezanim pa 1 gld. 80 kr.	(3)
Lastnik, društvu „KdillosK — l/datelj in odnoYoriii urednik: Ivan Ilolinar.
Tisk avstrijskega IJoviIn.