Edini slovenski dnevnik -:v Zedinjenih državah. Vetja za vse leto... $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov:- [jj 1ED& GLAS ARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. | The only Slovenian daily in the United States s« m mm Issued every day except jjj Sundays and Holidays TRLWW PHMLRNl: 4687 CORTLANDT. Entered as Second- Clan Matter, September 11, IMS, at the Port Of floe at Hew York, K. TM vndcr the Act of Congress of March 5,117». TRUEFOJT PISARNI: MtT OOKTUUTD* NO. 201. — ŠTEV. 201. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 27, 1914. — ČETRTEK, 27. AVGUSTA, 1914. VOLUME TTT7 —, LETNIM XXH VELIK PORAZ RUSOV PRI KRASNIKU. RUSKA ARMADA NA BEGU PROTI LUBLINU. • _ Francozi in Angleži so bili najbi ž zopet občutno tepeni. "Zeppelin" zrakoplov se je drugič pokazal nad Antwerpenom, a ni metal nikakih bomb. Francoski kabinet se je preosnoval s prejšnim ministrskim predsednikom Vivianijem na čelu. Angleški vojni minister zahteva 600.000 mož broječo armado. Strah v Londonu. Angleži se boje nemške invazije. Japonci bodo napadli Tsing-Tau s kopnega šele pozneje. > Avstrijci zmagujejo. Berlin, Nemčija, 2G. avgusta. Na J>unaju je I>ilo izdanih več oficijelnih poročil, ki naznanjajo, da se je pri K časnik ti, 2H milj južno od Lublina na liusko-Polj-skem, vršila tri dni vroča bitka med Avstrijci in Kusi. Avstrijske či-te so Kita*- popolnoma premagale. Ostanki ruskega vojaštva beže proti Lublimi. Fronta je bila dolga 70 kilometrov. Washington, D. C., 2G. avg. — Nemško zunanje ministrstvo je poslalo tukajšnjemu nemškemu poslaniku sledečo brzojavko: — Neki avstrijski armadni zbor je napadel južno od Krasnika dva ruska armadna zbora. Avstrijci so vjeli 3000 Rusov, zaplenili tri zastave. 21 poljskih in sedem br-zostrelnih topov. Situacija v Vzhodni Prusiji je dosedaj še nepojasnjena. Manchester, Mass.. 26. avgusta. — Avstrijski poslauik dr. Dumba je dobil z Dunaja sledečo brzojavko: — Prodirajoče avstrijske čete so se združile za pad -no od reke V isle z nemško armado. 23. avgusta so pognali Avstrijci Ruse pri Krasuiku nazaj in jih še sedaj zasledujejo. Rusi se umikajo proti Luhlimi. Tarnopol padel? Rim, Italija, 26. avgusta. — Iz Itukarešta naznanjajo, da so prodrli Rusi v Galicijo in zasedli mesto Ternopol, ki leži S milj jugovzhodno od Lvovs. Proti Rusom operirajo trije avstrijski armadni zbori. Boji v Bukovini. Ista brzojavka poroča nadalje: lilizu mesta No vosi ice, ki leži na meji nad Bukovino in Rusijo, so Avstrijci premagali 20,000 Rusov. Na bojiršču je ostalo precejšnjo število Rusov, veliko so jih tudi vjeli. Na begu so Rusi požgali več vasi. Nemci in Rusi. Haag, Nizozemsko, 26. avgusta. — Iz precej vrjetnega vira je znano, da nameravajo Nemci Rusom začasno prepustiti Vzhodno in Zapadno Prtisijo in Pome-ransko. Nemci se bodo polagoma umikali oh reki Odri. Nemčija si hoče s tem zadobiti dovolj časa, da premaga Francoze in Angleže, potem l»o pa z vso silo navalila na Ruse. Razdalja med Mon-aom in francoskim glavnim meniti je štirikrat manjša, kot razdalja meti Petrogradom in Berlinom. • PetrogT&d, Rusija, 26. avgusta. — Iz okraja Klbing so se začeli umikati Nemci proti zapadu. Rusi ho baje zase«IIi na Vzhodno-Pruskera vasi Nordenburg, Sens-tnirg in zavzeli kolodvor v Roth-fliesu. Poročila o ruskih zmagah. Paris, Francija, 26. avgusta. — Dane« popoldan se je razširila po mestu govorica, da ko zasedli včeraj Rusi Merienburg, ki leži 27 milj od Dansiga. Vest ni potrjena iii je le malo vrjetna. London, Anglija, 26. avgusta. Petrogradski dopisnik je sporočil "Timesn": — Ruski car je odvsel avstrijskim in nemškim princem kastni naslov polkovni-in zahteval od ruska odliko-10 še v nobeni vojni. Ruski častniki Od nekega bataljona je ostalo sane smejo nositi nemških oziroma mo sto mož. Toda to ni veliko avslrijskih odlikovanj. To je Iti- pomagalo, ker so namesto padlih lo določeno na izvanredni seji ministrskega sveta v Moskvi. Isti dopisnik poroča, da so Rusi premagali v nedeljo in ponde-Ijek pri Neidenhurgn 20. nemški armadni zbor. Nemci so pustili na bojišču 100 topov. Vilna-ar-tnada je pognala prvi pruski armadni zbor nazaj do Panziga. V tej bitki, katere se je udeležil tudi veliki knez- Demetrij Pavlo-vič, je padlo veliko število ruskih vojakov in častnikov. Neko pristno rusko poročilo pravi o bitki sledeče: — Del nemške armade je bil dobro zavarovan v neki vasi. odkoder je streljal na ruske pozicije. Ruska ka-valerija je dobila povelje pregnati Nemce. Prva dva švadrona so Nemci popolnoma uničili, tretji jim je pa prišel za hrbet, pobil vse topničarje in zapodil v beg vso nemško posadko. Nemci so bežali kakor zajci. Metali so proč svoje orožje, čelade in obleko, samo da bi ušli sovražniku. Nemci in zavezniki. Pariz, Francija, 26. avgusta.— Vojno ministrstvo je danes sporočilo sledeče: — Na severu sta se morali francoska in angleška armada nekoliko umakniti nazaj. To so morali zategadelj storiti, ker prodira naše levo krilo med Nanev-jem in Vogezi naprej. V Lotaringiji se je znova vnela bitka in se bije še sedaj. stopili drugi vojaki v akcijo. Nemci so vdrli v mesto, nakar se je vnel po ulicah strašen boj. Ne-, kateri prostori so pokriti dva, metra na debelo z mrtveci. Pri kolodvoru so naleteli Nemci na zadnji odpor, toda tudi tam so premagali sovražnika. Drugi Zeppelin nad Antwerpenom. London, Anglija, 26. avgusta. Informacijska pisarna naznanja, da se je zadnjo noč prikazal nad i Antwerpenom še drugi vodljivi zrakoplov Zeppelinovega sistema. Antwerpen, Belgija, 26. avgusta. -— Tukajšnji poslaniki raznih velesil so vložili oster protest, ker nemški zrakoplovi bombardirajo mesto. S prvega zrakoplova je bila vržena homha na hišo nekega ameriškega državljana. V mestu morajo biti ob osmih zvečer pogašene vse luči. Antwerpen ima zvezo samo z Mecheln, Gentoin in Bruegge. London, Anglija. 26. avgusta. Napad, ki ga je vprizoril nad mestom nemški zrakoplov, bo imel za Nenict* skorajgotovo precej slabe posodice. To je javno kršenje čIcto 26, ki je bil sprejet na četrti konvenciji mirovne konference v Haagu. Poročila o škodi, ki so jo napravile bombe, si precej nasprotujejo. Neka brzojavka pravi, da je bilo mrtvih 26 oseb, neka druga zopet, da je za Tukajšnji ' Petit Parisien" j ht?vfla eksplozija samo 12 clo- naznanja, da je neka nemška ka valerijska divizija prodrla v Fran cijo. Divizija je naletela na fran- veških žrtev. Poluradno se naznanja, da je 900 hiš le deloma, 60 pa popolnoma razdejanih. Današ- coski artilerijski polk, ki jo je uJ*i "Chronicle" poroča: — 5. čisto razkropil. Oficielno se poroča, da so 25. avgusta napadli na meji Francoze močni oddelki Nemcev. Po dolgotrajnem prizadevanju so Francozi odbili in vr-;li sovražnika nazaj. Washington, D. C., 26. avg. — Tukajšnje poslaništvo je dobilo danes brzojavko, ki so glasi: — Nemci so vrgli pri Maubeuge nazaj neko angleško kavalerijsko divizijo. V nemški armadi vladata stroga disciplina in veliko navdušenje. Nemška kavalerija prodira proti Cailanxu. London, Anglija, 26. avgusta. Iz Ostende se poroča "Daily Mail", da je sprejelo v ponedeljek prebivalstvo zelo navdušeno angleške čete, ki so takoj nato zavzele svoje pozicije napram Nemcem. Prebivalci so dobili povelje umakniti se preko francoske meje. Ob četrti uri zjutraj so se prikazali nad mestom štiri zrakoplovi, katere je začelo takoj zasledovati nekaj angleških ae-roplanov. Kmalo nato se je vnela velika artilerijska bitka. Boj se je vršil cel pondeljek in torek in najbrže je še sedaj v teku. Nemci so poslali v boj vse svoje čete in so pustili le malo vojakov, ki imajo nalogo, da jim branijo hrbet. Dopisnik "Timesa" poroča iz Pariza: — Angleži so dospeli v Mons. V akcijo bodo morali stopiti v najkrajšem času, ker se sedaj že skoraj v mesto sliši gro-menje topov. Neki dopisnik je poslal iz Char-leroi pismo v katerem naznanja, da so čete iz Afrike napadle i nasajenimi bajoneti nemške baterije, ki so obstreljevale mestr in poklale skoraj vse topničarje. ...... . .i SS/ ■ avgusta je naznanil poveljnik o-nih čet, ki so operirale pred Bru-seljem, da bo poslal proti Belgijcem zračno brodovje, če ne bodo v najkrašem času zapustili trdnjave. In Nemci so res držali dano besedo. Nas poročevalec je preiskal skoraj vse ceste v mestu in našel kakih deset ostankov bomb, ki so bili vrženi s tem namenom, da razstrelijo kraljevo palačo. London, Anglija, 26. avgusta. Dopisnik "Morning Post" naznanja: — Kraljeva družina je zapustila palačo in sedaj stanuje •neognito v neki hiši. Ko so bile vržene bombe, je prišel na lice iiesta prvi zdravnik Louis Seamen iz New Yorka. Ranjence je obvezoval celo noč in cel dan. Koščke bomb so preiskali vojaški izvedenci in izjavili, da so Imele bombe deset palcev p pro-meru in da je bila jeklena stena palec debela. Pri celi stvari so Imeli roke vmes skorajgotovo tudi špioni, katerih je v mestu precej. Haag, Nizozemsko, 26. avgusta. — Med prebivalci Antwerpen a je nastala panika, ker se je *aznesla po mestu vest, da ga bodo začeli Nemci oblegati. Francosko ministrstvo. Paris, Francija, 26. avgusta.— Vivianijev kabinet je odstopil. Namesto njega se je osnovalo novo "ministrstvo narodne obram-be." Puis, Franeija, 26. avgusta.— Vivianijevo ministrstvo je demi-•ioniralo. Takoj nato se je stvo--il ijpv kabinet. Ministrski predsednik Viviani je priiel ob polenajsti uri tveeer v Elizejsko palačo in obvestil predsednika Poincare-ja, da so člani kabineta sklenili skupno odstopiti. Rekel je, da so prišli njegovi tovarLši do prepričanja, da mora imeti v sedanjih razmerah kabinet več vpliva. Na mesto dosedanjih ministrov naj se izvolijo najuplivuejši možje iz vrst republikancev. Predsednik Poin-eare je poveril ministrskega predsednika s sestavo novega kabineta, ki je bil že uro pozneje sestavljen. Ministri so sledeči: ministrski predsednik, Rene Viviani; zunanji minister, Theophile Deleasse; vojni minister Alexandre Millerand; justični, Aristide Briand; notranji, Louis I. Mal-vv; mornariški. Victor Augag-neur; finančni. Alexandre Rihot; naučili, Albert Sarraut; za javna dela. Marcel Sembat; trgovinski, Gaston Thomson; poljedelski, Fernaiul David; delavski, B. Martin. Velike izgube Srbov. London, Anglija. 26. avgusta. Pri zopetnem zavzetju Šabaca so izgubili Srbi veliko svojih vojakov. Iz (Vtinja poročajo, da se nahaja sedaj v srbskem jetništvu 4000 Avstrijcev. Med Loznico in ftabacem se vrše neprenehoma spopadi med prednjimi stražami. Governer Belgije. London, Anglija. 26. avgusta. Iz Berlina je dospela preko Amsterdama brzojavka, da je imenovan governerjem Belgije feld-maršal Kolmar von der Goltz. (Goltz paša je svoj čas reorganiziral turško armado). Kralj Albert pri fronti Pariz, Francija, 26. avgusta. — Tukajšnja Havas Agentura je dobila iz Antwerpena brzojavko, da se nahaja kralj Albert v glavnem stanu belgijske armade. Isti dopisnik naznanja, da stanujeta dva saška princa v letnem gradiču kralja Alberta v Laeken. Laeken je predmestje Bruselja. Albanci z Avstrijo. Paris, Francija, 26. avgusta.— Glasom brzojavke iz Hamburga se nahaja 1200 trgovskih parni-kov v hamhurškem pristanišču. Nemški dreadnougliti leže v Kielu. Uradna brzojavka iz Aten poroča, da so avstrijski parniki izkrcali municijo in orožje v San Giovani di Medua, da omogočijo Albancem napad na Srbe in Črnogorce. Iz Rima se dementira vse vesti o nameravani mobilizaciji italijanske armade in mornarice. Amerikancem pa se je nasveto-valo, naj odidejo domov. Parnik se je odpovedalo. Odpovedalo se je odhod parni-ka "Oceania", ki bi moral v soboto odpluti iz New Yorka v Genovo. Iz Italije je namreč došla brzojavka, da se je Amerikancem v Italiji naročilo, naj čimprej mogoče zapuste deželo in da ne bo vsled tega v Italiji nikakih beguncev več, ko bo dospela "Oceana" v Genovo. Amerikance se bo preko Francije in Holandske kolikor mogoče hitro spravilo iz dežele. Iz vsega tesja se sklepa, da bo Italija v najkrajšem času posegla v evropsko vojno. Pred par dnevi se je naročilo italijanskim črtam, naj ne vzamejo na krov ! nikakih nemških rezervistov in j iz tega se sklepa, da se tudi druge parnike pridržalo v New Yor-ku. V državni department v Wasli-ingtonu so došla danes zaupna poročila, da dela italijanska vlada priprave za mobilizacijo cele armade, da pa še ni odločeno, če se bo Italija v resnici vmešavala.: Italija baje želj ostati nevtralna kljub zvezi z Avstrijo in Nemčijo. Švica se boji zapletljajev. Washington, D. C., 26. avg. — Trgovinski department je dobil danes poročilo, iz katerega se da sklepati, da se boji Švica, da bi ne bila zapletena v splošni evropski konflikt. Objava departmen-| ta je sledeča: Mednarodni radio-j telegrafični urad v Bernu v Svi-; ci je objavil, da so poklicani sko-! ro vsi njegovi uradniki, ki so ; švicarski državljani, pod zasta-| ve. Mednarodna brezžična poro-jčila so tedaj izpostavljena zamu-; dam. Urad sporoča tudi o zamu-1 dah v vseli poštnih zadevah."" Iz tega poročila je sklepati, da i je odredila Švica vse potrebno, da varuje svojo nevtralnost. i Posestva nemškega cesarja v Canadi. i Ottawa, Canada, 26. avgusta. ' Ni izključeno, da bo vlada kon-fiscirala posestva nemškega cesarja v Canadi. Justični urad razmišlja o vprašanju, da bi vlada konfiscirala vsa posestva narodov v Canadi, ki se nahajajo z Anglijo v vojni. Ako se bo to v resnici zgodilo, bodo tudi prizadeti gozdovi in zemljišča v Brit-ski Columbiji, ki so last nemškc~ ga cesarja. Turčija in vojna. Washington, D. C., 26. avg. — Državni tajnik Bryan je demen-tiral danes poročila, da je dobil državni department od poslanika Morgenthaua iz Carigrada vznemirjajoča poročila, glasom kojih se pripravlja v Turčiji preganjanje kristijanov. Konzularni uradniki iz različnih delov turškega eesarstva so baje poslali poročila, da je povsod opaziti nemir, da p^se ni bati neposrednega izbruha sovražnosti napram inozem-cem in kristijanom-domačinom. Turški poslanik je bil danes eden prvih posetnikov v državnem de-partmentu. Izjavil je, da je mogoče, da bo Turčija pozneje za pletena v sedanjo evropsko.voj no, da pa se to po njegovem mne nju najbrž ne bo zgodilo. Parnik je odplul pod angleško j gube, dočim je rušilec sam le ma-zastavo ter je imel na krovu dva lo poškodovan, topova. Izjavilo se je, da ni vzel | Vsi so prepričani, da se bodo parnik s seboj nikake municije ■ borili Nemci do zadnjega moža. in vsled tega je odločil državni: Neki Amerikance v Tsing Tail je department, da se da parniku pisal svojemu znancu v Pekinu. prosto pot. Socijalistični nemški listi za vojno. Berlin, Nemčija, 26. avgusta. Socijalistični listi po celi Nemčiji prinašajo danzadnem vele-patriotične članke ter širijo razpoloženje za vojno. "Berlinski "Vorwaerts" pravi, da je dolžnost vsakega soeijali-sta, da žrtvuje zadnjo kapljico krvi za eksistenco Nemčije. Veliko voditeljev stranke je prostovoljno stopilo v armado. Soeijalisti so prišli do trdnega prepričanja, da je Nemčija obdana od vseh strani od sovražnikov, ki jo hočejo popolnoma uničiti kot svetovno in trgovsko velesilo. Vsled tega je dolžnost vsakega Nemca, da žrtvuje življenje in imetje za rešitev domovine. Pomorska bitka ob obali Oregona. Marshfield, Ore., 26. avgusta. di^ hočejo Nemci na vsak načiu izpolniti povelje cesarja ter raj-še umreti na svojih postojankah kot pa se udati. Vojna napoved Avstrije in povelje, naj se avstrijska križarka "Kaiserin Elisabeth" priklopi nemškemu brodovju v Kiaucau, bo imelo najbrž za posledico, da bo poslala Japonska del svojega brodovja v Jadransko morje in drugo evropsko vodovje. Japonski poslanik na Dunaju je že odpotoval in avstrijski poslanik v Tokio je bil odpoklican. Tokio, Japonska, 26. avgusta. Japonska vlada bo zahtevala za vojno kredita v znesku 7,500,000 dolarjev. List "Asahi" razpravlja da«es- o poročilu, da 'se boje v Avstraliji japonskih teženj v južnem pacifičnem oceanu ter pravi, da je ta bojazen brez vsake podlage. Z ozirom na zadnjo noto iz Washingtona obžaluje list, da Združene države še sedaj nočejo Pomorska bitka na višini Coos razumeti japonskih motivov (na-Bay katere se je pričakovalo že'gibov). Japonska se bo strogo dr-včeraj, se je pričela danes z ju- žala svojih obljub ter se bo izka- traj ter je trajala celi popoldan. zala vredno zaupanja. Domneva se, da sta zapleteni v . , , __ . boj nemški križarki "Leipzig" Strah P™* in "Nuernberg" ter neka veli-1 T , 4vaf?0, ka japonska bojna ladija. ' ^1^ 26. avgnsta Kanonado se je ustavilo kro-1v?ai1?' Mai1' poldne, a to je čez pol ure zopet | ^^ bodo JNe™C11 z:!Se'J ! pričelo. Bitka se je morala vrši-!'raditega, da bodo imeli ti v bližini obali. Gosta megla je !P««?Janko za vojne operacije ovirala pogled na morje. Protl AnZ]Vl- zasedejo Nem- pogle«! na morje. . , ... ... • ci Ostende. ki je oddaljen le 66 Prinz iz Sachsen^Meiningen jc od angleške obali ter spravi- padel pred Namnrjem. jakaj tezko artllenjo, bodo - t.! .imeli izvrstno postojanko. Zračne Pariz, r rancija. 26. avgusta. —! Pri bojih pred Namurjem je pa del generalni poročnik, princ Friderik iz Sachsen-Meiningen. brat vojvode Bernharda. Preteklo nedeljo ga je zadela kroglja. Princ zapušča šest otrok ter je bil poročen s prineezinjo Adelheid iz Lippe. Star je bil 5:J let. Japonci v Hai-Yangu. križarke stražijo lahko od tam kanal in reko Theiriso. Vojaški izvedenec lista 'Times' izjavlja, da so se izjalovila vsa ofenzivna gibanja Francozov nf francosko-nemški meji. Franco se nahajajo sedaj na mestu, iiu katerem so bili v pričetku vojne. Pisec kara Francoze, zakaj niso pričakovali Nemcev v utrjenih postojankah, a ofenziva leži Zveini dohodki se manjšajo. Washington, D. C., 26. avg. — Uradniki zakladniškega depart menta so danes izjavili, da se bc pečal kongres tekom ene^a tedm z vprašanjem, kako pokriti pri manjkljaj v znesku $100,000,000 ki bo nastal pri zveznih dohodkih vsled vojne v Evropi. Zadeve n mogoče preložiti na poznejSi Čas Kako prikriti ta primanjkljaj se je stavilo že veliko _predlogov Med temi se nahaja ta, naj sr naloži direktni davek na avtomobile, ki bi prinesel najmanj $2,000,000. ' ' • ' Oborožen parnik. S tovorom 6000 ton, povečin*" žito, je odplul včeraj parni} '4' Francisco'' Wilson črte v Hull. T&ng Tau, Kitajska, 26. avgu-1 Francozom taka v krvi, da se ne sta. — Neki nemški aeroplan se'raore boriti proti njej noben je dvignil danes v zrak v svrho francoski general. rekognosciranja, a ni mogel najti,-^ v-—- nobenega sledu o japonskih boj-j VSZOO 118£Qd!lll0 nih ladijah ali o četah, katere se IN SKUPNI ODGOVOR NA VEČ VPRAŠAN J. ie baje izkrcalo. London, Anglija, 26. avgusta, laponske čete se baje z veliko Vsem onim, kateri imajo v ro-laglico izkrenje v Hai Yang, se- kah naša potrdila za denarne po-/erno od Kiaučaua, dočim se z šiljatve, datirana z dnem 15. ju-norske strani nadaljuje z obstre- lija t. 1. ali kasneje, tem potoni jevanjem Tsing Taua. Danes iz naznanjamo, da pričakujemo že Pekina došla poročila pravijo, da več časa raznih poročil iz urada le bilo ubito veliko število angle- c. kr. poštne hranilnice na Duna-ških mornarjev torpednega oddel-'ju, toda dosedaj še nismo niti ka, ki je pomagal japonskemu'enega dobili. Zato nam ni znano, brodovju. Ogenj z nemških for-!ako so vse naše denarne pošiljat-tov je "bil kaj uspešen. ve izza zadnje polovice meseca Pričakuje se, da se ne bo na- julija neovirano dospele na ,Du-padlo Tsing Taua s kopnega pred'na j in bile potem tudi odposlane pretekom enega tedna. j na zadnje pošte. Kakor hitro se Trije izmed ubitih angleških nam posreči kaj gotovega poizve-mornarjev in sedem ranjenih se deti, bomo pošiljateljem takoj poje nahajalo na torpednem čolnu-'slali takozvana obvestila, ne da rušilcu "Kennet". Nemški ruši- j bi bilo komu potreba nris opomi-!ec "S 90" je odDlnl iz nristani- njati. Kot pa vse kaže, bo treba, za konečno pojasnilo toliko časa čakati, da bo vojna končana. Tvrdka Frank »akser. !ec "S 90" je odplul iz pristanišča, a ga je napadel "Kennet", 'sled čedar se je moral nemški r*ušilec vrniti v pristanišče. Pri "ej priliki se je angleški rušilec oreveč približal fortom ter ga je '»dela kroglja iz neke obrežne baterije. Tako so tudi nastale iz- KOJAKJ. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA",. NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. CMS NARODA" * (Sfawnk Daily.) o CwMd and published by the Hownic Publi&hing Co. , a corporation ) **iAKK SAKSER, President. JANKO PLES KO. Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. corpor e office; addressee of above officers Oortlandt Street, Borough of Men-aattan. New York City, N. Y. Eh, celo leto velja list za Ameriko in Cao*dc .. ......................$3.00 pol leta....................... 1.50 *- !*»Cg s* mesto New York........4.00 pol leta ta mesto New York ... 2.00 Kfropo zrn. leto ...........4.50 " pol leta............. 2.55 " ** četrt leta............ 1-70 ' v-.-AS NAROPA" izhaja vsak dan } «v«emSi nedelj in praznikov. •GLAS NARODA** t 'Voice of the People") •v - ■ni «»ert day except Sundays ud Holidays, tmoacnption yearly $3.00. IV-p1« £■»■«* podpira in osoboowti m ne priobčujejo. b«JKi «.-■-; <*e blagovoli podil j at) po — Money Order. Pri spranemoi kraja naročnikov pro- da se nam tudi prsjinj«. iMaliiie naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Ooriton in pofiiljatvam naredite ta naslov: * HiLAS NARODA*- * 82 Cortlandt St., New York City. Telefon 4687Cortlaodt. GLAS NARODA, 27. AVGUSTA, 1914. Obupani ljubitelj miru. 44Globoka žalost navdaja moje srce", P'*** neki prijatelj mini v svoji razpravi o vojni v Evropi. "Kaj je koristila vsa ogromna agitacija proti vojni", piše nadalje. "Kaj je postalo s težnjami toliko plemenitih ljudi, ki so skušali obuditi gnus do vojne? Kje so sadovi semena miru, katero smo tako obilno sejali! Ničesar, ničesar ni opaziti. Prav tako je, kot da je potegnil nekdo z nožem po vodi, — nobenega sledu ni o- Ta manija mirovnega apostola je z njegovega stališča popolnoma upravičena. Kdor je mislil, da je mogoče s pridigami, opisi vojnih grozot prepričati ljudi o krivičnosti vojne, ta mora sedaj izgubiti ves pogum ter vsklikniti: Vse je zastonj! Več kot smo storili mi, je nemogoče 6toriti. Kdor pa gre s stališča, da ne urejajo razmerja med ljudmi humanitarni obziri, temveč v zadnji vrsti materijalni interesi, ta nima nikakega povoda, da bi bil žalosten ali da bi celo obupal. Seveda, v tem trenutku smo priča izvanredno žalostnega prizora. Komaj je bila napovedana vojna iz prav ničevih vzrokov in že vidimo različne narode stati kot en mož krog njihovih knezov, pripravljene, da zadavijo so-brata, s katerim so še pred kratkim občevali v prijateljstvu in bratstvu. To pa je le navidez tako. Kdo se zbira krog narodne vojne zastave? V prvi vrsti buržuazija. ki vidi svoje interese ogrožene od drugih narodov. V drugi vrsti pa del srednjega stanu, ki se čuti odvisnega od narodnega blagostanja. Ti so oni, ki predstavljajo na zunaj javno mnenje ter ga tudi obvladajo potom časopisja in drugih sredstev. Resnični narod pa zre z razdvojenimi čuvat vi na vojne dogodke. O tem ni nobenega dvoma, kljub prvim poročilom, ki so seveda zelo olepšana ter le deloma odgovarjajo resnici. Sedaj, ko prihajajo resničnej-ša porodila, se dobi o celi stvari čisto drugačno sliko. Včeraj so prišla poročila o mirovnih demonstracijah v Nemčiji. Poročila niso popolna. Omenja se le večja mesta. V resnici pa so se vršile mirovne demonstracije tudi v najmanjših krajih in pri teh demonstracijah je prišlo na dan resnično mnenje naroda, ki je sedaj vsled proglašenja obsednega stanja zadušeno. To se potrjuje tudi ustmeno. Ljudje, ki so prišli zadnje dni iz Nemčije, pravijo, da je devetdeset odstotkov prebivalstva naravnost proti vojni. Isto se poroča tudi iz drugih dežel in držav. V Belgiji je prvotni vojni entuziaxem že izpuhtel, da airavno ima tamošnje prebivalstvo vsroka dovolj, da je ogorčeno nad Nemčijo, ki je udrla v deželo, 111 jub vsem pogodbam in do- Resnosti situacije in možnih posledic, tudi v slučaju zmage, se prebivalstvo šele sedaj zaveda in to je dosti pripomoglo, da je precej izginilo navdušenje za vojno. Ne čudili bi se, ako bi kaj slične-ga slišali tudi iz Francije. Rusko navdušenje za vojno ni bilo že spočetka nič vredno, posebno pa ono na Ruskem Poljskem in Finskem. Tudi v slučaju, da bi ta-mošnja buržuazija kaj rada videla poraz nemške konkurentinje, pa nočejo nasprotno delavci ničesar slišati o vojni. Takoj porajajoče se vesti o nameravani u-staji Poljakov, katero se je baje zadušilo z obljubo narodne avtonomije, se vzdržujejo ter kažejo, kako 'je z vojnim navdušenjem v Ruski Poljski. Tudi na Finskem baje vre ter je vse zoper vojno, ne pa zanjo. Vsled prilične enakosti moči je skoraj nemogoče, da bi en del, naprimer Nemčija in Avstrija, hitro zadobil premoč, toliko premoči, da bi lahko diktiral mirovne pogoje. Prava vojna se je komaj pričela, a že je povsod opaziti posledice, ki se množijo na strašen način. Se nokaj tednov ali mesecev in povsod bo beda tako velikanska ter bodo narodi tako izmučeni, da bodo vse stranke pripravljene poslušati mirovne predloge. Potem bo mogoče, da si bo stekel tudi predsednik Wilson zasluge za mir. Sedanja vojna se mora zadušiti v svoji lastni grozovitosti. Postala bo pa strašen nauk za narode. Ne toliko za buržuazijo, ki bo tudi sedaj odnesla zdravo kožo, temveč za navadni delavski narod, ki bo moral, kot vselej, plačati konečni račun. Buržuazije ne bo mogoče nikdar prepričati, da je svetovni mir možen, vsaj toliko časa ne, dokler bodo obstajala sedanja interesna nasprotstva. Sedanji obup meščanskih mirovnih apostolov je povsem upravičen. Po svoji večini obsoja buržuazija vojno, v kolikor prideta v poštev promet in trgovina. Da pa zavaruje svoje svoje narodne interese, ki nasprotujejo onim drugih narodov, mora biti pripravljena na vojno ter imeti pri rokah potrebni aparat Vsled tega so.se izjalovila vsa prizadevanja za razoroženje ter se bodo izjalovila tudi v bodoče. Oboroževanje pa dovede brezpogojno do vojne. V vseh deželah sveta pa je najti stan, kojega interesi ne nasprotujejo onim istega razreda v drugi deželi, ki je celo solidaren ž njim. Ta stan je delavski stan, ki postaja z vsakim letom jačji in večji. Ta stan bo oni, ki bo nekega dne napravil konec vsem vojskam, ne iz sentimentalne ljubezni do miru, temveč ker zahteva to njegova interesna skupnost. Nismo še tako daleč, a upajmo, da bomo kmalu. Vsled tega tudi ni treba gledati prečrno v bodočnost kot dela meščanski mirovni apostol. cej dobro, vendar niso zaslužki koliko pojasnim tukajšnje razme- ne gre za prazno šalo. Iloteca po-bogsigavedi kako briljantni, ker re. Veselilo bi me, če bi se še kaj tolažiti gospo, ki je v jeznem raz-je preveč delavcev. Premogova' rojakov tukaj naselilo. Home- burjenju že vzbujala njen strah, plast je 5l/>—6 čevljev visoka.1 steadov je v tukajšnji bližini še je boječe pripomnila: Slovencev nas tu ni mnogo, pre-'kakih enajst za oddati. Svet jej "Tvoja milost si more v svojo cej jih je pa v pol ure oddaljeni bolj hribovit, voda je povsod, do radost gotovo dati napraviti dra-naselbini Imperial. Tam je prav- j ceste je pa kakih 5—10 milj. gocenejšo krono, nego jo ima ka-cata kranjska vas. Vsakega člo-( Sadje ne raste, žito in trava pa terakoli kraljica.1' veka. ki se ga tain sreča, se lahko kaj dobro uspevata. Divjačine "Kaka radost bi bila to?" se kakor tudi rib je precej. V oko- je ustavila gospa Kristina v sre-lici je nekaj premogorovov, to-(dini sobe in je, dvignivša obe ro-varn pa ni. Pozimi je zelo hud ki nad svojo posebno umetno na-mraz. V premogorovu bi dobilo (pravljeno frizuro v podobi krone, še par delavcev delo. Plača je 55 rekla s porogljivim smehom: Dopisi po domače ogovori. Tudi saloon, ki se tam nahaja, je v rokah Slovenca. Kakor sem slišal, se nahaja tam tudi nekaj slovenskih vijolic, vendar gotovega ne vem nič. V teh stvareh se namreč držim zelo nazaj, ker se rado zgodi*! da mesto vijolic utrgani pekočo koprivo. Vsakemu se pa ne godi tako. Dne 10. avgusta je presadil rojak Ivan Leskovič iz tvreskih vrtov rožo Marijo Božičevo na svoj vrt v Imperialu. Prisrčno jima častitam in želim obilo sreče! Od vseh strani se slišijo pritožbe o podraženju živil. Cene so baje tako poskočile kakor bolhe v ciganski odeji. Zdi se mi, da bo evropska vojna še v marsikateri stvari vplivala slabo na nas. Kaj bo, kaj bo, če se Brdavs ne ukroti? lahko vzdihnemo s prastarim avstrijskim cesarjem Janezom, ki je živel za časa Martina Krpana. Društvo "Svoboda"' S. N. P. J. v Imperialu, Pa., je priredilo v soboto 22. avgusta plesno veselico v prid društvene blagajne* Stvar je izborno uspela. In ee bi bil Terbovčev Tone tam... marjetice, šmarnice, vijolice, vse v domači zemlji vzgojene. Dobila se je tudi marsikatera tuja hija-einta in eiklamen. Pozdrav! — Fran Magajna. Reading, Pa. — Zadnji čas gre tukaj pri nas precej slabo z delom. Nekaj tovarn je zaprtih, druge pa obratujejo le po nekaj ur na dan. Ljudi je povsod dosti brez dela. Pred kratkim je umrl tukaj rojak Ivan Jakofčič, doma iz Cerkvišč, župnija Podzemlje na Dolenjskem. Bolehal je 18 mesecev na jetiki in tako je zaprl za vedno oči. šele 26 let star. Tukaj zapušča ženo, otroka in eno sestro. Dne 22. avgusta smo ga pokopali na tukajšnjem nemškem pokopališču. Pogreba sta se ude ležili korporativno tudi društvi št. 25 S. S. P. Z. in dr. sv. Jurja št. 61 J. S. K. J., katerega član je bil ranjki čez sedem let. Omeniti moram, da obstoji društvo sv. Jurja že osem let, pa se dose daj ni pojavil med člani še noben smrtni slučaj. Hvala za tako pol-noštevilno udeležbo in za krasne vence. Pozdrav! — Fran Spehai tajnik. Imperial, Pa. — Ne vem, kaj je vzrok, da so tako redki dopisi iz naše naselbine. Slovenskih družin je tukaj okoli trideset in kakih petdeset fantov. Skoraj vsi dopisniki tožijo o slabih delavskih razmerah, pa tudi jaz se ne morem kaj posebno pohvaliti. Res je, da delamo vsak dan, zaslužek je pa le tak, da se pošteno preživimo. Brezposelnih je povsod dovolj. Nekateri morajo hoditi v eno uro oddaljeno majno, tam nakopljejo dve do tri kare, potem se pa zopet vrnejo domov. Tako gre danzadnem, sedaj pa lahko čitatelji sami presodijo, koliko nam ostane za zabavo. Sta novanje je treba plačati, hrana je draga, ječmenovec nam pa skoraj niti na misel ne pride. Sem seveda ne svetujem nikomur hoditi. Bossi so zelo oholi in po stopajo z nami kakor svinja z mehom. Kdor jim v vseh stvareh ni do pičice pokoren, lahko gre trebuhom za kruhom, odkoder je prišel. Prihodnjič kaj več. Pozdrav ! — G. S. Podhomski. Oak Park — Camas, Wash. — Najprvo sporočim, da tukaj gospodari velika suša; že dva meseca ni bilo kapljice dežja. Podnebje je vse prevlečeno z dimom, ker so na več krajih gozdni požari. Vročina je še vedno neznosna. Poljski pridelki so docela že uničeni. Izvzeta so samo jabolka, hruške, čelplje itd., ali prave vrednosti nimajo. Delavske razmere so pa še vedno pri starem. Vedno se bolj pomalem dela in tudi še ni nič boljšega pričakovati. Sem ne svetujem rojakom meri pa se je poka- Tyre, Pa. — Radi suše, ki jč nastala po West Virginiji in po Pennsvlvaniji, je reka Mononga-hela znatno upadla. Sicer pade tupatam kaki poletni dežek, ali to niti najmanje ne vpliva na njeno velikost. Premog iz rovov pri Fayette City in tudi dalje ob njenem bregu večinoma nalagajo na čolne, v katerih se potem izvaža po reki navzdol do večjih obrežnih mest in tudi v mesta ob Erie-skem jezeru. Sedaj, ko je vsled suše reka upadla, da čolni ne morejo preko njenih plitvin, so pa rudniki ustavili obratovanje. Najobčutnejšo škodo trpi prš tem seveda delavec, ki je odvisefc od svojega itak majhnega zaslužka. Jaz sem odšel iskat dela s tovarišem in ga tudi našel v naselbini Tyre. Smrten greh bi imel. ako bi jo imenoval mesto. To bi se čudil Terbovčev Tone, ko bd ga denverska burja prinesla sem. Prvo najvažnejše in glavno ime naselbine je Tyre, ker tako se imenuje veliki poštni urad z de-l hoditi za delom. Kadar_ bo kaj setimi "boxami" in z velikim iz-Bj ložbenim oknom, polnim zanimivih časopisov. Tega imena ni v vsakem pennsylvanskem zemljevidu. Drugo tudi zelo važno ime je zabel ježeno v zemljevidu Mo tor Railroad Co., označeno t North Star. Če se kdo pelje v North Star po omenjeni železnici, je ravno tako kot da sa pelje v Tyre. Tretje ime pa ni. tako znano širšim krogom, ker se menda imenuje le premogorov tako. Imenuje se Santiago. Torej v tej triimenski naselbini sem ae jaz centov od kubičnega varda, farmarji pa plačajo za dobo mlatve poleg hrane še dva do tri dolarje na dan. Drugega novega vam za- "Samo pred teboj in svojo o-stalo družino bi mogla tako hoditi in bi bila tudi kraljica. Toda jaz hočem biti kraljica pred vsem enkrat nimam povedati. Pozdravi svetom in vsprejemati klanjanja vsem rojakom! — John Babin. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. (Nadaljevanje.) "Cemu sem dobila svoje dosedanje zmage?" se je dvignila gospa Kristina s trpkim glasnim smehom svojega naslonjača in je. hitro korakajoč po sobi, nestrpno suvala v stran vse, kar ji je bilo na poti. "Ostala sem meščanka!'' je dodala po kratkem molku z iz razom globoke nejevolje. "Nisem j0 je opominjala Aluša~ "ne za vseh ostalih žensk, ki me sedaj sovražijo, ki me zaničujejo v svoji domnevani čednosti, ki se v svoji takozvani poštenosti odvračajo od mene!" In s stisnjenimi pestmi grozeče žugajoč proti sprednjim sobam in dvoranam svoje hiše, v smeri proti trgu, je nadaljevala s povečano razdraženostjo "Vas, čednostne, nedolžne, poštene gospe in device, ki boste danes zopet zrle name z zaniČe vanjem, hotela bi videti pred seboj v pokornosti in ponižnosti! O, kako bi vam poplačala vsa poniževanja, ki sem jih doživela od vas!... "Ne misli nanje, tvoja milost". trgovine. Trgovino jc treba vzdržati in iz tega vzroka je tudi vlada priskočila bankam na pomoč. Del bank pa ni ravnal tako kot se je pričakovalo. Velika nesreča na morju. Seattle, Wash., 26. avgusta. — Pri Point No Point, osemnajst milj od tukaj, je zavozil ob šesti uri zjutraj eanadski parnik 'Princess Victoria' v parnik "Admiral Sampson" Pacific Alaska pa-robrodne družbe. Slednji se je potopil v štirih minut. Kapitan, Sid ney Moore in enajst mož posadke je našlo mokro smrt v valovih. Ponesrečeni parnik je imel na krovu 56 potnikov in 65 mož posadke. Z izjemo imenovanih se je vzelo vse na krov "Princess Victoria*'. Sprednji del slednjega parnika j«* poškodovan, ven- nič drugega, nego tisoči drugih žensk v tem mestu!" je potožila v tretjič. "Če nič drugega ne muči tvoje milosti", je veselo poskočila poleg nje gibčna Aluša in njeno lice je zažarelo vsled močne razburjenosti, "samo blagovoli namigniti, ničevanje, ampak zavist govori iz njih T' "In kako bi moglo biti vse le po, vse krasno!" je gonila gospa Kristina dalje svojo, ne da bi se menila za njene besede. "Že dvakrat je med tem časom vdovec, odkar sem jaz dobila svojo popol Bolezen živcev je jako razširjena med vsemi sloji človeštva ter se pokazuje v nervoznosti, slabem spanju bledosti lic itd. Neprekcsliivo in od najnoljših zdravnikov priporočeno zdravilo zoper to bolezen je ' PARTO-GLORY Dobi se v steklenicah pc fl.00 5 za $4.00 v občeznani lekarni PARTOS160-2 Ave, New York. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državi da pa se je mogel vzdržati nad Ohio naznanjamo, da jih bode vodo. obiskal naš potnik -----\ Mr. ALOJZIJ SKULJ, SLUŽBO IŠČE kateri je pooblaščen pobirati na- v kaki slovenski trgovini "Gro- roenino za "Glas Naroda" in iz-eerv Store" ali "Wholesale" uavati pravoveljavna potrdila in mlad mož, star 27 let. oženj en, ki Sil rojakom toplo priporočamo, govori angleško, slovensko, nem- Sedaj se nahaja v Clevelandu, ško in italijansko ter ima šest let Ohio, izkušnje v trgovini; želel bi do-, spoštovanjem biti stalno delo v velikem mestu, kjer se nahaja kak inožki pevski zbor. Naslov: D. J. Max. P. O. Box 617, Ely, Minn. (25-27—8) samo blagovoli privoliti, in ne no svob0 prvi plači poravnal. Na ta način j? premotil še par drugih rojakov. Mesto da najboljše staro belo vino po 50i bi Db ,,lači poravnal svoje dolgo- gaL 100 proof moč am tropinjeve« 4% galone $12. 10 galon pa *2* Vino poiUjam po 28 in M ga Vinarna in diatfflerija bliio pc staje. Poiljite vsa pisma na« Stephen Jacks*. Rr.r Iti ve. jo je pa ponoči popihal. Sedaj se baje nahaja v I vel i, Pa. Prosim rojake, če kdo ve zanj, da mi poroča. Ne piše n rad sla-■ bost i o Slovencu, toda moram, da se ga drugi vedo čuvati. Karol Leveč, IH YT*l«n« Box 15, Presto, Pa. VOJNI ATLAS vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil Obsega devet razniH zemljevidov. Cena samo 15 centov. Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna" Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je pdvsod tudi označen obseg površine katero zavzemajo ^posamezne države. 'Atlas ima 8 strani in vsaka stran je 8 pri 14 palcev velika. Ta atlas takoj pošljemo po pošti vsakemu, ki nam pošlje 15 centov v znamkah. Pri večjem odjemu damo velik popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. GLAS NARODA, 27. AVGUSTA. 191«. - pred teboj te ča- del to' Mahnil ->e z roko' Pa od" jubi in laskanja. .. stran" Danil° 1>a Je .vzel no?' vo. pa '' I^Ol kriknil njen v Nakar Cudra. Spisal Maksim Gorki. — Za 'Glas Naroda' priredil F. R. D. (Konec.) — "Še nekaj, Lojko: vseeno, kako se ti tudi obračaš, jaz te premagam, moj boš. Torej ne izgubljaj časa kajo moji polju! silno te bom poljubovala, Lojko! Pod mojim poljubom pozabiš svoje smelo življenje... in tvoje žive pesmi, ki tako razveseljujejo mlade cigane, ne zazven« več »po stepi — j h4 l hoš samo ljubavne, nežne pesmi meni, svoji Radi... Zato ne trati zaman časa, — sem ti rekla, to se pravi, jutri se mi pokloniš, kakor starejšemu tovarišu junaku. Pokloniš se mi k nogam pred vaein taborom in poljubiš mojo desno roko — tedaj postanem tvoja žena. "Kaj si ni zahotelo vražje dekle! Kaj takega se še ni slišalo. Samo v starih časih, so pravili starčki, se je dodajalo to pri Črnogorcih, a pri ciganih — nikdar! Pobratimstvo z dekletom! No, sokol, samo {»omisli, če ni to Kiudino? ij*'to in rsi. Rada se je stresnila, a se ni izdala. — "No, torej zdrav do jutri, a jutri napraviš, kar sem ti velela. Slišiš, Lojko? — "Slišim! Vse napravim, — je zajce al Zohar in stegnil roke k nji. Ona se niti ozrla ni vanj. on pa se je zamajal, kakor od viharja zlomljeno drevo in se zvrni! po tleh, ihteč in srnejoč se. "Tako je mučila mladeniča prokleta Rada. Komaj sem ga zdramil, da se je zavedel. llehe! Kateremu vragu je potrebno. da bi ljudje v gorju žalovali? Kdo rad posluša, kako ječi od gorja razrito človeško srce? Glej in razmišljaj o tem!... "Vrnil sem se v tabor in povedal vse to starčkom. Pomislili so in sklenili počakati in videti — kaj se ho iz tega izleglo. Pa poslušaj, kaj se je zgodilo. Ko smo se zbrali zvečer vsi krog ta-boriščnega ojjnja, je prišel tudi ^Lojko. Bil je v zadregi in strašno je postal suh čez noč, oči so 11111 kar ven stopile. Uprl jih je v zemljo in ne da bi jih dvignil, nam je rekel: -- "Slušajte, kaj se je zgodilo, tovariši: zadnjo noč sem pogledal v svoje srce, pa nisem več našel v njem prostora za svoje sta "o svobodno življenje. Samo Rada prebiva tam — drugega nič! Poglejte jo, krasotico Rado, nasmiha se kakor carica! Ona ljubi svojo prostost bolj od me-i»e, jaz pa njo bolj od svoje prostosti, zato sem sklenil, pokloniti se Radi k nogam, — tako je ona velela, kako je pokorila njena krasota smelega Lojko Zoharja, ki se je igral do nje z dekleti, kakor jastreb s piščeti. Potem pa — "Eh! se ti pa poklonim k nogam, kraljica ponosna! — je kriknil Lojko na vso step. Vrgel se je na tla in pritisnil svoje ustne k nogam mrtve Rade, ne da hi dal znak življenja od sebe. Mi smo sneli šapke in stali molče. "Kaj sodiš o tem. sokol? Zdi se mi, da je rekel Nur: "Treba ga je zvezat!" Ne ganili bi rok, da bi vezali Lojka. tudi Nur je ve- Na kresni večer. vržen v stran od Rade in ga je dolgo ogledoval, migajoč s sivimi brki. Na tem nožu se še ni strdila kri Rade in bil je tako kriv in oster. Potem je stopil Danilo k Zobarju in mu porinil nož v hrbet, nekako nasproti srea. Saj je bil vendar Radiu oče, stari soldat Danilo! — "Tako je! — je. obrnivši se k Danilu, jasno izpn-govoril Ix>j-ko in odšel, da doteče Rado. "Mi pa sino gledali nemi. Rada je ležala, stiskavši le prsim roko z pošto kito las in odprte njene oči so ji počivale nekje v sinjem nebu, a pri no:*ali ji je ležal smeli Lojko Zobar. Na obraz so se mu spustili kodri, zato se ni videlo njegovega obraza. "Mi smo še vedno stali in premišljali. Staremu Danilu so se tresli brki in goste obrvi so sc mu namršile. Gledal je v nebo in molčal. Nur pa ves siv kot sneg, je le-gi*l z licem na zemljo in zaplakal tako. da so se mu krčevito stresala starikova ramena. "Bilo je vzroka dovolj za pla-kanje, sokol! "(V torej greš. pa id i svojo pot, ne tla bi zahajal v stran. Naravnost idi. Morda ne pogineš zaman. To je, kar sem hotel reči, sokol!" ^ Makar je utihnil in. vtaknivši pipo v mošnjo za tobak, zgrnil čez prsa svoj čekmen. Dež je pršil, veter je postajal silnejši in morje je besnelo gluho in srdito. Drug za drugim so prihajali ko nji k umirajočemu ognju. Gledali so nas s svojimi velikimi, umnimi očmi in se ustavljali nepremično, obkrožajoč nas v popolnem obroču. — Hop. hop. hej! — jim je las kavo zaklical Makar in potrepav-ši svojega ljubljenca-vranca z, dlanjo po vratu, rekel, obrnjen k meni: — Oas je zaspati! — Nato si je zavil glavo v čekmen, se mogočno zleknil po zemlji in umolknil. Meni pa se ni hotelo zaspati Strmel sem v temno stepo in v zraku pred mojimi očmi je plavala carsko lepa in ponosna fi gura Rade. Roko s kito črnih las je tiščala k rani na prsih in skozi njene rjavo-ogorele. tenke prste je pronicala kaplja za j*a_pljo i kri, padajoč na zemljo kot ognje-no-rdeče zvezdice. A za njo tik za petami je plaval smeli mladenič Lojko Zobar. Obraz so mu zastirale predi gostih črnih kodrov, izpod njih pa so kapale pogosto hladne in velike solze. .. Močneje je začelo deževati in morje je spevalo mračno in slovesno himno ponosni dvojici ei- "Otrok sem, da, reven otrok...'po stoleh in zapele. Lojzova moč-ti pa si kakor bogata princezi-'uo priletna mati si je mencala u- pestane ona moja žena, ljubim- (ganskih krasavcev — Lojko Zobarju in Radi, hčerki starega soldat a Danila. Ona sta oba krožila v nočni temi lahkotno in hrezšumno. nikakor pa ni mogel doseči krasavec- > kovala se bo z menoj in me poljubovala tako, da se mi celo ne bo ljubilo vam pesmi pet, tudi prostosti mi ne bo žal! Ali ne. Rada? — On je dvignil pogled in jo čudno pogledal. Ona je molče I pevec Lojko ponosne Rade. in strogo prikimala z glavo in ' pokazala z roko sebi na no«o Mi smo gledali, pa nismo razumeli ničesar. Hotelo se nam je z bežati kamorkoli, samo, da ne bi videli, kako pade Lojko Zobar dekletu k nogam — pa najsi je to dekle tudi sama Rada. Sram nas je bilo nečesa in žal in težko pri srcu. — "No! — je zaklicala Rada Zobarju. — "Helie. ne hiti tako, še dosežeš, dovolj ti bo... — se je zasmejal. Kakor bi zazvenelo jeklo, — se je zasmejal. — "Torej to je cela stvar, tovariši! Kaj še preostaja? Samo poskusiti je treba, če je srce Rade rtu tako trdo, kakor mi ga je kazala. Poskusil bom pač, — o-prosrite mi, bratci! "Mj niti easa nismo imeli da bi si domislili, kaj hoče storiti Zoba-, ko je že ležala Rada na zemlji in v prsih ji je tičal do ročaja krivi Zobarjev nož. Kar o-drevineli smo vsi. "Kada je izdrla nož, ga vrgla v strun in, pritisni vsi na rano kito svojih črnih las, smejoč se rekla glasno in razumljivo: — "Z Bocjom, Lojko! Vedela sem, da boš tsko naredil!... — pa je umrla... 'Si-li razumel dekleta, sokol?! ky iflft* ia je bila, naj bom proklet Se veke večne, bila je vražjei 200,000 brzojavnih drogov zgorelo. Iz Koenigsburga poročajo: Na lesnem skladišču tvrdke Al-breeht in Lewandowski je izbruhnil ogenj, ki se je hitro razširil. Naenkrat je bilo celo skladišče v ognju. Tri stotnije pionirjev so gasile. Zgorelo je 20 kub. metrov brzojavnih drogov. Analfabeti v Italiji Glasom uradne statistike, ki jo je razglasila italijanska centralna statistična komisija pred kratkim. je bilo v Italiji dne 31. decembra 1910. leta 29,459,268 prebivalcev in sicer 14,371,044 moških ter 15,088,224 žensk. Aualfa-betov je bilo v kraljevini povprečno 37.6 od sto. Največ anal-fabetov je bilo v Kalabriji in sicer 70 od sto, najmanj v Piemon-tu, in sicer 11 od sto. Na podlag^ te statistike pač Italija nima »^T kakega povoda, se ponašati s svojo kulturo. Slika za 1,125,000 kron. Iz Londona poročajo: Lord Saumarez je prodal M. Duweenu Spisal Zvonimir Kosem. Somrak je legal na zemljo. V daljavi je šumela svojo večerno pesem Kopija; kadarkoli sem se ozrl z gostilniškega vrta, se mi je zalesketala za ovinkom skozi redko, raze velo grmovje ob cesti njena čista gladina tako ljubo in smehljaje pred očmi, kakor da mi vošči sto in sto sreč za moje mlado življenje. S košatimi kostanji obsajeni vrt se je polnil vedno bolj z veličastne, v vetru šusteče strehe zelenih vrhov nad nami - širok list in padel tiho na peščena tla. Skočnih korakov se je sukala okoli okroglih, z belimi prti pre-grnjenih miz ;nlada, brhka natakarica, modri predpasnik zadaj nad boki v ljubko pctljico zavezan, rdečo petljico tudi na glavi gostih laseh, v prožeči levici žolto, peneče pivo; iz splošnega hrupa je zazvenel včasih njen zvočni smeh. Mračilo se je naglo; mlačen poletni večer je pihal preko vrta in podil dim cigaret proti košatim vrhovom. Gostilničarka. ženska v najlepših letih, krepkih ob-Iill prsi in bokov, je prižgala veliko, visoko med kostanji visečo petrolejko; medla svetloba se je razlila na obraze vseh gostov. Bil sem na poti v Karlovec in v Zagreb; že sem hotel vstati, da bi se napotil dalje, ko prisede k moji mizi zopet gostilničarka. "Nikar ne odhajajte, gospod! Danes je vendar kresni večer. Ostanite čez noč tukaj, pa se odpeljete jutri naprej... Kam bi zdaj ponoči ? Tudi voza ne dobite zdaj nikjer v vasi... Morda še niste videli, kako kresujejo v Beli Krajini naše devojke. Zdaj se vam nudi zato lepa priložnost. Prej vam pa še povem lepo povest. če ste zadovoljni.'* Razveselil sem se. Njene bele, gole podlakti, ki so oblele izpod kratkih rokavov, so se naslonile mehko na mizo. "Pred dolgimi leti je bilo prav takole na kresni večer", tako je začela pripovedovati. "Ravnica okrog Kolpe je že davno počivala, po holmih in hribih nad ravnico so se užigali polagoma kresovi. vsi žareči in svetli. Kakor drobne lučke so letale preko travnikov in polj kresnice, ugašale v visoki, dehteči travi in se čez nekoliko časa zopet posvetile izza bilk in grmov. Prijetno taj>-lo je pihal z juga veter in brazdil kakor nagel, neviden plug po travi in po pšenici. S holmov in hribov je hitel vrisk za vriskom na ravnico, z ravnice pa je odzdrav^jalo vriskom dekliško petje in fantovsko ukanje. Večjidel so bili le fantje pri kresovih; zakaj belokranjska dekleta imajo na kresni večer dovolj opravila doma, preden se odpravijo tudi sama kresovat. Običaj, kako kresujejo na Belokranjskem dekleta, je starodaven in izredno lep-; žal, da polagoma izumira, in bo bržkone, kakor pravijo, ^r^jkoslej popolnoma izumrl. Kresujoče devojke se imenujejo "kresnice", katerih vsaka skupina ima v svoji sredi piskarja, dečka s piščalko; drugod na Kranjskem nimajo nikjer tega običaja. Četvero brhkih devojk, četvero "kresnic" s piskarjem pred seboj je stopalo v gostem mraku po bregu navzdol z griča proti ravnici. Od daleč je že razločno pošumevala Kolpa. Dekleta so se živahno razgovarjala in zdajpa-zdaj zapela, "piskar" je fzapi-skal na piščalko* Tako lep večer je bil, da bi posegel človek od veselja z roko v nebo, je odprl in se začudil, če bi bilo v paradižu lepše kakor na zemlji. "Poglej, Mara, te kresove po hribih!" 'Kakor da bi hoteli pregoretj do nebes samih, tako plamene. Jana, pa kaj ti kresovi, — vse lepše kresujemo mi. Vidiš kako se mi je že košarica napolnila z jajci, tudi drobiža sem mnogo nabrala..." '1 Pa bomo še več nakresovale kakor smo že. Kmaln bomo na ravnici, kmalu v vasi. Mara, poslušaj! KrČmarjev Lojze ti bo zvrhal košarico s samimi cekini..." "Lojze? Ne norčuj se!" je" zardela Mara; nato pa je nenadoma utihnila. "Ali sem te razžalila?" se je zasmejala Jana z brezskrbnim o-troškim smehom. "Saj to je zna- nja ..." "Res si mi zamerila? Za tisto besedico?" — Jani se je zresnila lica; tiha je ostala Mara. Ostali dve devojki, j zadnje Lojze. "Mara, Jana Kata in Bara, sta se spogledali pomagajte mi!" skrivnostno med seboj; še piskar | Pijmo, pijmo vince, delane dlani in se vsa topila od radosti. "Bom pa še jaz eno zapel, saj imam tudi grlo!" — je rekel na- CENIK KNJIG je prenehal za hip piskati na piščalko. "Dve najboljši prijateljici... jia se mislita spreti!" se je .razjezila Kata. "Zaradi fanta se spreti — to je najbolj »neumno; saj je fantov povsod dosti, po- naj vodica stoji! Vodica je hladna, srcu zdrava ni... Nato je točil kozarce; trčili so in pili. tlanina lica so se sčasoma popolnoma užarila in zagorela ka- vsod na izbero... Mara, Jana! kor ogenj; Lojze je bil ž njo rav- Zapojmo še, pa bodimo vesele!" "Res je. Brez tebe Jana, bi težko izhajale pri kresovanju; no tako prijazen kakor z M«$o. M ara je to zapazila; kakor s strupeno pušico prebodena je zastr- tako lep glas imaš kakor slavček1 mela včasi na obadva. Hipoma v gošči!" je pripomnila Bara.|je zasovražila Jano; drugače je "In ti, Mara, bodi vesela, če te pričela misliti na tihem. Ali Loj- ima Lojze rad. Saj imamo tudi me vsaka svojega fanta..." "Jaz ga še nimam!" je poskočila Jana, "jaz ne!" "Ga pa še dobiš... in ne težko, ker nisi revna kakor me druge..." Zopet so zapele devojke; a tiste prisrčne radosti kakor poprej, ni bilo več v petju. Marin glas je drhtel kakor struna, Jana pa je sredi petja s svojim viso- ze je bil danes kakor izpreme-ii j en; z vsemi dekleti od prve do zadnje se je enako šalil, nalival jim v kozarce, in nosil vedno znova steklenico za steklenico vina na mizo. "A kaj si danes ti tako tiha?" — je pristopil k Mari in ji pomladil z dlanjo polna lica "Na pij, pa zavriskaj!" Mari je bušila kri v lica; ni vedela, ali se Lojze ž njo norču- katere ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y, MOLIT V EH 1X1: Dnina ptia Dušna, pata v usnje vezano Gos poo ualiSl enojo molitev, gantno vezano Ključ nebeških vrat Marija varhlnja v nanje vesano Marija varhlnja elegantno Tesano Otroška, pubožnoat Rajski Glasovi Rajski Glasovi v nanje vesano Skrbi za DuSo t usnje vesano Skrbi ia DuSo elegantno kim sopranom včasi naenkrat'j« ali le šali. Ko"je dvignila k0-4 zastala. Bilo je, kakor da je za- zarec k ustom, je pljuskuilo vi- plesala pred očmi cvetočih de- "O čez rob in ji polilo bluzo. Loj-klet zla slutnja in jim silila še 2« pa je šel dalje k Jani; tudi dalje v srca...- -ti-* I Že so bile 11a ravnici. Od vseh strani, z vseh dobrav in holmov se je razlegalo petje "kresnic", ki so se bile tudi napotile kresovat ; v ločenih skupinah, po štiri in štiri, so stopale po potih navzdol, iz mraka so belele kakor mehka bleščeča svila njih obleke. Vedno bolj so žareli in svetili kresovi 11a hribih, s holmov je donelo ukanje; in petje 'kresnic je vedno lepše zvonilo in hitelo v odzdrav proti holmom, proti hribom. Stopile so v vas; okna vseh hiš njej je napil in je trčil z njenim kozarcem: "Pij dekle!" "Kako toplo ji je to rekel, kako vse drugače kakor meni... " je izpreletelo Maro. "Lojze me nima več rad... Neumna sem bila, da sem do zdaj sploh mislila nanj; on je bogat, jaz pa revna..." Prepevali in pili so naprej, do kler ni napočil naposled čas, da bi se odpravile "kresnice" domov. Preden pa so se odpravile, so si natrgale Še nekatere v.travi rož in pričele spletati iz njih ki- razsvetljena; na poti gruče lju- j te. ki so jih metale nato pred di; žensk, možkih in otrok, ki so krčmo na streho. Tudi Jana in bili čakali na "kresnice". Vesel [Mara sta si spletli iz rož kiti. — šunder in šumel skozi vas: "Že|^bedve hkrati sta zagnali kiti gredo! So že tu!" j kvišku; Janina je ostala 11a stre- Z nizkih, k tlom nagnjenih J bi, Marina pa se je skotalila in streh so viseli nad razsvetljeni- padla na tla. mi okni šopi iyančič. Skočna, I "Omožim se kmalu, ti, Mara, vedno vesela domača dekleta so pa ostaneš samica!" — je vzklik- —M LN ele- 1.40 —.M —.80 1.20 —tt —.40 .M —.70 1.M Skrbi sa Duio elegantno vesano s aapono 1.40 Skrbi sa Duio v slosovo kost vesano 1.30 St. Ura elegantno vesano 1-20 Sv. Ura elegantno vesano s aapono 1.40 Sv. Ura v šagrin vezano s sapono 2 00 Sv. Ura v slonov« kost vesano 1-20 Vrtec nebeikl —40 POUČNE KKJiaB: Abecednik nemški —.26 Abecednik slovenski —.2S A_hncv remiko angiefkl tohitl —-M Angleščina bres učitelja —.4» AngL alov. in alov. angL alova* —-40 Dobra kuharica 1100 DomaČi zdravnik —00 Domači tlvlnozd ravnik —.M Drugo berilo —.40 Hitri računar —.40 Katekizem mali —.10 Navodilo za splsovanje razni k pisem —7» Novi domovinski zakon —-M Odvetniška tarifa —40 Pesmarica, nagrobni** 1-— Poljedelstvo —M Popolni nauk o Čebelarstva 1-— Pouk zaročencem —.70 Prva nemška vadnlea —-35 Prva računi ca —10 Ročni slovensko-neazJkl slovar —.00 Schlmpffov nem&ko-slovenskl slovar 1.20 SchimpffoV slovensko-ne mtki slovar 1-20 S&djereja v pogovorih —.26 Slovar slov. nemiid (.Janetl* - Bar- tel) nova Izdaja S M Slovar nemško slovenski (JueUi- Bartel) nova izdaja 2.10 Slovensko-angleška slovnica $1.00 Slovenska slovnica $1.25 Slovenska pesmarica, I. In II. zvezek, vsaki po —00 Splsovnlk ljubavnlh pisem —-40 Spretna kuharica (1.2S Srednji katekizem —-I® Trtna uS In trtoreja —-40 Umna živinoreja —K Umni kmetovalee —H Veliki katekizem —-40 Votčllni Usti —-20 Zgodbe sv. pisma —-M Zlrovnik, narodne pesmi, vesano, L 1 i in i zvezek vsaki po —-00 '•t SI Romneyevo sliko, portret Mme. _ _ w___ Penelope Lee Aetonove za 1 mi-J no vsakomur, da se imata z Loj ljon 125 tisoč frankov. L. 1793. j zom rada. Cemu bi ne bilo tudi je dobil Romney za to sliko 3000] meni, ki sem tvoja prijateljica... frankov. , Ti otrok ti, kako hitro zameril" metala na strehe iz raznih rož spletene vence in kite; kateri je ostal venec na strehi, ta je radostno kriknila: "Kmalu se omot žim!" Kateri pa je padel venec s strehe, se je zasmejala: "Še dolgo ostanem samica! Kaj zato?" Pri prvi hiši so "kresnice" obstale; še' troje drugih skupin je 'bilo došlo medtem in se jim pridružilo. Na pragu pred hišo so stoje in sede gledali domači cvetoče obrazke deklet. Kresnice so se razvrstile v krog, dečki so pripravili svoje piščalke. Lepo in vbrano se je razleglo petje preko vasi: i Bog daj, Bog daj dobar večer! Daj nam Bože dobro leto! Za večerkom bolje jutro! Dal nam Bože dobro leto! * Tute jesu lepi dvori, lepi dvori pometeni; pomete jih devojčice, devojčice Jane, Mare. Janin srebrni glasek je zvenel izmed drugih glasov tako zvočno in jasno kakor kristala studenec, Mari pa je zastajala sapa v srlu. Ko so odpele prvo, so zapele po vrsti še vse druge ivanjske pesmi, kolikor so jih vedele in znale. Navsezadnje so bile 'kresnice' še obdarovane; Marina košarica se je prijetno polnila z jajci in s potico. Za odhodnico so zopet zapele: Lepa hvala na tem daru, ki ste nam ga darovali! Mi se od vas potožimo i vas Bogu izročimo. Bog vas varuj i Marija, z lepim zdravljem i veseljem! Tako so kresovale devojke od hiše do hiše, spremljane od gruče vaščanov in vaščank, ki se niso mogli dovoj naslišati lepih ivanjskih pesmi. Pozno v noč je že bilo, ko so se ustavile pri zadnji krčmi koncem vasi. "Lojze te že eaka!" je poše-petala Jana smeje Mari. "Veselo se drži, da bo več cekinov.." Mara ji ni odgovorila; pa tudi jeziti se ni hotela nič več na svojo prijateljico; zakaj, vedela je, da misli v srcu dobro, da se šali žnjo le iz razigranosti. Krčmarjev Lojze, zastaven fant, s šopkom -rndečih nageljev na prsih, za trakom na klobuku dolg rožmarin, vržinko v ustih je prinesel "kresnicam" na vrt ob krčmi vina. Devojk« so posedle ze. nila Jana. Ali res?" se je začudil Loj "Mara da ostane še dolgo samica?!... Ni mogoče... Jana si je pripravila rože še enkrat. Vdrugič sta zagnali devojki kiti kvišku; a tudi zdaj je ostala le samo Janina na strelu. "Vtrejič gre rado po starem. Nič več ne bom metala. Ostanem pa še samiea — kaj zato!" se je zasmejala Mara; a njen smeh je bil prisiljen, ni- ji prišel od srea. Odpravljale so se izpred kreme. "Vas pa nekoliko pospremim, da vas ne bo strah!" se jim je pridružil Lojze. Pevaje so stopali skozi vas. Lojze je bil v sredi med Jano in Maro ; zdaj je govoril ,tej, zdaj oni: obedvema dekletoma je imel to liko povedati, kakor da ni bil govoril še nikdar ž njima. Ali več prisrčnega smeha je imel za Jano, kakor za Maro; to sta tudi obedve čutili. Koncem ravnice so se "kresnice" razšle ali proti dobravam ali proti holmom in brdom domov. Tudi Mari z ostalima dekletoma in z dečkom se je bilo treba ločiti od Jane. "Tudi jaz grem zdaj domov", je rekel Lojze in se je poslavljal od vseh, da ga je Mara lahko čula. "Ne domov, ampak z Jano poj-de!" — je zabolelo takoj Maro. In res se je zgodilo tako. Komaj so izginila ostala dekleta za drevjem v ovinku, je stopil Lojze naglih korakov navzgor po stezi, po kateri je hitela Jana sama proti domu. "Jana!" — je zaklical zanjo. Dekle je obstalo in se ozrlo; a hitro je zopet pospešilo svoj korak. "Počakaj me, Jana!" Lojze je pohitel za njo,- jo do-šel in jo ujel za roko. "Kam pa bežiš tako kakor srna?" se je dobrikal. "Jana, Ja-nica!— Odpočijva se malo, tukaj tik vinograda, in opazujva kresove!'' Jana je zadrhtela, ko je začutila Lojzovo roko okrog pasu. "Lojze, kaj počneš?... Če si imel do zdaj rad Maro, jo imej še nadalje!" (Konec prihodnjič). Naseljenld —.M Navihan ci Nedolžnost preganjana ln pcvellCana Nesrečni ca —.00 Nezgoda na Palavan« —.20 Nikolaj Zrlnakl _H O Jetikl _ J| O te ženske i oo Parlikl zlatar _ |g Paiijeziavcl i_ PaTllba Petroalnl. znani N. T. detektiv —!» Pod turoidm Jarmom —.20 Poroka po pomoti _eO Pot spokornlka Pota Uubeznl 110 zvezkov 0.00 Potop }.|| Potovanje v Llllpul —.00 Poslednji Mohlkaneo —.10 Potlgalec _.M Pred nevihto —.m Prlbaja« _ _S« Pregovori, Priliki, roki —.M Pri Vrfctfevem Orogl Princ Evgen Savojski —.10 Prva ljubezen —.00 Punčlka —.M Rtpaiter —.M Revolucija na Portagalskwi _.n Ribičev sin —.10 RinaJdo RlnaHlal —.M Robinzon —.40 Ruska Japonska vojna 4 sr. —.00 Bad greba —.00 Sanjska knjiga velika Sanje v podobah Sherlock Holmes detektivske povesti. 1., 2.. 3.. 4., 6. In 6. zvezek. Vsaki zvezek vsebuje 6 zanimivih povesti. Vsaki zvezek po —.SO 81 te. m s la Hlndostaaka —.00 Skozi tirno Indijo ^M SkrivmmU sr«.-a —.00 Slovenski žaljive« ( —.M H prestola na morlOOe 8tanl-y v Afriki Stezosledec Strašna osveta Sv. Klizalieta Sveta Cenoveva Sveta noč Sveta Notburga SreColovec —.M Stoletna pratlka _.90 Strah na Sokolskem gradu, 100 sv. I— Šopek lepih pravljls Strelec Šaljivi Jaka Stlrl povesti Tegethof Turki pred Dunajem Tisoč !n Jedna noč Tiun J jI n g Timotej in File m on __ Trt povesti grofa Tolstoja" Trije rodovi Uporniki Vohun Vojna leta X000 V delu reittev V gorskem zakotfg Vrtomlrov prstaa —.IS —.If —.40 —.20 — 20 —.10 —.M — 20 T.00 —-00 —.40 —.00 —.00 ROJAKI NAROČAJTE SENA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE. Andrej Hofer, Avstrijska ekspedidja Avstrijski Junaki, bro«. vesano Baron Laudon Baron Trenk Bele noči.... Belgrajekl biser BeneSka vedefevalka —.M Berači ca —.SO Boj s pri rod o —.10 Boj sa pravleo —.40 Bojtek —.10 BoSlčnl darovi —.10 Burska vojaka —-2i Car ln tesar —-10 Cerkvica na ska* —.10 Cesar Fran Josip —.20 Ciganka —.00 Clganova osveta —.M Ciganska sirota. 01 zveskov 0.— Cveti na borograjska — -40 Cvetko —.00 Cas Je zlato —.SI Ces trnje do sreče —-60 Človek ln pol 1-— Darinka mala Crnogorka —-M Deseti brat —-80 Deteljica Svljenje trek kranj. bratov —.30 Devica Orleanska —.00 Don Kltot —.00 Doma ln na tujem —.20 Dobrota ln hvaletnost —.60 Dve Cudopolne povesti —-20 Dve povesti —20 Erazem PredJamsU —.M > Evangeliji —.00 Bvstahlja, dobra Ml —-30 Fabtola —.00 Fra Dlavolo —-30 George Stephenson, oče telesni« —.30 Godčevskl katekizem —.30 Gorenjska knjižnica: L sv. Kukmanova povest —.15 2. zv. Izpokorjena romarlca —.15 4. xv. Grajski lovec —.15 5. zv. Kukelcev stan —.15 6. zv. Šmartno pri Kranju —*15 Gozd ovni k. 2 zvezka —.00 Grof Montckristo I-— Grof Radeckl —.30 Grizelda —10 Greh ln smeh —.50 midegarda —.30 Hlapec Jernej —.00 Hlrianda —.30 Hubad, pripovedke, I. In n. zvezek po —.30 Ilustrirani vodnik po Gorenjskem —z* Veliki trgovec Vojna na Balkanu 13 sv<»zkov V srca globini Žalost ln veselje —-30 Zadnl grof celjski ■•30 Za kruhom —Zaroka o polnoči —Za tuje grebe -"i Zbirka znamenitih povesti —-30 Zlate Jazode —■-j® I Z ognjem ln mečem Isdajavec Islandski ribi« Islet v Carigrad Izdajalca domovin« Ivan Resnicoljub Isanaml, mala Japonka Izidor, pobožni kmet Jama nad Dobruto JaromU Jazbec pred sodnUd Jetnlkovt o trod Kaj s« j« Marku sanjalo Kako se Je pijanec lzpreobrnn Kapitan Mari Jat Kraljevič in bera«, Kraljica Dftoga Krlttof Kolumb« Krvna osveta Knes črni Jurij Krvava noč v LJaMJa* L«lljlvl Kljnkec Leban. sto beril Ljubezen ln maOčevanJe, m svea. —.30 1.— —.30 —.30 —.30 —.30 —.30 —.20 —.30 —.M —.00 —.20 --00 1-— —.10 —20 —.20 —.11 —.30 —40 Marjetica Marija hči polkov* Materina trtev Matt sodjalsn Mir boSjl Mbfco PofttenJakevM MlftC. samotar Mlinarjev Janea Moč ljubezni Mrtvi gostafi Na različnih potim Na valovih Jutnega Narodna pri povesti. L, a, HL ta t —20 —00 —M —M I-— —-T0 —20 —.10 —40 —M —II Na divjem Na baUBn Na Indijskih Najden ček Na jDtnvM Na preriji —00 ...» —to —3« —.00 Zmaj lz Bosne Življenjepis Simona Gregorčiča —00 Življenje Je trnjeva pot —.10 Krasni roman "Proklata"! 1. zv. Prokleta, 2. zv. Volčji ubjalee 2. zv. Na pokopallOču v Fr« ml courts 4. zv. Skrivnosti starega Murdochea 0. Ia 0. zv. Ugrabljeni groflfi 7. In 0. zv. V kamnolomu. Cena vseh t zvezkov, trdn« v platno vezano |.M SPILMANOVE POVESTI; 1. sv. Ljubite svoje »ovratnik« - 2. zv. Maron kričanskl deč«k - 3. sv. Marijina otroka — 4. sv. Pratkl Judek t. sv. Ujetnik morskega roparja 0. sv. Arumcgan sin Indijanskega kneza — 20 7. sv. Sultanovi satnjl —M 8. zv. Tri Indijanske povesti —.00 9. sv. Kraljičin nečak —tO 10. zv. Zvesti sin —M 11. sv. Rdeča In bela vrtal«* —It 12. sv. Korejska brata —.00 13. sv. Boj ln zmaga —n 14. zv. Prisega hnronskega glavarja —-0« 15. zv. AngelJ sutnjev —.30 10. zv. Zlatokopl —10 17. sv- Prvič med Indijanci lt. sv. Preganjanje Indljanuklk ml fonarjev 10- sv. Mlada mornarja TALUA, zbirka gledaliških Brat sokol Cigani Dobro dofln Doktor Hribar Dvo taOčl Idealna talča Medved snubaO Ne kliči vraga Nemikl ne znajo Pot do srca Pri puOCavnlka Prvi ples Putifarka Raztresenem Revček Andrejček Rokovnjačl, narodna Igra Starinarica V medenih dneh I 1 IGER. —40 —M —tO —20 razglednice; i Newyortke, s cvetlicami, bomorlstlt-ne, božične, novoletne ln velikonočne po komad — ducat po Narodna nofinja id meerta Ljubljane, ducat po —.H Humorlstične razglednice s motivi slovenskih narodnih peamt; 1 ducat — M Z slikami mesta New Torta pg — 00 Rasne svet« podob« po —.0t ducat —-tt Album mesta New Trn* " krasnimi ■ slikami, mali —-tt veliki —bTt Ave Marija — •• zemljevidi; Avstro - Ogrske, Avstro-OrgsksL vi Kranjske detel«, s Združenih drtav, veliki —It —t« Gorenjske s novo tko železnico Celega sveta Balkanskih drtav Zemljevidi: New Tor*. Colo rade, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania. Minnesota, Wisconsin, Wyooilng la Waal Virginia. Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali postnih znamkah. Poštnina j? pri vsflil cenah 2e vračunana. tuaM Norwoodski stavbnik. Detektivska povest. (Konec.) Holmes je bil na zunaj miren, toda vse njegovo kretauje je pričalo o udušenem razburjenju. "Mimogrede, Lestrade, kdo pa je naredil to znamenito odkritje?" "Hišna, Mrs. Lexington, ki jt obrnila poznornost nočne straži nanj." 'Kje pa je bil nočni stražnik?' "Ostal je na straži v spalnici, kjer se je izvršil zločin, da bi pazil na to, da se nihče ničesar ne dotakne." "Kako pa to, da policija včeraj ni videla tega znaka?" "No, mi nismo imeli nobenega posebnega vzroka, da bi vežo natančno preiskali. Vrhu tega ono mesto ni tako vidno," "Ne, ne, gotovo ne. Mislim, da ni nobenega dvomfc, da se je ta odtisk že včeraj nahajal tamkaj, kaj?" Lest rade je pogledal Ilolmesa. kakor da bi mislil, da se mu meša v glavi. Priznam, da sem se tudi jaz sam čudit njegovemu veselemu vedenju in njegovi nekoliko čudni opazki. "Ne vem. ali mislite, da je ta MeParlane v smrtni tišini noči sam prišel iz ječe, da bi potrdil dokaze proti samemu sebi, ali kaj je rekel Lest rade. "Vsakemu strokovnajku na svetu rade volje prepuščam sodbo, ako ni to odtisk njegovega palca." "Urez vsakega dvoma je odtisk njegovega palca." "No, to zadostuje", je rekel L« strade. ".Jiu sem praktičen človek, Mr. Holmes, in kadar dobim dokaze, pridem do svojih sklepov. Ako mi imate kaj povedati, me boste našli v družinski sobi, kjer bom pisal svoje poročilo." Holmes je zopet zadobii svojo ravnoudsnost, akoravno se mi je še vedno zdelo, tla morem videti znamenja veselja na njegovem o-brazu. "'Moj Rog, stvar se zelo slabo ija, Watson, ali ne?' je rekel, vendar so pri vsem tem ne-re točke, radi katerih gojim >liko nade za našega klijen- ^ lo me veseli to slišati", sem 1 presreno. "Hal sem se že, je popolnoma izgubljen." laz bi skoro ne rekel tega. dragi Watson. Dejstvo je. da ahaja prav resna vrzel v tem izu, ki mu pripisuje naš pri-J o važnost." , 11 o! rues! In kaj je GLASNARODA, 27. AVQUSTA, J914. _ amo to: da jaz v e m, da o-odtiska ni bilo tam, ko sem eeraj vežo preiskval. Sedaj, on, pa pojdiva malo ua soln- rneden, toda s srcem, v kaše je vračal žarek upanja, spremljal svojega prijatelja prehodu po vrtu. Ogledal si ako stran te hiše ter jo pre-z velikim zanimanjem. Naje podal v hišo ter si jo o-1 pritličja do podstrešja, inoma sobe niso imele pohi-, toda kljub temu jih je Hol-zelo natančno pregledal. Ko naposled dospela do najvišje-lodnika, po katerem se je pri-v tri nerabljene sobe, se ga je ►tila krčevita veselost. Ta slučaj je v nekaterih ozi-zelo čuden, Watson", je re-"Jaz mislim, da je sedaj čas, da stopiva v svežo z našim prijateljem I^estradom. Prej se je 011 smejal na naše stroške, sedaj se bomo pa mi, ako je moja sodba o tem problemu prava. Da, da ; mislim. da že vein, kako se ga moram lotiti." Nadzornik iz Scotland Yarda je še vedno pisal v vzprejemni sobi, ko je vstopil Holmes. "Mislil sem, da pišete poročilo o tem slučaju", je rekel. "Gotovo." 'Ali ne mislite, da bi bilo malo prekmalu? Jaz si ne morem kaj, da ne bi misli, da vaši dokazi še niso popolni." I jest rade je predobro poznal mojega prijatelja, da bi se ne zmenil ža njegove besede. Odložil je pero in ga radovedno pogledal. "Kaj mislite s tem reči, Mr. Holmes?" "Samo to, da se n&haja ena zelo važna priča, ki je pa vi še či zapičili v desko, rožna igra je to. Človeško živ-je je odvisno od v*trepeta oči, nervoznega »tresljaja roke. Tonesrečeni lučaj jo lahko pokvari za celo Življenje, ponesrečeni lučaj pomeni zanjo smrt. Toda ona stoji nepremično v dežju nožev in se smehlja... Ko sem gledal ta prizor, sem se moral nehote spomniti na nekaj, kar sem doživel v svojih mladostnih letih. Kot sedemnajstletni deček sem j jahal v cirkusu Belli, ki je takrat potoval po zapadni Nemčiji in Nizozemskem. Zvezda nase družbe je bila mala Brigantina, cigansko dekle, ae napol otrok. Toda iz njenih črnih oči je gorela vsa atrast tistega nomadskega plemena, ki ne pozna nobenih mej ne v ljubezni ne v sovraštvu. Tako kot je jahala ona, nisem videl jahati še nobenega človeka. Pri predstavalu je vedno nosila indijansko obleko, okoli vratu je imela rdeče korale, za pasom pa inal mošujiček z zlatimi krogljieami. Planila je na neosedlanega konja, nagnila se je kakor mačka naprej, zagnala krogljiee v zrak in jih vjela. Potem so prinesli široko desko, zarisa'i vanjo v pol čevlja premeru kro.r. Ona je zapodila konja in eafela metati male z zls-okovait ' sekirice v desko, je obslala v krogu. «i niti sopsti niso __k. Zakaj je ostala ta izvrstna jahal ka v našem cirkusu? No, zaljubila se je v gospodarja, mladega moža, katerega stariši so malo prej pomrli. Ant>nio Belli je bil prava podoba brutalne možke lepote. Bil je močan, temne polti, orlovskega nosa. Pogled je imel tak, da bi ž njim zamogel ukrotiti najbolj divjo žival. Zvečer sta ponavadi sedela skupaj in se držala za roke. — Tvoja žena, Antonio, tvoja žena! — je šepetala Brigantina. — Da, za nekaj dni boš moja žena. — je odvrnil mladenič. Iz žepa je vzel zlat prstan. — Ta prstan bo zvezal najini usodi.| Za vedno... do smrti... Ona ga je poljubila. — Vedno tvoja, Antonio, vedno tvoja! Kmalo potem je prišla k naši družbi druga jahalka,- ponosna angleška krasotica. Lahko bi šla v kak boljši cirkus, pa se je naj-br/.e rajše udajala ljubezni, uživanju in boju. C irkus je vsak veeer poln do zadnjega kotička. Brigantina je nekaj zaslutila. Namršila ie obrvi in se do krvi vgriznild v ustnice. — Kdaj se bova poročila, Antonio? — ga je vprašala nekega lepega junijskega popoldneva. — Premislil sem se, — ji je odvrnil nakratko. — Premlad sem še, da bi se poročil. Poskušal bom dobiti še kaj več denarja. Zate je najboljše, če greš v kaki večji cirkus. Idi in se vrni boga,ta nazaj. Mlada jahalka je prebledela in položila roko na prsi, ker je mislila. da ji bo počilo srce. — Toraj jaz naj odidem, da boš ti prost, da te ne bo več vezala obljuba? Na moje mesto bo pa stopila Angležinja, kaj ne? Ali si že pozabil na prisego? — Nikar ne bodi tako dolgočasna. Brigantina. Idi tja, kamor spadaš! — Tako toraj govoriš z menoj? — se je zaničljivo zasmejala. — Pazi, Antonio, pazi! Z Angležinjo se hočeš poročiti, kaj ne? — Na to ne mislim, toda jaz sem mlad ravnatelj, brez denarja. Tako ne gre več dalje. — No, šla bom in zaslužila. Najprej mi pa prisezi, da se. ne boš poročil z ono žensko.' — Brigantina, jaz vendar nisem več otrok... jaz lahko storim, kar se mi poljubi. — Prisezi, Antonio, prisezi! — Ah, vrag naj te vzame! Brigantina je skočila kakor panter na stran, v njenih rokah se je pa zabliskala z zlatom okovana sekirica. — Prisezi, če ne... pri Bog«...! fcfiilini m ________ priimke. Br. Ivan Zupan priporoča opustitev naslovov pred govori, n. pr. "Slavni glavni odbor in cenjeni delegati", ali kaj podobnega. Preds. br. P. Schneller vpraša br. R. Kompare. bi li mogel kdo tožiti K. S. K. J.. ako se mu ne iz- Brat Math. Jereb želi izpopol-'l,Iar'a Pol,,» odškodnina. nitev zapisnika glede waukegan-ske afere v smislu, da bosta sestavila resolucijo Rev. John Kranjec in br. Josip Dunda skupaj. K poročilu o došlih brzojavkah naj se pristavi pri brzojavki iz Br. I{. Kompare: Odškodnina bi bila pravilno izplačana iz od-Škod ninskega sklada, ne iz po-smrtninskega. Br. Jos. Cvetkovič vpraša, koliko je denarja v odšk. skladu. bratranec FRANK podomače Berglov iz Roba? On se nahaja že več let v Ameriki. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, naj mi poroča, ali naj se pa sam javi. — Joseph Verčič. P. O. Box 338, Davis, \V. Va. (27-28—8) POZOR, DEKLETA! Slovenec, star 31 let. ki ima stalno delo v pivovarni in $80 mesečne plače ter $2000 prihranjenega denarja, se želim seznaniti v svrho ženitbe s Slovenko v starosti od 24 do 30 let. Jaz sem se pred kratkim preselil iz Phila-delphije. Katera resno misli in jo veseli, naj piše in priloži sliko. Joseph Potilčnik, Geni Delivery, Diimnore, Pa. (27-28—8) NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, da"jih bode obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati na ročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in P neb i o, Colo.: "Vabilo za prihod- j Z:'jedno predlaga, naj se plačajo „a rojakom toplo priporočamo. njo konvencijo v Pueblo, Colo. Predsednik P. Schneller želi konec debate. Predlog br. Janeza Lekan. naj se sprejme zapisnik, je sprejet. Br. Josip Zalar prečita brzojavko Rt. Rev. Josipa Buha. Ista se vzame na znanje z navdušenjem ter s trikratnim klicem "Slava" Rt. Rev. Jos. Buhu. Preds. P. Schneller vpraša br. Jos. Cvetkoviča, je li prinesel original pravil. Br. Jos. C vet kovic pove, da on ima triplikat pravil, ne originala. Na zahtevo je pripravljen predložiti konvenciji svoj triplikat. Preds. P. Schneller izrazi željo. samo notranje operacije. Br. Jos. Zalar pove. da je bilo v odšk. skladu dne 30. junija 1. 1014 $3138.35 ter bo v pokritje teh odšk. stroškov razpisan poseben asesment. Br. Anton Gerdina priporoča, naj se sprejemajo 'poročila odšk. odbora na znanje. Sprejeto. Br. Fr. Banich predlaga upoštevanje odborovih ukrepov ter se naj vse podpore pod $100 smatrajo kot dar in ne kot odškodnina. Sprejeto. Br. Jos. Seliškar predlaga, naj se smatra io poročila odšk. odbora kot predlogi. Sprejeto. Br. dr. M. J. Ivec predlaga, naj S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. naj br. Jos. Cvetkovič predloži, se plača Ch. Kompare dr. štev. 2 triplikat. Pripomba br. P. Schnellerja. naj se konča ta debata, dokler ne prinese br. Jos. Cvetkovič svojega triplikata. se vzame na znanje z živahnim odobravanjem. Br. Jos. Rems prečita zapisnik dop. seje. Br. Jos. Cvetkovič predlaga, da se zapisnik sprejme. Sprejeto. Predlog br. Ivana Zupana, naj vsak delegat pove svoje ime, kadar hoče govoriti, je sprejet. Br. M. Šukle predlaga, naj se voli gospodarski odbor. Sprejeto. Br. Fr. Brence predlaga br. Fr. Svete. Rev. A. Sojar predlaga br. Jos. Rosa iz Clevelanda, O. Br. Jos. Cvetkovič predlaga br. Ivana Zupana. Br. Fr. Plemel predlaga br. M. Oberžana. Rev. Jos. Tomšič predlaga br. Janeza Telbana. Dr. M. J. Ivec predlaga, naj se izvolijo v gospodarski odbor samo štiri osebe. Br. John Malerich predlaga 5 oseb. Sprejeto. Preds. br. P. Schnellei; naznani opravičilo vrh. zdravnika br. dr. Jos. Graheka, da mora oditi domov po yažnih opravkih. Br. A. Nemanich pripomni, da mora vrh. zdravnik počakati do rešitve nerešenih prošenj za odškodninsko podporo. Br. dr. Jos. Grahek izrazi željo, naj se te zadeve čimpreje rešijo, če mogoče, še dopoldan. Br. Jos. Svete pove, da odškodninski odbor še ni končal z reševanjem vsth točk ter prosi, naj bi se dalo odboru eno uro odmora v svrho rešitve. Br. Jos. Cvetkovič * predlaga, naj se rešeno opravi dopoldan, a nerešeno popoldan. Sledi še par predlogov v istem smislu, nakar prične br. Jos. Svete s tozadevnim poročilom, in sicer: podpora $200 za izgubo štirih prstov. Sprejeto. Br. Jos. Rus št. 7 priporoča izplačilo podpore $100 Št. Cesarju. Sprejeto. Heleni Jeleneič se bo dala podpora, ako bo z zdrav, izpričeva-lom dokazala, da je roka izgubljena. (Predlog br. Jos. Rus štev. 7.) Sprejeto. Prošnja M. Mavren dr. št. 20 za odškodnino radi izgube krvi se zavrne. Prošnja Jer. Vidmar dr. St. 60 za odškodnino radi operacije na nosu se zavrne. Prošnja M. Miklieh dr. št. 65 se bo upoštevala, ako bo poslano zdrav, izpričevalo. Prošnja Jožefe Pezdirc dr. št. 78 se zavrne, ker ni zdrav, izpričevala. Prošenj za podporo je bilo rešenih 32. Nato sledi čitanje pisem in brzojavk. in sicer: 1. Čestitka Rev. J. J. Omana in Rev. Lavricha, Cleveland, O. 2. Priporočilo dr. sv. Jožefa št. 7, Pueblo, Colo. 3. Čestitka M. Grilla, Chicago, 111. 4. Čestitka dr. sv. Jožefa, Ely, Minn. 5. Čestitka dr. sv. Jožefa. Joliet, 111. 6. Čestitka Johna Jermenca, Milwaukee, Wis. 7. Čestitka Slov. Svobod. Podp. Dr. št. 111. West Allis. Wis. 8. Čestitka dr. sv. Petra in Pavla št. 91, Rankin-BraddocV. Pa. 9. Čestitka in nasveti društva Frid. Baraga štev. 93, Chisholra, Minn. 10. Povabilo dr. sv. Janeza št. KUPITE FARMO! Na prodaj je 155 akrov velika farma, dobro poslopje, 12 krav, 1 bik, 1 par konj, kokoši, prašiči, poljedelsko orodje in vsi pridelki. Cena $4500. — Druga farma 140 akrov, dobro poslopje, 10 krav, 4 teleta, 3 konje, 2 prašiča, 75 kokoši, poljedelsko orodje in pridelki. Cena $4000. Odda se takoj. Veliko avstrijskih farm je že v tem kraju. Pišite, ako mogoče, v angleškem jeziku. W. H. Murdock, (21-27—8) Fly Creek. N. Y. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v državah Wisconsin in Minnesota naznanjamo, da bo obiskal ondotne večje slovenske naselbine na potovalni zastopnik Mr. IVAN ZUPAN, koji je pooblaščen, pobirati naročnino za list ali sprejemati oglase ter izdajati za to pravoveljavna potrdila. Mr. IVAN ZUPAN je večletni sotrudnik našega lista pod imenom MIKE CEGARE. Mnogo slovenskih naselbin ga je že vabilo; sedaj jih bo pa v resnici obiskal. Cenjenim rojakom ga torej najtoplejše priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, kateri so nameravali potovati v staro domovino ta teden ali nameravajo potovati v prihodnje, naj ostanejo na svo-jih mestih, ker so vse paro-brodne družbe prekinile za nedoločen čas s prometom X&dar se zopet razmere pre drngačijo, bodemo pravo časno poročali na tem me stu. Tvrdka Frank Sakser HARMONIKE bodisi Izdelujem lit kakorinekotl jrsti popravljam po Tmjnrtjili cenah, a dele ♦mežno In zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poilje, ker aem te nad 1C let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzameir kranjske kakor v*e druffe harmonik« ter računam po delu kakorfrno kdo s* htevs brez na daljnih vprašanj JOHN WENZEL 1017 E. 62nd St., Cleveland. Ohio Za en dolar 65 in sv. Jožefa št. 103 iz Milwau kee. Wis., za udeležbo pri banke- dobit*, dnevnik. "Glai Naroda" tu dne 19. avgusta 1914 v South OVOZI fiTTRJ MESECE Side Turn Hall. Povabilo je bilo'<( , ™ z navdušenjem snrejeto. l"Gla* Naroda izhaja ▼ ietti* ■ Vsem odpošilateljem pisem in1dneh na 30 V njem naj (brzojavk se zakliče trikrat "Sla-1***? vsakega dne 1. Fr. Cigler dr. št. 1, $25, »po- va", nakar se seja z molitvijo za ^^ ** ft4re domovine in mi gojem, da društvo izpolni izpri-1 ključi. čevalo. \ Ptnl gcfcneller. predsednik. 2. Jos. Steblaj dr. št. 1, $30. j. gen, pomia _______^____::. - ii- —. . .. :, _. BOTH FOR '$500 FULL 100 PROOF Ekspresni stroški plačani vnaprej. "Naravnost iz distileriie k vam." Odpošiljatev isti dan kot naročilo. TA DVOJNI ZAVOJ, ki vsebuje ealorO izbranega starega 100 ODSTOTNEGA južnega destiliranega \\ hiskey-a iz rži in galono si o odstotnega Kentucky rženegaali SourMash \vhukey-a, se vam pošlje, s stroški plačanimi vnaprej, po sprejemu $5.00. Posamezna galona, plačana a naprej $3.00. Ozaačeao bUgo, odpos!aao pssebej »a različe* nulova z* $5.C0 plačana vnaprej. Naš slovenski department vrste po posti in vse posle v tem departmentu se vrši v vašem domačem jeziku. Zahtevajte naš slovenski cenik. Krasen, oksidiran srebrni prhesek za uro ako pre skrbite imena in naslove 10 ali vee prijateljev, ki ni radi kupili whiskey. Privesek za uro vam ho gotovo u<^ajal. THE PH!L. G. KELLY CO., Inc. S'chmosd, v« [Prave Lubasove HARMONIKE importirane iz Slovenjega Gradca imam v zalogi in sicer: Model "H" trivrstna, dvikmt uglašena........ $ 4f...')0 Kranjski modei, stili vrstna, dvakrat uglašena____ $ <>0.00 Kranjski model, štirivrstna, trikrat uglašena____ $ 70.00 Hromaticno uglašena harmonika ...... Imam ...... ? '-0.00 zalogi tudi kovčege za harmonike po $ S .O O Za natančnejši popi* harmonik pišite na: ALOIS SKULJ, P. 0. Box 1402, New York City. 'KRACKERJEV' BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. "KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, irrsporliranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 !et. Ako pa Vaš lekarnar a1! gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalegi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SUVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. Poitr.a naročila se točno izvršujejo. Prva Slo ver ska veletrgovina The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. IBBl-i IBB!-1 BB Slovenska unijska TISKARNA Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da so vaše tiskovine vedno narejene v nnijski tiskarni ? Nada tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vaem tiskarskim materij al o m in je največja slov. unijska tiskarna. NAJNIŽJE CENE vsem tiskovinam za vsako društvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas. GARANTIRANO BELO ■ da ste zadovoljni s tiskovino in da so izdela natančno, kakor želite. Predco so obrnete kam drugam, pilite k nam -po cene za vsako tiskovino, Id jo pot-rebujete. Pri nas je vedno ceneje. CLEVELANDSKA AMERIKA Najstarejši slovenski dvotednik. 6119 SL Clair Ave., Qevdui Ohio II / GLAS NARODA, 2?. AVGUSTA. 1914. ilOlDZD, KI JE IIKRIiDELSTET.fi; ®o«nan 20. stoletja. ! •---- |{ Spisal nolt W. White; za "Glas Naroda" priredil* • ^ j (Nadaljevanje.) Policijski uradnik se lahno priklone Montgomery Jonesu in se ž uljudnoitjo, lastno enakim uradnikom v enakih slučajih ohrne proti Strongu: "Odkrili smo zelo skrivnosten slučaj. Povedati vama moram, kako sem dohil sporočilo o vsej stvari. Rečem samo toliko, da je prišel danes zjutraj v naš urad hrzojav, da je v tej jami ukradena zlatnina in mrtvo možko truplo." Uradnik preneha govoriti in strogo pogleda Stronga. "In povedati vam moram," pristavi nadzornik, "da smo oboje našli." ■ Ljubi Hog,' zakliče Strong, "saj ni mogoče. Hitro stopi h grobu in pogleda v notranjost. I grizne se v ustnice in se skoro prestraši. Skrivaj pogleda Mr. Jouesa, in se tako prepriča, da ni še ničesar omenil policijskemu nadzorniku. Pol ieijsrci nadzornik stopi bližje in se postavi onstran groba nasproti Strongu. "Ali ste včeraj kaj slišali, oziroma videli, £ar bi vam dale povod, da razmotaino ta skrivnostni slučaj?" s'Ne," odvrne Strong z izrazom popolnoma presenečenega človeka. "Gotovo ne." "To sem že prej mislil." Mr. Jones pa globoko zazdeha. "Treba vam je vse razložiti, da vam ne bo manjkalo podrobnejših podatkov. Mr. Jones —glas policijskega nadzornika postane uraden in resen, "je kar mi je čast naznaniti, res kralj Bal-kanije, ki si? tukaj incognito mudi." Strong se odkrije Jonesu. "Ali j t mogoče ? K a kšn o p rese n ečen je !" "Da, t<» je eno onih presenečenj, ki tako nenadno zadenejo človeka. V tem oziru nam je za hranjeno slučaj še nadalje preiskovati, ker smo našli truplo na posestvu in zemljišču njegovega veličanstva. Rudi tega vas prosim, kakor tudi vašega prijatelja, da molčite o < anašnjih dogodkih. Dajte mi svojo častno besedo. Ta zadeva pride pred večjo oblast kakor sem jaz. Strong se je komaj ubranil smehu in se kaj nerodno poklonil policijskemu nadzorniku. Res, lepa komedija! Seveda mrtvec ga ni zanimal. Toda naenkrat mu šine misel v glavo. Kaj, če bo mogla tudi Diana trpeti na teh posledicah? "Ce mi dovolite," pravi Strong, "odidem takoj!" Nadzornik zamahne z roko. in njegovo veličanstvo se formelno prikloni. llangh v, ki se cele razprave ni udeležil, je bil vesel, da se je Strong poslovil. Vsa stvar mu ni ugajala; ves čas, ko so drugi go vorili, je stopical nemirno po travi. "Dovolite," reče Mr. Jones, "da vam pokažem pot!" Jones odkoraka nekaj metrov naprej, nakar se med grmovjem ustavi. V tem trenutku se obrne Strong proti Jonesu in ga pogleda s blesteč i m i očmi. Mr. Jones zadrži sapo, nato pa hlastno reče: "Ce me spravite še enkrat v enake neprilike, Mr. Strong, potem bo nastal na tem mestu še drug grob." Strong se zasmeje. "Ze mogoče, toda ne tako kmalu." Oba prijatelja sta preživela celo popoldne ob bregu in vaseh ob reki. Iianglevu je bilo mnogo stvarij nerazumljivih, z?to mu je pa Strong radovoljno razlagal, česar ni umel. Tragedija zadnjih štiriindvajsetih ur, ga ni nič kaj zanimala. Hangley je bil ves čas zelo pobit Ln žalosten. "Ne morem si kaj, stari prijatelj, da ne bi neprenehoma mi slil na Joresove besede — že veš, ktere menim: 4in ua tem mestu izkopljemo drug grob'." — "Ne bodi preveč predrzen — ne bodi norec — ne zahajaj več k njemu ali k njej. Vem. da jo nameravaš še večkrat posetiti. Ti hočeš nazaj, nazaj k Diani. Vrjemi mi prijatelj moj, da ni vredna da se ne izplača. Ne izplača se!" Strong pa postane jezen in zagrmi nad Hangley cm: "Kako se vendar drzneš kaj takega!" Oblak , ki so se nabirali celo popoldne, so postali še bolj gosti nad reko in med drevjem postalo je črno kot v rogu. "Napačno si me razumel, prijatelj, saj nisem menil Diane. Mi slil sera le da ti preti nevarnost; kaj bi bil brez tebe? Policisti so seveda odšli, vendar grmovje ni prazno. Saj si videl dva nevarna človeka, kterih se morava bolj bati, kot policije? Rudečelasec, balkanski kralj, ju ni zastonj pozval k sebi. Blazna predrznost bi bila. če bi šel nazaj!" Medtem se je pa Strongova jeza že razkadila; ljubeznivo po-gladi I lan g leva po glavi in reče: "Ive pogum, pogum, prijatelj! Kljub temu da ugovarjaš grem. grem vseeno nazaj, ker sem obljubil Diani. Pač bi bil slab ljubimec, če bi ne držal svoje obljube." "Ah. t: i kar ne hodi," oporeka Hanglev šepetaje. kot bi se bal, da poslušajo vsak njegov zlog skrivni ogleduhi. Ce danes zvečer še enkrat sti-caš na Jonsonovem zemljišču, stavim eno proti tisoč, da te zasačijo. Izza grmovja l>odo skočili nate in te pobili na tla. pasji sinovi. In potem" — Hanglevev glas se pričuie tresti — "potem izkopljejo na istem mestu drug grob!" Nevaren sestanek. "Šema neumna! Morda misliš, da bom svojo glavo vtikal ravno tja, kjer mi jo lahko razbijejo in se bom plazil med onim grmovjem, izza kterega me lahko ustrelijo! Tebi se vrti v glavi! Sicer pa ne grem s čolnom." Iz žepa. potegne revolver in šest nabojev, ter jih vloži v strelno orožje; p.u£ko izroči Hanglevu. "Nt pozabi, da moje življenje, Di&nino in tvoje ne bo dolgo odvisno od tega čolnička; ti ostaneš na tem mestu in izvršiš svojo dolžnost. Med tem pa jaz končam svoj sestanek z ljubico." Nato pa s*1 hipno poslovi od Langleya in skoči v vodo. Z močnimi rokami prične deliti valove. Hangley gleda za njim s skrbnimi in žalosti: imi očmi. Videl je v vodi čnuo glavo, ki se je komaj razločevala <»d vodne površine. Strong ni plaval, temveč se je dal nesti od valov. V bližini svoje hiše nikakor ni nameraval stopiti iz vode. ker bi tam priletel sovražniku naravnost v roke. Voda ga je nesla proti Maldenheadu. približno tristo jardov proč. Tam skoči na breg, ožire obleko in se napoti proti Jonesovi hiši. Previdno se je plazil me l grmovjem. Nekj1 v bližini zalaja pes, potem pa nastane zopet smrtna tišina. Strcng se previdno plazi mimo hlevov. Tako pride do levega krila nizke, podolgaste Jonesove hiše. Soba, kjer je spala Diana, je bila na severni strani hiše; to je bilo Strongu dobro znano. Pod njenim ocaom je vodila pot, ob straneh zaraščena z glogovim grmovjem. Strong se plazi za grmovjem, dokler ne zagleda luči. Okoli in okoli hiše je bila velika veranda, ki je tvorila s svojo streho ne^ak balkon. Strong zakriči iz svojega skrivališča kot sova uharica, Vedel je, da ga Diana razume. Takoj ugasne luč v njeni sobi in kiaalu za tem opazi Strong na verandi belo, žensko postavo. Previdno [»ogleda izza grmovja na desno in levo, nato tiho vzklikne: "Di! ' Njegov glas je komaj dosegel balkon. Drobna glavica z bujnimi lasmi se prikaže med cvetlicami na verandi iiiStrong opazi v temini, kako se bliseijo Dianini beli zobje in kako se pojavlja droben nasmehljaj na njenih ustnicah "Cuj," reče tiho Strong. "Cuj! Govoriti moram s teboj — hitro — zelo važna zadeva je." Njegov glas je bil mrzel, skoro zapovedujoč. "Kaj imate vendar zopet? Vi ste vendar oni, ki hoče ukrasti svet. In tu stoji osvojevalec, ki zna vse, in ne more priti niti do svoje ljubice, da jit podari cvetlice iz njenega cvetličnjaka!" "Bomo videli." reče Strong in potegne velikanski robec iz žepa, kterega zaveže ob steber verande; navzdol visečega ko-nca se poprime in že sekundo pozneje stoji pred Diano na verandi. "Kdo pravi, da ne morem k svoji ljubici?" "Da,", odvrne Diana, "toda ne vem. če hi ljubila viteza, ki prihaja k meni kot tat!" (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO. Rojakom v Gilbert, Minn., okolici naznanjamo, da jo (P35 NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lin d, Ark. in okolica: Michael Cirar. San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debevc in A. J. Terbovc. Leadville, Colo.: Jerry Jam-nik. Pueblo, Colo,: Peter Culig, J. M. Roitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Louis Costello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.; Ant. Saf-tich. Indianopolis, IncL: Alois Rud-man. Depue, HI,: Dan. Badovinac. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. La Salle. HI.: Mat. Komp. Joliet, EL: Frank Laurich in John Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, El.: Frank Pet-kovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, El.: Frank Cerne. Springfield, El.: Matija Bar-bo rič. Frontenac, Kans. in okolico: Frank Kerne. Mulbery, Kans. in okolico: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolico: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolico: B. Kotzian. So. Range, Mich, in okolico: M. D. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgonc. Duluth, Minn.: Joseph Shara- bon. Ely, Minn, in okolico: Ivan Gouže, M. L. Kapsch in Jos. J. Peshel. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibing, Minn.: Ivan Pouše. Nashwank, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro- /atich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceša Little Falls, N. Y.: Trank Gregor-ka. Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger in Frank Kovačič. Bridgeport, O. in okolico: Fr. Hočevar. Barbeton, O. in okolico: Alois Balant. Collinwood, 0.: Math. Slap- nik. Lorain, Ohio in okolico: John Kumše 1935 E. 29th St. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Ple-teršek. Bur dine, Pa. in okolico: John Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa,: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok-lich. Broughton, Pa. in okolico: A. Demšar. Export, Pa. in okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Valentin- čie. Franklin, Pa., in okolica: Fran R. Drašler. Irwin, Pa. in okolico: Frank Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabre-nja. Meadow Lands, Fa.: Georg Schultz. Moon Run, Pa. in okolico: Fr. Maeek. Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod-vasnik, Ignaz Magister, Frank Bam bič in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pič. Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel. Winterquarters, Utah: Louis Blasich. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Romšak. Thomas, W. Va. in okolica: Prank Koeijan in Frank Bartol. Grafton, Wis.: John Stamp-fel. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton Stfa-rich. West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalieh. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh. ® Q) ® Q> ® * 4 Mr. LOUIS VESSEL naš zastopnik, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" ter izdavati za to ve- 8dO)8BZ SBU UQ •BJTpj'JOd «UABf{ v vseh poslih in zato ga rojakom toplo priporočamo. Upravn. "Glasa Naroda". je lična knjiga i "VOJSKA KA BALKANU Vsled vsestranske želje naroČiti smo več iztisov te knjige in j« »edaj eenj. rojakom ma nuqpo-lago. Knjiga "Vojska na Balkan«" sestoji iz 13 posameznih aeiitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno z 255 slikami, tikajo če ae opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med so-rražniki. Sešit kom je prideljea mdi večji slovenski lemljevii balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti p* i.5e, vseh 13 se&itkov skupaj pa stane s poštnino vred $L8f. Na roža se pri: Slovenic Publishing Oon 32 Cortlandt St.. New York City a*—*—jst—£—t—jst_#_ ROJAKI NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA *, NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. PodptMMl je bnmjdifeetj najugpešnej -i« tinkture nm ■veta Alpen tinkture in £ž5 - — -ženskam la možkim, kateri jo rabijo, zrastejo ▼ ie-■tih tednih lasje popolnoma, ne bodo Izpadali in ne bodo eaiveli. — —-—Ravno tako x raste možem! ▼ *—tih teonlh brada in brke. ki na bodo izpadale in ne bodo postale sive. O teku 8 dni popolnoma ozdravim revmatizem. k o« ti bol, trganje po rokah, nošah in hrbtenici. Rane. opekline, bule. ture, kraste in kurja nfaea, bradavice, potenje no*, zebli ne itd. odatranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana v Washingtonu. znamenje, da ao čista in najbolj uspešna. Pišite takoj po ceniki Pošljem sa zastonj. JAKOB WAHCI0, lots I. C4th St. Cleveland, 0. N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila braa " " $£00. Amerika in Amcrikanci. Hovenio Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Bor. J. M. Trnnka: AMKRTKA IN AMERIKAHCL Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariai ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povpraSevanje po knjigi primeroma majhno, menda raditega, ker ae ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost Cena elegantno t platno vezani knjigi je $&50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov t stari domovini POZOR, SLOVENSKI FARMERJI! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število pravih domaČih S KRANJSKIH KOS® V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljteKi- jekla v znani tovarni na Štajer- :-: skem. Iste se pritrdijo mi z rinkcami. Cena 1 kose je 1.10. f^b Kdor naroči 6 kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi D a klepalno orodje iz finega jekla; b 0 cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos. Dalje imamo tudi fine jeklene srpe po 50c. Naročilu je priložiti denar ali Postal Money Order. Frank Sakser, 82 Cortlandt St-, : - : New York, N. Y. V m Compagoie Generale fnllanllp ^(Francoska parobrodna družba.) Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. *l ATPRO VENCE" aa d«, vijak. Poštni parniki so: "LA SAVOIE" ». dva vijaka lalorhalne-■•Idva vijaka "LA FRANCE' •» tllri fijik* T' Kxpresni parniki se! "Chicago", "La Tonraine", "Rochambeao^in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK eorner Pearl it., Okesebrongk Bnlldiag. Poitni parniki odplujejo vedno ob sredah Is pristanil&i Itevilka iT W. B. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ- \ VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK Denar mecete proč! ako ne podpirste svojega rojaka. Pri meni dobite izvrstno domače vino galon po 75 c. ia tcč. Pri odjema več kot 10 galon dmjom pc-pust, ter se posebno priporočan: glarnia ■lovenekim druitvam ob priliki kake veec-Hce, tudi onim sa svatbe. V zalogi imam izvritne domače klobase In TSakovratno grocerijsko blago, ksterega ljubi naS narod. Pošiljam denar na Tee strani sveta in parobrodne listke za tbc proge. Zastopam "Glaa Naroda", prodajam in kupujem avstrijski denar. S tvrdko Frank Sakser sem v trgovski sveži. Upravljam vse ▼ notarski posel BpadajoCe dela, kar Mm javni notar. (Notary Public.) PRANK JURJOVEC 1801 W. 22mi Street, Okice, DL 1 PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Frank Petkovsek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKRQAN, IL.L. PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. ^ PRODAJA vozne listke i vseh prekomor-8kih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJAIvse v notarski posel spadajoča dela. ■lovenio Publishing Os, "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK I ZDR. DRŽ. .NAROČITE SE NANJ t