' s « DOLINA SOLZ Tri enodejanjke. Spisal E. Gangl. Ljubljana 1920. Natisnila in založila „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. t _ 6 ~ 4 - Vse pravice pisateljeve. Rokopisno razmnoževanje zabranjeno. Odrom nasproti rokopis. HH' SVOJI ŽENI JAKOBINI POSVEČA TO KNJIGO E. G. I. Dva svetova. \ OSEBE: Stanek, tvorniški delavec Janko, njegov sin Koren, Stankov tovariš Jelena, njegova hči Zdravnik Bela žena Dejanje se vrši na delavnik proti večeru v Stankovem stanovanju v bližini tvorni c e. i Prizorišče. Soba; v ozadju vrata na hodnik, odkoder je videti visoko tv or niško poslopje. V levem kotu postelja, v desnem peč. Desno od vrat skrinja. Nad skrinjo okno na hodnik. Ob levi steni pre¬ dalnik, dalje v ospredju vrata v čumnato. Od peči v desni steni okno, dalje v ospredju klop, pred njo miza z dvema stoloma. Na mizi odprta knjiga. Po stenah nekoliko podob; od stropa visi nad mizo svetilnica. Vrata na hodnik so odprta, da je videti ograjo hodnika in preko nje zgornje nadstropje tvornice. Stanovanje snažno. Levo in desno od režiserja. Dan se nagiblje k večeru. Iz tvor niče se vali težak dim. Čuti je šum in ropot, zdaj tiše, zdaj glasneje. Janko. (Petindvajset let. Lep, simpa¬ tičen mladenič. Kratke, črne brke ; močni, nazaj počesani lasje iste barve. Čelo visoko. Sive hla¬ če, temna kratka suknja. Okrog ovratnika umetno zvezana pent¬ lja. Kretnje odločne, samozavest¬ ne; glas krepak. Stoji na hodniku s hrbtom proti odru.) Danes te omeh¬ čamo, ti črna pošast! (I r o n i č n o.) Kako tam stojiš in gledaš vame s steklenimi stoterimi očmi!... Ali misliš, da se te kaj bojim?! Na zemlji stojiš, kakor mi vsi! In kar stoji na zemlji, ni nikoli tako močno, da bi ne padlo! 12 Stanek. (Triinpetdeset let. Videti pa je stareji, ker je ves upehan in bolan. Redka, posivela brada : prav taki lasje. V srajci in telov¬ niku. Izraz lica truden. V hrbtu upognjen, kakor bi bil zlomljen v križu. Korak počasen, beseda vda¬ na in mehka. Časopis v roki, ki počiva na kolenu. Obraz obrnjen proti hodniku. Posluša, ob zad¬ njih Jankovih besedah se zgane.) Da, to je res! Ampak kaj hočeš, Janko! Janko. (Kakor da ga ne čuje) Ali ti ne stojiš na zemlji, ti stojiš na žuljih rok! (Iskre- n o.) Na žuljih rok tisočev! Da! Stanek. O, da! Na mojih tudi? ... Janko. Tisoč rok te nosi na svojih dlaneh, ti črni, brezdušni velikan! ... Tisoč rok je že omahnilo; kakor trhle veje si jih razmlel s svojo strašno težo, ko si prej izpil, izsrkal iz njih kri in mozeg! Ti črna pošast! (Stisne pest.) O! 13 Ali da se izpodmaknejo te roke, ki te drže po¬ konci! Da te zgrabijo in potresejo!... Kako bi padel po tleh, ti krvoses! Kako bi se razletel, ■•azdrobil v sam črni prah! Stanek. (Proseče.) Janko! Janko. (Obrne s,e do sobe.) Kaj je,.oče? Stanek. Pridi sem! Tvoje besede so kakor udarci. Janko. (Pride v sobo. S m e j č.) Ali vas bole, oče? Stanek. Kaj bi me bolele! Ampak padajo, da jih čutim! Kje si se jih naučil? (Kakor da se nečesa domisli.) No, pa saj si vedno v knjigah. Janko. (Stoji pred Stankom.) O, oče, oče! (Skloni se k njemu, poboža ga po licih. Ljubeče.) Oče! Stanek (Ginjeno.) Janko moj! (Pritisne ga k seb i.) Moj! Ti včliki! Ti učeni! Še za enega 14 moža si zrastel preko mene . . .(Mirno.) No, ampak jaz vsega tega ne umejem. (Pogleda v časopis.) Vidiš, glej!... Preustrojimo družabni red! . . . Reforma tega, reforma onega! . . . Doba socializma ... In kaj vem, kaj še vse! Tako ni bilo nikoli prej! Janko. (Vstane. Razprostre roke.) Ah, kako je težko!... Iz ozkih, skromnih, ponižnih misli iztrgati človeka . . . mreno potegniti z oči.... pogled mu naravnati v daljo ... obr¬ niti lastno oko proti njemu samemu, da zagleda sebe, svoj položaj, da začuti svojo vrednost in moč, da začne ceniti in spoštovati samega sebe, da smatra svoj lastni jaz za sestavni del ce¬ lote! . . . Stanek. (Nagi o.) Janko! (Časopis položi skoro jezno na stran.) Prevratne misli! Besede, ki bi bilo bolje, da niso izgovorjene! Svet spravljajo v nevoljo. bude jezo, gnev, kle¬ tev! Ves svet, kratko rečeno, spravljaio iz sta¬ rega tira na negotova pota! Janko. Da, tudi vi ste, oče, med tistimi, ki jim je delo zlomilo krila duha, da ni razmaha njihovim 15 mislim, ni vstajenja njihovemu notranjemu svetu! (Sede za mizo. Molk.) Stanek. Take knjige bereš . . . vse so te omrežile s strupeno besedo! Janko. Kaj knjige! Knjige le ponavljajo to, kar uči življenje! Notranje in zunanje! Tisto, ki je v srcu, in tisto, ki je zunaj njega! (Molk.) Stanek. Tisto, ki je v srcu! (Sklene roke, s k o r o v solzah.) O, tvoja mati, Janko! Kako mi živi v srcu! Kakor svetinja! Vedno bolj—čedalje bolj živo, kakor da ni umrla in da umrje šele z menoj! Bila je tako moja! Janko, kakor ti! Vsa taka! Saj vem, da si tudi ti dober in blag! Janko. Glejte, oče! Mati bi me umela, zakaj meh¬ kejša od moža je žena, dovzetnejša... Kakor vosek, ki mu vtisneš lahko vsako podobo. Stanek. (Vstane, gre do postelje, sede na nj e n rob.) Čemu vse to, ko nič ne po¬ maga! 16 Janko. Poglejte, kakšni ste! Komaj se držite po¬ konci. Kdo je temu kriv? Stanek. Kriv? Delo! Napor! Muka! O! (Ves se s k 1 j u č i.) Boli, seveda! Vsa čreva mi je zmo¬ talo in razjedlo. Kako naj človek živi za tiste pare? Dolga leta samo toliko zaslužka, da je bilo za slano vodo. In žena in otroci! Kajpada, pomreti so morali; ni bilo drugače mogoče! Vsi kakor črvički, drobni, slabotni, za smrt ro¬ jeni. Samo ti si ostal! Janko. Sam v vašem domu, oče! Sam! (M o 1 k.) Stanek. Taka je moja misel: eni smo rojeni za trpljenje — drugi za uživanje. Kdo se upiraj, ko je pa tako odločeno od vsega začetka! Upi¬ raj se — o! Vun te vržejo, na cesto! Kaj imaš potem? Še manj kot nič! ... In tako pojde na¬ prej — vse tja do konca dni! Janko. (Vstane. Naglo.) Ali niste človek, ka¬ kor vsak drugi? 17 Stanek. Človek sem, pa ne tak, kakor vsak drugi. Izprevidi vendar to! Reši se iz zmotnjave! Ro¬ jen v trpljenje; v njem sem zrastel in v njem dozorel do zadnje postaje. Tako se mi je nag¬ nilo telo, da samo sili v zemljo. Kaj ne bi! Vse od mladih nog sključen nad delom! Taka je moja pot, pot delovnega človeka. Ni rože na njej — sama grenkoba je, ker mora tako biti! Samo ti si moj, Janko! (Proseče.) Pusti vse te svoje nezgodne misli, da te ne pahnejo v ne¬ srečo! Saj veš, kako preže na vsako besedo, na vsak korak! . . . Meni in materi ni bilo dobro, tebi naj bo! Saj študiraš za inženirja! Krhalu prideš do kruha! Lep bo in tečen. Kaj bi se pehal semintja! Dobro ti hočem! Sveta ne boš okrenil na desno, ako teče na levo. Janko. (M i r n o.) Če bi bilo res, kar ste pravili, potem ne bi mogel biti jaz nič drugega, nego kar ste_vi. In tako rod za rodom: na eni strani sama dolga vrsta trpinov in sužnjev, na drugi strani to, kar je temu nasprotnega. Nobene poti iz globeli, nobenega izhoda iz mraku. Čemu po¬ tem ves napor? Stanek. Pri tebi je to drugače. Ti si samo eden, Janko! 2 18 Janko. (Nagi a.) Več jih je, oče, več! Stanek. Ampak ti si se trudil sam, sam si učil sebe in druge, da si že mlad služil svoj denar. In tako vedno do današnjega dne. Nikoli nisi brez pi¬ sanja ali brez risanja. To je torej vse kaj dru¬ gega . . . Kaj vem! Neka posebna voljaj Ka¬ kor da nisi delavskih staršev otrok. (H i - p orna mehko.) Ampak to ni očitanje! Zdravnik. (Šestdeset let. Dobrodušen, prijazen gospod. Še na hodniku.) Dober večer! Stanek. (Veselo.) Naš dobri gospod doktor! (Hoče vstati.) Zdravnik. (Vstopi.) Ostanite! (Janku.) Na zdravje! (Stoji ob doktor! Janko. m i z i.) Klanjam se. gospod 19 Zdravnik. (Oddahne se.) Ffi! — Duši me že! Vsak dan dvajsetkrat ali pa še večkrat gorin- dol po takih vegastih stezah! Stari meh že težko sope! No, Stanek! Kaj je? (Stopi k njemu.) Pravzaprav, kako je? (Se de na stol.) Hm? Stanek. Dobri moj gospod doktor, slabo je, kakor je bilo! Morda še slabše. Zvija me po trebuhu; po črevih ropoče kakor majhna nevihta. No¬ bena jed mi ne gre v slast. Prej sem z veseljem popil vsaj kozarec vina: sedaj mi je še to od¬ reklo! Tukaj-le posebno boli, peče. (Prime se za levo stran trebuha.) Zdravnik. (Stopi k n j e m u i n g a t i p 1 j e.) -Da, hm! Noža bi treba, moj ljubi Stanek! Kaj? Stanek. (P 1 a š n o.) Pri živem telesu noža? Zdravnik. Kaj pa mislite? Saj vas ne bomo rezali kakor v mesnici! Omotimo vas, uspavamo . . . Stanek, To pride takointako . . . 20 Zdravnik. Da! Ali iz naše omotice se utegnete še zbu¬ diti . . . Vidite, to se je nabiralo dolgo, napo¬ sled se je nabralo. Vem, vem! Slaba hrana, dostikrat skoro neužitna . . . človek, lačen kakor je, poje, kar mu pride pod zobe ... že¬ lodec se spridi, in črevesa se vnamejo . . . bolnik odlaša in odlaša, prenaša molče bole¬ čine, češ, samo preide ... da! Bolezen se pase in pase, kakor klošč se zarije v ves drob — potlej pa naj doktor dela čudeže! Kaj bi vam govoril učene besede — tako nekako je s to rečjo, po domače povedano. Stanek. , (Hipoma vstane. Nekaj časa gle¬ da molče, potem naglo.) Rak! (Sede, glavo v dlani.) Že vem: neozdravljivo sem bolan! Cul sem govoriti o tej strašni bo¬ lezni. Zdravnik. Ne čenčajte! Rak — rak — kaj je to — rak? Beseda! Stanek. O! Zdravnik. Dajte si pokoja, Stanek! Vsaka grizavica bo že rak! Stojte, počakajte! (Gre do mize 21 in sede.) Nekaj vam zapišem, da preženemo te bolečine iz droba in neumne misli iz glave — torej dve muhi na en udarec! (Premišlja in piše.) Janko. Storite, kar se da storiti, gospod doktor! Naj vam ne dela skrbi vprašanje, saj veste, za¬ radi zdravil . . . Zdravnik. Da, da . . . Janko. Imam nekaj prihrankov — za očeta dam vse — samo eden je ... Stanek. Janko — moj! Zdravnik. Dobro, dobro! Bomo že napravili. Saj vem, gospod Janko, kako je! . . . No, glejte, tako! Zvečer dve žlici, zjutraj dve in opoldne dve. Jutri ob tem času pa zopet pridem, če ne od¬ neha bolečina, pa vam nekaj brizgnem pod kožo, pa bo dobro! Vse polno je zdravilnih sokov in praškov ... iz rastlin, iz živali, da, iz zemlje, kar iz zraka, iz solnca jih dobivamo 'n črpamo. (Zasmeje se.) Samo človek je 22 zanič, ta kanalja! Človek — nič in vse! Vsa priroda služi njemu, vsa veda in znanost — bomo vendar rešili tudi vas, Stanek! Drob varu spravimo v red, pa boste zopet korenina! Janko, Hvala vam, gospod doktor! Že vaše be¬ sede so zdravilo! Zdravnik. To napravi praksa, mladi prijatelj! Beseda je ostrejša od noža in slajša od balzama. Čemu bi torej rezali, če lahko božamo? Kaj ne, Stanek? Stanek. Da, da! Saj veste, saj ste učen gospod! Torej ne bo treba noža? Zdravnik. Preudarite! Jutri pridem. Če hočete — bomo poizkusili; če ne — ne! Svoji koži ste vi gospodar! Sicer pa: režimo ali ne, jermenov ne bomo rezali! Ne bojte se! Naposled pa je na¬ tura najboljši zdravnik! Stanek. Kaj ne da? (Vesel o.) O, saj vem, saj čutim! (Iztegne roke, globoko za- 23 sope.) Glejte., vse zdravo! Pa bi že umrl? Sedaj oa res ne, ko je Janko prišel tako daleč! Zdravnik. (Proti Janku.) No, kdaj vas vzamejo na rešeto? Ti izpiti! Vrag jih vzami! Najhuje mi je, kadar se mi sanja o izpitih! Zbudim se ves upehan in potan, kakor da me mora tlači! Sicer pa, veste, vsi izpiti! To je le formalnost in sreča, ako ni smole! Vse znaš, pa te vprašajo ravno tisto, česar ne znaš. (Smeje s e.) Ti šmentana reč! Janko. Je že tako! Doslej je šlo zmeraj dom o. Upam, da pojde tudi sedaj. Zdravnik. Da, res! Kdaj bo? Janko. Tako-le za mesec dni. Zdravnik. Tako, tako! No. potem boste šele orga¬ nizirali — e! Janko. (Skomigne z rameni.) Ne vem! 24 Zdravnik. No! Pa jaz vem! Kamor pridem: Janko Stanek, Janko Stanek — naš Janko! In tako dalje. Kdo pa več pride med ljudi nego jaz? Torej vendar vem. Prav, prav tako! To ni nič — te izgubljene, razkropljene ovce — opro¬ stite! Skupaj, skupaj, kar je enakih! Janko. (Veselo.) Ali čujete, oče? Zdravnik. To je zdravilo za človeštvo, za delavski stan, za tisočero uljes in priščev in ran, ki ze¬ vajo na ljudskem telesu! Eno samo zdravilo: skupnost! — Bravo, gospod Janko, mlad, inte¬ ligenten mož! (U d a r i ga po rami.) Živio: Rad vas imam! Če vam je kaj pomagano s sta¬ rim krepelcem — evo, tu me imate! Udaril bi, kar bi se dalo! Uf! (Z a m a h n e z r o k o.) Poznam to zalego! Janko. (Vzneseno.) Gospod doktor, hvala, hvala! ... Oče! Ali čujete? Stanek. O, bolesti! Kaj bo? Kam gremo? (V t v o r- nici zapiska sirena. S ceste se začuje šum j n šepet množice.) 25 Zdravnik. (Pogleda na ur o.) Ura prihaja. Janko. Ura rešitve... Zdravnik. En val vun, drugi noter — črna reka! In tako gre dan in noč! Pa bodi človek zdrav? In kakšne bolezni! Ako bi bil kamen, se omeh¬ čam. Janko. (Ves razvnet. Steče do vrat v o z a d j u.) Te množice mojih bratov! Vrsta pri vrsti mojih sestra! Tako se lije iz temnega žrela živa ta reka!... Bratje, sestre! Ali ste živi ali ste mrtvi? Ali se samo tako mehanično pre- premikate ... bledi in upadli, iz groba vstali?! O, Jelena, in ti med njimi! Sestra in še več! (Okna tvornice se razsvetle.) Glejte, gospod doktor! Črni pošasti so se užgale oči! Kako gleda dol na gibajočo se množico .. • so li vsi, so li vsi celih udov ... ni li komu osta> tamkaj v jermenju pod kolesi del noge, roke • O. pošast z žarečimi očmi! In druga reka, tož- nejša od prve, se izteka noter ... mož za možem, žena za ženo ... Kakor bi jih požii ai stoglavi zmaj! (Pride nazaj.) Gospou 26 doktor! Pomagati jim, objemati jih z vso lju¬ beznijo, z vso silo duha, dvigati jih, družiti jih, da se spoznajo in začutijo! Bratje, sestre! Vi moji vsi — jaz ves vaš! Pojdimo dalje, više, naravnost do solnca! Do življenja! (Jelena vstopi, kmalu za njo Koren.) O, Je¬ lena, ti si prvi žarek! (Da ji roko. — Šum na ulici pojema.) Stanek. Prižgi luč! Plašno mi je ... Jelena. (Osemnajst let. Lepo dekle; zlatolaska, ozkega, nežnega lica. Manjša od Janka; malo plašna, mehka beseda. Svetla bluza, tem¬ no krilo, predpasnik, ruta visi preko ramen in pleč.) Dober večer vsem skupaj! Pa kar jaz prižgem! (Prižiga 1 u č.) Zdravnik. Luči, luči, da! Do življenja! Le naprej, mladi prijatelj! (Korenu.) Vi bi pa lahko sto¬ pili v lekarno. (Da mu recept z mize.) Koren. (Oseminštirideset let. Močne, košate brke, temnomodra srajca. 27 suknja preko rame. Vzame re¬ cept.) Zakaj pa ne? (Obrne se do Stanka.) Kako je? Stopi k njemu in govori z nji m.) Jelena. Pa bi šla jaz, ate. (Začne posprav¬ ljati Po sobi. Stopi v čumnato in pride vun s kozarcem in stekle¬ nico, gre k Stanku,natoči kozarec in mu da piti, potem postavi oboje na predalnik. Sede poleg Stanka naposteljoinse razgovarjaz njim.) Koren. Le ostani, da mu pripraviš posteljo! (Hoče iti.) Janko. Koren! (Stopi do njega in govori z njim nekoliko besed, tudi de¬ narja mu da. Potem Koren odide.) Zdravnik. Nocoj začnete, kaj? Slišal sem nekaj! Janko. Nocoj, da! Vsak čas se začno zbirati mno¬ žice. Sedajle pod večer gre vsak najlažje z doma. — Bilo je potov in truda, preden smo do- 28 bili samo dovoljenje. Zapreke na vse strani. Naposled vendarle! In sicer pod osebnim jam¬ stvom. In s strogo opazko, da ne bo kravalov. Grdi so, ker mislijo, da smo razbojniki! Zdravnik, Saj poznam ptiče! Janko. Veselim se trenutka, ko stopim pred nje! Glava ob glavi . . . roka ob roki . . . pest ob pesti . . . Vsa srca bijejo z enim udarcem, vse glave mislijo eno misel, vse duše pretresa en vzklik: Pravica! Stanek. (fl i po m a vstane, gre do Janka.) Kam drviš v pogubo? Prijeli te bodo in zaprli. Ob vse boš! Kaj boš prekucaval svet! Nihče ga ni, pa ga boš ti najmanj! Jaz, tvoj oče, tega ne dovolim, pa je mir besedi! Na svetu je vse tako, kakor mora biti — nič drugače ne bo, če se na glavo postaviš! Saj sem ti že povedal! Kaj boš silil z glavo skozi zid! Nečem! Pa je amen! (Sede na skrinjo.) Jelena. (Pride d o n j e g a i n mušepeče to¬ lažilne besede.) 29 Janko. (Zdravniku.) Ali ste culi? Tudi taki so! Strah in groza jih obhaja ob sami misli. Težko mi je! Zdravnik. (Sta n k u.) Stanek, bolesti tisočev so se izlile v moje prsi; srce — kakor bi šlo skozi njega sto dvoreznih mečev! Tako je meni — zdravniku — ob pogledu na trpeče človeštvo. Kaj pa šele njemu, mlademu! Videl sem ne- brojno telesnih ran, gnilobo, smrad, škrofulozo. odprte noge . . . brr! Ampak tisto silno,, ne- izrazno, kar tišči človeka v prsih — o. to je huje, groznejše! . . . Glejte, Stanek, jaz bi bil ponosen na Janka! Njegove oči gledajo, česar druge ne vidijo! Stanek, (Vstane in gre do vrat v ozadju. Na ves g a s.) Koren! Ne nosi zdravil! Meni ni treba nobenih zdravil! Konec je z me¬ noj! (Opoteče se.) Janko. (Prestreže ga.) Oče! Stanek. (Brž se zave.) Nič ni! Le pusti me! (Gre d o- postelje.) 30 Zdravnik. Vun pojdite! Na hodnik! Na večerni hlad. Ta vas pomiri! (Dvigne ga s postelje.) Stanek. (Vstane.) Kamor hočete, grem. Vsa pota ste mi zmedli . . . Ali, gredo dol ali gor . . . (Proti hodniku.) Vseeno mi je . . . Zdravnik. (Gre z njim.) Dobro, dobro! Le dihajte vase hladeči zrak ... (Na hodniku.) Na zdravje. Janko! Zbogom, Jelena! Ljuba, lepa moja dva mlada človeka! Janko. (Do vrat.) Klanjam se, gospod doktor! (Molk. Na hodniku govorita Stanek in zdravnik. Janko se obrne v sobo. Naglo do Jelene.) Jelena! Mdja! Jelena. (Ob mizi. Ovije se mu okrog vratu. Mol k.) Janko. Jelena, Jelenčica! Tako dobra si! Mojemu očetu si kakor hči! Ljubica moja! 31 Jelena. Kaj bi mu ne bila — siromaku! Tako sam je ubožec! Janko. A moja si še boli! Najbolj! Jelena. Kaj boš z mano? Gospod si in boš še večji. Imeniten inženir, nam vsem tako blag! Jaz pa dekle, preprosto tako. saj vidiš... nič gospo¬ skega ni na meni . . . delavka! Janko. (Sede, Jeleno nalahko potisne k sebi na koleno.) Tiho, ljubica! (N e ž - no, r a h 1 o.) Tiho moram govoriti s tabo, da ne splašim tvoje nežne nature, tvojih mehkih čuvstev! Ti plaha grlica moja! Ali sem jaz kaj drugega kakor delavec? Ti z roko, jaz z umom! To je vsa razlika. Jelena. Pa vendar . . . kakor noč in’ dan . . . Janko. Ljudje smo vsi — ti kakor jaz, kakor moj in tvoj oče . . . kakor tisoči in milijoni. Moje srce se je razlilo med nj.e . . . v nebrojnem 32 številu je dobilo tebe . . . brez vprašanja, či¬ gava si. Moja si! Tako je prišla zapoved sama ob sebi! Gospod bom . . . tvoj bom! Izza mla¬ dih nog sva prijatelja. Jelena. Brez mater . . . kakor brat in sestra . . . Janko. No, vidiš! ... Še več! Dvoje src se je zlilo v eno ... Ali čuješ, kako bije zate moje, tvoje pa zame? Nagni se k meni — tako! (Glavo ji nasloni tik svoje.) Jelena. (Š e p e t a j e.) Janko — moj! Janko. Da! . . . Med ljudmi ne bodi prepadov! ,Rojstvo je vsem isti vstop v življenje. Stokrat dražji mi je brat, ki brez lastne kriyde trpi in živi človeka nevredno življenje . . . Kakšen bi bil moj nauk o enakosti, ako bi se sramoval tebe, ljubica? (Vstane.) Pred vsem svetom hočem izpričati, da nisi nič manj moja zato, ker si otrok delavskih staršev! Jelena. 1 Ampak . . . - 33 Janko. Tiho! . . .Tako poznava sebe in vso mno¬ žico, ki sva zrasla med njo; nje del sva, čutiva vse bridkosti, poznava vse težave. Ali ne bo nama lože služiti njim, ki sva iz njih izšla, ko bo najin položaj ugodnejši, a srce polno sočutja in ljubezni?! Jelena. Lepe so tvoje besede, Janko! Od drugod ne morejo biti nego iz globokega prepričanja. O, srečna jaz! Vsi hočejo k tebi... samo mene hočeš najbliže sebe! Kako sem zaslužila to? Janko. To je nespametna beseda. Srce ne vpraša, kako; srce hoče! Volja je moč! Najvišja moč, ki razpolaga z njo človek! In tako hočem, zato moram! Zakaj bi ne prišla ti, v nižini rojena, na lepše mesto? Naj osrečim vsaj tebe, ako vseh ne morem in ako je to tvoja sreča! Jelena. O, sreča, sreča! Blaženost! Več, največ! Beseda ne more povedati tega, kar čuti srce! Pred vsem svetom tvoja — vsa tvoja! Z vsako mislijo! Lepo ti bom skrbela v domu, ti boš pa delal tam zunaj v velikem svetu. Moja lju¬ bezen te bo spremljala povsod. Vedno boni po- 34 leg tebe. Lepo me boš učil, da ne bom tako pre¬ prosta in neuka! Brala bom knjige in poslu¬ šala tvoje lepe besede. Janko. Ustvariš mi podlago — moč pride vame in se utrdi, ukorenini v meni, zakaj močne na¬ pravlja le tisti, ki je sam močan. Jelena. (Odgrinja posteljo.) Zmeraj sem gledala nate — kaj vem, kako. Tako s spošto¬ vanjem. Saj veš, odkar se poznava, smo so¬ sedje ... Že kot otroka sva se najbolj umela. Ti si bil vedno tako resen, še igral si se s pametjo, izrezaval si kolesa in kaj vem, kaj vse. (Z a - smeje se.) Že takrat si bil inženir. Otrok seveda, zdaj boš pa res! Janko. (Pogleda na uro.) Kmalu pride čas! Jelena. S teboj pojdem! Janko. Z menoj, da! Jelena. Oče bo hud ... 35 Janko. Nič si ne da dopovedati. Vse vidi črno. Strah ga je, ker ne verjame v moč edinstva, v zmagujočo silo združevanja, v jakost tistih kre¬ posti in vrlin, ki spe še nezbujene v tisočih tr¬ pečih ljudi!... Čutim se pozvanega, da zdramim to spečo vojsko. Vse misli naravnam na eno hotenje. Kakor stroj! Vsak del njegov opravlja svoj posel, a vsi so skladni med seboj, eden sega v drugega, provzroča gibanje, zadržuje naglico, pospešuje ustvarjanje — vsak dru¬ gačen, a vsi kakor eno! Kakor da deluje, snuje, teče, vrti se, preustvarja, presnavlja en duh, zlit, zložen iz tisoč delcev, stremeč za enim smotrom: za uspehom!... Tako hočemo mi vse gibanje telesnih in duševnih sil, obsijanih z dostojanstvom človečanstva, naravnati v pro¬ duktivno moč, ki vsakemu posamezniku da Pogoje eksistence in uspevanja ter z njimi na¬ pravi jako in veličastno celoto — človeštvo! Jelena. Tudi jaz sem človek. To spoznanje si mi dal ti! Janko, (Kakor da je ne č u j e.) Ta val tega mogočnega toka, ki šumi kot vesoljni potop od vzhoda na zapad, od zapada na vzhod, potegne 36 s. seboj vso nebrojno množico, jo potopi vase, prepoji s smelo mislijo — porazi, iztrebi stari svet in na njem ustvari novo zemljo! (Na¬ vdušeno.) Milijonom se dvigajo prsi v ve¬ selem pričakovanju — vsa znamenja napove¬ dujejo prihod rešenika, osvobodnika! (S ceste prihajajo glasovi.) Že priha¬ jajo. Čuj! Jelena. (Oklene se ga.) Tvoje množice ... Janko. Da! Moje! Same svoje! In ker si ti takisto njih del, tudi tvoje! Ti moja, moja! (M o 1 k.) Koren. (Na hodniku.) Dovolj ti je hladu! Pojdi noter! Večer je mrzel. Pij zdravilo, da ti bo bolje! Stanek. (S Korenom v sobo.) Kmalu bo naj¬ bolje ... (Sede na skrinjo.) Hvala ti, Je¬ lena, da si mi pripravila posteljo! Počivat pojdem. Koren. (Jeleni.) Daj mi žlico! 37 Jelena. (Vzame .iz predalnika žlico in i o da Korenu. — S t a n k u.) Ali naj vam kaj skuham? Jajca na mehko? Stanek. Ni mi do jedi. Hvala! Koren. (Odpira s t e k 1 e n i c o.) Na! Ena žlica. (Stanek izpije.) In še ena. (Kako 1- Prej. — Steklenico in žlico dene na predalnik.) Ampak draga je ta-le reč! (Da Janku denar nazaj.) To-le je ostalo! (Na cesti vedno jačji šum. Zdaj zabuči glasno, zdaj se po¬ leže. j — Proti Janku.) Naš večer pri¬ haja! Janko. (Vzame drobiž od Kore na.) Naš. To je prava beseda! Stanek. Nikamor ne hodi! Nikamor ne pojdeš! Janko. Moram, oče! Jaz sem jih sklical, jaz mo¬ ram med nje! 38 Stanek. O! (Nasloni glavo na roke.) Janko. (Jeleni.) Pojdi! Kličejo, hočejo me! (O d h a j a.) Stanek, Jelena! Moja dobra! Ti tudi? ... Jelena. Morani! Kamor gre Janko, tja moram! Saj se vrnemo kmalu! (Odhaja.) Stanek, (Bolestno.) Tudi ti! Tudi ti! O! Koren. (Oblači suknjo.) Glej, tovariš in sosed, ni drugače! Novo življenje je prišlo. Razmajali smo se, razmahnili... kakor gozd, ko potegne močan vihar, da se ves zaziblje od kraja do konca! Stanek. (Vstane. Gleda ga srepo in molče. Potem plašno.) Tudi ti? Koren. (Migne z r a m e n i.) Ne gre drugače. Moram! Hočem! Da! Saj boš slišal tudi ti sem- 39 kaj. Cul boš glas svojega sina, čul odmev naše volje... (Odhaja.) Potem še nam pridružiš, ■ ali pa ... Ne vem! Stanek. (Gleda za njim. Potem gre do mize, sede.) Sam! (Glava se mu skloni. Molk. S ceste se začujejo klici: Naš J a n k o , J a n k o ! — P1 o s k . vzkliki. — Stanek plane pokonci.) Ugrabili ste mi ga! Vzeli ste mi sina! (Pogra¬ bi knjigo z mize in jo vrže ob tla.) G, strup, ki si pretrgal vezi, ki si mu otroval misli '.(Sede. Gleda pred se. Sklene roke.) Janko. (Z močnim glasom.) Bratje! Sestre! Prvič smo zbrani nocoj v tolikem številu! Zbu¬ dila se je v vas živa zavest, da je. vsak človek vreden življenja. Prišlo je spoznanje, da se mo¬ rajo vsi delovni sloji združiti in ker imajo bre¬ mena in dolžnosti, morajo zahtevati tudi plačila in pravic! (Vzklikanje, šum, t u i n t a m Se začuje razločna beseda: ena¬ kost... skupnost... svobodni lju¬ dje...) Stanek. (Kakor da ničesar ne čuje.) O, moja žena! Katarina! Zakaj si šla od mene? ... 40 Ti si me umela ... bila si moja ... glej! Sedaj sem sam —- nič več za ta svet! — O! Gorje! K tebi grem, k tebi moram... (Vstane, gre do vrat.) Bela žena. (V belem oblačilu, resnain ve¬ ličastna, stopi hipoma na prag.) Stanek. (Obstane. Komaj slišno.) Kata¬ rina! Bela žena. (Z milim g 1 a s o m.) Prišla sem k tebi. Ves si truden! Pojdi, dragi moj, greva počivat! (Šum z ulice. Plosk, vzkliki.) Stanek. « Nobene trudnosti ni več! Glej, kako sem se zravnal! Šel bi na konec sveta! Bela žena. (Stopi v sobo.) Nikamor ne pojdi! Povsod je daleč, samo k meni je blizu! Počivat pojdi! (Prime ga za roko. K postelji.) Stanek. O, saj grem! Kakor jagnje sem voljan! Samo da si prišla ti! Nobene bolečine ni več! 41 (Počasi lega na posteljo. Z ulice: Ž i W1 naš Janko!) { Bela žena. Vidiš, glej! Tako ti bo dobro! Daleč od teh ljudi boš sam z menoj! Nič te ne bo motilo, kar se vrši tukaj. Počivaj, moj predragi! (Skloni se nanj.) Stanek. O. blaga moja tolažnica! (Roke ji oklene okrog vratu. Hrup z ulice. Na ves glas.) Vzeli ste mi sina. vrnili ženo! Spne se, hipoma pade n a - z a j.) Konec, konec! Končano je ... Janko. Nov svet in na njem novo življenje! To hočemo! (Plosk, hrup.) Zavesa. II. Dediščina. OSEBE: Ded Aleška Marko Brožič, kovač. Jure, Peter, njegova sinova. dejanje se vrši v nedeljo zjutraj Pr ed Brožičevo kovačijo na Tr¬ novcu. Prizorišče. Prostor pred Brožičevo kovačijo. Na levi koča in kovačija, pred kočo klop. Na desni bolj zadaj drevo, pod drevesom klop. Za drevesom P°t z desne na levo. Sredi poti hribček. V ozadju travnik in drevje, takisto na desni. V globokem ozadju posamezne hiše. Levo in desno od režiserja. Nedeljsko jutro. Jasno nebo. Vse prizorišče pozlačeno od ju¬ tranjega solne a. Ptiči pojo po drevju. Nekoliko hipov prazno. Jure. (Osemnajst let. Slok, živahnega k r e t a mj a. Črnolas, veselih, pogum¬ nih oči. Nedeljsko'preprosto oprav¬ ljen. Slamnik na glavi. Ko stopi iz koče, se odkrije.) Zlato, zlato, zlato intro! (Slamnik vrže na klop. Steče na hribček.) Zlato jutro, dobro jutro! (Dlani ob usta. Glasno.) Dobro jutro, °če! (Jek: oče !) Ali je tvoj glas, ali je moj glas? (K a k o r p r e j.) Stokrat, tisočkrat dobro jutro, oče! (Jek : oče!) Moj oče v daljnjem svetu! (Jek : v daljnjem svetu!) Nečem samo tvojega glasu — tebe hočem! (G 1 a s n o.) Živega, zdravega! (Jek: zdravega! — 50 Z a v r i s k a.) Juhu-hu! (Jek: j u h u - h u.) Tak pozdrav iz daljave! (Kakor prej. — Zapoje.) Zora vstaja — dan se dela — ljubi oče moj! (Jek: oče moj !) Tako bi te po¬ zdravljal naprej in naprej! Samo da te prikli¬ čem iz daljnje daljave. (Kakor prej.) Pridi, pridi! (Jek: pridi !) Ded je bolan — ubogi Aleška! (Jek: Aleš k a!) Brat je bolan — ubogi Peter! (J e k : Peter !) Vsi te ho¬ čemo! (Stopi do vrat.) Ded, tako jutro je — kakor lepe sanje. Kaj bi delali v koči? Pri¬ dite vun na jutranje solnce! In Peter z vami! Aleška. (V koči.) Kaj bi, Jure? Jure. Vun pridite, vi in Peter! Tako! Aleška. Jure. Solnce vesla na nebo — kakor zlata ladja! (Odpre vrata.) Aleška. Kaj mi hoče solnce — Peter, pojdi! mraz je vseeno! 51 Peter. Jojmeni! (Bolestno.) Joj — joj! Aleška. Bolan si, ubogi moj Peter! Tvoje noge so šibke in trudne — 'kakor od dolge hoje. Peter. Joj — joj — jojmeni! Jure. Ne toži, Peter! Semkaj na solnce pridi! Pogreje te do kosti in mozga, pa ti bo zopet dobro! Aleška. (Dvainsedemdeset let. Upog¬ njen v hrbtu, obrit, vendar p o - r a s 1 i h * 1 i c ; v njih globoke črte. Pleša sega globoko pod teme; kar le las, so dolgi in snežnobeli. Ko¬ rak truden, tresoč. Glas hripav. Obleka ponošena. V suknji inškor- n j i h. — Pride vun ob palici.) Ajoh! Stopi, Peter, stopi! (Ozre se o k r o g.) Hm, da! Glej, kamor pogledam, samo solnce — na nebu in na zemlji. Res, prav pravi Jure: pre¬ greje te do mozga in kosti, pa ti bo zopet dobro. (J u r e t u.) Bog daj. Jure! (Sede na klop pred kočo.) 52 Jure. Dobro jutro, ded! (Stopi do njega.) Tako! Lepo sedite tukaj! Jasno je in čisto okolo nas. Jek zveni kakor živa beseda. (Zakliče kakor v začetku.) Dobro jutro, oče! (J, e k : oče !) Ali čujete, ded? Aleška. Čujem, da! Tvoja krepka beseda plava tja in priplava nazaj. Očetove besede pa ni! Ajoh — ni je! Peter. Jojmeni — nikamor ne morem! Kam je šlo moje ljubo zdravje? Aleška. Daj. Jure, stopi ponj in mu pomagaj vun- kaj! Ko je bil še čisto majhen otrok, je bil jačjih nog, nego je danes. Kakšna grda bolezen se mu je zagrizla v kosti? Jure. (Do vrat.) Peter, brat, pojdi sem! Samo o tem premišljaš, kako si bolan, pa te boli še bolj. Vun pojdi! (V koči.) Na solnce pojdi! Tako je svetlo in veselo! Iz daljnje strani se odziva očetov pozdrav! Naj čuje še tvojo po¬ zdravno besedo! 53 Peter. Nikamor ne morem. Tako daleč se je od¬ maknil hišni prag, da še do njega ne morem; kako bi stopil preko te planine? Jure. Name se nasloni. (M o 1 k.) Aleška. Težka je bolnim nogam vsaka pot . . . Jure. Tako, tako! Prav tesno k meni! (Pri¬ deta iz koče.) Peter. (Dvaindvajset let. Suh in bled, svetlolas. Na vsakem licu rdeča lisa. Oko trudno inžalostno, prav takabeseda. Suknja zapeta, s kor o P r e o h 1 a p n a.) Čakaj, postoj! (Globoko sope.) Planilo je vame mlado jutro — ali me zaduši? Jure. Nič! Prevzelo te je — glej! To so zdravilni sokovi, ki plavajo o tem času po vsej zemlji. Vate so se izlili, da zaduše tisto grdo, zavratno bolezen. 54 Peter. (R o k o n a p r s i.) Bože moj! (Globoko sope.) Ah, da! To ne bo smrt! Aleška. (Sam zase.) O — smrt! Jure. Nikjer ni smrti! Glej, Peter, lica so ti za¬ žarela kakor roža. Veš. kaj je takrat, kadar rože cveto? (Gresta dalje do klopi pod d r e v e s o m.) Peter. Pomlad je! Po oknih in po vrtovih in po polju — povsod! Jure. Vidiš, to je mlado, novo življenje. Sedaj se vrača tudi tebi! Peter. (Sede na klop.) Ah, lepo moje soln- čece! Tako toplo — blago! Jure. (Do hribčka.) Poslušaj, Peter! (Za¬ kliče.) Dobro jutro! (J e k : jutro!) Juhu- hu! (Jek: Juhu-hu!) Ali si slišal? Tam 55 daleč je oče. Naš pozdrav posluša z radostnim srcem in nam odzdravlja z veselo besedo. (Z a k 1 i č e.) Pridem — pridem! (Jek: pri¬ dem!) Ali čuješ, Peter? Oče se vrača! (Stopi k njemu.) Zatorej nič žalosti! Peter. (S prisiljenim smehom.) Tako se vrača vsak trenutek, kadar odplava tvoj glas iz daljave k nam nazaj. A očeta ni, in mojemu glasu še odziva ni! Jure. Kaj bi! Zakliči, zavriskaj! Peter. (Hipoma se s p n e pokonci, za¬ kliče sunkoma.) O—če! (Pade nazaj Ha klop, kašlja. V daljavi zapoje zvon. Petru se povesi glava, z roko si zakrije oči.) Aleška. (Prestreže glavo z dlanimi.) Jure. (Poklekne ob Petru; gladi mu 1 > c a.) Ubogi moj Peter! (Molk, samo zvon doni.) 56 Aleška. (Naglo vstane.) O, tako-le sem molil vsak dan. Iz polne duše, z dna srca! Nič! Da mi naj pride sin domov! Da mi naj ozdravi vnuk! (Plašno.) Jetiko ima! O. groza! Ni ga . ozdravila nobena moja prošnja. Vso no¬ tranjost mu je že izdolbla in razjedla — samo grob mu še izkopljimo! Jure. (Milo.) Petrček — moj ubogi! Čemu solze! Kakor rosa so na rožah ... Peter. Moje pomladi ni — to so rože na grobu. Ali čuješ, kako žalostno poje zvon? Jure. Nedeljo naznanja — veselo jutro udarja ob njega, vriskajoč je njegov glas! AlešKa. Da bi umrl jaz! Star sem in vsega zla sem se naužil — kam hočem drugam nego v jamo? Ampak ne jaz, temveč on mora! (Sede n a z a j.) O, visoko, daljnje nebo! Nemo! Kakor iz blestečega kamena! (Glavo kakor prej. Molk. Zvon pojema.) 57 Peter. (H i t r o.) Ded. kje imate očetovo pismo? (Hoče vstati, pade nazaj, kašlja.) Aleška. (Pogleda kvišku.) Kaj ? Jure. (Vstane.) Očetovo pismo bi rad. Aleška. (Seže pod s r a j c o.) Tu ga imam — dan in noč ga nosim pri sebi. Na ga! Jure. (Vzame pismo in ga nese P e - t r u.) Na pismo. Peter! Peter. (Poljubi pismo.) Kakor svetinja! (Razgrne ga. Bere.) Ljubi oče! Ljubi moj Peter! Ljubi moj Jure! Vi vsi moji ljubi in edini! (Kašlja.) Ne morem več! Tiberi, Jure! Jure. (B e re.) Najprej vas pozdravljam čez hribe m doline, čez tri gore, čez tri zelene travnike! in vam želim ljubega zdravja. In vam sporočam. Bljafe'';■ 58 da pridem kmalu domov. Kdaj natanko pri¬ dem domov, tega ne morem povedati, ali to vem, da kmalu pridem. Kaj naj počnem brez vas? Težko je življeje v tujem svetu. In ne da mi srce več miru. In vam naznanjam, da pri¬ dem lahko vsak dan. Vsak dan me pričakujte, saj vem, da vam ni lahko brez mene, a meni je še težje brez vas. In vam da¬ jem vedeti, da se je tu zgodila velika nesreča. Tukaj na Bukovi gori je zmeraj mračno, kakor bi ne bilo nobenega solnca več. In vam bom vse natanko povedal, kadar pridem. Sedaj vas pa še enkrat lepo pozdravljam in vas v duhu objemam, vas, oče, in tebe, Peter in Jure, in vam želim ljubega zdravja. Vaš Marko Brožič, kovač na Bukovi gori ...(Zgane pismo in ga vrne A 1 e š k i.) Aleška. No, glej! (Spravi pismo pod s r a j - c o.) Vsak dan lahko pridem ... Kdaj pa bo tisti dan? Peter. In tista nesreča — ali je udarila tudi očeta? Saj pismo ni pisano z njegovo roko. Jure. To je že res. Ali očetova roka je trda in okorna. Kladivo zna vihteti, peresa ne more. 59 Redkokdaj piše sam. Prijatelju govori, prijatelj Piše. Pisava ni očetova, besede pa so njegove. Ko bi ga pa udarila nesreča, bi tudi besed ne bilo! — Pusti, Peter, tak prazen strah! Peter. (Hipoma veselo.) Kaj pa, ako pride danes? Bržkone je uredil vse tako, da pride v nedeljo, češ, Peter in Jure počivata. Presene¬ tim jih. nemoteno se bomo pogovarjali. (Za¬ lo s t n o.) A ko zagleda mene — takega! Jure. Kaj bi tisto! Nismo mu hoteli pisati, da bo¬ lehaš. Saj ni nič. Malo prehlada; sedaj spomladi bo spet dobro. Peter. Pa me jezi, da nisem za nobeno delo. Vso zimo lenuharim, ti me pa rediš. V kovačnici na¬ bijaš, da se koča potresa v temelju. Jaz še pa¬ lice ne morem dvigniti. Aleška. Ali ti kdo kaj očita? Nihče! A najmanj Jure! Tudi jaz bi lahko tako govoril. A kaj hočem! Star sem, za težko delo nisem več. Zato pa Juretov zaslužek redi tebe in mene. a iz Juretovih ust ni Žale besede! 60 . Jure. Take govorice ne maram! Glejte moje roke! Zdrave so! Mišice kakor iz jekla. Peter. Tudi moje so bile. A poglej jih sedaj! To je roka jetičnega človeka. Ali ni tudi mati umrla na jetiki? Aleška. Je... Zdrava, lepa. močna — kakor bi ji spodnesel noge, je legla in umrla! Peter. Vidiš, tako je! To nam je v krvi! Jure. Ali, Peter — Peter. Nikar! Ko sem hodil k zdravniku tam že jeseni — no, ali me ni izpraševal, ako ni bilo jetike v rodovini? Čigav pa sem, če ne ma¬ terin? Aleška. Seveda! Mnogo že vedo učeni gospodje, vsega pa tudi ne! Jure. Saj pravim tako! Preveč si delal in garal! To je! Vedno v tej luknji; prali, dim, smrad ... vse to gre na pljuča. Nobenega oddiha. Kajpak, ko je treba vsak dan kruha, a kruh je vsak dan dražji, zaslužka pa vedno manj. Tvorničarji ti bdjedo še to, kar bi lahko tvoja roka zaslužila. Ali je čudno, da te zlomi sila, ki je jačja od tvoje moči? Peter. Ali ne bo tudi tebe? Tega se bojim. Jure. Ne boj se zame, drugačen človek sem. Glej, očetu tudi nič ne de napor. Ti si po materi, jaz Po očetu. Dokler bom jaz, bo tudi vama lahko. Ali dovolj bodi tega! V meni se danes dvigajo vesele misli. Tudi mene navdaja slutnja, da se oče vrne današnji dan. Nedelja je, solnčno in lepo, kakor malokdaj. Kar po cesti pride! Vidiš jo, lepo, belo cesto! (Na hribček.) Vidim io tja do konca, koder zatone za zelenim goz¬ dom. Po tej cesti pride! Ves vesel in zdrav! Z bogatim zaslužkom. Novo življenje pride z njim — dedu in tebi zdravje, meni veselje! Peter. Samo pride naj. in vse bo dobro! Aleška. Dobro, da! Nikoli prej, nikoli pozneje tako! 62 Jurd. . (Kakor da se nečesa domisli, naglo.) Vesta kaj? Z doma grem. Naravnost po cesti pojdem in ga srečam in ga privedem domov! Ali ne? Srce mi pravi, da pride! Vedno glasneje mi pravi, da se vrne danes. Naj li grem? Pa kaj bi izpraševal? Kar grem! Aleška. A če ga ne bo? Peter. Oče pride! Čutim, slutim njegovo bližino! Jure. Tako je! (Vzame slamnik, zbeži na desno.) Peter. (G le d a za nji m.) Da morem s teboj, da morem po beli cesti, po cesti življenja! ' . 'm . Aleška. (Tudi gleda za Juretom.) Hoj, to so mu lahke noge! Srce ga žene, seveda. (M o 1 k.) Peter. Ded! Kaj bi? Aleška. Peter. Vso dolgo zimo sem bolan razmišljal, kako je vse to čudno na tem svetu. Aleška. Kaj pa? Peter. Malo se spominjam matere; bil sem še tako majhen, ko je umrla. A sedaj, v dolgih nočeh, sem jo videl vedno pred seboj — v vsej žalosti in bolesti je stala tikoma ob meni. Bleda kakor jaz... (Kašlja.) Aleška. To so bile sanje, nič drugega. Peter. Sanje ali resnica, kaj vem! In to je ravno tisto čudno — enaki ljudje se srečujejo z duhom, ali kako naj to povem? Za materjo pojdem; nič ne pomaga! Oče nas je ostavil, a se vrne. Mati je šla od nas in se ne vrne. Pa pojdem jaz za njo, da bo lože meni in vam. To trpljenje, vedno naprej bolest v telesu in duši... Ali ni bolje, da nas ni? Pravzaprav najbolje! 64 Aleška. Kaj bi govoril take žalostne besede, ko je mladost tvoj delež? Kaj naj rečem jaz, star kakor sem, ves izčrpan! Vso dolgo dobo od mladih nog do danes — en sam dan brez miru in počitka! Kristus' na križu — tako je živ¬ ljenje! Čaša, napolnjena z grenko tekočino. Pijem, pijem — ne izpijem! Peter. Ali ni to naša dediščina? Mati jetična, jaz jetičen. In če bi imel otroke — vsi jetični; naprej in naprej samo zlo — smrt za smrtjo! Vržen v življenje, pa že zapisan smrti. Iz zibelke stopiš — v grob se nagneš — to je vse, kar je našega! In nobene pomoči ni! Z vsemi silami bi se od¬ trgal, a vsa moč je zlomljena. Pot gre samo tja — k materi... Da. ta pot je moja! Aleška. (Vstane.) Kaj vem! Dali smo vam vso ljubezen srca, z vso dušo smo vas objemali, s solzami gnojili vašo zemljo, z znojem Solili kruh. Ne zase, za vas je bilo vse delo! Peter. (Vdano.) Dedek moj — Aleška ubogi! Naj grem k vam (hoče vstati), da vam stisnem dobro, blago roko! Aleška. Nikar se ne trudi, ubožec moj! (Drsa do njega.) Čakaj, pridem sam! (Sede Poleg njega.) Petrček moj! (P r i v i j e g a k sebi.) Kakor uboga tvoja mati! (Molk.) Peter. Potem bo konec! (Ves se stisne k A 1 e š k i.) Strah me je! ... Po materi se mi toži . . . Samo očeta naj še vidim, potem mi bo lahka ločitev. Aleška. (Glas se mu trese kakor od solz, vendar se premaguje.) Daleč je še do konca; sedaj prihaja novo življenje! Oče se vrača! Morda sta se že srečala z Juretom. Veselo hitita semkaj. Oče se vrača, polno de¬ narja prinaša, zasluženega s težkim delom. Tam v Bukovi gori vsaj pošteno plačajo delo. Težko je, naporno je, ali je vsaj uspešno. Pri nas ubija vse tuje blago; tamkaj cenijo delo drugače. Tako prihaja novo življenje k nam. Z bogatimi očetovimi prihranki odpodimo od hiše vse zlo; tebi kupimo dragih zdravil, popravimo kočo in kovačijo — lepa bo naša nova bela hišica — kakor majhen grad, dovoljno velik za srečo bodočih dni! 66 Peter. Dobri moj oče! Vedel je. kaj ga čaka v mrzli tujini: sama strašna težava, pritrgavanje in muka; a šel je vendarle z doma, ker ga je gnala v daljnje kraje ljubezen do nas ... Aleška. Res! Da takorekoč na žuljih svojih po¬ štenih rok zgradi našo blaginjo! Blagi, dobri moj sin — tvoj oče — on, naš! (Vstane, gre do hribčka, gleda v daljo.) Sama solnčna ravan, kakor daleč nesejo oči! (Za¬ kliče.) Marko! (Jek: Marko!) Usmiljeni gozd odgovarja namesto njega. (Gre d o k 1 o p i p r e d hišo.) A kmalu pride sam! — Glej, Peter, tako silna je ljubezen. Odtrga člo¬ veka od rodne grude, ga vrže v žrelo pekočega trpljenja! Nikamor ni tako daleč, da bi ne šla ljubezen iskat sreče otrok! Peter. (Vstane s k o r o brez napora. Ve¬ selo.) Tako lahko in dobro mi je. Že čutim toploto po vseh udih, a najgorkeje mi je v srcu. Kakor da prihaja rešnik in z njim rešitev. (Zakliče.) Oče! Oče! (K a š 1 j a. S e d e.) Aleška. Daj si pokoja! Ne razburjaj se! 67 Peter. Sreča prihaja s počasnimi koraki. Aleška. Samo nezgoda pride hrupno in vedno pre¬ zgodaj. Vidiš, glej! To je naša dediščina: v trpljenju rojeni, utrjeni v ognju težav in brid¬ kosti, s svojo voljo ugrabimo trdemu življenju srečo in io damo vam, da vam bo lepše, lože, ugodneje! Peter. (Razpne roke.) Čutim bližino lažjih dni. Če zaprem oči. se mi zdi. da bi jih imel lahko zaprte vekomaj. Samo očeta naj še enkrat vidim ... Ali se vrne Jure z njim? Aleška. Vrne se, vrača se! Kadar je srce polno, iz- pregovori pravo besedo. In, glej, tako mi govori srce! Kako naj'ga sprejmeva, s čim mu po- streževa? Solnce je razsvetlilo njegovo pot, da se vrača v sijajnem blesku. Kaj mu dava midva? Peter. Srce, polno ljubezni! Dovolj mu bo. da je izpolnil naše hrepenenje. Vse drugo prinese on s Seboj. Večje bo naše veselje, nego si mislimo. 68 Aleška. Saj pravim: vsemu hudemu je enkrat konec. Tudi siromaka pogladi dobra roka. da se zaceli vsaka rana, da se tudi on začuti člo¬ veka med ljudmi. (N a s 1 u š a.) Čuješ li? Ture. (Kliče iz dalje.) Ded Aleška! Brat Peter! Aleška in Peter. (Vstaneta.) Aleška. (Stopi korak naprej. Vzrado- š č e n o.) Ali čuješ, ali čuješ, Peter? Peter. Jure! Ali'si sam? (Kašlja, sede.) Jure. (B 1 i ž e.) Oba sva — oče in jaz! Peter. (Hoče vstati.) Nikamor ne morem z mesta, tako težka je peza veselja! Aleška. (Drsa naprej.) Ali si, ali nisi? Reci, Marko! 69 Marko. (Iz dalje.) Da! Jaz sem! Oče! Peter! Jure. (Vedno bliže.) Oče je, da, in jaz! Saj sem vedel, da pridem z njim. Na cesti sem srečal očeta; usmiljen človek mu je kazal pot. — Peter, Aleška! Nikar se ne ustrašita! Aleška. Ali si pozabil, kod drži cesta do nas, Marko? — O, Marko, sin... Že te vidim! Vidim ga, Peter! . . . Bliže, bliže, hitro, hitro! (Ves trepeče od nemiru.) Peter. (Ves razvnet.) Ded, ljubi Aleška! Dajte mi roko! Pomagajte mi na noge! (K a š 1 j a.) Nikamor ne morem z mesta. — Oče! Pridi naglo! Veselje me umori! Aleška. (Stopi korak nazaj.)- Kristus na križu! Marko! Kaj ti je? Marko. (Šestinštirideset let. Visok, suh mož. Črna, polna brada, močno Posivela. Širok klobuk. dolga suknja, kakor podarjena. Škornje čez hlače, vse prašne. Korak ne¬ gotov. Pride z Juretom. O.či ima zavezane. S palico tiplje po tleh h Oče! (Roke razprostre.) Cujem vaš glas. a ne vidim vas . . . Peter. (Vstane, hoče k njemu.) Oče! Edini! Moj ! (S e d e. K a š 1 j a.) Marko. (Obrne se k n. j e m u.) Peter! (Stopa oprezno do drevesa.) Peter! (Do¬ ti p 1 j e ga.) Moj! Moj! (Objame ga.) Aleška. (Z vso bolestjo, s kor o kriče.) Kje so tvoje oči, Marko? (Na ves glas.) Marko! Marko. (Vs tane od Petra, ruto potegne z o č i.) Mojih oči ni več! Slep sem! Aleška. (Omahne nazaj do klopi.) Slep! Peter. (Krčevito joka in kašlja.) Jure. (Obrnesevstran.skloniglavo.) Marko. Ne vidim nikogar in ničesar! Peter. (Naglo.) Kaj se je zgodilo? Ali nisem pravil, da je nesreča udarila očeta? Marko. Da! Udarila je. Silno, z vso močjo! Oče! Peter! Jure! Pozdravljeni! Ne vidim vas. čutim vašo bližino! Draga koča domača! O, ti zemlja pod menoj in okrog mene! (Pade na kolena, skloni se do tal.) Pozdravljena, domovina! . . . Roke te čutijo, oko te ne vidi! Samo da te čutim! Razdeli se do črne glo¬ bočine! Vzemi me vase! Sedaj je vse do¬ polnjeno! (M o 1 k.) Aleška. Marko! (D r s a d o n j e g a , ga dviga.) Sem. k meni! Marko. (V stane, objame o č e t a.) Oče! Aleška. Za nas. kaj ne, zaradi nas! 72 \ Da! Marko. Jure. Sedite, oče! Trudni ste! Marko. (Ihti, si zakrije oči.) Mokri so moji prsti. Kaj je to? Ali mi bodo še enkrat iztekle mrtve oči? Jure. To so solze, oče! Marko. Solz ni bilo do tega trenutka! A sedaj, ko sem pri vas, pa vas videti ne morem, je tako neskončna moja bolest, da ne more drugam nego v solze! (Stisne pesti.) Ko bi bila kladivo moja bolest, bi tolkla, da bi se čulo na konec sveta! Ko bi bila strela moja bolest, bi udarila, da bi se zemlja stresla v svojih tečajih! A ker je moja bolest bolest oslepelega očeta — bolest sirotnika, se izteka v solze, (m e h k ol bolest človekova odpušča! Peter. Kaj se je 'zgodilo z vami, oče? Marko. Delal sem noč in dan, kakor pravi beseda. 73 Aleška. Zaradi nas, kaj ne, za nas! Marko, Same črne postave so se gnetle v kovač¬ nici. Razbeljeno železo, ognjenim kačam enako, je žarelo v kleščah, se krčilo in vilo in v rdeče- žarnih koščkih cvrčalo izpod kladiv. Kakor da si kujemo cekine. Z njimi oblagodarjeni se potem razidemo vsaksebi, da napravimo pro¬ stor drugim, ki zaman iščejo zaslužka, kruha. Pogoja za obstanek! Peter, (Naglo.) Koliko je takih? Ali dosti? Marko. Milijone! Trkali so na vrata vsak dan. Zato smo morali delati kot črna živina, da nas niso pognali in drugih postavili na naša mesta. Samo še leto dni, sem dejal... Aleška, Za nas, zaradi nas! Marko. Da vam bo lepše! Z bogatim zaslužkom, od ust pri trgan im, sem hotel priti; glejte, to je Petrovo in Juretovo in vaše, oče! Lože nam 74 bo, lepše! In ko sem mislil tako na vas, je kla¬ divo z vso silo udarilo po ognjeni kači. A ona — kakor da se hoče maščevati za bolečino, kakor da so bile moje misli grde in hudobne - a ognjena kača sikne v žarečem loku, v plame¬ neče drobce razbita, kot strela naglo in vsa hudobna meni naravnost v oči. Začutil sem pe¬ kočo bolečino, kladivo mi je zletelo iz rok. dlani so mi padle na obraz; kakor bi se ves okajeni prostor, prenasičen z dušečim vzduhom, napolnil z ognjeno tekočino — zgrudil sem se nezavesten... Jure. Tako je prišla nesreča vseh nesreč. Marko. Nič ne vem, kaj se je potem zgodilo z menoj. Ko sem se zavedel, je bila v glavi silna bolečina, a noč pred menoj, noč okrog mene. Posteljo sem otipal pod seboj. V meni pa je vstala strašna resnica: Slep si! Peter. Ni li zdravila, oče? Marko. Kaj bi si prikrivali? Ni ga! Zdravnik mi je rekel, da so oči iztekle. Eno zdravilo je — smrt! • . 75 Aleška. Zakaj ti ne morem dati svojih oči! Ne¬ srečnik jaz!Tebi,Peter,kar je še mojih let; tebi, Marko, oči! Naj se zgodi čudež! Iz mojega trdoživega življeja naj se rodi novo življenje! Marko. (Naglo.) Kaj je s Petrom? Cernu njemu leta življenja vašega, oče? Peter. (S m e j e.) Kako nespametno govori ded Aleška! Vse bi nam dal, tako rad nas ima! Kako naj nam da leta in oči, ko pa ni mogoče! — Pu¬ stite-take besede, ded! Povejte, oče, kako ste prišli domov. Jure. In zakaj niste nič sporočili, da bi prišel po vas? Marko. Cernu to! Prezgodaj bo vedno, kadar zve¬ ste. Pa sem šel sam. Ko sem smel s postelje, so me spravili na kolodvor. Od Bukove gore do Praprotja, od tod do Banskega stola, potem dalje do Vejarja in tako naprej so me presedali kakor otroka. Potem so mi povedali, da sem na koncu. Tipal sem po poti s palico. Usmiljen 76 človek me je spremljal, dokler me ni pozdravil Juretov vzklik. Tako je bilo moje romanje v domačijo. (Molk.) Aleška. Kaj bo sedaj? Marko. Kar bo — bo! Zame ne skrbite! Jure. Za koga pa bomo? Marko. Nikomur ne bom v nadlego, tudi vam ne! V Bukovi gori spotoma na kolodvor sem prosil spremljevalca,, naj me odvede v tako in tako prodajalnico. In tamkaj sem kupil to-le (po¬ tegne izpod suknje). Glejte, te milo pojoče orglice! Z njimi pojdem od hiše do hiše vse do konca dni! Čujte. kako lepo pojo! (N a - vije jih, zaigrajo, poje.) Le enkrat bi videl, kak’ solnce gor gre... bi videl, kak’ luna, kak’ zvezde blišče ... (Odpravlja se na levo.) 77 Jure. (Plane za nji m.) Nikamor od tod! Aleška. (Drsa za njim, ves upognjen ir. žalost e n.) Sin, naj grem s teboj! Marko! Peter. (Stopi naglo s klopi, gre neko¬ liko korakov.) Oče! Mati! (P a d e.) Zavesa. III. Trpini. m > OSEBE: Pero, delavec Kata. njegova žena Mare, njena hči iz .prvega zakona Jana, Katina soseda, branjevka Jovo, njen sin Dejanje se vrši v soboto zve¬ čer v tvorniškem predmestju v , s ta po vanju Perovem. Prizorišče. Tesna, umazana soba. V ozadju vrata takisto na desno. Poleg desnih vrat okno. Ob levi steni ognjišče in omara z dvojnimi vrati. Na njej nekoliko posodja in svečnik. V kotu postelja. Blizu okna miza, klop in trije stoli. Tla so nastlana s trskami in smetjem. Poleg ognjišča nekoliko drv in klop, na njej škaf vode. V ognjišču tli. Na njem stoji pisker in skleda. Vse napravi vtisk nereda in uboštva. Levo in desno od režiserja. Pozno popoldne. V z d u h težak in dušeč: mir pred viharjem. Kata. (Petdeset let, grdega, zabuh¬ lega, zardelega obraza. Pozna se ji, da rada pije. Oblečena je malo¬ marno. Stoji poleg ognjišča in brusi velik nož ob skledo.) Pleši, pleši, črni kos!... (Poizkusi s prstom, če je nož dovolj oster.) Premalo si še oster, striček.!... Ti premalo oster, jaz pre¬ več žejna! (Gre k omari in nagne ste¬ klenico žganja. Pije v dolgem po¬ žirku.) Tako! Žejna sem kot goba! (Pije.) Bo že. bo že! (Gre spet k o g n j i š č u in brusi nož. Pol poje, pol govori.) Pleši, pleši, črni kos . . . ostanek mojega imetja! . . . Rezal si v poslednjem času trdo skorjo in šoto, danes pa boš spet rezal meso in slanino. (Zopet poizkuša s palcem, če je dovolj oster.) Bo že, striček, bo že, bo že! (Nož položi na ognjišče.) Samo 86 goreti neče, goreti neče nič kaj prav! (Od¬ pre vratca, počene in piha.) Boš ali ne? (Piha.) E, to dela žejo, žejo ... Bo že. bo že! . . . (V stan e.) Žejna sem, žejna kot zemlja ob suši. (Gre k omari, se o p o teče.) Kata, ali ti je zašla že v noge ta žgana pijača? . . . Vraga, rajša v grlo kot v noge! (Vzame steklenico in pije. Odpe¬ li a.) V grld in glavo. (P i je, zunaj nekaj zaropoče, kakor bi se kdo spotak¬ nil. Kata dene steklenico na omaro in posluša. Začuje Jano.) Kdo vraga lomasti semkaj? . . . Jana, Jana! . . . Ali laziš po štirih? ... (Gre k vratom'v ozadju.) Prej bom jaz kot ti... (Odpre vi ata.) Ali tiplješ tla z nosom? Jana. (Dvainpetdeset let o r i k u p n e šega lica in d 'o s t o j n e j š e oprav¬ ljena. Govori hitro, nekoliko j e c -■ 1 j a j e.) Človek bi se ubil po teh tesnih zrah¬ ljanih stopnicah, če leze semkaj k tebi, Kata. (Stopi v sobo.) Kata. Ubila bi se prej, da se ti spotakne navzdol grede. Mislila sem že na to . . . Pa kdo bo sedaj mislil na smrt? ... (Zopet pije.) Žejna sem kot sam vrag v večnem ognju. Jana. Preveč piješ, Kata! Kata. Zakaj sem pa zmeraj žejna? Jana. Saj ima še žival kmalu dovolj . . . Kata. Vode je tudi meni kmalu dosti. Jana. Žganje govori iz tebe. Kata. Večkrat je že, pa bo še. Žganje je olje mo¬ jemu jeziku. Pa naj bo. kar hoče! Pusti me. naj pijem! To je vse. kar imam . . . Jana. Kajpada vse! Kata. No, ali imam še kaj drugega? Jana. Vidiš jo! Ali si pozabila? Kata. (Poskoči.) Hej, res! Koliko jih bo, ali že veš. koliko bo srebrnih keberčkov? Ih-’"' ' , 5 88 Jana. Vem! Kata. No? . Jana. O, mnogo, mnogo! Kata. Povej, na trnju stojim! Jana. Jovo je izračunal včeraj zvečer . >. Kata. Kaj mi je do tega! Samo povej! Ugani! To ni uganka! Jana. Kata. Jana. Šeststoštiriindvajset . . . Kata. (Opoteče se in nasloni ob orna r o.) Šest... šestoindvajset... O! Jana. Pa še štirje po vrhu. 89 Kata. Jejhata! Jana. To so denarci, kaj? Kata. Bogme so, pa še lepi, lepi! . . . G, kako me žeja, žeja! (P i j e.) Jana. Kata, ne pij! Pijana si že! Kata. Pijana sem sreče, sreče ... (S e d e n a klop.) Kar kolena se mi šibe ... O, saj sem rekla: Mati božja me ne zapusti! Jana. Kako to? Kata. Veš, ko sva bili pred dvema mesecema pri Materi božji na Žežlju? Jana. Da, vem. Kata. Tega ti nisem povedala, ker se take reči ne smejo pripovedovati, dokler se ne izpolnijo. Jana. Pa zdaj povej! ---v- 90 4 - Kata. Molila sem k Materi božji na Žežlju: Sta¬ vila bom v loterijo, in daj, Mamka božja, da dobim terno! Jana. In dobila si jo! Kata. Da, za dvajset krajcarjev šeststoštiriin- dvajset goldinarjev ... O, hvala ti. Mati nebeška! Jana. To je greh, Kata! Kata. Če jo pohvalim? Jana. Ne bodi taka, to je sreča! Kata. Pa kdo mi je dal sanje, ha? Jana. Spanje. Kata. Seveda! Dosihdob mi niso sanje nič po¬ magale. Precej potem — zdi se mi, da še tisto noč — ko sem prišla domov, se mi je sanjalo, da je pust. Maškare so hodile po ulicah. Med vsemi sem gledala najbolj tri: prvi je bil hudič, drugi norec, tretji škof. In mislila sem si precej v spanju: hudič je v peklu . . . številka ena, škof pride v nebesa . . . številka devetdeset, norci smo pa ljudje, torej v sredi med peklom in nebom ... številka petinštirideset! . . . Evo, in prišle so vse tri po vrsti: 1, 45, 90! . . . Alj žejna sem. žejna, (p i j e) kot žolna sem žejna . . . Jana. Zdaj boš šele pila, zdaj! Kata., Saj bom za svoje. Jana. Pa ni škoda denarja? Kata. Če ga ni bilo prej, pa ga tudi zdaj ne bo! Jana. A prej so skrbeli drugi, da je pošel tvoj denar —' drugi, veš? Kata. O, da! On, on! Bes ga plentaj! Ne kolni ga! Jana. Kata. Zaklela bi ga v peklo! Jana. Zakaj si ga pa vzela? Kata. Rada sem ga imela, tako rada ... Jana. Bila si prestara zanj. Kata. Petinštirideset let! (Vstane, z levica se opre na omaro, z desnico sepri me za čelo.) O. kako sem imela rada svo¬ jega Pera! Jana. A on ni maral zate. tvoji denarci so mu dišali. Kata. Varal me je, varal, varal! . . . Jana. Slutila sem to in svarila sem te. Bila si vdova, imela si cvetočo gostilnico in lepo 93 imetje po možu, in Mare je štela že sedemnajst let! Omožila bi hčer. ne pa sebe! Kata. Ali Pero je bil lep mož, lep mož petindvaj - setih let, in rada sem ga imela, kakor nisem prvega moža, ki me je vzel v sivih svojih letih! In Pero je bil tako sladak z menoj . . . Verjela sem mu in mu dala roko in vse imetje. Jana. In kako je ravnal z njim in s teboj! Kata. Pijančevai je in igral in zapil in zaigral je vse. vse . . . To mi je ostalo, kar vidiš tu okolo sebe . . Ostala sem tudi jaz in razte¬ peno moje telo, ki se je tolikokrat zvijalo pod udarci trde njegove roke! Jana. In Mare le tudi ostala . . . Kata. Ostala je brez vsega! Sedaj mora delati v tvornici, da preživlja sebe in mene in največ¬ krat tudi njega, tudi njega, to črno dušo — Pera! 94 Jana. No, zdai ga ne preživlja ... Kata. Teh štirinajst dni, kar sedi v luknji . . . Ali baš danes je dan, ko se vrne. O, da bi se nikdar ne vrnil! Jana. Morda ga izipokori ječa? Kata. Vraga nikdar! Jana. Ne bodi taka! Saj vidiš . . . Kata. Kaj naj vidim, kaj naj vendar vidim? . . . Taka sem. kakršna sem in drugačna ne bom. Kata . . . Jana. Kata. Ne bom, pravim ti! Ne bom in nečem biti! Jana. Zdaj si še trmasta. Kata. Taka sem, kakršno so me napravili ljudje. Pa naj bom taka ali drugačna, to je eno! Zdaj 95 imam denarja! Pojdi, da grem ponj! Prvo bo, da si najmem drugo stanovanje, da ne zgnijem v tej luknji, da me ne požro tu miši in podgane. Tla so že tako zgrizle . . . Pojdi! (Vzame iz omare ruto in si jo dene na glavo.) Pojdi, Jana! (Nekaj išče.) A kje imam košarico? ... (Išče po sobi.) Jana, koliko sem ti dolžna? Najprej poravnam ta dolg. Jana. E, to ni dosti! Deset goldinarjev menda. Kata. No, še danes jih dobiš. Pojdi, Jana! (Hoče iti.) Jana. (V z a d r e g i.) Veš, Kata, pa ne bodi huda! Kata. Huda? Če bom danes huda, kdaj bom pa vesela? ... A kje je košara? . . . Torej, kaj hočeš? Jana. Hm . . . Kata. Povej, saj imaš jezik, ne? (P r i d e d o omare in vzame steklenico.) Teh kapelj pa ne pustim, da bi se posušile ...(Pij e.) No, kaj je? 96 Jana. Veš, ljudje govore, in moj Jovo mi je tudi že povedal. .. Kata. Kaj govore, kaj?... Počasna si kot stara kokoš. Jana. Govore nekaj o tvojem možu, o tvojem Peru. veš, in o tvoji hčeri, o Mari — veš? Kata. ■ Veš, veš?... Kaj vem? — Nič ne vem! Jana. Tudi slepa si že. Kata. Kaj hočeš — stara kost sem... Še danes si kupim očala. Jana. Tudi slepa kura najde zrno — a ti ga nisi, Kata! Kata. Pa pokaži mi zrno! Jana. Rada se imata - Pero in Mare! Kata. (Omahne ob mizo.) Kaj; moj mož in moja hči? . .. 97 Jana. Pravijo tako! — Pa kaj ti je?... Poble- dela si! Kata. (R a z 1 j u č e n o.) Pero in Mare! Jana, ti !ažeš! Jana. Naj mi jezik otrpne, če lažem. Kata. O. sveta Katarina!... Kako me je to speklo! Jana. A prej si klela moža. Kata. To so bile besede, besede... A zdaj me peče in boli! O, Jana, če je to res, če je to res! Jana. Tako pravijo, sem rekla. Kata. O, moi Pero, moj Pero!... Ce je to res!.. Prokleti moj jezik! Odrezala bi si ga! Zakaj je prej govoril tako o mojem Peru?... Pa saj nisem jaz govorila, saj je žganje govorilo iz mene. Saj si rekla tako, Jana, kaj ne? 98 Jana. No. da! Kata. In če je to res, jaz jo ubijem, ubijem! ... O, Pero, Pero!... Pa da ga imam rada. še zdaj rada? (Joka.) Pero, Pero! Jana. Ne jokaj. Kata! Solze so za deco.. Kata. Mare, moja hči Mare!... Ubijem jo, ubi¬ jem !... (K 1 ič e.) Mare. Mare! Jana. Saj je ni doma! Kata. Ali zdaj pride... Danes je sobota, in ob šestih bo že doma... Ali koliko je ura? (Ozira se po s o b i.) Saj je ni, tudi ure ni več! (Pogleda skozi okno.) Po solncu poznam, da bo kmalu šest. (Nekje na zvoniku bije ura. Šteje.) Ena, dve, tri, štiri, pet, šest... Zdaj pride, pa jo ubijem, ubijem! Jana. Ne boš je ubila, ne boš! To napravimo drugače. -- 99 - Kata. Joj. joj! Jana. Ne toži zdaj, rajša poslušaj! Kata. Pa govori, Jana, govori. Kri mi je zavrela Jana. Mare omoži! Kata. (Zavzeto.) Kaj? Jana. Saj imaš ušesa, ne? Kata. Imam jih, pa so jih zamašile tvoje be¬ sede ... Pero, Pero! Jana. Ne javkaj, Kata, pa omoži hčer! Kata. Mare naj omožim ? ... Pa menda ne z njim! Jana. Saj nismo na Turškem. Kata. S kom pa? 100 Jana. Z mojim Jovom. Kata. S tvojim sinom, praviš? Da! Jana. Kata. Pa bi jo vzel? Jana. Še danes... Ne veš, kako rad jo ima. Kata. Ti to veš? Jana. Povedal mi je sam. Kata. Pa verjameš moškim? Sinu že. Jana. Kata. Pa jo omožim, precej jo omožim! Jana. Vidiš, v letih sem že in kmalu ne bom več za delo. Svojo branjarijo mu prepustim, ti pa daš Mari nekaj od tega, kar ti je dala sreča. - 101 Kata. Da, da, da... Jana. In lepo bomo živeli, kaj? Kata. Ali kaj bo moj Pero? Jana. Če daš Mare mojemu sinu, njegova... Kata. Dobro, dobro. Jana. In nekaj denarja ji tudi daš? ne bo več Kata. Dam ji, dam, četudi ves denar, samo da ne bo njegova. Jana. In to napravimo precej nocoj. Kata. Precej, precej. Jana. Napravimo skupno večerjo tu pri tebi. Kata. Dobro, dobro . . . 102 Jana. In ko bosta ti in Mare in Pero — če že pride nocoj — Kata. Seveda pride, saj je danes zadnji dan nje¬ govega zapora. Jana. In še bolje bo, če bo on poleg. Ne bo si upal nič reči poleg tebe, Kata. Saj res, saj res . . . Jana. In tako bo vse prav in lepo. . . Pa Mari daš doto, kaj? Kata. Da. da, Jana. samo da ne bo njegova! Toda pojdita, pojdiva! Po denar moram, po denar!... To bomo pili nocoj, pili in zaročili Mare z Jovom! Jana. Pero bo pa gledal. . . In videla boš precej, če je kaj resnice na tem, kar govore ljudje . . . Ali doto ji daš, pošteno doto — kaj?. Daj mi roko na to, Kata! Kata. Na! (Da ji desnico.) Jana. Tako! (Stisne ji roko.) Zdaj pa pojdiva! Kata. Ali kje je moja košara? (I š č e.) Nakupiti moram jedi in pijače. (Začuje Jova in Maro.) Čuj, Jana, Jana! (Posluša. Raz¬ burjeno.) Mare gre, Mare in Jovo! Jana. Bodi mirna, Kata, bodi mirna, da mi ničesar ne pokvariš! Kata. Saj bom, saj bom! O, strašno sem žejna. (Posreblje zadnje kaplje iz ste¬ klenice.) Mare. (Lepo dekle dvaindvajsetih let, preprosto, a čedno oprav¬ ljena, naglo vstopi in hoče zapreti vrata za seboj.) Kaj hodiš za mano? Jovo. (Osemindvajset let, v delavski opravi, črnolas s črnimi brki.) Da te spremim do doma. (Vstop i.) 104 Mare. Maram te! (Ozre se po sobi.) Dober večer! (Gre proti vratom na des.nO Jana. Bog daj, Mare! Kata. Kam hočeš vendar, Mare! Mare. Ah, pustite me vsaj, da vržem v svoji luknji ruto z glave. (Gre s k o : z i vrata in jih zaloputne.) Kata. (Stopi korak za njo.) Ali smo slabe volje? Jovo. Da, da! Jana. Bo že drugače, sinko, bo že drugače. Jovo. Seveda bo. Kata. Pa bo! . . . No, le povej mu, Jana! . . . Ali kje je košarica? . . . Mare, ali je tam v tvoji sobi? . . . Mare! . . . 105 Mare. (iz sob e.) Kaj? Kata. .(Gre proti vratom na desni.) Če je tam košara, te vprašam. (Gre skozi vrata.) Mare. (V sobi.) Kaj vem! Poglejte! Jovo. (Gre nekolik o krat po sobi. Sede za mizo in si podpre glavo.) Ah! .fena. (Stopi k njemu.) Kaj ti je. sinko ? Jovo. Kaj vem. Jana. Morda bi vedela Mare? Jovo. Ta že. Jana. Torej vem tudi jaz.. Jovo. Kaj mi to pomaga? 106 Jana. Ali si pozabil, da imaš mater? Jovo. Pozabil sem marsikaj, vas pa ne. mati, vas ne in — Jana. (Seže mu v besedo.) No, in in ... Jovo. E, kaj mi pomaga! Jana. In Mare. hočeš reči . . . Jovo. No, da! (Vstane in hodi po sobi.) Jana. Pa bo tvoja! Jovo. Trda je kot moji žulji . . . Jana. -Pa bo mehka kakor rokavica . . . Če bo. Jovo. 107 Jana. Pa bo, rečem ti, da bo! — Povedala sem Kati. Jovo. (Ustavi se.) Kaj? Jana. No, o Peru in Mari. Jovo. In kaj je rekla? Jana. Vekala je kot pišče, če ga ugrabi kragulj. Jovo. Torej ste bili vi kragulj? Jana. Pa v tvojo korist, Jovo. Jovo. In kaj bo, kaj bo? . . . Jana. Vse bo dobro . . . Jovo. Mare se mi je zakopala v srce. 108 \ Jana. Naj ostane v njem. saj bo tvoja! Jovo. Če pa neče! Jana. Pa bo morala! In z njo dobimo denar k hiši. čuješ, Jovo, lep denar! Jovo. Stara vse zapije. Jana. Zato pa napravimo zaroko že nocoj. Zdaj grem z njo, s Kato, z doma. Da ne pride precei nazaj, zato bom že skrbela. Ti pa glej, da si osvojiš Mare! — Mož si, ne? . . . Jovo, reci. da si mož!... Jovo. Ali poleg Mare sem otrok. Jana. Pa ne smeš biti. Jovo. Ali kaj naj storim, če me neče? Ali ga naj ubijem? Koga? Jana. 109 Jovo. No, Pera! Jana. Misliš, da je res? Jovo. Zakaj pa bi bila taka, ako ni res? Jana. Pa čakaj, da ga ubijemo vsi, vsi... Ne s kladivom, ne s polenom . . . Jovo. Zadavil bi ga! Jana. Zato pa zatri v sebi otroka in zbudi moža! Tu so denarci . . . Jovo. Kaj mi je do njih! Jana. Brez njih ni življenja. (Posluša.) Stara gre . . . Zdaj pojdeva po denar . . . Potem prideva semkaj večerjat, da te zaročim z Maro. Stara se napije kot čep in vse bo dala, vse . . . Jovo, ostani tu in govori z Maro! Izlepa v za¬ četku, če ne bo hotela, pa bodi silen . . . zatri otroka v sebi, pa bodi mož! Tu so denarci, lepi denarci in Mare je tudi lepa! 110 Jovo. Hvala, mati! Lepo me učite! . . . Jana. Če ni lepo, pa je pametno! Kata. (Pride s košarico z desne.) Danes je moja Mare kot sršen. Jana. Imaš li še mehko kožo? Kata. Misliš, da me boli ta ošabnost? Ba!... Bo že, bo že! Saj ni še vseh dni konec! Je li, Jovo? lovo. (Osorno.) Kaj vem? Kata. Ali si tudi nasajen, sinko? Jana. Saj bo tudi on drugačen. Jovo. Dajte mi Mare, pa bom drugi. Kata. (Jani.) Ali si mu povedala? 111 Jana. (J o v u.) Saj sem ti rekla, da bo tvoja. Jovo. Kar ste rekli vi, ni rekla Mare. Kata. Pa bo rekla takisto. Jana. Da. da, takisto!... Saj ji boš dala doto, Kata? Kata. Saj sem ti že rekla. Jana. No, vidiš, Jovo! Kata. (Dene v košarico steklenico, ki je iz nje prej pila.) To bo zame, zame_ ' \ Jana. Kaj? Kata. E, zame bo to, zame ... Jana. Pijača, kaj ne? 112 Jovo. Danes je bo obilo, mati! Kata. Mislim, da bo polna mera... Pa pojdimo! Moram po denar... Pojdi. Jana! Jana. Jovo, ti ostani! Kata. Da, da! Pa se zmeni z Maro, veš, dodobra se zmeni! (Gre k vratom na desni.) Mare, pristavi lonec in zapihaj v ognjišče! Saj kmalu pridem, veš? Mare. (V jzb i.) Kadar vam drago. Jana. Jovo, bodi mož, mož! Kata. Pa pojdi, Jana! Žejna sem, žejna. .. Pojdi, pojdi! (Odhaja v ozadje.) Jana. Zbogom, sinko! Ne bodi tak kot deževno jutro! Tu so denarci, denarci! (Odide za Kato.) 113 Jovo. (Stoji nekoliko časa sredi so be, potem jezno zamahne z roko.) Strašno! Mare. (Pride z leve. Jova niti ne po¬ gleda. Gre naravnost k ognjišču, zajme s korcem vode in jo vlije v lonec. Potem poklekne in poprav¬ lja ogenj v ognjišču.) Jovo. (Hoče k njej, pa se premisli.) Mare!... Mare. (Brska dalje v ognjišču, nič ne o d g o v o r i.) Jovo. Ali neče goreti, Mare? Mare. Gori, pa premalo. Jovo. Mrzlo je že, ne? Mare. No, da! Jesen je že. (Vstane. Vzame skledo in jo začne pomivati. Ne¬ koliko časa molk.) Ah! 8 114 jovo. Mare!... (Stopi korak bliže.) Mare! Mare. (Molči.) Jovo. (Stopi še bliže.) Mare. pa zakaj me ne maraš? Mare. Ne maram te, pa je! Jovo. In zakaj ne? Mare. t (Osorno.) E. kaj jaz vem! Jovo. Jaz te pa imam tako rad. Mare. tako te imam rad! (Stopi k njej in jo prime ob pas.) Mare. (Otrese se ga. Ostro.) Pusti me! Ne maram te, čuješ? Jovo. (Spet jo objame.) Pa te imam rad, Mare! In moja moraš biti! 115 Mare. (Iztrga se mu.) S kropom te polijem, če rne ne pustiš na miru. bedak! - Jovo, (Odločno.) Mare, bedak nisem! Mare, tega mi več ne reci! Kaj misliš, da nič ne ču¬ tim ? O, tudi pod mojo srajco bije srce... Mare. Briga me! Jovo. Pa te mora brigati, Mare! Mare. In kdo mi to ukazuje, kaj? Jaz! Jovo. Mare. Ha, kar ukazuješ ti. je toliko, kakor nič! Jovo. Mare. tvoje besede so noži... Ti nimaš srca, Mare! Mare. Imam ga, pa ne zate. Jovo. Da, da! Vem. vem! 116 Mare. Če veš, kaj pa siliš vame? .Jovo. Silim vate, ker te moram imeti! Mare. Pa ti rečem zadnjikrat, da ne bom tvoja! Nikdar ne bom tvoja! (Obrne se k nje¬ mu.) Ali si me slišal? Nikdar ne, pa je amen! (Hoče iti od ognjišča.) Jovo. Jaz pa pravim, da boš! (Zastavi ji P o t.) Mare. Ne! Nikdar! (Hoče se mu ogniti.) Jovo. (Hoče jo objeti.) Pa boš! Ne! Boš! Mare. Jovo. Mare. Ne! (Steče proti vratom na d e s n i.) 117 Jovo. (Steče za njo in jo prime ob 1 ) a s.) Pa boš! Pri Bogu, boš, moja, samo moja! i n Mare. (S i lo m a se mu izvije iz objema ga udari v lice.) Na! Tvoja ipa ne bom! Jovo. Zdaj mi pa ne uideš, zdaj ne, Mare! Mare. (Bega pred nji m.) Pusti me, Jovo! (K r i č L) Jovo, pusti me! Jovo. Udarila si me, Mare! Mare. Pa te bom še, še te bom! S tem polenom te bom! (Vzame pri ognjišču pole¬ no in ga zavihti proti Jovu.) Samo pridi! Jovo. (Skoči naglo k njej in ji izvije poleno iz rok.) Tako! Sedaj me pa udari. če moreš! (Pritisnejo nase in j o po¬ lj u b 1 j a na ustna.) Mare, Mare, moja Mare! lis Mare. (Izkuša se mu izviti iz objema.) Pusti me, pusti me! V obraz ti planem! Jovo. (Poljublja jo.) Mare, zdaj si moja, moja... Mare. (Vpij e.) Kje si, Pero, Pero!... Jovo. (Naglo jo izpusti.) Koga kličeš? Mare. (Zbeži k ognjišč u.) Pera kličem, cigan ti! Jovo. (Bolestno, jezno.) Torej je res? Mare. (Odločno.) Da, da, da! Ce hočeš vedeti — da! Jovo. (Potrto.) Nezgodnica! (Naglo stopi k njej, jo potegne od ognji¬ šča. da odleti v mizo.) Ti nesrečnica, ti grešnica! Pero je tvoj oče, tvoj oče... 119 Mare. (Jezna do solz.) Pa kaj to tebi mar. nasilnik? Jovo. Fej te bodi! (Pljune pred njo.) Mare. Fej bodi tebe, lopov! Jovo. (Razburjeno.) Kaj si rekla? Mare. (Pljune pred njega.) Lopov, fej te bodi! Jovo. (Zamahne z roko.) Mare, Mare ... Mare. Tako! (Stopi pogumno predenj.) Tepel me boš, tepel boš slabo žensko? Le udari, le, razbojnik! . . . A potlej se čuvaj!.. Jovo. Mare. saj nisem mislil tako... (Roka mu o m a h n e.) Mare. O. le udari, le! A potlej se čuvaj! Danes pridi Pero! In veš, kakšen je ... Zato pa udari. 120 če imaš pogum ... Slabo žensko lahko udariš! To ti bo v čast, junak Jovo! — Fej, fej! Jovo. (Mirno, bolestno.) Saj te ne bom, Mare, ne bom te! (Sede na klop pri ognjišču.) Ti si me pobila, ti. Mare! . . Da si taka, taka! Mare. (Kakor da se oddahne od raz¬ burjenja.) Ah! Jovo. (Gleda pred se.) Ugrabil si mi srečo, Pero! Ugrabil si mi jo. pa jaz ti jo spet vza¬ mem. Pri moji veri, vzamem ti jo! (Naglo vstane. Odločno.) Vzamem ti jo! Pero. (Trideset let, visokorasel, le¬ pega, pravilnega, nekoliko po¬ bi e d e 1 e g a lica. Plavolas, s polno brado enake barve. V delavsk, opravi. Vstopi naglo. Ko zagleda Mare, vzklikne veselo.) Mare! . . . (Hoče k njej, a zapazi .lov a.) Jovo, ti si tu? 121 Jovo. (Nemiru o.) Da, kakor vidiš! Pero. In kako, da si tu? Jovo. Maro sem spremil iz tvornice ... Pero. (Mar i.) Ali si še vedno tam, Mare? Mare. Moram biti, oče, ker moram imeti zaslu¬ žek. Pero. (Osorno.) Ali ni drugod kruha? Mare. (Vdan o.) Nikjer ga nisem mogla še do¬ biti. oče. Pero. Pa tam mi ne smeš več ostati, Mare! Mare. Saj ne bom. oče! 122 Pero. V bližini onega človeka ne smeš biti! Mare. Saj vam rečem, da ne bom več. Pero. Pa si bila že predolgo . . . Jovo. Saj ji da sedaj mir. Pero. Kako veš to, Jovo? Jovo. Mare mi je rekla . , . Pero. Kaj govoriš z drugimi o takih Mare? Mare. Saj ni res, da bi mu bila kaj rekla. rečeh. Pero. Potlej pa lažeš, Jovo! 123 Jovo. Pa naj reče Mare, če lažem. Pero, Govori, Mare! Ali ti da zdaj mir oni na¬ silni človek? Mare. Da! Jovo. No, vidiš, da nisem lagal. Čeprav mi ni Mare povedala, pa sem. si mislil, da si ne bo več upal božati njenega lica. Pero. Saj bi tudi ne bilo zdravo! Jovo. In tudi jaz bi ga pretolkel . . . vsakemu bi zrahljal kosti, kdor bi hotel Mari kaj zla! Pero. Kaj boš ti! Mare je moja hči, pa jo moram čuvati. Jovo. (Očitaj e.) Da. da, čuvati jo moraš, ker ie tvoja hči! Samo zato, kaj? 124 Pero. Javo, tvoje besede se glase tako. kakor bi hotele zbadati. Jovo. Zbodejo onega, kogar zadenejo. Pero. Ali sem jaz tarča tvojim strelam? Jovo. če čutiš — ondaj si! Pero. (Jezno.) Reci še enkrat tako! (Roke dene v bok in stopi predenj.) V ječi sem se napil čudnega duha. Jovo, nobena kost ni tako trda, da bi ti je ne zlomil. Reci! . . . Jovo. (Pokaže Maro.) Ta naj pove, kaj mislim! Pero. Ne dotikaj se Mare, ne dotikaj se je niti z jezikom! Veš, kaj sem napravil z njim . . . Jovo. To, kar bi jaz! 125 Pero. Da, zvalil se je pod mojo klofuto, in rebro mu je počilo pod mojo peto! fh zato sem moral v luknjo! Da, štirinajst dni sem trpel kri-, vico, ker sem branil svojo hčer! Jovo. Svojo (s poudarkom) pošteno hčer. Pero. Zakaj praviš tako? Jovo. Zato, ker je poštena... kaj morda ni? Mare. Kak jezik ima zdaj! Pero. Pa ga ne bo # dolgo brusil. Jovo. Dokler bom hotel. Pero. Dokler bom jaz hotel, moraš reči. Jovo. Svojemu jeziku sem vendar jaz gospodar! Pero. Pa ne pod mojo streho. 1 '26 Jovo. Pod tvojo streho... Ha, ha! Tvoja streha so oblaki! ' Pero. Jovo, ti nečesa prosiš. Pa veš kaj? (Za¬ viha rokav na desni roki.) ■ Mare. (Skoči k Peru.) Oče, zopet vas bodi zaprli! Jovo. Ha. tako misliš, prijatelj Pero? (Tudi zaviha rokav.) Mislim, da je moja pest močnejša. Tvoji se je posušila moč v luknji, bratec. Mare. (Proseče.) Za Boga, dajta mir! Jovo. Ali se bojiš zanj —- za ljubčka? Pero, Molči, molči! Jovo. (Pahne ga, da odleti na drugi konec sobe in se ujame ob zidu.) Da bi si črepinjo razklal, pošteni oče! 127 Pero. Rajši jo bom tebi, da veš! (Skoči po poleno in ga vrže proti Jov u.) Na! Jovo. »Počene, da ga poleno ne za 1 e n e.) Ali si videla, Mare, ali si videl Mare. (V trepetu.) Ne, ne. ne...! Nič nisem videla! Jovo. (Zbadljivo.) Ljubezen te je oslepila, -kaj? ... Le stoj, pa boš spet pričala na sodišču, kakor si takrat! In vteknili ga bodo spet v luknjo! Pa še danes, pa precej, pri moji veri! (Hoče iti.) Mare. (Z jokom.) Jovo, Jovo! Ne hodi! Jovo. Pa grem, naravnost na policijo grem! A zvečer pridem in te vzamem, Mare! Hudoba! Pero. Jovo. Da, vzamem te, a on pojde pod ključ! (Naglo odide.) 128 Pero. (Hoče za nji m.) Naj si glavo razbije po stopnicah! Mare. (Oklene se ga ob vratu.) O, Pero, ostani, ostani! Bilo bi še večje zlo, še večio zlo! Pero. (Poljubi j o.) O, moje solnce! Mare. Moj Pero! (V objemu stojita da¬ lje časa t j h o.) Pero. (Kakor da se zdrami.) Ali za njim , moram! Mare. Duša moja, ostani, ostani pri meni! V jezi bi napravil lahko kaj hudega... Pero. Ali kaj bO; Mare, kaj bo, če pridejo pome? Mare. Boš videl, da jih ne bo! Pero. (Malomarno.) Če pridejo — pridejo! Kaj mi do tega, samo da te spet imam, Mare! (Pritisne jo nase.) Samo da sem zopet pri tebi! 129 Mare. (S 1 a d k o.) Perc! Pero. O, ti dnevi so bili leta, ko sem bil zaprt! Mare. Meni so bili večnost... Pero. In obupati sem hotel... Mare. V solzah sem jih prebila ... Pero. Pa veseli me vendarle, da sem pretepel gospoda kemika, najsi sem bil zaprt, saj sem bil zaradi tebe, Mare! Mare. Zaradi te ljubezni, te silne ljubezni.. Pero, Tri zdaj ti da mir, praviš? Mare. Da! Teden dni ga tako ni bilo v tvornico Ležal je doma, so pravili, in si zdravil zrahljane kosti! Pero. A mene so bolele na trdi slami. 130 Mare. In to vse zaradi mene, moj Pero! Pero. Zaradi tebe, duša! Pa še več bi pretrpel zaradi tebe, tako te imam rad! ... Umrl bi za radi tebe! Mare. Pa kaj bi jaz brez tebe? Pero., Kako mi je bilo strašno v ječi! Tako strašno, da sem hotel vzeti sam sebi življenje. Mare. O, Pero ! Pero. Glej. to-le sem vzel gospodu kemiku, ^ko sem mu bil sluga v tvornici. (Vzame iz te¬ lovnika stekleničico, napolnje¬ no z belim prahom.) Mare. Pa kaj je to? Pero. Imel je več takega prahu v steklenici, in na njej je bil prilepljen košček papirja, na katerem je bila naslikana mrtvaška glava ... Mare. Pa ni bila v steklenici zaprta smrt? 131 Pero. Da, Mare, smrt. smrt... Vprašal sem go¬ spoda kemika, kaj je ta prah. In dejal mi je: „Strap, prijatelj Pero, hud strup, ki ga je treba malo. da ti je dosti.“ Mare. Pa zakaj si ga vzel? Pero. Hotel sem ga nastaviti mišim, ki tod ro¬ počejo ponoči in nam krate spanje. A v tem so me zaprli. In vzel sem s seboj to belo smrt. Pa da mi je ne bi ukradli, ko so mi pretaknili vse žepe, sem si jo zakopal v brado... A v ječi sem jo večkrat tako tiščal v roki s temnimi mi¬ slimi v glavi... Mare. Pa nisi mislil name? Pero. Da, bila si mi pred očmi svetla in lepa... In zato sem živel... (Vtakne stekle¬ nico v že p.) Mare. Pa kako bova živela sedaj? Pero. Kakor sva: v ljubezni, v silni ljubezni... 9 * 132 Mare. Ne bo mogoče, Pero! božji pot in ko sva bila sama doma? Pero. Jaz na tej postelji, a ti tam... (Pokaže na desno.) Mare. O. Pero! (Objame ga.) Pero. (Strastno.) Mare! ... Mare. Mati bom, mati bom ... a ti boš oče mo¬ jemu otroku! 133 Pero. Mare, Mare! Mare. Kaj bo, kaj bo, Pero?... Pero. V žepu imam smrt... (P 1 a š n o.) grehu. Mare. Da bi umrla, umrla v takem Pero. Kaj hočeva? (Kakor da se nečesa domisli.) Pobegniva! Kam? Mare. Pero. Naj bo, kamor hoče. Mare. Pa brez denarja ... Pero. Pa ga kje ukradem. Mare. Kje? (Kakor da se nečesa do¬ ni i s 1 i.) Pero, moja mati ima danes mnogo denarja! Dobila ga je v loteriji... 134 Pero. In ta denar mora biti najin! Mare. Mati ga ne bo dala. Pero. Morala ga bo! Mare. Ali kako. kako? Pero. Žena moja pije in danes bo gotovo zopet pijana. Mare. Saj je že. In kje je? Pero. Mare. Po denar je šla. Pero. In napila se bo še bolj in spala bo kot panj. Potlej ji pa vzamem denar, in še to noč poi¬ deva. Mare, še to noč! Mare. Ali če je šel Jqvo res po policaje? In če pridejo pote? 135 Pero. Če pridejo, če pridejo... (Mi.sli.) Veš za Jovom grem. pa ga prosim . . . Mare. Da, da! Pojdi, pojdi, da ne bo prepozno! (Začuje stopinje. Preplašeno.) Čuj. Pero, zdaj nekdo prihaja! Pero. (T a k i s t o.) Če so že tu, če so, če so? ... Kata. (Vstopi v ozadju, ko z a g 1 e da Pera, steče k njemu. Pijana je že popolnoma.) O, Pero. Pero! Tu, tu si že! Do-ma si že, moj dečko, moj Iju-ljubček! Saj. saj si mo-moj! (Oklene se ga.) Pero. (Odvije j o.) Po žganju smrdiš, žena. Kata. (Opoteče se.) Ma-malo sem pi-pila. pila! Pa bo-bomo nocoj še pi-pili vsi, vsi! (Vzame iz košarice steklenico vina in jo postavi na omaro.) To bo za vas, za vas, ljudje bo-božji. (Vzame iz košarice ono steklenico, iz ka¬ tere je prej pila.) To pa bo za-zame . . . 136 Vi-vino m i je preslabo, prela-lahko je vino za- zame. (Izkošaricevzame dve sveči.) Da bomo večerjali, večerjali pri luči. (Eno svečo vtakne v svečnik.) To bomo pa jedli, jedli. (Vzame iz košarice n e k a i mesa ter ga vrže v skledo na ognji¬ šču.) To, to bomo jedli nocoj: ti, moj Pero. pa ti. Mare, pa Jovo . . , Pero. Kdo — Jovo? Kata. Da. Jovo pride z Jano k nam, in zaročili ga bomo z Maro, da mu bo žena, žena ... Veš, Pero, da bo žena njegova, žena, žena ... (S prazno košarico gre na desno.) Pero. Kaj je rekla? ... Mare. O. to je prav, to je prav! Pero. Mare! ... Mare. Samo pojdi k Jovu in mu reci, da naj le pride . . . 00 >0 137 Pero. A. razumem, razumem ... (Naglo od¬ ide v o z a d j u.) Kata. (Pride z leve.) Saj ti bo prav. prav tako, moj dragi Pero? Mare. Moža vašega ni več, mati. Kata. Pa kam je šel? (Gre k omari in pije.) Mare. Šel je z doma, pa precej pride. Kata. Maha, haha! (Gre k ognjišču ter ima tam opravek s kuho.) Ma-Mare, prižgi svečo, tema je že . . . In tako. tako plašno mi je, če je no-noč. Mare. (Gre k omari in molče prižge v e č o ter jo postavi na mizo. Ves as je jako nemirna in razburjena.) Kata. Pa vzemi prt iz omare, iz omare ga vzemi tam spodaj je, zadnji prt, ki ga imam. imam 138 še . . . Pa pogrni mi-mizo, da bomo večer¬ jali . . . večerjali pri pogrnjeni mi-zi, mizi . . Mare. (Ore k omari, vzame iz nje prt, pogrne mizo. Nasloni se na okno in g 1 e d a v n o č. M o 1 k. ) Kata. Pa kaj ti je zamrznil jezik, da — da ne govoriš... da nič ne govoriš. Mare? • Mare. (Molči.) Kata. Ha? Pa pij, pij . . . žganje je olje, olje.... vsaj meni, meni že! Vraga! (Reže meso.) Dobro, dobro sem te nabrusila! . . .Ojej. veš, Mare, olje in smetana! Pa naj bo še tebi, da se ti bo razvezal je-jezik... Pij, tam na omari je dosti pijače ... Pij' saj si hči svoje . . . svoje matere -— ne? (Reže meso in ga meče v skledo.) Ha, striček, dobro režeš . . . meso, meso! Prej si rezal črni kruh, ki je bil trd, da je zapel, če sem zadela z njim ob mizo... Zdaj pa meso, meso... Mare, pa nečeš piti? Saj si moja . . . moja hči . . hči. ne? (Nož položi p o 1 e g s e b e.) 139 Mare. (Krat k o.) Žal! Kata. (Obrne se k njej.) Ka-kako, kako si rekla? (Udari se ob čelo.) O. vraga! Zdajle sera se spomnila . . . spomnila sem se nečesa! . . . Mare, pojdi sem! Mare. Kaj bi pri vas! Kata. Ha, bojiš se me, matere se bojiš, kaj, kaj, Mare? Mare. Vas? — Ne vem, zakaj! Kata. Tako. tako! Zdaj jo pa poglej, člo-človek! Kako se dela . . . dela nevedno in nedolžno... nedolžno! (Gre k omari in pije.) Mare. (M o 1 č i.) Kata. Matere ne maraš, kaj? Takšna mati! Mare. 140 Kata. Naj bo taka ali taka: mati je mati! Mare. Mater, 'ki je vsak dan pijana, pa jo nai cenim? Kata. Pa jo moraš! Mare. Ne morem vas! Kata. Ali govori tako otrok, kaj? Ali si pozabila na četrto božjo zapoved? Mare. Ce bi bile vse matere takšne, bi nam Bog ne bil dal te zapovedi. Kata. Tako . . . tako! (V rastoči jezi.) Ti smet, ti smet! Mare. (Razburjena.) Vi ste to, ne jaz! Kata. Kako . . . kako? — Ti. ti vlačuga, vla- vlačuga. (P i j e.) Mare. Kaj ste rekli, mati? 141 Kata. To,.kar si cula! . . . Prej sera bila pri Jani, in Jovo je pritekel domov, od tukaj je pri-pri- dirjal domov brez sape . . . brez sape, pa bled od jeze ... in bled je bil od jeze . . . kakor sem jaz zdaj ... in je rekel, da ne maraš, zanj . . . da mu nečeš biti žena . . . Mare. Resnico je govoril! Kata. . Ha? . . . (Pije.) Pa veš, zakaj ga nečeš? . . . Ha? Jaz pa vem, vsi vragi, jaz vem! (Strastno.) Vem, vem! V resnici, vse vem! Mare. (Molči.) Kata. Kaj? ... Ali ne čuješ, Mare? . 1 . Hči, moja hči . . . ne čuješ. da vem? Mare. Ce veste, pa kaj potlej? Kata. Če je res, pa te ubijem! Čuješ, Mare? Pa me! Mare. 142 Kata. Pa te bom, da, bom te! (Pije.) Ha, naj ie res? Mare. (M o 1 č i.) Kata. Kaj? Je li res? Mare. Da! (Bobna s prsti P o šipi.) Kata. Za Boga! (Opoteče se od omarek ognjišču. Zadene v skledo, skleda v nož, da pade na tla.) Mare! ... (K o zaropoče nož na tleh, se strese, kakor da se spomni nečesa straš- n e g a.) Mare, Mare . . . (Pobere nož in ga stisne v pest ter skrije za hrbet.) Pa še enkrat reci, če je res, če je to res. ha? Mare. Če hočete stokrat: da! Kata. (O prijemlje se in opoteka do vrat.) Ješ, ješ, ješ! . . . (P r i d e d o v r a t in jih zapahne. Gre dalje proti Mari.) Pa še enkrat reci. vražje seme!... Ha? Ješ, ješ! . . . 143 Mare. Pol ure daleč smrdite po žganju . . . Kata. To žganje mi je stopilo v možgane ... kaj imaš s Perom, ha? ... Ti nemarna stvar... ha? Mare. On je moj! Da veste — moj je! Kata. Krišč! (Stopi tikza njo.) Se enkrat mi to povej! Mare. Tisočkrat: moj je! (Obrne se naglo.) Moj, moj!... Kata. (Ko se Mare obrne, ji zasadi nož v prsi.) Na! Pa ne bo več tvoj! Mare. (Pade na klop.) Jezus, mati, ma ... ma ... ti... ti... (Umrje. Pero hoče odpreti vrata.) Kata. (Ko zasliši trkanje na vrata.) Mare, Mare!... Ješ, ješ!... 144 Pero. (Pred vrat i.) Pa zakaj si zaprla, Mare? Kata. Ha, vidiš, slišiš... najprej kliče njo! Pero. (S i 1 n e j e.) Odpri vendar! Kata. (V silnem strahu.) O, Bog, Bog ... (Potegne prt z mize, da pade sveča po tleh in pri tem ugasne. S prtom zagrne M a ro, potem se opoteka v ozadje.) Pero. (Šiloma odpre vrata, da glas¬ no zaškripljejo.) Strela! Jova nisem dobil, a tu me ne marate pod streho! . . . Pa zakaj nimate luči? Mare, kje je Mare? Kata. (Sloni ob zidu.) Kaj vem ... Pero. . Prižgi luč! Kata. Padla mi je na tla. 145 Poberi jo! Pero. Kata. Ne vem, kje je. Pero. Išči! (Potegne jo od stene, da pade na kolen a.) Išči! Luči hočem! Kata. Saj je tam na omari še ena sveča. Pero. Pa ono prižgi! Kata. (Vstane, gre k omari in prižge svečo. Vtakne jo v prazno stekle- n i c o.) Pero. (Medte m.) A kje je Mare? Kata. Ne vem, Pero ... Pero. Saj si bila doma... kje je? .,. Kata. (V silni zadregi.) Pero, ne vem ... Pero. Ti veš! ... (Prime jo čvrsto za roko.) Kje je, kaj? ... Pa roka ti drgeče ... in 146 (Gleda po sobi.) Mare!... (Zagleda jo n a k 1 o p i. P o k r i t a j e s p r t o m. Naglo plane tja in potegne prt z nje, da se zgrudi na tla.) Za Boga, Mare, Mare! (Skloni se k njej. Med¬ tem je sedla Kata na klop pri ognjišču. Trese se mrzlično.) Mare! ... In krvava si, in nož je tu na tleh in krvav je!... Mare, pa kdo ti je prebodel srce? ... Mare! ... Moja Mare!... (Zgrabi nož in naglo vstane. Steče proti Kati.) Ti si jo, ti si jo! Kata. Pa zakaj mi je zavedla moža? ... Pero. Pa boš tudi ti umrla. (Zavihti nož.) Kata. (Stisne se v grbo, zaječi.) Ješ! Pero. (R o k a m u o m a h n e.) Pa ne s tem nožem! Ne s tem, ki se je kopal v njeni krvi! Tabo zame, zame! (Nož dene v žep.) Zate imam drugo smrt... Kata. Smrt... smrt ...(Vstane in hoče k vratom.) 147 Pero. (Vzame s t e. k 1 e n i č i c o iz telov¬ nika in se vstopi pred vrata.) In žganja daj sem, brž! Kata. Smrt.. . smrt... Pero. Daj žganja, pravim! Sicer ti s polenom razkoljem glavo! Kata. (Vzame steklenico žganja z omare in jo opotekaje nese Peri.) Na .. . na . . . Pa me pusti, da grem . .. Pero. Saj pojdeš precej, pa k vragu pojdeš v kotel. (N a t r e s a v žganje strup.) Pa bos prej to izpila, da se pijana prebudiš v večnem ognju, da te bo bolj žejalo... Bilo je namenjeno mišim in podganam, pa bo tudi zate dobro... (Potrese steklenico.) Na, pij, zver — mati! Kata. (Bega po sobi.) Ne, ne, ne ... Pero. Pij, pravim, na, pij. pij izlepa! (Stopa za njo.) 10 * 148 Ne, ne, ne! Kata. Pero. Pa boš, pri moji veri, pila pa boš! (IJ j a ni c jo. Roke ji sklene na hrbtu ter jo tako drži t e s n.o ob sebi. Z desnico ji vliva šiloma žganje v usta.) Na. na, divja mačka! Kata. glavo in vpije.) Ješ, ješ! . Pero. pride vate! (Prime jo z glavo in ji vlije vse usta.) Zdaj imaš dosti! Kata. (Pade na obraz in se vije po tleh.) Hu, hu, hu ... Smrt, smrt... (V tem začuje Pero zunaj hojo in govor¬ jenje.) Pero. (Prestraši se.) Zdaj pa gredo, pome gredo ... Pa me ne bodo dobili ...(Bega po sobi, .kakor bi kaj iskal.) Ne bodo me dobili živega! (Prime se za žep. Strese se in vzame nož iz njega.) Kopal si se v njeni krvi, pa se boš še v moji! . . . 149 (Naglo m a si prereže vrat. Opo¬ teče se do mize, tam se zgrudi na stol. Glava mu omahne na miz o. Z desno se prime za glavo, leva mu visi ob stolu. V njej krčevito sti¬ ska nož. Hrope in grgra. T u i n t a m ves zatrepeče. Naposled mu pade nož iz rok e.) Jana. (V s t o p i z .1 o v o m.) Torej sva prišla .. . (Ozre se p o sobi. V gr o z i.) Jezus Kristus Nazarenski! Jovo. (Plane k Mari.) Mare! . . . O, joj! Moja Mare je mrtva! Zavesa. Dolina solz: I. Dva svetova.5 — 41 II. Dediščina.43-77 III. Trpini.79—149 Učiteljska knjigarna v Ljubljani ess Frančiškanska ulica št, 6. priporoča nastopne Ganglove spise: Pisanice. Pesmi za mladino. Slava Prešernu! Spominski spis. Zbrani spisi za mladino. I. zv: Pripovedni spisi. — II. zv.: Pripovedne pesmi.—III. zv.: Pripovedni spisi. — IV. zv.: Pripovedni spisi. — V. zv.: Vinski brat, povest. — VI. zv.: Pripovedni spisi. Iz luči in teme. Zbirka pesmi. Moje obzorje. Zbirka pesmi. Materine sanje. Dramatična slika v 1 dej. Sin. Drama v 4 dejanjih. Sad greha. Drama v 4 dejanjih Dolina solz. Tri enodejanjke: I. Dva sve¬ tova. — II. Dediščina. — III. Trpini. Veliki trgovec. Povest. Trije rodovi. Dogodki iz nekdanjih dni. Beli rojaki. Novele.