209. številka. Ljubljana, v četrtek 11. septembra XVII. leto, 1884. 1 lahaja vsak dan nečer, izimii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij ako-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ss jeden mesec- 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 ki., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tisku, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veakrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pra vništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Ali kaj je to Slovenija? Navadna politiška iznajdba, ki nema niti časti bivati zemljepisni izraz. Na Dunaji so si domišljevali Slovence pred letom 1866 in to jedino le kakor k, ko bojno orožje: dalo se jim je ime ljudstva osrednjega, da bi kazalo ljudstvom na mejah z jedne strani mržnja do avstrijskega imena, z druge strani pa sleparstvo italijanstva. Po ustanovitvi mini postala je Slovenija nevarnost, ali če ne drugo vsakdanja nadlega za isto vlado, katero njo je ustvarila umetno! Nedaven prihodek to potrjuje. V Ljubljani bo pred nekaterimi dnevi, nekateri Slovenci o povratku z nekega tabora ali z nekega ljudskega shoda, pozdravili uradnike predsedništva (officiali del presi.ho) z vpitjem: „Smrt Nemcem!" Tisti Slovenci bo na-padovalci naših ribičev Cbiozzotov: oni ao provzro-čitelji mnogih Škaudalov, katere avstrijska policija, da prikrije lokalne pogreške, zvrača na irredentizem. Fanfulla je vse to povedala in dokazala na neovrgljiv način in z njene strani je popolnem pravilno. Ali, bojim se, da italijanska uprava ne bode mogla govoriti drugačno. Na primer, bi se jo moglo vprašati, če ona ne misli, da šole na Italijanskem morajo biti laške, zakaj taiste ueso mej Slovani ua gorenjem Frijulskem? In bi se jo moglo pač vprašati, da-li ne misli, da se v cerkvah ;>o Italiji mora pridigovati laški, zakaj se tam govori slovenski? Res je, da cerkve po razgladenji velikega Ca-vourjevega pravila morejo delati po svojem in tako delajo istinito one slovensko cerkve v Italiji: duhovni (i pretti) s slovenstvom ucepljajo svoiim vernim mržnjo do Italije v imenu papeževega Rima . . . dvojno mržnjo ob jednem! Nevarnost je po vsem tukaj. Naj misli vlada in častiti Coppino (minister nauka) naj se previdi. Smoter je, da bo ondu napravi rob iz italijanske zemlje, kjer se kakor v Rim, jednako gleda v Ljubljano. Ljubljana je Mekka Slovenstva. Kakor znano, jednake ognj'šče Slovenstva je v Tolminu, v selu, kjer je še vedno živa tradicija o Danteji, ki je ondu Živel v prognanstvu in katerega bi, če bi se vrnil tja, dan danes vsprejeli s kamenjem! ... DonSlovino. Obrtniški shod na Dunaji. [Izvirno poročilo „Slov. Naroda".] Na Dnnaji 8. septembra. (Konec.; Obravnave obrtniškega shoda bile so danes 8. septembra popoludne končane. Vsprejeli so se vsi že navedeni predlogi. Navzočnih je bilo morebiti kakih 1500 osob. Razgovorov bc je udeležilo posebno veliko Dunajćanov in vsaku najponižneja opozicija in vsak predlog, nuj bi se ta aH oni nasvet nekoliko spremenil, se je kar preupil. Ljubljanski zastopniki obrtnega društva kranjskega gg. Filip Zupančič, M. Kune in G. F i sche r bo po vsem tem sklenili, da po kranjskem obrtnem društvu sklene-nih predlogov niti ne stavijo. Mnogi Dunajčani in vnanji odposlanci bili so s takim načinom zborovanja jako nezadovoljn , a kaj bi bilo pomagalo to izjaviti, preupili bi gu bili. Kakor sem poizvedel, udeležili so se sami an-tisemitje zborovanja m ti so potem odločevali. Ko je g. Kune opomnil, da se od fabrikantov *er ne more terjati dokaza zmožnosti, bil je tai upor in hrup, a pozneje, ko je bil ta p vnprejet, je vender izjavil g. Lbblich, bi la blamaJa tako gorostasna, naj velja vaj predlog le za tovarne, katere rokodelski izvaja, svoje proizvode (handvverksniiissig erzeugte Artikel). Res interesantno bi bilo, od tovarnarjev, ki izdelujejo sladkor, špirit, papir i. t. d. zahtevati dokaz zmožnosti. Pri konečni obravnavi v nedeljo vsprejel se je predlog g. Schneider-ja, da se naj postavno določi, da se sme v tovarnah delati namesto kakor sedaj po jedoaJBt, le po deset ur, a mali obrtniki neso bili vzeti v ta predlog. S tem predlogom hotel se je g. Schneider laskati tukajšnji sociialdemokratični stranki, kar se mu pa ni posrečilo, kajti proti koncu zborovanja urinili so se socijaldemokratični vodje vender v dvorano in napravili proti Loblichu in Schueider-ju velik škandal, da je morala policija posredovati. Veselice pri Ronacherju udeležili so se i udje Ljubljanske deputacije gg. Zupančič, Kur Stritzl, Bernard in Fischer za kratek in pn tej priliki so se razgovarjali tudi z gor V LJubljani 11. septembra. Povedali smo nedavno, kako je v Rimu izha jajoča „Fanfulla" okoristila se z izmišljenimi »Sokolovimi" izgredi. Obljubili smo takrat, da bodemo o tem ho govorili. Zatorej navajamo danes ves čla nek iz „Fanfulleu, ker je gotovo poučno znati, kako narodni naš nasprotnik o nas misli, kaki so njegovi nazori. Omenjeni članek slovo: Neki gospod iz Čedada na gorenjem Frijulskem, spisal je knjigo, v kateri se drzne odkriti obstoj (živobitje) mikroba, ki preti napasti Evropo in ki, ne da bi bil v sorodu z onim po doktorji Kocbu odkritim, prouzročuje na drugih poljih jednake učinke. Knjiga ima naslov: „Mlada Slavija" in preteča prikazen se razodeva takole: „Kdo sumi v Italiji, da se v vsem inozemskem (?) Slovenstvo od Arhangelskega do Novega Bazarja, od Astrahana do Ljubljane pripravlja delo neumorno, uspešno, morda odločilno in to v proučevanjih in propagandah za razširjenje slovanskega življa ua vse strani, neizimši Italije?" No, odgovoriti mu morem, da je Fanfulla, o vsem tem imela veduo najzanesljivejše vesti, ni se nikdar bala in se ne boji, da bi nam teh malo Slovanov, kar jih imamo v svoji hiši, moglo postati nevarnih. Ne da bi gojila irredentizem, marveč z dobrimi nakanami čuva odrešilno idejo pred pretiran ostjo, opisala je Fanfulla pred petimi leti tiste maloštevilne naše Slovane, ki bi hoteli biti mikrob Italije. Štiri ali pet tisoč kmetov jih je, razkropljenih po gorenjem Frijulskem, kateri govore slovenski, kakor bi jaz govoril hotentotBki, to je barbarsko mešanico barbarskega jezika, katerej bi se čudil kak profesor iz Petrograda in za katero bi sam hrvatski ban osebno potreboval tolmača. Ta majhna Slavija je torej. Tisti seljaki bp pokoro vajo našim zakonom, plačujejo naše davke, rode ee, žive in bivajo v senci naše zastave; a vprašajte jih po nj.h domovini in odgovore vam: „Smo Slovenci" s plemenito ošabnim pogledom, kakor avBtro-cgerski vojaki romunskega rodu, kateri ti na dotično vprašanje odgovore latinski: „Ego r o m a n u s su m." LISTEK. Kitaj in njegove naprave. (Dalje.) Je zi k. Kako bo je začel jezik, to je skrivnost za V8e učenjake. Kadar poslušaš govorjenje in vidiš kako metodična zveza glasov izražuje razne misli vprašaš 86 osupnen, kdo je vstvaril to čudo ? Ako potuješ po raznih deželah zemeljske oble in slišiš mnogo-različnih jezikov, nerazumljivih drug drugemu, se ti še bolj zanimljivo zdi zasledovati, kdo je ustvaril toli različne jezike rHznih narodov. Jezik se je začel v globokej starodavnosti, in usiljuje se nam misel, da je bila slavna in blesteča doba v začetku sveta, ko je Človeški um bil sposoben ustvarjati si narečja raznih plemen, katera sestavljajo pozneje človeško društvo. Naši predniki o tem neso zapustili nič natančnejših poročil, kakor tudi zapadni učenjaki ne, če tudi ima naše slovstvo za 2000 let starše pisane spomenike, nego je Homerova pesen. Dali so pa nam nekatera poročila o tem, kako bo je spreminjala naša pismenost, ki so gotovo zanimljiva za vsacega, kateri se zanima za zgodovino starih časov. Zgodovina nam pripoveduje, da v dobi od začetka sveta do 3000 let pred Kr. r. Kitajci neso imeli nikake pismenosti. Imeli so navado zavezavati ozle na vrvici, da so si zapomnili kak dogodek. Ta običaj se je ohranil v nekaterih mestih do današnjega časa. Še zdaj pogostem vidimo, koga narejati ozel na robci. Isto je važno vedeti, kje da ne znajo pisati. To je znak nevednosti in zaostanka. Na daljnem vztoku se še sedaj cela plemena, katera so oddaljena od upliva ostalega sveta, ohranila v vsej čistoti prvotni jezile in še sedaj ne umejo pisati; zamore se misliti, da bo ti narodi ohranili nespremenjene in prvotne korenine besed, katere sestavljajo njih jezik. IzuČenje teh narečij moglo bi dat' bogato gradivo za splošno poznanje jezikov in njih razvoja. Najprej se je pojavila pismenost v Kitaji za cesarja Čan-ki-ja. On je izumel pismene znake, ki se imenujejo tsiang. Sestavljal jih je po sozvezdji. Ti znaki se neso imenovali črke, ampak liki, ker bo predstavljali predmete, kakeršni so. Znaki tsianga so za deset vekov starejši, kakor prvi egiptovski pismenski znaki. Sistema tsianga je jako primitivna. Bolj dovršila so pismenost Bledeča pokolenja. Njen razvoj je mogoče zasledovati več atoletij. Poprej smo, kakor sem že povedal, imeli like, podobe; s časom so se polagoma spremenili in navstala je abeceda li, katera še vedno predstavlja predmete, samo da so liki nagneni. Z li so pisane knjige Konfucija in Laotse-ja. Nekaj pozneje za carstvovanja carja Čang-Janga-a iz rodbine Ču v 783. letu pred Kr. r. je akademik Si-Lin uvel nove premembe v pismenost. Znaki, katere je on izumil, imenujejo se to tehiang. S temi znaki so pisane svete knjige I-Kinga, jedine, katerim je bilo prizanešeno, ko je cesar Tzing - Cju- Hang zaukuzal občno sežiganje knjig. Črke to tebiang bile so v rabi do vlade cesarja Tzinga v 24(> letu pred Kr. r., ko so se uvele nove spremembe v pismenosti. Te spremembe Be tičejo samo obrisov črk. Te poslednji pismeni znaki ohranili so se do sedaj v ofi-cijalnih tiskovinah. Nadpisi nad poslopji in ua dragocenih posodah pišejo se s temi znaki. Pa v omenjenih dobah tm Se naša pismenost ni bila dovršila. V začetku prvega Bt stijanskej ča- sovnej štetvi je bil nel t Čeng-Mian druge nujoo potrebne podpore v tekočem letu. (Št. 6608 I. 1883.) C. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani predložilo je deželnemu odboru z dopisom dne 2. febr. 1884, št. 2735 1. 1883t prošnjo županstva občine Vipave za državno podporo za nujno potrebuo uravnavo potoku Močilnik, ter je prosilo za dovolitev primernega doneska iz deželnega zaklada ^vsaj kot posojilo, da bode mogoče delo uravnanja pričeti. Po poročilu c. kr. deželnega predsedstva na c. kr. ministerstvo poljedelstva, katero je bilo v prepisu pridejano navedenemu dopisu, proračunjeoi so bili skupni troški za uravnavo te vode i:a okrogli znesek 900O gld, ter se je v ta namen prosilo 6000 gld. doneska iz državnih sredstev. Deželni odbor je v sled tega z dopisom št. 1035 dne 10. februvarja l. 1884 županstvu Vipavskemu naročil, naj semkaj poroča, koliko bodo znašali doneski uravnanja tega potoka udeleženih občin. Z vlogo dne 13. februvanja 1884, št. 260, poročalo je župaustvo občine Vipava, da so dotične občine sklenile, da hočejo ^ložiti donesek v gotovem znesku 300 do 400 gld. po davčnih prikladah, kakor tudi preskrbeti potrebno tlako v vrednosti najmanj 100O gld., kar bode zadostovalo, da se od vrue preteča nevarnost po vodi, ki je mej tem časom nastala in ki preti podreti most na cesti proti Slapu in dve cestni progi, Glede na to, da je slavni deželni zbor s sklepom dne 7. oktobra 1. 1882 deželni odbor pooblastil, da sme eveutualno še dovoljevati podpore za uravnavo vodu v Vipavski dolini, in glede nu to, da je deželni odbor prepričan, da se v zadevi povračila prošenega posojila 2U00 gld. od vdeležemh občin pač ne sme Bog ve kaj pričakovati, dovolil je deželai odbor za vravuavo potoka Močilnik 1000 gld. podpore, ter je ta znesek z dopisom št. 2756 dne 23. aprila 1. 1884 dal na razpolaganje slavnemu c. kr. deželnemu predsedstvu. Z dopisom št. 1065 dne 20. maja l. 1884 naznanilo je c. kr. deželno predsedstvo, da se je za uravnavo potoka Močilnik iz dotacije poljedelskega ministerstva in ministerstva za notranje zadeve za leto 1884 dovolil donesek po 3000 gld., torej skupaj 6000 gld. iz državnih sredstev. Zaradi tega je tudi c. kr. deželno predsedstvo dalo potrebne ukaze, da^se izvrši uravnanje potoka. (Št. 1035, 2756 1.1884 ) (Dalje prib.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 11. septembra. Štajerski deželni glavar je omenil pri otvoren i i deželnega zbora, da se bode letos zboru predložil nov poselski red, na dalje je omenil, da se bode zidalo novo poslopje za tehnično šolo. Političnega položaja glavar ni nič omenil v svojem govoru. Včeraj so se mu predstavili deželui uradniki. Klub čeških veleposestnikov deželnega zbora pripravlja predlog, da se v vseh českib srednjih Šolah uvede nemščina, v vseh nemških pa Češčina za obligatni predmet. Radovedni smo, kaj na to poreče urednik najnovejšega slovenskega dnevnika, ki se je v mestnem zboru Ljubljanskem tako branil uvedenju obligatnega pouka slovenščine na Ljubljanske] realki, sedaj pa svoje germanizatorske poskuse vedno hoče opravičiti s tem, da kaže na podobne razmere na Češkem, ki s pa le njemu podobne zde. Poslednji čas so nemški liberalni listi neprestano napadali ga Uske Poljake in |im očitali, da se njih politika ne ulema s politiko naše države. Na te napade odgovarja „Cza.v, da Poljaki hočejo podpirati samo cesarsko vnanjo politiko, pa nikake druge. To, kar se je pisalo proti Poljakom, je samo obrekovanje. — Deželni zbor je v torek jednoglasno vsprejel predlog, da dežela prevzame poroštvo za plačilo m.in 300 000 gld., katere posodi država za nakup semenskega žita, potem je sklenil, da se trgovska zbornica premesti iz Brodyja v Tarnopol, da bodo nova obrtna podjetja prosta deželnih priklati, da se naprosi vlado, da dela na to, da se zn'ža voznina za sol ia v vseh krajih Galicije odloČi soli isto ceno. Nadalje je deželni zbor zavrgel protest volilcev proti anuliranji volitve poslanca Iskr-zvskega. Naposled je zbor sklenil resolucijo na vlado, da strogo postopa proti židovskim zakotnim šolam. Soliioffradsli o veleposestvo je predvčeraj izvolilo 5 konservativcev v deželni zbor. V zboru imajo sedaj konservativci večiuo in sicer 16 poslancev, liberalci pa samo deset. Na Hrvatskem je jnko živo volilno gibanje. V Slavoniji atoje stvari za vladno stranko jako dobro, na Hrvatskem samem pa bodo v več krajih zmagali Starćevićevci ali pa vsaj dobili znatno manjšino. Neodvisno stranka pa v -dno zgublja zaupanje, kajti narod se nagiba na odločno vladno, ali pa na odločno opozicijsko stranko, to je k stranki prava. Tako je neodvisna utranka sklicala volilni shod v drugem volilnem okraji Zagrebškem, a ta shod se je z večino izrekel za kandidata pravne stranke. Včeraj je ogemki ininisterski predsednik Tisza govoril pred svojimi volilci v velikem Vara-dinu. Izjavil je, da je mir zagotovljen in se more Ogerska baviti z urejen jem notranjih razmer. Najprej bode treba skrbeti, da se doseže ravnotežje v bud-getu, potem bode pa treba skleniti kake naredbe proti naroduoBtuim, verskim in socialističnim agitacijam. Nadalje je treba reformo* ati gospodsko zbornico in podaljšati mandate poslancev na šest let. Ta predlog ministerskega predsednika smatra se za program vlude za bodočo zasedanje državn°ga zbora. Za nas je najvažnejše vedeti, da Tisza hoče nove nartdbe proti narodnostnim agitacijam. Ogerski vladi ne zadostuje, da so že sedaj nemadjarske narodnosti oropali skoro vseh pravic, temveč z novimi nared-banii hočejo zabraniti vsak pojav narodue zavesti in jih pomadjariti. Namen Madjarjev je, popolnem uničiti nemadjarske narodnosti v Ogerskej, zlasti pa Slovane. Na novo se bodo v Bosni in Hercegovini osnovale štiri domače stotnije. Potem bosti okopavam deželi ime11 12 svojih stotrnj. Vsaka teh stotnij broji 1O0 domačincev, poleg tega so jej pa pride-• jani 3 častniki, 1 častniški namestnik in 20 mož iz c. kr. vojske. Stroški za to domačo bosniško voJBko iznašali so dozdaj 346.000 gld , od zdaj bodo pa 470.000 gld, na leto. Pnhodn)e leto se bodo pa že imenovali definitivni batalijonski poveljniki, kar bo zopet povišalo te stroške. Vlada neki namerava osnovati kazenske kolonije. Dala je povelje nekej pomorskej ekspediciji, da naj ogleda na obrežji Afrike, kje 8e bo zato našel primeren kraj. Število kaznencev se vedno množi, zlasti mnogi prihajajo večkrat zaporedomo v vječe, ter večina njib je kmetov, zato bode vlada take, ki so že bili večkrat kaznovani, pa še neso pustili svojih hudodelskih navad, odposlala v take kolonije, da bodo tam obdelovali zemljo. Take kazenske naselbine imajo že tudi druge evropske države. Viiaiije države. Shoda treli cesarjev se ne bodo udeiežilj ' samo skoro vsi ruski ministri, temveč tudi mnogo Lobl ch-om. Izjavili so mu, da se z njegovim pretiranim postopanjem in idejami ne morejo u;emati. kajti kranjski obrtniki izgubili bi vse simp.Uije v deželi, ko bi take zahteve stavili. Tndi so opazili g. Loblichu, da je jako čudno, da je on po takih sklepih še čiau zjedmjeue levice v državnem zboru, na kar je g. Ldblich odgovoril, da od stoji ua nemško-uarodnem stališči, ako-ravno pričakuje le od konservativcev, da bodo pospeševali sklepe obrtnega shoda. Iz tega je vidno, daje Lobi i c h „štreber" naj navadniše vrste, kaker-inih je žal vsekdar in povsod preveč, ne izimši nas Slovencev ter da mu nikakor ni toliko proti zidom, ker se je na njegov predlog volil g. Matties predsednikom III. obrtniškega shoda, kojemu Dunajčani ne morejo odpustiti, dajeagitoval in glasoval proti podržavljenju severne železnice, — torej za žide. Jedini pravi nasprotnik Židov je mehauiker Schneider. Iz vsega se torej razvidi, da III. obrtniški shod vsled pretiranih, deiouia obrtuikom posredno celo Škodljivih sklepov, ne bode imel zaželjenega uspeha, kajti sleherna terjatev bodi si v političnem ali pa v gospodarskem oziru mora imeti meje, da ne postane smerna iu ueizpeliiva. Delovanje deželnega odbora kranjskega. Deželni odbor kranjski izdal je posebno poročilo o svojem delovanji od 1. avgusta 1883 do 31. julija 1884. Izmej jako obširnega gradiva povzamemo na-sleduje za deželo Kranjsko zanimljivu podrobnosti: G. kr. deželna vlada v Ljubljani jez dopisom dne 12. oktobra 1. 1883 št. 7211 naznanila deželnemu odboru, da je c. kr. miuisterstvo notranjih zadev potrdilo predložene načrte za uravuavo Save, ter da se imajo od tega dela še v teku leta 1883 izvršiti stavbe za uravnavo sedanju struge pri Pod-gradu za proracuujeuo svoto 6382 gld. 2 kr. in od najnujnejših naprav za uravnavo Save od Laz do Kiesnic, katere so proračunjene na 34.000 gld., se ima leta 1883. dodelati za svoto 9522 gld. 93 kr. C. kr. m i u i -1 ei .si v.) notranjih zadev je ob jed-nem naročilo c. kr. deželni vladi, da naj glede sklada za obrambo Savskih bregov upliva na to, da bodo dotični udeleženci kakor tudi dežela kranjska dali primerne doneske k vsem stavbam za uravnavo Save in obrambo bregov. Vsled tega zaukazala je c. kr. deželna vlada c. kr. okiajnima glavarstvoma v Ljubljani in v Kamniku, naj izvršita konkurenčno obravnavo z dotičnimi udeleženci in z južuo železnico ter je tudi naprosila deželni odbor kranjski, naj pove, koliko bo dal deželni zaklad za leta 1883. nameravano uravnavo Save ia za breg braneče Btavbe. Z dopisom dne 30. marcija I. 1884, št. 6608, naznanil je deželui odbor c. kr. deželni vladi, da je za stavbe uravnauja Save in za obrambo njenih bregov, katere se za skupno svoto 15904 gld. 95 kr. nameravajo izvršiti leta 1883., dovolil donesek 2000 gld., ter ob jednem deželni blagajnici naročil, naj ga izplača; glede doneska za leto 1884. pa se deželni odbor za zdaj ne more izreči, ker mu še ni mogoče presoditi, koliko se bo od splošne svote 5000 gld., ki jo ima deželni odbor za „javne vodne stavbe" za leto 1884 na razpolaganje, porabilo za dejan v ječo. Podal je carju prošnjo za pomiloščenje. Ta prošnja je bila sestavljena iz treh tisoč besed. Besede so bile uačitaue na mnogo ložji in pripro-stejši način, kakor ie bil prej v nuvadi. Cesar ga je pomilostil iu h hratu je zaukazal njegovo zbolj-šano pismenost splošno rabiti. Poslednji pot so se pismeni zuaki pri nas pre-meuili za vladajoče rodbine Han. Jedeu carjevih svetnikov, ki je hotel carju davati kakor hitvo mogoče poročila, sestavil je polbitropisno aebecdo, na podlagi sisteme li. Pet stoletij pozneje prešla je ta siBtema v po-polen hitropis in se še sedaj rabi na Kitajskem. Pri tej pismenosti potrati se manj časa, kakor pri katerej koli prejšnjih tako pii črtanji likov, kakor pri črtanji črt, sestavljajočih besede. Iz tega se lahko razvidi, kako težko je izučenje pismenih spomenikov naše Btare literature. Pismo, katero se sedaj rabi je hitropis, sestavljeno je tako, da se z jedno samo potezo zapiše celo besedo, brez najmanjših obstankov ali pretrgljejev. Vse posamične črtice so zjedinjene mej seboj. To jo brez dvojbe jako pripravna nova upeljava. Oncijalna pisma, dela pri izpitih, pisma na cesarja pišejo se posebno rav.ločno in z veliko skrbnostjo. Pri nas so različni obrazci kaligrafije in njih izučenje je glavni predmet naše odgoje. Pišejo pri nas s tušem, pri čemer so določena pravila, kako ravnati s tušem in vodo, kako držati Čopič in papir pri pihanji. K koncu hočem še povedati nekaj besed o posebnosti, ki odlikujejo našo pismenost od zapadnoevropske. Mi si prizadevamo v pisavi izraziti ne samo obseg kakega dela, temveč najmanjše različje mislij pisatelja. Če je delo napisano v vzvišenem tonu, imamo mi posebne črke, katere ugajajo baš temu tonu. če je pisatelj humorist, imamo zato zopet posebne črke, da izrazimo humorizem idt. V tem jaz vidim prednost naše pismenosti pred zapadno-evropsko. Ž njo izrazimo ne le smisel kake znamenite fraze, katero je izrekel kak znameniti človek, ampak tudi ton, v katerem je povedana. Razredi. V Kitaji bo štirje razredi ali kategorije državljanov, k* se odlikujejo po zaslugah in veljavi, katere odločujejo zakoui vsakemu iz njih. Ti razredi ..o sledeči: učenjaki, zemljedelci, obrtniki in kupci. Taka je razredba občinstva v Kitaji. Učenjaki zavzemajo prvo mesto, kot predstavitelji duševnega plemstva; zemljedelci zavzemajo drugo mesto, ker pridelujejo najpotrebnejše za deželo — živež, obrtniki so bolj ali manj čislani, kakeršen je njih obrt, kupci pa zavzemajo poslednje mesto. Prva dva razreda sta najbolj spoštovana in sestavljata plemstvo uma in truda. Jeden del našega plemstva moral bi imeti ua Bvojem grbu pero ali čopič, drugi pa plug, in polje grba prvega bi moralo biti modro, da bi predstavljalo nebo, druge pa temno in bi predstavljalo zemljo. Ves čas sta človeško pozornost nase obračala dva nasprotna pola: nebo in zemlja. Nebo t. j. vae nevidno m neobsežno iu zemlja, kakor naravni vir človeškega truda. Če se bavenje z znanostjo smatra za najplemenitejše iu uživa največje spoštovanje, ter dela človeka sposobnega voditi javno in državno Življenje, je pa poljedelstvo zaradi tega nič manj čislanja vredno, ker je glavni vir materijelnega obstanka. Obrt in trgovina stojita h kmetijstvu v istej razmeri kakor veje b koreninam. (Dalje prih.) ruskih diplomatov, mej drugimi ruski poslanik na Dunaji knez Lobanov-Rostovski in ruski vojaški atache pri ruskem poslaništvu ua Dunaji Iz tega, da se bodo diplomatje mnogoštevilno udeležili tega shoda, sme se sklepati, da bode imel velik političen pomen. Pruski državni sovet se bode kmalu sklical, ustanovljeno je že vseh sedem oddt-ikov. Kakor je že jedenktat bilo povedano, se ne bode z nobeno zadevo bavil ves državni sovet, ampak le jeden iz teh sedmih oddelkov skupno s predsednikom (car-jevičem), vsemi državnimi ministri iu državnim tajnikom. Belgijski senat je pred včeraj izrekel pri posvetovanji o nekej interpelaciji zarad nedeljskih izgredov svojo nevoljo zaradi t^b izgredov, potem pa prešel o tej stvari na dnevni red. Minister notranjih zadev je pa naznanil pri tej priliki, da se je zaiad teh izgredov že začela preiskava. V torek sta prišla v Aleksaudnjo angleški komisar Northbrook in ueneial Wolseley. V imenu egiptot ikega podkralja ja je vsprejel Nubar- I paša. Iz Aleksandri)«- sta odpotovala takoj dalje v Kajiro. Dopisi. Z Dunaja 8. sept. [Izv. dop.] (V sprejemni izpit h e bi res moral vršiti samo Slovenski.) Uvodni sestavek v štev. 204 .Slov. Naroda" je obravnaval vsprejemne izpite na Kranjskih gimnazijah, le škoda, da ga je drugo polovico državno pravdniatvo zaplenilo. Scer se pa v njem ni zahtevalo nič pretiranega, nič nemogočega. Znani ministerski ukaz ustanovil je pri kninskih gimnazijah prvi in drugi ra>.red z izključno slovenskim učnim jezikom. Ker se v s p r e-jemni izpiti vrše le za prvi razred, jasno je, da se pri gimnaziji v Ljubljani, v Rudolfovem in v K ran j i, dotični izpit mora vršiti le t. j. izključno Bi o venski, ker je prvega razreda učni jezik izključno slovenski. Vzprejemajoči učitelj ae po ministerski naredbi pač le mora prepričati, znajo li učenci vzprejemanci dovolj slovenski, ker je ravno ta slovenski jezik učni jezik v prvem razredu. Nepostavuo, a tudi poj>oloem nepotrebno pa je, da se do sedaj od slovenskih dijakov v slovenske razrede ustopajočih terja znauje nemškega jezika. Ad quid? Saj se vaprejeti ue poučujejo z nemškim učnim jezikom. In nemščina kot predmet se tudi tako poučuje, da pri tem nikdo no zahteva kakovega prejšnjega znanja nemščine. Pov-sodi ne dijakom pri tem predmetu pomaga z materinščino, s slovenskim učnim jezikom. In raujki Šolar je ravDO za to upeljal Madeirin „Deutsches Lesebuch" ter mu sestavil slovenski besednjak. Tako ravnanje zahteva naravna zdrava pedagogika. To pa tudi spričuje, da dijakom v slovenske razrede Btopajočim ni treba znati nemškega jezika — po takem je odveč, da se pri vsprejemnem izpitu z nemščino mučijo in more. Utrakvizem ali pa narodna ravnopravnost, zakričal mi bode kak najet pisač. To kričanje ni druzega nego pesek v oči slovenskega prebivalstva v kranjski deželi. Zakaj se pa od Nemcev, ustopajočih v nemški oddelek I. razreda Ljubljanske gimnazije ne zahteva znanje slovenskega jezika, zakaj se ti nemški dijaki izprušujejo le nemški?! Odgovor je jasen in kazal bi z nova kolika krivica se godi slovenskim dijakom, da jih z dvojnim delom in z dvojnimi zahtevami obkladajo. Ministerski ukaz o vsprejemnih izpitih od leta 1870 (in tega ni letošnji ukaz od maja nikakor pre-drugačil) je tako jisen in vsem razmeram prikladen, da se človek le čudi, zakaj bi slovenBkej mladini ne smel hasuiti. Po Češkem in Moravskem, v Galiciji in Bukovini se ravnajo po njegovi določbi: izpit se vrši v učnem jeziku in o učnem jeziku. Po njem se ravnajo v Dalmaciji — in neki Primorec mi je pripovedoval, — da bo nekdaj tako ravnali tudi v Trstu in v Kopru. V Kopru, ko je bila zgornja gimnazija popolnem nemška, nižja pa izključno ali pa večinoma laška — iu vsprejemni izpiti so se vršili laški, t. j. v učnem jeziku I. razreda. Predno so bili Lahi v Trstu si ustanovili laško gimnazijo, bili so na državnej nemškej gimnaziji laški oddelki (v I. in II. razredu) poleg nemških in VBprejemni izpiti bo bo vršili za nemški oddelek nemški, za laški pa laški — in državna nemška gimnazija Be zaradi tega vender ni podrla — in država ni trpela nikake škode. Iz vsega tega iu iz postavno veljavnih mini-sterskih naredeb le sledi, da imajo oni narodnjaki prav, ki zahtevajo : vsprejemni izpiti po Kranjskej naj se vrše izključno slovenski in le v Ljubljani za nemški oddelek nemški. Krasa 8. septembra, flzv. dop] (Odprava šolskemu voditelju g. Hrovatinu v Sežani.) V Vašemu listu odgovoril je že Komen-ski šolski voditelj prav krepko nadučitelju Sežan skemu, g. Hrovatinu. Mej drugim pa tudi javi: „in za drugo je Vaš g. nasprotnik — .Slov. Naroda" dopisnik — odgovoren*. To je istina; ali jaz niti nesem mislil več pomočiti peresa, da bi g. Hrovatinu dalje odgovarjal, saj me je njegov originalni odgovor v 198. listu „Slov. Narodu" dovolj uveril, da je težaven boj s takim nasprotnikom. Mislim, da je izobraženemu čitatelju znan oni Goethe-jev izrek, ki je primeren v tem obziru — in torej ga tudi neh-čem navesti, da bi ue pretresel preveč Hrovatinovih rahl h živcev! . . . Vender, da ne bode mislil, da mi je „sapo Z9prlu in, da tudi kolikor toliko ustrežem Komen skemu voditelju, slede naj te vrstice. Go8p. Hrovatin sam imenuje svoj spis .Sadjarstvo" .suhoparen". Tedaj on „suhoparnosti" pouuja učečej se mladini! Izrek veljavnega deto-vodca. nDas Beste ist fiir die Jugend kaum gut genug" neznan mu je povsem! Glede deželnega šolskega sveta se naš učeni agronom čudno zagovarja, posilil me je smeh, ko sem čital one vrstice. Nikakor ne vidim v kroniki Komenski preveč hvalisanja in zahvale je Komenski voditelj vsprejel v kroniko, kar je čisto pravilno; Vi pa ste jih tiskali posebej. Kar je pohvalnega, treba javno priznati, verjemite pa, da Vaše posebej tiskane zahvale še bolj v oči bodejo. Vaše opravdovauje glede „obiskovanja" in „nad-zorovanja" je jako plitvo; mislim, da Vam tudi gosp. c. ki. okrajni šolski nadzornik ne bo vedel za-nje hvale! Prevelika dobrota, da mi ponujate mikroskop, da bi boljše videl. A začasno mi ga ni treba. Smešna je Vaša trditev, da je razvrstitev učiteljskega osobja Sežanskega primernejša, ker gospoda kateheta omenjate koj na drugem mestu. A meni se zdi, da ste tu na povsem krivem potu. Po mojem mnenji bi morali omenjati na drugem , mestu svojega namestnika, gosp. definitivnega j učitelja K., koji Vas v posebnih slučajih zastopa I ali nadomešča (n. pr. ako ste bolni itd.); a kedaj j to Btori katehet, kojemu prisojate toliko prednost?! Ne bodem Vam odgovarjal na druge ni če ve VaSe ugovore, v katerih ste se ponižali do —., ker omenjate ob .oboroženih očeh", o inežnarji, ki od-zvonil je dan itd.; vender molčati ne smem na nekoje Vaše izjave! Ali se boljše piše „poročilo" ali .sporočilo", o tem ni več dvojbe, odkar je veljalno besedo rekel v tem obziru, slaven filolog, o katerem bi so reklo „Roma locuta causa fiuita". Će se v mojem dopisu nahaja jeienkrat „po ročilo", dru-gokrat .sporočilo", to je krivda ali korektorjeva r.li tiskarjeva; jaz se dosledno držim pravilnega iz* razu ,,s poro čilo". Glede dveh oddelkov v III. razredu ste Vi napačno postopali. Ako je bilo tako, kakor Vi omenjate, potem je bila Vaša dolžnost, to v kroniki omeniti, kakor je storil Komenski voditelj, ker je bil radi pomanjkanja prostora v L razr. poludnevni pouk. Jasno je iz tega, da Vam ni znano, kaj je kronika, in potem se osmeljujete mene vprašati .kbj je kronika ?" D.fiicile est non seribere satyram ! Glede stilističnega in .jezikoslovnega j e-jezika" (brrr!!!) tudi nekaj — kvasite! A z Vami se o takih stvareh niti ne menim! Zaradi tega je za-me tudi indignacija, ako me glede jeziške vede s seboj primerjate. Istina je, da se ne domiš-ljujem, da sem kak Ljuhljanski Levstik; a to moram izpovedati, da mi ni bilo do sedaj žal „ne skrbi, ne trudov," da sem se priučil vsaj toliko mili materinščini svoji, da je moje znanje v tem predmetu tako, kakeršno se sme zahtevati od slovenskega učitelja. Vi pa te stopinje še neste dosegli; Vaš „ne-stvor" jasno kaže, da bi se imeli še iz Praprot* nikove slovnice mnogo učiti. Nikarte misliti, da se kdo povzdiguje že nad druge učitelje, če je nadučitelj! Sreča in druge okolnosti uplivajo dandanes, ako kdo dobro službo dobi; žalibog, da se zmožnost skoro popolnem prezira. Domače stvari. — (Dnevni red mestnega odbora javni se j i), katera bode v petek 12. dan septembra 1884. leta ob G. uri zvečer v mestni dvo- rani. I. Naznanila prvosedstva. II. Pomnoženega pravnega i u personalnega odseka poročilo o pre membi mestnega statuta. Naposled: tajna seja. — (Dr. Fran Rački,) predsednik jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti bil je v Odesi izvoljen predsednikom arheologičnega kongresa. Za to odlikovanje zahvalil se je v ruskem govoru, ki je bil jako pohvalno vsprejet. — (Gosp. Ludomir Proszviiski) pisatelj poljski iz Varšave prišel je daues preko Celovca v Ljubljano, da se seznani z našimi razmerami. — (Slovensko učiteljsko društvo) zborovalo je danes dopoludne v telovadnici mestne Šole na Cojzovi centi. Zbor je bil jako številno obiskan, navzočnih je bilo nad 60 učiteljev iz raznih krajev, tudi s slovenskega Štajerskega in Hrvatskega so bili nekateri zastopniki. Zborovanje je trajalo do 12. ure in razpravljala se je peticija, katera se ima izročiti deželnemu zboru kranjskemu, naj bi se učiteljem petletnice računile po 10°/0 od njihove plače, katere sedaj uživajo, in da se dovolijo učiteljem na jednorazrednih ljudskih šolah funkcijske doklade. — K zborovanju je prišel tudi g Š u kl je, kateri je povedal, da bode prošnje učiteljev zagovarjal v finančnem odseku, ker je on po ročevalec o normalno-šolskem zakladu v narodnem klubu in v deželnem zboru. A malo je upanja, da bi prošnje že v sedanji sesiji prodrle, zatorej treba potrpljenja. Nadalje pravi, da ou izdeluje nov šolski zakoo, kajti skrajni čas je, da pri tolikem številu šolskih zakonov in novel dobi Kranjska šolske zakone, kateri bodo šolstvo v celotnih postavah uredili. A delo je tako ogromno, da ga do letošnjega zasedanja ni mogel dovršiti, pač pa bode do prihodnje sesije s tem delom gotov. Nasvetovane prošnje so se potem jednoglasno vsprejele, kakor tudi vse druge manj važne peticije na deželni zbor kranjski. S trikratnimi „slfva!" iu .živio!w-klici na pre-svitlega cesarja končal je predsednik vodja g. Andrej Praprotnik zborovanje. — Tudi udovsko učiteljsko društvo je pod predsedstvom g. prosta dra. Jarca danes dopoludne zborovalo. — (Shod volilcev v Sežani), katerega je Bklical g. dr. vit. Tonkli preteklo nedeljo v Sežano, bil je dobro obiskan. Po gosp. poslanca poročilu o delovanji v državnem zboru, interpeloval je gosp. Klobovs, kaplan v Štanjelu gosp. poslanca, zakaj slovenski poslanci in zlasti dr. Tonkli sam, kot vodja, neso stavili interpelacije na vlado, ker ni dovolila slavnosti Inagoslovljenja zastave slovenskega delavskega druStva v Gorici. Dr. vitez Tonkli je odgovoril, da vlada ni prav nič kriva, da se je vlada z društvenim predsedstvom o slavnosti dogovorila in da je le predsedstvo zakrivilo, da se slavuost vršila ni. — (Premembe posestev.) G. Gregelnovo hišo v Frančiškanskih ulicah kupil je gospod Fran Doberlet za 13.000 gld. — Škandrovo posestvo na Brezovici kupil je g. Fran Štrukelj, mesar in hišni posestnik v Kolodvorskih ulicnh ža 23.000 gld. — Posestvo pri nekdanji „Zaponi" (zur Schnalle,) dosedaj lastnina stavbene družbe kranjske, kupil je zet tukajšnjega trgovca g. Schobra g. Peter Schleimer veletržec z južnim ovočjem v Varšavi, rodom Kočevec za 20.000 gld. Prihodnjo spomlad prične zidati na kupljueme prostoru novo hišo, v kateri bodejo v pritličji prodajalnice. — (Ušla sta) dva krojača krojaškemu mojstru Tiuetu Rožancu v Gorici, ter mu odnesla vsaki 25 gld., skupno 50 gld. za napravljeno, pa ne plaćano obleko. Sedaj ista srditi mojster v prošnji na deželno vlido kranjsko in na mestni magistrat išče. A kaj pomaga če tičke„tudi ulove, obleka ne bode več nova in sleči jih tudi ue sme. — (Iz Bozena) se nam piše v 9. dan t. m. Daues je Laška mejno quarantaino v Peri odstranila, ker je dohajalo od dne do dne večje število ubogih Laskih delavcev, ki so se na državne stroške na meji prav dobro imeli; do 400 teh revežev so morali povprek na dan streči, in dobro rediti, da Be jih kolera ne prime. Vender pa zua biti, da prebrisani sosedje odstranivši nepotrebne sitnosti v Peri nameravajo Avstriji zatisuiti oči in odvzeti povod, da glede neugodnih razmer ne zapre meje Luškim begunom, ter ne posnema svojih za blagor domačinov preskrbnih sosedov. — (Razpisana) je služba 2. učitelja na dvo-razrednici v Loškem potoku. Plača 400 gold. Prošnjo do 10. oktobra t. I. na c. kr. okr. šolski svet y Kočevji. _____ Telegrami „ Slo venskemu Narodu": Dunaj 11. septembra. „Politische Cor-respondenz" poroča iz Varšave: Vse vesti o nenavadnih naredbah povodom bivanja ruskega carja in carice v Varšavi so pretirane. Car in carica vozila sta se v odprtih kočijah brez spremstva po mestu. Najsimpatičniji utis vzbudil je obisk katoliške Aleksandrove cerkve. Iz Novo-Georgijevskega peljeta se car in carica naravnost v Skierniewice. Knez Wittgenstein in grof Senkendorf, ki sta odredjena, da sta avstrijskemu cesarju na službo, peljeta se avstrijskemu cesarju do ruske meje nasproti, kjer ga bosta v carjevem imenu v Granici pozdravila. Napolj 10. septembra. Položaj je grozen. Splošna obupnost. Procesije hodijo po mestu in glasno molijo za pomoč. Na ulicah kleči na stotine ljudstva pred podobami svetnikov. Pomanjkanje zdravnikov in zdravil ter nosačev mrtvecev. Kazne vesti. * (Izredna čast in zahvala) Ko je mej letošnjimi vajami froncoskh vojakov polkovnik 134. polka redne vojske jedenkrat z vojaki v vrstah sto-pajoč'mi mimo velikth in slavnih burgundskih vinogradov korakal, zapove svojemu po'ku s prav glasnim klicem: „Predstavite orožjelu In moštvo moralo je ondu rastočemu izvrstnemu grozdju z orožjem izkazati čast. Hrabri poveljnik pr» več nego štiritedenskem trud»poluem trpljenji v 31. dao t. I. zopet v vojašnico dospevAj, dobi v svojej sobi velik zaboj z nnjholjum rudečioi vinom napolnjenih steklenic in zraven listek z napisom : „Vi ste častno pozdnivili grozdjice, našo mladino; Staro je vino zatć Vam se zahvalit priSUV — • (Lovska francoščina.) Anhalt Dessau-ski knez je dovolil nekemu imen tuemu gospodu s franc« skun grofom, kateri je kneza obiskal, po knežjih gozdih kokoši streljati. Stari logar se je z Francozom, ki niti jedne besedice nem>ki ni razumel, z raznim« znamenji sporazumel. Nekega dne sta pa lovska gosti strašno in veliko kokoši pomorila, kar je logarju skrivaj precej jezilo. K Lijak revnih starišev z dežele vsprejmo se bre'.plačno v stanovanje in hrano. — Kje? po^e upravništvo „Slov. Naroda". (566—2) Pri suhem vremenu trgjrt*ne±