^ ■ -J- o _ roimma ptoCMa Cena Mn t*- Stev. 193 V Ljubljani, sobota 24. avgusta 1940 Leto V Nemčija ponovno proti zapletom v Podonavju in na Balkanu Berlin, 24. avgusta. m. Berlinski krogi so {dede pogajanj, ki jih vodita na eni strani Romunija iti Bolgarija, na drugi pa Romunija in Madžarska, precej rezervirani, kot reakcija na vsa vprašanja o stališču Nemčije do teh pogajanj se občuti povsod želja, da bi prišlo do kompromisne rešitve, samo da bi se odstranila vsa nasprotja v Podonavju. Jasno je, da Nemčija ne želi nastopiti kot razsodnik med Romunijo in Madžarsko, temveč prepušča omenjenima državama samima, da v medsebojnih po-Sajanjih najde to možnost za mirno rešitev spornih vprašanj. Istočasno se je v Berlinu lah-ugotovilo, da Nemčija ni pripravljena v celoti podpirati madžarskih revizionističnih te-z?nj nasproti Romuniji, ker bi se s tem Romu-n'ja preveč oslabila. , .Zato je pričakovati, da bo Berlin v tem po-Sledu vplival tudi na Italijo, da bi se tudi ona L~bvža,tt Posredovalne akcije ali pa izvajanja KakM,eKn prifiska na Bukarešto, j v*aksno zadržanje Berlina samo dokazuje, zeli Nemčiia. da se v jugovzhodni Evropi in v Podonavju ustvarijo harmonični odnošnji na ta način, da posamezne države same rešijo vsa sporna vprašanja na najboljši način. Glede romunsko-bolgarskih pogajanj v Berlinu smatrajo, da napredujejo z večjo spontanostjo in da je pričakovati hitre rešitve vprašanja Dobrudže. Berlin, 24. avgusta, ni. Poleg vse pozornosti, ki jo nemško časopisje posveča Veliki Britaniji in vsakodnevnim nemškim letalskim napadom nanjo, nemški tisk z velikim zanimanjem spremlja tudi vse pojave v posameznih državah jugovzhodne Evrope in na Sredozemskem morju. Poročil, ki so bila objavljena v britanskem časopisju in ki govore o tem, da je Italija izročila Grčiji ultimativne zahteve, v Berlinu ne potrjujejo. Zdi se, da Berlin tudi v tem primeru ne želi, da bi prišlo do zapletljajev na Balkanu in v jugovzhodni Evropi. Berlin želi, da jugovzhodna Evropa in Balkan ostaneta izven zapletov, kar je bilo jasno poudarjeno že pri razgovorih v Salzburgu in Obersalzbergu. Anglija bo morata kmalu kapitulirati - menijo v Berlinu v. Berlin, 24. avgusta, m. Nemški dobro obveščeni krogi posvečajo veliko pozornost stalnim nemškim letalskim napadom na britansko otočje ter pravijo, da so vsi ti napadi še samo uvod in priprave za grandiozen in vsestranski •'upad, ki ga nemška armada pripravlja na Veliko Britanijo. Ne samo časopisje, temveč tudi v*i ostali krogi so prepričani, da bo ta poslednji veliki spopad imel samo en cilj, namreč populilo kapitulacijo Velike Britanije. Nemško časopisje registrira vsak dogodek na gospodarskem in političnem polju v zvezi z Veliko Britanijo. Izdajajo se sklepi, ki se smatrajo za koristne. Tako na primer pristojni krogi v Berlinu vidijo v zadržanju Kanade z Združenimi ameriškimi državami oslabitev vpli-'a angleške matične države. Prav tako nemško e,,s«pisje opozarja na celo vrsto britanskih ne-ll''!>e!iov v zadnjem času, kakor na primer na *»gleški umik iz Somalije, Šanghaja, Tiepcina, 1 ekinga itd. Listi dalje pripisujejo velik pomen konferenci v Erdigu v južni Atriki in poskusu, da se Južna Afrika odcepi od bloka funta. 1 Nemški listi tudi opozarjajo na velike devizne težave Velike Britanije, ki je v zadnjem casu prepovedala uvoz funta, nadalje na neorganiziranost njene oboroževalne industrije. Iz vsega tega, kakor tudi iz vojaških in političnih neuspehov ter iz gospodarskih težav izvajajo zaključke, da s>geuernl Lakota« m »general Čas«, kakor ji britansko časopisje imenuje, v nobenem primeru ne delata za Veliko Britanijo. V Berlinu poudarjajo, da Nemčija ne razpolaga samo s sijajno opremljeno vojsko, ki je že na prepričevalen način pokazala svojo moč na Poljskem, Norveškem in v Franciji, temveč tudi z močnim, do vseh podrobnosti organiziranim gospodarskim življenjem. Izvoz Nemčije jn njen uvoz v nobenem primeru ne trpita kljub vojni, temveč sta se celo zboljšala. Na J’r,|gi strani pa Nemčija nima samo velikih za- hrane, temveč tudi možnost stalnega nalmv-‘Jmja novih količin živil, ki so potrebna za Demobilizacija v Franciji mobn!Crm^n*‘^errant*' 24- avgusta. AA. Havas: De-br/in„Z-C1Ja v Franciji se izvaja z nezmanjšano da dpm'? r P0??*1161*1 redu. Oblasti skrbijo za to, kar J^kihzirani vojaki potujejo na svoje domove v na« • * l.,c*°bno- Demobilizacija se izvaja po razni*VHeien.em načrtu in sc upoštevajo pri tem Predvsem'so^sedhi0*^0,6 ,Potrebe demobiliziranih, jakov in se sedai v^i okoli 20.000 bivših vo- čevljev tako, da bodo lahko Ca,l ‘?ela m(K,° Parov biliziranih. oskrbeli 150.000 demo- Ansl.ika letalska proii.odnia I ondon, 24. avgusta, o. Letala* , , agencije Reuter piše: Kakor se je istr°'f0.vn)a.k sedanja številka proizvodnje letal v AnsHr i *e popolna, če se vsnoredi s številkami nmiLl t 0 v začetku vojne Poudarja se da je proizvodnja !ako velika, da bi mogla Anglija za leto r>roi™L lati 30.000 do 35.000 letal če bi sedaj začela od' začetka. Pri tem ni upoštevati nabavk iz Amerike 0l*koder prihajajo posebne pošiljke letal. Pfotižidovsko 9*ban;e v Franciji Vichy. 24. avgusta o. Francoske oblasti posnela -•? JlriPravljajo vse zakone, ki so v zvezi z do-™>J? položaja Židov v Franciji. Poučeni krogi I udarjajo, da bo francoska vlada izdala take za-°ne proti Zidom, da se bo v Franciji prav za prav začelo veliko protižidovsko gibanje. Francosko javno mnenje ie namreč zmerom bolj prepri-cano, tla je francoskega poraza v veliki nieri krivo zidovstvo, ki je imelo glavno besedo v francoski tnasoneriji in v francoskih marksističnih organizacijah. V raznih francoskih mestih v zasedeni Franciji je že prišlo do neredov in do demonstracij jiroti Zidom. Francoske radijske postaje so že začele pogosto navajati, da so Židje v veliki večini v raznih poklicih, zlasti pa je največ Židov med odvetniki in zdravniki. vojsko in zn civilno prebivalstvo. Omogočajo ji, da z največjim optimizmom gleda na bodoči razvoj dogodkov. V Berlinu poudarjajo dalje tudi dosedanje uspehe nemškega letalstva nad Yreliko Britanijo, kakor tudi minimalno škodo, ki jo je britansko letalstvo prizadejalo po Nemčiji. London, 24. avgusta, o. »United Press« poroča: Angleško prebivalstvo je v tisočih začelo zapuščati staro mesto ob Kanalu, Dover, zaradi novega načina napadanju težke nemške nrtiljo-rije, ki strelja iz francoske obale čez Kanal na to mesto. Nemška letala prihajajo redno čez Kanal in napadajo posamezne angleške pokrajine. Letalske bombe so včeraj porušile tri naselja, pri tem pa je bilo sestreljenih več nemških letal. Nemška letala so tudi zopet bila nad londonskimi predmestji. Sklepi romunskega kronskega sveta Bukarešta, 24. avgusta. AA. Stefani: Uradni komunike po zasedanju kronskega sveta se glasi: Predsednik ministrskega sveta je razložil zunanjepolitični razvoj pred in po obisku nemškega in italijanskega zunanjega ministra, ki ju je bil obiskal. Zunanji minister je naslikal razgovore in osnove razpravljanja z bolgarskimi in madžarskimi delegati. Delegat romunske vlade v razgovorih z madžarsko vlado je orisal potek razgovorov v Turn Severinu in omenil točko, do katere se je sedaj prišlo. Delegat v romunsko-bolgarskih razgovorih je orisal razvoj teh razgovorov v Crajovi. Kronski svet je po teh poročilih odobril vladino politiko in ugotovil, v kolikor ta politika soglaša s sedanjimi okolnostmi in narodnimi interesi. Seji so prisostvovali predsednik vlade, zunanji minister in petnajst kraljevih svetnikov. Kronskemu svetu je predsedoval kralj. London, 24. avgusta, o. Angleško letalsko ministrstvo objavlja, da so včeraj Angleži sestrelili deset sovražnih letal. Nemška letala napadajo sedaj tudi ponoči in so izvedla več letalskih napadov na mesta v jugovzhodni Angliji. London, 24. avgusta, o. Angleški listi objavljajo poročila nemških radijskih postaj, ki pravijo, da so Nemci z minskimi polji zaprli še druga angleška pristanišča. Newyork, 24. avg. in. Newyorški radio poroča: Po obvestilih iz Londona je začelo britansko prebivalstvo ob jugovzhodni angleški obali zapuščati svoje domove. Ljudje so se tam odločili za preselitev zaradi neprestanega bombardiranja obal-skih pokrajin od strani nemških daljnostrelnih to-]X>v. Pristojni britanski krogi pravijo, da granate iz daljnostrelnih sovražnih tojx>v ne predstavljajo velike nevarnosti. Isti'krogi zatrjujejo, da oblasti niso zapovedale prebivalstvu, da mora zapustili svoje kraje ob jugovzhodni obali, ker se še ne čuti nobena potreba po izselitvi tamkajšnjega prebivalstva. Če pa ljudi vznemirjajo eksplozije granat, imajo prosto voljo, da se lahko preselijo v notranjost države. > Albanski parlament bo slovesno objavil vse zahteve proti Grčiji Tirana, 24. avg. o. United Press poroča: V Tirani so se razširile govorice, da bo kmalu sklican albanski parlament na posebno zasedanje. Ta vest ie med mednarodnimi opazovalci v Albaniji izzvala veliko zanimanje. Poučeni italijanski krogi namreč izjavljajo, da bo Albanija sama uradno objavila svoje zahteve ki jih ima do Grčije. To se bo zgodilo na bližnjem zasedanju albanskega zakonodajnega sveta. Po priključitvi Albanije k Italiji, se je albanska narodna skupžčina le redko sešla. Seje so bile samo tedaj, kadar je bilo treba sprejeti odločilne in najvažnejše sklepe. Kdaj se bo sedaj sestala narodna skupščina, še ni bilo določeno. Na sejo albanskega parlamenta pa bo gotovo prišel tudi italijanski zun. minister grof Ciano, ki je najpozorneje spremljal vse delo za priključitev Albanije k Italiji. Mednarodni opazovalci mislijo, da bo Italija dosegla priključitev grških obmejnih pokrajin k Alba-nij, ne da bi bilo za to potrebno izvesti kakšno vojaško akcijo. V Rimu pa izjavljajo, da bi Italija takoj odgovorila na vse poskuse angleškega brodovja, ki bi hotelo zasesti grške otoke. Tedaj bi se Italija takoj z vso silo uprla takšnemu vdoru v Grčijo in opravila svojo dolžnost. Objava vseh italijanskih hi albanskih zahtev proti Grčiji pa se bo zgodila najbrž tedaj, ko bodo italijanske čete izvedle svojo ofenzivo proti Egiptu in Sudanu. Tedaj bo moralo biti angleško brodovje blizu Egipta, prav tako pa bo vse javno mnenje pod novim, še večjim vtisom o angleških porazih. V tem smislu piše v »Telegrafu« znani italijanski časnikar Ansaldo, ki pravi, da se sedaj italijanske čete zbirajo za odločilni napad na Sudan in Egipt. Rim, 24. avgusta, o. Albanski list »Domori' poroča, da je bil v Grčiji ubit Albanec Šefket Osman. O njem so se širile govorice, da se je obesil, listi list poroča, da so grške oblasti zaprle mejo proti Albaniji. Atene, 24. avgusta, o. Ponoči in včeraj ves dan so imeli člani grške vlade številne posvete o po-lažaju na albanski meji. Grški kralj Jurij je sprejel predsednika vlade Metaxasa in vodilne častnike grške vojske in mornarice. Združene države bodo ščitile samo ameriško celino Kljub sporazumu s Kanado se Amerika še boli oddaljuje od evropskih sporov NVashington, 24. avgusta, m. Sumner \X;c!!s je dal včeraj časnikarjem senzacionalno izjavo v zvezi z ameriško-kanadskimi obrambnimi načrti. Dejal je, da vlada v Wasliingtomi stalno obvešča vlade oslalih ameriških držav o poteku razgovorov med Kanado in Veliko Britanijo. V svoji izjavi je Sumner \Vells zlasti poudaril, da Združene ameriške države ne nameravajo skleniti sličnih sporazumov, kakor so ga sklenile s Kanado, tudi s kakšno prekomorsko državo. Ce pa bi katera druga ameriška vlada prosila \X;ashinp;ton, bi z njo sklenila podoben sporazum kakor s Kanado, bo ameriška vlada z vlado dotične države začela takoj s pomaganji. ,. ^a izjava Sumner \\’ellsa je zelo neugodno P 'vala na britanske kroge, ki so to izjavo pra-ohvn .razun,eli. Smatrajo jo kot uradno ameriško ziim * ° leni, da se ameriško-kanadski spora- tnHi ""?*• 'ključno na ameriško celino, ne pa n.-.L,,. 'nleresna področja britanskega cesarstva, katerem ' °']s**vek v izjavi Sumner Wellsa, v nrinnvtiini poudaril, da je vlada v \Vashingtonu skleniti llirno * ostalimi ameriškimi državami ' in Ha 7A ®Porazum9' tolmačijo kot izrečno iz-ti v iai/čnUZene ampr'ske države rs nameravajo skleniti taksnega sporazuma s katero izvenameriško državo, torej logično tudi ne z Veliko Britanijo. Ameriški rušilci za Anglijo Panama, 24. avgusta, o. Reuter: Nenaden odhod štirih ameriških rušilcev starejšega tipa, ki so odpluli iz Panamskega prekopa v smeri vzhodne ameriške obale, krajevni opazovalci tolmačijo kol znak, da se Združene države hitro pripravljajo glede prodaje 50 ameriških rušilcev Angliji. Imenovani štirje rušilci so pripluli v zono Panamskega prekopa koncem julija z namenom, da bi sprem-ijali trgovske ladje skozi minska polja, ki so v prekopu. Njihova jiosadka jc bila prepričana, da bo na tem mestu ostala nedoločen čas in je povelje za odhod vzbudilo največje iznenadenje. Po zasedbi fomajife Berbera, 24. avgusta. Stefani: Skupina italijanskih častnikov jc poselila angleški obrambni sistem v planinskem pasu angleške Somalije. Kakor je znanp, so se na tem delu bile v poslednjih dneh hude bitke. Angleži so ta del nenavadno močno utrdili. Izgradili so niz betonskih utrdb, strojniških gnezd in topovskih postojank. Pred utrdbami so bila cela polja žičnih ovir. Sovražnik je zapustil veliko življenjskih potrebščin, zlasti biskvita, cigaret, viskija in likerjev, prav tako pa veliko mu-nicije in obvezilnega materijala. Ob potu so častniki naleteli na tanke, blindirane avtomobile in municijo. Ves ta materijal, ki je bil še dober, so italijanske čete takoj uporabile Italijanski častnik je časnikarjem izjavil, da imajo Angleži^ zelo dobra letala, toda njihovi piloti so slabo oblečeni. Kar se tiče indijskih čet, ne morejo vzdržati primere r. Askari. Angleške čete so na tem delu imele 30.000 mož z enim batalionom iz Indiic in z enim iz Ro-deziic. Vesti 24. avgusta Angleški listi poročajo, da bo angleško letalstvo kmalu dobilo novo vrsto bombnikov, ki so zelo hitri in veliki. Kljub temu, da bodo bombniki zelo veliki, bo vodstvo teh letal lažje, kakor pa je bilo vodstvo dosedanjih. Ti novi bombniki so prave zračne križarke in so jih zgradili v Kanadi. Berlinski letalski krogi izjavljajo, da so popolnoma brez podlage vse trditve angleških listov, češ da bo angleško letalstvo kmalu v premoči nad nemškim. Zaradi zasedbe Nizozemske, Belgije in Francije mora sedaj angleška industrija uvažati 45% surovin izven Evrope, kar pa je zaradi blokade zelo otežkočeno. Ameriški odpravnik poslov na ameriškem poslaništvu v Vichyju je prejel vabilo, da naj pride takoj v Washington poročat svoji vladi. V severnih italijanskih gorah je te dni p-jdel prvi sneg. Vrhovi gora so pokriti z globoko segajočo plastjo snega. Primas Španije, kardinal in nadškof v Toledi msgr. Gomas je včeraj po daljši bolezni umrl. Pokojni kardinal je bil slovit španski pisatelj in je bil član španske Akademije. Mehiška vlada je objavila uradno poročilo, ki pra- vi, da čaka na mehiški meji za dovoljenje za naselitev v Mehiki 800 tujcev, ki ne smejo bivati v USA. Nemški listi pišejo, da vojna niti najmanj ne ovira razvoja športa v Nemčiji. Tako je bilo od za« četka vojne pa do sedaj v Nemčiji 56 medna« narodnih športnih tekem. Vodilni italijanski dnevnik »Popolo d’ Italia« objavlja poseben članek ob obletnici pogodbe med Nemčijo in Sovjetijo. Članek poudarja, da se je s to pogodbo Sovjetska Rusija obrnila proč od zapadnih demokracij. Vsi nemški listi so včeraj objavili posebne uvod-dne članke ob prvi obletnici med Nemčijo in Sovjetijo. »Volkischer Beobachter« med drugim pravi, da je bila s tem sporazumom od-vrnjena največja nevarnost razširjenja vojne. V Italiji je državni podtajnik za vojno industrijo izdal pravilnik o popisu vseh zalog bakra v državi. Kuhinjski pribor iz bakra ne bo jvo-pisan. Pravilnik predpisuje tudi odkujmo ceno. V vsej Franciji se ho v laretku septembra začel redni pouk. Na ljudskih šolah se bo začel pouk 2.. na srednjih šolah 15. septembra, na univerzah bodo začeli predavati 1. oktobra. Včeraj so angleški daljnostrelnj topovi rez Kana! obstreljevali francosko obalo. Granate so padale v okolici Calais. Nemški poročevalski urad poudarja, da granate niso povzročile nobene škode Romunski propagandni minister Crainic je odstopil. Poročajo pa, aa kralj njegove ostavke ni sprejel. Romunski minister za narodno gospodarstvo je v posebnem poročilu opozoril prebivalstvo, da naj varčuje s petrolejem in s soljo. Varčevanje ni potrebno zaradi tega, ker bi teh potrebščin v Romuniji zmanjkalo, amjiak zaradi tega, ker je treba zadostiti potrebam doma in v tujini. Italijanski uradni krogi so včeraj odločno zanikali resničnost govoric. Češ da je Hali ja poslala grški vladi ultimat, ki zahteva, da naj Grčija odpove angleška poroštva. Italijanska vlada dobro ve, da Anglija svojih poroštev nikjer več ne more držati in zato tudi Italija ne bo zahtevd'a odpoved poroštev, ki niso izvedljiva in ki prav za prav ne obstojajo. Diplomatski urednik agencije Reuter je včeraj ugotovil, da so vojaški krogi v Londonu zelo zadovoljni z izjavo Egipta, češ da bo Egipt stopil v vojno na strani Anglije, če bi bil napaden. Pristaši Trockega v USA se trudijo, da bi bili posmrtni oslanki Trockega prepeljani v New S'ork Tam bi bil prirejen slovesen pogreb s političnimi demonstracijami. Predsednik japonske vlade knez Konoje je sestavil odbor 25 članov, ki ima nalogo, da organizira novo enotno japonsko stranko. V odboru >• 5 članov zgornjega in 7 članov spodnjega doma. V odboru so zastopane vse desničarske politične skupine, zlasti pa društvo »Črni zmaj«. Sovjetski listi objavljajo obširne članke ob obletnici prijateljske pogodbe med Nemčijo in Sovjetijo. Tako piše delavski list »Trud«, da so sc ponesrečili vsi poskusi zahodnih držav, ki so hoteli potegniti Sovjetijo v to vojno. Letošnja vinska letina v Franciji bo zelo obilna. Izjavljajo da bodo pridelali več vina, kakor pa so ga pridelali lani. Posebni odposlanec predsednika Roosevelta pri sv. Stolici Myron Tayior je odpotoval z letalom v Washington. Predsednik turške vlade Refik Saidam in zunanji minister Saradzoglu sta odšla na nadzorstveno po* tovanje po raznih delih Turčije. Kanadska vlada je objavila, da bo 8. septembra * vsej Kanadi »dan molitev«. Po Cerkvah boda molili 7,a srečen iz»d vojae. Snoči so angleška letala močno bombardirala gnezda nemških daljnostrelnih topov, ki s francoske obale obstreljujejo Dover. Predsednik Roosevelt je izjavil časnikarjem, da je osebno odločno proti temu, da bi se uvedba vojaške obveznosti zavlekla v USA do orthodnie-ga leta. Prav tako mora biti ameriška vojska najsodobneje oborožena. Carinska zveza med rajhom in pretektoratom Berlin, 24. avgusta, m. Ž<“ svoj fns po ustanovitvi feškomoravskega protektorat« se je v nemški javnosti ter tildi v nemških gospodarskih krogih čutila notreba, da se protektorat vključi v gospodarsko skupnost s tretjim raj-hom. To pa se lahko doseže s carinsko zvezo. Vse pa kaže. da je bilo to vprašanje zaradi sedanje vojne odloženo na poznejši čas. Vprašanje carinske zveze med rajhom in češko-inoravskim protektoratom pa je zadnje dni znova poslalo aktualno. Na pristojnih mestih pravijo, da se bo priključitev protektorata carinskemu področju rajha izvedla še letos Šahovski turnir v Celju Celje, 24. avgusta. Snoči jc bilo kolo bliskovite šahovske vojnei v kateri so igralci igrali partije cstro in jih hitro končali. Pričela se je končna borba za mesta, ko je treba partijo ali dobiti ali izgubiti. Geslo snoč-njega kola, kakor tudi še ostalih 4, v katerih se bo rešilo vprašanje novega mojstra, je kratko: »Zmagati za vsako ceno!« Zato snoči na Šahovskem polju obležalo mnogo »mrtvih« in več »ranjenih«. Potek snočnie tekme: Mlinar : Marek sta po Capablancovem razbremenilnem sistemu z izmenjavo figur sklenili V 24. potezi remis. Žuk : Jerman. Žuk je v začetku igral on Colle-jevem sistemu. Jerman je otvoril svoje vrste slabo. 2uk je prišel v prednost, ker pa je vlekel nekaj potez slabo, se je Jerman iz kritične situacije izmotal in dobil celo figuro, Jerman je začel Zuka nadkriljevati tako, da se je Žuk pc 18. potezi vdal. Popovič : Mišura. Popovič je igral začetek slabo. Mišura je zgradil dober poleža, Žitvoval je na lep način figuro, za katero je dobil 2 kmeta in prešel v močan napad Be'i se j e moral umakniti na neprostovoljna pota, na polje, kjer je Mi-šura dobil svojo prej izgubljeno figura nazaj, žrtvoval pa je nato še kvaliteto, nakar se je Popovič zaradi nevarnosti mata udal. Savič: Drašič. Savič je igral brez vsake pobude. Drašič je po Rettijevem sistemu prisilil Saviča, da se je udal. Šorli : Medan. Medan je sku£a! Šorlija zapeljati na manj znana polja in je zato zaigral skandinavski začetek. Obnesel se je slabo. Šorli je hitro razvijal vse svoje figure ie je po 31. potezi lepo zmagal. Pavlovič : Šmigovc, Šmigovc je zaigral začetek po svoje in prišel kmalu v težave Vselej, kadar se je ponudila pri prejšnjih prilikah, je Šmigovc hitro žrtvoval figure, le včeraj se je vzdržal žrtve. Uspeha ni imel. Popovič je pri nadaljevanju partijo dobil. Šubarič: Berncr. Bitko obeh favoritev je spremljalo ves čas okoli 40 kibicev Šubarič je hotel na vsak način zmagati in začel je s sicilijanskim gambitom. Kmalu je nastala zapletena situacija, Berner je obdržal položaj. Pozneje je vdrl s trdnjavo in kraljico na drugo vrsto in dobil partijo. S to zmago je mladi Berner obdržal vodstvo sam, vrgel je iz konkurence za I. mesto Šubariča. Berner, ki odigra samo še eno težjo partijo, namreč z Jermanom, ima največ upanja, da si pribori naslov novega mojstra. Šiška: Gottlieb. To je bila edina igra, ki je bila v XIII. kolu prekinjena. Grašer je brez igre dobil točko proti Majsto-roviču, ki je odstopil. XIV. kolo se bo igralo danes od 12. do 18. Nato bo ob 20.30 slavnostna seja celjskega šahovskega kluba. XV. kolo bo igrano jutri v nedeljo od 9. do 13. Popoldne ob 15. začne kongres Jugoslovanske šahovske zveze. XVI. kolo bo idigrano v ponedeljek od 10. do 12. ure v Rogaški Slatini. Stanje po X1H> kola: Berner 10 in pol, Šorli in Jerman 9 in pol. Šiška 9 (1), Šubarič 9, Gottlieb 7 (1), Mlinar 7, Šmigovc, Ališura, Drašič, Pavlovič 6 in pol, Marek 6, Savič 5 itd. Dva dni že iičejo pogrešano letalo V četrtek seje na poletu od Zagreba do Splita izgubilo letalo, v katerem je bilo osem potnikov, pilot in radiotelegrafist Zagreb. 24. avg. 0 potniškem letalu, ki vzdržuje zvezo med Zagrebom in Splitom, in je v četrtek po odletu jz Zagreba izginilo, so se včeraj razširile v javnosti najbolj nasprotujoče si vesti. Letalo je vodil znani pilot Striževski, v.njem pa je bilo osem potnikov in poleg pilota še radiotelegrafist. Letalo je odletelo zjutraj iz Zagreba in se je ob 7,30 zjutraj še javilo radiotelegrafsko, da se nahaja nad kraji v bližini Sinja in da se približuje Splilu. Od takrat pa letališča niso dobila nobenega poročila več, pa tudi na svoj cilj letalo ni prispelo. Ves četrtek ni bilo od njega nobenega glasu in zato se je v javnosti takoj razširila vest, da se je letalo ponesrečilo in da so se vsi potniki ubili s pilotom in radiotelegrafistom vred. Na letalu so bili sledeči potniki: Švicar dr. Waldhausen s soprogo, tajnik francoskega poslaništva v Belgradu Maurice Peyregue, zagrebški odvetnik dr. Vranič s soprogo, zagrebški tovarnar Albert Hertman, inž. Mira Rechnilztr iz Zagreba ter Slovenka Vida Otoničar. Čim 'so iz Splita javili, da letalo ni prispelo na cilj. je letalska družba »Aeroput- takoj začela iskati pogrešano letalo. Več funkcionarjev družbe je odletelo nad kraje, kjer je potniško letalo navadno letelo in odkoder se je stalno javljalo svoji centrali. Medtem pa se je včeraj razširila vest. da «o letalo našli na Glamočkem polju, kjer da je moralo prisilno pristati. Poročilo je velelo, da se je le letalo nekoliko poškodovalo, pač pa so ostali vsi potniki zdravi. Ta vest je pa bila kmalu zanikana. Banska oblast v Zagrebu je objavila sporočilo, pogrešano letalo našli na Glamočkem polju v bližini vasi Tičeva, ki je ~2 km oddaljena od da nima še nobenega uradnega sporočila, da bi Drvarja. Prav tako so se bile razširile vesti, da je predsednik Aeroputa inž. Sondermajer s svojim letalom odkril kraj, kamor je pristalo potniško letalo. Te nasprotujoče si vesti, so se zdele verjetne spričo domneve, da se je moralo letalo spustiti na samoten kraj, kjer ni bilo nikjer v bližini pošte ali pa urada, kateremu bi potniki ali pa pilot sporočili, da so srečno pristali. Proti popoldnevu pa je izšlo uradno poročilo Aeroputa. ki zanika, da bi bil inž. Sondermajer odkril pogrešano letalo. Oblasti so seveda s svoje strani ukrenilo vse. da bi našle letalo in potnike, vendar pa je bilo vse delo I doslej brezuspešno. Preiskava je le ugotovila, da so kmetje v okolici Drvarja slišali, kako jc nad njimi brnelo letalo ob uri, ko je navadno vsak dan letelo proti Splitu, nikakor pa niso letala našli. Zmotna prva poročila so zaradi naglice prenosa spremenila besedo »slišali« v »našli«. Oblasti so potem ponovno objavile, da so šle vse orožniške patrole v bližnjih krajih na delo in da do večera še ni bilo ugotovljeno, če je imela potnike, oziroma v najhujšem primeru razbitine potnike, oziroma v najhujšem primeru rabitine letala in trupla ponesrečencev. Ni izključeno, da bi letalo prisilno pristalo v okolici Drvarja, ali pa v vasi. ki so jo vsi označili, kajti vas je oddaljena od najbli/je orožniške postaje 32 kilometrov. Bolj verjetno pa se po dveh dneh iskanja zdi, da se je letalo ponesrečilo in da je usoda vseh potnikov zapečatena, kajti težko si je predstavljati, da bi po dveh dneh, kolikor časa letalo pogrešajo, nihče od rešenih potnikov ne prišel do bližnje vasi ali pa urada, kjer bi sporočil o dogodku, Za pilota Striževskega pravijo, da je bil najboljši civilni pilot, ki je prevozu že ogromno število kilometrov brez nesreč. Bil je neločljiv tovariš trojice ruskih pi-■ojov, so služili v jugoslovanskem letalstvu. Zdi se, da je tudi on postal žrtev svojega po-do letalstva, kakor sta končala njegova tovariša Nikitin in Jarošenko v dveli letalskih nesrečah ’ * Cenejši kruh v Zagrebu Zagreb, 24. avg. j. Banska oblast je vzela ponovno v pretres vprašanje novih cen kruha v Zagrebu. Z ukazom bana dr. šubašiča je bilo odrejeno, da se cene kruha v Zagrebu ne povišajo, temveč celo znižajo za 50 par pri kosu. Odslej bodo tam veljale sledeče cene: kos belega kruha v teži 1050 gr 5.50 din; kos polbelega kruha v teži 1160 gr 5.50 din; kos črnega kruha v teži 950 gr 3.50 din; kos rženega kruha v teži 1260 gr 5.50 din. Navedene cene veljajo za tisti kruh, ki ga prodajajo peki sami ali pa njihove podružnice. Pač pa je cena kruhu lahko za 50 par viSja,"od imenovanih, če ga prodajajo razne mlekarne , in druge trgovine z živili, katere pa nimajo lastnih pekarn. Drobne Belgrad, 24. avg. j. Jugoslovanska delavska organizacija je doslej izdajala svoj tednik, ki se je bavil z vprašanji, ki se tičejo delavskega stanu. Spričo potreb, ki so nastale, pa je vodstvo organizacije sklenilo, da bo začelo namesto tednika izdajati dnevnik, ki se bo imenoval »Jugoslovanski radnjk«. Novi dnevnik bo začel že v kratkem izhajati. Belgrad, 24. avg. j. Danes dopoldne je bila v trgovinskem ministrstvu nova konferenca, ki bo razpravljala o vprašanju preskrbe naše industrije s surovinami. Razpravljali bodo o načinu, kako bi prišla industrija do potrebnih surovin. Posebno se bodo bavili z vprašanjem preskrbe z guino in kavčukom, ker je, kakor znano, nedavno posebna uredba omejila izdelovanje obutve iz gumija. Belgrad, 24. avg. j. Glasilo Jugorasa »Jugo-slovenski radnikt prinaša poročilo, ki pravi, da sta glavna funkcionarja Jugorasa Mitič in Milu-tovac prišla pretekli teden na povabilo predsednika vlade Cvekoviča na Bled in v njegovi družbi prebila nekaj dni. Razpravljali so o vprašanjih/ ki zanimajo tako delavski stan na splošno in Jugoras posebej. List pravi dobesedno: »Zaradi več razlogov ne moremo objaviti rezultata razgovorov, lahko pa Iskreno povemo članstvu naše organizacije, našim bralcem in delavstvu v Jugoslaviji, da so bili ti razgovori pozitivni in tvorni. Bližnji čas nam bo dal priložnost, da vse to postane delo.« Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 24. avgusta. Lepo in sončno vreme, ki bt bilo najbolj po godu našemu kmetu, da spravi brez katastrof mirno in v redu dobro obetajočo otavo pod streho, se nikakor ne more ustaliti. Vferaj je bilo deloma sončno in lepo. Davi pa so na obnebju začeli zopet strašiti oblaki, nič dobrega obetajoči. Takole okoli 4 davi je že začelo rositi in bila je bojazen, da se bo vreme znova zmaličilo. Potem je nastopilo vedrejše vreme. Dopoldne je bila vsa gorenjska stran zastrta in oblačna. Nekdo je trdil, da je letošnji avgust napram avgustom v 20 letih odnesel v četrteV rekord gle-dn višine in intenzitete padavin. Kakor -mo žo včeraj omenili, je padlo v četrtek med dopoldanskimi nalivi 48.2 mm dežja. V zadnjih 10 letih pa je avgust že dostikrat odnesel še večji rekord, 1 ak« je 2. avgusta I. 1937. zaznamoval 82.5 mm, dež,;a, 13. avgusta 1. 1930 pa 68.1 mm dežja. Ni torej letošnji avgust rekorden. Pač pa je bila letos najnižja temperatura, ki jo navadio avgust ne zaznamuje. Bilo je včeraj izredno hladno. Junija 108.228 zavarovancev pri OUZD OUZD v Ljubljani je izdal za mesec junij pregledno, kratko in zelo poučno statistiko, ki se nanaša na gibanje članstva in ki ie hkratu delni odraz sedanjih socialnih in ekonomskih prilik, ocvzročenih po viharnih borb za obstanek imperijev in borb na ž‘vljenje in smrt Vee;na industrij je izkazala padev zaposleno-:)i. Celota.) čl ir* stvo OUZD, ki je v juniju dosagio povprečno 10S 228 zavarovancev, je v priniermvi z lanskim junijem napredovalo za 3708 eiinov, čeprav je večina industrij izkazovala padec zaposlenosti. Celotno članstvo OUZD, ki je v juniju doseglo povprečno 108.228 zavarovancev, je v primerjavi z lanskim junijem napredovalo za 3708 članov, čeprav je večina industrij izkazovala padec zaposlenosti. Večji dotok delavstva je opažati pri podjetjih, ki gradijo železnice, ceste in vodne zgradbe (javna dela). Tu je zaznamovati napram lanskemu juniju kar velik prirastek delavcev, namreč 6752 članov več ko lanski junij, V javnem prometu je letos 1179 več delavčec zaposlenih, hišne služinčadi je 686 več ko lani junija. Padec zajKislenosti izkazujejo opekarne, kamnolomi in slična podjetja, tuje zaznamovan minus 1063. tudi lesna in gozdarska industrija zaposlju-je 686 delavcev manj ko lani junija. Kriza, ki je nastala v tekstilni industriji, se odraža tudi v statistiki OUZD. Junija je zaznamovanih 665 čla-nov-delavcev manj, ko junija lani. Na raznih parnih in drugih žagah je letos 518 delavcev manj zaposlenih. V sezijskem pogledu je članstvo napredovalo le za 63-1 zavarovancev. Napredek zaznamujejo na prvem mestu gradnje železnic, cest in vodnih naprav z mesečnim prirastkom 1623 delavcev. Tudn stavbinstvo izkazuje prirast. Stavbna sezona je ugodna. Po vseh podatkih je najbolj napredovala zaposlenost pri gradnjah železnic, cest in vodnih naprav. Prav visok dvig zavarovancev v tej panogi je preprečil znatnejši padec zavarovancev. Kriza v tekstilni industriji je od dne do dne očitnejša. V juniju je ta industrija zaposlovala 16.353 delavcev, njih število jo napram maju padlo 7,n 307. Junija se je šele pričela kriza, ki je pač v v avgustu že dosegla vrhunec ter preti tekstilnemu delavstvu velika brezposelnost. Cigan pravi: ,Mrha za mrho!1 Pri mesarju Pušniku je včeraj dopoldne ponujal cigan Ahdrej Nikolič staro kljuse lia prodaj. Zraven njega je stala njegova žena in dva malčka-cigančka. Stražnik je cigana in konja aretiral, ker cigan ni mogel dokazati z živinskim potnim listom, odkod je pripeljal kljuse. Na policiji so kljuse na dvorišču privezali in pustili tam tudi ženo s cigančkoma. Cigana pa so odvedli pred uradnika kriminalnega oddelka, ki mu je začel mirno in temeljito izpraševati vest. Razvijal sp je pogovor, ki je tuintam dosegel prav dramatične prizore. »Od kod imaš konja? Kje imaš živinski potni list cigane?« ga je mirno vprašal uradnik. Cigan je obrnil kvišku svoje sive oči, pokazal bele zobe in dvignil kvišku roke. zatrjujoč: »Konja sem. gospod, menjal pri kmetu v Št. Jakobu ob Savi! Tako mi vere!« — »In kje je potni list?« — »Gospon dragi! Jaz kmetu dal list od mojega konja, kmet meni ne. Joj! Joj! Pa kmet me je še prevaral. Dal mi je nadušljivega konja za zdravega!« Takole je začel cigan svoj zagovor. Cigan je vedno pošten, samo kmet ga vedno vara. Cigan je dalje zatrjeval, da je svojega konja dobil v Zagrebu, ko je m&njal konjiča za drugega. Cigan je dalje zatrjeval, da živi le od poštene konjske kupčije in da rad menja konje. Konja menjati je po cigansko namreč toliko, kakor ukrasti. »Da dobimo kmeta v št. Jakobu in ga sem povabimo, ostaneš ti zaenkrat pri nas!« je naposled uradnik napovedal ciganu — arest. »Kaj je tvoj poklic?« — »Gospon milostlivi, staro že- lezo kupujem.« — »Kdaj si prišel v Slovenijo?« — »Tako pred 14 dana.« — »Doma si iz Bistrice. Ostaneš tu!« — Cigan v jok in stok. In začel je: »Mrha za mrho' Joj! Joj!« In udano je končal: »Gospon, naredite, kar hočete. Ostanem tu 10 let. Kaj se bom prepiral? Ne bojim se! Bog in strela! Vi ste sedaj moj Bog!« Cigan v arest, kljuse v hlev. Avtomobilska nesreča pri Brezjah Reševalna postaja zaznamuje prav vesel dan, ko ni v^ zadnjih 24 urah nikjer pobirala ponesrečencev in poškodovancev in jih vozila na kirur-gični oddelek. Tudi bolnišnica javlja, da ni v zadnjih 24 urah sprejela večje število ponesrečencev in poškodovancev. „ Kronika zaznamuje hujšo avtomobilsko nesrečo na Brezjah odnosno na banovinski cesti med Brezjami in Radovljico. Pri avtobusnem podjetju »Alpavto« na Bledu zaposleni 24 letni šofer Vinko Jerina je snoči vozil z avtom po omenjeni cesti. Kar na lepem je bila nesreča in se je avto, ko je zadel ob obcestni kamen, prevrnil v jarek. Poleg njega so v avtomobilu sedeli njegov brat Ione, star 44 let in tudi zaposlen pri omenjenem avtobusnem podjetju. Zraven pa še Vida Habičeva, rojena 1913 v Gradcu pri Litiji. Sreča v nesreči je bila, da ni bilo zaznamovati kakih smrtnih katastrof. Vsi so dobili znatne poškodbe po glavi, toda niso smrtnonevarne. Nesreča se je primerila okoli 22 snoči. Vsi poškodovanci so bili prepeljani z zaebnim avtomobilom v ljubljansko bolnišnico. Šofer pravi, da mu je odrekel volan. Tržne cene so se dvignile Sobota je glavni tržni dan v Ljubljani. Ker smo sredi sezone, ko je zelenjava v polni rasti, se je to poznalo tudi na tržnih klopeh, kjer so bile nagrmadene tolike množine zelenjave. Gospodinje se bridko pritožujejo nad cenami, ki 60 zelo poskočile. Krompir že dolgo ni bil tako drag kot na današnji, tržni dan. V zgodnjih jutranjih urah so ga prodajalke nudile po 2 d-n kg in so potem spustile na 1.75 din. Krompir je bil še pred par dnevi kg po 1.25 do 1.50. Tudi paradižnikov danes ni bilo mogoče dobiti ceneje kot kg po 5 dn. Enake paradižnike je bilo mogoče kupiti pred par dnevi tudi po 4 diii. Cene druge zelenjave so bile enake kot prejšnje dneve. Merica luščenega graha je veljala 1.50 din ali liter 7 din, Grah v stročju je bil kg po 3 din. Fižola v stročju je zelo mnogo na trgu. Kilogram stane 2 din Iz primerjave s prejšnjima tednoma vidimo, da se je tudi stročji fcžol podražil, ker je veljal prej kg 1.50 din. Luščen visoki fižol so prodajale prodajalke po 5 dtn kg, dočim je kg nizkega luščenega fižola cenejši in stane 3.50 din. Jajčevec je po 6 do 7din. Novost so bili koruzni stroki. En storž je veljal 1 din. Koleraba je bila po kosih 2 do 3 za 1 din. Karfijola tud« po kosih 2 din. Pri solati je glava po 50 par. Zelje kupujejo po kosih in 6ta.-K 2 do 3 din. Pocenilo se je kislo zelje, ki stane kg 4 din. Tudi kisla repa je že na trgu in stane kilogram 3 din. Sadje ima še vedno' enake cene kot prejšnji teden. Tako so prvovrstna jabolka po 5 din, drugovrstna jabolka po 3—4 din m jabolka za vkuha-vanje po 2 din kg. Hruške so dražje in stane kg 8 din. Cena uvoženega sadja je sev« da mnogo višja. Tako so bile italijanske hruške po 16 din in kilogram lepih breskev po 20 din. Bosanske slive so od 6—7 din. Grozdje je bilo kg od 12 do 14 din. Iz Dalmacije prihajajo na trg zelene fige, ki veljajo 10—12 din. Iz Novega Sada pa je vedno večji dovoz lubenic in dinj, ki jih prodajajo- ob Zmajskem mostu po 3—4 din kg. Liter borovnic je bil po 4 din. Sedaj je za ta sadež že pozna sezona in je moral nabiralec iti ponje visoko v kamniške pianine Maline so bile liter po 8 din. Novost so črne bezgove jagode, ki so veljale liter po 4 din. Bezeg je dober za vkuha-vanje in kot zdravilni čaj proti kašlju. Na kurjem trgu so bili piščanci po 15 din, kure so veljale po 30 din. Petelini so pa bili po 25—26 din komad. Jajca so obdržala ceno. Tako je bilo možno kupiti za kovača 9 do 10 jajc. Živi domači zajci so veljali po 18 din. Par živih golobčkov je bil po 10 din. 81 letni starček si je zaradi bede vzel življenje Maribor, 22. avg. V občini Topolščica v Belih vodah je živel občinski ubogi, 81 letni "Franc Kotnik. Mož se je preživlja! z beračenjem. Zadnje čase je zaradi starosti in bolezni vidno hiral in je že tako oslabel, da je hodil !e z največjo težavo. Tako stanje ga je brž pritiralo do obupa in si je sam vzel življenje. Hči tamošnjega župana Napotnika je v jutranjih urah videla pod kozolcem viseti truplo neznanca. Poklicala je takoj svojega očeta, ki je v neznancu spoznal občimkiga reveža Kotnika, pri katerem so našli le listek s sinovim in hčerkinim naslovom. ZGREŠENI STREL Slad je ponovno odprl vrata in poklical Peela v sobo. Peel je takoj pogledal človeka, ki je ležal na postelji. Zdrznil se je, ko je vidci nenadno izpremembo. »Ali ga sedaj poznate?« Sluga je za trenutek omahoval. Nato pa je hitro rekel ;n pogledal Slada v oči: »Da, gospod, sedaj ga poznam. On je eden od gostov, ki so prosili, da bi jim pokazal kraj, kjer bi «i lahko oprali roke. Spominjam se, da mi je rekel, da prihaja od daleč in da bi se rad nekoliko osvežil« Slad je zadovoljen prikimal. Ali vam je dal pozivnico?« »Seveda, samo po sebi se razume Nikogar nisem smel spustili brez povabila « Nadzornik jc nekaj časa gledal ranjenca. »Torei smo sedaj vsaj to ugotovili, kdo je Percy Ruvan Mož se dejansko čisto drugače piše. Niti r>oicna pa nimam, zakaj je pišel v ta grad, in . . kar je glavno, kdo ga jc semkaj povabil.« Šestnajsto poglavje. Tri ure po polnoči. Slad je sedel sam v jedilnici Velika soba je bila napol temna. Gorel je 6amo 35 svečnik nad buffetom. Detektiv je sedel na isti stol, na katerem je pri večerji sedel Hubert Ruvan. Položil je roki na mizo. V ustih je držal pipo, obraz pa je bil zamišljen. Razmišljal je o dosedanjih rezultatih svoje preiskave. V hiš' sta bila dva mrliča in težki ranjenec, ki se je boril smrtjo. Dva nepoštena služabnika sta bila aretirana. Nekje v hiši pa se je skrival morilec. Detektiv ni vedel, kaj je bil razlog za oba strašna umora, vendar je računal, da se je zločinec hotel polastiti velikega Ruvanovega imetja, Ali je bil Staridge prav tako soudeleženec? To je bilo goreče vprašanje, ki ga jc najbolj mučilo in na katero ni mogel odgovoriti. Brez dvoma je, da je odvetnik zamolčal važne podatke, katerih ni povedal svojemu klijentu. Slad ni mogel računati s tem, da bi Hubert povabil vse svoje sorodnike, potomce svojega strica, če bi vnaprej vedel, da izvirajo iz neveljavnega zakona. Obstojala jc možnost, da «e jc hote! spoznati z vsemi sorodniki, ko jih je že enkrat odkril po odvetniku, Toda v ta namen bi brez dvoma iznašel kak drug način in ne vseh teh ljudi vle- kel za no« s kakšnimi varljivimi upi. Pri večerji je vsem govoril o denarju, ki ga je njegov oče zapustil na podlagi oporoke, Ako je — kar se je zdelo najbolj verjetno — odvetnik Staridge delal na kak drug način, kdo je bil potem njegov uka-zovalec, kateri se je hotel konec koncev tudi njega otresti? Edini odgovor na to vprašanje je bil: tajnik Bandillo. Ali je zares tajnik izdelal ta načrt in napeljal odvetnika, da mu je pomagal pri njegovi izvedbi? Slad je samemu sebi priznal, da ta Bandillo ni zapustil ravno najbobšega vtisa pri njem, vendar mu pa dejansko ne more ničesar drugega očitati, kakor samo to, da je imel priložnost izvršiti zločin ... Prav tako ci je priznaval, da bi tudi vsakdo v hiši imel isto priložnost. Nadzornik se je spomnil Jima Ruvana, starega tovarniškega delavca, ki je bil nezadovoljen » svojim mestnm in je sovražil svojega šefa. Ko je Hubert pri mizi sporočil določila oporoke, njene pogoje in omejitve je moral takoj razumeti, da nima nobene pravicc do te dodščine. Bil si je tudi v svesti dejstva, da je odvetn'k vedel za njegovo skrivnost. Obstojala je torej neke vrste možnost, da je on tisti trenutek nenadoma skoval fantastičen načrt, da bi odstranil Huberta, odvetnika Staridgea, da bi na tak način dobil del ogrrmnega imetja. Slad je takoj zavrgel ta domislek. Ne, niti nagib niti vse Jimovo vedenje nista niti najmanj odgovarjala temu računu. Mož je prostovoljno prišel k njemu in mu poveril družinsko skrivnost, za katero ni vedel nihče razen njega. To bi utegnila biti sicer zvita poteza preračunana na to, da zamede sled, toda odkod bi imel ciankalij?. Saj ni mogel računati z možnostjo in potrebo, da zastrupi odvetnika in da pride za tak primer v gradič oborožen. Slad je potegnil beležnico iz žepa, tisto beležnico, ki mu je nekaj prej dal Cli-neton. Po vrsti si je ogledoval imena. Jim je iz tega seznama končno veljavno odpadel. Edvin Ruvan. Nadzornik, je okleval. Ta je bil zmožen vlomiti v preda! ali pa celo ubiti svojega sorodnika... Toda naprej Slad ni prišel. Kaj naj bi bil pri Edvinu razlog za zločin, Nenadno požel jen je po denarju?... Slad je tudi njega prečrtal. Dvojčka, Ta dva in njuna sestra sta bili pravi dediči s to omejitvijo, da je prva žena Thomasa Ruvana umrla prej, preden se je mož poročil z njihovo materjo Philipino Nel. Slad je dvomil, da bi dvojčka sploh kaj vedela o prvem zakonu svojega očeta in zaradi tega je oba izbrisal iz •seznama sumljivih. Ime Sally pa je ostalo. Ta je bla v službi pri Staridger in jc bila dana možnost, da je vedela več, kakor pa mu je priznala. Sam si je priznal, da mu je to dekle ugajalo, toda bil je zadosti pameten, da je vedel, da je utegnila imeti posebne fkri-le namene. Niti za trenutek ni verjel, da bi mogla narediti zločin. Toda obstojala je možnost, da je bila le orodje v rokah drugega. Okoliščina, da jo je našel ob trup- lu odvetnika Slaridgea, je lahko slučajnost — ali pa tudi ne . .. Towley — oče in hčerka. On je ponosen in se rad dela pomembnega. Spadal je med liste, ki so toliko naduti, da so podobni ogromni ničli. Mislil je samo na sebe, bil je brezobziren do drugih, nezanesljiv, klepetav .. Čisto drugačna je bila njegova hčerka. Zaverovana vase in uravnotežena, sposobna voditi skrivno ljubezen in pri tem nikoli ne izgubiti glave. Jasno je bilo, da se jc za Bandilla zanimala mnogo bolj, kakor pa je to dovoljevala običajna morala. Spet se je pojavil v Sladovih računih ta plavolasi tajnik in *asedel prvo mesto. Ponovno je začel razmišljati o njem. Bandillo se je prepiral s Hubertom za-radf Vere, toda pred njenim oč«tom je skrival svojo ljubezen. Morda pa je on ubil svojega gospodarja, da bi sc pola-komnil po zvitem načrtu, katerega je b«l zasnoval, dela njegovega ogromnega imetja? Ali je Vera vedela za ta načrt? Ko je Slad prerešetal vse dogodke, ki «o se pred tem dogodili in so sledili umoru Huberta Ruvana, kakor so vlom v predal, zastrupitev Staridgea in strel na neznanca, je prišel do sklepa, da je Bandillo najbolj sumljiv od vseh tistih, ki prihajajo v poštev kot izvršilci zločina. Towleyeva in Bandillo «o tvorili čudovit trikot. Towley ni itnel niti pojma ° ljubezni svoje hčerke do tajnika, svojega bodočega zeta. Ta ga je varal, hčerka p» je očitno to vedela Seljačkega kolar. • Veliko kmečko kulturno prireditev, tako rpH'1?°Van° »smotro seljačke kulture«, bo pri- redila v nedeljo za obletnico sporazuma v Za-s etn. »Seljačka sloga«. Na prireditvi bo na- opilo okrog tisoč kmetov iz različnih hrvaških rajev, ki bodo pokazali, koliko narodnega bla-ga m bogastva premore še hrvaški narod. Se-Ijacka sloga ima poseben odbor, ki skrbi, da bi se narodne igre in šege ohranile čiste in nepokvarjene še naprej, in se trudi, da bi izločil ivtS°i P.a'dako moderne civilizacije in kulture. Nedeljska prireditev bo posebno reprezentativna, ker se je bodo udeležili menda vsi ministri, ki bodo prišli na slavnostno sejo v Zagreb s predsednikom vlade Cvetkovičem, podpredsednikom dr. Mačkom in prosvetnim ministrom dr. Korošcem na čelu. Navzočen pa bo tudi hrvaški metropolit nadškof dr. Stejianec. Zahtevi pekov, da se podraži kruh, sc je Kanska oblast v Zagrebu vdala toliko, da je sklieala posebno anketo, na kateri so se zastopniki prizadetih stanov razgovarjali o tein Predmetu. Obrtniki so poudarjali, da imajo pri Peki izgubo, ker se moka stalno draži. Oblast b® je po drugi strani ugotovila, da je večina Pekov že dalj časa izigravala odredbe oblasti ln pekla laži krtih, kakor pa je bilo predpisano. Tako se utegne zgoditi, da bo več pekov G kaznovanih, jireden bo oblast dovolila / ražitev kruha. Imenovana je bila posebna fisija, ki bo prerešetala celotno vprašanje , ? svoje predloge predložila potem hrvaške- mu banu v odobritev. t, Primorje se zn jesensko sezono nadeja tisoč nemških turistov. Sezona je bila etos slabsa kakor lanska, vendar ne preslaba, le da so bili gostje edinole Jugoslovani, nič pa tujcev Občine so imele zaradi tega precej manj dohodkov, ker plačujejo jugoslovanski gostje le polovico letoviške pristojbine, tujci pa celo. Kakor pa poročajo, bo prišlo na morje jeseni še okrog tisoč nemških turistov. Urediti bo treba le še vprašanje denarja. Verjetno pa je, da bo tudi to vprašanje ugodno rešeno. Mandarin na Kitajskem je postal v Subotici rojen inženir Peter Vince. Mož je moral v svetovno vojuo, bil pa je v Galiciji ujet. Ko je pa Ruskdhi izbruhnila revolucija, je pobegnil v Mandžurijo in sc tam začel buviti z raznimi posli, največ pa je kot inženir gradil ceste in mostove. Ker je bil soliden delavec, si je kmalu Pridobil zaupanje tamkajšnje vlade, zlasti za-,0' ksjr se je bil naučil tudi mandžurščine, japonščine, kitajščine in angleščine. Oblast mu je Jnalu začela poverjati vazne naloge in je bil * . Večkrat zastopnik mandžurske vlade na Kazi .me o' se hrvaško vprašanje rešilo temeljito in brez "mejitev, da bi se tako ustvarilo tisto politično a nie, ki bo najbolj odgovarjalo tako intere-®0la Hrvatov kakor vseh ostalih narodov v dr-javi: »Hrvutski dnevnik« piše, da je bila dose-";lnJa ureditev hrvaškega vprašanja le polo-' ukrep. ki ga bo treba v drugem letu spo-rflzuma izpopolniti in popraviti tam, kjer _se je P eml za pomanjkljivega. Obenem načenja 1 tudi vprašanje železnic in pravi, da bo tre* Pa tudi ta resor urediti tako, da bo imela nanj Pripadajoči vpliv tudi banska oblast v Zagrebu in da se bo centralizem odstranil tudi iz tega ministrstva, i ... \e^ Hsoč rudarjev v premogovniku v Ljubiji je stopilo v stavko, ker lastnik rudnika »Jugočelikc ni hotel izpolniti zahteve, da se povišajo delavske mezde že s t. julijem, čeprav je bilo tako sklenjeno v kolektivni pogodbi. »Jugočelik so je branil, da bi izplačal povišek mezd že s 1. julijem, pač pa je bil pripravljen to storiti s I avgustom. Delavske organizacije so poslale takoj svojo delegacijo v Belgrad — delavstvo pa je stopilo v stavke Danes premiera izvirne češke komedije Zapleteni dogodki se sučejo okoli brezposelnega doktorja, hčerke bogate trgovke z zelenjavo in nesolidnega bankirja. - V gl. vlogah nastopajo Lida Baarora, M. Taube-rova. Jiri Plach.v, Karel Šlegl itd. Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri ob 15., 17., 19 in 21. uri KINO UNION, tel. 22-21 y i cmici a izvil KUmi;UljC Na cvetju postlano Razne zgodbe iz sodne dvorane Tihotapstvo vina in zle posledice - Mali tatovi Ljubljana, 24. avgusta. Pred malini kazenskim senatom se je že dolgo razpletala prav poučna in napeta kazenska afera, katere ozadje je tvorilo veliko tihotapstvo vina kar na_ debelo. Tam nekje na Gorenjskem proti Kamniškim planinam posluje in gospodari posestnik in vinski trgovec P. Širile so Se lani govorice, da je vtihotapil več cistern vina, ne da bi plačal državno trošarino. Finančna direkcija je prejemala tuoi anonimne ovadbe, da je v to zadevo zapleten neki organ finančne kontrole. Res imajo organi te kontrole povsod težavno stališče. Vršiti morajo naporno službo, gledati natančno na vse predpise in paziti na vsako malenkost, toda zgodi se, da jih lokavi gostilničarji in drugi vendarle premotijo. Za stvar se je začela zanimati leteča kontrola finančne direkcije. Uvedena je bila proti nekemu podpregledniku finančne kontrole disciplinska preiskava, v kateri je dotični vinski trgovec zelo obremenilno izpovedal na škodo finančnega podpreglednika, dolžeč ga celo. da se je dal podkupiti in da je od njega prejel že l. 1939 nagrado v znesku 300 din. Proti podpregledniku finančne kontrole K. je bilo na podlagi trgovčevih izpovedb uvedeno kazensko postopanje pri ljubljanskem okrožnem sodišču. Preiskava se je vlekla. Naposled je državno tožilstvo obtožilo podpreglednika finančne kontrole K. in vinskega trgovca P. zaradi zločinstva korupcije odnosno sprejemanja podkupnine in podkupovanja. S S® O M T llirira jc premagala Jadran s 73 : 36 Kar pošteno je snoči mrazilo in nikomur se prav ni dalo iti v vodo. Ilirijanske plavalke in plavaei so se tiščali okoli električne pečice, ki jo je uprava kluba namestila v slačilnici, Jadranaši pa so do vratu zaviti v plašče — kakor Eskimi — čepeli ob bazenu. Občinstvo — gledalcev je bilo preko 2000 — pa je v suknjah sedelo na tribuni in čakalo na začetek tekem. Začelo je postajati že malo nervozno, ker so se tekme začele morda kakih 5 minut po napovedanem času. Ko je starler pozval tekmovalce k nastopu na 400 m prosto, pa je med občinstvom nastala veselost. Hitro so ljudje opazili Jadranaše, ki so se pričeli slačiti. Nekateri so bili oblečeni skoraj tako kot oni ubogi krojaček iz veseloigre »Lumparij vagabund«, ki je po večerji, preden je šel spat, moral sleči kakih 22 telovnikov. Nekaj prav veselih in duhovitih domislic je padlo na račun mraza in strahu pred vodo. Razpoloženje med občinstvom je bilo torej že ob pričetku kar najboljše. Vsi so pač dobro vedeli, da Ilirija tega srečanja ne more izgubiti in da ji gre samo za visoko zmago, ker si bo samo tako priborila prvo mesto. Nihče ni odšel razočaran. Ilirija je zmagala s 73 : 36 — torej s številko, s katero doslej m zmagal niti en ligaški klub. — Gostje so pri tekmah dosegli samo tri druga mesta, vse ostalo so pobrali domačini ob velikanskem, navdušenju domačih gledalcev. Snočnji uspeh domačih tekmovalk in tekmovalcev je naravnost zavidljiv. Pri tekmi dosežene rezultate je treba ocenjevati pod vidikom hladne vode in pa utrujenosti' tekmovalcev tako domačih kakor tudi gostov. — Vsem se je poznala dolga pot in pa težke tekme, ki so jih absolvirali prejšnji in ta teden. Zato pa nekateri dosežem uspehi tudi niso tako dobri kot bi to bilo pričakovati. V ospredju zanimanja vse prireditve je bil seveda dvoboj Finceve in Bearove. Finčeva je bila snoci dvakrat uspešna in je obakrat prepričevalno premagala Bearovo. Tretje prilike na 100 m hrbtno P« 1' Bearova m dala. Štedila se je za štafeto 4 krat,.1(!9.nl- 1>ri Prvem startu na 100 m prosto sta stali binceva in Bearova na startu skupaj. — Rearova je ves cas pazila samo na Finčevo star-terja očividno sploh ni vzela za mar. Ko ’«e je Finčeva na dani znak pričela pripravljali na slart. se je Bearova z neverjetnim refleksom — 'povsem pravilno — pognala v vodo skoraj za meter pred Finčevo. Pri obratu je Bearova v sijajnem slogu povečala svoj naskok tako, da je pri 50 m bila najmanj poldrugi meter pred Finčevo. Zdelo se je, da bo Bearova ponovila svoj uspeli iz Splita. V zadnjih 50 m pa je pokazala Finčeva neverjetno borbenost. Dosegla je Bearovo in jo prepričevalno tudi premagala. Navdušenja nad zmago Finceve ni bilo ne konca ne kraja. Obe plavalki sta sijajni in borba, ki sta jo dali snoči, je bila doslej najlepša borba v letošnji ligaški sezoni v Ljubljani. Približno ista slika je bila pri ženski štafeti-4 krat 100 m. Namesto Fine Saše je nastopila Bradačeva, ki je pri prvi predaji izgubila kakih šest metrov. Martinova je razliko v glavnem obdržala. Tretja ilirijanska plavalka Keržanova je v krasnem slogu prehitela Jadranašico in za kak meter prej prišla do obrata. Spet sta stali na startu Finčeva Draguša in Bearova in še enkrat je bila Ilirija pred Jadranom. Glavna zasluga za to zmago pa gre Keržanovi. Med ostalimi je treba predvsem še omeniti ■ rila Pelhana. 100 in prosto je preplaval v sijaj-IV:1’’ času in vidno od tekme do tekme napreduje. , *ina v njem eno svojih najboljših mori moi da se Mihaiek svojega tovariša na 400 Mnri?« Pros,° Skarpe ne bo mogel več otresti. 1. , nova je svojih 200 m prsno preplavala brez nrav« ifnT ln z lahkoto. škoda, da snoči ni imela v n "n urpn°e. 100 m hrbtno za ženske je bilo truda in T"'Ri rj'?itanini'v°. Finčeva je plavala brez šanie ll8'?1' ** V moški štafeti vpra- nntpk odnrtn 't"'8 »plol1 ni bilo niti za trenutek odprto. To so takoj spoznali tudi Jadranaši in na veliko jezo občinstva pošteno »ložiralk in plavali samo za 6 pik. V vaterpolu so z rezultatom 3:2 zmamili povsem zasluzeno Jadranaši, ker so hili mno»o boljši. Prav dobro in objektivno je sodil Otrubn Tehnični izidi: 400 m prosto — moški: Skarpa (I.j 5.36.2, 2. Mihaiek (L) 5.37.0, 3. Beloti (J.) 5.44.8, 4. Pu~ lio (J ) 6.07.3. Pred malim senatom so se vrstile dolge razprave. Pred dnevi je bila zadnja zadevna razprava. Podpreglednik K. se je odločno branil in navajal razne okolnosti v dokaz, da on ni nikdar od trgovca prejel kake nagrade Soobtoženi trgovec se je izmikal. Med razpravo je prišlo na dan, da je bil vinski trgovec pred leti zaradi tihotapstva vina obsojen od finančne oblasti na denarno globo 20 000 din. Po zaslišanju mnogih prič in po izvedbi raznih drugih dokazov je mali senat naposled izrekel v smislu § 280. k. p. oprostilno sodbo proti obema. * Pred mali senat so včeraj prihajali mali tatovi in vlomilci. V Ljubljani stanujoči soboslikar Ludvik S. je 5. julija t. 1. v Ljubljani ukradel Vladimiru Baretiču 2COO din. Splazil se je bil skozi odprto okno v podpritlično Baretičevo stanovanje in tam vse prebrskal, da je našel denar. S. je vse lepo priznai. Bil je zaradi zločina tatvine obsojen na 5 mesecev strogega zapora Drugi tat, invalid Lojze Š., je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora, ker je izmaknil Tereziji Lavrinčevi 150 din iz aktovke. Mali senat je včeraj razpravljal tudi o neki uradni poneverbi. Nekega mladega državnega uslužbenca je premamilo, da jo na pošti v Hrastniku segel po tujem denarju. Pridržal si je več tisoč din. Mladenič je vse priznal ter je bil pred senatom obsojen na 14 mesecev strogega zapora. Prilika ga je spravila v kriminal. 100 m prosto — ženske: 1. Fine Draguša (I.) 1.17.3, 2. Beara (J.) 1.18, 3. Keržan (1.) 1.20, 4. Stipanovič (J.) 1.42.2. 100 m hrbtno — moški: 1. Pelhan (I.) 1.15, 2. Pestevšek (I ) 1.16.6, 3. Bakašun (J.) 1.18.2, 4, Perčeta (J.) 122.2. 200 m prsno — ženske: 1. Martin (I.) 3:35.8, 2. Stipanovič (J) 4.01.8, 3. Filipič (1.) 4.05.3, 4. Ivančič (J.) 4.06.4. lOOm prosto — moški: 1. Pelhan (I.) 1:02.4, 2. Petronič (J.) 1:06.5, 3. Skarpa (L) 1:06.6, 4. Tresič-Pavičič (J.) 1:08,2. 100 m hrbtno — ženske: 1 Fine Draguša (I.) 1:34.4, 2. Bradač (I.) 1:41,7, 3. Frančeski (J.) 1:54,6, 4, Stipanovič Vesna (J.) 1:59.5. 290 m prsno — moški: 1. Cerer (T.) 3:07.4, 2. Herzog (I.) 3:08.8, 3. Paškeš (J.) 3:20,3, 4. Nonvveiler (J.) 3:20,6. 4X100 m prosto — ženske: 1. Ilirija (Bradač, Martin, Keržan, Fine D. (5:34.2,) 2, Jadran (Sidar, Radiča, Pejkovič, Beara) 5:35.6. 4 X 200 m prosto — moški: 1. Ilirija (Pestevšek, Cerer, Mihaiek, Pelhan) 10:06. 2. Jadran (Belotti, Tresič-Pavičič, Katunarič, Puljo) 11:44.8. Ilirjanska štafeta je zmagala za 130 m. Ligaška plavalna tabela: Ilirija 7 4 3 440 62.85 Viktorija Jug Jadran ZPK 245 61.25 426 60.85 319 45.57 313 44.71 Prihodnje ligaško srečanje bo v nedeljo zvečer med Jugom in Viktorijo v Dubrovniku. Zaradi vžigalnika ubil človeka Maribor, 23. avg. Kolar Franc, 48 letni delavec iz Gabernika je žj,vel od 1. 1934 v Nemčiji in je prišel šele e zadnjem času v svoj domači kraj. Nazadnje je bil, kot sam trdi, dninar na posestvu Hrastnika Antona v Frajhaimu. V nedeljo, 23. junija zvečer je Kolar prišel v gostilno Marije Hohorko na Zg. Polskavi. Bil je nekoliko vinjen, ker je že popreje nekje na Šmartnem na Poh. spil liter vina in v Cizlovi gostilni na Zg. Polskavi četrt litra vina. V Mohorkovo gostilno je prišel tudi T rglavčnik Franc iz Oglenšaka. Obdolženec mu je v gostilni posodil vžigalnik, da bi si prižgal cigareto. Trglavč-nik pa mu ga v šali ni hoiel vrniti, dasi ga je Kolar ponovno zahteval od njega. V Mohgrkovo gostilno sta prišla še Pek Jožef in njegov sin. Vsi štirje so sedli k eni mizi ter spili skupno liter vina, pomešanega s slatino. Okoli 22.30 ure so vsi štirje odšli.°Vsi so bili nekoliko vinjeni, najbolj obdolženec. Še predno so se razšli, je Trglavč-itik omenil Peku Jožefu, da se bo šel metat s Kolarjem. Pokojni je res stopil za njim ter se ga na cesti pred občinsko hišo na Zg. Polskavi lotil in ga vroli proti Oglenšaku, nedaleč proč od ceste, na neko truplo, v katerern sta spoznala mrtvega Trglavčnika. V spopadu med obdolžencem in Trglavčnikom je namreč prvi segel jso nožu in zabodel z njim Trglavčnika, ki je še napravil nekaj korakov z državne ceste in se potem na poti Oglenšaku zrušil in izkrvavel. . Kolar prizna dejanje in krivdo. Navaja pa, da ga je jiokojni 4-krat vrgel na tla. Ko se ga je po brezplodnem ojiominu, naj ga pusti pri miru, zopet lotil, ga je pograbila jeza. Segel je po nož ter zamahnil z njim proti Trglavčmku ter mu prerezal žilo odvodnico. Zaradi tega dogodka se je Kolar danes zagovarjal jored mariborskimi sodniki. Sodba ob času poročila še ni bila izrečena. Od 26. avgust« t. 1. d*l(e se bo vršila dostava pisemskih pošiljk pri poštah v Ljubljani, Celju, Kranju, Mariboru, Murski Soboti in Ptuju zopet tudi popoldne. — Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani. Vremensko poročilo »Slov. doma« Krai Barometer sko stanje 1’empe- ratur« v C _S' = ► — s = =f 5 X >Sc «: — Veter Pada- vine •-n.X . ‘4 (smer, iaknstt m/m es L. > Ljubljana 75b‘i 20*0 13-0 67 9 NW, — Maribor 157-0 17-0 10-0 8U 8 W, — — Zagreb 758-2 22-0 0-2 90 0 ESE, — — Belgrad 757t 20-U 10-L 80 2 w. 12-0 dež Sarajevo 766-č 19-0 6-U 30 6 0 33-. dež Vis 757-č 17-0 10-0 70 0 NV, — — Split 737- 23-0 12*0 90 0 N, 7-0 dež Kumbor 733-2 23-0 19-0 30 0 W, y*o dež Rab 759-3 20-0 12-0 70 0 EN F, — — dujrovnik 754-1 23-0 13-0 60 0 N N E, 6-0 dež Vremenska napoved: Pretežno oblačno — krajevne padavine. Koledar Dane«, sobot«, 24. avgust«: Jernej, Bartol. Nedelja, 25. avgusta: Ludovik. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va cesta 41; mr Trnkoczy ded,, Mestni trg 4; «nr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. »Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8. ure zvečer do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdrav, svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta št. 15-11. telefon it. 32—84. K slavnostnemu odkritju spominske plošče pisatelju Jauku Kersniku, ki bo v nedeljo, dne 25. t. m. ob 10 dopoldne na Brdu pri Lukovici bo vozil iz Ljubljane poseben avtobus, ki bo tudi med jiotjo sjirejemal potnike. Vozil bo po redni progi. Iz Tavčarjeve ulice v Ljubl jani odide ob 8. Iz Lukovice odhaja v Ljubljano ob 13.15 in ob 18.45. Pošten, zdrav, močan 28 let star, iščem dela. Ponudbe upravi »Slov. doma« pod »Delovoljan«. Zaprt prehod skozi Lattermannov drevored. Zaradi prireditve Ljubljanskega velesejma, od 51. avgusta do 9. septembra, bo prehod skozi Lattermannov drevored, ki vodi od spodnjega dela otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni Union, zaprt od 26. avg. do 14. septembra 1940. Ljubljanski grad bo v času jesenskega velesejma od 31. avgusta do 9. septembra vsak večer slavnostno osvetljen. Trafike prodajajo legitimacije za obisk Ljubljanskega velesejma po din 25. Priporočamo občinstvu, da si legitimacije nabavi v predprodaji. Četriinska vožnja. Z odlokom prometnega ministra je bila za vse udeležence iz Slovenije in iz po6taj na progi Belgrad-Ljubljana odobrena četrtfn-ska vozna cena za potovanje k odkritju spomenika dne 6, septembra t. 1 .v Ljubljani. Udeleženci kupijo na svoji odhodni postaji na osnovi osebne izkaznice, ki jo je izdal odbor za postavitev spomenika železniški obrazec K-15 in polovično vo/no karto do Ljubljane, katera velia tudi za brezplačen povratek po isti ali krajci progi, če bo na izkaznic« in obrazcu K-14 od odbora potrjena udeležba pri odkritju. Ta vozna olajšava velja za prihod v Ljubljano od 4. do 6. septembra, a za povratek od 6. do S, septembra t 1., in sicer za v6e razrede, razen četrtega, in za vse vlake razen ekspresnih. Da pa bo mogel vsakdo brez velikih težav in stroškov priti do te legitimacije, je odbor zaprosil vse slovenske občine, da vzamejo posredovanje pri izdaji legitimacij Zato naj se vsi reflektanti na legitimacije za četrtintkn vožnjo k slavnosti odkritja spomenika takoj prijavijo občini svojega bivališču, ker morajo občine do 29 avgusta sporočiti odboru število polletnih legitimacij, katere bodo takoj odposlane posameznim občinam radi izdaje proti predhodnem plačilu nabavne cene 2 d:n. Podroben program svečanosti bo objavljen v časojksih. Opozarjamo že danes udeležence prav posebno na določilo, da morajo dati izkaznice odbora in žel. obrazec K-14 v Ljubljani potrditi od podpisanega odbora, ker sicer izgube veljavnost za povratCK. Odbor b' notrjeval lcgitmscije dne 6. septembra ves dan na kraiih, ki bodo še objavljeni po časopisju. — Odbor za postavitev spomenika. Foto-amatcrjem razvija, kopira tn povečava Foto-atalje: Manrinj — Ljubljana — 'Mi. Permanentne legitimacije Ljubljanskega velesejma, ki so bile izdane za velesejemsko prireditev od 1. do 10. junija, ki pa je morala biti odločena, so za letošnji jesenski velesejem od 31. avgusta do 9. septembra neveljavne. Kupljene legitimacije zamenja uprava velesejma z novimi. Sodarstvo je pri nas tako razvito, da je beseda o njem celo v slovenski pesnitvi. »Moj oče je delal sode. jaz pa ode«, poje slovenski pesnik. Sodarstvo se je pri nas tako dobro razvilo, ker pridelujemo mnogo vina. Slovensko vinogradništvo pa obstoia odkar so se Slovenci naselili v teh jiokrajinah in so vinogradništvo prevzeli že od tu prej naseljenih Rimljanov. V Slovenijo prihajajo kupovat sode iz vse države, posebno na Ljubljanski velesejem. Naši sodarji znajo to dobro ceniti. Svoje izdelke razstavljajo vsako leto in tudi na letošnjem Ljubljanskem vslesejjnu od 31. avgusta do 9. septembra jih bomo videli raznih velikosti, gladke in okrašene z živo narodno ornamentiko. Pevske vaje za nastop pri odkritju kraljevega spomenika bodo v ponedeljek za ženske, v torek za moške glasove v Glasbeni Matici, v četrtek pa skupna vaja v telovadnici na Realki (Vegova ulica) vsakokrat ob 20. uri. Vabljeni so vsi pevci in pevke v Ljubljani. Kdor se teh vaj ne bo udeležil, tie bo imel možnosti stati med pevci na slavnosti pri odkritju. Zunanji zbori naj naznanijo upravi Hubadove župe število udeležencev in ali se društvo udeleži odkritju z zastavo. K vsem prihodnjim vajam naj arhivarji prineso s seboj tudi note »Slava najboljšemu sinu«! Župna uprava. Pevski zbor Glasbene Matice: Vse članice in člani zbora naj se udeleže vseh pevskih vaj za nastop pri odkritju kraljevega spomenika. Vaje se vrše za sopran in alt v ponedeljek, za tenor iti Azil rtalr cL-itnna v a in mpšanpcra Močni svetlobni snopi švigajo po nebu nad londonskimi predmestji, da bi odkrili sovražna letala Stanje poljedelstva v zasedeni Franciji »Osem milijonov Francozov je po krivdi vojaške vlade moralo zapustiti domove, namesto da bi ostali na svoji zemlji in jo obdelovali« — pravijo nemški kmetijski strokovnjaki V enem svojih zadnjih poročil govori nemški poročevalski urad o sedanjih razmerah, ki vladajo v francoskem poljedelstvu. V njem pripoveduje nekako takole: Današnji nered v francoskem poljedelstvu ni samo posledica vojne, pač pa ga je v še veliko večji meri povzročila zanikrnost pri obdelovanju zemlje v zadnjih letih. Do takšnega zaključka so prišli nemški strokovnjaki, ki so podali svoja mnenja o sedanjem položaju francoskega in belgijskega kmetijstva. Vidi se, da Francozi svojo zemljo niso zadosti izkoristili, vidijo pa se tudi drugi nezadovoljivi činitelji, ki so privedli do tega, da širnih področij francoske zemlje ljudje ne obdelujejo več. Pa tudi pridelek na zemljiščih, ki jih še obdelujejo, je znalno zaostal in je celo manjši kot v Nemčiji, čeprav je francoska zemlja dosti bolj rodovitna kot pa nemška. Poročilo nemških kmetijskih strokovnjakov poudarja, da je v zadnjih letih v Franciji površina zemlje, posejane s pšenico, znatno padla. V primerjavi z letom 1913 so v letih 1935 in 1936 posejpli s pšenico in ovsem v Franciji zacelih 18 odstotkov manj zemlje, glede rži pa je ta odstotek še mnogo višji, namreč 44. Na drugi strani pa zaradi vojne zlasti v severnih krajih Francije velik del zemlje sploh niso obdelali. Ves ta predel se je zato spremenil v pravo pustinjo. Stanje francoskega poljedelstva pa se je poslabšalo tudi zaradi neodgovornega početja francoske vojaške vlade, kajti po njeni krivdi je moralo zapustiti domove osem milijonov Francozov, namesto da bi ostali na svoji zemlji in jo obdelovali. Zaradi odhoda velikega števila prebivalstva danes zlasti trpe dragocene pokrajine severne Francije, kjer je v normalnih razmerah 40 odstotkov ljudi zaposlenih pri poljedelstvu. Danes se tu čuti pomanjkanje vprežne živine, traktorjev in prevoznih sredstev sploh. Pri žetvi na polju je bilo treba uporabiti večje število ujetnikov. V krajih, kjer tudi na ta način ni bilo mogoče dobiti dovolj delovnih moči, so žetev pomagali pospraviti nemški vojaki. Spričo teh ukrepov, ki so jih izdale nemške oblasti, prevladuje mnenje, da bo letos pridelek pšenice v zasedenih francoskih krajih zadostoval za prehrano civilnega prebivalstva Da bi mogli opraviti svoja potrebna dela na polju, je nemška vojaška uprava dala francoskim kmetom v zasedeni Franciji na razpolago večje količine bencina, ki ga prej v teh krajih sploh ni bilo. Razen tega je pa nemška vojaška uprava tu ustanovila francoske državne in strokovne kmetijske organizacije. Res je, da vse te organizacije še ne delujejo tako, kakor bi bilo treba. Na drugi strani pa še ni enotne uprave,- ki bi poskrbela tudi za to, da bi kmetijski pridelki prišli na trg. Zalo bodo izdane razne omejitve glede prodaje krom- pirja, masti in sladkorja. Kar se tiče preskrbe z mesom, je treba poudariti, da se je število glav živine v zasedenih francoskih pokrajinah mnogo zmanjšalo. '1 udi v Belgiji je položaj podoben. Ker pa živi v tej deželi mnogo umnih in pridnih kmetovalcev, Nemcem ni bilo treba izdajati obsežnejših ukrepov, kajti Belgijci so bili sami sposobni, da poskrbe za čim obilnejšo žetev. Lahko se reče — pravijo dalje nemški strokovnjaki — da položaj Francije in Belgije glede prehrane prebivalstva ne bo neugoden, če bodo strogo^ računali s sedanjimi zalogami in če se bodo živila pametno porazdelila med prebivalstvo. Morda nastopijo kakšne težavp, toda v splošnem ne more biti govora o tem, da bi v Franciji in Belgiji zavladala lakota, čeprav to Angleži vedno ponavljajo. Iz poročila nemških kmetijskih strokovnjakov sledi, da bodo Francozi letos in prihodnje lelo prav za prav na boljšem, kakor pa ljudje marsikje drugod, kjer vojne ni bilo, kajti vedno bolj trdovratno se širijo govorice — utemeljene ali neutemeljene, to je drugo vprašanje — da bo kmalu zavladala lakota tudi v tistih državah, v katerih je bilo do sedai ljudem z vojno še prizaneseno. Pleša se da odpraviti z operacijo Švedski zdravnik Ekskil Kylin iz JonkBnpinga je ugotovil, da se da plešavost odpraviti z operacijo. Vse dosedanje lasne vodice, ki jih tako hvalijo, se baje lahko skrijejo pred novim izumom švedskega zdravnika. Listi so poročali, da mu je uspelo s pomočjo telečje hipofize odpraviti plešo tudi ljudem, ki so bili lase popolnoma izgubili. Hipofiza je žleza možganskega podaljška, ki uravnava posebno rast. Kvlin je med drugimi zdravil neko plešasto žensko. Telečjo hipofizo ji je všil v želodec.' Po nekaj mesecih so že začeli na njeni glavi poga-njati lasje. Novi lasje pa so temnejši kot so bili prejšnji. Spalni vozovi tretjega razreda Italijanska železniška uprava namerava »vesti spalne vozove Iretjega razreda z visečimi mrežnicami. Za uporabo teh spalnih vozov bodo potniki doplačali majhen znesek. Novost bo posebno ustregla zimskim športnikom, ki potujejo ponoči v oddaljene zimske športne kraje. Z f,a«(herjom sva spala zunaj na verandi, pred knfero je spodaj na peščeni poti stražil velik in močan Sikh s puško. Stražil je vso noč in je naredil deset korakov gori in deset doli. Jaz sem spal malo, Lnvvther pa je prav ljubeznivo smrčal. Dokler sem bil v Pesha\varu, je straža skozi stražila Lavvtherovo stanovanje. Vsako jutro ob sedmih je letelo nekaj letal dvajset milj daleč, kjer si je po jamah iskala zavetja tolpa Afridov. Letala so odvrgla nekaj bomb in se zopet vrnila. V Pesha«ar je bilo dobro slišati, kako so pokale bontbe. Skušal sem pregovoriti letalske častnike, »la bi me vzeli s seboj v letalo, toda niso hoteli nič slišati o tem. s li falotje so se potaknili povsod po jamah in ne ver-mem, da smo koga zadeli,« mi je rekel neki častnik. »Toda pok bombe je nekaj novega in ga je slišati v gore. Upamo, da ta moralni učinek tudi nekaj zaleže.« Čisto naravno je, da sem hotel vzeti s seboj Khyber. ker sem bil že tako blizu. Toda Lawther mi je rekel, da bi moral vzeti s seboj celo četo vojakov, če bi hotel priti varno tja in nazaj. Vzel me je s seboj v vozilo do trdnjave Janirud, ki je pod vznožjem prelaza Kh.vber. Celo do tukaj sva se dobro pripravila. S seboj je vzel nekaj oboroženih mož, midva pa sva bila oborožena s samokresi in puško. »Človek nikoli ne ve, kdaj bo nenadoma zrnstel iz tal kdo od teh bratecv in te pihnil. Večkrat popade koga prava živalska pobesnelost in gleda, da bi pobil kakšnega belea. če to stori, potem misli, da je to veliko zusluženje, ker je spravil s sveta nevernika. Dne 8, junija so slavili šiiti, mohamedanska ločina, v Pesha-vvaru svoj vsakoletni verski praznik muharrnm. To je pomenilo zn Angleže povsod, kjer so v Indiji živeli mohamcdanci, čas nnj-večje napetosti, to leto pa še tem bolj. Praznik so praznovali na čast lltisseinu, Mohamedovemu vnuku. Ta praznik je še bolj podžigal razprtije med suniti in šiiti, ki so se prepirali o božanstvu, ki je prišlo za Mohamedom. Ta Hussein je že pred šeststo leti padel v Arabiji v nekem boju. Suniti in šiiti so se med seboj sovražili približno tako. kakor so oboji skupaj sovražili Indijce. Ob vsakem prazniku je prišlo med obema ločinama do hudih prepirov in Angleži so jih morali razkopavati, da so preprečili prelivanje krvi. Pravoverni šiiti so se postili štirideset dni in so zavžili kakšno malenkost samo ob sončnem zahodu. Smejati se ali pa biti vesel, je bilo prepovedano in deset dni se niso smeli preobleči. Post in snmozatnjevanje sta na njihove živce tako vplivala, da ni bilo treba mnogo, pa je takoj prišlo do nenadnih izgredov. I.avvfher je vse tako uredil, da sem lahko gledal procesijo Ifusseinovih častilcev. To je bil nevaren poskus, ker je v teh dneh samo pogled nevernika v mestno četrt domačinov lahko povzročil nemire. Angleži so po dvoriščih potaknili svoje čete za primer, če bi med šiiti in suniti nastal pretep. Vzeli so me s seboj na neko tako dvorišče, od koder smo neopaženo gledali procesijo, Ta procesija je bila nnjčudovitejši prizor verskega čustvovanja in zamaknjenost, kar sem jih kdaj videl. Na čelu procesije so korakali možje, ki so nosili bogato okrašene pisane zastave, /n njimi je šla skupina razoglavih, do pasu golih inož, ki so peli žalostinke in tolkli takt ob prsi tako. da je to udarjanje odmevalo kakor zamolklo bobnanje. Skozi špranje smo videli, kako so nekatere skupine plesale v krogu in visoko poskakovale. Dobesedno so pobesneli in se tolkli po prsih, da so bila prsa rdeča kakor surovo meso. Drugi, goli do kolkov so se bičali s tenkimi verigami po hrbtu. Vsak udarec z verigo je pustil na hrbtu globoko in rdečo brazgotino. Kri je curkoma tekla i/ ran in kapljala od cunj, ki so jih imeli okrog bokov. Videl sem nekaj plešočih mož, ki so se tako dolgo bičali, da so imeli na hrbtu po deset ali dvajset klobas. Trije ali štirje so se zaradi prevelike izčrpanosti in izgube krvi zgrudili na tla. Takoj so priskočili gledalci in jih odnesli. Spoštljivo molčeči gledalci so se drenjali po ozkih ulicah in marsikateri v sprevodu je imel na hrbtu rane, ki si jih je bil prizadejal pri procesiji prejšnjo noč in pri marsikomu so bile cunje še trde od strjene krvi. V sredi te procesije so se nekateri gorečneži zbadali z noži v prsa. Pri vsakem ubodljaju je privrela ven kri. Angleški častniki so mi povedali, da marsikdo od teh umrje zaradi prevelike izgube krvi, ali pa zaradi zastrupljenja ran. Nekaj gorečnežev je bilo oblečenih v črne srajce in so se tolkli po prsih, ne (la bi se pri tem knj ranili. Središče te procesije je bilo bogato opremljeno in osedlan konj, ki ga pa ni noben jezdil. Predstavljal je Huseinovega konja. katerega gospodar je padel v boju. Procesija se je pomikala med monotonim petjem in množica je vzklikala Huseinu ter neprestano preklinjala nekega Vnzida, ki je bil pred šest sto leti oddrobil Huseinu glavo. Ta dan je bilo v mestu sedem podobnih procesij, pa so se k sreči vse brez pretepov končale. Angleži so namreč vse voditelje šiitov opozorili na to, da bodo po mestu razpostavili številne oddelke, ki bodo posegli vmes, če bi bilo trebn. Že poleg tega itak težkega polo/naj na severozahodni meji je bila še revolucionarna organizacija rdečili srajc«, ki je delala razmere še bolj zamotane. Ta organizacija je imela svoj sedež. v Cbarsnddi, kakšnih dvajset milj severovzhodno od Pesha-\varn. Imeli so boljševiške znake, kladivo in srp, uniforma pa je bila rdeča srajca. Zastn\ili so si izrecno nalogo, bojevati sc proti Angliji in pridobiti neodvisnost. (Dalje prihodnjič.) Tudi to ni res, pač pa je res... Pred dobrim tednom je dopisnik angleške uradne agencije Reuter poročal, da bodo letos v Rusiji pridelali mnogo manj žila kol v prejšnjih letih, in sicer prvič zaradi tega, ker je tudi tam nagajalo slabo vreme, drugič pa zato, ker ruski muzik pod novim sovjetskim redom ne obdeluje zemlje, ki ni njegova, več s tako vnemo kot jo je nekoč. Zdaj pa beremo tudi poročilo, ki ga je dopisnik nemškega poročevalskega urada poslal iz Moskve in v katerem med drugim pravi, da letos žitna letina v Rusiji kaj dobro obeta. Vremenske razmere da so temu mnogo pripomogle. Po njegovem poročilu v Rusiji pričakujejo, da bo letošnji pridelek povsod naravnost odličen. Takšne podatke jp dobil iz sovjetskih časopisov. Glasilo komunistične stranke »Boljševikc računa, da bodo leios v Rusiji pridelali toliko žila kot leta 11)37, ko je bil v tem oziru dosežen rekord. Tedaj so tam samo pšenice pridelali slo milijonov ton. V nekaj vrsticah Angleška vlada bo pokupila na otoku Javi 50.(XX> ton sladkorja. Računajo, da jo bo stala tona sladkorja franko Java 5 funtov in 10 šilingov, kar bi bilo v našem denarju približno 1275 din. Kilogram bi potem takem na Javi stal 1.27 din. Pravijo, da se britanska vlada pogaja tudi za nakup čaja na Javi. * Velika tovarna za izdelovanje protiplinskih mask v Goteborgu na Švedskem je odpustila 163 delavcev, ker je svoje delo omejila. Pravijo, da bo najbrž še več delavcev odpuščenih. * Francoska vlada je določila, kakor poroča francoska uradna agencija, nove cene za pšenico. Za 100 kg bo treba plačati 214 frankov, v našem denarju okoli 300 din. Kilogram pšenice bo torej v Franci ji jh> 3 din. * V bližini slovaške prestolnice Bratislave se je v sredo pripetila težja železniška nesreča, pri kateri je izgubilo življenje šest ljudi. V osebni vlak se je zaletel osebni avtomobil. Vsi potniki, ki so se peljali z avtomobilom, so se ubili. Trk je bil tako silovit, da je avtomobil tudi lokomotivo precej hudo poškodoval. * Končne meje med Finsko in Rusijo ?e vedno niso potegnili To se vidi iz dejstva, da sovjetsko-finskn komiteja za razmejitev še vedno dela. Osem kilometrov dolg in 2 kilometra širok pas v občini Nautajaervi so Finci pri teh pogajanjih dobili nazaj. * Do sedaj so propravili komaj petino telefonskega medkrajevnega omrežja, ki veže Bruselj z drugimi belgijskimi kraji, takšno razdejanje je zapustila vojna, ki je letošnjo pomlad divjala v teh krajih. Nemci zdaj uradno poročajo, da so večino telefonskih prog v Belgiji uničili Angleži, preden so se umaknili. Italijanski padalci ii Libije Radio Program radio Ljubljana Sobota, 24. avg.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Plošča za ploščo -pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Plošča za ploščo - pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes — 14 Poročila — 17 Otroška ura: Počitniške dogodivščine treh navihancev (članice Nar. gledališča) — 17/*) Mfd igračami (plošče) — 17.30 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radij, orkester — 18.40 Uprava stare Ljubljane (msgr. Vikt. Steska) — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura: Naši Primorci (Nikola Pavelič) — 19.40 Objave — 20 Zunanjepolitični pregled (dr. Al. Kuhar) — 20.30 Hopla, gospa Sreča. Vesela igra o tragediji Dionizija Smole. Za radio napisal Ježek. Izvajajo člani Radij, igral, družine — 22 Napovedi in poročila — 22,15 Za vesel konec tedna igra Radij, orkester. Drugi programi Sobota, 24. avgusta. Belgrad: 21.10 Vok. kotte. Zagreb: 21 Lahka gl. — Brno: 20.10 Domača glasba Budimpešta; 20.35 Novinar, večer — Hoerby: 21.35 Kabaret -— Fim-Florenca; 21.40 Zabavni spored — Praga; 20.40 Zabavni koncert — Sofija; 21.20 Lahka in plesna glasba — Beromunster: 20.30 Simfonični koncert — Kodanj: 22.20 Plesoa glasba — Riga: 20.15 Večer letoeske glasbe — Sottens; 20 Operetni odlomki. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49, 18 m) 19.40 Poročila v slovenščini — YUF, YUG (19, 69) 1.55 Oddaja za Južno Ameriko —- 3 Oddaja za Severno Ameriko. Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Pripadnik afriškega plemena, 8. Ne da miru, 9. Kraj na Notranjskem, znan po jadralni šoti. 11. Umetna zapreka, zapostavljanje (tujka), 13. Moško ime, 14. Večno mesto, 15. Glasbeni interval, 17. Vrba žalujka, 1.8. Pesniška oblika, 20. Stvar, ki moti, neroda, zapreka. 22. Zapletena vrv, Petrovičeva komedija. 24. Kakor, slično, 25. Znanstvena panoga, spoznavanje potom razčlenjenja. Navpično: 1. Močnata jed, rastlinski mozeg, 2. Vrsta plina, 3. Tuje ženska krstno ime, 4. Kratica za Veliko Britanijo (Grčat Britain), 5. Veznik, 6. Poskušati koga ujeti, 7. Odgovarjajoča vsota v denarju, 8. Lepa vrtnarska okrasna rastlina, 10. Pijača, ki se je zelo podražila, 11. Vrsta štajerskega vina, 12. Letopisi, 14. Uboga, siromašna, 16. Staro rimsko ime, 19 Svetopisemska oseba; izraz pri teniški igri, 21. Ruska reka, 28. Romanski določni člen. Rešitev sobotne križanke: Vodoravno: 1. Sinka. 6. Dual, 9. Za, 11, Unča, 12. Dornier, 14. Dakle, 15. Verdi, 16. Al, 17. A. A., 18. Ne, 20. Solo, 21. Nas, 23. Berbera, 28. Somalija, 31. Da, 32. Amor, 33. Agava, 34. Kg. Navpično: 1. Sudan, 2. Tnala, 3. Učka, 4. Ka-labar, 5. Aden, 6. Dover, 7. Ure, 8. I.ido. 9. Zei-la, 10. Areopag, 13. N. r., 19 OI>. 20. Se, 22. Smo, 24. Ela, 25. Rja, 26. Sa, 27. Oni, 28. Ig, 29. Ja, 30! Av, 31. Dk. Angleške pristojne oblasti priporočajo vsem Angležem, naj v poletnih’ mesecih ne porabijo zelenjavnih konzerv, ker bi pozimi utegnile biti še zelo dobrodošle. Iz lega se vidi. da še ne računaj), da bi se vojne uo letošnje zime končala. * V Nemčiji je v sredo izšla uredba, po kateri je strogo prepovedano izvažati nekatera živila. Med te spadajo zlasti mast, koruza, pšenica, moka, zdrob, ječmen, riž, oves in testenine. Križanka la Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: Jože Kramarič. _ Izdajatelj: Inž. Jože Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračnma. »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12, Meselno naročnina 12 din, ta inozemstvo 25 din. Uredništvo! Kopitarjeva nlica 6-UL Iclclon it 4001 do 4005. Upravni Kopitarjeva ulica (.