leto XLiv, št. 37 Ptuj, 19. septembra 1991 cena 17 dinarjev pismo \ »od blizu«\ stran 2 Mladenič pri 76 letih stran 4 UVODNIK ^ Kaznujmo poredneže Vsako porednost je potrebno takoj kaznovati, kajti takojšnja kazen je najbolj vzgojna in učinkovita. Tako nekako mislijo tudi gospodje ministri pri evropski dvanajsterici. še posebej pa njihov predsedujoči Hans van den Bro- ek. Menda se še spomnimo, kako je minulo soboto ves »ogorčen« svaril Hr- vaško, da bo kaznovana, če se bo še naprej (skoraj prepozno!) odločno in z vsemi sredstvi upirala ponoreli jugo vojski. Posvarjeni smo bili tudi Slovenci, češ kakšne »packe« smo. da imamo na svojih zunanjih mejah izobešeno »sa- mo« ali izključno slovenske zastave. Pa ves čas od vojne veselo plapolajo na naših mejnih prehodih z Italijo, A vstrijo in Madžarsko in do sedaj to ni niko- gar motilo. Pa saj jim vsega tega sprenevedanja ne bi toliko zamerili, če ne bi mi mirovnim dogovorom, kijih vodijo gospodje ministri, dajali vseh nad in upa- nja, da se ho mogoče le vse končalo po mirni poti. brez žrtev in brez uničeva- nja materialnih in kulturnih dobrin. Tako pa je še po vsakem sestanku, kjer na veliko besedujejo in na koncu delajo »gasilske« posnetke, vse huje in huje. Gospodje ministri, res, da smo mali, mogoče za vaše račune nepomemb- ni, nimamo naravnih dobrm, ki bi mogoče zanimale razviti in bogati svet za- hodne Evrope in Amerike, vendar na tej zemlji živimo oboji, Slovenci in Hr- vatje, kot .sosedje že stoletja. Menite tudi vi, da .so vsi televizijski posnetki in ves slikovni material, ki ga naredijo tuji, tudi zahodni novinarji, propaganda proti Srbiji? Ste se mo- goče že naveličali gledati razkosana trupla in uničene bolnišnice, porušene cerkve in vse tisto, kar ljudem na prehodu iz Srednje Evrope na Balkan veli- ko pomeni.' Ste mogoče postali nemočni, je odpovedala vaša diplomacija in sedaj hočete z žuganjem vsem. ki želimo samostojnost in se zanjo borimo, po- vedati, da bomo »kaznovani« Vse to lahko mirno sklepamo po sedanji škandalozni evropski in ameri- ški politiki, pa tudi po nezainteresiranem obrazu generalnega sekretarja sve- tovne organizacije, ko je govor o vročih balkanskih tleh. Še veliko bi lahko vprašali te evropske gospode ministre, čeprav so neka- teri pri tem seveda izjema. Do kdaj se bodo še tako sprenevedali, oh tem pa bo na Hrvaškem tekla kri, Slovenci pa bomo ob dejstvu, da nam rožljajo z orožjem že na našem pragu, zaskrbljeni. Sprašujemo se, kdaj bomo ob vseh tragedijah končno le mednarodno priznani. Smo bili že dovolj pridni, gospodje ministri? Vida Topolovec ^_,_^ Avstrijski zgled Po Avstrijcih se poleg Švicarjev, Nizozemcev, Belgijcev in Nemcev radi zgledujemo tudi v kmetijstvu. Avstrijci imajo zgledno urejeno zadružništvo, raz- čiščene medsebojne odnose in donosno kmetijstvo. Strokovne ekskurzije so pri- ložnost, da spoznamo skrivnosti njihovih uspehov in jih, kolikor se da, prenese- mo k nam. Ena takih ekskurzij je bila pred kratkim. Stran 9. JB Udeleženci ekskurzije v pogovoru z avstrijskim kmetom Liikarice Ptujsko Turistično društvo je situpaj s Komunalnim podjetjem organiziralo prvUukarski sejem, kije po- tekal 13. in 14. septembra na stojnicali v Miklošičevi ulici in Titovem trgu. Zelo prisrčna prireditev, bi lahko rekli, vsekakor pa vredna posnemanja, saj tako staro mestno jedro ob tržnici dobiva novo, svežo podobo, izpol- njeno z nostalgijo preteklosti... jr^to: M. Ozmec »Mitra« odprl vrata Drugi ptujski hotel naj bi prispeval k drugačnemu življenju najsta- rejšega slovenskega mesta, je na otvoritvi povedal občinski minister za turizem, gostinstvo in trgovino. Hotel »Mitra« je s svojo zasnovo poka- zal, da turizem in kultura lahko uspešno sodelujeta. To pa so tudi pred- nosti ptujskega turizma pred drugimi. Več na 2. strani. jVf g (Foto: OM) (Foto:OM) Jutri živinorejska razstava Na sejmišču v Ptuju si bomo lahko jutri ogledali najboljše pred- stavnice in predstavnike živali v govedoreji, konjereji, prašičereji, kozjereji in perutninarstvu. Razstavo pripravljajo rejske zveze z ob- močja občine in Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo. Poleg razstave bo tudi spremljevalni program: razstava kmečkih pogrinjkov, strokovno posvetovanje prašičerejcev, kulturni in zabavni program, pa tudi prodaja opreme, namenjene kmetijstvu. Za strokovno plat pri- reditve bo poskrbela kmetijska svetovalna služba - kmetovalci bodo torej lahko dobili nasvete, načrte za gradnjo hlevov in podobno. Za- četek prireditve bo ob deveti uri z dogonom živali, za obiskovalce pa bo razstava odprta ob 11. uri. Organizatorji in pokrovitelj — Skupšči- na občine Ptuj, Sekretariar za kmetijstvo — vas vabijo. JB L CEUE Sejem prekosil pričakovanja Celjski sejem je v času nastajanja slovenske državnosti postal najpo- membnejši slovenski sejem in promo- cijsko predstavitev slovenskega go- spodarstva. Slovenski obrtniki odlo- čno zahtevajo od vlade in skupščine, da več naredi za razvoj obrti in zaseb- nega podjetništva. »Zahteve sloven- ske obrti skupščini in vladi Republike Slovenije« so osrednja tema današ- njega zasedanja zbora združenega de- la. Da so zahteve upravičene, je že na otvoritvi sejma, 13. septembra, pove- dal dr. Andrej Ocvirk, podpredsednik republiške vlade. Spremenili naj bi davčni sistem, vlada pa se tudi zavze- ma za neobdavčitev vseh tistih sred- stev, ki jih obrtniki reinvestirajo. Obrt naj bi že v kratkem dosegla 20-odstotni delež v družbenem proiz- vodu. Večina spremljajočih prireditev 24. mednarodnega obrtnega sejma želi na takšen ali drugačen način opozoriti na težave v obrti. Več o letošnjem obrtnem sejmu v Celju na 3. strani. MG 2 - DOMA IN PO SVETU 19. september 1991 - TEMtflK \ HOTEL MITRA V PTUJU JE ODPRT Sedaj so na vrsti gostje Odprtje drugega ptujskega hotela, Mitra, je prejšnji četr- tek v najstarejšo slovensko mesto privabilo številne predstavnike republike, regije in druge goste. Svečane otvoritve se je udeležil tudi republiški minister za turizem Ingo Paš, hotel pa je odprl IMiro Pretner iz Splošnega združenja za gostinstvo pri Gospo- darski zbornici Slovenije. Hotel Mitra, ki že s svojim imenom dokazuje, da se je tesno povezal s kulturno dediščino I*tuja, ima štiri enoposteljne in 26 dvoposteljnih sob, dva apart- maja, recepcijo, kavarno in resta- vracijo. V bodoče bo v svojo po- nudbo vključil tudi dvorano za Hote! je odprl Miro Pretner prireditve, obokano klet, teraso z zimskim vrtom, za nekatere dru- ge dejavnosti pa je prostor že se- daj na voljo. V imenu lastnikov hotela — firme B. D. P. — je zbrane goste pozdravil direktor Drago Kaučič, zatem pa je besedo predal Miru Pretnerju iz Splošnega združenja za gostinstvo pri GZS, ki ni skri- val veselja zaradi častne naloge — odprtja novega hotela. Pove- dal je, da se skupaj z drugimi ve- seli, da se kljub težkim časom v F*tuju odpira nov, lep hotel, ki ga to mesto nujno potrebuje. Vojko Belšak, študent akade- mije za gledališče, radio, film in televizijo, je prebral krajši zapis o zgodovini stavbe na nekdanji Mlad hotel z mladim osebjem Gosposki ulici. Občinski mini- ster za turizem, gostinstvo in tr- govino Peter Vesenjak je govoril o pomenu novega objekta za tu- ristični razvoj ptujske občine. Gradnja tega hotela je pokazala, da je turizem več kot turizem. Povezala je številne dejavnosti, ki so pri ureditvi objekta našle skupni interes. Novi lastniki Drago Kaučič, Branko Mayr in Peter Vilfan so smelo izkoristili ponujeno priložnost in ustvarili družinski hotel, ki ga bo zaneslji- vo lahko obvladovali. Marjan Velner, ravnatelj Sred- nje gostinske in turistične šole Maribor, je zadovoljen ugotovil, da je novi ptujski hotel še po ne- čem posebnost: prvič v zgodovi- ni te šole in prvič v Sloveniji se je zgodilo, daje prišel lastnik ka- kega turističnega objekta k njim z željo, da mu pomagajo pri zas- novi le-tega. Pri tem je želel mla- de ljudi, ki na novo začenjajo in niso z ničimer obremenjeni. Za šolo je odprtje hotela posebnega pomena, saj imajo učenci v njem praktični pouk. Ivan Tušek, diplomirani arheo- log iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, je na krat- ko predstavil zgodovino petega Mitreja, ki je našel stalno mesto v hotelu, in arheološke raziskave na območju hotela. Peti Mitrej so našli leta 1987 med Peršonovo ulico in Domom učencev v Ra- belčji vasi — zahod. Hotel Mitra si je zadal nalogo, da bo neprestano skrbel za kul- turno ponudbo. Njegovi zvesti gostje bodo tudi številni slikarji. Žvenket stekla ob odprtju je naznanil dobro poslovanje. Prvi vtis o novem turističnem objektu je več kot dober, kakovost, ki jo je zaslediti na vsakem koraku, pa je naložba, ki se bo zagotovo obrestovala. MG DRVA IN KURILNO OUE TAKOJ, ZA PREMOG ČAKANJE ŠTIRINAJST DNI; Kako se bomo greli to zimo Na Lesu v F*tuju so nam povedali, da imajo v zalogi dovolj drv in jih je mogoče dobiti takoj. Za premog je treba čakati do štirinajst dni, zlasti za tistega iz južnih premogovnikov. Občasno imajo tudi visoko- kalorične premoge iz tujine. Zaenkrat pri dobavi ni zastojev in še sle- dijo povpraševanju, ki je letos večje kot v enakem času lani, saj se, kot kaže, mnogi odločajo spet za premog, ker naj bi bilo olje dražje. V ptujskem Petrolovem skladišču so nam zagotovili, daje kurilnega olja dovolj in ga sproti vozijo strankam. Pričakovati pa je, da se bo njego- va cena v kratkem dvignila. NaV TUJI KUPCI PREVIDNEJŠI PRI SKLEPANJU POGODB Z NAŠIMI PODJETJI Majšperško blago in volna na tujih trgih TRAJMH POGODB S TLJINO NI • V IVI ZMOCUIVOSTI 100-ODSlOTNO ZASKDKNK • 90 ODSTOTKOV IZDELKOV IZVAŽAJO • V CENI PROIZVODA 13 ODSTOIKOV ZA OBRESTI • VEČ SODELOVANJA S KONEEKCIONARJI IN MANJ S TR(;OVCI Tovarna volnenih izdelkov v Majšperku trenutno izvaža kar 90 odstotkov svoje proizvodnje. Vendar s tujimi kupci nimajo trajnejših pogodb, saj so ti zaradi znanih razmer pri nas postali ze- lo previdni pri sklepanju po- godb. Poleg tega pa v tujini še vedno velja, da je Jugoslavija ti- sta, s katero sodelujejo, kar po- meni, da če je Tovarna volnenih izdelkov doslej izvažala prek Centrotekstila, lahko tudi zdaj izvaža prek njega, kljub temu da jugoslovanskega trga ni več. Za- to menijo v tovarni, da bo pri- znanje Slovenije tudi na tem po- dročju prineslo kakovostne spre- membe v poslovanju s tujino. O trenutnem stanju pravi di- rektor Tovarne volnenih izdel- kov Boris Urbančič: »Če govori- mo o financah, moram reči, daje situacija še naprej kritična in bo potrebno narediti nekatere pose- ge, da bi stanje lahko sanirali, predvsem na področju virov sredstev. Kar pa zadeva prodajo in plasiranje našega proizvodne- ga programa, smo veliko bolj op- timistični, saj smo se po razpadu jugoslovanskega trga morali pre- usmeriti v izvoz. Imeli smo teža- ve, ta proces je traj-il več kot pol leta. Danes lahko z zadovolj- stvom ugotavljamo, da smo uspeli tkanine prodati v Kanado, Nemčijo, nekaj tudi na domači trg, v Slovenijo, in to predvsem konfekcionarjem. Volno za plete- nje izvažamo v Nemčijo, Franci- jo in Italijo, nekaj pa bodo pro- dajali tudi naši akviziterji. Pri nabavi so zaradi pomanj- kanja deviz težave. Bolj ali manj uspešno jih rešujemo s svojimi tujimi partnerji, prek katerih tudi uvažamo surovine, vendar je tu cela vrsta težav zaradi papirjev pri takem uvozu, ki ni normalen. Normalno bi bilo, da bi surovine uvažali tako, da bi banke plače- vale v tujino.« Glede na proizvodni program in trg zanj imajo v tovarni kapa- citete 100-odstotno zasedene, kar pomeni, da niso odpustili nobe- nega delavca, pa tudi na čakanju trenutno ni nobenega. Za nekaj delavcev so dokupili leta (do pet let), razmišljajo pa zdaj še o tretji izmeni. Vendar jim to zagotavlja le tekoče poslovanje, brez aku- mulacije. V strukturi cene na enoto proizvoda gre kar 13 od- stotkov za obresti, kar pomeni, da je dinar, s katerim financirajo proizvodnjo, predrag, to pa jim onemogoča konkurenčnost na tujih trgih. Tovarna volnenih izdelkov že dalj časa sodeluje s Centrom za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju. To jim omo- goča različne konzultacije, kot na primer z znanim harvardskim profesorjem dr. Dereckom Abel- lom. Ta ima zdaj tudi skupino, ki študira management, in redno obiskujejo Tovarno volnenih iz- delkov. Dela na programih po- slovnega procesa tovarne in ti vzporedni programi ter analize so tovarni v veliko pomoč. Poslovanje, ki jim ga razmere zdaj vsiljujejo, je poslovanje za golo preživetje. Plače običajno kasnijo za nekaj dni, povprečni osebni dohodek je 6.200 dinar- jev, regresa še niso izplačali, aku- mulacije ni. Da bi lahko bili ma- lo bolj optimistični, do konca le- ta pričakujejo od republiške vla- de, da bo končno le naredila ne- kaj za lažje poslovanje, to pa je po besedah direktorja Borisa Ur- bančiča: »Cenejši dinar za izvoz- nike, večje izvozne stimulacije, lažje nabavljanje surovin, obra- čunavanje deviz, ki jih zasluži- mo, po borzni vrednosti, oprosti- tev nekaterih davkov, vsaj v za- četku . . .« NaV GOSPODARSTVO PTUJSKE OBČINE Samo še boj za preživetje v prvih šestih mesecih letoš- njega leta se je industrijska pro- izvodnja v ptujski občini še na- prej zmanjševala. V primerjavi z lanskim letom v januarju za 8,7, aprila za 5,7, mam 7,5 in v juniju za 5,4 odstotke. Ce k temu doda- mo še manjši izvoz in v povpreč- ju za 28 odstotkov manjši priliv iz drugih jugoslovanskih repu- blik, je razumljivo, da so izgube velike in je gospodarjenje samo še boj za preživetje. Trenutno je vrednost blokad v občini 312 mi- lijonov dinarjev. Izgube ima po polletnih rezultatih 28 podjetij — osem družbenih in 20 zaseb- nih, vendar imajo zasebniki le 0,3 odstotke izgub. Letos je v ob- čini 1.200 več iskalcev zaposlitve. Konec junija jih je bilo brez dela 3.611. V podjetjih, ki imajo blo- kirane žiro račune, je zaposlenih 5.852 delavcev, kar je več kot 45 odstotkov vseh zaposlenih v ob- čini. Ce je zdravstvo družbena dejavnost, pri kateri smo izgub zadnja leta vajeni, pa se zdaj po- javlja med negospodarskimi or- ganizacijami z blokiranimi žiro računi tudi šolstvo. Četudi občinska vlada gradi precej na zasebni iniciativi, je treba ugotoviti, da ta še dolgo ne bo reševala gospodarstva. V pr- vih šestih mesecih je delež zaseb- nih podjetij v celotnem prihodku le 6, odstotkov, in če dodamo, da je od 244, kolikor je po zadnjih podatkih zasebnih podjetij, kar dvajset poslovalo z izgubo, veli- ko pa je takih, ki še naprej osta- jajo zgolj na papirju, je jasno, da to zaenkrat ni pravi naslov za razcvet ptujskega gospodarstva, pa četudi jim nekateri pripisuje- jo, da gredo izgube zasebnih podjetij oziroma gospodarjenje brez dobička na račun dobrih ra- čunovodij. Da ni pričakovati boljših ča- sov, govori tudi podatek o skromnem investiranju. Eviden- tiranih je 13 investicij, zdaj se gradi šest novih objektov v pred- računski vrednosti 3,5 milijonov dinarjev, vendar med temi objek- ti ni nobenega, ki bi bil rezultat nekih strateških razvojnih pro- gramov. V prvih šestih mesecih je bil povprečni slovenski osebni do- hodek 7.596, v ptujski občini pa 7.324 dinarjev. Vendar je skoraj polovica zaposlenih odvisna gle- de na blokade na zajamčeni osebni dohodek. Tudi ni mogoče govoriti, da bi podjetja prilagaja- la podatke o poslovanju zaradi dviga plač. Kljub temu je izguba na delavca v ptujski občini tri- krat večja kot drugod v Sloveniji. Nobenega zagotovila ni, da bi lahko bili rezultati do konca leta kaj bolj optimistični, saj je kroni- čno pomanjkanje kapitala in mnogokje tudi realnih razvojnih programov cokla, ki ji ni videti konca, saj v kratkem tudi ni pri- čakovati kakšnih dolgoročnih posojil. NaV Agata čaka na princa Agro Lenart je v letih, ko je bilo za nerazvite dele Slovenije mo- goče dobiti ugodne kredite ali nepovratna sredstva, pričel graditi nov hotel. Izbrali so Črni les, hotel pa naj bi se imenoval Agata — po de- kletu iz Štraleka, ki jo je, po legendi, dala umoriti mati hrastovškega Friderika Herbersteina. Denarja je Agru lani zmanjkalo, pa tudi obre- menitve kreditov so postale neznosne, zato je objekt prodal Splošne- mu gradbenemu podjetju Grosuplje. To je objekt skoraj dokončalo, manjkata le še notranja oprema in urejeno okolje. SGP Grosuplje je prejšnji teden objavilo razpis za prodajo objekta. Morebitni kupec bi moral za 4 tisoč kvadratnih metrov plačati 63 milijonov dinarjev. ^.--^______________,___._er 1991 POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3 Miian Kučan govori na otvoritveni slovesnosti. Na obisku v paviljonu ptujske Obrtne zbornice. NA CEUSKENI SEJM" Z obrtjo nad gospodarske težave? v Celju so 13. septembra odprli 24. mednarodni obrtni sejem, na katerem sodeluje okrog 1320 razstavljavcev. Odprl ga je Milan Kučan, predsednik Predsedstva Republike Slovenije. Čestital je organizatorjvm. da so kljub težkim in nenavadnim razmeram pripravili letošnji sejem in opravili vse druge z obrtjo oziroma drobnim gospodarstvom povezane dejavnosti. V nadaljevanju je povedal: »Osvobojeni pritiska, intere- sov in volje drugih si zdaj mora- mo sami oblikovati svoj pravni in gospodarski sistem. Zgleduj- mo se zato lahko kot samostojna država tam, kjer mislimo, da se je zgledovati vredno, spodbujeni z željo, da si skrajšamo napore na svojem potovanju v Evropo in pri tem ustvarimo čimbolj po- litično in socialno homogeno in trdno družbo, sposobno za spo- pad z izzivi naše evropeizacije. Nas je tako hotenje vodilo pri pripravljanju in sprejemanju lastninske zakonodaje, ki bo morda bolj kot sama politična prizadevanja za mednarodno priznanje vplivala na prihodnost in obstoj Slovencev? Nam je po vsem, kar smo prestali in nas je Viktor Brezar je obiskal livarja Mirka Donaja. zadrževalo v razvoju, res potreb- na nova revolucija, nove usodne delitve, nova odrekanja učinko- vitemu gospodarskemu sistemu, ki bi temelji! ne le na lastnini, ampak predvsem na učinkovitem in sodobnem upravljanju z njo? Nejevoljna aroganca, posmeh domačim znanstvenikom in pri- krivanje lastnih argumentov z nastopi profesorja svetovnega imena, nekritično prenašanje tu- jih izkušenj v Slovenijo in near- gumentirano obtoževanje direk- torjev, ki so dolga leta v izredno težkih razmerah skrbeli za mor- da skromen, a zanesljiv kruh de- set tistočim slovenskih delavcev, in končno diskvalifikacija tistih, ki imajo drugačne argumente, z lažnivci, kar je vsekakor prese- netljivo neprijetna novost na po- volilni slovenski politični sceni, ne bodo nadomestili trdega dela, potrebnega, da rešimo probleme lastninjenja na poli v uspešno in z Evropo primerljivo gospodar- stvo. Potrebno se bo sprijazniti s tem, da imajo državljani pravico vprašati za argumente glede odločitev, ki bodo bistveno vpli- vale na njihov položaj, socialno varnost in prihodnost. Ljudje, ki predstavljajo oblast, so jim brez nejevolje dolžni odgovoriti z ar- gumenti in jim dajati želena po- jasnila. Takšno je pač v demo- kratični družbi razmerje med oblastjo in državljani. Letošnji celjski mednarodni obrtni sejem ter pobude, še pose- bej Obrtne zbornice, prepričljivo potrjujejo, da imata obrt in drob- no gospodarstvo nepogrešljiv po- men za naš gospodarski, socialni in splošni družbeni razvoj in za naše vključevanje v mednarodne tokove. Prav med obrtniki je treba iskati enega od izvorov slovenske- ga podjetništva, ki se je razvijalo tudi, ko zanj ni bilo ne razumeva- nja in ne podpore. Posebno pozor- nost zaslužjo zato predlogi Obrt- ne zbornice, še posebej tudi zahte- va po posodobitvi obrtne zakono- daje. Obstoječa je do obrti, malih in srednjih podjetij ter do iniciati- ve posameznikov in podjetništva še vedno preveč omejevalna. Za prihodnji razvoj teh dejavnosti bo ključnega pomena, ali bodo uvrš- čene v nastajajoče pravo kapital- skih družb, ki bo prineslo potreb- no sprostitev izbire pravno-orga- nizacijskih oblik in s tem poveza- nega zbiranja potrebnega kapita- la za uveljavitve podjetniške ini- ciative. Spodbujevalen odnos družbe do obrti se bo moral poka- zati tudi skozi ustrezno ureditev položaja in vloge Obrtne zborni- ce, na katero bo v intersu razvoja država morala prenesti del funk- cij, ki si jih je v preteklosti lasti- la.« SLOVENSKI OBRTNIKI NISO ZADOVOUNI Z OBLASTJO Na otvoritveni slovesnosti, ki je letos potekala v dvorani, je v irrienu Obrtne zbornice Slovenije govoril predsednik Miha Grah. Kritično je ocenil dosedanje rav- nanje oblasti do obrti. Takole je povedal: »Slovenski obrtniki ne skriva- mo razočaranja nad tem, kar nam je oblast dala v zadnjem le- tu dni. Od demokratičnih spre- memb in vlade, ki nam je 'ani na istem sejmišču obljubljala vse mogoče, smo namreč pričakovali vse kaj drugega kot to, da bomo v kratkem izgubili še tisto, kar smo si ob pomoči naše obrtne zbornice uspeli izboriti v zadnjih letih prejšnjega režima. A prav to se je zgodilo oziroma grozi, da se bo. Večina zakonov, ki so bili sprejeti ali jih ravno sprejema- mo, je namreč do nas manj prija- zna od prejšnjih. V njih je več omejitev in manj razvojnih spod- bud. V že tako in tako silno ote- ženih gospodarskih in političnih razmerah nas torej nespodbudna zakonodaja še dodatno udarja. Obrtniki ne moremo razumeti, da nam je prejšnja oblast za rein- vestiranje pustila kar 60 odsto- tkov davčne osnove,v drugačnih časih pa lahko za iste namene, torej za posodobitev in šrijenje, vložimo le še 10 odstotkov. Oba odstotka znižanja davčne osnove nista povsem primerljiva, a izra- čun jasno pokaže, da je danes obrti za vlaganje na voljo nekaj- krat manj neobdavčenega denar- ja kot v preteklih letih. Še pred letom dni so obrtniku, ki je zmanjšal obseg svojega po- slovanja (največkrat zaradi obje- ktivnih okoliščin), med letom znižali akontacijo davka. Danes, v neprimerno težjih likvidnost- nih razmerah, ko pravzaprav obrtnikom nihče več ne plačuje računov, te možnosti v zakonu ni. Davčne uprave so pripravlje- ne obrtnikom plačilo davkov le odložiti. Od prvega dne odloga pa jim zaračunavajo oderuške zamudne obresti. Za nakatere obrtnike bi bilo tako najbolje pri priči zapreti delavnico, saj se jim davčni dolg iz dne\ a v dan le po- večuje. Zahtevamo, naj bodo davčne akontacije striktno veza- ne na ustvarjeni prihodek. Obr- tnikom pa je treba na nek način zagotoviti pravočasno plačilo — če drugače ne, pa s spremembo določenega vrstnega reda pla- čil . . .« VIKTOR BREZAR, REPUBLIŠKI MINISTER ZA OBRT: OBTOŽBA JE HUDA... Obrtniki so že prvi dan sejma bili zelo kritični do vlade. Zato smo za kratek razgovor zaprosili republiškega ministra za obrt Viktorja Brezarja. Na vprašanje, kakšne spremembe bo še letos doživela obrtniška zakonodaja, je odgovoril: »Vlada je pripravila osnutek novega obrtnega zakona in zako- na o registraciji zasebnikov. V Zboru združenega dela Skupšči- ne Republike Slovenije je bilo predlagano, da se postopek za sprejem novega obrtnega zakona ustavi, dokler se ne pripravi tudi Zakon o kapitalskih družbah. Mislim pa, da je ob sprejemanju te zakonodaje prišlo do kratkega stika oziroma do tega, da se obrt- na zakonodaja napačno tolmači ali celo, da se ne razume smisel teh sprememb v obrtnem zako- nu. Cilj teh sprememb je omogočiti vsem zasebnikom, da opravljajo obrtno dejavnost. Cilj registracij- skega zakona pa je. da opravljajo gospodarsko dejavnost kot zaseb- niki tudi drugi poklici, ne samo obrtniki. Ustavite\ te zakonodaje v tem trenutku pomeni zadrževanje še zadnje sprostitve omejitev, ki so bile podane s prejšnjo zakonoda- jo. No, jaz sem glede tega opti- mist. Menim, da se bomo z Obrt- no zbornico dogovorili ne glede na to, da trdijo, da je ta zakon za obrt škodljiv. Z novim obrtnim zakonom je natančno opredelje- no, kaj je obrt, kaj je gostinstvo, kaj je trgovina, kaj je prevozni- štvo, kaj so druge dejavnosti. Obrtniki pa mislijo, da so zaradi tega zbornično ogroženi, kar ni res. Zbornična organiziranost je predmet zakona o zbornicah. Če se bomo sporazumeli o teh zadevah, težav ne bi smelo biti.« Ali vlada v zadnajem letu ni ničesar storila za razvoj sloven- ske obrti? »Veste, to je huda obtožba in morda kar malo žaljiva. Za raz- voj obrti smo po našem mnenju naredili zelo veliko. Od lani na letos smo uredili te- meljni problem obrti, to je plače- vanje prometnega davka v repro- dukcijskem ciklusu. Tega davka ni več in to je ena bistvenih reši- tev, vendar tega nihče noče pove- dati. Napadajo nas, ker je vlada lani pripravila novo davčno za- konodajo, ki je ukinila olajšave za reinvestiranje. Ne glede na to, da sem sam član vlade, menim, da bi morali obrtnike za reinve- stiranje oprostiti plačila davka tudi 90, če ne 100-odstolno. Ven- dar je to stvar konsenza, ki ga lahko dosežemo v \ladi.« SEJMI SO POTREBNI ZARADI PRIDOBIVANJA NOVIH KUPCEV IN POVEČANJA PROIZVOir. , i i^tujski obriiuKi m podictniki so se tudi letos množično odzvali Janez Petrovič: »Firma MGM je ena mlajših, vendar jo pozna že dobršen del Slovenije. Z ventili Kessel smo opremili že števil- ne slovenske vodovode.« vabilu organizatorjev. Predsta- vljajo se s pomočjo Obrtne zbor- nice. Obrtne zadruge Panorama in samostojno. Nekatere od njih smo obiskali in jih predstavlja- mo. Mirko Donaj je že trinajst let obrtnik. Njegova livarna barvnih kovin je znana v Sloveniji in tuji- ni. Je eden izmed tistih obrtni- kov, ki je že pred leti spoznal, da Alojz Klaneček: Na sejmu se bomo srečali s številnimi poslovni- mi partnerji. je usmeritev na tuje trge nujna. Danes izvaža več kot 50 odsto- tkov svoje proizvodnje. Njegove izdelke poznajo v Avstriji, Nem- čiji in Ameriki, doma pa so naj- večji odjemalci Klima Celje, Elektrokovina Maribor, Iskra Kranj in nekateri drugi. Na sejem je prišel z eno samo željo: da bi pridobil nove kupce, povečal proizvodnjo in asorti- man. Livarno barvnih kovin po- znajo v zadnjem času tudi kme- tijski proizvajalci, saj se vse bolj uveljavlja tudi s kmetijskim pro- gramom — napajalniki in repo- reznicami. Podobno kot drugi slovenski obrtniki pričakuje, da bo vlada prisluhnila njihovim zahtevam. Zapisane so v brošuri Zahteve slovenske obrti skupščini in vla- di Republike SJovenije. • • • Trika je proizvodno, storitve- no in trgovsko podjetje, ki ima sedež na Ormoški cesti 30 v Ptu- ju. Delati je pričelo letos, specia- liziralo pa se je za proizvodnjo hidravlične dvižne opreme. Ukvarja se tudi s kovinsko pre- delavo. Direktor podjetja Alojz Klane- ček je povedal, da so v Celje po- vabili vse poslovne partnerje, pričakujejo pa tudi, da bodo spoznali nove. Da bi bili na sejmu s svojimi proizvodi kar se da prepričljivi, so izdelali maketo skladišča, s katero prikazujejo celovit tran- sport v nekem skladišču, pri tem pa uporabljajo vse naprave, ki jih sami izdelujejo in ki pomaga- jo pri hitrejšem, lažjem in ekono- mičnejšem transportu. • • • Družba z omejeno odgovornost- jo MGM ima sedež v Dornavi 120. Referent nabave in prodaje Jože Petrovič je povedal, da so firmo ustanovili štirje poslovne- ži, ki imajo podjetje tudi v Diis- seldorfu in Dornavi. Trenutno dosegajo velike uspehe pri zasto- panju in uvažanju izdelkov štirih firm: Stabilusa (plinske vzmeti), Kessla (ventili za kanalizacije), Euroteca (avtomobilski starterji, akumulatorji in generatorji) ter Zibra (kamini na petrolej z elek- trično regulacijo). Družba MGM bo kmalu odpr- la tudi trgovino s tehničnim bla- gom. V PAVILJONU OBRTNE ZBORNICE Ptujski obrtniki se pripravljajo na praznovanje 20-letnice svoje organizacije. Od 26. do 29. sep- tembra bodo v Ptuju pripravili več prireditev in razstavo drob- nega gospodarstva. Na sejmu v Celju so tudi republiško vodstvo seznanili s svojim jubilejem. Ne- kateri člani vlade, med njimi dr. Ludvik Toplak, Viktor Brezar in Ingo Paš so obljubili, da jih bo- do v času praznika obiskali. Predsednik predsedstva Republi- ke Slovenije Milan Kučan je bil zelo presenečen, ko mu je pred- sednik Obrtne zbornice Roman Tomanič povedal, da imamo v ptujski občini že čez 820 obrtni- kov in okrog 300 zasebnih podje- tnikov. Majda Goznik Foto: O M ir. Kosi. 4 - OD TU IN TAM 19. september 1991 - XBDNIK PETER ŠE6UU, EDEN NAJSTAREJŠIH ŠE AKTIVNIH PTUJSKIH OBRTNIKOV Mladenič pri 76 letih Peter Stgula je že 55 let meha- nik in polnih 45 let obrtnik. §e danes ima svojo obratovalnico na Grajeni 15, v kateri se ukvar- jajo z zaščito materiala. Sam v delavnici ne dela, v glavnem nadzoruje posel, sicer pa več ča- sa preživi na kurji farmi. Za poklic mehanika seje Peter Šegula začel učiti leta 1930, po- močniški izpit je naredil pri me- haniku Vajdi leta 1933, šoferski izpit pa dve leti kasneje. Še da- nes je voznik avtomobila in s takšnim stažem se lahko pohvali le redkokdo. Vso pozornost za- služi podatek, da je vsa ta leta zvozil brez karambola. Leta 1938 je bilo ustanovljeno šofersko društvo Volan, Ljubljana. F^eter Šegula je bil ustanovitelj in do leta 1941 tudi blagajnik. Leta Peter Šegula. (Foto: Kosi.) 1937 se je po vrnitvi iz vojske (služil je pri letalstvu) zaposlil pri Francu Sircu. Mojstrski izpit je naredil dve leti kasneje. V letu 1941 se je zaposlil v podjetju Štuag O.T.E. Gradec, ki se je ukvarjalo z gradnjo cest. Gradili so ceste Ptuj —Varaždin —Za- greb in Ptuj —Ormož. Delal je