Šte 19
Cena edne številke dinar I.
Poštnina v gotovčini plačana.
10. maj 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec, Naročniki Vi. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik: Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se lüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popiist. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči 14, 19 ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
HRSS. — HSS.
Ka nam povejo te slove? Povemo ešče ednok, čeravno smo že tolikrat pisali i jih imenüvali. HRSS pomeni Hrvatska Republikanska Seljačka Stranka. To pa že dobro poznamo. Toliko smo lepoga čüli od Radičove republike, da smo že mislili, da smo že več negda v toj čüdotvornoj, miroljübnoj, človečanskoj republiki. Gda smo se že tak dobro meli v toj republiki — Živeli smo brez dela, penez smo meli na küpe, delali smo ne — pa nam ednok samo te prešmantane novine — Štere navadno lažejo — pravijo, ka republike več nega. Nega Radiča Štefeka, nega njegovih pomagačov, a Štefekov rodjak Pavlek pa da je odao republiko srbskim radikalom i za njo dobi štero ministrstvo, svojega strica Štefeka pa da oslobodi iz ječe. Zdaj pa nešterni Ijüdje pravijo da je ta republika jako malo bila vredna, če se za njo drügo ne dobi, kak ministerski stolec i pa oslobodjenje iz voze. Mi smo od vsega toga čüli pripovedavati, smo tüdi, ka so repüblikanci preci nezadovoljni s svojim republikanskim kralom Radičom, šteri je tak kratko vladao našoj republiki, gde nam je bilo dobro, kak za časa Matjaš krala — le škoda, ka smo od te čüdne republike samo sanjali i te sanje so bile kratke, ar so nas zbüdili kričači, šteri kričijo: dol z republikov!
Malo smo se pošalili, zdaj pa le pogledajmo kelko je istine v toj šali. Ne bi mi več pisali od Radiča i njegove stranke, če ravno ne bi on polagao dosta pazlivosti na naše Prekmurje i če ne bi njemi naši možje toliko vörvali. Imamo edno jako važno reč i to moremo povedati tistim, šteri so šli za Radičom, da vidijo istino, pokazati pa ščemo tüdi istino tistim našim možom, ki se od lepih gučov neso dali zapelati i so ostali neomahljivi.
Ne nam trbe posebič povdariti, da se je Radičova stranka borila za republiko i to doma za pečjov so njemi poslanci bili prvi junaki i so bili trdi, nepremagljivi republikanci. Ne trbe podčrtati, da je republika vlekla ljüdstvo za seov, kak dišeča pečenka lačne volkove. Dosta smo gučali od te republike; edni za njo, drüge proti. Mi smo vsigdar pravili: načeloma smo ne proti republiki, moramo priznati i tüdi smo toga mišljenja i tak je tüdi istina, ka je republika moderna oblika države. Najbolj moderne države so republike napr: Amerika, Švica, Francoska itd. i gotovo bodo s časom vse države republike. A povdarili smo vsigdar, da pri nas ešče to iz raznih vzrokov ne mogoče, posebno je nemogoča republika, kakšo je oznanjüvao g. Radič. Mi smo znali, ka je to ne mogoče i zato smo opominjali naše lüdi, naj se pazijo, naj ne vörjejo, ar je to vse samo koga za norca meti. Edni so bogali, drügi so šli. Prav je! Vsakši ta, kama ga vleče srce. Ali itak je dobro, če zdaj povemo, ka je prav za prav z republikov ?
Kda je bila Davidovičeva vlada, šteroj se je vse veselilo, je Radič ne znao, ka bi gučao i tak je pripomogeo, da je ta poštena vlada morala odstopiti. Prišla je PašičPribičevičeva volivna vlada, štera je toga republikanca zaprla i potem vodila krvave volitve. Opozicijske stranke so stvorile .Blok narodnoga sporazuma i te so bile: SLS, Davidovičevi demokrati. Muslimani i radičevci. Kda so bile volitve končane i se je sküpčina sestanola, so radikali šteli uničiti vse radičove mandate. Toga so se radidičevci zbojali i je prišlo do velkih sprememb v Radičovoj stranki i tak je prišlo do toga, ka je iz HRSS. postalo HSS. Torej R (republikanska) so brisali i se zdaj zovejo: Hrvatska Seljačka Stranka. Nihče toga ne pričaküvao, Zadnji den, kda se je trbelo Odločiti za mandate, je g. Pavle Radič; šteri je zdaj voditeo te stranke, dao važno izjavo. Pravo je: „Odpovedüjemo se republiki, priznavamo monopoljo, kraljevine SHS i Vidovdansko ustavo.“ Tak se je vse preobrnolo. Iz republikancov, so postanoli prek noči monarhisti. Zdaj pa se vodijo pogajanja med Radikali  i Radičovi, da bi tej dvoji napravili vlado. Kak se vidi se to najbrž tüdi zgodi.	
Nas veseli, da pride do zbližanja med Hrvati i Srbi, zato tüdi delamo vsi, da bomo srečni i zadovoljni živeli sküpno v toj domovini, samo to delo, to spreobrnenje, štero so napravili Radičevci, se nam ne vidi značajno. Nikoga so ne mogli trpeti, što ne bio republikanec, lüdi so norili i farbali, zdaj pa so na ednok obrnoli kapute. To pa zato, da rešijo svojega zmešanoga voditela Radiča iz ječe i da si ohranijo poslaniške mandate. Ne so šteli v parlament, doma so kričali. Gda bi lahko pomagali vsemi ljüdstvi i celoj državi, so potom Radiča spravili vlado sporazuma do demisije. Vidila se jim je malo premočna, da bi jim sledila, zato so ne šteli v njo stopiti. Zdaj pa, kda so se začnoli zalevati, so pa odali vse, samo tla so sebe rešili.
Jeli da, meli smo mi prav, gda smo pravili: Radiči ne vörvati! Mamo mi svojo stranko i držimo se nje, štera nas gotovo ne zvodi tak nepošteno kak republikanska Radičova. Pri nas v Prekmurji nema mesta nihče, kak mi Prekmurci sami, posebno pa ne Radičovi republikanci. Zato bodimo drügikrat bole previdni i malo več mislimo i poslüšajmo naše poznane lüdi, šteri nas gotovo tak ne zapelajo.
Štefan Horvat Glavačov †
Nemila smrt nam je pograbila od nas nanagli Štefana Horvat, poznanoga Glavačov iz Trnja dne 28. aprila 1925. Imenüvani so ne bili betežni, le par dni so tožli, da jih boli glava. V nedelo so ešče bili v cerkvi i popodnevi, kak po nevadi, pri „Orlih“ v Žižkih. Zadnji den so bili pri sosedih, hodili po sadovnjaki, sploh nikomi ne na miseo prišlo, da bi se tak hitro
poslovili. Imenüvani den na večer so samo na ednok brez reči, v ednom trenutki bili mrtvi.
Imenüvani so bili daleč okrog poznani, ne samo po celom Prekmurji, nego tüdi po sosednih krajih. Vsakši, što je ednok meo priliko jih spoznati, jih je več ne mogeo pozabiti, ar so bili jako prijazni, lübeznivi z vsakšim. Poznani so posebno po svojih zdravih, dobrih i smešnih šalah. Vsakomi so znali povedati kaj prav šaljivoga i strašnoga. Bili so vsigdar dobro razpoloženi i veseli i vsakši se je v njihovoj drüžbi počüto jako dobro i je iskao prilike, gde bi prišeo ž njimi v stik.
Naš pokojni so pa ne samo skrbeli za svojo hišo, za svoje malo posestvo, za svojo ljübljeno drüžino, nego kak pameten i izobražen mož so se udejstovali i uveljavali v javnom drüštvenom i političnom živlenji. Bili so v prvoj vrsti dober krščanski mož, ki so svoje prepričanje kazali vsigdar i povsod. Bili so pristaš i član „Kmečke zveze“ i SLS. Delali so za povzdigo zveze med svojimi znanci, neumorno so se borili za svojo stranko. Udeleževali so se minulih volilnih borb; na shodih so znali z živimi primeri iz svoje skušnje i svojimi šalami, napraviti dobro razpoloženje med poslušalci i jih globoko prepričali, zato so pridobili veliko pristašov na svojo stran.
Kak Slovenec, so vsešerom bili ponosni na svoj jezik, na svoj rod i svojo grüdo. Bili so eden izmed tistih, šteri so ešče za časa Madjarov delali za slovensko stvar. Posebno so nevtrüdljivo delali, kda se je šlo za prikiopitev Prekmurja k Jugoslaviji. Bili so v zvezi z Štajersko, hodili ta po informacije i tak spodbüjali svoje prijatele i vse ljüdstvo. Kda smo postali državljani Jugoslavije, so bili jako veseli i včasi so se pa poprijali dela v organiziren, i drüštev i stranke. Bili so v svojoj vesi tüdi prvi župan v Jugoslavije i tak so puno dobro včinoli za svoje oblani.
Bili so pri „Orlih“ i povsod deleli za to drüštvo. V obče bili so povsod, gde se je kaj delalo, delali so sami i spodbüjali tüdi drüge. Zdaj so nas zapüstili i vsi bomo njihovo zgübo jako pogrešali; oni bodo falili dosta-dostakrat. Kak so bili prilübleni v svojoj okolici, je pokazao tüdi njihov pogreb. Bilo je več sto i sto lüdi iz vseh sosednih vesi, vkljüb slabomi vremeni. Pogreba so se udeležili „Orli“ v krojih. ki so spremlali svojega najboljšega prijatela na zadnjoj poti.
Na pokopališči, pri odprtom grobi se je poslovo od pokojnoga g. Karel Žižek i v imeni „Orla“ i eden g. orožnik, šteri je naslikal njegove zasluge v javnom deli. Na konci so zakričali vsi prisotni pokojnomi trikratni: „Slava !“
Težko nam je vsem po vas, naš dober prijateli, da ste nas tak hitro zapüstili, bodi vam zemljica lahka. Bog vas je pozvao k sebi, ki vam naj bo plačnik za vaše delo.
Žalujajočoj drüžini, štera je mnogo zgübila s svojim dobrim očom, izrekamo naše sožalje. Vsem njihovim znancom jih priporočamo v spomin pri molitvi.
K obhajanji prvoga majnika.
Pod idečimi zastavami so se zbrala i šli v dugših — ali krajših — vrstaj po varaških vulicaj, da pokažejo svojo moč — ali pa tüdi nemoč. Bili so delavci, ki so svetili prvi majnik, ar je to svetek dela; svetek tistih neštetih vnožic, ki zamazane rovajo v zemli, da iz nje spravijo na svetlo vse vrednote, štere skriva i tistih, ki noč i den stojijo pred žarečimi kotli v zadüšenih fabrikah.
V senci rdečih zastav so stopali, da pokažejo, da so socialni demokratje, pristaši po celom sveti razširjene stranke, ki glasi odrešenje delavskim mantrnikom i jim obečavle nebesa
2
N O V I N E
10. maj 1925.
na zemli — odrešenje i nebesa brez vere v Boga. Oni verjejo i slepo derejo za svojimi voditeli, šterim največkrat ne za drugo, kak da s slepim zavüpanjom sirmaških delavcov punijo svoj žep.
Zbolšati ščejo svoj položaj i to brez vere v Boga, brez krščanstva. Ali pa se to posreči?
Če zasledüjemo zgodovino socialne demokracije, z mirnim srcom lehko trdimo, da je zahtevala nezračunano dosta žrtev, uspehov pa skoro nikših ne dosegnola. Je tüdi razumlivo. Brez krščanstva se človeška drüžba ne da obnoviti i brez njega se tudi delavsko pitanje ne reši. Krščanstvo je bilo prvo, ki je s svojim navukom, da delo ne sramotno, dalo delavci pravo vrednost i edino ono je v stani, da ga reši iz neznosnoga položaja, v šteroga ga je spravila sebičnost brezverskoga materialista — kapitalista.
Predsedniške volitve
v Nemčiji.
Vsa Evropa je z velkim zanimanjem zasledüvala volilni boj pred ponovnimi volitvami v Nemčiji. Vsi velki listi so pisali o njih i pripisüvali zmago zdaj tomi, potom drügomi kandidati. Gotovo sodbe ne mogeo nieden izreči. Položaj pa je bio tüdi istinsko zapleten. Pri prvih volitvaj — 29. marca — je nastopilo sedem strank z lastnim kandidatom. Potrebne večine pa ne dobo nieden kandidat, zato so se morale razpisati nove volitve. Stranke pa več neso šle cepleno v boj, nego so se zdrüžile v dva tabora: nacionalci so postavili za svojega kandidata iz svetovne vojne dobro znanoga Hindenburga, republikanske stranke pa voditela katoliškoga centruma (sredine) dr. Marksa. Nastalo je pitanje, što zmaga, ali Marks, ki se je v svojem volilnom proglasi obračao na vse Nemce i obečao pomoč brez razlike vere in strank, ali general Hindenburg, ki je ponüdo svojo roko samo tistim, ki so pristaši nacionalne stranke. To pitanje je bilo tem bole težavno rešiti, ar sta si stali nasproti skoro ednako močnivi stranki, kak je to pokazao izid zadnjih volitev.
Volitve 26. aprila pa so rešile to pitanje. I ta rešitev je iznenadila tüdi tiste, ki so prle na skrivoma mislili, da bo tak, z gotovostjo pa le niso pričaküvali. Vnogo bole pa so se za-Čüdili tisti, ki so bili osvedočeni, da ne bo tak. — Pri volitvaj je zmagao general Hindenburg če tüdi Nemci sami priznajo, da se on na politiko telko razmi, kak — po domače povedano krava pa gosli. Dobo je 14 miljon 639 jezer 399 glasov, Marks pa je dobo skoro za edno miljono menje. 13 miljon 752 jezer 648. Hindenburgi so pomogli do zmage komunisti, ki so postavili svojega kandidata i to Thillmana, ki je dobo 1 miljon 931 jezer 591 glasov Postopanje komunistov so vse republikanske stranke obsodile, posebno socialni demokratje. Če komunisti ne bi nastopili pri volitvaj s svojim kandidatom, bi bila Mark sova zmaga gotova, ar bi večina komunistov gotovo raj volila republikanskoga Marksa kak pa nacionalnoga Hindenburga. Oni pa so iz posebnóga namena postavili svojega kandidata. Mislili so namreč na to, da
nastanejo v Nemčiji neredi, če bo izvoljen Hindenburg. Neredi pa komunistom jako prav pridejo. Naj pa bo tak ali tak, edno je gotovo. Komunisti so s svojim ravnanjom pripomogli, da se je položaj v Nemčiji čisto spremene i to bo lehko melo Kak v notranji tak tüdi v zvü-našnji politiki Nemčije slabe posledice. Vse zavisi od toga, v kakše smer se poda novi predsednik Hindenburg. Če ostane na podlagi, štero je postavo njegov prednik Ebert, če bo teda zasledüvao politiko pomirjevanja brez sile, se bo razvijalo vse naprej v starom tiri. Drugače pa bo, če bi on napravo na vse, ka se je dozdaj ustvarilo na podlagi mirovnih dogovorov, napravo križ i bi začno voditi skrajno nacionalno politiko. Če to včini, se ustvari v srednjoj Evropi nov položaj, od šteroga bo mela Nemčija sama najvekšo škodo, ár nikak ne tak močna, da bi se mogla vzdržati nasproti Franciji i Angliji, ki bi delali proti njoj z drüženimi močmi, če bi videti, da ogroža s svojov politikov europski mir.
Kak europski tak tüdi amerikanski listi sodijo o Hinderburgovi izvolitvi različno. Edni zastopajo mnenje, da je Nemčija, s tem da je pomogla do zmage nacionalnomi kandidati, že stopila na drügo pot, drugi pa pravijo, da s tem še nikaj ne povedano i trbe počakati na razvoj bližnjih dogodkov.
NEDELA.
IV. po Vüzmi. Evangel. sv. Janoša XVI. 5-14.
„1 nihče med vami me ne pita: Kam ideš.“ (16. 5)
Edno pitanje nam sili dnes pred oči; jezero src je vznemirjalo to pitanje že pred nami, jezero i jezero šče jih bo z nami. I dnes, gda brezverski düh napaja človeška srca, bi jih mogoče miljone našteli, štere to pitanje mantra, vznemirja noč i den, štere grize v skrivnoj globočini njihovoga srca. Kam? — „Ešče malo časa i me že ne bodete več videli.“ (Jan. 16)
—	Ar „sojeno je — pravi sv. Paveo— da lüdje ednok vmerjejo.“ Kam pa potom, ali je zdaj konec! Ne! -- „Nato pa pride sodba“ pravi Sv. Paveo. Sodba za živlenje ali pogübljenje. Zdaj se šče pravzaprav začne, zdaj se začne neskončna večnost.
I nihče med vami me ne pita: kam ideš!“
—	Pol našega živlenja nam kaže očivestno „kam“ v večnosti; ali v večno živlenje ali v večno pogübIjenje. Dve poti vodita najmre v večnost; obe v večnost, ali ena v živlenje, drüga v pogüblenje Prva je pot zatajevanja premagovanja, trplenja, pot pravičnoga živlenja; drüga je pot veselja, zemelskoga vživanja, pol grešmosti. — „Kam ideš?“ Opitajmo se dnes, kam idemo: v živlenje ali v smrt. Poglejmo si, dve poti, da spoznamo, hodimo H po pravoj poti, ali smo pa zablodili na šörko cesto brez cila. Naše živlenje nam pokaže ali smo na prvoj ali na drügoj poti. — „Vozka je pot, štera pela v živlenje; i malo jih je, ki po njoj hodijo.“ Vozko imenuje sv. Pismo pol živlenje, ar je ograjena z
božimi zapovedmi; je začrtana strmb gor proti večnomi clli, k Bőgi. Za šörko polje grešnoga poželenja, pokvarjenih nagnenj, grešnih strasti gobave človeške narave nima prostora, zato je vozka. To je pot zatajevanja, premagovanja. Ali teh reči dnes svet ne mara, jih ne razmi, zato, „jih je malo, ki hodijo po njoj. Kristuš pa ravno to želi. „Če što šče priti za menov, naj zataji samoga sebe; naj vzeme svoj križ na svoje rame i bodi za menov.“ (ML 16, 24) Ar v nas je telovni, meseni človek, ki se protivi božim zapovidim, ki šče ograjo bože pravde raztrgati i delati tak, kak želi naša pokvarjena narava. Misliti, govoriti, delati v vsem svojem živlenji, ne po voli tela, nego po voli božoj — v tom obstoji zatajevanje. I pot takšega živlenja vodi v večno živlenje. — „Šörka pa je cesta, ki vodi v pogüblenje: i vnogo jih je, ki po njej hodijo. (ML 7. 13.) Šörka je cesta pogüblenja, ar ar je odprta poželenji mesenoga, telovnoga človeka ; svobodno brez prepovedi kralüje pokvarjena narava, grešne strasti i slaba nagnenja. „Pridite, vživajmo vsakdenešnje dobrote; vlivajmo naglo vse, ka je vstvorjenoga, ešče v mladosti !“ Nihče med vami naj nebo brez tala v vživanji; vse širom püstimo znamenje našega veselja, ar to je naš tao, to je naša usoda.“ (Mod. 3. 6. 9) V posvetno veselje, v zemljske sladkosti vtopljeni, v vlivanji toga veselja živijo brez vsakoga cila. Nikaj je ne čüdno, če lüdje brez cila zablodijo pot i romajo po šörkoj cesti zablod v propod i v pogüblenje.
Pot življenja je posajena s trnjem, z ostrim kamenjom; pol pogüblenja pa je puna hvale, dike, rože zemelskih časti so po njoj potorjene.
Kratka je pot našega živlenja, ali od te kratke poti je odvisna duga, neskončna večnost. „Kam ideš?“ Te vodi pot tvojega živlenja navzgor, ali navzdol, k cili ali od cila, v živlenje ali smrt? Spomeni se dnes, kam ideš; da ideš v večnost. Da bi lüdje večkrat mislili na to važno reč, kam! Več živlenja bi bilo v naših düšah, več jakosti, bi cvetelo v naših srcaj, več lübavi bi vladalo med nami!
Sv. Janoš, apoštol lübavi, nas opominja: „Ne lübite sveta i toga, ka je na tom sveti. Ar vse, ka je na tom sveti, je poželenje tela, poželenje oči, je gizdost žitka, ka je ne od Oča. nego od toga sveta. Te svet premine i njegovo poželenje; što pa včini volo božo, ostane na vsevekel“
Glasi.
Slovenska Krajina.
Dobrim srcom v Prekmurji. Slovenska
krajina bo lepo zastopana v Rimskom ramanji. Odidemo 26 maja i pridemo 6 jun. nazaj domo. Ti edni bi radi dali kakši dinarček napomoč sisiromašnejšim romarom pa nevejo komi bije dali. — Hrvati bodo nesli sv. Oči zlati keli v dar, ali mi kaj takšega nomo mogli, bar či bi se za našo krajino slüžila v vatikanskoj baziliki edna sv meša. — Pa, da bomo prinesli več slik. kejpov, svetinjic, cecva i spomenikov od sv. leta iz Rima, v naš kraj vnogim poslancom, prijatelom i dobrotnikom našim, prav lepo prosimo
Novi svet.
Spisao: I. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
—	Če me pa ne püstijo.
—	Ednok, gda bote iz šole šli. Te bo lehko. Lepe stvari bote lehko tam videli.
—	Niti pitao ne bom.
Še duže bi se pogovarjala, če v cerkvenom törmi ne bi zaklenkao zvon.
—	Poldne je; — je pravo dečko. — Paščiti se moram domo, ar je majstrovica točna
z obedom; župa: se mi razhladi. Če pridete, mali prijateo; samo spitavlite po Šebeščani. To sem jaz. 
—	Hvala Iepa, gospod Šebeščan. Če vam ne bo proti, gda bo mogoče, pridem. Pa kajne. vse mi pokažete.
—	Vse.
—	Hvala, hvala.
Tüdi Elemér se je morao paščiti v zavod, da ne bi zamüdo obeda.
Med potjov po ogradi je premišlavao. S čim je zaslüžo, da se njemi je te dečko tak prijatelsko približao? Vsigdar je čüo, da so majsterski dečki sirovi, neizšolani, gospodskih ljüdi ne trpijo. Te pa je ščista inačiši. Mogoče je tüdi on gospodsko dete, ki je postao sirota, kak on i le bio prisiljen podati se v meštrijo? Ali pa v njem no vido gospodskoga deteta? Istina, niti ne mogeo videti. Ali na obleki, ali na bledom obrazi naj bi vido? Ne je gospodski sin zdaj, nego zapuščena, sirmaška sirota. Štero. Tistomi dečki se bolše godi. Ne mečejo njemi
v oči, ka je, ar ma do toga juš; zasluži, lehko zahteva. On je pravi gospod. Ar so njemi naklonjeni, da bi s svojov znanostjov gospodari slüžo. Z njim pa na vsakšem stopali dajo čütiti, da ga napol po milosti zdržavajo. Da bi ga raj za inaša dao oča. Te bi že znao nekaj i se ne bi brigao tüdi za sirmaštvo, štero je zdaj tak nesmileno proti njemi, se norčari iz njega, verige njemi kove po strici, s predstojniki, s celim svetom. Prepovedano drevo postavi na pot njegovih misli, žel, občütkov. Ti ne smeš tožiti, nikaj želeti na nikaj misliti, o nikšoj stvari senjariti, ar si sirmaška sirota. Rad bodi, da živiš. Veseli se, da te ne bijejo.
A kak bi se mogeo veseliti tüdi tomi.
Zamüdo je od obeda.
—	Gde si se potepao? — se je zadro nad njim glava drüžine.
To je tisti vučiteo, na šteroga je bio zavüpani njegov oddelek, tistih dvajsti dečkov, štere vküp za za družino zovejo. Štiri takše drüžine so v zavodi. Po starosti jih razdelijo. Glava družine je prvi predstojnik, paziteo, voditeo, zapovedovalec. On se prepira z njimi prvi, on kaštiga. Če se njemi štrof, šteroga sme dati, vidi premali, ide k ravnateli. Tisti je šele trdi človek. Glavar je komaj drobna palica; ravnateo je bat.
—	Gde si se potepao? Gde si postaplao?
—	Vüni na travniki.
—	Što je dopüsto?
—	Gospod ravnateo. Ar sem betežem.
—	Izbirčen si, ne betežen — je nadelüvao karanje razdraženi vučiteo. — Gospod ravnateo neje dopüsto, da bi se potepao. Samo to je
dovolo, da smeš iti v ograd, na sunce. A ne pravo, da te pridi k stoli, gda se tebi vidi. Nikaj ne dobiš. Poberi se! Gor v učilno sobo; Ti že dam.
Elemér ga je sovražno pogleda, a niti, reči neje pravo. Obrno se je, da bi izvršo zapovid. Šo bo v učilnico. Če njemi ne dajo jesti, tem bole. Tem prle bo vničeno njegovo živlenje, štero že itak na niti visi. Da bi bar še vmro v betežniškoj posteli. Ne bi se več mantrao.
—	Hej, puvrklavec! — je kričao na njega vučiteo. — Mogoče bi tüdi odpüščanje proso kali ?
—	Nemam za kaj ! — je odgovoro uporno Elemér. — Nesem bantüvao gospoda vučitela.
—	Še prepirati se vüpaš? To maš, grdi šmrklavec.
Glasen pok je sledio odurnim rečam.
Dečko, šteroga je zadela plüska, je z bolestnim kričanjom bežao gor v sobo. Tam se je dolvrgeo na trdi pod i je jokajoč bio z glavov po njem.
O Oča, lübi oča ! . . . . Bujo bi toga odürneža, če bi živo. . . . Lübi oča! Zakaj si morao tü zapüstiti sina?
Jok se je čüo po praznih, votlih folašaj. Ravnateo, ki je ravno te stano od stola, da bi si nažgao pipo, je s sikanjom vrgeo v kraj špico.
Ka pa se je zgodilo? Nemre meti mira niti edno minoto. Vsigdar je nevola, nepretrgano ga motijo, Kak so njemi nevoščeni za slüžbo. Naj bi probali, kak bridek krtih je to.
S tem nakanenjom je prišeo iz sobe, da nesmileno skrega tistoga, ki njemi je tüdi tak
10. maj 1925.
N O V I N E
3
plemenita i blaga sarca, da svoj dar (kak šteč mali) dajo v svojoj fari plevanoši ali kaplani, šteri potem tisto nam dajo, ravno tak či bi što šteo kaj dati prinesti si iz Rima, njemi srca radi včinimo, naj tüdi povej i zapiše tisto ka bi rad meo pri g. plevanoši. Vsem pa se priporočamo v molitev.
Več pazljivosti priporočamo raznim občinskim poglavarom na razne table i potokaze na razkrižji cest. Tühinec se ne ve ravnoti i njemi je dobro, če njemi pokaže potokaz pravo pot i kelko km. ešče ma iti do toga i toga mesta. Jako ne lepo je, da so table, štere povejo občino, skoro v vsakšoj vesi v Prekmurji skučene, da se nemre več prešteti, ka je napisano. Na večih mestih trbe' nove table i na te se naj pazi, da razni nevalanci i deca teh ne sprebijejo zopet.
Automobilna vožnja iz M. Sobote skozi Beltince v Dol. Lendavo je ukinjena i od zdaj bo vozo skoz Martjance, Bogojino, Dobrovnik v Lendavo. Radi pošte bodo zdaj gornji kraji meli dobro zvezo i bodo dobili hitro pošto. Slabo pa je z zvezov med D. Lendavov - Črensovci i Beltinci. Pošto iz Lendave v Črensovce ali v Beltince dobimo na tretji den, ar bo prle romala v Soboto i tak pride k nam. Priporočamo poštnoj direkciji, da malo misli o tom postavi poštno zvezo tildi med Beltinci i Lendavov.
Podpise za protest proti ukinitvi 6 i 7. razreda gimnazije v M. Soboti so podpisali vsi županski i Župnijski uradi, samo eden g. župnik ne meo časa podpisati i eden g. ritar ne šteo podpisati.
Za okr. šol. nadzornika za D. Lendavski okraj so imenüvarni melinčki nadučiteo g. Leo Cepuder.
Odloku Engleskih Vlasti o ovome leku protiv reumatizma. Na osnovu mišlenja nadležnih vlasti o ovome leku izdat je patent u ime engleskog Kralja Džordža V., a sa pozdravom pronalazaču Dr. Ivanu Rahlejevu. U tome patentu je ovaj lek pohvaljen kao osobito koristan za lečenje reumatizma, te je zato dozvoljena prodala ovog leka u celoj Engleskoj. Tim povodom dale su sve zakonske povlastice u korist pronalazača Dr. Ivana Rahlejeva i u samoj poveli izrično je naznačeno, da če svi pokušaji falsifikata ili podržavanja ovog leka biti strogo kažnjeni. Naročito je važno to što ovaj lek uvek izradjuje sam njegov pronalazak Dr. Ivan Rahlejev i to u svojoj labaratoriji, koja se nalazi u Beogradu u Kosovskoj ul. 43 Isto tako labaratorija prima i vrši brzo i taćno sve narudjbine ovoga leka i sama ih prema daloj adresi otpravlja. Uspeh do sada postignut u lečenju ovi lekom jeste vrlo velik„ jer su se mnogi reumatični bolesnici u našoj zemli izlečili ovim lekom posle upotrebe od dve do tri kante. Sem toga ovaj lek ne samo je patentovan u našoj, več le patentovan i n dvadeset i devet stranih država u kojima se takodjer prodaje.
Domača politika.
Nova vlada. Po dugom odlašanji se je Pašič le odločo in je izpopolno i nekelko spremeno svojo vlado. Štirje stari ministri — eden demokrat, eden radikal i dva Hrvala — so i di
padnoli, na mesto njih pa so posteli ministrisamostojni demokrat dr. Orisogno i trije radikali. Kak se poroča je to samo začasna Vlada, dokeč ne pride med radikali i radičovci do sporazuma.
Seje bloka sporazuma. Voditeli bloka narodnoga sporazuma (Davidovič, dr. Korošec, dr. Spaho, Pavle Radič) se večkrat zbirajo na sestanke, da pretresajo dnevna pitanja i določijo pot nadalne politike.
SLS i HPS. Voditela SLS i HPS (hrvatske ljüdske stranke), dr. Korošec i Barič sta se okoli 20. aprila v Ljubljani sestanola i govorila o tom, da bi obe stranki nastopali sküpno. Sklenola sta, da se naskori sestaneta vodstvi obeh strank.
Svetovna politika.
Bolgarija. Vlada še naprej zasledüje voditele opozicije i vse tiste, o šterih misli, da so na kakši način sodelüvali pri atentata). Med vojaki i preganjanci pride vnogokrat do ostroga boja. Za nekšim atentatorom, ki se je skrio v edno jamo, je šla cela vojska. „Narodni Dnevnik“ o tom poroča (med drtigim): Taki je bila poklicana na pomoč vojska. A niden vojak ne vüpao iti v lilknjo (v šteroj se je preganjanec skrivao, op.), vedoč da ga zadene krugla revolucionarov. Začnoli so strelati v jamo z mašinskimi puškami. To ne pomagalo. Te so pripelali štüke. Revolucionari (v tüknji) so odgovarjali s streli iz pušk i ročnimi granatami. Vroča bitka je trpela celo noč i se je nadalüvala drügi den . . . Kelko bole raste nasilje vlade, tem bole odločni so uporniki. Ar so voze že prenapunjene, bole nedužne areteranec izpuščajo, da dobijo mesto drügi.
Fr. Kolenc:
Prosvetni tečaj.
8. Kmečka izobrazba.
Naj še omenim par misli k pitanji kmečkoga doma. Doteknoti se ščem najmre še ednoga dejstva, štero moram povdariti. Če ščem, da bo podoba o kmečkoj hiši, o šteroj smo že v dveh številkaj govorili, bole popuna. Da pitanje s tem še ne bo popolnoma rešeno, je gotovo, ár bi se dalo še tako dosta povedati. Za ednok pa naj zadostüje, dokeč ne bomo vsega toga razmotrivali v zvezi z drügimi pitanji, štera so v denešnji dobi tüdi jako važna kak za kmeta kak tüdi za drüge stanove i za celo človeško drüžbo.
Naše stare i tüdi novejše povesti, štere govorijo o živlenji i navadaj prostoga ljüdstva, nam podalajo idilično lepe slike iz kmečkoga živlenja. Opisujejo živlenje v prostoj naravi, delo na travnikaj: košnjo i spravlanje sena, gda seov dugo] vrsti pomikajo s senom naklajeni vozovi po prašnatoj cesti, poletno delo na polji posebno žetvo, gda pada pod kosami zlato klasje. Nenavadno vnogo slik pa nam podajo te povesti o heloj kmečkoj hišici. Predstavijo nam jo v prvih žarkih vstajajočega sunca opoldne, gda se kople v sunčne j toploti i nam jo ptistl pred očmi, dokeč se ne obsilelo zadnji žarki sunca, ki se potapla za gorov. Gda pa sunce za de i obine hišico večerni mrak.
nas popelajo v kmečko sobico, štero razsvetlüje sirmaška, bleda svetloba. I v sobici se nam pokaže slika, kakšo bi v sobi moderne bogate gospode, grofov i drügih varaških mogočnikov zaman iskali. Vsa drüžina je zbrana. Gospodar sedi pri peči Gospodinja blüzi njega na stolci, z najmlajšim detetom v naročaj, ki se je otrüdilo od drkanja po dnevi i je že zatisnolo oči nočnomi počitki. Za stolom pa so drüga deca. Nekšo igro majo pred seov. Z obrazov njim sija nedužno veselje, oči se njim svetijo od radosti, tü pa tam se malo skresajo, nato pa zadoni zveneči smeli z njüvih vüstec; smeh zadovolnosti, kakšega gospodska deca, ki majo cele ktipe navlečenih igrač okoli sebe, ne čütijo. Dečje veselje se prime tüdi oče i matere. Njüno srce sta se tüdi njeva tak tak brezskrbno igrala i tak veselo smejala. Gda pa pride čas počitka, vsi pokleknejo, da še ednok podignejo svoja srca k Bogi, ki njim je skazüvao dobrote po dnevi i jih bo čuvao po noči. Nato pa vtihne vse, zaspane oči zatisne sen i v sobi zavlada popoln mir. — Lepa slika je to, samo škoda, da je že stara.
Kak pa je dnesden ? Malo je hiš, v šterih bi bili večeri tak lepi i tak blaženi. Moderni düh je segno tüdi v kmečke domove i je napravo v njih velko spremembo. Naj podam eden vzgled, ki očividno kaže razmere, ki vladajo v večini kmečkih domov. Meli so malo posestvo, štero so opravlati sami. Po dnevi so navadno vsi bili na deli, le dva najmenšiva sta ostala doma: eden je bio star kakšega pol leta, drügi pa je bio v letaj, da je maloga lehko pazo. Zvečer so se vračali tüdi drügi domo, Neso prišli vküp, kak bi se to spodobilo za ljüdi, ki prebivajo pod ednov strehov i štere veže krvno sorodstvo. Eden za drügim so se priplazili; vsakši je Šo po svojoj poti. Pri večerji so se vsi zbrali okoli stola. Govorenja ne bilo. Najstarejši sin je par krat zagrabo, nato vrgeo žlico iz rok, vstano, vzeo krščak i odišeo. Naskori za njim je vstano oča, si nažgao pipo i tüdi So za sinom, ne da bi spregovoro bar edno reč. Sin je šo v ves, oča pa se je napoto proti krčmi. To se je dogajalo od večera do večera. Sirota mati pa je ostajala sama z malov dečicov i je pretakala bridke skute žalosti i dnevnoga trplenji Dečka so zaspala, ona pa je v koti dremala. Čakala je moža i sina. Kesno v noč sta se vračala. Sin je legeo spat, ne da bi bar pogledao mater i ji želo lehko noč, moži pa se je jezik navadno razveeao od zavžltoga vina. I uboga žena je morala poslušati preklinjanje, kreganje, dogala! pa tildi prenašati vdarce. — To se dnesden ne dogaja samo v ednom mesti. Kak redke so bile prle hite, gde bi šo gospodar zvečer od doma v krčmo, skoro tak redke so zdaj tiste, v šterih bi cela družina bila zbrana v zadnjih minotaj pred nočnim počitkom.
Ka pa je tomi vzrok?	(Dale.)
kratek počitek poki aro.
A gda je zagledno jokajoče, betežno dete, ga je nekše čüdno smilenje navdalo. Mogoče njemi je na pamet prišlo, da ga je ednok že krivo sodo, gda ne šteo resno vzeti njegovoga betega. Z betežnim detetom itak ne sme nesmileno ravnali, ar beteg celo njegovo pokvarjenost lehko praviči. Elemér neje pokvarjen. Samo razvajen je.
No, bo pa milo govoro z njim,
—	Ka ti je, sin, što te je bantüvao ?
—	Gospod vučiteo.
—	I zakaj te jo bantüvao? Vzrok mora biti.
A te je že tüdi vučiteo bio tam. On je po-
grabo odgovor iz dečkovih vüst. Friško je poredao, kak je dečko zamüdo, kak ga je kaštigao, ar se je protivo i se z njim prepirao.
Ravnateo je šepetao nekaj vučiteli, da že sam opravi lepo z dečkom, on pa naj mimo odide.
—	Vidiš sin — je pravo s prijaznim glasom ravnateo — nepravilno si delao, gda si vučiteli nazaj odgovarjao. Zdaj le mirno prenesi štrof i se pobolšaj. Od gladüvanja pa te oprostim ; sem že povedao gospodi vučiteli, da dobiš jesti. Idi lepo nazaj v obednico. A ne pozabi poklona. Vihro pa pridi v pravom časi. Če tüdi si vüni v ogradi, čüješ zvenenje; nemreš opravičiti zamude s tem, da nesi znao, kelko je vüra.
Elemér tüdi ne zamüdo drügi den.
A dokeč se zvonec ne oglaso, šteri jih je zazavao k obedi, je pri ogradinih dveraj lükao Šebeščana, vürarskoga detiča; mogoče njemi pa pokaže kakšo prilično stvar. Tüdi sam je zrezavao potačeke, šrajfe iz dolzrezanih vej; brez-
nücne male mašine je sestavlao iz njih. A veselio se je, da je z ednov nitjov v vrtenje spravo te male stvari. Razletele so se taki; a itak je nekaj, gibale se so. Tüdi bolše bo delao. Ednodevnica tüdi samo eden den živi, a je del narave, del živlenja stvarstva. Tej mali, nepopolni potačeki so tüdi del njegove düše, žel.
Ar vürar ne meo v zavodi dela, i tak neje prišeo; se je popoldne skrivoma on napoto v varaš, da ga pohodi. K sreči delavnica majstrova ne bila daleč.
Sebeščan se je razveselo svojemi malomi znanjaželnomi prijateli. Nega človeka, ki bi bio čemeren, da što občüdtije njegovo meštrijo.
Vürarski detič pa se je že na dosta stvari razino; ar je tüdi majster njegov bio v varaši takši vseznalec. Samo z vürarske mestrije se ne bi mogeo preži viti, posebno v zdašnjem sveti ne, da gotove vüre na voze pošilajo tihinske fabrike po faloj ceni. Zato je poleg vürarstva delao tüdi električne vpeljave, naravnavao i popravlao je šivalne mašine, bicikline, on je delao strelovode i se je priličnoga skazao tüdi v drugih stvaraj.
Elemér je samo zijao i občüdüvao vse zanimive stvari, štere njemi je detič v delavnici kazao. Od toga popoldneva se je friško spremenilo vse dečkovo mišlenje, Kak če bi se z mrzlične onemogočal, zdaj pa bi Čisto Vido.
Za, vido cil, proti šteromi njemi trbe iti.
Samo toga še ne ve gotovo, gda se naj napoti, kak se naj napoti.
Od detiča je tüdi knige dobo. Takše knige, štere je iz obrtniške knižnice dobo na posodo. O narovoslovje i o različnih meštvijaj so govorile tiste knjige, lepo, razumlivo, očivestno.
Razpis.
Vodna zadruga v Dolnji Lendavi razpipisuje v nedeljo, dne 17. maja 1925. ok 10 uri v svojih lokalih v Dolnji Lendavi hiš. štev. 51.
ustno javno ofertalno licitacijo
za izkop ČRNEGA POTOKA od km 0 do km 3 napravo obojestranskih nasipov v Dolnji Lendavi in bližini ter izkop in poznejše zasutje od vodnega kanala pod sledečimi bistvenimi pogoji:
Izkop bode znašal okoli 14.000 m3 zemlje i gramoza in so prozačanjeni stroški najvišje 142.014 Din 20 p.
Začasno kavcijo Din 7000 je treba položiti bodisi v gotovini ali pa v državnih vrednostnih papirjih odnosno v pa pirjih ki kotirajo na borzi, pri blagajniku vodne zadruge (Dolnje Lendavska hranilnica) najpozneje do 10 ure, dne 17. maja 1925.
Predmetno delo bo izročeno najugodnejšemu ponudniku i se ima začeti z 20. majem 1925. in biti končano do 31. julija 1925.
Vsa pojasnila in pogoji se dobe v lokalu Vodne zadruge v dneh 10. 12. 14. in 16. maja, kakor tudi na dan dražbe v dopoldanskih urah. Dolnja Lendava, dne 3. maja l925.
t. č. ministerski komisar.
Posestvo.
Sestoječe se iz enonadstropne hiše z 9 sobami d u g o l e t n o gostilno i velikim gospodarskim poslopjom z 11 oralov rodovitne zemlje na lepom kraji oda radi starosti
Ana Repenšek
Sv, Jurij ob Ščavnici okraj Ljutomer.
4
N O V I N E
10 maj 1925.
Dva jagra.
Vesela slika.
„Na, strelite ga, stric!“
Stric Jožef je cilao: Pif! — Puf!
Dim se je razkado, zavec pa je dele bežao, nikaj njemi je ne bilo. Pes je bežao za njim, pa ga ne je šteo tirati.
„Vidite, stric, zdaj sem ga Vam püsto, ka ga pa neste strelili?!“ Tak je gučao jager Šte-van starejšemi svojemi prijateli, strici Jožefi. Šla sta zavce strelat, kak že vnogokrat. Števan zna jako dobro strelati. Ešče nieden zavec njemi ne je vujšeo, šteroga je on na cio vzeo. Ali ne je takši Jožef. Vsakoga desetoga či zadene. Pa šče te njemi Števan nažene vö, čiravno ma psa.
„Hektor, iskat ! Zavec.“ Pes pa nešče jako deleč iti od verta, kak bi se bojao za njega. Zato je naproso Števana, ka bi njemi šteroga zavca najšeo.
„Zakaj ga neste strelili?!“ se je hüdovao Števan. „Jaz bi ga z ednim patronom dol djao.“
„Vraga! Kak je bio moder! Cüj! Gda sem oprvim strelo, telko, ka ga ne sem zadeo. Malo sem pred njega strelo, kak že to ide, pa se je, vrajži zavec, stavo, ka so špriki naprej mimo njega zleteli. Gda sem pa drügoč strelo, te se je pa z hrbtom vügno i tak so šprihi pali prek njega leteli.“ Števan pa se je smejao, ka bi skoro ne mogeo stati.
„Zdaj bom pa jaz strelao. Te vidili, kak ga dol denem. Ešče eden patron mam; či ga s tem ne denem doli, te de te zavec, šteroga s sebov nosim, vaš,“ je pravo Števan i Jožef je že bio veseo. „Ve ga zadeneš, bom že gledao, ka ti nede te zmrsila, gda boš ti šteo,“ mislo si je Jožef. Šla sta dele po polji.
Hektor! Ideš iskat ta v grmovje!“ Hektor pa ne je šteo iskati, samo je malo povohao.
„V Müro bi ga lüčili. Ve vam šče ne je najšeo bar ednoga zavca. Ka jih jaz vö naženem,“ se je smejao Števan.
„Ka bi tak gučao, Dober pes je to. Ti ga šče ne poznaš, zato tak gučiš. Za edno kravo ga ne dara.“ Prišla sta do loščeka.
„Ka mislite,“ je pitao Števan. „Ali je eti v grmovji zavec? Zdaj bi že pes mogeo vohati.“
„Vadlam puško, ka ga nega. Bi zato tüdi moj pes šo iskat, če bi kaj dišalo.“
„S kem te pa te strelali ? !“ Števan je stopo za grmovje i ne dugo, ka je vü skočo velki zavec. Števan je strelo i zavec je skočo gor, te pa je spadno i obležao. Jožef je pa kunou. „Ali maš takši nos, ali si pa cumprnjak. Gde ga šče pes ne najde, tam ga ti zvohaš. . .“
„Vidite, stric, kak sem ga! Dva patrona sem meo, zdaj pa nesem dva zavca: Idete vi dele ?“
„Ne vem kak bi. Tak ne bi rad šo domo. Vütro najmre idemo v gore, te pa bi ednoga ta rad neseo. Či bi mi ednoga ti odao, te bi šo domo. Ve pa ti znan noš obadva domo neseo, ve de vam eden zadosta. Jaz ti ga plačam, kak što drügi. Daj ga!“ je proso Jožef.
„Ve znam, ka bi ga plačali, da pa sem ednoga sosidovim obečao.“ Števan je poznao Jožefa, Ve ga je že stokrat proso, pa njemi ga je tüdi vsikdar dao — pa zobston. Na veke njemi tüdi nede mogeo davati.
„Na ve ga pa daj ! Pošteno ti ga plačam. . .“
Ta do mlina ga je tak proso, ka se ga Števan denok smilüvao i njemi ga dao.
Jožef je prišeo domo izkazao hčeram i ženi zavca: „Sem ga, mrhaša; strelo. Vnogokrat mi je že vujšeo, dnes sem ga pa. Sprvim patronom.“ Tak je gučao Jožef doma pa se hvalo, kak zna strelati.
„Zakaj si pa te bio pri soldakaj šest let, či šče strelati ne bi znao." je pravila žena i gizdava je bila na takšega moža.
Števan je doma gülo zavca, ka bi njim ga ocvrli. Bilo je že proti večeri, gda je prišeo doli po koniki kupinar s klunjov na hrbti. V rokaj je noso zavca. „Auauau!“ že kričao. Prišeo je k Števani.
„Dober večer ! Lekaj zavca gülite?"
„Bog daj ! Ja, zavca. Gde si pa ti toga küpo? Števan je hitro pregledno zavca, pa je mislo sam pri sebi: „To je pa moj zavec, šteroga sem dao Jožefi. Oškrabnjeni je, kak tisti Poznam ga . . .“
„Atan pri Peleckovom Jožefi.“
„Pri Jožefi.“ Mislo je: „Tak dela te poštenjak. Jaz njemi davlem zavce, on pa odavle. Čakaj, ve šče prideva vküp, te ti povem, cigan. Vsikdar noš ti več mojih zavcov odavao . . .“
Pali sta strelala: Števan i Jožef. Števan je vzeo s sebov samo dva patrona i je že noso dva zavca, Jožef pa je že postrelao po turbice patronov, pa šče nikaj ne je meo: Eden se je vügno i zato je prek njega strelo, drügi je pa te henjao i tak dele.
„Števan, ve mi pa te zdaj daš znan zavca, ka ti te drügoč vküp plačani z ovim.“ proso je Jožef.
„Vidite, stric. Kelko sem vam zavcov zdavao, vi pa te drügim odavlete. Jaz sam vekši sirmak, kak vi, pa te lejko sam odavlen.“ Jožef je zardečo, kak puran: „Što ti je to pravo, što ti je lagao, ka ga idem tožit...“ je brečao Jožef.
„Ka bi tak brečali. Kupinari ste ga odali.“
Jožef ne je znao, kama bi gledo, tak ga je sram bilo. „Ne zameri, Števan, naše ženske so ga odale.“
„Rad sem ga Vam vsikdar dao, ali zdaj ga več ne dam . . .“
Strelala sta šče vnogokrat vküp, ali Jožef ne je več proso Števana zavca i ga zato tüdi ne je odavao drügim.
Gospodarstvo.
I. Zrnje.
100 kg. pšenice	425	Din.,
„	žita	350	„
„	ovsa	375	„
„	kukorice	225	„
2. Živina:
govenska. teoci:	svinje
v Zagrebi 1 kg. 16-20 D. 20-25 D. 22—26 D. v Ljubljani „	17-20 D, 20 -22 D 17-22 D.
3. Krma.
Sena m. 90—125 D., slame m. 70-—100 D.
Zagrebečka borza
dne 7. maj 1925.
Amerikanski dolar, 1 dolar	D 60
Schiling	D	8 66
Čeho-Slov. krona, 1	K	D	1.82
20 kronski zlat	D	223.75
Francoski frank, 1 frank	 D 3 20
Madjar. K 100 (nova em.)	D	0 085
Švic. fran., 1 fr. 	D 12 —
Talijanske lire,	1 lira	D	2 53
Zürich:
Dinar, 100 Din	Sv. frcs 8 375
Podpirajte Novine!
Hranilnica i posojilnica v Črensovcih
r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek. Obrestüje ;hranilne vloge (navadne) po 8%; vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9%, vezane vloge od 5000 Din
naviše pa po 9½%.
Vlog stanje je že nad dva milijona.
Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj služijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš.
MALI OGLASI.
Pri CIS JOŽEFI v NORŠINCI je za mlatiti mašin z celov garniturov k odaji. Što je küpec, ga po najfalejšoj ceni dobi
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg nin. kath. cerkvi ino pošte.
v dobrem stanju z invertarjem ali brez takoj na prodaj vsled smrti očeta družine. Vse posejano, obsega 21 oralov. Praša se pri
Mariji Jaušnik Trate 38.
p. Marija Snežna                  (Zg. Cmurek)
I-a portlandcement-, zagorsko apno-, opeko-, črep-, kovaški premog-, deske-, late-, štaffelne-, tesan les-, t r a v er ze- i. t. d.
se dobijo letos po čudovito nizki ceni z vseh žel. postaj v Prekmurju, — Stalna —:	zaloga vedno pri :—
V. B R A T I NA
KRIŽEVCI   pri   LJUTOMERU,
ki je glavni zastopnik stavbenega materijala za Prekmurje.
Mlin
popolnoma nov, blizu Radgone na Muri, Se takoj proda. Cena nizka, plačilo na rate. Vpraša se pri
Al. Neudauer, Gor. Radgona,
Posojilnica.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago Ill:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštva 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drü-štvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. veri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago Iti. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1925;
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Mihal Grüškovnjak, tajnik Štefan Hozjan, podtajnik Martin Horvat, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Mihal Gjörek, nadzorni predsednik Štefan Gjura, računo-voditelo Štefan Ritlop i Nad Markoja, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Tisk; ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.
Posestvo