SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gid. 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leto 8 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 1 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedicijajlv „KatoI. TIskarni", Vodnikove ulice St.^2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. ^tev. 212. V Ljubljani, v ponedeljek 17. septembra 1894. Letni!* XXIX. Zmaga krščansko-socijalne ideje. Socijalna demokracija uprav zadnji čas napenja vse sile, da bi si pridobila novih udov. „Na Kranjskem se še ni mogla uvesti 1. 1892 sklenena organizacija, vender se trudi na vso moč zato", (tako slove poročilo o kranjski socijalni demokraciji Ver-handlungen des 4. oster, soziald. Parteitages 1894, str. 12). Bes je: na vso moč se trudijo. List „Delavec" jim podpira cela stranka, kakor je bilo skleneno letos na Dunaju; agitatorje jim plačuje tudi cela stranka in poleg tega jim ob vsaki priliki še pošiljajo govorniških močij z Dunaja in iz Gradca. Trudijo se: to kaže „Delavec" s svojim krepkim slogom; to pričajo mnogovrstni shodi, koder avgura Brozovič in Grablovic na temelju socijalno-demokratičnega drobu vedežnjeta o ^razvoju človeštva" in o svoji »zgodovinski misiji". Dne 27. avg. so n. pr. imeli pri Perlesu besedo, kakor smo poročali; tam se je ustanovila „p o -družnica prometnih služabnikov" — Dne 5. septembra se je „pri kroni" ustanovilo „pekovsko strokovno društvo"; vsak teden trikrat imajo pri Nr. 1 poleg križankov „plesne venčke", koder se goji pristna socijalna demokracija. To je razvidno že odtod, da imajo v kratki dobi svojega obstanka že mej bivšimi svojimi Btovarišicami", šestnajstletno samomorilko, ki je v Ljubljančinih valovih si končala svoje socijalistično življenje. Poleg tega imajo za dan 7. oktobra napovedan plesni venček v kazini in za 2. oktobra mesečni zbor svojega ^splošnega delavsko-napredno izobraževalnega, pra v o-v ars t venega inpodpornega društva v L j u b 1 j a n i". Gibljejo se. Toda danes imamo prijetno dolžnost zabeležiti v zgodovini naše socijalne demokracij e njen popolni poraz pri včerajšnjem shodu v Kamniku dne 16. t. m., ki ga jim je zadalo slov. kat. delavsko društvo v Ljubljani v zvezi z vrlim kamniškim meščanstvom. Ob dveh popoldne, tedaj med naukom je včeraj pri Krištofu zasedla socijalistična šestorica jedino mizo na vrtu in tovariš Grablovic je z davno znanim govorom otvoril „javni shod"' predlagajoč za predsednika „tov. Ž e 1 e z n i k a r j a". A to pot jim ni šlo po sreči. Shod je z velikansko večino izbral si za predsednika. J. Gostinčarja, za podpredsednika Urbančiča in za zapisnikarja Potočnika, odbornike in ude slov. kat. del. društva. Gospodje socijaldemokrati pri predsedniški mizi so kislih obrazov pobrali svoja kopita iu se postavili kot navadni poslušavci mej množico. Govorili so Grablovic, kateremu je moral predsednik vzeti besedo; za njim J. Kalan, kamniški kapelan, ki je v navdušeno vsprejetih besedah zagovarjal krščansko soci-jalno stališče; potem je nastopil Gostinčar in je ne-ovrgljivo dokazal neresničnost in škodljivost socijalno-demokratičnih nazorov. Iz njegovega govora omenjamo za danes samo besede: „Denašnji shod je pokazal, da je odklenkalo socijalni demokraciji na Kranjskem. Meščan g. Fajdiga je nato javno imenoval socijalne demokrate in posebno tiste, ki pišejo „Delavca", laž-njivce; javno je tudi povdarjal, d« je Grablo- vic plačan agitator. In z zagotovilom, da je zastonj njihov napor v Kamniku je mej gromo-ritim odobravanjem sklenil svoje krepke besede. Za njim sta govorila Brozovič in Grablovic, ker je poslednjega pustil dr. Krek govoriti pred seboj. Stare Iraze o krščanskem in židovskem kapitalu je pregreval prvi; drugi pa je v dveurnem govoru dokazoval, kako vztrajen je socijalist, kadar se gre za to, da bi za njim kdo ne imel priložnosti pokazati prave cene njegovih trditev. Vspeh njegovega nesmiselnega govoričenja je bil ta, da je bilo vse poslušalstvo razburjeno in da je najodločnejše zahtevalo, naj odstopi. Mej šumom in krikom je sklenil vladni komisar g. Klein ta shod in jeze poparjeni so jo pobrali socijalisti brez dvojbe s tem trdnim sklepom, dajih nikdar več ne bo v Kamnik. Krščansko-soeijalna ideja je slavila včeraj svoje zmagoslavje. Katoliški slovenski delavci in vrli Kam-ničanje so pokazali, da se zastonj trudi materialistična garda, izpodkopati ljubezen dO Boga in do domovine iz slovenskih src. Mi izražamo le trdno upanje, da ta zmaga resnice ni bila zadnja in da tudi prvi socijalistični poraz ni bil zadnji. Iz delegacij. Iz Budimpešte 16. sept. Pri najlepšem vremenu so se danes dopoludne peljali člani delegacije k kraljevemu dvorcu. V avdi-jenčnisobi so se delegati postavili v polukrogu okrog prestola. Tu so že bili skupni ministri, ministerski predsednik Windiscbgriltz, najvišji komornik in gardni kapitan. Točno ob dvanajstih je prišel cesar in predsednik Chlumecki ga je nagovoril in izrazil čuvstva lojalnosti in globoke udanosti in zvestobe avstrijske delegacije do prestola. Delegacija bode si prizadevala, svojo odgovorno nalogo, vestno ozirajoč se na davčno zmožnost prebivalstva, izvršiti z ono patrijotično požrtvovalnostjo, ki je tradicijonalna pri tej korporaciji. Prepričana, da cvetoč razvoj duševnih in gmotnih sil narodov povekšuje biambeno zmožnost države in da so dobre finance in vrejeno denarstvo potrebni pogoj za razvoj vojne sile, se bode avstrijska delegacija na to ozirala, da njeni sklepi ne bodo spravljali v nevarnost trajnega ravnotežja v državnem gospodarstvu, ali pri tem bode pa vendar zadostila vsem zahtevam, ki se priznajo za neobhodno potrebne za razvoj naše vojne in vojne mornarice. Prebivalstvo da s temi težkimi bremeni pomaga ohraniti mir in se Vašemu velečastvu zahvaljuje, da si vedno prizadeva za ohranitev dragocenega miru. Vsi narodi države pa tudi dobivajo slednji dan neštevilne dokaze Vaše očetovske skrbi za njih kulturne in gospodarske koristi. Vsi vidijo v Vašem velečastvu najpravičnejšega razsodnika v preporu nasprotnih zahtev in teženj in se Čudijo brez primerni udanosti ljubljenega cesarja svoji težavni nalogi. Zato je pa dinastično čuvstvo pri nas tako globoko vkoreninjeno in je tako znamenit faktor v našem javnem življenju in jedna najtrdnejših vezij te raznolične države, zato pa za Vaše velečastvo bi-jejo vsa srca v iskreni ljubezni in se oglasi povsod nehlinjeno veselje, ako stopite mej narod. Ponosni in srečni smo, da pozna vsa Evropa iskrenost mej vladarjem in narodom, in veseli nas, da tudi v inozemstvu občudujejo in spoštujejo našega ljubljenega cesarja. Naj božja previdnost tudi milostljivo ohrani roko, ki nas varuje vnanjih sovražnikov in nam z neizcrpljivo potrpežljivostjo kaže pot k notranjemu miru, da vodi še dolgo žeslo avstrijskih narodov. Mi Boga iskreno prosimo, da varuje in blagoslavlja vsa dela Vašega velečastva. Ta govor je bil navdušen vsprejet. Cesar je odgovoril, da ga napolnjujejo z odkritosrčno zadovoljnostjo zagotovila odkritosrčne udanosti in se zato vam odkritosrčno zahvaljujem. Veseli me, da se je upanje, da se ohrani in utrdi evropski mir, katero sem izrazil, ko so bile zadnjič zbrane delegacije, potrdilo v sedanjem evropskem položaju, in da jako prijateljski odnošaji, katere gojimo z vsemi vlastmi, opravičujejo nado, da bodemo tudi v bodoče mogli mirno in brez ovir pospeševati razvoj in blaginjo svojih narodov. Vendar je potrebno in moja vlada smatra za svojo dolžnost, da neprenehoma skrbi, kakor druge države, za razvoj vojne sile. Proračuni moje vojne uprave so vrejeni po progresiji, katera se je lani naznanila delegaciji in je drugo leto še pričakovati, pri čemer se je pa varčno gledalo na naše finančne razmere. Bosna in Hercegovina bodeta tudi letos mogli troške za upravo poplačati iz svojih dohodkov. Priporočujoč vam, da sebi predložene predloge s patrijotično previdnostjo pregledate, pričakujem, da bodete podpirali mojo vlado v njenem delovanju in vas prisrčno pozdravljam. Delegati so z navdušenimi klici vsprejeli cesarjev nagovor. Potem je knez Windischgratz predstavil člane delegacije cesarju, in je cesar nagovoril vsacega delegata in ob polu jedne ure je bila delegacija odpuščena. Ob jedni uri popoludne je pa cesar vsprejel člane ogerske delegacije vpričo skupnih ministrov in ogerskega ministerskega predsednika dr. Wekerla. V imenu delegacije je cesarja pozdravil predsednik Ludovik Tisza. Delegacija bode smatrala za svojo dolžnost iz udanosti do predstola in s tem tesno združenih interesov naroda natančno pretresati predloge, ki jih predloži vlada. Skrbeli bodemo, da se preveč ne nategnejo moči države, ker je to v skupnem interesu prestola in naroda, ali vendar smo pripravljeni vse dovoljiti, ker je neobhodno potrebno za brambo države in njene veljave, če tudi se morajo napeti gmotne moči države, ker smo prepričani, da je to v interesu naroda in prestola. V tem vidimo najboljše jamstvo ža mir, kakor tudi v tro-državni zvezi. Ce je že važno ohranjenje miru v kulturnem in gospodarskem oziru sploh, je posebno važno, da vsaka država more sedaj, ko se v vseh evropskih državah glede državne in družbene organizacije pojavljajo nove nasprotne težnje, vso svojo pozornost obračati notranjim stvarem. Mi goj imo trdno upanje, da se Vašemu veličastvu in prizadevanju vlade posreči ohraniti mir. Kakor vselej, se tudi sedaj ozira narod na ustavnega vladarja, ki skrbi jednako za vse narode. Predsednik je še končno naglašal narodova čudstva udanosti in izrekel željo, da Bog vladarja še dolgo ohrani. Cesar je odgovoril jednako, kako r avstrijski delegaciji in temu odgovoru so sledili burni eljen- G -Vi. v, '> lici. Ministerski predsednik Wekerle je na to predstavil cesarja člane delegacije in s tem je bil končan vsprejem. Iz mladočeškega tabora. Dokler so Mladočehi imeli opraviti s Starimi, bili so jedini bratci med saboj, a sedaj so si srdito v laseh. »Najboljšega junaka", dr. Herolda, nazivlje jeden njihovih listov, praznega blebetača ; drugi »odličnega mladočeškega poslanca" imenuje Judeža, češ, da mladočeške slabosti za denar razkriva v židovski »N. Fr. Pr.", tretji roti svoje bralce, naj kot radi-dikalci med radikalci z glavami bijejo ob zid opozicije. Na površje silijo »naprednjaki", skrajno levo krilo mladočeško, a središče in desno krilo si ne vesta pomagati, ker vodje ne morejo ukrotiti divjih duhov, katere so klicali. Pred letom dnij so volilci izražali še jednoglasno zaupnice, danes se končavajo shodi s prepirom in psovanjem. Minolo nedeljo je imel v Kraljevem Gradcu shod tamošnji mladočeški politični klub. Na dnevnem redu so imeli predmet o »koristi civilnega zakona in pogreba." Mladočeški naprednjaki kot opice posnemajo Mažare v liberalnosti. Shodu je predsedoval poslanec Formdnek, o civilnem zakonu in pogrebu je poročal neki Cervinka, obžalujoč, da je eivilni zakon premalo razširjen, dasi je v republikanskih deželah že vpe ljan. Temu so krivi duhovniki, ker se upirajo civilnemu zakonu, kateri bi bil cenejši (I). Istotako so potrebni civilni pogrebi z narodnogospodarskega in zdravstvenega stališča. Torej, Mladočehi zahtevajte eivilni zakon in pogreb, ki značita napredek sedanjega časa I To je torej sedaj novo bojno geslo mla-dočeških naprednjakov. Posl. Formanek se strinja s predgovornikom. Vrednik naprednega lista kraljedvorskega Langer prečita cesarski reskript z dne 12. sept. 1871, vladni komisar pa mu prepove dalje govoriti o reskriptn. Nato Langer ostro graja mladočeško politiko in glavno glasilo »Narodne Liste", rekoč: »Naš program je svobodomiseln in mnogo določnejši, nego mladočeški. Pravijo nam, da smo otroci, toda niti dr. Eieger niti Havliček nista bila starejša, ko sta stopila v javnost, kakor naprednjaška voditelja Hajn in Rašin. Če mi očitamo kateremu poslancu, da si je za kako narodno pravdo dal plačati -3000 gold., pravijo, da jih obiramo, a blatijo se sami. Mi smo neznabogi (ateisti), posl. Spindler in Štastnj sta tudi ateista, Sladkovskj je bil pravoslaven, na veri torej ni ležeče. V mladočeški stranki, ki se vedno prelevlja, je nekaj staročeške krvi, iz pravih Mladočehov so se porodili naprednjaki, staro-češko kri predstavljajo sedanji Mladočehi. Mi se od mladočeškega programa nesmo toliko oddaljili, kakor realisti in vendar jih trp^ v mladočeški stranki. (Posl. Formanek: Ali morali so se podvreči). Kakor nobena stranka ne more obstati brez mladeži, tako ne Mladočehi brez nas. Končno Formanek izraža upanje, da se bode prepir med Mladočehi in naprednjaki poravnal na zaupnem shodu dne 23. t. m. Mladočehi se torej že tolažijo z resignacijo. »Našemu narodu se bode morda vendar še bolje godilo !" & Katoliško gibanje mej delavci. Praga, dne 9. sept. III. V četrtem oddelku, »Delavna doba", poroča Brož, rudokop iz Kladna. Na tiste delavce, ki imajo težko in utrudljivo delo, se je posebno ozirati. Osemurno delo je pri nekatorih strokah možno, da bi se izdelovanju kar nič ne škodovalo. S tem bi se odstranilo dvojno zlo: 1. Delavcem bi se po-lajšalo, in 2. ljudem brez dela bi se preskrbelo delo. Vendar pa se mora zavreči socijalnih demokratov zahteva splošnega osemurnega dela. S tem bi se nekaterim obrtnim podjetjem jako škodovalo. — Delavec potrebuje nedeljskega in prazniškega miru z nravnega, človeškega in narodnogospodarskega stališča. To se mora nestrpno zahtevati. Izvzete so tiste stroke, koder se delo ne more prenehati brez velike škode. Rudo- in premogokopi niso zato, da bi se akordno delo popolnoma odstranilo. Delo žen in deklet v tvornicah in rudokopih popolnoma za-metujejo. Delavcu naj se pošteno plača n j egov o d e 1 o in o n bo že poskrbel sa svojo družino. Malina iz Nachoda primerja nedeljski počitek na Nemškem z našim in zahteva, naj bi tudi nradniki imeli nedeljski počitek. Scb w ar z iz Prage dokazuje, da nedeljski mir rušijo: 1. židovski kapitalizem, 2. mali obrtniki, 3. delavci sami, 4. vlada s svojim liberalnim zakonom, kateremu se je lahko ogniti. Kura, odposlanec brnske tkalsko - suknjarske družbe, si želi, da bi bil strogi počitek ob nedeljah in praznikih, protestuje pa proti programu pariških socijalnih demokratov, ki zahtevajo katerikoli si bodi dan v tednu v svoj počitek. O delavski dobi govori več delavcev t tem smislu, naj se po vseh tvornicah uvede osemurno delo, ker jih je mnogo brez dela; mali obrtnik in rokodelec naj pa delata po 10 ur. Kdor bi prestopil to dobo, naj se strogo kaznuje. Na to se sprejme Ji r o u šk o v govor, naj se uvede v tvornicah, v vseh velikomehaničnih in trgovskih strokah po sklepu avstrijskih obrtnikov izleta 1890 in pri vseh težavnih ali zdravju škodljivih delih ne prestopna osemurna delavska doba, za male obrtnike in rokodelce pa deseturna, da bi mogli se ustavljati konkurenci velikih obrtnikov. Precej živahen razgovor se je razvnel o akord-nem delu. Razni pomisleki so se izražali; pred vsem pa se je ponavljalo to, da mora biti bolje plačano Takozvane »premije* se morajo odstraniti, ker izsesavajo delavca, ki prenapenja svoje sile, da bi do segel premijo. Ripp iz Brna sodi, da se predlog o akordnem delu ne da izvesti, zahteva pa, naj se delavci strokovno izobražujejo. Ravno tako se je vnela živahna razprava o ženskem delu v tvornicah. V obče se je naglašalo, da ženska ni za tvornico. Ripp je naglašal: zastonj si želimo preosnove, če pustimo, da bi tvorničar zlorabljal naše žene in hčere. Če tvorničarju vzamemo ženo iz tvornice, smo mu vse odvzeli. Zena jemlje v tvornici svojemu možu kruh, propada prostituciji. Z moralnega stališča moramo povdarjati svoje načelo; žen namreč nimamo zato, da bi se mučile in prostituirale v tvornicah. Vsprejela se je ta-le resolucija: 1. Delo ob nedeljah in praznikih bodi tako prepovedano, da bodo imeli delavci te dni 36 ur pokoja in da jih bodo h krati mogli posvečevati. Kje ne more brez velike škode prenehati dela te dni, tam bodi delavcu odmenjen jeden dan v tednu za 36urni počitek, vendar pa se mora paziti zraven na to, da bo imel delavec počitek vsako drugo nedeljo ali praznik. 2. Pri vseh rudo- ali premogokopih in pri vseh strokah mehaničnega strojnega velikega proizvajanja trgovskega in obrtnega, vzlasti pri težkih in zdravju škodljivih delih (žveplenaricah, kemičnih tvornicah, jeklarnicah in pod.) se uvedi osemurna delavska doba. Pri malem obrtu, pri rokodelstvu, kupčijstvu, stavbah in drugih strokah se uvedi najvišja (nepre-stepna) deseturna delavska doba. 3. Delo brez prestanka se dovoli samo pri tacih podjetjih in tako, da se delavci menjajo, koder ni mogoče proizvajanja in dela prerušiti brez velike škode. 4. Akordno delo se pošteno plačuj in pogodba se drži. 5. Žensko in dekliško delo se popolnoma odstrani iz mehaničnih tvornic in ponočno moško delo se čim največ omeji. S tem se je završil prvi dan tega preznameni-tega shoda. Dosedaj so pač avstrijski katol. shodje, mej njimi tudi brnski češki in slovenski, zahtevali delavcem pravico in se posvetovali o njih; izmej delavcev so si samo socijalni demokratje sestavili svoj načrt seveda na popolnoma materijalističnem temelju. Prvič so se tu delavci iz več dežel sestali v posvete in pokazalo se je že prvi dan, da je bilo to neizrekljivo potrebno. Politični pregled. V Ljubljani, 17. septembra. Čehi in gališka razstava. V Pragi se je osnoval odbor, da priredi izlet v Levov na razstavo. Mnogi Cehi so mislili, da bi se to spodobilo, ker so tudi Poljaki bili prišli v velikem številu na razstavo v Prago. Predno se je pa o tem sklepalo, je pa mladočeški poslanoc Fort, ki je bil tudi v tem odboru, vprašal izvrševalni odbor mladočeške stranke. Izvrševalni odbor je pa sklenil, da se naj Čehi razstave ne udeleže, ki ima političen značaj, namreč le preočitno se kaže v Levovu teženje utrditi se z Nemci in vedno trdneje se zvezati z liberalci. Fort je zaznanil sklep izvršilnega odbora mladočeške stranke odboru za pohod razstave, in naznanil, da se on zatorej ne more dalje udeleževati odborovih del. Drugi člani se s Fortom niso popolnoma vje-mali, a vender so sklenili, da se vsa stvar popusti. -Proslavljenje Košutovo. Dne 19. t. m. se bode v Budimpešti proslavljal rojstven dan Košuto v. To slavnost priredi »Košutovo žensko društvo" katero je bilo priredilo tudi slavnost ob godu Košu-tovem dne 28. avgusta. Tedaj je bila božja služba v luteranski cerkvi, pri kateri je luteranski propo-vednik Aleksander Horvat naglašal potrebo, da naj Košutov duh vedno plava nad narodom in njegovo sveto ime ostane v večnem spominu. Zato ga veseli, da se je osnovalo posebno žensko društvo, ki skrbi za proslavljenje Košutovega spomina, katero naj ovenča božji grob. Po službi šli so na grob, kjer so govorili in peli, ter nanj položili vence. Nad 200 gospej je bilo v črnih oblačilih. Tudi nezavisna stranka je bila položila več vencev na grob. Za Košutov spomenik v Budimpešti se je dosedaj nabralo že 150.000 gld. Občinski zastopi dovoljujejo večje svote v ta namen. Pa tudi v drugih mestih se mu postavijo spomeniki. Pomenljivo je, da tudi vladni listi za ta spomenik nabirajo in da posebno časopisi za mladino neprestano proslavljajo velikega ma-žarskega rodoljuba. Belgija. Mej belgijskimi liberalci doseglo se je porazumljenje za bodoče volitve. Zmerni in napredni liberalci bodo postavili skupne kandidate. Nekaj mandatov so hoteli prepustiti delavcem, ki pa ne maraio za ta kompromis, in bodo postavili svoje kandidate. Delavci posebno ne marajo voliti zmernih liberalcev, ki so z vso silo se upirali občni volilni pravici. Liberalna stranka nima prav posebnega upanja, da zmaga, posebno če jo pri ožjih volitvah delavci ne bodo podpirali. Konservativci tudi pojdejo složni v volilni boj in je zatorej upanje, da obdrže večino. Kaj gotovega pa nobeden ne ve, ker je število novih volilcev večje nego starih. Japonske vojne čete napredujejo na Koreji, če je verjeti njih poročilom. Pri Gensanu je oddelek Japancev pognal v beg Kitajce in jim vzel močno postojanko pri Seng-Cenu. Kitajci so zgubili mnogo vojakov. Kitajci so se umaknili, ker so se bali, da jih Japonci obkolijo. Pri Peng-Sanu je pa bil manjši boj. Kitajci so se umaknili. Japanci so prekoračili reko Taj-Dong, da bodo od desne strani prijeli Kitajce. Japanski maršal grof Jamagata je prišel na bojišče in prevzel glavno poveljništvo. On misli še pred zimo dati kako odločilno bitvo. Kitajci pa skušajo spuntati Korejce proti Japoncem, da jim oteže bojevanje. Nekoliko se je jim to že posrečilo. Ker Kitajci dobivajo še vedno nove čete na bojišče, in poročila tudi niso zanesljiva, se še nič ne ve, kdo da bode končno zmagal. Slovstvo. Staroslovenska čitanka za višje razrede srednjih šol. Sestavil dr. Jakob Sket, c. kr. profesor. Mehko vezana po 1 gld. 50 kr. Na Dunaju. V c. kr. zalogi šolskih knjig. 1894. Str. LI + 180 v 8*. V uvodu čitamo 10 kratkih razprav, in sicer: 1. indoevropski jezik in rodovi slovanski, 2. sorodnost slovanskih jezikov, 3. črtice o prosveti starih Slovanov, 4. slovenske naselbine v IX. stoletju, 5. državne in cerkvene razmere Slovencev do X. stoletja, 6. sv. Ciril in Metod, 7. staroslovenska književnost, 8. staroslovensko pismo, 9. staroslovenski jezik, 10. staro- ali panonskoslovenski spomeniki. Te Razpravice so spisali slovenski šolniki, in sicer nadzornik J. S u m a n , ravnatelja Fr. H u b a d in D. Nemanič, profesorji S. Rut ar, dr. Fr. Kos in dr. J. Sket. Na str. 1—86. se nam podaje kratka staroslovenska slovnica ; ista obseza I. glasoslovje, II. ob-ikoslovje in III. nekatere posebnosti iz stsl. skladnje. Tretji del knjige obseza na str. 87—139. staroslovensko berilo. Vzgledi so vzeti iz šesterih gla-golskih spomenikov, in sicer: I. iz zografskega evangelija, II. iz spomenika „Glagolita Clozianus", III. iz Marijinskega evangelija, IV. iz Asemanijevega evangelija, V. iz sinajskega evhologija, VI. iz si-najskega psalterja. Izmej cirilskih spomenikov čitamo vzglede I. supraselskega zbornika in II. iz Savinega evangelija ali Savine knjige. Evangelij sv. Lukeža V. 1—11 je tiskan v glagolici, vsi drugi primeri pa cirilici. Konec knjige na str. 140—177. je kratek staroslovenski slovarček, ki bode brez dvombe lajšal čitanje stsl. spomenikov ne samo našim učencem na srednjih šolah, temveč vsakemu, kedor se hoče samovolje učiti prekrasnega staro-slovenskega jezika. Vis. ministerstvo je dne 27. velikega srpana t. 1. št. 20.039 to čitanko potrdilo kot učno knjigo, in torej se lahko že to šolsko leto rabi po naših srednjih šolah. Knjigo je prav lepo in pregledno natisnila tiskarna Mehita-ristov na Dunaju. Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. velika skupščina dne 7. avgusta 1894 leta v Novem Mestu. (Dalje). Družbini Šolski zavodi. 4. A podajmo se k družbinim šolskim zavodom! O njih zgodovinskem razvoju ne sodi Vas zdaj obveščati, saj se itak vsak družbenik lehko o njem pouči v prejšnjih »Vestnikih«, ki zabeležujejo vse važniše podatke. a) Začnimo pri najstarejšem zabavišču v Celju, katero se je omislilo slovenskim starišem, da so v preteklem letu vanje pošiljali 59 otrok. Vrtec je prav dobro uspeval pod vodstvom čaatitih Šolskih sester, katere vzgojevalne moči družbi-nemu vodstvu nakladajo relativno najmanj troškov, 8 čemur mora osobito naša družba poštevati. b) Zabavišče pri sv. Jakobu v Trstu je zbiralo nad 70 otrok in je pristno semenišče. c) Za »prvo slovensko osnovno šolo pri sv. Jakobu v Trstu«, katera se je letos razširila že v petrazrednico, in je tako ta naša šola prva in jedina slovenska petrazrednica na vsem Primorskem, kar je vsekako značilno za primorske razmere, a mislimo tudi častno za našo tu se v blesku kažočo res vseslovensko družbo. Njeno voditeljstvo je obelodanilo letos »šolsko poročilo, katero obsega vso šolsko kroniko od 1. 1887. do letošnjega šolskega sklepa. Prav želeti bi bilo, da bi tako poročilo dobil v roko vsak naš družbenik, vsak rodoljub, ki se je spominjal naše družbe, videl bi, da ni zastonj položil svojega obola na domovinski žrtvenik. To šolo je obiskovalo 320 otrok in bilo bi jih še več, da je prostora. Ta po naši družbi dani dokaz, ki nas stane že čez 20.000 gld., ni še menda zadostno spri-čalo temu, da je prav v mestu Trstu dovolj slovenskega življa ne samo za jedno šolo, nego še za dvakrat toliko. Ako pomislimo na te ogromne žrtve, skoro bi rodoljubu krvavelo srce: ad quid perditio ista? k čemu ta potrata? — rajši bi denar dajali stradajočemu težaku--pa ne, človek, ki res ljubi svoj narod, žrtvuje zanj do zadnjega bora, ker noče, da bi njegov narod poginil dušne smrti — osobito ne oni čili narod, ki je tam ob modri Adriji bramba katoliški cerkvi in avstrijski državi. Družbino vodstvo je še voljno žrtvovati za slovensko šolstvo ob Adriji, dok pravične — in gotovo ne pretirane — zahteve slovenskih roditeljev zmagajo, in te bodo konečno morale zmagati. Nameravane premembe v učiteljskem in vzgo-J evalnem osobju se v Trstu radi mnogih zaprek letos še ni moglo izvršiti. (Dalje sledi) Dnevne novice. V Ljubljani, 17. septembra. (Poslanec Šuklje — dvorni svetnik ?) Listi poročajo, da bode poleg grofa Stilrgkha v nekaterih dneh imenovan dvornim svetnikom tudi profesor Suklje, ter bode kot referent prideljen naučnemu ministerstvu. 0 takem imenovanju prof. Sukljeja so večkrat pisali, a vselej se je Rahela izmuznila Sukljeju — Jakobu iz rok, dasi zanjo služi prav kakor težak; tako kaže tudi sedaj, vsaj , ako je „Vaterland" dobro poučen, ki piše, da to zadeva le mesto, katero je jvsled imenovanja profesorja H u -b a d a ravnateljem na pripravnici pri naučnem ministerstvu izpraznjeno in kamor bode poklican zopet kak Slovenec. (Občinski svit ljubljanski.) Dnevni red seji občinskega sveta ljubljanskega v torek 18. dan septembra 1894, ob 6. uri zvečer, v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Stavbinskega odseka poročilo a) o oddaji gradnje šolskega poslopja na barju; b) o Filipa Zupančiča prizivu v stavbiuskih stvareh; c) o J. Perdana prošnji gledd stavbinske črte pri njegovem stavišču na Resljevi cesti; č) o deželnega odbora kranjskega ponudbi gledč nakupa nekaterih stavbinskih parcel za muzejem na Tržaški cesti. III. Pravnega in personalnega odseka poročilo a) o deželnega odbora kranjskega določilu z due 15. av~ gusta letos gledd javnih napisov; b) o načrtu darilnega pisma glede mestne drevesnice za stavišče novemu gimnazijskemu poslopju; c) o načrtu pogodbe mestne občine z erarjem in ljubljansko škofijo radi cdstopa nekaj javnega sveta vsled razširjenja državnega kolodvora; č) o načrtu pogodbe z državnih železnic upravo glede oddaje vode iz mestnega vodovoda državnemu kolodvora; d) o Josipine Andretto prošnji radi nekega odpisnega dovoljenja; e) o prošnji uradnega sluge Jakoba Kopača za umi-rovljenje; f) o stražnikove vdove Marije Strniša prošnji za penzijoB; g) o policijskega komisarja Fr. Podgorška potovalnem poročilu. IV. Finančnega odseka poročilo a) o ponudbi gledd nakupa stavišča št. 1 v I. skupini (pri Lattermanovem drevoredu); b) o ponudbi gledč nakupa nekega občinskega zemljišča na Golovcu; c) o dodelitvi kredita za predpriprave glede električne naprave za Ljubliano; č) o škontrovanju mestne blagajnice dne 25. maja letos; d) o norimberškega društva »Avstrija" prošnji za podporo. (Zlata maša.) Iz Križev pri Tržiču: Zelo slovesno je obhajal kriški župnik č. gosp. Fr. Vohinc zlato mašo. Farani so za ta dan storili vse, da so pokazali, kako ljubijo svojega duh. pastirja. Prišlo je g. zlatomašniku mnogo čestitek od blizu in daleč. Čestitali so mu tudi prevzv. knezoškof ter ga imenovali ze duhovnega svetnika. Preblagemu zlatomašniku na mnoga leta I (Družba sv. Mohorja pa „N. Fr. Presse.") Poročal je „Slovenec" svoječasno o predrznem napadu velike dunajske Židinje na našo družbo sv. Mohorja, katero je hotel neki celovški podkupljeni dopisun z vso silo očrniti in ovaditi kot politično društvo. Namen dopisu je bil preočividen, dopis sam pa tako plitvo-nesmiselno skovan, da vstreza pač samo čita-teljstvu, kakoršnega je vredna „N. Fr. Presse." Tudi celovški dopisnik „SQdst. Post.u-e je zavrnil krepko oni drzni napad, da se židovski dopisun kar zvija pod udarci, ki padajo nanj. To kaže v novem dopisu, ki ga je dne 12. t. m. objavila dunajska Židinja in ki kaže vso plitvost in duševno siromaštvo dopisunov glavnega koaliranega židovskega glasila 1 Tudi temu zadnjemu obnemoglemu pojavu židovske predrznosti in nesramnosti je primerno odgovoril celovški dopisnik v zadnji »Siidst. Post." (Dražba sv. Cirila in Metoda) je imela 5. t. m. ob '/i3. uri popoludne svojo 78. vodstveno sejo, katere so se udeležili: Tomo Zupan (prvomestnik), Anton Koblar, Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Sve-tec (podpredsednik), dr. Josip Vošnjak (blagajnik), in Andrej Zamejic. — Iz blagajnikovega poročila posnemamo, da je imela družba do 1. sept. 1.1.10.740 gld. dohodkov in 11.476 gld. troškov; primanjkljej je torej narastel na 736 gld. Družbino premoženje znaša sedaj 15 496 gld., bode se pa tekom prihod-nega leta porabilo v namerovano razširjenje družbi-nih zavodov. Po blagajuikovem poročila je še več podružnic zaostalo s svojim letnim doneskom, zato se prosijo one, katere svojim dolžnostim še niso zadostile, da to kar najpreje store. — Ko se odobre nekaterih podružnic ukrepi, rešite še dve prošnji glede ustanovitve šolskih zavodov in se podeli razpisana služba na družbeni peterorazredniei pr svet. Jakobu v Trstu, prvomestnik zaključi sejo ob 6. uri zvečer. (Poročil) se je dne 16. septembra v Železnikih gospod Ivan Brus, c. kr. rudniški pisar v Idriji, z gspdč. Marijo Kumpovo. Čestitamo! Vrlemu tajniku katoliške delavske družbe idrijske: Na mnoga leta 1 (Dopolnilne volitve za kor. dež. zbor.) Volilne gibanje za bližajoče dopolnilne volitve za koroški deželni zbor je prav živahno. Od katoliške strani, slovenske kakor nemške, priredilo se je več vol. shodov, ki so bili dobro obiskani in so se obnesl povsem povoljno 1 Tudi „bauernbund" je priredi dva, precej piškava shoda. Zboroval je tudi v Bla-čah, ker je svojo modrost prodajal tudi dr. Abuja — pa zastonj, pri prvotnih volitvah je v tej občin zopet prodrla slovensko-narodna stranka. Slava 1 (Iz celovške škofije.) C. g. Anton P u š I, župnik na Tholici, je stopil v stalni pokoj. — Mil. gospod knezoškof bodo due 21. t. m. posvetili dija-kona Vek. Umlauf-a v mašnika. — Za kn. šk. ord. komisarja na celovški c. kr. gimnaziji, realki in meščanskih šolah so mil. knezoškof imenovali veleč, g. kanonika G. Bittner- j a, namesto odstopivših dr. Val. Mttller ja in A. Baušerja. — Odpovedal Še je župniji Maltein č. g. župnik J. Obereder, ki gre za provizorja v NemSki Grebinj. V Maltein pride č.g. provizor Fr. Vacha. — C. g. Iv. Schwings-h a c k 1, provizor v Silbereggu, zapusti škofijo in gre kot spovednik k usmiljenim sestram v Zagreb. V Silberegg gre za provizorja č. gosp. Pr. M a t e v i i č, kaplan v Št. Urbanu. — Umrl je dne 14. t. m. č. g. Jožef R ainer, župnik v Kaplji na Grobniškem polju, star 53 let. N. v m. p. 1 (Duhovne vaje v Celovcu) za duhovnike celovške škofije vršile so se v drugič od dne 11.—14ega sept. Vodil jih je, kakor tudi prve č. o. rektor Milz S. J. Prišlo je 60 č. gg., k prvim pa 47. (Župnijski izpit) bode letos zopet od dne 25. —27. sept. v Celovcu, ker se je bilo prvikrat oglasilo veliko gospodov. Sedaj bode delalo izpit 12 č. gospodov. (Iz Cerkna) 14. sept. Cirkno obiskal je v petek dne 7. t. m. cesarski namestnik v Trstu, ekscelenca vitez Binaldini. Pripeljal se je nenaznjen o najslabšem vremenu naravnost iz Gorice. Ogledal si je vse urade, k kosilu povabil je načelnike ces. in civilnih oblastnij. Mudil se je v Cerknem samo 3 ure. Drugi imeniten gost prišel je v 0. v nedeljo dne 9. t. m. zvečer, kot gost vlč. g. dekana, naš drž. in dež. poslanec vlč. g. dr. A. Gregorčič. Slučajno bila je v ponedeljek volitev okr. cestnega odbora, tako, da je mogel g. poslanec spoznati občinske starašine cerkljanskega okraja in ti le njega. Izrazili so mu nekateri svoje težnje in želje, katere je obljubil po moči podpirati. — Proti večeru zbrala se je g. poslancu na čast lepa družba, pri kateri se je v napitnicah in s petjem izraževalo veselje, da imamo med seboj poslanca, kateremu zaupamo. Pa tudi vč. g. poslanec ni mogel zadosti pohvaliti delovanja cerkljanske hranilnice in posojilnice, o kateri se je izrekel, da celo prekosi s svojo natančno upravo veliko jednakih zavodov. Da je ta zavod res koristen, kaže promet 150.000 gld. od novega leta do sedaj. Tudi pevski zbor si je zasluži) pohvalo g. poslanca. V torek zapustil je g. poslanec Cerkno, ter omenil, da se o priložnosti vrne poročat v svojem delovanju v drž. zboru. (Vlak iz tira.) Iz II. Bistrice: Sobotni reški polnočni tvorni vlak je na tukajšnjem kolodvoru zaradi napačnega znamenja skočil z dvema vagonoma iz tira. Vlak je imel radi tega zamude šest ur. Stroj se je zelo poškodoval, druge nesreče ni bilo. (Volka) pripodil je sneg izpod Triglavskih gora v Gorenje Novake na goriško-kranjski meji. V teku tedna ga je pastir dvakrat opazil, dekla enkrat zvečer blizu hiše. V petek dne 14. t. m. pa je sam gospodar pasel govejo živino, pastir se ni upal od hiše; volk se pripodi iz gozda ter požene čedo proti domu Lovcev, katerim je gospodar to koj, naznanil, zverina ni marala čakati. (Sezona slovenskega gledališča \ Ljubljani) se prične dne 27. septembra »bramatično društvo" naznanja, da je ukrenilo vse potrebno, da se bo tretja sezona vršila častno za slovensko dramatiko. V ta namen se je pripravljalo celo poletje, preskrbel se je obšireu, nov in zanimiv dramatični in operni repertoir ter se je izdatno popolnilo igralno osebje z novimi močmi. Vprizorile se bodo izvirne slovenske nove igre, mej drugimi g. A. Fuuteka .Očetov spomin", potem igre slovanskega repertoirja. »Dramatično društvo" bode posebno gojilo opero. Razun oper lanskega reportoira se bodo pele g. V Parme izvirna opera »Urh, grof Celjski", Smetanova »Poljub", poljska opera »Halka", Mozartova »Čarobna piščal", »Trovatore", »Marija Rohanska" itd. Tudi za epero je angažovanih več novih močij. Tudi za to sezono »Dramatično društvo" otvori predplačo na sedeže. — Naznanila se sprejemajo v stari čitalniški trafiki. (Razstava cerkvene obleke) v Celovcu, katere je izdelalo za revne cerkve društvo, vednega če-ščenja Najsvetejšega, otvorila se jo dne 14. t. m. Razdelilo se bode obilo lepih cerkvenih oblačil, med drugim 22 mašnih oblačil, 4 pluvijali in posebno mnogo cerkvenega perila. Dohodkov je imelo omenjeno društvo 3651 gld. 65 kr., stroškov pa 3726 gld. 57 kr. Na čelu društva je vč. g. o. dr. Al. Cigoj O. S. B. (Goriške novice.) V Dornbergu je zadel mrtvoud že 40 let službujočega g. učitelja Ignacija Križmana. — Društvo »Sloga« otvori letos tretji otročji vrt pod Kostanjevico v Gorici. Goriški Slovenci žrtvujte za slovenske šole v Gorici. — Neki vojak je potoval iz Loga čez Prcdil. Po nesreči je padel in si zlomil vrat. V Prvačini je nekemu dečku odtrgal dinamit več prstov na roki. — Vikarjem naSrpenicije imenovan 5. g. Matija Ivančič, kaplan v Tolminu. (Sneg) je dn6 10 t. m. padel po več gorah na Koroškem, zlasti na Peci. Drugod je slana napravila obilo škode. (Zabavni prijateljski večer v rokodelskem domu) je ta teden v torek namesto v sredo (kvaterno.( Telegrami. Dunaj, 17. septembra. Poveljnik druzega voja, feldcajgmajster baron Schonfeld, je dodan nadvojvodi Albrehtu v razpolago. Poveljnik prvega voja v Krakovem, grof Uexkull-Gyllenband, je imenovan poveljnikom druzega voja na Dunaju in podmaršal baron Albori poveljnikom prvega voja v Krakovem. Budimpešta, 17. septembra. V ogerskem odseku za vnanje stvari bode dne 19. t, mes. grof Kalnoky razkladal vnanjo politiko. Budimpešta, 17. septembra. Cesar je zjutraj ob peti uri 10 minut odpotoval v Nagjmaros. Budimpešta, 17. septembra. Delegacije avstrijske budgetni odsek začel je posvetovanje o budgetu ministerstva vnanjih stvarij. Poročevalec Dumba proseč pojasnil o Bolgariji in Srbiji. Pacak pravi, da je on proti dovolitvi budgeta, ker tira skupna vlada Cehom nesimpatično trodržavno politiko in je Kal-nokysokriv, da se je poostril zamotani notranji položaj avstrijske države z izjemnim stanjem na češkem. Grof Zedwitz, Russ in Lupul temu ugovarjajo in oporekajo, da bi bil Pacak govoril v imenu češkega naroda. Ko je Pacak še odgovoril, spregovori grof Kal-noky. Njegov govor je trajal tri ure in je bil z odobravanjem vsprejet. Budimpešta, 17. avgusta. Po polnoči je začelo goreti v delavni za stroje v ladjedelnici na Novopeštanski cesti, ki je lastnina eskomptne in menične banke. Ogenj se je tako hitro širil, da ni bilo misliti, da bi oteli delamo in požarna hramba je le gledala, da omeji požar. To se je posrečilo v jedni uri. Od delarne niso ostali niti vsi zidovi. Kako je začelo goreti, se še ne ve. Škoda je velika, ali zadene le zavarovalnice. Atene. 16. septembra. Včeraj je bil v Lakridi hud potres. Varzin, 16. septembra. Mnogobrojni gostje prišli so obiskat kneza Bismarka. Peterburg*, 17. septembra. Cesarje odpotoval z rodbino v Spalo. Tanger, 17. septembra. Angleškega in danskega podkonzula so blizu Casablanke na-pali Maročani na cesti in ju oropali. St. Johns, 17. septembra. Parnik Fal-son vrnil se je s člani Pearyjeve polarne ekspedicije v Bowdoinski zaliv na Grenlandiji. Ekspedicija se je morala vrniti zaradi mraza in ker so skoro vsi psi, ki so vozili sani, zmrznili. Honkong, 17. septembra. Ustavilo se je nabiranje Evropcev za kitajsko mornarico. 60.000 gld. znaša glavni dobitek levovskih srečk, kateri se s samo 10% odtegljajem v gotovini izplača. Na to o zarjamo naše častite čitatelje, da je žrebanje 27. aept. Umrli ho: 16. septembra. Liza Rupnik, kuharica, 50 let, Kravja dolina 11, ostarelost. V bolnišnici: 15. septembra. Franc Koblar, delavec, 26 let, sepsis. Vvojaški bolnišnici: 15. septembra. Konrad Hofbauer, hrambo vec, 24 let, driska. Tujci. 14. septembra. Pri Slonu: Etzinger. Kulka, Gottlieb, Pick, Wolf z Dunaja. — Schuh, Kautz iz Trsta. — Carbucichio, Pach iz Pulja. — Havas iz Velike Kaniže. — Roth iz Kočevja. — Fritsch, Hiibner iz Jablonca. — Alešovec iz Opatije. — Schlich iz Lipsije. — Rak z Reke. — Teveles iz Prage. Zahvala. Ob priliki svoje zlate maše dobil sem od prijateljev svojih toliko čestitk pismenih in brzojavnih, da ini ni mogoče vsakemu posebej odgovoriti. Dovoljeuo mi bodi, da se tem potom vsem, ki so se me spominjali ob tej slovesni priliki, vzlasti svojim čS. gg. sobratom, sošolcem, faranom najiskrcneje zahvalim, želeč vsem za njih prijateljsko lju-beznjivost obilo blagoslova božjega. Fr. Vohino, 489 1-1 župnik. Katoliška Tiskarna v Ljubljani javlja ceuj. imejiteljem ljubljanskih tiskarn iu n)ihovim sodelavcem tužno vest, da je umrl večletni nje sotrudnik, gospod Adalbert Men črkostavec včeraj v nedeljo, dne 16. t. m., dopoludne ob 11. uri po dolgotraiui mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v 441etni dobi. Pugreb, katerega naj se blagovoli udeležiti tovariši in prijatelji pokojnika v obilem številu, bode jutri v torek, dne 18. t. m. ob 5. uri popoludue iz hiše žalosti v Vodnikovih ulicah št. 6. R. I. P. V Ljubljani, dne 17. sep. 1894. za v Ljubljani v Lingerjevih ulicah št. 7 se proda. Povpraša se v tej hiši v II. nadstropju, ali pri dr. Papežu v Ljubljani. 481 3—2 JPredzadnjl teden! m dobitki 60.000,10.000,5.000 * v grotovtni le z 10% odbitka.__ Levovske srečke i 1 gld. priporoča „MERCUR" menjalnična delniška družba 309 2 na Dunaju, Wollzeile 10. 418 18 JLe še malo predstav. Cirkus Henry v Ljubljani, v začetku Lattermannovega drevoreda. Danes v ponedeljek dne 17. septembra 1894 ekstra predstava. Nastop dunajskega salonskega atleta gospoda Ferdinanda Knapp-a. — Gostna Igra I. duna-ske ženske godbe pod vodstvom znanega imprezarija Ullmann-a (parodija 6 klovnov). — Cherasmln. triletni plavec-valah. izučen kot ognjen konj. s katerim predstavlja gospod Ernesto. — Rodbina Leo, specijaliteta prve vrste. — Nastop vseh najetih umetniških sil. — Komični iotermezzo klovnov. Predzadnji pot! Pepelnika ali: „stekleni pantofelj". Velika sijajna pantomima, katero po mntivih enake pravljice v pantomimo aranžuje c. kr. baletni mojster pl. Smitten v 3 oddelkih, izvaja pa 50 tukajšnjih otrok, dečkov in deklic, od 3 do 6 let. Pol ure pred predstavo koncert, katerega izvaja domač orkester. Jutri v torek dne 18. septembra 1894 488 1 Ve1 i I* a predstava. b m Kleinmayr-ja ii M\m v Ljubljani na Kongresnem trgu 2 priporoča svojo 482 5-3 popolno zalogo vseh v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih šolskih knjig5 v najnovejših izdajah broširanih in v trdnih šolskih vezih po najnižjih cenah. Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj. D u n a j $ k a borza. Dne 17. septembra. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogersita zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... London vista.......... 20 mark..... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci C. kr. cekini 99 gld. 10 kr. . 99 05 . 124 80 . 97 80 . 122 80 . 96 95 . 1025 — . . 371 75 . 124 — j. 60 95 . 12 18 9 n 88 . 45 — 88 »1 Dn6 15. septembra. 4% državne srečke I. 1854, 250 gld. . . 148 gld. 50 kr. 5 % državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 156 „ 25 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196 „ — „ 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 96 „ 40 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......143 „ 50 „ Dunavske vravnavne srečke b% ... . 127 „ 50 „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 „ 25 „ Posojilo goriškega mesta.......— „ — „ 4% kranjsko deželno posojilo.....67 „ 40 „ ZaBtavna pisma av. osr zem.-kred.banke 4% 98 „ 60 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 222 „ — n „ „ južne železnice 3% . 159 „ 25 „ „ „ južne železnice 5% . 128 „ 50 „ dolenjskih železnic 4% 98 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld. . Rudolfove srečke, 10 gld..... Salmove srečke, 40 gld...... St. Gen<5is srečke, 40 gld..... Waldsteinove srečke, 20 gld. . . . Ljubljanske srečke....... Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. niVUJV . '"uw" M^.oull., luuugi. u.. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100 196 gld. kr 1. 140 — 1. 17 60 • 24 — 69 n — 71 50 52 — 25 — 170 30 7. 3290 — 490 — 113 50 75 — n 86 70 n 177 — n 134 n 50 n __Nakup ln prodaja "£S vsakovrstnih državnih papirjev, sreftk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najnianjseza dobitka. * Knlantna izvršitev naročil na borzi Menjarnična delniška družba „H E B € T R" ffollziile it. 10 Dunaj, Hariahilferstrasse 74B. AJT Pojasnila TEE6 v vseh gospodarskih in flnaninih stvareh. potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoobit. obrestovanja pri popolni varnosti naloženih gla« ni o. I'{dajat,elj : Dr, Ivaa Jaaeifi. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk .Katoliške Tickarn*" * Ijiubliatu