Poitnina plačana ▼ gotovinL Leto ML, štev. 258 tiSA ioSS 3124. 3125. 3126. Jnseratni oddelek; Ljubljana, Selen-bur^ova al 3 - Tel 3492 in 2491 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta it 13 - Teietoc it 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica It 2 - Telefon št 190 Računi pri pošt ček tavodih: Ljubljana št 11.842 Praha čisks 78 180 Wien št 105 241 Ljubljana, sobota 7. novembra 1931 Cena 2 Din Naročnina «na&» mesečno — l>u»» za mozemsrvo 40 — Dm. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon it 3122 3123 3124 3125 in 3126-Maribor: Aleksandrova cesta 13 To- lefoo *t 2440 (poooč' 2582) Celje: Kocenova ul 8 Telet St 190. Rokopisi se ne vračaio- — Oglasi po t&nf u Naš novi obrtni zakon Močna zaščita domačih izdelkov pri iavnUi dobavah - Uvedba arbitražnih sodišč za spore z delojemalci -- Razširjenje sistema prisilnih stanovskih orgasu-zacil na vso državo - Uveljavljenje načela usposobljenosti zacij Beograd, 8. novembra, n. Nj. J* J® la zakona so: .. koncentracij« vseh vprašanj, M se Stroga imnewi obrtništvo Ln mdustn- r^em samem r^oru. Postavitev osnovnih pobojev za izvrševanje obrti v držav na E nSto da se zahteva za izvrševanje obrti £ trgovine dokaz usposebljenosti. Določitev ™e posameznih gospodarskm^rok^sU razlike med induetri o m obrtom. Pospeševan e strokovne izobrazbe za nemoten raz-vm LiMne industrije, dajanje ugodnosti ▼ interesi državne obrambe, postavljanje ;Sa osobja na zlobni mvo dMo^ev Pernic za kolektivno osnovo vseh podro« oosoodarstva, široko sodelovanje med vse-n?W>darskimi sloji tn^vn.mi.zvrs.l-nimf oblastmi, popolna zaščita gospodarskega™ ela in efektivne sankcije za normalno d t" pogledu izvrševanja trgovine določa zakon poseben dokaz vzposobljemosti. Za po-^no^sposobljenost se po zakonu:zahtevno tudi dokazila o izpitih na srednjih ali strokovnih ter višjih šolah. Nižje, srednje sofe nadomeščajo vajeniško dobo za leto diu ^a-kon daje banom posameznih pokrajin pravico. da 'določajo izjeme glede teh dokazil. Pomočniški in mojstrski izpiti V mejah bivše Srbije se likvidirajo razlike med mestnimi in vaškimi trgovinami. Zakon dovoljuje, da se v vseb vaseh m v vseh krajih otvarjajo trgovine vseh strok \ obrtništvu je zakon potrdil načelo o osebni pripravi za izvajanje obrtniškega dela. ^a obrtniško usposobljenost se polagajo vajcn-s-ki. pomočniški in mojstrski izpiti za vsako vrsto obrti. V bodoče bo mogoče opravljati obrtniška dela le osebno m le na podla*; dokazil o strokovni izobrazbi. Izjema so" le vdove in žene po kazenskem zakonu obujenih obrtnikov. Na osnovi tega principa j osebnem obrtniškem poslovanju se prt obrtih ne bodo več smeli uveljavljati poslovodje. To določilo je povsem različno od določil prejšnjih zakonodajalcev, ki so dopu £čali da so se pri obrtih nastavljali poslovodje. V zakonu so obrti taksativno našteti tako da se tehnično strogo ločijo. Prehod tz ene obrti v drugo, ki je v zakonu naveden pod druso točko, ni mogoč, razen, ce se po-laga mojstrski izpit za dotični novi obrt. Zakon ima posebna določila za stavbno m elektrotehnično obrt. ker je za te obrti potrebna višja strokovna izobrazba. Ni dvoma, da se bo spričo takih okoliščin razvil nov kader samostojnih obrtnikov z višjo strokovno izbrazbo. kakor doslej. Vsi omenjeni pogoji za izvrševanje ob rta pomenijo za obrtništvo novo zaščito, ki bo omogočila, da si naše gospodarstvo zagotovi razvoj in napredek v korist našega nacionalnega dela. _ • , , Posebna določila se nanašajo na izdelovanje orožja, streliva, strupov, letov in trgovino s 'tem blagom. Nadalje na bančno zavarovalno stroko, na prodajalne vrednostnih papirjev, javna skladišča, zastav-lalnice, informacijske biroje, novinarske agencije, posredovalnice in dražbema podjetja. Posebej so tudi določila o gostilniškem obrtu. Namen zakona je, da se go stilniška obrt povzdigne na sodobni nivo v naprednih državah. Določila o notranji ureditvi gostiln bodo omogočila v vsakem primeru razvoj gostilniške obrti, ki je mogočen faktor narodnega gospodarstva. Izvrševanje obrti Z ozirom na izvajanje obrtniških pravic tn na način, kako se te pravice izvajajo, ie v zakonu postavljeno osnovno načelo da so pravice o izvrševanju obrti osebnega značaja. S pridobitvijo obrtnih pravic se smejo izvrševati le oni posli, ki spadalo v delokrog pridobljene obrti. Dosedaj je bilo mnogo protestov, ker so posamezni oorlmiki pri izvrševanju svoje obrti segali v delokrog druge obrti Zato je zakon striktno delil delokroge posameznih obrti. Za krošnjarjenje ni potrebna posebna strokovna izobrazba. To obrt pa smejo izvrševati samo državliand kraljevine Jugoslavije Glede obrti in obrtnikov, ki niso vezani tuj stalen kraj (krošnjarstvo in slično) podaljšuje zakon dosedanjo prakso s tem, da smejo take obrti izvrševati samo državljani kraljevine Jugoslavije, predvsem invalidi in osebe, nesposobne za drugo delo in naposled prebivalci siromašnih krajev. Novi zakon pozna samo dve vrsti sejmov in to letne sejme ter tako zvane tržne sejme in tržne dneve, dočim se vse druge vrste sejmov, kakor so na primer sejmi ob priliki raznih verskih proslav itd. ukinejo. Posebne določbe urejajo vprašanje velesej-inov in razstav, združenih s sejmi. Posebne ugodnosti domači obrti in industriji Kot najvažnejša novost v našem gospodarskem življenju je v tem zakonu uvedena zaščita domače obrti In industrije. Domači obrti in industriji se dajejo s tem zakonom posebne ugodnosti ter se zlasti daje možnost za uspešno pobijanje inozemske konkurence, ki ie doslej našim domačim podjetjem mnogo škodovala. Ta zakon defini- tivno ureja to vprašanje, ki le bilo doslej vedno predmet zborovanj naših gospodarskih krogov in zlasti tudi obrtnikov. Zakon strogo določa, da moralo vse državne in samoupravne oblasti ter njih zavodi in ustanove vse nabave izvršiti pri domačih obrtniških in industrijskih podjetjih. Vsa dela se morajo oddajati domačim obrtnikom. Razen tega določa zakon, da se mora uporabljati jzkliučno blago domačega zvora ln da se sme nabaviti v inozemstvu samo to, kar se doma nikjer ne proizvaja. S temi odredbami se bo zaščitila domača obrt in industrija pred vsako inozemsko konkurenco, v primerih pa, kjer bi bila ta konkurenca neizogibna, imajo domača podjetja vselej prednost, tudi če bi bile niibove ponudbe za 15 odstotkov višje od ponudb inozemskih podjetnikov. V svojih nadaljnjih določbah ureja zakon tudi vprašanje pomožnega osobja ter obravnava službene odnošaje kot celoto. Ureja vprašanje vajencev kakor tudi vprašanje pomočnikov do najvišje kategorije po najmodernejših načelih, upoštevajoč pri tem vse socialno-zaščitne principe. Zakonodajalec ie pri tem upošteval dejstvo, da je harmonično sodelovanje med delodajalci in delojemalci največje jamstvo za uspešen razvoj in procvit domače obrti in industrije. Za reševanje sporov, izvirajočih iz službenih pogodb in mezdnih sporov do višine 12.000 Din, predvideva zakon pod nazivom »odbor dobrih ljudi« posebno arbitražno sodišče, ki posluje pri prvostopnih upravnih oblasteh ali pri stanovskih udruženjih ter Je sestavljeno iz zastopnikov delojemalcev in delodajalcev. Ta odbor posluje popolnoma neodvisno od rednih sodišč in rešuje vse take spore v prenesenem delokrogu. Gospodarskim zbornicam je z zakonom zajamčeno najtesnejše sodelovanje v vseh gospodarskih vprašanjih. Zakon je v popolnem skladu z ostalimi obstoječimi zakoni, zlasti z zakonom o notranji upravi, o upravni razdelitvi države itd. Z zakonom je izvedena koncentracija vseh poslov, ki po svoji prirodi spadajo v okvir tega zakona. Zakon predvideva prisilne organizacije za vse panoge gospodarstva, to Je trgovino, industrijo in obrt. Trgovci in industrijci lahko osnujejo skupne organizacije ali pa po strokah, za obrtnike pa so predvidena skupna kolektivna udruženja. Trgovska in obrtna udruženja se osnujejo na področju splošnih upravnih oblasti I. stopnje, industrijska pa za področje vsake banovine. Najvažnejše so v zvezi s tem določbe, ki predvidevajo obvezno zavarovanje za primer bolezni, nesreče, starosti, onemoglosti in smrti. Za obrtnike je to zavarovanje obvezno, za trgovce pa v primeru, če to sklenejo njihova udruženja. Skupne in ločene zbornice Zakon vsebuje končno posebne določbe o gospodarskih zbornicah. Zbornice ostanejo načeloma v sedanjem sestavu; kjer so skupne zbornice, ostanejo skupne, kjer Pa so ločene, ostanejo ločene. Ce pa katerikoli odsek skupnih zbornic sklene razdružitev, odnosno ločenih zbornic združitev, se mora to izvršiti v roku treh mesecev po sprejetju takega sklepa. Za veljavnost takega sklepa je potreben pristanek večine obveznih strokovnih organizacij. Prehodne odredbe vsebujejo podrobne določbe za prehod iz sedanjega v novo s tem zakonom ustvarjeno stanje. Pri tem se upoštevajo vse pravice, pridobljene po dosedaj veljavnih zakonih. Ta zakon stopi v veljavo štiri mesece po objavi v »Službenih novinah«. Samomor dunajskega finančnika Dunaj, 6. novembra n. Davi so našli mrtvega v svojem uradu znanega dunajskega finančnika Filipa Reicha. ki so ga v času inflacije imenovali za »Dollarrei-cha«. V svoji uradni sobi je najprej odprl cev plinove napeljave, nato pa se je obesil na oknu V njegovem žepu so našli listek. na katerega je napisal, da je bolan na neozdravliivem raku v črevah in gre zato prostovoljno v smrt. Grozna rodbinska trasredija Pariz, 6. nov. n. Policija je našla' v bližini Namtesa na nekem vrtu trumi o devetletnega dečka. Včeraj so ugotovili naslov njegovih staršev. Ko je policija došla v stanovanje, je našla v njem umorjeno njegovo mater. Morilec je žrtev najprej posilil, nato pa zadušil. Preiskava je ugotovila, da je bil morilec njen mož sam, ki je izginil že v torek s starejšim llletnim sinom. Za obema ni nobenega sledu. Kakor sosedje pripovedujejo, je družina živela v zelp urejenih razmerah, zaradi česar sklemiijo, da je mož bržkone zblaznel, nato ubil svojo ženo in mlajšega sina, s strejšim pa pobegnil ter ga tudi kje umoril, nato pa izvršil samomor. Nov polet v stratosfero Bruselj, 6. novembra n. Pod nadzorstvom prof Piccarda se bo dvignil v Aups-burgu nov balon v stratosfero, in sicer 20 km visoko Prof Piceard se 'im poleta ne bo udeležil ter bo samo nadziral priprave zanj. TRIUMF NARODNE SLOGE Med kandidati in namestniki so pristaši prav vseh strank in vseh stanov - V Sloveniji kličejo na volitve vsi, ki predstavljajo naše javno in gospodarsko življenje Beograd, 6. novembra M. Po poročilih, ki prihajajo iz vse države, je ves jugoslovenski narod povsem pravilno razumel pomen volitev narodnih poslancev dne 8. novembra. Nobenega dvoma ni, da se bo teh volitev udeležilo izredno veliko število volilcev po vseh delih države. O tem pričajo vse okoliščine, ki so se pojavile od pričetka volilne kampanje pa do danes. Volilci so se zelo živahno zanimali za volilno gibanje, povsod so ljudje sami izbirali svoje kandidate. Izbirali so jih brez ozira na njihovo prejšnjo strankarsko pripadnost, tako da so še zbrali na listi predsednika ministrskega sveta g. Petra Živko-viča kot kandidati, oziroma njihovi namestniki državljani, ki so bili prej razdeljeni na vse bivše politične stranke. Sreski kandidati in njihovi namestniki so po svoji pripadnosti bivšim strankam razdeljeni tako-le: Iz bivše radi-kalske stranke jih je 506, iz demokratske (davidovicevske) 272, iz radicevske 164, iz SDS 148, iz zemljoradniške 37, iz muslimanske 33. iz SKS 33, iz socialno demokratske stranke 20. iz Slovenske ljudske stranke 18. iz bivših federalističnih vrst 15, iz bivše hrvatske ljudske 6, iz vrst Nemcev 18, Rumunov 4, Madžarov 2. Nadalje kandidirata dva člana bivšega džemijeta in en član bivše srbske stranke ter končno 51 ljudi, ki prej niso pripadali nobeni stranki. Posebno je treba naglasiti, da kandidira pri teh volitvah mnogo bivših na- rodnih poslancev, odnosno poslanskih kandidatov, ki so iz vseh bivših političnih strank. Na listi ministrskega predsednika kandidira 265 bivših poslancev in 374 bivših kandidatov za poslance. Treba je naglasiti tudi to, da nastopajo v mnogih srezih skupaj kandidati in njihovi namestniki, ki so prej zavzemali najuglednejša mesta pri raznih bivših političnih strankah in ki so delovali pri organizacijah teh strank. Ta beograjska vest s suhimi številkami najbolj prepričevalno dokazuje, kako je geslo nove državne politike: »Narodna sloga za gospodarsko delo!« podrlo vse zidovje i'ln'l.-om nismo, v '■-"iprem Km sporoča, da umira za komum--tirtno stranko T>rpiskava ie dognala, da ie Kil Kocov rnnletpn v komunistično zaroto, ki ie bila odkrita minuli te^en in v kateri je zavzemal funkcijo blagajnika. Volilni tabor ljubljanskih obrtnikov Sinočnji shod v »Zvezdi« je pokazal, da se ljubljanski obrtniki zavedajo svoje narodne dolžnosti Ljubljana, 6. novembra. Noooj ob 18. uri se je vršil v restavracija »Zvezda« lepo obiskani sestanek ljubljanskih obrtnikov, ki mu je predsedoval neumorni gospod Rebek. V kratkih besedah je pozdravil g. ministra dr. Kramerja, g. župana dr. Dinka Puca in generalnega tajnika TOI g. Mohoriea. Nato je prosti g ministra d-r. Kramerja, naj poda »branim obrtnikom kratko pojasnilo o političs nem položaju ter razvije kot priznan prijatelj naših obrtnikov 6voj program za novo Narodno skupščino. Po pozdravu g. Rebeka je očrtai g. minister dr. Kramer politični položaj ter žel za 6voje besede živahno odobravanje zavednih obrtnikov. S posebno pozornostjo so sledili njegovim izvajanjem o novem obrtnem zakonu, ki je; bil d^nes podpisan. Končno je pozval vse navzoče, naj 6e kot en mož udeleže nedeljskih volitev ter dokumentirajo 9 tem znova že prisJovično zavednost naših obrt n kov. Za toplo akla mi rani m govorom g. ministra dr. Kramerja je govoril g. generalni tajnik Ivan Mohorič o pomenu udeležbe pri volitvah za naše gospodarske kroge, ki so bolj, kakor kdo drugi navezani na usodo naše države. Govor generalnega tajnika TQI g. Mohoriea se je posebno globoko dojmij poslušalcev. ker so njegova izvajanja segala v globine problema slovenskega narodnega gospodarstva, čigar prevažen činitelj je slovensko obrtništvo. Poudaril je v errojem govoru veliki pomen zaščite domače produkcije, o kateri govori celo po- Trije shodi na periferiji mesta Krasno uspeli shod^ -zadnjih dni v Ljubljani pr/ajo vedno bolj, da bodo jutri ma-nifestiijale po ulicah našega mesta armade volilcev, kakršg^h Ljubljana še ni videla. Udeležba volv&ev pri volitvah bo nedvomno n.ejiričakov^bo velika. Snoči se vršila v našem mestu zopet tri sUa^ho obiskana zborovanja. V gostilni .z. Leopolda Zupančiča na Ahaeljevi cesti, ki >e bila natlačeno polna Vodmatčanov :n Xiborčanov, so govorili gg. Simon Prap'< l-«rk, Josip Turk, dr. Pestotnik in Ivan Tavčar, nakar je, viharno pozdravljen, kandidat minister dr. Kramer opisal sedanji politični položaj in pozval zborovalce, naj v nedeljo s polnoštevilno udeležbo manifestirajo, da hočejo Slovenci aktivno sodelovati ■pri ureditvi naše države za boljšo bodočnost vsega jugoslovenskega naroda. — šentpetrčani bodo jutri nedvomno izpolnili svojo narodno dolžnost. • T salonu restavracije Keršič v šiški je bilo navzočih do 500 volilcev. Shod je o tvoril g. Mahkota. Min-ister dr. Kramer je v tričetrturnem govoru preudarno in mirno razvijal svoj program ter očrtai sedanjo ■politično situacijo. Za njim je povzel besedo g. Deržič, ki je bičal zlobno postopanje neodgovornih elementov, ki skušajo našo državo očrniti v tujini. * Za volilce zapadne Ljubljane je bil zvečer ob 20. sestanek v gostilni Franca Oblaka na Tržaški cesti. Seveda sta bila oba gostilniška lokala natrpano polna volilcev. Predsedoval je .prof. Pavlic, govorili so pa še ravnatelj Reisner, župnik Oblak v imenu slovenske narodne cerkve, ki so ga vsi ■poslušali z veliko pozornostjo. Kdor zaničuje se sam. podlaga je tujčevi peti«, je končal sivolasi župnik. Za njim je govoril še g. šimnovec in kandidat minister dr. A. Kramer. Zapadna Ljubljana je odločena, da pri volitvah ne bo zaostala za drugimi okraji :n bodo voKlci strnjeni glasovali za idejo velike -in močne Jugoslavije ter za njeno svetlo bodočnost. V šaleški dolini Velenje, 6. novembra. V sredo zvečer se je vršil v Rudniškem domu v Stari vasi pri Velenju dobro obiskan sestanek rudarjev, katerim je o pomenu volitev govoril kandidat g. Rupnik. Zborovalci so se za vse zelo zanimali in priznali, da delavci pač nimajo nobenega vzroka, da bi nasedali hujskačem, ki odvračajo ljudi od volitev. Kakor so delavci v drugih državah interesirani na tem, da se država okrepi in uredi, tako mora biti tudi pri nas. G. Rupnik je imel lep shod tudi v Šoštanju. kjer je mnogoštevilne zborovalce opozarjal na to, da je kandidat socialno šibkih slojev. V slovenjebistriškem okraju Po vseh okoliških vaseh je priredil slo-venjbistriški volilni odbor dobro obiskane shode in sestanke, na katerih so poročali gg. dr. Pučnik, Gornjak, Žuraj ter učitelja Janžekovič in Kristan. Shoda v Slov. Bistrici se je udeležilo tudi mnogo kmetov s Pohorja. Poročala sta gg. kandidat dr. Vauhnik in novinar Rehar. Govorili so še nekateri drugi in vsi zborovalci so izvajanjem pritrjevali ter zatrdili, da se bodo polnoštevilno udeležili volitev. Potem so se vršili še shodi in sestanki pri Sv. Ven-česlu, na Spodnji Polskavi, Pragerskem, Črešnjevcu, v Spodnji Novi vasi, Laporju in vseh drugih večjih naselbinah Dravinjske doline. Pri teh shodih in sestankih je sodeloval tudi g. dr. Pučnik. Najbolj obiskan je bil shod volilcev v sredo zvečer v hotelu »Beograd«. Delavci, obrtniki in tudi drugi prebivalci so do zadnjega kotička napolnili obe prostorni dvorani. Shod je otvoril g. dr. Pučnik, za njim pa je govoril kandidat g. Krejči. Izčrpno je govoril o težnjah in perečih zadevah našega okoliša ter dal tudi smernice za njih rešitev, če se bodo vsi zavedali pravega pomena sedanjih volitev. V istem smislu je govoril tudi njegov namestnik domačin g. Vinko Gornjak, ki je pozval številne zborovalce, naj vsi glasujejo pri volitvah v prvi vrsti za ureditev države, v drugi vrsti pa po svoji prosti volji za kandidata, kateremu najbolj zaupajo. Kakor vse kaže, bo tudi naš okoliš pri volitvah lepo dokumentiral svojo naredno in državlj?^isko zavednost. glavje novega obrtniškega reda in razsvetlil je v številkah, Id jdh ni mogoče ovreči, neugodni položaj, v katerega nas je zavedlo strankarstvo. Naša ožja dornos vina mora živeti od notranjega eksporta v druge dele države, zato slovenskemu obrtniku ne sme in ne more biti vseeno, kako je upravljana jn vladana celotna državna skupnost. Govornik je na glasil, da se 8. novembra zaveden obrtnik, ki mu je kaj do svojega obstoja in napredka, ne bo mogel absentirati od volitev, ker noče svoje pogube. Omenjajoč prizadevanja g. ministra dr. Kramerja, ki se je vselej toplo zavzel za težnje slovenskega obrtništva in mu izpostava] marsikako ugodnost, je g. Mohorič zaključil svoj stvarni govor. Njegova izvajanja so zborovalci nagradili z živahnim odobravanjem. Kot zadnji govornik je nastopil župan dr. Puc, ki je vrgel kratek pogled v preteklost. poudarjajoč, da je obrtništvo od nekdaj bilo steber blagostanja vsakega mesta, osobito pa je v razvoju slovenstva igralo zelo važno vlogo. Omenil je porast mesta v svobodni državi ter pozval zborovalce nai skrbe, da se bodo tudi njihovi znanci, sosedje in ponovni prijatelji zavedali važnosti nedeljskih volitev. Od velikega odriva našega ljudstva bo tudi v bodoče odvisna nomoč države in banovine naši beli Ljubljani. Leno u&neli sestanek je zaključil predsednik g. Rebek 6 pozivom, naj 8. novembra vsi obrtniki glasuje io za narodno slo« ga, za državo in za kralja. Kandidat Prekoršek med volilci v Gaberju pri Celju Celje, 6. novembra. Nocoj ob 6. se je vršil v dvorani So-kolskega doma v Gaberju pri Celju velik shod volilcev, na katerem je poročal o političnem položaju kandidat g. Ivan Prekoršek. Dvorana je bila nabito polna zavednih volilcev, med katerimi je bil zlasti močno zastopan delavski stan. Sihodu je predsedoval g. Jelen. Govor kandidata gospoda Ivana Prekorška je bil sprejet s splošnim odobravanjem ter so zborovalci soglasno odobrili njegovo kandidaturo s sklepom, da bodo v nedeljo 8. novembra kompaktno glasovali zanj. Lepo uspelo zborovanje je pokazalo, da agitacija hujska-čev za abstinenco pri volitvah nima mnogo uspeha in da se ljudstvo obrača od njih v čim dalje večjem številu. V litijskem srezu Litija, 6. novembra. Zadnji dnevi pred volitvami so polni živahne agitacije po vsem litijskem srezu. Včerai sta v Zagorju zborovala kandidata Mravlje in dr. Zore, danes pa je g. Mravlje v spremstvu župana Ferda Tomazina iz Šmartna obiskal tre-beljevske hribe iii si je pri tamošnjem prijaznem kmetskem prebivalstvu pridobil mnogo simpatij. Več uspešnih sestankov je priredil zadnje dni tudi tretji kandidat g. Turk. V vsem okraju je vzbudila splošno odobravanje izjava znanega nekdanjega pobornika za S. L. S. g. Erjavca, župana iz Drage, ki je poudaril nujno potrebo sodelovanja vseh slojev in je pozval vse svoje znance, prijatelje in somišljenike k udeležbi pri ne-, delfskih volitvah. Slovenskim ženam! Ko se je pred trinajstimi leti v zadnjem, grozotnem ritmu, prisiljena po lakoti, nedo-glednih izgubah dragocenih življenj vojna v:lira morala umakniti težko pričakovanemu miru, takrat so naši možje, bratje, sinovi, ki so še ostali vzlic težkim mukam vojne, nosili na pohodu v svoje drage domove polno upov in nad, ter dobre volje v bodočnost. Saj so znali, da klešejo temelj državi, o keji so sanjali in za katero so trpeli naši dedje dolga stoletja. Klesali so naši možje, z močnimi udarci — a žal marsikak lep kos — se je zdrobil. Lesk dragocenega temelja, ki se je pri prvih udarih pri svetil, jih je omamil, da kmalu niso vedeli, kam padajo težka kladiva, že so padala na ramena nedolžnih. Kdo se z žalostjo ne spominja gnusnih strankarskih borb, ko je bila malokateremu še svetost sveta in ko so končno odjeknili v prostorih, kjer naj bi vladala razum in srce, usodepolm streli .in se je občutno zamajal temelj našega bratstva. Z žalostjo v srcu a s krepko voljo je potem kralj Aleksander podpisal manifest z dne 6. januarja. Marsikatera jugoslovenska žena se je ob njem oddahnila. Bil je edini spas srčne kulture našega, naroda Svetal vodnik v bodočnost miru in lepega sožitja treh bratov ene družine. Blagoslov manifesta se je kmalu čutil vsepovsod. — In kakor je nekoč pregnal Kristus prekupčevalce iz templja ter očiščenega zopet odprl vernikom — tako odpira sedaj tudi naš razumni vladar vrata parlamenta in vabi vse one, ki resnično ljubijo narod in domovino — k delu! Oglasili so se, zavedajo se. da domovina kliče! Toda .premalo jih Je za njimi, ki bi se zavedali volitev 8. novembra. — Se tli strankarski ogenj, podžgan v zaslepljenem sovraštvu posameznikov na posameznika. Mislijo, da z abstinenco ob volitvah škodujejo onim. Kako se motijo. Iz te zmote pa jih pripeljejo r teb, za našo državo zgodovinsko pomembnih dneh samo naše za vse dobro in vzvišeno dovzetne žene in matere. Iznajdljive ste in besede so vam sladke, ob čistih mislih bo zvok prošnjž iskren in bo našel odmev v srcu onih, kojim pomenite tri stebre. K slogi naj pelje Vaša lepa beseda, vsakega pridobite za 8. november. Naj bodo Vaši uspehi težka kladiva za temelj resničnega plo-donosnega uspevanja naše Jugoslavije. Vsaka žena brez razlike stanu se mora zavedati. da more le složno delo obroditi za naše gospodarstvo potrebne uspehe. Vsak glas 8. novembra pa pomeni kažipot naprej v lepšo bodočnost. — Tebi žena. pa bo blagoslov tega dne, ki naj bo delo tvojega srca prešel na Tvoje potomce. Delaj za 8. november 1931. Ex tuo ore te judico... Ona Slovenska politična skupina, ki jI razvoj v notranjosti države nikakor ni pov-SečI, ker do pičice nI v skladu z njenimi željami, je v današnjih dneh pokazala vso svojo breznačelnost ln sebično oportunite-to, da tega ni mogla bolje. Iz njene srede je planila med ljudstvo papirnata povodenj '*>-takov in lepakov, ki naj našemu narodu do-povedo ravno nasprotno od tega, kar mu je glasilo te skupine celi dve leti dopovedovalo. Kdor prelista »Slovenca« iz nedavne dobe, bo žalosten odložil to štivo, videč, da se često za najbolj vzvišenimi besedami skriva hinavstvo, če pa ne to, pa vsaj popolna neznačajnost in nedoslednost. Samo cinik bi imel veliko radost, ko bi do najmanjših podrobnosti razvidel velikansko razliko med besedami pred dvema letoma Ln današnjim početjem. V svojem uvodniku z dne 19. januarja 1929. piše j-Slovenecc »Kralj poudarja z odkritosrčno jasnostjo, ki ne dopušča najmanjšega dvoma, da je sedanji režim prehoden. Prevzel je oblast samo za čas, da se naše notranje razmere tako urede, da bodo ustvarjeni neobhodno potrebni pogoji, da dobi država pravi parlamentarizem in pravo demokracijo. Vse prebivalstvo države je kralj« za te besede globoko hvaležno. One so neizbrisno vklesane v zgodovino Jugoslavije.« Tako je bilo pred dobrima dvema letoma, danes pa, ko je vladar na tem, da .izvrši svojo obljubo in ko gre za to, da država postopoma dobi pravi parlamentarizem in in pravo demokracijo, je ta skupina z vsemi močmi na. delu. da po možnosti obrezu-speši plemenito prizadevanje vladarjevo. V svojih letakih stavlja slovenskemu ljudstvu za vzgled hrvatsko politiko, češ: sledimo ji tudi mi. Dne 21. januarja pa se je »Slovenec« ostro postavil po robu takemu posnemanju in je z vehemenco zavračal zahtevo nekaterih Hrvatov, da bi moralo slovensko ljudstvo politično nastopati popolnoma solidarno s smernicami hrvatske politike. »Slovenec« je tedaj takole modroval: »Seveda pa ne smejo Hrvati pričakovati, da bomo mi v vsaki stvari sledili hrvatski politiki, če se ta udaja negat.ivizmu. če ta gradi na historičnih sanjarijah, če noče voditi pozitivne politike, potem mi to sicer obžalujemo, aH ne moremo te napake ponavljati. Mi smo vedno le za pozitivno politiko, ker smo se tekom desetletij naučili, da je politika stvar možnosti, ne pa stvar želja In sanjarij.« Te obsojene sanjarije iz dežele nemožno-sti so danes -..Slovencevcem< zopet program in vsebina vse politične modrosti. Dne 16. februarja piše »Slovenec« k položaju : »Državni čin 6. januarja je bil porojen iz globoke želje našega vladarja, da obenem z ukinitvijo dosedanjega političnega stanja in ustroja preneha tudi medsebojna strankarska borba v državi. V času, ko so vsa stremljenja vladarja in njegove vlade obrnjena na to, da se vse pozitivne ustvarjajoče sile v državi usmerijo k skupnemu delu, pomeni vsako nadaljevanje našega javnega življenja v duhu stare polit, miselnosti in prepirov oviro in zadrževanje tega nujnega dela. od katerega zavisi okrepitev in bo/jša bodočnost Jugoslavije.« Danes, ko se vrši najnujnejše delo za okrepitev države, ga je glasilo, k.i je pred par leti tako lepo naglašalo potrebo narodne sloge, v služb! sabotažnikov tega dela in jim pomaga vneto s svojim molkom. Dvoličnost politike bivših mogočnikov je vsekakor dovolj jasna in očita tudi manj poučenim ljudem. Zato so upravičene nade, da- bodo sabotažniki 8. novembra doživeli svojo obsodbo, ki so je vredni za tako očitno varanje ljudstva. Shod v Hrastniku Danes ob pol 4. popoldne bo volilni sestanek v Narodnem domu v Hrastniku, na katerem bodo poročali gg. minister Pucetj, Juvan in župan dr. Roš. Pridite vsi. ki se za\'edate važnih dni, v katerih živimo. Znižanje svetovne petrolejske proizvodnje Bukaregta, 6. novembra. Zastopniki petrolejake industrije v Rumuniji so v sporazumu z ministrom za industrijo sklenili sprejeti predlog inž. Kessela o omejitvi svetovne proizvodnje petroleja. Po tem predlogu bodo petroiejske industrije pridelale prihodnje leto manj petroleja, kakor ga je treba za svetovno uporabo. Na ta način se hočejo razbremeniti o«romn;h rezerv, ki so se nagromadile v zadnjih letih v petrolejskih rezervoarjih. Reorganizacija rumunske policije Bukarešta, 6. novembra. Dva vodilna uradnika rumunske varnostne policije Mai-nescu in ravnatelj Crirescu sta se te dni vrnila iz Londona in Pariza, kjer sla proučevala organizacijo tamošnje tajne in politične policije. O svojih izkušnjah sta poročala notraniemu ministru in bila pozneje sprejeta tudi v avdijenci pri kralju. Kakor se zatrjuje. bo prišlo v kratkem v Budimpešto nekai detektivov tajne službe, ki bodo reorganizirali rumunsko policijo po angleškem vzorcu. Vlomilska tolpa intelektualcev v Bukovim Budimpešta, 6. nov. Kakor poročajo listi iz Černovic, se je tamkajšnji policiji posrečilo odkriti vlomilsko tolpo, v kateri so bili večinoma intelektualci. Člani to tolpe so izvršili po trgovinah in zasebnih stanovanjih mnogo tatvin. Med njimi ime nujejo novinarja Prokopoviča, učiteljico EnenLnovsko in univerzitetnega slušatelja Rosenfelda. Vodja tolpe je bil ravnatelj državne ljudske šole Mihael Tulea. Tolp« so zaradi nadaljnje preiskave odvedli v Bukarešto. Velike poplave v Tunisu Tnnis, 6. novembra s. Zaradi hudih neviht v srednjem in južnem Tunisu so železniške zveze na mnogih mestih prekinjene. Tri osebe so utonile. V Enfidaville je zavozil avto s tremi potniki v močno naraslo reko, ki je vse odnesla. Zopet atentat na madžarski vlak Budimpešta, 6. novembra s. Na progi Banreve — Miskolcz je bil danes dopoldne pripravljen napad na osebni vlak. Neznani storilci so na tir položili močno leseno oviro. ki pa jo je stroj brez poškodbe odrinil, nakar so vlak brez nesreče ustavili. Sestava nove Macdonaldove vlade Važne osebne izpremembe Premoč pristašev London, 6. nov. Glavno presenečenje pri sestavi nove Macdonaldove vlade tvori zasedba zunanjega ministrstva, ki ga je prevzel liberalni disident John Sen on. Simon velja za strokovnjaka v indijskem vprašanju, na polju mednarodnega prava in v finančnih vprašanjih. Zato so doume-vali, da bo dobil kak resor, kjer bi mogel uveljaviti svojo avtoriteto. Njegovo imenovanje za zunanjega ministra pa dokazuje, da se hoče nova vlada posvetiti v prvi vrsti ureditvi finančnega položaja Anglije in stabilizaciji funta. Prav zaradi tega je bilo poverjeno zunanje ministrstvo finančnemu strokovnjaku, ki bo moral zastopati angleške interese na raznih mednarodnih konferencah v blližnji bodočnosti. Tudi pri ureditvi vojnih dolgov bo imel Simon kot zunanji minister važno nalogo. Edini mož, ki je razen obolelega Austena Chamberlai-na izpadel z vlade, je dosedanji zunanji minister lord Reading. Kot vzrok se navaja njegova visoka 6tarost, toda v resnici jc iskati vzroka v njegovih neuspehih na polju zunanje politike. Zato mu za-merjajo njegov neuspeh pri nedavnih razgovorih v Parizu pred odhodom Lavala v Ameriko in njegovo brezuspešno prizade- - Novi zunanji minister -zaščitnih carin vanje pri rešitvi ja.ponsko-kitajskega spora. Izmed prominentnih voditeljev konzerva« tivne 6tranke tudi nista v vladi lord Chur-cM in Robert Horn. Churchtf je izpadel zaradi 6vojega konflikta z Baldwmotn. V novi vladi je 14 izrazitih zagovornikov uvedbe zaščitnih carin, 4 zastopniki trgovine, dočim sta Macdonald in lord Sar.kcy nevtralca. London, 6. novembra. Lloyd George je sporočil v posebnem pismu Hcrbertu Samuelu, da odlaga predsedstvo liberalne frakcije v spodnji zbornici. V svojem pismu navaja. da se nahaja v popolnem nasprotstvu z usodno smerjo, po kateri se vodi liberalna stranka v zadnjem času. Obenem izraža upanje, da bo ob novem letu zopet popolnoma zdrav, ter izraža svoje zadovoljstvo, da bo zopet lahko sodeloval z onimi, ki jim je pri srcu izvedba idej, za katere so se zavzeli 1. 1929. Za trenutek so bile te ideje s katastrofalno zablodo meseca oktobra zapostavljene in vsak poskus, da bi jih zopet zbudil k življenju, bo še dolgo časa onemogočen. Kot naslednik Lloyd Georgea je bi! na seji liberalne frakcije izvoljen sir Her-bert Samuel za voditelja parlamentarne skupine. Pozor pred falzffikatl! Brezvestni agitatorji protivolilne propagande so ponaredUi in sedaj razširjajo neko okrožnico, ki jo je poslal Centralni akcijski odbor krajevnim volilnim akcijskim odborom. Že v okrožnico samo so falzifi-katorji vstavili več stvari, ki jih v originalu ni, na koncu pa so pristavili še pripis »Navodilo agitatorjem«, ki je izmišljen od prve do zadnje črke in ima le namen, vzbuditi v javnosti ogorčenje. Taka ali slična navodila niso bila dana prav nikomur in so si jih falzifikatorji na lepem izmislili, ker jim je vsako sredstvo dobrodošlo, ako morejo koga odvrniti od volitev. Prepričani smo, da noben pameten človek tej Iumpariji ni nasedel, kljub temu pa opozarjamo na njo še posebej. Kogar dobite pri širjenju teh ponarejenih Okrožnic, ga izročite policiji ali orožništvu. Opozarjamo pa ob tej priliki tudi na to, da je pričakovati takih fal-ziffkafov in sličnih lumparij tik pred volitvami še več. Ne nasedajte jim, ne dajte se begati! Ne verujte jim ničesar! Mirno in možato pojdite v nedeljo vsi volit! Pomen regulacije Bistrice Mojstrana, 6. novembra. Z ozirom na dopis z Dovjega z dne 4. novembra o regulaciji Bistrice smatramo za potrebno, da se izreče še nekaj besed o tej zadevi, ki je ne samo za Mojstrano, temveč za vso občino nedvomno velikega pomena Pisec članka se opira v svojih vrsticah na preteklost in posega v dobo, ko se je imel regulirati Sedučnikov potok, $al pa se to delo n.1 izvedlo zaradi nesoglasja občanov. če pogledamo nekoliko po svetu, vidimo v tistih krajih, kjer vse vasi, spadajoče pod isto oeino, podpirajo interese tudi posameznih vasi, lep napredek, dočim so večna nesoglasja samo v kvar celotni občini. Pomen regulacije Bistrice je mnogo večji kakor si marsikdo misli ter seže daleko preko mej lokalnih interesov. Pomislimo samo na naše domače brezposelne delavce, ki bi si celi dve leti služili vsakdanji kruh. In teh je veliko — po vsej občini. Nedvomno je, da se z regulacijo zelo popravi lice Mojstrane, kar ji je nujno potrebno kot letovišču in ne bo ostalo brez vpliva na letovaščarje, ki bodo pogosteje posečall tudi sosednje vasi. Tujski promet se bo prav gotovo povečal. Ni pa potreba pojasnjevati nevarnosti, ki sicer preti vasi. To je vsem dobro znano še od zadnje katastrofalne poplave leta 1926. AH naj zadene vasico še večja nesreča? Interesi Mojstrane kakor Dovjega so tako skupni, kolikor pač morejo biti. Več je Dovžanov, ki imajo aH bodo imeli posestva tudi v Mojstrani in obratno. In ne samo to. Poglejmo samo nekoliko v bodočnost — takrat, ko bodo gospodarili naši vnuki, bo lastnina mogoče že desetkrat premenjaua. Popolnoma je zgrešeno še danes očitati stare račune in povečati nesoglasje med občani, ko še ni niti denarja za regulacijo samo in se še ne ve, koliko bo občina obremenjena Podobne notice so le v kvar celotnosti ter idejo z realno podlago že v kali zatirajo. Zatorej — proč s preteklostjo, temveč stopagmo roko v roki za napredkom vse občine. Tragična smrt pri kopanju peska Mokronog. 7. novembra. V sredo so pokopali tragično preminulega Janeza Majcna, posestnik ovc,ga 6ina iz Vrhka pri Tržiču. V ponedef1 jifc se jc čil in zdrav prepevajc podal rano na delo. Janez je kopal, brat Lojze je pa s konji odvažal nakopan pesek v pe&kolomu v Zakoteh. Mladeniča sta se žurila, ker ju je ča>ka'o za popoldne pospravljanje pese na njivi. Ko je pa Lojze zopet pripeljal z vozom k kamnolomu, je ves presenečen opazil ob kupu peska le Janeaov klobuk. V tla borba se vrši za te volitve in posebno v zadnjih dneh je agitacija doseg La vrhu-»»*tc. Je to borba svoje vrste, ki se vod.i to, ali naj se volitev udelež eno, ali ne. Oni, ki propagirajo, da naj se volitev ne udeležimo, niso postavili nikekega st vame ga programa, 6 katerim bi moglo utemeljiti in obrazložiti to svoio akcijo in agitacijo, marveč skušajo begati ljudii z »aznlmi letaki neznanega izvora, kjer e tem ne gre, pa tudi z drugimi sredstvi Zato je temeljno vprašanje, ki 6e nam popravlja dane«, ko stojimo pred volitvami, kakšno stališče je treba zavzeti napram tem volitvam. Ivan Mohorič Gospodarska kriza je pojav svetovnega dhsega, ki zunaj naših mej priticka šc mnogo huje in zavzema nedogleden obseg. Čeprav tudi naše gospodarske prilike niso baš ugodne, moramo priznati, da so vendarie mnogo boljše kakor v inozemstvu. Vendar pa naš gospodarski poiožaj nekateri agitator ri, ki propagirajo neudeležbo pri* volitvah, jako radi izrabljajo, da skušajo težave posameznih stanov izkoristiti za politično nerazpoloženje. češ: vise je slabo in zavoženo ne verujte jim, namreč v protest ostanite doma tsr m ne udeležite volitev. ALi na bi bilo potem bolje? AH mislite, da se bodo ta vprašanja rešila sama po sebi in da bodo 'težkoče odpadle, če se n« udeležite volitev? Mislim, da mi boste vsi dali prav, če rečem, da se moramo v teh resnih časih združiti vsi. ki resnično ljubimo svojo domovino in želimo našemu narodu dobro v prizadevanjih, da odbranimo od naše rod* ne grude še težje udarce svetovne krize, da premagamo sedanje težkoče in da do-prinesemo vsak po Svojih močeh k temu, da izgradimo naši državi pot v boljšo bodočnost in k večjemu blagostanju. Med tem ko naši delavci izgubljajo kruh ki zaslužek, ker tovarne nimajo dovolj naročil, pa iz inozemstva uvažamo za sto in sto milijonov blago, ki bi ga lahko izdelali: doma. Ali je treba, da uvažamo samo čevljev za 50 milijonov Din. za nad 900 mri Li jo nov žeeza, ko imamo cele gore železne rude v Bosni in ko morajo Jesenice svoi obrat zmanjševati? Vem, dia mi boste odgovorili, da ni potrebno in da bli bilo prav im umestno, da se začne gospodarstvo pri nas sistematično graditi, da pridemo polagoma do č.m večje gospodar-«k neodvisnosti od inozemstva, kajti močno gospodarstvo je najboljši porok in Tamstvo tudi za politično neodvisnost. Žato je sveta dolžnost nas v«eh. da zastavimo vse sile, da se na tem polju pris rnejo razmere urejevati in položaj boljšati. Dovolj .srno izgubili dragocenega časa. Zato nočemo več na stara pota. Ustvarjajoče delo naj združi vSe državljane, ki hočejo splošnemu blagru posvetiti svoje žive in zdrave moči. Delovni program, ti čaka narodno predstavništvo, je veltik in obsega z)'«sti važen gospodarski načrt. Naša gospodarska poFtika nai poišče pravično izravnavo med interesi kmečkega stanu. M tvori o«rf)mTio večino našega naroda. in med potrebami zdravega razvoja ostalih gospodarskih panog, brez katerih ne moremo ohraniti svoie gospodarske neodvisnosti. Glavni smernici načrta sta revizija celokupnega davčnega sistema in dosledno varčevanje v državnem in samoupravnem gospodarst vu. Izvedba tega programa zavifef od pozitivnega sodelovanja vsega naroda. Narod je že dosedai vedno iznova izražal svojo odločno željo, da storj konec starim nadlogam in starim potom. Nove volitve mn prožijo možnost, da to Svojo željo uresniči. Sedaj pa vas vprašam, kdo rzmed vas nI Interes Iran, da se ta delovni program bodoče Narodne skupščine izvrši do fera ia, kdo izmed vas ni interesiran na tem. da se urfvi' vora5an5e trošarin davka na ročno de'n k"tiika. zni?fnia Dr'd°h*vne. da se nrilffrfodiio carine izpremenienim gospodarskim prilikam, da. s« snreime pameten zakon o samoupravnih financah, da se Volilcem v celjskem srezu Celje, 6. novembra Kot sina malega in skromnega slovenskega kmeta mi življenje ni nikdar na stežaj odprlo vrat v široki svet. Povsod, doma in na tujem, se me je z jeklenimi rokami držala trdota z znojem prepojene domače grude, ki terja neusmiljeno dela in napora za grenek, pa pošteno zaslužena kruh. Trideset let sem v javnem delu kot majhen delavec in pomočnik v vseh velikih pokretih, ki so v tej dobi z nami zagoreli ter oblikovali naš narod in našo ožjo domovino. Nisem bil in nisem politik tiste vrste, kakor so mi mnogokrat pripisovali moji znanci in prijatelji, in kar so mi pogosto očitali in hudo zamerili oni, ki me niso poznali. Neizogibna spremljevalka človeka ▼ delu pa je zmota. Slab je mož, ki ni delal napak, še slabši pa je mož, ki nima v sebi te možatosti, da bi napake tudi odkrito priznal. Jaz se zaradi storjenih napak ne skrivam pred nikomur in ne iščem zaslona za hrbtom prav nikogar, pa tudi ne stranke, ki sem ji pripadal. danes vse ha še okrašene z zastavami. T ud? ved trgovci so svoje izložbe okrasili z dr» žavnimi trobo j racami ter primernimi napisa, s katerimi pozivajo k polnoštev?lni udeležbi pri volitvah. Vse strokovne organizacije m druga društva so sklenile, da gredo korporabivno na volišče. Gasilci pridejo z godbo, prav tako Sokoli. So-kolska fanfara bo priredila v nedeljo zjutraj budnioo, ki bo obenem znak za odhod na volišče. Za Kočevje bo 8. november pravi narodni praznik. Ivan Prekoršek Globoko se zavedam težke odgovornosti, ki me čaka v primeru izvolitve. Naš obsežni celjski srez, nekdaj tako ponosen v gospodarskem in kulturnem razmahu, je danes v smrtnih krčih propada, ki je v enaki meri zadel kmečko kočo na solnenem griču kakor ponosno hmeljarsko gospodarstvo doline, ki je v nezmanjšani meri objel veliko industrijo, obrt, trgovino in tira v obup in jok izstradane rodbine ubogega delavca ter javnega in privatnega nameščenca. V tako težkih časih smatram za blazen greh demagoško ščuvati stan proti stanu, ker sreča in blagostanje posameznika kakor države se ne gradi na laži in v krvi sovraštva in strasti, ampak na večnih temeljih pravice in resnice, ki je za nas vse samo ena, kakor je samo ena in nedeljiva naša velika domovina. V Celju živim. In Celje je velik naravni center, v katerega se stekajo vse žile gospodarstva našega sreza. Iz tega središča je že po večnih zakonih narave možen pravilen pregled potreb in uspešnega dela za celo okrožje. Kandidiram zato, ker čutim v sebi veliko voljo, da služim domovini v težkih dneh. Klavernih junakov, ki mislijo, da je 8. november dan za male obračune, se ne bojim, ker imam z odkritimi in poštenimi nasprotniki iz preteklih dobo-jevanih bojev čiste račune, kakor se sklenejo med možmi. Vsem onim pa, ki mislijo na dan volitev povešenih glav in nemirne vesti zaradi izdajstva domovine ostati doma — kličem iskreno ob 12. uri; »Pridite za nami! Jugoslavija, ki je zahtevala poldrag milijon življenj za svoje osvobojenje, ima sveto pravico, da zahteva od Vas 8. novembra moškega priznanja doma in pred svetom!« Ivan Prekoršek, kandidat za celjski srez. Vzgled Kočevja Kočevje, 6. novembra. Že potek volilne kampanje je pokazal, da bo kočevski srez pri nedeljskih volitvah nastopil z vzgledno disciplino, ki lahko služi V6em drugim 9rezonn za vzgled. Včeraj so se vršili še nekateri krasno uspeli shodi Za delavce se je vršil poseben shod pni Beljanu. Govorili so župan Kostanjeve«. Betriani in dir. Tavčar V četrtek popoldne so se vršili volilu* sestanki v Ban ji loki. Fari. Petrin ju in Koželju. Govorila sta kočevski župsn g Kostan ievec in živi- [ nozdravmk Šribar. Razpoloženje za volitve je v vsem srezu odlično. V Kočevju so ie Sreski kandidati v dravski banovini Maks Goričar kandidira v konjiškem okraju. Gosp. kandidat izhaja iz ugledne in domoljubne Go-ričarjeve rodbine v Mozirju. 2e v tem, od nekdaj odločno narodnem trgu se je na-vzel iskrene ljubezni do domovine in naroda. še bolj pa se je v tem utrdil v ob- Josip Benko kandidira v okraju Murska Sobota. Gosp. Benko je prekmurski domačin, posestnik tn industrijec v Murski Soboti, kjer je že dolga leta župan. Pozna in spoštuje ga vse Prekrnurje ne samo kot vzornega gospodarja, temveč tudi kot človeka, ki vsakemu rad pomaga. S svojo veliko agilnostjo, svojimi vsestranskimi sposobnostmi in odličnimi zvezami je mnogo koristil prekmurskemu prebivalstvu zlasti v gospodarskem pogledu. Velik ugled uživa tudi izven mej svoje ožje domovine in ima zelo dobre zveze zlasti tudi v Beogradu. Njegova velika zasluga je, da je po uedinjenju vedno smotreno deloval na to, da se Prek- čevanju s svojima stricema, znanima, slovenskima voditeljema dr. Josipom in Mihaelom Vošnjakom, ki sta bila brata njegove matere. Ko Je Maks Goričar dovršH gimnazijo, se Je posvetil bogoslužju, ki ga je Študiral tudi v Rimu, in je bil posvečen v mašni-ka. Bil Je deset let kaplan, med drugim tudi v Smartnu pri Velenju, kjer je postavil prvi Društveni dom na nekdanjem Štajerskem. Povsod ga imajo ljudje Se danes v najboljšem spominu. Po devetih letih pastirovanja Je stopil v >red propo-vednikov« z nalogo, da pripelje ta red tudi v Slovenijo. Vojna ln težavne razmere po vojni, deloma pa tudi neprijazno razpoloženje madžarskih predstojnikov reda so to namero preprečili. Ker pa mu srce ni dalo. da bi ostal vse življenje v tujini. Je po končani vojni prosi: za upokojitev in se vrnil v svobodno Jugoslavijo. Naselil se je v Mozirju, kjer se bavi s kmetijstvom, poleg tega pa pridno pomaga v dušnem pastirstvu. Vsako leto gre za nekaj mesecev tudi med naše izseljence v Franciji In Belgiji, da jih okrepi ▼ veri In narodni zavesti. Na željo mnogih svojih znancev se Je g. Maks Goričar, ki se v strankarsko politiko nI nikdar vmešaval, odločil, da nastopi kot kandidat pri sedanjih volitvah, ko ne gre za stranke, temveč le za državo ln splošno blaginjo vsega prebivalstva. Izbral si Je konjiški okraj, kjer ima mnogo dobrih znancev tudi med duhovščino ln ki potrebuje takega poslanca, da bo lahko okraju posvetil vse svoje moči. Njegov namestnik v kandidaturi Je g. Anton Ko-š i r, član banskega sveta tn župan v Žičah. V konjiškem sreau kandidira, kakor smo že poročali, tudi g. Karel GajSek, notarski kandidat ln zaia.nl gospodarski delavec v Konjicah. Med sresMmt kandidati v dravski banovini so, kakor znano, tudi štirje odlični tn vzorni duhovniki. Razen g. Maksa G o r 1-č a r J a kandidirajo namreč Se g. župnik Janko Barle v kranjskem okraju, g. župnik Fran Faflik v dolnjelendavskem in g. profesor verouka Alojzij P a v 1 i č v laškem okraja. Vsi Štirje so neprestano med ljudstvom In ga poučujejo o veliki važnosti sedanjih volitev in o potrebi pol-noštevilne udeležbe slovenskih volilcev pri glasovanju. murje čim prej ln čim bolje strne z ostalo Slovenijo ln da se odstrani nezaupanje, s katerim so domačini sprva gledali »prišleke«, to je uradništvo, ki je prišlo v Prekrnurje iz drugih slovenskih pokrajin. Namestnik g. Benka v kandidaturi je g. Mihael B Q č e k, posestnik v FerdicL V soboškem srezu so trije kandidati, poleg g. Benka kandidirata še ugledna domačina g. Geza Vezir iz Martjancev in g. Ferdo Hartner lz Murske Sobote. Rudolf Šinkovec kandidira v srezu Ljubljana-okoHea. Gospod Šinkovec živi v Ljubljani, kjer Je rav^ natelj zadruge »Vzajemna samopomoč«. 2e dolga leta se marljivo ln agilno udej- stvuje na zadružnem polju, zlasti med delavci ln malimi kmeti. Njegov namestnik v kandidaturi Je g. Jakob Z a d n I k a r, posestnik in gostilničar na Brdu pri LJubljani. V ljubljanski okolici kandidira pet kandidatov, poleg g. Šinkovca Se gg. podžupan J a r c iz LJubljane, posestnik K o m a n lz Vižmarij, tesarski mojster P a v č 1 č iz Most in trgovec Zehal s Rudnika. Maribor desni breg Maribor, 6. novembra. Včeraj so se vrSIfi izredno dobro obiskani shodi sreskega kandidata za Maribor desrhi breg dr. Veuhnika, in sicer v Zer-kovcih, Dogošah, Dobravciih, pri Sv. M1« klavžu, Slavnicri, na Lehnu. Rdečem bregu, P obrežju, v Studencih in Rogozii. Shoda na Slivnici se Je udeležbo posdbno mnogo agrarnih interesentov. Poleg sreskega kandidata so nastopili tudi gg. Tomažič, dr. Strmšek, dir. Kovačrč. dr. IrgoPč, Pavlica, Belšak in Lajh. Na vseh shodih je bilo opažati, da fe uvidevnost in razsodnost m dia propaganda za abstinenco ne bo imela uspeha. Ljudje ssmi uvidevajo, da je edino pametno in najbolje, če se votitev udeleže kot en mož. V šmarstam srezu Rogatec, 6. novembra. Volilni pofcret v šmarelkem srezu je v popolnem razmahu. Ljudstvo je razgibano in zanimanje za volitve je silno naraslo. Ljudje so prišli do prepričanja, da jim nočejo dobro strupeni zagrizen ci, ki jim hočejo zabram ievati pravico, da si volijo svoje zastopniike. Ljudje uvidevna io. da ie edti.no pravilno. če se odzovejo klicu svojega kralja, da pošljejo v parlament svojega posflanca z močnim številom zaumnrh glasov Mnogo so k temu pripomogli vsi trije kandidati, zlasti še sreski kandidat novinar Spindler. ki ie obhodiil srez od občine do crfhčine. Tekom zadnjih dveh tednov je imel nad 40 shodov m sestankov •ter povsod dioferzovofl IzfcTjuCno samo po» trebo. da se volilci polnoštevilno poslužiijo svoje pravice, ne da bi bil kjerkoli postavljal svojo kandidaturo v ospredje. Nasprotno je kandidat Špincfler povsod prepuščal vodičem, da se odločijo po svoji svobodni volji. Tekom minulih dni }e g. Spindler hnel 5. t m. sestanek pri Sv. Vidu pri Grobei-nem, zvečer pa shod v Zibiki. kjer ie «b-stinenčna propaganda zelo razvita. Danes je imel shod pri Sv. Štefanu in v Podčetrtku. Voliho gibanje v ljutomerskem srezu Prebivalstvo ljutomerskega sreza se zelo zanima za volitve. Shodi ki jih prireja sreski kandidat g. Žemljic Jakob, kažejo narodno zavednost volilcev in priljubljenost kandidata. Dosedaj absolvirani shodi v Stri go vi, Razkrižju. Apačah, Stogovcih, Kapeli. Križevcih, Veržeju, Stari cesti, Oe-zanjevcih, Lokavcih, Logarevcih, Ljutomeru, Negovi. Zbigovcih. Noršincih, Mur-ščaku, Sfari novi /asi in Bunčmah so nad vse uspeli. Posebno shoda v Strigovi in Ljutomeru, katerih se je udeležilo po več sto udeležnikov, sta bili manifestaciji za volitve. Kot sin siromašnega kmeta si je g. kandidat uredil svoje posestvo za vzorno posestvo. Delal je od zore do mraka. Ko ga sedaj država kliče, je pripravljen zapustiti svoj dom. kateremu je posvetili vse življenje in nuditi svoje zmožnosti državi Mnogo zaslug si je pridobil posebno d?e/ec enfette dame i Zahvaljujem se Vam za Vašo prijazno udeležbo na predvčerajšnjem predavanju v Delavski zbornici. Oprostiti se moram vsem onim damam, ki niso dobile več mesta v dvorani ter onim, katerim niso bile izročene obljubljene vzorčne zaoba-le, ker so iste zaradi obilne udeležbe pošle. Te zaobale bo izročila vsaki dami na zahte\>o »DROGERIJA GREGOR1Čcr, Ljubljana, Prešernova ulica 5. Velecenjene dame sprejemam v svrho individualnih razgovorov v soboto dne 7. XI. 1931 od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Svetovala bom za vsako lice potrebno nego posameznim damam vse popolnoma brez stroškov in brez-ob vezno. Pri tej priliki omenjam, da se prodajajo Barbara Gould izdelki edino le v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5, zato prosim, da se obisk pri meni ne uporabi za nabavo teh kozmetikov. Naposled naj mi bo dovoljeno, da Izrečem svojo zahvalo tudi zastopnikom tiska, ki »o me počastili s avofLm posetom. Prejmite, velecenjene dame, zagotovilo nafodlčnefiega spoštovanja M ADAME BEYEhLE EVROPSKA DIREKTR1SA (icviLju^Jhji pri povnsdigi zdravilišča SJatine Radencev, Prej mimo m skromno letovišče se je razvilo r svetovno zdravilišče. Pri tem pa tjudi ni pozabil na kmetovalca. Z ustanovitvijo potrebne kmetijske zadruge je postavil v svojem okolišu temelj organizaciji kmečkega stanu. Med vojno je kot Slovenec dosti pretrpel. Marsikaterega vojaka ja rešil vojaške suknje. Njegova potovanja na Dunaj za časa vojne so prišla že v pregovor: »J« pa že š* enga viin vlečt«. Prleld bomo v nedeljo pokazali da nam je naš kandidat res po godu m šli bomo korporativTK) vsi na volišče in s tem pokazali da je padel zid stramkarstva pred resnim in složnim delom za blagor nar*>da. Volilni shod na Jesenicah V včerajšnjem »Jutru« smo Objavili te-lefonično poročilo o velikem volilnem shodu na Jesenicah. Na shodu je nastopil tudi delavski zaupnik ln voditelj g. Jurij J e-r a m, ki je odločno zavrnil demagoško hujskanje ljudi, ki odvračajo volilce od volitev In so hoteli motiti tudi jeseniški shod. Naš poročevalec govorov seveda nI steno-graflral, temveč je podal vsebino govorov le v kratkem Izvlečku. Zato rade volje objavljamo naslednje pojasnilo, ki nam ga Je poslal g. Jeram In ki se glasi: V vašem včerajšnjem poročilu o voJTV-nem shodu na Jesenicah je moj govor na tem shodu netočno reproduciran in Vas zato prosim, da blagovolite objaviti v Vašem listu sledečo izjavo, kakor sem 1o podal na tem Shodu: »Za vsakega socialista vedti o tem. kako grdo vlogo igrajo orvi, k.i pridigu je jo iz same strankarske sebičnosti volilno abstinenco. Tokrat na sestanku ni bilo ornih mladeničev, ki »o prej enkrat skušali moitfiti trezne občane pri njihovem zborovanju. Zborovalci so se prepričali, da so volitve pravi plebiscit za državo in tako tudi za naš obstoj, ter so obljubiti, da se ne bodo pustili vplivati od, hvala Bogu. odstavljenih, a še vedno objestnih strankarjev. Delavci Pollakove tvornice pojdejo vsi na volišče Naše delavstvo se vedno bolj zaveda važnosti nedeljskih volitev. To je pokazalo še posebno veliko zborovanje v Polla*-kovi tvornici na Sv. Petri cesti, ki se je vršilo na željo delavstva samega in se ga je udeležrilo več sto delavcev. Zborovanje je vod"! priljubljeni delovodja g. Jožef Pečan. Delavstvo je z velikim zanimanjem in živahnim odobravanjem spremljalo govor župana dr. Puca o pomenu nedeljskih volitev. Ko ie govornik omenil, da 8. novembra ne bomo samo volili, marveč obenem tudi manifestirali za našo državo, r kateri hočemo s složnim delom doseči blagostanje za vse in vsakogar, so po dvorani zaorili vzklika navdušenja m odobravanja. Nočemo pod tujčevo peto hi ne bomo poslušala ljudi ki bi nas odvračali >d naše dolžnosti, so se pomenkovali delavci pri razhodu, trdno odločeni da gredo jufcrii vsi na volišče. Pisalni in adicijski stroji Continental so najboljši Ivan Legat, Ljubljana, Prešernova - Maribor, Vetrinjska Kmetovalci! Ako hočete, da se bo obrestna mera znižala na znosno višino; ako hočete, da boste lahko prodajali svoje pridelke za ceno, ki vam bo omogočila pošteno življenje, ako hočete, da vam bo država lahko pomagala v stiski in nesreči, potem pojdite v nedeljo vsi volit! Glasovali ne boste s tem za nobeno stranko; glasovali boste le za red in mir ter za pametno gospodarstvo v državi! Someščani! Dne 8. novembra 1931 bo manifestiral naš narod za kralja, za državo, za Jugoslavijo in za složno politično m gospodarsko delo. Ljubljana je kot središče Slovenije ob takih prilikah vedno prednjačila ter ponosno stopala na čelu vsakemu narodnemu pokretu. Prvi »Juz: ni Sokol« se je porodil v Ljubljani, boj za uveljavljen je slovenskega jezikav uradih in v šolah se je začel v Ljubljani, borba za uedinjeno Slovenijo je tzsla iz Ljubljane. Spominjam Vas na slogo med ljubljanskimi meščani ob septein-berskih dogodkih leta 1908., ko sta padla Adamič in Lunder. Ob času majske deklaracije je bila Ljubljana tista, ki je nabrala največ podpisov in istotako nam ostanejo nepozabni mamfestacijski dnevi 29. oktobra 1918 In 1. decembra 1918, ko se nam je rodila naša država, b. januarja 1929 smo z navdušenjem pritrdili odločnemu činu našega vladarja. Kar ko bi se mogla Ljubljana odtegniti svoji dolžnosti 8. novembra 1931, ko greza to, da odobrimo 6. januar 1929 in 3. september 1931, ko smo prejeli novo ustavo, ki naj bo temelj boljši bodočnosti? Tudi ta dan naj bo Ljubljana zgled vsej Sloveniji. Za nas to niso volitve, marveč velika manifestacija za kralja m domovino, katere se mora udeležiti vsak. Vsi na volišče! Za nas bo ta narodni praznik, ki ga bomo stavili vštric velikim dnevom ob času prevrata. Da svoje razpoloženje tudi vidno pokažemo, bom dal na predvečer razsvetliti ljubljanski Grad, v nedeljo ob sedmih zjutraj bo pa na ljubljanskem gradu 10 strelov naznanilo začetek^ manifestacije potom volitev. Mestne hiše bom dal ta dan okrasiti z zastavami, pa vabim tudi Vas vse, ki nacionalno mislite in čutite, da storite isto. Dr. Dinko Pue L r. župan in mestni načelnik. _ - Obrtniki - volilci! Pozivamo vse obrtnike in obrtne zadruge, naj apelirajo na svoje člane, da se 8. novembra zanesljivo udeleže volitev. — Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. Slovenskim trgovcem! V nedeljo 8. t. m. bodo volitve v narodno skupščino. Vsi pričakujemo, da bo osredotočeno delo bodočega parlamenta, zlasti sedaj v času hude gospodarske krize, v gospodarstvu in da bo to delo prineslo novi gospodarski. socialni in kulturni podvig.^ Volitve bodo na brezstrankarski podlagi in manifestirala se bo jugoslovenska ideja. Težnja po redu. miru, zaslužku in okrepitvi Iržave bo pri teh volitvah vodilna. V času, ko se bori naše gospodarstvo s težkočami', ki jih je prinesla svetovna gospodarska kriza, pa tudi z drugimi tezkocami, je zainteresirano na volitvah tudi trgovstvo. Mi stopamo v volitve z željo, da bi ob smo-treni gospodarski politiki bodočega parlamenta dobil narod v krepki in ugledni Jugoslaviji one eksistenčne pogoje, ki so podlaga narodnemu blagostanju in vsestranskemu napredku. Zato je naša državljanska dolžnost, da pri molitvah solidarno poudarimo potrebo po narodnem edinstvu. slogi, miru in gospodJlr-skem proč vi tu, predvsem pa podprite kandidate iz gospodarskih vrst. Zveza trgovskih gremijev poziva člane trgovskih gremijalnih organizacij, da se v trenutku, bo je potrebno pokazati narodno zajest. ko se ustvarja nova ustavna doba, ki >e mora izražati v solidarnem in konstruktivnem gospodarskem delovanj«, pokažejo dsciplinirani in solidarni in se s polnoštevil-iio ndeležbo pri volitvah oddolže svojji državljanski dolžnosti. Predsedstvo Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo. Kovinskim obrtnikom Vsi člani kovinske zadruge iz mesta in okolice, storite svojo sveto dolžnost in pojdite 8. novembra vsi na volišče za domovino in kralja. F. Batjel, načelnik. Vsem strojevodjem! Udruženje strojevodij poziva vse svoje člane, da se v nedeljo, dne 8. novembra sigurno udeležijo volitev v Narodno skupščino. Oblastni odbor v Ljubljani. Oblastna zadruga slaščičarjev, me-dičarjev, voščeninarjev in izdelovalcev kanditov v Ljubljani poziva vse svoje člane, da na dan volitev dne 8. novembra manifestirajo vsi brez izjeme svojo globoko državljansko zavest, uvidevajoč nujno potrebo popolne politične in gospodarske konsolidacije kraljevine Jugoslavije. — Načelnik Teodor Novotny. Iz krogov vojnih invalidov Vsi vojni invalidi se bodo zanesljivo udeležili sedanjih volitev, ki so pravi plebiscit za svobodo in dobrobit Jugoslavije Vojni invalidi izhajajo iz vseh vrst vojnih žrtev in so po svojem trpljenju tako tesno združeni, da se med njimi ne vprašuje, na katerem bojišču je bil ranjen ta ali oni. Vsi so krvaveli za svobodo in ker so vsi zvesti državljani Jugoslavije, hočejo, da bo njihova domovina urejena in srečna. Nekdanje stranke so vojne invalide izigravale, sedaj pa, ko sebičnega strankarstva ni več, je prva dolžnost vojnih invalidov, da podpro svojo domovino ne samo zaradi tega, ker so za njo žrtvovali in ker ao * svojo krvfo in svojim trpljenjem dokaza- Ljubljanskemu trgovstvu! Gospodarske organizacije so stale vedno na braniku interesov gospodarstva. Nikdar se niso mešale v politične boje polpretekle dobe, temveč imel£ vedno in povsod pred očmi samo blagor gospodarstva in stremele dosledno in soiotreno za tem ciljem. Če se 'gremij trgovcev danes obrača na svoje cenjene gg. Mane, da precizira svoje stališče napram volitvam v narodno skupščino, gotovo ne stopa z začrtane poti, kateri ostane slej ko prej zvest, ampak 90 odločilni za to edino gospodarski interesi naše domovine. Volitve bodo na programu, ki ga je izdelala vlada kot delovni program bodočega parlamenta. Program obsega eminentne naloge, za katerih uresničenje se gospodarstvo v interesu skupnosti že dolgo prizadeva. Vlada si je predvsem nadela nalogo, da izvede revizijo davčne zakonodaje, izenačila bo našo obrtno zakonodajo ter postavila naše kmetijsko, obrtniško, trgovsko in industrijsko pospeševanje na uspešnejšo bazo. Nas vse tare kriza v odjemu blaga, v odjemu pridelkov in izdelkov. To je eden glavnih problemov, ki čakajo rešitve po parlamentu. Gospodarstvo je živo zainteresirano na tem, da se program bodočega parlamenta, ki je program povzdige našega gospodarstva, ne bo izvajal brez sodelovanja njegovih predstavnikov. V tem važnem trenutku, ko gre za biti ali ne biti našega gospodarstva, se morajo gg. trgovci zavedati, da ns morejo odklanjati sodelovanja, ki so ga pri odločanju gospodarskih vprašanj doslej vedno zahtevali. Med prebivalstvom se širi tiha agitacija za abstinenco pri volitvah. Gospodarstvo, ki ima na delovnem programu bodočega parlamenta tako velik interes, ne more in n& sme slediti takim pozivom. Trdno smo uverjeni, da se naši gg. trgovci zavedajo pomena volitev v nedeljo 8. t. m. in da se bodo volitev polnoštevilno udeležili ter manifestirali odločno voljo, da sodelujejo pri hudem delu za izvedbo izključno gospodarskega programa našega bodočega parlamenta. Zato poziva gremij trgovcev v Ljubljani vse cenjene gg. člane, da se udeležijo volitev polnoštevilno in upoštevajo vsa navodila, ki bodo izdana od centralnega volilnega odbora. Nafelstvo gremija trgovcev. Usok je som svole sreče M, kuj železo, dokler je vroče! I i ljubezen do nje, temveč tudi zaradi tega, da bodo v tej svoji domovini, ko »e enkrat uredi na novi pravi podlagi, lahko v miru in zadovoljstvu preživeli ostanek svojega mučeniškega življenja. Glasovi, oddani pri teh volitvah, niso samo glasovi zaupanja do posameznih kandidatov, med katerimi je tudi invalidski tovariš dr. Kape, temveč so to v prvi vrsti glasovi za državo, za našo domovino Jugoslavijo. Udeležba volitev je sveta dolžnost vsakega invalida, tovariša in sotrpina. Dobe se v vseh podružnicah »Jutra« in v Zadružni hranilnici, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta. Industrijcem in vele-trgovcem! LJubljana, 6. novembra. Odbor Društva lndustrijcev Ln veletrgov-cev v Ljubljani smatra na podlagi soglasnega sklepa umestno opozoriti društvene člane na važnost veolitev v narodno skup ščino, ki se bodo vršile dne 8. novembra tega leta. »Centralni akcijski odbor za volitve v narodno skupščino v Ljubljani« naglaša čisto pravilno, da te volitve niso politične-ga značaja, temveč jih je smatrati za manifestacijo naroda za državo. Od rezultata sedanjih volitev je tudi odvisen bodoči razvoj gospodarstva v državi Ln v eminent nem interesu gospodarskih slojev je zato. da bodo volitve mogočna manifestacija za stalnost v gospodarstvu. Društveno predsedstvo objavlja zaito prednja odborov sklep z nujnim priporočilom, da se društveni člani udeleže volitev sami, odnosno po svojih vodilnih predstavnikih in da skušajo vzbuditi tudi pri nameščencih in delavcih razumevanje za važnost volitev z ozirom na prepotrebno gospodarsko konsolidacijo naše države. Odbor Društva industrijcev in veletrgov-cev se je naravno doslej skrbno ogibal razmotrivanju vsakršnih političnih vprašanj. Ker pa sedanje volitve nimajo političnega značaja in ker so prevažen faktor v razvoju gospodarstva v državi, je sklenil opozoriti društvene člane na važnost volitev in jih prosi, da uvažujejo ta apel. Odbor. * V enakem smislu Je Izdala obširno okrožnico svojim članom tudi Zveza indu-strijcev v Ljubljani. Okrožnica tudi podrobno utemeljuje potrebo, da morajo vsi naši gospodarski činitelji po svojih močeh prispevati k čim veličastnejši udeležbi pri volitvah. Okrožnica je objavljena tudi v zadnji številki »Trgovskega lista«. Učitelji begunci! Oropani vseh kulturnih, nacionalnih in gospodarskih pravic in izgnani s svoje rojstne grude smo se zatekli med svoje brate, v svobodno kraljevino Jugoslavijo. Tu smo dobili svoje državljanske pravice in gostoljubno streho! 600 nas je že tu in še vedno prihajajo novi! Od kar smo tn, nas država prvič poziva 8. novembra t. 1., da ji kot zvesti sinovi Izrazimo svoje zaupanje. Truno sem prepričan, da ni med nami nobenega, ki bi se ne udeležil volitev ln podpiral med volLlci z vsem svojim vplivom, da se volitve čim častneje izvrše. Kdor se ne udeleži, Je sebičen Izkoriščevalec, izdajalec naroda in države, ki mora izginiti fz naših vrst! 8. novembra Izvršimo vsi brez izjeme svojo državljansko dolžnost! Za odsek učiteljev - beguncev Fr. Venturlni. Klic osivelega narodnega voditelja in mučenika Vsem slovenskim volilcem! V zadnji uri pred volitvami, v katerih bodo Slovenci imeli drugič plebi-scitarno dokazati, da se zavedajo, kaj jim nalaga pravilno pojmovanje njihovih narodnih interesov in osiguranje njihovega narodnega obstoja, smatram za svojo narodno dolžnost in pravico, da se oglasim s svojim pozivom do vseh slovenskih volilcev z nujno prošnjo, naj nikdo ne izostane na dan volitev, temveč naj vsak odda svoj glas — ne za politike, marveč za politiko narodnega in državnega edinstva, katera jamči našemu malemu narodu obstoj in gospodarski, socialni in kulturni razvoj. Okvir, v katerem se imajo 8. t. m. vršiti volitve v našo bodočo narodno skupščino, je tako širok, da je v njem prostora za vse gospodarske, kulturne, plemenske in verske odtenke, ker se prav za prav v tem okviru ne zahteva drugega kot priznanje načela čuvanja narodnega in državnega edinstva. Omenil sem uvodoma, da smatram za svojo dolžnost in pravico, da se v zadnji uri pred volitvami oglasim z gornjim pozivom. To dolžnost in pravico si prisvajam iz dejstva, da sem po izbruhu svetovne vojne sprejel in vršil v društvu s svojimi ožjimi slovenskimi in s hrvatskimi ter srbskimi kolegi kot član »Jugoslo-venskega odbora« v zemljah Antante mandat, da s svojimi skromnimi silami sodelujem na osvobojenju Slovencev iz tujega jarma s pridružitvijo predvojni Srbiji v mogočno jugoslovensko drža vo. Težak je bil ta posel in trnjeva je bila pot, ki smo jo morali hoditi slovenski člani »Jugoslovenskega odbora«, kaj ti, ko smo se v prvih časih svoje pro pagande predstavljali činiteljem, ki so po zmagoviti vojni imeli odločevati o naši usodi, smo jim morali šele dokazovati, da na svetu obstoji narod, ki se naziva slovenski narod, da je ta narod veja jugoslovenskega naroda ter da ta narod stremi za svobodo v okviru uedi-n.jene Jugoslavije. Sankcijo temu poslednjemu stremljenju, kateremu se ie oporekalo od stra ni onih, ki so imeli pohlep po naši zemlji, je končno dala, majniška deklaracija, ki je d?la nam slovenskim članom »Jugoslovenskega odbora« močno orožje v roke, s katerim smo mogli uspešno odbijati ter smo tudi nazadnje odbili vse nasprotne ugovore in mahina-cije proti našim omenjenim zahtevam. V mainiški deklaraciji so Slovenci prvič olebiscitarno in neizpodbitno izjavili, da se zavedajo, kaj da zahteva njihov narodni interes, dne 8. t. m. pa imajo, kakor sem uvodoma naglasil, drugič dokazati vsemu svetu in bratom Srbom, ki so nas osvobodili, da se dobro zavedamo, da ie našemu malemu narodu obstoj zajamčen le v okviru edinstvene in močne Jugoslavije. 8. t. m. torej vsi Slovenci na volišča, vdani iusrosloveneki državni mi=li in njenemu glavnemu zaščitniku, našemu modremu in očetovskemu vladarju! V Ljubljani, dne 6. novembra 1931. Dr. Gustav Gregorin. Zagrebškim Slovencem! Volilne priprave v Dravski banovini 60 naju tako zaposlile, da ne moreva priti v teh odločilnih trenotkih osebno med Vas, da se pogovorimo o važnosti volitev 8. novembra. Rojaki Slovenci! Ne odtegujte se volitvam, pojdite vsi na volišče! Abstinenca je bila vedno in povsod škodljiva. Ne voliti se pravi, pustiti drugim, da odločajo o Vas brez Vas! Zato je potrebno, da 9 svojimi glasovi (katerih število ne bo malo) pripomorete, da bodo prišili v parlament značajni in 6po= sobni možje, ki bodo vodtfi državno politiko po imtenioijah našega krailja v korist in prospeh celokupnega jugoslovenskega naroda. Glavna naloga našega bodočega parlamenta bo. da posveti v&e Svoje sile delu za gospodarski napredek naroda in omili so-cijalno bedo! To je danes največja 6krb državne poitike. Predpogoj uspehu je ureditev in konsolidacija države. Kdor ne gre volit, dela proti življenjskim .interesom naroda, ovira napredek države in prosipeh celote! V borbi za red im blagostanje v državi srno za uedimjeraje vseh pozitivnih, konstruktivnih sil proti razdiralnemu rovarje-nju. Apelfiratmo na Vas. zagrebški Slovenca, dia pomaga.te pri ureditvi države in se vsi udeležite volitev v nedeljo, dne 8. novembra! Z narodnim pozdravom! V Ljubljani, dne 3. novembra 1931. Dr. Albert Kramer, minister za gradbe; Ivan Pucelj, minister brez portfelja. Za marsikoga se bo ohladilo, ko bodo naše srečke državne razredne loterije razprodane Zagrebški volilci Slovenci! Gomf oklic ministrov našiih rojakov g. dT. A. Kraimeria in g. I Puclja nam daje oobudo. da 6e tudi mi odločimo, za kosa bomo glasovali to nedeljo, dne 8. novembra. Glasovali bomo za može, v katere za-uwno in ki bod>o znali ziastonot? interese celokupnega n«5egia iu^oslovenFf-^ge n^ros da in s tem tudi nase interese tako, kakor rim veleva dolžnost. NaSa kandidatna lista je: Jtirai TVmefrovid. minister n. r. Tn?. Ferdn Sega. «f-fivh»n; tkv! jetnik. Namestnika: Jakob Pavlina, mizarski oVtnil- in Vi 7., Dragotin Domajnko, uradnik SUZORA. Za to listo oddajmo v nedeljo vsi svoje glasove! Danes zvečer vsi na velik volilni zbor, na katerem govori tudi minister dr. Albert Kramer. Natančnejše informacije daje akcijski odbor na telef. št 68-65 ali pa Volilna kan-celarija v Berislavičevi ul. št. 10-L Telefon 37-74. Učitelji uookoienci! Spričo važnosti volitev pozivam vse sta; novske tovariše v naši banovini, da se vo-ritev v nedeljo 8. t. m. brez izjeme vsi udeleže ter store tako svojo domoljubno in državljansko dolžnost. Omahljivca ne smejo poznati naše vnste! Ali naj ob spominu na naša dela in žrtev polno, v aktivni službi preživelo dobo sedaj v dobi osvo-bojenia stoiimo malomarno ob strani? Ne! Tovariši širom naše banovine, v nedeljo vsi na volišča! Za Društvo upokoienega uoitelistva v dravski banovini: Kosec, predsednik. Sokol svoiemu č!anstvu Državljani kraljevine Jugoslavije! Dan 8. novembra 1931 bo odločilnega pomena za našo domovino: ali smo za Jugoslavijo ali smo proti njej! Mi vsi hočemo in moramo na volišče, da odločno, možato in junaško manifestiramo za moč in slavo Jugoslavije! Ona je naša mati, mi smo njeni sinovi. V trenutku, ko sami odločamo o njeni usodi in bodočnosti, hočemo dokazati, da smo svoji domovini vdani in zvesti. Naša načela, izražena odkrito in jasno v »Potih in ciljih«, nam velevajo v odločilno borbo za napredek in poveli-čanje domovine. Borimo se s poštenimi sredstvi; z bratsko ljubeznijo do vseh, ki jim je blagor domovine prvi ukaz! Izdajalca ni v naših vrstah. Kdor omahuje izven nas, tega pridobimo za zmago časti in ugleda Jugoslavije! Preprečiti moramo razdorno delo onih, ki jim je strast in sovraštvo več nego bratstvo, sloga in mir med narodom! Bratje! Sokoli! Domovina nas zove! Kralj nas zove! Izvršimo vsak svojo državljansko dolžnost! Domovini — Zdravo! ^ Koroškim rojakom! Ko smo Ieto& 10. oktobra v Celju obujali spomine na* težke koroške poplebiscit-ne dni, smo poslušali tudi predavanje našega rojaka župnika dr. Arnejca, Govoril nam je o svojem begu leta 1919. iz žup-nišča v Zrelcu pri Celovcu. Pretresljiva je bila njegova povest, čudež njegova rešitev! Primer dr. Arnejca je bil gotovo najhujši, a ni bil osamljen. Mnogo je še med nami znancev, ki so se v tisti hudi zimi skrivali pred svojimi zasledovalci ob dravskih brodeh, ob križpotjih in ob stezah Karavank. Ali se še spominjate • tistih idealnih duhovnikov iz Gor. Roža in od Spodnje Žile, ki so si z nečlovešikimi napori utirali pot preko zasneženih vrhov Karavank ? Večina njih se ni mogla več vrniti. In z njimi vred smo ostali po katastrofi 10. oktobra tudi mi v veliki domovini. Jugoslavija nam je dala vsem strehe in kruha. Za prepire, za strankarstvo koroški rojaki nismo imeli nikoli pravega razumevanja, nismo imeli ne časa ne vzgoje za to! Pri Trabesingerju v Celovcu si naše! pri isti mizi pileja iz Borovelj, advokata, delavca, fajmoštra, kmeta, obrtnika, železniškega sprevodnika in mamico, ki je prišla na obisk k sinu — študentu. In če so se tam razgreli in začeli politizirati, so gotovo zabavljali na »kranjsko strankarstvo«. Zakaj si obujamo te spomine? Zato, da ne pozabimo na svojo staro slogo in da ne pozabimo na svo j dolg, zato, da ne zamudimo prilike, pokazati materi Jugoslaviji, da smo njeni in da brez nje nismo nič! Jutri bo Jugoslavija štela glasove svojih zvestih sinov, štela bo tudi naše glasove! In vsi naj vedo, vsi naj vidijo, nasprotniki in prijatelji, da smo ostali tisti, ki smo vedno bili: dobri Slovenci, dobri Jugoslo-veni,- a prav malo nadarjeni strankarji. Hvala Bogu, jutri ne gre za stranko in ne za stranke, jutri gre za Jugoslavijo! Nas, koroške rojake, boste jutri našli vse na voliščih, složne kakor smo bili v Celovcu: delavce in duhovnike, obrtnike in uradnike, učitelje in trgovce ter prav vse nekdanje slovenske celovške in beljaške študente ! To smo dolžni Jugoslaviji, to smo dolžni slovenskemu Korotanu! ja Brežiški okraj Da naš ekraj v nobenem oziru ne zaosta-v državni zavednosti, kažejo dobro obiskani volilni sestanki in shodi. Naš domačin, sevn.iški župan in kandidat g. inž. Krulej in njegov namestnik zdravnik v Senovem g dT. Benedičič sta imela v torek dva zelo dobro uspela shoda, in sicer enega na Senovem, drugega zvečer v Raj-henburgu. Pred napovedjo shodov 6e je govorilo, da bodo nahujsfcani nasprotniki vse preprečili. Shoda pa sta potekla tako, da so bili vsi zagovorniki volilne absbi« nence osramočeni Govornika 6ta v jedrnatih besedah orisat a današnji položaj, jomen volitev, poleg tega pa sta tudii do->ro označila, kaj vodi nekdanje strankar-e do atentatov na državijansko in narodno zavest, kii 9e v današnjem položaju mora manifestirati pri teh volitvah. Tudi drugi kandidat našega okraja, g. Jrek ima uspešne shode in sestanke tudi v krajih, ki so jih nasprotniki i^matrali za svoje trdnjave. Kar 6e tiče državljanske in narodne zavednosti, naš okraj pri volitvah gotovo ne bo zaostal za drugimi. Murska Sobota je govorila Mur«ka Sobota, 6. novembra. V četrtek zvečer je priredil naš »reški kandidat g. župan Benko v Murski Soboti volilni shod. V prostorih stare kavarne Dobrajc se je zbralo nad 400 volilcev. Shod je vodil trgovec g. Franc Ceh, predsednik gremija. Župan Benko je v lepem domačem govoru obrazl-oižii gocspodartfci in politični položaj v naši državi, očrta! težko stanje naše živinoreje, ki je glavna gospodarska panoga v Prekmurju. Volilci so sprejeli izvajanja svojega kandidata z velikim odobravanjem na znanje. Med drugim je gospod Benko izvajal: »Znano Vam je, da so nas smatraN mnogi bratje onstran Mure za Madžarono in nezanesljive ljudi. To nas je bolelo, kajti v resnici smo bili mi dostikrat bol« zavedni kakor marsikje drugje v držav C Tisoč let sino b;li v suženjstvu, pa smo vendar ohranili svoj jezik in svoje slovenske običaje. Če bi bil na našem mestu kak drug narod, b: ga gotovo stri val po-tujčevanja (klici: Tako je! Živel Benko*. Prišel je trenutek, dragi volilci, ko lahki vsi pokažemo javno svojo zavednost Pojdimo vsa na volišče dne 8. novembra ter na ta način mamfestirajmo za veliko in močno Jugoslavijo!« Za g. Benkom. č'gar govor je bil sprekt * viharnim odobravanjem, je govorilo šc več drugih, tako v imenu obrtnikov c<>-6pod šubic, v imenu trgovcev g. Ceh, delavce g. Poredej, za kmetovalce g Ra -ner in g. Titan kot predsednik kmetijskega odboja za srez Murska Sobota. Mureka Sobota še ni doživela pri nobenih volitve b. tako veličastnega shoda kakršen je bil včerajšnji Ptujski srez bo voHl polnoštevilno Razpoloženje volilcev v ptujskoonnoškerj okraju se je v zadnjih dneh popolnoma pr -okrenilo, tako da bo pri volitvah udeleži st polnoštevilna. To je uspeh shodov, ki «> ^ vršili v tekočem tednu. Dne 3. t. m. je bil dobro obiskan shod v Tomaničevj gostil: t i na Bregu pri Ptuju, kjer se je predsta% 1 volilcem sreski kandidat g. Lovro Petovar. Vsi prisotni so odobravali kandidatova in ir. Senčarjeva izvajanja. Prav tako je žel kaplan g. Verbajnšek burno odobravanje, ko je priporočal kandidaturo g. Lovra Petovar-ja. G. dr. Fermevc je pozival zlasti delavstvo tukajšnjih industrij na udeležbo pri volitvah. Nasprotniki prepevajo: >Ti boš p i doma ostala, suhe zemlje ribala.« Govornik dr. Fermevc je pa naglaša], da 8. novembra ne ostanemo doma, ker nočemo ribat suhih žemelj, temveč hočemo naprej v sveže življenje ! Namestnik sreskega kandidata g. Šolar ja imel dobro obiskane sestanke 8. t. m. v Loki, 4. t m. v Rošnji in 5. t m. v št Janžu, na katerih so se obravnavala gospodarski vprašanja, posebno tudi vprašanje regular -je Drave. Nad 200 volilcev se je zbralo na shodu r Ivanjkovcih 4. t. m. Na tem shodu se je pokazalo, kako priljubljen je kandidat g. fV-tcvar. G. dr. Senčar je tudi tu priporočil njegovo izvolitev. Nadaljnji shodi so bili v Savcih, v Ključarovcib, v Ormožu, v Rogo'-nici pri Ptuju in na Hajdini. Danes bosl.i shoda pri Šolarju v Zlatoličju ob 8. zjutraj in v Ptuju v Zupančičevi gostilni ob pol 7. zvečer. Vse kaže. da bo v nedeljo uspeh v ptujskem okraju nad vse časten. Storite vsi še v zadnjih trenutljih svojo dolžnost! V krškem srezu Radeče, 6. novembra. Včeraj se je vršilo po vsem srezu ve£ volilnih sestankov, tako v Studencu, ca Raki, v Bučki, v Škocjanu, Mokronogu in Radečah. V Skocjanu so nastopili minister Pucelj ter kandidatje Majcen, Drmelj rn Vale, v Mokronogu kandidata Drmelj in Majcen ter v Radečah poleg njiju tudi minister Pucelj. Povsod je vladalo za shode veliko zanimanje, volilci so pazno s led Hi izvajanjem govornikov o pomenu volitev. Udeležba pri volitvah bo nad pričakovanje velika. Volišča v gornjeradgonskem okraju Glede na to, da so volišča v obsežnem gornjeradgonskem okraju pri teh volitvah nekoliko izpremenjena, objavljamo tamof-njim volilcem v vednost naslednji razpored volišč: V Apačah za občine: Apače, črncd, Lnt-verci, Nanosa, Segovoi in Ženo vel. V Drobtincih za občine: Drobtincl, Gra-be, Konjišče, Podgorje, Vratja vas, Vratij vrh in žiberci. V Gornji Radgoni za občine: Gornja Radgona (Podgrad, Hercegovščah, Spodnji, Gornji Gris), črešnjevci in Police. V Negovi za občine: Negova (Lokavcl, Rad venci), Ivanjci, Ivanjšovci in Očeslavei. V Okoslavcih za občini: Okoslavci a Grabonoš. V Orehovclh za občine: Orehovci, Bora- čova (žabjak), Zbigovci (LastomeTCi). Na ščavnici za občine: ščavnica. Plit*"> širi vrh, Plltvica (Lomanoši, Lešani). V Radencih za občine: Radenci. Hrastje^ Mota. Rihtarovci in šratovci (Mele). Pri Sv. J ur ju ob ščavnici za občine: Sv. Jurij, Bolehneci, Galušak, Kraljeve 1, Slap-tinci, Stanetinci in Terbegovci (Sovjak) ter Pri Kapeli za občine: Kapela, Murski vrh Zasadi (Murščak, Kocjan). Vsa volišča se nahajajo v občinskih pisarnah. Volilci, storite v nedeljo svojo dolžnost! Ntikdo naj ne manjka na svojem vo-Ufeču! Naši kraji in ljudje Katastrofa na Prulah Ob zavoju na most se je težak vojaški tovorni avto prevrnil v jarek — Redovu Ljubomiru Nikoliču je zdrobilo prsni koš, šest vojakov je ranjenih Prizorišče katastrofe: na sliki Je dobro videti razen globine padca in šibkosti ograje tudi trhlost mostu- Katastrofa bi bila še hujša, ako bi bil avto zgrmel z mostu nekaj metrov dalje v strugo Ljubljanice. obupno vijoč roke Ljubljana, 6. novembra Na prulskem mostu ob koncu Opekar-c:ke ceste se je danes dopoldne okrog 11.30 pripetila strahovita avtomobilska nesreča. Po Trnovskem nabrežju je pri-vozil vojaški avto, ki je zavil v ostrem ovinku na most, hip nato pa je takoj v poc kal četku mostu treščil v ograjo, se zasuku in treščil v 5 m globok jarek 1ik pred izlivom v Ljubljanico. Začul ae je oglušujoč krik, kajti v jarku se je težki tovonr avto poveznil na 6 vojakov, dočim sta 2 srečnejša odskočila in padla v jarek tik vozila. Osem vojakov 40. pešpolka, in sicer podnarednik Nikola Kapic, redovi Filip Kuri", Dušan Kovače-v i č, Milutin M i s 1 i c, Miladin M i 1 e n-kovic, Dragoljub Jovanovic ter Ljubomir Ni k o 1 i č s šoferjem Nikolo K a b a š i č e m, se je odpeljalo danes dopoldne s tovornim avtom znamke »Op-rel« v skladišče v Trnovem. V skladi-ieu so se pomudili samo kake pol ure, kjer so oddali tcvor, nato pa so se vrnili po Trnovskem nabrežju, namenjeni proti vojašnici 40. p. p. Avto je vodil šofer Nikola Kabašic, ki je pognal po Trnovskem nabrežju s precejšnjo brzino, na vogalu pred mostom pa je avto ssavrl in zavozil v ostrem loku na most z zmanjšano brzino. Kabašic bržkone na koncu poslopja bivših skladišč, ki so seda i preurejena v stanovanjske prostore, ni v pravi čas opazil majhnega pri-ridka, v katerem se nahaja trafika, zaradi česar se je ustrašil ali pa mu je tudi odpovedal volan na že starem in izrabljenem vozilu. Avta ni mogel več obvladati itn se je težko vozilo zaletelo na deaml strani mostu najprvo v leseno ograjo, ki jo je gladko raziralo, nato pa je po nekaj metrih dalje odbilo še lahko železno ograjo. Ker je bila vsa teža vozila tedaj na desni strani, se je tudi pričel lomiti most in tedaj je vozilo že izgubilo ravnotežje, se zasukalo v zraku in treščilo z vsem svojim človeškim tovorom, prevrnjeno v jarek. Nesreča se je pripetila tako naglo, da bo ljudje, ki so opazovali avto od daleč, obstali prvi hip kakor vkopani na mestu. Za trenutek je zavladala tišina, kajti ustavil se je tudi pokvarjeni motor, takoj nato pa je pretreslo ozračje obupno vpitje ubogih vojakov, ki so bili stisnjeni pod vozilom. Prvi je prihitel na kraj nesreče France B a b i č, doma iz Spodnje Slivnice, ki se je baš tedaj pripeljal s kolesom po Trnovskem nabrežju in ki je bil že prej opazoval avtomobil, kateremu se je moral umakniti na hodnik. Nato je zasedel zopet kolo in je opazil katastrofo, čim je privozil do konca Opekarske ceste. Odvrgel je kolo takoj proč in že skočil po bregu nizdol, kjer sta se Samo še danes in jutri Vas bosta zabavala s svojimi dovti-pi laži-moralista Fellx Bressart in Ralph A. Roberts v imenitni komediji DEVIŠKI JAKOB Vse se smeje in krohota do solz! Pridite in zabavali se boste tudi Vi! Kongres za povzdigo morale in njegovi »moralni« delegati... Film po znameniti komediji »Svetnik«, ki je bila z največjim uspehom uprizorjena na šentjakobskem gledališkem odru. Najnovejši Fox- zvočni tednik Ob 4„ % 8. in 9 % zvečer. Elitni kino Malica Telefon 2124. mu vrgla nasproti podnarednik Nikola Kapic ter šofer Nikola Kabašic, ki sta imela srečo, da sta med padanjem avtomobila pravočasno odskočila in ostala le malo ranjena. Tedaj so prihiteli na kraj nesreče že tudi drugi očividci, in sicer v bližini stanujoči Ivan B a m b i č, tovarnar Henrik F r a n z 1, Ivan S e d e j in strojnik Josip Z a d n i k. Vsi ti so culi strahovito vpitje na pomoč ter tožbe vojakov, ki so trpeli stisnjeni pod vozilom, morali pa so takoj stran, da so poiskali primerne drogove, s pomočjo katerih so skušali dvigniti vozilo vsaj za silo, da so mogli nekateri lažje ranjeni zlesti izpod prevrnjenega avtomobila. Medtem se je zbrala na prostoru okrog avtomobila velika množica ljudi, izmed katerih so številni skušali, da pomagajo še vedno na pomoč vpijočim žrtvam nesreče. Naposled se je res posrečilo številnim ljudem avto za silo dvigniti, nakar je zlezlo nekaj močno okrvavljenih vojakov na prosto. Še vedno pa je obupno tožil najhuje stisnjeni redov Ljubomir Nikoli č, katerega nikakor niso mo- gli dobiti izpod avtomobila. Takrat so že prihiteli na pomoč obveščeni organi reševalne postaje, kmalu nato pa tudi vojaštvo. Ko so reševalci spravili izpod avtomobila lažje ranjene voiake, je že zamrl glas Ljubomira Nikoli ca, katerega so kmalu nato potegnili izpod ruševin avtomobila negibnega, mrtvega. Truplo so položili na breg kraj avtomobila in so se tam odigravali skrajno ganljivi prizori, ko so objokavali nesrečnega Nikoliča njegovi vojaški tovariši. O strašni katastrofi je bil med prvimi telefonično obveščen tudi ordonanč-ni oficir komandanta divizije, kapetan g. Zivojin S t a n o i e v i č, ki je imel ravno divizijsko dežurno službo. Nemudoma je prihitel na kraj nesreče in vodil preiskavo ter reševalna dela. Štiri ponesrečence je takoj odpeljal mestni reševalni avto v vojaško garnizijsko bolnišnico, druga dva pa je naložil nekoliko pozneje došli vojaški reševalni avto. Truplo tako tragično ponesrečenega redova Ljubomira Nikoliča, ki je doma iz Beograda, sirota brez očeta in matere, pa so pokrili najprvo z belo rjuho, nakar so sra zavili v odejo in ga prenesli okrosr 13. ure v vojaški avto ter ga odpeljali v mrtvašnico garnizijske bolnišnice. Medtem je prišel na mesto nesreče dežurni uradnik policijske uprave g. Florjan, pozvan pa je bil tudi vojaški izslednik, kapetan g. Milan K o 1 a r, ki je zaslišal na mestu več očividcev in ugotovil dejansko stanje. Prisoten je bil vojaški zdravnik, poleg imenovanih pa je prispela še komisija mestnega gradbenega urada, ki je imela priliko ugotoviti, da je prulski most skrajno pomanjkljiva naprava, ki trajno ograža promet in človeška življenja". Kakor znano, je bil prulski most ob koncu vojne prenešen iz šenpeter-skega okraja, kjer so postavili trdnejši most. Za sedanje razmere in veliko frekvenco, ki vlada v prulskem okraju, je most mnogo preozek in postaja tudi sicer že trhla zgradba, kar je imelo priliko opazovati danes na stotine ljudi, ki so se zbrali na kraju nesreče in videli odlomi jene trhle dele na robu mosta. Kakor nam poročajo iz vojaške bolnišnice, je 6 vojakov lažje ranjenih in imajo po večini poškodbe na nogah in rokah, med temi nekateri tudi nekaj notranjih poškodb, dočim je težje ranjen šofer redov Dušan Kovačevi č, ki ima strto levo roko. Truplo smrtno ponesrečenega redova Ljubomira Nikoliča bodo jutri obducirali, nakar bo določena ura pogreba. Tovorni avto se je med padcem povsem prevrnil tn poveznjen obležal na obeh robovih jarka. Sreča v nesreči: ako bi bil padel na ravna tla, bi ubil vse vojake, ki jih je pokopal pod seboj. Pančevski most — orjaško delo Pomen velike komunikacije — Kako bo ustvarjen Veliki Beograd Beograd, 3. novembra. Z vsake beograjske višave, odkoder ti ne zapirajo razgleda strehe vse bolj in bolj v višino strmečih novodobnih mestnih stavb, se ti kažejo tam na vzhodu široki loki novega pančevskega mostu. Od časa do časa so hodili Beograjčani gledat, kako raste iz Dama v a noga za nogo in se vse dalje pomika tja čez mogočno železno lokovje, najprej orno, potem rdeče, končno pa sivo. Danes je stvar končana? pančevski most je dovršen in te dni ga jo kola vdirala posebna komisija ministrstva prometa. Točno 40 metrov meri višina mogočnih betonskih nog, na katerih je položena železna mostna konstrukcija, im vsevkupna dolžina mostu znaša 1360 metrov. Most je tako drugi najdaljši med vsemi mostovi na Balkanu in sploh v vsej Evropi. (Daljši je samo dunavski most pri Černi Vodi v Rurmumiji.) Irma sedem velikih odprtin po 160 m širine. Na beograjski strani je bila za zvezo z obalno železniško progo potrebna zgraditev betonske konstrukcije s petimi odprtinami po 25 m Širine, a rav no tako je tudi potrebna enaka konstrukcija na pančevski strani, za most čez imrn-dacijski svet »pončevskega rita«. Ta mo*t se sedaj gradi Širina^ velikega mostu znaša sedaj 11 metrov in bo v prvem času zadostovala Ta železniški 'enotirni) in vozni promet ter za pešce. Konstrukcija pa je izdelana tako, da se more most naknadno razširi« do širine 20-5 m ter se spelje potem po sredi dvotirna železniška proga, po kon-solah ob straneh pa vozna pot in pot za pešce. Graditev mostu fe trajala Štiri leta. Za fundiranje in noge se je porabilo nad pol tretji milijon kilogramov železja in okoli stotisoč kubičnih metrov rezanega kamna Za železno konstrukcijo se je porabilo nad 30 milijon ov kilogramov železa od-nosno jekla. Delnlo se je z najmodernejšimi sredstvi, gotovo z vsemi pripomočki za kar naiboljše zavarovanje zaposlenega osobja. Zal je vendarle bilo. zlasti pri kosovskih delih, nekaj smrtnih nesreč. Od dunavskega mosta bo vodil Ce« apančevački rit«, močvirno imundacijsk« ozemlje, dvojni nasip, kateremu bo treba tudi še nekaj manjših mostov: železniški posebej in drugi posebej za vozno cesto Železniški bo dolg 12.5 km. Vsa ta dela bodo dovršena do jeseni prihodnjega leta in tedaj bo dogotovljcn tudi že most čez Taimiš pri Pančevu ter železniška in cestna zveza med dunavstkim mostom in Pan-čeviim tudi zavarovana proti povodnjd s MILIJONI 2E VEČ KOT 30 LET po spodaj navedenem navodilu za uporabo LEVJE FRANCOSKO ŽUANJE in blagoslavljajo njegov neprekosljiv čudovit učinek! Pri revmi, protlnu, ishiasu natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrgnite dlesno, izperite ustno votlino m grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznosti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rob ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer. LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE je pristno le v tu naslikani ln plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE in zavrnite odločno vsak nadomestek! LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE dobite v vsaki drogeriji. lekarni in boljši trgovini po Din 10, 26, 52. Varujte se pred potvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DROŽDJENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 73—52. posebnim obrambnim nasipom. Do prihodnje zime ali najdalje do pomladi 1933 bo zveza Beograda s Pančevim popolnoma gotova, kar pomeni obenem tudi direktno zvezo 'prestolnice z Banatom in znatno skrajšanje njene zveze z Rumunijo, ki pa se v kratkem še bolj zbliža z našo državo z zgradbo drugega dunavskega mostu med našim Kladovim in rumunskim Turn Severinom. Ta mest se začne graditi takoj po popolni dovršitvi zveze med Beogradom in Pančevim, za katero ?edal dobi Beograd novo železniško postaiona dunavski strami, ki bo znatno razbreme-njevala glavno in bo pozneje zvezana 2 njo s predorom namesto sedanje obaln^ce. Ker bo istočasno s pančevsko dovršena tudi zemunska zveza, bo tako za leto dni ustvarjen tudi — Veliki Beograd, Ob trinajstietiiici osvobojenja Zemun, 6. novembra. Pred 13 leti na dan 5. novembra so prvi oddeliki zmagovite srbske vojske stopili na zemunska tla: Zerrrun je bil osvobojen tisočletnega robovanja tujim gospodarjem, o katerem priča še danes oni, sedaj zaradi poškodb, ki so mu jih bile prizadele dobro merjene krogle srbskih topov, nepri-»topni razgledni stolp, ki ga je postavila tam gori na najvišjem vrhu nad mestom madžarska izzivalna objestnost v mak svojega tisočletnega gospodstva. Zemun je bil osvobojen in njegovo osvobojenje je bilo obenem znamenje osvobojenja vse ostale naše zemlje tostram Save in Dunava.^ Res je, da so se tedaj vsepovsod že osnovali narodni sveti, ki so proglasila svobodo svojih področij kot sestavnih delov neodvisne, samostojne jugoslovenske narodne države. Toda pečat na te sklepe je pritisnila narodna vojska, tista sila, ki jo edina mogla tedaj, more danes in bo v vsaj bodočnosti edina mogla dejansko in uspešno braniti našo svobodo in neodvisnost Zato je dan 5. novembra, obletnica prihoda srbske vojske v Zemun, znamenit zgodovinski dan ne samo pa' Zemun, temveč ta vse naše kraje tostram Dunava in Save. Zeimm je v četrtek na kar najsvečamej- ši način proslavil trinajstletnico tega znamenitega dogodka. Na poziv sedanjega svojega občinskega načelnika dr. Svetisla-va Popoviida, ki je pred trinajstima k ti predsedoval zemvinskemu narodnemu svetu, se je vse mesto okrasilo z narodnimi zastavami V ogromnem številu se je odzvalo prebivalstvo mesta in vse okolice nadaljnjemu njegovemu vabilu, da prisostvuje zahvalnicam, ki so se ob 11. vršile v božjih hramih vseh veroizpovedi. Nato pa se je do zadnjega prostorčka napolnila mestna dvorana, kjer se je občinski svet v svečani seji najdiostojneje spominjal velikega dogodka, nakar se je vse mesto na dunajskem nabrežju, »Nabrežju 5. novembra«, kjer je vojaška godba izvajala pro-menadni koncert. Zvečer pa se je vrgila v hotelu »Central« slavnostna akademija, Noseče matere morajo skušati vsako zateganje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Grdo početje pijanega konjača Nasilen konjederski pomočnik grozi z orožjem in pobija z nožem Na pritožbe vaščaaiov je uvedeno kazensko postopanje Novo mesto, 6. novembri vil v Velikem Oreh k u pri posestnik-i Uc-Z odredbo sreskega naoelstva je bil za- | manu Jožetu, kateremu je istotako ^zel psa radi nenadne pojave pasje stekline razgla- izpred poda, kjer je bij priklenjen na veri- .........gi. Izza zaprtega svinjaka pa je v/el po» sestniku Štefančiču Ivanu psa z nagobčnikom vred ter ga na licu mesti zaklal z nožem. Ko je proti nasilnemu 'avnaniu fconjederca Stefančioeva rejenka Antonija Boltežarjeva protestirala, ji je mož^k grozni, da mora takoj utihniti, sicer t-idi njej ne bo dobro, češ: »Ustrelim vas kakor zajca!« Antonija 6e je grožnje zbala rn utihnila, zakaj dobro je vedela, da nosH pijani konjederec s seboj samokres. Ta J'črn možak. ki je s 6voidm!i dejanj* razburil do malega vso vas, je še nadaljeval svoje početje Odvzel je priklenjenega in zavarovanega psa posestniku Judežu Janeru kakor tudi posestniku Pipanu Janezu Vse nave. dene pse je sirovina z nožem na /a^i usmrtil in nato vseh pet nometal na banovin-sko cesto Crmošnjiice-Dolž kier ee mrhovina razkrai<> in dela pernosen smrad. Razburjeni vašfani so odšli v demrtaci ii «reško načelstvo. kier so iznesli o tem škandaloznem koniederčevem početju »v o-fo upravičeno pritožbo. Kakor smo točno ugotovili, nikakor rrf nri stvari prizadet s-im upravitelj koniačiie g Kralj, temveč T1je^ov pomočnik, orotj kateremu je 7"'a-di navedenih nasilnih dejanj že uvedeno kazensko postopanje šen za ves novomeški sodni okraj strogi pasji kontuimac. Od dneva razglasitve morajo imeti vsa lastnika pse strogo zavarova* ne in priklenjene na verigah, pa še z na-gobčnfci Razumljivo je, da se ob takih prilikah pogostoma in iznenada pojavi ko-njač, ki kontrolira pse. Tako je prišel tudi 3. t m. konjač v vas Hrušico. Med pot io pa se je bil napil in v takem 6tamju vršil 6voio službo. Pot ga je zanesla k mlinarju in posestniku gaforju AlojOT. od katerega je zahteval njegovega psa Šafar je konjedercu pojasnil. da ima svojoga psa z nagobčnikom zaprtega v Ustniku Konjederec ni ho*el o tem ničesar slišati * mina k je zahteval psa in povrhu tega še 20 Din. grozeč, da bo sicer mlinarja na mestu ustrelil Ob tej grožnji je bruhnila vsa mlinar jeva družina v jok. gosnodair sam pa je izrabil trenutek, da je zbežal in se ored nasilnežem skril pod mlinska kolesa. Po tem do^nlfcu .je od* šel kon jerterec iz mlin* 5n poiskal zadrtega psa. katerega je odvedel e seboj. Preden pa se je imred hiše odsitranil ie rzre-kel napram mlinarju grožnjo: »Če ras ne morem dobiti sedaj, prideva skupaj zvečer.« Isti dan se je ta čedni konjederec po;a- ki jo je priredil zemunski Sokol s sodelovanjem vseh ostalih zemunskih prosvetnih društev in ustanov. 2e dopoldne se je pričelo, še bolj pa je porastlo popoldne in proti večeru romanje Beograjčanov tja preko Duinava, dast je bil delovni dan. Bilo je krasno jesensko vreme in zvečer se je trlo po zemunskih ulicah občinstva, da se skoraj nisi mogel preriti do »Centrala«. Kaj bi šele bilo, če bi bil zemunski most že gotov! — Prihodnje leto, ko bo Zemun zopet slavil obletnico svojega osvobojenja, mu bodo ulice daleč preozke za vso ono ogromno beograjsko maso, ki bo čez most navalila nanj, ko so danes vsi parniki komaj zmagovali naval občinstva in je bilo mesto dobesedno poplavljeno z ljudstvom. Zemun je v resnici sijajno proslavil rvoj znameniti zgodovinski dan. Svečanost na tehniški srednji šoE* Danes ob pol 12. odkrijejo v veži ljubljanske tehniške srednje šole bronasto plaketo bivšega ministra Ivana Hribarja, bi si je pred 30 leti kot ljubljanski župaa največ prizadeval za ustanovitev šega ponosnega in plodom osnega zavoda. Plaketa je delo akademskega medaljerj* prof. Severja, ki je napravil tudi plaketo prvega ravnatelja zavoda L Subica. Nasproti tej plaketi bo danes odkrita tudi Hribarjeva. Tako bo obema možema, ki eta «4 T* zavod pridobila velikih zaslug, prvi za njega razvoj, drugi za njega ustanovitev, v zavodu samem in v obeh plaketah trajen spomin. Na sliki je plaketa ministra Ivana Hribarja in prof. A. Sever pri cizeliranjo vzidane plakete v veži tehniške srednje šole. | Zvoenl kino Ideal | Danes premiera! Velika komedija! Siegfrled Arno Uršula Grabley — Hans Junkermann Smeh! Krohot! Zabava! Ob 4., pol 6., pol 8. tn 9. zvečer Svoje ZAMENJATE ugodno za moderne RADIO APARATE samo pri — Radio val, nasl. Jugošport, Ljubljana, Dalmatinova IS. 13841 f>oniače vesti • Skupščina Zveze kopališč. V dvoraai industrijske zbornice v Beogradu se bo 15 t m. vršila glavna skupščina Zveze kopa lišč Na dnevnem redu so aktualna vprašanja o železniški tarifi v zvezi s kopališči, o uporabi zakona o zaščiti avtorskega prava, o institutu za balneologijo tn i'A-matologijo ter o izdaji velikega dela za vsa naša kopališča, o klimatlčnih krajih, mine ralnih izvirkih in sanatorijib v kraljevini Jugoslaviji • Imenovanje v srednješolski službi. Za suplenta na drž. realni gimnaziji v Ljubljani sta imenovana Stanko Modlc, doslej tajnik realne gimnazije v Plevlju ln Vinko Košak, diplomiran filozof ljubljanske univerze. • Nov tnženjer. Za lnženjerja gradbene stroke je včeraj diplomira! na ljubljanski univerzi g. Nikola Jan ko vid, sin bivšega pravoslavnega protojereja v Ljubljani, ki sedaj biva v Somboru. Mlademu inžen-jerju toplo čestitamo! • Pupin in Edison. Ob priliki smrti velikega izumitelja Edisona je v znanstvenem »vetu znani naš rojak Mihajlo Pupin, profesor na univerzi v Newvorku, izjavil: »Ob zori električne dobe se je pokazal Edison kot iz neba poslan pionir. Njegov goreči entuziazem Ln nepremagljivi pogum je povzročil, da se je 1. 1882 ustvarila električna žarnica, ki se od tedaj bistveno še n: izpremenila To je bil njegov največji uspeh, ki mu je zasigura! nesmrtnost.« • šolskim vodstvom. Prosvetni oddelek kr banske uprave v Ljubljani razglaša: Na osnovnih in meščanskih šolah katerih zgradbe služIjo dne 8. novembra 1931 kot volišča, ne bo v soboto 7 t- m popoldne in v ponedeljek 9. t m. ves dan pouka • šumarski list, ki ga ureja prof dr Levakovič. je izšel za november v obsegu preko 100 strani Dr. Petrovič piše o ureditvi listnatih gozdov, ing Manojlovlč o reviziji dolgoročnih pogodb, inž Barauac o šumskem zadružništvu, dr Petrovič o gozdovih in gozdnem gospodarstvu v Južni Srbiji, inž. Pečina o pogozdovanju Južne Srbije in tnž Rugole o splošnih prilikah gozdarstva Južne Srbije Slede društvene beležke, literatura in osebne vesti. • Novi grobovi. Nenadno je preminila 43 letna splošno priljubljena gospa Hermana G I u š i č e v a, kavarnarka v Mokronogu Nekaj dni pred smrtjo so jo pripeljali !z ljubljanske splošne boln.ee v rojstni kraj Bolnemu srcu se je priključila Se pljučnica in dobri materi ni bilo več pomoči V noči na četrtek je izdihnila svojo plemenito dušo, zapustivš; žalujočega soproga ln troje delno preskrbljenih otrok. — V četrtek je bil pokopan v St. Rupertu na Dolenjskem ugledni graščak kmet g Andrej Keržič iz Zagorce pri Mokronogu, fci Je daleč aa-okoli užival sloves vzornega gospodarja, zlasti sadjarja in živinorejca Njegov skrbno obdelani vinograd na Malkovcu je mnogo pripomogel k dane« toliko čislani mal-kovičini — vinu. ki uživa prtličen sloves po Jugoslaviji Ln celo v tujini Pokojnik je bil vnet javen delavec ta mož usmiljenega srca. Marsikateri siromak Je našel uteho 'v njegovi dobrotljlvostl Rajnki Andrej Je bil narodno vedno zaveden in Je svoje otroke odgojll v tem duhu. — Včeraj zjutraj je preminila v Kopitarjevi ulici 12, v Mariboru Alojzija M e n 1 s o v a, stara 66 let. Pogreb bo v nedeljo ob pol 16. iz kapelice na mestnem pokopališču. — V mariborski splošni bolnici Je umrla zasebnlca Ana Z e n k a, v starosti 59 let. Pokopljejo jo na mestnem pokopališču v nedeljo ob pol 17. _ Blag jim s po min, preostalim naše iskreno sožalje! • »Kranjska potica« odlikovana v Ameriki. V mestu Mantstique v Zedinjenlh državah se je nedavno vršil »County fadr« ali okrajna razstava. Več naših rojakov je razstavilo razne pridelke ln druge stvari. Rojakinja Frančiška Gorše Je prejela četo prvo nagrado za najboljšo potico. »Kranjske potice« so tudi v Ameriki priljubljena slaščica Udeležba na razstavi je bila ve-Eka. • Darovi za Belo Krajino. Upokojeno učiteljstvo je na odborovi seol v ljubljanski restavraciji »Novi svet« zbralo 265 dinarjev. Oton Ploj, notar v Mariboru, je poslal 200 Din. Darove za Belo Krajino sprejema pisarna Rdečega križa v Wolfovi nlioi v Ljubljani. Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730_ Danes premiera velesenzadje DINAMIT Najnovejše veledelo slavnega re- žiserja Cecii B. de Cene 4 In 6 Din • Na povratku iz Francije okraden. Kakor smo včeraj poročali, je bil na progi Ljubljana-Zagreb v brzem vlaku okraden siromašen delavec, ki se je z dela v Franciji vračal domov. Iz notranjega žepa suknje mu je bilo ukradenih 1.000 francoskih frankov. Sopotnik Gjorgje Stefanovič, ki je bil osumljen, da je izvršil tatvino. Je bil na zagrebškem kolodvoru aretiran. Tudi ukradeno vsoto so našli pri njem. Bil Je izročen sodišču ♦ Samomor zagrebškega trgovca. V Zagrebu je izvršil samomor trgovec Zlatko Ubl. V svojem stanovanju si je Dognal kroglo v desno sence. Smrt je nastopila takoj, ker je krogla prebila možgane. Pisma ni zapustil. Domneva se da so bile vzrok samomora finančne neprilike. * Grozen zločin pastirja. Vaški pastir Stevan Pavlov v selu Vilovu pri Novem Sadu se je večkrat jprl s poljskimi čuvaji. V torek popoldne je Stevan srečal poljskega čuvaja Zivančeviča ter ga vprašal, kje je drugi poljski čuvaj, živančevič mu je odgovoril, da je njegov tovariš po opravkih odšel v Ti tel. nakar je Pavlov odvrnil: 2>če ga ni, bom pa obračuna! s teboj!« Ob tej besedi je potegni! nož ln ga čuvaju za-rinil v prsi. čuvaj se je zgrudil na tla in kmalu izdihnil. Prizor je bil tem tragič-nejši. ker je umor bil Izvršen v navzočnosti rodbine umorjenega Pavlov je bil aretiran in izročen sodišču. * Prepoved zahajanja v krčme. Okrožno sodišče v Mariboru je prepovedalo zahaja-nje v krčme: oženjenemu čevljarskemu pomočniku Ivanu Verbiču, pristojnemu v Slivnico in stanu jočem u v Dogošah za dve leti (od 22. decembra letos do 22 decembra 1933) samskemu deiavcu Francu Reč-niku. stanujočemu v Spodnjih Hočah za 1 leto (od 8. septembra letos do 8 septembra 1932) in oženjenemu delavcu Konradu Fridlu stanujočemu v Rogozi. za eno leto (od 3 t. m do 3 novembra 1932). • Obleke In klobuke kemično čisti, barva pllsira In lika tovarna Jos Relch. Iz Lftiblfane n— Smrt spoštovanega ruskega emigranta. Zopet je posegla neizprosna smrt v vrste ruskih emigrantov. Za večno je zatis-nil svoje blage oči Nikolai Bobrecki. Pokojni. zadnja štiri leta honorarni uradnik podružnice Drž. bipotekarne banke v Ljubljani, je bil rojen I. 1870 v Podolski guber-niji. Vseučilišče je dovršil v Kijevu na jurl-dični fakulteti potem pa stopil v službo Narodne (Gosudarstvene) banke v Petro-gradu. Predstojniki so kmalu spoznali v njem izredno vestnega in sposobnega uradnika in tako se ie povzpel do ravnatelja podružnice Narodne banke v Novorosijsku. pozneje pa v Sevastopolu. L. 1921 je prispel v Ljubljano. Zapušča žalujočo soprogo, sina Alekseja, ki študira na naši univerzi, ter tri hčerke, vse že poročene. Ena je soproga neumornega tajnika našega velesej-ma g. Richterja. K večnemu počitku ga po-lože danes ob 15.30 iz Gradišča 11. Bodi mu lahka slovenska zemlja, žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! Lfl m CE ING RRCU J OmflUEN INGflRCHD.CEgPJNIK Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 6. novembra 1931. Stevtike /a označbo kraja pomenijo: L ftaa opazovanja 2 stanje barometra. 3 temperatura 4 relativna vlaga v %. 5. smer m brzina vetra. 6 oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin g padavine v de — Temperatura: prve Številke pomenijo oaj-vtšto drug« najnižjo Ljubljana: 7. 768.6, 1.8, 9«, tiho, megla, —, —; Maribor: 7. 766.1, —0.8, 96, NE4. megla, —, —; Zagreb: 7, 763.7, 3.6, 92, tiho. 0, —, —; Beograd: 7, 767.3, 7.9, 79, SE1, 4, —, —; Sarajevo: 7, 769.6, —1.2, 96, tiho. 0, —, —; Skopije: 7, 765.9, 0.3, 97. tiho. 9, —. —; Split: 7, 767.5, 8.8, 78. ttbo. 0. —. —. Temperatura: v Ljubljani —, 0.4, v Mariboru 5.0. —1.0, v Zagrebu 14.7, 3.6, v Beogradu 15.2, 5.2, v Sarajevu 14.3, —1.2, v Skoplju 14.8, —0.8, v Splitu 15.9, 8.0. Solnee vzhaja ob 6.44, zahaja ob 16.41; lana vzhaja ob 1.56, zahaja ob 14.57. Volilni sestanek bo drevti ob 20 uri v gostiln1 pri Sokliču v Trnovem za trnov« ski in krakovski okraj Na sestanku bodo poročala kandidat mini6ter g. dr Albert Kramer. g. Ivar Tavčar im drugi. Volilci, pridite polnoštevilno! u— Vsi člani kovinske zadruge Iz mesta In okolice Izvršite sveto dolžnost ter vsi na volišče za domovino ln kralja. F. Batjel. načelnik. u— Lastnikom motornih vozil. Za nedeljo 8. novembra so bJl napTOšenJ lastniki avtomobilov, da s+n.-^no centralnemu anclj skemn volilnemu odboru svoja motorna vozila na razpc'i.go. Člani Avtokluba fi odzvali v častnem številu. Ker pa kljub te-inu to štev>n-> ne zadošča ootrebam, napre Sa ln vabi p;> >isani odboi v?e lastnike mo tornih vozil, ki niso člani Avtokluba, da slede vzgledu svojih včlanjenih tovarišev in stavijo čimprej v teku današnjega dneva pisarni podpisanega odbora na razpolago vse vrste motornih vozil (avtomobile, avtobuse, tovorne avtomobile) za dan volitev 8 t. m. — Centralni akcijski volilni odbor Ljubljana. Kazina, n. nadstr telefon 2123 u— Pozor Azija, pozor Avstralija! ZKD je prinesla včeraj premljero velikega kul turnega tilma »Pozor Azija, pozor Avstralija!« Ta veliki ekspedicljski film nam razkriva zanimivosti Indije In Kitajske. Pre dočuje nam neznani svet ln nam razlaga vzroke velikih socijainlb gibanj, o katerih čujemo vsak dan lz teh dežel Iz Azije nas povede dr. Colin RosBOva ekspedlcija v Av stralijo, Novo Zelandijo ln nam predočuje kulturo in civilizacijo teh dežel. Prekrasni kulturni fJim, spremljan • predavanjem v nemškem jeziku, Je izredno poučen za vsakogar in zato priporočamo ogled tako mladini kakor tudi odraslim. Predstave se vp-še v Elitnem kinu Matici, hi sicer danes ob četrt na 3 popoldne ter jutri ob 11. uri dopoldne Cene nizke u— Mladinski koncert. V nedeljo 15. t m dopoldne ob pol 11. nastopi na samo stojnem koncertu v veliki onionski dvorani mladinski zbor osnovne Sole v Trbov ijah Vode Zbor je že večkrat nastopu na javnih koncertih in uživa zelo lep sloves Glasovni materijal je naravnost Izvrsten ravnotako pa imajo tudi izvrstno naštudi rane vse pesmice svojega lepega sporeua Predprodaja vstopnic bo prihodnji teden v Matičn. knjigami, že danes pa opozarjamo na koncertni nastop naše mladine a— Lutkovno gledališče Sokola I. na Taboru. Zaradi zaposlenosti nekaterih članov ansambla odpade to nedeljo otvoritvena predstava Prihodnjo nedeljo 15 t m. pa se bo igrala čarobna pravljična Igra v pe tih slikah »Poglavar podzemlja«, ki Jo je spisal Mladen širola glede na tehnične pri pomočke specitjalno za taborsko gledališče Pripravljajo se še naslednje igre: čarobna skrinjica ali Gašperček na Atlantskem oceanu, Pepelka, Robinzon Kruzoe. Herbed izgnani princ. Lotosov cvet ali Kalaziris. Začarani gozd in Mozartova opera v enem dejanju »Bastian in Bastiana« ob udelež hi društvenega orkestra in opernih solistov Narodnega gledališča. u— Orkestralni tečaji za mladino. Pod vodstvom prof Ksrla Jeraja se začno na šoli Glasbene Matice ljubljanske orkestralni tečaji za mladino al h na^en je. 1a uvežbajo gojence v orkestralno prakso Te čaj je namenjen v prvi vrsti gojencem Glasbene Matice, sprerjemajo se pa mladeniči izpod 18 '°t. ki 'gr? kok godalni instrument. Za negojence znaša ukovina mesečno 10 Din. Priglase sprejema pisarna Glasbene Matice. Tečaj bo vsako soboto od pol 18 do 19 u— Narodni guslar Barjaktarovld Je včeraj razen na raznih osnovnih ln meščan skih šolah pel ob pol 13. tudi v radiu, ln sicer pesem o uedinjenju ln Smrt majke Jugovičev Danes bo pol še na nekaterih šolskih zavodih, zvečer pa v Oficirskem do mn častnikom tn njihovim družinam. Jutri bo obširneje predaval ln pel v radiu, v po nedeljek pa bo nadaljeval turnejo v Celje ta Maribor u— Društvo učiteljic v Ljubljani javlja, da v nedeljo 8. t. m izostaneta običajna seja in sestanek ki se bosta vršila teden dni pozmeje. v nedeljo 15. t m. u— Ob tramvajski remlzi zgrade novo cesto. Te dni so prič«tf! Širiti ln naalpait: dosedanjo poljsko pot ob novi remizl od Celovške ceste proti železniški progi. Ce sta bo dograjena že to jesen. Svet ob nori poti je po večini že parceliran ln bodo naj-bTže že pomladi zrasle tamkaj iz tai Stevnl-ne nove hišice. n— Poskus samomora. V dalmaittnsk' gostilni na Krekovem trgu se Je včeraj okrog 7. zjutraj skušal zastrupiti s lizolom monterskd mojster 35-letnl Viktor P. Obu panca so še pravočasno railožill na reševalni avto ter ga prepeljati v bolnico, kjer so mu Izprall želodec. n— Vlom v trgovino. V Lesjakovo trgovino v šelemburgovl ulici Je ponoči M-jgei vlomilec tako, da Je odprl okno Izložbe s ponarejenim ključem. Odnesel je več parov nogavic, nekaj gamaš, rokarvic ter drugih izdelkov v skupni vrednosti okrog 1200 dinarjev. Tat Je svoj posel opravil popolnoma neopaženo, najbrže pod zaščito megle v zgodnjih urah. n— Tatvine. Francu An».?čn i« Stepanje vasi je bil te dni ponoči ukraden z avtomobila pred Stritarjevo kavarno usnjat suknjič in par rokavic v vrednosti 1160 dinarjev. V Kovačevi gostilni v Kolodvorski ulici je ukradel ponoči neki tat trgovskemu potniku Ivanu Spi ta I er ju črno ue-a jato listnico .s 410 Din gotovine. Iz šolskega poslopja v Mladiki je pa ukradel nekdo na škodo dijakinje Silve Palma 500 Din vreden plašč rjave barve. V Slomškovi ulici je bilo lz pritličnih prostorov mestne elektrarne ukradeno 1500 Din vredno črno pleskano kolo, znamke »Peugeot« Tat je prišel v elektrarno najbrže v večernih urah tn Je neopažen odpeljal kolo. n— Danes na Pogačarjevem trgu lok ar-de • skombre po 24 Din kilogTam. n— Preporodova plesna vaja dreplaši!i konji 15-letnemu hlapčku Otmarju Galunu, ki le oadel pod voz. Zlomilo mu je desno nogo nad kolenom. Trgovcu Alojziju Simoniču pa e postalo tako slabo, da so ga morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnišnico. Mestna uboga. 81-letna Marija šeiova si le ooškodovala desno nogo in je morala iskati pomoči v bolnici. Mehanikar Ivo Strup-nik ie padel včeraj popoldne s kolesa in se potolkel na glavi. Rano so mn obvezali na reševalni postaji. a— Zima se bliža. Za zimskimi suknjami so na vrsti tudi drva. V pretekli noči je bilo vlomljeno v drvarnico dr. Rapoca v Maistrovi ulici 16. Tat je iznosil precejšen kup drv. a— Aretacija Policija je imela vendar enkrat mirno noč. Aretiran je bil samo stari berač. Franc Gartner, zaradi prepovedanega beračenja. Obljubil je, da bo ubogal in se držal paragrafov. Z Jesenic s— Poslovilni večeT je priredil Akadem« sfci krožek na Jesenicah v torek zvečer svojemu starešini :nž. Mirku Sušteršiču in njegovi ge. soproga, ki odhajata iz našega kraja Z njegovim odhodom izgubi agilni javorniški Sokol svojega zaslužnega starosto. s uprava kranjske sokolskc iupe izvrstnega delavca Zedimo g. inž. šušteršlču in njegovi ge soprogi v novem bivališču mnogo zadovoljstva in sreče! s— Sokol na Jesenicah je v pobiero razmahu. V Društvenem domu je vrven-ie kakor v panju Pevci m pevke se pripravljajo na so se zna« Žale še za nadaljnjih 36 000 Din tako da je proračun za upravo leto i932 znižan v celoti nanram proračunu za 1. 1931 za 355 tiso? Din (^elotmi izdatki so rvr se že naveličali poslušati hujskače in prepričali so se tudii na volilnem shodu 3 tega meseca, da v državi ne bi bilo nikdar rec če bi imeli besedo tisti, ki so na- hujskali mladfoo, da oc je na shodu tako nespodobno vedla. Z udeležbo pri volitvi bodo šentviška občani pokazali, da hoče)o živeti v miru, strankarske prepire pa prepuščajo volilnim abstinentom. CERKNICA. Pevski odsek Sokola naznanja pevcem, da prično drugi teden po volitvah zopet redne pevske vaje pod dirigentom g. Krašovoem Ker bo pevski zbor sodeloval tiudi pri akademiji 1. decembra in bodo na programu nove točke, se opozarja članstvo, naj prihaja k pevskim vajam redno, točno in poinoštevilno. Pevske vaje se bodo vršile v gostilni »Na vagi«. , , SELŠKA DOLINA. Jutrišnjo nedeijo bomo pokazaH. dia smo pravi Jugosloveni. Zato vsi na volišče! Mnogo volilcev 6e morda še danes ne zaveda, kako velikanske važnosti so te volitve v Narodno skupščino Brezvestnež; neodgovorni hujskači prigovarjajo ljudstvu, naj se volitev ne udeleži, razlogov pa ne povedo Če 6e volitev ne udeležimo, ne bo kriza nič manjša ampak vsak dan večja in za težke posledioe naj odgovarja vssk sam. Danes ni čas za pogubonosne strankarske boje, danes je zadnji čas za resno 6kupno gospodarko delo Le v slogi m z veliko udeležbo pri volitvah bomo dobiti vpliv na diržavno gospodarstvo in priliko da to gospodarstvo izbolišam-o Naš kandidat je g župnik Janko Barie njegov namestnik pa ugledni trž-ški župan Lončar Dva moža, ki jima vsi brez razlnke lahko popolnoma zaupamo! RAKA V sredo zvečer se je vršil na Raki v prostorih gostilne g. Šribaria dobro obiskan volilni ses*anek Nas*ot>t,1'; so kot govorn;ki kršlc župan g. Jo?ko Pfeifer. sreski kandidat g Anton Grebene in gozdarski referent g inž Oerjak Govorniki so naglaša]\i važnost volitev in potrebo da se irh zlasti kmetovalc-' udeleže Sreski kandidat g. Grebene je svaril zborov al ce ored temn'mi silami ki rovariio oroti našemu narodnemu in državnemu edmstvu Opozoril je na kvarne noslediice afko bi iim ljudstvo nasedalo Vsi friie govornici ®o želi za svoja izvajanja odobravanje V iaj-boUšem razomloženfu ie Ml se^tan^k zaključen s sVenmm dm bna dan " novembra izpolnili svojo državljansko dolžnost. GOSPODARSTVO Organizacija izvoza lesa v dravski banovini Od Zveze trgovskih gremijev smo prejela daljši članek o organizaciji izvoza lesa, iz katerega posnemamo: V poslednjem času se je v strokovnih glasilih, pa tudi v dnevnem časopisju mnogo debatiralo o ureditvi izvoza lesa iz dravske banovine, ki io ie pripravljala Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gre nvijev za Slovenijo v Ljubljani Cula so se glasovi za in proti. Vse lesno trgovstvo v dravski banovini je edino v tem. da ie potrebno razčiščenje med ljudmi, ki se pečajo z lesno trgovino. Vsa mala in srednja lesna trgovina, ki mora računati z režijo, velikim rizikom itd. je podvržena danes na zunanjem tržišču pritisku na cene od strani raznih prekupčevalcev, inozemskih agentov in »slučajnih trgovcev«. Ta nered v naši lesni trgovini resno ogroža obstoj in razvoj onih lesnih podjetij, ki so s svojim dosedanjim delom pokazala, da so sposobna ohraniti in dvigniti ugled naše lesne trgovine v inozemstvu. Zato je neobhodno potrebno misliti na to. kako urediti te neznosne prilike v lesnem gospodarstvu tn kako postaviti lesno trgovino na realno ln solidno podlaoro, ki naj prepreči neizogiben polom. Osrednja sekcija lesnih trgovcev je načela zato, zlasti ko se je v južnih pokrajinah pojavilo gibanje za karteliranje velike lesne industrije, obsežno akcijo, ki ima namen konsolidirati prilike v lesni trgovini ▼ dravski banovini. Vse lesno trgovstvo se je zato odločno postavilo na stališče, da se uvede za samostoino trgovanje z lesom, dokaz strokovne usnosoblienosti. So pa poleg teea še drugi važn-j vzroki, ki škodujejo naši realni lesni trgovini. V državo prihajalo inozemci, kupujejo les od kmeta in ga direktno izvažajo v inozemstvo To se je v poslednjih letih tako razpaslo, da je nasa lesna trgovina malone v rokah inozemskih zastopnikov in prekupčevalcev. Naša lesna trgovina ie nadalje podvržena zlasti na nekaterih zunanjih lesnih tržiščih velikim ši-kanam. Blaeo se postavlja na razpolago, ne radi tega, ker kvaliteta blaga ne bi odgovarjala. marveč radi tega, da mora naš izvoznik znižati cene. Pri proučevanju tega vprašanja Je zavzela Osrednja sekcija stališče, naj se s pravilnikom o izvozu lesa osnuje »Organizacija lesnih izvoznikov dravske banovine«, ki bi izdajala upravičenim podjetjem izvozna ove-renja. Končno pa je nastalo vprašanje, kako preprečiti ostro medsebojno konkurenco na zunanjih tržiščih, kako dvigniti poslovno moralo in kako izognit; se velikim izgubam. Načelo, ki ga je zastopala Osrednja sekcija pri določitvi kapacitete ;e: »Izvoz lesa v roke podietjem. ki so s svojim dosedanjim delom pokazala, da so zmožna ohraniti, pa tudi dvigniti ugled naše lesne trgovine v inozemstvu«. Z določitvijo kapacitete in z določbami pravilnika, ki ga je sestavila Osrednja sekcija niso v ničemur prizadeti niti naimanjšn lesni producentl. Po podrobni debati v gremijalnib sekcijah. v ožjem odbom Osrednje 9ekcije in končno po generalni debati na seji Osrednje sekciie lesnih trgovcev, ki se je vršila 30. oktobra t. 1. v Liubliani. ie bil soglasno odobren naslednji osnntek pravilnika: Čl 1. Odredbe tega pravilnika veljajo za vse izvozne vagonske pošiljke, ki se odprem-ljaio iz železniških postaj v dravski banovini Čl. 2. Z izvozom v tem pravilniku navedenih vrst lesa se moreio baviti: a) Lastniki lesnih podjetij, ki bodo osnovana po uve-l^vlieniu pravilnika, ki dokažejo petletno zaposlitev pri izvoznem podjetju kot prakti-kanti ali manipulanti. odnosno dokaz o ab-solviranju višje strokovne ali šumareke šole, ki mu mora slediti vsai dveletna praksa v kakem izvoznem lesnem podjetju, b) Strokovne usposobljenosti, kakor jo določa točka a) ni treba dokazati ob uveljavljen^ pravilnika že obstoječim podjetjem, rt Da je podietje po veliavnih predpisih trgovsko orotokolirano č) Ob uveljavljenju pravilnika že obstoječa podjetja moraio dokazati, da so dosegla v enPm izmed let 1928 pa doslej sledečo kapaciteto: 1.) v mehkem rezanem lesu 2000 kub met. ali 2.) v mehkem tkanem lesu 3000 kub. met. ali 3.) v drvib 150 vasonov Tesna industrijska podietja, ki predelujejo les do finalnega izdelka (zaboji, parketi in slično) in podietja. ki izvažajo trdi les so oproščena dokaza v točki 5) določene ka- pacitete. vendar pa morajo v celoti doseči v notranji prodaji in izvozu denarni ekvivalent ene v točki č) navedenih enot Kakor že omenjeno, je nastala radi določb tega člena debata, češ. da je kapaciteta previsoka Tzvoznik v smislu gornje določbe pa je vsako podjetje. ki ie v letu 1928.. 1929. 1930 ali 1931. produciralo aH prodalo m dobavilo v tuzemstvu ali inozemstvu 200O kub met. rezanega ali 3000 kub met. tesa-nega mehkega lesa al; 150 vagonov drv Če se ie bavilo podjetje v enem gornjih let s prodajo mehkega rezanega in istočasno tudi s prodaio mehkega tesanega lesa in pa s prodaio drv. tedai doseže podjetje v osnutku določene kapacitete že. Če ie prodalo v tu- ali inozemstvu n. pr. 1000 kub met mehkega rezanega lesa. 800 kub. met mehkega tesanega lesa. 200 kub. met. drv (ali druge količine). S tem ie namreč doseglo kapaciteto 2000 kub met. Čl 3. V svrho organizaciie izvoza lesa po določbah čl. 2 tega pravilnika se osnuje za področje dravske banovine »Organizacija lesnih izvoznikov dravske banovine«. Ta organizacija ima nalogo: 1.) da po določbah pravilnika pozove vsa lesna podietja v dravski banovini, da M predlože dokaze navedene v čl. 4. tega pravilnika. Čl. 4 »Organizacija lesnih izvoznikov dravske banovine« mora sprejeti kot člana vsako lesno podietje, ki predloži organizaciji a) izpričevala v smislu čl. 2.. točka a): b) pred uvel javi ien jem pravilnika obstoječa lesna podjetia. obrtni list. e) vsa lesna podjetja — protokolaciisko listino, č) podietja ki 90 obstoiala pred uveljavi jen jem pravilnika po Osrednji sekciji lesnih trgovcev, overovljen dokaz, da so dosegla kapaciteto v smislu čl. 2.. točke č). Čl 5. »Organizacija lesnih izvoznikov dravske banovine« izdaja na osnovi dokazil, navedenih v ČL 4. izvoznim podjetjem izvozno overenje. Čl. 6. Izvozno overenje je veljavno za dobo enega leta in se more po preteku te dobe zopet podaljšati za eno leto. Čl. 7. Vsako pri »Organizaciji lesnih Izvoznikov dravske banovine« izdano izvozno overenje mora predložiti izvoznik obmejni carinarnici, ki zabeleži podatke, ki jih vsebuje izvozno overenie. Carinske oblasti mo rajo na osnovi predloženega izvoznega ove-renja odpremliati vagonske pošiljke, vso dobo njegove veljavnosti. Čl. 8. Nadzorstvo nad poslovanjem »Organizacije lesnih izvoznikov dravske banovine« vrši kr. banska uprava dravske banovine. Čl. 9. »Organizacija lesnih izvoznikov dravske banovine« se pooblašča: 1.) da v smislu ČL 4. tega pravilnika izdaja izvoznikom izvozna overenja; 2.) da skrbi za enotno poslovanje po tem pravilniku ter izdaja v tem smislu navodila in pojasnila izvoznikom; 3.) da vodi evidenco nad poslovanjem izvoznikov. Posebnega pojasnila je potreben nadalje SL 10. pravilnika, ki pravi: »Osrednja sek eija Jesnih trgovcev ima zlasti nalogo, da vzdržuje lesna trgovska in lesna produkcijska podjetja, ki niso zadostila predpisom glede kapacitete, v lesno-trgovske združbe (zadruge, trgovske združbe, skupne prodajne pisarne itd. Osrednja sekcija Je g to določbo izrazila svoje stremljenje po tem. da z ureditvijo izvoza v smislu čl. 2. pravilnika ne bodo oškodovane niti male vodne žage, niti oni majh ni lesni trgovci odnosno producenti, ki niso v letih 1928—1930. dosegli kapacitete. Baš ta majhna podjetja so bila izpostavljena doslej največjim Ukanam od strani inozemskih kupcev. Ker niso imela primerno ure-ienega obrata so bila izpostavljena skoraj za vsako vagonsiko pošiljko nevarnosti, da jo izgube. Zato naj bi se taka podjetja združila v majhne trgovske združbe, »K v skupne prodajne pisarne itd., pri katerih bi sedanji lastniki obdržali svojo samostojnost. Podjetja, ki bi pa tudi z združitvijo v trgovsko družbo ali skupno prodajno pisarno, ne dosegla kapacitete, pa ^morejo trgovati neovl rano v notranjosti države, z inozemstvom pa potom izvoznih podjetij odnosno poton ! Osrednje sekcije, ki jim bo preskrbela zveze z izvoznimi podjetji. = Ureditev Izvoza živine v Avstrijo na podlagi kontingenta Na predlog kmetijskega ministrstva je finančno ministrstvo razposlalo vsem carinarnicam odlok glede ureditve izvoza goveje živine ▼ Avstrijo glede na kontingent, ki je določen v začasni avstrijsko - jugoslovenski trgovinski pogodbi v letni višini 10.000 komadov volov, krav in bikov za klanje z znižano uvozno carino od 9 zlatih kron za 100 kg Da se ta kontingent čim bolj izkoristi, je potrebno, da se izvaža predvsem naša bolj rejena ln težja goveja živina, s katero bomo lažje konkurirali na avstrijskih tržiščih in jo bomo tudi po boljših cenah lahko vnovčili Zato je kmetijski minister v soglasju s predsednikom ministrskega sveta določil, da mora živina, kj se izvaža na kontingent, tehtati najmanj 400 kg po komada Da se izvede kontrola pri Izvozu živine na kontingent, je kmetijsko ministrstvo pozvalo kraljevske banske uprave, naj Izdajo podrejenemu veterinarskemu osobju navodila, kako naj postopajo pri kontroli izvoza živine na kontingent. Veterinarski organi bodo morali pri nakladanju vagonov in pri pregledu živine ugotoviti, če odgovarja zahtevi glede te minimalne teže in bodo morali na spremnih listinah navesti, da živina po komadu ne tehta manj kakor 400 kg. Ta novi predpis stopi v veljavo 10. t. m. = Nadaljnje dviganje žitnih cen v A me riki. Kakor smo že poročali, se cene žitu na ameriških borzah že nekaj tednov stalno dvigajo. V četrtek zvečer se je na chi-caški borzi razvila v pšenici že prava ho»» in so se notacije ponovno dvignile za več odstotkov Za julij je cena že dosegla 70.25 dolarskega centa za bušelj: decembrska pšenica pa se je dvignila že na 66 centov V početku oktobra se je notacija za decembrsko pšenico gibala na višini 47 centov in znaša torej okrepitev v dobrem mesecu okrog 40 odst. Tudi na angleškem žitnem trgu se cene pšenici dvigajo, ker so izostale ruske ponudbe, v Srednji Evropi pa je položaj ostal zaenkrat še nespremenjen = Zlati zaklad francoske banke se na dalje dviga. Po najnovejšem izkazu fran coske banke je zlati zaklad dosege! že vi šino 64.6 milijarde francoskih frankov ln se je samo v drugi polovici oktobra pove čal za 2.5 milijarde frankov. Nasproti stanju ob istem času preteklega leta znaša prirastek zlata že preko 14 milijard fran kov. Vzporedno z naraščanjem zlatega sra-klada se nadalje dviga tudi otbtok bankovcev, ki je dosege! rekordno višino 83.6 milijarde frankov nasp-roti 81.9 milijarde v sredi meseca in 73 milijard ob istem času preteklega leta. — Likvidacija velike^ paromlina Union v Osijeku. Po 40-letnem obstoju bo paro-mHn Union v Osiieku, eden naših največjih mlinov, stopil v likvidacijo. Mlin je niel kapaciteto od 16 vagonov dnevno. 0 likvidaciji bo sklepal izredni občni zbor, ki je sklican za 24. t m. Družba je še leta 1928. izkazala dobiček od 912 000 Din in je izplačala divi-dendo od 9%. Razlog likvidacije tega emi-nentno eksportnega mlina je okolnost, da te danes izvoz noetal n-eimono (Vieh verk eh raa teli e), za kar pa se morajo interesenti prijaviti najmanj 10 dni prej. = Pred kontingentiranjem uvoza hmelja v Nemčijo. Trgovin-ko-politična pogaja* nja, ki se trenutno vršijo med Češkoslovaško in Nemčijo, so pokazala že gotov napredek glede vprašanja uvoza češkoslovaškega hime'ja v Nemčijo. Nemška dele* «aciija je že principijelno pristala na to, da prizna Češkoslovaški ugodnostni kontingent s primerno znižano carino (nedavno je Nemčija kakoT znano povišala carino na hmelj na 150 ma^k pri fitotu). Če bo Nemčija pri^zna^a Češkoslovaški ugodnostni kontingent, potem bo tudi naša dn-žava lahko na podlagi k^vzule o največjih ugodnostih zahtevala primeren kontingent za jugoslovenski hmelj. = Ponolna Hkridarija industrijske udeležbe Banca Commerciale Italiana. Boli spretno, kakor v nekaterih drugih državah je italijanska vlada pomagala svojemu naj-večieum bančnemu zavodu Banca Commer-ciale Italiana, ki je svoja sredstva preveč i mobilizirala z udeležbo pri velikih indu strijskih podietiih. kar se ie seveda v številnih primerih zgodilo na željo in zahtevo vlade v okviru njene gospodarske politike. Ce je sedai italijanska vlada priskočila banki n* nomoč ie bila to pač niena moralna dolžnost Banca Commerciale Italiana ie svoj portfelj najrazličnejših industrijskih delnic prodala družbi Societ& Finanziaria Tndustriale odnosno družbi Consorzio Mobiliare Finanzta-rio. Komunike zatrjuje, da pri tem banka ne bo utrpela izgube in da vsa transakcija ne bo vplivala inflacijonistično. Pri tem nf povsem jasno, kdo bo dal na razpolago potrebna denarna sredstva; glavni udeleženec pri tej transakciji bo končno brez dvoma italiianska država sama odnosno italijanska novčanična banka. Kakor poročajo Iz Rima bo nakup ogromnega paketa industrijskih delnic Bance Commerciale deloma izvršen s sredstvi konzorcija Industriicev, večinoma pn z izdaio obligacij, ki bodo imele državno garancijo in ki jih bo deloma prevzela država sama. = Poravnalno postopanj« Je uvedeno o Imovini dolžnika Ludvika Omika, trgovca v Mariboru. Koroška cesta 9 (poravnalni upravitelj Anton Fabjan, davčni upravitelj v pok. v Mariboru: narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sod. ▼ Mariboru 21. dee. ob pol 11., oglasitveni rok do 16. dee. Borze 6 novembra. Na ljubljanski borzi so se danes devizn. tečaii v glavnem obdržali na včeraišnij vifi-nl. Deviz;- Ne^Vork ie ponovno nekoliko popustila. v manjšem obsegu tudi devizi T-s* in Variz Okrepili pa rta se devizi Amsterdam in Bruselj. Na zagrebškem efektnem tržišču se Je V«.j-na škoda danes okrepila za nekaj točk. Zaključena Je bila i» aranžma po 276 im za november prav tako po 276. Dolarski papirji so nadalje stabilni, toda brez prometa. Do zaključka je prišlo edino še v begluškib obveznicah po 42.75. DedM. Ljubljana Amsterdam 2270.48 — 2277.32. Bruselj 785 94 — 788 30 Curib 1098 46 -'10175 London 208 12 — 215 62 Newyor»> 5604 76 — 5621 76 Parla 221 17 - 221 83 Praga 166.63 — 167.23, Trst 288.52—294.52 eiavci! Ako nočete, da M pošast brezposelnosti zahtevala armado žrtev tudi pri nas, ako hočete, da boste polno zaposleni in da se vam bo omogočilo človeka dostojno življenje. potem pojdite v nedeljo vsi vofit! Zagreb. Amsterdam 2270.48—2277.32, Bruselj 785.94-788.30, London 208.12—208.94. Milan 288.52—289.42, Newyork kabel 5626.76 do 5643.76, New7ork ček 5604.76—5621.76. Pariz 221.17-221.83, Praga 166.63-167.13. Curih 1098.45-110175 Curih. Beograd 9.05, Pariz 20.14, London 19.30. Newyork 512.12, Bruselj 41.40, Milan 26.50. Madrid 45.—, Amsterdam 206.50, Berlin 121.25, Stockhohn 111.—, Oslo 109.50, Kobenbavn 110.50, Sofija 3.71, Praga 15.17, Varšava 58.—, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.05. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 275—276, za nov. 276 do 276.50, za dec. 280 bL, 7°/e investicijsko 63 do 64.50, 4*/« agrarne 30—36. 7°/o Blair 58 do 59. 8°/e Blair 65—68, 6°/e begluške 42.75 do 43. Beograd. Vojna škoda 275, 274.75, 275 zaklj., investicijsko 63 64. 4®/o agrarne 35 bL, 6®/» begluške 42.50, 43, 43.25 zaklj., S«>» Blair 66-67, 7«/o Blair 60 zaklj., Narodna banka 4900—5000. Blagovna tržISča LES + Ljubljanska borza (6. nov.). Tendenca za le® slaba. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za 15 m* javorjevib hlodov (40 do 55 cm premera, za izdelovanje furnirja), za 100—200 m* borovih bordonalov (ostrorobih, deb. od 20X20 cm navzgor, dolž. 5—12 m, medija 8.50 m), za 1 vagon prima javorjevih plohov (*/«". fco. avstr. meja), za bukove neobrobljene plohe od 2 m navzgor, od 16 cm širine navzgor, medija 30 cm, I. II. IIL, 25, 35, 40 in 50 mm) hi za neparjeno buko-vino (38 in 58 mm deb.. od 14 cm navzgor, medija 21/22 cm. dolž. od 2 m navzgor). ŽITO i Chicago. (6. t m.) Začetni tečaji. Pšenica: za december 64, za marc 67.50, za maj 68.875. za julij 70; kornsa: za december 44.625, za marc 47, za maj 50; ri: za marc 52, za mai 53.25. 4- Winnipeg (6. t m.) Začetni tečaji. Pšenica: za december 69.50, za maj 73, za julij 73.50. •f Novosadska blagovna borca (6. L m.). Tendenca nespremenjena, za koruzo čvrsta. Promet 31 vaeonov. Oves: sremski, slavonski 130—132.5. Ječmen: haSki, sremski, 63/64 kg. 120—126. Koruza: bažka stara 99 do 101; haška, sremska nova. za dec., jan. 67.50—70; za marc-maj 80—86; gornjebanat-ska stara 96—97.50; južnobanatska 90 do 92.50; sremska okolica Indjija 99—101; okolica Sid 101—103; baška sušena 82—84; sremska sušena 83—86; bamtska sušena 76 do 78. Moka: baška, banatska »0« in »00* 35S—375; »2« 335—365: »5< 300—310: »6« 250-260; »7« 190—200; »8« 122.5—127.5. 4- Semborska blagovna borza (6. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 100 vagonov. Koruza: baška stara 100—102; nova 59—61; za dec.-jan. 65—68.50; za marc-april 80—82.50; sušena za nov-dec. 78—80. Jet-men: baški, sremski, '63'64 kg 122.50 do 127.50. Oves: baški. sremski 127.50—132.50. Rž: baška 147.50—152.50. Moka: baška >0« in >00« 355—375: »2« 335—355. »5« 300 do 310; »6« 250—265: »7« 190-200: »8« 122.50 do 127.50. Otrobi: baški 87.50—92.50. 4- Budimpeštanska terminska borza (6. L m.). Tendenca slabša; promet srednji. Pšenica: za dec. 11.08—11 10, za marc 12.16 do 12.18: rž: za dec. 12.45—12.46. za marc 13.46 do 13.47; koruza: za marc 13.90—13.95. ŽIVINA 4- Živinski sejem t Ljnbljani. Na zadnji živinski sejem preteklo sredo je bilo prignanih 195 koni, 81 volov, 102 kravi, 18 telet tn 299 prašičkov; prodanih pa je bilo 14 konj, 26 volov. 30 krav, 13 telet in 165 prašičkov. Cene so ponovno nekoliko popustile, tako pri volih kakor tudi pri kravah in teletih. Za kilogram žive teže notirajo (v oklepajih cene na zadnjem sejmu): voli L vrste 5.50 do 6 D-in (6—6.50), II. vrste 4.50—5.50 Din (5_6), III. vrste 3.50—4.50 Din (3.50—5), krave debele 4.50—5.50 Din (5—6), krave klobasarlee 2—3 Din (250—3.50), teleta 6—7 Din (6.50—8.50). Prašički za rejo so se prodajali po 100—120 Din komad. GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 7.: Dve nevesti. Izven. Nedelja, 8.: ob 15. uri Princeska In pastirček. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri Dve nevesti. Izven. Ponedeljek. 9.: Dogodek v mestu Gogi. C. LJUBI.J A VSK A OPERA. Začetek ob 20 Pobota. 7.: Koštana Prpmiiera Izven. Nedelja, 8.: ob 15. uri Viktorija in njen hu-zar. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri Knez Igor. Gostuje Josip Križaj. Izven. Znižane cene. Ponedeliek. 9.: Zaprto. Torek, 10.: Baletni večer pariškega baleta Loie Fulle. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Sohota, 7.: Cirkuška princesa. Nedelja, 8.: Zemlja smehljaja. Prva mladinska predstav« bo to nedeljo v dramskem gledališču. Vprizori se Golieva vesela pravljica »Princeska in pastirček«, ki je v lanski sezoni bila izvajana s tolikim uspehom ter imela 11 vprizoritev. Vlogo pastirčka igra tudi letos mali Miti« Goreč in ostala zasedba Je ista. Za to mladinsko predstavo veljajo znižane dramske cene. — Ob 20. bo druga repriza Golarjevih »Dveh nevest«. Premijera Konjovičere opere »Koštana« bo drevi ob 20. »Koštana« nam slika živ-Henje v Južni Srbiji, besedilo je izredno bogato na narodnih izrazih, ki so sicer nam težie razumljivi, vendar jih vse pojasnjuje 0!edfl!'5kj Ust. ki prinašj. tudi obširno vsebino opere V muzikalnem pogledu pa j« smatrati to delo za eno naiboljših iugoslo-venskih opernih de!, v katerem je z veliko spretnostjo In barvitostjo obdelan ogromni zaklad naše južno-srbske narodne pesmi. Posebnost tvorijo tudi v opero vpleteni pl^ si. ki jih je pripravila najboljša jugosio-venska baletna strokovnjakinja, članica zagrebške opere gospa Margareta Fromano-va ki i« sploh izrežirala vso ope>v T Ljubljani, kakor tudi že prej v Zagrebn. Naštudiral je opero ravnatel1 Polič Naj-važneiše vloge so v rokah gg. Gjungjenac, Rumpla, Primožiča in Banovca. Dejanje se god; v Vrenju ob koncu devetnajstega stoletja Premijera ie izven abonmaja. Neoelja v ljubljanski operi. Ob 15. se ponovi opereta »Viktorija in njen huw< po znižanih cenah od 38 Din navzdoL ob 20. pa znamenita ruska opera »Knez Igor« z Josipom Ktižajem kot gostom, ravno tako po znižanih cenah. Pariški baletni ansambel ▼ naši operi. V torek, dne 10 t m. bo gostoval v liub-Ijansken- oj>ernem gledališču pariški baletni ansambel Loie Fuller. Ta baletna skn-pina je že desetletja znana kot ena najboljših stalnih baletov. Največji umetniki, glasbeniki in literati so pisali o nastopih tega baleta najsijajnejše in najlaskavejše ocene. Za prvo gostovajje v Ljubljani ima balet izredno bogat in zanimiv trodelen program, v katerem se izmenjavajo ansambelski in pa soloplesi .Glasba je po veliki večini klasična ter so zastopani francoski, nordijski in nemški komponisti. Kostumi so originalnL Za baletni večer veljajo cene od 50 Din navzdol. Obisk toplo priporočamo. Prihodnja premijera v ljubljanski drami bo iJa mundova čarobna pravljična igra fl I iheir« >Zapra?ijivec« v prevodu g. Frana Albrehta in režiji g. Cirila Debevea. I ? /Ul ste že naročnik slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje In svet44 ? Potopljena hišica Nekoč sem se sprehajal na Vasflijsn-skera otoku v Pet rog rad u. Pa sem videl tamkaj precej nizko hišico. Imela je streho, dvoje nadstropij, pa še dimnik na vrhu. Ce bi zJezel hišniku na hrbet, bi se lahko dotaknil drugega nadstropja tn tudi strehe z rokami. 3e zapazil je ne bi. toda neka zverina me je polila s pomijami. Hotel sem pošteno zakleti in zarobantiti, ko sem pa dvignil glavo, že ni več bilo nikogar. Zverina se je skrila, sem pomisliL Hišico pa sem začel natančno opazovati. V višini drugega nadstropja sem zagledal majhno ploščico. Na ploščici pa je bik) zapisano: »Višina vode dne 23. septembra 1923.« »Ojej,« sem si mislil, »kako visoko Je tedaj stala voda. Ubogi ljudje, kara so neki zlezli, ko je narasla tako silno visoko, do drugega nadstropja. Gotovo so se rešili na streho.« Izmislil sem si strahovite prizore. Voda sež. v prvo nadstropje in naraste do drugega. Stanovalci zapuste ▼ obupnem strahu vso svojo imovino in denar in zlezejo na streho. Morda se še z vrvmi prrvežejo na dimnik, da jih vihar ne pomeče v besno vodovje, kakor je navada pri takih nezgodah. Tako silno sem čustvoval z njimi, da mi je bilo hudo; pa sem pozabil in odpustil tisto žalitev, ki so mi jo bili pri-zadali. Pa se je tedaj odprlo okno v hišici te pogledala je skozenj tolsta, nevšečna ženska »Kaj pa hočeš, očka?« je dejala. »AH si od zavarovalnice aH pa morda detektiv?« »Nikar, mamica,« nisem od zavarovalnice, niti ne detektiv. Vendar vidim tamle zgoraj ploščico in kar hudo mi je zaradi tolike poplave. Strašansko visoko je zares segla voda. Gotovo so te,« sem dejal, »mamica, privezali na dimnik z vrvjo.« Ženska me je pogledala besno in hitro zaprla okno. Potem pa je urno prišel iz veže čokat možak, v samem telovniku, in me nemirno vprašal: »Cesa iščete tod, meščan?« Pa sem mu rekel: »Zakaj me vendar vsi nadlegujete? Ali niti ne smem več gledati hiše? Tam, sem dejal in pokazal, »vidim ploščico in na njej zapisano vodno stanje. Tedaj je tako visoko na-rastla voda?« Mož pa se je nasmehnil in dejal: »O ne, to se vam le zdi. Veste, v našem okraju je toliko postopačev, ki jim tablica ni dala miru, pa so jo vselej odtrgali Zatorej smo jo pribili nekoliko višje. Hvala Bogu, zdaj se je nihče več ne pritakne Pa tudi v svetlo lučko več ne drezajo. Kar je pa zastran vode, veste, pri nas ni bila nikdar tako visoka. Tukajle je na primer bila še nižja, nego do kolena. Putka bi jo bila srečno prebredla.« »Tako tedaii,« sem deial in bil strašansko razžaljen in hud. pa še vedel nisem zakaj. »Mar bi svoje vodno znamenje pribili kar na dimnik,« sem deial besno. In možakar se je nasmejal: »Saj, saj, veste, če ea bodo še od tamle strgali, na ga oribijem kar na dimnik. Cisto zares!« »TVWo. dobro,« sem deial. »in vrag vas jasi«. Zoščenko - Bonr KULTUR« PREGLED Ob petnajstletnici »Tiskovne zadruge" Njen program za leto 1932 * - Ljubljana, 5. novembra. Te bodno potrebna. Potemtakem bo »Tiskovna zadruga« izdala v tekočem poslovnem letu naslednje knjige: L V zbirki »Slovenske poti«: 1.) Josip Vidmar: Problemi (eseji). 2.) Jože Kranjc: Pod nad prepadom (povest). 3.) Miško Kranjec: Težaki (povest). 4.) Stanko Leben: Eseji. 5.) Juš Kozak: Celica (lepa proza). 6.) Peter Pajk: Prešeren, Levstik, Cankar (eseji). / II. V zbirki »Slovenski pisatelji«: 1.) Veliki roman Toneta Seliškarja »Nasedli brod«. 2.) Dr. Ivana Tavčarja Zbranih spisov 1. zvezek v redakciji dr. Ivana Prijatelja. III. V zbirki »Mojstri in sodobniki«: 1.) R. L. Stevenson: Ugrabljen. Roman. (Prigod Davida Bnlfouria prvi del). 2.) R. L. Stev°nson: Catriona Roman. (Pir-god Davida Balfourja drugi del). Obe knjigi v prevodu Vladimirja Levstika. 3.) Georges Duhamel: Prizori iz bodočega življenja. Prevod Otona Zupančiča. 4.) Emile Zola: Germinal. Roman. Kot izredna publikacija Tiskovne zadruge za leto 1932., ki jo založnica daje naročnikom v obliki obročnih odplačil, izide septembra velik jubilejni gledališki zbornik: Štrideset let narodnega gledališča v Ljubljani. Zbornik, ki bo krasno ilustriran, bo uredil režiser Ciril Debevec. Uvodne besede bo napisal Oton Zupančič, razprave trajne vrednosti pa bodo prispevali Ciril Debevec, prol. i France Koblar in dr. Stanko Vurnik. Pogoji za naročevanje teh knjig so letos izredno ugodni. 0 tem Sitamo v prospektu: »Največjo pozornost pa je posvetila Tiskovna zadruga padli,kupni moči vseh slojev in se potrudila, da omogoči nakup svoje odlične knjige vsakomur, ki mu je iskanje izhoda iz sodobnih zmed notranja potreba. Nabavni pogoji so preračunjeni tako. da daje založnica svoie dragocene knjige po skrajnih ugodnostih.« Pogoji so zares taki, da ustrezajo času gospodarske krize. Treba je imeti samo ljubezen do knjige: majhne obroke si bo lahko vsak. gospodarsko še tako prizadet človek, pritrgal. Za svoje jubilejno leto je torej »Tiskovna zadruga« napovedala ožji, vendar pa skrbno izbrani program. Tako bo z deloin za lepo domačo knjigo najlepše proslavila svojo petnajstletnico. Nje stremljenja najbolje izraža program sam, ki daje izvirni produkciji prednost pred prevodi, pri prevodih pa se omejuje na standardna dela. Lepe so besede, ki jih je založnica zapisala v uvodu: Izražajo namreč prepričanje, »da je v teh časih nemirnega iskanja dobra knjiga._ki odpira oloveku svobodne poglede na življenje in svet, važnejša in neobhodnejša kakor kdaj poprej.« Dobra knjiga pa je izbrana tako. da »ustreza tako neposredni dojetnosti preprostega človeka, kakor razvajenemu okusu izobraženca.« Ko smo pred tedni objavili na tem mestu po informacijah, ki smo jih dobili iz krogov Tiskovne zadruge, njen široki založniški načrt, je bilo že tedaj verjetno, da v novem poslovnem letu ne bodo mogle iziti vse knjige, ki so bile spreiete v osnutek. Današnje Informacije ne kažeio samo obrisov programa, marveč njegove trdne točke. Iz prospekta, ki bo priložen »Jutru«, pa bo lahko čitatelj posnel podrobne podatke in pogoje. Inujm vejica s Krasa I zbrane pesmi Srečka Kosovela Tiskovna zadruga v Ljubljani je pravkar izdala »Izbrane pesmi« Srečka Kosovela v izboru in z uvodom kritika Antona Ocvirka. Ze samo dejstvo, da se je v razmeroma kratkem času pokazala potreba nove, to pot pregledane in komentirane izdaje Kosovelovih pesmi, govori v prilog mlademu, prezgodaj umrlemu kraškemu pesniku, doka-inje pa tudi, kako prazne so tiste besede, ki tožijo, da je v Slovencih umrl smisel za čisto in resnično poezijo. Ko je letos pred'petimi leti sprejela kraška prst na tomajskem pokopališču telesne ostanke 221etnega vseučiliščnika Srečka Kosovela. je bil le ozek krog, ki se je zavedal, kaj je s to smrtjo izgubila naša mlada knjl-fcvnost. Javnosti se je to spoznanje odpiralo le polagoma, ko se je leto za letom bogatej-fce odkrivala v tisku pokojnikova literarna zapuščina. Tako je dozorela misel nove, popolnejše izdaje Kosovelovih pesmi. Misel, ki •e je sprožila pred letom dni, je bila tem bolj utemeljena, ker je prva knjiga pošla. Važno pa je obenem postalo dopolnilo pesnikovega obraza, zakaj od 1. 1927. do zadnjega časa sp ie v revijah nabralo toliko gradiva, da je nova knjiga postala uprav nujna. Anton Orrirk, ki je knjigi napiisal obširen ti vod, obravnava pokojnikovo življenje, osebnost in delo. Pri sestavljanju teh člankov se je s pridom posluževal obilnih j>odat-kov v zapuščini, z največjim uspehom pač pesnikovih beležnic, iz katerih je zajel kopico stavkov in misli, ki dodobra odkrivajo Kosovelovo notranjost in odpirajo pogled v pesnikovo delavnico. Po tej strani je Ocvir-kova študija doklej najizčrpnejši in najbolj avtentičen opis življenja, osebnosti in dela Srečka Kosovela. Kolikor mu je dovolila izdaja. je podal tudj estetsko analizo pesmi, .skušal osvetliti pesnikovo razmerje do problemov, ki so vznemirjali njegovo notranjost ter podati prerez skozi rod, ki je doraščal v letih Kosovelovega razvoja in razmaha. Pesniško gradivo pa je razdelil v tri razdelke, katerim je dodal na koncu simfoničen »Ocean«. ppsmi kraškega cikla uvaja motivno vrlo značilna »Balada«, v kateri je zajeta vsa tiha iesen na samotnem Krasu, ko se pojavi sredi gmajne lovec s puško. Strel poči, po-eedi se curek krvi. In brinjpvka — oblpži, obleži. Ostale pesmi opevajo hlad. samoto in bore. kraško nokraiino in legendarni Tor-karjev oreh, kraško ogniišče s prasketajočim ognjem, praznik sv. Štefana, ko tiho na žerjavici zadi5i brinie; potem pridejo mimogrede na vrsto erotični motivi, za njimi pa se pesnik obrne k materi. Tu vmes je tudi prepesnitev slovite Richepinove balade »La chanson de Marie des Anges«, kjer zahteva ljubica od svojega fanta srce njegove matere. Sin res ubije mater, ji iztrže srce in teče z njim k ljubici, a spotoma pade. Na tleh ležečega sina vpraša iztrgano materino srce, ali se ie hudo udaril?! — V svojem zaključku hudo pretresljiva je statična pesem »Čuj, raz drevo«, mrko grozotnost pokopališča izdihava »Veter«, kadenca zlomljenega življenja se mimo drugih jasno izraža v »Melanholiji« in »Predsmrtnici«. Naslednji razpredelek obsega sonete, ki kažeio vrhunec Kosovelove meditativne Krike. Kakor v prvem delu med kraškimi motivi, je tudi tu v knjižni obliki kopica novih in zanimivih reči. Prevladuje nota trpkega sadu poznan ja, ki se ga je pesnik bal, dokler ga ni bilo; ko pa je prišlo, je prihrumelo kakor plamen in vihar, zrušilo njegovo svetišče, mu razdejalo oltar, drugače pa je ostalo vse pri starem, kajti »veter pihal je hladnomehak, v obraz mi nosil ponevihtni zrak«. Življenje se ne umakne tragediji posameznika, ono gre nevzdržema naprej svojo pot. V »Romarju pod goro« vidimo podobo pesnikovega trpečega življenja, ki je s perotjo pribito na les. Tako se iz vseh teh sonetnih ciklov izkristalizira klic in krik po samoti k Bogu, v »Želji po smrti« teži po sprostitvi od vsega zemskega, želi se potopiti v temo, »kjer nikogar nj in kjer ne sveti niti ena luč.« Naposled pride na vrsto vprašanje Bogu: »Ali ei Oče ali si Brat, ki saimo v slutnjah duš živiš in se le Saših nagneš k nam. ko duh je ponižen, plah in sam? O, da mi slutiti je to enkrat — svetlejši in lažji bi bil moj križ«. V »Psalmu«, ki zaključuje sonete, prosi še usmiljenja za svojo praznoto, prosi Boga glasu iz višnjevih dalj. Tretji razdelek prinaša v začetkn socijalne motive. Pesem »Proti človeku« razgalja grozoto materijalizacije današnje dobe, ko je prišel svet na rob propada in se lomi zobovje kolesja. Za kolesjem pa je črni volk, a med njim človek. Ta človek je sirota, zakaj edino, kar mn je ostalo od človečanstva, je še — materin obraz. Od »Oči« dalje dihajo vse pesmi grenko resignaeiio, ki doseže največjo naj>etost v pesmi »Od tega življenja«. Potem nastopi nekakšno pomirjenje z usodo. »Ena bolest« kaže, da se je pesnik vdal v uscdo. Vendar, preden pride konec razdejanja, se zateče še k pogovoru z Neznanim. Noč je strašna, zemlja kakor kepa obupa. Obupana se pesnikova duša sprašuje, kje je njen tečajnik, kje se mudi? Medtem ko se ona potaplja v nemo globino noči, je vse tiho in temno — Neznanega ni. V »Vstajenju — smrti« je ponazorjen zadnji krik življenja, ki ve, da je izgubljeno. Od tod do »Ecce homo« je samo še en korak, razumljiv korak, ki mora prinesti le Še poslednje po-sla^tvo, kj se glasi: Pravica, Odrešitev, Preprosto in Pristno. Toda pesnik, ki govori že kakor napol iz groba, dvomi, ali ga bodo razumeli na zemlji, kjer je preveč »melanholije sivih tlakov«, mrličev, ki ne morejo umreti. V logični vrsti sledi »Ekstasa smrti«, kjer doživlja poet smrt Evrope in sebe, potem pa »Ocean«. Pesnitev »Ocean«, ki Je najdragocenejša pridobitev nove zbirke v Ocvirkovi redakciji, je zgraiena na dveh osnovah, na čuv-stveno - individualnem in na dramatično-obiektivnem elementu. Lirični tok posameznih delov prekinjajo sunkovite, baladno na-strojene pesmi: balada o mornarju, balada o Študentu, balada o mrliču in balada o štirih veslačih. Vmes pa so raztresena razmišljanja o lastnem jazu, o individiju, ki mu ocean uniči obraz, o rastlini, ki jo stiskalo plasti, o geologu s katedersko učenostjo, ki vidi zgolj teorijo, ne pa življenja na svetu. Tako se konča ta simfonija: Štirje veslači v noč gredo, oj v noč gredo, strašno pojo in biiejo z vesli, zovo zaman-- Tih je nad mrtvimi ocean. Urednik Anton Ocvirk, ki ie napisal k nvo-du potrebne opombe ter objavil v komentar- ju tudi nekaj primerov konstruktivističnih pesmi ter nekaj vzorcev programske in 'dtj-ne poezije Srečka Kosovela, je imel spričo obširne ostaline, ki obsega nad 600 objavlje-nih in neobjavljenih pesmi, nad 250 kratkih črtic in prozaičnih osnutkov, okrog 30 dramskih zasnov in odlomkov in nad i00 kratkih esejev, razprav in misli, mnogo dela in je moral žrtvovati mnogo truda, da je is vsega tega gradiva odbral polovico novih, doslej v knjigi nenatisnjenih pesmi, s katerimi je predočil pesnika v popolnosti, kakor je doslej nismo imeli. Knjiga je torej zanimiva z dveh vidikov: kot izbor poezije Srečka Kosovela in kot dokument rodu. ki je v pesnikovih letih doraščal. Kdor bo segel po njej, bo imel od nje dvojni užitek. Izbranim pesmim je priložena slika Srečka Kosovela in faksimile soneta »Krik po samoti«. V platno vezano izdajo je prav prikupno opremil inž. arh. D. Serajnik. Kipar France Gorše razstavlja Prvi pogled v razstavo kiparja Goršeta me je potrdil v moji stari domnevi, da Me-štrovičev ekiektični monumentalizem ne bo našel med Slovenci mnogo odmeva in po-snemalcev. Če izvzamemo Dolinarja, ki stoji v znamenju hrvatskega mojstra, ne najdemo med mladimi slovenskimi kiparji niti enega, ki ne bi kazal v svojih delih tendence, da ubeži iz začaranega kroga skulptur tega velikega Hrvata. (O zadevi kurioznega sinhroničnega in neodvisnega sovstvarjanja Meštroviča in Dolinarja so napolnili naši listi dolge kolone, polne mogočih in nemogočih zaključkov, tako da bi bilo že enkrat potrebno posvetiti v ta krater fraz in brezglavega besedičenja.) Gorše je izšel iz Meštrovičeve šole. Um-ljivo je, da je tu in tam opaziti sledove mojstrovega vpliva. (Materinstvo 1928, Madona 1930, Madona 1926.) V vseh delih novejšega datuma pa lahko opazimo, da je Gorše odložil stilizirano brezčasno haljo in se prosto razgibal v vsej svoji umetniški poštenosti. Portreti so nedvomno višina te njegove razstave. Izborno glavo Magajne poznamo z Velesejmske razstave. Močan v izrazu in dovršen v formi je njegov F. Vodnik. Sijajno je rešil plastično vprašanje očal. Portret g. P. pokazuje vso Goršetovo zmožnost ostre karakterizacije — glava, kakršnih ne najdemo dosti po največjih svetovnih razstavah. Izredno živa je glavica št. 28. Mislim, da nam bo Gorše - portretist dal mnogo močnega. V plastiki večjega formata nam je dal tri pomembneiše stvari: Meščanko, Materinstvo in Pridigarja. Meščanka me ni ogrela. Nekam neizrazita se mi zdi. Občutil sem, da kipar sam ni bil ra jasnem — ali pa naslov ne ustreza. Dobra je otrokova glava. Materinstvo (les). Problem, ki je umet- nike zanimal od pamt.iveka. Gorše ga je rešil na precej konvencijonalen način — takih »materinstev« smo že vse preveč navajeni. Noge so konstruktivno pogrešene, kar moti v profilih in v levem % pogledu. Otrokcv hrbet je mlahav; materina glava je občutena. Pridigar je od imenovanih treh del najboljši. Plastično je dovršen. Napravi dvojen vtis: ves gib, posebno dvignjena roka, deluje sugestivno, vliva vero v besede —; živa, karikirana glava z odprtimi ustmi pa — v nasprotju z gibom — govori vse nekaj drugega. Kakor pri Meščanki tudi pri Pridigarju ne vem, kaj je kipar hotel — vem pa, da je mislil iskreno. In še vem, da si bom Pridigarja večkrat ogledal. V lesu je Gorše doma. Dal nam je par prav odličnih stvari. (Sedeča opica!) V re-lijefih je živahen, posebno manjše stvari so naivno, intimno občutene in zato tople. Včasi (posebno pri plitvih relijefih) malo pozabi na traktman (št. 25. moška glava). Zanimive «so »Maske«, odlična »Groteska«. Goršetove risbe izdajajo kiparja. Karikature Krleže, Kocjančiča in Kosmača so zelo močne, Podbevškova je pogrešena. Risbo pianistke Perdanove bi lahko izpustil. Lesorezi št. 47, 48, 49 so prav dobri. V risbah je Gorše včasi malo površen ln sicer na dve strani: sujet oplazi bolj mimogrede, ne da bi se poglobil vanj; eksakt-nosti risbe ne posveti dovolj pažnje. Da se razumemo: risba more biti brzo, temperamentno in mimogrede navržena le — če je bil doživljaj močan. V glavnem morem trditi, da se Je Gorše podal na svojo pot. da ustvarja lz notranje poštenosti brez patosa in dekorativnih nepotrebnosti, da je njegova moč na tej razstavi v realističnem portretu. Nikolaj Pirnat. Borisav Stankovic smrtL Bortoav StankorU je umri r^mladl L 1927. v Beogradu. Petar Konjovic genialni srbski pripovednik, avtor drame »Itoštana«, ki jo je skladatelj Konjovi« porabil kot libreto za svojo opero. Stankovid je razen »Koštane« spisal Se dramo »Ta-$ana«, Id pa ni dosegla uspeha »Koštane«. Njegov roman »Nečista krv« Je eno najbolj rasnih del v literaturah celotnega Balkana. Zapustil je tudi več zvezkov novel in knjigo vojnih spominov, ki Je IzSla šele po skladatelj »Koštane«, ene najboljših Jngo-slovenskih oper, katere premiera bo d revi v ljubljanskem opernem gledališču. Konjo-vič je že prej spisal uspelo opero »Miloševa ženitba«. Uprizoritev »Koštane« v Zagrebu in Beogradu je bila umetniški dogodek. Brez dvoma bo to tudi v Ljubljani. Roksanda Lukovic 25 let umetniškega dela Beograd, 6. novembra. Velikopotezno tn navdušeno pripravlja prestolnica proslavo 251etnice umetniškega delovanja ene največjih in najuglednejših naših igralk, gospe Roksande Lukovičeve. Ze pred tedni se je bil sestavil poseben slavnostni odbor, v katerega so stopile same družabno ugledne osebnosti, med njimi več aktivnih ministrov. Proslavo določijo na dne 9. novembra. Takrat bo v gledališču preml-jera »Starega Heidelberga«, v katerem bo ga. Lukovičpva nastopila kot Kathi. To ulogo si je bila izbrala zaradi tega, ker si je ž nto nekoč uprav triumfalno pridobila občinstvo. Prestolniiški listi posvečajo temu igralskemu jubileju izredno pozornost, v radiju ra je o umetnici predavala ena najduhovitejših srbskih žena, znana filozofka dr. Ksenija Ata-nasijevti 6eva. Roksanda Lukovi6eva J« živi steber beograjske drame; nje umetnost, razvita ki prekaljena v teh pet in dvajsetih letih do klenosti, ki jo dosezaio samo vel5ke umetnice, je značilna za prestolniško dramo in s tem za vse gledališko ustvarjanje v srbskem delu našega naroda. Da ima jubilantka velik in mnogostranski repertoar, v katerem 90 zastopanii skoraj vsi tipi igralskih kreacij od naivke gori do tragedke. tega skoraj ni treba niti omenjati. Njena popularnost je danes obča in njen sloves se komaj lahko meri 8 slavo katere druge prestolu i ške umetnice. Zaradi tega mi čuda, če bo 9. november za družabni Beograd dan velikega dogodka, ko se bo na premijeri novo naštudi ranega »Starega Heidelberga« pokazala prestolniška elita. Igralka bo lahko triumfirala za teh pet in dvajset let dela in večnega stremljenja kvišku. Godba kraljeve garde in petje akademskega pevskega zbora »Obilič« bo dalo poleg mnogih govorov, vencev in daril živahen okvir tej pomembni sla vnos ti Roksande Lukovičeve.____ Nafnoveiša knjiga drja J. Kugifa. »Ar-beiit — Mimik — Berge — Ein Leben.« (»Delo — glasba — gore — življenje«) je naslov najnovejši knjigi znanega nemškega alpinista, našega iskrenega prijatelja drja Julija Kučv-ja. Kakor se je njegova knjiga »Aus dem Leben eimes Bergstei-gers« (Iz živlienia hribolazca) čitala z veseljem in zadoščenjem ter ie ena najlepših knjig alpinizma, je tudi nova knjiga kot dopolnilo prejšnje poina lope vscbkie ki posebno zanimiva za nas Slovence. Dr. Kugy v tej kmjigi podaja svoje spomine izza mladeniških let in pripoveduje, kako se je razvijal v alpinista. Popisuje svoje bivanje v Trstu in svoje izlete v kraško okolico in vedno dalje po Slovenskem. Kmjiga je pisana prav srčno ter se čita s pravim užitkom. Knjigo priporočamo vsem ljubiteljem prirode. Obsega 374 strani oktave in stane vezana Din 98.—, broširana Din 75.—. Dobiva se tudi v naših | knjigarnah. »Literatura«. V novem (4. in 5.) zveziku zagrebške »Literature«, ki jo ureja S Ga-logaža, so izšli članki Romaina Rollanda, Up to 23551 do 600 ^jSJP -November » 68551 dC a*) 1 > 4201 do 334 December » 39001 d* 47 j ' u, T ad lOiVJtli SO rVUill. Ta številka se dobi pri nori GLAVNI KOLEKTURI „HERMES" D. D., ZAGREB Jela£i6ev trg 7 — Pod Zidom 8. 338E'. Srečko naročite z narodno dopisnic« «11 po telefonu it. 32-85. ŠAH Urejuje dr. Milan Vidmar Po blejskem turnirju je šahovski svet »varjen o izdatna in absolutni premoči svetovnega prvaka dr. Aljehina Nihče mn nI *oe„ to Je splošno mnenje. Ne Capablanca, ne Bogoljubov, ne Njemoovuč. Nihče ne primerja več. Nehot6 pa uhajajo opazovalen misli na prejšnje čase. Kaj pa Lasker? Dr. Lask?r še živi. Z ogromnimi praktičnimi uspehi je šel v zasluženi pokoj. Zelo je bil močan. Pa saj je bil svetovni prvak dolgo vrsto let. Lasker je bil nedvomno zvezda iste ja-kosti na šahovskem nebu kakor Aljehin. če ni bil še večji. Igral je drugače, po svoje, kakor vsak veliki mojster Igra po svoje, škoda, da ta velikan ne igra več, da je prestar. V starejši garda pa je bil Še en velemojster, ki mu po mojem mnenju sploh ni biLo para PMIsbury. Ta genojalnl Američan je Igral nenavadno energičen, silen šah. Vse premalo ga sedanji šahovski svet pozna če bi ga poznal, bi ne verjel več v nedosegljivost Aljehinove Igre. Ne verujete? Poglejte partijo, bi jo danes prinašam. Stara je že skoraj trideset let. Pa je lepa, živa, ogromna Nečem Jemati Aljehinn zaslng. Rad pa oi reduciral splošno sodbo na pravo me no. Svet navadno slepo obožuje uspeh. Vestna raziskavanja pa vedno dajejo dra-Sfačno sliko. Naj bo partija, ki danes o nji govorim, skromen prispevek p objektivni šahovski analizi tn hkratu opomin, da j a šahovska zgodovina bogatejša nega se zdi. Bell: H. N. PUlsbnrr črni: H. Wolf Damski gambit i$ran v februarju 1. 1903. v Monte Carlu. 1. d2—d4 d7—d5 2. e2—e4 e7—e6 3. Sbl—c3 Sg8—f6 Pred tridesetim! leti indijska obramba ee ni imela veljave. 4. Lcl—«5 Sb8—d7 5. Sgl—f3 Lf8—e7 6. e2—e3 --- Tako igramo damski gambit tudi danes. 6.--- 0—0 7. Tal—el ---- Vse to je Se moderno. 7 .------b7—M Dolgo vrsto let Je ta potesa veljali za j»aj,boljšo. Pa jo je češki velemojster Dnras demoliral, ko je dokazal, da slabi bela po Ija a6 in c6. Dandanes Igramo c7—c6. Wolf pa še ni poznal Durasove metode. Pills-burv pa tudi ne. 8. c4x<15 *XdS 9. Sf3—e5 --- Pilsbury je vedno prav zgodaj t dam- skem gambitu postavljal ska.i?a5a na e5 im ga podpiral z f - kmetom Danes vemo, da ta manever nI tako Jak kakor se zdi Dnras je igral damo na a4 Ln lovca na b5. 9.------Lc8—b7 10. f2—f4 a7—a6 Orni namerava napadati", "na damskem krilu. Poteze c7—c5 in b6—bo naj uvajajo ta napad. Leta 1895. je v H^stlngsn dunajski velemojster Si-hiechter na ta način premagal Piliš bor^a 11. Lil— 12. 0—0 13. Ld3—IS! 14. Tfl—f3 Bell igra na napad. Na kraljevem krilu j&če odločitve. Nešteto krasnih partij je Pillsbiiry na ta način dobil. Tudi to pot Igra z izredno odločnostjo, energijo in silo. 14 .------Tf8—e8 15. Tf3—h3 --- To že grozi. Na 15. — — — Sd7—d 26. X. 1931 in Mo Celje od 26. X. t. I ter dopis Mo Celje št 8 od 27. X. t L Dopis SK Zagorje št 222 brez datuma se odstopi s priloženim zdravniškim spričevalom P. f. SK Svobodi Vič se sporoča k njenemu dopisu brez datirana, da ji SK Disk z ozirom na njegov dotvis št 140 od 17 X. ničesar ne dolguje. SK Svobodi. Maribor se na dopis št. 280 od 23. X. votira podpora v znesku 500 Din. Pritožba SK Rapida _ se s priporočilom za ugodno rešitev odpošlje JNS. SK Celje se na dopis št. 79 sporoča, da je po pravilih nemogoč predčasen nastop prestopivših igralcev. Vzame se na znanje dopis g. Czernyja Avgusta od 13. X. L L, v katerem javlja, da zaradi premestitve odlaga odb. mesto v p. o. Nadalje se v istem odboru razrešuje odbor-nišice dolžnosti zaradi poklicne zadržanosti g. Turna. Kooptira se v p. o. LNP gg. Petrič S. in Kovač J. Pritožba SK Reke z dne 17. X. ter z njenimi dodatnimi pismenimi popravki se odnosi je JNS. Na znanje se vzame dopis SK Rudar št. 30 od 30. X., dopisa SK Svobode, Maribor št. 267 od 19. X. in št. 286 od 27. X., kar se s priloženima zdravniškima spričevaloma odstopi P. fondu. SK Jadran prejme na njegov dopis št. 89 od 4. t. m. pismen odgovor. Ker je zadostil pogojem, se sprejme za začasnega člana SK Rudar, Hrastnik, ter predlaga JNS v sprejem za rednega člana. SZNS v Ljubljani se naproša, da čimprej pregleda igrišče SK Korotana ter o tem pošlje referat LNP v srvrho verifikacije igrišča. Ugodi se pritožbi J. Konica proti izrečeni kazni v toliko, da se mu kazen izrečen • po čl. 24. k. p. JNS, zmanjša za mesec dni in to na osnovi čl. 6 in 7 istega pravilnika. Kazen poteče inkl. 9. XI. 1931. Sporoča se vsem Mo, da bodo propo- kakšnih majhnih obresti iz njih. In kakor sem v sebi ves raztrgan in izgubljen, kakor sem vržen na te ceste najbrž samo zato, da bom hodil, hodil brez konca in kraja in nikoli ne bom nikamor prišel, tako bodo v meni najbrž na veke ostala tista neskončna, v solnce vriskajoča polja, na katerih se ugra mladost. Res je, ne upam si upati, da bo zame kdaj vstal najvišji dan, ns upam si upati, da bo v meni in okrog mene, v moji duši, v mojih rokah in v mojih dejanjih življenje kdaj zaplalo s tisto zdravo, moško silo Ln zagonom, ki mora bati za človeka pač najvišja slast, kar jih je lahko deležen na tej žalostni poti od zibelke do groba, toda eno veliko upanje imam: jaz ne bom mogel biti nikoli star, nikoli ne bom mogel nikjer za zmerom obsloneti, nikoli nikjer se ne bodo mogli moji koraki ukopati v zemljo, hodil bom, hodil bom kakor večen poslanec neke velike neznane stvari, dotikal se bom vsega, kar je in kar bo — in moija dela bodo majhna, mnogo prezira, mnogo ironije jim bo za plačilo, toda iz njih bo vendar zmerom sijal smeh otroka, iz njih bo zmerom klicala mladost. Hodila bodo okrog, kakor hodim zdaj jaz,iskala bodo človeka, kakor sem ga jaz zmerom iskal, segala bodo v roke 'joidem, ki jim jaz sam nikoli nisem mogel seči, in kadar se bodo na svetu godile velike reči, takrat bodo tudi ta moja dela sredi borb, klicala bodo, česar jaz nikoli nisem smel izreči, in v vsem, kar bo zraslo iz teh naših dni, v vsem se bodo poznali sledovi mojih skritih stopinj in bo odmeval krik mojega- zadušenega srca. Dolgo se ffi še nisem oglasil, ta če sem nocoj zbral svoj nogum in sem sedel, da ti napišem tole pismo, sem to storil samo zaradi tega, ker moram pisati dvema: tebi in sebi. Ne, jaz si ne bi nikoli upal nikomur pisati, česar ne bi moral tudi samemu sebi povedati, jaz si nikoli ne bi upal o nikomur misliti nobene stvari, ki ne bd tudd zame ve- 25. Tfl—f4 Ta8—b8 Prekasao. Bele čete so že t«« na svojih mestih ln vse Je že pripravljeno za odločilni udar. 26. LblXg6!! Tb8—b« Na 26.---Sf8xg« bi sledilo 27. Th6Xg6+! h7xs6 28. Tf4—h4. Sedaj je jasno, zakaj je PlHsbnry w 25. potezi igral trdnjavo na f4. 27. Df6Xb6! --- Poteza je dobra. Saj donaša bvaliteto. na 27.---Dc7xb6 bi seveda sledile Lg6 x h7-f- in Th6Xb6. Toda Pillsbury bi bil lahko še hitreje odločil bitko, namreč s 27. e5—e6!! Lc8Xe6 28. Th6xh7 Sf8Xh7 29. Lg6Xh7-f- Kg8xb7 30. Tf4—h4+ Kh7 —g8 31. Th4—hS-{- in mat V tej varijantl bi črnemu žrtev kvalitete na b6 ne pomagala. Na 27. e5—e6, Tb6Xe6 28. Se5Xe6 Lc8Xe6 bi seveda zopet sledilo 29. Th6 Xh7. 27 .------Sf6Xg6 28. Db6—f6 Te7—e8 črni je upal, da bo na f4 zopet dobil kvaliteto. Uvidel pa je, da po 28.--- Sg6Xf4 29. e3xf4 proti grožnja Th6—h5 —g5 ni rešitve. 29 Tf4—fl Le8—e€ 30. Df6—go --- Napad se seli na h—linijo. 30 .------Kg8—h8 31. Dg5—h 5 Sg6—f8 32. Sc5xe6 Te8Xe6 33. Th6Xe6 --- črni se vda, ker proti 33.---Sf8x e6 34. Tflxf7 nima obrambe. RT zicije za odigravanje tekem v prid P. f., ki bodo veljale istočasno kot kvalifikacijske tekme za prehoden podsavezni pokal, čimprej objavljene. V teh tekmah nastopijo v Mariboru: ISSK Maribor, SK Železničar, SK Rapid in SK Svoboda. V Celju: Atletik SK, SK Celje in SK Olimp. V Trbovljah štirje prvoplasirani klubi, v Ljubljani: SK Ilirija, ASK Primorje, SK Svoboda in prvak jes. sezone 1931, predvidoma SK Slovan. Mo naj pare čimprej žrebajo. Žreb za ljubljanske klube je določil: prvi par SK Ilirija : prvak I. razreda (SK Slovan), drugi par ASK Primorje : SK Svoboda. Opozarja se klube, da z izjemo ljubljanskih in iz kranjskega okrožja, pošiljajo vsak dopis za LNP po 3vojem Mo. Od tega so izvzeti le protesti, o čemer pa je poslati prepis Mo. V bodoče bo LNP dopise klubov, ki se ne bodo po tej odredbi ravnali, zavračal. Za nedeljo 8. t. m. niso dovoljene nikake tekme, kakršnegakoh značaja z namenom, da se omogoči vsem nogometašem izvršitev volilne dolžnosti, ^ Tajnik I. (Nadaljevanje s seje p. o. 4. t. m.) Odobri se mednarodna tekma SK Rapid, Maribor : Leabnitzer SK 15. t. m. v Leib-raitzu. Zavrne se prijava prijateljske tekme ASK Primorje II. : SK Celje 8. L m. v Celju. Verificirajo se prvenstvene tekme Korotan : Svoboda, Vič 6 : 1, železničar II : Svoboda 7:1, Primorje II : Svobodia II 2 : 0, Hrastnik : Trbovlje 2 : 2, Primorje : Svoboda 2 :1, Sparta : Disfc 3 : 2, Železmfoar : Athletfk 5 : 3, Slovan : Jadran 1 : 0, Retje : Zagorje 2 : 1. Tajnik II. Prijateljska tekma Ilirija : Primorje, Jci bi se imela vršili jutri, fe po sporazumu obeh klubov preložena na poznejši termin. Kolesarje kolesarske sekcije ASK Pri-morja poziva odbor, da se zberejo Jutri, v nedeljo, od pol 9. do 9. zjutraj pred restavracijo »ZVezda«. MedSklubsM cro»-country tek za Smučarje razpisuje SK Ilirija za verificirane člane klubov JZSS 15. t m. v Ljub« Ijani. Dolžina proge je 10 km in vodii z igrišča Ilirije mimo hotela Bellevue, skozi Kozlovo dolinico do Mosteca. odtod na Večno pot do G!in.š5»ce, ob GUnšaici zopet do Večne poti (400 m nižje od Strelišča), odtod čez Rožna k na cilj ur igrišču. Kak) — v teh rečeh sem se pač vrgel po tistih starih vedežih, ki so od nekdaj živeli po naših vaseh in ki so doma za svetima podobami zmerom hranili bkov in rož, da so znali z njimi sebe in vse ljudi obvarovati pred smrtjo in pred budita in ki v ničemer niso bili podobni modernim doktorjem, ka se v avtomobilih voziijo oikrog In bi radi s svojimi mediikameniti in instrumenti iz vsega sveta iztrebili tuberkulozo, santi se pa kar vidoma sesedajo in propadajo od nje. In tako ti tudi jaz ns bi mikali pisal tegale pdsma, če ne bd vedel, da ga pišem obenem tudi sebi ali vsaj tistemu svojemu človeku, kS ga še ni, ki pa bo danes ali jutri za gotovo moral priti. Zmerom sem na tihim vedel, da tako ne bo moglo iti dalje, da se bo to moralo nekam preoikrenrti. Gledal sem te od daleč in sem bil nenehoma v skrbeh. Človek ne more kar tako viseti med nebom in zemljo, malo je zmerom dobro, da se prah drži njegovih čevljev — in če že nisi nikamor namenjen, potem je dobro, da si vsaj na begu od nekod. Gledal sem te, kako postajaš po ulicah in na križiščih, kako si mečeš roke na hrbet in hodiš zdaj malo sem, zdaj malo tja, kako posedaš po kavarnah in krčmah in kako na vsem svetu ne moreš najti prostora, v katerem bi ti bilo vsaj malo dobro in prav. Da, tudi s teboj je prišlo nazadnje že tako daleč kakor s tistim najbolj zavrženim vagabundom, ki so mu bile nazadnje noči najbližji, najdražji dom in ki so mu bile zvezde in obzorja edino, kar ea je krilo pred vetrom in viharjem. Da, tudi v tebi je moral nekoč zdavnaj zazveneti tisti sirenski klic neskončnosti. ki dremlje na dnu vsega in vas vseh in ki ga niti ti časi tehnike in civilizacije s svojim vikom in krikom niso mogli zadušiti, tisti neznanski klic, ki se nekega dne nenadoma utrga v človeku in za katerim potem gremo, gremo na kraj vsega, tihi, vdani, priprav- Prvoplasirana prejme kip, ki postane njegove bas t po dvakratna zaporedni zmagi ali po treh zmagali v presledku. Drugo-p lasi rami prejme plaketo. Start točno ob 10. na igrišču Ilirije, kjer je tudd. garderob«. Pismene prijave sprejema do 10. Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani (Nadaljevanje) Priobčuje knjižničar Matija Rode. London Jack, Vladimir Levstik, Dolina meseca. Roman 4827-29. Conrad J os., Oton Zupančič, Senčna črta. Roman. 4831. Humek Štefanija, Prehrana po novih zdravstvenih načelih. 4832 r. Matko dr. Ivan, Bangova bolezen pri človeku ln govedi. 4833 r. Ripson P., Marsove skrivnosti. Roman. 4834. . Velikonja Narte, Otroci. Novele. 4835. Rehar Iladivoj, Popotovanje po zvezdi ve- černici. 4836. Scott Gabr., Ivan Vouk, Mala trojka. Povesti. 4837. Brinar Josip, Volk Slvor, strah Notranjske. 4838. Invernizio C., Moderna grešnica. Roman. Caine Hali, Jedan Hagarin sin. Roman. 1552 h. Breznik Pavel, U senci oblakodera. 1553 h. Glaeser E., Klasa 1902. Roman jedne generacije. 1554 h. jy Agoult Marie, Meine Freundschaft mit Franz Liszt. Ein Roman der Liebe. 12262 n. Castell Alex^ Gefahr um Siebzehn. Roman. 12263 n. Neumann Robert, Das Schiff »Esperanee«. Erzahlung. 12267 n. Delamaln Jacques, Waram dle Vogel stegen. 12269 z. RusseD Bertrand, Ehe und Moral. Eine Se- xualethik. 12270 z. Frobenius Leo, Erythr&a. L&nder und Zei-ten des heiligen Komigsmordes. 12271 z, Gurk Paul, Judas. 12302 n. Dauthendey Max, Das M&rchenbriefbuch der heiligen Nachte im Javanerlande. 12272 n. Ramuz C. F., Dle SchBnheit auf Erden. Roman. 12303 n. Bartsch R. Hn Der FaDce von Mons Begi us. Roman. 12273 n. Lederer Joe, Drei Tage Liebe. Roman. 12312 n. Sidgvvick CecOy, TOchter, etn halbes Dutzend. 12314 n. Berend Alice, Das GastspieL Roman. 12316 n. - Dingelstedt Fr., Dle neuen Argonauten. Komischer Roman. 12320 n. Leiss A^ Dure ha Land der tausend Inseln. ^ahrten durch Dalmatien. 12322 n. oehleber An na, Das grosse Ich. Roman 12339 n. Graf O. M^ BoIwieser. Roman eines Ehe- mannes. 12324 n. Heyck Hans, Der GlOckllche. Roman. 12327 n. Seibert Th^ Das rote Russland. Staat, Geist U. Alltag der BolschewikL 12328 z. t. m. g. Mahkovec Alojzij, Ljubljana, kavarna Evropa SK Svoboda, Vi«. Drevi ob 19.30 sestanek vsega članstva nogometne in loh-koatletične sekoije. Kdor še n«i odda! opreme, naj jo prinese 6 6eboj. Hevmann R^ Der Film ln der Karikatur, 12329 n. Siemsen H., Russland ja und nein. 12335 z. Kastner E., Fabian. Die Geschichte eines Moralisten. 12336 n. Hirschfeld G^ Die Frau mit den hundert Masken. Roman. 12337 n. Werfel Fr^ Die Geschwister von NeapeL Roman. 12338 n. Spengler Oswald, Der Mensch und die Tech-nik. Beitrag zu siner Philosophie des Le-bens. 12340 z. Tokko Ri, Das Automatenzeitalter. Ehi prognostiseher Roman. 12343 n. Vogel Traugott, Der blinde Seher. Roman. 12349 n. Narischkln-Kurakin EL, Unter drei Zaren. Memoiren. 12345 n. r Graf O. M., Wunderbare Menschen. 12346 n. Gluth Oskar, Seine schonste Munchnerin. EJin heiterer Roman. 12348 n. Hermann G., November achtzehn. Roman. 12350 n. Bohlau Helene, Fohn. Roman. 12352 n. Kurella Mussolini ohne Maske. 12360 n. Delmont Jos., Der Mann mit dem Sex ap- peal. Roman. 12366 n. Lukasch Ivan, Moskau ln Flammen. Roman. 12373 n. O' Fiahertv Iiam, Verdammtes Gold. 12375 n. Siegfried An drč, Die engllsche Krise. 12377 z. Edschmid K^ Felne Leute oder dle Grossen dieser Erde. Roman. 12387 n. Fleuron Swend, Tyss und Tuff, die Schlan- gen der Trollheide. 12380 n. Kappus Fr. X., Der Hamlet von Lafbach. Ein Theater-Roman. 12381 n. Kniekerboeker H. R, Der rote Handel loekt. 12383 z. Gals\vorthy John, Ein M&dchen wartet. Roman. 12384 n. Vse tu navedene knjige so lahko kupijo pri Tiskovni zadrugi v LJubljani, Selenbur-gova ulica. šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, izposoja najlepše knjige v desetih jezikih ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Knjige se izposojajo tudi po pošti v vsej Jugoslaviji, za pošiljanje v inozemstvo se brezpogojno zahteva kavcija. Na razpolago tiskani Imeniki knjig po Din 3, 7, 10 in 15. Občinskim nameščencem dravske banovine Pomen volitev v Narodno skupščino na dan 8. novembra t. 1. vam je znan. Pozivamo vas, da se .ph gotovo udeležite ter s tem izpričate svojo državljansko zavednost. Obenem vas prosimo, da vsak v svojem delokrogu skuša ovreči vse lažnive vesti, ki se uporabljajo proti volitvam, zlasti opozorite volilce na veliko škodo — abstinence pri volitvah. Zveza organizacij občinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine. Ijeni na vse. Sel si za njim, polagoma ti je vse, kar si kdaj imel, ugasnilo za obzorjem, šel si in si počasi tonil v tem svojem vagabundskem razkošju in zdaj si nekje, odkoder ni nobenega razgleda nikamor, kjer so se vse mere za prostor ln čas razbliniš v nič, kjer nima nobena stvar več svojega zakona in svoje teže in kjer se ne more nikoli nič premakniti. Da, zdaj si v tistem svojem vekomaj zaželjenem in iskanem središču vsega, in odkar stoji svet, se ni mogel še noben človek maščevati z večjim, plemenitejšim in nevarnejšim dejanjem, kakor je ta beg v središče vsega: tu, tu imaš najmogočnejše prijeme, kar si jih moreš misliti pod soln-cem, tu — sem moraš položiti patro-no, če hočeš, da bo čim krajši račun. Glej, tudi jaz sem sam pri sebi premislil in pretehtal te stvari, o, tudi jaz vem, kam je treba stopiti in kam bo treba zagvozdo zabiti. Toda nad nečim moraš vendarle neprestano bdeti, nekaj vendarle imaš, česar nikoli ne smeš dati iz rok, neko drobno lučko moraš imeti s seboj, ki jo moraš zmerom s plaščem, z dlanmi in s srcem varovati pred vetrom — aj, če ta ta lučka ugasne, potem pač vso večnost ne boš našel nikamor poti — saj si že gotovo čul o človeku, kS je v noči brez luči hodil po neznanem polju: brez konca in kraja je kolobarS sam okrog sebe, in ko ga je zjutraj sobice našlo vsega izgubljenega, že skoraj ni več vedel za smoter in za smer. O, če ta ta lučka ugasne, potem je zate vse izgubljeno in nič drugega ti ne bo kazalo, kakor da lepo ostaneš, kjer si, in na tihem zaipreš oči. In tega, glej, ne smeš, ne smeva dopustiti. Človek mora ostati pokonci, naj pride karkoli, za nobeno ceno 53 ne sme udati. Res je, eden tistih ljudi si, ki jih je tako rodil vaš čas, da si nikoli ne bodo ustvarli in si nSko® ns bodo našli doma. Toda nekako se boš vendarle moral urediti, nekje boš vendarle moral bita malo doma — saj ni treba, da H bffla kakšna veiika reč. Vsstf to glej, da sam pri sebi ne boš preveč tuj, da boš imel vsaj v sebi majhen, četudi ne kdo ve kaj udoben dom, kamor se boš lahko zmerom zatekel, kadar te bodo segnali z vsega sveta. Glej, dom prav za prav ni nič drugega kakor kraj, kamor lahko človek zaklene kaj malega, kar ima ali kar se je zgodilo z njim, in če se je že tako žalostno primerilo s teboj, da ne najdeš svoje hiše na svetu in ti življenje ne da in ne da nobenega ključa v roke, nikar ne obupaj, pojdi lepo k sebi in se nikar ne zapusti do konca dni in polagoma boš uvidel, da je tudi tako lepo živeti. In namesto vseh tistih lep^h, žalostnih stvari, ki jih znajo ljudje naobešati po svojih domovih, namesto vseh tistih podob Jezusa, Marije in vseh največjih in najbolj veselih trenutkov življenja, ki jih ljudi tako radii dajejo v okvire, boš morda na dnu svojega srca nekje našel majhen, skrit, pozabljen kot, v katerem boš lahko hranil vse, kar se ti je velikega m kar se ti je hudega primerilo v življenju — da, v tem kotu si boš lahko uredil svoj mali dom, da se boš zmerom od povsod lahko zatekal vanj. Cital sem, da sodobni umetniki gradijo takšne domove, da so v njih samo tiste stvari, ki so najbolj važne za življwije — in lahko mi verjameš: išči, kolikor hočeš, nikoli ne boš na svetu našel hiše, v kateri bi bilo več prostora • za te stvari, kakor ga je v tebi samem. Takole ti pišem to pismo in ničesar drugega si ne želim, kakor da bi ga brez zle volje sprejel in bi se ravnal po njem. Kjerkoli te najde t" list — ič ne odlašaj, vstani in se vrni k sebi. ^sti ' ta žalostna križišča, na katerih stojiš in na katerih si lahko misliš samo. da je vseeno, v katero stran že greš, pusti vse te velike prostore, po katerih je mnogo šundra in ljudi in o katerih se tako rad motiš, da so podoba življenja, pusti vse in se vrni k domov. Samo če boš imel vsaj eno trdno točko nekje, od katere boš lahko začel, boš lahko obbodB In premagal svet. c7—e5 c5—c4 b6—bo O DOLŽNOST VSEH SOKOLOV JE, DA SE POLNOŠTEVILNO UDELEŽE VOLITEV V NEDELJO IN V POLNI MERI IZVRŠE SVOJO DRŽAVLJANSKO DOLŽNOST! DOMOVINI — ZDRAVO! Množica navdušeno pozdravlja ministrskega predsednika Lavala ob njegovem po~ vratku iz Amerike NAJNOVEJŠA ŠTEVILKA ilustrovane tedenske revije ŽIVLJENJE IN SVET44 vsebuje naslednje zanimivosti: ALI ŽIVIMO SE VEDNO V LEDENI DOBI? (s slikami). — OGROMNO DVIGALO ZA LADJE (s sliko). — O LEVSTIKOVIH V PODGORI (Dr. Alojz Turk — s slikami). — MESTO BODOČNOSTI (Th. A. Edison — s sliko). — t ARTHUR SCHNITZLER. — f PAVEL BIRJUKOV. — POT DO NARODNEGA BLAGOSTANJA (Fr. Seunig). — STROJ ZA MRZLICO. — ŠE EN »KORIDOR« (s sliko). — POT OD UST DO ŽELODCA. — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA. — V OBLASTI OPIČJAKOV (z ilustracijami Fr. škodlarja). — IZ POLJSKE TATRE (slika). — OTOK CIPER (s slikami). — POŠTNI GOLOBJE (s slikami). — KAKO NAJ ŽIVI ŠPORTNIK? — TEDENSKI JEDILNI LIST. — ČLOVEK IN DOM. — KARIKATURE. — ESTETIKA NOG. — KULTURA POSTELJE. — LEPOTNE OPERACIJE. — HUMOR V SLIKAH. »ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane mesečno samo 8 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. žene in dekleta! Ako hočete, da bodo vaši očetje, možje in bratje imeli dela hi zaslužka, recite jim, naj gredo v nedeljo volit! In ve, žene in dekleta iz kmečkih domov, ako hočete, da se bodo kmetijski pridelki zopet bolje prodajali, recite očetom, možem in bratom, naj gredo v nedeljo volit! Čim večja bo udeležba pri volitvah, tem večja bosta vpliv parlamenta in moč države, tem prej bomo premagali gospodarsko krizo. Otvoritev največjega visečega mostu na svetu . Kakor smo poročali, je povzročila plinska katastrofa t rudniku >Bowhili Colliezy< pri ZStaibargbn a«rt 10 rudarjev. Slika kaže pmoR irtcx Francija je začela graditi ogromen prekomornik, ki bo meril v dolžino 310 m, v Širino 89 m In bo obsegal okroglo 70.000 ton. Opremljen bo s štirimi vijaki, ki jih bo gnal ■troj 160.000 k. s. Velikan bo dosegel brzino preko 30 morskih milj na uro in bo opravil progo Iz Havrea v New-York v 108 urah. S pripravljalnimi deli je zaposlenih 1431 oseb, med njimi 140 žensk, kakor nam kaže tudi pričujoča slika S prihrankom 50.000 Din umrla od gladu V Toulousu na Francoskem sta umrla stara zakonca iz same skoposti dobesedno od gladu, živela sta že več let v revnem podstrešnem stanovanju v centru mesta. Mož je bil popolnoma pod vplivom svoje žene, ki je bila tako skopa, da ni cele dni Izdala niti beliča za živila. Sredi oktobra Je hišni lastnik posetil oba stara človeka, ki sta bila kakor okostnjaka, in je sku-šal ženo pregovoriti, naj se svoji bolni strasti odpove. Te dol ju je spet obiskal. Ženska je bila ▼ postelji že mrtva, poleg nje'je umiral mož. Zdravnik je ugotovil, da sta pričakala smrt od same skoposti, ker nista ne jedla ne pila. V omari pa so našli hranilno knjižico, ki se je glasila na okroglo BOMO Din...« Nevarna tovarna Kakor poročajo iz Bruslja, bodo zaprli kemično tovarno v Engdsu, ki je 6 svojima strupenimi plini v jeseni lanskega leta v dolini Moze zahtevala več človeških življenj. Tovarna se zapre na sodno zapoved. Šele pred kratkim so ugotovili, da je bila ta tovarna kriva »strupene megle«, ki je takrat povzročala na Belgijskem, pa tudi drugod tolikšno paniko. —— —— Iz uredniškega koša Pasja vas. županski urad je poslal nekemu lastniku psa naslednji dopis: »Podpisani urad je prejel opetovano pritožbo, da Vaš pes po cele noči laja in moti sosede v spanju. Da se izognete policijski kazni, Vas pozivamo, da preprečite morebitno nadaljnje kaljenje nočnega miru in da kalilcu sporočite to posvarilo.« John Pierpont Morgan, vladar najmočnejših bančnih koncernov na svetu, se je podal na potovanje v Evropo Vsak dan ena življenja Lavalov povratek v Pariz Svetovna mesta pred 2000 leti 9lič novega pod solncem — Milijonska mesta v starem veku bi, boksaške tekme, zamorski plesi, sploh zabava — glede tega bi ga moglo premno« go dandanašnjih velemest enostavno zavidati. Orjaški Kolosej, center vsega rimskega zabaviščnega življenja, je imel prostora za 80.000 sedežev in 20.000 stojišč! Vodovodne naprave pod zemljo in na orjaških vrstah zidanih lokov so dale toliko vode. da so jo mogli Rimljani direktno razsipavafci. Po mestu so vsepovsod brbotala vodometi in vodnjaki, v kopališčih je Pojm »svetovnega mesta« se je 6tvoril v zadnjih časih in še naši dedje ga niso poznali, vendar pa nd svetovno me6to samo na 6ebi nič novega. Vsaka velika kultura v človeški zgodovini je bila zvezana z imenom kakšnega svetovnega mesta: Bagdad, Babilon, Aleksandrija, Atene, Rim itd. In ta zveza med kulturo in mestom je bila celo večja nego v naših časih, saj 6e je običajno začela in končala s tem mestom samim. Za primer naj si vzamemo dve antična mesti, ki še posebno dobro dovoljujeta paralele z modernimi svetovnima mesti: Aleksandri jo in Rim, Aleksandrija je nastala v 4. stoletiu pred Kristusom in se je razvila tako hitro in v takšen obseg, da' je niti Rim ni mogel izpodriniti Velikanske karavane so prenosne ogromne množine blaga. Iz vseh delov sveta po njenih skrbno negovanih, »ameriških« cestah Razkošna hoteli so se dvigali vsepovsod, obrtniki, trgovci, špediterja, ladjedelci so bili organizirana v svojih zvezah nič maraj nego dandanes, velike banke, vsem na čelu aleksandrijska osrednja banka, so urejale težavne denarne razmere tistega česa, karteli eo ustanavljali, s ^etovne razstave so se prirejale. v pristanišču 60 bile ladje raznih družb, ki so si konkurirale kakor dandanes z njih velikostjo in opremo. Ladja z 900 mož posadke ni bila, n. pr. noben čudež. Javne zgradbe, vrtovi, trgi, ravne ceste, Id so se sekale v kotu 90 stopinj, bi Se danes vzbujale spoštovanje. Pred mestom na otoku je sta;! 160 m vasc/k, osemnadstropna svetilnik kakor znameniti kip Svobode pred New Yorkom, le da meri ta kip v višino komaj 93 m. Državna knjižnica v Aleksandri ji je štela 700.000 knjižnih zvitkov! Rim! V Avgustovi dobti je SteUo to mesto poldrug milijon prebivalcev, ki so se stiskali pretežno po velikanskih n&jenv niških kasarnah. Rim je bil tudli t dobi največjega sijaja razmeroma majhno mesto. ki je obsegalo 6kopih 20 km. Manjkalo mu je tal in ni čuda, da je biki v njem razvita obsežna špekufiacijia z zemljišči, kakršne ne pozna morda nobeno moderno velemesto. To je bilo vzrok, da ©o začeli v Rimu graditi prave »nebotičnike«, po osem nadstropij vismlke stanovanjske hiše. ki so zavzemale cele četrti hi nosile značilno ime »otoki« (insulae). Takšnih najemndškrh kasarn je balo do 40.000 v Agustovfh časih, dočim je bilo bogataških vi ▼ odličnih četrtih vsega skupaj komaj 2000. V tem pogledu ie bil RVn torej na slabem, toda v drugih se ni dosti? razlikoval od modernih svetovnih centrov. Banke, borze, kanalizacija, vodovodi, igralna klu- bflo prostora za tisočglave množice, ki so jim blile na razpolago mrzle, mlačne in tople ter pame kopeli, vodo si je smeJ vsakdo brezplačno napeljati v 6voje stanovanje. Komplicirane vodovodne naprave so bile tako sijajno zgrajene, da so jih mogli V izkopanih Pompejiih brez nadiailj-njega spraviti v obrat — po 2000 letih' Kar 9e pa tiče rimslčih cest, je vsak« gostobesednost odveč Zgrajene so bile kakor za večnost in mnoge so se danes uporabne. Te ceste, ki so vodiie rt centra tedanjega sveta na vse štiri vetrove, so bile orav za prav tisto, kar je ustvarilo »Evropo«. Pristopajte k Vodnikovi družbi Novi predsednik delavske frakcije Edvard A. Fitzroy, predsednik spodnje zbornice od L 1928 naprej, je bil ponovno izvoljen za predsednika v soglasju vseh strank. Fitzroy je direktni potomec Stuartov indski problem Aga Kan, ▼odja tndskfh muslimanov, ki se udeležuje tadske konference v Londonu Georg Lansbnrj stari socialistični poslanec. Je bfl Izvoljen m voditelja močno skrčene delavske frakcije v spodnji zbornici. Henderson ostane Se nadalje strankin predsednik Žrtve rudniške katastrofe na škotskem "ovi Washingtonov most med Manhattanom in New Jerseyem na dan otvoritve Novi uspehi medicinskega raziskovanja Uspešno zdravljenje s Steinachovimi hormonskimi preparati — Neškodljivost Calmettovega cepiva proti jetiki njah in različnih težavah »nevamfil« let. Sedaj pa jih preizkušajo tudi za pobijanje infantilne zaostalosti in predčasnega oata- Prof. Steinach je z živalskimi poskusi že davno ugotovil, da se tvori v možganskem podaljšku hormon, ki spodbuja pri živali kakor pri človeku delovanje spolnih žlez tn organizem »pomlajuje«, dočim kažejo organizmi znake ostaranja, če se v izločevanju tega hormona izvrši kakšna motnja. Zdravljenje s hormonom možganskega podaljška pa je bilo doslej v toliko negotovo, ker zdravniki niso vedeli, kakšne doze naj rabijo za človeka. Najnovejša raziskovanja v Stelnachovem laboratoriju so rešila to vprašanje za višje živali kakor za človeka. Dunajski ginekolog prof. Novak uporablja Steinachove hormonske preparate, n. pr. že z zadovoljivim uspehom pri menstruacijskih mot- ranja tako pri ženskah kaicor pri moških, ker učinkuje hormon na oba spola enako. Ugotovili so, da so pri zadevnih injekcijah potrebne količine hormona, ki več tisočkrat presegajo množine, kakršne so zadostovale pri poskusih s podganami Asistent otroške klinike graškega vseučilišča dr. Karel Rupilius je v zadnjem času veliko eksperimentiral s Calmetto-vim cepivom proti tuberkulozi, ki je postalo tako aktualno po dogodkih v Ltibe-cku. Te eksperimente je vršil na mnogih živalih ln na 33 otrokih ter je ugotovil, da učinkujejo najbolje velike doze cepiva, ki se otroku dajejo v večkratnih presledkih. Nikoli ni opazil na cepljencih kakšnih škodljivih posledic, pač pa je našel, da traja učinek cepiva dalj nego leto dni. Denarni vladar Finančne sposobnosti Edisonove žene žena pokojnega velikega izumitelja Edisona je bila tista, ki je upravljala njiju finance, in sicer s tem uspehom, kakor poročajo ameriški listi, da si je pridobila Imetje skoraj poldruge milijarde dinarjev, dočim se je izumitelj sam zadovoljil s polovico te vsote. Edison se sploh ni zanimal za svoje finance. Prepuščal Jih je ženi. Oddajal ji je redno vse svoje dohodke, ki so znašali v zadnjih štirinajstih letih tedensko povprečno 1,300.000 Din. Ona je ta denar vedno dobro nalagala in tako ni čudno, da Je prišla med milijarderje in — da se je Edison v svoji oporoki ni še posebe spomnil. S to oporoko Je v ostalem križ. Proti njej Je vložil tožbo Edisonov najstarejši sin Iz prvega zakona ,češ, da je nastala popolnoma pod vplivom njegove mačehe in da izumitelj ni bil več v polni posesti svojih duševnih sil, ko jo je sestavljal. Fak-tično sta prejela njegova polbrata vsak okroglo 300 milijonov dinarjev, njemu pa je oče zapustil komaj kakšnih 15 milijonov. Predsednik angleške zbornice Množica navdušeno pozdravlja ministrskega predsednika Lavala ob njegovem po- vratku iz Amerike Svetovna mesta pred 2000 let! NAJNOVEJŠA ŠTEVILKA ilustrovane tedenske revije ,ŽIVLJENJE IN SVET« vsebuje naslednje zanimivosti: ALI ŽIVIMO ŠE VEDNO V LEDENI DOBI? (s slikami). — OGROMNO DVIGALO ZA LADJE (s sliko). — O LEVSTIKOVIH V PODGORI (Dr. Alojz Turk — s slikami). — MESTO BODOČNOSTI (Th. A. Edison — s sliko). — t ARTHUR SCHNITZLER. — t PAVEL BIRJUKOV. — POT DO NARODNEGA BLAGOSTANJA (Fr. Seunig). — STROJ ZA MRZLICO. — šE EN »KORIDOR« (s sliko). — POT OD UST DO ŽELODCA. — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA. — V OBLASTI OPIČJAKOV (z ilustracijami Fr. škodlarja). — IZ POLJSKE TATRE (slika). — OTOK CIPER (s slikami). — POŠTNI GOLOBJE (s slikami). — KAKO NAJ ŽIVI ŠPORTNIK? — TEDENSKI JEDILNI LIST. — ČLOVEK IN DOM. — KARIKATURE. — ESTETIKA NOG. — KULTURA POSTELJE. — LEPOTNE OPERACIJE. — HUMOR V SLIKAH. »ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane mesečno samo 8 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Žene in dekleta! Ako hočete, da bodo vaši očetje, možje in bratje imeli dela hi zaslužka, recite pni) naj gredo v nedeljo volit! In ve, žene in dekleta iz kmečkih domov, ako hočete, da se bodo kmetijski pridelki zopet bolje prodajali, recite očetom, možem in bratom, naj gredo v nedeljo volit! Cim večja bo udeležba pri volitvah, tem večja bosta vpliv parlamenta in moč države, tem prej bomo premagali gospodarsko krizo. Otvoritev največjega visečega mostu na svetu Žrtve rudniške katastrofe na Škotskem John Pierpont Morgan, vladar najmočnejših bančnih koncernov na svetu, se je podal na potovanje v Evropo življenja Lavalov povratek v Pariz 9tič novega pod solncem — Milijonska mesta v starem veku Francija Je graditi ogromen prekomornik, ki bo meril v dolžino 310 m, v Širino 89 m ln bo obsegal okroglo 70.000 ton. Opremljen bo s Štirimi vijaki, ki jih bo gnal stroj 160.000 k. s. Velikan bo dosegel brzino preko 30 morskih milj na uro in bo opravil progo iz Havrea v New-York v 108 urah. S pripravljalnimi deli je zaposlenih 1431 oseb, med njimi 140 žensk, kakor nam kaže tudi pričujoča slika Vsak dan ena Finančne sposobnosti Edisonove žene žena pokojnega velikega izumitelja Edisona je bila tista, ki je upravljala njiju finance, in sicer s tem uspehom, kakor poročajo ameriški listi, da si je pridobila imetje skoraj poldruge milijarde dinarjev, dočim se je izumitelj sam zadovoljil s polovico te vsote. Edison se sploh ni zanimal ca svoje finance. Prepuščal jih je ženi. Oddajal ji je redno vse svoje dohodke, ki so znašali v zadnjih štirinajstih letih tedensko povprečno 1,300.000 Din. Ona j« ta denar vedno dobro nalagala in tako ni čudno, da je prišla med milijarderje in — da se je Edison v svoji oporoki ni še posebe spomnil. S to oporoko je v ostalem križ. Proti njej je vložil tožbo Edisonov najstarejši sin iz prvega zakona ,češ, da je nastala popolnoma pod vplivom njegove mačehe in da izumitelj ni bil več v polni posesti svojih duševnih sil, ko jo je sestavljal. Fak-tično sta prejela njegova polbrata vsak Okroglo 300 milijonov dinarjev, njemu pa je oče zapustil komaj kakšnih 15 milijonov. Predsednik angleške zbornice Pojm »svetovnega mesta« se je s+voril v zadnjih časih in še naši dedje ga ni&o poznali, vendar pa nj svetovno mesto samo na 6ebi nič novega V6aka velika kultura v človeški zgodovina je bila zvezana z imenom kakšnega svetovnega mesta: Bagdad, Babilon, Aleksandrija, Atene, Rim itd. In ta zve za med kulturo in mestom je bila celo večja nego v naših časih, saj 6e je običajno začela in končala s tem mestom 6amim. Za primer naj si vzamemo dve antična mesti, ki še poeebno dobro dovoljujeta paralele z modernimi svetovnima mesti: Aleksan dri jo in Rim Aleksandri ja je nastala v 4. stoletiu pred Kristusom in se je razvita tako hitro in v takšen obseg, da je niti Rim ni mogel izpodriniti Velikanske karavane so prenosne ogromne množine blaga. Iz vseh delov 6veta po njenih skrbno negovanih, »ameriških« cestah Razkošna hoteli so se dvigali vsepovsod, obrtniki, trgovci, špediterji. ladjedelci so bili organizirana v svojih zvezah nič manj nego dandanes, velike banke, vsem na čelu aleksandrijska osrednja banka, so urejale težavne denarne razmere tistega časa, kaTteli eo se ustanavljali, svetovne razstave so se prirejale. v pristanišču 60 bile ladje raznih družb, ki so si konkurirale kaikor dandanes z njih velikostjo in opremo Ladia z 900 mož posadke ni bila, n. pr. noben čudež. Javne zgradbe, vrtovi, trgi, ravne ceste, kd so se sekale v kotu 90 stopinj, bi še danes vzbujale spoštovanje. Pred mestom na otoku je stal 160 m vtisoflc, osemnadstropni svetfllniik kakor znameniti kip Svobode pred New Yorkom, le da meri te kip v višino komaj 93 m. Državna knjižnica v Aleksandri ji je štela 700.000 knjižnih zvitkov! Rim! V Avgustovn dobi je šteio to mesto poldrug milijon prebivalcev, ki so se stiskali pretežno po velikanskih najem-niških kasarnah. Rim je bil tudli ▼ dobi največjega 9ijaja razmeroma majhno mesto. ki je obsegalo skopih 20 karu Manjkalo mu je tal in ni čuda, da je bila v njem razvita obsežna špekufacijia z zemljišči, kakršne ne pozna morda nobeno moderno velemesto. To je bilo vzrok, da so začeli v Rimu graditi prave »nebotičnike«, po osem nadstropi j visnike stanovam jelke hiše. ki so zavzemale cele četrti in nosile značilno ime »otoki« (insulae). Takšnih majemniških kasarn je balo do 40.000 ▼ Agustovrh časih, dočim je bilo bogataških vi v odličnih četrtih vsega skupaj komaj 2000. V tem pogledu ie bil RVn torej na slabem, toda v drugih ee ni dosti razlikoval od modernih svetovnih centrov. Banke, borze, kanala racija, vodovodi, igralna khi- S prihrankom 50.000 Dfai umrla od gladu V Toulousu na Francoskem sta umrla stara zakonca iz same skoposti dobesedno od gladu, živela sta že več let v revnem podstrešnem stanovanju v centru mesta Mož je bil popolnoma pod vplivom svoje žene, ki je bila tako skopa, da ni cele dni izdala niti beliča za živila. Sredi oktobra je hišni lastnik posetil oba stara človeka, ki sta bila kakor okostnjaka, in je Skušal ženo pregovoriti, naj se svoji bolni strasti odpove. Kakor smo poročali, je povzročila plinska katastrofa v rudniku »Bowhill Colliery« pri Edinburgbu smrt 10 rudarjev. Slika kaže prenos žrteg Te dni ju je spet obiskal, ženska je bila v postelji že mrtva, poleg nje* je umiral mož. Zdravnik je ugotovil, da sta pričakala smrt od same skoposti, ker nista ne jedla ne pila. V omari pa so našli hranilno knjižico, ki se je glasila na okroglo 60.000 Din... Nevarna tovarna Kakor poročajo iz Bruslja, bodo zaprK kemično tovarno v Engisu, ki je 6 6vojimd strupenimi plini v jeseni lanskega leta v dolini Moze zahtevala več človeških življenj. Tovarna se zapre na sodno zapoved. Šele pred kratkim so ugotovili, da je bila ta tovarna kriva »strupene megle«, ki je takrat povzročala na Belgijskem, pa tudi drugod tolikšno paniko. Iz uredniškega koša pasja vas. županski urad je poslal nekemu lastniku psa naslednji dopis: »Podpisani urad je prejel opetovano pritožbo, da Vaš pes po cele noči laja in moti sosede v spanju. Da se izognete policijski kazni, Vas pozivamo, da preprečite morebitno nadaljnje kaljenje nočnega miru in da kalilcu sporočite to posvarilo.« Zdravnik: »Imam bolnika, ki mi dela velike skrbi.« »Ali ram ae more plačati?« bi, boiksaške tekme, zamoreiki plesi, sploh zabava — glede tega bi ga moglo prerano» go dandanašnjih velemest enostavno zavidati. Orjaški Kolosej, center vsega rimskega zabaviščnega življenja, je imel prostora za 80.000 sedežev m 20.000 stojišč! Vodovodne naprave pod zemljo in na orjaških vrstah zidanih lokov so dale toliko vode. da so jo mogli Rimljani direktno razsipavati. Po mestu so vsepovsod brbotali vodometu" in vodniaki, v kopališčih je bilo prostora za tisočglave množice, ki so jim blile na razpolago mrzle, mlačne in tople ter parne kopeli, vodo si ie smei vsakdo brezplačno napeljati v 6voje stanovanje. Komplicirane vodovodne naprave 60 bile tako sijajno zgrajene, ia so jih mogli v izkopanih Pompejiih brez nadiaJj-njega spraviti v obrat — po 2000 letih' Kar se pa tiče rimskih cest, je vsaka gostobesednost odveč Zgrajene 60 bile kakor za večnost in mnoge so še danes uporabne. Te ceste. Id so vodile n centra tedanjega sveta n>a vse štiri vetrove, so bite orav za prav tisto, kar je ustvarilo »Evropo«. Pristopajte k Vodnikovi družbi Novi predsednik delavske frakcije Edvard A. Fitzroy, predsednik spodnje zbornice od L 1928 naprej, je bil ponovno izvoljen za predsednika v soglasju vseh strank. Fitzroy je direktni potomec Stuartov Indski problem Aga Kan, vodja indskfh muslimanov, ki se udeležuje fcodske konference v Londonu "ovi Washingtonov most med Manhattanom in New Jerseyem na dan otvoritve Novi uspehi medicinskega raziskovanja Uspešno zdravljenje s Steinachovimi hormonskimi preparati — Neškodljivost Calmettovega cepiva proti jetiki njah in različnih težavah »nevamSi« let. Sedaj pa jih preizkušajo tudi za pobijanj« infantilne zaostalosti in predčasnega osta- Prof. Stelnacto. je z živalskimi poskusi že davno ugotovil, da se tvori v možganskem podaljšku hormon, ki spodbuja pri živali kakor pri človeku delovanje spolnih žlez in organizem »pomlajuje«, dočim kažejo organizmi znake ostaranja, če se v izločevanju tega hormona izvrši kakšna motnja Zdravljenje s hormonom možganskega podaljška pa je bilo doslej v toliko negotovo, ker zdravniki niso vedeli, kakšne doze naj rabijo za človeka. Najnovejša raziskovanja v Stelnachovem laboratoriju so rešila to vprašanje za višje živali kakor za človeka. Dunajski ginekolog prof. Novak uporablja Steinachove hormonske preparate, n. pr. že z zadovoljivim uspehom pri menstruacijskih mot- Ženske gradijo ladje ranja tako pri ženskah kaKor pri moških, ker učinkuje hormon na oba spola enako. Ugotovili so, da so pri zadevnih injekcijah potrebne količine hormona, ki več tisočkrat presegajo množine, kakršne so zadostovale pri poskusih s podganami Asistent otroške klinike graškega vseučilišča dr. Karel Rupilius je v zadnjem času veliko eksperimentiral s Calmetto-vim cepivom proti tuberkulozi, ki je postalo tako aktualno po dogodkih v Ltibe-cku. Te eksperimente je vršil na mnogih živalih in na 33 otrokih ter je ugotovil, da učinkujejo najbolje velike doze cepiva, ki se otroku dajejo v večkratnih presledkih- Nikoli ni opazil na cepljencih kakšnih škodljivih posledic, pač pa je našel, da traja učinek cepiva dalj nego leto dni. Denarni vladar Georg Lansbarj stari socialistični poslanec, je bil Izvoljen sa voditelja močno skrčene delavske frakcije v spodnji zbornici. Henderson ostane Se nadalje strankin predsednik ^ene malim oglasom i Zenitve, dopisovanja, naznanila te oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za iifro 5.— Din Najmanjii znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para Pristojbina za iifro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati ie oristojbino 2.— Din. Prit tiojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poitnl hranilnic' v Liubljani UMI — Telefon številka 2492. 3492 cd£eoof» 2 Din V mnatnSeah SSCaslove malih oglasov dobite takoj po izidu Usta p podružnicah 9Jntram a ^Mariboru, m C«/}u, 9 Mevcrn m««i«» v Isrbcoljoh in ms A/ sprejemajo tudi "naročila na malt oglata in inserafa. Kako bi izrazili frafičito, 8 pomočjo trk, t polnem pomenu, besedo: t' mpo. Najboljši osnutek odkupimo. »tempo«, Sa lendrova, 6. 52248-1 Trg. vajenca i meščansko šolo, s tira r> in sta.no-vanjH.rn v hiži tekoj sprejme jos. Plavc, r ^rc.rijska in delikatesna t-;ovina v Celju. 5Ž273-1 Učenko r* strojno pletenj« sprej-m-ui takoj. Naslov v ogl. oldejku »Jutra«. 5229-9-1 Izobrženca finegsa nastopa. sprejme odlična založba kot re-p-ezontanta. Bližje klišar-na Dcu. Dalmatinova 5. 52293-1 Učenko •tanujočo pri starših t Ljubljani, sprejmem takoj t modno in konfekcijsko trgovin« t Ljubljani. Na pove ogiasni oddelek »Jutra«. 52240-1 Pletilje ripaserte ln navijalke — sprejme tovarna pletenin iana. Rimska cesta št. 2. 52108-1 Specijalno podjetje (gradba dimnikov) staro in renomirano, išče pri ir. d u-n tri ji vpeljanega t.er v po-e!ih izurjenega inžeajerja kot zastopnik*. — Ponudbe pod »Energie« na o~:asni oddelek »Jutra«. 52357-1 od Ivan Koss Vjučavničar iz Nove Gra- ske se prosi, da se radi t aibe javi t Pp. giški, KavSkova certa 5, pritličje 3 .'to. 52-364-1 Prodaialkc zunanjosti, mlajšo, marljivo in pošteno sprej-t»iio. OfeTte na oglasni o-dd-elek »Jutra« pod šifro »Po možnosti s kaveii-o«. ' 52397-1 Več prešivalk »a gernje dele in pr°šiv:il-J> o 'A robljenje čevljev (Tinf-s?masch:ne) ter eno r.i Sinsrer šivalni stroj na dve :gli. sprejme v službo Jadransko posavska fev-Siarna d. z o. z. v Kranin 52395-1 Pleskar, pomočnike p-Tejme J. Folzinger. Ma-i!>r, Prešernova ulica 26 52417-1 Pksnm in provizijo r idimo potnikom za obi=-k Privatnih strank ta Ljub ; ano in okolico ter vso d-av=ko banovino ta ma n ifikturno b'ngo. — Polj idbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksnm in provizija«. 45053-5 Resne agente prvin 'o galanterije in gospodinjskih predmetov, p-oti stalni plači in pro-■viTiji snrejmemo. — Vsak din siguren denar v go-' •vini, kljub časovni krizi Dajemo tudi na obroke. — '.i';m. Dunajska e. 36. 52411-5 Jugoslov. Švicar t-govec, prevzame zastopstvo prodaje perutnine, divjačine in jajc za Švico Ponudbe na naslov: E. I":eischner, B a d e n bei Zilricb, Postlasrernd. 52324-3 Šola za jezik. Civiposka ulica štev. 4/1. Vsi moderni jeiiki. Tečaji io pouk posameznikom. Ze-zmerne cene. 52220-4 Inštruktor bi poučeval nižješolcs — i-:>e".;eIno v srbohrvaščini, kakor tudi drugih predme-r h. Ponudbe na oglas, od-d<-'to 40 Din ima v zalogi Saj o vi c. Skofja ulica 13. 52340-6 Svetillka lopa, viseča, pocent aa prodaj v trgovini na Tržaški cesti 8". 52333-6 nkantne pariške fotografij«, 5 komadov 40 Din. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra 52301-6 Smučarji, pozor! Ce rabite dobre tn trpežn«-■•mučke. kakor tudi zanjke *e oglasite pr! meni. Vel: ka zaloga prvovrstno bla go ln aizke cene. Petkov šek Franc — izdelovalec ■o '»ralov gozda za sečnjo, s približno 15.000 kom. lreves, od 17—45 cm prsne mere ter 201etna kultura s 17.000 sadikami, 1 uro od kolodvora prodam proti takojšnjemu plačilu 6.j«'.' ' Dia. Pojasnila daje Leopold Kun c, Leše pri Prevaljah. 46976-20 Hotele, gostilne kavarne, restavracij« ln rl-aotoč« prodaja to daje v najem poslovinca za gostil nifarstvo M S. Pavlekovič. Zagreb. Ilica 146/1. Infor macije proti poslani 5 Din 'namkl pošljemo franko. 213-19 Lep vogalni lokal oddam. Kirbisch, Kongresni trg 8. 53150-19 Hiša s S »tanovanjl in mizarsko delavnico naprodaj. Naslov v oglasaem oddelku Jutra 52179-20 Hišico ali vilo kupim v eent-ru ali blizu Ljubljane. — Ponudb, na >glas. oddelek »JutTa« pod »Solidna«. 53359-20 Stavbno parcelo v Rožni dolin! prodam. Kasl-ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52344-20 Majhno vilo na krasnem prostoru blizu Rosrašk« Slatin«, kjerr bi odlično nepevala majhna letna restavracija, primerno za vpokojenca ali kot 'etovišče. poleg vile sado-nos.nik, vrt Ln vinograd, poceni prodam na odplačevanje. Event. M tudi zamenjal za hišo v kakem večjem mestn. — Matanič. brivec v Rogaški Platini. 523S2-20 Lepa vila elegantna, v solnčni leg!, radi odpotovanja poceni naprodaj. Radvanjska cesta 42. Studenci pri Mariboru. 53416-20 Spalnico dobro ohranjeno poceni prodam v Gorupovi ul. 20. visokopritličje. 53194-12 Pohištvo naprodaj na Poljanskem nasipu št. 12/111, vrata 14 52410-12 23 Ženski rimski plašč zelo poceni -naprodaj' v Linhartovi ulici 26. Vprašati med 12. im 14. uro. 52308-13 Krznen plašč naprodaj pri hišniku na Tržaški cesti 10. 52334-13 Krznen plašč za ceno 1000.— Din prodam. Nunska 19/11. 51931-13 Moško obleko dobro oh-'n'eno poceni prodam. Kaslor v oglas, oddelku »Jut.ra«. 52200-13 Črno zimsko suknjo za srednjo postavo, dobro ohranjeno poceni prodam. Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 524:9-13 Moška zim. suknja dobro ohranjena in temno-plav ševijot kostum s pli-se krilom poceni naprodaj. Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52412-13 Gostilno po možnosti s posestvom, v trgu ali blizu trga vzamem v najem. Kaslov pove oglasni oddeJek »Jutra«. 52075-17 Gostilno na prometni točki v Ljubljani oddam takoj v na-j>m. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kavcije zmožni«. 52389-17 Gostilno in mesarijo z 2 orali posestva prodam za 130.000 Din, ali zamenjam. Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52176-19 Trgov, pomočnici oddam 1-okal za jestvine. sadje, galanterijo, bencin in avto-olje. samostojni voditeljici proti mali kavciji. Ponudbo na oglasni odd. »Jutra« pod značko »Trgovska pomočnica«. 47887-19 Gostilna dobro vpeljana, z l«pim: prostori in stanovanjem, v centru Ljubljane naprodaj. Potreben kapital 50.000 Din Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dober dobiček«. 52083-19 Trgovski lokal s kompletnim stanovanjem v brezkonkurenčnem, prometnem kraju takoj oddam. Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52365-19 Trgovske lokale nasproti II. dri!, gimnazije oddam. Pojasnila v odvetniški pisarni T o r n a g o. Kralja Petra trg štev. 2. 53405-19 Dijaka (injo) sprejmem za 550 Din n« stanovanje in hrano z vso oskrbo. Istotam eprejmesm abonente na hrano po 12 Din dnevno. Ramor, Križevniška ulica 6, pritličje, levo. 63337-22 Dijaka srednješolca lz dobre hiše vzamem s 1. decembrom na hrano ln stanovanje. Hrana prvovrstna. — Nadzorstvo strogo! Naslov se Izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 46687-22 fUHummfu oddajo Enosob. stanovanje z vsemi pritiklinanri oddam s 1. decembrom v Sp. Šiški, Kamniška ulica št. 22. 52331-21 Trisob. stanovanje s kopalnico in pritiklina-mi, zdravo, suho, ugodno oddam « 1. decembrom v LjuNjaci, Mariborska u!. št. 21/1 — ob Dunajsk-i e. zraven tB« Stadion. 52322-21 Stanovanje 2 »ob. kuhinje, kopalefoe, predsobe in drugih pritiklin oddam • 1. februarjem. Ka razpolago tudi vit Bežigrad, Tretenjakova 7. 5234(2-31 Stanovanje trisobno, takoj oddam ca 700 Din Da Dotonjaki cesti št. 12. 52343-21 Stanovanje obstoječe is S »ob, kopalnice, kuhinje, predsobe, sobe za služkinjo io ostalih pritiklin, se takoj odda v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti. — Istotam bosta na raipolago z mesecem februarjem 1932 dve stanovanji v n. nadstropju. Več »e poizve pri ravnateljstvu posojilnice med uradnimi urami od 8. do 13. »1970-31 Sobo in kuhinjo takoj oddam. Sp. Šiška, Frankopanska 29. 47305-9! Stanovanje 5 sob, celotn« površina 185 m, solnSno, t v»e«n kotn-forfcom, ob Kongresnem trgu oddam i marcem. Kaslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52384-31. Stanovanje prizem.no takoj ali pozneje oddam v Mariborski ulici št. 17 (Stadion). 59258-21 Trisob. stanovanje takoj ali x decembrom poceni oddam. Kaslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52166-91 Stanovanje ■sob« in kuhinje oddam s 1. dec. majhni družini pod ugodnimi pogoji. Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra« 52350-21 Stanovanje 2 parketiranih sob, pritiklin in vrta takoj oddam. Kaslov pore oglas, oddelek »Jutra«. 52369-21 Moderno stanovanje v solnčni legi, s 5 sobami. garderobo, predsobo, kopalnico ia kuhinjo na plin itd., nasproti II. drž. gimnazi'« oddam takoj ali za februar. Pojamila ▼ odvetniški pisarni Torna-go. Kralja Petra trg 2. 52404-21 Stanovanje 2 »ofc. kuhinj« in pritiklin suho in solnčno takoj oddam v Zg. Šiški, K>"i=xvvo polje 193. 52408-21 rt'. f >7/ m Iščejo Stanovanje 2 »ob, kuhinj« in kopalnica, ▼ centru mosta iščem e 1. decembrom 1931. — Ceajen« ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčn« in čisto št. 43334« 52158-21 it Podstrešno sobo prazDO, soJnŠno, s posebnim vbodom oddam solidni uradnici. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Napoleonov trg«. 51981-23 Opremljeno sobo oddam stalnemu in solidnemu gospodu. Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 51980-23 Lepo sobo velik«, s uporabo kopalnice poceni oddam. Kaslov v ogl. odd. »Jutra«. 51953-23 Prazno sc' o snažno, zTačno, s parketom in elektriko oddam takoj po zmerni ceni v novi vili za Bežigradom. — Kaslov: Vila Zvonka, Podari J? "-a kova št. 7/1. 52237-23 Pisarno 1 sobo s posebnim vhodom in uporabo telefona, na'Miklošičevi cesti v pritličju po nizki ceni oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52235-23 Lepo, prazno sobo s posebnim vbodom, parketom io električno razsvetljav«, ▼ bližini glavne pošte oddam takoj boljše mu stalnemu gospodu. Ka slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52114-23 2 solidni gospodični ali dijakinji tpr«jmem po nizki ceni na stanovanje in hrano. Kaslov ▼ oglas, oddelku »Jutra«. 59408-23 Prijazen kabinet in sobo z 2 posteljama, v. «edit)i-mesta oddam s 15. novembrom ali 1. decembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52407-23 Sostanovalko sprejmem takoj ali pozneje v Jppo sobo z vso oskrbo/ Kaslov v oglasnem oddelku »Jutim*. 52401-33 Sobo sveti« bi zračno, e posebnim vhodom ter električno razsvetljav« oddam blizu frančiškanskega mostu. — Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52402-23 oddajo Uradnika ali srednješolca sprejmem v vso oskrbo. — Kaslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 52235-23 ilegantno sobo z elektr. razsvetljav«, een-tralno kurjavo in strogo separiranim vhodom — na Aleksandrovi cesti oddam za 700 Din solidni 06ebi — eli prazno za pisarno. Kaslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 532i.V--' Separirano sobo lepo opremljeno, z elektriko, z vso osirbo oddam 2 osebama v Zitnikovi ul. št. 17, pritličje — ces-ta v Rožno dolino. 52313-23 Sostanovalca x vso oskrbo sprejmem v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 52309-23 Sobico e poiebnm vbodom is trkom — fcafcor tudi čisto posteljo oddam preprostemu gospodu. Kaslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 52290-23 Na Taboru oddam opremljeno mesečno sobo. Kaslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 52307-23 Lepo, veliko sobo s posebnim vhodom oddam s 16. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. S22S9-33 2 opremljeni sobi v centru mesta oddam eno takoj, en« pa s 1. dec. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52366-23 Lepo sobo odfam na Mirju št. SVn. 52285-23 Lepo sobo oddam ves dan odsotni osebi na Mestnem trgu na št. 13/n. 56314-23 Solnčno sobo oddam v UJtcl staT« pravde St. 5. 52317-23 Boljšo sobo v oentru mesta oddam 1 ali 2 gospodičnam uradnicam. Naslov pov« ogl. oddelek »Jutra«. 52311-23 Prazno sobo čisto, solnčno, s parketom in Elektriko ter posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 5232S-33 Stanovanje 3 parketiranih sob,. kuhinje in pritiklin oddam v Ko-leziji. Zelena pot štev. 6. 52089-21 Stanovanje s S sobicami takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 533W-»1 Stanovanje sob« fn kuhinj« oddam. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 5r?393-31 Sobo lop« opremljeno, velfko, solnčno in čisto, v sredini mesta oddam dvema • boljšima gospodoma, event. tudi na sostanovalca. Kaslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52306-63 Snažno sobo so!nčno, t elektriko hi parketom oddam gospodični — Zalokarjeva št. 11. 52253-23 Sobo opremljen« ali prarn« oddam. Naslov t ogl. oddel. »Jutra«. 51962-23 Cenjenemu občinstvu, posebno foto amaterjem, turistom, smučarjem in drugim športnikom vljudno sporočam, da sem otvoril v šelenburgovi ulici 6/1 trgovino s fotografskim materi' jalom in pokrajinskimi razgled* mcami Izdeloval bom vsa amaterska dela, dajal strokovni pouk o fotografiranju ter oddajal amaterske temnice s kemikalijami vsem brezplačno. Najvljudneje se priporoča Foto turist: LOJZE ŠMUC Selenburgova ulica štev 6 1. Opremljeno sobo lepo in tračno, * elektriko ter posebnim vhodom takoj oddam v Jenkovi ul. 13/1. 52104-23 Opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu s 1 decembrom. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 5i2<»4-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu na Mi-šičevi cesti" št. 21/1 desno. 52378-23 Sobo -ffoq urrppo fo^rj »jzaur nj^nao a. 'ocottjos m odoj šemu gospodu ali gospodični. Naslov pov« oglas. odd«lek »Jutra«. 52377-23 Gospoda sprejmem kot sostasoral- ca z vso oskrbo. Poirve se na Mestnem trga 24/1. 62353-23 Opremljeno sobico t električno imasv-etljavo oddam takoj sli « 1. 'decembrom. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«.. . 53347-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom takoj oddam v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52348-23 Sostanovalca i rs« oskrbo sprejmem za 550 Din. Poizve se v trafiki, Gregorčičeva 12. 62362-23 Sostanovalca sprejmem. Naslov v ogl. oddolku »Jutra«. 52371-3S Opremljeno sobo z 1 ali 2 posteljama od-dam. Naslov v oglasnem oddalku »Jutra«. £3370-23 Za 200 Din takoj oddam lepo • opremljeno sobo. Fatur, Večna pot št. 7. ■ 53367-23 Na Taboru oddam dieto in separirano, opremljeno sobo stalni ošebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 523G6-28 Sobo lepo «premljeM, rretta, zračno in solnčno, i električno razsvetljavo, v sredini mest« takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52363-23 Lepo sobo zračno in solnčno oddam s 15. novem hrom gospodu ali gospodični na Resijevi cesti. Ogledati od 12. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52381-23 Sostanovalca sprejmem takoj. Naslov v •oglasnem oddelku »Jutra« 53300-23 Solnčno sobo lepo opremljeno, s separiranim vbodom in centralno kurjavo, hra.no ali brez oddam. — Istotam oddam solnčen kabinet z vso oskrbo gospodični ali dijakinji. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 52396-29 Sostanovalko sprejmem v čedno opremljeno sobo s posebnim vho-donf in elektr. razsvetljavo, v centru mesta. Več po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 53386-23 Sobe Iščejo Prazno sobo v Rožni dolini ali kj« v blitini iščem za takoj ali s 1. decembrom. Poaudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Rožna dolina«. 5Š304-23/a Dijaka iščeta lepo opremljen« sobo r bližini obrtne Sol«. Poaudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dijak« 52353-23/a Dvpiti »Elegantna« Pomota. Judi ta Vam J« pošali pod Vado značko, ne pod mojo. V soboto mi ob določenem časa oi mogoč«, zato Vam pišem ie enkrat, in dvignite obe pismi M r soboto r ogl. oddelka »Jutra«. 52332-34 Grafolog in hirosof N. Sadlackl r Cel j« — botel »Evropa« soba St. 17 sprejema vsak dan med 9. in 12. ter 2. m 7. uro. 52048-54 Šoštanj Gospod«, kateri so imeli tovanvo za klej prosim, da pošljejo naslov« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Šoštanj«. 52356-24 Z Mondmko ki je prihitela k Sv. Petra c*sts 5. t- m. ob zvečer, U trgovine na Vi-dovdanski cesti, v toki držeč beH zavitek-, telim iskren« prijateljstvo. Dopis na «gl. oddelek Jutra pod šifro »V črni halji«. 52379-34 Gospod ieJi snanja z do Si let star« gospodično. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobro srce«. 52380-34 Štev. 10843/TL 13832 1 i ?; ' » rt Klavir za vaje 1—2 »iS dnevno po niild »eni aa razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. «"M f>-°* 52310-26 Harmonike izdeluje nove tn sprejema vs« glasbene instrumente r popravilo Jane, Ljubljana, Bohoričeva 9. 185-26 Restavracija Zebal Rudnik - Ljubljana, Dolenjska cesta, nudi vsako soboto ta nedeljo pečenice, domače krvave ia jetrne klobas«. Prvovrstna vina. 46071-18 Kam pa kam za časa volitev V Aškerčevi kleti, Aiker čeva alica St. 1 postrežemo cenj. gostom s čajem po 2 Din in prvovrstnimi svežimi morskimi ribami. — Priporoča se Aškerčeva klet. 52385-18 Šivalni stroj malo rabljen, po nizki ee-ni prodam. Naslov v oglas., oddelku »Jutra«. 52315-29 Čevljarski stroj cilinder, znamke »Pfaff«, skoraj nov, ca polovično ceno proda TurSič v Rož ni dolini, cesta SV/3. 52354-29 Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu blizu glavnega kolodvora — Livarska ulica štev. 6. 52400 23 Šivalne fn pletilae stroje popravlja in renovlra EmU Klobčavei, specijaJn! mehanik, Ljubljana. Sv. Petra cesta 47. 302-30 DamskHi klobukov krasna izbora od 50 Din, vedno zadnje novosti. Preoblikovanje a8 Din. Salon »La femme Cbic« — Anica Puhek, Selenburgova 6'T. 847-30 Vsak tui jezik se zamorete sami nauMtl lahko in dovršeno v 3—4 mesecih s pomočjo gramofonskih ploSč samo po Lingafon metodi. Te metode se poslužuje Sirom vsega sveta nebroj šol in privatnih oseb. Zahtevajte prospakt od zastopnika: Srpska obrtna banka d. d., Beograd, Cika Ljubina 15, telefon 23.630. RAZPIS i/irekcija državnega rudnika Velenj« razpisuje za na dan 18. novembra 1931 ob 11. uri nabavo: 20.000 kg pšenične moke, * 5.000 kg koruze stare, 2.000 kg riža, 2.000 kg svinjske masti, 1.300 kg koruznega zdroba, -500 kg ječmenove kave. Pogoji se dobe pri podpisani. IZ PISARNE DIREKCIJE DRŽAVNEGA RUDNIKA VELENJE 13832 Radio Izvleček Iz programov Sobota, 7. novembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved žasa in plošče. — 17.30: Salonski kvintet. — 18: Zavod za slepce v Kočevju. — 18.30: Vzroki brezposelnosti. — 19: Angleščina. — 19.30: Tol-šče. — 20: Rezervirano za bansko upravo. — 20.30: Prenos Leharjevega večera z Dunaja. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert guslarja Barjaktaroviča. Nedelja, 8. novembra LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.30: O kulturnem filmu. — 11: Salonski kvintet. — 12: Cas, poročila in plošče. — 15.15: Dekliška ura. — 15.45: Citraški tercet >Vesne«. — 16.15: Salonski kvintet — 17: Igra >Pi-janec«. — 20: Samospevi ge. Pavle Lovšeto-ve. — 20.45: Valčkova ura. — 22: Napoved časa in poročila. — Potek in rernltati voliter se razglašajo § postaje ob 9.00. 10.25, 11.30, 13.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 20.00. 21.00. 22.00, 23.00 in 24.00. BEOGRAD 12.05: Koncert orkeetra. — 16: Popoldanski koncert. — 20: Narodne pesmi. — 21: Orkestralen koncert. — 22.20: Poročila. — Prenašanje tujih postaj. — ZAGREli 11.30: Koncert. — 17: Ciganska godba. — 20.30: Orkestralen koncert. — 22: Nadaljevanje koncerta. — PRAGA 18: Kvartet in solisti. — 19: Godba na pihala. — 20: Ko; > 96.428 > M00.000 » » 98.354 S 1,200.000 » » 42.126 >: 1,000.000 » 5.853 600.000 > > 88.511 500.000 * » a 23.990 K 500.000 > > >: 49.006 >: 500.000 > 9.564 500.000 » 18359 * 400.000 » 55.591 >: 300.000 > » » 24.774 v. 300.000 » > 6L833 % 300.000 > 104.741 * 300.000 » 4.739 H 300.000 * > 95.458 S 250*000 s > » 68.679 »: 250.000 >; > » 119.857 250.000 > > 82.394 »j 250.000 > > 99J534 ■ >: 200.000 * > » 87.071 200.000 » » 104.500 - « 200.000 > 80.988 % 200.000 > 91.787 >: 200.000 > 78.013 s 200.000 > » 95.763 te mnoge drage dobitke od 100.000.—, 80.000.—, 60.008.' 80.000.— Din itd. 50.000.—, 40.000.—, •i* STROGO SOLIDNA POSTREŽBA! GLAVNA KOLEKTUBA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE BANČNO KOMANDITNO DRUŠTVO A* REIN IN DRUG ILZCA 15 ZAGREB GAJEVA ULICA 8 OTVORITEV! Naznanjam cenjenim damam, da sem otvo-rila 3« novembra salon modnega damskeaa krojjaštva po meri Izdelovala bom vso damsko garderobo po vseh najnovejkih francoskih in angleških žurnalih. Na razpolago imam prvovrstne moči tako, da mi bo mogoče cenjenim damam ustreči z najluksurioznejšim, kakor tudi najsolidnejšim strokovnim delom in točno postrežbo. V blagohotno naklonjenost se priporoča 13818 JOVANKA POTOČNIK lastnica modnega salona Ljubljana, Mestni trg St. 5, H. nadstropje Podpisana se najtopleje zahvaljujem Učiteljski Samopomoči v Ljubljani za znesek Din 12.700.—, ki sem ga prejela kot posmrtnino po dne 31. t. m. umrli svoji materi, ki je bila članica U. S., takoj, ko sem predložila potrebne liatine. V Ljubljani; dne 6. novembra 1931. 13833 JOSIPINA STANONK. Snetae čevlje im galoše sprejema v popravilo M. Trebar, LJubljana, Sv. Petra cesta 6. 12992 ki krepi in zdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVRO 8EBENIK Ljubljana VH Globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je dne 5. t. m. ob 12. ponoči preminul gospod t uradnik Državne hipotekam© banke Pogreb nepozabnega bo v soboto, dne 7. novembra ob % 4. popoldne iz hiše žalosti, Gradišče 11, na 13835 pokopališče k Sv. Križu. Žalujoči ostali. C. Schmidl: Mesto mrtvih v Jukatanu »To vam je bila imenitna šala, gospod Stomish. Joe San Amgu-sftn in Jim Williams, nerazdružljrva tovariša — saj ju boste še spoznali, gospod Stornish...« »Njiju poklic je ta, da kradeta Bogu čas, kakor James,c is pripomnila Iris. Brat se ni dal motiti. »Oba sta se ženila pri IridS. Nekega večera sta b?Ia do grla polna pijače. V Joejevi glavi se ie porodila sijajna misel. Jim,' je dejal, .voziva za stavo, iz South-Atlante v Los Angeles.' Iz South-Atlante v Los Angeles, kakšna misel, preko vsega polotoka, ko ga je imel vsak pet steklenk pod klobukom!« Od smeha je komaj govoril. »Zmenila sta se, da se tisti, ki bo prvi tam, oženi z Irido. Polna sta ga bila do vratu, kakor sem rekel. Na, in sta se odpeljala še tisti večer. Zjutraj so ju našli pol milje od South-Atlante. Voza sta stala na polju, nekaj metrov od ceste. Joe in Jim sta pa sedela vsak ob svojem vodilu in spala kakor dva medveda.« Spet se je na vse grlo zagrofaotal. Viola me je vprašujoče pogledala. Iris je zaničljivo mrdnfla s svojimi malimi usti. »Lepa stava!...« Nejevolja me je bila minila. Ta James je bfl res človek posebne vrste. Vedel se je tako, kakor da bi bil samo prešeren fant, kd ga ni smatrati za resnega. Kramljanje se je nadaljevalo, dokler niso prve zvezde oznanile, da se bliža topla južna noč. Govorili so o Iridini vrtna veselici in moral sem trdno obljubiti, da pridem. Ali sem storil to rad aH nerad? Obljubil sem. »Kako je, Štefan, aH ste zadovoljni?« je vprašala Viola, ko sva spremila Wellesleya m njegovo sestro ter stopHa v hišo. »To je, če sem zadovoljen z današnjim dnem? Ne vem. Viola,« sem odgovoril in ji trdno in globoko pogledal v oči. V zadTegi je pobesila glavo. »Kdaj želite, da vas jutri zbude?« »Zgodaj, prav zgodaj, a zastran tega ne skrbite, Viola. Na to pazi moj John.« »Lahko noč!« — »Lahko noč!« Preden sem legel spat, sem še poklical Dicka k sebi. »Dick, v South-Atianti diši po alkoholu.« Vrla Dick se je v zadregi namuznil. Najbrže je bii tudi on dobil steklemioo. »Pa ne v nedoflžnem smislu beseda, Dick,« sem dejal. Nato sem mu povedal zgodbo o Joetfu San Augustinu in Jimu Wiltiamsu, kako sta se hotela za stavo peljati v Los Angeles, In še marsikaj drugega. »Vse Ho ni nama dvema nič mar, Dick, a vendar mislim jutri govoriti s commanderjem Smithom. Kriminalist mora paziti na vse. Povem ti te reči, da boš gledal okoli sebe.« S temi besedami sem ga odslovil in stopil v svojo spalnico. A misli so mi še dolgo rojile. Izpodbujala jih je šumeča godba morskih valov, ki je prihajala v sobo skozi odprto okno. 2. poglavje. Priprave. John me je zbudil ob petih zjutraj, kakor sem mu bil naročil. Prijetni morski hlad je skozi odprta okna dihal v sobo in obšla me je želja, da bi šal najprej v park na izprehod. Lahen veter je majal vrhove palm. Krenil sem proti rožnemu parku na rtu, kjer sva bala včeraj sedela z Violo. Okrepčan po svežem, močnem morskem zraku, sem sa spustil na kamenito klop in se zamaknil v krasoto belih, rdečih, rožnatih in rumenih vrtnic, ki so polnile grede in se sklanjale nad stezami. Malo je manjkalo, da nisem spet zaspal. V tem sanjavem med-lenju mi je vstala iz medlorumene »Maršal Niel« slika plavolase Iride in iz temnordečega baršuna bujne stolistnice podoba Violine sladke, neodoljive krasote. Koraki so me zdramili. Vrtnar je prihajal po stezi. Hitro sem vstal in krenil proti hiši; tam sem našel Dicka, ki se je bil pravkar okopal. »Brž se pripravi,« sem mu zaklical. »V mesto pojdeva, peš, jutro je tako lepo.« Šla sva po cesti, po kateri sva bila včeraj prišla, zakaj hotel sem dobiti kar moči popolen dojem o mestu South-Atlanta. »Tole je Wellesleyeva posest,« je rekel Dick, ko sva stopila skozi vrata clauderiškega parka na cesto, in pokazal na obzidani park onkraj nje. »Vprašal sem že snoči. Nova hiša tam na zahodu, kjer je park tako podivjan, je last zelo bogatega čudaka, nekega Morrisona. Lastnik te-le ie pa vpokojeni geneTa Slyder.« Le tu pa tam se je bliskal kak bel zid iz somraka gostih dreves. Pod nama, na morski strani, so se razprostirali parki in vile kakor na zemljevidu. Časih je stopal kje kak vrtnar po čistih stezah, drugače je še vse počivalo. Ko sva prišla v pravo mesto, sva se najprej nekoliko temeljiteje ogledala. Videla sva običajno sliko razkošnega kopališča, hotele in modne trgovine, senčne terase, ceste, obrobljene s širokimi palmami, in na njih življenje, ki se je počasi dramilo. Prišlo mi je na um, da bi stopila do pristanišča. Tam sva med mnogimi podobnimi ladjami kmahi našla »Paloano«, srednje veliko, lepo zgrajeno parno jahto. Okoli osmih sva poiskala commanderja Smiflha, načelnika krajevne policijske oblasti. Ko sva se mu predstavila, naju je prisrčno pozdravil im povabil, naj mu razloživa namen svojega prihoda. Violinim skrbem se je smejal, a za vsak slučaj nama je obljubil svojo podporo. Med pogovorom, kj se je nato razvil, mi je ušla opazka; Urejuje Davorin Ravlien. Izdala za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.