zts\. številka.
Trst, ¥ ponedeljek dne 7. decembra 1903.
Tečaj XXVIII
tudi
Izhaja vsak d;i n 'Wtl
ned» l;:ili in »r.-i/.ciikili <»1» •">. uri. ob pone.ieijkih ob O. u rs zjutraj.
Petamerne številke	. uijjtio jkj 3 nove. it> stotink)
t mn<»gili tnlmkaritmh v Tr«tn in okolici. Ljubljani. Gorici. Celji. Kranju. Mariboru. (>l< • \<-u. !<iriji. >t. Petru. >t*/.;iiii.
Nahrežini. Novrnmiestu itd.
Oglase in naročbe prejema upravu lista „Edinost", •lica Holin ptccolo stv. 7. Uradne ire od 2 pop. do 8 zvečer.
Cene opisom !'■ stotink tu vrsto j**tit: poslanice. osmrtnice. j:ivn«j zalivale in domari oglasi j»o poirodbL
~	T K L K 1'ON št v. sto.
Edinost
Glasilo političnega društva Edinost" za Primorsko.
etlinosti je moč !
Naročnina znaša
za vse leto *24 kron. pol letu 12 kron. 3 mesece 6 bron. Nh naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovane
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca štv. 12.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost-4. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12.
Makedonski odposlanci v Ljubljani.
L-MIiLJANA	Danes je imel
predavati v »Mestnem đonili i gospod < >rlov(i*, ruski pisatelj in koresjHmdeiit >t. iVierhurskih Yjc<loinosti, katerega -premija bolgarski nadporoenik in hivsi aojmant neiierala ( 'murva, o makedonskem prasan ju. Pri-d uro določeno za predavanje nabrala se je v »Mestnem domu množica naroda, katera je nestrpno čakala odposlanca bolgarskega pomožnega komiteta, a v zadnjem hipu t se je doznalo. da je deželna vlada prepovedal;« nameravano predavanje iz javnih ozirov . I >« tični odlok je bil dostavljen gospodu < Movcu neposredno ^ pred napovedanim juvdavanjeni v lio-teln. i a prepoved je ljubljansko občinstvo o1k*1i strank močno razburila ter gotovo pripomore v to. da se ljubljansko obeinstvo se bolj zavzame z ohil-liimi pod|H>niini za bedne brate v Makedoniji. < Jo-poda < hlovee in Stojaneov sta se predstavila g. županu Hribarju in škofu .lejjliču ter sla l>ila od o Uh iiajljubezn j i vejše sprejeta. 1'opoldanskim brzo vlakom -ta odpotovala v Trst. kjer nameravata predavati o makedonskem položaju. (< ilej dnevne vesti! < >p. ur.)
Nezadovoljstvo med srbskimi poslanci.
P» K LI < J11A I > »i. Zaradi nezadovoljstva mnogih posla neev proti neka-lerim ministrom. se zdi. da je stališče kabineta oslabljeno. Misli se sitlošno. da misli vlada demisijonirat i ; služI »eno se zatrjuje, da ni govora o kaki krizi, ali vseeno vlada splošno prepričanje, <la nastopi kriza v kratkem.
Trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko in Italijo.
lil M	provizorieni trgovinski
pogodbi med Avstro-Ogrsko in Italijo, so bila do	j tri posvetovanja. V
"•etrtek -e bo ol»dr/avaL; zaključna seja.
Nesreće na morju.
i;i:h<»lin <;. \ ossisrlif Zeit m n;
javlja iz Hamburga. da -e je zgodilo zaradi sneženja in megle nekoliko ne-<reč na morju. Parnik A Ivine, ki je |M>t4ival v Iv'»tt(T*i:nii. je potonil s po-sadko vre i : v drugi neki parni k je prišlo veliko vode. pri čemur so Štirje možje izgubili življenje.
Povodnji.
IIKNKTK K (i. Valovi, gnani od močnega viharja, -o poplavili velik del mesta. Proti poldnevu je bil po celem mestu vsaki promet popolnoma nemogoč. (iondole so bile piane na Mar-kov trj^
ffTO<JKrARO (pokrajina Be-Kadi močnega viharja so po-orski valovi obalo. Y nevarnosti je ki a j Ca orle.
M <'< A <*>. Kadi močnega deževa-nja. je izstopila reka Peseia. poplavila okolico mesta Buggiano v okrogli sedmih kilometrov. Mnogo hiš je pod vodo.
Štrajk tramvajskih uslužbencev.
CLEKMOM) FERKATI) 0.
Stmjkujoei tramvajski uslužbenci s<» <»b-metali tramvajski voz. ki je vozil, s kamenjem. Slišalo se je tudi limono strelov iz revolverjev. Posredovati je moralo redarstvo, ki je mnogo izgred-nikov aretiralo.
General Cončev v Belemgradu.
HKLKtKAI) Sem je prišel general < 'murv, eden od glavnih vodij makedonskega ustaškega gibanja. < >11 potuje pod napačnim imenom. Svrha njegovemu potovanju je neznana.
Iz Hrvatske.
(Izt. dopis. > Po prvih — besedah novega bana Pe-jaeeviet je bilo pričakovati, da je došla vendar nova, malce bolj evropejska era za toli težko iz9kušeni narod Hrvatske. Če ne dru tega, obečala se nam je vsaj »poštena uprava«. Na prvi pogled se dozdeva tudi sedaj še, tla smo dobili kolikor toliko drugačen zistetn ! Alt le prvi pogled govori tako, ktr priprosto oko ne opaža ve5 tistega odkiitfga e;nčnfga nasilja. Ali če skušamo gledati nekoliko globlje, uverjamo se, da je ostalo blizo vse pri Btarem na našem vladnem zistemu. Kliueo-paša je dušil svobodo zborovanja — tega neizogibnega pogoja za zdrav razvoj političnega življenja — ; istotako se tudi dam s tu in tam in iz ničevega razloga zabraojujejo skupščine, na katerih se hoče narod izjavljati za fiaancijeloo samostojnem Hrvatske. Le tu in tam se dovoljujejo taki ehodi, ali pa se stavljajo sklicevateljem najtrši pogoji, ki so jedco%tavno nezdružljivi s pravom v vsaki resnično koostitucijonelni državi : s pravem do združevanja in s pravom do svobodnega menenja. Sklicevatelji morajo n. pr. jamčiti, da se ne bodo razolešale zastave, prevzemati morajo odgovornost, da se ne dogodi ni kakov nered, pa bodi tudi kje v kaki gostilni, aii na kakem drugem mestu,
i
ki ni v nikaki zv zi s krajem zborovanja kjer torej sklicevatelji nimajo nikake muči. Ce o zi to bi moraii jamčiti sklicatelji, da se na dan shoda ne dogodi kje v dotičnem kraju kaka — tatvina! Sedaj pa povej človek, ki ima le zrno soli v glavi, kako naj kio jamči ozirom, da ne porabi take prilike kakov tat! Ali se ne dogodi lahko, da kdo kakemu Madjaronu prav istega dne — ker je prilika ugodna — iz osebnega maščevanja (in ne iz političnih motivov) poškoduje imetje prav v isti hip, ko sklicevatelji govore narodu, zbranemu na shodu?! Po kaki pravici ee more sklicevatelje shoda proglašati odgovornimi za take čine?! Kako ee more zahtevati o:i sklicevateljev, da vrše tudi posel policije? Mari n so oblaBti poklicane za vrše nje taeega posla, za čuvanje javnega in zasebnega imetja?! O, ni težko umeti, kaj hočejo dostči oblast:, s takim postopanjem ! One računajo tako le: ako bi zapirali ljudi eu mssse, govorilo se bo, da se oblasti po-, sitižujejo nasilja in da vlada tiranija ; tako pa morem > prijeti za vrat le par njih, ali — glavne osabe. Končni račun gre t jrej za tem, da si inic^jatorji sedanjega svežejega gibanja med narodom na Hrvatskem ne bodo upali ekl.cevati shodov pod takimi pogoji. S takim veksatoričnitu in nikakor opravičenim posto-panjfm hočejo sedanji oblastneži prepreoati pra^o naroda do zborovanja Vidite totej, tla le forma nasilja je sedaj drugačna, ali nasilje je ostalo!
A kdo gre na roko temu prizadevanju vlade, da bi shodi prenehali. Zopet tista stranka, ki kriči o sebi, da je jedino ona čifeta hrvatska ; zopet jih vidimo »čis:e« kakor zaveznike madjaronskega zistema ! Te 1 odejo shodi v oči skoro še bolj, neg> pa samo vlado. »Cisti« se ne Loje ničesar bolj, nego da bi se narodu odprle oči. Zato kriče, da tikih shodov ne treba ! To nasprotovanje »čistih« jih o'.nača bolj, nego vse drugo. »Čisti« se babajo, da pred vsem treba izvo-jevati neodvisnost Hrvatske! To je hinavstvo na svojem višku. Ako naj narod izvojuje svoje pravice, je menda prvi pogoj ta, da pozna ta svoja prava in da se jih zaveda. I je politično izšolan^in zrel narod more izvo j jevbti svojo nezavisnost in svobodo? Narodu treba v prvi vrati javne šole, pouka. A kje naj narod dobiva tega pouka ! Časopisje samo, pa naj bo tudi na višini dovršenosti, ne more višiti te naloge niti med najizobra ženejimi narodi. Zato je ravn.) v najnapred- j nej.h državah med kardinalu mi točkami na programu cares narodnih in svobodomiselnih strank : pravo do svobodnega z l ruže vanj a iu shajanja. Jvoliko bolj je to potrebao v narodu, ki ima mnogo analfabetov, torej ljudi ki ne morejo zajemati pouka iz Časopisov, ker ne znejo čitati! Od ene strani kriče »cisti« narodu po nezavisnost' Hrvatske, • na drugi strani pa mu vzkračajo najelemen tarčo sredstvo za tako borbo, ki je —- pouk z živo besedo. Ponavljamo, da le oni narod
i
t
si more izvojevati svobodo, ki je sam uspo-bobijen za tako borbo po dobrem poznavanju j svej h dolžnosti. Po tem vidijo Čitatelji, koli 'drzno in nevredno igro igrajo »čisti« z vsemi ' onimi, ki se dajejo še omamljati od njihovih blesteči h fraz !
I No, hvala Rogu! Narod je začel odpirati oči! In Čim bolj jih odpira, tem bjlj obrača hrbet »čistim« — zaveznikom madja-' ronskega zistema ter se obrača na stran ple-jneDitih mož, ki hočejo n5j prej učiti narod, da ga bodo mogli potem osvoboditi.
Dokazano je, da so v obče priljubljene in povsod razširjene k a p l j i c e sv. Marka iz mestne lekarne v Zagrebu, Mark o v t r g, n&jpotrebnejše sredstvo v vsaki hiši ter prva pomoč vsakemu bolniku, kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred neznanimi boleznimi. Opozarjamo gg. čitatelje na današnji ogias mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg št. 44.
Šola za hrvatske domobranske rastni k e.
Po nagodbi od l. 1-S6s. ima Hrvatska z Ogrsko skupno domobranstvo, ki je razde-; Ijeno na 28 pešpolkov (zadnji 4 polki, štev.
:?«>, in na Hrvatskem) in 1<> hu-sarčkih polkov (št. 10. na Hrvatskem.)
Službeno bi se imelo nazivati to domobranstvo : Kr. ogrsko-hrvatsko domobranstvo, i Pri hrvatskih polkih je zastava hrvatska in službeni jezik ravnotako izključno hrvatski. No, ogrska vlada je v vsakem oziru prikraj-ševala hrvatom pravice na vseh poljih, — pa — temu dosledno — tudi v domobranstvu. ^Ogrsko-hrvatako« je izginilo in sedaj se ve samo za »Kr. ogrsko«.
Tudi za službeni jezik bi Madjari radi I vsilili bltiž-no madjaršeino in tega niso še | storili samo zato, ker niso mogli voliti čast-; nikov, ki bi znali ta svetovni jezik. Aii : skušali so si pomagati drugače. V Zagrebu je bila š >la za domobranske častnike in to i so opustili, ter vatvarili — pesek v oSi —-i na Ludovikovi akademiji v Uudimpešti hrv. ! oddelek, katerega so, seveda, tudi opustili J kmalo na to. Naravno je torej, da sedaj I primanjkuje hrv. častnikov, ker na Ogrsko I Hrvatje ne zahajajo radi v šolo, kar je naravno — že zato ne, ker ne inajo niadjarski. — Ali madjarskih častnikov je že dovolj, ker imajo nekoliko domobranskih vojaških šol — in sedaj pošiljajo k hrvatskim polkom, kjtr je poveljni, službeni in občevalni jezik hrvatski, madjarske častnike, ki niti pojma nimajo o hrvatskem jeziku.
Vse polno je že madjarskih častn kov v hrvatskih domobranskih polkih : in kadar jih i bo dovolj, zapovedo budimpeštanska gospoda ■ daje tudi pri hrvatskih p »lkih službeni jezik mtdjaski, ker da ni Častnikov zmožnih hrvassine . . . . !
V ta namen ee je začelo po Hrvatskem jako živahno gibanje, katerega se udeležuje ceio tudi vladna stranka. Zato je nade, na Hrvatskem za osnovanje šole za domobransko častni štv o.
I "pamo tla se ta zahteva izvede in da Hrvatje dobe šolo, kjer se bodo vzgajali častniki za njihovo narodno vojske.
PODLISTEK.
Ženska tridesetih let.
Fr«r>coski spisal rHonore de Balzac.;
i'orflovenil K. Z.
V.	(66)
D v o j ■ o cniiien j e.
^ ■.eiK-na viderjr, v pjtniii krem ah, s e izraža a ztv*dc««s& m č . k jo je imela. Znca{o«lavri;i zad«>vo'ji<»« e je lahio taotia mžtate n<oniee n mirta nvča je pojavila v v-eu i:tzr r : ii n.+ce le;.ot®. Hhtatu sta tiftla v n ej ntka čudjv to deviika m lita n	vsem !jie>)je»e*ni a-tni jk>dop. Kakor
-'1711 a t: o« j . .»val h a sc je h >tela poke riti. * » a je l> .a z vd.ča-tvoie. poinim aičaotti j fciegau«'*. l-d j-ki tnu-eiia je tvor.l g avni U1 njet«* t'ia,e:e ; n^en ili\aa in viglavj« tta a z kar n:r a, j»-r. ^ ;a preproga je p> U* -f*-:it-«hfLe rjeni <"';teri
otrcc", igrajoči se pri njenih nogah, so stavili čudovite gradove iz (bisernih) kolirjev, dragocenih žlahtnih kamenov in dragocen sc V iK-katenh f orcelanastili posodah iz Severt-a, r-l kanili od gospe J&<|uetot, so bile redke cvetlice, razširjajoče blagodejen vonj ; bilo je mehikanskih jasminov in kamelij mej katerimi sjdkakali udomačeni amerikanski pi čki podobni rubinom, sktirom in živemu zlati). Tudi glasovir je stal v tem salonu, na čegar s svilo rdeče navešenih, lesenih stenah so se lahko videle tupatam s.:r ce majiinega obsega a od najboljših mojstre>v. »Soinčni zahod« Hijolta Sithinnerja je visel poleg Terburga, Kataelova mad«>ana je tekmovala v poetični vrednosti z neko Gerincaultovo črtico; < i e-r^rd JL>ow je zatemaeval petretiste cesarstva. Na kitajski lakcv» mizici je stal zlat krožnik j.ola dragoctntga ija. Skratka, Helena je biia podobna kraljici velicega krajestva, v katere budoarju jej je kronani ljubimec nakopičil nr jelegantnejših stvari vsega svsta. Z nenavadno živahno»tjo .-o gledali otroc
svojega deda. In navajeni ž veti sredi bt>jev neviht in hrupa on žja, so bili podobni onim mlad m K 'tuljanom, h le peči m po vojni in krv:, kakor jih je bil naslikal David na svoji sliki »Brutus«.
»Jeli mogoče ?« je vzkliknila Helena prije ruši očeta, kakor bi se hotela prepričati o resničnosti te prikazni.
»Helena !«
»Oče moj !«
»Padla sta si v roke, in starčkov objam ni bil najkrepkejši in napriarčnejši.
»Ste-ii na tej ladiji ?«
»Da«, je odvrnil žahietno in sedši na divan, je opazoval otroke, ki so, stoječi okoli njega, zrli vanj z naivno paznoetjo.
»Umrl bi bil brez...«
»lire/. m< jega moža«, je pridejala, pre-kinivn ga: »uganila sem«. »Ah«, je vzkliknil general, »zakaj te moram takšno zopet najti, Helena moja, tebe, ki sem te tako silno objokoval ? Moram li torej vedno tožiti čez tvoja usodo ?c
Vprašanje italijanskega vseučilišča.
Načelnik italijanskega državnozborskega Kluba, baron Malfatti, je imel z ministerskim predsednikom dr. pl. Korberjem in tirolskim namestnikom vitezom Sclnvartzenauom pogovor glede premestitve italijanskih paralelnih tečajev na univerzi v Innsbrucku. Poroča se, da je izjavil namestnik, da je nadaljni obstoj i teli tečajev v Innsbrucku nemogoč, ker da ' vpliva tudi na notranji pelitični položaj v ! deželi in da je potrebna takojšnja premestitev istih iz Innsbrucka. Dr. pl. Korber da je prizual potrebo premestitve in hoče podati izjavo o tem v času počitnic parlamenta.
Analfabeti v Avstriji.
( L-tralna statistična komisij a na Dnnajn
£onszataje, tla je bilo na zadnjem ljudskem štetju naštetih v* Avstriji 3* ».'i.."»94 anaifa-betov, a med temi otrok zpod csem let t,ft>l.;»7.">. Ako se o iraounajo ti otroc:, bilo bi odraslih anaifsbetov '212 -'»79. I*o narod-Dosii je bilo:
K'hov.......iV,9s-5s4 (01.«53°/#)
Sr wv in Hrvatov - . 438.542 (61 6 i°/0)
Romunov...... KJ* 441 (5H-55°/0)
Madjarov in < iranov . 4.1 »19 (44"2'2°fit)
Polj«kov......1,4l:;.:i49 (H3-31 %)
Slovencev . . . . 2:59.849 (2011%)
Italijan >v............(14-0>7o>
.Venifiv ...... 543.1M ("'""i"*®/«,)
Čehov....... 216.072 <o-41°/0)
Najmanji odstotek ana fabetov je torej med Cehi; munji, nego med nad vse »kulturnmi« Nemci!
Ta a*at -stiki nam jasno }K>kazuje, kako nas naša vlada ljubi ! Največ ana.tabetov je ravno med Slovani vzlfc njihovi notoricni velik nadarjenosti. To je p~ic najbolji t?okaz, kako avstrijske vla le — pa nxj se ža zovfjo. kakor hočejo — akrbe za ntše kulturelne potre l»e ! Tu ni nikaeega izgovora. Naš Trat govori ! Na tisoče je slovenskih stariaev, ki j že, nad dvesetietju, tako rekoč, s povzdig-nenimi rokami prosijo ene ljudske šole. In prosijo zaatonj ! Na koga pada krivda, I ako jf ic i-o mej njimi anali abetov ? Narod, Tci piosi š(> e. a ne more priti <lo uslišaaja — ta je najhuji ob tužitelj vlad in njihovega. ziatems.
' I Dnevne novice.
Makedonska odposlanca v Trstu.
Včeraj zvečer ob 9. uri sta prispela du- j najskim brzovlak; m v Trst makedonska odposlanca gospoda Peter Orlovee ruski pisa-. telj i-1 korespondeut »Petersburskih Vjedo-mosti« in bolgarafci nadporočnik Ljubomir Stojaneov, katera oba sta se borila proti j Turkom v Makedoniji pod poveljstvom < on-čeva. Kakor sta nameravala v Ljubljani (z-vspeh -m javljenim nam teltfoničnim poročilom na prvi strani) namerujeta tudi v Trstu predavati o makedonskem prašanju ter se na dejan, da tukajaaja vlada ne l>o tako teaao-srčn - postopala, kakor bsron Hein v I/jub-Ijani, ker se vendar gre le za človekoljubno akcij.# v prid bednim beguncem makedonskim. Saj nO točke predavanja latio nedolžne, <la niso v stanu motiti javnega miru. Preda- ; vatelj boce najprej pudati h i store ao sliko o vstajah v Makedoniji od leta 1891 naprej do danes po virih grških histori^ov, nadalje opisati u'ogo makedonskih žensk v vstaji in siedni č predavati o svojih spominih in utis;h iz čara svojega bivanja mej rm cjdonskimi uitiii.
t
To zanimivo predavanje m sli gospod Orio ve 3 irzati ta soj po občnem zboru »Edinosti« v dv< rani »Narodnega doma* pri Sv. Ivanu, kateri občni zb jr se bode vršil kakor t-mo že večkrat javili jutri, t >rek, ob 4. uri p >poiu ine. Nadejati se je teraj obilne udeležbe. Makedonska odposlanca, katera imata nal< buditi zan-maoje vse c i v i 1 i z o v a a e K.t |ie zn bedn > makedonsko rajo, odpotu-tta i7. Trsta v Italijo, Švico, Francijo, Dan-; s k o, Aotriijo i. t. d. ter smo osve.iučeni da najdtr i povsudi, b ijši sprejem od sirani vlad, nego v Ljubljani od strani barona Hein a. Nadejamo se tudi da ostane Heinov* sprejem tudi v vsej Avstriji omamljen, ter da tržaška vlad?, kakor smo (.menili že zgoiaj ne bode lela.a nikakih ovir človekoljuba* akciji makedonskoj odp->«ldncev.
»Kudimo narodno zavest«. P še;o nam: »Siovenec« z dce -~>. t. m. prinaša pod ^ »rnjim naslovom notico v kateri podrja nekatere statistične podatke iz zadnjega ljud- j skega štetja.
I/. is'JU podatkov je razvidno, med drugim da je bilo dne .*»!. decembra 1900 leta v Trstu 10.1 :VJ na Kranjsko s padajočih prebivalcev, a iz-med teh je bilo 8910 ljudi Sjtadajočih v docela slovenske kraje na Kianj-»Kem. < i v«eh 10-132 Kranjcev, se jih je upisa: > le	za Slovence in *»1;V» — za
Lihe !
Mi -- pridružujemo apeiu »Slovenca« in kiičemo žnjim vred: Budite narodno zavest ! Ne moremo pa drugače, nega da tudi povemo, tudi da smo mi v Trstu btoriii vae možno, da bi rešili čim več slovenskih duš iz žrela tujinstva. Na shodih, s tiskovinami in v listih, smo rotili vse našince, naj se ne daj i varati po laških zapeljivcih in naj povsod
in vsilej zahtevajo, da se jih upiše, za kar s 'j, :o je za Slovence.
Niše politično društvo je ustanovilo celo poseben urad, v katerem so se izpolnjevale popisne pole in v katerem uradu je poslovalo do 10 naših vrlih mladeničev. Mi smo torej storili svojo dolžnost popolnoma in naša vest nam nima kaj očitati.
Ž si, da se po ostalih delih naše domovine ni (vsaj ponekod ne) storilo vse, kar se daje stonti v sličnih slučajih ! Glede oaih »100<T posili Italijanov (ali bolje rečeno : Italijank !) pa je skoraj nemožna vsaka rešitev iz iahonskih rok, ker je večina teh v službah pri Lahih, a ti vpisujejo občevalo* jezik italijanski.
Svoječasno smo na tem mestu objavili celo vrsto slučajev, ki so dovolj jasno pričali, da je tu brezvspešen v*aki boj, dokler vlada ne poseže vmes in onemogući taka sleparstva, oziroma, dokler naš parlament na Dunaju ne uvede v dotični zakon — mesto rubrik® »ob5evalnega« — rubriko materinega i jezika !
Naei »dobri« sosedje so porabljali na zadnjem ljudskem štetju vsa — dovoljena in ne dovoljena — sredstva, samo da prikažejo svetu, in še posebno Italiji, da je Trst že skoraj zrel za — predajo! <>ai so uničevali že spisane pole in mesto slovenskega, so pisali strankam italijanski obSevalni jezik! Oni so ptraš li, grozili, varali, in vse to, ne da bi jim bil povedal kdo od v to poklicanih faktorjev : kaj se sme in česa se ne s ne ! Nam se je zdelo ca zadnjem ljudskem štetju in o za iuj:h občinskih volitvah, da smo že res ven iz zakonov, da smo namenjeni za kako predajo ! In to ni nič čudnega, ako se pomisli na vse, kar smo morali pretrpeti mi in kar je trpel — zakon !
Nočemo trditi, da ni v Trstu tudi Kranjcev, ki so, ali iz hudobije, ali iz neumnosti zapisali laški, zi svoj občevalni jezik. Gotovi smo pa, da velika večina ni storila tega — dobrovoljno!
Prošnja Iz Padrič. Piejeli smo s prošnjo, da objavimo :
V Padričih imamo lepo, majhne* cerkvico, posvečeno slovanskimi blagoveatnikoma sv. ( nlu in MetoUiju, ki smo jo zgradili pred par leti. Ker nam pa ni bilo možno le l lastnimi sredstvi izvršiti delo, obrnili smo se bili zaupljivo do nam znanih rodoljubov za pomoč. In upanje nas ni varalo. Povacd, kjer smo potrkali, odprla so se nan blaga srca, ki so nam prišla na pomoč se zdatnimi doneski.
In tako se zdaj veselimo svoje lične cerkvice, z lepim altarjem, na kateiem stojita krasna kipa bv. < rila in Metodija na sredi pa ravno tako lepi kip Matere Božje. Tudi !ep pozlačen luster smo si preskrbeli v zadnjem času in v kratkem dobimo tudi križevi pjt.
Ali vendar nam manjka še nekaj zelo p;trebnega. To bi bila mala zakristija, kjer bi se hranila cerkvena oprava in drugo potrebne. Posebno pa bi nam zakristija dobro služila za velikonočno izpoved. Kakor povsod, tako so tudi pri nas stari ljudje, ki sicer niso še tako obnemogli, da bi ne mogli iz hiše, pa vender v župnijsko cerkev v l»azc-vieo ne morejo več hoditi. Pa slari ljudje so manje ali več gluhi in zato so morali ko se je eden v cerkvi izpovedoval, drugi čakati pred cerkvijo in to dostikrat na mrazu. Ta nedo^tatek pa bi bil odstranjen, če bi imeli zakristijo. Žito si jo tudi vsi želimo. Stala ne bi dosti. Ali vendar, ker nismo premožni, in nas je malo, nam ni možno pokriti potrebnih stroškov brez ptuje pomoči. Zato se drznemo še enkrat obrniti se co blagodušnih rodoljubov s ponižno prošnjo, da bi nam prišli na pomoč v naši zadregi. Vsaki najmanjši dar nam pride prav in bomo hvaležni zanj ter bomo prosili P» ga. da bi stotero vse povroil našim dobrotnikom.
Dobrotne darove naj se blagovoli pošiljati župnijskemu uradu v Baz jvici.
Hotel »Union« v Ljubljani. — Iz
daljšega članka o nameravanem hotelu »l nion« v Ljubljani posnemamo tole: Ljubljanska delniška družba »Union« si je stavila nalogo, sezidati v Ljubljani moderni hotel prve vrste in veliko praktičao urejeno dvorano. Poleg tega bi biia v pritličju velika restavracija in kavarna, prodajalne, in v. ostalem delu zgradbe še devet staaGvanj. Da • se mora hotel rentirati, je brezdvomno. Ako j le računamo na hotel »Union« 100 tujcev na mesec, to je tretjina oseb došlih, »n pusti • v hoteiu vsak tujec povprek T kron, je to I 7<M)0 kron na mesec, ali 84 000 kron na leto.
Ta dohodek reprezentira S.4°/0 svote 1,000.000 ; kron, kar bo cela stavba s prostorom in ureditvijo stala. — Dohodki gostilne, kavarne stanovanj, prodajalnic, dvorane, postranskih prostoriv, hleva, vrta, še nieo računjeni, in bodo getovo znašali 20.(»00 kron, ali 2 °/0. Skupaj bi torej nosil investirani kapital 1,000.000 10-4°/0 bruto. Za obrestovanje in amortizacijo najetega posojila 400.000 kron, za davek, poprave itd. se lahko odračuna 5-4% : ostane še vedno čistega 5°/0. Ta čisti prebitek se pa gotevo v teku let še p< množi, ne glede na t >, da se poleg tega dolg 400.000 kron amortizuje. Stavba je 25, oziroma 18 let davka prosta, ker stoj: na mestu po po-trfsu podrte hiše. Miklošičeva cesta bo ena najlepših cest v L ubljani, in je le vprašanje časa, kedaj se svet pri predilnici predre in notranje mesto direktno zveze s kolodvorom. Hotel je potreben v Ljubljani. Velika praktična dvorana je tudi nujna potreba v Ljubljani. Svota 300.000 kron je že vplačana, ostane Š9 rezpečati drugo emisijo v znesku 300.000. Ostalih 400.000 kron se pokrije potom posojila.
Za kadilce. V Avstriji je okolu 7 milijonov kadilcev, od kater h porablja vsaki razmeruo 5 klg. tobaka. L. 1901. porabilo se je v Avstriji 358.i>00 met. stotov tobaka, 1. L»02. Za 3.200 metr. stotov več! Smodke se manje kadijo: v treh letih 1900—1902 je padlo število, prodsn h smodek od I'■> 1 f> milijonov komadov na 12">0 (torej za i »o milijonov komadov !) Prodaja cigaret se je povečala : prej se je prodalo na leto tri milijarde cigaret, a sedaj 3.34ti milijard. Toraj za celih	milijonov več!
Za bož it-uieo. »Ženska podružnica družbe sv. C rila ia Metod ja v Trstu« razpošilja nastopno okrožnico :
Približujejo se veseli b žični prazniki. Koga ne navdaja o tem najbltž e outstvo radosti v sredini svoje obitelji ? ! Koliko dela in skrbi ima ta čas skrbna mati, da z vsakovrstnimi darovi razveseli svojo dobro in pridno deco ! Taka mati je tudi naša ženska podružnica družbe sv. C.rila in Metodija v Trstu. Deco ima pri sv. Jakobu v soli, a pri sv. Ivanu in v Rocolu v otr<šk:h vrtcih. To svojo pridno in izvečine u bož no deco preakrblja podružnica vsako leto s potrebno obleko in drugimi malimi darovi. Ker pa število orok soaša okolu 80o, bomo imeli d tej prilike stroške. Da zts moremo zmagati potrebe naše šolske dece, nabiramo o tej priliki za običajno b o ž i č n i c o..
Oibor trž. ženske podružnice je sklenil, da razpošlje p. n. rodoljubom in rodoljubkam po mestu in deželi nakaznice s ponižno prešnjo, tla iste vrnejo z večjim ali manjšim zneskom. Vsak še tako mal dar nam bo dobro d o s e I.
Darove bomo objavljali v »Edinost'«, ter naj se jih blagovoli pošiljati podružnični blsgajničarici, gospej Maši Grom v Trstu, ulica Foscolo štev. 4.
Sokolska knjižnica. Odbor »Csljskega Sikolac je prišel na hvalevredno miail. d* ustanovi knjižnico, namenpn o svojemu sokol-skemu naraščaju. Ta nakana ja izlasti zato posebno hvalevredna, ker se sokolski naraščaj v Celju nabira večiuoma iz trgovskega in obrtniškega stanu. Ti mladiči so večinoma prepuščeni samim sebi in nikdo ne skrbi za njihov duševni razvoj. Knjižnica ima od pomoči temu nedostatku. V ta namen se odbor društva obrača do rodoljubov, tla b podarili op kako knjigo.
Pretep t kavarni. Sinoči okolu sedme ure in pol je šel Anton ('irkoviS v kavarno >< jstanza« mhajajočo se na ulici Torrenie tam blizu, kjer ja tehtn ci za prašiče. Vstopi vsi v kavarno je pa Cirkovič pozabil zapreti vrata za seboj. Mej pivci je bil pa tudi 43-letni »capovilla« od sv. Ane Dominik Valle, kateri se zelo boji, da bi se prehladih j Zato je < irkoviča pozval naj zapre viata ter dostavil vprašanje, tla li morda ima rep ter da se boji pr preti si istega. Cirkovič ie od-1 govoril, da njemu ni mar če so vrta odprla ali zaparta: kdor jih heče imeti zaprte; tla naj jih pre zapret. Capovilla Valle ga je začel nat > psovati a < '.rkovič mu je na psovanje odgovoril s psovanjem. To je pa ca-povillo tako razkačilo, tla je pristopil k Cir-Koviču ter mu dal zaušnico. Cirkovič pa ne bodi len, je pograbil za stol, na katerem je sadel ter z istim vdaril capovillo po glavi. Na vpije so pritekli redarji, ter eo aretovali ('.rkoviča ter aretirali pred pol. uradnika v ul. Tigor, kateri je CirkoviČa vzel ni zapisnik ter ga potem izpustil. Gosp. capovilla je pa moral iti na zdravniško postajo, kjer ao mu 0
Skoro v vseh krajih države
poznana zaloga šival lih strojev
M. RUNDBAKiN, Dunaj. IX.. Berggasse 3,
ki pošilja šivalne stroje mnogim društvom, c. kr. v ništvu. ima v zalogi nove šivalne stroje, ki ne povzročajo nikakega šumenjil ter M,- /.njimi lahko t:_'Ia. ;	Ti stroji so jako elegantni in oprem-
ljeni z vsom zboljšanjem sedaj no^ti. Družinski Singerjev šivalni stroj zji goniti z nogami in s pokrovom hZ JO.—, Singer »Ringscliiti« - pokrovom K —. K tem strojem pri-ložna priprava za pletenje K. 4.—. Veliki »RingschilT- za krojače i:i vojaštvo Iv <15.—. Central. Bo! :->in t-krasnim pokrovom K. 90.—.
[
Pošiljanje na 5 letno jamstvo po poštnem povzetju, ali predplačilu Iv 15.— ter ostane tu li na povzetje.
Zaboj prost.
Za vinogradnike	^
cepljenih trt najboljše vr«te iu sicer: beli burg::n<iec. 11 sle i riciing, silvanec, rulandec, zeliu, kraljevjua, relmi«. špinjal in dr., ki so cepljeni na ripsrija i»>irt-ilicj iu ramt^vli. < \Di 100 komadov ~~ kron. J. sip Cjtič, vinogradnik v VrhooJji pri Vipavi._
Glasovir na prodaj. ''.T'U9
ceni izvrsten glasovir. Več ^ izv^ v »Delavskem podp. društvu«, ul. M )lin pV» >lo šc. 3
1 cr g. zaboj k 500 zav. (Fiaming) K 7rJ.— franko Ljubijbna, '2 °j0 popusta.
VŽIGALICE
družbe s»v Cirila in Metoda Zaloga pri Jv. Perdano v Ljubljani |
Cenil vžigalic : [ 1 c r/g. zaboj h .">00 zavitki (normal) K 4S-— franko L ubijana, popusta.
Iv. Perdan, Ljubljana
Iv. Perdan, Ljubljana
Mala oznanila.
ir'o«l to rubriko prinašamo oznanila, po najnižjih .*ecah. Za enkratno insercijo se plača po 2 stot. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na te«len stanejo po 20 K. ter ae plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 60 stot.
V Trstu.
Zaloga likerjev v sodčih in bu+elikah.
Parh^llP i5)l#nh ulicadelle Acque 12
rm iiaiii/ jctKuu Zaloga v3ak0vrstnih
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Kavarne.
Anfnn ^nrii prip°ro^a Bv°j° kavam o
nsitun WUI II „Commercio« kjer je shajališče Slovencev. Na razpolago so vsi slovaiHKi in mnogi tlrugi ča^aiki.
Pavel Gastwirth
Trst, ulica Madonnina 3.
Zaloga pohištva, popolnih sob. Dunaj—Trst.
Ze'ezno pohištvo, zrcalu iz Beler je. — Podobe v izboru iu tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dom m obrt po najugO'lnšihej cenah.
GRLOBOL, KAŠELJ. NAHOD. UPADAiE GLASU, KATAR itd. ozdravite z večkrat odlikovanimi
Pastiglie Prendini,
Xa<l 40 leten vspeh.
1
Izdeluje P. Prendini, lekarnićar v Trstu. Neobhodno potrebne za govorrike, pevce itd.
Varovati se pred ponarejanji ter zahtevati vedno „Pastiglie Prendini". koje se prodajajo v lekarni Prendini in v vseh boljših lekarnah vsake dežele.
Varstvena znamka: SIDRO-
LINEIENT. GAPSIG1COMP.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 stot., 1.40 K ia po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod pr- , ljubljenega domačega zdravila 11» ae pazi edino le na originalni ( steklenice v zavitkih z naso var , Btveno znamko „SIDRO" z Richterjeve lekarne in le tedaj je 1 gotovo, da se sprejme originalni izdelek.	-
RlcUterieva lekarna pri zlatem Iste ? Pragi '
I. Ellzabetlne alioe 5.	j
ohezaH glavo tako, da potem ni izgledal kakor kaš-r trža-^i » ?apov llac, marveč kak jt i kak turški »muktar«.
Pijanec se spreobrne — ko se v morje zvrne. To je dokaza' včeraj -~>0-letni po^treieek Fran ( erkvenik iz uliee Pozzo j bianc » st. .'!. Včeraj popoludne je bil nsmreč ' ("erkvpn-k prav pošteno pijan ter je v tem ; nenormalnem stanju korakal ob morskem ob-1 rež u blizu grško-istočn" cerkve. A ker e<» •a mu o4 ge preveč «»oletnle, se je revež zvrnil v morje. Neki tam blizu e«' nahajajoči i fiaančni stražniki so pr skoči i i revčku na po- 1 m »5 tir 83 ga potegnili iz morja — spreo- '> brojenega. Seveda,	Cerkvenik se je bil j
spreobrnil, kor potem ni bil več pijan. Pač! pa se je l il napil slane morske vode, kar1
mtz ie provarovalo irrrzio slabost. Vs!e<l teca !
...
s ) prepeljali ca zdravniško prsVp, Kjer j mu je zdravnik pomagal, da je popito vodo z rhail ter jra poten dal provesti na nje-! g>v d<>m.
Hodite zmerni. 35-letna Ivanka Ko-
'•'ančič iz z*<rate Riparata je bila par tednov
•In šnic . iz katere j« prišla včeiaj opo u-ine. V bolnišnici jej seveda n'S3 dajali, da bi se najela do sita. A včeraj se je hotela jovati na tem. kar je premalo pojedla ves čas ko je bila v boiaišuiei. V to svrko si) je skuhala »makaronov c in sicer toliko, ko | likor pe je» je zdelo da jih je treba za na ! jesti se do sita. Ko so bili makaroni kuhani, i se je t- »ravila naboje ter jih v kratkem pr-| polooma vn'čiia. A gorje! Makaroni sa ee 1 »zt'» maščevali: Ivanki je pr najaio vedno: -.a eje, mizei pot j > je oblivat a sipo jej je ; car zapiralo. V groznem strahu, da bi se m raia vrniti v boln.šnio radi makaronov) e ifc.i Ivanka poklicati zdravnika se zirav- : nške |<«-tae, kateri jej je dal neko zdravilo ter fjstr.> posvarii, na] l»o drug č previdne "i in naj ne ie preveč »makaronov«.
S ključem o-'i letni čevijar A vguštin ; Kočtvar iz ul Sv. Frančiška št. 4-> se je; sinoči pretepal. Ker mu njegov nasprotnik j n' i gel drugačs do /. vega, mu je za5el ! ifiz' vi črepinjo s ključem. Ko je Kočevar to videl, se ie tb:r, da bi mu njegov na*- I protn k lahki s ključem — odprl glavo. Vtle<l tega je pobegnil t?r šel na zdravniško
P .»tajo, kjer je zdravnik konatatoval, da je |
•	C I
rev«/ iob.l lr, precejšnje rane na glav ». Se-j
ve<ia mu je zdravnik obvezal krvave«'>
glave.
ISadi pretenja. Sinoči okoiu 9. ure soj -e nahajali v nekej gostilni g. Ivan < imberle I n i> egov s n Hilarij ter l?0-letni Km 1 Cas-j ;Jai iz Bacena v Italiji n 18 letni Karol G"»n"alonieri iz Nibiana tudi v I talijT. Ker j F- • :m bili možgani nekoliko razgreti po potem vinu. so se začeli pričkati in sicer so se vsi št rje razdelili v dve stranki : oče in sin i .m beri i skupaj a Cassoni in Gonfalonieri I proti njima.
Ta dva etapa avojima nasprotnikoma ia-1 pretila v prepiru, da bosta že onadra pomirjala v to, da se ne bosta nikdar več prič-kaia a pri tem §ta pokazala vsak svoj nož. V-led tega sta oče in sin Cimberli poklicala re !ar t, kateri je ( "issonija in GoofVtlonierija areto % al.
POLITIČNO DRUŠTVO „EDINOST".
VABILO
□a
javni redni oličai zlior
političnega društva „£5inostu
ki 1m>
i- torek S. decembra /903.
ob 4. url popoln dne
v dvorani „Narodnega doma44 j v Sv. Ivanu
I > N K V N r K K I > :
1. Nagovor predsednika. "2. Poročilo tajnika.
I'oročilo blagajnika. 4. Volitev novega odlmra. .">. Kventuelnosti.
v Na obilno udeležbo vabi
OIiBOLL j
Zaloga obuvala.
Piazza Nuova št. 1.
— trst —
M. MADR1Z
Zaloga obuvala.
Via delfe Poste št. 3.
— TRST —
Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. -Tovarna nadplatov ter vseli predmetov te stroke. j^F" Ugodne cene.
Posojila.
ne manjše od IO.OOO kron
na hiše, zemljišče, dedšeiiie
KAROL OFNER
Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6.
(Posredovalci izključeni).
^Inton Santin pok. frana
TRST. Ulica Barriera vecchia štv. 11. — TRST. Velik dohod fnštavja veleur v najnovejših risanjih.
Zaloga perila in imbotiranih pogrinjal. zimskih srajc, srajc od fuštanja ter belih v velikem izboru kakor tudi ovratnikov in kravat. Snovi od same volne za obleke za ženske ter vže izgotovljene obleke za delavski
stan.
I Nova trgovina z izgotovljen imi oblekami. )
ALL' UNIVERS O
TRS T. - Ulica del le Poste št. 1. - TRST.
Velikanski izbor obleke za možke in otroke, površnje suknje, itd. Loden.
Velika množina hlač od močnega sukna od gld. 2.50 do 2. .
Hlače od bombaža za delavce. — Blago za obleke po meri.
Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet).
TRST. — Corso štv. 47. — TRST.
Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine. »rebrnine iu žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro.	Cene zmerne. **
wm~ Rudolf Aleks. Varbinek
zaloga glasovirjev
n;ijboljših tu- in Inozemskih tovarn
===== Borzni trg št. 2. II. nadstropje ===
(nasproti sladčičarne Urbanis).
Kazposojevanje. menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor
tudi na obroke. JMT Konkurenčne cene
podpirajte družbo Cirila in jfietoda!
X oz i ro 111 na predstojero opustitev
trg*ovine
„AL NUOVO NEGOZIO-
(ex PIANO)
na borznem trgu štv. 4
se prodaja cela še obstoječa zaloga manu fakturnega blaga in konfecij za gospe z jako velikim popustom.
TRST — ul. Paduina 19. - TF?ST
AVI ANO & SCHEG
tovarna ščetk in čopičev Prodaja na debelo in drobno. Utrodne 4-ene.
TRST — ul. Padiuna 19. TRST.
Tovarna za cementne plošče
ANDREJ STOLFA
Trst. - ullea deH'Industria št. 1. - Trst.
Ccmeatue plošče umedene od 25 iu '-5'd I cai, šestvogaioe j»lošČe od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risaajih po dogovoru. — Se ne I boji nikake konkurence bodisi glede cene ali l kakovosti blaga.
Anton Skerl
mehanik
i
Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia).
Gramofoni, fonografi, plošče in ci-' lindri za godbo v velikem izboru.
i
Internacijonalna godba in petje.
Vse j»o cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta:
IflF^ Priprave za točenje piva.
NB. V olajšanje nakupovanja se prodajajo v-*i predmeti tudi na mesečne obrok«3.
Svoji k svojim
OBU VA L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste
! obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
(„Gostilna Pri Martini"
ulica Belvedere 17.
toči vino istrsko črno in vipavsko belo po najnižjih cenah.
Kuhinja preskrbljena je vedno z mrzlimi in gorkimi jedili. - - Cene zmerne. Za ob ieo ob:sk se priporoči
Martin Mure.
Ure od elektr. plaque zlata.
Kdor želi imeti natančno uro, naj s»i naroči zaupno pristno g-enNko remont, uro o<l 14 kil rat. plavut"' /lata. koja ura je bila na zailnji pariški m/.stavi oilli-i kovan:« z največjim I darilom. Te ure Imajo jneprekosljiv preeizij-|>ki tek, katerega jamčimo pismeno za -J leta. Okrov ure obstoji iz treh odskočljivih pokrove? v fsiavonette") je kra-no opremljen, lino --vdolbeu in graviran, modernega ozkega facona napravljen z novciznaideno popoliioina lirs/H-eniljiro ameriknnsku <\>>ldin tontio
in vrhu tega &e prevlečen putom rlrl.tr. s 14 karat, zlatom. Ta ura se nič ne razloči od i>ristru Jate ki velja 200 K ter -> '' "S šiotela edino nadomestilo zlatih nr, ker oldr/.e svojo vred o^t. Da se te ura razširijo, smo ceno m>>:tiiu in :ens1;itn umni postavili le na K 16.— frtnki poštnine in i urine ijtrej si -tile K 35.— K vsaki uri dod i <e etvi j.
Krasna moderna verižica za možke ali ženske (ob jedneiu tudi zh okoli \ratfi) od placpie zlata K 5.—, 8.— in 12.—.
Vsa k u uro. Loju ur >"/»./<r. >f */>rejnte na:nj. tedaj m kak riiik.
gtetovna znanost mise tvrdke kakor tuli vsak ! dan dohajajoča, orizaakna piuna in mknadna naročila jamđjo zt resuičnost tegu. kar oznanjamo. 1'osiljanje se vrsi pi> povzetju ali pr:dplačilu dotičnega zr.eska, Naročbe se imajo po-iljati na soino protok, tvrdko
M. FE1TH. Dunaj, VIL. Marlaliilferstrasse 38.
• Zaloga švicarske tovarne za ure ..Chronos". ^
Samo
16 K
Operater kurjih očeh
odlikovani specijalist (HORDAM
ki ordinira na Ccrso Stv. 23, H. nadstropje,
naznanja vsem, ki trpijo na kurjih očeh ali vsled za-, rašćenih nohtov, da iste takoj odpravi po neki po-( sebni metodi, ki ne prov-zroča n i k a k i h bolečin.
cena od e n e krone
za operacijo ni nič. ako se pomisli na velike dobrote. |[	koje se takoj zadobč.
» rrn-Bm zavarovanje človeškega živ-fi » po najrazrtOTretnejSib kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko no-b«r a drug« zavarovalnic« Zlasti je ugodna zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi »e vplačili.
Vnat ćlan ima po preteku petih let pravico do dividende

SLAVI JA"
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine prito požarnim Škodam po najnižjih cenah £kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Zaloga
glinastih pećij
v ia?l enih velikostih lačrtih iu barvah ter ra/.no-*n-i);ih ik-<- z prevk-eenje štedilnih ognjišč iz ene j rvh ra-kih lovarn. Zelo trpežno blago, cene zneire. Kostavnajo sc tudi šteJilna ognjišča in -{•n jemajo vsakovrstne poprave
klavnemu olx" nstvu v mestu in na deželi p ijoroča se najtoplije.
PETER VE1U0X TRST — Ulica Chiozza štv. 14.
i-ko'.i dvorišče).
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
ulica Tesa št. 52. A. =
(v i as i u i hiSi.t
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake koukureiic«.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tud
po posebnih načrtih.
Dutrovaa cenik brezplačno la fr&nko.
M. SALARINI
v ulici Ponte della Fabbra št. 2.
iVojial ul. Torrente.)
Zaloga i/.^olovljcnili oblek za gospode, lecke in otroke. Veliki izbor snovij za obleke, ki se po mer izgotovijo v lastni krojašnici.
l!o«,'at i/.L)or površnikov, sukenj, have!oko\ po jako niiki?[ cenah.
P ODRUŽNICA;
,,ALLA CITTA DI LONDRA"
ul. Posto tutore št. 5. (vogal uI. Torre bianca''
Svoji k ovojim!
ZAL<KvA
pohištva
dobro poznane
tofane mizarske zair^e t Gorici (Solin)
vpisane zadruge z omejenim poruštvoi*«
prej ^inton Čemigoj
Trst, Via di Piazza vecchia {Rcsartoj št. 1. hiša Marenzi.
MajTeCja toiarna pcfiištra pnmersic iafcjr.
~-olidno*t zajamčena, kajti les i»e osuri v to nalafcČ pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobne, »t-fleml sestav. Konkurenčne cen«.
V Album pohlitsT brezpla£«&
prva kranjska z vodno silo in turbino delujoča
tovarna stolov
tvrdke Fr. Švigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,
prij orcoa si. < bčinstvu, preeast. duhovščin', iinejiteijem in \ redfetojnikoai zavodov in pol. kičmarjtm in k«var-tarjem, ravnateljstvom uradov, g^. brivcem iti. itd. na ta učno in trpežno izvršene
stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, 011 galnike itd. itd.
po karnajbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbran ga le=a, poljubno likano ali v naravni hoji imitirano.
Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja.
Na željo posije tvrHka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvdna obi ka blaga in eeae. zantouj in franko.
Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust.
L. Lnzerjev oliliž za turiste.
Pri po/nuno najbol jšo zdravilu pr< ti kinjim očesom, žuljem itd.
Glavna zaloga:
Lekarna L. SCHVVENK.
DUNAJ-MKIDLING.
Luser-jev mnatpuo
Zfitjteva —, k 1 "20. - Vobiva se v vseh lekarnah. -
Salvator balzam (Liquer aromatic)
Najuspešneiše domače zdravilo proti trganju (migraene), zoboboli, glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdravi maternico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste.
Cena omotu od 11 stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov.
zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano domače zdravilo — Trpotcev sok.
Cena steklenici z navodilom, ako se denar naprej posije poštnine prosto K 2.40.
X A SLO V ZA NAROČIJ K :
LEKARNA H „SALVATORJU
Fr Riedl, VARAŽDIN kbr. 103.
Kašelj
Zdravje je največje bogatstvo !
Zdravnik za želodec!
Je u ej iz najilahtuejšdi zelišč' l r pravlj« D i'«»ntw;*ki Iker. kil ako «1«»I ru utrjuje delovanje žekdc*. lati odpravlja želodčna n oteu a <er j ovj ešuje voljo do od . u'rjuje tele^re moči, | u \e<'ttje Tiž.t iM. ter upi« h jači
Čl« veski živčni sst«-in. ' Zdravnik za želod ee
M a gen doktor)
redno vživan «1onese vedno dobi o stanje.
" >na M^klfni': K 2.—. .'! steklenice K 5.—. <5 ste- ■ kleči; K .
P .ijlja ooviet'U alt i»redid*č lu {generalna
/-i- Feith. Dunaj. Yii. Marakilfersirasse Si. 38.:
Zadnji mesec.
Božična loterija
Srečkanje nepreklicno dne 29. dec. 1903
1500 dobitkov
razdeljeni v 100 glavnih in 14G0 postranskih dobitkov v »kupni vrednosti	£rOI2 50 000 krOll
glavni dobitek K 25.C00 in nadn»jna dva druga dobitka po 5000 in 1000 se na zahtevo izplačajo j o odbitkn postavnegi davka	v gotovini.
Srečke po 1 krono
se vdoblvajo v vseh menjalnicah, tobakamah, loterijskih zbiralnicah kakor tudi pri „Lotteiie-UureauSpiegelgasise 1"».
Hermangild Trocca
Barriera vecchia št. S
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odrašeeoi1.
Venci
od jton-elana in biserov vezanih z me-N-iio žico. od umetnih cvetlic s t ni-j kovi in napisi.
Slike na porcelanastih ploščata za goienite.
Najnižje konkurenčne cene.
Urar F. Pertot ^Z^t.
Totre l»i«nea Prodam srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od S gld. naprej. Izbor >ten-I skih ur, regolatoijev i. t. d. Popravlja vsako-! vratne orf i»o iaUo zmerni oeni.
30 malih stanovanj
kuhinjo se takoj od«la v ulici Induatria iu ul. Guanlia. v ii.5ah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št 20A, 1. nadstr. od 1—2 in 5—7 pop.
prodajalnica izgotovljenih oblek
„Ato Gitta di Trieste"
tvrdke
EDVARD KALASCK
Via Tor rente št. 40 nasproti gledališču „COLDONI"
s krojaenico, kjer se iršujejo o Uke po meri in 1 ajugodnejšdi cenah. Y prodajalnioi ima tudi zalogo }>e rila za delavški stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih movij. VELIKI IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se na-prnvijo po meri. A vtorizovana krojačnic
Andemo de Franz.
V robroznaui gostilni »Andemo de Franz«
v ulici Geppa st. 10.
^e toči:
I fino viiavvko belo.....p» 4<>	nve.
/.a t n dom.......» .*>!) >
; irt -ki urau 1. v rs Le ...» 36	»
Zi n;+ dom.......»	»
nati 10 litrov......»	»-
tlidmat uh!><) I. viete . ... > 36 »
za na dom.......» •»- >
nad 10 litrov......>	>
Pripor »ca se krčmurjem in trgovcem za prodajo na debelo, slavnemu občina t v u pa za mnogobrojni obisk. Na razpolago do vedno topla in mrzla iedi!a. Ktčma ie odprta vsak veeer do p< lnoč;.	Udani
Josip Furlan,
krčmar.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
j Polno vplačani akcijski kapital
j K 1,000.000
Kupuje in prodaja
ne vrste rett, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz
! Fromete izdaja k vsakemu žrebanja.
===== Špitalske ulice štev. 2. ==
Zamenjava in eikomptuje	Daje predujme na vred. papirje.
izžrebane vrednoauie papirje in vnovčuje zapale	Zavaruje srečke proti kurzr.i
■	kupone. ---R	--izgubi	--I
Vlnkuluje In divinkuluje vojaške ženltninske kavcije. JRskompt in inkasso menic.	flV /f n r—< a naročila..
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vioge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ----- ~ dne vzdiga.
Promet m čeki in nakaznicami.
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nedose-lji\e Kapljice sv. Marka ee uporabljajo za notranjo in zunanji« rabo. Posebno odtiirbnjUjejo trgaaje po kosteh, nogah iu roKf.li ter »zlravjo \aak glavobol. Del u ie jo blagodejno pri b.dežnih v želodcu, ubbžujejo katar, umii u fjo blevarje ii»lijš»]o naouiM . Pos'rt6 ij*-jo prebav 1 anje, <ji-ti;o kri in ćie.a. Odvaj>j • veliite ii iuhIb tr'i-te iu vi»e boitzui pro z roče ne od glist. l)--lu ejo izvrstno priti hripavosij, zdravijo vr»e boUzni na jetiah. »koliko« in trganje v želodcu Odht,r»-. j » vp»ke mrzlice in v«e bolezni ;z vi raj oče )z imzi^. Najboije Mred-tvo groli maternici in madroi u. Te kafd'pce u*- .m- o r^mjkMi v r> 1,-ni m«sfni in kmečki hiši.
Dobiva se **rr,o v mestni lekarni v Zagrebu. .VaroJiiTa rai s- n.t-V,. i;., . Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg 44., v bližini cerkve sv. Marka
Denar nai se pošilja napre', dn,efcče se pešje po i ovzetju. Manje kot jeden Hueat (1^ H'eklercic) «e ne prš C^na je »In.ieča franko	vaako pošlo:
Bteklenic K 4 —, 24 rt-bl-n.c K s.— „oklene K 11.—. 84 atekbnic K 14.60. 60 stpkl^nio K 17.— .
Na razpolago je tisoče in tisoče pri/nalnih pisem, ki se ue morejo vsa priobčiti, zato navedemo farno imena nekaterih jrg.. kateri so s pesebnim vsj»ehom uporabljali kapljire sv Murka ter [»opolnoma ozdravili: Iva:i flaretinćir. učitelj ; Janko Ki^ur. k-, natlgozdar ; .<t=-f:ui Barčič župnik; Ihja Mamč. opankar; Zofija Vuktlič. Šivilja: Josip Seljanovič, kmet itd.
Mestna lekarna. Zagreb. Marko? tri 44, t MiM cerkve sv. Marka.
- Zdravje je največje bogatstvo !	-