-   197   -
Novičar iz Ljubljane.
Za gotovo smo zvedili, de je vodja gimnazijalnih šol, gosp. Dr. Kleeman, ministerstvu lika prošnjo pred-položil, de naj ga pooblasti, odbor v Ljubljani postaviti za napravo slovenskima berila za 4 klase spodnjima, in kres to m a ti j e za 4 zgornje klase gimnazija. Ta misel je velike hvale vredna, ker le tako y če se zvedeni možje hitro dela lotijo, bomo dobili za prihodnje leto nove šolske bukve. Leto je kmalo pri kraji, in če se pridno ne dela ? se nič ne opravi. — Šola za kirurge v Ljubljani se ne bo več začela, ker ministerstvo hoče pri svojim sklepu ostati, de imajo po celim Avstrijanskim šole za kirurge sčasama jenjati. Ljubljana je prišla perva naversto; de se pa potrebnosti kirurgov v okom pride, je dovolilo ministerstvo , de naj se 8 šolskih stifting napravi po 120 gold., de zamorejo s tem Krajnci v Gradec iti, kjer ta šola še obstoji. Kmalo se bomo tedaj Krajnci z vsim v druge dežele preselili ; generalno prokuracijo in viksi sodništvo imamo na Koroškim, slovenske pravoslovske šole imamo v nemškim Gradcu, zdej pa tudi kirurgijo ravno tam. Ljubljana in Krajnska dežela—zavoljo lanjskiga zaderžanja toliko hvaljena — naj se zdej pokloni Celjovcu in Gradcu l Sicer beremo zdej, de se na Dunaji posvetuje ali pride vseučiliše v Ljubljano ali v Zagreb? Izid tega posvetovanja se ve de ne bo drugačin, kakor de pridemo s tretjim končam v Zagreb. Noben Slovenec se ne bo pritožil, ako se vseučiliše v Zagrebu napravi za potrebe velike horvaške in dalmatinske dežele — tode če imajo vsi drugi narodi svoje vseučiliša, bi imeli tudi Slovenci eno imeti po svoji potrebi. Taka je lanjsko ministerstvo zagotovilo v svoji osnovi prihodnjih vseučilis , de se bo pri njenih napravah na mno-goverstne narode gledalo — oj, sladke sanje! Pa kdo se zdaj šeSlovencov spomni! Lani so bili spoštovani in povzdigovani, ko so bili v sili terdna zagojzda zoper pripravljanje Avstrii sovražnih prekucij krog in krog — kdo zdej ta „Juwel" posebno porajta! Zdej se le spet ^separatisti" imenujejo, če se za enake pravice, kakoršne drugi narodi imajo, glasijo, akoravno so v nar nevarniišim času očitno pokazali, de njih „se-
paratismus" obstoji le v brambi avstrijanskiga cesarstva. In ti bela Ljubljana, kaj ti bo prihodnjič še ostalo, ko bo železnica v 3 letih memo tebe derčala ? Kdor nima veliko zgubiti, tega tudi majhna zguba težko stane. In kdo Ljubljano pozna, ve , de ona nima veliko zgubiti brez občutljive škode. Nihče se tedaj ne more čuditi, če — kamor koli v Ljubljani in po deželi gre — enoglasne pritožbe sliši, de tisti možje, kteri bi imeli za prid svoje dežele skerbeti, si za-njo clo nič ne prizadevajo, akoravno vidijo, de vse druge dežele za svoj prid delajo , kar koli morejo. —
  -   198   -