LJUBLJANA, A septembra 1949. SSoSMm plafetta ? eskvtot Posameaae «evtt* 3 R Ž A Vj N O P M V, E N S T V, O V. ATLETIKI Šegedta če postavil dresi nalbeliii ietošaB rezultat na svetu g: 06,2 na 3600 m z ispre torni i Nekaj prizorov s kole-sorske djrk% »Po Mr va t-ski in Sloveniji« V petek se je pričelo v Beogradu prvenstvo Jugoslavije v atletiki, na katerem nastopajo vsi najboljši jugoslovanski atleti. V prvih dneh tekmovanja je bilo doseženih nekaj zelo dobrih rezultatov ter novih rekordov. Mira Tuce iz Mostara je postavila nov rekord v teku na 800 m s časom 2:20,6, Celjan Matija Hanc nov slovenski rekord v teku na 1300 m s časom 3:55,4 ter član ljubljanskega Miličnika Pavšič nov slovenski rekord v teku na 5000 m. V ostalem so se odlikovali še Račič, Sabolovič m Stankovič v teku na 490 m, Brnad v teku na 100 m in skoku v daljino, Sarčevič v metu krogle, Zagorc v troskoku ter Radosavljevičeva v metu kopja, ki je z metom 37,96 postavila najboljši letošnji rezultat. Rezultati so naslednji: 110 m z zaprekami (finale): Zurko-vič 15,6, Srp 16,0, Rebula 16,0, Cipčic 16,2, Zupančič 16,2, Subelj 16,3. Skok v višino (ženske): Knez 145, Gradišar 140, Krizmanič 140, Antel 135, Posinek 135, Stipek 135. 400 m (moški — finale): Sabolovič 48,6, Račič 49,4, Stankovič 49,6, Re-lja 50,0, Kralevič 50,2, Radulovič 51,3. 100 m (ženske — finale): Butja 12,9, Šumak 12,9, Bogič 13,3, Rehar 13,5, Kalember 13,7, Bajič 14,0. 1500 m (moški): Ceraj 3:55.0, Hanc 3.55.4, Mikuška 3:57.6, Štritof 4:00.6, Pavlovič 4:01.4, Tomič 4:04.0. 80 m z zaprekami (ženske): Posinek (Ki) 12,9, Seb (»Sloboda« — Varaždin) 13.0, Madar (Sp) 13.1, Knez (KI) 13,2, Varmuža (Sp) 13,7, Cipek (I80013m' (ženske): Tuce (»Velež« 2:20,6 (nov državni rekord), Debar (KI) 2:25.2 (izenačen rekord Slovenije), Grabar (Ki) 2:28,6- Canadi (Sp) 2:28,9, Safer (Dinamo — Zagreb) 2:32,4, Maurer (M) 2:37,4. Met diska (moški): Žerjal (P) 47,95, Krnjaič (Sloga — Novi Sad) 42,64, Marčelja (M) 39,90, Rebula (P) 39l30, Kolarcv (Sombor). Troskok: Zagorc (KI) 14,07, Serčic (P) 13,76, Rajčič (Sp) 13,72, Petrano-vič (P) 13,62, Djordjevič (Dinamo . Pančevo) 13,24, Miličevič (CZ) 13,23. 010 m: Brnad (P) 10,9, Jovančic (CZ) 11,0, Pecelj (CZ) 11,0, Stevanovič (P) 11,2, Relja (M) 11,4, Popov (ma, V delu ima še razširitev kuhinja. Z vnemo in požrtvovalnostjo ee je društveni odbor lotil velikih del na Komni: postavitvi daljnovoda od nove hidroeen-trale pri Savici db Komna ter graditvi vzpenjače za prevoz materiala, Komna bo s to ureditvijo močno pridobila: vprašanje vode bo odpadlo, razsvetljava bo zanesljiva in cenejša. Materija! z& ta dela je v glavnem že zagotovljen, za delovno silo pa bo društvo prihodnje mesece organiziralo planinsko brigado, ki bo opravljala .vsa dela pri izsekanju trase, postavitev drogov itd. isvzernši •trakovne tehnične montaže predvidenih naprav, I. M, Strelske zveze Jugoslavije. V JARŠAH PRI LJUBLJANI »Pionirji niso bili še nikoli takšni kot so sedaj, odkar so vključeni v strelske družino. Tovarištvo, ukaželj-nost jim je vse,8 je izjavila učiteljica iz Jarš. Strelska družina v Jaršah je najboljša v Sloveniji. Prva je zgradila svoje lastno strelišče. Kjer so danes lepo splanirana proga, tarče in ležišča, je bilo še pred nedavnim smetišče. Najbolj delavni so bili pionirji. S smetišča so zbirali staro železo, cunje In steklo in ves material odvažali! Smeti so zvozili in kmalu je bila jama obi-ščena. Strelišče je dolgo 100 m, a dvakrat tedensko iahko vidiš pionirje in člane pri treningu. Strelska družina iz Jarš upa. da bodo njeni člani dosegli na strelskem prvenstvu Slovenije lepe uspehe, plod trdega dela ... Toda poglejmo malo razvoj Strelske zveze Slovenije. ’ Osnovala se je leta 1945 v sklopu FZS. Današnji podpredsednik, znani mednarodni mojster Pero Cestnik, je strelsko organizacijo vodil tudi takrat. 1948 leta je postala Strelska zveza samostojna. Danes koraka od uspeha k uspehu. Ima že 240 družin s 14.500 člani, a preteklo leto jih je bilo komaj okrog 5000. Obiskali smo tov. Strle Mirota, sekretarja Strelske zveze Slovenije. »Prihodnje leto bo imela Strelska zveza najmanj 25.000 članov.« »Kakšne koristi prinaša strelski šport?« »O tem smo že mnogo govorili. Nudi pomoč predvojaški vzgoji mladine, razvija fizične in moralne lastnosti. Z vsem tem v zvezi je dvig obrambne moči naše države. »S kakšnimi kadri razpolagajo slovenski strelci?« . »Znani so naši strelci kot Pero Cestnik, eden najstarejših, Planinc Franc, Mihorko Milovan ln Delorenco Edi. Toda tudi mlajše kadre imamo. Raz- V petek 26. avgusta se je začelo v Amsterdamu evropsko prvenstvo v veslanju. V tekmovanju prvega dne so sodeloval tudi naši predstavniki. Dvo-jak s krmilarjem (Horvatin, Ristič, Baiič) in četverec brez krmilarja zagrebške Mladosti (Husjak, Pavlenč, Debenjak). Naš Dvo.iak s krmilarjem je v pred. tekmovanjih prišel v finale, medtem ko je četverec izpadel. V nadaljevanju tekmovanja so tekmovali naši veslači z Italijo. Holandsko, Dansko in Belgijo. Takoj s starta eo povedli Italijani. medtem ko je naš čoln plaval vzporedno z Danci, Belgijci in Holandci. V višini 250 m eo se Italijani vili se bodo v odlične strelce. Jere Anton iz Litostroja, študent Kuštrin Mihajlo, Celjan Tržan Slavko in drugi.« »In tovarišice?« »Imamo dobre strelke, predvsem v Mariboru, Celju in Ljubljani. Z razliko od ostalih republik, predvsem Srbije in Hrvatske, imamo same mlade, neizkušene strelke, M pa imajo velike možnosti razvoja. Vendar se zaradi tega nismo mogli uveljaviti v ženski konkurenci. Srbija ln Hrvatska razpolagata pa s starejšimi renomiraninti strelkmi, ki v naših ne najdejo konkurence. Toda le malo še pa se bo razmerje sil verjetno izpremenilo. VELIKI USPEHI SLOVENSKIH STRELCEV V DRŽAVNEM MERILU Vsa država pozna naše strelce: Cestnika, ki je pred kratkim postavil v Arandjelovcu nov državni rekord, Mihorka, Planinca in Delorenca. Uveljavljajo se tudi mlajši. Na prvem večjem tekmovanju tega leta so na strelišču na Dolenjski cesti v Ljubljani imeli največ uspeha naši strelci. Toda poglejmo samo naslove v naših časnikih. »Na prvom večem takmičenju najviše uspeha imali so strelci Slovenije,« piše »Naš Šport«. Naši strelci so zmagali v hudi konkurenci s srbskimi in hrvatskimi strelci. »Ljudska pravica«: »Slovenija zmagala v strelskem troboju.« In o naših internih tekmovanjih čitamo: »Strelske tekme v proslavo obletnice kongresa KP Jugoslavije v Ljubljani. »V Kranju so tekmovali slovenski strelci,« in še mnogo drugih naslovov, ki pričajo, da se je strelski šport v naši republiki zelo razširil in da je postal zelo popularen. Na prvenstvu Slovenije pričakujemo velike borbe, a presenečenja niso nemogoča. Težka je pot strelca k uspehu in zmagi. Dolga leta trenirajo mojstri, ki dosegajo vrhunske rezultate. Vera v uspeh je važen predpogoj. Naši strelci se tega zavedajo in se pridno pripravljajo na težko preizkušnjo. ki jo prestajajo. Prvenstvo Slovenije se je začelo danes, a trajalo bo ves teden. Kakšni bodo končni rezultati? Vsi se trudijo in hočejo doseči čim več, a mi jim želimo mnogo uspeha! oddvojili za dolžino čolna. Dane! so bili še vedno v Isti višini, medtem ko so Holandci in Belgijci zaostali za našmi za pol dolžine čolna. V višini 500 m je nag čoln dohitel Italijane ln skoraj polnih 250 m so se borili z Italijani za vsak centimeter. Toda naši so začeli popuščati. Italijani so ta trenutek izkoristili In zopet prišli v vodstvo za, polovico dolžine čolna. Do 1500 m ,1e bil vrstni red tale: Italijani za pol čolna spredaj, za njimi naši ln za pol dolžine za našimi Danci. Pred ciljem so naši tekmovalci popustili in prišli na cilj četrti za Italijo, Dansko ln Belgijo. Mihorko Milovan, eden izmed naših najboljših strelcev s specialno puško &Sa veslaškem psnrenstvu Evrope je naš dvoj sak s krmilarjem zasedel četrto mesto Športni fen v Kamniku V dneh od 26. do 28. avgusta Je sin. (likalno športno društvo Kamnik orga’ nlziralo svoj prvi, zelo dobro uspeli športni dan, na katerem so nastopile vse sekcije društva. Pričetek in otvoritev športnega dneva je bilo v petek ob 16 z balinanjem. Nastopile so sledeče ekipo: Baza cest (Kamnik). SŠD Kamnik, Zveza borcev Kamnik, ln Duplica. Zmagala je v ostri konkurenci ekipa »Baze cest«, drugi pa Kamnik. Zvečer ob 20 se je pred približno 600 gledalci vršil boksarski dvoboj Litostroj : Kamntlc. Zmagala je zasluženo TA sekcija Kamnik, z rezultatom 8:4. V soboto 27. avg. bi se moral odigrati na-mizno-teniškl dvoboj Litostroj : Kamnik, toda gostje vsled neznanih vzrokov niso prispeli. Zato se je odigral dvoboj med podjetjem »Kamnik« in SŠD Kamnikom. Zmagali so člani SŠD Kamnika. Dvoboj se je končal z rezultatom 8:7 za BSD Kamnik. Najboljša Igralca sta bila Žvokelj In Podobnik pri članih, in Dokožič pri mladincih. Ob 20 so se vršile plavalne tekme za prvenstvo Kamnika. Tekmovanje je bilo dobro organizirano in so bili kiju b malemu bazenu doseženi dobri rezultati. Tekmovanja se je udeležilo 57 tekmovalcev. Tehnični rezultati: Člani: 100 m prosto: 1. Stelo Jernej 1.21.4; 2. Žvokelj Janez 1.23 .00 ; 100 m prsno: 1. Stele Jernej 1.28.2, 2. Kor. daš Ivo 1.28.8. Članice: 5 S ra prsno: 1. Križ Neda 0.54. 2. Trpine Dragica 0.56. Mladinci: 58 m prosto: 1. Koželj Vido 0.43.6. 2, Kostan Zvone 0.47-5; 58 m prsno: 1. žargaj Tomo 0.54.2, 2. Kramar Nino 0.55.2. Mladinke: 58 m prsno : 1. Stele Marta 0.59.9, 2. aVvpetlč Marija 1.04, 3. Pleteršek Majda 1.05.1. Pionirji: 29 m prosto: 1. Bogataj Janez 0.23.8. 2. Marn Marjan 0.23.8; 29 m prsno: 1. Lavrič Jože 0.27.5, 2. eBrgant Marjan 0.28.5. Pionirke: 29 m prsno: 1. Drnovšek Silva 0.33.2. 2. Bergant Cirila 0.40; 39 m hrbtno: 1. Bergant Cirila 0.42.6, 2. Drnovšek Silva 0.46.4. Člani: štafeta mešano: 3X58 m: 1. 2.08.S. 2. 2.12.5. Mladinci: štafeta: mešano: 3X29 m: 1 1.09.4. V zaključku so tekmovalci Izvedli nekaj propagandnih skokov. Za plavalno tekmovanje ej vladalo v Kamniku veliko zanimanje In se je na kopališču Zbralo čez 500 gledalcev, kt so z zanimanjem sledili poteku. V nedeljo 28. avg. je bil ob 9 tradicionalni štafetni tek po Kamniku, ln sicer vseh sindikalnih podružnic, aktivov in društev. Zmagalo je moštvo SŠD Kamnika, s časom u.ol. druga štafeta, je bila iz Domžal, s časom 5.59, tretja in četrta pa. je bila Sta. feta iz »podjetja Kamnik«. Moštvo SŠD Kamnika si-je osvojilo prehodni pokal OSS. Teki na 60 m, mladinci: 1. Belšak, Domžale 8,5. 2. Rosian Zvone, Kamnik 5.8, 3. Svetlin, Domžale č. Teki 103 m, mladinci: 1. Belšak, Domžale 12.9, 2. Cerer. Duplica 13.1, 3. Svetlin. Domžale 13.3. Popoldanski spored so otvorilt nogometaši, in sicer mladinci Slovan (Ljubljana) : Kamnik. Tekma se je pričela ob 14. Mladinci Kamnika so zaigrali zelo požrtvovalno in zmagali nad tehnično boljšim moštvom Slova. na z rezultatom 3:1 (2 :1) za Kamnik. Sledila je tekma med I. moštvom Slo. vana (Ljubljana) : Kamnik I. Prvi polčas tekme je prevladovalo moštvo Kamnika, dočim je drugi polčas bil boljši Slovan. Izid tekme je bil 3 :3 (1:3). Tekmi je sodil tov. Zore iz Ljubljane. Gledalcev okoli 400. Ob 17 bi se moral odigrati dvoboj v odbojki, a nasprotnik. iz Ljubljape ni prispel. Zato se je odigral dvoboj med člani in mladinci, in sicer z rezultatom 3,0 za člane. Ob 20 zvečer je bila v kopališču športna zabava ter s tem tudi zaključek športnega dne v Kamniku. Vse pohvale vreden je zgled TD Kamnika, ki je športnemu društvu vsestransko pomagalo, tako da se je program v vseh prireditvah zadovoljivo iztekel. Hajduk v Avstraliji Zopet dve zmagi Nogometno moštvo splitskega Hajduka, ki z velikim uspehom že delj časa gosteje po Avstraliji, s« ja pretekli teden pomerilo še z dvema nasprotnikoma 1“ tudi tokrat so bili Jugoslovani v obeh tekmah zmagoviti. Davnajsto tekmo so igrali preti Ipsvvich-u, katerega je Hajduk učinkovito premagal. V naslednji tekmi je igral Hajduk proti reprezentanci Novega Južnega Wal»sa, katero so Splitčani prav tako prepričevalno premagali. To je bila r c važna tekma, prvo tekmo pa je Hajduk zmagal s 3:L Vsi avstralski listi še nadalje posvečajo mnogo pozornosti in hvalijo Igro Jugoslovanov, ki je po njihovem mnenja ne.nadkriljiva. »Vsi igralci prikazujejo moderen nogomet, od katerih se moramo marsikaj učiti,« pravi eden izmed športnih dopisnikov največjega avstralskega časopisa. Najnčinkovitejša Je nedvomno napadalna vrsta, kateri doslej še nobena obramba avstralskih klubov ni bila kos. Največ uspeha beleži še vedno stari »as« M&tošič. pa tudi Drvodelič, Vukas in Andrijaševič ne zaostajajo mnogo ra njim. Rezultata tekem: Hajduk : Ipstcich 4:0 Hajduk : repv. Južni IVales 4 :1 10 nmhoišših slovenskih atletov (Nadaljevanje.), KLADIVO 40.41 Miler J (E) 36.30 Peterka (KI) 34.20 dr. Hlad e (2 L) 33.04 Golc (KI) 32.45 Roš (E) 31.11 Lešnik (2 M) 29.75 Špindler (E) 28.50 Filipič (Z M) ZENSKE 100 m 13.1 Petauer (KI) 13.4 Cerer (E) Rehar (KI) 13.5 Posinek (KI) 13.9 Knez (KI) Majcen (KI) Pustinek (L) 14.0 Repovž (KI) 14.2 Kumerc (ZM) 14.3 Vrhovnik (E) Berčič (ZL), 200 m 27,7 Rehar (KI) 28.0 Cerer (E) 28.4 Petauer (KI) 293 Kumerc (ZM) 30.1 Menard (E) 30,3 Muraus (ZM) 30.6 Lužnik (Sg) 31.2 Kregelj (E) 32.9 Sinrajh (Sg) 800 m 2:26,9 Bebar (KI) 2:28,9 Grabner (KI) 2:32,6 Repovž (KI) 2:37,1 Šebenik (E) 2:39,0 Muraus (ZM) • 2:39,2 Lužnik (Sg) Nadaljevanje na 3. strani Naši nogometaši v inozemstvu — ©d zmage do zmage Uspehi Crv. zvezde Nogometno moštvo Crvene zvezde iz Beograda je konec avgusta odpotovalo lia gostovanje po Belgiji, Franciji in Luksemburgu, kjer nastopa z velikim uspehom proti tamošnjiin nogometnim klubom. V štirih dosU-j odigranih tekmah so Beograjčani izvojevali tri visoke zmage in en neodločen rezultat. Prvo tekmo je Igrala Crvena zvezda v Belgiji proti Sporting klubu (Gharle-roi) in ga je premagala z d vosov j (črnin rezultatom. V naslednji tekmi so se pomeril: z moštvom Antwerpna, toda zaradi nepazljivosti napadalnih igralcev se je tekma kljub premeči gostov končala neodločeno. V začetku preteklega tedna pa je Crvena zvezda gostovala v Franciji, kjer se je pomerila proti Gironde Bordcauvu, katerega je premagala z visokim rezultatom. Pretekli. četrtek pa so nogometaši Crvene zvezde gostovali v Luksemburgu in odigrali tekmo z klubom Union. Kljub okrepljenemu moštvu, so gostje prepričevalno premagala nasprof ' ' * drugem mestu v lestvici. K velikim uspehom Partizana in Hajduka se je pridružila tudi Crvena zvezda, ki s svojimi zmagami dokazuje, da vsi ti uspehi niso po naključju, temveč rezultat napredne fjzulture v novi Jugoslaviji. Že rezultati govore, da je najboljši del močiva napadalna vrsta, kjer z velikim uspehom nastopa tudi kot gost Čajkovski II, član zagrebškega Dinama, Rezultati tekem so tile: Crv. zvezda : Sporting 10:0 Crv. zvezda : Anttcerpen 1:1(1 : O) Crv. zvezda : Gironde Bordeaux 9:2 Crv. zvezda : Union 8:1 Trd in sistematičen trening Je potreben, preden se desežejo zmage in uspehi Zaradi razvoja alpinistike se je leta 1925 osnoval hrvatski turistični klub »Slijeme«, ki mu je predsedoval dr. Svetišič. Klub »Slijeme« je intenzivneje gojil alpinistiko in po pravilih je bil smoter kluba, »da dvigne duševni in telesni nivo svojih članov, da jih tudi etično vzgaja v borbi s prirodo in da jih osamosvoji v etičnem, moralne min socialnem pogledu, vzgajajoč ljubezen do domovine in društvenost med člani na bazi demokracije«. Z nalogo, dvigati tovarištvo in vzajemno pomoč med člani ter negovati telesno in duševno vzgojo istih, se je tega leta organizirala nova planinska organizacija »Runolist« v Zagrebu, česr posledicaje bila cepitev zdravih sil mladih alpinistov. Od leta 1892 je deloval v Bosni in Her cegovini »Turištički klub«, ki pa je imel malo število članstva. Leta 1921 se je pojavilo v Sarajevu »Društvo planinara v Bosni in Hercegovini«. Poglavitni smoter društva je bil v odkrivanju prirodnih lepot, posebno v okolici Sarajeva, kasneje pa tudi v Durmitoru, kjer so iskali novih dostopov. Zelo agilen in delaven je bil Branimir Gušič, ki je izdelal prvi jugoslovanski alpinistični film »Durmitor«. Poleg tega društva pa sta delovala spodaj še dva turistična kluba »Kosmaj« in »Romanija«. V Dalmaciji se je leta 1889 osnovalo društvo »Libumija« v Zadru. To društvo si je postavilo za cilj poleg pogozdovanja in urbanistike tudi spoznavati tujce s krasotami in znamenitostma Dalmacije ter tamoSnje gore znanstveno preiskati Vzporedno z »Liburoijo« se je porajalo leta 1910 »Planinarsko i turističko društvo Mo-sor u Poljcima«. Obe društvi sta se leta 1925 v Splitu fuzionirali v primorsko planinarsko društvo »Dinara«. Število čianev se je sukalo okrog 120. Častni član »Libumiie« Alfonz Pavič je v tem času izdal znano monografijo »Mosor«. Na pobudo srbskega geološkega društva se je leta 1902 osnovalo »Srbsko planinarsko društvo«. Stelo je le 'jm Stran 2 mmm Fred prvim .»Planinskim tednom** 1% sgod&vim<0 slovenskega pisanmsiva (Konec) kakih 60 članov, večinoma intelektualcev. Razen razgledne kule na Avali ni naredilo ničesar pomembnega. Leta 1925 je zgradilo dom na Avali in pri tem je tudi ostalo. Bolje delovalo društvo »Fruška gora«, iti je imelo v sklopu štiri podružnice z 12400 člani. V Sarajevu se je leta 1905 osnovalo še turistično društvo »Prijatelj prirode«, ki je zelo dobro delalo. Poskušalo je v svoje vrste pritegniti tudi delavski razred. Fo prvi svetovni vojni se je isto društvo pojavilo tudi v Hrvatski in Sloveniji. Zaradi večine članstva iz vrst delavskega razreda je iblo to društvo najnaprednejše in je imelo na član.e tudi politični vpliv v duhu marksizma-leninizma in so ga zato tedanje oblasti ovirale pri delu. Najmanjša planinska organizacija je bilo 1929. leta osnovano palninsko društvo v Bitolju, ki pa zaradi velesrbske politike ni moglo dobiti kontakta z narodom in zato ni prišlo do aaktivnejšega delovanja. Dejansko so bila pl«ninska društva pri jugoslovanskih narodih preje osnovana kot v Sloveniji, vendar je brez dvoma slovensko planinstvo odigralo v zgodovini jugsolvanskega planinstva zelo pomembno vlogo. Kot prvega domačega planinca lahko smatramo grofa Hohenwarta, ki je že leta 1794 poselil Stol v Karavankah in se poskušal vzpeti s slovenskim pesnikom Vodnikom na vrh Triglava. Prtu Slovenec je kot planinec dosegel vrh Triglava leta 1808 kaplan Ivan” Dežman iz Bohinja, a nekoliko dn ikasneje prvi slovenski pomembni alpinist Valentin Stanič, katerega lahko smatramo kot prvega alpinista sploh, ker je zahajal v gore brez vodiča. V Ljubljani se je leta 1871 osnovalo majhno društvo »Družba ljubiteljev gor«, kateremu je načeloval tiskar Otmar Bamberg (po njem se imenuje Bambergova pot čez Pleme-nice). Društvo je bilo naklonjeno Nemcem. Nemški nacionalistični val se je pomikal vedno bolj proti jugu in DOAV je pričel uporabljati naše gore v svoje germanske osvajalne namene. V Celovcu, Ljubljani in v Celju so se osnovale filiale DOAV, katere so začele graditi planinska pota in domove. Gore na slovenski zemlji so bile nemške, vsi napisi, medsebojni jezik planincev, vsi prvenstveni vzponi na vrhove so bili nemški. Slovenci se še niso prebudili in so capljali polagoma za svojim nemških gospodarjem, a bili so veseli nad lepo izdelanimi potmi in akžipoti. Izjemi sta bila France Kadilnik in dr. Henrik Tuma. Posebno poslednji, katerega lahko uvrščamo med ustanovitelje slovenskega alpinizma, je pričel stopati kot prvi na vrhove in Nemcem odvzemati slavo. Tako se je v začetku pooplnoma sam boril proti nemškemu navalu. Troje mladih planincev, trgovskih pomočnikov, ki so redno posečali gore, so prvi spoznali nujnost obrambe, proti nemški agresiji z ustanovitvijo slovenske planinske organizacije. Na izletu na Stol so si leta 1893 obljubili, da ne odstopijo prej, dokler ne osnu-jejQ take organizacije. Hitro so pri- čeli širiti to misel ter so imeli leta 1883 v svojih vrstah toliko ljudi,- da so mogli izvesti ustanovi občni zbor, ki je dal »Slovensko planinsko društvo«. Dr. Henrik Tuma karakterizira osnovanje SPD popolnoma točno, ko pravi: »Med ustanovitelji društva so bili inž. Htrasky, prof. Rutar, Anton Mikuž in drugi, vendar ni bil nihče izmed njih niti tedaj, niti kasneje planinec. Nudili so samo svoja imena, vendar so še nadalje ostali trgovski pomočniki, uradniki, dijaki, a manj intelektualci iz višjih krogov.« SPD se je krepko lotilo dela. Naravno, da društvo ni bilo nosilec kake posebne planinske ali celo alpinistične ideje. Njega ni priklicala k življenju ideja planinarjenja. Za to stvar tedaj Slovenci še niso dozoreli, vendar je tehnično stran dobro izpolnjevalo in postavilo tako s svojim delom močan branik proti nemški agresiji. Zaradi tega je bilo delo SPD izrazito nacionalno kot tedanji slovenski živelj, sploh. Gradilo je pota, vzbujalo v ljudel zanimanje za gore, izgrajevalo domove in uvajalo slovenski jezik v planinstvu. Leta 1895 je pričel izhajati »Planinski Vestnik«, ki je v vseh letih do danes prinesel ogromno dobre planinske literature. Kasneje je pričela z nastopom novih sil prodirati v SPD ideja planinstva in alpinistike. K temu je ogromno pripomogel dr. Henrik Tuma. Prišla je prva svetovna vojna, ki je bila prelomnica za slovensko planinstvo. Naše gore so postale popolnoma slovenske. Nastopila je mlada generacija, ki je prinesla v planinstvo nove revolucionarne ideje, menjala planinstvu obliko in vsebino. Prvotna osnovna naloga SPD je bila s tem dokončana, v društvu so se pričele pojavljati reakcionarne sile. Polagoma je padlo na stopnjo običajnega turističnega društva. Zaradi tega se je nujno morala pojaviti druga organizacija. nositeljica novih mladih idej v planinstvu in alpinistiki. Mladino niso več zadovoljevale izdelane poti, iskala je več, skušala je dvigniti slovensko planinstvo na nivo sosednjih naprednih narodov. Ta volja je rodila turistični klub »Skala«, ki je zahteval za vstop v društvo že neko alpinistično kvalifikacijo. Slovensko planinstvo je zavzelo velik razmah in vključilo široke množice vseh poklicov in razredov. Do zloma stare Jugoslavije je postalo planinstvo last širokih množic slovenskega ljudstva in se je zaradi tega moglo pojaviti tudi v ostalih panogah kulturne dejavnosti, posebno v slikarstvu in literaturi. Pojavili so se pomembni slikarji planinskih motivov kot Hodnik, Koželj, Klemenčič in Deržaj. Z velikim naporom je bilo izdelanih dvoje filmov »V kraljestvu Zlatoroga« in »Triglavske strmine«. V zvezi s širokim razmahom planinstva v Sloveniji imamo vendarle premalo število umetnostne literature. Od starejših moremo uvrstiti sem Aškerčev »Zlatorog«, Finžgarjev epos »Traglav« in kmečko povest Juša Kozaka »Beli mecesen«. V poslednji dobi pred vojno se je pojavila čista umetnostna literatura, od katere so važnejša dela Janeza Gregorina v revijah in samostojna Režkova dela »Svet med Grintovci« ter Bučarjevi poskusi planinske povesti »Cez steno« in alpinističnega romana »Koča na robu«. V letih 1925—1949 moremo beležiti dokaj lep vzpon slovenske alpinistike. Po smrtnem padcu dr. Juga, ki je bil odraz nove jugoslovanske planinske generacije, so naši alpinisti osvajali vrh za vrhom, steno za steno. Nemci so še poskušali postavljati v naših planinah prvenstvene vzpone in pomembne variante, vendar jim je aktivnost naših alpinistov te namere preprečevala. V razvoju slovenskega alpinizma lahko naštejemo nekaj najpomembnejših imen: dr. S. Tominšek, Joža Cap, dr. Miha Potočnik, Pavla Jesihova, Mira-Marko Debelakova, Sandi Wisiak, Uroš Zupančič, M. Frolich. V Grintovcih so se posebno udejstvovali Vinko Modec, Boris Režek, Janez in Miro Gregorin, Fran- ce Griinfeld in France Ogrin. To so najpomembnejša imena poslednjih let pred drugo svetovno vojno. Poleg njth in za njimi bi mogli našteti še desetine in desetine alpinistov, ki so krčili nove poti planinskim množicam. Tak je bil razvoj do fašističnega napada na Evropo. Radostno planinstvo je zamrlo, ojekleneli rod jugoslovanskih planincev je v veliki večini šel v borbo proti okupatorju kot aktivisti, kurirji in partizanski borci. V gorah se je začul namesto pesmi klina in cepina zvok osvobodilne puške. Mnog planinci so se v tej borbi prekalili, mnogi so napojili naše gore s svojo krvjo. Borba je šla na življenje in smrt, dokler ni bila fašistična sodrga uničena do kraja. Po zmagi je nastopial nova doba, doba socialistične izgradnje. Družba se menja v korenu pod vplivom novega časa in novih pogojev. Revolucionarne pozitivne sile so zavzele pravilno linijo v vseh kulturnih panogah in zbrisale ostarelo rjavino in pričele graditi novo zgradbo, odgovarjajočo novi dobi in novemu človeku. Tudi naše planinstv je doživelo iz-premembo v korenu. Po svojih zunanjih in notranjih oblikan mora odgovarjati duhu delovnih množic. Poseb-no,Pa ,terja čas črtanje vsakega idealiziranja in beganja v prirodo kot pobega pred samim seboj in pred družbo v cilju pozabljenja na vse, kar se nanaša na realno stvarnost. Pri nas se ustvarja nova družba na meji imperialistične Evrope. Oči delovnih množic v svetu so uprte v nas in čakajo novih idej in pozivov. V planinstvu lahko preidemo v vodstvo. Planinstvo bodočnosti bo dejavnost človeka na reelnih osnovah in jačanja telesa in duha s spoznavanjem resničnih odnosov in odraza razmerja med človekom do prirode ter osvajanje dognanih zakonov materije, Na nas planincih leži, kako bomo čez dvajset ali trideset let pisali zgodovino jugoslovanskega planinstva in alpinistike od osvoboditve dalje*. Trdno verujemo, da bo ta zgodovina bogata in progresivna. Odmeri velike zmage BEOGRAD: Na atletskem prvenstva Narodne Milice FLRJ je zmagala ekipa Srbije z 12.767 točk. Drugo mesto ,1e za-vzela ekipa Bosne in Hercegovine (11.531), tretje mesto Slovenija (10.SS1), četrto Hr- vataka (9,334), peto Makedonija (9.936) in šesto Črna gora (S.638). Na tekmovanju go doseženi zelo dobri rezultati, kar je dokaz vidnega napredka atletike v vrstah Narodne Milice. PETRINJA: Okrajni telovadni odbor v Petrinji razvija, vsestransko aktivnost v organiziranju fiskulturavga življenja v kmečkih obdelovalnih zadrugah. Najboljši telovadci in športniki okraja, kakor tudi gostje iz Zagreba in drugih športnih centrov Hrv a tak e so pogosto v zadrugah. kjer prirejajo razna tekmovanja in držijo popularna fiskulturna preua-vanja. OHRID: V Ohridu je končano četrto prvenstvo LR Makedonije v plavanju. V tekmovanju je sodelovalo 74 tekmovalcev in tekmovalk. Po množičnosti in kvalitetah tekmovalcev je to prvenstvo naivni j uspešno od osvoboditve do danes. Moštvo ohridski »Uranovi« je ponovno osvojilo prvestvo republike. Največji uspeh prvenstva je v tem, ker so doseženi v vseh disciplinah novi republiški rekordi. Najboljši posamezni rezultali: 190 ril prosto Nestorov, (Ohridski »Branovi«) 1:23.8; 290 m prosto Radič (O. B.) 2:41.6; ICO m prsno Radič (O. B.) 1:32,4; 200 m prsno Marovski (O. B.) 3:44,6; 100 m hrbtno Radič (O. B.) 1:34,6: 100 m prosto Radič (O. B.) 1:13.6; 490 m prosto File (O. B.) 0:11,3, Plasma ekip: Prvi Ohridski Bra-novi 181 točk, Rebotnički 107, Grafičar IS, T. D. Struga 56, itd. ZAGREB. Nogometna liga LR Hrvatske bo imela v naslednjem prvenstvu dvanajst moštev namesto deset, kolikor Ime našega športnega kluba Partizana je znano širom sveta. Se pred nekaj leti neznani športniki so ponesli slavo jugoslovanskega športa širom zemlje. Partizan je osvojil državno prvenstvo v no-eometu. Moštvo, ki si ga je pri-borilo, je odpotovalo na Švedsko. Sedem borb in sedem zmag. Olimpijski zmagovalec nogometnega turnirja je doživel težek poraz. Premagali so jih nogometaši države, ki skoraj ni bila znana v športnih krogih po svetu. Toda nogometaši so bili dobri že pred vojno. Naši atleti pa pred vojno niso dosegli nobenih uspehov. Naš atletski prvak je Partizan. Njegovi uspehi v mednarodnih srečajih govore. Pred srečanjem z Racmgom, atletskim prvakom Francije in atletskim prvakom Belgije Saint Giolliseom je premagal ekipo Hacinga v Parizu. Racing je močna ekipa, en* izmed najboljših na svetu. Toda Partizanu se ni mogla upirati. Znam so belgijski športniki. Najboljšiso zbrani v njihovem klubu Saint Gtol-lisu. Toda homogeni ekipi Partizana se niso mogli upreti. Belgijska ekipa ima dva Svetovna rekorderja. O Gastonu Reilfu govori danes ves svet. Tudi Lebloud drži svetovni rekord v teku na eno uro. Znani so francoski atleti, bolj znani kot naši, ki so se borili proti njim in — zmagali. partizanovih atletov trije novi rekordi 5000 m — šegedin I4s42,6 3000 m — Šegedin 9:12,8 4X400 m Partizan 3:18,6 Čeeedin je tekel v teku na 5000 in rak, delo rok in tehnika teka so bili 3000 m z zaprekami. V obeh tekih je odlični. Cas 3:53.0 je d®5e6®1 zl postavil nov državni rekord. Njegov kar ni me čudnega, saj je v veliki rekord na 5000 m mu je prinesel 1009 formi, točk po finskih tablicah. To je visok rezultat. Ko je napovedovalec pozival tekmovalce na start je Segedin vedel, da bo dal vse od sebe. Borba z francoskim tekačem Alžircem Mimounom je bila težka. Od začetka je vodil Segedin. Vodil je skoraj vse do cilja. Le enkrat je za kratek čas vodstvo predal. Toda do cilja v tem tempu ni vzdržal. Mimoun je le nekaj metrov Atleti Partizana so premagali nasprot- imamo odlične poedince, vi ste odlični pred njim pretrgal vrvic?' a S^edl° nika z velikim naskokom. Končni v vsaki disciplini. Poskušali smo. da je vendar postavil nov državni rekord rezultat je bil 174:143:100. po švedskem načinu zberemo mladi- Njegova zmaga v teku na k=, =.,=«.. s m skss ,si Gaston Reiff: Partizan je vsekakor * zg tQ treba imetl sredstva, a mi ostalimi, a štoparice so kazale 9.12.8 veliko moštvo, a njegova glavna moč ... n^mamo prj vas se počutimo od- minut nov državni rekord. Drugi je odličnih noedincev. homoee- orisnel na cilj Stefanovič. Jugoslavija je poleg odličnih poedincev, homogenost ekipe. To je: vsi tekmovalci po- . Učno. 14:42.6 v teku Na 100 m 200 m 400 m 800 m 1000 m 1500 m 10.000 m 110 m zapreke 400 m zapreke skok v daljino skok v višino troskok Skok s palico met krogle met diska met kopja met kladiva na 5000 m velja: 10.4 21.1 47.8 1:51.7 2:25.6 3:43.3 30:40.0 14.5 52.8 773 157 15.51 422 15.78 49.25 70.37 54.32. Po Sloveniji V nedeljo 28. avgusta je OTO ca> ganiziral v Šempetru okrajno prvenstvo telovadnih društev v odboji. Prvenstva se je udeležilo 6 ekip: rD Solkan, Šempeter, Vrtojba, Miren, Renče in Bilje. Tekmovalce je v imenu OTO pozdravil sekretar Orel Marjan. Tehnični rezultati: Šempeter : Buje 2:0, Solkan : Renče 2:1, Miren : Vrtojba 2:0, Miren : Šempeter 2:1, Solkan: Miren 2:0. Zmagovalec okrajnega prvenstva je postalo TD Solkan in se bo udeležilo republiškega prvenstva v Celju. V nedeljo 28 avgusta je bilo v čast 30 letnice SKOJ-a tekmovanje v odbojki med rajonskim komitetom LM3 in ljubljansko Tobačno tovarno. Zmagalo je moštvo Tobačne tovarne z re-zultatom 3:1. * * * Pred približno 600 gledalci Je bilo v petek boksarsko srečanje sindikalnega športnega društva Kamnik in Litostroja iz Ljubljane. Zmagali so Kamničani z rezultatom 8:4. Posamez-rezultati so sledeči: :no. nosi cr.iyc. — ——.......... . . , . je slavila dvojno zmago. stavljajo odlične rezultate. Tekmovanje Painer, vodja francoske ekipe. Tek- -^uc]j rezultat štafete 4 x 100m n* ie bilo organizirano odlično, in atleti movaje je organizirano odlično. Prijet- dvomljiv. Tekači Partizana so tekli ———--------------, , smo startali pod sijajnimi pogoji. Sa- no sem presenečen. To se ne dogaja stalrlo daleč pred drugimi. Rezultati Francoska in be gijska ekipa s a mo proga je bila trša kot so proge povsod. 3:18.6, čas, ki nam ga _ lahko mnoge potovali Jugosla^e.^Caka J*,* na naših stadionih. Videli smo, da se gledalci razumejo na atletiko, da spoštujejo napore vseh tekmovalcev in Sillon, fracnoski rekorder: Na žalost evropske države zavidajo, nisem bil v Parizu ko je Partizan go- Izenačen državni rekord mnogo srečanj z najboljšimi evropski-1500 m mi atleti. Upajo, da bodo v teh sre- bi preskočil večje višine Klein, in 3 Ceraj Čeprav, je bil šele nom težja je pozdravljajo uspehe tujin ravno taKo kalca y višino> sta odlična. Posebno S sekunoo * kot uspehe svojih. Vaše glavno mesto nimitriievič Ce bi samo malce po- metrov prihajali na cilj sem si ogledal v petek in soboto. Imel J tn bi DreskočiI večje višine. Klein, in 3. Ceraj, Čeprav je un seic nun. ----Partizan* ie — da —11 veUtem gr,dbl' Sw»«> Šču. kakor v JugoslavijL Mimoun: S sprejemom sem zelo zadovoljen. V ostalem — tukaj sem že Gaston Reiff o Saboloviču bil enkrat. Vaši atleti so odlični. Par- tizan je veliko moštvo. Nedavno nas V hotelu Balkan, soba st. 310, je je premagal v Parizu. Segedin je sedel svetovni rekorder na 3000m Ga-evropska vrednost. Tudi Mihalič je ston Reiff, njegov trener in se dva odličen. V .Beogradu se počutim kot belgijska atleta. V razgovoru z novi-doma. Veste, pri vas v Jugoslaviji ni- narji je Reiff omenil: Segedin m Sašem več tujec. bolovič sta velika atleta. Mislim, da Demilde, vodja belgijske ekipe: Va- bo Sabolovič skoraj tekel na 400 m ši športniki so boljši od naših. Mi pod 48 sekund. _______________________________ trptii ie ueraj veiiuar uuovui ^------. , . - - rekord. Reiff se ni odvajal od ostalih, veliko moštvo,« izjavljajo francoski m Toda občinstvo je takoj videlo, da ima belgijski atleti. Mi pritrdimo: »Res. pred sabo velikega tekača. Njegov ko- veliko moštvo in zato je zmagalo.« jih je imela do sedaj. Tudi v Hrvajtelsi kakor pri nas so za dvanajstega č-.ana vršijo kvalifikacijska tekmovanja, SPLIT: Na atletskem prrensltvu Dalmacije je zmagal AK Split s 17.644 točk. Drugi je PA V. Krstuiovič (16.146), tretji je Šibenik (14.605), peti Jug (14,236), šesti Brodoromot-Sibenik (14,936). NOVA GRADIŠKA: Na Avtocesti »Bratstvo - Edinstro« je zelo živahno tis-kulturno življenje tudi v edinicah Jugoslovanske Armije, ki se nahajajo na gradilišču ceste. Najbolj popularna so tekmovanj« v nogometu in je samo v prvi izmeni odigrano 141) tekem. V drugi izmeni je bilo 246 nogometnih tekem, tretji pa 269. Za fiskulturno značko st je borilo veliko število tekmovalcev in te do sedaj značko pridobilo 20.892 vojakov, 1467 podoficirjev ter 951 oficirjev. CBIKVENICA: Stiiljaške ekipe Črve-ne zvezdo ir, Beograda in Kvarnera iz Reke so v Crikvenici imeli prijateljski dvoboj, ki se je končal neodločeno 5:5. OPATIJA: Na cesti v Preluci pri Opatiji bo 10. in 11. septembra a.uto-moto prvenstvo Jugoslavije, na katerem oo £ vdelo, val o okrog 30 najboljših motori- ta PustiSkova. ki je tudi dosegla pred 15 leti Izvrsten rezultat 148 cm. Za nio je bila najboljša Ančka Pribov-“kova. ki je skočila 143 cm ln bila dolgo časa med najboljšimi v Sloveniji in Jugoslaviji. Sicer pa to le mimogrede. Knezova trenira vsestransko Nova rekorderka trenira zelo vsestransko pa tudi marljivo 4 do Škrat tedensko. Njen trening obsega, poleg običajnega ogrevanja zlasti šolo teka (krožni slog), tek čez ovire, odrive za skok vdalj zekaj koraki zaleta in seveda popravljanje napak pri skoku v višino pri največ 140 cm. Monotonost treninga pa poživi z meti. Kljub njenim usehom v skoku v višino je verjetno njena bodočnost skok v daljino, na katerem je letos postavila s Pred dobrimi trem, leti ni poznal t*ta 1949. državna rekorderka ToTe™mUrKiJe* strt razen celjskih atletov skoraj nihče, Do letos Ivanki kljub njenj^premoči . njakoV, kako pa bo v resnici, bo-takrat lčletne Ivanke Knez. Drobna ni uspelo osvojiti državnega P^ven- viaell verjetno že v bližnji bo- kot ie bila in povrhu tega še majhna, stva. razen mod mladinkami. Letos pa očnosti, _ lahko bi rekli, za svoja leta celo pre. je že v začetku sezone in sicer na majhna ni vzbujala med športniki dvoboju z atleti lz Trsta prvič Izbolj-nosebnega zanimanja. Kdo bi si ta- gala še pred vojno postavljeni drzav-trat le upal pomisliti, da bo to de- n; rekord od 150 na 1 oX cm. Z ozt-kletce. ki z velikim zanimanjem opa. rom na njeno sigurnost in stalno for. zuje tekme v vseh atletskih discipii- mo pa je bilo gotovo, da ta rekord na nekdanjem Olimpovem sta- ne bo dolgo obstal. Pred 14 dnevi je Športna pot Ivanke Knez, naše naimlašše državne rekorderke nah ..o. ---------— ------- dionu, nekoč enakovredna ln boljša od najboljših v državi? Zdeno V. ? ■; ............................................................................................. celo na propagandnem atletskem mitingu v Celju rekord izboljšala najprej še za en centimeter, na. kar je bila prečka dvignjena na 155 cm. Vreme jo bio kot nalašč za postavljanje re. kordov in številni gledalci so na-peto gledali vprečko, če bo ostala na stojalih Prvi poizkus se je za malenkost ponesrečil, pri drugem poizkusu pa te Knezova gladko, brez dotika preskočila višino novega rekorda. Me. rilo ja bilo še enkrat izmerjeno, višina preverjena in napravljen je bil zapisnik. Rekord čaka samo še potrditve ASAJ-a in Ivanka Knez bo tudi uradno priznana za najboljšo skakalko v državi. Tudi slovenski rekord Obenem z izboljšanjem državnega . , „ . , rekorda je bil seveda izboljšan tudi Morda je odločal slučaj, morda pa ^Qv°enski republišk rekord. Ob tej tudi kakšna druga olcolnost. da je ,,iki bi u<70tovl, da smo imeli v Ivanka stanovala na samem stadionu, Sioveni4« *e Dred vojno odlične ska-katerega upravnik je bil njen oče k J vlšln£ čeprav o njih vemo le Tako se je zgodilo, da je poskusi a “ 6la 1 ed £koraj 20 leti tu ln tam tudi ona teči in skakati. llka Tratnikova ki jc postavila slo-Uspehl takoj v začetku seveda niso y nsk, in državni rekord 149 cm, ki bili ravno veliki ln je bil njen naj- ~ 1 nlllče ni vodil v evidenci. Da boljši rezultat 1. 1946 v .koku v v,- Pa m ali slučajen Sin 1-25 m. To vb £ J L« pričajo njeni uspeli! na mednarodnih zato. ker jo bilo takrat v Celju dosti tGkmovanjihi ko _1e n. pr. v Pragi stov iz cele države. Na to veliko tekmovanje go pozvani kot gostje motoristi Avstrije, Italije, Madžarske, Češkoslovaške in ST'J?. Dolžina proge je 6 km. SKOPLJE: Tekmovanje za fizkulturno znalko v LR Makedoniji dosedaj ni pokazalo večjih URpehov. Začetkom tega leta se je prizavjlo za tekmovanje 13.837 tekmovalcev med temi 5118 mladincev in članov, ter 8719 Pionirjev.. KU«b temu, da so pionirji položili U.090 norm, dosedaj niso osvojili nVl ene značke Naj-boljše rezultate v tekmovanju za hskm-turiijo značko so imela mesta Titov \ cies, Prilep, Strumica, Djevdjellja in Skoplje. SARAJEVO: V Sarajeva je bilo med-republiško atletsko te&mpvanje, y katerem so sodeloanli izbrani ettot! m a.Ic-tinje Orno goirc, Bosne in H er c® go ine in Makedonije. Zmagala je ReptiMltea reprezcciitanca Cme goro z 205 tovaaiui. drugo mesto je zavzela ekipa Bosne m KeroJgovine z 203:5 točkami, tretje Makedonija z 200 točkami. Na tekmovanju je doseženo več republiških rnko]ylov. SPLIT: Košarkaško prvenstvo LR Hr-vatske za žene je le dni končano. Največ uspehov SD imele košarkačice splitskega Hajduke, katere so dobile vse tekme. Ekipa Hajduka je za 4 točke boljša od druge plasirane ekipe v prvenstvu Na-p rij tl a Iz Zagreba. ZRENJANIN: v tekmovanju druge jBvczmo plavalne lige je ProLe-ter gal Diitamo iz Vink-o.v.cev 75:69. V vrater-polu je tudi 'zmagaA P rol eter z rezultatom 5:1 in 7:1. Posebno dobrih rezultatov m bilo. zato. ...- boljših skakalh od nje. Leta 1947 druga na državnem prvenstvu Spomladi naslednjega leta je prišla s svojimi društvenimi tovarišicami na večjo tekmovanje v Ljubljano. Bila je za nekaj prstov večja, toda pred tekmovanjem m vzbujala pozornosti. Tembolj pa je presenetila na tekmo, vanju, ko je v lepem slogu premagala vse svoje nasprotnice in zmagala z lepim rezultatom 1.35 m. Na tekmovanjih odslej ni igrala več podrejene vloge, kar najbolje dokazuje njen uspeh na državnem prvenstvu, na katerem je zasedla z 1.35 m drugo mesto pred visoko favoriziranima skakalkama Antlovo ln čumakovo. Ze 1. 1948. brez konkurence Lani je postala Ivanka vsestranska, atletinja. V skoku v višino nj imel* več prave nasprotnice, ki bi ji lahko resno ogrožala prvo mesto. Zg.to pa se je spustila v boj še v drugih disciplinah. kjer je tudi beležila lepe uspehe. To je bil predvsem s«.ok v daljino ln pa tek čez ovire, kjer Je tako rekoč čez noč postala nevaren nasprotnik najboljšim. Poleg tega 36 tekmovala tudi v mladinskem mnogoboju in osvojila državno prvenstvo. Njeni najboljši rezultati lani so bili: višina: 148 cm (1. v FLRJ); daljina: 506 cm (4. v FLRJ); 80 m ovire: 13.0 sek. (5. v FLRJ); 60 m: 8.3 sek.; 100 m : 13.9 sek.; krogla; 9.49 m; kopje: 24.60 m; disk: 23.26 m. Nedvomno ji le ta. vsestranost v udejstvovanju mnogo pripomogla, da je ne le Izboljšala rezultate v svojih specialnih disciplinah, ampak tudi, da se je fizično razvila._____________ tekmovanjih, ko je n. pr. v Pragi dosegla tretje mesto z rezultatom 145 cm. Nadalje je bila Izvrstna skakalka, v višino vsem dobro znana Mar. | 10 naiboli&ih slovenskih atletov Nadaljevanje s 2. strani 2:41,8 Kovač (Kon) 2:42,0 Kokotec (KI) 2:43,4 Kač (KI) 2:47,8 Žele (E) 80 m ZAPREKE 12.6 Posinek (KI) 13.1 Knez (KI) 14.7 Orehek (E) 15.0 Šuštar (ZM) 15.6 Muraus (ZM) 16.2 Divjak (ZM) 16.7 Vrhovnik (E) 16.8 Habiht (E) 17.0 Kosi (ZM) VIŠINA 1,51 Knez (KI) 1,45 Posinek (KI) 1,35 Sima (E) Gradišar (KI) 1,33 Kosi (ZM) 1,32 Uršič (T) 1,30 Orehek (E) KAKO SE JE RAZVIJAL SVETOVNI REKORD V TEKU NA 10 KM Prvi tekač na svetu, ki je uspel preteči 10 km v manj kot 81 miTmlab, je bil mali a žilavi Francoz Jena Boam, ki je leta 1913 dosegel svetovni rekord, ki ni bil izboljšan dolgih 6 let, tor priča da vse.do konca prve svetovne vojne ni bilo tekača, ki bi u pel doseči boljši rezu .. Sde N urini, ki je pokazal, kakšni so P??wl J® dosego; uspeha je U rekord izboljšal in dosegel 1. 1924 rekord, ki je veljal celo 13 let Ko je bila korigirana njegova metode treninga in se je poudarjal a pri t.re lugu dolgoprogaša tudi hitrost, ne pa ea.mo teniTto-tek. je bil njegov re»ord izbo.jšm do neslutenih mej, ki so se zdele ”e”<1^Sv®l »krstno možonst »vtornega rekorda na st v 29.&>,0 minutah. Svetovni rekord v tej disciplini se ,ie izboljševal takole. 30:59,9 J. Bmiin (Francija) 30:40-2 P, Nnrnii (Finska) 39:35,4 W. Rjtola (Finska) 39:23,2 5V. Ritola (Finska) 39:96,8 P. Nnrmi (Finska) 39:95,6 J. Snlminen (Finska) 29:52,6 T. Maeki (Finska) 21:35,4 V. Heino (Finska) 29:28^ E. Zatopek (CSR) Kot je razvidno iz prednje tabele, so urzaai svetovni rekord od teta 1921 do 1949 izključno finski tekači, M 7® na x??h..<>iU31PlH: skih igrah začenši 1912 J ^hlm^čtom .^čemer ^j^prekmil te leta Pečenko (E) Smerdu (E) Petauer (KI) Kovič (L) 1,29 Divjak (ZM) DALJINA 5.34 Knez (KI) 5.35 Majcen (KI) 4,85 Petauer (KI) 4,81 Cerer (E) 4,78 Rehar (KI) 4,72 Posinek (KI) 4,65 Berčič (ZL) 4,62 Gradišar (KI) 4.52 Fhistinek (L) 4,47 Orehek (E) KROGLA 12,24 Deržek (KI) 10.52 Majcen (KI) 10,11 Sima (E) 10,08 Kotlušek (E) 10,07 Sivec (Sg) 9,72 Medveš (KI) 9.33 Rehar (KI) 9.08 Orehek (E) 9,00 Baumkirher (L) 8.98 Pečarič (ZL) DISK 34,94 Medveš (KI) 32,61 Deržek (KI) 30,82 Kotlušek (E) 28.35 Jug (E) 26.98 Cvetko (2M) 26,66 Korošec (ZM) 26,01 Knez (KI) 25.33 Pečarič (ZL) 25,29 Sima (E) 24.75 Baumkirher (L) KOPJE 35.17 Kotlušek (E) 34,15 Rehar (KI) 32,28 Deržek (KI) 30.75 Muraus (ZM) 30.17 Orehek (E) 28.86 Baumkirher (L) 28.49 Sušter (ZM) 27.50 Majcen (KI), 26.34 Sivec (Sg) 25.86 Cvetko mušja: Rostan (K) jc premagal Pogačnika (L) po točkah, Mikluš (L) premagal Balantiča (K) po točkah, peresnolahka: Kozjek (K) premagal Finka (L) po točkah, welter: Krmelj (L) premagal Marinka (K) s k. o., lahka: Bitenc (K) premagal Bolto (L) tehnični k. o., srednja; Bitenc (K) je premagal Premka (L) tehnični k. o., Gabrovšek (K) : Nardin (Milič. Lj.) sta nastopila v ekshibicijski borbi. Sodniif Antonih Stefan je sodil dobro. *' * * V nedeljo 28. avgusta je gostovala v Šmartnem ob Paki nogometno moštvo FD Hrastnka. Po lepi igri je zmagalo domače moštvo z visokim rezultatom 6:1. V prvem polčasu so se gostje zoperstavljali razpoloženim do- »13 Parjs 22. 1 1921 Helsinki 25. 5. »24 Helsinki s. 7. im Amsterdam 31. 8. 1524 18. 7. 1937 Kouvnla 17. S. 1939 Helsinki 1344 12. 7. 1943 V it kovice prcgled , da Finci ša vedno v .premeči, čsprav zadIlJa tla poa nogami, za kar «0 najboljši dokaz zadnje olimpijske tej® L IM* v Londonu, na ^tarih finski tekači niso beležili nobene 50 : 1936 osv?»*\ vsa prva tri mesta. Najboljša deseteri« tekačev vseh časov na 19 km je ~ ‘:A73iKč.iirtiLWiL3B6 k- <. iw»Vl&SČ. nastednja: 1. 29:284 2. 23:35,4 3. 29:59,2 4. 39:95,2 5. 30:95,6 Ali se s«) igss Mački (Finska) 8. 3*‘ii « AVtertson (Švedska) I. 39:99,4 Salmlnen (Finska) 10. 3»;u>' v, Ali se bodo naši tekači kdaj u5^ji“ihm1^-una3balj!0, de^terloot -Če ugotovimo, da je bil samo v zadnjih štinh letih po vojni državni rekord izbclfšan za 1:43 min., lahko upravičeno pričakujemo, da bodo ^di P^i nas dobili t-ekača, ki bo tekel 10 km okrog minut,_________Zdeno \. Nurmi (Finska) Syring (Nemčija) Toumlnen (Finska) Silagyi (Madžarska) Kosoczinski (Poljska) Razvoj ljudske tehnike v Kranju Pomembnost ljudske tehnike pri tehnični vzgoji kadrov za naše plansko gospodarstvo in obrambno moč države, nekatere sindikalne podružnice 6e niso pravilno raeumele in zgode z delom. Po vseh večjih podružnicah, kjer še niso ustanovili klub ljudske tehnike, jih sedaj organizirajo im ustanavljajo. Nekateri referenti za ljudsko tehniko stoje še ob strani, dočim se ostali zanimajo in Wl pridno na delu. Tako n. pr. prednjači tovarna guime >S*va«, ki je eden naj-ltolj-čih delovnih kolektivov. Xrse podružnice imajo nalogo 1,1 - T/r nvmknr. no znanje .......- - —--- . nlio s tehniko in tehničnimi napravami, - —'mi« delovnih kolektivov. \ se podružnice ijo nalogo, da z LT dvignejo etrokov-znanie delavske mladine, jo eezna-u.uo s tehniko in tehničnimi napravami, prav posebno pa e strojno tehniko, foto-tehniko. Ljudska tehnika p-omaga s svojim delovanjem dvigati raven tehnične kulture delovnega ljudstva, pospešuje obrambno moč države in izgradnjo soci-eializma v naši domovini. S poživljenim delom v krožkih, klubih, društvih, na tečajih, pripraktičnem dolu v delavnikih, pri pouku v šolah, s predavanji, seminarji in drugimi oblikami agitacijsko propBgadndnr.ga dela se bo ljudska tehnika industrijskega centra Kranja nedvomno dvignila. V splošnem pa se vidi premalo zanimanja. Potrebno je več iniciativnosti v sindikalnih odborih in čuta odgovornosti posameznih referentov. — Omeniti se mora, da bo podružnice Iskra, Tiskianina, Indeks. Standard. Pletenina itd. polagate premalo pozornosti na to panogo. _____ mačinom (1:0), a v drugem so popustili. Pred ca. 500 gledalci je sodil dobro Orel iz Celja. Prvi »dom strelske družine« Ima strelska družina Storžič, ki si ga je zgradila skoraj samo s prostovoljnim delom. Člani družine so dali 3400 prostovoljnih delovnih ur ali 85«/e vseh Izvršenih dej. Posebno se Je izkazal predsednik družine tov. Prestrl, ki je dal 350 ur in porabil 8 dni svojega letnega dopusta v delu za dom. Prav tako sta tudi tov. Marhun Tone in Zaletel Anton žrtvovala teden dni dopusta in delala na strelišču. Oba sta opravila okrog 250 prostovoljnih delovnih ur. AFZ iz Golnika je strelski družini napravila zastavo in jo predala z besedami: »Kadar koli gledate zastavo, se spomnite, da smo bile In bomo vedno z vami. Učite se dobro streljati. Trdno držite zastavo v roki in dvigajte jo vse višje. Samo tako se bomo oddolžili naši Partiji in tov. Titu, ki nas vodita k lepšemu življenju* Na dan otvoritve Je bila tekma v streljanju. ki so se je udeležile vse strelske‘družine kranjskega okraja. Zmagala je strelska družina iz Tržiča. Svečani otvoritvi popoldne je prisostvovalo okrog 1000 ljudi. S svečanosti so bile poslane brzojavke tov. Titu in Strelski zvezi Jugoslavije. V nedeljo 28. avgusta je v Šempetru pri Gorici gostovala nogometna enajsterica reprezentanca Istre _ STO-ja ter se pomerila v prijateljski nogometni tekmi z domačim Železničarjem. V prvem polčasu je prLel Železničar v vodstvo 1:0. Čeprav^ je bilo moštvo Železničarja tudi v drugem polčasu boljše, je ostal rezultat do konca tekme nespremenjen. Igra je bila lepa in disciplinirana, a reprezentanc' sta nastopili v nepopolnem moštvu. Strar, $ Slovenski kolesarji, ki so startali v mednarodni etapni dirki po Hrvatsk, in Sloveniji. Od leve proti desni: Valant, Rozman, Grajzer, Godnič, Mozetič, Podmilj*«*. Pola*, Perne, Uršič in Zanoškar Prvenstvo sindikalnih športnih društev w plavanju, waterpelu in skokih Danes, je bilo na Centralnem ljudskem kopališču v Ljubljani prvenstvo sindikalnih športnih društev. Prvenstvo je bila najbolj množična plavalna prireditev v letošnji sezoni v Sloveniji. Udeležilo se ga je $ sindikalnih športnih društev, in sicer: Razlag iz Brežic, Udarnik iz Kranja, Gregorčič z Jesenic, Tekstilec iz 'Tržiča, Rudar iz Trbovelj, Fužinar iz Gu&tanja, Polet iz Maribora, Kamnik iz Kamnika in Železničar iz Ljubljane. Skupno je nastopilo 184 tekmovalcev. Tako po udeležbi društev kot tudi po številu nastopajočih tekmovalcev je bilo prvenstvo sindikalnih športnih društev večja plavalna prireditev kot pa republiško prvenstvo v plavanju v Slovenskih Konjicah prejšnjo nedeljo. "V plavanju mladincev je zmagal Udarnik iz Kranja s 632 točkami, zatem so Polet 416, Rudar 295, Železničar 253, Gre-g-crele 213, Fužinar 168, Tekstilec 164, Kamnik 145, Razlag 66. Pri mladinkah je zmagal Polet s 19S točkami, nato Udarnik 43, Železničar 23, Ifekstilec 25, Kamnik 20, Rudar 15, Gregorič 7 in Fužinar 4. Pri članih je zmagal prav tako Polet s 116 točkami, za njim Tekstilec 57, Železničar 38, Rudar 21, Kamnik 15, Gregorčič 9, Razlag 5. Polet jo zmagal tudi pri članicah z 12 točkami. Nata Tekstilec 11, Železničar 4, Razlag 3, Kamnik 3. Skupni plasman v plavanju: Udarnik Til, Polet 652, Rudar 331. Železničar 330, Tekstilec 257, Gregorčič 229, Kamnik 183, Fužinar 172, Razlag 68. V skokih je zmagal Polet iz Maribora $ 51,35, 2. Udarnik 43,83, 3. Železničar 34,13, 4. Tekstilec 24,79, Gregorčič 8,23. Waterpolo: 1. Polet, 2. Železničar, 3. Udarnik, 4. Rudar, 5. Tekstilec, 6. Razlag. Skupni plasman v plavanju, waterpolo in. skokih: 1. Polet, ki je osvojil pokal glavnega odbora 55veze sindikatov Slovenije s 34 tokemi, 2, Udarnik 32. 3, Železničar 18, 4. Rudar 13, 5, Tekstilec 9, 6. Gregorčič 4 točke. Tehnični rezultati so bili naslednji: 400 m prosto — elani: l. Brandtner Ljubo (Polet) 5:39,8. Nastopilo deset članov. 166 m prsno — mladinci: Plasiralo su je 35 mladincev — 1. Kočnik Stane (Udarnik) 1:26.3. 100 m prsno — članice: Plasiralo se je 5 članic — 1. Sajko Rosanda (Polet) 1:43,1. 50 m hrbtno — mladinci: Plasiralo se je 26 mladincev — 1. Šink Ivko (Udarnik) 0:41.0. 100 m prsno — mladinke: Plasiralo sije 16 mladink — 1. Ivnik Nada (Poleti 1:39.2. ICO m hrbtno — elani: 1. Brandtner (Polet) 1.28.4, plasiralo se je 11 članov. 50 m prosto — miadiuke: 1. L. Jakopič Branka (železničar), plasiralo se je 10 mladink. 50 m hrbtno — članice: 1. Sajku Rosanda (Polet) 0.46.1, plasirale so se ‘ članice. 5X50 m prosto — člani: Tekmovale so 4 štafete: 1. Polet 2:43.1. 3X50 m mešano — mladinke: Tekmovalo je 5 štafet: 1. Polet 2:25.4. 50 m prosto — članice: Tekmovale 1. Sajdo’Rosanda (Polet) 0:38,4. 200 m prsno — mladinci: Plasiralo se je 32 tekmovalcev: L Košnik Stane (Udarnik) 3:10.3. 50 m hrbtno — mladinke: StartaLo je 8 tekmovalk: 1. Vauhnik' Štefka (Polet) 0:46,4. , . . 50 m prosto — mladinci: Plasiralo se ,ie 37 mladincev: 1. Krušiti Bogdan (U-dernik) 0:32,1. 260 m prsno — člani: Plasiralo se je 15 tekmovalcev: 1. Brandtner Ljubo (Poleti 2:57.6. 3X50 m mešano — članice: Edina štafeta Tekstilec 2:59.2. 4X53 m — mladinci presto: Plasiralo se je 13 štafet: 1. Železničar 2:19. Waterpolo: Železničar : Kamnik 4:0 (1:0). Rudar : Tekstilec 5:0 (3:0), Udarnik : Razlag 6:0 (p. L), Železničar : Udarnik 2:1 (2:1), Polet : Rudar 6:0 (p. f.) Polet : Železničar 3:0 (1:0). SKOKI: članice. 1. Žorž Albina (Zel.) 13,33; člani: 1. Hafner Franc (Udarnik) 27.76. Tekmovali so 3 člani in so skoki Hafnerja izvedeni brezhibno. Hafner predstav. Ija brez dvoma velik talent v skokih in ie zato prav. da ga je Plavalna zveza Jugoslavije pozvala na. ekshibicijske skoke na moštveno prvenstvo v Splita od 15. do 19. t. m.: mladinci: 1. Sinko Ivko (Udarnik) 22.07. skakalo je 8 mladincev. Razveseljivo je, Ja so se pojavili na startu na tem prvenstvu Kamnik iz Kamnika. Tekstilec . Tržiča in Razlag iz Brežic, ki so vsi trije v letošnjem latu zaceli ter se še niso upali na lepubliško prvenstvo. Pred. stivnik Kamnika pa je vodstvu izjavil, da se je .društvo moralo oddolžiti Glavnemu odboru Zveze sindikatov Slovenije, ki izdatno pomaga pri graditvi bazena v Kamniku. Poudariti je lep plasman Tekstilca iz Tržiča, ki niti nima lastnega bazena in gostuje v glavnem v kranjskem bazenu. S. B. Zvezna košarkaška liga SURI TEKME - ŠTIRJE FORMI NASH PREDSTAVNIKOV Ljubljana, 31. avgusta. Minuli teden so Ljubljančani videli košarkaški vrsti Crvene zvezde in Partizana, ki sta v tekmovanju z našima predstavnikoma E Hotnostjo in Železničarjem prikazali vrhunec te športne igre. Eni kot drugi so nas navdušili z izredno tehniko, katera je pri Crveni zvezdi popolnejša in sigurna. MLADOST : ENOTNOST 29:28 ker, Steuer 4 itd. FRANCIJA — 3. koto: