CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTICIE ZVEZE iELOVNEGA LJUDSTVA CELJE, 5. AVGUSTA 1966 — LETO XX. šT. 30 — CENA 30 OB SPREMEMBAH V ZDRAV- STVENEM ZAVAROVANJU POMAGAJ SI SAM Zakon o spremembah v zdrav- stvenem zavarovanju, ki je za- čel veljati 28. julija, je prime- šal zavarovancem eno, največ- jih omejitev njihovih doseda- njih pravic. Gre za izločitev topliško klimatskega zdravlje- nja iz obveznega zdravstvene- ga zavarovanja in s tem tudi za spremenjeno politiko do na- ravnih zdravilišč. Posledice te- ga ukrepa je sicer težko pred- videti, toda če na eni strani po- skuša reševati napol izipraznje- ne sklade zdravstvenega zava- rovanja, ipotem bo po drugi prav tako gotovo spravil v te- žak položaj mnoga naša narav- na zdravilišča. Socialno zavaro- vanje načelno namreč po 28. juliju ne bo pošiljalo v naravna zdravilišča nobenega pacienta več. To dejstvo pa iaskr^bljuje tudi mnoge zavarovance. Kajti čeprav vemo, da je bilo v na- ravnih zdraviliščih na' stroške socialnega zavarovanja veliko takih ljudi, ki so tam bolj pre- življali dopust, kot pa se zdra- vili, je bilo med njimi vendarle tudi določeno število pacientov, ki jim je bilo topliško in kli- matsko zdravljenje več kot po- trebno. Vprašanje je, kdo od njih si bo tako zdravljenje še lahko privoščil in ali se bo o tem sploh zdelo komu resneje razmisliti. Po vseh komunalnih skupnosti v tem času sicer raz- pravljajo o uskladitvi predpi- sov z določbami novih zako- nov. Skupščine bi morale odlo- čiti tudi to, ali bodo topliško klimatsko zdravljenje vključi- le v 'prostovoljno razširjeno zdravstveno zavarovanje, kar jim omogoča novi zakonski predpis. Vendar, eno je gotovo: med vsemi ostalimi bo v zdra- viliščih tudi resnično bolnih manj. No,, novi zakon pa je prinesel še dve spremembi. Nadomestila za 'bolezenske dopuste do treh dni bodo zdaj v celoti plačeva- le delovne organizacije, nado- mestilo za bolezenski dopust, ki traja dlje kot tri dni, pa bo- do obračunali na podlagi eno- letnega in ne trimesečnega po- vprečja osebnih dohodkov. V celjiskem komunalnem zavodu za socialno zavarovanje pa si tudi od tega ukrepa ne obetajo prevelikega finančnega prihran- ka. Kaže, da bodo v kratkem tu- di nekateri upokojenci deležni večje spremembe. Uveljavilo se je namreč stališče, da bi bilo treba čimprej revidirati pokoj- nine tistih, ki so stopili v po- koj po januarju lanskega leta. Ni več skrivnost, da so v neka- terih delovnih organizacijah u- metno zviševali osebne dohod- ke tistim članom svojega de- lovnega kolektiva, ki so bili pred upokojitvijo (tako pa se seveda godi še zdaj). Ne glede na to, da je višina pokojnin naših upokojencev tako vpra- šanje zase, pa to seveda ni bi- lo pravilno in je vnašalo nepo- trebno zmedo in nejevoljo tako med upokojence kot tudi tiste, ki so poskušali ravnati po za- konu. DOSIEJ NAJVEČ OBETAJOČI FlOSARSKI BAL NA IJLBNEM VRSTA PRESEMČENJ Letošnji, 6. flosarski bal na Ljubnem bo oživel stare, tradi- cionalne običaje in navade. Po- leg flosarskega krsta, ki bo le- tos na obali, 'bodo splav udrli nekoliko višje in z njim pripluli na Ljubno. Na flosu bo flosar- ska koliba z ognjiščem, kjer bodo kuhali flosarski čaj. Ko že govorimo o specialite- tah, bi omenili, da bodo letos gostom na voljo Zgornje Sa- vinjski »ajdnek« »mohot«, sa- vinjski žlikrofi ter salama in »savinjski želodec«. Ribiči in lovci pa bodo poskrbeli za lov- ske in ribiške gurmane. Na predvečer bodo ljubenski pevci oib citrah in harmoniki zabavali goste s starimi flosar- skimi pesmimi. Naslednji dan bo otvoritev likovne razstave, na kateri bo- do sodelovali domači likovni umetniki, zatem ibodo ljubenski nogometaši odigrali nogometno tekmo z nogometaši iz Črne za pokal »Savinjskega flosarja«. Po tekmi bo promenadni kon- cert šoštanjske godbe na pihala, popoldne pa tradicionalni pri- hod flosarjev ter flosarski krst. Na letošnji prireditvi bodo svečano nagradili tri najstarej- še f lesarje. LETOS PKSTREJŠl PROGRAM OB DNEVU HMELJARJEV Letošnja tradicionalna hme- ljarsko turistična prireditev se bo začela že v soboto v Žalcu. Na prireditvi, ki bo v veliki dvorani doma hmeljarjev, bodo imenovali hmeljarskega stareši- no ter izvolili hmeljarsko prin- ceso. 22 hmeljarjem iz vse Slo- venije bodo podelili posebna priznanja hmeljarskega združe- nja za njihovo uspešno delova- nje. Zatem bo sledil zabavni del prireditve. Naslednji dan bo iz 2alca kre- nila motorizirana povorka hme- ljarjev v Braslovče, kjer bo- do na planoti nad Braslovčami odprli razstavo kmetijskih stro- jev in njih demonstracijo. Manjše stroje bo moč takoj ku- piti. V prostorih osnovne šole bodo odprli razstavo o razvoju hmeljarstva v Sloveniji od za-- četka do danes. Po obhodu hmeljarskega sta- rešine in princese bo popoldne vrsta tekmovanj. Tako bodo pri- pravili tekmovanje hmeljarskih vozov, »štangerjev«, ter obira- nje hmelja. Na zaključnem delu prireditve bodo podelili nagra- de in priznanja. Za veseli del bo poskrbel Bardorferjev ansam- bel s pevko Berto Ambrož in televizijskim napovedovalcev Tomažem Trčkom. 17-LETNlK si je ZAZELEL konjak .. . kaj je odkrila akcija na temo — točenje al- koholnih puac mlado- letnikom. (Reportaža na 4. strani) krvav obračun brez vzroka (Reportaža na 8. strani) Minulo nedeljo je na Po- nikvi pri Žalcu Krajevni odbor Združenja borcev pripravil svečanost ob od- kritju spomenika padlim. Več o slovesnosti na 2. strani. VRHOVNO SODIŠČE ZAVRMIO PRITOŽBO STANKA UPUM SMRTNA KAZEN POTRJENA Minuli teden so v celjskih zaporih obvestili na smrt obsojenega STANETA KAPUNA, ds vrhovno sodišče Jugoslavije ni uslišalo njegove prošnje za pomilostitev. Kot je znano, je Stane Kapun, nekdanji miličnik, lani novembra za dan mrtvih na Mariborski cesti v Celju na bencinski črpalki poskusil oropati blagajno. Ker se mu je dežurni uslužbenec uprl, je Ka pun nanj streljal in ga ranil, na begu pa ustrelil še enega in ranil drugega človeka. Celjsko okrožno sodišče je Stanka Kapuna obsodilo na smrt, njegov odvetnik je vloži pritožbo na vrhovno sodišče Slovenije, ki pa je obsodbo celjskega sodišča potrdilo. Na smri obsojeni Kapun in njegov odvetnik sta poskusila izposlovati pomilostitev od vrhovnega so dišča Jugoslavije, ki pa je v teh dneh zavrnilo prošnjo in potrdilo obsodbo obeh nižje stopenjskih sodišč. Tako je sedaj sodba pravnomočna, Kapunu pa ostaja še možnost, dapros predsednika republike za pomilostitev. Načrt bodo dosegli Osnovna gibanja v gospo- darstvu v šentjurski občini v glavnem kažej"o pozitiv- ne rezultate. Vendar vseeno v obdobju januar—maj zaostaja proizvodnja za predvideno di- namiko. Vzroke je iskati v po- manjkanju reprodukcijskega materiala, omejitvah ali investi- cij, v raznih elementarnih ne- zgodah itd. Za leto 1966 so predvideli porast proizvodnje za 7—8 "o, vendar pa rezultati pol- letnega poslovanja kažejo, da zaostajajo za predvideno dina- miko za okrog 3 "/'o- Vprašamo se lahko, ali bodo delovne or- ganizacije ob takšnem načinu proizvodnje in oskrbovanja z reprodukcijskim materialom možne doseči predvideni plan v družbenem sektorju! V okvi- ru Slovenije po podatkih repub- like najbolj zaostajajo kovin- ska, tekstilna in usnjarska in- dustrija. Tako se industrija v občini, glede na spremenjen na- čin gospodarjenja po reformi bori s precejšnjimi težavami, ki jih bodo prav gotovo prebro- dili. (NadaljevaiTJe na 2. strani) OBRAZI Ivaa Čeplak Skrbno je odložil desko. Kot da bi se bal, da se bo ranila. Previdno, kot zlaga kmetica jajca v malho pred odhodom na trg. »Sama fina roba . . .«, je dejal sam zase. »Ta bo za »spodnjico«, tole pa dajmo zgoraj.« Ob lesu je odraste!, če k temu dodam, da se je rodil v Bočni, točneje v Kropi pri Bočni, nam postane jasneje, zakaj se je rodil kot sin lesnega trgovca. Po končani trgovski šoli v Ljub- ljani je pomagal očetu. Na pom- lad in na jesea oP Savmji, poleti pa ob Savi. Splavaril je. Ta ne- koč donosen in zahteven posel mu je vtisnil v dušo vsak meter Savinje in življenje, ki se je od- vijalo na in ob njej. Splavarje- nje je bilo moški posel. Težko de- lo. Vprašaj kateregakoli flosarja, ki danes z razoranim obrazom po- seda ob Savinji ali pa ob dva deci v gostilni pripoveduje o tis- tih dneh, ko je z utrujeno, od vesla obžuljeno roko na večer na- mesto da bi spokojno spal, tež- kal boke brhkih natakaric vzdolž Savinje in Save . . . Redkokdaj govori o tem, kako je ure in ure do pasu v vodi dvigal nasedel splav ... IVAN CEPLAK je bil krmaniš tako, niti ne iz potrebe. Zatem, ko se je poskusil kot športni ve- slač, pred vojno je bil v zmago- slavnem četvercu brez krmarja, je ono veslo zamenjal z »veslngo« na flosu. Danes se spusti z »ve- slngo« le enkrat na leto, takrat, ko ljubenski flosarji vabijo in oznanjajo ljudem, da je pred dur- mi flosarski bal. Iz leta v leto pravi, kot ostali, stari flosarji, da je bilo letos poslednjič. Toda prihodnje leto jih znova zmamijo vode Savinje, v nahrbtnike si zložijo suhe obleke in hrane, pa odrinejo. Pri tem se drže resnobno, kot tistikrati, ko je njim in družini to pome- nilo kruh. Debel kos trdo prislu- ženega kruha. Drugače pa je danes Ivan Čep- lak obratovodja žage v Ljubnem. Žage, ki odmira, kot je odmrla flosarija. V Nazarjti so namreč do- gradili novo, moderno žago, ki bo zamenjala staro, raztreseno ob Sa- vinji in Dreti. »Veš, rad bi, da bi na tej žagi rezali les vsaj še leto, do tačas, ko bi šel v pokoj. Veliko delav- cev na žagi nas je zrelo za po- koj, skupaj smo toliko let dela- li pa bi bilo lepo, če bi se s to žago poslovili. Sicer res ni bist- veno kdaj in kje ti povedo, da si star, toda nekako' lažje ti je, če se posloviš od tam, kjer si do- ma.« V zadnjem času se težko pogo- varjaš z Zgornjesavinjčanom, ne da bi ta omenjal turizem. Ivan ni izjema. »Pa tudi samo z gostil- nami in dobro koSto ga ne bomo reševali. Moti me namreč, da tuj- cem ne dajemo in nudimo tega, po čemer je dolina znana. Po na- ših ljudeh, morali bi jim nuditi tisto specifično življenje tega de- la doline . . . Naši ljudje so preprosti, veseljaki in v tem je njihova draž. Tifko pa tujce od- pravljamo 7. »želodci« in salamo, sami pa ostajamo daleč vstran od njih.« Tudi Ivan je veseljak, kljub te- mu, da ga je življenje nekajkrat pritisnilo ob zid. Sam pravi, da mora biti človek močan, vendar gube na njegovem, sjcer mlade- niškcm obrazu dovolj zgovorno pričajo, koliko notranjega boja se je odigralo za temi svetlimi očmi. »Otroke sem spravil h kruhu, ob njih sem srečen. In vidiš, naj- bolj nesrečen sem bil takrat, ko sem zvedel, da mi je hčerka ne- ozdravljivo zbolela. Vsa moja ljubezen, skrb, roko bi dal za to, da bi ona ne trpela, vse to ji ne more pomagati. Včasih se ne- umno vprašam, zakaj ni raje me- ne prizadelo, pa to je neumnost. Kljub temu ga človek redko sieča nerazpoloženega. Vsaj na zunaj ne pokaže. V sebi nosi bol, sam pa se razdaja ljudem, kot da bi ga ne bilo nikoli konec. In takrat, ko se sreča s starimi tovariši, s fanti, ki so kot on na flosih preživljali svojo mladost, takrat življenje vežejo na metre Savinje, ki hrani spomine. Flo- sarija je odmrla, toda ne v njem, pa v še nekaj možakarjih, ki se- deč za zapečkom vnukom pripo- vedujejo, kako je bilo takrat, ko je . .. Nani KAJ SI OBETAJO HMELJARJI OD LETOŠNJEGA PRIDELKA Sonce»težl(a« hmelj CEZ dober teden bo savinjska dolina 02lVELA, kajti obiralci bodo zaceli z delom, deževno in hladno vreme je vplivalo na razvoj kobul in ko- ličino lupulina. strokovnjaki cenijo letošnji pri- l>elek na povprečen. Muhasto in za ta letni čas nenavadno vreme je bisitveno vplivalo na rast »savinjskega zlata«. Zato se hmeljske rastli- ne niso najbolje formirale ter ostale še v začetku julija v ne- zaželeni razvojni fazi. Vreme v zadnjih dneh pa je ta razvoj še pospeševalo. Kljub temu stro- kovnjaki napovedujejo, da bo- do letos na savinjskih hmelji- ščih pridelali po 1500 kilogra- mov na hektar. (Dalje na 3. stranij GOLJUFA OTROKEi y zadnjem času ustavlja v Celju; "i'ado dekle, stara 20—25 let, majhne l otroke ter se jim laže, da jo pošiljaj [JJihova mati, ki ji je pustila denar^ J' stanovanju. Tako se je na primer. Preti dnevi' oglasila pri člružini J. V j ■ropovi ulici neznana mlada ženska, pemletnemu otroku je natvezla, daj j° pošilja mamica in naj ji da de-j ^r. Neznanka je dobro vedela, kje i L*^ starši v službi. Deklica je, nič) j^l^dega sluteč, spustila neznanko v' ]nn°,^ ji izročila ves denar, blizul ^J^OOO S-din. Goljufivka pobira tudii ^^nino, ure in druge dragocenosti.' 165^*^*^"^"^ ženska je visoka približno' U, '^f^, ima dolge svetle lase do ra-J {)in nosi jopico ali dežni plašč.j jjj^t^va za notranje zadcT^e poziva vse če bi karkoli vedeli o tej" n .^^j, da to sporočfe UNZ, oziroma, *J0ližji postaji LM. jp>! VREME OD 4. DO 14. AVGUSTA Pomembnejši dež z ohladitvijo okrog 4., 8. in 13. avgusta. V osta- lem bo prevladovalo lepo vreme, vendar so včasih še možne kra- jevne nevihte, zlasti okrog 9. in 12. avgusta. Dr. V. M. dopisujte v CEIJSKI TEDNIK PISMA JE TO RES JAVNO MNENJE V VELENJU? Imam problem, ki presega zmogljivost služb pri' velenjski občinski skupščini. Z možem želiva zgraditi stano- vanjsko hišo s kiparskim atelje- jem v Velenju. Zaprosila sva za lokacijo in jo tudi dobila naspro- ti lekarne v Velenju. Ta lokacija je izjemna in zahteva poseben arhitektonski objekt, ta pa pre- sega najine finančne zmogljivo- sti. Zato sva zaprosila za drugo lokacijo in sicer za hribček nad bivšim ribnikom pri domu počit- ka. Na seji sveta za urbanizem z dne 13. 7. 1966 je bila lokacija odobrena. Odločbe nisva dobila zaradi zahtev tovariša Boškoviča, da mora sklep sveta potrditi tu- di skupščina, ta pa zato, ker po načrtu mesta Velenje tu predvi- devajo rekreacijski center. Skup- ščina lokacije po mnenju pred- sednika občine in tov. Baškoviča ne bo potrdila, takšno naj bi po njunem predvidevanju bilo jav- no mnenje v Velenju. Hišo z ate^ljejem nameravava graditi z lastnimi sredstvi, z de- narjem, ki sva ga pridobila z de- lom, zato nama ni vseeno, kam ga zazidava, zlasti še zato, ker je možev poklic vezan na ustrezno okolje. Osebno sem mnenja, da hiša z ateljejem na mestu, ki si ga želiva, ne bi kazila izgleda, ni- ti omejevala sprehodov velenj- skih občanov. (Poleg tega pa ga- raže, ki tam že stojijo, verjetno bolj motijo?) Mnenje krajevnega inšpektor- ja je, da je potrebna urbanistič- na oljdelava celotnega hriba. To se mi zdi utemeljeno, ker je ta ob robu mesta, ločen od celote in ne bo nikoli ovira kakršnim koli javnim interesom. Ne bi rada zamudila gradbeno sezono, zato se obračava na ve- lenjsko javnost, kaj misli o tem problemu? Radai hi vedela, če velenjski občani v večini res na- sprotujejo tej lokaciji? Prosiva občane, če svoje mnenje o tem izrazijo tako kot midva — v jav- nosti. Olga Cesar Celje, Breg 24 ZAKAJ RAZLIČNE CENE? Po 50.000 kilometrih me je »fi- čo« pustil na cesti. Utrgala se je žična vrv sklopke. V trgovini Slo- venija avto v Slovenskih Konji- cah sem kupil drugo — original- no — za 13,55 N-din. »Fička« sem z optimizmom in tovariško po- močjo neznanega šoferja poteg- nil do servisa Zastave. Tu pa so tokrat imeli »na žalost« na zalogi žične vrvi in so vgradili svojo. In cena? Kdo pa še danes vpraša za ceno kvalitetne uslu- ge? Račun: material — 1 žična vrv sklopke 50,26 N-din, 2 matici a 0,15 0,30 N-din in delo — mon- taža 27,51 N-din, skupaj 78,07 N-din. Da bo vsaka podobnost izklju- čena: žično vrv, ki jo imam zdaj za rezervo, sem kupil v prodajal- ni Slovenija avto v Slovenskih Konjicah za 13,55 N-din, to s ka- tero se zdaj veselo vozim po ce- stah, pa mi je za 78,07 ND vgra- dil Zastava servis v Celju. Zakaj tako različne cene? Janko Kovač, Slovenske Konjice »POLPISMENI KOMERCIALISTI« V »Celjskem tedniku« štev. 28 z dne 8. julija je tov. J. Sever pod tem naslovom analiziral sposob- nosti in profile zaposlenih v žalski občini in ugotovil, da od 44 direk- torjev 23 nirna ustrezne kvalifika- cije ter da imata le 2 vodja ko- mercialne službe ustrezno kvalifi- kacijo, od vseh sekretarjev le četr- tina, od računovodij pa še to ne. Pisec članka dalje navaja, da vo- dijo v isti občini podjetja direktor- ji s komaj dokončano osnovno šo- lo, računovodje z nekimi tečaji in komercialisti z administrativno šo- lo. Bralce gotovo zanima, kakšno je stanje v Celju, zato priporočam, da merodajni organ končno objavi isto analizo vodilnega in ostalega administrativnega kadra za celjsko občino, saj to že eno leto zahteva gospodarska reforma. Vzrok, da v zadnjem času pod- jetja stagnirajo, je samo v tem, ker nimajo na vodilnih delovnih mestih in v strokovnih službah šo- lanih strokovnih kadrov. V prvem letu gospodarske refor- me smo samo razpravljali, analizi- rali in konferirali, v drugem letu pa razgrnimo na mizo spričevala in ugotovimo, kaj smo in kaj zna- mo? Ker v tehničnih službah ne morejo sedeti na vodilnih mestih ljudje brez ustrezne strokovne izo- brazbe tako tudi v ostalih službah naj vodilna delovna mesta zase- dajo ljudje z ustrezno izobrazbo. Samoupravnim organom prijjoroča- mo, da brez sentimentalnosti po- vsod tam, kjer ugotovijo, da so na vodilnih delovnih mestih v stro- kovnih, komercialnih in računo- vodskih službah ljudje z nižjo izo- brazbo, razpišejo delovno mesto, če nočejo, da jih bo v bližnji prihod- nosti povozila sama gospodarska reforma. A. Kline, Bukovžlak 1 Sg »občani naj odločajo« V Celjskem tedniku št. 26 z dne 8. julija 1966 je bil odgovor slk^up- ščime, veterinarske linšpeikcije ma naš članefk »Občaini naj odločajo« glede uikiinitve Mlekarne v Vodnii- kovi ulici. Ta odgovor je nepopoln, ker se nanaša samo na prvi del člaiinka, kjer smo predlagali kot skrajno re- šitev začasno ureditev starega lo- kala v Vodnikovi ulici. Na naš predlog, naj bi uredili mlekarno v tem okoLišu, konikTetno v pisamašikih prostorih podjetja klima v Vodnikovi 6, ki iiiiso na- menstko izkoriščena, pa skupščiina o-bčiiine Celje siploh mi odgovoTila. Predlagali smo, naj bd se v teh lokalih, ki niso namenjeni za pi- sarne, uredila sodohna mlečna re stavTaoija lin mlekarna, ki bi slu- žila ne le ohčanom tega oikoliša, ■ampaik dijalkom obeh šol v tej uli- ci. Na ta del našega članka priča- kujemo še naknadni odgovor skup- ščine. Za ohcane: J. H. GIBANJE GOSPODARSTVA V ŠENTJURSKI OBCINI NAČRT BODO DOSEGLI (Nadaljevanje s L strani) ' LFkrepi, ki so jih sprejeli v drugi polovici lanskega leta, so močno spremenili pogoje gospodarjenja v kovmski industriji. Cene osnovne surovine v Alposu so porastle za 42 %, cene proizvodov pa so ostale iste. Kljub povišanju produktivnosti in oprostit- vam nekaterih družbenih obveznosti podjetje le s težavo premaguje stanje, v katerem se nahaja. Podoben je položaj v kmetijstvu, kjer za- radi elementarnih nezgod in nekaterih nesti- mulativnih odkupnih cen (svinje) ne bodo dosegli predvidene Kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju, vtem ko bo proizvodnja v družbenem sektorju realizirana. Kmetijska organizacija je v polletju letošnjega leta po- večala kooperacijsko proizvodnjo in delno tu- di obseg v klavnici. Po podatkih za prvih pet mesecev je letos odkup kmetijskega blaga od zasebnih proizvajalcev porastel za 13,3 %. To dokazuje, da individualni kmetijski pro- izvajalci vedno tesneje sodelujejo s kmetij- sko organizacijo, ki jih oskrbuje z reproduk- cijskim materialom. V odnosu na preteklo leto so močno porastle odkupne cene živine, predvsem goveda, zasebni proizvajalci pa so zaradi destimulativnih odkupnih cen opustili intenzivno vzrejo prašičev. Skupne investicijske naložbe naj bi po družbenem planu občine Šentjur v letošnjem letu znašale 8.627 tisoč N-din. Od tega odpade na osnovna sredstva v gospodarske 6.095 N- ali 70,6 % v negospodarske pa 29,4 "'o. Inve- sticijsko potrošnjo je treba usmeriti na tista gospodarska področja, ki imajo perspektive vključevanja v mednarodno blagovno menja- vo. Investicijske naložbe v negospodarska področja pa zajemajo predvsem družbeni standard. Ker so planirane investicije pred- videvale večja sredstva iz federacije in ino- zemskih komercialnih kreditov in ker so ti viri izostali, predstavljajo sedaj glavni vir financiranja bančna sredstva, sledijo sredstva gospodarskih in drugih organizacij, občina pa bo prispevala samo 23,3 %. Podatki kaže- jo, da so na območju šentjurske občine šti- ri podjetja, ki imajo predračunsko vrednost po prvotnih programih 3.044 N-din. Tako ie služba družbenega knjigovodstva ugotovila da investitorji z območja občine nimajo za- gotovljenih finančnih sredstev in ker se in- vesticijska gradnja vrši postopoma, znaša vrednost investicij po pogodbah med investi- torji in proizvajalci le 1.613 tisoč N-din, ven- dar pa za pogodbeni znesek 244 tisoč N-din sredstva še niso zavarovana. V podjetjih sistem stimulacije še ni do- končno izdelan in zato mnogo improvizirajo ter tako ustvarjajo negotovost v kolektivih. Predvsem stimulacija neposrednih proizvjal- cev in strokovnih kadrov še ni zadovoljivo rešena. Sistem delitve osebnih dohodkov tu- di ne vpliva dovolj na povečanje produktiv- nosti dela. Vendar je bil povprečen osebni dohodek na zaposlenega v obični vseeno bist- veno višji kot v istem obdobju lani. Tako je znašal v maju 68,400 din. JP OB ODKRITJU SPOMENIKA PADLIH NA PONIKVI PRAZNOVANJE PREBIVALCEV Krajevni odbor združenji borcev je minulo nedeljo na Ponikvi pri Žalcu orsanizirai veliko svečanost ob otvoritvi spomenika 13 borcem in 15 žrtvam fašističnega terorja. Pred odkritjem spomenika je več sto zbranim spregovoril VINKO RAZDEVŠEK, predsednik krajevne skupnosti Ponikva, o nekaterih prob- lemih in rezultatih razvoja. Zatem je tovariš Cilenšek, predsednik občinskega združenja .zveze borcev Žalec v daljšem nagovoru opisal vrednost in delež prebivalcev tega kraja med narodnoosvobodilno voj- no. »Te žrtve so svetal simbol velike- ga deleža tega kraja, je med drugim poudaril tov. Cilenšek, »ki ga je prispeval za jutrišnji dan vedoč, da ga sam ne bo užiL« Po odkritju spomenika je tovariš Cilenšek raz- vil še prapor krajevnega odbora zveze borcev na Ponikvi. »Tovariši, ko vam predajam ta prapor, vas obvezujem, da bi ga s ponosom ohranili poznejšim rodo- vom, ki bodo užili to, za kar je pad- lo toliko žrtev, toliko ljudi, ki so se čez noč prelevili v heroje.« Po razvitju prapora so domačini pripravili lep kulturni program v sodelovanju z godbo na pihala iz Li- boj. Pevski zbor, ki ga sestavljajo prebivalci iz Ponikve je lepo zapel več borbenih in delovnih pesmi. Odkritja spomenika in razvitja prapora se je udeležilo med drugimi tudi več nekdanjih borcev in akti- vistov, ki so pred spomenik padlih položili vence. Pred samim odkrit- jem spomenika pa so pripadniki predvojaške v.zgoje ponazorili na- pad na Ponikvo. Ob zaključku sve- . čanega dela so se zbrani udeležili ' tovariškega srečanja. Cesta polna lukenj ALI KDO MJ VZDRŽUJE CESTE TRETJEGA REDA? Že pred leti, ko je občina Laško prevzela vzdrževanje cest tretjega reda, se je marsikomu vsiljevalo vprašanje, kdo bo te ceste poprav- ljal ozirom vzdrževal glede na to, da v občiri ni bilo delovne organi- zacije, i;i b\ lahko prevzela to na- logo. S] .0.1 h\ .nioAmi-il lUv o, ; • »To je razumljivo in res, vendar si mi ne moremo iz tehničnih vzro- kov pomagati. Čez nekaj dni se zač- ne obiranje hmelja, to pa veste, kaj pomeni za dolino. Letos je pač ta- ko, drugo leto pa bomo morali na to biti bolj pozorni. Kljub temu go- stje ne bodo razočarani, saj bodo lahko z obeh prireditev odnesli ne- kaj .«f Potem ko so pred leti »atomske toplice« v Harinih Zlakah pri Podče- trtku razburile dobršen del bližnje in daljne okolice, se pri vrelcu ni Itaj dosti spremenilo. Prvi naval tistih, ki so iskali v tej čudodelni vodi zdravje, je zamenjalo manjše število ljudi, opravljene so bile potrebne raziskave in potrjena je zdravilnost vrelca, v katerega so nekateri močno dvomili. Sicer pa je bilo doslej v Harinih Zlakah še vse po starem. Ljudje so se namakali v bazenčku, ki tega imena ne zasluži :ifn včasih jih je bilo toliko, da vsi še vanj mogli niso. Zdaj pa je v gradnji nov lesen bazen ki sicer ne bo večji kot 10 krat 16 metrov, toda kljub temu bo velika lepa pridobitev. Kopališče, ki se bo imenovalo »Radiioaktivne toplice«, Eradi podčetrteško turistično društvo, veliko pa so pomagali prebivalci ^'irni, saj so zbrali velik del potrebnih sredstev. Bazen je grajen po vzoru Podobnega v šmarjeških toplicah, poleg njega pa bodo uredi/li tudi zasil- sanitarije in skromne slačilnice. Tudi za bife bodo našli prostor. Ba- ^en bodo odprli 14. avgusta. Harine Zlake bodo torej dobile to, kar bi morale že davno. Urejeno •kopališče, ki ga bodo postopoma še izpopolnjevali. Rešitev, pa čeprav ^2lo, zelo skromna, je torej ob podporiJ prebivalstva, pa turističnega društ- va, gozdnega gospodarstva Celje, kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah ^^r celjske turistične zveze, pred uresničitvijo. Upamo samo, da ne bo Ostalo le pri tem začetku. od 7. 8. do 13.8.1 ^Jedelja, 7. 8. 1966: 9-25 Poročila (Zagreb); 9.30 Narod- ^ glasba (Zagreb); 10.00 Kmetij- 1*^^ oddaja (Zagreb); 10.45 Ventila- — oddaja za otroke (Beograd); ^'•"IS Kapetan Tenkeš — madžarski ^•"'jski film (Ljubljana); Športno f?Poldne; 18.30 3 državna prvenstva ^Mubljana); 19.05 Slovo — IV epi- iz serije Anatol (Ljubljana); ^ Vabilo na ples — glasbena od- (jJ^ (Ljubljana); 19.54 Intermezzo g^j^bljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- uj^); 20.45 Sinjska alka — posne- ^ starih iger (Zagreb); 21.45 Go- lo mesto — serijski film (Ljublja- na); 22.35 Zadnja poročila (Ljub- ljana). Ponedeljek, 8. 8. 1966: 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Uporabnost in oblika — kulturna reportaža (Ljubljana); 19.15 Teden- ski športni pregled (Beograd); 19.40 Cikcak (Ljubljana); 19.45 TV obzor- nik (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 TV drama (Beo- grad); 22.00 Zabavno glasbena odda- ja (Beograd); 22.30 Svetovno prven- stvo v Chilu — smuk moški (Zag- reb); 22.45 Poročila (Beograd). Torek, 9. 8. 1966: 19.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Dokumentarni film (Ljubljana); 19.15 Zapoj zdaj srce partizansko — partizanske pesmi (Ljubljana); 19.40 Cikcak (Ljubljana); 19.45 TV obzor- nik (Ljubljana); 20.00 Svetovno smučarsko prvenstvo v Portillu — veleslalom za ženske (EVR-Ljublja- na); 22.00 Zadnja poročila (Ljub- ljana). Sreda, 10. 8. 1966: 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Turistična enciklopedija — odd. stu- dia Titograd (Beograd); 19.15 Brez parole — mladniska oddaja (Ljub- ljana); 19.40 Cikcak (Ljubljana); 19.45 TV obzornik (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 37" v senci — srečanje z ljudmi in kraji Koper (Ljubljana); 21.50 Zad- nja poročila (Ljubljana). Četrtek, 11. 8. 1966: 17.55 Od zore do mraka -— oddaja za JLA (Beograd); 18.30 Rezerviran čas (Ljubljana); 18.45 Ventilator (Zagreb); 19.15 Po poteh Jugoslavi- je (Beograd); 19.40 Cikcak (Ljublja- na); 19.45 TV obzornik (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Naslovnik neznan — zabavno glas- bena oddaja (Ljubljana); 21.30 Li- rika (Skopje); 21.40 TV akcija (Ljubljana); 22.00 ALBERT MAN- GELSDORF — oddaja iz cikla Jazz festival na Bledu (Ljubljana); 22.30 Svetovno smučarsko prvenstvo v Portillu — veleslalom za moške, posnetek (Ljubljana); 22.45 Zadnja poročila (Ljubljana). Petek, 12. 8. 1966: 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Anka riše — oddaja za otroke (Skopje); 18.55 Ohridsko poletje — glasbena oddaja (Skopje); 19.15 Od- daja resne glasbe (Skopje); 19.40 Cikcak (Ljubljana); 19.45 TV obzor- nik (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.33 Ancore — angleški celovečerni film (Ljubljana); 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana). Sobota, 13, 8. 1966: 18.20 Poročila (Ljubljana); 18.25 Film za otroke (Ljubljana); 19.25 Vsako soboto (Ljubljana); 19.40 Cikcak (Ljubljana); 19.45 TV obzor- nik (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Poljudno znanstve- ni film (Ljubljana); 21.00 Humo- reska iz cikla Medaljoni (Beograd); 22.00 Svetnik — serijski film (Ljub- ljana); 22.50 Svetovno prvenstvo v Chilllu — smuk za ženske (Ljublja- na); 23.05 Poročila (Ljubljana). RRVI USPEHI reorganizacije Šolstva v mozirski občini čeprav je šele nekaj let, kar mo- zirska občina izvaja ukrepe svoje skupščine o reorganizaciji šolstva in programa za nadaljnji razvoj, se že kažejo prvi uspehi. Na začetku šolskega leta 1961/62 je bilo v občini 13 samostojnih os- novnošolskih zavodov. Na zavodih je bilo vpisanih 2.177 učencev. Od teh zavodov pa so bile le štiri po- polnoma razvite šole. V ostalih šo- lah, ki niso bile popolne, so pouče- vali v kombiniranih oddelkih. Iz- med 77 oddelkov je bilo le 49 oddel- kov popolnih in ti so vključevali 68 odstotkov vseh učencev osnovnih šol v občini. Zato so bili tudi učni uspehi slabi. Tako je z uspehom iz- polnilo učno dobo na popo'lnih šo- lah le 58 odstotkov učencev. Ostali so zapustili šolo brez opravljenega osmega razreda. Najprej so število samostojnih šolskih zavodov znižali na 6. Občani so ukrepe sprejeli. Zagotovili so enotno strokovno pedagoško vod- stvo in pogoje, naj bi se proces pre- šolanja višjih razredov na matične šole pričel postopoma. Proces pre- šolanja se je tako izboljšal in kot je pokazala analiza, je ob koncu le- tošnjega leta obiskovalo popolnoma razvite šole od petega do osmega razreda s predmetnim poukom že 830 učencev od 943. Leta 1961/62 je bilo 49 nekombini- ranih oddelkov s 1.490 učenci, ob koncu letošnjega leta pa že 60 ne- kombiniranih oddelkov s 1.648 učen- ci. Povišalo se je tudi število učen- cev, ki z uspehom končajo osemlet- ko. Najboljši rezultat je v letošnjem letu dosegla osnovna šola v Mozir- ju, saj je 70,8 odstotkov učencev uspešno končalo šolanje. Najskrom- nejši uspeh je bil na šoli v Ljubnem ob Savinji, kjer je samo 54,8 od- stotkov učencev končalo šolanje. Lahko pričakujemo, da bodo re- zultati v naslednjih letih še boljši. Seveda pa pri uspehih ne smemo upoštevati samo prizadevanje kad- rov, ampak tudi starše. Stanko Prodnik OB KONCU LETOŠNJIH GRAJSKIH IGER Namen še ni zagotovilo za kvaliteto Celje, ki je letos že peto leto zapo- red priredilo poletne grajske igre, ima vse pogoje, da se razvije v po- memben slovenski, kulturni center v poletnem času; torej razvije v me- sto, ki bo poleg vsega ostalega zna- no tudi po kvalitetnih poletnih pri- reditvah. Osnovna pogoja, da s ča- som to §topnjo doseže, sta izredno lepo in primemo prizorišče zgodo- vinsko pomembnega Starega gradu in cela vrsta dramskih tekstov na temo o slavnih prebivalcih našega mesta pfed več kot petimi stoletji. V poletnih mesecih vlada po me- stih in tudi drugod kulturno mrtvi- lo. Uradne gledališke, koncertne in druge sezone so končane. Začne se poletna sezona, ki pa je po svoji »kulturnosti« ponavadi zelo skopa. Preostanejo le filmski sporedi, ki so programsko prirejeni poletnemu ča- su in torej nezahtevni, razne turistič- ne (ki pa niso vedno tudi kulturne!) prireditve, množične volitve (kaj vse moramo Slovenci voliti po- leg uradnih volitev!) miss in missic in morda na kakšnem vrtu naletimo (če imamo srečo) na ans^ambel, -ki igra in ,poje narodne vižc. Vendar vse to ni dovolj. To so zgolj suro- gati, ki bi morali biti tako ali tako že skozi vse leto, ne pa da se poja- vijo samo v poletnem času. To de- ljenje kulturnih sezon na »zimsko«, torej resno in »poletno«, nezahtevno, komercialno, je samo do neke meje pravilno. Morali bi »obe« kulturi med seboj dojiolnjevati in prilaga- jati času (ne pa čisto prenehati s svojim delom), ne pa svoje sodelo^ vanje izključevati in strogo ločeva- ti, tako kot se to dogaja v Celju. S tem ne dosežemo veliko: tudi ob- činstvo (sicer ne tako ostro) delimo na dvoje, pač prilagojeno kvaliteti kulturnih prireditev. Vsako mesto si zato prizadeva, da potegne »resno« kulturno sezono tu- di v poletni čas in to v takšni obliki, ki bo hkrati kvalitetna, zanimiva za široke ljudske množice in komerci- alna. Za ta namen so najboljše ta- koimenovane poletne prireditve, ki jih naša mesta že tako množično prirej ajo^ kot Slovenci svetovna pr- venstva (ali pa še bolj!). Vsak išče svoj zgodovinski kotiček, kjer bi se lahko pripravila zanimiva kulturno — turistična prireditev, ki bi bila zaradi specifičnega okolja tudi atrakcija svoje vrste. Vendar si mo- ramo biti na jasnem: vsa ta mesta s svojimi poletnimi prireditvami ne bodo mogla obstajati dalj časa, eno- stavno zato, ker nimajo vseh tistih možnosti, ki so nujno potrebne za takšne prireditve. Če hočemo, da bo nek kraj uspel s svojimi poletnimi prireditvami, mora imeti predvsem specifično in enkratno okolje ter specifično vsebino, ki je po možno- sti nimajo ostale prireditve. Koper se je uveljavil z vsakoletnim jugoslovanskim fol- klornim festivalom; ljubljanske Križanke z izmenjajočim baletnim in opernim festiva- lom; poznamo še zelo kvaliteten Dolenjski fe- stival, katerega jedro je Forma viva. Ti trije kraji so se odlično vključili v krog poletnih kulturnih prireditev. Trajajo že več let, pri- dobili so si sloves vsak po svoji specifič- nosti in ni jim več potrebno trepetati pred morebitnimi »vskoki« v njihove že ustaljene programe. Vsak, ki bo začel kaj podobnega, kot obravnavajo omenjena mesta, bo pogo- rel in mu nadaljnji obstoj ni zagotovljen. Zakaj? Preprosto zato, ker bo Ljubljani, Kop- ru in drugim govorila v prid kvaliteta, tra- dicija in ne nazadnje se bo pojavljalo vpra- šanje: zakaj pa potrebujemo več istih ali podobnih prireditev? Celje že pet let pripravlja svoje poletne grajske prireditve. Letos so jih prvič pri- redili v širšem obsegu. Medtem ko so prva leta uprizarjali samo po eno dramsko delo, so se letos odločili za širši in (vsaj po gostu- jočih ansamblih) pestrejši program. Celotno pripravo Grajskih iger je prevzel poseben pripravljalni odbor. Do tu je vse lepo in prav. Problem nastaja drugje. Vemo in vsi se tega zavedamo, da ima Celje prekrasen zgodovinsko pomemben pro- stor na Starem gradu, ki je znan sirom po Sloveniji. Morda kdo poreče, da imajo gra- dove tudi drugje in morda še lepše, kot je naš. Dobro. Ne gre končno toliko /a prostor, kot pa za nekaj drugega: katero slovensko področje ali kraj se lahko pohvali z dejst- vom, da je napisanih na temo njihove lokal- ne zgodovine več dramskih tekstov? Upam si trditi, da je Celje edino. Njegovi stari pre- bivalci celjski grofje so znani po svojem življenju daleč naokoli in njihovo nekdanje bivanje je pritegnilo mnoge znane in prizna- ne slovenske literarne ustvarjalce, ki so na- pisali več zelo dobrih del na temo o celjskih veljakih. Župančič, Krest, Novačan itd. Zdi se mi, da je ravno tu tista velika pozitivnost, Celja, da se uveljavi v slovenskein in celo jugoslovanskem merilu — po uprizorjenju (Nadaljevanje na 8. strani) S polic Študijske knjižnice Pešič M.: Čovekov prostor. Beo- grad 1964. S. 25784/6. Plato: Protagoras. Maribor 1966. S. 23264/6. Dokanovič T.: Gladni i siti u svetu. Beograd 1966. S. 22992/143. Vitorovič N.: Oslobodilački front Južnog Vijetnama. Beograd 1966. S, 22992/142. Pavičič S.: Seobe i naselja u Lici. Zagreb 1962. S. 22766/41. Sonnige Adria. Zagreb 1966. S. 18461. Furlan D.: Temperature v Slove- niji. Ljubljana 1965. S. 15830/15. Maric L.: Terra rossa u karstu Jugoslavije. Zagreb 1964. S. 15685/32., Pavlic M., F. Venturini: Evidenca pravnih razmerij. Maribor 1965. S. II 3395. Jurejevčič T.: Organizacija knji- govodstva z mehanografijo. Mari- bor 1965. S. II 3385. Hočevar T.: Mednarodne finance. Splošni del. Ljubljana 1965. S. II 3386. Bradley C. O.: Topografska anato- mija psa. V Ljubljani 1965. S II 3388. Škerlj M.: Stabilitetni problemi. Ljubljana 1965. S. II 3391. Istorija XX veka. Zbornik radova. I. - Beograd 1959 — S. II 2129. Izredni študij se je ttveljavil V Celju so pred dobrima dvema letoma ustanovili združenje študij- skih centrov višjih in visokih šol za izredni študij, ki ga sedaj obi- skuje skoraj 400 študentov. Center se je lepo uveljavil, učni rezultati pa so nadvse zadovoljivi. Združenje študijskih centrov viš- jih in visokih šol je sedaj v sklopu celjske delavske univerze in je samostojen center višjih šol, ki je še obdržal svoj prvotni naziv in tudi delo. Tako deluje v okviru združenja 7 centrov. Najmočnejši center je še vedno v okviru ljub- ljanske Pedagoške akademije, saj je izrednih slušateljev te šole vpi- sanih skoraj 200 na osmih pred- metnih -skupinah. Res je, da je bilo v preteklem študijskem letu vpi- sanih 252 slušateljev, v letošnjem pa 186, pa to še vedno ne pomeni, da je kvaliteta predavanj ali orga- nizacija slaba. To je le normalen' o(]^s, do katerega pride zaradi pre- zaiposlenosti ali težavnosti študija. Predavatelji so bili kvalitetni, saj;S so se vozili iz ljubljanske šole v Celje, tako da so bila v Celju pre- davanja in izipiti. Učni rezultati so do sedaj dobri, saj večina študen- tov opravlja i23pite precej redno. Najmočnejša predmetna skupina je skupina ortopedagogike, ki ima kar 54 slušateljev, za njo pa sta sku- pini za razredni pouk in zgodovina — zemljepis, v Center Višje ekonomske komer- cialne šole iz Maribora ima letos dve iskupini. V starejši je 49 slu- šateljev, v mlajši pa 65. Vseh sku- paj je torej 114, to število pa se je nekoliko zmanjšalo, ker vsi niso zmogli vsakodnevnega zahtevnega dela in napornega študija. Tudi v tej skupini je učni uspeh dober, predavatelji pa so hili profesorji, ekonomisti in pravniki iz Celja. Ostale višje šole imajo manjše število izrednih študentov z na- šega področja. Tako je na centru Višje tehnične šole iz Maribora nekaj več kot 20 slušateljev, na centru Višje upravne šole iz Ljub- ljane 15 slušateljev, na centru Viš- je šole za organizacijo dela iz Kra- nja 26, na centru Filozofske fakul- tete iz Ljubljane — skupina peda- gogika-sociologija 16 ter na cent- ru Visoke šole za telesno vzgojo 8. Najboljše študentke so vsekakor te .iz>šole za telesno vzgojo, saj so celo bolj prizadevne kakor večina rednih slušateljev. Izredni študij ni lahek, saj so vsi študentje redno zaposleni in zato zahteva tak študij številne samo- odpovedi. Podohno je tudi s pio- fesorji in predavatelji, tako da oboji, ki so vzdržali, zaslužijo vso pohvalo. Na združenju imajo še precej načrtov. V jesenskih mesecih bo ponovno -^^is za izredni študij in kot vse kaže je zanima- nja zanj čedalje več. V Celju in okolici je precej nezadostno zasedenih delovnih mest m ti ljudje imajo kar najlepše mož- nosti za nadaljnje izpopolnjevanje iz- obrazbe in znanja. Številnim študentom podjetja pomagajo s štipendijami ali pa tudi z zmanjšanjem delovnega časa. Pri Združenju si prizadevajo, da bi priteg- nili k ponovnemu šolanju tudi vse tiste, ki so šolanje prekinili, saj so na neka- terih občinah obljubili svojim prosvet- nim delavcem obnovitev štipendij. Ce bo v jesenskih mesecih dovolj prijav za kakšno drugo šolo, bodo odprli nov cen- ter. Jesenski vpis se bo pričel v začetku septembra. Vpisovali bodo v večino do- sedanjih centrov. Kot zanimivost naj še omenimo, da je pedagoška akademija iz Ljubljane le sporočila, da je za ponoven vpis oddelka za razredni pouk in če bo dovolj kandidatov, bo za prosvetne delav- ce ta oddelek v jeseni pričel z novim de- lom. J. Z. AVGUST TOMAŽIČ: MLINARJEV JANEZ Prav bo, če uvodoma povemo kaj več o izredpo aktivnem prosvetnem društvu Zarja iz Trnovelj. Vsako leto nas namreč ti zelo aktivni igral- ci presenetijo s kakšno uspelo pred- stavo na prostem. Poleg tega upri- zorijo tudi pozimi dramsko delo, ki ni nič slabše od letnega in celo presege amaterske zmožnosti. Letos pa sd nas z ljudsko igro o posled- njem celjskem grofu Urhu in tehar- skih plemičih torej o Mlinarjevem Janezu, vsaj s premiere, razočarali. Za prizorišče so si izbrali prostor pred svojim kulturnim domom. Za Mlinarjevega Janeza so se tokrat odločili zato, ker Celjani dobro po- znajo vsebino. Povabili so folklorno skupino iz Dobrne, pomagali so jim pripadniki JLA in konjeniški klub. Okrog osemdeset igralcev pa se je spoprijelo s tekstom. Kaj lahko rečemo o predstavi? Pohvalimo lahko prizadevnost igral- cev, isaj so nekateri hodili tudi uro daleč na vaje in vadili pozno v noč. Pohvalimo lahko tudi režiserja Šte- fana Žvižeja, ki je z veliko ljubez- nijo vodil predstavo. Vendar pa mč- nim, da kljub tej prizadevnosti in ljubezni do igranja amaterji niso uspeli. Uspeli niso zato, ker so zajeli s preveliko žlico in zalogaja niso mojgli pospraviti. Predstava v celoti ni uspela. Bilo je to razvlečeno, dol- govezno recitiranje teksta brez pra- ve dramske napetosti in privlačno- sti. Morebiti s polovičnim ansamb- lom in dveurno predstavo ne bi do- segli občutka apektakla, vendar pa bi predstava pridobila po vsebinski, predvsem pa po dramski plati. Tako smo bili priče prav začetniških na- pak, kot so zakrivanje glavnega ig- ralca, obračanje s hrbtom proti ob- činstvu, patetično kričanje in solza- vo prepričevanje ter improvizirani samogovori oziroma dvogovori. In- provizira naj tisti talentirani igra- lec, ki mu slučajno zmanjka te'ksta, in ki ga zna umno nadomestiti. Re- žiser tudi ni pravilno razvrstil igral- ce po odru, čeprav je domiselna sce- na terjala bolj smiselno razvrstitev. Takšnih, skorajda diletantskih na- pak je bilo mnogo in tako v pred- stavi ni bilo tiste dramske niti, ti- stega psihičnega medija, ki pritegne gledalca, da čuti z igralci, obenem z njimi igra in po predstavi premiš- ljuje o uprizoritvi. Saj razvlečenost dramskih slik, njih ponavljanje in ne enovito nadaljevanje, ne more pritegniti gledalca in tako ta ostaja prazen in zgolj opazovalec. Ljudski igri je potrebno tudi sproščenosti in ne nasilne recitatorske vloge. Igral- ci bi morali biti preprosti in prej naivni kot pa načičkano prazni. Vsaj poskusit bi se morali vživeti v igro. Tako pa so ostali nepristranski, hladni in predvsem površni. Prav opazili smo lahko, da režiserjevih nasvetov niso jemali resno in da so nastopali svojevoljno. Morda sta bili najbolj usp)eli krea- ciji, ki sta se dvignili nad povprečje Martinaška (Heda Anžekovič) in Marjetica (Sava Subotič). Kljub te- mu, da je Martinaška včasih pozabi- la tekst pa ga je znala vsaj domi- selno nadomestiti in ne na škodo slabi Tomažičevi dramatizaciji. Bila je preprosta in morda je ravno za- radi te preprostosti ugajala. Vendar ji lahko zamerimo, ko je včasih ven- darle prav patetično nagovarjala goste. Sava Subotič je znala s svojo moško odločnostjo presenetiti in v naslednjem prizoru z žensko milino osupniti. Na splošno je bila na odru najbolj sproščena in dobili smo ob- čutek, kot da sama vodi predstavo. Janez, ki ga je odigral Adolf žvižej, je bil dober, le včasih je bil zaletav in je govoril prehitro ter sunkoma. Ugajal pa je zaradi prešernosti in hudomušnosti, ki jo je bilo čutiti v njegovih besedah in pogledih. Gro- fovski par z gradu, Urh in Katarina sta bila povprečna. Tone Ferme, ki je igral Urha, je s svojim nasilnim kričanjem pričaral vse kaj drugega kot ošabnega grofa Urha, saj menda Urh ni ukazoval s kričanjem; bojda prej z ukazi in nasiljem kot nas uči zgodovina. Pa tudi pogosto pokašlje- vanje je motilo njegov grofovski ugled. Grofova žena Katarina (Ro- zika Štorova), je ostala v ozadju. Morebiti po svoji krivdi, bržčas pa je režiserjeva roka ni dovolj poučila. Več ponosa in prikrite ljubezni bi moralo biti v njeni kralje\'siki krvi do njenih dvorjsaik in predvsem več žalosti, kot nesrečni materi. Ostali igarlci, morda samo prvi in drugi jetnik iz Bežigrada m Jan Vitovec ne, so prej ko ne ustvarjali zmedo na odru. Režiser je tu premalo sto- ril. Slabo vreme in predvsem krajši čas priprave (samo pet tednov!), ni- sta pravi opravičili. O tem bi moral razmisliti predvsem režiser. Tako je bilo opaziti, da je bila uprizoritev nedokončana, vendar pa je kazala tudi resnična režiserjeva prizadeva- nja. > V Celju smo v kratkem času imeli priložnost videti kar tri ljudske igre: Desetega brata, Miklovo Zalo in na- zadnje še Mlinarjevega Janeza. V kratkem pa bo Delavsiki oder iz Celja uprizoril še bulvarko Raz- bojnik Guzaj, in če se s^pomnimo še lanske uprizoritve Dva ducata rde- čih vrtnic, se lahko mirno vpraša- mo, aH prosvetna društva, predvsem pa Delavski oder opravljajo svojo pravo nalogo. Ali res nudijo svojim gledalcem prava kulturna umetniška dela ali pa se zadovoljijo samo zbul- varsko komedijo oziroma ljudsko igro in jim je cilj samo polna dvo- rana. Upravičeno lahko dvomimo o njihovem delu, čeprav imajo vedno dvorano polno in ljudje radi gleda- jo njihove uprizoritve. AU je današ- nji čas morda podoben onemu, v katerem je živel Govekar...? Zakaj na naših delavskih odrih ne zaživi predstava, ki bi bila res pravo umetniško delo in bi bila obenem ljudem blizu. Prav gotovo bomo na- šli v bogati literarni zapuščini zrela dela in ne samo slabe dramatizacije oziroma povprečne tuje avtorje. Morda predstave ne bodo imele spektakelske oblike, bodo pa sloven- ske in morebiti v skromni obliki še bolj privlačne našemu delovnem^ človeku. Pengarjeva Marjetica, oče Pengar in Martinaška Grof Urh (T. Ferme) in Katarina (štor R.) KOMPAS OBVEŠČA VABiMU VAS NA IZLETE: I li-^lnemo potovanj« x tukautno motorno , iio »Dalmadja« v oktobru »PO SR£DO- ^jtUV*. Prijave do IS. septembra 19M. M. 10 dnevni avtobusni izlet v CARIGRAD KoFIJO v času od 22. do 31. 10. 1966. Pri- do 27. 8. 1966. I 1-dnevnl avtobusni Izlet na BELOPESKA 0ERA, OSOiSKO in KLOPINJSKO JEZE- RO- 4. i-<^mv\io potovaaja x UtaJons v KOV- rjlSltO ZVEZO v M.pl*««bru im. J. MOTORIZIRANI TURISTU Pripravili ^ vam zelo ugodne počitnUUce aranžmane ^RECU in ROVINJU. 5 4-dnevni avionski izlet v CARIGRAD od lO.'do 13. 10. 1966. Prijave do 15. avgusta 1966. Cena potovanja 810 N-din. 7. 4-dnevni avionski izlet v ATENE v času ^ 19. do 22. septembra 1966. Prijave do 15. jvgusta 1966. Cena potovanja je 840 N-din. g. 7-dneviio avtobusno potovanje v RIM (Trst, Padova, Firenze, Rim, Assisi, San Ma- lino, Tarvivlo). Prijave do 1. septembra 1966. 9. v času od 1.—9. oktobra 1966 6-dnevno avtobusno potovanje na ogled mednarodne pzstave PHOTOKINA V KOLNU. Prijave do JO, avgusta 1966. 10. 8-dnevno avtobusno potovanje v oktob- ru na AŽURNO OBALO. Prijave do 13. avgu- sta 1966» 11. Preživite del svojega dopusta s 4-dnev- jloi križarenjem med KORNATI. 12. KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCI! Prijav- llajte se za 2 ali 3-dnevne izlete v TRST In BENETKE. 13. 2-dnevnl avtobusni izlet na GROSS- GLOCKNER. 14. 2 ali 3-dnevni izlet v BUDIMPEŠTO. 15. 2 aH 3-dnevni izlet na DUNAJ. 16. 1-dnevni izlet v TRST. Prijave do za- ključenega števila. 17. 8-dnevno potovanje v oktobru v PARIŠ, Prijave do 10. septembra 1966. 18. 6-dnevno potovanje na ogled industrij- ske razstave v BERLINU. Prijave do 15. avgu- sta 1966. 19. Tradicionalno Jesensko 9-dnevno poto- fanje z vlakom v LONDON, ROTTERDAM in AMSTERDAM. Prijave do 10. avgusta 1966. 20. 11-dnevno kombinirano potovanje z av- tobusom in vlakom na ŠVEDSKO in DAN- SKO v časli od 5. septembra do 15. septemb- |ra 1966. Prijave do 10. avgusta 1966. 21. 9-dnevno avtobusno potovanje v JUŽNO FRANCIJO in SEVERNO ITALIJO. Prijave do 15. septembra 1966. 22. V času od 17. do 23. 9. 1966 avtobusno potovanje v RIM, NEAPELJ, CAPRI in POM- PEJE. Prijave do 1. 9. 1966. 23. 6-dnevno potovanje z avtobusom na DU- NAJSKI in BRNSKI VELESEJEM v času od 12. do 17. septembra 1966. Prijave do 27. av- gusta 1966. 24. 3-dnevno avtobusno potovanje v času od 17. do 19. 9. 1966 v VERONO, VICENZO m PADOVO. Prijave do 3. septembra 1966. 5. 4-dnevno avtobusno potovanje na ogled flftrjiiškega velesejma v MUNCHEN-u. Prija- ve do 15. avgusta 1966; ---------- ... .i,J tJ^u avtobusno potovanje v sep- tembru v BUDIMPEŠTO, PRAGO in DUNAJ. Prijave do 20. avgusta 1966. KOLEKTIVU Poslužujte se naSih kvalitet- nlh prevozov, ki Vam JUi nudimo po zelo oužanih cenah v najsodobneje opremljenlli »vtobusih tipa »MERCEDES«. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TURISTIČNO PODJETJE gOMPAS. CELJE, TOMŠIČEV TRG I, TEL. mali oglasi PRODAM Mlado kravo proda: Rezec, Liboje. Nedokončan bungalov v Žalcu jprodam. Po- nudbe na upravo lista pod šifro »BUNGA- , LOV«. Motorno kolo PRIMO 150 ccm prodam. Na- slov v upravi lista. 'jradbeni material za hišo prodam. Naslov v upravi lista. flAT 600 prodam. Jože Sirec, Laško 22. '-godno prodam dobro ohranjeno opremo Za dnevno sobo — orehov furnir. Naslov v upravi lista. '"fodam 3-sobno stanovahje — delno vseljivo. Vprašati: Ribič, Celje — Breg 32/1. "'^lo rabljen televizor ugodno prodam. Na- slov v upravi lista. 'Jžpdno prodam tovorni avto HANOMAG — 2,51, letnik 1960 v dobrem stanju. Ogled Zidanškova 2, Celje . '^bro ohranjeno žensko in dva moška kole- ga prodam. Partizanska 24 (Lisce). '^''i fotelje in druge predmete prodam. Hor- vat, Savinjsko nabrežje 3. ""odam tranzistor. Naslov v upravi lista. ■^ravo 9 mesecev brejo prodam. Majcen Franc, Zagrad 127, Celje, ""odam brejo telico, kravo s teletom in rab- Jfne sode od 200 do 500 1. Prevolnik, C. v Laško 9 (Polule) Celje. Jl'PlM "^Pim hišo (2 sobi in vrt) v okolici Celja — savinjska dolina. Natančnejše ponudbe s '^'•'no na Kerepčič — Gotovlje, Žalec. ffANoVANJA ^Jad zdravnik išče sobo v Celju s posebnim ""'nodom. Ponudbe na upravo lista pod Sif- »MIREN«. ^■"ejšo žensko sprejmem kot sostanovalko. ^Leopoldina Lovrec, Cuprijska 2, Celje. iJ^^^njam 3-sobno sončno stanovanje z bal- ^'^nom in vrtom v Jenkovi ulici za dvosob- l-'* v centru ali na Otoku z vsemi pritik- ''fami. Ponudbe pod šifro »MANJŠE«. ^■"emljcno sobo nudim starejši ženski za J ^rstvo otrok. Naslov v upravi lista. in hrano nudim ženski aH moškemu pomoč pri delu. Naslov v upravi lista, in hrano nudim ženski za varstvo j.^ '^^k. Naslov v upravi lista, vf''! prazno sobo. Grem tudi za hišnico. ^p^^^lov v upravi lista. „^jniem sostanovalko. Naslov v upravi li- j-OOO S-din dam tistemu, ki mi odstopi več- f,. Prazno sobo. Ponudbe pod šifro »Lepa O^grada«. Jj^liljeno sobo oddam ženski za manjšo l^[^oč v gospodinjstvu. Naslov v upravi skladišče in prodajalna CELJE, Trg V. kongresa 6 Cenjene odjemalce obveščamo, da smo v Linhartovi ulici 18 v Celju, pri tržnici, odprli novo poslovalnico * TEHNOGUMA s tehničnimi, gumijastimi, gasilskimi in drugimi zaščitnimi pred- meti za industrijo, obrt in široko ,potrošnjo. Oglejte si naše zaloge. Priporočamo se za cenjeni obisk. Grafično podjetje Celjski tisk Celje razglaša prosti delovni mesti 1. tiskarja v knjigotisku 2. ročnega stavca Kandidati morajo imeti končano poklicno šolo grafične stroke in izpit za kvalificiranega delavca. Za delovno mesto tiskarja je rezervirano dvosobno stanovanje, vseljivo v letu 1966, vendar mora biti ponudnik pripravljen pla- čati kot prednakup stanovanjske pravice 5.000 N-din. Ponudbe sprejema sekretariat podjetje, Celje, Trg V. kon- jfresa št. 5 do do 20. avgusta 1966. Cestno podjetje v Celju razglaša prosto delovno mesto glavnega skladiščnika Pogoj: Kandidat mora biti strokovno usposobljen za trgovska poslo- vanja z najmanj 5-letno prakso na takem ali sličnem delovnem mestu. Osebni dohodek po pravilniku o OD. Stanovanje ni zagotovljeno. Ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek podjetja 15 dni po objavi v časopisu. Lesno industrijsko podjetje »SAVINJA« CELJE razpisiije II. javno ustno licitacijo za prodajo lesene barake v izmeri 13,5 m X 9,5 m krite s salonitom, v dobrem stanju, na obratu Celje, Mariborska cesta 116. Izklicna cena znaša 9.541,91 N-dinarjev. Kupec mora barako porušiti in odstraniti na svoje stroške. Licitacija bo dne 8. avgusta ob 8. uri za družbeni sektor in ob 8.30 za privatni sektor na obratu Celje, Maribarsko c. 116. ZAPOSLITEV Zdravnik nujno išče starejšo žensko za var- stvo otroka v dopoldanskem času. Dr. Bru- men, Trubarjeva 53 A. Štiričlanska družina sprejme samostojno in zanesljivo moč za delo v gospodinjstvu. Kavčič, Celje — Čopova 11, Otok. Takoj sprejmem žensko za dopoldansko po- moč. Prime, Cankarjeva 13. Sprejmem takoj samostojno frizersko pomoč- nico. Cesalnica Stuklek, Celje. Honorarno sprejmem na dom šiviljska dela od podjetij. Vodišek Joža, Murnova 14 (Ložnica — ob Na,zorjevi). Honorarno prevzamem računovodska dela od obrtnikov ali društev. Naslov v upravi li- sta. RAZNO Podpisana Panika Bezgovšek izjavljam, da preklicujem in obžalujem, kar sem izrekla proti tov. Hermini Strašek. Panika Bezgovšek Svetina 24, Štore Preklicujem neresnična obrekovanja proti Mihu Zupane iz Šibenika št. 16, katera so se širila v okolici, vse do dneva razprave pred poravnalnim svetom — 27. 7. 1966. SteTan Klanjšek Sibenik, Šentjur pri Celju Takoj zaposlim MIZARSKEGA POMOČNIKA ali PRIUČENEGA MIZARSKEGA delavca. Osebni dohodek po dogovoru. — Marftvt Vili, mizar. Rečica ob Savinji. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 6. do 13. avgusta 1966 Ivan Pleterski, veterinar Celje, Trubarjeva 93 (Otok), telefon 29-26 TURISTIČNO DRUŠTVO BRASLOVČE PRIREJA DAN HMELJARJEV 6. in 7. avgusta v Braslovčah in Žalcu Sobota 6. 8. v Žalcu ob 20. uri — izvoli- tev hmeljarske princese, podelitev priznani hmeljarjem in nastop hmeljarskega okteta. Prireditev bo v veliki dvorani Kmetijskega kombinata Žalec. Nedelja, 7. 8. Braslovče ob 8. uri — otvo- ritev raz.stave kmetijskih strojev; 8,30 otvoritev hmeljarske razstave; 9,00 odhod povorke iz Žalca; 10,00 sprejem povorke, hmeljarske princese in hmeljarskega starešine ter Iconcert v Braslovčah, 13,5« tefrmovanje »t.ingarjev In oblralk, na- to razdelitev nagrad. TimSTIČNE OBJAVE ZASEDENOST KAPACITET ZDRAVILIŠČA: V zdravilišču Rogaška Sla- tina In prt zasebnikih v Rog. Slatini Je do- volj prostih mest, za hotele Zdravil, gostin. podjetja pa so potrebne rezervacije. Zdravilišče Dobrna Ima dovolj prostih mest, v hotelu Triglav na Dobrni znižana cena penslona na 29 N.din. Hotel Savinja v Laškem ima dovolj prostih mest, prav tako Je dovolj prostora pri zasebnikih. GORNJA SAVINJSKA DOLINA: zasedena sta pension sester Logar in Plesnlk v Lo- garski dolini. Rezervacije so potrebne za Pla- ninski dom in Piesnlka v Logarski dolini, weekend naselje v Preboldu ter za novo od- prti dom RINKA v Solčavi. OSTALI KRAJI: V vseh ostalih krajih je dovolj prostih mest, rezervacije so potrebne samo za sobote v hotelu Celeia in Evropa ter Palea v Velenju. KOLEDAR PRIREDITEV 6. 8. — VEČER NARODNIH PESMI IN PLESOV v zdraviliški dvorani v Rog. Slatini. 6. 8. — VEČER MED SAVINJSKIMI FLO- SARJI NA LJUBNEM. 6. 8. — IZVOLITEV HMELJARSKE PRIN- CESE V ŽALCU. 7, 8. — TRADICIONALNI FLOSARSKI BAL NA UUBNEM 7. 8. — DAN HMELJARJEV V BRASLOV- ČAH. GODBA, PLES, RAZVEDRILO Na vrtu restavracije Koper v Celju je god- ba vsako sredo, soboto in nedeljo. V hotelu Celeia in v Samopostrežni restavraciji vsako soboto zvečer, na Starem gradu pa vsako nedeljo popoldne. V hotelu Triglav na Do- brni godba vsak torek, četrtek, soboto in ne- deljo, v Rog. Slatini pa vsako sredo, soboto in nedeljo ples v restavraciji Pošta in vsak torek v zdraviliški dvorani. Vsak dan do- poldne in popoldne je promenadni koncert v zdraviliškem parku. Odprti so kopalni ba- zeni v Celju, Rim. Toplicah, Šoštanju, Pre- boldu in Rog. Slatini. Kopalni čas dnevno od 8—19. ure, bazen v Rim. Toplicah vsak IZLETNIK CELJE v KMUlcminJa • .Putnlk.-aro Beofr«! onp Bixln IZLKT« rO rJGOSI.AVIJI IN V 'HO ZEJklSTVO. BUDIHrEATA — dvodssvnl avtobu« Qi Isdetl za kolektive in posazoemike, datuis potovanja po dogov>!jru. BENETIUB — TUJJVISO — VTHN£ — GORI CA — TRST, dvodnevni avtobu&ui iz>&ti za kolektive in posameznike. TRST — MIRAMARE, enodnevni avtobu- sni i^eti za kolektive in posameznike. CELOVEC - VRB8KO JEZ^O - GOSPa SVETSKO POUE, enodsevnai avtobusni izleti, datum po docovoru. DUNAi — BRATISLAVA > BUDIMPEŠTA, tridnevni avtobusni iz- leti za kolektive in posameznike. Datum po- tovanja po dogovoru. RIM — FIRENCE — BENETKE, 9-dnevno potovanje z avtobusom dne 13. maja, 17. ju- nija, 8. julija, 2. septembra in 7. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. CAPRI — NAPOLI — RIM — BENETKE, 9-dnevno potovanje z vlakom dne 21. junija in 16. septembra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom po- tovanja. PARIZ — NICA — MONTE CARLO — MI- LANO — BENETKE, 11-dnevno potovanje z vlakom dne 19. maja, 23. junija, 21. julija, 25. avgusta, 22. septembra in 20. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom, potovanja. SOLUN — IST.AMBUL — SOFIJA, 8-dnev- no potovanje z avtobusom dne 22. maja, 26. junija, 17. julija, 14. avgusta, 18. septembra in 9. oktobra • 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pri&tkom potova- nja. PO JUŽNI ITALIJI, BARI — NAPOLI — POMPEJI — COSENZA — MESINA — TA- ORMINA — CATANIA — PALERMO — CA- TANZ.ARA, 12-dnevno potovanje z avtobusom dne 19. maja, 18. junija in 10. septembra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. BUDIMPEŠTA — KRAKOV — VARŠAVA — BERLIN — PRAGA — DUNAJ, 10-dnevno potovanje z avtobusom dne 18. maja, 13. ju- lija, 28. septembra in 5. oktobra 1966. Pri- jave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. PO SOVJETSKI ZVEZI, vsak mesec 12-dnev- na potovanja z vlakom in letalom. Udeležen- ci teh potovanj si bodo ogledali MOSKVO, LENINGRAD, KIJEV, RIGO in JALTO. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici Velenje, Krško, Mozirje in Krapini. IZLETNIK organizira potovanja po tu in inozemsti-u z modernimi turističnimi avto- busi. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov m tujih vizimiov. IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va- gonih, prodaja vozovnice za letalski promet za tu in inozemstvo. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva. Za cenjeni obisk «e priporoča IZLETNIK CEUB tel 28-41 Prevozništvo KZ Šmarje pri Jelšah razpisuje prosti delovni mesti dveh mehanikov Pogoji: 1. Kvalificiran mehanik z naj- manj petletno prakso 2. Kvalificiran mehanik Pismene ponudbe z opisom do- sedanjih zaposlitev pošljite na upravo Prevozništva. Razpis ve- lja do zasedbe delovnih mest. Stanovanja niso zagotovljena. Gospodinje, ali mislite na zimsko kurjavo in na NAGRADNO PRODAJO premoga pri trgovskem podjetju »KURIVO« Celje? Pripravljenih imamo 50 praktičnih nagrad v skupni vrednosti N-Din 10.000.— 1. PRALNI STROJ 2. HLADILNIK 3. ŠIVALNI STROJ 4. SESALEC ZA PRAH 5. RADIOAPARAT 6. do 9. EKONOM LONCI 10. do 12. TRANZISTORJI 13. do 16. PENI ZA SUŠENJE LAS 17. ELEKTRIČNI PEKAČ 18. do 28. NOČNE SVETILJKE 29. do 30. RAŽENJ ZA CEVAPCICE 31. do 35. PO 1 TONO PREMOGA 36. do 46. PO 500 KG PREMOGA 47. do 50. PO 1 PRM DRV Premog ali drva lahko naročite v naši matični poslovalnici Celje, Mariborska cesta 7, ali pri naših zastopnikih: L Rogaška Slatina — Blaž Osojnik, Rogaška Slatina 93; 2. Šempeter v Sav. dolini — Alojzija Šrabar, Šempeter 78, Marija Zlobec, Dolenja vas 67; 3. Polzela, Ivanka Drobež, Ločica 73; 4. Mozirje — Senica Maks, Mozirje 184; 5. Vojnik — Berta Kramar, Vojnik 55; Veber Franc; 6. Štore — Mackovšek Marica, Lipa 77; 7. Celje — Jančič Ludvik, Ostrožno 1. 8. Žalec — Konrad Pevc. Za vsako kupljeno tono premoga zahtevajte nagradni kupon. Žrebanje bo 31. 8. 1966 v upravi podjetja ob sodelovanjr potrošnikov. d ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža, brata, očeta, starega očeta in strica KARLA FIJAVŽA upokojenca se prisrčno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sodelav- cem za vse izraze sočutja, vence in šopke ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Jožica, hčerka in sin z družinama ter ostalo sorodstvo. CELJSMi ROKOMETAŠi (ŽAL) OSNOVANI Le ena-prava plat medalje VSE BOLJ SE BOMO MORALI ODVAJATI PRAKSE, DA NAŠE OB- ČANE KLIČEMO NA POMOČ IN JIH PROSIMO ZA PRESOJO PRI NEARGUMENTIRANIH IN ENO- STRANSKIH MNENJIH. OBČANI Preko sto mladih Celjanov je z uspehom izpolnilo svojo nalogo predstavljati Celje in Slovenijo na XII. igrah Bratstva in enot- nosti. Dodali so nov člen v verigo plodnega sodelovanja mlade generacije naše širše do- movine, čeprav je jasno, da gre v prvi vrsti za srečanja in zblizevarfja mladih, pa je že od vsega začetka iger ta vidik prepleten s so- delovanjem najkvalitetnejših športnih ekip iz mest petih republik. Ce nimaš najkvalitetnej- še ekipe, to še ni tako hudo, če pa igrajo rokomet razen nekaj mladincev še tabornik, član kviz ekipe itd., skratka ljudje, ki igre dobro ne poznajo, pa je stvar že hujša, še posebno, če gre za Celje — mesto športa in kvalitetnega rokometa. Prav zato je v kupo veselja (ob uspešnem sodelovanju na osta- lih področjih) kanila grenka kaplja, ko fan- tov, ki so v Slavonskem Brodu uspeli, sploh ni bilo v Tuzlo. Ne gre za misel, ki je ves čas prisotna v članku: »Druga plat medalje«, da bi RK Celje storil uslugo na osnovi dob- re ali slabe volje, peščici fantov, ki so bili organizatorji celjske ekipe za igre, temveč za dolžnost kolektiva, ki ima 123 članov, ki je družbeno podpiran, da na tako pomembno srečanje mladine pošlje deset fantov, ki zna- jo igrati rokomet. Smatramo, da smo ne le zaradi prizadeto- sti upravičeni spregovoriti kritično besedo na račun takšne poteze, temveč tudi zato, ker smo že dosedaj, še posebno v zadnjem ob- dobju, dokaj praktično predvsem vsebinsko, moralno pa tudi materialno dali po svojih možnostih delež k oblikovanju telesno-kultur- SO IN BODO ZADOVOLJNI LE S POŠTENO IN KRITIČNO MISLIJO, PA TUDI S SAMOKRITIKO PA ČE- PRAV BO MORALA PRITI OD ZVEZNEGA LIGAŠA ALI PA POLI- TIČNEGA VODSTVA. ne politike v komuni in k delu posameznih športnih organizacij. Tudi RK Celje pri tem ni bil izvzet. Prepričani smo, da smo na napako upra- vičeno upozorili, to je bila tudi naša dolž- nost, ker je šlo v tem primeru za principiel- no vprašanje odgovornosti do družbene sre- dine. Pričakovali pa smo, da bomo to vpra- šanje na relaciji občinski komite ZM — RK Celje tudi razčistili in rešili. Zato nas je to- liko bolj presenetil člBnek tov. E. Orač, ki je res (kakor sledi že iz naslova) močno enostranski. Morda bi lahko tovv Orač priš- la po vsaj kakšno informacijo ali pojasnilo na ObK ZMS. Tako bi se lahko izognila eno- stranski obravnavi, nam pa prihranila od- govor, prav tako pa ne bi nastala ta »pole- mika«, ki bo rokometašem se težko koristila. (Tu nas preseneča, da se uredništvo CT ni distanciralo od članka, ki večkrat govori v prvi osebi množine). Sicer pa naj navedemo še nekaj dejstev, ki bodo razkrila nekatere nejasnosti in milo rečeno netočnosti. Ker smo vedeli, da t>odo kvalifikacije od 24.-26. 6. (mimogrede, podaljšane sploh ni- so bile, ampak so se pravočasno končale!) smo prosili za preložitev iger in prve tekme rokometne ekipe. V obojem smo uspeli. Zal brez haska. V Tuzlo bi morali igralci kreniti res ob enih ponoči in bi prispeli v Tuzlo ob deve- tih, pred prvo tekmo. (Takoj po njej je bil zagotovljen daljši počitek!) Sicer pa so kre- nili menda v Celje ob dveh ponoči in prispeli domov istočasno, kot bi prišli v Tuzlo! Na- por za izredno trenirane in fizično dobro pripravljene fante bi bil res precejšen, ne gre pa za takšne napore, ki bi celo ogroža- li zdravje teh fantov. Telegram smo prejeli in nanj odgovorili! V Slavonskem Bri>du smo se ustavili le pri bencinski črpalki, ker smo imeli že itak dvo- urno zamudo« Poslati avtobus 220 km po se- dem ljudi (cena preko 100.000 SD) je le malo prehuda zahteva, še posebno, ker so bili nastopajoči angažirani in ne bi mogli navijati v Slavonskem Brodu. Kazen tega pa smo telegram prepozno sprejeli. Nekateri razlogi so res tehtni, toda pre- tehtajo ne, čeprav je sodba (potem, ko so enostransko nanizana aejstva) prepuščena bralcem! Sicer pa smo dolžni povedati še to, da ne bomo nikogar kaznovali, niti ne škodovali klubu. Želeli smo le, kot smo že sporočili RK Celje, na neformalen in živ- ljenjski način razčistiti vprašanje, kdo je odgovoren za neresno potezo s strani RK Celje, kar pa ni našlo odmeva pri RK Celje. Ne bomo nadaljevali, (da rokometna ekipa deklet ni imela vodje, da nam RK ni odgo- voril na predlog, da se scstanenio, da smo dobili od tov. T. Goršiča spisek igralcev Itg.) žal pa že obramba omenjene napake kaže v določeni meri na to, da morda le ni bila slučajna. Resnično nam je žal, če se reševanje in razčiščevanje tega vprašanja časovno ujema z reševanjem pereče materialne in finančne problematike RK Celje ob vstopu moške eki- pe v zvezno rokometno ligo. To problematiko je potrebno ustrezno — ugodno rešiti. Zato je komuna (tudi ObK ZMS) odgovorna. Vzporedno s tem pa bo potrebno najti in dati ustrezna zagotovila, da se takšne ilipa- ke (neudeležba na igrah BiE) ne bodo več ponavljale. Dokler takšnih zagotovil ne bo, (članek tov. E. Orač pa to nedvomno ni!) pa se vprašanje družbene sredine (tiste ko- mune, ki bi jo bilo treba z napori predstav- ljati v Tuzli) hote ali nehote-postavlja. Občinski komite Zveze mladine Celje Žrtve prometa HUDA NESREČA PRI BENZINSKI ČRPALKI Voznik avtomobila kombi Jože Gregorn iz Celja jc peljal iz mesta po Ljubljanski cesti. Pri benzinski črpalki jc zavijal v levo, da si nabavi bencin in pri tem izsiljeval prednost vozniku tovornega avtomobila Martinu Vod- niku, ki je peljal proti mestu. Trčenje jc bilo tako silovito, da je tovornjak odbil avtomo- bil kombi nazaj na desno stran Ljubljanske ceste in zadel drug tovorni avtomobil s pri- kolico, ki ga je upravljal Ivan Kobal, ki je v kritičnem času peljal iz Celja proti Ljub- ljani. Pri trčenju je vozniku Gregornu v av- tomobilu kombi pločevina dobesedno odre- zala nogo pod kolenom leve noge. Dobil je še poškodbe na prsnem košu in pretres mož- ganov. Lažje telesne poškodbe sta dobila tu- di voznik Martin Vodnik in njegov sopotnik Peter Tisnikar. Materialno škodo na vseh teh vozilih so ocenili na približno 25.000 N-dinar- jev. SMRTNA ŽRTEV Proti Celju se je peljal z mopedom Anton Žnidaršič roj. 1935 leta iz Kaplje vasi 46. Ko je prijjDzil do naselja Gomilsko, je v bla- gem levem ovinku zapeljal na skrajno desno stran ceste na 7 do 10 cm nižjo bankino. S te je nameraval zapeljati' nazaj na cesto, \endar ga je spodneslo in se je prevrnil. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je zaradi težkih poškodb dva dni kasneje pod- legel. KOLESARJA Kolesar Franc Esih je zvečer vozil proti Celju brez luči. V Šempetru je zavijal na levo stran ceste, ko mu je pripeljal naspro- ti neznan kolesar brez luči. Po trčenju je drugi kolesar pobegnil, Franca Esiha pa so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugo- tovili, da ima pretres možganov. AVTOMOBIL V POTOK Nesreča se je pripetila v naselju Ločica pri Vranskem. Voznik osebnega avtomobila dr. Marjan Fink je vozil iz Celja proti Ljub- ljani, v vasi Ločica ga je zaradi neprimerne hitrosti in spolzke ceste zaneslo v levo, ta- ko da je zapeljal v potok in se prevrnil na streho. Pri nesreči je bil voznik težje poško- dovan, sopotnica Jerica Senica pa je dobila zlom leve roke in odrgnine po rokah in gla- vi. Materialna škoda: 40.000 N-dinarjev. KONJSKA VPREGA Voznik konjske vprege Franc Grčar je pe- ljal iz Štor proti Prožinski vasi v večernih urah brez primerne osvetlitve. V Prožinski vasi je zavijal v levo in tako zaprl pot mo- toristu Stanku Kolarju, ki je pripeljal iz Šentjurja proti Storam. Kolar ni opazil vo- za in se je zaletel vanj ter padel po cestišču, kjer je obležal v nezavesti. Dobil je pretres možganov, rane na glavi in kompliciran zlom leve ključnice. Sopotnik na motornem kolesu Ivan Gobec pa si je nalomil levo ključnico. Kolar je vozil motor brez vozniškega izpita.' Lažje telesno poškodovan je bil tudi voznik vprege Franc Grčar. Škoda: 2.000 N-dinarjev. TESNa PREfintEVA^ijte Pešec Kari Grobin je šel peš *iz Štor proti Šentjurju na desni strani ceste. Za njim je pripeljala voznica osebnega avtomobila Ma- rija Krumpak, ki je pešca tako tesno prehi- tela, da ga je z desno stranjo avtomobila zadela v komolec leve roke in zbila pod ce- sto. Pešec je dobil pretres možganov, zlom nosnega korena in odrgnine na glavi. TRIJE POŠKODOVANI Ko je voznik tovornega avtomobila Zorko Mejač pripeljal v Gornji grad mu je v ne- preglednem levem ovinku pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom Safet Bajrič, ki je tovornjak tako tesno srečaval, da je zadel v zadnje levo kolo. Pri tem ga je odbilo v jarek. Teže je bil poškodovan voznik Bajrič, laže pa sopotnika Franc Ros in Jožica Baj- rič. Škoda: 4.500 N-dinarjev. TRČENJE Z LOKOMOTIVO Iz Rogaške Slatine je proti Rogatcu vozil s tovornim avtomobilom Ivan Krumpak. Ko je pripeljal do železniškega prelaza na cesti II. reda je pričel zavirati, vendar ker mu je prekrivala pogled na progo visoka koruza, ni opazil, da prihaja vlak. Hotel je še vzvrat- no zapeljati nazaj, vendar je prišlo do trče- nja z lokomotivo št. 3512, ki jo je upravljal Bogomir Zidar. Lokomotiva je tovornjak po- vlekla 3 metre ob progi, kjer je obstal. Laž- je poškodbe je dobil sovozač v tovornjaku Anton Kovačič, škodo na avtomobilu pa so ocenili na 30.000 N-dinarjev. Meddržavni troboj atletov Le teden dni nas še loči od šport- nega dogodka leta v našem mestu. V nedeljo 14. in v ponedeljek 15. av- gusta bodo namreč na stadionu Bo- risa Kidriča v Celju nastopile moš- ke atletske državne reprezentance iz Ita.lije, Bolgarije in Jugoslavije. Na startu bo nad 120 izbranih atletov, ki se bodo zagrizeno borili v kom- pletnem olimpijskem programu za barve svoje države. Celjani smo lah- ko ponosni, da bo med državnimi reprezentanti Jugoslavije tudi 8 čla- nov domačega Kladivarja! Važič, Cervan, Žuntar, Kovač, Vivod, Polut- nik, Špilar in Homoki se bodo pred domačim občinstvom vsekakor predstavili v svoji najboljši formi. Skromni Simo Važič, ki ga celj.ski ljubitelji atletike vselej tako šport- no bodrijo pri njegovih tekih, si vro- če želi, da bi ob tej priliki postavil nov državni rekord v teku na 5.000 metrov. Tu je še vrsta drugih repre- zentantov, ki jim bo celjski atletski troboj služil kot zadnja priložnost za potni list na evropsko atletsko prvenstvo v Budimpešti. Na startu bomo lahko pozdravili odlične itali- janske atlete, ki so po letošnjih re- zultatih sodeč naj resnejši kandidati za zmagovalca, jugoslovanska in bolgarska reprezentanca pa sta si precej izenačeni in je težko napove- dovati, katera izmed njih*bo trenut- no boljša. Ne glede na napovedi lah- ko pričakujemo oba dneva po 2 uri vrhunsko atletiko, takšno, ki si jo ljubitelji atletike tako močno želi- jo. V taboru Kladivarja smo izvedeli, da predseduje častnemu odboru za to prireditev predsednik občinske skupščine Celje tov. Zdravko Tro- ger, v organizacijskem odboru pa so prizadevni atletski dei)avci iz Celja. Atletska reprezentanca Jugoslavije bo prišla v Celje že v ponedeljek, ta- koj po zaključenem državnem pr- venstvu v Sarajevu, kjer bo na skup- nih pripravah, Italijani in Bolgari pa bodo po vsej priliki prišli v Ce- lje prihodnji petek oz. soboto. Za celjsko atletsko prireditev vla- da veliko zanimanje tudi v sosednji Italiji, saj napovedujejo skupinske izlete iz Trsta in Gorice. K. Jug NA MEDNAROD- NEM ATLET- SKEM TROBOJU BO V JUGOSLO- VANSKI REPRE- ZENTANCI EDEN NAJBOLJ OBRE- MENJENIH TEK- MOV.ALCEV PRAV- GOTOVO SIMO VAŽIC. MU BO USPELO DO- SEČI TUDI KAK- ŠEN DRŽAVNI REKORD? SODEČ PO NJE- GOVIH ZADNJIH REZULTATIH BI SE TO LAHKO ZGODILO. PEPERKO DRUGI v ponedeljek se je vrnil z jadral- nim letalom LIBIS-18 Peperko Franc. V Vršcu se je udeležil mla- dinskega in članskega prvenstva v jadralnem letenju, dan AK Celje Peperko je prvič sodeloval na tako pomembnem tekmovanju. Na držav- nem, neuradnem mladinskem prven- stvu je dosegel drugo mesto. V hudi konkurenci 31 tekmovalcev na član- skem prvenstvu, ki je bilo nekaj dni pozneje pa je za.sedel odlično peto mesto. Franc Peperko je mlad in neizku- šen tekmovalec in ker mu tudi sla- be materialne možnosti celjskega aerckluba ne dopuščajo dobre po- goje za vaje, je njegov uspeh, uspeh celjskega jadralnega letalstva. Peperku dajemo vse priznanje za njegovo borbenost, ki je pogoj, da bo lahko z letos pridobljenimi izkuš- njami segel po najvišjih naslovih. F. K. Dobri rezultati Plavalci Neptuna so imeli v zad- njih dneh kar tri prvenstvene nasto- pe. Ekipno res niso dosegli kdove- kakšnih uspehov, zato pa so bili ne- kateri posamezniki kar u.spešni. Na troboju II. slovenske lige v Trbov- ljah je druga ekipa Neptuna zasedla tretje mesto, nastopali pa so v ve- čini le pionirji v celjski ekipi. V ok- viru prve slovenske lige pa so imeli še dvoboja z ekipama Kopra v Celju in Slavije v Vevčah. Celjani so bili obakrat poraženi: Slavija : Neptun 98:58 in Neptun : Koper 78:80. Kljub ekipnim neuspehom pa so nekateri posamezniki dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Tako je Tkavc dosegel na 100 m crawl čas 1:02,5, Kovačič na 400 m cra\yl 5:20,3, Toplak na 10 m hrbtno 1:16,7, Žni- daršič na 100 m cravvl 1:04,7 in Her- zogova na 400 m crawl 6:34,2 ter na 100 m hrbtno 1:34,7. Tudi waterpolisti so končali svoje prvenstvo v tekmovanju za repub- liški pokal. V zadnji tekmi so pre- magali ekipo Kopra z 8:5 in v konč- ni lestvici zasedli 3. mesto med še- stimi ekipami. To je v zadnjih letih vsekakor največji uspeh celjskega vvaterpola. Kombinirana ekipa Nep- tuna pa je v nedeljo v prijateljski tekmi v Trbovljah premagala doma- čega Rudarja s 6:2. ŠPORT v Savinjski dolini LOGARSKA DOLINA... Vsako leto organizira občinski ko- mite ZM Mozirje športna tekmova- nja med mladinci občine Mozirje in graničarji v Logarski dolini. To tek- movanje je postalo že tradicionalno in se tekmuje za prehodni pokal. Lani so zmagali graničarji, letos pa so bili boljši mladinci občine Mo- zirje. NAZARJE... NK Nazarje v letošnjem letu ne bo več tekmoval v celjski nogomet- ni podzvezi. Ko so namreč pred ča- som modernizirali cesto Nazarje — Gornji grad so jim del igrišča upo- rabili za cestišče. Sedaj si gradijo novo igrišče, ki pa do začetka tek- movanj ne bo zgotovljeno. LJUBNO... V prijateljski nogometni tekmi je NK Ljubno izgubil doma srečanje s Šmiartnim z rezultatom 7:2. V ne- deljo ob 10. uri pa bo na Ljubnem v okviru flosarskih prireditev tekma za pokal med domačini in NK Peco iz Črne na Koroškem. POLZELA... Nogometaši Partizana iz Polzele se že vestno pripravljajo za novo tekmovalno sezono. Dobili so tudi nekaj okrepitev iz Velenja in Žalca. MED PRETEPOM DO SMRTI ZAB ODEL SOSEDA IN DOBREGA ZNANCA Krvav obračun brez razloga FRANC CEROVŠEK OBSOJEN NA 4 LETA STROGEGA ZAPORA; STANKO GORENC NA 8 MESECEV IN FERDO GORENC NA 5 MESE- CEV ZARADI PRETEPA, V KATE- REM JE IZGUBIL ŽIVLJENJE ANTON TOMAŽIC. V nadaljevanju preložene razpra- ve je pred dnevi senat celjskega okrožnega sodišča pod vodstvom sodnika Vekoslava Tanka zaključil obravnavo zoper obtoženega Franca Cerovška in brata Gorenca, ki so v večernih urah 16. aprila po popiva- nju v gostilni Jež v Jagnjenici nad Radečami sodelovali v pretepu s pokojnim Tomažičem. Vsi trije obtoženi so živeli v kraju Počakovo, oba Gorenca in Cerovšek kot sosedje, zaposleni pa so bili kot delavci gozdnega gospodarstva. Po- kojni Tomažič je bil doma iz Strm- ca pri Litiji. Cerovšek je bil znan kot grob in nasilen človek, saj je bil zaradi pretepov že 7-krat kazno- van. Po ločitvi s soprogo je ostal na ženinem posestvu, pri njem pa je ži- vela tudi sestra Ciorenčevih bratov Marija Bratec s osemnajstletno hčerko Vido. Kot so priče izpovedale pred sod- nim senatom, med Cerovškom in Gorenčevimi brati ter pokojnim To- mažičem ni bilo razlogov za kakšno hujšo zamero. Cerovšek je sicer dol- žil Goreiiičeve zaradi manjših tatvin ter da ga je Stanko Gorenc namer- no poškodoval z motornim- kolesom. Na dan zločina je šel Cerovšek prijavit, da mu je nekdo ukradel dve kuri. Domov grede se je Cerov- šek z Marijo in njeno hčerjo po na- ključju srečal v gostilni pri Ježu z Antonom Tomažičem in bratoma Gorenc. Vsaka skupina je sedela pri svoji mizi in večer je mimo potekal, razen baje malenkostnih izzivanj Cerovška, ki je ogovarjal Ferda Go- rčnca. Iz gostišča so krenili okrog 21. ure skoraj istočasno, fantje in Vida naprej, Cerovšek z Marijo pa za njimi. Ko se je stemnilo, je Vida prišla Cerovška opozorit, da ga fant- je nameravajo pretepsti. Prvi je baje napadel Cerovška To- mažič, zahtevajoč od njega posoje- nega tisočaka; ker mu ta zahtevek ni takoj izročil, ga je pograbil za ovratnik. Začela sta se prerivati, za- tem pa sta padla, Tomažič na Ce- rovška, ta pa je izvlekel iz žepa nož in ga odprl. Med zasliševanjem in soočenjem so ugotovili, da se izjave obtoženih o samem deliktu razlikujejo. Marija trdi, da sta njena brata kmalu za- tem, ko sta Tomažič in Cerovšek padla, navalila na Cerovška, tako da so bili vsi na Cerovšku. Brata to tr- ditev zanikata in izpovedujeta, da sta posegla i'mes, ko je Cerovšek Tomažiča že zabodel. Sam Cerovšek pa je izpovedal, da ni on zabodel Tomažiča, temveč da je do usodne- ga sunka prišlo medtem, ko so mu hoteli odvzeti nož. Po odvzemu noža je Stanko Gorenc do nezavesti pre- tepel Cerovška, ki je obležal ob mrt- vem Tomažiču, vse dokler se ni za- vedel in zbežal. Sodišče ni osvojilo Cerovškovega zagovora, temveč je bilo mnenja, da je Cerovšek zabodel Tomažiča med- tem, ko je ta ležal nad njim. Namen še ni zagotovilo za kvaliteto (Nadaljevanje s 6. strani) del ki so napisana specifično za okolje Sta- rega gradu. Tam dobijo najbolj veren od- raz, saj se je v tistem okolju pred petimi stoletji vse to dogajalo. L. Šmasek je zapi- sal v Večeru, da je »naravno okolje kot pred- nost in ovira«; prednost zaradi čudovitih am- bientov, ovira pa prav zaradi tega, ker ti ambienti zahtevajo »za svoja naravna prizo- rišča ustrezna dela, skladbe, plese, drame, da se slogovno dopolnjujejo z okoljem, v ka- terem so uprizorjena . . .« (L. Smasek: Ni vse zlato, kar se sveti. Večer, 30 julij 1966). Ta trditev pove vse: Celje ima tisto, kar dru- gi nimajo. In prav mimo tistega, kar imamo in je tako edinstveno in enkratno za Celje, smo šli letos. Izgovor, da smo večino del preigrali in da jih nima -smisla več uprizar- jati, je absurden. Imamo sedem kvalitetnih tekstov, ki jih lahko skozi leta uprizarjamo. Ta dramska dela naj tvorijo železni reperto- ar celjskih grajskih prireditev, ostale pred- stave pa naj smiselno dopulnjujejo celoten program. Končno tudi ni potrebno in nujno, da bi prav vse prireditve v okviru Grajskih iger prirejali prav na Gradu, ker imamo dovolj zanimivih prostorov tudi v mestu. Vodni stolp, ki ga menda nameravajo opre- miti s starinskim orožjem, bi istočasno lah- ko odlično služil za recitale poezije kd, itd. Letos smo storili precejšnjo napako, ko nismo nadaljevali tradicije uprizarjanja dramskih del o Celjskih grofih. Graditi je treba iz leta v leto, da si bomo priborili mesto, ki nam gre in za katerega imamo vse pogoje, ne pa improvizirati s teksti, ki so slabi, ki ne povedo ničesar in ki se navse- zadnje ne ujemajo z okoljem, kjer so upri- zorjeni. Prihodnje leto je potrebno pritegni- ti k sodelovanju tudi Slovensko ljudsko gle- dališče in ga za delo pošteno nagraditi. Zdru- žiti je treba tudi vse sile v Celju, da bodo tako prireditve res vsestransko uspele. Skraj- ni čas je, da bi uredili na gradu stalno pri- zorišče (študija o ureditvi starega gradu je zaupana Zavodu za spomeniško varstvo) i" odvozno cesto v smeri Zagrada. To so teh- nične težave, ki pa jih je potrebno prav ta- ko premostiti, saj bomo le tako dosegli tisto, za čimer težimo prav vsi Celjani: da bi Ce- lje v najkrajšem času postalo v poletnem času važno k<urno središče, ki bi po sp«' cifičnosti prireditev nedvomno pritegni'." mnogo gledalcev in med slovenskimi mesti/ ki prirejajo podobne prireditve, zavzelo enO vodilnih mest. Tod* Vrabl USPESNO DELO počitniške skupnosti žalec KOLONIJA V BIOGRADl OD 1961 LETA SE ZELO USPEŠNO UVELJAVUA POČITNIŠKA SKUPNOST ŽALEC, KI DOSEGA POD POKROVITELJSTVOM OBČIN- SKEGA SINDIKALNEGA SVETA IZ LETA V LETO VEČJE USPEHE. SAMOUPRAVNO DRUŠTVENO DEJAVNOST, KI SE DANES ŽE V CELOTI SAMO FINANCIRA, VODI DEVETČLANSKI UPRAVNI OD- gOR. SESTAVLJEN IZ ZASTOPNIKOV PODJETIJ, KI SO LASTNIKI VIKEND HIŠIC V KOLONIJI BIOGRAD NA MORU. Celotna žalska kolonija ima svoj prostor v obsežnem prijetnem gozd- i^m kompleksu v tem obmorskem letovišču, 42 vikend hišic od tega ima Kmetijski kombinat Žalec 12 hišic, sama skupnost 9, ostalo pa uporabljajo tekstilna tovarna Majš- perk, bolnica Ormož, Majolika Ma- ribor, Keramična Liboje in druge. Ni majhna stvar, če se tisoč ljudi vsako leto obnovi svoje moči v tem prijaznem kraju. -^^ Sedaj imajo v koloniji urejeno re- smracijo; celotno delo vodi vsako leto posebej določeni upravnik, na razpolago imajo televizor, radioapa- rat, hrana je več kot odlična, ob ve- čerih se razveseljujeo na svojem lastnem^plesišču, skratka pogoj;i, ki lahko človeku res nudijo rekreacijo. V lanskem letu so s skupnimi moč- mi ob sodelovanju tamkajšnje ob- činske skupščine rešili največji in najtežji problem — vodo. S 15 kilo- metrskim dolgim vodovodom so pre- skrbeli vodo celotnemu področju po- čitniških kolonij na tem območju. K vsemu temu je dodati še izredno lepo plažo, zelo prijetno klinjo in iz- redno dobro počutje. V začetku letošnje sezone se je porajal, glede na gospodarsko re- formo dvom, kako bo z zasedbo ko- lonije, toda praksa in predvsem pod- jetja sama so pokazala izredno ra- zumevanje za letovanje, z ureditvi- jo regresov in z denarnimi prispev- ki v nadomestilo K-15 so več kot za- dovoljivo' rešili ta nič kaj lahek pro- blem. Nekateri upravičenci, zlasti tisti, ki imajo manjše osebne dohod- ke in večje število otrok, so dobili znatne zneske, posamezniki celo do 90 tisoč dinarjev. Najbolj ugodne pogoje imajo delavci Kmetijskega kombinata Žalec, ki je omogočil ve- likemu številu svojih delavcev od- dih, tako da vsi celo ne bodo mogli na morje, kot so si želeli. Zelo pomembno bi bilo za polno izkoriščanje kapacitet v Biogradu, če bi podjetja s svojo propagandno dosegla izkoriščen je letovanja zlasti v juniju in septembru, ko kapacite- te niso polno zasedene. Verjetno do takih pomankljivosti pride zaradi tega, ker delavci niso seznanjeni z, vsemi pogoji, zlasti ne s tem, da so dnevi v septembru večkrat še bolj prijetni kakor v vročih poletnih me- secih. S prJmerno propagando in z na- daljnjim razumevanjem za dejav- nost počitniške skupnosti v Žalcu bodo verjetno kapacitete v Biogra- du na moru kmalu premajhne in bo do morali misliti na razširitev. F. K. CELJSKI TRG Preskrba na celjski tržnici je še zmeraj izredno dobra. V zadnjem času je celo piščancev dovolj, ki jih je vsa prejšnja leta močno primanj- kovalo. Tržnica je ob vseh dneh na- polnjena do zadnjega kotičl^a, tako da so si mnogi postavili svoje pro- dajne mize že izven ožjega prodaj- nega prostora. Tudi cene so v pri- merjavi z lanskim letom zmerne, saj je krompir cenejši za okrog 30 di- narjev, paradižnik celo za sto, po- dobno pa je tudi s sadjem, ki sko- raj nobeiio ne presega cene lanskega leta. Ne glede na to pa celjska trž- nica še zmeraj velja za eno najdraž- jih v Sloveniji, saj so mnogi jpridel- ki v Ljubljani in Mariboru veliko cenejši. Krompir prodajajo po 100 dinar- jev, paradižnik po 180 do 250, papri- ko po 290 do 400, fižol po 150 do 250, gobe po 1000 do 1500, čebufo po 150 do 200 dinarjev, jajčka pa po 55 do 60 dinarjev eno. Breskve sta- nejo 350'dinarjev, slabše pa 200. Ma- relice prodajajo po 200 do 300, ja- bolka po 150 do 200, slive po 100 do 150, iz Bosne pa so pripeljali češplje po 250 dinarjev kilogram. Dovolj je tudi solate, ki je po 150 do 300 di- narjev in kumar po 100 do 200. Ku- mare za vlaganje so sicer nekoliko dražje, vendar po navadi ne več kot po 400 dinarjev kilogram. Na tržnici je tudi veliko cvetja, predvsem gladiol, dobro pa so se založili tudi najrazličnejši obrtniki — od izdelovalcev torb in cekrov, do tistih, ki prodajajo copate in poli- vinilske sandale. medobčinska cesta Cesta Sevnica—Loka—Radeče je se- daj opremljena z novimii vaTnostnimi prometnimi znaki. Zlasti so važni zna- ki, ki kažejo vijugasto cesto, tako od Brega do Loke in dalje proti Rade- čam. Na območju občine Laško se na treh mestih zavarovana mesta, kjer se zemlja ruši. Od Radeč do Loke pa ni- so še postaviti cestne znake, ki kažejo vijugasto cesto in številne ovinke. Po- trebno bi biio to napraviti, ker je se- daj, ko je turistična sezona, povečan promet na tej cesti, ki je bolje oskrbo- vana kakor ona na desmem bregu Sa- ve. ZBIRKA NEKATERIH KNJIG, KI OPISUJEJO RAZVOJ PRIDELO- VANJA HMELJA (DOMA IN PO SVETU) V SLOVENSKEM OZI- ROMA SRBOHRVATSKEM JEZIKU. TE KNJIGE (IN ŠE DRUGE) BODO NA POSKUSNI RAZSTAVI V BRASLOVČAH V DNEH PRAZ- NIKA SAVINJSKIH HMELJARJEV 6. IN 7. TEGA MESECA. O, TA ZLATA ROŽA-HMELJ Praznik SAVINJSKE HMELJARl- JE 66 se bliža z bUskovito naglico in jezero pod Dobrovljami mirno čaka na množice — v nedeljo 7. 8----Le- paki vzdolž in počez po "dolini vabi- jo ... na izbor »hmeljske princese«, na določitev »hmeljarskega stareši- ne« in podobne privlačnosti, ki naj bi hkrati tujcem povedale kaj no- vega ... * Pa tudi »tisto staro, od nekdaj« ne bi bilo napak! Na primer tehle nfckaj stihov iz doslej še neznane »spevoigre v 3. dejanjih« ZLATA RO- ŽA; celo uglasbii jo je že nekdo, a vendar prav zavoljo vdora okupa- torja je« še nikjer niso izvedli. (O njej kdaj pozneje vsekakor več!). Kljub vsem verjetno krkičnim pri- pombam pa je vendarle ogledalo razgibanih sarmjskih hmeljarjev pred 30 leti. ^ . SAVIMSKA TA DOLm'CA! Če vidiš jo, že vzljubiš jo, pogled se ti razneži: prelepo to dolinico . y šopek še povežj! Dolina inirna — Icraj je tih, lepota jo preveva in kot dekleta rožni dih 'jo sončece obseva. Obdaja jo čarobni krog gora in holmov venec ... Dobrotni jo naš čuva Bog, krasote te prvenec. Vsa v zlati rožici žari, smehlja nebo se sinje, prepreza jo in jo deli srebrni trak Savinje ... Če vidiš jo, že vzljubiš jo, se vtisne ti v spomin: Savinjska ta dolin'ca, ta biser vseh dolin! Pesem obiralk,,. Smo brhke obiralke, spod' rok nam delo gre... Le včasih poniglavke, če fantje nas jeze... 4 Ko pride pa počitek, nam duše zažive ... Prikaže fant se vitek — ogreje se srce ... Ko roža bo obrana, spomin bo nanj uvel, in njiva spet zorana — v življenje kliče hmelj! Jaka Slokan Zakrinkana vojna VOHUNSKE ZGODBE IZ II. SVETOVNE VOJNE (35) Tudi veliko denarja bi bili prihranili, kolikor So bile vredne zgradbe in druge dobrine, ki so bile porušene in uničene v zadnjih mesecih voj- ne. Samo britanska vlada je tisti čas porabila M milijonov funtov sterlingov dnevno; kolikšna ^sota denarja je bila porabljena potlej v šestih Mesecih, si lahko izračuna vsak sam. Če pa k- teinii prištejemo še denar, ki so ga tisti čas za- pravljale še druge vlade, lahko uvidimo, da se /e povsem po nepotrebnem zapravilo naravnost ^sironomsko ogromno denarja, ki bi ga sicer ^(ihko uporabili za povojno obnovo in napredek. Razmišljanja o možnostih in prihrankih nas mko zavede jo,-zato je bolje, če sprejmemo ne- sporno dejstvo, da bi se bila vojna končala do- poprej, v kolikor bi bili britanski padalci ^^speli v desanlu pri Arnhemu. Toda ta desant uspel; četudi so bili britanski padalci pri- pravljeni za vsakovrstna vojaške akcije in so se izkazali hrabre in neustrašne. Ta neuspeh je ^^krivil en sam človek in zaradi njega so bili britanski padalci obsojeni, še preden so začeli ^•svo/o akcijo. Ta človek je bil po narodnosti ^landec, a pisal se je Christian Lindemans. "Mogoče ne moremo valiti krivdo, da se je vojna ^ Evropi podaljšala za šest mesecev, samo nanj, ^^(^kakor pa je on kriv, da je v bojih pri Arn-i ^^'J^u padlo sedem tisoč hrabrih britanskih pa-\ palcev. Malo je volmnov in izdajalcev, ki bi bili i ^ eno samS potezo naredili toliko škode svoji] domovini in zaveznikom. ^ Podpolkovnik Oreste Pinto je bil tedaj šefi ^^pzemske skupine protiobveščevalne služ.he\ '^1} vrhovni komandi zavezniških čet v EvropiA ^J^gova naloga je bila, da je organiziral var-] nostno službo na področju zavezniških armad, ki so v tem času napredovale skozi Flandrijo proti Holandiji. Na tem področju so delovale II. britanska armada, I. in III. ameriška bi I. ka- nadska armada. To je bila ogromna množica, ki je neprenehoma nadalje\rala svojo zmagovito pot, a je za scjj^o puščala opustošenje, ki ga ni bilo mogoče preprečiti, kajti ni je vojne brez Žrtev. Zaradi tega so postali mnogi nesrečni ci- vilisti brezdomci, posebej še v tistih predelih, kjer so se Nemci trdovratno branili. Civilne oblasti in policije takorckoč ni bilo, ker so bili večioma vsi policisti zapleteni v sodelovanje z okupator- jem in so bili zaradi tega diskreditirani ali po so celo pobegnili. Tako se je primerilo, da so se vojnim strahotam pridružili še glad, kraja in neredi. Nemci so to stanje naglo izkoristili in so puščali za sabo saboterje, vohune in diverzante, ki bi naj v zavezniškem zaledju zavirali napre- dovanje zavezniških enot. Vsepovsod je bila zme- da. Mnogi civili so skušali izrabiti ta nered za obračune s svojimi nekdanjimi nasprotniki ali pa so se okoriščali s tujim imetjem, ne da bi se jim bilo potrebno bati policije. Zaradi tega je bilo potrebno v teh predelih kar najbolj naglo uvesti red, kajti Nemcem ne bi bilo nič bolj všečno, kakor če bi bili morali zavezniki vrniti del svojih vojaških enot v zaled- je, da bi tam skrbele za red in mir. Zato pa so morali štabi protiobveščevalne in varnostne služ- be delovati naglo in spretno, kar je v mnogih primerih terjalo tudi nekoliko več surovosti. Na nekaterih mestih so zgradili velika taborišča, kamor so strpali vse brezdomce in jih zadržali v taborišču, dokler se ni izkazala njihova ne- dolžnost. V teh taboriščih, ki so jih zgradili na zasežnih kompleksih in jih ogradili z bodečo žico ter zavarovali s strojnicami, ki so mogle streljati v obe smeri, so bili tudi vsi tisti, ki so jih osimiili vohunstva ali kakršnih drugih zlih namenov v zaledju. Varovance v teh taboriščih so sistematično zasliševali in kakor hitro so ugotovili njihovo nedolžnost, so jih premestili v udobnejše okolje. Zaradi tovrstnega »čiščenja« so slednjič ostali ,v teh taboriščih samo tisti, ki so bili z.ares česa krivi. Te so po zaslišanju ustrezno obsodili in premestili v posebej pripravljene zapore. Po osvoboditvi Ant\vcrpna je zahteval pod- polkovnik Oreste Pinto, da se tudi v tej okolici Zgradi takšno taborišče. Ko je nekega dne za- slišal pri glavnem vhodu v taborišče divji hrušč in trušč, je stopil tja, da bi videl, kaj se dogaja. In imel je kaj videti: pred stražarjem je stal pravi velikan v človeški podobi. Visok je bil skoraj dva metra, a za svojo velikost je bil še vedno preveč širok in s takim prsnim košem, da je bilo videti, da mu bg srajca nad mišicami vsak hip počila. Mišičaste roke so bile videti kot bedra pri kakšnem atletu in verjetno je, da je imel vsaj 110 kg, vendar je bilo vse telo čvrsto kakor bi bilo izklesano iz kamna. Pd to še ni bi- lo vse: četudi je bil že po videzu tak, da ga ne bi mogel nihče spregledati, je nosil na sebi še to- liko orožja, da je bil videti kakor kak majhen premični arsenal. Za pasom sta mu tičala dva velika bodeža iz črnega jekla, ob desnem boku mu je visela pištola tipa Lueger z dolgo cevjo in merilcem za streljanje ciljev do 1000 metrov, čez prsa je imel ročno strojnico, ki mu je visela okoli vratu, tipa Schmeisser, ki pa je bila videti zaradi njegove razsežnosti komaj tolikšna kot otroška igrača, žepe je imel izbočene, kar je dalo slutiti, da so nabasani z ročnimi granatami. Orjaku se je za vsako roko obešala po ena nasmejana mladenka, a z vseh strani so ga ob- krožali holahdski mladeniči, ki jim je bilo videti, da se mu čudijo in ga obožujejo kot heroja. SAMO SLAČILNICE 2e dolgo »grajeni«, a nedograjeni dom TVD Partizana na novem stadio- nu v Žalcu so začeli graditi. Ker ni dovolj denarja za dokončno izgradnjo objekta, je bilo sklenjeno, da se ure- dijo v spodnjih prostorih domatslačil- nice""in sanitarije, kar bi naj služilo vsaj najmanjšim trenutnim potrebam. Res škoda pa je, da ni denarja za do- graditev celotnega objekta, ki boAfsak čas razpadel. OGIAŠIJTE V CELJSKI TEDNIK!, Kaj mislite, dragi bralci! Ko sva se zadnjič srečala s prija- teljem, mi je ta namesto pozdrava zastavil tole vprašanje: »Ali bi rad kaj zaslužil?« In jaz: »A?« On ponovno: »Cp bi rad kaj zaslužil?« »Kakor veš, uživam dopust, in če priložnost nanese, bm, se dela ne bra- nim!« : »Etobro,« je moj prijatelj mirno na- ' daljeval, »potem poslušaj!« Kaj sem hotel, poslušal sem ga. In moram reči, da mi ni bilo žal. • »Dobro veš, da sodim rtied tiste povprečne državljane, ki tudi žive na kredit. Pa ne za avto!« • To vem, sem si mislil, in prijatelj je utihnil, kakor da je uganil mojo pripombo. »Torej, do nedavnega sem sodil, da je kredit perfektna zadeva. Z ženo sva oba v službi in tako, moram reči, nama je kar lepo šlo. Ne razkošno, a bila sva zadovoljna. Lahko si misliš, kako sem bil razo- čaran, ko sem nenadoma ugotovil, da kredit vendarle ni vedno tako posrečena zadeva!« »Kako? Kar naenkrat?« Postal sem radoveden, kajti slutil sem, da mora biti zgodba zanimiva. »Počakaj! Vse lepo po vrsti. Vsak mesec sva z ženo družinski prora- čim delila na dva dela — na kredit in čisti osebni dohodek obeh. ženi- na plača, pravzaprav njen večji del, je romal v banko, vse ostalo pa sva delila glede na običajne izdatke. To- da . . .« Prijatelj je umolknil. »Te zanima?« »Ivako da ne! Pripoveduj!« Za pri- jateljeve težave sem imej vedno po- sluh. »Toda, nedavno se naiBša je rodila hčerka. Žena je bila torej, in je še, na porodniškem dopustu. Nekoliko sem se bal, kako bo sedaj socialno zavarovanje . . .« Tu sem vzdihnil! »Ubogo socialno zavarovanje! Ali ni dovolj, da ga že reforma tako kritizira!« A prijatelj se ni dal motiti. »Bal sem se, da so- cialno zavarovanje ne bo pravočasno izplačalo ženi nadomestila za osebni dohodek. Ampak, pošteno sem se uštcl! Že petega v mesecu sva imela denar. Si lahko misliš, kakšno pre- senečenje! Nekoliko se mi je omajalo prepričanje, da na socialnem ne iz- plačujejo redno pokojnih, nadomestil za osebne doho3^e — skratka, da ni- so ažurni! Spet je šlo vse po starem!« »Se ni morda v naslednjem mesecu zataknilo?« sem pohlevno vprašal. »Ne morda, ampak se je«, je trdno odgovoril prijatelj. »Mimo je bil namreč že "peti, pa šes- ti, sedmi julij, ničesar nisva dobila. Ko tudi do desetega nisva dobila na- domestila, sva se z ženo odločila, da počakava še dva dni — nato pa grem povprašat! Kajti z mojimi petdeseti- mi tisočaki nisva mogla živeti — s kreditom in z novim članom druži- ne!« Dobro, sem ga razumel! Toda kaj, jaz vendar nisem socialno zavarova- nje! »Bilo je torej okrog 13. julija, ko sem se šel pozanimat, kako je z vso zadevo. V sobo 13. sem vstopil ne- koliko zadržano, priznam, bilo mi je neprijetno, sam ne vem, zakaj, a uslužbenka mi je povedala, da bo na- kazano v prihodnjih dneh. Jasno, za- dovoljen sem doma ženi sporočil ve- selo novico.« »In — tako se je končalo?« sem ra- zočarano vprašal. »Hop! Motiš se! Kajti v prihodnjih dneh nisva niče- sar dobil?.. In še dolgo bi morala ča- kati, če mc ne bi neka kolegica slu- čajno \-)rašala; ali se je v začetku mes ca žena javila v zdravstvenem dom i. \'idiš, to sva pozabila. Na so- cialnem sp'oh niso dobili obvestila zdravstvenega doma, da je žena v bolniški! Coprav . . .« »Čeprav ti je uslužbenka rekla, da bosta dobila v prihodnjih dneh!« »Točno! No, in tako sva to uredi- li!, potem pa spet čakala. Nekaj sem si moral sposoditi, kajti bližal se je že v20. julij, midva pa... Saj veš! to ni prijetno!« , »Res ne,« sem odkritosrčno pri- znal. »Se sva čakala, a poštarja z naka- zilom ni bilo. Tako sem se 25. juli- ja ponovno odločil, da grem vprašat. Zadeva me je začela tudi drugače skrbeti — ne samo z materialne pla- ti. Ali je samo pri meni tako? Kaj pa, če jaz ne bi imel službe? Kako bi žena živela z otrokom? Spomrjil sem se marsi(^esa. Za odgovore nisem vedel. Tako sem se 25. julija spet znašel na socialni in uslužbenka, to- krat druga, me je spet potolažila, da bo denar v prihodnjih dneh nakazan. Ko sem jo vljudno vprašal, zakaj do sedaj še tega niso storili, je tovariši- ca blagohotno odgovorila: Veste, ob- vestilo smo dobili šele 15., vsa zade- va pa tudi deset dni traja! Kaj tra- ja, tega mi ni povedala! In tako . . .« »In tako .še čakaš!« sem dopolnil '»Bjegovo misel. »Čakam, potrpežljivo, a vendar mi nekaj ni jasno. Že ves čas ugibam, zakaj gre vsa zadeva Tako počasi? Za- kaj? Ali mo;^da tam kdo meni, da je za človeka to tako enostavna zadeva? Ali za njih ne velja — reforam, vsaj reforma v ažurnosti poslovanja. Ce morda ni denarja, bi se to lahko po- šteno povedalo, ali pa se tako uredi- lo, da se vsaj del sredstev izplača. Ali pa so kje drugi vzroki? In . . .« Prijatelj si je zastavil še nekaj vpra- šanj. Pozorno sem ga poslušal, a se nenadoma hitro poslovil od njega. Od- hitel sem domov in vso zadevo — na- pisal. Takšno, kot je, ste jo sedaj prebrali. Lahko bi dodali še kakšno mnenje — vseh tistih, ki so doživeli ali pa doživljajo podobno zgodbo, kot moj prijatelj. Pa naj ostane samo pri zapisu. Morda se bo komu vendarle zazdelo, da kljub vsem objektivnim vzrokom takšno, ravnanje socialnega zavarovanja ni v redu, da ni do- bro. In da bi se lahko spremenilo — saj gre za človeka. Kaj mislite, dragi bralci? Jože-Volfand VINCENT MC CONNOR LUTKA IZ PARIZA - 17 - »Govorite angleški« je vprašal Fanning. »Seveda, monsieur.« »Žal ne govorim francoski, šele drugič sem v Parizu. Prvič sem bil tu med vojno.« »In kaj bi želel monsieur jesti?« , »Ne vem. Kaj pa imate dobrega?« Natakar ni niti mignil ob običajnem vprašanju tujega gosta. Toda Fanning je bil prepričan, da ne bo pozabil na prvega gosta tega dne in tako si je pridobil alibi, kakršnega si je želel. _Q •» Pred hotelom Couronne sta stala dva črna renaulta. Torej je .bila policija že spet tu. V veži je bilo mračno kakor vselej. Gospa je sedela na svojem stolčku v recepciji. »Monsier Crossman, neka dama vas je iskala, ki je hotela z vami govoriti.« ' »Neka dama?« »Američanka.« ' Fanning ni poznal nobene Američanke v Parizu. »Sporočila je, da vam bo telefonirala«, je še dodala gospa. Komaj je prišel Fanning \i svojo sobo, že je zazvon«! telefon. Toda ni se oglasila neznana Američanka, temveč gospa, ki ga je prosjila, da bi prišel spet dol; inšpektor Rodier bi želel govoriti z njim. Fanning si je hitro odpel jermen s samokresom izpod suknji- ča in se je odpeljal z dvigalom, ki so ga medtem popravili, v pri- tličje. »Monsieur Crossman?« glas je prihajal iz globine hotelske veže. »Vas smem še enkrat nadlegovati?« Inšpektor se je prikazal iz sence. »Nova vprašanja?« Fanning je stopil inšpektorju nasproti. »Ali ste morda odkrilr morilca?« »Pustite nam"še čas, monsieur.« Rodier je z roko namignil proti majhni pisarni. Vsa soba je bila čisto v rjavem. Pohištvo je bilo prevlečeno z oguljenimi pregrinjali iz pliša. Sobo je raz- svetljevala svetilka na podstavku z zlatorumenim senčnikom. Na zofi je sedela ženska, malo stran je stal uradnik. Ženska je bila svetlolasa, oči je imela otekle, bila je v črnini. »Tu je Američan,« je dejal Rodier francoski »Ste ga »že videli kdaj poprej?« ženska je dvignila pogled in se ozrla Fann)ingu naravnost v obraz. »Ne,« je dejala, »še nikoli.« »Kaj to pomeni?« je vprašal Fanning. Rodier ni smel opaziti, da razume francoski. »žal mi je, monsieur,« Rodier je govoril spet angleški. »Go- spa zna samo francoski. Ona je vdova nesrečnega monsieura Ga- billota, M so ga snoči ustrelili.« Pomignil je uradniku. »Odpeljite gospo v mojo pisarno. Čez deset minut pridem za vami.« Potem se je spet obrnil k Fanningu: — 18 — »Moral bi vas nekoliko izprašati, monsieur Crossman. Toda hočem vas opozoriti: v kolikor nočete, vam ni potrebno odgo- voriti.« »Odgovarjal bom, če bom le mogel.« »Odlično! Najprej: ste kdaj uživali mamila v kakršnikoli ob- liki?« »Nikoli!« 58h*: »Zvedel sem, da mnogi Američani kadijo marihuano. Bi smel videti vašo cigaretnicO?« »Je sploh nimam. A danes zjutraj sem si kupil cigatere,« Fannjing je izvlekel zavojček iz žepa in ga ponudil Rodieru, In- špektor je poduhal: »Francoske cigarete.« ^ »Kaj pomeni vse to?« Fanning je naredil nekoliko užaljen glas. »Bi hoteli sleči vaš suknjič, monsieur Crossman?« Dodier mu je vrnil zavojček cigaret. »Zakaj pa ne?« Fanning je vtaknil zavojček cigaret v žep, medtem ko je slačil suknjič. »In prosim, da zavihnete oba rokava,« je nadaljeval inšpektor. Torej so bila mamila odločilna pri pojasnjevanju umora. Inšpek- tor Rodier si je natanko ogledoval Fanningove gole roke. »Hvala, gospod Crossman. Ni videti, da bi vas premagovala stra.st.« »Kako mislite to?« »Nobenih vbodov injekcijske igle.« Fanning je spet od\'i?hnil rokave. »Smem obleči tudi suknjič?« »Seveda. Včeraj sem vas pozabil vprašati, Jcj^ ste pi;'ebili po- poldne.« ■ ' ; : . »Da se spomnim. Kosil sem na Place St. Michel. Potem sem 'se sprehajal po mestu, popil viski v kavarni na Rond Pointu in večerjal pri Drouantu. Od tam sem se odpeljal s taksijem v hotel, kjer sem našel vas z mrličem v svoji sobi.« »In danes zjutraj? Kaj ste počeli v tem dežju?« Kako dobro, da sjl je bil oskrbel alibi. / »Bil sem v Tuilerijah,« je odgovoril Fanning. »Potem sem šel po neki dolgi ulici z množico trgovin, kjer sem bil nekoliko za- ščiten pred dežjem.« Kazal je videz, kakor da razmišlja. »Kaj se ji ne pravi Rude de Rivoli? In ko sem postal lačen, sem siU poiskal restavracijo.« »Se spominjate imena?« »Da. 'Pasadena.« Vedel je, da bo inšpektor povprašal v restravraciji in prav tako je vedel, da se bo natakar spomnil ameriškega turista. Alibi je bil v redu. »Bili ste zelo ustrežljivi!, monsieur Crossman,« je dejal Rodier. >'Zahvaljujem se vam in potrudil se bom, da vas v prihodnje ne bom več nadlegoval.« Napotil se je proti veži. »Na svidenje, mon- sieur!« Fanning je odšel k dvigalu. Ko se je stara kabina približevala gornjemu nadstropju, da je začelo mraziti; skozi rešetke je pihal hladen zrak. B,J1 je vesel, ko je prišel v, svojo toplo sobo. — 19 — Kakšno popoldne! Že drugi mrlič. In potem listič: riba te bo ubila! Katera riba?' Koliko časa bo trajalo, da bodo odkrili umor starega Michela? V kolikor ne bo kakšen sosed stopil k njemu, se lahko, primeri, da ga še nekaj dni ne bodo odkrili. Sredi nje- govih misli ga je zmotilo trkanje. »Naprej!« ^ Vrata so se odprla. »Jaz sem, monsieur.« Vratar Maurice jč bil videti utrujen in potrt. »Nekaj sem zvedel. Policija je našla cigaretne ogorke...« »To ste mi-povedali že včeraj.« . »Toda bile so posebne cigarete. Marihuana., Ogorki .so ležali na dvorišču naravnost pod oknom .sobe o.semindvajset. Morilec jfih je moral vreči skozi okno. Verjetno je mislil, da jih ne bo nih- če našel.« Fanning je vzel iz žepa deset frankov. »Ste medtem slišali kaj za Michela?« »Nič.« Na nočni omarci je zazvonil telefon. Fanning je počakal, da so se vrata za Mauriceom zaprla, šele potem je dvignil slušalko: »Prosim!« »Jeff?« se je oglasil ženski glas. »Tu Jeff Crossman.« »Jaz sem ,Pat.« Pat! Patricia Middleton iz Bostona. ~ »Kaj si v Parizu?« je vprašal Fanning. »Šla sem za tabo. S prvim letalom, ki sem ga lahko ujela. Prispela sem danes zjutraj.« Fanning .se je zasmejal. »Noro!« »Vem. Kaj ti ni smešna gospa v recepciji povedala, da sem le iskala?« , i^jf.HBf: »Je. Toda zakaj nisi povedala svojega imena?« »Bilo me je strah. « *Strah?« »Da. Morda bi storila kaj napak. Saj ne vem, kaj počneš tu.« »Kje pa stanuješ?« »V Continentalu.« »In kdaj te lahko vidim?« »Bi šel z mano večerjat?« »Rad.« »Najprej bi si rada kupila nekaj novih oblek. Saj se moram zate nalepotičiti.« »Obkorej zvečer?« »Ob osmih?« »Da. Toda ne v tvojem hotelu. Pelji se s taksijem do Palais Royal. čakal te bom pred vhodom v Comedie Frangaise in potem te bom odpeljal v cisto svojevrstno restavracijo.« »Torej ob osmih!« ' Počasi je Fanning odložil slušalko. « Place du Theatre Frangaise se je bleščal v dežju. Avtomobili so brzeli mimo v vse smeri. Fanning je čakal pri vhodu v Comedie — 20 — Frangaise. Zagledal je taksi s Pat, ki se je zaustavil in stekel čez pločnik. Toda še preden ji je utegnil odpreti vrata, je bila Pat že na cesti. ' ^<»^*l:tHi|' črni lasje so se ji vili čez črn krznen plašč, roke so mu segle naproti v objem. Njene mehke ustnice. »Tako sem se bala,« je zašepetala, ^»da si jezen name.« »Samo presenečen sem, nikakor pa ne jezen.« Peljal jo je k arkadam Palais Royala. »Si lačna?« »Kakor volk. Opoldne nisem jedla ničesar.« Zasmejal se je. »Za to ni nobenega opravičila. Da v Parizu nekdo ne je opoldne!« »Razložila sem stvarr iz kovčkov in takoj odšla v tvoj hotel. Zatem sem nakupovala. Le počakaj, da vidiš mojo novo obleko.« Njuni koraki so odmevali pod oboki. »Restavracija je čisto na koncu,« je dejal Fanning. »Stara je najmanj sto let.« »Oh, kako lepo, da sem tu!« Obesila se mu je za komolec. »Čisto si spremenil moje življenje!« Nežna rožnata luč se je svetlikala skozi okna restavracije. Natakar je bežno preletel s pogledom po krznenem plašču Pat in zatem odvedel goste k posebno dobri mizi. Fanning je pomagal Pat iz plašča. Oblečena je bila v belo večerno obleko, ki je bila naravnost očarljivo preprosta. »Resnično je videti, da si nakupovala,« je dejal občudovalno. »Lanvin. Zate.« Fanning je naročil napitek, zatem pa se je zapletel z natakar- jem v daljši razgovor o jedeh in o vinu, ki bi sodili k jedilom. »Nisem niti slutila, da govoriš tako odlično francoski,« je dejala Pat, ko se je natakar oddaljil. »V vlogi Jeff a Crpssmana ne razumem niti besede francosiki. lT)da nocoj nisem v službi, šele jutri bom spet Crossman. »In kdo si zdaj?« »Tega ti še vedno ne smem povedati.« Natakar je prinesel predjedi. Preden je postregel, je ponudil pladenj Pat v oceno. »Čudovito!« Pat se je smejala. »Ko bi le vedela, kaj je ...« »Srčki artičoke z gosjimi jetrcami,« ji je pojasnil Fanning. »Mislim, da ti bo ugajalo.« »Prav gotovo, da bo ... oh!« »K^aj je?« »Obraz! Tam pri oknu!« Hitro se je obrnil. Zavesa ni bila zagrnjena do kraja. »Mož je izginil,« je dejala Pat. »Toda naravnost bolščal je vate.« »Kakšen je bil videti«? »Težko bi povedala. Takoj se je odmaknil, ko je opazil, da sem ga zagledala.« »Kakšen sprehajalec,« jo je pomiril Fanning. Nesmiselno bi bilo, da bi jo vznemirjal. Toda, je bil resnično samo kak prilož- nosten sprehajalec, ali mu je morda kdo sledil? Nemogočel Dva- krat je menjal taksi. ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO NA ŠMARSKEM Preusmeritev na preventivo čeprav zadnji zbori volivcev v šniarski občini niso; bili najbolje o- biskani — poleti, ko je na polju obi- lo dela, si le redkokdo lahko utrga toliko časa, da se l^hko udeleži se- stanka — pa je razprava o razvoju zdravstvene zaščite in socialiibga varstva v šmarski komun;i' do leta 1970 vendarle razgibala določen del prebivalstva. To pa je tudi razum- ljivo, saj sta ti dve področji skoraj najbolj zanimivi, hkrati pa tudi ze- lo pereči. OsnovTio zdravstveno dejavnost opravlja v šmarski občini zdravst- veni dom s svojimi organizacijski- mi enotami v vseh večjih krajih, za zdravstveno zaščito v steklarski in- dustriji zaposlenih delavcev in nji- hovih družinskih članov pa skrbi obratna ambulanta steklarne v Ro- gaški Slatini. Tako naj bi bilo tudi v prihodnje; v programu ra»'oja namreč ni predvideno, da bi kaj bistveno povečevali kapacitete zdravstvene službe, pač pa bo treba poskrbeti zato, da se bo usmerila predvsem v preventivno zdravstve- no varstvo. Zato bi nekoliko povečali število zdravstvenih delavcev, in po- svetili vso pozornost higiensko epi- demiološki službi, ki bi^ naj poskr- bela tudi za sanacijo neustreznih vodooskrbnih objektov, ki jih je več kot dva tisoč. V šmarski občini be- ležijo zdaj na enega zdravTi;ika 3.400 prebivalcev, v letu 1957. pa je bilo to razmerje še ena proti 6 tisoč. Do leta 1970. bodo razmerje seveda še izboljševali, saj bodo v občino prišli tudi nfekateri štipendisti, ki se šola- jo ria različnih institucijah po vsej Sloveniji. Za službo socialnega varstva pa velja ugotovitev,, da se v preteklih leteh ni razvijala skladno z narašča- njem potreb. Vzrok za to ne razve- seljivo dejstvo je predvsem v po- manjkanju finančnih sredstev in primernega strokovnega kadra, zato so v naslednjem obdobju predvideli nekoliko širokogrudnejšo politiko. Najbolj pereča je problematika- otrošjcega varstva, zato bo treba ustanoviti več otroških zavetišč, v Rogaški Slatini pa bi morali urediti tudi otroški vrtec za kakih 120 otrok. Ker *bi stroški bivanja otrok v varstvenih ustanovah ne smeli presegati zmogljivosti staršev, bi morale pobudo in tudi del financi- ranja te dejavnosti prevzeti krajev- ne skupnosti in delovne ter dnažbe- ne organizacije. Vzporedno z reševanjem proble- matike otroškega in mladinskega varstva bo treba skrbne je urejafi tu- di varstvo starejših ljudi,' ki so ostali brez sredstev za preživljanje. Tem bi morali zagotoviti take pod- pore, ki bi krile vsaj minimalne živ- ljenjske stroške. Z razpoložljivimi sredstvi, ki pa bodo morala biti^ znatno vj'šja kot dosedanja, pa bo treba uspešneje reševati tudi preživ- ninsko varstvo ostarelih kmetov in zadeve borcev Narodnoosvobodilne borbe. Pri tem gre predvsem za pri- znavalnine, stanovanjsko problema- tiko in podobno. Ker je dom počitka v Jelšingradu žo^jremajhen, bodo morali razširiti njegove kapacitete. Predvideno pa je tudi to, da bo zavod razvijal še nekatere druge oblike pomoči osta- lim socialno ogroženim ljudem — da bi jim na primer nudil tople obroke hrane, pogoje za osebno hi-, gieno, da bi organiziral obrtne de- lavnice za delovno terapijo za f|izič- fio še sposobne oskrbovance itd. V načrtu razvoja socialnega varst- va v občini je zanimivo tudi pripo- ročilo, naj bi načrtneje razvijali vse oblike preventivnega socialnega var- stva tudi v delovnih orgardlzačijah, na kar v mnogih kolektivih preradi pozabljajo. Maneken v julijski številki Manekena, ki je hkrati tudi avgustovska je precej zanimivosti. Tistim, ki odhajajo na dopust, priporočamo, da preberejo sestavek o sončenju, onim, ki so se odločile, da bodo stopile v korak z modo, sestavek Telovadba za polet- je, pa tudi za neopredeljene bo v novi številki Manekena marsikaj. V rubriki Modni kurir so tokrat odgo- vorili nekaj bralkam, ki so prosile za nasvet, kako naj si ukrojijo novo obleko. V reviji je nekaj strani po- svečenih tistim, ki rade oblečejo hlače, med katerimi prevladuje ne- kaj res čudovitih modelov Pletenine iz Ljubljane, seveda pa je tu tudi precej oblek za plažo in dopustni- ške dni. Štiri strani revije so name- njene najmlajšim, kar devet pa močnejšemu spolu. Tokrat torej za- res — za vsakogar nekaj. NEVSAKDANJI RECEPTI Seveda ne vsak dan, toda kadar imamo nekaj več časa, se v kuhinji lahko nekoliko poigramo; tako za spremembo, ali pa, da se še prepri- čamo v lastno spretnost. Za take prilike smo izbrali danes jed, ki jo pri- pravimo iz svinjskega mesa". Mesna omleta: trije rumenjaki, trije beljaki, 2 dckagrama olja,'dve žlici moke, sol, približno pol kozarca mleka, tri dekagraine olja za pe- čenje, 10 dkg zmlete sveže svinine, drobna čebulica, tri dkg olja, sol, zelen peteršilj, malo sladke paprike. Rumnejake penasto umešamo z oljem, rahlo primešamo sneg, prc- sejano moko in mleko. V ponvi za omlete razgrejemo olje, vlijemo vanj omletno testo in postavimo za nekaj minut v vročo pečico. Polovifco pe- čene omlete namažemo z nadevom in /preganemo čeznjo drugo polovico. Hitro serviramo. ^ Za nadev pomešaino zmleto meso s soljo, sesekljanim peteršiljem, sladko papriko in denemo na maščobo, na kateri smo prej rahlo zaru- meneli sesekljano čebulo. Vse skupaj prepražimo, ohladimo in upo- rabimo. SAMO AVGUST ŠE IN OPUSTI- TI BO TREBA UPANJE, DA BI šE LAHKO OBLEKLI POLETNO OBLEKO. V PREHODNIH DNEH, KO PA SONCE VČASIH ^ VENDARLE ŠE TOPLO POSIJE, JE NAPRIMERNEJŠE OBLAČI- LO KOSTIM. DANES VAM PREDLAGAMO PREPROSTO KOMBINACIJO, KRILA, BLUZE IN JOPICE IZ ENAKEGA MA- TERIALA; KROJ POŽIVLJAJO POUDARJENI ŠIVI OB ZAPEST- JIH, ROBU JOPICE IN NA PA- SU. Pomoč poplavljencem v Porožu Nedavno hudo neurje je močno prizadelo nekatere prebivalce na ob- močju krajevne organizacije Rdeče- ga križa Dobrna, zlasti one v Poro- žu. Voda je vdirala v stanovianjske prostore in uničevala vsakdanje po- trebščine. Najnujnejšo pomoč so nu- dili hudo prizadetim družinam kaj- pak najibližji sosedje, ki jih k sreči ni obiskala vodna stihija, ali pa jih ni tako hudo oškodovala kot druge. Kasneje so podprli nesrečne občane tudi nekateri drugi krogi, organiza- cije in ustanove. Občinski odbor Rdečega križa Celje je v ta namen poslal krajevni organizaciji Rdečega križa Dobrna dvestodvajset kosov raznih oblačil in perila tako za otro- ke kakor tudi za mladince in starej- še oškodovance. Nek^ te pomoči pa je namenjeno tudi nSjpotrebnejširn šolarjem. Take elementarne nesreče nas opominjajo, naj zbiramo razne po- trebščine, ki še niso za odpad, pa bi se jih radi znebili; ter jih pošiljaj- mo občinskemu odboru Rdečega križa v Celju ali pa posameznim krajevnim organizacijam Rdečega križa, ki jih bodo z velikim priidom in na pravem mestu uporabili. ABC WEGE Roke delavke Ker pri ^žičnem delu roke naj- bolj trpijo, bi jim morali tudi pri vsakdanji negi posvetiti največ po- zornosti. Sprva bo morda zato bolj težko najti čas, ko pa se takega opravila navadimo, ni prav nič več zamudno. Marsikatera delavka si po delu ne more lepo očistiti rok, pa čeprav pridno uporablja milo in ščetko. To je razumljivo, saj se mnoge snovi v vodi in m;llu le slabo topijo. Zato si marsikatere žene čistijo roke z oljem, bencinom, nafto in podobni- mi čistili, toda s tem svoji utrujeni in razpokani koži na rokah samo še bolj škodijo. Ce pa se je zanje le odločila, si j;ilh mora po čiščenju z rok vsaj temeljito sprati. Najbolje pa je, da si roke očisti z vodo in mazavim milom ter z dobro ščetina- sto krtačko. Toda ob nohtih, v neka- terih gubah na dlaneh, in na hrbtu roke nekaj umazanije le še ostane. Ce si taka mesta podrgnemo z limo- no, bodo roke svetlejše, pa tudi koža bo volnejsa. Pomaga tudi ci- tronska kjlfiina, katere kristalčke je treba vtreti v še vlažne dlani. »Čr- no za nohti« zahteva poseben po- stopek. Na zobotrebec navijemo malo vate, ga pomočimo v tri pro- centni vodikov prekis in postrgamo z njim nesnago izza nohtov. Po či- ščenju z vodikovim prekisom si je treba roke spet splakniti. Roke je treba tudi skrbno nama- zal,!, sicer se koža osuši in razpoka. Zato je prav, da si pravkar umite roke namažemo z glicerinom, v ka- terega smo stisnili nekaj kapljic li- moninega soka. Preveč glicerina pa rokam škoduje in učinek je ravno nasproten. Glicerin je torej v roke treba vtreti zelo natanko. Podobno kot z rokami, je treba ravnati tudi z 'pogami. Vsem delav- kam, ki pri delu veliko stoje, pa pri- poročaino tudi to, da si vsak večer zmasirajo noge. Masažo začno pri prstih na nogah in jo končajo, pri kolenih, masirajo pa tako, da z obe- ma rokama objamejo nogo in po- tegnejo z njima proti kolenu. Tako naj masirajo vsaj dvajsetkrat vsa- ko golen. Ž masažo poživijo krvni obtok in preprečijo nastajanje krč- nih žil. Toda masirajo naj si noge tudi tiste žene, ki krtice že imajo, saj bodo z masažo preprečile, da bi se žile vnele, da bi koža na golenih postala lišajasta in da bi se na ^Jej pojaviile rane. Pripravljamo ozimnico ParadižniK Tudi paradižnik sodi v ozimnico. Lahko ga pripravimo na več nači- nov in prav je, da z njim obogati- mo zalogo v svoji shrambi. Paradižnikov pire pripravimo ta- ko, da paradižnike zrežemo in toli- ko skuhamo, da upadejo. Nato jih pretlačimo in pustimo čez noč na hladnem. Vodo, ki je izstopila odli- jemo in jo lahko porabimo za sok ali za juhe. Pire napolnimo v kozar- ce in pastef-iziramo. Pire lahko za- nesljivo konzerviramo z vročim poljnjenjem, ki jih zamašimo z gu- mijastimi kapicami in že hladne za- lijemo s parafinom. Za pikantni paradižnikov pire do- damo paradižnJku drobno sesekljan peteršilj, drobnjak, šalotko ali čebu- lo, zelenje^ zelene, hren in pehtran. Ta pire moramo pasterizirati dva-' krat in to prvič eno uro in drugič trideset minut. Paradižnikov kečup v steklenicah pripravimo tako, da paradfžnike to- liko pokuhamo, da upadejo, nato jih pretlačimo in mezgo kuhamo tako dolgo, da se zgosti. Na liter gošče damo četrt do pol litra vinskega kisa, dekagram soli, sesekljano če- bulo, pet dekagramov sladkorja, de- kagram soU, dva decelitra vinskega kisa, zmlet česen, malo popra in muškatnega oreščka. Polene majhne steklenice pasteriziramo deset mi- nut pri temperaturi 100 stopinj. Ke- čup dodajamo solatam, mesu ^n zrezkom kot pikantno omako. Nekateri radi konzervirajo tudi paradižnikovo solato s papriko. Po- trebujemo: deset do petnajst deka- gramov zelenih paprik, pet zelenih. deset rdečih trdih paradižnikov, dve si>dnje debeli čebuli!, soli po okusu, poper, pol litra vinskega ki- sa, četrt litra vode, šest žUc olja in 20 kock sladkorja. Papriko, paradiž- nike in čebulo zrežemo na rezance, solimo, poporamo in dobro preme- šamo. Nato zdajemo zmes v kozar- ce. Medtem zavremo vinski kis, ki smo mu prilili vodo, dodamo\olje in sladkor. To mešanico vlijemo še skoraj vrel^ na zelenjavo' v kozar- cih. Ce je olja premalo, ga še. prili- jemo, tako da jo zelenjava z njim pokrita. Zafežemo jo s pcrgament- nim ali dvojnim celofanom, če upo- rabljamo navadne kozarce. Patent- ne kozarce zapremo kot običajno in pasteriziramo eno uro pri sto stopinjah. Pasteriziranje moramo čez nekaj dni ponoviti, solata pa je okusna šele po dveh mesecih, i Čebulo, papriko in paradižnik pa [ lahko pripravimo tudi tako, da vza- memo vse tri vrste zelenjave v ena- kem razmerju, zrežemo na rezine in dušimo v lastnem soku. Po potre- bi dodamo malo vode, malo soli. Upadlo in že malo zmehčano zele- njavo damo v kozarce, prilijemo : sok, ki je ostal od dušenja, po po- ; trebi še malo slane, prevrete vode, f ki naj seže čez zelenjavo. Pasterizi- ' ramo 80 minut pp temperaturi sto stopinj. Cez dva dni pasterizacijo ponovimo. Za shranjevanje paradižnika je se- veda še več načinov morda boste celo pripravili paradižnikov sok, ki sicer ni toliko v navadi, vendar zato nič manj okusen in primerna pija- ča za zimske dni. LETOŠNJA MODA JE PRINESLA NEKAJ NOVOSTI TUDI MOČNEJŠEMU SPOLU. MOŽJE BI SI MORA- LI HLAČE UKROJITI TAKO, KOT VIDITE NA SLIKI. TOREJ BREZ GUBIC OB PASU IN Z NEKOLI- KO SPUŠČENIM PASOM. TUDI ŽEPE JE MOGOČE VREZATl DRUGAČE KOT OBIČAJNO. HLAČE SO V ZGORNJEM DELU DOKAJ OPRIJETE, SPODAJ PA SE NEKOLIKO RAZŠIRJAJO IN SO BREZ ZAVIHKOV. LEPOTMCE JOČEJO Ob letošnjem izbiranju za Miss Universum je bilo obilo jokanja. »Nič jita ni za latinska dekleta«, je tulila Miss Ecuador. »Evropska de- kleta se bolje hranijo, zato jih vsi fotografirajo,« je hlipala Miss Ar- gentina. In zares, švedsko Miss Mar- gareto Arvidsson, 18 let, so izbrali za Miss Universum. In tudi ona je zajokala: »Zdaj ne bom mogla ni- kamor, ne da bi rtie kdo oblajal!« Toda kap:?tanova hči si je že nasled- nje jutro opomogla. Dejala je: »Nič ne vem, kaj se je dogajalo sinoči!« PRVIH 13 Ob svojem času bi Van Gogh ne mogel sodelovati v izboru za prvih deset, ker je bil ob smrti Tako rekoč neznan. Vsakih pet let zastavi fran- coska Connaissance des Arts raz- nim ocenjevalcem vprašanja: »Na- štejte deset živečih sliilkarejv, ki jih najbolj cenite!« Znani evropski kri- tiki, razstavljalci, prodajalci in zgo- dovinarji so v 86 odgovorih navedli nad dvesto znamenitih imen iz so- dobnega slikarskega sveta. Izbrali so dejansko prvih trinajst: 1. Pablo Picasso (35 glasov), 2. Joan Miro (31), 3. Max Ernst (27), 4. Jean Du- buffet (24), 5. Francis Bacon (21), 6.-7. Marc Chagall in Marc Tobey (16), 8. Vieira da Silva (14), 9. Hans Hartung (13), 10.—11. Sam Francis in Mark Rothko (11), 12. Balthus (10) in 13. Wilhelm de Kooning (9). Devet izmed teh trinajstih je bilo v spisku že leta 1961. Bacon, Bal- thus, De Koonjlng in Rothko so novi v lestvici najboljših. POLI IN MONO ' Profesor je ,pri izpitu vprašal štu- dentko medicine, kako učeno ime- nujemo pojav mnogoienstva. »Poligamija,« je odgovorila šturi dentka, ne da hi dolgo razmišljala. i>In kako imenujemo nasprotje po- Ugamije?« »Monotonija, tovariš profesor,« je izstrelila študentka. Izkušena žena tolaži mlajšo: »Mi- dva z možem imava povsem enak okus, toda trajalo je deset let, pre- den je to spoznal!« Kozmični prah na zemlji Ameriški znanstvenik John Bac- ker je izračunal, da pade na Zemljo vsako leto okrog 100 tisoč ton ve- soljskega prahu. Njegov računa izha- ja iz dejstva, da je v usedlinah na oceanskem dnu več kovine (platine, iridija in osmija), kakor na zemelj- ski površini. Backer meni, da so te količine kozmičnega izvora, verjetno delci meteoritov in kometov. Odkril je tudi posebno metodo, s katero je mogoče meriti kovinske sloje. Sku- pina znanstvenikov iz Scrippsovega oceanografskega instituta v Kalifor- niji je ugotovila, da so sloji na vsa- kih tisoč let pog^tali za 0,4 do 0,5 mi- limetrov debelejši. KADAR PRIME KAPUCIN ZA BASE-BALSKO PALICO, SE GLE- DALCI IZ NEWYORŠKE ČETRTI HARLEM RAJE SKRIJEJO NA VARNO. TUDI NA NASPROTNO MOŠTVO V TAKEM PRIMERU NIHČE NE STAVI NITI CENTA. ZAKAJ LE, KO PA EN CENT PROTI TOLIKIM CENTOM NE DAJE NOBENEGA UPANJA! OSMERONOŽEC, IZDELEK VSEMIRSKEGA INSTITUTA V ZDA, KI BI GA NAJ PREIZKUSILI ŠELE NA MESECU. JE NAŠEL KORIST- NEJŠO UPORABO NA ZEMLJI. KALIFORNIJSKI OTROŠKI ZDRAV- NIKI SO GA NAMENILI NAMREČ ZA PRENAŠANJE INVALIDNIH OTROK. GUMIJASTE NOGE SE Z LAHKOTO' PREMIKAJO PO STOPNIŠČU NAVZGOR ALI NAVZDOL. PRI ČEMER GA LAHKO OTROK UPRAVLJA CELO Z BRADO. IZUMITELJ WILLIAM BALD- WIN: »ČE ENA SAMA GUMIJASTA NOGA NIKOLI NE BO STO- PILA NA MESEC, NIČ ZA TO, KAJTI ODKRIL JE POMEMBNEJŠO UPORABO.« IN PRVI VOZNIK BOBBY NAGEL: »ZDAJ LAHKO TEKAM PRAV TAKO KOT VSI MOJI PRIJATELJI.« POl MIlljeM AIKOIIOIIKOV V ZAPADNI NEMOJI Tudi alkoholizem je ena od bolez- ni sedanjega časa. V Zahodni Nem- čiji so pred kratkim analizirali ta pojav in ugotovili, da je okrog pol milijona alkoholikov, ki so nujno po- trebni zdravljenja. Zanimivo je, da je od tega deset odstotkov žensk in devet odstotkov mladine pod 25 le- ti. Tako imajo v vsaki zahodnonem- ški občini s 4fi00 prebivalci vsaj 40 kroničnih alkoholikov, med kateri- mi so tudi ženske in mladina; celo nekaj sedemnajstletnikov je vmes. Število alkpholikov vsako leto na- raste za okrog 10 odstotkov. Pristanek »Zakaj si včeraj manjkal, Jane- zek?« vpraša učitelj. »Dobili smo prirastek v družini, tovariš učitelj-« se opraviči Janezek in se hudomušno nasmehne. »Kako zanimivo,« meni učitelj. »In kaj imaš zdaj, bratca ali sestri- co?« »O, nič tako majhnega! Mati se je drugič poročila!« Mutacija Ko se je Danica pozno popoldne vrnila s prve vožnje v avto šoli, jo je oče zamišljeno pobaral: »No, res ne vem, če je ta sivolasi inštruktor še vedno sposoben za pouk?!« »Oh, očka,« mu pojasni Danica, »ko sva se zjutraj odpeljala, je bil še čisto temnolas!« Mala križanka VODORAVNO: 1. svetovno znano kopališko mesto na Floridi, 6. me- sto v Toscani, znano po odličnem marmorju, 8. obžalovanja vredna ocena, 9. kratica za hokejski klub, 10. žensko ime, 11. geometrijski po- jem, 12. okrajšan podredni veznik, 13. ptica, ki živi samo v Novji' Zelan- diji, 14. rejenje, reja, 16. pripadnifeJ velike evropske države. NAVPIČNO: 1. model za razkazo- vanje mode, 2. pripadnica evropske otočne države, 3. naplačilo^, 4. pri- morski vzklik, 5. kdor nosi irhovice, 6. najboljši jugoslovanski telovadec, 7. tvorni glagolski način, 11. spleti ženskih las, 13. ime filmske igralke Novak, 15. nota iz solmizacije. LJUBEZEN PO KITAJSKO — na znamenitem kitajskem zidu, more- biti v skupnem lovu na komarje, »sovražnike« sodobne kitajske ure- ditve. Sicer je ta zid včasih ločeval rodove; žena je bila sužnja moža. Danes ni nič več gospostva, kajti žene so postale v vseh pogledih ena- kopravne. ' Zaposlene kitajske matere lahko v dnevno varstvo takole oddajo svo- je cdroke. Tu se lahko rešijo tudi drugih skrbi in opravil, kot pranja, raznih popravil itd. DVE DEFINICIJI — Prometni signal je v daljavi majhna zelena luč, ki se v bližini spremeni v rdečo. — Sanjski avto je tisti, ki v njem sedemnajstletno dekle sanja, da je šestdesetletni voznik star šele trideset let. ZAŠČITNO DRUŠTVO Francoski pisatelj Tristan Bernard si je v nekem podeželskem me- stu ogledal gledališko predstavo. Zaradi velike dolgočasnosti se je po prvem odmoru izmuznil iz dvorane. V foyerju je zagledal lepak, ki je na njem pisalo: »V dvorano je prepovedano voditi pse!« Pisatelj se je na- muznil m pripisal: Društvo za zaščito živali. ZASTAVLJENO ŽIVLJENJE Emil je s stavami zapravil vse družinsko premoženje in zaradi tega so ga sorodniki spravili v umobolnico. Ko se je po šestih mesecih po- slavljal, ker so zdravniki šteli, da je zdrav, mu je glavni zdravnik dejal v slovo: »Upam, da se tukaj ne bova videla nikoli več!« Emil pa v odgo- vor: »A bi stavila?« Posnetek je star več kot 14 dni. Objavljamo ga v pričakovanju sončnih nedelj, ko bodo kopanja in zraka željni Celjani spet napolnili bregove ob Savinji ob loku navzgor in navzdol. Posnetek je bil narejen pod podvin- skim jezom nad Polzelo v trenutku, ko sta se dva mlada kopalca pogumno spustila na blazinah čez jez. Ce odmislimo morebitne žeblje in ostre štrclje, ostane še vedno možnost za kakšno krepko buško. Toda kaj bi svarili... Mladost je mladost, skače čez vodo, tam kjer .fc most! CElISlil TEDNIK LREDNISTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot€, »Na deloc, »Naše deJo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Celj- ski tccliiik', S I. i.uuKUK-m 1%6 so {T.T USTANOVILE občine Celje, Lii^ko, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jcl.š.ih in Z.ilec. — Tednik IZHAJA ob petkih. I7.DAJ.\: /.aviHl ij, luUtrinailvno ftlu;.bo C«lj«. TlSIL Iti K.Ll!ilvJl: >Cet}skl tlak«. — Cena: posamnjia Številka 50 p.ir (5U din), letna naroi^nina 20 (2.0U) din, polletna 10 (IINIU) din. Tujina 4(1 (4.00). - iFfc.OCi RACliiM: WiVm.