Glasilo SociarstiCne zv eze delovnega ljudstva ptujskega okraja UREDNIŠTVO IN UPBAVAi PTUJ PSeSEKNOVA ULICA t - TELliFON Siev Ide - ČEKOVNI BaCUN Piti NABODNI BANKI. POOBUZNICA PTUJ STEV »iS-T-?!« - UBEJUJC UBEDNiSKi 0D80B - ODGOVORNI UBEONIK JOZE VBABi — BOKOPISOV NE VBaCAMO — tlSKA MARIBORSKA TISKARNA V MARIBORU LETNA NAROČNINA SM DIN POLLETNA 25« niN. CETBTLETNA I2S DIN Štev. 16 — Letnik VIII. PTUJ, 22. aprila 1955 i»A«tnin« v e«t«vini Cena din 10.— Pretekli dneifi pomenijo v med- narodni poitiki kljub vsem te- žavam krepak korak naprej. Predvsem je treba ugotoviti na- predek glede Avstrije_ Ta je z' velikim navdušenjem sprejela j oovratek svoje delegacije iz Moskve, kjer se je pogajala o oogojih za končno sklenitev dr- žavne pogodbe. Po vesteh iz 'azliinih v rov so pogajanja s uspela in se je s tem ponovno ( obudilo upanje, da bo v dogled- i nem času naša severna soseda dosegla po več kot 17 letih po , ' »anš/uiu« zopet svojo svobodo. 5 Zgodovina borbe za avstrijsko , državno pogodbo je dolga in za- motana, saj so svoječasno pred- stavniki štirih velesil skoraj 266- 1 krat sedi: za mizo, da bi se do- govorili o bodočem statusu oku- , oirane Avstrije, pa so vsakokrat lahko samo ugotovili, da so nji- hova stališča tako različna, rla ni računati na bližnji sporazum. Do tega tud: ni moglo priti, do- kler se je svet nahajal v pogo- jih »hladne vojne*. Ugodni gla- sovi o sklenitvi pogodbe govori- jo torej za to, da te ni več. ali pa da vsaj ni tako "hladna^i, ka- kor je bila. Naj bo kakor je, dejstvo je da so začeli v Moskvi drugače gledati na to vprašanje, mnogo bolj realistično in konstruktivno, in to bud' upa- nje, da bo možno začeti reševati tudi druga vprašanja, kar bi po menilo začetek novega obdobja v mednarodnih odnosih. j Zadnje dn' posveča svet veliko , pozornost tud konierenci v Ban-' dunguj kjer so se zbrali odg o- \ vorni politiki svobodnih držav Azije in Afrike in na dosedanjih ' zasedanjih ostro obsodil: politi- j ko kolonializma in imperializma, \ ki jo nekatere evropske in druge ^ države še vedno izvajajo na' alriško-azijske m področju. Ta konferenca, k: je prvi tovrsten dogodek v zgodovini dotičnega področja, po načelih, ki so oriš- la na njej v ospredje, dokazuje privrženost velikega dela člove- štva stvari aktivne koeksistence, spoštovanju neodvisnosti 'n ne- vmešavanju v notranje zadeve drugih držav, kar so tudi osnov- na načela jugoslovanske zunanje politike Določen napredek je bil dose- žen tudi v francosko-tuniških pogajanjih glede avtonomije v Tunisu. Verjetno bodo pogodbo v teh dneh podp sali. Sploh kcze Faurova vlada dokaj poslušnosti za pereča vprašanja, saj je ena tista, ki je ponovno začela spodbujati h konferenci štirih »velikih*, kakor imenuje držav- ne poglavarje ZDA ZSSR, Veli- ke Britanije -n Francije. Francoska vlada je zbudila pozornost tudi s svojim sklepom, da bo opustila vsako raziskova- nje v uporabi atomske energije v vojne namene ter da ne bo proizvajala tovrstnega orožja Ni dvama, da ta sklep temelji na razumnem ocenjevanju stvari, kar pa ma svojo posebno vred- nost glede na tekmovanje v ko- pičenju jedrskega orožja v dru- gih velikih državah. Zabeležiti je treba tudi zadnjo , Sovjetsko diplomatsko ofenzivo v zvezi z vojaškimi zvezami 'n pakti, ki so jih sklenile države j na Bližnjem in Srednjem vzhodu. SZ namreč trdi, da je zaradi teb j paktov nastal v tem_ prostoru ; •napet položaj*. Ni izključeno da \ bo SZ sprožila to vprašanje tudi ; v OZN s pretvezo, češ da so h pakti rezuUat ameriškega in bri- tanskega pritiska v teh deželah. LOMO PTUJ opozarja volivce z mestnega področja, da bodo v dneh od 25. do 28. aprila 19.'>5 po terenih , zbori volivcev, na katerih bo: govor o mestnem družbenem plč«nu in proračunu za 1. Cas zborov bo pravočasno 1 objavljen. OBVESTILO Stanovajska zadruga »GRA- DI DOM« v Ptuju bo imela v i nedeljo, dne 24. aprila 1955. ob 9. uri dopoldne v sindikalni dvorani železničariev v Ptu^u. Ormoška cesta (ob železniškem prehodu) svoj VI. redni letni občni zbor. ' V nedelio vsi na tombolo Počitniške zveze I Okrajni družbeni plan in Droračun OLO Ptui DOtrlena S rtmembe v okrajem vodstvu Najnovejše spremembe v vod- ;tvu Okrajnega komiteja ZKS, )krajnega odbora SZDL in )krajnega ljudskega odbora Ptuj tot so jih narekovale naloge v ;vezi z novo politično teritorlal- 10 razdelitvijo okraja, potrditev okrajnega družbenega plan,- in >roračuna OLO za leto 1955 in potrditev drugih važnih odlokov so rezultat sej OK ZKS, Okraj- nega odbora SZDL in obeh zbo- rov OLO v torek in sredo. 19. j in 20. aprila t. 1.. k! bodo našle j svoj pozitiven odmev v osnovnih političnih organizacijah ter pri občinskih ljudskih rih. ker j nujno posegajo v njihovo po'i- tično življenje, delo in ii.>?rte. Okrajni funkcionarji so si ta dva dni zbrali dovolj zapiskov in sejnega materiala, da bodo lah- ko na bližnjih sestankih sejah in zborih s člani in volivci raz- pravljali o najvažnejših vpraša- j njih celotnega okraja in prišli do i koristnih zaključkov. V ptujski okraj pride na po- j moč s svojimi bogatimi politič- ; nimi izkušnjami tov. Ignac | Voljč, ki je bil v Ptuju po osvo- boditvi, doslej na je bil začasno sekretar OK ZKS in predsednik Okr, odbora SZDL v Murski So- j boti. V torek. 19. t. m., je bil na j skupni seji OK ZKS in Okr. 1 odb. SZDL v navzočnosti zvez- nega poslanca tov. dr. Jožeta Potrča p« kooptiranju v OK ZKS m Okr. odbor SZDL izvo- j Ijen na mesto tov. Jožeta Tram- ška za sekretarja OK ZKS in predsednika Okrajnega odbora SZDL, tov Jože Tramšek pa je bil v sredo, 20. t. m., izvoljen za predsednika OLO na mesto dosedanjega predsednika tov. Lojzeta Frangeža. ki je dal ostavko in je bil imenovan za tajnika OLO. ker bo dosedanji tajnik tov Ivek Rau ki je tudi dal ostavko odšel na novo služ- 1 beno mesto v Ormož. V okrajni komite so bili kooptirani še tov. Franc Vogrinec in Drago Za- bavnik s Koga, v Okrajni odbor SZDL pa tov. Janko Kokol in Ludvik Filipič s Kostanja, Slav- ko Stampar iz Miklavža, Peter Vnuk s Koga ter Franc Vogri- nec iz Ivanjkovc. V znak pri- znanja za dosedanje delo so do- bili tov. Jože Tramšek Lojze Frangež'in Ivek Rau na sejah ob aplavzu navzočih dragocene j umetniške slike akademskega. slikarja Mežana iz Ptuja. Ime- | novani in tov. Voljč, ki so mu v dobrodošlico vsi prisrčno plo- i slcali. so se zahvalili za zaupa- nje in so obljubili, da se bodo na novih mestih trudili po vseh svojih močeh, obenem pa si že- lijo sodelovanja in pomoči vseh delovnih ljudi pri izvrševanju nalog. Na torkovi seji so se disku- tanti v razpravi o družbenem planu (Tramšek), o kriminalu (Logar), o sredstvih v korist živ- ljenjskega standarda (Stropni- kova), o družbenih odnosih (dr. Jože Potrč), o pomoči kolektivu v borbi proti škodam (Predanič, Bmmen), o odpravi prekupče- valcev, ki kvarijo kmetijski trg (Tramšek) strinjali s pobudami in predlogi, kako izboljšati za- nimanje za družbeno opravlja- nje, za delo težave, uspehe in življenje delovnih ljudi Tov. dr. Jože Potrč je med drugim podčrtal posledice netaktnega ravnanja z delovnimi ljudmi ter govoril o dobri volji pravočasno pomagati potrebnim iz okolja in težav ki marsikojrar zavedejo. Diskutira) je tudi o slovenski proizvodnji o investicijah, kmeč, kih potrebah oborožitvi, tatvi- nah in drugem Okrajni proračun za leto 1955 znaša 475,078.780 dinarjev Za sejo obeh zborov v sredo, 20. t. m. so dobili vsi odborni- ki 14 strani obsegajoč predlog. okrajnega proračuna (475 mili-' jonov 78.780 din) in 57 strani obsegajoč predlog družbenega plana okraja Ptuj za leto 1955 \ (3 milijarde 812 milijonov 914 tisoč din). O vsebini obeh bodo morali odborniki seznaniti tudi občinske odbore in volivce, da ■ si bodo lahko ustvarili letošnjo! sliko gospodarskih možnosti in napredka, na katerega bo ugod-' no vplivalo povečanje industrij- i ske proizvodnje za 78 odst. za-' radi novega obratovanja tovar- ne v Kidričevem in rudnika v Segi pri Makolah, boljša pre- skrba industrije s surovinami, povečanje investicijskih del o kmetijstvu s formiranjem kme- tijskega sklada ter plačevanje i po učinku dela, ki se letos uva- ja. Največje povečanje bruto produkta obetajo: industrija (2 milijardi 737 milijonov 919.000), : trgovina (381 milijonov 875.000) j in obrt (233 milijonov 731.000), manjše Pa gradbeništvo (218 milijonov 61,000), kmetijstvo (193 milijonov 414.000) ter go- I stinstvo in turizem (48 milLjo- j nov 274.000). V industriji sami I obeta največ metalurgija barva- stih kovin; glinica, aluminij d milijardo 799 milijonov 162.000), tekstilna industrija (624 milijo- I nov 83.000), lesna industrija (152 milijonov 585.000). Kvilska industrija (68 milijonov 845 ti- soč), proizvodnja premoga (37 milijonov 771.000) ter industrija gradbenega materiala (36 mili- jonov 132.000). 30,000.000 bo porabljenih za povečanje kmetijske proizvodnje Na povečanje kmetijske pro- izvodnje bodo letos odločilno vplivala sredstva OLO za po- speševanje kmetijstva (30 mili- jonov), od katerih bo odpadlo i največ na pospeševanje in za- ' ščito poljedelskih proizvodov I (S mUljonov 60.000), za pospe- ševanje živinoreje (4 milijone 810.000), za regres za cement , pri gradnji silosov in gnojnih, jam (4 milijone 500.000) za suh- j vencijo veterinarske bolnice (3 i milijone 820.000) itd. za skupno j I 13 strok. t Novost v letošnjem 'družbe-; 1 I i nem planu so med drugim skla- , di in med njimi sklad za, me- j lioracijo Formin, Gajevci, Mala j vas (2 milijona 500.000), za vzdrževalna dela na regulira- nem odseku Pesnice (1 milijon) ' ter za študije in načrte (467 ti- soč 411). Krediti za graditev stanovanjskih hiš Zelo važen je med drugim tudj kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš (iz raznih vi- rov), ki bodo naloženi pri Mest- ni hranilnici v Ptuju. Za zida- nje stanovanjskih hiš bo OLO porabil v letu 1955 25 odst. od skupnih sredstev za investicije, s katerimi bo razpolagal. ObCine bodo izčrpale iz proračuna 84,646.440 din Po okrajnem proračunu odpa- de na občine in LOMO Ptuj skupno 84 milijonov 646.440 din za državno upravo, prosveto in i socialno skrbstvo ter obvezno ' rezervo, sam okrajni proračun Pa znaša 390 milijonov 432.340 dinarjev. Med proračunsko razpravo je med drugim prišlo tudi do de- bat o bodoči sladkorni tovarni I v Ormožu ter o površini zaseja- ne sladkorne pese. V tej raz- pravi so odborniki poudarili, da željo na vsak način, da se v Or- možu zgradi taka tovarna in da se bodo tozadevno izkazali tudi kmetje sedaj s primernim pri- delkom sladkorne pese. Več sej je debatiralo tudi o Kmetijskih zadrugah, prekupčevalcih in drugih problemih. Proračunska debata, ki bi si- cer lahko trajala dva dni. je razmeroma hitro končala. Reše- nih je bilo še več ostalih vpra- šanj dnevnega reda. V. J. Jože Tramšek, predsednik OLO Ignac Voljč, sekretar OK IKS In predsednik okr. odbora SZDL Lojze trangei, la/nik OLO Pred deseto obletnco osvoboditve Čeprav je pred nami še ne- kaj tednov do dneva proslave 10 obletnice osvoboditve — jo pravzaprav proslavljamo v svo- jem čustvovanju vsak dan, ko se spominjamo tistih aprilskih dn: pred desetimi leti, ko se je bližal dan osvoboditve, tistih dni, ko se je naglo rušila sdla hitlerizma in fašizma pod udar- nostjo naprednih sil v svetu in med njimi naše hrabre parti- zanske armade. Obenem nam vstajajo v spo- minu vsi tisti zgodovinsko važni problemi, ki so tako odločilno vplivali na okupatorjevo dejav- nost v naših krajih in na delo- vanje in rast narodnoosvobodil- nega gibanja pri nas. Zato bo- mo skušali v prihodnjih števil- kah našega Usta te svoje spo- mine prikazati v tiskani besedi — kolikor smo zbrali memoar- nega gradiva po našem apelu javnosti. Mnogi so nam omogo- čili s svojimi spominskimi pri- spevki osvetliti obdobje med j obema vojnama. Tako ležijo i pred nami pisane strani zgodo- ! vine predvojnega Ptuja z na- , prednimi silami, ki so se borile v stari Jugoslaviji za pravično rešitev socialnega vprašanja in kazale na grozeSo nevarnost nemškega imperializma, ki je s svojo propagando zaslepljal ne- zadovoljne in n^zgojene posa- meznike našega naroda. Pred nami ležijo iz mnogih spomin- skih zapiskov izriolnjena po- glavja naše narodne revolucije in nacionalne borbe, zatiranj in mučenja našega naroda v tabo- riščih in ječah; poglavje o prvem unoni, v katerem je pa- del narodni heroj .Jože Lacko — preko mnofrih naporov do j dneva osvoboditve, ki ga je Ptul učakal 9 maja 1945. letš. VABILO! Skfitirulem sejo vseh odbornikov LOMO Ptuj za petek. 29. aprila 1955, ob 15 uri v sejni dvorani LOMO PTUJ Predsednik LOMO Janko Vogrinec 11 okmiev In 131 občin Predlog zakona o novi upravno-teritorialni razdelitvi Slovenije Na predvčerajšnji seji Odbora za organizacijo in upravo re- publiškega zbora Ljudske skupščine LRS je tov. Vlado Kri- vic govoril o predlogu zakona o teritorialn' razdelitvi LRS na okraje in občine. Priprave za proslavo 10.ob'etiifce osvoboditve Pri Okrajnem odboru SZDL za okraj Ptuj je posebna ko- misija, k: ima nalogo izvesti vse priprave za 6im lepšo in dostojnejšo proslavo 10 obletnice osvoboditve. Komisija le že izdelala okvirni program za centralno pro- slavo v Ptuju ki bo v nedeljo, dne 22 maja 1955. Program proslave 22 maja bo sledeč: ! i a) ob 5 url budnica; b) od 8 do 9. ure zbiranje skupin za povorko pred stadi- onom SD Drave na Ormoški cesti? C) ob 9 uri začetek povorke v kateri bodo sodelovali: enote JLA gasilci, telovadci, športniki delovni kolek- tivi in drugi; č) ob 10 url bo slavnostno zborovanje na Titovem tr^; d) po končanem zborovanju bodo na Titovem trgu nastopile: 1. združene godbe na pihala 2. združeni mladinski pevski zbori , 3. združeni mešani pevski zbori. Popoldanski program l)o: a) ob 2 uri nastop na stadionu SD Drava, na katerem bodo sodelovali: telovadci TD »Partizan«, gasilci, enote JLA In drugii b) po telovadnem nastopu bo sledila nogometna tekmaj cj po kontanem programu na stadionu bo veselica na ve- seličnem prostoru pri šol! »Mladika« V tednu pred osrednjo proslavo bo v mestu Ptuju po Iz- ožbah razstava »Ptujski okrai v narodnoosvobodilni borbi«. Razstavo bo pripravil Mestni muze) v Ptuju V tednu ob proslavah bodo v Ptuju razne kulturne prire- ditve in sicer bo ptujsko gledališče uprizorilo ljudsko igro »Miklova Zala« Telovadno društvo »Partizan« Ptuj pa bo na večer pred praznikom priredilo na Titovem trgu slavnostno telovadno akademijo. Na ta način bo Ptuj slavnostno proslavil 10 obletnico osvoboditve Nuino potrebno je da tudi občinski odbon SZDL in ostalih organ'zacij pripravijo vse potrebno da bo proslava 10 obletnice osvoboditve tudi po občinah čim slavnostncjša Vsi bre2 izjeme naj pri tem sodelujejo, kajti samo tako bomo lahko na dostojen način proslavili eno najvažnejših obletnic po osvoboditvi Komisija SZDL za proslavo 10 obletnice osvoboditve Ptui Omenil je. da je bilo v dose- danjih razoravah o komi^ah opaziti predvsem dva razilična, nasprotujoča si poiava. Ponekod so pd določanju meje bodočih okrajev računali izključno na gospodarsko moč, drugje pa so nodcenjevali gospodarski mo- ment. Poudaril 'e. da je potreb- no pri t>ripravah za ustanovitev komun in okrajev upoštevati željo ljudstva in spoštovati na- čelo demokratičnosti. Zatem je tajnik podkomisije za upravno-teritorialno razdeli- tev tov. Evgen Ravnik obrazilo- žil predlog zakona. Sedanja upravno-teritorialna razdelitev LR Slovenije je bila določena z Zakonom o uipravni razdelitvi naže republike v letu 1952. Po tem zakonu ste v Slo- veniji dve mesti v svojstvu okrajev, 19 okrajev in 375 ob- čin. s priključitvijo koprskega ozemlja pa so sedaj skupne dve mesti, dvajset 'okrajev in 384 občin ter dve mestni občini. Po zadnjem predlogu naj bi bilo na p^ročju Slovenije 130 oziro- ma 131 občin in 11 bodočih okra- jev Okraji naj bi bili naslednji: Celje z ll Gorica z 12, Kočevje s 6. Koper z 9. Kranj z 11, Ljub- ljana s 23 Maribor s 16, Mureka Sobota z 10 Novo mesto s 13- Ptuj z 10 in Trbovlje z P obči- nami. Po površina bi bil največji okraj Ljubljana z 263.592 hektari in 276.151 prebivalci Večinoma bodo bodoči okraji šteli več kot 100 000 prebivalcev le štirje okraji, in sicer novomeški, ptuj- ski in kočevski, bodo šteli manj prebivalcev Odbor za organizacijo in upra- vo republiške Skupščine ^e spre- jel predlog o upravno-teritorial- ai razdelitvi Slovenije kot osno- vo za nadaljnje razpravljanje in delo Na orihodnji seji odbora bodo podrobneje razpravliall o kranjski skupnosti komua. Stran 2 Prčcepljcvanie sadnena drcvla Naše sadjarstvo bi brez cep- ljenja slabo uspevalo. Iz semena zrastejo le divjaki, ki ne ustre- zajo aašim zahtevam. V sadov- njaku pa imamo mnogokrat sor- te, ki nam iz enega al; drugega vzroka ne ugajajo; premalo ro- dijo ne uspevajo v naših talnih in podnebnih razmerah $111 io v les, rodijo tam to je na primer ob cvete- nju čresnje, ko se začne preta- kati sok skoraj po vsem sadnem drevju in je čas precepi jevan j a najprimernejši. Neposredno pred precepljeva- njem moramo krono pomladiti v pravilno obliko m odžagati veje po možnosti na gladkem delu. Napačno bi bilo vse stranske ve- je hkrati odžagati. Drevo bi ime- lo premalo listja ki ima nalogo presnavljati hrano Potrebne ve- je precepimo ostale pa pustimo in jih naslednje leto ,|X) ceplje- nju gladko izrežemo. Ko smo določili čas preceplje- vanja in pripravili drevo s po- mladitvijo, začnemo s ceplje- njem I^ipravljene cepiče, hra- njene v pesku, najprej dobro operemo v hladni vodi da oa- stranimo pesek ki bi pokvaril rezilo cepilnega noža jih razre- žemo (na dolžino fK) tri zdrava očesca) in pustimo v čisti vodi, dokler jih ne rabimo in pri cepljenju sproti jemljemo cepiče iz vode. Cepič odrežemo v dol- žini treh centimetrov (pa tudi več) za prvim očesom, odžagano vejo pa s cepilnim nožem gladko obrežemo in zarežemo lub, v za- rezo pa vtaknemo cepič. Ce je bila veja debelejša, se vcepi več cepičev (do štiri). Z rafijo močno zavežemo cepič ter rano zama- žemo s cepilno smolo — in to prav dobro da je vsa dobro za- | mazana Kako se pripravi ta ce- , pilna smola sem opisal v članku »Pomlajevanje sadnega drevja«. Vrh cepilne smole vezati s cu- njami kot se včasih vida, ni po- trebno. Za capami se lahko skri- va škodljiv mrčes sadnega drev- ja. Priporočljivo pa je preko nrivezati lok. na kate- rega se lahko vsede ptič da no polomi cepiča. Vsakdo bo znal delo dobro opraviti, če le enkrat praktično vidi precepljevanje sadnega drev- ja za kožo, zato naj vsakdo, ki se želi priučiti temu delu »topi k praktičnemu sadjarju ki ga bo rad podučil, ' Prihodnjo pomlad po cepljenju -začnemo vzgajati novo sadno krono. Za to izberemo na vsaki cepljeni veji najlepšo žlahtno mladico kot voditeljico, ostale prikrajšamo, necepljene pa glad- ko izrežemo. Precepi j eno drevo bo v naslednjih letih močno pognalo in razvilo lepo krono, I katera nam bo kmalu rodila. Anton Kupčič Kaarel Capek: Vrtičkarfev april April, to je pravi in blago- fitovljefii vrtičikarjev mesec Naj gredo zaljubljenci s svojim vzvišenim maj^ v gaj; maja drevje in cvetlice le cveto, v apailu pa poganjajo; vedite da je fcaljenje iai odganjanje mla- dSc, piopkiov in kaMc največje čudo narave. A niti besedice več ne izdam o njih; po&pnite sami v vrtičiku, sami brazdajte s pr- sti po rahii zemlji, z zadržano zakaj ta zemlja oddaja nežno, polno brstenje. Tega ni mogoče opisati, kiaikor se ne da opisati poljuba in še nekaj dru- gife stvari. Ko smo že pri nežni vrsti, nihče ne ve, kaiko se to zgodi, ali dogaja se zieCo pogosto; če stoipite na gredico, da poberete usahlo vejico aiU izpuiMte ne- maimi regrat, navadno pohodite podzemni brstič lilije ali tuli- peaia; zahrusta vtatm pod nogo in tedaj planete po konci v grozi in sraimoti. V tem trenutku se imate za 4>ošaist, pod čigiar ko- pditi ne ra'Ste nobena trava. Ali pa neskonično • pazljivo .rahljate zemljo na gredici, kar iana go- tovo za posledico, da s kopači co piresekate čebulčeik ali gladiko prerežete kldoe aneimon; ko se v grozi zdrznete, potancatc cve-- tjočo pirimulo aJi poHamite mladi poganjek ostrožnika. Cim bolj tankjovestno in previdno delate, toliko več napravite škode; šele leta prakse vam dago tisto mi- atačno, popolno zanesljivost pra- vega vrtičkarja, ki stopi kamor- koli, pa vendW nič ne pohodi; 6e pa tudi si tega ne žene k sa:xru. Ali to omenjam le tako mimogrede. AprU ni le mesec brstenja, temiveč je tudi mesec saditve. Z navdušenjem, da z divjim navduišenjem in neučeikanostjo boste nairoča^l pri vrtnarju sa- dake, brez kaiterih ne bi mogli več živeti; oibljubiU ste visem vtptičkarsikim prijaiteljem, da jih zagotovo pridete prosit za mla- diike; nikdar, vam pravim, ni dovolj tega kar že imate. In ta- ko se vam nekega dne nabere kateih 170 sadik ki bi hotele v zamiljo. V trenutku se razgle- date po svojem vrtičku in se zaveste porazme gotovosti, d? jih nima.te kam dartd. Torej je vrtičikiar v aprilu človek, ki z venečo sadiko v roiki dvajsetkrait oibLeti svoj vr- tičeik in išče pedenj zemlje, kjer še nič ne raste. »Ne, seim ne gre,« brunda po tihem, »tu imam že te presnete kirizanteme. Tu bi jo zaduši' fliolks, tamle je pa amolničioa. vrag jo vzemi. Hm, tu se ma je raakošatil zvonček, oib tej lestvi- ci tuidi ni mesta, kam naj jo vtaknem? Poča-kaj, semle, — ne tu je že omej; aHi sem, toda tu je že mušec. Tu bi sicer šlo ali že je prostor zasedia vodenka. A tule, — kaj že tu poganja, — sati sam rte vem. A, tu je meice prostora! Počakaj satfičica, ta- toorj ti postal jem. No, vkiiž, 2xiai pa raisti v božjem imenu.« Cez dva dni pa vrtičkar opa- zi, da jo je posadfill mt£d naglo poganjaioča volčja jiabolka (Dalje pcihodnijič) IZ STOI^EHC Pred kratkim je bil v Stopcr- 1 cah občni zbor Kmet. zadruge 1 ki se ga je udeležilo okrog 150 1 članov in predsednik okrajne < zadružne zveze tov. Prime, « Na zboru so se zadružniki po- j ' govorili o tekočih problemih ^ svoje kmet.-gosp. organizacije. , Diskusija na zboru je bila zelo , konkretna in so Stoperčani po- , kazali, da se zanimajo za pra-- ^ vilno poslovanje KZ. Sklenili so, da se bo dobiček KZ, ki je nastal v preteklem letu, v celoti vložil v investicijski sklad. Edina težava, ki je bdla na zboru, je bila, da so le s težavo izvolili no\-i upravi in nadzorni odbor. Vsi dosedanji člani upravnega odbora so namreč odločno nastopili proti njihovi ponovni izvolitvi, če- prav jim ni imel nihče nič oči- tati v njihovem dosedanjem deku ★ Tokrat sta se Stoperča- nom predstavila igralska dru- žina in pevski zbor KUD Ze- tale s spevoigro »Nezaželjeni zet«. Pri predstavah (ob 15. in 19, uri) je bdla šolska učilnica,' ki služi Stoperčancan tudi za kulturno dvorano, skoraj nabi- to polna. Predstavo si je ogle- dalo okrog 250 Stoperčanov in so se vsi o njej pohvalno izra- žali, Članom igralske družine, posebno pa režiserki tov. Veri Bedenik izrekajo člani IZUD Stoperce priznanje in pohvalo, v imenu Stoperčanov pa jih vabimo, da nas še* večkrat obiščejo. ...ko Grad Vurberg propada — s^os^odars^ro pa ra%te Daleč vidne ruševine vurber- škega gradu privabijo nase po- gled mnogih bližnjih in daljnjih okoličanov, pa tudi potnikov, ki jih skoraj bolj zanima, kako je sedaj z vurberškim gospodar- stvom kakor z gradom samim, ki je itak obsojen na popolno propast. V kratkem času ne tK) več niti par sten, ki še štrlijo v zrak. Mesto njih bo iz korist- nega materiala tu in tam po- stavljen kak hišni ali gospodar- ski prizidek, naipravljeni teme- lji za novo delavsko hišico m s tem bo konec velilMh zgradb vurberškega gradu, ki je postal žriev zadnje vojne in zoba časa, ki ga je poleg neusmiljenih ljudi razdejal do kraja. Pa si res oglejmo, kaj se go- di na gospodarstvu, M ga tvori 75 ločenih površin od 3 arov do 18 ha velikosti v 14 katastrskih občinah, ki hoče ustvariti letos aad 12 milijonov bruto dohod- ka ob vinogradništvu, živinore- ji, sadjarstvu, pridelku koruze, krmne pese, krmne mešanice, travnikih, pašnikih itd. Lansko leto so prigospodarilli ^rez izgub na tem 142 ha obse- lajočem gospodarstvu, ki zapo- jluje 36 ljudi, ki je v zadnjih dveh letih obnovilo 4 ha vino- gradov in 3 sadonosnike, ki ima 78 glav goveje živine, ker^ ima živinorejo kot najvažnejšo panogo svojega gospodarstva poleg vinogradništva in sadjar- stva, ki jo bo še lahko dvigniti na 100 glav glede na kapaci- teto hlevov in travnikov ler pašnikov. Seveda bo treba po tem misliti na melioracijo zem- ljišč zaradi večje pridelave sladke krme mesto pretežnih količin kisle krme. Glede na dosedanjo mlečnost se še ne morejo pohvaliti, še manj pa s prašičjerejo, ki je doslej bila pasivna. Skoraj 4 milijone bruto dohodka jim je dalo lani vino- gradništvo, čeprav imajo 40 % i samorodnic, pa še te so stare. Letos bi morali obnoviti še 4 ha vinogradov na Vurberku, napraviti na 2 ha vzoren nasad hrušk in obnoviti 4.5 ha veliko jabolčno plantažo v Desterniku. Njihovo gospodarstvo kot tudi druga gospodarstva zahtevajo danes,, v času obnove sadjar- stva in vinogradništva, meliora- cij zemljišč in adaptacij r ži- vinoreji veliko investicij, pa jih te^o dopušča sedanja zmog- ljivost gospodarstva. Kakor predvidevajo, bodo ustvarili le- tos nad 3 milijone din večji bruto dohodek kot lani. Vložili bodo vse sile za znižanje pro-1 izvodnih stroškov, v • kolikor je . to pač mogoče pri tako '"azse- janem gospodarstvu, kjer gre v izgubo mnogo časa s prevaža- njem materiala in premikom delovne sile, pravočasno' bodo preprečevali vsako škodo zara- di malomarnosti in drugih po- javov nepravilnega odnosa do te družbene imovine, poskrbeli I bodo za nagrajevanje po delov- 1 nem učinku, bolj kot doslej se bodo brigali za delo in tivlje- ■pip Troa.VotT^ nlano VoloVfi-trs tCT stonli vse, da bo njihove ljudi veselilo biti dolga leta član te- ga kolektiva in zavestno in skrbno delati ter varčevaiti z materialom in časom. Njihov delavski svet in kolek- tiv sta pred velikimi nalogami, ka se jih dobro zaveda tudi uiprava ter mlajše strokovne moči. Dosedanje izkušnje, da se je v delavskem svetu premalo razpravljalo o važnih problemih medsebojnih odnosov med ljud- mi ter njihovem odnosu do de- la, materiala, živine, strojev, pridelka itd. in kljub temu je bilo land v kolektivu le par pri- merov, ki jih je bilo treba gra- jati ali sodno kaznovati, ostale pa pohvaliti in jim priznati, da so si prizadevali, da ne bi ljud- je hvaHli samo dobrega gospo- darjenja na bivši graščini, tem- več da je mogoče dobro gospo- dariti tudi v gospodarstvu, kjer so člani kolektiva dobri delavci in skrbni gospodarji. - Ob gospodarskem zaključku Za leto 1955; je pred kratkim celotnemu kolektivu tov. Miran Glušič prav prisrčno položil na srce, da bi bilo leto 1955 za nji- hov kolektiv in za njihovo go- spodarstvo, leto uspehov 'in na- predka ter (Mga kmetijske proizvodnie. v. J. DPD Svoboda v Ptuju javlja, la bo prvi nastop neznanih ta- lentov v ponedeljek, 9. maja t. 1. ▼ Okrajnem gledališču. Na avdiciji v nedeljo, 17. aprila so bile izbrane najboljše točke pri- glašenih posameznikov in sku- pin. Pr;reditev 9 maja bo zelo tanimiva in pestra, ker bo na- rtop neznanih talentov povezan i veselim večerom in z nagra- levanjem obiskovalcev Na pro- gramu bodo nastopi instrumen- ialistov, solopevcev, skeči, reci- tacije, baletni nastop itd DPD Svoboda v Ptuju name- rava prirediti več takšnih veče- rov Zato opozarja nove nezna- le talente, da se čimprej pri- glasijo k sodelovanju. KZ Muretinci bo z lanskoletnim dobičkom omogočila nabavo hinoprojehtoria Kmetijska zadruga Muretinci se že od vsega začetka dalje ne more prištevati med tiste kme- tijske zadruge v ptujskem okra- ju, ki še nimajo točno začrta- nega cilja, čistih računov, ure- jmih odnosov do članov ter do- bička iz celoletnega poslovanja, temveč se je s svojim močnim strojnim parkom, v vrednosti nad 9 milijonov, ki je raz- vrščen v novi strojni lopi, z urejenim zadružnim domom in lanskoletnim dobičkom nad 1 milijon 300.000 din uvrstila med najboljše KZ zato, ker so se njeni odsefcj resno lotili dela in Po njihovi zaslugi se bo lahko vsa okolica Muretinc okoristila z lansiKoieinim zaaruznim oo- bičkom na ta način, da bodo z njim nabavili kinoprojektor od tovarne »Iskra« v Kranju, s ka- tero so že sklenili pogodbo. Tako bo zadružna dvorana v Muretincih stalno služila de- lovnemu podeželju tega prede- la s poučnimi in zabavnimi fil- mi. Doseženi uspehi ki lepi na- ^i za 1955. leto, naj bodo. kot je dejal na občnem zboru repu- bliški poslanec, vaščan tovariš Franc Belšak, iepodbuda čla- , nom KZ in zlasti strojnemu od- seku, da bo znal v bodoče čim- bolje izkoriščati nabavljene stro- je in z njimi čimbolj pomagati kmetijstvu, ki je bolj kot od volje kmetovalcev, malih po- sestnikov in večjdh gospodi , stev, odvisno od tehnične in ostale pomoči KZ kot gospodar- skega združenja kmetovalcev in kmetijskih delavcev v prizade- vanju, da bi imeli več žita, več mesa in več ostalega, kar nam lahko da naše razvijajoče se kmetijstvo. POZBP jlKlir bo v Ptuju 8. maja popoldne v Ljudskem vrtu v nedeljo 8. maja t. 1. popol- dne, bo v Ptuiju TX)zdirav »Ve- sne« (Pomladni dan), ki ga za otroke in odrasle priiDravlja Društvo prijatediev mladine ob pomoči in sodelovanju množič- nih organizacij in društev - ter šol. Ot.roci in odrasli se bodo ta popoldne v zelenem Ljud- skem vrtu ob primernem spo- redu razvedrili in razveselili, za kar so že v teku primerne priprave. Zaradi neugpdnega vremena (mraz, sneg, dež) .se Društvo prijateljev mladine Ptuj n,n mo- glo odločiti za pozdrav »Vesne« piej kot 8. maja, ko bo, uipaj- mo, tako ugodno in toplo, da se bodo otroci v spremstvu odraslih lahko razvese^SE v zeleni, pre- bujeni naravi v Ljudskem vr- tu, kamor bodo odšli popoldne ob 13,30 v povorki z godbo na čelu. S(po(toma bodo ve-kl-aft sli- kani. V Ljudskem vrtu tx>do vsi glledali razne zanimive na- stope mladih gasilcev, članov Partizana, jahačev in dru^, nato pa se bodo skuT>no z od- raisCimi razveselili. Okrepčil in breza'likoholnih pijiač za vse udeležence ne bo manjliailo. V šoilah ter vrtcih je že veas- ko agitacije pozdrav »Vesne«. O tem pomladnem dnevu pa riad bi vedeli vsi starši, da bodo otrolkom omogočili udeležbo v novorki v Ljudski vrt in da bo- do otroke pripravili za sim- bodičen prikaz probujene nara- ve ter dia- se bodo i-azveselili na ta dan skupno z otrokL RAZGLAS Okrajna zadružna zveza v Ptu- ju obvešča vse kmetijske zadru- ge in ostale interesente, ki ima- jo opravke ? imenovano da s^ta uradna dneva za stranke v to- rek in petek od 8. do 14. ure. V uradnih dpevlh bodo stran- kam na razpolago referenti i® strokovni tajniki. V nujnih primerih pa lahko Slani upravnih odborov zadruge konferirajo s predsednikom oz. tajnikom dnevno. Uprava OZZ Ptuj France Novak Kmeliiske ižkuinfe Nekatera opravila v kmetijstvu, ki so sedaj že prepozna in napačna! Prepozno je za setev ovsa, 1 prvič orati za krompir, kopati' vrtne gredice za zgodnjo zele- njavo, škropiti sadno drevje z rumesanom, 9brezovati vinsko trto, rigolati za takojšnjo saidi- tev trte... Napačno je šele sedaj gno- jiti s svežim hlevskim gnojem za takojšnjo setev oz, saditev; trositi industrijska gnojila di- rektno na seme in na gomolje alj na dno pripravljenih jamic; trositi apneni dušik ali tudi kali- jevo sol tik pred setvijo, bra- nanj^' travnikov-deteljišč in ozimnih žit opustiti ali odlašati; imeti domaioe živali še vedno zaprte v zatohlih in vlažnih hlevih; naenkrat preiti od su- hega krmljenja goveda na pašo, kupovati slabo semensko blago — slabe sadike — plemensko živino brez dokazanega potom- stva; pripuščati dobro mlekari- co k plemen j aku brez dokaza- nega dobrega rodovnika; upo- rabljati za valenje jajca slabih nesnic, v sadovnjaku imetd ne- očiščeno — nepognojeno in ne- poškropljeno sadno drevje; ob- delovati izstradani vinograd brez izdatnega gnojenja; saditi vin- sko trto na nevinogradniš.kah legah; pustiti vino na drožeh brez pretoka: imščati orodje — stroje in vozove propadati na dežju, stare navade dela obdrža- ti Idjub poznanju novih in bolj- ših metod' dela; sejati preveč vrst kmetijskih žit na majhnih obratih; zanemarjati gnojišče in zato pridelovati slabi gnoj ter nizke donose; pustiti odte- kati gnojnico v občinski jarek namesto uporabljati kot hitrb- delujoČD izWstno gojilo; kaza- ti malo zanimanja za napredek svojega gospodarstva; trdo de- lati brez premisleka na metode uspešnejšega dela; odlašati s trošenjem čilskega solitra ali kalkamonsalpetra za močnejšo rast zimskih žit (pšenica, rž ječmen); odlašati s trošenjem ''uperfosfata za ozimna žita in T>ovečati pridelek zrna; trositi naenkrat več kot 50 kg OTojil 7,3 močnejšo rast in manj kot ■■00 kg gnoiila za Trmje pri vseh navedenih oziminah. Delovni kolektiv ob letnem obračunu IZ ZGODOVINE PTUJSKEGA OKRAJA Tončica Urbas (Nadaljevanje in konec) Renesančni spomeniki v riii SPODNJA, MESTNA UTRI>BA: 16, in 17. stoletje je utrdilo prvotno, srednjeveško ptujsko obzidje in mu dalo značaj prave trdnjave. Mestna utrdba je vključevala na severni strani grajsko utrdbo, medtem ko je na južni strani ob Dravi nastala v tem času vrsta obramibnih stolpov. Skrajna zapadna točka v mestni utrdbi je bil domini- kanski samostan, ki so ga v 1. pol 16 stoletja ponovno prezi- daili, na vzhodu pa minorit^ >amostan, kjer je v 16, stol. na zimanji strani ncwtala bastija (vogalna trdnjava), v 17. stol. pa renesančne arkade (loki s stebri) na notranjem dvorišču. — Med obema skrajnima ob- ramibninna točkama mesta je nastala vrsta obrambnih stol- pov, po priliki enakih oblik, kot jih ima sedanja zgradba Vinar- skega muzeja v i)arku ob Dravi. Ostale stolpe, ki 90 stali na vo- gailu parka in tajn, kjer teče sedaj dvosmerna cesta, pa je pobralo bombardiranje leta 1945. Iz sredine 16. stoletja je tudi zidani cerkveni stolp, ki je bil do 18 stoletja, ko je proštijski cerkvi ob pfriliki velikega poža- ra zgorel zvonik, mestni opazo- valni stoilp. Po svoji zunanjosti je zanimiv še danes, ker so se na njem ohranile številne od- prtine— stedovi lesenih oporni- kov, ki so jih rabili pri gradnji Med proiane in manjše umet- nostne spomenike, ki jih je iisitvarila v IHuju renesansa, in ki so se ohraanli do danes, pri- šttevan*) tudi lepo oblikovano fa)9ado st£vt>e, v kateri je sedaj kavama E>vropa- in ki ima po vzoru i^talijaaiskih renesančnih pailač renesančno oblikovana oikna. Na Slovenskem trgu se je očuvala stavba z renesančnima arkadama, pod kat rima -^e pre- hod. — Ena najle^ih stavb, ki 90 nastale v tem času v Ptuju, pa je gotovo biLa in je deloma še danes, Zavmikova hiša v Murkovi ulici, kjer je danes trgovina »Merkur«. Njeno dvo- riščno stran krasijo arkade fa- sado pa trojno okno v sredini nad kamnitim renesančnim por- talom, na katerem je' vklesan pozlačen napis QUI- DAO TE ZOILE SI ITA DOMINC PLA- CET z letnico nastanka. Podpis nas spominja na spor, ki ga je imel lastnik hiše, neki bogati Italijan Qualandro, ki se ie pri- selil kakor ostale številne dru- žine v času renesanse v Ptuj, z nekim svojim sosedom, ki ga imenuje za nergača-ZoLo Tudi fasada te hiše je Izdelana po vzorcu italijanskih trgovskih hiš, a jo je poznejša modei-nizacija žal občutno skazila. Med silikarske umetnine te do- be p>a prištevamo fresko iz oko- li leta 1520 ki se je ohranila pod ometom na severni strani križnega hodnika v dominikan- skem samostanu in ki prikazuje Oznanjenje, delo neznanega ita- lijanskega mojstra-slikarja Obilo bogastva iz renesanse hranijo danes tudi ptujski mu- zeji Med tem bogastvom nika- kor ne smemo prezreti tfdinstve- nega skakaškega reliefa iz 16 stoletja, ki izvira z Vorbcka in je sedaj shranjen v križnem hodniku nekdanjega dominikan- skega samostana, prikazuje pa zanimivo orgij o skakaške sekte, ki se je pojavila pri nas v,dobi protestantizma. Dovolj drago- cenosti se je ohranilo iz tega časa prav t^o v kulturno-zgo- dovinski zbirki na ptujskem gradu. Med temi ne smemo po- zabiti na izvirne renesančne skrinje, ki so sestavni de! no- tranje grajske opreme in drago- ceni flamsM gobelini, ki nam 1» svoji motiviki in kompoziciji govorijo o duhu renesančnega čcsa in o deželi, v kateri so nastali v začetku 17. stoletja. 2e bežen vpogled v renesanč- ne spomenike našega mesta nam govori o njihovem lepem števi- lu, prav tako pa tu-di o njihovi kvaUtfeti. — je sicer, da se vsi ti spomeniki rve ntKirejo ko- sati po sijaju in bogastvu s ti- stimi objekti, s kakršnimi se lahko ponašajo na primer itali- janska ali nemška mesta. Toda za nas pomenijo mnogo, posebej tisti, M so se po srečnem na- ključju ohranili nedotaknjeni v sedanjost. V kulturni in politič- ni zgodovini Ptuja so tudi on tisti nujni člen v verigi doku- mentov, ki osvetljujejo njegov preteklost Ptuj, 22. aprila 1955 ^trar 3 V Ormo7u se pripravl omo na proslavo desete obletnice osvoboditve c^ vec recmov trajtago v možu pniiprafve za prosSlavo oefte ofbletnice osvotbodaitve. Pro- slava bo trajaila od 9. maja do vM.jiui6no 15. maja, 9. maija, v ponedeljek potpoldne, bo pred bpominisiko f>loš6o 'pajdCih borcev koanemoraclja s polatganjem ven- cev. Zvečer bo baMadia po me- stu, naito pa v dvoraini Partizana slavnostni govor Po govoru bo SKUD Huan ufpriasoriil Knžgar- jevo igro »Naiša kri«. V torek, 10. miaja, bo im^a nižja gimna- 2iija Ormož samostojen pevski koncert. V sredo bo primerna kino predstava. V četrtek igra SKUD S^mon O-egorč^č Ve ika Nedelja igro »Operacija« Mir© Pucove. V a^boto nastopi mieša- ni pevsiM zibor Ormož pod vod- stvom tov. Jelice Veselič in har- moniikaši iz Vediiliie Neddlje. V petelk nastopi piondrsiki pevsiM zibor Hum in tamibiiuraišd Ormož. V nedeljo, dme 15. maja, igra godba budinico. Ob 9. tiri bo po- vorka članov Partizanm, gasdl- cev, vojske in množičnih orga- nizacij. Nato na mestnem trgu slavnostni govori. Popoldne bo v mestni grabi telovadna aka- demija TD Partizana Ormož. Po akademiji ijiudsko r«oanie. P. K. Priprave na 1. maj v Muretincih Kot po drugih občiaiah in va- seh v okraju bo tudi v Mure- tincih proslava 1. maja in 10. obletnice osvoboditve. Mure- tinčani že sedaj čestitamo za oba praznika pi^vatetvu me- sta in vasi. proslavi se resno pripravljajo tukajšnji gasilci in ostale množične organizacije. IZUD Stane Petrov č na Haid ni se pripravlja na lOIetnico osvoboditve Pretekli teden sta bila dopoH- niena upravni in nadzorni od- bor Izobražcvalno-umetniškega dništva Staneta Petroviča na Hajdini, izvoljeni de'ega)ti za oifcrajno konferenco Ljudske pro- svete in sprejeti novd člani iz miladinske vrste; siklenjeno je bilo tudi da bo IZUD Stane Petrovič na proslavi 10. oblet- nice osvoboditve uprizoril Hu- dalesovo enodejanko »Vrnitev« in da bosta na tej prosilavi so- delovala tudi moški pevski zbor in tamburaški zbor Ob tej pri- ložnosti se je na izrednem obč- nem z'boru poslovil od druStva tov Ivan Vobič kd mu je po- magaj kot funkcionar, režiser in Igralec Ta večer je bil tud"! namenjen slovesu od mladin- cev, ki so odišlS na odslužitev kadrovskega roka v JLA Predsednik društva tov. Maks Kampl je prikazail nannEOČim probleme, ki jih bo morailo dru- štvo rešdti, da &i bo lahko utrlo pot naprej in doseglo uspehe. Kljub obilni dobri volji funkcio- narjev in čdanov, ki si prizade- vajo, da bi društvo storilo na kultumo-prosvetnem področju čimveč, vedno znova zadevajo na materialne težave, Zlasti igralska sekcija pogreša prime- ren prostor, kuMse, garderobo in drugo, brez česar je težko za- četi in nadaljevati resno delo. Upajo, da bo za te težave več razumevanja v novi občini. Po razpravi o tem vpražanju so še razpravljali o sodelovanju dru- štva na prosliavi 10, ob etnice osvobodiltve ter se tudii zedinili gHede igre in nastopa t^miibiira- šev. ZSi dolgoletno požrtvovalno fcultumo-^prosvetno delo na Haj- dini se je tov. Ivanu Vobiču, ki se poslavlja od Hajdlne, zahva- lil predBedmk IZUD tov. Mata Kampl. Izročil nsu je dariiLce ter izrazil željo in sklep druištva. da ga obdrži kot častnega Člana, za kar ee je tov. Ivan Vobič za- hvalil rekoč: »2^lo sem ganjen ob t^ slovesu, ko odhajam od vas in se vam zahvaljujem za priznanje in vso pozornost ter vam moram priznati, da ste predstavljali družino, kakršne v vseh 31 letih mojega dela na ljudskem odru nds^ srečal. Zmogli ste minogo. ker ste Wli enotna in požrtvovalni in upatn, da boste taki tudi ostali.« Predsednik društva tov. Maiks Kampl in tov. Ivan Vdbič sta imela krajša naigovora mladia- cem, ki so se poslovili od dru- štva zaradi odhoda v JLA to sta jdh pozvala, naj se po vr- nitvi iz JLA vrnejo med ljudsko prosvetne delavce. Konec tega izrednega občrie- ga 7:hora je v slovo od odha;^ jor končal . s humorističnim večerom. Zbor tamburašev Iz HajdoS se že resno pripravlja na prvomaj- ski nastop in na hajdinski občinski praznik Na sliki je samo 10 tamburašev z vodjo tov. Valentinom Znm- rom. V resnici šteje zbor 17 članov TvLa^ole in oAolica v času vojne Pred 10. obletnico žrtev v Srečah Lanskoletni prvi makolski občinski praznik in komemora- dja y Srečah sta zopet za dan, dva stmala veliko množico ma- kolskega in okoMškega prebi- valstva okrog preživelih borcev NOV tega okoliša ter okrog sp^ menikov talcev v Stodrežu in padlih borcev v Srečah pri Sa- gadinovi hiši in na makolskem pokopališču, ob spominski plo- šči na makolski občinski hiši, ob skromnem krajevnem miize- ju NOB ter okrog svojcev bor- cev in talcev, ka so ta dan pri- nesli zelenje in vence v spomin na nepozabne sinove in hčere, ki so padU v letih 1941 do 1945 v neizprosni borbi za našo do- movino, Tako je bilo lani ob komemoradji ob prvem občin- skem prazniku in se bo ponav- ljalo letos in v bodoče, ko nam bodo spomini na 2. svetovno VQjno, postavljeni spomeniki in v črnino oblečene matere, hče- re in Sestre reSen opomin na posledice vojne, izdajstva in sovraištva. ★ V soboto, 30. aprila in v ne- deljo, 1. maja t. 1. se bomo na proslavi v Makolah in Srečah ob programu, ki je bil že zad- njič objavljen, ponovno strnili okrog svojcev in spomenika 7 žrtev in krajevnega muzeja v Srečah v Sagadinovi hiši ter bomo ob spominu na žrtve bor- be za našo svobodo pred žavi- mi in mrtvimi zavezali storiti vse za obvarovanje miru v sve- tu in za mimo sodelovanje med enakopravnimi ruirodi, da bodo naši zanamci dočakali lepše in boljše dni na graditvah našega časa, ne pa na novSh vojnih raz- valinah in človeških žrtvah. * Otpor proti okupatorju je za- čel v Makolah in okolici še pred prihodom Nemcev m se je na daljeval do zloma fašističnega nasilja. Prvotno manjše število upornikov se je vedno bolj ši- rilo. Prvi sestanek organizira- nega odipora je bdi septembra 1941, ko je bil postavljen odbor OF. ki ga je vodil član SKOJ pok. Ivan Skale. Sestanek je bil v stanovanju trgovskega pomoč- nika Antona Golnerja v Ma- kolah. Na njem je bilo dogo- vorjeno, da se bodo člana te mlade organizacije vključili med vermanšaft, da bodo lažje pri- šli do oblek in municije ter orožja, ki ga je bilo dovolj v skladiščih. Zdravnik e Ptujsfee gore dr. Milko Peče je kot član Okrožnega odbora OF odbral v ta namen zanesljive dečke. Ta- koj po sestanku so začeli zbi- rati municijo, živilske nakazni- ce, pokrajinske razglednice in drugi material. Leta 1942 je bilo za odpor organiziranih že 50 ljudi. Iz Mari-bora je priha- jala literatura OF s podpisOTn Franca Rozmana — Staneta, ki So jo prenašali Ivan Skale, Jože Novak, ing. Erih Hribemik in Franc So'ba. Zveza je \-odila v Poljčane, kjer je bil pov^rjen^c Martin Caterič in v steklarno v Rog. Slatini. Ek) 18. avgusta 1942, do aretacije je bilo zbra- nih 6 pušk, 1 strojnica, 2 zabo- ja nabojev in več ročnih bomb. Decembra 1941 so bile v Ma- riboru večje aretacije. Takrat je bU aretiran tudi Ivan Ska- le, ki je bil 11. aprila 1942 ustreljen. Vodstvo organizirane- ga odpora je prevzel ing. Eiih Hribemik, ki je bdi v Maribo- ru v službi in je redno priha- jal v Makole k materi, sestrama in bratu. Junija 1942. so bile, večje aretacije v Poljčanah in j Rogaški Slatini in 18 avgusta, iOAn__J_1__i t ' 6ani. Aretiranih je bilo 18 ljudi, med njimi Anton Golner in ing. Erih Hribemlk. Kmalu se je število aretiranih povečalo na 32. Koncem septembra 1942 je bilo 9 ljudi odpeljanih v Ma- ribor, kjer so bili 2. oktobra 1942 ustreljeni. 10 aretiranih je bilo razposlanih v razna tabo- rišča, 13 Pa radi pomanjkanja dokazov izpuščenih. Iz taborišč se je vrnilo 5 ljudi, ostali pa so tam popadali od bolezni in izčrpanosti. Zaradi tako močnega udarca organizaciji odpora je gibanje v Makolah začasno zamrlo Ne- kaj članov je še vnaprej vzdr- ževalo povezavo s sos^nimi or- ganizacijami do leta 1943, ko se je organizacija zopet okrepila in je odšlo v začetku 1944 več ljudi v partizane. V začetku maja 1944 so bord pohorske brigade ustrelili 2 orožnika, od katerih je eden takoj podlegel, drugi pa.pozne- je v pujski bolnid; tretji jim je pobegnil. Oktobra 1944 je bil likvidiran Andrej Mahorič (kra- jevni vodja fašistične organiza- dje), zaradi katerega je bilo ustreljenih 10 talcev Decembra 1944 je padel v boju v Mosteč- nem Franc • Horvat — Boris iz Miklavža pri Ormožu. Zaradi izdaje na Boču je padlo 6. fe- bruarja 1945 v borbi z ustaši in Nemci 12 borcev, ki so pokopa- ni v Makolah. Od teh je ostala živa le Anica Kitak, ki je ranje- ;ia ušla. 12. 4. 1945 je bila iz- dana prehodna bolnica v Saga- •dinovi hiši v Srečah, kjer so v plamenih končali Ludvik in Marija Sagadin in dr. Mile La- vicki iz Zagreba, v bunkeriu pa dr. Vojko in dr. Rožica oče in sin Miran. V taborišče je bilo izseljenih 7 družin, kjer so umr- li Marija in Štefan Cvetko ter Marija Lorber. S tem še seveda ni izičrpana vsa zgodovina težkih dni 2. sve- tovne vojne, fašističnega nasilja in odpora ljudi iz Makol in oko- lice proti okupadji in nasilju, ker je žal še zelo malo o tem napiisanega, vendar že vse to velika opora vsem tukajšnjim ljudem v borbi za mir In našo neodvisnost, za vzgojo mlajšega rodu v duhu socialističnega pa- triotizma in za pravilno ocenje- vanje vseh pridobitev NOV. ki so pripomogle Makolam in oko- lici do elektrifikadje skoraj vseh vasi in naselij, do nižje gimnazije, zdravstvene postaje, zvočnega kina, obnove šolskega poslopja, do obnove rudnika Se- ga, ustanovitve E>odjetja Re- mont, ustanovitve Kmetijski zadruge ter Kmetijskega gospo- darstva, obnove gradu nad Dra- vinjo itd. -Bl.- Telesnovzgojno društvo Partizan Ptuj priredi v soboto, 23. aiptriila, ob 20. uri v telovadnici »Mladike« svojo redno letno telovadno akademijo. Sodelujejo vsi oddeMd z orod- nimi in rijtrničnloni vaijaand. Aka- demija bo prikaz dela v naših telovadnicah Na akadeanijo vabimo starše ter vse ljubitelje tega lepega in adravega udejstvovanja pri Partizanu! Vabljeni! Komur je znano ali nekaj ve, da je služil kadrovski rok v Ptuju leta 1915 in bil kot vojak na italijanski fronti ob 1915 do 1918. leta izseljeni Priboršek Ivan iz Chevremont-Kerkrade, Beukenbosweg 47 HoLandija, naj se, prosim, zglasi v tajništvu Mestne občine Ptuj. Spomenik sedm n ztmv v S recah in Makolah Očuva^te si sadno drevje! Narava se kruto maščuje! Svet za sadjarstvo pri OZZ Ptuj v letošnji zimsOci sezoni škropljenja sadnega drevja s tem zadnjikrat peciva vse sad- jarje, ki še doslej niso poškro- pili sadnega drevja, naj sleher- no drevo temeljito očistijo im poškropijo. Najbolje je, da Škropite z »Rumesan pasto« in sicer peč- kasto sadno drevje z l®/o kon- centracijo, koščičasto pa s tri- četrtodstotno koncentracijo. Pri »Rumesan olju« moramo zni- žati sedaj koncentrat škropiva na l,5"/o pri peškastem sadnem drevju, pri koščičastem na l"/o. Bolj moramo poškropiti sredino drevesa kakor pa površino Neutemeljeni so ižgovoti, da primanjkujejo zaščitna sredstva, stroji in strokovnjaki. Vseh je dovolj. Potrebna je predvsem dobra volja, malo požrtvovalno- sti, gospodarske skrbnosti tn naši sadiovnjaki ne bodo trpeU škode in s tem tudi ne naši do- hodki. Mnogo. je že napisanega o škropljenju sadnega drevja, še več je povedanega in svetova- nega, a žal je veliko manj stor- jenega. Spametujmo se, bodin» res skrbni gospodarji, obvaruj- mo in zaščitimo, kar imamo m* veseli bomo zgodnjega in jesen- skega pridelka sadja Ce ne bomo uničevali sadnih škodljivcev, bodo ond nemoteno uničevali naše gospodarstvo, okras naše zemlje ter naš do- hodek, od katerega so odvisne naše živtljenjske razmere. Gorjtep (^Tržne cene | v sredo, dne 20. aprila 1953 (za Uter, kilogram ali komad) Cebulček 100, čebula 50—60, česen 80—100, ažol 40—50, hrea 100, krompir 15, peteršilj 40, rdeča pesa 30, redkev 20—25, špinača 150, zelje v glavah 100, solata endivija 100, solata v gla- vah 100, zelena 40, korenček 40, ohrovt 60, kislo zelje 60, repa kisla 26, motovileč 100—150, regrat 100. ' Koruza 25, proso 30, koruaaaa moka 30—35, bela moka 100, enotna moka 40, koruzni zdrob 50. Suipvo maslo 400, zaseka 250, mleko 20—24, smetana 120, saar 40—70. Kokoši 250—500, piščanci 300 —500, purani 700—1400. Jabolka 60—70. Jajca 9—10. SODOBNI ROMAN m A MMETIIH IVAN POTRČ (16) Rekli so mu na kratko, naj neha, naj pride trezen med ljudi, če hoče kaj povedati. Strafela je razprl oči, svetlo in domala pre- strašeno pogledal okoli sebe po onih iz Ljubljane in zatem po ljudeh, rekel še enkrat »jaz, to- variši ...!«, a tudi že utihnil in odšel brez besede med ljudmi in ^ gostilne. Na mitingu samem«« Mrafele niso več spominjali, raz- govorila pa se je o Strafcli Go- mila, vsa tista Gomila, ki jo jc kdaj strašil in se ga jc bala. Ta Gomila »e ga je tudi Se zdaj bala, toda govoric in tudi posme- hovanja ni bilo ne konoa ne kra- ja. Tak, zato — zdaj smo vedeli tudi na Hedloveml — je zae«;i tako na veliko in iznenada kme- tovati in je Lizika začela ogovar- jati mater z lepimi besedami ... Tak zato, je ta »veliki part-zan« prijel za jarem in plug! Mati so obhodili vso žlahto, posebej' še mestno, prišli domov in ml na samem rekli. »Južek, videl boš, kaj bo iz tega! Nič dobrega za Lizo. Treba ji je bilo jemati tega prekletega steklačal« Steklača, to so pouda- rili. »Kakšnega pratGsaaa ieU Presunila me je mržnja, ki je zavela iz njihovih besed; strašno so sovražili oba Strafelo in se- stro, ki je bila njihova lastna hči. Nato so mirno rekli: »Južek, samo priden bodi!« Ko da bi mi kaj obljubljali. Kaj? Ali grunt? Iznenada sem začutil kako mi rastejo tla pod nogami — pre- den pa Sem iahko vse razmislil, preden je bilo s Strafelom kako drugače, je prišla Toplekova Hana pome. Zazijal sem, ko sem jo zagledal »Oče bi radi, če bi prišel ma- ličko k njim,« je reklaj proti drugim v izbi bili smo p>ri večer- ji, pa je potožila: »Jcaus, kaj bo z našim očem?« I Komaj sem jo slišal, začelo nič več pa nisem slišal kaj so ji naši odgovorili, tako me je spre- letelo vroče in mrzlo, vse ob- enem. Zakaj, eh me kliče? Kaf za vraga, hoče? Ce mu ni Zefa česa povedala! I Zakaj sem se prav tega. da bi mu Toplečka kaj izklepetala Bstrairl, še danes ne vem. Neka- ko Sem mislil, da mora žena mo- žn TSe povedati. — njegova > žena iel Hotel sem povprašati Hano, če so tudi mati kaj rekli, o sem beSede požrl. Poveznil sem si klobuk in odSel za Hana ne da bi se količka) čutil, ko da bi bil brez teže. Ko sva bila zu- naj, za oknom, me jc Hana po- vprašala nekaj o Strafcli a sem ji na kratko, brez prave misli in po materinem dejal: »Steklač!« Hkrati pa me jc zgrozilo da se bo Toplek na postelji dvignil in me nagnal s prav takinim stcklačcm. »Kaj pa od hiše, za hlapca, ne bi šel?« »Kam le?« sem zarcžal, ne da bi utegnil stvar količkaj premis- liti} a vseeno sem začutil, da me je hotela Hana zbosti; le časa ni bilo, da bi razgruntal, zaka,- — bila sva na pragu, tudi dvcrcc so že zaškripale. Ta smrklja! Tega, česar sem se Btajbol? bal, Toplckovcga belega pogleda — srh me je spreletel ko sem po- tisnil hišna vrataf — t«ga, ti«tih nezarensko belih oči nisem za- gledal; postelja v izbi fe bila visoko postlana, ncrazpravljena, nihče ni več ležal na njej. »PrcscllK 8o ga« me ^ »prele- telo; is ne vem, zakaji tol : 2 in pol. SD Ptuj si je s to zmago pr:borilo vstop v finalni del tega tekmovanja. MESTNI liiNO Jeruj predvaja v dneh od 22. do 25 aprila t. 1. ameriški film »Naj'boljša leta na- šega življenja« in v dneh od 26. do 28. aprila t. 1. italijaa.9ki film »Ni miru med oljkami«. VSAKODNEVNE ODDAJE 5. (6.) Dobro jutro. 5.05, 6., 7., 12,30, 15., 17. 22 Poročila. 6,30 Pregled tiska. 7.30 Gospodinjski lasveti. 11 Radijski koledar. L 1,05 Glasbena meddgra 12 Sjnetijski nasveti. 12,45 Zabav- la glasba. 13 Želeli ste — po- slušajte. 19. Radijski dnevnik. L9,30 Zabavna glasba 22—24 Dddaja za tujino na valu J27,l m. sobota. 23. aprila 6.35 Štirje fantje in Veseli jodci 11.15 Pisan drobiž za pio- lirje 1145 Pesmi za naše ma^e. 12.10 Polke in valčki 14.30 I2 Uradnih listov 14.40 Kar vam jgaja 15.30 Tečaj esperant?ke' ja .jezika 16 00 Utrinki iz litera- ture 17 15 Glasbene uganke. 18 00 Jezikovni pogovori 18.30 Dko v svet 18.40 Igra tambura- Iki orkester 20.00 120 pisanih ninut za nedeljo, 24. aprila 6.00 Dobro jutro. 8.00 O špor- u in športnikih. 10.00 Družin- ski pogovori. 12.00 Pogovor s x)slušalci 13.00 Pol ure za našo /as. 15.30 Po naši lepi deželi. 1 L6.00 Zaplešite z nami. 16,45 :3omlad v Prlekiji. 21.00 Kul- umi razgledi. 23.00 Oddaja za ;ujmo na valu 327,1 m. , za sredo, 27. aprila 6.30 Slovenske umetne pesmi. ?.30 Gospodinjski nasveti. 11.45 Domači napevi. 12.00 Kmetijski lasveti 13.00 Želeli ste — po- Jlušajte. 14.30 Iz gledališč. 15.15 Slov zborovske skladbe. 16.30 Modni kotiček. 18.00 Mednarod- na radijska univerza. 20.00 Od- lomki iz slov. oper. 23.00 Odda- ja za tujino za četrtek 28. aprila 6.30 V pesmi in plesu po Ju- goslaviji. 7.30 Gospodinjski na- sveti. 11.15 Za mlade pevce in godce. 12.00 Kmetijjski nasveti. 13.00 Želeli ste — poslušajte. 13.30 Opoldanski koncert. 14,30 Ljudsiko - prosvetni obzornik. 16.00 Ivan I\>trč: Komisarka. 18.00 Zanimivosti iz znanosti n tehnike. 18.30 Iz kolektivov za kolektive. 20.00 Glasbeni razgle- di. 20.15 Četrtkov večer. 23.00 Oddaja za tujino. OKRAJNI ZFOR NAČELNIKOV IN NACELNIC V maju in juniju čaka naša Iruštva vrsta telesnovzgojnih prireditev. Višek vsega bo okraj- li zlet ob lO-letnid osvoboditve v Ptuju. 22. maja, ter polo-ajin- 3ka zleta v Celju in Kvopru Or- ganizacijo teh krkor tudi Ti- tove štafete, okrajne akademije v proslavo roj. dne maršala Tita ter okrajnega taborjenja je določil zadnji zbor društve- nih načenikov in načelnit v nedeljo. 17. t. m. Zahvala v zvezi s torkov.m požarom. 12. aprila t. 1. v Cirkovcih, ki nama je povzročil nenadomestlji- vo škodo se prisrčno zahvaljuje- va gasilcem iz Mihove in Sikov ter ostalim, ki so nam pomagali pb tej neSrečl. Posebno zahvalo zasluži Lojze Knafeljc iz Cirkovc, ki se je ob tej nesreči prvi znašel in se vrgel na reševanje pri obeh ne g'ede na nevarnost za svoje življenje. Zahvaljujeva se tudi tovarišu Martinu Beraniču »z Cirkovc, ki je storil vse, kar je bilo v njegovih močeh d?, bi preprečil večjo škodo ob požaru. Ptuj, 15 aprila 1955 Valentin Pernat in Jožef Kmetec 'OPRAVEK V št. 15. 7 dne 15. t, m se ie članku »V Cirkovcih je gore- o«, na 2 strani v 4. stolpcu spo- iaj vrinila neljuba zamenjava men in bi moral glasiti: . je lOžar povzročil pri Jožetu Kaj- erju iz Cirkovc št. 17 . ne pa iri Jožetu Kmetcu iz Cirkovc št. 7 ker je ime slednjega navede- o v nadaljevanju članka. >bčinski ljudski odbor razpisuje mesto ŠEFA STANOVANJSKE SKUPNOSTI 'onudbe pošljite Tajništvu občine Hajdina PREDNOST »Vi se torej zavzemate za me- to nočnega čuvaja. Kakšne po- X)je pa imate za to?« — »Zbu- lim se pri najmanjšem šumu.< GLASBENI UZITEK Tovariša, ki sta že precej ^ stih, sedita v koncertni dvoran a eden izmed njiju meni: »Naj- olj mi ugaja poslušati ?odb< zaprtimi očmi « — »Mogoče, < »ravi drugi, »le da pri tem n< li smel tako glasno smrčati.« Sobota, 23. aprila 1955, ob 20.: JujTČič - Govekar: »DESETI BRAT« Ljudska igra z godbo in petjem v petih dejanjih — sedmih s ikah. Gostovanje sin- dikalne podružnice pod okri- ljem KUD »Jože Lacko« Cer- kven j ak. Nedelja, 24. aprila 1955, ob 15.: Zak Konfino: »V SOBOTO SE POROČIM«. Komedija v treh dedanjih (šti.rih silikah). Dva- najstič. Gostovanje v Križev- cih pri Ljutomeru (Zadružni dom). Nedelja, 24. aprila 1955, ob 16.: Jurčič - Govekar: »DESETI BRAT«. Ljudska igra z godbo in petjem v petih diej?njih (sedmih slikah). Gostovanje sindikalne podružnice pod okriljem KUD »Jože Lacko« Cerkven j ak. Naparat. — Ivan Medved, Mihovci 6, pošta Cirkovci. PRODAM: dve omari, belo že- lezno posteljo in kuhinjsko kredenco. — Naslov v upravi lista. DOBRO OHRANJEN OTROSKI VOZIČEK menjam za rablje- no žensko dvokolo. Vprašati t upravi. AGILEN KOLPORTER (raz- prodajalec časopisov) z me- sečnim zaslužkom 8000 do 10 tisoč din dobi takoj službo. OBLJUBA »Za sedaj vas samo resno sva- rim. Bojte se slabe družbe.« — »Da, gospod sodniik, ob jubljam vam da me ne boste kmalu tu- kaj videli!« Ptuj, 22, aprila 1955