St L
T Gorici, dne 31; deo^ite|:i806./
Tečstf XXVII.
„Soča"
izhaja vsak  pttek o poldne in velja  s   i>rilf>r'o   „Clipi'l"kl Liti' vreii po pošti prejemana ali v fiorici na  dnin  poSiljnna:
vse 5f.o.....pld. 4-lO.
po»l«a......**¦«
Octrt !(-:a.....1-lU
Za  tuje   •'!«?.*.'!»•  t-likn  več,   kolikor je večja poštnina.
Ik-lav.v::: in .ir.i/i::. r.ianj ;.ivui.«žnim iw.ua naročnikom naročnino   stnL;t m.">,   aku s-.1 o-la-e pri upruvuUivn.
..ttlmtru" iali.i.n v-ak:h H dnij vsafc drujii torek in volja 2a clo let« S-( tr.
ltGo*poi!arshl LI*t" hh:i> in -c prilaga vsak kic-.-ci- v oh-Wfc'» JU -'rari> Ka-5-,r j- v ;-r'rk fasaifc. izi-i.va '.i<i\. 2o v  čelrti-k.
SOČA
(Izdaja za deželo.)
Oznanila
!l*IICL' plačujejo se za petstopno petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat,
— po pogodbi. —  Za večje črke po prosloru.
Posamične Številke dobivajo se v tobakarnah. v Nunski ulici in v bolaki ulici, v Trstu pri LavrenSifiu nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Fabru po 8 kr.
Dopisi poSujajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacijo pa upravniitvu .Soče". — Neplačanih. pisem uredništvo ne sprejema. —  Rokopisi so ne vračajo.
Uredništvo in upravniSlvo je v Gosposki ulici 9.
izdajatelj In odgovorni urednik Dragotin StrucolJ.
„Bogr In narodi**   —
Tlaka in zalaga »flor. Tiakarna" A. Gabr*cek (odgov. J. Krmpotic),
.J.iaVi-i-V. V t.-m VI lr.: <0 -!VOj» lllili- |)ftiti i! .!)!   Ml   |irull-»iuJ4UCill: fl'SjVl'1'a!,   \iilc]l|IS|li h
|.!i   M.Iaun,  /.,  ,...,1.:,.!.
l'.v...'..n.'.- :' ».J.! .,.iVi |...l.;.li- \T^!,» „(• „.• ¦:;•;< ,:.i ^'.i.i^.-.M-. k. r ,;.- ).:i. umu ^od.va .u i^n.L.ui ni/ a . i .in:.,':ii l,'kiiiin.a..'v. |)j m> v«..Jj.- it.i;ij.iHHk.ii.l,|.n,'..viAi»r;vili ^uj.« -1 IfP.t-; aic. ¦•:.i .Ii ..ii r.hurii') lir .no ns n.i,j-l...' u .1»;;:«», H.i In .«¦ i.i Kikiiii u,':r.ll, ,U m> t.tiii:: :',; f»;:k.» -i. I; ti ii !!<•.!« r.i-!.' ul.-.i!.;.., In lit l:jkuii»(i |i!.. ..lii.iiti lMi."i. I).i mi |i..|,iu • .»'..i..'.. \ ...k..:.-;:.: .i.i.ink v >wijn jir.:.i» .!..»i.vii!i». M - ¦ !;i ;¦ :.-].j »:«• fu.liiiv.«. m»v Ivi i; ^.< !i'i.iii:,ur. I'i-?i m- v.ri-l\iiin n-n il-ii. i. !ij.i.n. Ti. rf€- ..i.l-:!^-..:.! 1 r.ns.-i^-.i iiiSii..!. i.,   V.,l:   .V.-!,,;,..
U'».   :-.i   «.!.,!.: n i-1   ni   \s.ikii.ui:i
ki.-.-,    Riall..   /;:.lll::; :.'ll.l{.l.i.r.', .1. lav^k.'
!..¦.«• •¦:.....:..:ii.i.-.r-.i   |:.!-n.i!'li...   IKI   !r!a
J^ll». K..J.:., ¦•»¦ v V,1, knava tiil jk.Iui.i v u«.i •luni.iraiii .{..'p., i   nt   |iii'.i.|>ci<inii   H.ili-
!.!«!• k;:!«. 'F.U..-.M .i...nn m. ..i:,!(il. .1.1 Jim |.:.)":i liri-.iiu i'n,'; jifi»i!_,ri!i»>v ni ni(v<:i''i' .¦:i:..,'iH.it: iii lo trm ln.ili-, k"!' ll;i'l HVlnya j.(-!<'.''.i i Ui !.;ki!<< i..,"i!i:i'».il ..ii v».ij ni in>-i I i.:.-i;:a Ji, Nai .si n.i t.iia -i-lo-nli t a-\:'.\ '. i   [¦! m! ;»i.;    .' • .i in ur i^.i m o n .i il.in.
k..kt» ¦¦¦.» jiu-.i i i-iiii hkcoMini m |in!uiiii;rtii It1, t:.-k;.r -..¦•  ii- .-til:;.! v pv..«.«?:,   k.iki. )u  p...
.!,,:;,-.n   J.t.--. l-fll    ii.   H,1!-!!!,     k..   v„   V   «l<|!«M-||i
...M;:.  KiUr i-  ii-iiatna   'i!..   -., li.^lii.n.iUr
Pmu .ti ..!!„-,  v .t.,.  ¦......;;»,, .in-i.a.va
i \"
pr.r
'¦'' "J1
Z..k.;;  i!ii   i..iti;i -.i   pUi.i«-«.   k.il-n-^a
¦   s.-.-   K':i« m.   i!> k.il. n   tu   d •¦ ik 11 u .i * a I
¦   n;;-,,ar   v   j.rsd   in   ,.r«.sp.'h   r..<1ii.*
:! » , ¦' -i i' m !i'', ,rv./.'."] Lf.ilia,   meni, <" .¦,: ar p r i* d n ; k i   -o .i Iio/aS j i u i.p<-
¦   s.iii po d J.-žkinn da v', i in m-sn-C-.;t;i i do iiio \ i im-I' Ui ti.-.j plii.r.t po.l-p:ra/> «.:i;,  k:  i::  i:air. ii  iirMi.-  '-iMili !
V:d;:. /.;;.   ka a> >c   M>pai;o   tu«'d   n-uni
iu ::.¦'.  :s.s:j;i, iti t;i »iknjjar, ki i>i alt opnmii:!.
' -:.   - :;   :••   p-.   ...In   a.   ...!».. m   d..|.,Tku !
Š'.v...:.= ,..,v. "k- .-:t*.    ^r.-.!.,v    v M.av;::u
..:   T. ..I.:..:.   tv /s;- - Mo:!- -.   v    *::-M m m-
t.-.-;, d i   :..-n - .vr -ii i   d.fii i.^j   d«:a\-lia
• [...k-! t, ,.-. .,:,.-., p; .k :„., v p..^...,-,:i.:l. s;.,   .-.   .::  s..   >;.].i   : .;;..;;:,   ..t,.„|    ¦,. ,.„..
. j:   k!. -...V...:i:
-!l   ^'':   IT«¦*•
-¦.:k: u /. J>- ok' !i n;- -k.ya .•¦ori;'T<:" in tr-?. !»>'.. .IV..'...;.-" Ni-, pn razvoju >!*;n'[ . -• .:ior;i:o prili .'o p:, o-!»r.sl.:. V,-' , „-.:,,!;.. k.. >•¦ .. VnV.U dn-r :.»."':.;ii    i. ..iv.-Ha.  d.„c   M;   -:   ..!¦  t.l   kfl^ia
:¦:".'» :,'j'i-l4u -'.>•    ss-i   iti m.^-. -.a^ms;.   Du
.:. k,.ki, J«- prišit«. Tr« ?,ti::n pn•.;.).-.i-kum sicli ^'.Dtii •.poiajanjf ";« jai t.-::j ravnanji'.
Kri', i i- r. o je in d r ž a v i k v a r n o, ako v;.:d,i dopu.-ja radi n:.i!«:jr.i d o-bt«"kn pri apravi oliCulne izjritl>e v i\ a r o d '.; «• :.\ r' o s p o d a r s t v u, da i * «¦ o
d .¦ i a v s k c, n l> r t n i- t n p O d j o t n e n: o C i p a p r e p u S C ;i v o i j i i n n e v o i j i p r i-s !>! j e n t e tu, d a m i r n o *r' i« d a o d n a-5 u n j t p r i d o b I j c a e jr a z a s 1 u ž fc a i n p o d j e t n p ^' a dobička vinozumsl v o, ne m ene C se za razvoj domaČe i: i a v n i c e, z a i z v r S i t e v d o m .-. C c g a rokodelstva in obrtništva.
(I)aljn pridu).
Dopolni zh<*#r gori&ki.
Po navadi pri'j^ii|il» let se je seSel ittdi lilo* dr/i>Ini zbor {ionski dne s!S.   'n-embra, ila nši prow/orij.iii/.n\i,'it iU'ir!ni prorar-uu j /a itiri mi'Hi'ci>.  (Mi  K),   uri   prcdpoldne   se j ji- -!ii/i!a s!ovi'Hiia   sv.   lihima   v   pivoslolnirj ' ^mi^ki, kaliMV s.-jr iidi-li ?,ila vef-ina dednih ] pod.mn-v   in   miu^o   Iji, '-dva.   Ob   II.   uri j ulvnri div.bii glavar i/mt Coro ni ni   '/1)0-j riivaiiji1 v na\/iu''iio-.li v-a Ii di/.i-inili poslan-s i-i'v in pni«']   i.l.-vi!iii>{ta   obfinsiva,   ki se ji« biiu   zbralo v .l.vrlni   dvorani.   N.i prt-j   pozdravi d.vriiii ni.iv-.ir pii-liiii-e v ilalijaii.k.Mn ji-;'ikn, p:i|i'in nadaljnji« slitvi«ii'.ki:
\ iatki -/bor! Vre ptiravtt ijdi\i narava, ki »e iv zmeni za jiv.ik p.i'.eiii'.kih iimur.ev, ko jim ili-Si Moje ilolirnli, ali jili lepe *• Mo.iini ii.v-nilaiiii, H-- ,,. V li-kiu-iMH lelll y.eUi neimlo •/in-sla nad pn-bivalfi raznih slraiiij   ii;im>   de/ele.
Toda na«i de/el.nii i.Un r.i/.v.iji-iii, oni niiiijo ibv tiijii:* in udano svoje {jnij'-, in dasi je njili stanje piuuilofmtja vredno, moralno vendar pri/nali, i),\ M je h sre«V i/ei-milii tudi doliio /rniiv.
Vi-nka vlada, kini' /namenilo ii|iliviii n.i ie iiedavim olii'.k.il na-i, d.v"lo, bo pri-iimraiia poi/vedeli njene r,..'haie in temeljilo spo/nali lijem« prave puiirla« in zmerne zelje njenib piebivalrev ler kakor upam — tudi ugodili .-iiu.
Tudi nam :¦(¦ ptintidi prilik a, >\,i kakor velej, Indi lo pol poka/.eaio, ako rado-\o!aai priskočimo na poitio«'. y„i\ ,i> jn-tiebna
naše ninči. kalere nam ž.iliboj- ue dopu^ajo, da bi tako di hli dubiote. kakor nas -oni sive.
Na glavarjev poziv zaorijo Irikratni živin- in ovviia-klici. pi-<">villciiiu ei>sarju : iliv.eJlii glavar iza-ti. ua deželni zbor je otvorjen iu sklepčen. Na In poprime besedo vladni zastopnik dvorni sv. Inik vili* llosi-/. i o, ki n.i^iivoi-i /boiiiiio v ilalijansk.'in in Mi.ven.kvm jeziku Saku-b«:
Visoki /imr'. Ker «=rui pn zaupanji vili«,m koiiiis.ita p:i tem v;-ikeni /boru, imam rast. Vas \ im.tm eesar-ke \iade v Začetku te s,..;,. ,lo]i(. sresio pozdravili.
.laz si boiiiin pii/adeval podpirati Vašo iif!.ivm:st  iti ozii'a;i>č- se na opraviCi u<«   želje
1'ndno pride zim,- k dnijri lofki dnev-, tava ic-l.i. dt-bdi pii.,!.iii(M Ilerbnr iu : t; na    lesu!.,,    da    e:!..la    ttilerpel.H-iji    o
! liiidittirnikov v zvezi z namakanjem trLi;ki> j ravan!, kateri prinaš.mjo na din/em meda. !              V imenu deželmvM   "dboia   poroea   z.i
| tem ilr. Tomi.  o provi/miai lako-le: j              Visoki   zbor!   Ker   smo   ž-   pii   kemu
| i.ta in ker ima državni zbor prdtodnjejra | oie.Mea j.iimv.irži dokoiičali s« razna pn-! iiiia t d. !.,. k; so iliilneeiu Z.i lo ll|e-ovo ; zadnj- z..,.-ii,sM.;.-. -.- bo .a.i;.vl i-šoki deželni I zbor b..v;li .'. razpravo proračuna za de/. Ini i j-.mv ;..iji.i/..' Še !" tne^eca marca; led.-:j ni ¦ p: c•iko...t;, da se pr.-d apiilom končno polnil... deželne ilnkUl« iti davnine, ki so «»"'¦•"'¦:.«' "•• l«i«V..i^i prc.M.'iiii.i.
Zalo treba, da s.- tinli to pot začasno priskrbi za pobiranje deželnih davkov v prvih -tirih me-a-cih prihodiijenM leta. Toda v dotiriii pivdUv zakona ni možno sprojc:ti iii«.-pri-:iii"iijetiili davščin na žjraiijine, k;i-koisiie so potrjene in si? pobirajo za tekpCo Se!), marveč .se morajo vlesniti na ono mero, kakorSmi je bila določen.a v poprejšnji dobi, ker je vis. c. kr. name.sliiiitvo vsled izncn.^a jinveljii vis. <: kr. minister-•¦¦t\a i/javilo z dojiišom z dne !.">. mitrcija 1S".H1. š!. (».V.)S, da se v prihodnjih letih po noneiiem n;.činu več ne dovoli davščina presedajoča mero 18. oziroma 10 krajcarjev. Deželni odbor si všteva v dolžnost, da predlaga, visoki zbor naj blagovoli sprejeti naslednji načrt zakona :
I. Od prvega j.muvarjn do konca aprila 1897. se bodo opravljali navadni upravni stroški po potrebi v mejah proračuna dežel-
nega tnlDRA potrjenega m )cto 18%, lotk na račun kreditov, ki se določijo v doličnili poglavjih in naslovili proračuna deželnega zaloga za leto 18'.)/;
II. pobirale •/« deželni zalog n) doklada po H«;   nad skupno   vsolo vseh državnih •/  nljiških davkov;
h) doklada po lij",, na skupno vsoto državne ir.'jini.rme, hišurilie, nhrlarine In do-
<•) doklada po L0% m užilniiio mesti, vina in moMa ;
il) davnina TtO kr. od vsakega hektolitra na drobno poločoiioga piva;
v) davščina is kr. od vsakega litra na drobno potočenih žgaiijin, naveilciiih v I. členu 15. It„ 1. (očka, zakona •/. dne *,8 mtija 1875. (dt7. za k. SI. sl) in 10 kr. od vsakega lilr.i na drohuo polnčenih žganjin omenjenih v l2. lučki istega zakouovega člena.
Ta preiMog se spi>«jme lire/, razpravo potom luijitihdi (udi v Ireljem iu zadnjem čilanjii.
S leni je bil končan dnevni red prve seje iu dcMnl glavar naznani, da deželni zbor r.» VMled nuj višjega uka/a odloži, dokler s.« m« skliče zopet h rcBnrskiiu paleliloin,
l'ež»lni zbor je Irpel torej mimo jedon dan, imel je samo eno m-jo in sklenil je samo začasni proračun ali provi/znij do kome aprila. Vsa druga opravila pridejo ua vrsln s» le meseca februvarjii ali marca, ko bodo zopel sklicani deželni zbori na svoje delo.
Zanimiva in vužna je interpelacija/ slo-viMiskih poslancev rtitVi namakanju fvžiske r.ivani. Kakor slišimo, je interpelacija vzeta iz src ogromne, večine furlanskega ljudstva, ki se logoli, ker men., da nekalcri ljudje iniiijo povsod le svoje koristi pred očmi, a drugi da si ne upajo temu ugovarjati.
poslanca
eksielc
Interpelacija
!. Berbuč-a in tovarišev do  Nj. uije g. ministra notranjih zadev.
Zelo pomanjkljive in žalostni so pro-melne zveze, osohilo v gorski strani pokne-žene grdijo goriško-gradiSčanske, o čemer se Vaša ekscclencija lahko prepriča i/, nest, tih prošenj, katere Vam je izročilo ntiSe ljudstvo po svojih odposlancih ob priliki, ko sde počasti!« našo domovini) s svojim pohodom.
Ako si ogledamo cerkljanski, bolški, kobfiiiski, tolminski okraj, ako prehodimo uaš.i Brda iu druge dele naše ožje domovine, povsod zapazimo, da nam poiiianjkujo prometnih zvez, dobrih potij in cesl. Iu še one ceste, kalere imamo, so na nekaterih mestih nevarne ljudem in živali.
A noben okraj ni v tem oziru tako zanemarjen, kakor ozemlje, ležeče v kanalskem okraji;, med Sočo od Plavij naprej na jedni, in med avslrijsko-ilalijansko mejo ob Idriji na drugi strani. To pogorje s svojim proti italijanski meji rahlo padajočim pobočjem je glede prometnih zvez in cesl še skoro povsem v deviškem stanu.
Ljudstvo na onem ozemlju je trezno, marljivti in jako vneto za napredek ler prosi leto za letom pomoči in rešitve iz lega obupnega položaja; a dosedaj brezuspešno.
Lega tega pogorja kaže se na prvi pogled velo ugodna za sadjerejo; ljudstvo bi se tudi rada poprijelo tega izdatnega pripomočka za zboljšanja svoje blagovilosli; toda kaj hoče posestnik na onem ozemlju s sadjem ? Ako jo pridela toliko, kolikor je rabi za se in za svojo družino, je zadostno, vse drugo mu ne koristi nič, ker je ne more izvažati ter spraviti v promet.
Neverjetno ali resnično je, da mora prenašati lamošnje prebivalstvo mošt oziroma vino dandanes, koncem 10. stoletja, v škafih in golidah od naselbine do naselbine, da ga zamore še sploh razprodali.
Neverjetne so cene o prenosnim, — o voznim tam ni govora, — katero mora plačevati posestnik na onem ozemlju sena,  žila  in  drugih   pridelkov
nekoliko
kilometrov oddnljen trg Kanal aH druge kraje, ako ga sila pritisne, da mora one pridelke rastprodnjnU.
To ozemlja velo od Kobularja doji proti Vrhovljn z. Brdami In Gorico nska pok, t. j. prav */.a prav po detju teprono Id po kolidi nekoliko izdolbeno kamenje, po kateri je peljal prod kratkem dvajsetletni mladenič, zapustivši m domu na smrt bolnega očeta, drva v mesto, da bi Iztržil tam pat? goldinarjev za nujne domače potrobe; a kmalu potem so ga izvlekli sosedje mrtvega Izpod voza ler prenesli na atolov dom. In to ni jediui slučaj lo vrsta na oni lakozvmil polh v teku malih dcsetlotji ubilo m; jo tam 15 oseh, novštov«)! one, ki ho biii ranjeni ali drugače poškodovani,
Nič boljttu ni tudi ona pol, ki vožt .Srednje, oziroma Ivumbrceko ?. Hočinjein, ki je na glami, du nu nji mrtveci Žive pobijajo, 1'rml nekimi loti noski Rta namreč dva krepka moža pn oni poli mrliču v HoeinJ, prvemu sn Hjimlrmio ua opol/.leni kuiiieiijn, mož pade in rukev tako mmrcčim nanj, du je ua licu mesta mrtev obležal,
O klaii"'ili iu stezah, ki vožojo posamezno vasi in HcliSfia med seboj In s Rento onkraj avstrljskodtalijanskn mejo, nlmu pravega, pojma oni, kdor jih ni sam videl,
Taki so odnosaji in take prometno /veze na onem ozemlju) In kakor da ni so dovolj te usodne ironije, mura gJethiti in t užaljenim srcem opazovali la.iioftnjo ljudstvo ugodno odnošuje iu uzorne prometno zvezo pri svojih rodnih bratih onkraj avstrijsko* }iJij-in<iko in^jnj....,        •- ,*,.*- , rt,., .,., ,
tikscelcncij"! Izveslno je, da si ljudstvo samo i/, sebe v tem oziru ne moro pomagali r isto tako je nedvojbeno, da dežela sama ne more zadoščali tem iu drugim jeiinakim potrebam v deželi, ako noče povišati davkov. To je pa za nas nedotakljiva točka, kajti našo ljudstvo je tako preobloženo z davki in drugimi pristojbinami, da ni na lo stran nili iskati niti najti pomoči. Po tem takem prišli smo v tem oziru na lakozvano mrlvišče, ali takozvano mrtvo točko, naprej ne moremo, nazaj ne sinemo in ne moremo. In po fizikalnih zakonih je znano, da ostanemo tudi na tem mrlvišču, ako nam ne pnde pomoč od zunaj. A kdo nam more v tem oziru pomagati če ne visoka vlada?
Radostno in hvaležnim srcem pripo-znavamo mi slov. poslanci in pripoznava še bolj naše ljudstvo, da je visoka vlada v leni oziru mnogo storila zu nas, posebno v zadnjem Času. Vendar pa moramo opomnili, da smo bili dolgo časa zanemarjeni, radi lega so potrebo velike in pomoč nujna. Vemo, da tudi visoka vlada ne more vsem našim dotičnim potrebam na jedenkral v okom priti: zato pa ji polagamo najtopleje za sedaj na srce, da odstrani kričeče in neznosne prometne razmere na označenem ozemlju in sicer s posebnim ozirom na sledeče razloge:
t. Ni noben okraj v naši ožji domovini tako zanemarjen v tem oziru nego ravnokar označeni.
2.   Je delo na slemeru onega pogorja že deloma začelo; majhen kos ceste - kak kilometer — je že na pol dovršen. Vendar je pa opomnik, da ni ta kos ceste v nikaki zvezi s kako vasjo, ali s kako drugo cesto ali potjo. Tam investiran kapital je torej brez vsake koristi, in oni izoliran del ceste ni sedaj za nobeno rabo.
3.   To zahtevajo tudi državni interesi. Visoka vlada ne more in ne sme trpeti, da bi moralo gledati in opazovali prebivalstvo na onem ozemlju i užaljenim srcem uzorne prometne razmere pri svojih rodnih bratih onkraj avstrijsko - italijanske meje, dočim mora samo trpeti v tem oziru največje pomanjkanje. Visoka vlada ne sme dopuščali, da mora prenašali tamofinje prebivalstvo svoje izdelke in pridelke poleg različnih sitnosti," ki bo skoro povsod ob mejah, na italijanski 'svet, ter da je potem sem ter tja primorano zametavati te pridelke na oni strani.                 :«_. -.'•
Vabilo na narofcbo
*>b .-*kl**j.*?i sl.uv,.M iti |Hi«Vtku um«ya h*\u jt» pn v-;t»li «?a-i>ni-itli navadno bitih*. Tttilt iui >»» <i»'.'::ui'> -k* uiuaiiV   in
vabifim f»>ivj tudi >ttK w*» start« tui-robnike, tla bi pr»:VM#iWi«> poNovili »a-ročnim*; uit %*jt*- a jil> ;,is**HŠm s, naj strun naš li-i uit ti ,-ri,.r,i<'<, kajti ttun v^ rit;»Mj»'v ima LtL. !;••! tint uj»iivi««>jii j<» nj»'jM i!l.i<*. AL«» b.» r*"5 oilpravljui skotil iHtt fci-imkar.-ki U!fk, dolu* na-rut-tnki v ptiliodnjeiu <l'n<-Mbru kt»t n.t-llhwk uU^iH'11 i<ti»d,w .'.,1 l iM»N, /, r.k/au>vr>?tum z.ti»-.vuhu in punrmnt berilom,.
Vipavska železnica.
I              Italijanski t'.4m:i prihajati eo wl ihm:;i
'§ pod nekim vo.lV.vom. imjveC-krat tudi m Itolk? vodij, ziiUskili mojstrov iit st.ivbf»nili podjetnikov. Bdi so vsled te/a vezani' na %^ svoje vodje tem t-olj, ako jim je skrbel tudi za živež. Vodje in gc 'trnki pa se, tem la^ljc prcudarili podjetje }n slavili cene. Bolj ko so si vezali svoje podrejene delavce, prostejšo roko so imeli proti onemu, s komur so se pogajali. Zato, so ifrogo držali skupaj svoje Čete in trudili ,«o.oddaljevati jih od domaČih
4. V minole/ft poletja je bila toča na onem ozemlju večkrat« najmanj štirikrat, ter je pobila skoro vse pridelke, in kar ni toča pobila, je pa moča ugonobila, tako da preti temu okraju lakota, kar more tudi naša visoka deželna vlada potrditi.     :               , ,
Uvažujč vse to vprašajo podpisani:
1. Hoče li Vaša ekscelencija naročili svojim tehničnim uradnikom, da dovrše nemudoma že pričeti načrt, ki pelje od Vr-hovlja Cre7. Kobališčc nad "Zapotokoro skozi Lig do Kostanjevice v Kanalskem okraju;
da napravijo nov načrt za cesto z 60-lobrda kraj avstrijsko - italijanske meje ob Idriji do Kostanjevice, isto tako cestni načrt s Srednjega Crez Kambreško v RoCinj in naCrt za preložitev ceste med Kanalom in Marijinim Celjem oziroma Kostanjevico?
% Hoče li Vaša ekscelencija podpirati izvršitev onih cestnih načrtov z izdatno denarno podporo ter za to skrbeti, da se bo gradila vsaj prva črta med Vrhovljem, Ko-bnlišCem in Kostanjevico ..aradi preteče lakote že tekom 1. 1897?
V Gorici, dne 28, decembra 18'J(>. (Slede podpisi vseh slov. poslancev).
Vprašanje
poslanca Blazija Grče in tovarišev na Njegovo Vzvišenost gospoda poljedelskega ministra.
Podpisani deželni poslanci pokne-žene grofjje goriške in gradiške, katerim »ie naloga čuvati in pospeševati javno blaginjo dežele, so visoki c. kr. vladi hvaležni za vsako, tudi najmanjšo podporo iz državnega zaklada v prospeh vse dežele ali posameznih njenih delov. Naša dežela je lepa in rodovitna, ima krasno lego med morjem in visokimi pogorji, združuje na majhnem površju dva naroda v nnjraznovrstnejšem podnebju in z najrazličnejšimi zemeljskimi svojstvi in pridelki. Ali zapuščena je ta dežela že cela stoletja, ker pozornost visoke c. kr. vlade je bila obrnjena na južnejše kraje v Benečijo in Lombardijo, kjer so avstrijske vlade uprizarjale na državne stroške podjetja v gospodarskem, prometnem in brambenem oziru, katerim se svet še dandanes čudi.
Po usodepolnih dogodkih leta 1859. in 1866. postala je poknežena grofna goriška in gradiška mejna deželica avstrijskega eesarstva; ali vladne naklonjenosti, kakoršno so uživale prej omenjene mejne dežele, ni dosegla. Deželni vladi je bila, kakor se zdi, glavna skrb, kako bi se, kolikor mogoče malo investiralo in malo potrošilo za deželico, ki si ne more sama pomagati. Velikih naporov in ponovnih prošenj je trebalo za vsako še tako majhno podjelje v deželi, da je vlada dovolila svoj prispevek za stvari splošne in javne koristi. Zato je dežela nazadovala, blagostanje je minevalo, uboštvo se je širilo, beda je nastopala javno, prišla je pelagra, ljudstvo se je selilo iz dežele, ali pa se je mamilo s žganjem, M znači gospodarski in nravni propad naroda.
Vlada ni mogla zapirati oči pri tako kričečih razmerah in je začela po drobtinicah deliti državne podpore tudi na Goriško. Ali pri tem ni mogla zatajiti sama sebe in svojih načel, po katerih ne šteje in ne pošteva ljudstva, plaču-jočega državi krvni davek in ogromne posredne davke, marveč z dopadajenjem gleda na mogotce, ki se svetijo v svojem imetju, na velikane, ki gospodujejo nemaničem, ter skrbi, kako bi podkrepila njih moč in imetje. Visoka vlada pri tem niti na to ne gleda, ali so varovanci in zaščiščenci avstrijski državljani ali inozemci.
Leta 1886. je visoka vlada dovolila 382.400 gld. kot nepovračljiv donesek in 191.200 gld. kot brezplačno posojilo potom dežele vodni zadrugi za namakanje tržiške ravani. Leta 1896. namerava ista visoka vlada dovoliti isti vodni zadrugi nov nepovračljiv donesek gld. 660.000, ki naj bi se jej izplačal v 20 letih po 33.000 gld. na leto. Skupno je dala ali namerava dati visoka vlada omenjeni zadrugi 1,042.400, oziroma 1,233.600 gld. Blagrujemo zpdrugo, ki si je znala pridobiti toliko simpatijo visoke c. kr. vlade; povzdigujemo njene zaščitnike in zagovornike, ki so znali tako na stežaj odpreti njej v korist državno blagajnico; ali odobravati tega ne moremo.
Leta 1886. je zadruga navedla znesek 956.000 gld. kot potrebščino, da se izvrši omenjeno delo; par let kasneje zahtevala je novih 808.000 gld. k prejšnjemu znesku, torej 1,764.000 gl. za isto podjetje. Zrdruga, ki tako računi, ne daje niti najmanjšega poroštva, da izvrši delo s pomnoženo svoto, ako se jej dovoli, marveč je popolnoma opravičena bojazen, da ko dobi trišje zneske,
dobi tudi nove izgovore za še višjo ! podporo, katero naj vlada dovoli, ako noče, da bo vse prej dovoljeno in izplačano popolno zgubljeno. V tem slučaju pomanjkuje najmanjša podlaga, na kateri bi se dalo preračunih", pri katerem znesku neha zadruga z novimi zahtevami."
1.23&600 gld.; kolika vsota 1 Naš deželni proračun jo doseže komaj v petih letih. Koliko bi se dalo doseči s to vsoto v vsi deželi, ako bi se pravično razdelila, posebno v gradiščanskem okraju, kjer je letošnja ponovna povo-denj napravila velikanskih škod ob vodah in jezovih, na poljih in travnikih, kjer deloma pomanjkuje najpotrebnejših cest, namreč v severnem delu! Koliko potreb v Vipavski in Soški dolini radi v6d in hudournikov ter na Krasu radi pomanjkanja pitne in rabne vode! Vse to prezira visoka vlada in je obrnila svoje milostne oči v mali kotiček tržiš-kega okraja s 4470 hektari. Pa da bi vsaj ta okraj, to je ljudstvo tega okraja imelo dobiček od nameravanega namakanja ! Ali temu ni tako!
Namakanje tržiške ravani je edino le v korist kakim dvajseterim večjim posestnikom, med katerimi so celo milijonarji, ki si lahko napeljejo vodo na svoje stroške. Izmed 395 zadružnikov je 363 takih, ki imajo zemljišča pod 10 oralov; 363 zadružnikov ima 12%-15% vsega zemljišča, ki se ima namočiti: ostalih 20 zadružnikov ima 85%-«S8% vsega zemljišča.
Ljudstvo spoznava, da ne more plačevati od svojega zemljišča državnih in deželnih davkov, občinskih in drugih doklad, obrestij in amortizacije od posojila, katero mora najeti za svojo tangento pri tem podjetju, ter stroške, ki bodo potrebni radi premetnbe raznih kultur, ako se namakanje izvede. Strokovnjaki in veščaki priznavajo, da mali posestniki padejo kakor ribice v ž ,lo velikih, ako se namakanje izvede. Niti vladni izvedenec ne nasprotuje tej misli, marveč priznava to, 1 ol mogoče za posamezne slučaje. Ako se pomisli, kako previden je ta gospod v graji v svojem poročilu, tedaj se mora reči, da ta nevarnost je očividna.
Kaj pa, ako se podjetje ne posreči? Tedaj so še le kuhani in pečeni mali posestniki in dežela, ki sodeluje. Veli-kaši bi v tem slučaju spravili vse na se za*; sramotne cene. Omenjeni vladni izvedenec navaja v svojem poročilu izrecno kot mogoče, da se vse podjetje izjalovi.
Ljudstvo nima niti zdaj pri delu zaslužka; kajti neka zemljišča in stavbe je zadruga kupila od visokih posestnikov za eksorbitanten denar; tehnična dela izdelujejo italijanski podaniki; druga dela večinoma delavci iz sosednje kraljevine. Zato je naravno, da ljudstvo nasprotuje nadaljevanju po sili začetega dela ter da zadruga ne more imeti zborovanja, pri katerem ne bi zahtevala večina zborovalcev, da naj se zadruga razide. Ali ljudstvo ne more priti do veljave, ker glasovi niso dani ljudem, marveč zemljišču, katerega 85% je v rokah velikih, a le 15% v rokah malih posestnikov.
Podpisani protestujemo proti temu, da bi se donesek, katerega namerava visoka vlada dati vodni zadrugi, smatral kot podpora, dana goriški deželi, marveč ga smatramo kot dar, podeljen nekaterim avstrijskim in neavstrijskim velikanom, da lože spravijo v svojo odvisnost še ono malo posestvo, ki je zdaj še v rokah prostih malih ljudij. Kako nevarno je tako početje dandanes v socijalnem oziru, je vsakemu jasno, in menimo, da nam ni treba to še po-sebe pojasnjevati.
Z ozirom na vse to dovoljujejo si podpisani vprašati Njegovo Vzvišenost gospoda poljedelskega ministra:
1.  Ali so Vaši Vzviševosti znane okoliščine, ki so tukaj opisane?
2.  Ako so, ali hoče Vaša Vzvišenost na to delati, da se vodna zadruga za namakanje tržiške ravani razide, ter da se državni denar, ki bo tako vladi na razpolago*), in znesek 660.000 gld., ki je zadrugi namenjen, porabi za urejenje hudournikov in za druge investicije posebno v gradiščanskem okraju, v katerem seje dosedanja zamuda strašansko
maščevala, in v drugih okrajih goriške * - ¦ ?
V Gorici, 28. dm>m1>m 1896.
Grča — Alfred Coronini — Dr. Rojic — Dr. Turna — Dr. A. Gregorčič — Berbuč — Klančič — Lapanja — Muha.
Shod v Kojskem.
Preteklo nedeljo dne 27. dec. se je vršil v Kojskem izredni občni zbor društva .Sioga*, ki je bil napovedan za dan 8. sept., a se je moral odložiti- radi prihoda ministerskega predsednika grofa Badenija. Po dolgem Času bil je preteklo nedeljo zopet krasen ^an, ka-koršnih smo letos malo imeli, kakor da bi hotel naše Brice prijazno vabiti k napovedanemu shodu. Udeležba je bila vsled tega ogromna, tako da niso mogli priti vsi, ki so želeli in ki so bili pripravljeni, v zbnroval-nico.
Kmalu po drugi uri popoludne pridr-drale so v Kojsko kočije, ki so pripeljale goriške goste: predsednika društva »Sloga*, dva državna in štiri deželne poslance ter nekatere drušlvenike. Pri vhodu v krasno okin-Cano vas pri ukusno olep^anem slavoloku pričakovalo je došleee mnogo ljudstva z županom in gospodom /upnikom na če'u. Župan, obkoljen od občinskih starašin, pozdravi v daljšem krasnem govoru tlosle goste v imenu občine. Na to zaorijo mogočni živio, domača godba zaigra veselo koračnico in sprevod se pomiki- do prostorov g. Franca MariniCa, kjer se je vršilo zborovanje.
Predsednik dr. Gregorčič pozdravi navzočo, predstavi vladnega zastopnika, državnega poslanca grofa Alfreda t.!oroninija, deželne poslance lierbuča, Klančiča, Rojica in Turno ter začne poroCati o svojem in tovariša grofa Goroninija ;'elovaiiju v državnem zboru. Omenjal je zakon o kmečkih zadrugah in teh korist, cestno zadeve briške, n« vi zakon o dornovni pravici, davčno preosnovo, zakon o pregledovanju zemljiškega kal,.sti\i ter preosnovo volilne pravice 2.-1 državni zbor. Zborovalci so poročilo odobravali ter sprejeli je na znanje.
Za njim je govoril deželni poslanec profesor licrbuč o volilvi v peti skupini, tako-lo:
SI. gospoda, častita družba!
Naloga mi jo danes govorili o volilvi v splošni volilni skupini ali --- kakor pravimo — v peti skupini ;ili 5. kuriji, in to s posebnim ozir«r»; na volitev v naši ožji domovini.
Dnevi so kratki, čiis nam je kratko odmerjen, zato dovolite mi, da preidein takoj brez posebnega uvoda ali predgovora h stvari sami.
Naš drž. zbor, ki je posloval Se ta mesec in bode tekom mesecu januvarja, ali najkasneje meseca februvarja zaključen, imel je do sedaj, kakor obče znano, 85tt drž. poslancev, katere so volile 4 skupine ali 4 oddelki in sicer: skupina veleposestnikov, mest in trgov, kupčijskih in obrtnijskih zbornic in kmečkih občin. Predaleč bi se odstranil od svoje naloge, od svojega predmeta, ako bi hotel tu r.i/.kazivali, koliko drž. poslancev je prišlo na to ali ono skupino, koliko volilcev je volilo jednega poslanca tli ali tiim, koliko davkov so plačevali oni volilci, ki so volili jednega poslanca v tej ali oni skupini itd., dnsi bi bilo tudi to zanimivo in pončljivo. Tu naj le omenim, da do sedaj so imeli volilno pravico le bolj i ni o v i t i slojevi našega prebivalstva; v kmečkih občinah n. pr. je smel voliti le oni posestnik, ki je bil volilec v |. nli H. razredu za občinsko slarašinstvo ali, ki je plačal vsaj 5 gld. direktnega nli izravnega davka. Vsi drugi mali posestniki, ki niso volili v I. ali H. razredu pri občinskih volitvah, ali ki so plačavali manj nego 5 gld. cesarskega davka, in oni, ki so toli nesrečni, ali pa — ako hočete — toli srečni, da ne plačujejo davka, niso imeli volilne pravice, torej si niso smeli zbirati svojih zagovornikov in poslancev v drž. zbor.
In vendar, gospoda, s?ko stvar resno in trezno premislimo, nt bilo to prav. Saj tudi manj imovit človek, saj tudi revež čuti potrebo v sebi, da si sme zbirati svoje zagovornike, svoje zastopnike, do katerih ima nekako pravico, katerim sn lahko pritoži, ako se mu krivica godi, katerim lahko potoži svoje križe in težave, ter jim sploh lahko ra-dene, kje ga čevelj tišči.
To je menda tudi napotilo naSega vi-težkega vladarja, da je ob svojem času namignil bivšemu ministrskemu predsedniku, pokojn. grofu Tuaffe-ju. naj predrugači volilni red za državni zbor v tem smislu. Pok. grof Taaffe sestavil je tudi nov volilni načrt ali volilno preosnovo. ki je bila za nas jako ugodna. A ta čas so bile v drž. zboru tri velike stranke, ki so inače eledale srpo druga drugo; a ko so slišale o tej preosnovi volilnega reda, prestrašile so se, zbale so se za svoje predpravice, nasprolstvo med njimi je ponehalo in zjedinile so se z namenom, da zaprečijo to volilno reformo. To se jim je tudi posrečilo, a s tem prouzročile so padec Tanffe-jevega ministerstva samega.
Za njim prišlo je drugo ministerslvo, tako .zvono koalicijsko minister-stvo, ki se je tudi mnogo pečalo s preosnovo volilnega reda; a kmnlu je razvidelo, da ni lahko dobiti Ucega načrta, ki bi vse
stranke zadovolji, zato je pa kmalu zginilo s pozoriSča.
Še le sedanjemu ministerstvu, ki se zave Badenijevo ministerstvo, po svojem predsedniku grofu Badeniju, — še ie temu ministerstvu posrečilo se je sestaviti tak nov volilni načrt ali tako preosnovo volilnega reda, da jo je velika večina poslancev v drž. zboru sprejela. Od todi romala je potem v gosposko zbornice, in ker je bila tudi tem sprejeta brez kake spremembe in jo je že nas presvitli cesar sankcijoniral ali potrdil, postala je pravoveljavna, postala je zakon. P<> leni načrtu vršile se bodo odslej volitve v drž. zbor.
Ta nova preosnova volilnega reda ne odjemlje pa nič prejšnjih pravic onim skupinam, katere sem narcl že začetkom svojega govora. Te skupine volile bodo Isto toliko državnih poslancev odslej, kakor do sedaj, v istem redu in po istem načinu. Le kjer deželni zbor predruga?.i način volitve za kmečke občine, volilo se bode po novem načinu. Ta volilna reforma le razširja volilno pravi«, o tako, da bodo mogli odslej voliti tudi taki, ki do sedaj niso imeli volilne pravice.
Po tem novem volilnem redu ima vsak avstrijski državljan, ki je prekoračil 21. leto, volilno pravico, ne oziraj«; se na to, ali plačuje kaj davkov ali ne. Tur«-j odslej volili bodo tudi -ti m.di posestniki, ki plačujejo manj nego 5 gld. vas. davka, in ki sploh ne plačujejo tlavk::, kakor so delavci, hlapci, posli in drugi.
Po tem volilnem n-du izključeni M o«i volilne pravice kr oni, ki niso samostojni ler so pod varstvom; siromaki, katere mora občina v/državati in so v.->.ij jedno leto p.-»«l volitvijo dobivali podporo o«i občine; osebe, ki so objavile steč«j, ali — po domače ki so prišle 11.1 boben, pa le za čas kon-kurza; one osebe, ki so bile kaznovane radi hudodelstva, radi tatvine, izneverjenja in I goljufije. A S« ti zadobijo volilno pravico po K), oziroma 5 ali treh letih po prestani kazni.
0.1 volihv p.Mvk:<r izključni so tudi vsi aktivni vojaki iu oni uradniki, ki sp.idajn pod vojaško oblast.
Vsi avstrijski državljani torej, ki so vsaj 21. let slari, SP.-d.1vlj.ijo splo-lio ali peto volilno skupino nit kurijo. V tej volijo torej tudi mit, kateri imajo volilno pravico v kateri koli prej naštetih štirih skupinah, tako da imajo li odsiej dvojno volilno pravico. Vsi skupi; volijo 72 novih poslancev, ki so potem takem poslanri pete volilne skupine. Državni zbor bode imet torej odslej 1-25. drž. poslancev.
To Število 72 novih poslancev je lepo Število, in človek bi mislil, da pri tem Številu tiovih poslancev pri le S«; precej poslancev tudi na nas, na naSo ožjo domovino. Temu pa ni hko, kajti tostranska polovica avstrijske monarhije je zelo obširna iu obljudena, ona ima nad 21 milijonov prebivalcev; in ako primerjamo to Število prebivalcev z onim novih poslancev, izračunimo lahko, "da pridejo na t milijon ljudij trije poslanci pete kurijo. Po tem takem dobijo največ poslancev one kronoviue in pokrajine, ki sa najbolj ohljudene.Taku 11. pr. fVško IS, Galicija 15, Nižje Avstrijsko a, Moravsko 7. Šlrisk«> 1 nove poslance; druge pokrajin««, ki so manjše pa po manj. Na našo ožjo domovino, t. i. 11.1 vse Primorsko pridejo <\ poslanci, in sicer voli jednega Istra, jednega Trst z okolico in jednega naša pokne/ena grofija goriško-gradiSčanska.
Slovenci na Goriškem volimo v peli skupini jednega poslanca s svojimi sosedi Italijan: vred.
Volitev v p«.li skupini vršila se bode posredno ali neposredno, po istem pravilu, kakor v kmečkih občinah za deželni zbor. t. j. tam, kjer volijo v kmečkih občinah neposredno, volijo tudi v tej peti skupini neposredno; kjer volijo pa posredno v kmečkih občinah, volijo tako tudi v novi skupini.
Pri nas vrSila se bode sedaj volitev v tej skupini posredno, t. j. vsi volilci povabijo se najpred na določen dan k županstvu in tam si izberejo Se svoje volilne ali zaupne može, kakor v kmečkih občinah, in Se le ti se povabijo potčm na določen dan in določeno mesto k glavarstvu ali v druge za to določene kraje, ter odajo tam svoj glas za onega kandidata, katerega hočejo imeli kot državnega poslanca. Ta volitev poslanca se bo vršila tajno po listih.
Prvo ;n drugo volitev nadzoruje posebna komisija. Volitev volilnih mož vodi župan sam, ali v slučaju, da je on zadržan, tisti, katerega on v to določi, in dva stara-šini v navzočnosti vladnega zastopnika.
Pri volilvi državnega poslanca pa se ima postopati tako, kakor v kmečkih občinah, namreč volilni možje si izberejo iz svoje srede tri člane, vlada imenuje tudi tri člane v komisijo, in vseh sest voljencev si izbere potem sedmega Člana. Ti si izberejo potem iz svoje srede predsednika ter vodijo volitev v nazočnosti vladnega komisarja. Obe
komisiji sta avtonomni, t. j. samoupravni, samozakonski, njima nima nikdo ukazovati. Vladni zastopnik mora le paziti, da se volitev postavno vrši, mora to evenlovalno opaziti in — če hoče — naprej peročati. Odločuje pa o eventuvalnih pritožbah Je državni zbor.
Ker volimo mi Slovenci v peti kuriji z našimi sosedi Italijani skupaj jednega drž poslanca, bo umestno in zanimivo po-izvedeti, koliko volilnih mož spravimo mi lahko na volilno bojišče in koliko Italijani.
Ako hočemo na to vprašanje odgovarjati, je treba najprej povprašali, po kakem pravilu je postopati pri določbi volilnih mož v peti skupini.
V     tem oziru velja sledeče pravilo: Vsaka županija, ki ima najmanj 500 prebivalcev, voli jednega volilnega moža. <*:«.• ima županija 600, 700 do 750 prebivalcev, voli tudi le jednega volilnega moža; če ima pa 751 prebivalcev voli že dva. Županije, ki imajo «00, 900, 1000 do 1 250 prebivalcev volijo po dva volilna moža; če ima pa županija 1251 prebivalcev, voli že tri uY..;na vsakih 500 ljudij več pride tudi po jeden volilni mož več. Županija Kojsko ima ». pr. 1257 prebivalcev, torej voli 'j volilnih mož; če bi imela le 7 prebivalcev manj, volila bi jih le H.
One županijO, ki imajo manj nego 50O lj ' volijo sicer doma; a !i>ke županije je trt vedno priklopili ali /.jediniti s kako drugo župaiiiju, in če le mogoče s tako, ki ima tudi manj nego 500 prebivalcev. Ako imata obe županiji skupu, nad 750 prebi-vdecv, volita skupaj dva utlilua 1110Z1; če imata pa 750 ali manj ueg>> 750 prebivalcev, volila obe skupaj !«.• jiMlnegi volilnega moža. Kjer to ni mogoče, zjediui se taka županija s sosedno b-r se določi polen Število volilnih mož po skupnem številu prebivalcev v obeh župaiiijali.
Po tem pravilu seatuvil 8em — kolikor mogoče natančen račun o številu naših iu italijanskih volilnih mož. Slovnci imamo po tem računu v peli skupini 2t>f volilnih mož, doMin jih imajo Italijani le 171; imamo torej približno večino '.Ki mož. Tri tem se ve, «l.i sem u>tel vse one volilne in-r/.e slov. občin iz tržaškega iu korrnir.skega okraju kakor Devin, Dolvrdoh, M*'dm.i, Kožbaua, liiljana, katere volijo v Oradisk;, slovenskim, a 4 ločuiske in 11 viv.,lni|» 'n<>?. iz mesta (iorice, če tudi voiijo v Gorici, italijanskim volilnim možem.
Kakor ta račun kaže. imamo Slovenci v tej skupini '.)0 glasov večine in dobimo tudi svojega zastopnika, svojega (/rž. poslanca v tt-j skupini, ako piiio j.-dini t: .složni; če ne, se nam bodi; godilo tako, kakor onima, ki sta se trgala iu pravdala za kravo, jedcu jo je vlekel za roge. drugi za rep, a tretji je uiokel. Ako ne bodemo složni, na nt bode nasprotnik kruli delil. Ako srno složni, smo kakor skala na obrežju, v katero se zaganja sovražno valovje, a brezuspešno; če nismo jediui, smo kot pesek ob obrežju, katerega je sicer mnogo, a vsak -vetrič se povoljno ž njim igra ter ga ra/prši v različne smer; rože velrovnice; vsak valCek ga peha na levo ali desno, kakor se mu poljubi!
Toliko o volilvi v peli skupini.
Gospoda! I'redno preidem h koncu, dovolite mi še nekoliko besedij!
Goriški Siovenei imamo hvala liogu! — sedaj uzorno narodno vodstvo. Na čelu sta nam moža, ki neumorno delu teta za blaginjo našega ljudstva; mo/.i, ki žrtvujeta denar, čas in celo zdravijo za nušo milo domovino in naš narod: to sta izvr.iina voditelja, kakoršnih še nismo imeli in morda ne bodemo imeli, ako nam pomaujkatu. To=.I.'t }X)mi*bte dobro, da če je vojskovodja še tako bistroumen, še tako delaven in izvrsten, to ne zadostuje, ko pride odločilen trenotek bitke; tedaj je Ireoa tudi dobro armad«', discipliniranih in zavednih vojakov, ki imajo zaupanje v sv«jje voditelje, da zmagajo.
Zato glejte sedaj, ko se bodo vršile volitve volilnih mož, da izberete tudi V*i take vojake, lake volilne može, ki bodo zavedni, ki imajo zaupanje do našega narodnega vodstva ter bodo volili onega moža kot poslanca, katerega Vam priporoči to vodstvo in za katerega bode gotovo večina našega ljudstva.
O Vas "Brtcih gre glas po deželi, da imate bistro oko. Pokažite sedaj, da je to res, pokažite, da poznate svoje prave in svoje navidezne prijatelje iu postopajte po tem. Pokažite, da nočete biti nikakor in nikdar podlaga ptujčevi peti!
Ako boste volili take volilne može, ki imajo zaupanje v naše narodno vodstvo in ki so si v svesti svojih narodnih dolžnosti, potem sporočimo lahko na dan volitve na vse  smeri   rože vetrovnice: Zmaga je naša!
V  to pomozi Bog!
Član osrednjega odbora kmetijske družbe E.  Kluv2ar,  je govoril o   sadjarstvu ter omenil, koliko bi se dalo v tem oziru še napredovati. Obširnejši pouk je oi)t«ial za poz-I nejsi čas, ko se objavi poročilo Vladnega iz-
tfamrih vr 1   ¦ t
vedenca o sadjarskih razmerah v naši deželi. — Deželni poslanec in odbornik dr. Turna je govoril o sodnijskih razmerah v Brdih. Priporočal je, naj bi se županstva v Brdih zjediniia za skupno prošnjo na visoko vlado radi ustanovitve novega okrajnega sodišča za Brda.
Na to so sledila vprašanja in predlogi zborovalcev. G. Štefan V a 1 e n t i n C i C v Merniku ni mogel osebno priti k shodu; zato je poslal obširno pismo, v katerem je razpravljal zadevo briških cest in mostov, okrajnega sodišča v Brdih, domaČih razpo-rov v sosednji Vojvodini, jugoslovanskega kluba in domaČega političnega vodstva.— G. Vit tori iz Vedrinjana vpražal je, ali in kedaj se popraAi most čez Sočo v Plaveh, in kaj bi bilo v tem ožim sloriti. — Župan kož-banski Blaži C tožil je o slabih cestah in poteh, katere se jim celo prepovedo rabiti, ako jih ne popravijo, '<«r vpi\iS.i, kako stoje njih prošnje v tem oziru, —G. Obijubck priporoča, naj bi se državni m deželni poslanci pobrinili za ce-iio, ki se gradi z Vr-hovlja pod ViSnjcvik k Keki. — Veleposestnik Ant. Velušček iz Zupoloka priporoča, u.ij ! bi vliiila dovHila polnimo pod pot o za w>to od Vrhovlju mimo Kobuhirjev do Sv. Jakoba in dalje do Kost.in evice. — G. Širok iz Kozane opisuje slabe po.iLmr;-imen; v U.dih, kjer imajo pošto kuho v Kojgkciu in v liiljuui, ter pro&i, n.»j l>i poslanci podpirali prošnjo, katero vloži v tem oziru Ku/aii.i in umreti Se kateri drugi kraj. Župan Anton pl. Iti>) a podpira to zadevo. G. 1'riiioic-iz Kozuuc govori o potrebi novih vodnjakov v raznih občinah ter o tem, da. treba dolg j Čakali na doliCne n.idte, katere izdeluje vladni inženir.
Na v->e te ločke je piulacilnik tuCno odgovarjaj ter dajal potrebna pojasnila. Ko sr mkiio tli «-cč oglasil k besedi. m« zahvali predsednik ».sei/i navzočim, ki so \kljub ilalji.ih polij, katere so strnili, ;n vkljuh sedanjih kratkih dnij uhajali tvk tri ure pri '-•.boiovunj.ii, ter zaključi daimSni »brni zbor. Pevski zbor, ki je pel pred zborovanjem, pel je tudi po /.jorovaiiju, in sicer cesarsko pesem, katero so v»i navzoči sloje poslušali. !>om.iOi godci so m slu\» S»« katero z.igotlli. a gi/ri»ki gostjf rn domaČi tipali so po. dr.i-u!i še g. /.upnik,., na njegovem domu, predim so odšli. Javni shod v Kojskem se je »\mtuo in dostojno izvršil in pri tej priliki se je zopet pokazalo, da IjtnUlvu z vpeljem in zanimanjem posluša svoje poslance, ko mi: poročajo o .svojem .letovanju ali ko ga poučujejo o ravnili stvareh. Tako »e l-»po; le tako naprej!
DOPISI.
\i, učiteljskih krofov. Zn.mo je, kiku pii moramo Siovenci pridobivati pravice, k ilere so nam po<te!jene po dr&iviiih zakonih. Čudno pa je. tla tudi pri šoNtvu jt, taka ovira, katero podpirajo vede (?) sami Slovenci. Evo slučaj! Pred mesecem dnij «o bi!i> na c. kr. Učiteljišč« v Kopru skuSnje učiteljske sposobnosti, k-terihso se udeležili slovenski, hrvatski in italijanski učitelji. Vubil.t k tej skušnji so pa dobili slovenski in hrvatski učitelji v nemškem je-z.ku, a italijanski v italijanskem jeziku. A se m dosti!
Neki slovenski učitelj v tr*.^ki okolici ji- pa dobil vabilo k skušnji v itj!ij;ttisk en jeziku. In če povem še. da je Slovenec pied^edmk izpr.iSi-v.ihw koimnije. ni se nam čuditi, zakaj da ni .še jednjknpr.iv-iie.-t.! — Jelj s«, slovenski učiti!,! re* l.iko veACi ia italijanski ne vešči iteiiiščmi. da dobe Slovenci neif.*ka vabil.tr Alt so u .<bilr t:r-ptuii.ini SiVstrijski zakoni g!«de jednakopr.n-nosii V Res, Milosten poje. v, da se predsednik ne upa populi tržaškemu miiuicipijti nemškega, še mame pa slovvnskeg. i\,br!.i. A slovenski učitelji naj trpe tako prezirurue v narodnem pogledu ? PoskrUelo naj bi se vend.tr. da ne bo preziramo ne na tej ne na oni strani.— (¦- Evo drastičen slučaj večnega prezirjnja in drznega zaničevanja .inftrijozneg;« s!t»-vanskega plemena!* Deželni poslanci goriški naj hi svečano protestov.di proti takemu postopanju šolskih oblastnij ! IVodn.)
*              Iz ajdovske?* »kroja.   —  Ne čudite
"     se %, urednik, da pri nas še vedno trpimo, da nam slavno zakupništvo už>tnine v Ajdovščini pošilja plačilne listke edino v nemškem in laškem jeziku. 5IMi'"    tno. da se vendar
k      enkrat ta nedostatek        .«  potom  odpravi;
s     pa pri nas Slovencih je že tako. da moramo
\     za vsako malenkost po vsih vratih ropotali
\     Ln le vsled nadležnosti  se  nam  vrže  včasih
9     kaka drobtina. Tudi v tem slučaju se je že
|    večkrat  opominjalo  g. predsednika,  da  naj
i    oskrbi  slovenske  plačilne  listke, ist» pa se
J    izgovarja,  da  mu slavna   finančn.i  direkcija
J    pošilja edino le take tiskovine, ker slovenskih
¦f   'iiiniB. Da je ta izgovor popolnoma ničev, naj
t    omenim, da se je pobirala   pri nas! ze  leta
I    1892. užitnina na pivo in žganje z čisto slo-
I    venskimi   plačilnimi   listki.   Toraj   plačevale!
i   užUmne, oziroma' zadružniki, zahtevajte slo-
*    venskih plačilnih listkov!
-              Iz Lokav?« pri Ajdovščini. — Tu
\ se je osnovalo .Bralno in pevsko društvo*, katerega namen je izomika "a. podlagi slovenskega jezika in pa gojitev narodnega in cerkvenega petja. Pravila tega društva je visoko c. kr. nameslništvo že potrdilo in sicer Z \a l3* decembra ,8°6. Dne 13. jnmivarja popoldne po blagoslovu pa priredi omenjeno
;- društvo v šolskem fttslopju svoj občni zbor,
kjer se bode volil odbor in "kjer se stavijo morebitni predlogi. K temu zboru se vabijo vsi tisti, ki so se že prijav ili in pa katerim je sploh kaj mar za obCe duševno blagostanje obCinarjev. Sodeči po splošnem zanimanju za to prekoristno društvo v naši občini, nadejamo se obilne udeležbe.
Iz Tolmina. Blagor, gospa lika Devetak kot predsednica ženske podružnice sv. Cirila in Metoda in nekojc druge milosrčne narodne dame v Tolminu so nabrale kakih 130 gld,, 2.a koji denar so napravilo obleke, obutve itd. ter ob priliki .Bozicnice«*, ki se je vršila dne 23. dec, omenjeno obleko, obutev, pecivo itd. mej- tuk. ubogo šolsko mladino razdelilo.
Božičiiica je bila veseli dan za šolsko mladino, kakor tudi za plemenite prirojalke in darovalce sploh. Krasno drevesce, petje, deklamacija učenke Guste Kavs, govor in zahvala učitelja Vrtovca in še precejšna udeležba od strani CC. gg. duhovnov, uradnikov in tržanov ie povzdignila Božičuico v primerno veselico. —- Želeli je le. da bi se enake Bozicnice prirejevale v Tolminu s;vj vsako drugo leto!
Iz Toinaja, V.), dec. - (Odgovor gospodu dopisniku .Soče" št. .10. dne 11...«!«<¦. UUuJeta: ..Beračenje za nepotrebno šolo*). — Že naslov kaže, da gospod dopisnik ni pnbliže. znan z omenjeno šolo, kajti, tla bi take haic šola, ka-koršno natneruje preč. g. kan. Gnlniajer n->-praviti, bila ni'polrolma, to je neumno. Saj dekliških Sol imamo Slovenci jako malo. Vsaka prošnja tudi ni kar prci ej beračenje, in ako je pii nits Slo vencih skoro za vsako podjetje tu pa t.im kaj pomanjkanja, tega si nismo sami krivi. Tomajci imamo že t r o-r a z redno Ijusko šolo, ah ta, za kojo se po g. dopisnika mislih berači, imela hode bolj vzvišen namen, /.lasti za ženske, nego ljudr-ka šola. Da si je pa preč. g. kanonik Giihuajer kaj takega V glavo vlepel (namreč po gn-pod.t dopisnika besedah), to je za nas velekiinsliio. Taki možje se redko porajajo. Zakaj neki ne bi privoščili ludi zeiistvii višje omike, saj smo kmalu proti komu omikanega veka. In ee si> kdo /a ka| takega trudi, vendar ni Se smešen, pač pa so smešne kaprice onega, ki to le celo brutalno opisuje.
Sapieiili sat.
Dostavek uredništva. -- ,l\ U.' j» pa pisa! tako - le: ,Ako se keilo tedaj lliidi, da oskrbi mladini po^temi versko ml-gf:io, je to po mnenju ,Soče* kaprica posamezni ga čudaka".
'.topisnik iz Tomaja je bolj --Ivaren. ker udr>>, .rj;t nagemu ilopi-mikii. ,1*. I,." pa po ;d.ui navadi udari po .Siiii", čemur *e pu m' Cudiiiio, ker poznamo silovito nizko iu omejeno stališče nekaterih novodobnih osrcčlteljcv naroda slovenskega.
pa tiče   nameravane   šole,   evo
al.:
saka
naš odgi
Šola sama na sebi, kake n-laiiouli dekan dolinajer v T na tebi lepa ustanova ! Ali reč na fvnjem me>ln in n pravem času! Tomajci imajo torej trirazredno ljudsko šolo, kar je za vas na deželi že lepa reč. Ako torej (omajske deklice pridno dovrši-domačo trirazte.inico, bodo znale dovolj za potrebo prihodnjega poklici. Kak višji dekliški zavod |e pa tudi lepa, koristna reč, kakuršnega ui še v nobenem trgu na Goriškem, niti v mestih. Ako je kje potreben kak višji zavod, je to gotovo v Trstu, Gorici, Sežani, Komnu, Tolminu, llolcu iu drugih središčih; v takih zavodih hi se izobraževale deklice boljših rodbin celega okraja. Zi posamične v.mi pa so taki zavodi bolj lukstis, ki utegne več škodili nego koristili. — No, ako si »nore kaka vas privoščili tak mksus. svobodno ji! Ali d.t se zbira denar po drugih krajih pod imenom .višje ženski- umike", tega ne ho odobraval noben pameten človek. — Ak«> bi, ru-iiiio, skočila z veliko več,o pravico enaka miner v Sežani, v Komnu, v Ajdovščini, Kaiia!ii. Tolminu itd. in bi /bi-rftli   tienar  za   tako   šolo,          kaj   bi  bilo V
Zakaj naj >:» tl»-l.t izjema za m.do vas na Krasil, ki šteje komaj .1S.1 prebivali ;-v ? ((iela županija ima 11','S prebivj.lcev. vseh žensk ie 727). Torej: vse prav iu dobro, ali o pravem č.isn tn ia praven: me-lu !
Domače in razne novice.
VoIHui shod v Ajdovščini. — Deželni poslanec iu odbornik dr Henrik Turna sklicuje volilni shod v Ajdovščini v nedeljo dniT '.{. j-.tnuvarja lh'J7. ob',{. uri pop. v prostorih dni-Iva ,Kl.uo>ta. Shoda se udeležita tudi oba državna poslanca, dr. Ani. G r e g o r č i č in Alfred ^»n.F V. o r o n i u i. - Pričakovali je obilne udeležite.
Nhiiicii ali slučaj i — V današnji številki prinašamo interpelacijo slov. poslancev ( - brez tir. Abrama, ki podpisuje le inter-peiacije 2a ceste in vodnjake! ) v zmisln našega članka o »Agro mouf dcunese". Tam je govorjenje o svoti ODO 000 gld.. ki naj bi se p-ir.tbili za razna kori>tna in potrebna dela v grailiščanskein okraju. Toda ,C<»rriere" iu „Ece" govorita le o -1(50.000 gld.! — Da bi bilo -Furlanom jasno, kaj hoCejo doseči n a š i, poslanci za njih dobro, smo tiskali tudi italijanski prevod te interpelacije: iz tega bo razvidno furlanskemu prebivalstvu, kakošne velikanske svole'hočejo zopet požreti nenasitni laški velikaši.
Novoletna odkupila se ne morejo pri nas Slovencih nič kaj udomačiti. — Na nas nasvet so se odkupili poleg »Goriške tiskarni:" s 100 kronami še naslednji rodoljubi (v korist Sloginih zavodov): Odvetnik dr. Karol Triller v Tolminu 20 kron, — C. kr. poštar v I jlcu Alojzij Sorč. 10 kron. — VikarSj J. Mašera v Št. Mavru 20 kron. — Naduč. A. A. Leban v Komnu ž k. — Železu, urad. Vinko Vetrih v Bonnu 2 k. ¦—"Miha Bizjak vRabacu 2 k. — •Župnik , BI. Grča v Šempasu 8 k. — S. riaitz. .v Sežani M. Kanle 4 k. — Notar dr. I Ign." Kotnik v Tolminu GO k. — Žel. uradiv.
Fran Blažon 4 k. —• Trgovec Martin ftfci&j \ 5 k. — Notar J. KavCiC«4 k.          '    ^..'r.
Letos še ni veliko število odkupoval^v, a nadejamo se, da prihodnjič bo vetje; '";:. Za »Sloglne" -zavode je daroval Peter Sauli iz Cepovana 1 gld. — Jožef Komel in Franc Paulin, mizarja v Grcini, sta nabrala v Komelo n gostilni na Ajševici pri kozarčku dobrega vina 2 gld, 11 kr. — Zložili v Če-pcv.inu pri Petru Podgomiku: on sam 1 gld., botra je delala tri dni za 1 krono, Obrekar t krono. Pologov iz Dovča 1 krono, Luka Šniigbj 20 kr., Ludvig Podgornik 1 krono, sluga pri Petru Podgomiku 1 krono. — VogriC, učenec obrtne šole 1. krono. Druge darove prihodnjič. Za Čehovinov spomenik so dosli sledeči prinosi: Prevzv. knezo-ntidškof dr. Zorn 20 gld.; preC. g. dr. Ant. Gregorčič, dež. in drž. poslanec. 10 gld.; c. in kr. Častniški zbor pešpolkit Si. 33-V.Aradii-20 gld.; po 5 gld.: pl. Chalaupka Maks, \oj. poveljnik v Gorici, Sorš Alojzij, poštar v Bolcu, Može Jurij, trg. v Gorici; 2-50 gld.: Franjo v Gorici; 2 gld.: Gabrijelcie Anton v Kanalu; po 1 gld.: grof Formcnlini Venceslav v Ajelu, grof Attetns pri sv. Križu, Kumar Valentin, učil. v Gorici, Kari Faveli na Krku; po ,10 kr.: trije neimenovana v Gorici; '.Ui kr.: Pouton Josip v Ajelu; po 20 kr.: Vrečk (Vleslin, Frnneo Mihael, Zarnar Ivan Kr. in Malacrea Ivan, vsi v Ajelu; 1.1 kr.: Venier Ivan Kr. v Ajelu,
Klik« doslednost! - ^Primorski List* je povišal lani ceno na gld. I »HO, a jirihod-uje I. |sj'.j7. jo porastel na gld. 1 •:»(). Nočemo reči, da je to predrago, nikakor ne ! Omenjamo to le zab-gadel, ker je očital isti list raznovrstni' sebične namene, ko je »Primorce" izjavil, da bi dodajal še Ii4 za delavce, ne da bi se cena zvišala, ako se oglase, novi naročniki iz delavskih krogov.
Popravek. ¦- V izkazu o darovih za »Božičnico" je tiskano po pomol', da je daroval nekaj blaga trgovec g. F. ivrloul mi Travniku, pač. pa je daroval to blago g. Iv. M a r c u z z i liiili trgovec na Travniku.
Popravek. Prejeli smo bele dopi-- .-V smislu j^ I'1- tisk, zakona naprosi se čisl. i'-to, da naj sprejme v prvi ali naslednji drugi lisi nje pt-rijodične liskoviue »Soča" sledeči :
P n p r a v e k.
Ni res, kakor spnročuje dolični članek, vrsljeni na drugi strani št. ol. isle tiskovine, da je bil JI servo dei umrli" obsojen na 10 gld. oziroma 2 dni zapora in na plačilo stroškov,
Dostavljam še, da pokopališki čuvaj pomeni „il cuslude del cimilero" ne pa „il servM dei morli".
V   Gorici, dne 2:1. decembra 18%.
G i u sep pe On g a ro. Doslavek: Poročilo o obsodbi je prinesel v ua-e uredništvo sam 'zasebni lozilelj, kale-reiim prepuščamo seveda  za resničnost  vso odgovornost,
V   Lot-nlkli bo gradil čislo slovenski okrajni šolski svel Lahom          novo šolsko poslopje ! Ako bi bili obratni nduošaji, kaj hi rekli I.alii? V Gorici nam ne privoščijo ni-Cesa, Slovenci pa sezidamo ločniškim nnpe-ležem novo šolo! ('.uda, da v Pod gori še ne zidajo novega poslopja za laško šolo! Tolika »pravičnost" je pa res že iieuuievua! Zdi se nam, da vladna želja ima preveč upliva pri c. kr. okrajnem šolskem svetu za goriško okolico!
Olfsileljeitt. Zaradi obširnih poročil iz deželnega Zbora in o shodu v Kojskem smo morali stisniti druge oddelke. Zlasti nekaterih dopisov nismo mogli prinesli, kakor ludi smo morali izpustili »Itazgled po slovanskem svetu*.
Društvene vesti.
Za loterijo ženske podružnice sv, Cirilu Iu Metoda so dosli daljo sledeči darovi: Dragoceno tikrašena blazina za zofo (lastnoročno tlelo) jrospa Nina Rojit«; elegantna preproga za"salonsko mizo (lr. delo) ¦jj.ena Kdita Rojie; majhna preproga 1. r. vezena, g.ena I. 1.; Šopek umetnih cvotlit: v elogantneinkošku (lr. delo) neimenovane gospodične; iničen črnilnik v podobi uro budilko, g. .To-retič; priposMjska torba, lepo vezana, darovala gospa pl. Tauror; elegantna mizna ]>roproga, gospa .Tosipina Prem-rou; krasna blazinica za zaponke z be-ncčanskini vezenjem (lr. tlelo), g.čna Milena Premrou ; dva lična koška, jeden z umetnimi cvetlicami, dalje jedno igro in nekaj sladčič gospa Amalija <»o-Ijusček; Držalo za fotografije, okusno izdelano (l, r. delo), g.čna Ljudm. Premrou; Ji gld. g. dr. A. Gregorčič; <Igro in pesmi;«' g. pisatelj Iv. Mereina. Ker imajo dosedaj darovani dobitki večinoma vrednost za g«>Hpe\ porabili se bodo darovi v gotovini v nakupovanje predmetov za gospode.
Slovenska "Čitalnica^ r Solkanu bode imela svoj letni občni zbor dne 6. januvarja 1897. ob 3 urah popoludno v društveni sobi. Dnevni red: 1. Predsednikov pozdrav. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Illagajnikovo poročilo. 4. Volitev treh pregledovulcev društvenega računa oziroma računov. 5. Razni nasveti in predbgi. 6. Volitev društvenega predsednika. 7. Volitev 8 odbornikov in 2 namestnikov. K obilni udeležbi uljudno vabi                                                 Odbor.
Bralno društvo v Sv. Križu bode imelo dne 3; januarja 1897; ob 4. uri popoidne iRtni obftni zbor. —Po zborovanju prosta zabava za društve-nike brezplačno, nedruštveniki plačajo 10 kr. vs: pnine. — K obilni udeležbi uljudno vabi                                  odbor.
Ženska podružnica sv. Cirila in Me* »d« v Trstu priredi v nedeljo S. ja-nu;arja v radutni dvorani gledališča *Politeama Rossetti» koneort z igro

z sodelovanjem tamburaškega zbora «Tržaškega Sokola>, »Slovanskega pevskega društva*in dramatičnih diletantov in z sledečim vsporedom: 1. a) Mil. pl. Parkaš «Junak iz Like*, koračnica in b) Kam. Mašek «Pri zibeljki*, pesem, udarja tamburaški zbor. 2. , * # »Nezakonska mati*, zbor s samospevom. 3. Deklamacija, gdc. N. Neth. 4. J. Katkic «Z bogom moro«, brač šolo z varijaei-jami, spremljevanjem tamburaškega zbora. Šolo gosp. Bogadi. 5. Hubad: «Slovenske narodne pesmi*: a) Mi smo lovci, b) Je pa davi slanca pala, c) SkrjanCok poje, žvrgoli; poje možki in mešani zbor. 6. Ch. Gounod «Fan-tasie o Paustu», za gosli in klavir. 7. Igra: «Stari Ilija», igra s petjem v treh dejanjih. — Začetek točno ob 7'/» uri. Vstopnina 1 krono, sedeži I. vrste (naslanjači) 1 krono, drugo vrste 30 nov-čičov. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor.
Ostala Slovenjja.
Trst. - Iz Roj Rim so Čujejo vedno žalostneje vesti o zagrizenosti tnmos-njega Župnika, kateremu ni niti cerkev dosti svet kraj, da ne bi žalil slovensko narodnosti. «KdhiOHl> navaja obširneje nekaj takih dogodkov zadnjih dnij. Mi omenimo samo na kratko nekaj slučajev: Dne 27. decembra ob 2. url popoldne je bil pogreb g. Jakoba Cjtikn. Člana društva <JCarjo> in sploh scnnčaj-neg:« rodoljuba. Omenjeno društvo je magistrat u prijavilo, da bodo pelo prod hišo žalostinko, jeden član rodbino pa je Sol prosit g, župnika, dn bi dovolil petje tudi v cerkvi. Ta pn jo, ko jo Čul, «la hoče peti <Znrja», kar zblodol od jeze iu odločno prepovedal petje v cerkvi. Pred hišo pa jo med potjem počel vpiti: Naprej, avanti! in ko to ni pomagalo, poklicni stražniku, da posreduje. Društvo je odpelo celo pesem, ko so prinesli mrliča pred cerkov, so postavili rakov na tla in zopet zapeli jedno pesem, župnik pa jo kur zbežal v cerkev. Ljudstvo jo bilo tako užaljeno po leni postopanju župnika, du najmanj polovica ui sla v cerkev. Nekega dno niinolcga tedna jo daroval v rojunski cerkvi prevzv, škof Štor k sv, mašo. Po dovršeni daritvi ponudil jo župnik Jurou škofu molitveno tablico v latinskem jeziku. Toda prevzv. ftlcof je to tablico odklonil nn tak način, da je opazila vrni cerkev in potom molil v si o vonh kom jeziku in vho ljudstvo jo na glas molilo za svojim pastirjem, dočim isto molči, kadar moli g. župnik. Dan pred obiskom škofovem so jo župnik rojunski nekako zamudil, da /.ornico niso pričele ob določeni uri. Ljudstvo, ki jo prišlo od daleč, jo potrpežljivo čakalo, slednjič pa se osrčijo nekatero osebe, ker so so bali, da no bi se morda župniku kaj pripetilo, iu gredo do župnišču. Na to jo prisopihal župnik in jel kričati na nje: .Talcih ljudi j So nisem videl; ros ne vem, ali ste rojeni v Afriki ali v Rojanu! Med takimi ljudmi ni mogoče živeti!» Tako se je zgodilo ljudstvu, ki je deloma od daleč prihitelo na vse zgodaj, da vrši svojo versko dolžnost. Res afrikansko razmere, katerih pa ljudstvo nikakor ni krivo l
Kranjska. - Zasedanje deželnega zbora se je pričelo 28. decembra s sveto mašo, katero je daroval g. posl. kan. Kalan. Potem jo dež. glavar De tel a otvorii 1. sejo s pozdravom na poslance in dež. predsednika. Dež. pretiš, bar. llein zagotovi zbornico, da bo vlada nje delovanje krepko podpirala. Dež. zbor je takoj začel razpravo o začasnem proračunu. Posl. dr. Maja-ron, dr. Žitnik in tov. predlagajo nujno: Dež. odboru se naroč:«. da o vprašanju zastran posrednih volitev v kmečkih občinah in primernega znižanja volilnega cenzura potrebno proizve, m o tem koj v prihodnji seji predloži nasvete. Na to slede volitve v razno odseke, po zvvšoni volilvi pa naznani bar. Hein najvišji sklep, da se zasedanje preloži, na kar je Detela, žeieč poslancem veselo novo leto, zaključil sejo.
Ulični napisi v IJuhljanl. — Kakor smo sporočili zadnjič, tako je bilo v resnici! In s tem je povedano vse! • Edinost^ se je tudi oglasila, in prav je govorila. Iz Ljubljane smo pa prijeli kar silno rezkih dopisov, katerih pa nismo mogli priobčiti že zategadel, ker smo morali odložiti še nujuejše domače novice. — Toda našim čitateljem zadošča tudi toliko!
<.0hrtna zveza za Kranjsko* je imela dne 27. decembra javen shod v gostilni «pri Maliču* v Ljubljani. Razpravljalo se je o obrtnem vprašanju, o zjedinjenju slovenskih strank na Kranjskem in o dr-žavnozborski voli t vi. Dobili smo o tem shodu štiri resolucije, katero tu doslovno prinašamo; I. Rosolucija: Javni shod «Obrtne zvezo za Kranjsko« izreka željo, naj so obrtniki združijo v jedno organično celoto v obrambo narodnih, stanovskih in socijalnih pravic, in naj se kaže ta organizacija istotako v obrtniških, kakor v političnih vprašanjih. — II. Resolucija: Javni shod «Obrtno zveze za Kranjsko* izreka željo, naj se kranjski Slovenci združijo v jedno politično stranko s pokrajinskimi Slovenci vred, ki bo zastopala narodni in socijalni razvoj celokupnega naroda na podlagi krščansko pravičnosti in napredka. Sprava obeh strank naj bi bila trajna po razgovoru zaupnih mo ž in naj bi imela pred vsem ozir na koristi ljudstva, ki želi slogo in pravega stalnega miru,  ne pa samo  «pre-
niir$.a». Razgovor in način sloge n'5* se pošlje obema narodnima strankama. III.; Resolucija: Z ozirom na resolucijo II. izreka javni shod »Obrtne zveze za Kranjsko, da se bo podpiralo samo tiste kandidate, ki. se že naprej obvežejo s pošteno besedo, da nastopijo z vso odločnostjo zaoživotvorenje jugoslovanskega kluba in da sami vstopijo v to zvezo. Kandidat naj bo neodvisen in ne sme poznati pri narodnem delu nobene razlike med stanovi. VI. Resolucija: Na shodu zbrani obrtniki sklenejo: Mestni zastop in posebno državni poslanci naj še v sedanjem zasedanju izposlujejo pri visoki vladi na Dunaju, da se potresna podpora, dana oškodovanim obrtnikom in trgovcem, ne izterja, temveč popolnoma odpiše.
KoroSka. "— Uradni list prijavlja cesarsko odločbo ?, dne 20, decembra, s katero je bil predsednikom deželnega sodišča v Celovcu imenovan dvorni svetnik pri najvišjem sodišču dr. Friderik Porko. ~~ Pno 19. decembra so jo ustrelil v Celovcu c. kr, gozdni svetnik in dež. nadzornik g. Prano Huda. Imol jo 64 lot in jo bil odlikovan s Prano dosipovom rodom*. Najbrž so mu jo zmešalo v glavi, kor jo žo dolj firua bolehal na noki bolezni v možganih.
fit;iijor»kii. — Dr, Josip Rrnoo v ("olju, je imonovnn namostnlkom dožol-noga glavarja „a Stajorako, ¦« Slovenski deželni poslanci Štajerski so sklonili pri zaupnem shodu dno 22. decembra, dn zopot vstopijo v dožolni zbor v Gradeu, — Učiteljsko društvo ca celjski in laski okraj bo imelo v nedeljo, 3. januvarja. ob 10. uri dopoldne v coljskl okoliški šoli svoj kitni občni zbor. — Slovanski visokošolci v Gradcu prirodo 13, jami-vurja ob 8'/,.uri zvečer «fiijajni ples» v Ansklh dvoranah (Amonsillo). Prnbitnk je nnmonjon novoustanovljenemu i Podpor, boln, društvu slovenskih vinokn-soloov v Uradcus,
Razgled po svetu.
AvrtriJ«, - 0 poloniju v Avstriji pUi« Jlrv. Dom" s Minlslonilvo Krofu Hiuloiiljii dolnjo neumorno nu to, tla hI oki-upl kIiiIIUo, katero nicrii /av/uli proti tiikn/.vuiiini noin-Akim lihcrulcniii, LiiHkavc o|m/,lcn k imenovanju ihmnJHkegii. mitisoiiiilskerfu Pipanu m dežehicp liOtlmiirAiili«. na Spodnjimi Avstrijskem, prsvciionjtt .Slovencev v Alujornkf deMiil zbor in imenovanje Krofu Wuriiihriuullu »tu-jurskim glavarjem ll.il. dokazujejo, da vltulu uporablja poloftuj pred glavnimi volitvami zelo spretno v nvojo korist. DoUiiohI. Iiilftlli poslancev jo, da kolikor možno vrč pridobe za svoj narod; največ, morejo iIohcčI, ftc ho slovonsko-lirvuski posluncl zdmfcljo. Vodenje miših posluncuv, kakor ludi ('loliov in Slovencev, si tolmačimo tako, tla so isti gotovo sprevidel; ludi drugo alternativo Madonljn, namreč aporazum med hbcrulci hi Poljaki, Kaj imajo storili, du so pogubno ncmStvo no ojaCi, to votlo sami najbolje.
Ogrrska. —¦ Iz PoŠto poročajo, tla nitignnlsku zbornica dovoli sodno postopali ^ proti grofu Ferdinandu Zichy-ju. Vzrok je ta, ker grof Zichy je pri zadnjih volitvan vzdignil pest na nekega sodnika. — V ogerski zbornici je. prišlo povodom adresne razprave tio velikih škandalov, Povod je bil govor posl. Abrany-ja, kateri je rekel, da hi Ogcrsku mogla pri sklepanju nove pogodb« z Avstrijo nekolik« zvišati kvoto. Na te besede je zagnala ce. > opozicija hrup ter nivzi-vula govornika reneg.ion«. izdajalcem domo« vine, avstrijskim agontor ., madjaroftreem. fal-sifikiiloroui iu podlim pekuluntom. Hrup je bil tukošen, da je m rul predsednik sejo pretrgati. Taki pojavi v ogerski zbornici po-kazujejo prave težnje nmdjursko opozicije proti tlnalizmu, a ob enem tudi Bsiinp:itijou do Avstrije.
Ostivic države.— V italijanski zbornici so je oglasil zopet hnbriaui, kateri ne more nikdar govorili, da ne bi v govoru napadal Avstrijo. Kokel je med drugim, d:i se mu zdi Cruugora samo radi tega simpatična, ker je nasprotnica Avstrije. Pri razpravi o Afriki je vpruSal Pelua, nki je ponosno zapovedoval baterijam proti Avstriji, ali bi se tudi z istim navdušenjem boril proti narodu, ki se bojuje za svobodo? 0, ko bi se vojevali proti Avstriji, mesto proti Meneliku. ne bi bilo gotovo toliko ujetnikov. (Burno odobravanje)". Ne bilo hi nam dosti mar, kaj govori kak Imbriani, ali, da v poročilu sloji, da je bil njegov govor burno odobravati, temu dajemo ze vce pomena. — Španski listi so z velikim veseljem razširili vest o zmagi španske vojske .nad kubanskimi ustaši ter o smrti Macca, glavnega vodje ustašev. Zvedelo so je pa, da je Maceo poginil vsled izdajo, ker je bila razpisana nu njegovo glavo znatna svota. a ne v Častnem boju. Ta najnovejša vest je razburila zlasti Sovernoamerikance, kateri zahtevajo od vlade Zjedinjenih držav, da napove ista vojno Španiji; vojno zahtevajo tudi Brazilijanci. Od te strani se sicer Španiji ni bati napovedbe hoja, ali tam se zbirajo prostovoljske Cele, ki pojdejo Kubancem na pomot, Vsled smrti Muceove pa kubanski nslaSi gotovo ne bodo mirovali, paC pa bodo še z večjo vslrajnostjo nadaljevali vojno, da maščujejo smrt svojega vodje. —- Iz Pariza, se je raznesla vosi, da je znani stradalec Succi zblaznel. Odpeljali so gu v blnznico. — Iz Rime, ia došla vest, da je sv. Oce pozval .ogerdkega kardinala prininsa v Rim, da sporoči V odnošujih katoliške cerkve nasproti vedno se šireči moči liberalizmu, na Ogerskem.'-- V raznih švicarskih kantovih so nabrali Ccz 400.000 podpisov na. sporne«           ,%,
niči, s katero protestujejo zoper postopanje. Turčije glede Armenije. Nabruli »o tudi jeden • milijon frankov v podporo-Armencema • ¦
i
Poslano.*)
Podpora »Dramatičnemu društvu* v ljubljanskem občinskem svetu. Pri debati o proračunu občine ljubljanske, stavil sem predlog, naj se ne povi-Šujo z ozirom na žalostne razmere v Ljubljani po potresu občinske doklade, gleda naj se pa na to, da se bo kolikor mogoče šte-dilo pri fevanrednih potrebščinah in na ta način ohranilo ravnotežje v budgetu, ne da bi se obremeneli davkoplačevalci. Pri točki podpora „Dramatičnemu društvu" glasoval som za nrediog mestnega magistrata, naj se dovoli svota 3000 gld. in proti predlogu finančnega odseka naj se dovoli 6000 gld. z ozirom na pomisleke o zvišanju doklad. To se mi sedaj šteje v greli, kakor bi izdal narodnost. Družbi sv. Cirila in Metoda dovolilo se je samo 500 gld., akoravno ima ta isto, če ne važnejšo nalogo pri vzgoji naše narodnosti. Nobeden teh gospodov, ki sedaj bijcjo ob veliki boben, ni zasledil narodnega čuta v svojem srcu in ni predlagal kakor »liramatičnciiiu društvu" tako tudi »Družbi sv. Cirila in Metoda" več izvanredne podpore, i z razlogov, k a It-r i s ¦;• njim j. o t o v o znani... Kako mislijo gg. o podporah slovenskemu gledališču rimu je dokaz debata o g. Kalimo vrni predlogu v , deželnem zboru, naj se da slovenskemu gl»- j diili&ču več,jo pndpmu, nego ucmikenni. I/, j vsega je razvidno, da se hoče stvar zamikati in pozornost odvračati od na de ž a, k u to v ogu j o p r o u z r o č i 1 g I e d »'• s a-iii o s ! o v e u s k i h ulični h n a p i h o v v U j ubij a u i p r e d s e d u i k ,N a r o d u e t is k a r u e" in star o s t a »S o k o 1 u'' g. d r. I v a u T a v č a r.
Postopanje moje jo bilo popolnoma pravilno. 1'rotivši se zvišanju da\ka, glasovali sem moral logično, da se ohrani ravnotežje, za znižanje davkov, fte I i bilo meMo v "ugodnih finančnih razmerah, bi mi kaj lacega ne bilo treba in z vese'jeni hi glasoval Se za večjo podporo slovanskemu gledališču. Da pa smatrajo :!0()0 gld. podpore ,l)ramaličnemu društvu" v sedanjih razmerah za ljubljanske finance primerno tudi drugi, nam spričuje nasvet mestnega magistrata — kateremu predseduj..; g. župan — ki je stavil 3000 gld. v proračun za 1. 1807.
Toliko v pojasnilo, da st> pozornost no odvrne od postopanja »narodnih" (!) gospodov v Ljubljani.
Dr. Vinko Urrgorl*.
*] Za atslnvkt pod  tem nittlorma je urtilaiMro tuliovornu  te toliko, kolikor h<i/<i.</<» tiskovni  sukon
V zaščito posnemanja in ponarejanja naproSen p. n. odjeuiniki, vedno izrecno zahtevati
KRONDDRF
Podjetje studenca Krnndorf p. Karlsfaaa f
82-b        —   2C ¦ I"'
Zalogo v Gorici
ima
Ing. Fornizzi
T H s etiketo in pla-
L H vim   Nojitunom.
kakor  tudi   paziti   na
zamaSni omot:
Foiilnrd - Selilo «0 Kr.
Iiis ll.:i".*l."i |i. M.jn]i:uiPsi<i('lK>, ciiiucMihrlic etr. in .len ncii-filen D.-smiik mul KnrliiMi, mhvio <cluviiizc, wo'ismi umi l'.ii'l.ij'i> Hannabcrg-Soido v.m *"» kr. bU II. 1-MS.i por Moler-- ttliilt. Kcslivift, kui-1'iei't. Hcmiisterl, I>.i-limito etc. (ci. i-MO vorseh. (Jmil. umi iiooo virs.li. Kulten, llefsin« clc.) 1'mto- umi iteiierfroi in:; Hjuih. --Musler inn(!(<lir.uil. Hupiicltcs Uriofpurtii iiiich «Ier Sclnvoiz.                                                                        [sJJ
Nchlen-Fnlirlkcn (1. Heimd)ei?r(k. u. k. Koli.), ZCIUCH.
J. Kravanja,
posestnik vinogradov in tovarne žganju
v Ptuju (jtirsku)
priporoča
svoja naravna  vina, litar  po 15 do
18 kr., pristni tropinjevec po 40 kr.,
slivovse po 50 kr.
Zdravnik
Dr. M. Kersovani
se je preložil v lastno hišo
v ulico Barzellini h. št. 2.       3l3a l
zraven »Sloginih" zavodov. Ordinuje kot navadno.
Dr. Rosa balzam
HaaaaaV   zazalodae   -41
B. FRAGHER-Ja V PRAGI
je >[i1i.-;ki, h- ::o let viiaii'' domača zdravilo, U.:m iuiWa lek. olajšuje pi.-li.uu in leliU ...K.ij.i.
?ozor!   **.''¦ »»¦'»''*' n.tti-n.ji-iiu   in   zil.uni;<>
Olcivr.i salo-a:       '_»,'JC-iM
Lekarna B. FRAGNER-ja „pri Črnem or|y" |
v Pragi,
M.il:i.-lr..n;..\o^I.sp..ni.nvulirc. Velita nt.-klrtii.-a 1 i.'M., m'.In r.Okr.; < po ¦JO kr. ver. -- Diu-ui.i \ oStim i-iizpnSilj.ii Z,il,,mt   i-   i.^f,   Itkutnih ArMfu - 0,,,r.-
|Hb sUSaio 8b!!—	
I V življenju ho ne /'-'udi \(>." tako	Vilka   prilika. 1
1 tla M ne m»?l.i il.ilii!i le 2.-1 i> |-1.	
1 pri-ilni.'!.-, in si.-ir  40   Utinidov	:  1   pnn.a-.ua. I
I  li;iir|('(.Mnllli'ja,  lepo pnzl:i"-elia,   X I (.,,-n.i tiizofa, z enoletnim jamf-e	I.j...   l.-nžll-n.  ¦ j.ni: 1 lina /..;- ¦
I po-.lni.-a  za  dame  iz   p.iri^k.;:a	• llihlc zlata ;  i  I
I nnjelfiMnincju zakoj.enica za dat	,i' iii>w t.K-nni-; 1
¦ 1 'kra-na zidan i zav.alniru za !-'.	-pod..-;   1   i^-la 1
1 za i^tn z umetnimi hriljanli; '' k	.inadt' (>l(-;:aul- I
1 uili fiitiiliov iz dillili; zlala /. um	'Iniiui briljanti 1
1 z.i pir.a; '.! inelianieria [;anil.a za	IKIIIM'!.-,  liiilile,  I
1 zlatu  s   palciitdianirn  zapiialmk	m.;  i kraML-i I
1 tminiia za ou-aluico iz dniilr zlat	t ;   1 .-l^anlni 1
1 prrtcn za (!.ih|i>>dii 7. lepim kam.	
1 n.-jih liananili žcpnili irdircv; 1	krasno in lino 1
¦ olu-oliij.-ni. ž''|>tir. .gledal..;   10	idili   au:-le.;kih I
I papirjev za pi-ma in 10 zavitku;	dm* vs.-i. 1
¦ kra-iuh piTdiiicl.iv r.tant! z uro \	-.il «.d-l.-j  1.' -.! 1
I i/l.l. in s,., dol..-, dokl.-r m. v zal.	n, po po-,tii.iu |
1 7,"i                 piivZRlji: pri krakov	ki          'JO i    -1 I
1 trgovski hiši F. Vtfindisch	v KraknvuJ
1                (Krakau, 1'oslf.irh Nr.	«¦10).                    1
osebo vseh stanov iti v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost — Ponudbe pod .Mehter Verdieust* na Rudolf Mose, Wien.                               197 10—5
«N***<*

t    Anton Potatzky
|        v Raštelju itv. 7 v Gorici           |
| prodajalniea drobnega  I
| in nOmberškega blaga |
J                  na drobno fn aa debelo.                    2
t                                 JcilittO                    7.26«*   I
*       . . , «-„v         7 J   m najcenejše  kupovsilisce.  t
*¦ —•----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------  <*
*                   Posebna zaloga                   %
*    za kopovalce in iM/.pro.I.i;;it.-f> tia dc/.»-:i.   jt
*                    za krciAiijarV in . itiijarj«-.                 ^ $ Največja zalaga                       t t   ri-vljai-kili,   kroja-Lih,   [ii..ir>kih, pop--   f
*              tnviiliiih in k.nii!nili p..»r.-i.-. in.            J J                Zimska obuvala.                       p
*       Vo/ifk' in >lnli na koioiii za oin'!:.'.      j «               Strune za godala.                     t.
*    l'ijscliiio>t: Si'ini'ti.1 x.t zi-li-njiivci in ir.iv-.   '»
*             Prosim dolini pazili o.. n.^Iov.           j
*  Na sredi Raštelja štv. 7.  |
*                                                                                                                      «.

1. Pserhoferjeva lekarna ,pri zlatem državnem jabolku* na
I., Singerstrassa it. 15.
S                      11seriioferjove odvajajoče krogljlce
UM   je sfaroznaao, lahko oddajajoča domače sredstvo. — Te kro/Ijice so iste. ki so znane občinstvu
S»   že več desetktij pod imenom 4, PSERHOFERJEVE KRIČiSTILNE KR08LJICE in se izdela-
mM   lujejo pristne samo v lekarni „pri zlatarn driavnsm jabolku", Dunaj, I. 3ingersLras!$e 15. —
&L   Te kraljice stanejo: 1 ik. z 15 krogi j. 21 ni., jarton zavltak S šle. 1 gld. 6 nč.   -  Ako
Ca   ifc denar naprej  poSije.  ni trtlia plačati porto,  in stane:   t  zavitek krogljic 1 gld.  25 nč., 2 za-
W»   visia i gl<l. 30 n«'.. :{ zavitki 3 pl.l. 3» nč., 4 zavitki i gld. 4* nč., 5 zavitkov 5 gld. 20 nč., 10za-
JH   itkov 9 gld. 20 nč. (Manj kot jedea zavitek »e ne požilja}.                                                   208 6—2
9BI                     Prosimo, da se izrecno, zahteva jčl»- J. P»arhof<tfja»e oddajajoča krogljlco --VHOJI
paziti je, da ii
isti podpis J. Paarhofar v rudečlh pismenih, katerega
mti
H   Balzam za ozebline L*?LLL
H   Trpotcev sok. i rstu«™« .-.»kr.
ii    B;»Iza»k za frn\taiwi*t i ^u[:;;-,!
J j   Stoilu v .K nlu-prepamt*. jf;',;'";; M
n
Mastilo za rane, « steklenica m nč.   jj Fijakeiski prsni prašek, \^^   ||
P..MBL.1C prosto C, ,„¦                                        "      ||
Tannoeliininskapomadaijjj ||
p.^p.-iij« i.i.t las. 1  Sk.i:j;i.a ¦> gld.                    '   W*
Kaiioceini obiiz ;i;J,:i;k Ii'[::'-.?P"; 11
nv.\. j.r«-!n |...s n:i:-.- jm 7:. u\,\                     _         ||
ruiverzaliiaeistihiasol,,-1,;,^   gg
k # dinarsko in sadjarsko društvo M
k ™            za Brda        21* (&
P s sedežem v Gorici, ulica J3arzel!im št. 20. M
^                                pri|„,r..ra                                jM
)yl)            p» nizki ceni r-lavnemu oli.'in>tvn            <JW,
j| svo\a prstna ^ti^^a b Ig ultia*. tceWto, modto ij § Jvaftfev&io \tv dtu^a tva- fe{ H vadtia evt\a \)\na, yx\- p I de^e $vo\\^v etatvov. §
llazposilja na vse kraje od 7A\ lilrov najnej.   fg^i Lj)              Uznvre vin pr.filja na zahtevo.              /jji
Velika Knomostska 50 kr. loterija
[Žrebanje 20. iebruarja 1897
Glavni dobitek r7K   AAA .               JL A1   Bfl
v gotovini       iD.UUU kron po l-b,t^*!
Srečke po 50 kr. priporočata A. V. Jona in Michlstadter & C. v Gorici.
..Goriška ljudska posojilnica",
(vpisana zadruga z omejeno zavezo)
sg preseli 1. jan. 1897.
31^- v hišo št. 9. v ulici Vetlurini "^&}
(za gostilno »Angelo d' oro" ali »Pri zlatem angclju").
Svoje prostore bo Imela na levo roko pri tleh.
V edenajstih mesecih je imela letos 444.000 gld. — prometa. —
Hranilne vloge se obrestujejo po 41/s% Posojila se dajejo: na menice po 6V2% na vknjižbo po 5V»% Uradni dnevi za denarni promet so:
nedelja, ponedeljek in četrtek
od 11. do 12. predp. Za druga opravila vsak dan do poludne.                                          I7i 5
lisizg'las.
Upravništvo honkurzne mase tvrdke M. Cazafura V Tolminu linziianja. ila s.> ml ilini :i0. .U-.-.-iiiIhm  t. I. [iniViii:
razprodaja v Tolminu vsaki dan na drobno in debelo vse v to konkurzno maso  spadajoče šta-
CUnskO   blagO,  ksikm- zlasti
velika zaloga suknenega in drugega raznovrstnega manufakturnega blaga,
železa, žganja it«i.
L'pravništvo  kotikiir%iii'  iua.si» tvnlkr
M. Cazafura.
j^j   ( Trnka tinktura/a ž»*ioil(M
H     -,¦:.-, /.¦.;..:.-;.. .   .:/-... :.\i [ n-k- Lil I.:.-.1:1. ¦       .i..n.a.-<- s.-.-!-:'^, pioti [-.-,!. .liram >liil..- j.l.duv..,      tLM
;-,.  '.    Il .i L', t. -/''.;.'. , ,V -r.-.; 'u,   ki r.i.vv.i        I  ono!  1  k M.                                                               ^«
M                     i,.z-,.:i I-...:.-,v.;I i   :/.-;.-:;r.v d.,l."n;i'.. -.- i.' dri;^« »::- m i:j..8t-ii.-kc- f.i|-ni:i. «..it..-|i«. m.,<. i;a-   H
||   I.,-    k[  ..-,   i .1-   »..   v .-.   avr,-;.:.  .-*•..;..-.!.   ../:.;.:, .-...•   ! t - .... Z.iUr-v,,,,, I«:«!.. .» ...,,!, ,,r.-   »|
M   r;i;.:,:,.. ^..I. j..-n.- :i. l»y,i. :n v z.,;.v-i,          Raxpotil|anja pa aoill vrio »o («.'n<,, n sr.-l.a ;.¦   C3
.i-r.c  i..ij.:., i-.:..:.: -.,,.. t.,!:.,.".:, j.. j,.,.;'riM« {...-.zrljii.                                                                             Rf
^ lH*J^   fri pobijat vi dciiiirjii  im» postni tiitkii/nlel stane iiorto do>ti manj M »| ^                                            kakor p!» poT»Uu.   -•«                                                           H
Jt ftr apr ajr ajr «F l*r ajr *k mo ^k ap: 3BY »j* ajr far ajr ajr W JW >*r w lilKKiKiiKMviKmjJ K MK aa: aw akt laf ak m jut M a* ak J*L j*k jM aV av *t aV *^ lat ak MakaUakiMjaiiatakjaviatMi«
^ * ft * * ^ * tSr L ft * ft «r <r *r * * * *c ^t ^ * jflr «; * * ^ L L * «r jjr *f
Zastop dvokoles ySwift' i? jrožarne v Steyru t
i.ni.la po.ii^ma                                           ^*
v Tnu-ici, na foMi Fran .losipa |(1oi>o)  J*
*:.* .„,.,,.., ,:-,:.;¦,„u..,i(,-,                  J
Lastna i7.ili'loviiliiIca »Ivokolivs J 1 i rla\   L
živilih lilii/in (Uniiliiiiiiiraizi'11). popravljal-   J
niča 4hok»lcst šivalnih strojev, pušk itd.   2^
Jfm- Nunska ulica 14. -»1^           jt>
1'niiliijiilnico Šivalnih strojev, pušk, stro-   \+
Ijiva in dru/(ki;a or<Mlja pa imata             »Q
SAUNIG&DEKLEVA   f
v Nunski ulici Si. K).              t >,... .;•*
jjf^r $ » » <j' "36T v * % * V V * Y * » V V * * *' *l *'' * * "i* Y * * "#? *"%
Popotnikov koledar za 1.1807. je izšel!
Popotnikov koledar za s 1 o ven ske u i" i tel jo» je kini izostal; uzroka ni te/ko najti, fu vendar je pn^reial te^a koledarja vsak zaveden slovenski učitelj! Saj se uprav po tem koledarju ruti vse ufiteljstvo rele Slovenije zvezano s trdno vezjo medsebojnega spoznavanja.
flori:-k a tiskarna A. (Jabršrek v tiorici je prevzela letos \: koledar v založbo v trdnem prepričanju, da je slovensko ueiteljstvo ne pusti na cedilu, pač pa, da pridno pose/e po znželjeiie>n koledarju. Le v Zavezi je d<- I.S0O udov! Ali !*i bilo torej r-udo, ako bi razprodali teh 1000 iztisov, katere smo priredili 'i! Prosimu torej rodoljubno >lov. ueiteljstvo, naj nam pokupi teli 1000 iz-tisov: To je letos toliko bolj potrebno, ker smo nakupili novega niaterijala za stavek celega koledarja in šetna-tizina, kar nas je stalo veliko denarja: ker pa bo drugo leto manj stroškov, utegnemo tudi ceno znižati, ako letos prodamo dovolj iztisov, da bomo pošteno izhajali.
Cene so naslednje-, navadno v platno vezanemu gld. 1-10, /. zlato obrezo gld. 1'"><), v usnje gld. 17(>, z zlato obrezo gld.  1-S0.
V nadi. da nas bo nase slov. učiteljevo podpiralo, bilj.-žimo se                                  z v>em spoštovanjem
„Gor!šVca tiskarna** A. Gabršček.
§ zalogi „Goriškc ¦Tiskarne" k Gabršček
s., i/šle fci.ji-.'-.
„ITtaterino delo za Boga in domovino", v.* si..v.-n!v.- pri-
lvdit Sinum Orcir.iivii- ml. ('.'na s p.:štm'n.. ;>i kr.
j, Zgodov. črtiee iz poknežene grofije goriške in gradiške".
Šj)i.-:il Simon Ilutsir. i\*\v\ s pošfiiiuo :>:> kr.                                                   \
„Venee stooanskik povestij". (''ni.-. \,. r;i^k*--a.i»..ij-k.-.-::. s!»-
vp.š.ki'<,':i in h;-\a.-ks';;:t življ.-njn. (Vna s poStnino *••• Ur.                            ;
Simon Gregorčičeva zbirka pesmi/, rvmi ii, ni i/.iaji .;» kr.     j Ant. fantka izbrane pesmi,  rvna ti.ni i/.inji r." kr.                  .
Pagiiaruzzi- Kriianove poezije t«u .> k n j i» n in spiu v prozi  l
CVnn vsoiu snopirem s poJt.iine l ^Ul. •'.<» kr.                                                [
Anton HlodiSev „fllaterin blagoslov", ivna s j.,.it:». i-* u-r. t,€pizodd iz kulturne zgodovine goriške", .iii k< .. u 7-,.ti.».   |
vinc frr»riSk«'Kn <-. kr. gimnazija. Spisal itii.ns. KvAr. Man:-ic.   (.'ona    | s poštnin.) Vi. kr.                                                                                                      }
Krasne nzorce za novoletEa in flrnga voščila
(s katerimkoli besedilom in imenom)
prij.-T.v.-.    (J. rf,ka Ti-.U.irim    A. <;.il.r-.-ck «.ir.» nik-su    Koi-.Uirja ;::i
-..ri-k-- r..i-r.-h..fij..   p«, pr.iv :.i/k« .-.':ii, in M.-«-r: r, v,.;.-il t> poijul.uim
ki.-.tivim !.. ^¦.t::..;;1i ™ I -J.I.. i" v-i-'"-ii ^a ! ^'M. "¦'! kr.,  jo vom-H za   C
: \<L '». k\\, '*> 5:1 /..» :. ;M. z ?avi:ki vr»'.t.
;;•               Zaloga tiskovin
¦C   za g. kr. glavarstva, sodišča, poštne urade, županstva
::>¦  na Goriškem in Istri, za župne, šolske in druge urade.
^!j                           (Popis tiskovin poJilj.imo Ka-itnitj).
»Slovanska knjiŽniea". Izhaja v.-aki I.\ dan v .'lesoeu. t > koncu inivcmbra tS!Mi. je izšlo 56 snopičev.
»Knjižnica Za mladino". IzSlo jo n snopifov, katerih vsebino >rlcj na ti. strani. -¦ Cena vsakemu snopiču je -J5 kr. Kdor naroei vso snopiče, jih dobi po i!0 kr.      Celoletna naročnina «M. *--v\
»Salonska knjižnica", m odraste, začne izhajati začetkom I. 18»7.
Popotnikov koledar za L 1897. S popolnim imenikom Šolskih oblastni], učiteljišč, ljudskih Sol, učiteljskega osebja po .Tnžnoštir-sketii, Kranjskeii!, Primorskem in slovenskem dolu Koroškega po stanju v začetku šoiskegu leta 1S06-97. --* Cena trdo vezanemu v platno Rld. t-40, z zlato obrezo gld. 1-30: v usnje vezan sid. 1-70,'2 zlato obrezo gld. 1-80.                                                                    *              »
»Gluhonemi , Zgodovina in sedanja metoda njih vzgoji vanja. 350 stranij velike csinine. Spisal Anton Rudež.   Znižana cena gld. t'30.
»Šele noži". Sentimentalen roman. Ruski spisal Th. M. Dostojevski. Poslovenil J. J. Kogoj. Cena 2."i kr.
Židovski/ nravoslevje v Jalmudu. Brosurica. 1 iztis to kr., too
iztisov 2 gld. 50 kr.
	Jos^j se ix-V.i ti-lc c.iopIS »r^njSirccc za mladino":	X
r	1.   .   ,t>  - > -.:..-*. -,. . .l.i:.i::.Au     - i" ,.U.--..r.. 1 X>.*,.i\	3
r. 1		JS.
	-'. . IV-, ;.   .: j.;'..". :,. :.-:.'•»-:.. «i..rc.,ka fr.f.li. 4. I.#!iit..	N<
r J	.. ."••• •_.?... -. /: ;   .\. h.;.'»;	3
		n
	r.   .••>¦' .    <-r."    I    .'J... --.t-i v '. t.\:       i. .^n-l'-.i p..»z*. i	&i
r J	.'   ,K,-.'iu \.:... *         l. ,n.,-:.-<ik>lq .:i i'         7,   „Hab>	
|l	t;  '.« 7.l./;i": V ,-..'. *V?aV-'." '-'it .1». I*."-r'i*'"- *'i ,'i'r' ri>ž"*.	N
		3
e		
e		&i
		a
TI	t"   i:i t-..V.'. v..i  Miti:..^ '..,-.''vi  ,>-..  .-.'..-•...   .-.t   ...•«.{.»¦.*.	
<3	!.-. ..' '.V/--',} ^. 'f '.'¦   V.  . ' ;,    .>.:»?, .,.'.•»  .„, ,,,-jl-,..* .V.ii..;>	3 O
E	1  tr,   m "t il ''. /^ .'..'..•"'vrJ:.  ^   .".r.?.'-/v*. Z:-M AnJft;  Praprot t.	
	!.-.. .^V-'..,. ''e'-.'. Kra'.k.' ;..;¦ .-.c-a i,-. . ti.Lc, s-taip C d . tU le!. Fo	
(3	Vt.i:..-.j W:tr.t.::..-.u p.-;,.. :.:1 An'«.s Hri-z-ivrnk. u":..-lj.	i"
N	i H'.. Air ¦'..-. y..,v. r.A S.is.;l.-. .>;•.-. .-'..-.l.is : i n,Mi.t»*. ti! s-iiopit.	j tr.
re	1  17. ;:':" Is.' ''/ir'^-.'^-.' .V-.-."/- .;-r...\"a'.i «'¦>* MM|"ivi *"j.h flaiah-	-
u		
	i f. ,>.. ,'i< /.;-?. ;-.t-. MiWr-r..i li.vit in s.'*'.r.t. Zbiria lr.itk.v	
e	1         Ca^mli i:i i .es-nui t .v.iter.,1 o ^a'.:!:. t- .iei.	
	i -2.). ,/j ;'if.r.i-;.i  .,'.7-f.s <<;;.*.   S.\u;.m {r:,.iti'l;;k(.m nap^al   Ljcid.	¦ T."
		
	t -:t. ./'.-•..(••<•*. >ln«n»U irivlari s-i-ImI E. U-in^-l.	
C	i!l i:i -j:*.. , Pri-iuitV. . i.-. /¦•*  Zi.:r"»a pi?n.:j in veuV.ij r..» mla-	^
^	dine         livirno .-i':-.it -»'i tw i'o.i;.v! hrvjJkih. ititijati.-klh  in t:.r:>;iii J2v:ii-ik'-v iuir«-dil J.ir.Vo U-ban, nnJjč.  v  Trolielm-m.	
s^'±c:zz-&v-išZz,c vo-sczziicc.
C^o
?i:j»»& ,,,-^stfAft   &7uLe.ttoc?G&.  Jtt.iiUcd. '