Železniki dz 0 DOMEL 2004 | 070.489(497.»Železniki) COBISS e KNJIŽNICA i IVANA TAVČAR^ I ŠKOFJA LOKA IZPOSOJEVAIIŠČE ŽELEZNIKI DECEMBER 2004 POGLED NAPREJ Delamo zaključke o letu 2004. To je ob oblikovanju plana za leto 2005 pomembno, saj je smiselno vse ugotovitve vključiti v usmeritve za naprej. Za prihodnje leto so pred nami cilji, ki predstavljajo rast podjetja. Plan števila vseh izdelkov bo cca. 7.5 mio kosov, kar je 15% več, kot jih bomo po oceni proizvedli letos. Tudi prihodkov boža 15% več. Zelo se bo spremenila struktura sesalnih enot. V letu 2004 bomo od skupaj 41 mio eur-ov proizvedli 30% velikih SE, 30% malih SE (462, 463) in 15% mokrih. V letu 2005 pa bo velikih suhih SE 15%, malih suhih 40% in mokrih 15%. Ostalo v planu 2005 predstavljajo: PC KM skupaj slabih 14%, PC ECM 5,5%, PC O 5,6%, PC prof. program 1,1 % in ostalo 1,1%. Predvidena prodaja na programu UKM se znižuje (91% letošnje prodaje), planirano pa je povečanje prodaje na programu PM, in sicer za 126% glede na doseganje letošnje prodaje. Večje spremembe v organiziranosti proizvodnje se bodo zgodile v začetku leta. Vzpostavljena bo proizvodnja VM3, nekje sredi leta pa še proizvodnja za sesalne enote 463 (Philips). Letna količina okoli 5,3 mio. kosov sesalnih enot bo predstavljala potrebo po prilagajanju organizira- nosti proizvodnje. V spomladanskih mesecih bo ta manjša, v jesenskih pa zelo obsežna, verjetno z dodatnim vključevanjem zaposlenih v proizvodnji in delom ob sobotah. Naj izpostavim nekatere projekte. Projekt študije vzpostavljanja proizvodnje na Kitajskem teče in bo predvidoma v prvem oziroma drugem ponovoletnem mesecu dal odgovore glede vprašanj opredelitve trga, določitve proizvodnega programa, finančnih projekcij itd. Nadaljevalo se bo vzpostavljanje PC OZI (oprema, zastopstva, inženiring), delno spremenjena bo organiziranost PC KM, preučile se bodo možnosti za bolj direktno usmeritev prodajanja nekaterih polizdelkov iz PSD za domače in tuje kupce. V prvih mesecih leta 2005 bomo pridobili ugotovitve glede potencialov za reinginiring organiziranosti poslovanja, kar bo osnova za odločitev o potrditvi plana projekta. V teku je projekt prenove celostne podobe zunanjih razpoznavnih znakov Domela (npr. logotipa), pri čemer bomo vzporedno razvili tudi prepoznavnost vseh podjetij v Skupini Domel (Družbe pooblaščenke, Tehtnice in Domel IP-ja). V okviru strategije razvoja informatike bodo v ospredju različni projekti, od katerih naj omenim vzpostavitev proizvodnega informacijskega sistema (sistem Mes), ki omogoča merjenje izkoriščenosti proizvodnje opreme. V okviru projekta nagrajevanja bo prišlo do prenovitve več možnih oblik nagrajevanja. Ob zaključku leta gre zahvala vsem za delo, ki ste ga opravili. Hvala tudi za soustvarjanje pozitivnega kolektivnega delovnega vzdušja. Le kot team bomo lahko sposobni dosegati cilje in ostajati v konkurenčnem boju s tujimi podjetji. Naj bo pogled v leto 2005 prežet z optimizmom, ki naj preveva tudi vaše osebne in družinske želje, ki naj se vam uresničijo. Vesel božič in srečno in uspešno leto 2005 vam želim. Pavel Demšar INOVATIVNA DEJAVNOST Splošna inovativna dejavnost v Domelu Ni prave kakovosti brez inovativnosti in ni prave inovativnosti brez zahtevane kakovosti. Ta iztočnica nam nakazuje tesno povezanost obeh segmentov, katerih akterji smo vsi zaposleni v Domelu. Dejstvo je, da se velike inovacije dogajajo na nivoju celotnega podjetja, ki se preko vseh področij poslovanja odražajo na delovnih mestih, kjer dokončno dajemo dodano vrednost našim izdelkom. Profesionalno ino-viranje v Domelu se odraža v zado- Vse v EUR-ih. Plan 2005 Strukt. v Oc 2004 Strukt. v Indeksi 1 % 2 °/o 1/2 Velike suhe SE 10.908.000 16,8 17.100.000 29,8 63,8 Male suhe SE 462, 463 25.587.000 39,5 15.500.000 27,0 165,1 Mokre SE 10.839.000 16,7 9.000.000 15,7 120,4 Skupaj SE: 47.334.000 73,0 41.600.000 72,4 113,8 UKM 3.027.000 4,7 3.300.000 5,7 91,7 PM 5.922.000 9,1 4.700.000 8,2 126,0 Skupaj KM: 8.949.000 13,8 8.000.000 13,9 111,9 ECM 3.596.000 5,5 3.100.000 5,4 116,0 Orodjarna s komp. 3.610.000 5,6 2.170.000 3,8 166,4 Prof. program 650.000 1,0 1.500.000 2,6 43,3 Ostalo 700.000 U 1.100.000 1,9 63,6 Skupaj: 64.839.000 100,0 57.470.000 100,0 112,8 voljstvu kupcev in tržnem deležu celotnega spektra naših izdelkov, v končni fazi pa na poslovnih rezultatih podjetja. Vse višje zahteve po kakovosti v vseh procesih poslovanja, zniževanje stroškov, hitrejše dobave, varnost pri delu, motivacija, in na splošno, visoko postavljeni cilji na vseh področjih poslovanja zahtevajo vključevanje vseh zaposlenih v proces stalnih izboljšav in še posebej pri doseganju vse višje zahtevane kakovosti. Po mednarodnih merilih se inovativnost podjetja meri v številu inovacij, patentov in novih produktov. Najnovejša merila vključujejo še število vseh evidentiranih izboljšav na zaposlenega in procent zaposlenih, ki dajejo nove pobude za izboljšave. Vse to pa zahteva pregleden sistem evidentiranja in kontinuiran sistem spodbujanja in motiviranja vseh zaposlenih. Iz baze podatkov se posledično kaže konkreten in merljiv prispevek posameznika ali skupine k celotni kakovosti poslovanja. Letošnji nagrajenci na področju inovativne dejavnosti Že od nekdaj velja, da se stopnja inovativnosti nekega predloga meri v zahtevnosti za izvedbo in v meri uporabnosti oz. gospodarski koristi. Med tristo izboljšavami iz splošne inovativne dejavnosti, ki so bile vpisane v letu 2003, je kar nekaj izjemnih, ki vsebujejo visoko mero inovativnosti in prinašajo tudi veliko korist. Med njimi je komisija za inovativno dejavnost izbrala inovacijo leta 2003, vpisano pod naslovom »Izpihavanje oljnih gredi« avtorja Bernarda Drola iz proizvodnje sestavnih delov. Do nedavnega so delavci na avtomatih ročno prali gredi v bencinu. Po novem na stružnih avtomatih Deco olje z gredi le še izpihamo. S tem bomo dosegli velik prihranek na bencinu, zmanjša se poraba olja, pogoji dela se bodo izboljšali, ekološko je proces čist, gred ostane zaščitena proti koroziji. Poraba stisnjenega zraka je majhna. Bernard Drol je v letu 2003 s številnimi drugimi izboljšavami tako s tehničnega kot z organizacijskega področja pokazal visoko stopnjo inovativnosti. Splošna inovativna dejavnost je v Domelu prisotna že več desetletij. Velik premik na tem področju je bil dosežen s prenosom odgovornosti v posamezne oddelke in področja, hkrati pa smo s sodobno informacijsko podporo zagotovili pregledno bazo podatkov kjer se že vidi, kako lahko posameznik z izboljšavami prispeva k skupnim rezultatom. Med zaposlenimi z največ evidentiranimi in realiziranimi izboljšavami v letu 2003 je Komisija za inovativno dejavnost izbrala tri nagrajence, ki bodo prejeli nagrado »Vikend paket v Domelovih kapacitetah«. Nagrajenci so: • Tomaž Pohleven, urejevalec na stoto rs ki liniji Globe, s sedemnajstimi realiziranimi izboljšavami. Tomaž ima največ registriranih izboljšav tudi v letošnjem letu. • Janez Zadravec, urejevalec na sta-torski liniji Axis, z enajstimi realiziranimi izboljšavami. • Bojan Krmelj, do nedavnega še ure-jevalecje v PC KM, z desetimi realiziranimi izboljšavami. Nagrade so bile podeljene v okviru letošnje prireditve »Ura kakovosti«. V teku je podobna akcija za leto 2004, ki se bo zaključila s koncem leta, med predlagatelji pa bomo izžrebali: • 3 predlagatelje, ki bodo uživali vikend pakete v Domelovih počitniških kapacitetah, • 20 predlagateljev, ki bodo odšli na izletv neznano, • komisija pa bo izbrala inovatorja leta iz splošne inovativne dejavnosti. V žrebanju bodo sodelovali vsi proizvodni delavci z dvema vpisanima izboljšavama in režijski delavci s šestimi vpisanimi predlogi izboljšav. Ze drugo leto zapored na Področni zbornici za Gorenjsko poteka razpis za podelitev priznanj inovacijskim dosežkom na gorenjski regiji za leto 2003. Domel je s štirimi prijavami iz splošne inovativne dejavnosti sodeloval tudi v letošnjem letu in prejel sledeča priznanja: Izpihavanje oljnih gredi pri struženju, avtor Drol Bernard zlato priznanje • Intranet podpora za obdelavo predlogov izboljšav, avtorja Egi Zaberl in Martin Pintar srebrno priznanje • Pakiranje vračljive embalaže za Francijo, avtorja Janez Biček in AndelkoTolič srebrno priznanje • Serija izboljšav na statorski liniji v letu 2003, avtor Tomaža Pohleven priznanje za inovativnost Na razpisu sodelujejo različna gorenjska podjetja. Predstavljajo dosežke s področja profesionalnega inovi-ranja in iz splošne inovativne dejavnosti. Tri najbolje ocenjene inovacije gredo na izbor najboljše inovacije na slovenskem nivoju. Na tem nivoju pa se izbor omejuje na profesionalne inovacije, ki predstavljajo novost na tržišču in širšo uporabnost. S tega stališča so konkurenčne predvsem inovacije, ki se odvijajo na nivoju razvojnih in drugih služb. Zal pasmo na letošnjem razpisu iz Domela pogrešali prav inovacije s tega pod- DOMEL - glasilo izdaja Domel d.d., proizvodnja elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki. Glavni in odgovorni urednik: Janez Drnovšek; Člani uredniškega odbora: Darinka Šekli, Stane Zgaga, Polde Tušek, Andreja Kenda, Štefan Bertoncelj, Romana Kavčič; Grafično oblikovanje: Design Lojze Tarfila; Naslovnica: Obdarovanje otrok-foto: T. Benedičič Lektorica: Majda Tolar; Tiskarna Žnidarič; Izvodov: 1500 ročja. Kaj se razume pod izboljšavo? Gledanja na to, kaj je izboljšava, so zelo različna. V glavnem pa predloge splošno inovativne dejavnostjo ločujemo v koristne predloge in inovacije. Splošno pa lahko rečemo: Izboljšava je vsaka novost, s katero dosežemo novo stanje v podjetju in ob tem čutimo korist. Izboljšava pripomore, da bo podjetje poslovalo bolje, hitreje in z nižjimi stroški. Pričakovanja predlagateljev Če je za leto 2004 zastavljen cilj 1 predlog na zaposlenega v povprečju, smo morali zagotoviti sistem evidentiranja predlogov in motiviranja zaposlenih. Če smo dali jasen cilj, kaj od zaposlenih pričakujemo, pa zaposleni pričakujejo od odgovornih čim boljšo spodbudo in podporo pri realizaciji ter seveda hitro zaključevanje vpisanih in realiziranih predlogov. Mednarodna primerjava podjetij Kje je Domel v primerjavi z drugimi podjetji pa se kaže v mednarodnem Benchmarkingu o inovativni dejavnosti (GIMB), kamor se vključujejo predvsem srednjeevropska podjetja. Tu dosegajo najboljša podjetja 12 in več izboljšav na zaposlenega na tekoče leto. Ali so resnično toliko bolj inovativni kot mi v Domelu, ki smo se za lansko leto z 0,3 izboljšavami na zaposlenega uvrstili v drugo polovico podjetij, je težko reči, velja pa dejstvo, da zapisujejo vse izboljšave, ki jih delajo na vseh nivojih. Pri nas se v glavnem vpisujejo le izboljšave, za katere pričakujemo nagrado. Kljub temu da trenutno stanje v letošnjem letu kaže na 30% povečanje vpisanih izboljšav, bomo morali v prihodnje na tem področju še veliko narediti. Kaj lahko letos še naredimo? Ideja, ki ni zapisana, ima hitro umrljivost. Pri izboljšavah ima veljavo le tisto, kar je dokumentirano. Pogosto se pojavlja vprašanje: » Kje iskati izboljšave?« Najlaže je pričeti pri svojem delu, kar najbolj nazorno kaže spodnja slika. Vsakdo se lahko vpraša: "Kaj nam je kupec pripravljen plačati" Aktivnost, ki jo opravljam-o \ I L Opravila, ki Opravila, ki ne dodajajo vrednost dodajajo vrednosti ŠE IZBOLJŠAJ V | "Nepotrebna" | | "Potrebna" ODPRAVI ZMANJŠAJ Izboljšave evidentiramo lahko na dva načina: • vsakdo, ki ima dostop do računalnika vpiše predlog izboljšave v Domelovi intranet strani http:/ /intra.domel.si/20keys/x_p redlogi/ - vpis predloga • kdor nima dostopa do računalnika, pa predlog vpiše na list papirja ali na obrazec (dobiš pri vodji delovne skupine). Izpolnjen obrazec oddaš vodji delovne skupine. Z evidenco v bazi izboljšav se ta smatra za registrirano, zapiše vodju delovne skupine. Koliko zaposlenih bo v letošnjem letu imelo dosežen cilj 1 predlog na leto, pa se bo pokazalo v statistiki za leto 2004. Za konec še zahvala vsem predlagateljem in sodelavcem v Domelu, ki so sodelovali pri vpeljavi in obdelavi predlogov izboljšav, v novem letu pa želim uspešno inoviranje vsem zaposlenim. Martin Pintar NAS POMEMBEN KUPEC - FIRMA ROBERT THOMAS Največji kupec Domelovih sesalnih enot za mokro sesanje (imenovanih tudi bypass sesalne enotge) je firma ROBERTTHOMAS v Nemčiji. Firma se nahaja v kraju Neukirchen (ca. 100 km SZ od Frankfurta) v zvezni deželi Nordrhein-VVestfalen, v pokrajini Siegerland blizu je večje mesto Siegen. Firma ROBERT THOMAS je bila ustanovaljena že leta 1900 in se je poimenovala po ustanovitelju in lastniku z istim imenom. Na začetku so izdelovali orodja in priprave za domačo industrijo, kasneje pa so program že razširili na fine izdelke iz pločevine, kot so omarice in zabojniki za skladišča ter razne vrste transportnih vozičkov. V začetku 30-ih let prejšnjega stoletja, ko se je na evropskem tržišču pojavil prvi pralni stroj z elektromotornim pogonom, se je tudi firma ROBERT THOMAS vključila v proizvodnjo in trženje gospodinjskih aparatov pod blagovno znamko THOMAS. Odločili so se za sledeče vrste aparatov: za nego tal, za nego perila in za klimo v prostorih. Firma ROBERT THOMAS se je že od vsega začetka pa do današnjih dni zavedala, kakšna je pomembnost razvoja in inovacij na gospodinjskih aparatih, tako da je ustanovila engineering-team, ki nenehno skrbi, da blagovna znamka THOMAS pomeni najvišji nivo po sodobnosti, zanesljivosti in kvaliteti gospodinjskih aparatov. Do svojih kupcev in dobaviteljev so zelo odprti, tako da izkušnje obeh veliko pripomorejo pri nadaljnjem razvoju in trženju gospodinjskih aparatov. Do vseh sodelujočih v njihovem procesu so ustvarili partnerski odnos z motom: Tradicija + inovacija = kompetenca. To geslo temelji na sledečih osnovah: • tradicionalna družinska firma osnovana leta 1900, v kateri ustvarja že DOM EL 4. in 5. generacija, • lastni visokokvalificirani enginee-ring-team, • inovativni in okolju prijazni izdelki, • visoka stopnja fleksibilnosti, • več desetletne izkušnje, • absolutna kvaliteta, • proizvodnja v Nemčiji: made in Germany, • vodilni v grupi izdelkov pod blagovno znamko THOMAS, • večletni solidni poslovni odnosi podprti z osebnimi kontakti, • odločilni know-how, ki omogoča uporabo gospodinjskih aparatov tudi za polprofesionalne namene. Na navedenih osnovah razviti in proizvedeni gospodinjski aparati znamke THOMAS so poznani na tržišču pod sledečimi nazivi: super sesalnik, sesalnik za čiščenje s paro, sesalnik s šamponerjem, sesalnik za prah z vodnim filtrom, aparat za čiščenje in sesanje z vodnim filtrom, multi-sesalnik, centrifuga za ožemanje perila, aparati za ogrevanje prostorov, itd. Kako in kdaj je DOMEL pričel dobavljati bypass sesalne enote firmi ROBERT THOMAS pa je dolga zgodba. Ko je leta 1988 prišel v Iskro Elektronik Stuttgart g. Peter Pleško z namenom, da trži samo Domelove izdelke (takrat smo bili še ISKRA Elektromotorji), je kmalu po prihodu navezal tesne kontakte s firmo ROBERT THOMAS. Pričela so se prva vzorčenja in tudi prve težave. Naše bypass sesalne enote so morale prestati vsa preskušanja tako po prevzemnih pogojih kupca kot tudi vsa preskušanja po VDE predpisih za gospodinjske aparate. Tako se je zgodilo, da naše sesalne enote niso prestale preskusa varnosti, če je pri nenormalnih pogojih obratovanja v aparatu prišla v turbino voda. Takrat se je motor pregrel, prišlo je do taljenja in zažiganja izolacije in večkrat celo do ognja, vendar s tem varnost aparata po predpisih ne sme biti ogrožena oziroma med navitjem in maso motorja ne sme priti do preboja. Zaradi opisanega problema je Iztok Mohorič moral ob koncu 80-ih let prejšnjega stoletja dvakrat obiskati avstrijsko državno preskuševališče na Dunaju (za to preskuševališče se je odločila firma ROBERT THOMAS, ker je Avstrija njihovo pomembno tržišče), da smo rešili problem z varnostjo. Ob drugem obisku na Dunaju smo zaprosili tudei našega dolgoletnega poslovnega prijatelja ing. Fiela od firme DEFKO iz VViener Ne-ustadta, da je posredoval na državnem preskuševališču na Dunaju, da smo ob ponovnem vzorčenju lahko prisostvovali poteku preskusov pri nenormalni uporabi sesalne enote v aparatu. Tega preskusa sva se oba z Iztokom Mohoričem dobro zapomnila, saj se je iz sesalnih enot po nekaj minutah pričelo kaditi in smrdeti, vendar do ognja ni prišlo in tudi ne do pregoja med navitjem in maso. Torej so naše sesalne enote uspešno prestale vse preskuse. Ko smo se po preskušanju vračali iz državnega preskuševališče v smeri VViener Neus-tadta, se je g. Fiel vsled telefonirajo v avtu zaletel v spredaj vozeči avto, tako da smo imeli še dodatne težave, ki so se kar vrstile, saj so na Dunaju odpovedale tudi luči za zavore na tovarniškem službenem vozilu in smo morali iskati pomoč tudi na avtomobilskem servisu. Po obisku na Dunaju smo s firmo ROBERT THOMAS ostali v tesnem kontaktu. Vzorčili smo še več tipov sesalnih enot, preskušanja so bila dolgotrajna, leta pa so kar minevala, predno smo od firme ROBERT THOMAS dobili »Freigabe«. S »Frei-gabe« in prvim naročilom je od firme ROBERT THOMAS prišlo tudi pisno sporočilo, da je od prvih kontaktov pa do prvega naročila minilo več kot 5 let (to pisno sporočilo se mora nahajati v arhivu Domela). To je še en dokaz, kako težko je pridobiti novega kupca in to v pogojih, ki so takrat vladali v Evropi in DOMEL še ni bil tako prepoznan v Nemčiji kot danes. Od prvih dobav v letu 1993 je minilo že več kot 10 let. Od težkih začetkov do današnjih dni so se vrstila leta uspešnega sodelovanja in skoraj vsako leto so se količine bypass sesalnih enot povečale. Da se je sodelovanje s firmo ROBERT THOMAS tako uspeš- Na vojaškem pokopališču v vasi Soča Na sliki g. Reiffenrath in Sturm no razvilo, ima velike zasluge g. Pleško, ki je z veliko osebno angažiranostjo pridobil za DOMEL tako pomembnega kupca. Operativno pa je sodelovanje nadaljeval in poglobil Miro Vlašič. Po njegovem odhodu iz Domela ga je nadomestil Jernej Osenčič. Kontakte z razvojnimi sodelavci (v firmi ROBERT THOMAS potekajo kontakti vedno preko nabave) in vodji projektov pa sem kot predstavnik Domela v Nemčiji vzdrževal jaz, saj sem firmo ROBERT THOMAS obiskoval 2-3 krat letno. Le s pogostimi obiski je DOMEL sledil vsem novim projektom in vedno smo bili zraven že v razvojni fazi izdelka, kar je zelo pomembno pri definiranju kvalitete in cene sesalne enote. Za uspešno sodelovanje s strani firme ROBERT THOMAS pa se je potrebno posebno zahvaliti g. Reiffenrathu, ki je vsa leta vzdrževal z Domelom intenzivne in pristne kontakte. Vsako leto je prihajal na obisk v DOMEL, nas seznanjal s svetovno tržno situacijo in zahteval racionalizacijo na bypass sesalnih enotah ob nespremenjeni kvaliteti. Vsa leta se je držal pravila »pocenitve z izboljšavami« (Verbillingung durch Verbesserung) in vsa leta mu je DOMEL tudi uspešno sledil. Žal je g. Reiffenrath letos septembra odšel v pokoj. Prve dni sep- -DOMEL Na italijanski kostnici nad Kobaridom Na sliki g. Reiffenrath in Osenčič tembra nas je obiskal in pripeljal s seboj svojega naslednika g. Freunda. Po pristanku letala v Celovcu, 1.9. letos, sva z g. Osenčičem popeljala g. Reiffenratha in g. Freunda do Kranjske Gore in od tam kljub slabemu vremenu preko Vršiča, Trente, Bovca, Kobarida, Tolima in Idrije do Škofje Loke, kjer smo jima pripravili poslovilno večerjo. Kljub temu, da je bil g. Reiffenrat gotovo 10 krat na obisku v Domelu, mu je ostala Slovenija skoraj nepoznana. Šele ob opisanem izletu je spoznal, da je Slovenija sicer mala država, vendar je na vsakem koraku toliko naravnih in kulturnih znamenitosti, da jih je komaj dojemal (Vršič, Kugyev spomenik, Trenta, Kanjom Mlinarice, Soška fronta, italijanska kostnica nad Kobaridom, nemška kostnica v Tolminu, Divje jezero pri Idriji, itd...). Naslednji dan sta g. Reiffenrath in g. Freund obiskala DOMEL. S strani Domela se je za uspešno sodelovanje zahvalil Milan Tušek, ki je g. Reiffenrathu predal tudi skromno spominsko darilo. Naj za konec omenim še to, da smo nekaj mesecem pred odhodom g. Reiffenratha v pokoj tipizirali in zmanjšali število tipov sesalnih enot, pri tem pa so se količine na določen tip povečale. V letu 2004 bomo na firmo ROBERT THOMAS dobavili ca. 195.000 kom bypass sesalnih enot kode 492... v vrednosti ca. 1,9 milijona EUR. Pri firmi ROBERT THOMAS je DOMEL edini dobavitelj bypass sesalnih enot. Da smo pri kupcu dosegli takšno zaupanje, je zasluga vseh sodelujočih, tako pri ROBERTU THO-MAS-u kot pri Domelu. Takšno zaupanje ob tako močni konkurenci moramo ohraniti tudi ob novem sodelavcu g. Freundu, ki se šele vpeljuje v posel, zato mora s strani Domela imeti popolno podporo tako na komercialnem kot tehničnem področju. Tradicija, ki jo firma ROBERT THOMAS tako močno poudarja, se mora nadaljevati tudi v naslednjem desetletju. Jože Sturm PC ORODJARNA V PC Orodjarni poteka proizvodnja po programih štance, forme, naprave in komponente za potrebe Domela in trga. Vodenje poteka preko oddelkov prodaje, konstrukcije tehnologije, logistike, proizvodnje in projektnih vodij. Vsa večja naročila spremljamo s projektnim načinom po določenih korakih projekta. Na tedenskih sestankih vodij oddelkov in projektov usklajujemo prioritete izdelave in odločamo o spremembah glede na možnost prestavitev notranjih terminov projekta glede na zasedenost kapacitet. Na mestih, kjer prihaja do preobremenitev, le te izvajamo z dodatnim delom, prerazporeditvami in kooperacijo. Organizacijski sistem SAP nadgrajujemo s prilagojenimi programi za boljše spremljanje posamične proizvodnje in analiziranje podatkov. Prodajne prioritetne aktivnosti so pridobivanja poslov orodij skupno z izdelkom za zapolnjevanje prostih kapacitet proizvodnje na štancanju, litju BMC in litju Al pri kooperantih. Vedno več kupcev na trgu zahteva končni izdelek. Pridobljena so že naročila za izdelavo paketov, lamel in ulitkov BMC,AL Konstrukcija tehnologija v treh skupinah štance, forme in naprave pripravljajo s programi Pro-e in SAP vso potrebno dokumentacijo za proizvodnjo v smeri zmanjšanja stroškov in kvalitetnih konstrukcij. Logistika zagotavlja pravočasno nabavo materiala, skrbi za planiranje in spremljanje operacij proizvodnje in kooperacije. Proizvodnja usklajuje in izvaja delo v tehnoloških skupinah s prioriteto povečevanja produktivnosti s kvalitetno pripravljenimi programi za CNC stroje, poletnim avtomatskim prednasta-vljenim sistemom in delom delavca na več strojih ter investicijami v stroje za delo brez dodatnega delavca v skupini. Pred preizkušanjem orodij se izvaja pregled pripravljenega orodja z upoštevanjem datoteke izkušenj glede na tehnologijo in usposobljenost stroja ter tako zmanjšuje število potrebnih preizkusov pred prevzemom. Največjo prioriteto v izdelavi v vseh oddelkih imajo orodja in naprave za projekt Philips. V prvem koraku so bila izdelana vzorčna orodja za vzorčno serijo. Glede na potrebne konstrukcijske spremembe polizdelkov so bila dodelana orodja za preizkus naprav linije in testne izdelke. Trenutno so v zaključni fazi prevzemanja orodij in linija za serijsko proizvodnjo v decembru. Pri izdelavi orodij za projekt smo stalno sodelovali z razvojem in potrebne korekcije sočasno izvajali na delih orodij in naprav. Tak način sodelovanja je najboljši za dosego rezultata kvalitetnih izdelkov do ciljnih rokov. Zahteva veliko sprememb v vseh fazah. S tem načinom pa dosežemo boljši skupen rezultat in to prednost lahko koristno uporabimo pri močni konkurenci na trgu. France Mohorič BOLNIŠKE ODSOTNOSTI 1. ANALIZA BOLNIŠKIH IZOSTANKOV V DESETIH MESECIH LETA 2004 Spet prihaja zima in z njo najrazličnejša virusna in respiratorna obolenja. To ponavadi pomeni, da se v tem času povečajo bolniški izostanki zaposlenih. Navedeno se je pokazalo tudi v letošnjem letu. Analiza bolniških izostankov kaže, da je bil največji odstotek bolovanj v letošnjem letu v mesecu februarju, kakor tudi v preteklih dveh letih. V naslednjih mesecih pa je trend bolniških izostankov padal vse do meseca septembra, ko je odstotek bolovanj spet začel naraščati in je naraščal tudi v mesecu oktobru. V primerjavi s preteklima letoma, ko trend bolovanj kaže na nihanja bolniških izostankov, je v letošnjem letu odstotek bolniških izostankov linerno padal vse do septembra. Še posebej gre izpostaviti junij, julij in avgust, ko so bila bolovanja precej nižja kot v preteklih dveh letih, kar je hvale vredno. V septembru so se žal bolniški izostanki začeli ponovno povečevati. Tabela povprečnih bolniških izostankov v obdobju od 1.1. do 31.10.2004 v primerjavi s preteklima letoma kaže, da smo zaposleni v povprečju v letošnjem letu bolovali nekaj manj. Pri tem gre izpostaviti, da v analiziranju niso zajeti zaposleni v Invalidskem podjetju Domel in delavci z induvi-dualnimi pogodbami. Pri pregledu pogostnosti primerov bolovanj je bilo ugotovljeno, da se je v primerjavi s preteklima letoma le ta povečala. To pomeni, da je kar nekaj delavcev svojo 10-kratno bolniško odsotnost v desetih mesecih povečalo na 12-kratno odsotnost. Skoncentrirano pa se je pogostnost bolovanja v letu 2004 pomaknila v izostanke 1 x, 2x in 3x. Zaradi bolovanj smo v desetih mesecih, ne glede na vrsto bolovanja, izgu- bili 71.554 ur, karv primerjaviz vsemi plačanimi urami pomeni 4,41 %. 2. SPREMENJEN JE TUDI OP 16. 02.02 o bolniških odsotnostih Ker se je v zadnjem obdobju spremenila zakonodaja in je z letom 2003 v veljavo stopil tudi nov Zakon o delovnih razmerjih, so tudi pri organizacijskem predpisu o bolniških odsotnostih uvedene nekatere spremembe, ki jih bo nadalje potrebno upoštevati. Predvsem bi rada izpostavila sledeče spremembe: • Odsotnost je delavec v podjetje dolžan sporočiti takoj oziroma izjemoma v 24 urah prvemu neposredno nadrejenemu (v proizvodnih oddelkih mojstru) in to ne glede, za kakšno vrsto bolovanja gre. V nasprotnem primeru to pomeni kršitev in lahko sledi uvedba discipliskega postopka. • Kdor bo zbolel ali imel katero drugo vrsto bolovanja med daljšimi prazniki in kolektivnim dopustom, bo bolniško odsotnost potrebno prav tako sporočiti dežurnemu. Kdo bo v teh terminih dežuren in komu se bo odsotnost sporočala, bo objavljeno na oglasnih deskah. V nasprotnem primeru to pomeni kršitev in lahko sledi uvedba discipliskega postopka. • Bolniški list mora delavec prinesti prvi dan, ko pride spet na delo in ga mora predložiti prvemu nadrejenemu (v proizvodnih oddelkih mojstru). Če bo bolniški list poslan po pošti, mora biti naslovljen na kadrovski oddelek. • Če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oz. pristojne zdravniške komisije in če delavec opravlja pridobit- DOMEL - ski«mi % bolniških izostanka/ Od 1.1. do 31.10. v letih 2002,2003.2001 (brez porodiiške) Avgust Septemb« Cktober POVPREČNI BOLNIŠKI IZOSTANKI V % GLEDE NA VZROK IZOSTANKA V LETIH 2002, 2003, 2004 od 1.1. do 31.10. Leto Bolezni do 30 dni Bolezni nad 30 dni Poškodbe pri delu do 30 dni Poškodbe pri delu nad 30 dni Nega Spremstvo Skupni % brez porodniške Porodniški dopust Skupni % izostankov 2002 2,95 1,84 0,24 0,03 0,23 0,11 5,40 2,28 7,68 Povprečje 2003 2,76 1,46 0,25 0,25 0,31 0,11 5,14 2,25 7,39 2004 2,60 1,63 0,20 0,09 0,25 0,11 4,89 2,41 7,30 no delo in če odpotuje brez odobritve pristojnega zdravnika iz kraja bivanja, delodajalec lahko z njim prekine pogodbo o zaposlitvi. 3. NEKAJ ZA NAŠE ZDRAVJE Ljudski pregovor o zdravju pravi nekako tako, da ljudje zdravja ne opazimo, četudi ga imamo poln sod. Če pa vanj kane samo kapljica bolezni, se ga boleče zavemo. Pregovor se v izvirniku lepše sliši, a misel je ta, da na zdravje ponavadi pomislimo šele takrat, ko smo na tem, da ga izgubimo. Na naše zdravje vpliva veliko dejavnikov. To so predvsem določene razvade, kot sta kajenje in slaba prehrana. Današnji način življenja pa nam vsakodnevno ne prizanaša niti s stresi. Vsi vemo, da nam tovrstne navade škodujejo in da še vedno premalo storimo zase. Dokazano je, da neustrezna prehrana povzroča utrujenost pri delu in zmanjšuje odpornost organizma proti različnim boleznim. Pri pomanjkanju določenih hranil lahko celo zbolimo za različnimi obolenji. Nasveti za bolj zdravo prehranjevanje: OSNOVNA NAČELA: • hrana naj bo nevtralnega okusa, • jedi naj bodo malo soljene in zmerno začinjene, ostrim začimbam, kot so poper, hren in gorčica, se izogibajmo in raje namesto tega uporabljajmo zelišča, • čim manj pečenih in praženih jedi, ker vsebujejo veliko nasičenih maščob. Jedi je najbolje dušiti, kuhati v vodi nad paro ter peči v alufoliji, • izogibati se zelo mastnim in zelo sladkim jedem, • izogibati se alkoholnim pijačam, kavi, gaziranim in zelo sladkim pijačam. Najboljše je pitje nesladkanega čaja ali vode. PRIPOROČILA ZA SESTAVO OBROKOV: • dnevno naj bo vsaj pet obrokov, od tega trije glavni: zajtrk, kosilo in večerja. Vmes pa sta še dva manjša obroka, ki ju prilagodimo naši dnevni dejavnosti. Že jabolko je lahko ni dejavnosti. Že jabolko je lahko obrok. • kompleksne ogljikove hidrate, ki jih vsebujejo izdelki iz raznih žit, kot so kruh, pecivo, testenine, riž in podobno, • beljakovine različnega izvora, kot so nemastno meso in nemastni mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, jajca, ribe in stročnice (fižol, grah, soja...), • zmerno kolilčino maščob, predvsem v obliki rastlinskih olj, najboljše pa je olivno olje. Izogibati se je potrebno svinjski masti, maslu in drugim maščobam živalskega izvora. • najpomembnejše pri vsem pa je, da dnevno popijemo dovolj tekočine-vsaj dva litra. Ne glede na izredno hiter tempo življenja pa si moramo za uživanje hrane vzeti čas in če je mogoče, izbrati tudi prijetno družbo. Čas za obrok je lepa priložnost za druženje s sodelavci in prijatelji, še posebej pa doma z najbližnjimi. Telo nenehno porablja energijo. Zato moramo pojesti toliko, da je naš želodec ves čas ravno prav poln, saj se iz njega nekaj ur po obroku počasi sproščajo hranilne snovi. Z ritmom hranjenja sledimo svojim občutkom sitosti in lakote, ki se menjajo na tri do pet ur. Pomembno pa je še to, da se vsak dan vsaj pol ure gibljemo na svežem zraku. Zaključek Naše najboljše želje so naprej usmerjene k sodelavcem, ki so bolni, da se čim prej pozdravijo, okrevajo ter se vrnejo nazaj na delo. Na koncu vsem želimo lepe, predvsem pa zdrave, božične in novoletne praznike, ki jih izkoristite za počitek in svoje najbližnje. Janja Kozjek INTRANET Center za samostojno učenje V prejšnji številki glasila Domel smo vam predstavili način delovanja centra za samostojno učenje. V teh dneh je bil na intranet nameščen testni program za intranet knjižnico, ki pa ga je potrebno še testirati. Tudi fizično bo vse knjige potrebno opremiti še s črtno kodo. Center bo po predvidevanjih začel delovati v januarju 2005. O točnem datumu vas bomo obvestili na oglasnih deskah. Kako bo delovala intranet knjižnica, pa spodaj opisuje avtor programa. Janja Kozjek Intranet knjižnica Nova intranet knjižnica, ki bo zamenjala obstoječo, v začetni fazi zajema naslednja področja: • Kadrovski oddelek • Razvoj • Informatika • Splošno Ta področja so razdeljena na posamezna podpodročja (odvisno od zahtev), v katerih se nato nahajajo tako imenovani programi. Primer za kadrovski oddelek: • Kadrovski oddelek ° Katalog knjig Vodenje Komunikacija Medosebne veščine Razvoj kariere in nagrajevanje Poznavanje poslanstva ter vizije in ciljev Osebna rast Sami programi pa potem vsebujejo vpise o knjigah, avdio/video gradivu, seminarskih in diplomskih nalogah. Ti vpisi nam s klikom na povezave omogočajo vpogled v podrobnejše opise in stanje izposoje, saj je možna izposoja za vse knjige ter avdio/video gradivo. Stran ima tudi iskalnik za hitrejši dos- top do željenih informacij, ki išče po avtorju, opisu, letu izdaje, oddelku in tipu. Izposojo bodo vodili zadolženi na posameznih področjih, pri katerih si knjigo ter avdio/video gradivo dejansko tudi izposodite. Izposoja bo potekala tako, da si v podrobnejšem opisu (če je le ta na voljo) ogledate izbrane knjige in avdio/video gradiva (za identifikacijo posameznih izvodov je uporabljena barkoda). Če je, potem kontakti ra te z zadolženim za izposojo za izbrano področje in sporočite, kaj si želite izposoditi (sporočite ID, ki je naveden v podrobnejšem opisu). Na podlagi ID zadolženi za področje še enkrat preveri, če je izvod na voljo in izvede izposojo. Vsak izposojevalec je zabeležen v bazi podatkov, kar omogoča lažje obvladovanje same knjižnice, sledenje izposojenih izvodov ter nudi razne statistične podatke o izposojah, najbolj branih knjigah, najbolj poslušanih/gledanih avdio/video gradivih. Nova knjižnica se bo nahajala na naslovu http://intra.domel.si/knjiznica Egi Zaberl VHODNA KONTROLA Vhodna kontrola je eden od oddelkov področja kakovosti v Domelu. Namen tega članka je kratka predstavitev tega oddelka in razjasnitev nekaterih dejstev. Oddelek vhodne kontrole izvaja kakovostne prevzeme za vse repro-materiale in izdelke, ki pridejo v podjetje. Osnovo za vrednotenje predstavljajo zahteve v Standardih kakovosti oziroma pripadajoči tehnični dokumentaciji. Kakovostni prevzem se izvaja na osnovi vzorčenja ali na osnovi dokumentacije o ustreznosti, ki jo dostavi dobavitelj (meritve, izjave o ustreznosti, certifikati,..). Vzorčenje poteka po internem predpisu (prilagojen ISO 2859-1), ki navaja, da je prevzemno število slabih kosov nič. Vzorec pa je odvisen od količine dobavljenih izdelkov, vendar nikoli ne presega 50 kosov. Rezultate pomembnih dimenzij, ki jih določi tehnologija kakovosti, se vpiše v obrazec EKL 2 (v letu 2005 bodo meritve na intranetu), zahtevnejše meritve pa izvedejo v mehanskem laboratoriju. Nekateri izdelki se potrjujejo tudi preko sistema SAP. Čas za kakovostni prevzem je določen z Organizacijskim predpisom 06.02.01 in znaša 48 ur. Količinski prevzem pa izvaja prevzemni oddelek. Po končanem vzorčenju vhodna kontrola za izdelke določi naslednje statuse: uporabno (žigosa identifikacijsko nalepko z zelenim žigom Q in s tem določi sprejem), neuporabno (izda se Reklamacijski zapisnik, izdelki se odpeljejo v zaporno skladišče), pogojno uporabno (izda se Obvestilo o odstopanju kakovosti Ok-1, izdelki, ki potrebujejo predelavo, dodelavo) in nepregledano-uporabno (izdelki sprejeti na podlagi dokumentacije o ustreznosti, ki jo izda dobavitelj, občasno se po presoji vodje vhodne kontrole opravi pregled o ustreznosti). Veliko zaposlenih še vedno meni, da je vhodna kontrola odgovorna za kakovost izdelka. Se enkrat poudarjam, da kontrola samo ugotavlja skladnost izdelkov s predpisi. Za vsako dobavljeno blago je odgovorna nabava, kakor tudi za operativno izvajanje Reklamacijskega zapisnika. Velikokrat pride tudi do reklamacij vhodnih materialov s strani montaže in proizvodnje. Do tega prihaja zaradi velike količine vhodnih materialov in majhne delovne sile v vhodni kontroli, ki ne more vseh pošiljk vzorčiti v povečanem obsegu. Z dobavami cenejšega materiala in izdelkov (Kitajska) se bo ta problem še večal. Ugotavljam, da je za slabe izdelke velikokrat kriva slaba komunikacija Tomaž s svojimi sodelavkami med dobaviteljem in naročnikom. Tukaj mislim najprej na striktno izvajanje vzorčenja prvih kosov (OP 07.04.01 točka 4). Splača se izdelek na začetku izdelati do potankosti, saj se s tem izognemo velikim problemom, ki bi nastali v naslednjih letih. Naslednja stvar pa je podpis Standarda kakovosti s strani dobavitelja, saj s tem sprejme vse naše zahteve. Vizija vhodne kontrole je usmerjena v vzgajanje dobaviteljev, saj mislimo s tem izboljšati kakovost vhodnih materialov. Dobavitelje je potrebno motivirati za izvajanje meritev svojih izdelkov, za sistem dela po standardih (zahteva se najmanj po ISO 9001), za spoznanja, da lahko majhna napaka na polizdelku pomeni ogromno napako na končnem izdelku. Upam, da so se s prebiranjem tega članka razblinile nekatere predstave o vhodnih materialih in njihovi kakovosti. TomažTrpin STALNE IZBOUŠAVE ZAKAJ JE DANES TAKO NUJNO, DA SE STALNO IZBOLJŠUJEMO???? (Ali : KDO BO NASLEDNJIČ DOBIL VRTNICO- pogled na kakovost malce drugače) »Kdo je boljši, kako je boljši, zakaj je boljši, saj smo opravili presojo, kaj bo pa zdaj z našim delom.?« To so vprašanja, ki se zelo pogosto slišijo, berejo ali se o njih celo razpravlja ob kavi. Razlog sta predvsem nek grenak priokus in bojazen, da ne bo več dela za nas, ker nas je nekdo izrinil, nam nekaj pred nosom vzel....! Ali je bil boljši od nas? Že mogoče, ni pa nujno. Boljši v nižji ceni, hitrosti....V glavnem ostane kruto dejstvo, da nekdo drug dela tisto, kar si pred kratkim delal ti. Živimo v časih, v katerih je še misliti lahko predrago, če ne razmišljaš o pravih stvareh ob pravem času. Okolje je že tako prerešetano in opusto-šeno (razsodnosti in sploh etičnosti), da so aktualne besede (z negativnim prizvokom strahu) konkurenca, stroški dela, predrag material, n e kakovost.... kot demoklejev meč nad nami vsakdan. To nas poriva v neko globoko brezno (na dnu ni nič kaj lepo od tam ni povratka), iz katerega je edina možna pot tako, da smo enotni v naprednem razmišljanju. To brezno pač ni za nas mi znamo boljše in drugače!! »Ni druge!« so govorili naši starši, ko so uvedli dvotedenski »haus-arest«, med katerim smo se predvsem učili, delali vse, kar je bilo doma potrebno postoriti, pa še moralne nauke so nam v tem času delili. In to vse za to, da smo se odkupili za tiste pičle tri ure zamude sredi noči v soboto, ko smo prišli domov »malce čudni«. Pa smo zdržali in mogoče tretji teden prišli pravočasno domov. S tem so nas vzgajali v smislu »na napakah se učimo«. Danes pa ni več take priložnosti (ponekod doma mogoče še), ampak na bojišču (beri tržišču) ni druge prilož- nosti. Ko zamudiš, zamudiš za vedno. Zato resnično velja izrek Marie Curie, ki je nekoč rekla: »Življenje ni lahko za nikogar. A kaj potem? Ohraniti moramo vztrajnost in zaupanje vase. Verjeti moramo, da smo za nekaj nadarjeni in to resničiti za vsako ceno.« Pa to še danes drži. In to na vseh področjih. Se »sanjski moški« misli, da lahko na popolnoma naravnem življenjskem področju vehementno maha s tistimi vrtnicami in tako ustvarja konkurenco, rivalstvo in žrtve. In vsa ta uboga dekleta stalno izboljšujejo svoj izgled, obnašanje, pristop, samo da bi dobile tisto brezvezno rožo!!! (Hvala bogu, da je vsaj ena rešila čast deklet in vrtnico zavrnila ker je pač imela to priložnost). Počasi (pa spet ne prepočasi) in na pravi način si moramo vbiti v naše preproste glave, da bo potrebno delati kot resnično najbolje znamo in zmoremo (in mogoče še več) in ohraniti namen in voljo to početi do konca (kakršnega koli že pač). Kljub vsemu se pa včasih najde tudi kdo, ki že pozna to nujnost stalnega izboljševanja, te pohvali, te podpre in s tem dvigne tvoj moto delati vedno boljše. Edino na tak način bomo v naslednjem krogu dobili vrtnico, ki jo bomo seveda sprejeli in si drznili mogoče upati na cel šopek naslednjič.... Tadeja Bergant PO SEZONI Letošnja sezona se ni razlikovala od lanske ali od predhodnih sezon, saj so bile vse kapacitete zasedene v času šolskih počitnic. Tudi pred in po njej je bilo zasedenih nekaj terminov, vendar ne toliko kot bi jih lahko bilo glede na kar nekaj lepih vikendov. To pa ne velja za Moravske Toplice in Podčetrtek. Moravci imajo malo večji obisk. Toplice so v zimskih mesecih zasedene večinoma ob vikendih. Sončni zahod Foto: P. Tušek V Barbarigi nam je uspelo pred sezono zabetonirati prostor pred apartmajema dve in tri. Do naslednje sezone v spomladanskem času bi položili še ploščice, tako kot je pri apartmaju številka ena. Drugih večjih vzdrževalnih oziroma obnovitvenih del na počitniških kapacitetah ni bilo. Vsa štiri leta, kar se je pripravljala dokumentacija za prenovo doma na Lošinju, se je v objekte vlagalo samo, kar je bilo nujno, predvsem to velja za poč. prikolice. Za prikolice je bilo dogovorjeno, da se ob pričetku prenove počitniškega doma prodajo. V vsakem zapisu o počitnicah je bilo napisano, kako potekajo priprave za prenovo doma in do kod smo prišli. Bilo je veliko aktivnosti. Da je postopek pridobivanja dokumentacije in dovoljenj potekal tako dolgo, je krivda predvsem v hrvaški birokraciji, ki se enostavno ne drži nobenih zakonskih rokov, ki so predpisani za izdajo posameznega soglasja ali dovoljenja. Konkretno, za izdajo gradbenega dovoljenja imajo zakonski rok 30 dni po vložitvi vse zahtevane dokumentacije. Po preteku roka je bilo na naše urgiranje, predvsem pa projektanta, izdano po več kot pol leta. V tem času, dobrih štirih let, se je v podjetju marsikaj spremenilo. Večkrat se je na sestankih sveta delavcev z upravo govorilo o prenovi. Iskale so se razne informacije, predvsem o cenah prenove, trenutne vrednosti doma in cene novih oziroma drugih apartmajev. Ker veljavnost gradbenega dovoljenja poteče konec novembra 2004, smo na sestanku sveta delavcev z upravo dne 2710.2004 sprejeli naslednji dogovor: Počitniški dom na Lošinju se proda, obdržijo se poč. prikolice, nabavijo se najmanj trije apartmaji, od tega po možnostih eden v Zrečah oziroma na Rogli. Dodatno se poišče možnost zakupa kapacitet na morju v času sezone, kar bi pomenilo ugodno ceno letovanja za naše zaposlene. Kako bodo potekale nadaljnje aktivnosti o prodaji in nabavi drugih počitniških kapacitet, kaj nam je uspelo dobiti in kje pa v eni od naslednjih številk glasila oziroma pred naslednjo sezono. Celo leto so na razpolago počitniški objekti v toplicah in v Strunjanu. V iz-vensezonskem času je možno te objekte koristiti tudi samo ob vikendih oziroma po želji. Bungalovi v Strunjanu so opremljeni za normalno bivanje tudi v hladnejšem obdobju. Kopanje je možno v hotelu v Portorožu. Povezava s Portorožem po tunelu je kratka in zanimiva. Za naše upokojence bi predvsem za Strunjan pripravili ugodnejše cene. Več informacij lahko dobite v Domelu na tel. št. 5117441 ali GSM 041 807 872. Ponovno bi želel opozoriti na odnos do objektov in sredstev, ki se nahajajo v počitniških objektih. Večkrat se ob pregledu prikolic ali stanovanj lahko samo vprašaš, kako je možno, da pride do take poškodbe oziroma da neke stvari ni več. V knjigi gostov je zelo redko zaslediti zapis, da je kaj narobe ali da nekaj manjka. Saj, če vpišete napako oziroma poškodbo osnovnega sredstva ali pa napišite, da ga ni, s tem ne kritizirate, ampak zaščitite samega sebe. Ravno tako je s čistočo ob odhodu. Sprotno javljanje napak tudi pripomore, da so te čimprej odpravljene. Vse, ki koristite naše počitniške kapacitete, naprošam, da v času, ko so vam na razpolago, z njimi ravnate, kakor da so vaša last. Končno so naša skupna last in od odnosa posameznika je odvisna kvaliteta bivanja naslednjih obiskovalcev in življenjska doba počitniških objektov. Polde Tušek ZAČETKI ŠTUDIJA NA VIŠJI STROKOVNI ŠOLI Prvega oktobra 2004 je začela s študijem na Višji šoli za strojništvo v Škofji Loki prva generacija rednih in izrednih študentov, ki so se na šolo vpisali v skladu z razpisom za vpis v višje strokovno izobraževanje v študijskem letu 2004/2005. V prvo leto izobraževanja se je vpisalo 70 rednih študentov in 75 izrednih študentov, kar pomeni, da so vsa razpisana mesta za vpis zasedena. S tem smo pripravljalci šole dobili prvi konkreten odgovor o tem, da interes za vpis na višjo strokovno šolo obstaja. Ocenjujemo, da bo tudi v prihodnje ostalo tako, saj gospodarstvo na našem področju dolgoročno izkazuje kadrovske potrebe po inženirjih/inženirkah strojništva. Razgovori s študenti in predavatelji so pokazali na ugodno klimo in pozitivno vzdušje na začetku študijskega leta, kar nas posebej veseli. Delo je steklo normalno, brez zapletov, kar je posledica dobre predhodne priprave in velike motiviranosti vseh, ki v študijskem procesu neposredno sodelujemo. K temu je veliko pripomoglo dobro sodelovanje šol na naši lokaciji Gimnazije, Lesarske šole, Sole za strojništvo, Ljudske univerze in Dijaškega doma, ki si pri zagotavljanju logistike za izvedbo predavanj in vaj na višji šoli veliko pomagajo med seboj. Kdaj so nastale višje strokovne šole? S sprejetjem Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju so v letu 1994 dveletne višje šole, ki so delovale v sklopu fakultet, prerasle v 3- letne visoke strokovne šole. Višje strokovne šole pa so nastale z novimi programi predvsem na pobudo in za potrebe gospodarstva. Temeljni cilj višješolskega programa strojništvo je izobraziti inženirje/inženirke s širokim strokovno-teoretičnim in praktično uporabnim znanjem za takojšnjo uporabo v praksi. Prav zaradi tega imajo V študijskem procesu podjetja zelo pomembno vlogo, saj študent v dveletnem študiju vsako leto v podjetju na organiziran način opravi praktično izobraževanje v obsegu 400 ur, kar je 40% skupnega fonda urvštudijskem programu. V letošnjem letu je bil sprejet Zakon o višjem strokovnem izobraževanju, ki višješolsko strokovno izobraževanje opredeljuje kot skrajšano terciarno izobraževanje z vsemi značilnostmi sprememb v visokem šolstvu. Predmetnik višje strokovne šole za program strojništvo vsebuje naslednje predmete: skupni strokovni predmeti (strokovna terminologija v tujem jeziku, poslovno sporazumevanje in vodenje, ekonomika in menedžment podjetja), temeljni strokovni predmeti (računalništvo in informatika, varstvo pri delu in varstvo okolja, tehniški predpisi in projektiranje), specialni strokovni predmeti (gradiva, mehanika, elektrotehnika, kakovost in zanesljivost proizvodnje, marketing v strojništvu, tehnologija), modulni predmeti študentje izbirajo med modulom 1 (energetika, avtomatizacija in robotika) in modulom 2 (snovanje, konstruiranje in avtomatizacija orodij; izdelava, preizkušanje in vzdrževanje orodij) ter praktično izobraževanje. Diplomant strojništva si je tako pridobil splošno in uporabno specialno znanje. S tem se v podjetju lahko hitro in učinkovito vključi v proizvodno-pos-lovni proces. Uveljavlja se lahko pri reševanju konkretnih strokovnih nalog organiziranja in vodenja proizvodnje, zagotavljanja kakovosti proizvodnega procesa, vodenja projektov, vzdrževalne dejavnosti, opravlja snovanje in vodenje programov zahtevnih numerično krmiljenih strojev, opravlja komercialne funkcije marketinga, prodaje, nabave in drugo. Ker so podjetja danes tržno naravnana in nastopajo v konkurenčnem okolju na evropskem trgu in tudi na svetovnih trgih, bodo omenjena v šoli pridobljena znanja, seveda ob stalnem strokovnem izpopolnjevanju, dobra popotnica diplomantom za uspešno delo. Med najpomembnejše naloge, ki smo jih opravili v letošnjem letu doslej, štejemo: konstituiranje predavateljskega zbora, uvedba računalniškega podpornega sistema za višjo šolo, postavitev dodatne sodobne računalniške učilnice, osnovanje organov šole in priprava letnega delovnega načrta šole, ki vsebuje pripravo vseh podlag, da študijsko leto normalno steče. Pripravili smo tudi pisne informacije za študente v obliki knjižice »Študijski vodnik 2004/2005« in k spletnim stranem šole na internetu dodali še strani višje strokovne šole. Posebej ponosni smo na to, da je predsednik Strateškega sveta šole gospod Anton Papež, direktor podjetja TCG Unitech LTH Ol in da je članica Strateškega sveta šole tudi gospa Jadranka Švare, direktorica Območne GZS za Gorenjsko. Strateškemu svetu šole pripisujemo pomembno vlogo, saj bo kreiral dolgoročne usmeritve šole, ki morajo izvirati iz potreb gospodarstva. Kakšni so naši kratkoročni in dolgoročni cilji? Ker smo še začetniki, je sedaj osrednja pozornost posvečena kratkoročnim ciljem, ki bodo zagotavljali brezhibnost izvajanja študijskega procesa za redne in izredne študente. Povem naj, da je naša osrednja pozornost obrnjena k študentom, ki jim želimo omogočiti, da bodo ob normalnem delu in trudu dosegli študijske cilje, ki so si jih postavili. S podjetji bomo sklenili pogodbe za izvajanje praktičnega izobraževanja za vsakega študenta, se dogovorili o mentorjih praktičnega izobraževanja in za mentorje organizirali ustrezno usposabljanje. Podjetja bomo zaprosili tudi za sodelovanje pri izvajanju določenega obsega vaj za področja, kjer na šoli nismo ustrezno opremljeni. To bi izvajali na način, da ne bomo motili proizvodnega procesa. Intenzivno bomo pripravljali pogoje za začetek dela v drugem letu študija. Urediti moramo logistiko. Eno naših večjih učilnic bomo preuredili v predavalnico za 70 študentov ter dopol- nili didaktično opremo v učilnicah. Naj se vrnem k predavateljskemu zboru, ki je »duša in srce« šole. Nosilci predmetov so predavatelji višje strokovne šole. Naziv predavatelj višje strokovne šole podeljuje Svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje za obdobje 5 let. Naziv pridobijo kandidati, ki poleg osnovnih izobrazbenih pogojev (univerzitetna izobrazba ustrezne smeri), delovnih izkušenj, izkazujejo vidne dosežke na področju izobraževanja in izkazujejo vidne dosežke na področju strokovnega dela. Danes šteje naš predavateljski zbor 34 strokovnih delavcev,od tega jih ima 70 % naziv predavatelj višje strokovne šole, ostali so inštruktorji z univerzitetno izobrazbo, pedagoško andragoško izobrazbo in s strokovnim izpitom v vzgoji in izobraževanju. Med strokovnimi delavci šole imamo 3 doktorje znanosti in 6 magistrov. Predstavitev življenja na šoli naj zaključim z iskreno zahvalo vašemu podjetju Domel, s katerim Sola za strojništvo Škofja Loka že dolga leta uspešno sodeluje na izobraževalnem področju, za dosedanje uspešno sodelovanje. Na vaše podjetje sem osebno zelo ponosen, saj ste dosegli zavidljiv tehnološki razvoj in ste renomirani svetovni proizvajalec elektromotorjev in gospodinjskih aparatov. Se naprej vam želim nove poslovne uspehe. Lepo se vam zahvaljujem, da ste nam omogočili, da se kot nova mlada šola predstavimo v vašem glasilu. Gvido Melink OB 25-LETNICI MePZ DOMEL Skoraj vsak človek si poleg službe in drugega dela izbere svoj konjiček, pa naj bo to šport, ples ali kaj drugega. Verjetno smo tako razmišljali tisti, ki smo po predlogu Mirka Polajnarja Spomini na Prešerna ustanavljali Mešani pevski zbor ISKRA. Takole je zapisano v naši kroniki: »Junij 1997-preizkušnja in razporeditev po glasovih. Trema, da se glaski in glasovi tresejo kot nizki C. Kot navadno prevladuje šibki spol. Skupinica je precej majhna in še od tistih jih je nekaj, potem ko ugotove, da bo delo resno, odpade. Skoda, Selška dolina je tako velika pa tako malo pevcev.« Svoj ognjeni krst prvi nastop smo doživeli v Sorici, in sicer 29.11.1979 skupaj z nonetom Cvetko Golar. S strahom smo skozi zaveso opazovali, koliko občinstva se je zbralo. Kljub lažjim spodrsljajem smo prvi nastop dobro opravili. Najbolj je navdušila pesem Naceta Freliha O, slovenska domovina, ki jo še danes radi zapojemo. Po tem so se nastopi kar vrstili. Gostili smo pevce iz takrat pobratene občine Števerjan in si zagotovili gostovanje pri njih. Zal nam vreme ni bilo naklonjeno in koncert je odpadel. Posneli smo nekaj pesmi za radio Trst in s prijaznimi gostitelji ob lepi slovenski pesmi preživeli čudovito popoldne. Ob organizaciji Mirka Polajnarja smo peli tudi v Selah na Koroškem. Kakšen sprejem smo doživeli? In mila koroška pesem, ki poboža dušo in srce. Seveda smo nastopali in še nastopamo tudi doma. Tako smo peli na Jesenicah, v Kranju, Podnartu, Žalcu, na Visokem, v Cerknem, v Otaležu, Preddvoru in seveda v Sorici, Dražgošah, Selcih, Lajšah, Dolenji vasi in Škofji Loki, itd. Sodelovali smo in še sodelujemo na vsakoletnih občinskih revijah v Škofji Loki in na različnih proslavah v kraju. Naša narodna in umetna pesem pa zveni zdaj veselo zdaj žalostno, odvisno od časa in kraja nastopa. Pevci so prihajali in žal tudi odhajali, tako da nas je zdaj samo 22. Zal nobeno naše prizadevanje, da bi pridobili nove pevce, ni rodilo sadov. Zbor je doživljal vzpone in padce. Včasih je že kazalo, da bo razpadel. Ampak tudi odrasli smo kot otroci. Če vemo, da nas čaka nastop, prihajamo redno na vaje, četudi večkrat tedensko in dober nastop je kot balzam za naše trdo delo. Medtem smo se preimenovali v MePZ DOMEL. Ves čas nas podjetje tudi finančno podpira. Veseli smo, da nas zdaj tudi povabijo k sodelovanju ob novoletnih srečanjih Domelovih upokojencev. Poleg nastopov smo vsako leto organizirali izlet. Tako smo prekrižarili Slovenijo po dolgem in počez. Vedno smo si ogledali kakšno znamenitost in seveda prepevali. To so res nepozabna doživetja, ko odmeva pesem v prelepih kraških jamah, gradovih, muzejih ali v z bogastvom obloženih cerkvah. Srečevali smo se tudi na prijetnih pred novoletnih srečanjih. In tako je preteklo 25 let. Najbrž si nihče izmed nas ni mogel misliti, da bomo res tako dolgo vztrajali niti naš neutrudni pevovodja France Čufar. Pa smo. In zdaj stojimo pred pomembno obletnico 25-let. In kako naprej? Trenutno nihče ne razmišlja o tem. Če bi kdo vprašal mene, bi mu odgovorila Le pogumno proti 30-letnici! Ladi Trojar PO POTI Tihi so dnevi in prazne noči, zvezda kot biser na nebu žari, ona sporoča veselje mi, da ljubezen naj gledam iz vsega srca. Poslušaj pesem, ki nekje igra in čas kothladni opomin, to je ljubezen mojega srca ko roža tebi v spomin. Življenje mi teče, prehitro hiti, bojim se le norcev in čudnih pasti. Begal bi, bežal bi, hotel bi stran, preden prišel sodni bi dan. Le gost, le gost sem na zemlji tej ko veter moj popotnik že vselej zželjo in ljubeznijo od prej po poti hodim, kjer ni mej. Po poti čisti kot kristal, razum me vodi v ideal, se daleč sliši moj korak, po poti stopam kot junak. Janez Rakovec DO SEVERNIH OBZORIJ Cilj tokratnega potovanja je bil doživeti polnočno sonce na najsevernejši točki kopnega Evrope Nordkapu, kjer sonce ne zaide od sredine maja po do konca julija. Že ko smo pristajali na letališču v Ko-penhagnu, nas je očaral pogled na Oresunski most, ki povezuje Dansko in Švedsko. To 16 km dolgo gradbeno mojstrovino sta leta 2001 odprla švedski kralj Karl Gustav in danska kraljica Margareta. Le-ta biva v rezi-denčnih palačah Amalienborg, kjer vsak dan ob 12.uri množice turistov privablja menjava straže. Znamenitost danske prestolnice, ki ji radi rečejo severne Benetke, je tudi mala morska deklica, ki osamljena sedi na skali ob morju in je bila že velikokrat Kopenhagen: Foto: Mala morska deklica D. Šturm tarča vandalov. Posebno so nam v oči padle gore koles. Kolesarji imajo posebna parkirišča. Menda imajo več koles kot avtomobilov. Še isti dan smo jo mahnili čez prej opisani most na Švedsko. Peljali smo se čez pokrajino Scania. Na splošno je južna Švedska precej jezerska pokrajina. Skandinavija je precej redko naseljena, glavnina prebivalcev biva v velikih mestih, na podeželju skoraj ne vidiš žive duše. Rado velja reklo, da se nič ne dela, pa vendar je vse narejeno. Na vrsti je bila naša druga skandinavska prestolnica Stockholm. Najstarejši del mesta se imenuje Gamlastan, kjer je tudi začetek Stockholma. V mestu je sedež Nobelovega inštituta, kjer vsako leto podelijo Nobelove nagrade. Slavnostno večerjo pa imajo nagrajenci v mestni hiši, do koder se peš sprehodijo-tak je pač običaj. Mesto premore kar 70 muzejev, najbolj znamenit je Skansen muzej na prostem. Mnoge je očarala vikinška ladja Vaša, ki se je potopila po nekaj minutah na svoji krstni vožnji leta 1661 in so jo po dobrih treh stoletjih popolnoma ohranjeno dvignili z morskega dna. Zvečer nas je v pristanišču čakala ladja hotel, s katero smo ponoči prepluli Botniški zaliv in zjutraj prispeli na Finsko v luko Turku- najstarejše mesto na Finskem. Za Finsko, vemo, Turisti se množično fotografirajo z eno nogo v zmernem, z drugo pa v polarnem pasu. Tudi mi nismo bili izjema. Za 16 evrov si pa lahko privoščiš tudi slikanje s samim božičkom. Se vedno ima belo brado in rdečo kapo. Od tu naprej je bilo konec z večjimi kraji. V Ivalu smo se pridružili iskalcem zlata, pa ne mislite si, da nič ne najdejo. Še dandanes je veliko »zla-toperov« tod okoli. Vsak po svoje išče svojo srečo. Kdo še ni slišal za znano finsko jezero iz križank: Inari. To je sveto jezero Laponcev. Ob jezeru je tudi muzej na prostem z značilno laponsko arhitekturo. Ogledali smo si tudi film o severnem siju-pojavu, značilnem za te so značilna jezera (188.000), breze, borovci, savna. Le komarjev nikjer ne omenjajo.Ti so prava nadloga. Kar tretjina države leži onkraj polarnega pasu. Ob avtocesti smo opazili, da termometri kažejo dve temperaturi: eno na soncu, drugo v senci. Helsinki so nas očarali s prelepimi parki in bogato arhitekturo, saj je kar nekaj Fincev znanih svetovnih arhitektov. V glavnih mestih se je skoraj obvezno sprehoditi po tržnici. Tam se namreč začuti pravi utrip dežele. Privoščili smo si kalakuko- sendvič z lososom in rženim kruhom, sicer so pa na skandinavskem jedilniku obvezno ribe: lososi in polenovke, da ne omenim tudi kaviarja. Naša pot se je nadaljevala proti severu, mimogrede smo se ustavili še v Lahtiju za pogled na skakalnice, od katerih tržijo tudi v poleti, saj je v doskočišču plavalni bazen. Daleč na severu je Rovaniemi, ki leži ob severnem tečajniku na 66 stopinjah. Je prestolnica finskih Laponcev ali Samijev, kot se sami imenujejo. V muzeju Arktikum je prikazano njihovo življenje in običaji v trdih in krutih zimskih razmerah. Ko si že enkrat v teh krajih, pa obvezno moraš obiskati božička in mu napisati želje, saj menda biva prav v teh krajih. Seveda pa to ni zastonj. Urad je postavljen točno na črti, ki označuje severni tečajnik. pasove. Na Finskem se povprečno javlja na 200 dni. Gre za prelivanje modrih, zelenih, rdečih in vijoličnih barv na nebu. Cesto nam je prečkalo vedno več severnih jelenov. Tudi nasproti vozeči avtomobili so nas opozarjali na previdno vožnjo. Jeleni si res znajo izbirati pot-lepo po sredini ceste jo masirajo in se ne menijo za promet. Kakor hitro smo prečkali finsko norveško mejo, tako hitro se je tudi pokrajina spremenila. Jezera in breze izginejo kar naenkrat. Ob zalivih se začenjajo čudovite ribiške vasice v živo opečnatih barvah. Tropi jelenov niso več nikakršna redkost. Pozno zvečer smo se pripeljali do Nordkap: 71°10'21" N lepši del potovanja: od čudovitih fjordov, ki se zajedajo več km v notranjost celine in tvorijo čudovito kuliso ribiškim vasicam, do otoških skupin, kot so VVesterali in še bolj znani Lofot-ski otoki, kjer ribiči pozimi lovijo polenovke in jih potem do pozne pomladi sušijo na posebnih statvah, pa do planot, ki jim rečejo fjeli, kjer so doma tudi trolčki- hudobni škratki, ki ponoči pridejo iz tal. Obiskali smo olimpijski Lillehammer, se povzpeli na skakalnice, od koder je lep razgled na mesto. Za konec nam je ostala še prestolnica Norveške Oslo. Simbol mesta je labod. Mesto ima čudovito lego ob fjordu. Nad mestom kraljuje Holmen-kollen, očarala nas je kraljeva palača Foto: P- Sturm s čudovitim parkom. V Oslu ne smemo ploščadi na Nordkapu. Sploh pa zaradi dnevne svetlobe človek zgubi občutek za čas. Nordkap leži na otoku Mageroy in je najsevernejša točka kopnega Evrope na 71 stopinjah. Vreme je bilo precej hladno, pihal je močan veter, sonce pa so od časa do časa prekrile meglice. Bolj proti polnoči je šlo, več obiskovalcev se je trlo. Občudovali smo sonce, ki je padalo in padalo proti horizontu in ko si mislil, da bo že utonilo, se je spet dvignilo. Tega dne nas tudi sonce ni več motilo, da ne bi mogli zaspati. Proti jugu smo se vračali po zahodni strani Norveške. To je zagotovo naj- ri LLLu *Q Q , .. 'M* -•1 ’ mžkvt • vm'* XI nMamir mii j mm - w Lofoti Foto: D. Šturm pozabiti Vigelandovega parka s 227 skulpturami, potem pa še znanega vikinškega muzeja, kjer so razstavljene tri ladje, stare več kot 1000 let, ki so jih uporabili za grobove in imajo mesto v vseh leksikonih. Krog našega potovanja smo spet sklenili v deželi danski in nam je za konec ostal še Hamletov dvorec v Oslo: straža pred Foto: kraljevo palačo D. Šturm Helsingorju, znamenit renesančni grad, kjer se je dogajala Shakespearova tragedija. Za konec pa samo nekaj, kar bi se lahko Slovenci naučili od Skandinavcev. Na podeželju ima vsaka hiša izobešeno zastavo skozi celo leto, pri nas jih je pa še za praznike redko videti. Dragica Šturm >N REKA V MAKEDONIJI STAREJŠI CITROENOV AVTO STARO IME ZA OKTOBER OSEBNI ZAIMEK PRIKRIT POSMEH- UIVEC LADKO KOROŠEC VEČJA VODNA PLOVILA STRANKA, VAROVANKA, ODJEMALKA GLAVNI ŠTEVNIK PRAZNOV. KONCA ZIME ORGAN SLUHA MLEČNI IZDELEK TOMAŽ DOMICEU GRAFIČNO ZNA- MENJE FINSKO JEZERO NOČNA PTICA (MNOŽINA) ITALIJAN. PRISTANIŠČE OB JADRANU OKSIDACIJ. PROIZVOD ALKOHOLA DRŽAJ, ROČAJ OSNOVNA MERA BOLG. PESNIK (PELIN) PROSTOR V CERKVI GRELEC CENT. KURJAVE SAM, EDEN REKA V SRBIJI PREMAZ ZA LES, KOVINE SEVERO VZHOD NAPAD NA ZNANO OSEBO ČLOVEKOVA SOC. OKOLICA DEL REKE Z NOGOMET. STADIONOM NEPRAVI OČE VRSTA TKANINE PALESTIN. OSVOBODIL GIBANJE AMERIŠKI KOMIK NEMEGA FILMA (BUSTER) KRILO RIM. KONJ. EKVINOK- CIJ NEMŠKO PRISTA- NIŠČE ZNANA MARIBOR. KAVARNA BOUŠI KRUH Z RAZNIMI NADEVI PRIPOVED. PESNITEV PREBIVALEC TRAKIJE GLAVNO MESTO IRANA VZOR, MALIK UPANJE, UP PLAVALKA ČARMAN ATLETSKA DICIPLINA VRSTA IGLAVCA ALKALOID V TOBAČ. LISTIH KO JE URA 24 PREBIVALEC IRSKE RJAVA KRAVA Z BELIMI LISAMI GF DRAI rRŠKI .MATI K RAZKOŠNO STANOVANJE JAJČNIK (MEDIC.) KREDITNA BANKA GNOJNO VNETJE RUSJANOVO LETALO HRVAŠKI SLIKAR (VJ E KOS LAV) VNETJE NOSNE SLUZNICE DESNI PRITOK MOZELE V NEMČIJI MALTNA ZIDNA OBLOGA MESTO OB GOZDNI SADEŽ MREŽASTA TKANINA ZA ROČNA DELA OSEBNI ZAIMEK SAMO- RODNA TRTA MLEČNI SOK KAVČU- KOVCA TRŽAŠKA DRAM. IGRAL. MIRANDA JAPONSKA NABIRALKA BISEROV JAPONSKA VALUTA DELOVNI NALOG OZNAKA ZA NEZNANCA EDVARD KARDELJ DEL KMEČKEGA VOZA VREDNOST. PAPIR VTIS ZA DOLOČENO OSEBO (IMIDŽ) SLOV. BALETNI PLESALEC (MOJMIR) 3 TERITORIALNA 1 OBRAMBA PREBIVALEC SKRAJNEGA SEVERA GLAVNO MESTO NORVEŠKE DOBA.VEK, VEČNOST BRUSNI KAMEN SESTAVINA METINEGA OUA ZGODOV. MESTO PRI ZADRU IME ČRKE S LENNO- NOVA VDOVA (YOKO) RUSKA BALERINA (PAVLOVA) NAGRADE: 1. nagrada: vstopnica za 10-kraten obisk savne/bazena, 2. nagrada: vstopnica za 10-kraten obisk savne, 3. nagrada: vstopnica za 10-kraten obisk bazena. Nagrade prispeva Svet delavcev podjetja. Križanko s pravilno rešenim geslom pošljite ali oddajte do 15.1.2005 v kadrovski oddelek (Darinki Šekli). Izžrebani nagrajenci(ke) bodo o nagradi pismeno obveščeni(e) do 25.1.2005, objavljeni pa bodo tudi v prvem naslednjem glasilu Domel v letu 2005. IME PRIIMEK....................................ODDELEK .