Po p«iti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta «etrt „ mesec 13, 6, 2, 50, 20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,, — ,, 'etrt „ „ 5 „ - „ mesec „ 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnine in Inserute sprejema upravništvo ▼ Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-uiških ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan. izvzeroši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 28. V Ljubljani, v ponedeljek 5. februvarja 1900. Letnik XXVIII. ^baijeva zveza županov. Tržaška »Edinost« se je v soboto vsedla na sodni stol in obsodila obe slovenski stranki na Kranjskem. Liberalno - narodno stranko je obsodila zaradi njene zveze z nemdkutarji in zlasti zaradi tega, ker si je ta stranka po zvezi z dr. Mraulagom pridobila simpatije celjske »Wachte«. »Edinost« je prepričana, da je to zločin proti koristim naroda slovenskega in da grešiti proti koristim naroda nikomur ni dovoljeno niti v imenu — nasprotstva do klerikalcev. S tem »Edinost« ni povedala nič druzega, kakor kar imamo Slovenci zapisano na vsakem listu naše trinajststoletne zgodovine. Prav ima tedaj »Edinost«, ko trdi, da je atentat proti življenjskim koristim naroda zagrešil tisti, kdor je kakorsibodi sodeloval na shodu nemških in neinSkutarskih trgovcev v Mariboru. — Nato pa »Edin.« obsoja katoliško-na rodno stranko zaradi tega, ker smo priporočili našim krščanskim županom, da naj nikar ne pristopijo županski zvezi, kateri je za poglavarja odločen liberalni župan Ivan Hribar. »Edinost« pravi, da je zveza potrebna za narodno organizacijo in da mi nimamo nijednega veljavnega stvarnega razloga za tako nasprotovanje. Razložiti hočemo danes, da imamo za nasprotovanje proti »Hribarjevi zvezi županov« če ne več, vsaj jeden jako veljaven in stvaren razlog, namreč krščansko načelo, ki stoji v programu naše stranke. Glede krščanskega načela v slovenskem narodnem programu je mogoče trojno stališče. Mogoče je, da je stranka samo narodna in da jej je čisto vse jedno, če kdo goji ali pa izpodkopuje v narodu versko čutilo. Na tem stališču verskega indiferentizma stoji tržaška »Edinost«, ki sicer krščanstva ne napada, ki se pa vendar noče nikdar izjaviti, da je atentat proti življenjskim koristim našega, v bistvu vernega naroda, če kdo vanj uvaja liberalizem. Na drugem stališču stoji sedanja liberalno - narodna stranka na Kranjskem, o kateri ima tudi »Edin.« kopo dokazov, da ji je propagiranje liberalizma glavna smer »narodnega« delovanja, tako da je njen glavar dr. Tavčar na mnogih shodih in v kranjskem deželnem zboru ne-le zavrgel točko programa, s katero je stranka pred petimi leti še izjavila, da so ji »načela katoliške vero trden temelj razvoju slovenskega naroda«, ampak se drznil zadnji teden v ljubljanskem občinskem svetu celo zagroziti, da bode pometel, seveda s pomočjo skrajno liberalnih Nemcev, sedanje »Narodovemu« evangelju že slinasto-udane mestne odbornike in jih nadomestil z drugimi, ki bodo še bolj liberalni. Tretje stališče pa zavzemamo mi, ki smatramo krščanstvo kot bistven del našega narodnega programa in vsako poniževanje verskega čutda v javnem življenju kot pritisk na punčico našega očesa. Ker je liberalno-narodna stranka nedavno v »Narodnem domu« odločno izjavila, da noče, prav zaradi krščanskih načel, katerih mi ne prodamo za nobeno ceno, n i -kake dotike imeti s katoliško - narodno stranko — in župan Hribar je poleg dr. Tavčarja glavni voditelj te liberalne stranke! — in ker »Slovenski Narod«, glasilo liberalne stranke, dan za dnevom huje besni zoper vsak pojav krščanske misli med narodom ter v blato gazi vse, kar je krščanstvu svetega — župan Hribar pa kot glavni delničar »Narodne tiskarne« podpira in odobrava list, k a t er i g 1 ede po d 1 e u m a -zanosti nima para na tej zemlji! — tedaj bi mi napravili najhujši atentat na življenjski princip našega katoliškega naroda, ako bi rekli dosedaj po veliki večini vernim županom, cvetu naroda, da naj stopijo v kakoršnokoli organizacijo pod na-čelstvom Ivana Hribarja. Seveda porečete Tržačani: Kaj ima pa vera opraviti z župansko zvezo? Prosimo! Sami pravite z ozirom na njena pravila, da se bode županska zveza tikala kulturnih in gospodarskih zadev slovenskega naroda, katere je reševati po principih krščanstva. Prav na gospodarskem polju pa bijemo prijatelji stiskanega naroda boj z oznanovalci gospodarskega liberalizma z onimi, ki posebno zadnji čas z vso vnemo ščitijo Tavčarjeve »oderuhe« in kapitaliste ter se vežejo celo s tujimi elementi, da bi mogli do kostij obrati že itak izsesani naš narod. Vsaka zveza županov pod liberalcem Ivanom Hribarjem, kije kost od Tavčarjeve kosti, bi bila tedaj korak do narodnega samomora. Katoliška vera nam ni samo dragocena z ozirom na oni svet, ampak mi smatramo tudi uveljav-ljenje njenih načel na kulturnem in gospodarskem polju kot najboljše sredstvo, da si naš narod vkljub mnogim in hudim so-vragom ohrani svoj obstoj in up na boljšo bodočnost. Ako nas hočete premamiti z nado, da »Ljubljana utegne kdaj dobiti konservativnega župana, ki bode lahko načeljeval županski zvezi«, ne tajimo, da se nadejamo doživeti čas, ko se bode unesel sedanji liberalni naval, prav zato je pa naša dolžnost, ničesar ne storiti, da bi se ta trenotek o d -daljeval, kar bi so pa gotovo zgodilo, ako bi mi še celo naše krščanske župane položili pod kruto liberalno žezlo Ivana Hribarja. Katoliško-narodna stranka ima svojo dobro organizacijo. Dokler nas loči od liberalcev prepad, katerega je pomagal izkopati Hribar, župani naši na oni strani nimajo ničesar opraviti. Tisti, ki prestopijo ta prepad po zgrajenem mostu županske zveze, bodo prejemali vsled nove organizacije tudi ob volitvah ukaze od nam nasprotnega poglavarja in zato se bode zoper take župane pri prvih občinskih volitvah vzdignil narod, ki ni in noče biti sluga liberalno misli. Tako, gospodje tržaški, natočili smo čašo čiste brcžanke Kadar se bodo načela katoliške vere v dejanju priznavala tudi od nam sedaj nasprotnih strank kot trden temelj razvoju slovenskega naroda, tedaj izpijemo to zlato kapljico v bratski organizaciji in skupni zvezi. Ce sedaj še ni mogoče, nismo tega krivi niti mi, niti naši vrli župani. Spravne obravnave. Danes so se na Dunaju v palači mini-sterskega predsednika pričele spravne obravnave mej zastopniki češkega in nemškega prebivalstva na Češkem in Moravskem. Mi odkrito izražamo svoje veselje, da se je vladi posrečilo zbrati zaupnike nasprotnih si strank k skupnemu razgovoru o potih in sredstvih, ki bi dovedla k potrebni spravi, ali vsaj premirju. Posebno pa nas veseli, da so se odzvali povabilu zastopniki češkega naroda in tako dokazali svojo miroljubivost in sprav-Ijivost. Mi želimo spravo iz razlogov, katere smo že »petovano naglašali. Dokler si češki in nemški narod v deželah češke krone stojita nasproti v bojnih četah, tako dolgo pač ni misliti na vspešno delo v parlamentu, tako dolgo stojimo tudi Slovenci in z nami drugi Slovani pred negotovo bodočnostjo kot trpini v boju za svoja prava. — Toda — jako malo imamo upanja, da se uresničijo že sedaj naše želje. V nemškem taboru prevladuje skrajni radikalizem in tudi takozvani zmerni krogi kažejo toliko prevzetnosti in želja po hegemoniji, da bi morali biti večii optimisti, nego smo, ko bi hoteli in mogli pričakovati ugodnega vspeha spravnih obiavnav. Nemci so se uživeli v misel in trdno prepričanje, da so oni sami poklicani voditi usodo Avstri|e. Razdelili so avstrijske narode v prvo, drugo in tretjo vrsto, katera razdel.tev že »a priori« izključuje ono narodno ravnopravnost, ki je vsaj po besedi zajamčena vsem narodom v državni ustavi. Dokler so bili Nemci v večini v češkem deželnem in v državnem zboru, niti slišati niso hoteli o spravnih obravnavah. Še le v tre-notku, ko so na parlamentarnem odru naravnim potom prišli v manjšino, začeli so skrbeti, da potom pogajanj in sprave zopet to ulove, kar so v boju zgubili. A tudi v tem trenotku niso nikdar mislili in danes ne mislijo na ugotovljenje obestranskih pravičnih zahtev, marveč edino le na sredstva, s katerimi bi se dokopali do večine ali vsaj odločilne besede. In to dejstvo moramo vedno imeti pred očmi, da nas ne vara optimizem. »Politik« jo gotovo tudi v tem vprašanju jako zmeren list, ki resno in trezno presoja razmere. In ta piše : Nemci v jezikovnem oziru nimajo ničesa tirjati, ker so nasičeni. Zato so v istini njihove zahteve LISTE Šest dni v Italiii. « Spisal Martinkov. (Dalje.) Kako pa je pri nas z razstavami ? Prav slabo. Še te razstave, kar smo jih imeli do sedaj pri nas, so bile obiskovane jako slabo. Pri nas nimamo niti smisla, niti veselja za take reči. Edina razstava, ki se je pa le dobro obnesla za razstavljavce same, je bila ona pred leti na starem strelišču prirejena vinska razstava, kjer so popili vse rastav-ljeno vino, in so morale naposled pomagati vso gostilne, ki so imele količkaj cvičku podobnega vina. Za take razstave imamo pri nas še veselje, a za one, ki nam naj bi dajale dušni užitek, to pa preziramo ter tako očitno kažemo svojo duševno revščino. V muzeju, kjer naj bi bila taka stalna razstava umetniških proizvodov zlasti v našem slikarstvu, ni prostora. Kolikor je ondi slik, so tako razstavljene in obešene v takem neredu, da je vsaka hribovska hiša gledo časne razstave nam manjka prostora. Poglejmo tako razstavo, katero prireja leto za letom naša toliko hvalevredna bratovščina presv. R. Telesa. Drugodi n. pr. v Gradcu in v Celovcu veliko bobnajo o svojih razstavah, ki so pa še od daleč ne morejo primerjati z izdelki naše bratovščine, in kedo se zmeni za našo vsakoletno razstavo ? Nihče ! Da ne omenjagi neprimernega in slabo razsvitljenega lokala, v katerem se razgrinjajo ti v mnogih ozirih glede tehnike in dela pravcati umotvori, opomnim naj le, da se še v naših časnikih no črhne besedica o tej razstavi in to že nekaj let ne, kakor bi se zmenili. Proizvodom naših umetnikov ni pri nas drugega prostora, kakor kaka izložba narejene možke in ženssse obleke ali pa med raznimi pisanimi modernimi črepinjami v tej ali oni prodajalnici. Pa še hvaležni smejo biti, da so jim vsaj to na razpolago. Tako je pri nas, pa žalostno je. Prav taka je tudi z našim škofijskim muzejem ! Quousque tandem ! Vsestransko zadovoljen po takem iz-bornem užitku zapuščam akademijo ter ,i;i. -„J„u u„i;„ ____;_____ I -t .... 1,1, .-..n, i,..i.,,.; Lido. Vožnja za večje parnike je tu zaznamovana z zabitimi koli, katerih je yolno do imenovanega otoka. Kaj lep podolgovat otok je to in neki naravni jez, ki brani srditim valovom adrijanskega morja, da se ne zaganjajo z vso svojo silo naravnost v Benetke. Vsled južnozapadnega vetra bilo je morje zelo nemirno, dasiravno je bilo še nebo čisto jasno in najlepši pomladni dan. Visoko so se zaganjali morski valovi proti lesenim kolom in peneč se razpršali, puščajoč za seboj razne morske školjke in morske konjičke, katere so pobirali sproti nekateri ribiči in jih ponujali za mali denar. Prav veličasten je ta pogled od tod na morje. Prijazna in no preveč draga je tudi ondotna velika in vsem potrebščinam zadostujoča gostilna ali kakor so imenuje »Albergo e ristoratore Margherita«, kjer radi postrežejo z izvrstnim vinom. Noč se je že narojala, ko pridem s parnikom zopet nazaj v hotel Sandvvirt. Utrujen po današnjih prevarah in iz-bornem dušnem užitku, menil sem iti kmalo počivat, posebno ker sem bil namenjen drugi . 1 >i r i»ir*.»«u uo ni«Atn \jirtr in to je življenje in vrvenje na trgu sv. Marka ob nočni razsvetljavi. Znano je, da je ta trg eden najlepših na svetu in da je tu za Benečane in tujce od večera do polnoči pravcati Eldorado. Temu moram pritrditi tudi jaz. Prišedšega ob bregu proti dožev palači objame te zvečer morje čarobne svitlobe. Tako je svitlo kakor ob belem dnevu. Ljudi hodi na tisoče gori in doli po čveterovoglatem trgu. Drugi zopet šetajo pod lopami ob treh straneh trga. V lopah so prodajalnice, v katerih ponujajo poleg drugih reči razne »riccordo da Venezia«. Zdaj se oglasi še vojaška godba, katera svira tu večkrat v tednu. To vam je potem vrvenje in šumenje kakor v panju. Ce si mislite, da so Italijani bolj živi v besedi in v kretanju, da imajo mnogo bolj ponosen glas, kakor pa mi, potem si pač lahko mislite, da naj so skrije naša Zvezda če tudi na Miklavžev večer pred benečanskim življenjem na trgu sv. Marka. Glede bone-čanskih spominkov naj le to opomnim, da ne kaže kupovati tistih izdelkov i/, mozajične tovarne, kjer jih ponujajo na vseh vogalih in vežah. Ti mozajiki so jako slabo delam I iti vLnil:i 7:1 ik p.ttnt.t*aiin Li OplNi. Iz Tržiča 4. febr. O naših srenjskih volitvah smo brali že več dopisov v Slovencu", „Slovenskem Listu" in »Slovenskem Narodu". Vsi ti dopisi imajo marsikaj resničnega, a tudi nekaj, česar mi ne moremo odobravati. Zato prosim, gospod urednik, da blagovolite priobčiti te-le vrstice, da bravci tržiških dopisov zvedo razna mnenja o našem volilnem gibanji in si napravijo o njem lastno sodbo. — Neki tržiški dopisnik v 5. stv. „Slov. Lista" povdarja devizo: ..Pruč s pri- Dnevne novice. V Ljubljani, 5. februvarija. Zmaga ormoških Nemcev. Upravno sodišče se je pečalo v soboto s prepornim vprašanjem radi nemške šole mej ormoškim mestnim zastopom ter slovenskimi občinami Ilardek, Pušence in Litmorce. Ormoški Germani so že 1. 1894. pri deželnem odboru izposlovali izločitev Ormoža iz dosedanjega šolskega okraja, ki obsega tudi zgoraj imenovane tri slov. občine, ter dovoljenje za ustanovitev posebne nemško dvorazrednice, ker je na dosedanji skupni šoli šele 4. razred utrakvističen. Slov. občine so se pritožile na ministerstvo, ki je odločilo, da Ormo-žani sicer smejo zgraditi si lastno nemško dvorazrednico s samostojnim šolskim okrajem in si jo sami vzdržavati, a donašati morajo i nadalje določeno kvoto za skupni šolski okraj. Proti tej razsodbi sta obe stranki ulo-žili ugovor na upravno sodišče, ki je 1. 1898. razsodilo samo to, da jedna in ista občina ne sme pripadati dvema šolskima okrajema. Nadaljne korake je prepustilo deželnemu odboru. Ta je seveda v prilog Nemcem takoj izločil Ormož iz dosedanjega šolskega okraja in dovolil ustanovitev nemške dvorazrednice s samostojnim šolskim okrajem. Proti tamu koraku so se sedaj pritožile slov. občine in upravno sodišče je v soboto pritožbo kot nedopustno in neutemeljeno zavrnilo. V utemeljevanju je sodišče mej drugim izjavilo, da ne pride v poštev dejstvo, da v okolišu nove šole bivajo tudi otroci slovenske narodnosti. Ormoški Germani so toraj zmagali v zadnji inštanci. »Frazerji!« Znano je našim bravcem, s kako nečuveno oholostjo so »mladi i to baš krasni ljudi« Dimnik, Gangl in Jelene napadli našega presvetlega škofa radi njegovega stvarnega in tako miroljubnega lista slovenskim učiteljem. Mi smo pokazali v članku »Dixi episeope !«, kako krivično očitajo škofu, da hoče vse spraviti pod svojo oblast. Na ta članek je odgovoril »Učiteljski tovariš« z dolgoveznim člankom, v katerem nam očita mogočnost in aristokratski ponos, a se niti z eno besedo ne dotakne naših dokazov! Pač! Mi smo dejali, da cerkev katoliška mora imeti jamstvo krščanske vzgoje ! »Učiteljski Tovariš« pa dostavlja: »To se pravi z drugimi besedami: Ljubljanski škofhoče imeti nad šolo in u 6 i -teljstvom vso oblast!« Seveda, če bo »mladi i krasni liudi « f.ftkn čfllflirali 1 rs _ ■dati, potem je ž njimi nemcgoč vsak pametni razgovor! Škoda vsako resno besede! Tiste učitelje pa, ki so dobre volje, in teh je — hvala Bogu! — res na deželi <še dokaj, opozarjamo na mirne in stvarne, zares lepe razprave v »Slovenskem Učitelju«! Celjski Nemci Jabornegg, Mraulagg, Ambroschitsch so zbobnali nekaj nemških purgarjev s slovenskimi imeni ter ustanovili »Cillier Spar- und Vorschussverein« v podporo nemških in nemčurskih trgovcev v Celji in okolici. Celjski Nemci torej hite z vsemi silami nadaljevati gospodarski boj proti slovenskim trgovcem. V tako obupnem gospodarskem boji štajerskih Slovencev pa dr. Tavčar vsprejema dr. Mraulagga in se posvetuje z njim. kako ta boj poojstriti proti gospodarski organizaciji slovenskega ljudstva na Štajerskem. Bodimo dosledni! »Edinost« pišoč proti »Narodu« pravi, da je jako značilno to, da je pri »Slov. Narodu« postala že tradicija, da vsikdar, kadar mu gre kak članek ali dopis navskriž, mu je prva skrh zasledovati — osebe. — V isti številki pa »Edinost« pišoč proti »Slovencu« pravi: In in-vektivi v »Slovencu« napravljajo na nas vtis, kakor da jih je spisala ona ista roka, ki je tudi nam zalučala v obraz »lopovstvo«, roka moža, ki hoče s somenjsko kričavostjo nadomestiti. kolikor mu primanjkuje na globini prepričanja. Torej pri »Edinosti« isto zasledovanje oseb, kakor pri »Narodu«, ako ji gre kak članek navskriž! Da pa »Edinost« ne bo še nadalje iskala oseb, izjavljamo, da je bil dotični članek v »Slovencu« proti Hribarjevi županski zvezi soglasen izraz vodstva katoliško-narodne stranke. Mehanika pri glasovanjvu^Čedno, kakor dr. Tavčar zna, zaletuje sesobotni »Narod« v našega poročevalca za zadnji seji mestnega zbora ljubljanskega. Glede svojega glasovanja zaradi pritožbe na upravno sodišče glede ustavljenega sklepa tičočega se celjskih izgredov pravi: Pri tem glasovanji je dr. Tavčar ravno tako mehanično dvignil roko, »kakor vsi drugi mestni očetje«. Naš poročevalec še vedno vstraja pri svoji trditvi. Naj bo temu kakor rado, na vsak način smo sedaj za jedno iznajdbo bogatejši, namreč za mehaniko pri glasovanji. Taki so! »Slov. Gospodar" piše mej drugim : »TffariCbrski nemški list, glasilo vseh onih Nemcev, ki nam Slovencem nikdar niso bili le za trobico pravični, je v št. 8. letošnjega leta priobčil pogovor avstrijskega Nemca z materjo Germanijo. Evo nekaj mest iz tega pogovora: Avstrijski Mihel pravi Germaniji: »V tej hiši (v Avstriji) ne strpim več! Ali me ne moreš, draga teta (Prusija), sprejeti v svojo družino ?« Germanija : »Bodi uverjen, da ti bom vedno topla zagovornica ! Če ti ni všeč (v Avstriji), poberi svoja šila in kopita in pridi k nam. Brez ropota ne pojde, a če ti bodo branili, porabi svoje močne ude, da se s silo iztrgaš.« Konečno Germanija reče Mihlu: »Na svidenje v Berolinu, potem se ne ločimo več! Mi si nočemo beliti glave, zakaj državni pravdnik ni zaplenil tega izzi-vajočega sostavka. On že ve, kaj zahtevajo zakoni. Tudi mi Avstriji in cesarju zvesti Slovenci vemo, kaj je naša dolžnost nasproti listu, ki tako piše, in nasproti stranki, za katero list piše. Umrl je v tukajšnji bolnici Dragotin Žitnik, posestnik in lesni trgovec v Borovnici. Pogreba se je včeraj v Borovnici udeležilo mnogo prijateljev in znancev pokojnikovih. N. v m. p.! Razsodba glede kongrue. V nekem slučaju je državno sodišče razsodilo, da dobi duhovnik pravico do kongrue z istim dnem, ko je nastavljen, kar potrjuje dekret. Glede izplačila pa pride v poštev dan nastopa. Dar. Presvetli cesar je posestniku Jožefu B u č a r j u v Kalcih, občina Cerklje na Dolenjskem, kateremu so dno 29. okt. m. 1. pogorela vsa poslopja, daroval 80 kron podpore. Volilo. V Tržiču umrli I. Maleš je za reveže v Nevljah pri Kamniku volil 2000 kron. Za italijanizacijo je stopil na odločno delo tržaški občinski svet. Za nakup zemljišča za gradnjo laškega šolskega vrtca v bošketu je dal 6300 kron in izvoiil ie jed- Nacionale«. Ljubljanski občinski Bvet »Naši straži«, ki bi rada na pomoč priskočila slovenskemu sv. Križu, ni dal niti vinarja. Slovensko gledaliiče. Na Svečnico popoludne so uprizorili po dolgem času zopet jedenkrat ljudsko predstavo ob znatno znižanih cenah ; izbrali so v ta namen »Rok o v n j a če«. Gledališče je bilo prenapolnjeno, mnogi niso mogli dobiti prostora niti na stojiščih. Pokazalo se je pri tej priliki, da se tudi nižji slojevi zanimajo za gledališče, a previsoke cene jim zapirajo gledahščna vrata. Ako hoče gledališče slu žiti res svojemu pravemu namenu, izobraževati vse slojeve, ne pa zabavati samo višjih stanov, bi se morale pač nekoliko češče uprizarjat narodne predstave, saj gledališka blagajna bi pri tem gotovo ne trpela. — V soboto 3. t. m so pa predstavljali znanega »Za p r a v 1 j i vc a«. Občinstvo ga pozna že izza prejinjih let; sicer so ga letos na nekaterih mestih nekoliko predrugačili, toda naj se »štifel« popravlja in obdeluje kolikor hoče, navzlic temu ostane še vedno to, kar je bil. Ne razlikuje se »Zapravljivec« od »Kmeta milijonarja« prav v ničemur, k večjemu je ponekod še plitvejši in suhopar-nejši. Igralci so pa storili vendar vso svojo dolžnost. G. Inneman (mizar) je bil vrlo zabaven v svoji ulogi; njegova mimika in njegovi originalni nastopi so vzbujali mnogo veselosti; manj srečen je bil v svojih ku-pletih. Tudi g. P o 1 a k o v a je imela priliko, da pokaže vso svojo spretnost; ploskalo se je mnogo njeni igri in osebi. Odlikoval se je dalje g. Deyl (Blodvelj), g. Polašek (Azur) in g. Housa (starka). Jako precizno so izvajali koncertne točke v drugem dejanju gg. učitelja »Glasbene Ma tiče« virtuoz J u n e k (celloj in g. Prohaska Ipianol in pa gdč Carneri. Gledališče jo bilo precej polno, trpelo je pa do — '/s12. — Včeraj so peli že šestikrat v sezoni »Prodano nevestoa. Po daljšem času je zopet nastopila gdč. Noomi. Pri prvem nastopu jo je občinstvo živahno pozdravilo, dokaz, da si je vrla pevka pridobila v kratkem času vse simpatije slovenskega gledališčnega občinstva. Predstava je bila sicer precej dobra, a vendar jo zaostajala za prejšnjimi vprizo-ritvami. Poznalo se je orkestru in pevcem, da se jim je nekam mudilo — menda v »Dantejev pekel«. Gledališče je bilo dobro obiskano. Trma tržaškega župana. Tako prijazno opisuje tržaški »Piccolo« tržaškega župana. Župan je storil velik greh. Pokritikoval je upravo mestne plinarne radi pokrivanja izdatkov za nove naprave v tem mestnem podjetju. Predlagal je, da te izdatke odslej plačuj mestni urad in sicer v proračunjenih mejah. Obč. svetovalci llavasini, Venezian, Angeli so zroputali nad županom, ki hoče s takim poročilom sumničiti ljudi, „katerih postopanje je čisto kot kristal.'- Predlagali so, naj se preko županovega predloga preide na dnevni red. Župan je dobil sijajno neza upnico, ker je bil ta predlog skoro soglasno vsprejet. Večina obč. svetnikov je proti županu glasovala v jezi, ker je župan dobil od sorodnikov pokojnega tržaškega patrici|a Petra de Burlo 0000 kron, da jih razdeli tned dobrodelne zavode. Babja trma tržaškega župana pa ni privoščila »Legi nazio-nale« niti vinarja, pač pa dal Salezijancem celih 300 kron. Za to »klerikalno« dejanje se sedaj pokori ubogi Dompieri. Zabavni večer krščansko-socijal-nih delavk. »Katoliško društvo za delavke«, katerega nastopi so priljubljeni v najširših krogih, je včeraj priredilo svojim članom in gostom zopet prelep zabavni večer. Čuditi se jo bilo zlasti pevskemu zboru, kakoršnega so si ustvarile krščansko socijalne delavko s svojo vztrajnostjo in z veščim vodstvom pokojnega L. Belarja ter sedanjega svojega pevovodje č. g. Fr. Ferjančiča. Cista into-nacija je občudovanja vredna, o prednašanju se mora čuditi vsak, da je priprosta delavka zmožna tolike umetnosti. Ponosna je pač vsa krščansko - socijalna organizacija na ta zbor! Zapel je zbor včeraj Belarjevo »Rojakom!«, Ferjančičevi skladbi: »Drugi venec narodnih pesmij« in »Pustni večer« ter Ilaj-drichovo poskočno »Petelinčkova ženitev«. »O jeziku« je lepo deklamovala gdč. Fiala, a društveni™ so spretno igrale veseloigro s igranjem krošnjarica in hišina Lizika, pa tudi ostale igralke so častno rešile ne ravno lahke svoje uloge. Pesem Marte pl Rebule (M. Klepec) o sladkostih in tolažilnih svoj-stvih »kofka« je bila vsprejeta z zasluženo pohvalo. Krščansko ■ socijalne delavke, ponosne ste lahko na svoje delo in častne svoje vspehe ! Blagoslovljenje delavskih domov. Včeraj popoludne se je vršila v Vodmatu tiha slavnost, a velepomembna za delo krščanskih pocijalcev. Brez suma se je praznoval vspeh znatnega sncijalnega dela »Slov. del. stavbinskega društva-. Blagoslovili so se delavski domovi v Vodmatu. Sveto opravilo je izvršil č. g. župnik Malenšek Prišli so k slavnosti tudi drž. poslanci dr. Krek, Povše in Vencajz, zastopniki »Slov. kršč. soc. zveze« »Slov. katol, delavskega društva« in kršč. soc. časopisja. Naj bi blagoslov božji počiva! nad prijaznimi domovi, ter dajal možem, ki vodijo »Slov. del. -tav-beno društvo« moči in poguma pri zapri-četem delu ! Letno poročilo slovenskega delavskega stavbenega društva v Ljubljani. Slovensko delavsko stavbinsko društvo, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom, se je ustanovilo meseca maja 1898. 1. Svoje delovanje je pričelo z nakupom stav-bišča »na Groblji« v Štefanji Vasi. Tam je istega leta postavilo devet hiš, katere je dalo ob novem letu 1899 v last sedanjim posestnikom. Stavbišče in hiše so veljale 12.585 gld., za katero svoto so se oddale tudi v zakup članom. Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo je društvu podarilo podpore 1500 gld z laskavo pohvalo o delovanju in namenu društva. Slavni deželni zbor kranjski je dovolil društvu 165 gld. podpore. Tedanji društveni odbor je uvidel nujno potrebo, da društvo zida v lastni režiji, vsled tega je nastavil ki t poslovodjo društvenega blagajnika gospoda Fr. Zillerja. Na občnem zboru se je odobril korak odborov in se pritrdilo misli, zidati v lastni režiji. Pretočeno društveno leto je raztegnilo društvo svoje podjetje na več društvenih hiš. Tako jo društvo sezidalo dve hiši v Dravljah, tri na Glincah pri Viču, dve v Šiški in devetnajst hiš v Vodmatu. Od svojega početka do danes je postavilo društvo 35 delavskih hi s. Poleg tega si je pridobilo prostorno in lepo stavbišče na Glincah pod Rožnikom. Da je društvo moglo sploh svoj namen dosegati, moralo si je izposoditi velike svote denarja, ki so vknjižene na zemljiščih in hišah. Društven odbor je sto ril, kar se je sploh storiti dalo, ter ima zavest, da je spolnil svojo dolžnost. Želeti je le, da bi tudi med društvenimi člani vladala vedno vzajemnost iu požrtvovalnost za pre-koristno društvo. Da je pa imelo društvo tudi božji bl«goslov, kažejo nam še sledeče številke: Vse dosedanje zadružno premoženje znaša 75.000 gld. To je pač lepa svota za kratek čas društvenega obstoja. Društvo ima sedaj vknjiženega dolga 30.962 gld. 76 kr., kar je dokaz, kako previdno in prak tično je ravnal sedanji odbor Odbor sestoji iz sledečih članov: Predsednik dr. Ivan Ja-nežič, namestnik Jos. Gostinčar, blagajnik Fran Ziller in tajnik Artur Jean, ki pa je mej letom odstopil. Kontrolorji so: Dr. Ign. Žitnik, državni poslanec, in Josip Sedmak. Pregledovalci računov: Ivan Komar, Iv. Po-deržaj, Anton Avšič. Koncem leta je štela zadruga 97 rednih članov. Odstopilo ozir. izključilo so je 37 članov. Zadruga je imela v pretečenem letu prometa 72.436 gld. 78 kr Socijalni demokrati v kazini. Plakati po vogalih so naznanjali ljubljanskim prebivalcem, da se vrši v nedeljo 4. t. m. v kazini soc. dem. ljudski shod, na katerem se obravnava o premogarskem štrajku na Češkem. No nedelja je prišla in tudi shod se je vršil, toda ob zelo mali vdeležbi. So-drug Kristan, ki je imel poročilo, je bil iz-početka slabe volje, hotel jo med drugim udrihati po škofu in zagorski duhovščini, češ, da se od te strani delavstvo psuje s zapravljivci. Ob zahtevi nekaterih kršč. soc,, da dokaže resnico izrečenega, jo mož raje pustil nadaljno zabavljanje in je govoril o položaju štrajkujočih ddavcev. Pa tudi hud je bil. Nad sodrugi je med govorom zavpil Za Kristanom je »govoril« poznati stavec Jean, ki je nekaj kvasil o brezbrižnosti kršč. socijaliBtov in sploh klerikalcev za boreče se premogarje. Na vsa usta je pa hvalil liberalce, »ki simpatizujejo s štrajkujočimi delavci«. Svoj govor je pričel nemški, kar je seveda znamenje sedanje njegove službe, — služi namreč nemčurja. Oglasil se je tudi Gostinčar, ki je izjavil, da se strinja s Kristanom, da treba pomoči štrajkujočim pre-mogarjem. Glede na Jeanov govor pa je dejal, da s Jeanom ne debatira, ker ne gre s takim političnim značajem obravnavati. Potrjena volitev. Trgovinski minister je potrdil izvolitev Jožef K u Sar j a predsednikom in Antona K 1 e i n a podpredsednikom kranjske trgovske in obrtno zbornice. Promocija. Letos sta bila dva Slovenca promovirana na živinozdravniški šoli na Dunaji, Fran Pirnat iz Kranjske ter Ant. Uršič. doma iz Spod. Štajerskega. Železnica Kamnik—Velenje. Štef. pl. Daubachy v Zagrebu je že 1. 1898. dobil dovoljenje za tehnične priprave za normalno-tirno železnico od Kamnika čez Šmartino, Motnik, Vransko in Gomilsko do Braslovič ob železnici Celje-Velenje. To dovoljenje je želez, ministerstvo za eno leto podaljšalo, ob enem pa dovolilo tehnične priprave tudi za črto od Domžal čez Krašnjo, Blogovico, St. Ožbald. Trojano in Vransko do Braslovič. Hrvatje so zmagali pri občinskih volitvah v Zminju v Istri, zategadelj je vlada na ljubo Lahom razveljavila te volitve. N§wakjL4gri!jLci SO si včeraj privoščili vesel popoldan. Peljali so se v ljubljansko okolico, kjer so tako nadražali fante, da so leteli vrčki. Zvečer so tulili pri »Slonu«, kjer so se v bratski nemški ljubezni tako sporekli, da je slabejši del izmej njih kiical policaje. Da niso ti nositelji nemške kulture mogli pustiti tudi oken pri miru, se razume. Vodovod v Polh. Gradcu je dogo-tovljen ; kolavdacija se vrši 10. t. m. Ikrasto svinjsko meso. Deželno kemično preskuševališče je zaplenilo I. Kunta-riču v Kostanjevici 15 kosov prekajenega mesa in 59 klobas, ker so bile ikraste. Ogenj. I. Mihetiču v Gorenjcih v črnomaljskem okraju je v sredo pogorel hlev s krmo in orodjem ; škode je do 700 kron. Mestna posredovalnica za delo in službe v Ljubljani Mestni trg št. 27. Od 27. jan. do 2. febr. je dela iskalo 14 moških delavcev m 57 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno za 15 možkih delavcev in 43 ženskih delavk. 96 delavcem se je nakazalo 68 odprtih mest tu v 45 slučajih se je posredovanje izvršilo in sicer 5 možkih in 40 ženskih delavk. Od 4. jan. do 2. febr. ie došlo 345 prošenj za delo in 201 delopo-nudeb. Od naznanjenih odprtih mest so še oddati : 1 mašinist za tovarno, 3 misarp, 1 vrtnar, 2 kočijaža, 3 konjski hlapci, 2 kravarja, 2 lini kuharici, 3 navadne kuharice, 3 sobarice, 1 natakarica na račun, 1 navadna natakarica, več deklic za domača opravila, več deklic k otrokom, 1 kravarica. Vajenci: 1 za podobarstvo, 1 za knjigoveza in druge obrte ter 4 vajenci za razne trgovine. Več luči! Piše se nam: Razsvetljava v Travniških ulicah je tako slaba, da morajo ondi stanujoči davkoplačevalci cesto tavati v temi, kar ni pravično, ko imamo prosvet,-ljeni obč. svet. Denar teh davkoplačevalcev je ravno tak. kakor oni na Mestnem trgu, zato si usojajo zahtevati — več luči! Čestita starost. V soboto sta praznovala v Svetem pri Komnu Josip in Marija Kovačič zlato poroko. Oba skupaj imata 145 let. Zlobnež. Pivov arnarju g. M. Majarju v Kranju je prerezal delavec Anton Gorjanc s Primskovega 520 kron vredno cev za pivo. Povrh je stražnika, ki ga je aretoval. še krepko osuval. Naredbe proti influenci. Ker se m-lluunca na jugozapadu Evrope vedno bolj širi, je notranje ministerstvo naročilo dež. vladam, da ukrenejo proti tej nalezljivi bolezni potrebne priprave, osobito pa skrbe za potrebne bolnice. »Rudeči prapor« bo, kakor zatrjujejo ljubljanski soci|alnt demokrati, kmalu izhajal vsak teden. V Ljubljano se bode tudi preselilo uredništvo omenjenega lista. selo trdovraten način upokojeni stotnik Mijo Paič. Najprej je zavžil množino morfija, potem si je z britvijo prerezal vrat. Zagrabil je potem še sabljo, ter si ž njo zadal nekaj ran, potem pa skočil skozi okno na cesto. Umrl je še-le v bolnici. Telefonska in brzojavna porcčiia. Dunaj, 5. februv. Spravna konferenca se je pričela danes ob dveh. Na dnevnem redu so danes le formalna vprašanja, določujoča način posvetovanja, ki pa morajo biti danes rešena. Češki in moravski poslanci so imeli poprej skupen posvet o složnem nastopanju, tega posveta se je udeležil tudi minister Režek. — Od Mladočehov ni prišel Gregr, namesto njega je poklican Schwarz, radikajec Baksa je tudi odsoten. Staročeh Žatka je došel k posvetovanju vsled posredovanja Koerberja pri dr. Riegerju. Dunaj, 5. febr. Grof Goes iz Trsta je došel sem. Dunaj, 5. febr. Štrajk v Moravski i Ostravi bo. kakor je upati, v nekaterih dneh končan. Delodajalci bodo delavcem ugodili njih zahteve vsaj deloma. Praga. 5. febr. Včerajšnja volitev župana je bila zopet brezvspešna. Po končani volitvi je občinstvo na galeriji burno klicalo „Slava!" in „Hamba!" Podlipnega je velika množica pevaje spremila do njegovega doma. Policija je prepodila množico s trga sv. Vencla. Budimpešta, 5. febr. Ker hoče predsednik poslanske zbornice Perczel odstopiti, obravnava vlada z Szilagvjem, da prevzame zbornično predsedstvo. Vojska v Južni Afriki. General Buller je s svojo armado v noči pred Svečnico prekoračil Tugelo in je sedaj na potu proti Ladysmithu, tako se glasi poročilo iz Durbana, ki je objavljajo včerajšn|i londonski listi z nepopisnim veseljem v posebnih izdajah. V poročilu se pa ne omenja, kje je armada prekoračila reko, in tudi ne, s kakimi ovirami se je morala boriti pri tem koraku, pač pa dostavlja poročevalec, da o podrobnostih ne dojde, v svet prej nikako poročilo, dokler Buller ne osvobodi Ladysmitha in njegove posadke. Že samo ta dostavek je vrlo sumljiv in kaže, da se Buller ali boji javnosti, ali pa ima pred seboj tolik kamen izpodtike, da je že naprej zdvojil nad vsakim vspehom in da bo tora) njegov prehod čez Tugelo njemu v popolno pogubo. Buri so se bržkone poslu-žili svoje stare taktike in dovolili Bullerju prost prehod, da ga tem ložje zajamejo na ugodnem mestu. Vsekako smemo v kratkem pričakovati zelo zanimivih vestij z natalskega bojišča. O angleški moči na južno afriškem bojišču poroča londonski dopisnik »Kr. Zeitge« sledeče: Na vzhodnem bojišču imajo Angleži 47.600 mož in 155 topov in sicer: Bullerjeva armada 27.600 (71), v Ladysmithu 9000 (46), sicer v Natalu 11.000 (38). — Ob južno-oranjski meji imajo 17.100 mož in 42 topov in sicer: Gatacre 7600 (22), French 7100 (20) in sicer 2400 mož brez topov. — Na zahodnem bojišču 32 7UO mož in 146 topov: Methuen 16.600 (60), Kimberley 2600 (76), Mafeking 1000 (16), v Rhodesiji 2000 (6), sicer šo 8500 mož in 48 topov Konečno imajo še v kapski koloniji 12 800 mož in 36 topov, toraj imajo skupno 108.200 mož in 373 topov. — Na poti je še 17.150 mož s 172 topovi. Izmej topov je pa nad polo- vico nerabnih. Do števila 180.000 toraj še vedno dokaj manjka. ondon, O. febr. (G. B.) Posebne izdaja ntHrerfsfcih listov poročajo iz Durbana: General Buller je prekoračil Tugelo v noči na 2. t. m. in je na potu proti Ladysmithu. D e f i n i t i v n a poročila se pred osvobojen jem Ladysmitha ne i zroče javnosti. Od Ladysmitha sem se čuje strel Bullerjevih velikih topov. Vspeh njegove operacije je dosedaj neznan. London, 5. febr. Pri Spionkopu so Angleži vsega skupaj izgubili 32 častnikov 226 mož mrtvih, 66 častnikov 1020 mož ranjenih, 6 častnikov in 302 moža ujetih. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni, prevel I. B—č. (Dalje). „Kolikor sem slišal", reče menih, „ne umejem jaz teh stvarij." „Tak6 se navadno skromno opravičujejo menihi", reče don Rodrigo, „toda ne uidete mi. Ej, saj vemo predobro, da niste prišli na svet s kapuco na glavi in da ste poznali svet. Nič, nič: evo vam prepolnega vprašanja!" „Stvar je ta-le", jame kričati grof Attilio. „Pusti govoriti mene, stričnik, ker sem nepristranski", povzame don Rodrigo. „Evo vam dogodbe! Neki španjolski vitez pozove milanskega viteza na boj. Ker sel ne najde pozvanega doma, izroči poziv vitezovemu bratu. Ta bere pismo in za odgovor jih selu par našteje. Vprašanje je..." „Prav je imel, dobro je pogodil", kriči grof Attilio, „Bog mu je to misel vdihnil.', „Vrag mu jo je", pristavi sodnik. „Pre-tepsti poslanca! Sveto osebo! Tudi vi, pater, mi bodete pritrdili, da to ni viteško ravnanje." .,Da, gospod, viteško," kriči grof; pustite mene govoriti, ki vem, kaj se spodobi vitezu! Drugače bi bilo, če bi bili udarci s pestjo; toda palica nikomur ne omadežuje rok. Umeti ne morem, zakaj se vi toliko potegujete za pleča tacega lopova." „Kdo je govoril o plečih, gospod grof moj ? Vi mi podtikate stvari, katerih niti na mislih nimam. Govoril sem o značaju in ne o plečih. Razven tega govorim o mejnarod-nem pravu. Povejte mi, je-li so fecijali, katere so stari Rimljani pošiljali, da so druge narode klicali na boj, je-li so kdaj kje prosili dovoljenja, da so smeli razodeti svoje poročilo/ In imenujte mi pisca, ki omenja, da bi bili fecijali kdaj s palicami tepeni . .." „Kaj imajo z nami opraviti državni služabniki starih Rimljanov, ljudstva, ki je živelo tako bolj po domače in je bilo v teh stvareh daleč, daleč za nami? Toda po postavah današnjega viteštva, ki je pravo, rečem in trdim, da je poslanec, ki se upa pozvati viteza na boj, predno ga je prosil dovoljenja, da je predrznež, in da se ga lahko razžali, kolikor hoče, razžali, in pretepe, kolikor hoče, pretepe ...!" „Odgovorite mi na ta silogizem." „Nič, nič, nič!" „Toda čujte, čujte, čujte! Pretepsti ne-oboroženega, to je izdajalsko. Atqui poslanec, de quo, jc bil brez orožja; ergo . . ." „Počasi, počasi, gospod sodnik." „Zakaj počasi ?" (Dalje prih.) Meteoro logično porodilo. Višina nad morjem H062 m, srednji zračni tlak 736-0mm. L g 1 Cas 0)wl- 3 i suvanja 1 Stanje barometru t mm. Temperatura po Celziju S1L Vetrori Nebo * p d. 3| y. ZVHČ, 1 32 4 19 brezv. megla ,\ 7. zjutr. i2. ponol. 32 8 I 731-5 I 1-7 79 brezv. sr. zah. megla jasno 2 1 4| 9. zveč. 730-9 2-4 si. jug jpol oblač. .! 7. /.jutr. |2. popol. 728-7 I 727-3 0 0 5-2 si. svzh. si. vzh. megla del. jasno o-o Srednja temperatura sobote 2"2\ norinale: —1*4". Srednja temperatura nedelje 4 0°, normale: —1-3°. Vabilo Zalivala. 92 1-1 Ob tako pretresljivih trenutkih povodom prerane smrti nepozabnega nam sina, ozir. brata in svaka Dragotina Žitnik-a tešijo nas innogostranski dokazi sožalja, ki so nam bili došli ob pogrebu pokojnikovem od vseh strani. — Dolžnost in hvaležnost za izkazano sočutje velita globoko užaljenim sorodnikom. da se tem potom vsem in posam-nikom, ki so kakorkoli pripomogli izkazati pokojniku poslednjo čast, uajtopleje zahvaljujemo. V prvi vrsti izrekamo srčno zahvalo prečastiti duhovščini, zatem slav. županstvu borovniškemu, kakor tudi ondašnjemu čitalničnemu društvu za prekrasna poklonjena venca in korporativno spremstvo. Žalujoči ostali. .VniViV^n' In vsakovrstni: lak za ILUl IUKI, usnje,ličllnl lak,lak za etikete, lak za tla, naravnobarven in v vseh bojah, dob'va se, pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 25 11 — 9 na II. redni občni zbor »Slov. delavskega stavbenega društva, registr. zadruge z neomejeno zavezo", ki se bo vršil v nedeljo, II 11 a, J i§ k a t> o r z a. One 6. februvarija. Skupni državni dolg v notah......9975 Skupni državni dolg v srebru......99-65 Avstrijska zlata renta 4°/0.......99 15 Avstrijska kronska renta 4"/,,, 200 kron . . 99 20 Ogerska zlata renta 4"/„................98 85 Ogerska kronska renta 4"/„, 200 .....y425 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 131-72 Kreditne delnice, 160 gld. . ...........236-25 London vista ...........24230 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž vel j 118-10 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dne 3. febuuvarlja 3'2°/0 državne srečke i. 186-1. 250 gla.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/„, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 5"/„ . . . 23-62 1923 89-J-O 11-39 160 -158- -2v0 50 97 80 140-75 257 - Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 107-50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 . 96-10 P rijoritetne obveznice državue železnice . . 87 50 • » južne železnice 3°/0 . 69 80 > > južne železnice 5°/„ . 100 9'J » • dolenjskih železnici0/, . 99 50 Kreditne srečke, 100 gld.......39V50 4°/„ srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. . 350-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42 80 Ogerskega » „ » 5 » 2240 IJudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld..........13 50 Rudoltove srečke, 10 gld. ... 59 — Salmove srečke, 40 gld........173 — St. Genčis srečke, 40 gld........—•— VVatdsteinove sreuke, 20 gld.......178 — Ljubljanske srečke..........49 — Akcije angloavstrijske banke, 200 gld. . . 124- — Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gi. st. v. . 288'5'J Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.....77 — Akcije južne železnice, 200 gld. ar..........2-r — Splošna avstrijska stavbiuska družba . . . 98-50 Montatiska družba avstr. plan............272 95 Trbaveljsiia premogarska družba, 70 gld. . 304' — Papirnih rubljev 100 ..................25o-5) MdC Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnik papirjov, »ročk. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. IV. Menjarnicna iSulniSK« uruiua HJH 1 66 I., WollzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasss 2. <«K«r Pojasnila v vseli gospodarskih in finančnih stvar»> potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visoce^R obrestovanja pri popolni varnosti «TMT 11 aloženlh k 1 a v 11 i ct. "U3K