DELOVNA PRODUKTIVNOST Merjenje delovne produktivnosti po delovnih operacijah Delovao prodaktivnost izračunamo tako, da nstvarjeno pr»-izvodnjo razdelimo s potrošbom delovnega časa ali pa potro-iek delovnega easa z ustvarjeno proizvodnjo. Froblem je n» videa precej preprost, če gre ta proizvodnjo ¦ preprostim asorUmentom kot je n. pr. vrudnikib. Tn imamo kot enoto proizvodnje tono izkopanega premoga ald rude. Toda V tnda-»triji t ožjem smisla pa je problem mnogo bolj zapleten laradl raznovrstnosii izdelkov, ki se proizvajajo. Ne bi mogJi reti, da se b. pr. t tovarni avtomobilov t Fribojn troši «a izdelavo enega tovornjaka x delovnih ur, v TAM v Mariborn pa y d*-lovnifc or in da ie na podlagi tega eno teh podjettj glede u-rtvarjene delovne produktivnoti na boljšem. Ceprav gre na vl-dez za iste izdelke-tovornjake, vendar je med njimi velika rai-lika glede n» nosilnost in drugelastnosti. Da nitl ne govorimo o merjenjn in primerjanju delovne produktivnosti pri Izdtiavl tOTornjaka in avtomobila ali n. pr. traktorja, kj so prav tako lahko različni, ali pri železniškib vagonib, ki so labko 10 ton-•ki, 15 ali 30 tonski, uporabnj za ozki alj široki tir itd. Ko so proučevalli delovno* pro-duktjvnost ˇ radijski mdjustriji, •o z i-ačunsikim aačinoan ugatovu-li (k sc u izdedavo raiddijsikega aiparara od Heta do leta troši vse •vei deiavmega časa in da torej de-lovna produktivnoist paida. Očit-no je, da v račurni nakaij ni bilo v nidu. V za&tku je nanireč naša industrija samo sesaMiljaJa radfiij-«ke a,paraite n. uvožaniih delov. Zato je bJ3a takirat delovna pro-duktivnost na najvišfem nivoju. Ko pa so osvoijifli proazvodiiijo po-eameznih delav, se je Šlevilo de-lavcer naprestono večado, taikoda naia xa>dajska mdustriifa dames ne opra,vlja samo maDta&e, temveč ttidfi •vse druge ddovne pperacije.i opraivlljja Kamo montaže, tcmveči tvicE -ree sti vež de-jKrvnega časa kakor leta 1948, venidar to nikaikocr ne pomeni, da je delavna produktivnost padla. Ne glede na razjiiike T asorci-mentu in stopni>i izdolave posaiz-nih izid^llkov pa .knamo vrsto ra-znih operacij, k> se opra^vljajo po istem tehnodoškem postoptu. To b: bilo n. pr. v kovinsko preddio-v?.!lni ind-ustrii^: Inje, odstrainjeva-nje astruikov, kovanje, varjenje, zaikovanje, valjanije, vilačen.je, tea~ miična ot>de!ava in površinsika za-žčita. Posamezjie faa« dsla lahiko morimo in prunorjarno ne glede aa to, aii gre za ujvarno letail, jivtomofcilov adi kmetijskiSi stoojev in ne gllledč na to, aili neko pod-jetje praiirvaja c«Iocen pnoizvod aili pa sanvo posaniean« en za izdalaTo celega iz- ¦ delka, temveč iz polirožka delov-• aega časa, ki yt pocrobein ta po-, samezjie faze dela. Tako lahko ne i gilede na spremembo asoriirneiita . ugotaviimo, aiLj je delcvna iproduk- ¦ tivmoist v primerjavi 2 nfikim ¦ prejšnjiim obdohjem aili dniKim ¦ podjetjem p»ras-Ja aili se zmanij-. šala, kakor tutli to, v kaiteri dc-i !ovni laok ie prišlo do povečania aili zmarajsanja pouroSka delovne-ga časa. Kdo bi n. pr. v ladliedalaiicd ča-kal, da kdllajo vso ladijo, kar lahko traiia leto dni in že več, pa bi na koncu iaračuna! dolovno produiktivjiost. Merjmje dolovne prodmktiTnosri ob iizdelavi ladje alli kakSnega težkega orodnega sfcroja bd pomenilki samo suho ugo-tovitev, ks ne bi imda prakrične korisri. Redno merjemje delcxvne prodiuktivnosti iroa namen odkri-vaiti pomain jk! jvoslii mcd samo prorz.vodnjo in ods*ranjevat.i *.e pomanijfc:liyinnosli, da bi se aboJ-jža-]i delov™ uspeiii To pa ie mo-ftoče dosefi vlakodncmo in sjste-matJčno po delcmiih aperacAjah. Talko lahko primerjaimo posame- ¦ rne rcauiltate in izjnenjamo iz-kuMije med xaanimi! podijetji v dx-iavi.