80. številka.
V Trstu, v sredo 7. oktobra 1891.
„EDINOST"
uhaja dvakrat na taden, nitko srado in loboto ob 1. ari popolndo«
„Edinost" stane:
ta tm leto gl. 6.— ; Uven Ant. 9.— gl. ta polu leta „ 3.—; * « 4.50 „ ta četrt leta „ 1.60; . , 2.25 , PoHamične številk« m dobivajo v pro-dajalnic.ah tobaka v Trsta po * nor,
▼ Oorioi in ▼ AJdovifilnl po « nov. Ha naroči« brat priložene naročnine •• -ipravaiitvo aa osira.
EDINOST
Oglasi in OlaaaUa •• ratun« po 8 not
▼ r»uca v petitu ; za naalove t debelimi črkami ne pla«uje prostor, kolikor bi ga
obaeglo navadnih »rutic. Poilana, javne zahvale, osmrtnice itd. rakune po pogodbi.
Vsi dopiai «e pošiljajo uredniitTu Piazsa Canerma it. 2. V Kako piamo mora biti frankoTano ker nefrankovana *e ne »prt-jemajo. Rokopisi ae n« vračajo.
Naročnino, reklamacije in inaerate pre-jenin npravniitvo Plazza Caeorma St. 2. Odprte reklamacije • o proatn pofttnina.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V .dlanlt j* moii
Vabilo na naročbo.^
Ob začetku zadnjega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Ćasi so resni in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne iti gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v nas krog.
Cena lista je:
za vse leto . gld. 6.— l, za polu leta „ 3.— , : za četrt leta „ 1.60
Uredniltvo in upravniitvo.
Jasen vzgled.
Francosje, naravni zavezniki Slovanov, priili so po dolgotrajnih analisah v njihovem tako privatnem, kakor v poli* tičnem življenji, uprav sedaj do pravega izpoznanja, da je — v edinosti mod. Kajti brez ozira na vladno obliko, pod katero zaseda Francija sedaj jedno prvih mest med državami te zemlje, izpoznavajo vse kategorije političnega mišljenja, da so — Franoozje in v tej misli složni ljubijo vsi eno svojo domovino in se žrtvujejo za njo. Lep dokaz vedno rastočega sporazum ljenja je pač to, da pristopajo republiki poprej najbolj zagrizeni sovražniki njeni in da je baje eelo princ Viktor Napoleon, kot pretendent francoske — krone, ia spoštovanja do republike dal slovo visokoletečim željam svojim in postal republičan.
Prekrasne zmage na političnem polji
PODLISTEK. Zdavnikova skrivnost.
ProBto prevel po Klerothu Rudolf Doleneo.
Bolnik.
V letu 1836. stanoval je zdravnik Monvoisin v I. nadstropji ulice F i 11 i s du Calvaire. Zdravnik je bil na najboljšem glasu i po svojej spretnosti i vaji jako čislana oseba. Ta Eskulapov učenec bil je mož blizu 60. let. Beli njegovi lasje pričali so, da je mož marsikatero noč pre-čul mej knjigami njegove vede. Največe veselje njegovo bilo je baje priučiti se česa ter s tim svetovati, pomagati i koristiti človeštvu. Gotovo pa je, da je že tridesetletni mož osivel, kar mu gotovo ni bilo v nečast, pač pa mu je Častita njegova postava pridobila največo naklonjenost i spoštovanje pri ljudeh. Tudi fizi-jonoinija zdravnikova bila je jako duhovita. Visoko, jasno čelo kazalo je zdav razum i temeljito vednost. Hoja mu je bila mirna; postave je bil srednje. Bil je dobro rejen, kar je pričalo, da le zato skrbi tako za Bvoj život, da Bi dušne svoje moči ohrani jake i čile. V meseci prosinci 1836. blizu osmih zvečer sedi Mo-
in Žive simpatije, katere si je pridobila epublika v vseh merodajnih in trezno NJgaislečih krogih Evrope, vnela je prepričanje v srcih tudi onih veljakov, ki do sedaj sč stališča časti in slavoželjnosti svoje niso milo gledali sedanjega „kralja* svoje domovine — preprepričanje, da se d& dobro vladati po tem ali onem kroju, samo da se dobro vlada.
In misel, ki napolnjuje najbolj ruzumne glave, da je človek, kralj atvarjo-n j a, zmožen najviših in najblaijih idej, ako se mu volja in duh ne omejujeta in ne krati prirojena mu svoboda, rojeva od dne do dne na Francoskem lepše sadove.
Izpoznanje, da je nespametno, na račun domovine gojiti opasni notranji prepir, zadobiva vesoljno veljavo in bliža se ura, ko si bodo formalno najhuji nasprotniki krepko stisnili roke v brambo domovine in svobode.
Ali kaj jih bode pritiralo do izjave tacega pobratimstva P
Dokler je vrel boj mejsebojnega na-sprotstva in metal svoje pene tako gosto in visoko, da je skalil bistri pogled na pravo položje domovine, niso opazili, kako se tajno žariva pogubonosni črv intrige v meso mogočne Francije, da jej namerava izsesati ves mozeg in tako pripraviti jo do skrajne pogube. Čeravno so imeli odprti oboji očesi na dejanje in nehanje svojega smrtnega sovražnika Germana, vender niso zapazili grozno prikritega izpodrivanja njegovega v njihovem lastnem taboru.
Kajti Prusa najnesramniia politika je, delovati z najskrajnejim hinavstvo m in sicer ondi, kjer bi njegovega kovarstva na prosto ok6 nikdo ne zapazil.
Treba je bilo torej po takem nekacega tretjega ali duševnega očesa, s katerim stoprav je bilo moč zapaziti pri-huljenega Bovraga.
Ali ko se je to zgodilo, šinila je Francija kviško, kakor šine zavratno napadeni, ko zavoha skrivališče svojega na-padovalca, — popela se je veličastno na
novoisin v dobro razsvitljenem kabinetu svojem, kjer je vladala največa tišina. Naslanjajo glavo na levo roko čital je z vso pazljivostjo iz knjige, katera je po debelosti svoji pričala, da mora gotovo obse-zati obup hišnih mamio, ali pa zveličanje starih. Zdravnik je bil tako vtopljen v berilo, da ni niti zapazi), da so se vrata kabineta njegovega odprla, ter da ga je morala stara njegova bifiina za rame pri-jemši opozoriti, da se proti njej qzre.
„Kaj je P* vpraša, ne da bi glavo od knjige obrnil.
„ Gospod, ptujec je zunaj ter prosi, da bi mu precej Bledili l" „Kam P*
„Mislim k njegovemu gospodu!" „Kaj je njegovemu gospodu P" „Mislim, da je na smrtni postelji," povzame hišinja Messon prav mirno.
„Neumnica! i ti mi tega precej ne poveš !* reče zdravnik, kvišku skočivši. „Hitro moj plašč !tt
„Dobri moj gospod, pomislite, da je že pozno, primeri se Vem lahko kaka nesreča !*
„Justina ti me počakaš," reče Monvoisin mirno, ne da bi ponižne glasove hišinje Bvoje s kako pazljivostjo poslušal.
mah do nenadne višine in njen krik pri tej priliki zaoril je okoli celega sveta — krik najdene zavesti o smrtni nevarnosti svoji I
Preobrat v mišljenju francoskih krogov, dosedaj obstoječi vladni obliki odločno nasprotnih, bodi tudi nam Slovencem jasen vzgled. Posnemsjmo tudi mi zavedne sinove plemenitega naroda francoskega t Ako je tam čut ljubezni do domovine toli silen, da druzega drugemu približuje razdvojene brate, zakaj ne bi se mi pokorili Bveti zapovedi svetega rodoljubja F !
Dogodki na Francoskem pričajo nam, kako plemenit, kako blag čut je čut ljubezni do svojega rodu : ta čut odgovarja eminentno katoliškim načelom, kajti druži, dočim marsikateri drugi nauk — kojega nam v najnovejšem času na vseh oglih z nekim svetim fanatizmom prepovedujejo — le razdvaja. Mi pa moramo iskati in se držati le 6nega, kar druži, ne pa čnega, kar razdvaja. In zato moramo neprestano netiti plamen svetega rodoljubja.
Že čujemo odgovor onih, ki so jeli v nas dušiti čut rodoljubja in s tem tesno zvezanega ndrodnega ponosa: „Kaj hočete, da zatremo v sebi svoje katoliško prepričanje, nasprotujoče maliku narodnosti, koja poslednja je izrodek poganstva ? Hočete-H, da se odpovemo svojim načelom P"
Načela? Ne gospdda: boj mej nami se ni pričel radi načel — to vam neovr-gljivo dokazuje denašnji naš članek, posnet iz „Novic" — ampak ta boj je sad na jedni strani skoro neverjetne tesnosrč-nosti in jednostranosti, na drugi strani pa osobne ambioije in antipatije. Mnogokate-remu parazitu, ki se je uprav nesramno usiljivostjo obesel za frak takozvane konservativne stranke, so katoliška načela samo krasna dekoraoija, koja naj bi prikrivala prazno in odurno duševno njih notranjost.
Ti paraziti obsojajo čut narodnosti in narodne samozavesti, a mi se temu ne čudimo iz čisto jednostavnega vzroka:
Ko pride v predsobo, kjer ga je ptujec največim hrepenenjem čakal, vpraša ga nezaupnim glasom : „Kam pojdem P"
„V Crussoleko ulico, gospod zdravnik," odgovori ptujec.
Zdavnik i ptujoc stopata nekaj časa, ko prideta čez male stopnice, v ulico FossČ9 du Temple, zavijeta v temno, polno kloakov i Človeškim nogam sploh nevarno ulico C r u b b o 1.
Neznanec hiti, poznalo se je, da mu je pot prav dobro znan ; zdravnik pa je nekaj mrmral, ne vemo pa, je li bilo to mrmranje zadnji stavek iz knjige, katero je moral tako brzo zapustiti i odriniti. Nočemo biti toli radovedni, naj bo že kar hoče; vodnik njegov obstoji konečno pred precej siromašno hišo.
„Na mestu smo, gospod zdravnik !* „Ah !" odgovori Monvoisin ; ta „ah" izgovoril se je tako, da je moral vsako drugo opombo nadomestiti. Ptujec odpre neka železom preprežena vrata in vodi zdravnika po širokem dvorišči do velike, slabo razsvitljene sobe. Gospod Monvoisin znajde se mej množico oseb, koje so vse kakor z enega grla vpilo: „Tu prido vendar zdravnik!*
Monvoisin stopi pred nje, a kak pri-
k e r sami niso nikdar narodno čutili; ker jim je požrtvovalnost za narodno stvar potrata in odviien luksus.
Paraziti ti — videči, da je jelo moj nami vreti ■— polastili so se hlaBtno lepe prilike, da se prav po ceni popn6 kviško ter se otm5 iz globine pozabljivosti, v kateri bi sicer izvestno tičali vse svoje žive dni. Do teh govoriti bilo bi nehvaležno dele, kajti ljudij, kojim ni za stvar, ampak zgolj za njih ljubi „jaz*, ne bi prepričal nikdo, ker se prepričati ne dajo.
Pač pa apelujejemo do onih mož, koji iz zgolj osobne antipatije stoje na strani nasprotnikov narodnega načela, da posuemajo sijajen vzgled sinov plemenitega ndroda francoskega, da zatro v sebi vsa subjektivna čustvovanja — koja so vsikdar pristransk in poguben svetovalec — ter da se prej ko prej vrnejo pod naradno zastavo, kjer je ^prostora dovelj za nas vseh, koje nas je volja sveto služiti s v e ti d o m o v i n i 1 In ako pošteno služimo domovini, služimo tudi B o g u 1
Zopet „Novice"
Člankar tega lista nadaljuje svoja ve-lezanimiva razmotrivanja. V poslednji številki piše:
Z Dolenjskega, 28. sept. 1891.
Ko se je od leta 1848. naprej bolje oživilo naše politično in narodno gibanje, naredile sta se v naši deželi, rekel bi po naravski poti, dve politični stranki; na eni strani so bili slovenski rodoljubi, posvetni in duhovski, na drugi strani Nemci in njih privrženci. Ta iz naših dejanskih in zgodovinskih razmer izvirajoča razdelitev ostala je potem do najnovejšega časa.	,,
Res, da v slovenski stranki tudi v prejšnjih letih ni bilo brez različnih misli. Zlasti od leta 1867. naprej jel s« je v njej pojavljati neki radikalnejši oddalek** tak*
zor, — v kotu bilo je več mož, kateri so koščenimi svojimi rokami držali človek^ kateri jim nepretrgoma grozi, da hoče glavo svojo ob steno, rebra svoja ob tla zdrobiti. Bil je res strašen prizor, videti one strašne podobe, katere spravijo človeka v čuden povsem ganljiv položaj. Vpijoči bolnik, nad tridesetletni mož, čegar pravilne, lepe poteze bile bo še opaziti na potrtem obrazu njegovem. Njegovi gosti, v potu okopani, rujavi lasje krili so bledo ćelo in bele pene hotele so vso silo prodreti skoz trdo zaprti ustnici.
Zdravnik se vstraši pred tem bolnikom.
„Zgodi se li to večkrat P* vpraša na desni Btoječega soseda.
„Ne vem," odgovori vprašanec, „jaz poznam gospoda Justa se le kacih 6 mesecev, odkar je v najem vzel ta atelir."
„Slikar je toraj," reče tiho zdravnik ter hoče roki, kateri je bolnik krčevito stiskal, odpreti. Po velikem trudu posreči se mu tudi vliti nekaj kapljic v osušela usta; obrne se proti neznancu, ki ga je odvedel od doma in ki ni bil nihče drugi kot vratar, rekoč: „Tu ni več pomoči; skrbeti se le mora, da se zabrani, da so mladi mož ne poškoduje, kajti bolečina njegova je neznosna 1"
imenovani „mladi Slovenci". Kranjski de-Wni *bnr je tedaj, tudi ko je ime!« narodna stranka većino, pošiljal poslance v državni zbor na Dunaj. A uspehi tega poslanstva bili so tedaj, kakor »o sedaj, silno Neznatni. Čehi so delali takrat pasivno politiko in njih ravnanje je močno vplivalo na naše slovenske kroge. Mnogoteri mlajših so očitali starejšim neodločnost in še kaj hujšega. Pristopila so zraven še osebna nasprotstva, in prišlo je res do razcepa v staro in mladoslovensko stranko. Ali žalostni nasledki te razdvojitve se se kmalu pokazali. Bilo je vse to le v korist nasprotni nemški stranki, ki je na to mogočno povzdignila svojo glavo in bila zmagovita pri državnih in deželnih volitvah. Nesreča nas je takrat spametovala. Hi smo se zopet združili. A žali Bog, da smo se v novejšem času zopet začeli cepiti; ali zdaj iz vseh drnzih vzrokov. Zdaj ne gre več za boljšo narodno politiko, ampak baje za vero proti brezverstvu. Po tem geslu se je jela snovati in odločevati posebna katoliško-politiška stranka.
Tudi prejšnja leta je naša duhovščina vedno skrbno varovala svoje versko in cerkveno Btališče. Naša narodna stranka je bila v tem ž njo soglasna ter jo je pri vsaki priliki, kakor smo že omenili, po svoji moči podpirala, ter ni znano, da bi se bila duhovščina v tem oziru kedaj pritoževala. Zato je res veliko vprašanje, če je bilo treba snovati si posebno stranko in zlasti posebno k a t o I i š k o • p o 1 i t i š k o društvo; in ker je vsa podoba, da izraža ravno |to društvo v svojem dejanji mišljenje in teženje nove stranke, hočemo si je ratančneje ogledati.
Ali naprej že slišimo odgovor: To društvo je vsakemu katoliškemu '.Slovencu pristopno. Naj VBi od narodne stranke pristopijo, pa smo spet vsi Bkupaj.
Res, niti ime, niti pravila niso temu zadržek; pač pa duh, ki sedaj društvo navdaja. Ta duh ni skupnosti ugoden, ter se bojimo, da je snovanje in dosedanje delovanje društvu pregloboko vtisnilo strankarski pečat.
Sploh pri nas na Kranjskem za na-pravljanje kacega političnega društva ni bilo nobene silne potrebe. Mi imamo ve-Čino v deželnem zboru, imamo svoj narodni klub in od njega postavljeni zvrševalni odbor. To so legslni organi za narodno politiko, zlasti kadar je treba pripravljati ali voditi volitve za deželni ali državni zbor, ali rešiti kako drugo, za bašo deželo važno vprašanje. Sioer so res pred red leti naši rodoljubi sestavili pravila za slovensko-politiško društvo, katera je vlada tudi odobrila. Ali ker se potreba takega
.Kaj pa mu je prav za prav P1* vtakne se vmes neka gospa, katera je bila tudi aavzoća.
„Božjast!" bil je zdravnikov odgovor.
Pri tej izjavi zbeže gospe, katere so prihitele bolniku pomoči; kmalu vladala je grobna tišina, kjer je bilo nedavno še strašno vpitje. Še le po dveh urah, kateri je prebil zdravnik na strani bolnikovi, se ta zavć in prestrašen zavpije:	(
„Kaj se mi je zgodilo P"
„Nič 1" odgovori Monvoisin. „Bilo Vam je slabo in klicali so mene na pomoč."
„O! vem! vem! vedno in vedno ta strašanska bolezen I" zakliče bridko bolnik ter pade onemogel oa tla.
Prenesli so ga na posteljo, zdravnik mu napiše nekaj pomirujočih i okrep-čevalnih zdravil ter se napoti proti svojemu stanovanju. Ura bila je jednajst, ko potrka na svojega Btanovanja vrata.
„Oh ! Hvala Bogu, da ste prišli, ljubi moj gospod I * zakliče še vsa prestrašena hišina Justina. V tacih skrbeh sem bila, kajti mučile so me strašne sanje, da so Vas oropali.
„Ubogi mladi mož !" šepetaje stopal je zdravnik, hišinje svoje ne pogledavši i sanjarij njenih ne poslušavši, v svoj kabinet.
(Dalje prih.)
društva ni čutila, ležala so pravila dalj časa nerabljena. Nenadoma na« je bil pa pred zadnjimi deželnozborskimi volitvami g. dr. Vošnjak sklical na ustanovni zbor tega društva. Zbralo se nas je bilo obilno število duhovnih in posvetnih narodnjakov. Tedaj so duhovni gospodje pred vsem drugim zahtevali, naj se pravila tako dopolnijo, da se tudi versko stališče poudari, da bo tudi njim mogoče brez pomisleka pristopiti. Posvetni smo jim odgovorili: Nate bel list, napišite sami nanj, kar želite, samo da bomo skupaj delali. Proti temu ni bilo nobenega ugovora. Nato smo hoteli tudi odbor tako izvoliti, da bi bil duhovnim in posvetnim povšeči. Dogovarjali smo se mnogo, pa do soglasja nismo mogli priti. Lahko bi bili odbor izvolili z večino glasov. Tega pa nismo storili, ker nismo hoteli nikogar s posiljevanjem odbijati in smo si mislili, bolje nič, kakor nesloga. Odložili smo volitev, z besedo za 14 dni, v mislih pa, ker se nam tudi nikamor mudilo ni, za nedoločen čas.
Ali Bnovalci katoliško-poj-1 i t i § k e g a društva niso bili tako natančni. Za ustanovni zbor odlični narodnjaki, celo Ljubljanski, niso prejeli nobenega vabila. Odbor se je izvolil brez ozira na drugo stranko.
Tako je bilo to društvo precej po svojem postanku jednostransko. Še bolj pa kaže jednostranost njegovo dosedanje delovanje, iz katerega je vidno, da se dejansko in odločno ravna po ne-r e s n i č n e m' g e s 1 u, da je pri nas na Kranjskem vera v nevarnosti. V tem smislu je začelo svoje agitacije pii državnih in potem spet pri Ljublanskih mestnih volitvah, in to s tolikim ognjem, daje hotelo izkušene, zaslužne, v vsakem oziru poštene narodnjake Izpodriniti z novimi možmi, ki za vero niso boljši, za druge reči pa mnogi očitno sla-bejši. Koliko razburjenosti, koliko pravične jeze je provzročilo to ravnanje, ni treba tukaj raskladati. Vsem nam je še v živem spominu. Ob enem ae je pa društvo pri tem pokazalo v tako n e v a b 1 j i v i svetlobi, da ni misliti, da bi se pod njegovo sedanjo zastavo kdaj spet začelo skupno narodno delo. Nasprotno. Tega društva ravnanje je še le dosedanjo narodno Btranko popolnoma in dejansko razklalo v dva politična tabora, ki oi napovedujeta za prihodnjost vojsko brez vsega prizanašanja. Narodna disciplina pa pojdi z Bogom! O nasledkih tacega položaja drugi pot.
Vera in narodnost.
IV.
Kdor Bvojemu bližnjemu zanikajoč Boga jemlje vero v istega, vsipa mu v •rce zmešnjavo in nemir. Ni nevarna naša vednost, pač pa je škodljiva nevednost. Politični bogotajec po tej premisi dosledno zlorabi ljudstvo ter mu vzbuja razne strasti ; vzbudivši te, ni čuda, ako jim potiska v roko sulico in samokres, kadar so blizu zdvojenosti, nastale vsled prevelicega uživanja Bvobode v strastih. —
Kdor hoče vspešno pobijati kako vero, ali zanikati njen vpliv na človeško srce, treba je, da je dotičnik sam boljši nego bi bil, ako bi se ravnal po navodih pobijane vere.
Isto bi mi trdili ne samo o veri ampak tudi o slovstvu, društvih in druzih narodnih ustanovah. Od kar je znani goriški bogoslovni doktor nastopil opolzlo politiško pot, skupila se je okrog njega njemu več ali uaanj slična peščica gorečnežev, kojih namen je: pokončati dosedanji upljiv „liberalcev" v slovstvu, narodnih društvih in ustanovah ter iste preustrojiti tako, da bodo povsem odgovarjali njihovim tesnim načelom. Vsa njih reorganizacija obstoji v pobijanju liberalizma in centralizma. Prvi naj bi se pobil liberalizem in se narodi prerodili na katoliški podlagi.
Po nafiih mislih bflo bi bolje in jako želeti, da se ljudstva v Avstriji res trdnejše oklenejo sv. katoliške vere, pri tem se pa navdahnejo n pravimi liberalnimi načeli. Kot dobri katoličani ne bodo poznali krivic, ampak privoščili bodo iz prca uživanje enakopravnosti vsem narodom; liberalna načela jih bodo pa vodila na potu napredka v vedi in znanosti. Smešno se pa nam vidi prizadevanje MahniČovo, da podpre svoje težnje za pokrajinsko avtonomijo, kojo podpira očito samo iz razloga, da na prazno frazo opre svoja napačna konservativna načela rekoč, da „program narodnostne avtonomije nima zgodovinske podlage!"
Mi smo pa prepričani, da se dr. Mah-nič in njegova slavna družba izvršenju narodne avtonomije protivi zato, ker to idejo zagovarja „Slovanski Svet" in drogi slovenski listi, ki so na slabem glasu vsled 8VOjega „liberalstva". Ker pa Mahničevi somišljeniki vsakemu, ki se drzne ziniti o verskih stvareh, pokažejo koj pred nos znani Preširnov rek: „Le čevlje sodi naj kopitar" — stavimo mu ga i mi gledć politiško-posvetnih stvari na Slovenskem. Naj bi toraj ta gospoda ostajala na svojem cerkvenem polju ter se ne spuščala v enake, povsem narodno-posvetne stvari. Ni čuda, da čenčajoč o takih, njim — to je dr. Mahnič sam priznal — neumljivih stvareh, prihajajo do zlobnih in ovadušnih posledic kakor ta: „Liberalci slovenski namerjajo, medseboj ločene narodnostne skupine naj bi kot zrelo, od skupnega'debla odpadlo ja-belko pripale zunanjim sovražnikom, kateri obkoljajo Avstrijo od vseh strani." (R. Kat. str. 92).	< '
Gospod Mahnič ve morda, da je s tem večino slovenskega naroda, namreč obe, ki so prepričani o uspešnosti in koristi narodne avtonomije — in teh je veČina! — zatožil— veleizdaj-stvaP Vsakdo bode vsaj njegove besede tako razumel. Najlepše pa se mu zahvalijo slovensko-hrvatski poslanci, ki so minolo leto podpisali skupni slovenski program, v kojem je izrečena tudi želja po narodnostni avtonomiji, kajti pokrajinska, katero M. zagovarja, pokazala se je neuspešno in izvršitvi slovenskih narodnih pravic škodljivo.
PraŠamo svoje čestite čitatelje, ali se ne pravi to trmasto zagovarjati škodljiva načela ter ovajati slovenske rodoljube največjega državnega greha — vele-izdajstva P — Rekli smo zgoraj, da, kdor hoče kaj reorganizovati, mora se čutiti boljšega nego so oni, kojim nameruje svoja načela usiliti; enako mora biti tudi stvar, kojo nasvetuje, boljša. Videli smo pa, da je uprav jalovo in neumestno delo pobijati neškodljiv liberalizem in nespametno bi bilo na njega mesto postavljati strogi konservatizem. Ideja narodnostne avtonomije bila bi za nas edino rešljiva v narodnem obziru, dočim nam je opasna pokrajinska avtonomija: ali vendar dr. Mahnič in njega somišljeniki v svojej maniji po reorganizovanji zavrača prvo, boljšo, in priporoča drugo, slabšo. O Mahni-čevih mislih, kako bi se morala preustrojiti vsa druga narodna društva, niti ne govorimo, ker niso omembe vredno.
Kak vtis morejo pač narediti vsi ti neokretni nasveti in nečuveni napadi na posvetno inteligenco mej katoliškim slovenskim ljudstvom, ki, predno kaj sprejme za resnico, premisli in preudari, je-li je tudi res resnica! — Ti vtisi kažejo se v občni razburjenosti in v obeh nasprotnih si strankah, v katere so dr. M. in drugi slovenski narod razdvojili. Večina obžaluje nemili spor; večina je še vedno na strani razupitih „liberalcev". Kdo bode žel, ako se prepir tako neprevidno seje P V narodnem obziru izvestno Nemec in Lah, v verskem obziru pa bodo trpela sv. Cerkev.
Otroško zovemo početje : iskati svobode, ti zajedno zavračati vernki čut. Voltaire sam je trdil, da sta vera in svoboda dve največji človeški svojstvi. Prava državljanska
svoboda ima za podlago ~ verski princip, koji je opora filozofiji in politiki misli in djanj človeških ter je podlaga človeški izobraženosti. Ali duševna prostost Človeška privedla je človeka do spoznanja, da sta srce in pamet človeka nezmožna sama na sebi in da je, kakor trdi sv. Avguštin, Človeško srce v življenju nemirno in ne-pokojno, dokler ne najde pokoja pri Stvarniku. —
Verska mlačnoat ima kot posledico mlačnost proti nravnemu zakonu: mlač-neža vodita nagon in osebna korist. Narod svoboden, ako je versko mlačen, zgubi svobodo ; ako je podjarmljen, pade se nižje v robstvo in narodno zamre: izgled vam bodi Francoska v minolem stoletju.
In če narod po krivdi svojih vero-učiteljev in pactirjev pade v mlačnost P
7 njiohil ■ ... '.inhj;\ • t-k dO
Politični pregled.
Notranja dežsls.
Danes nam je še omenjati cesar-jevega potovanja na češko, kajti dogodki ob tem potovanji so jako poučni in značilni. Znano je, kako uzorno in brez vsakoršne disonanoe so se izvršili slavnostni dnevi v Pragi: tu prevladujoči češki živelj vel se je vzgledno in toli taktno, da je tudi nemški živelj prišel do popolne veljave — seveda v toliki meri, kolikor ga v istini je. Drugače so se veli tevtoni v Libercah : ti so na uprav brutalen način v ozadje potiskali češki živelj, da: celo nedolžne ženske ao insultovali. Pred obličjem cesaijevem napadali so nemški turnarji češka delavce in celo ob tla metali. Cesar sam je opetovano opazil te grde čine in je napadovalcem s prstom žugal. Kaj Daj si. mislimo o nemški kulturi, ako je tako početje res sad te kulture f! In potem pa še obrekujejo narod češki, da je netoleranten in nestrpen 1 —■ Gled<S železniškega atentata poleg Liberce nam je javiti, da slodejcev do sedaj še niso našli. Cesarski namestnik češki izdal je razglas, po katerem se dovoljuje nagrada 10.000 gld. istemu, kdor bi ovadil storitelja lopovščine pri Eosenthalu. Kdor bi podal podatke, ki bi pripomogli najti storiteljft, dobi 1000 gld. nagrade.
Na tihem in po administrativni poti osnovali so na češkem vseučilišči teologiŠko fakulteto. S tem je dovršena razdelitev starega praškega učilišča v samostojno češko in nemško vseučilišče.
V M e 1 k u odkrili so dne 4. oktobra novi spomenik "v letu 1805 padlim ruskim vojakom. PoSlaniški svetnik Kantakuzene zahvalil se je občini na skrbi za ta ruski grob. Vojaški attachć Zujev zahvalil se je v imenu ruske vojske zastopnikom avstro-ogerske armade, koji so se udeležili slavnosti. Generalni major Beok je odgovoril, da avstro-ogerska vojska goji najprisrČnejše tovariška čutstva do zaveznikov z leta 1805. Pri Blovesnem obedu nazdravil je Kantakuzene avstrijskemu cesarju, opat Kari pa ruskemu caru.
Predsednik poslanki zbornici dr. S m o 1 k a prispe ta teden na Dunaj, da prevzame vodstvo predsedniških poslov. Posamični klubi zborujejo daneB in jutri, da se posvetujejo glede pospeševanja proračunske debate.
Katoliško društvo za Gorenje Avstrijsko zborovalo je nedavno v UIrichsbergu ter je sklenilo nastopno resolucijo : „Gospodu državnemu in deželnemu poslancu dru. Alfredu Ebenhochu izrekamo svoje zaupanje in svojo zahvalo. To zaupanje velja tudi vsem konservativnim poslancem domovine naše. Mi smatramo združitev vseh konservativnih in avtonomistiških poslancev v „klubu konservativcev" za toliko Časa kot potrebno, dokler odnošaji no dovole združenja katoliško mislečih poslancev vseh dežel in vseh jezikov. Ne dvomimo, da ne bi naši poslanci zopet in zopet zahtevali konfesi-jonalne šole in 6 letne šolske dolžnosti.
Istotaku smo uverjeai, da bodo neprestane delovali na to, da se tudi v materljalnem pogledu zmanjšajo javna bremena.
Ogerski državni zbor zapričel je dne 3. oktobra svoje delovanje.
Vnanje države.
V	Rimu vršile »o se te dni silne demonstracije, kojim je bil baje vzrok ta, da so nekateri francoski romarji v „pan-theonu* žalili spomin pokojnega kralja italijanskega Viktorja Emanuela.
Dne 4. oktobra bilo je v Rimn pod predsedstvom Monoti Garibaldija neko zborovanje raznih društev, pri katerem so vsprejeli dnevni red, da se odpravi član 1. ustave, po katerem je katolicizem državna religija.
V	N i z z i odkrili so spomenik G a-r i b a 1 d i j u.
Pri pogrebu samomorilca Đ o u 1 a n-gerja dogodili so se nemiri in se je občinstvo spoprijelo s policijo.
Kralj Virtemberški umrl je včeraj ob 6. uri 55 minut zjutraj.
Carska obitelj ruska in grška kraljeva obitelj odpotovali sta na Dansko. Na carskem dvoru ruskem ne prirede letos nikakih plesov, in se dotične svote porabijo za reveže, ki trpe po letošnji slabi letini.
Različne vesti.
Imendan Njeg. Veličanstva. Povodom imendne Njeg. Veličanstva bila je v nedeljo v prvostolni oerkvi slovesna služba božja, katero je daroval stolni proŠt dr. Sust, zahvalno pesem pa je zapel pre-vzvišeni škof dr. Glavina. Pri službi božji so bili prisotni namestnik Rinaldini, kontre-admiral Bucbta, predsednik deželnemu so-diftču Mozetič in načelniki drugih uradov.
Iz Sežane se nam piše: Včeraj se je tukaj najviši Imendan Njih Veličanstva presvitlega cesarja slovesno praznoval. Pri-trkovanje zvonov in moinarjev streljanja oznanjevalo je ob zori patrijotični praznik. Raz hiše plapolale so zastave narodne, cesarske in avstrijske. Ob 10. uri predp. bral je slovesno sv. mašo velečestiti gospod župnik z asistenco dveh duhovnikov, pri kateri so prisustvovali vsi o. kr. uradniki, županstvo in Šolska mladina z učiteljstvom, mnogo dam od društva rudečega križa ter prav veliko naroda. Opoludne bil je pri g. županu R. Mahorčič-u v privatnem stanovanji slavnostni obed, pri kojem so bili razun duhovščine vsi od g. župana povabljeni občinski starejdine navzoči. G. župan nazdravil je trikratnim živio na Njih Veličanstvo, kar so zbrani gostje z veliko navdušenostjo vsprejeli. Občina Sežanska skaže res pri vsaki priložnosti neomahljivo zvestobo in udanost do svojega vzvišenega vladarja.
Represalije? V nedeljo, to je imendan
Njeg. Veličanstva našega cesarja, položili so dosedaj se nepoznani junaki petardo v vežo škofijske palače. Do eksplozije ni prišlo, ker je vratar petardo pravočasno zapazil. Da se je to zgodilo uprav tega dne, se nikakor ne čudimo, kajti slavna iredenta se kaj rada tacimi čini spominja za cesarsko našo rodbino pomembnih dni, ali čudno se nam pa vidi, da so petardo položili uprav v škofijsko palačo. So se-li morda s tem zapričele represalije — obećane po nekaterih italijanskih listih — v zadevi slovenske prepovedi pri sv. Antonu staremu P! — Za danes ne rečemo druzega, nego : videant consulus !
Kandidat italijanske stranke za pred-stoječo državnozborsko volitev v zapadnem delu Istro je, kakor smo že javili v poslednji številki, Benedetto de Marohesi P o I e s i n i. „L' Istria* napisala mu je popotnico v volilni boj. V tem priporočilu stoji na prvem mestu kot glavno svojstvo faktum, da je g. Marohesi Polesini mlad mož. In tudi skromen je ta itali-lijanski kandidat, da se človeku kar omili: še le vsestranskim iskrenim prošnjam udal
se je iu vsprejel kandidaturo. Seveda zadubi ta „skromnost* vse druge lice, ako pobližje motrimo šanse za gospoda Ver-gottinija naslednika : blamaža visi nekako v zraku; — blamuje se pa ne nikdo rad, in gospod Polesini menda tudi ne. Gospod Polesini je tudi član — tako deklamuje vrla tL' Istria" — staroslavne družine isterske ; žal, da v tej lastnosti ne tiči nikako poroštvo za vspešno izvrševanje dr-žavnozborskega mandata! „LT Istrie" nadi, „che egli sapra continuare le gloriose tra-dizioni della aua časa e dei suoi proavi", moramo pripomniti, da tradicije g. Pollesinija rodbine niso identične s koristmi cele provincije in da gospoda volilci pričakujejo in zahtevajo, da njihov poslanec pospešuje moralne in materijalne koristi vsega prebivalstva, nikakor pa jim ne zadošča, da goji samo Hstaroslavne" tradicije „della Bua časa e dei suoi proavi". Verojetnosti pričakovanja, izraženega po poreškem listu: da se namreč tej kandidaturi pridružijo vsi volilci in da bi bila ta kandidatura na srečo vseh — katere narodnosti in katerega razreda koli — nočemo pobližje premotrivati, a to vemo, da bodo vspehi volitve na sijajen način demonstrovali, da je bila nada ta — pr esangvinična.
„L' Istria" blagolzvolila je se1 malo pošaliti. Popotnica gospodu Benedettu dei Marohesi Polesiniju na strmo pot drŽavno-zborske kandidature, prijavljena na čelu poslednje številke toga poreskega lista, ni zadoščalo, ampak trudoljubivo uredništvo posvetilo je dopolnilni volitvi v državni zbor še drug poseben Članek, v katerem,
V	podporo kandidature gosp. Polesinija, pravi, da treba v dunajski parlament poslati moža, dobrodušnega in tolerantnega do vseh narodnosti. O Spiegelberg! — Najprvo bi slavno „L* Istrio" prosili pojasnila, kako si ona tolmači toleranco do vseh n&rodnosti P! Mi, kar nas je toli nesrečnih, da smo ae porodili kot člani „inferijorne rase*, si toleranco tolmačimo tako, da vsi ljudje na svetu, bogati in ubogi, uživajo jednake pravice in da nijeden nšrod — in bodi si, da se opira na večtisočletno „dvito colturo" — ni predestinovan v to, da bi brezuvetno in svojevoljno gospodoval kakemu drugemu narodu, koji se je — ne po svoji krivdi — nekoliko pozneje jel zavedati svoje cene. Taki bi bili torej naši nazori o toleranci mej narodi. Ker pa nas „L' Istria*, odnosno stranka, kojo ta list zastopa, neizprosno preganja, ker zagovarjamo taka načela, moramo pač misliti, da imajo nasprotna gospdda povsem drugačne nazore o toleranci: našim nazorom do cela protivne. Ako si «1/ Istria" toleranco tako-le tolmači: „Ti lčži doli, potem pa Btopim jaz na tilnik tvoj, da se ganiti ne boš mogel in da bode mir mej nama!" — potem seveda je slavna nasprotna gosp6da prav zares tolerantna. Ali mi se prav lepo zahvaljujemo na taki toleranci, ki je intoleranci in skrajni nestrpnosti tako podobna kakor jajce jajcu. Za nas je gosp. Polesini bomo novus, kajti po javnem političnem pozorisči do sedaj Še ni meril korakov. Gledć osobnih lastnosti ne vemo o njem ničesar ' dobrega in ničesar slabega in te nas tudi ne brigajo; toda to je gotovo, da kot državni poslanec, voljen in priporočan po nasprotni nam stranki istorski, ne bi bil do nas nikdar toleranten — k e r n e bi smel biti. Kadarkoli „L' Istria" govori o toleranci do druzih, pride nam misel bajka o volku, kojemu je jagnje vodo kalilo. Kadar se volk odpove nelepi navadi, klati ovčioe, takrat se tudi naši nasprotniki odpovedo nestrpnosti proti nam. Jedno iu drugo se pa izvestno nikdar ne prigodi. Zato pa smo uverjeni, da se je člankar „L' Istrie* sam malicijozno smejal, ko je pisal o toleranci; mi menimo, da, se je hotel le malo pošaliti.
Vprašanje do slavne c. kr. vlade. V
V	slavnem Kopru dogodili so se nedavno zopet nemiri in izgredi. Dne 1. oktobra
došlo je v Koper so prijatelji in sorodniki več novincev, hotečih se vkrcati na parnik, ki vozi mej Koprom in Trstom. Na parniku prišlo je do prepira mej novinci in potniki — ananimi koperskimi sr-diteži, kojega prepira refren je bil: „fuori i croati!" Mi smo o stvari jako dobro in-fonnovani in vemo, da so se priprosti se-ljaki veliko pošteneje veli, nego glasoviti pobalini v glace-rokavicah; ali za danes molčimo o zadevi tej, ker smo toli taktni in razumni, da prepuščamo slavnemu sodišču, da ono privleče resnico na dan in ne bi nikakor hoteli prejudikovati. Kon-statovati pa moramo kričečo resnioo, da so sledečega dne v zapor tirali osobe, ki prejšnjega dne niti v Kopru niso bile in se jim o dogodku prejšnjega dne niti sanjalo ni. Najskrajnejše je pa to, da tega niso učinile uradne, ampak privatne, civilne osobe iz nasprotnega nam tabora! Take dogodke moramo obsojati, zakaj, ako se vdomačijo, značili bi anarhijo! Toda vadimo se v potrpljenju, in prepustimo, sodišču, da izreče svojo t — Tem bolj pa smo se začudili, da je slavna o fi c i -jozna „Adria" tudi ob tej priliki prinesla povsem jednostranska, neresnična in naravnost proti ubogemu, zbeganemu ljudstvu naperjena poročila; poročila, ka-koršna ne bi smel prinašati uradni liat. Gospdda pri „Adriji*, zapomnite si: dopis vaš, doposlan vam o novejiih izgredih, dogodiviih se v kopru, vzeli smo ad notam in ga svoječasno porabimo na drugemu ! Do slavne vlade pa stavimo naj-ponižnejše vprašanje : nebi-libilza „Adrijo* morda umesten primerni pri v a t i s s i m u m o taktu in dolžnostih v s a c e g a uradnega 1 i s t a P ! !
NI ve6 prostora 1 Te dni je hotel upisati neki oče v Barkovljah svojo hčerko v slovenski oddelek tamolnje iole. Tu se mu je pa reklo, da v slovenskih razredih ni več prostora ter da naj upise svojo hčerko v italijanski oddelek. — Rajši pa nego bi jo upisal v italijanski oddelek — peljal je dotični oče svojo hčerko zopet domov. — O stvari spregovorimo še, ko se o njej natančnejše obvestimo.
Iz Trsta se nam piše: Neka ženska, bivajoča v okraju sv. Jukoba, šla je nedavno z dvema slovenski apisanima spričevaloma k capovili tega okraja s prošnjo, da poslednji ti spričevali potrdi. Gospod oapovilaje odločno odklonil prošnjo ženske se zahtevo, da mu prinese laška ali pa nemška pisma. Uboga ženska bila je sled tega v veliki zadregi,inje imela mnogo poti, dokler ni našla človeka, ki jej je spisal italijanski spričevali. Cel6 veleč, g. župnik pri sv. Jakobu — da si ni poseben naš prijatelj — izjavil je, da tak«* postopanje ne odobruje. Najlepše je pa to, da ta slavni capovila bi pač vsprejemal nemške spise, dočim slovenskih noče vspre-jeti vzlic istini, da Nemcev v našem okraja niti ni, a je večina prebivaloev slovenskega rodu. Slavni magistrat bi prosili, da pouči rečenega capovilo, kafao treba postopati z večino prebivalstva, odnosno davkoplačevalcev, in da ga pouči, da je pač slovenščina na Primorakem deželni jezik, nemščina pa ne!
Anton Zlobec (Dostavek uredništva: Bojimo se, da ste zgrešili adreso in da ostane Vaš poziv do magistrata glas upijočega v puščavi, kajti znano je, da capovile uprav tako pletejo, kakor jim magistrat gode.)
Za družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu nabrala je brambovska kapa po veselioi v Rocolu 2 gld. 54 kr.
Za podružnico sv. Cirila In Metoda na Greti nabrala vesela družba v zadružni gostilni v Rojanu 50 kr.
Veselica društva „Svoboda* v Rocolu. Odnošaji v II. okraji so za našo narodno stvar najneugodnejši v vsej okolici, tako, da so mnogi žo zdojili nad tem okrajem. A nedeljska veselica tamošnjega novoosno-vanega pevskega društva poučila nas je, da ni umestno prehitro zdvajati: uverili
smo s*, da v Rocolu bije za našo stvar ie mnogo čilih aro. in da se i tam obrnejo stvari na bolje, ako najdejo tam delujoči rodoljubi potrebno zaslombo pri ostalih rodoljubih tržaških. Veselice se je udeležilo vzlic neugodnemu odurnemu vremenu veliko število ljudstva, mladi pevski zbor društva „Svoboda" pa nam je pokazal, da razpolaga sn samimi toli čvrstimi, zvonkimi glasovi, da bode, ako zadobi potrebno „šolo", izvestno stal v prvi vrsti okoličanskih pevskih društev. Zabeležiti nam je tudi, da je pri tej veselioi tamburaški zbor „Trž. Sokola* udaral s posebnim navdušenjem. Igra „Svoji k svojim* bila je kraju in razmeram primerna. — Čast in slava vsem onim, kojih zasluga jo, da bo je jelo svitati tudi v II. okraju. Još Slovenija ni propala !
„Slovansko pevsko društvo* v Trstu obdržavalo bode dne 18. oktobra 1891. ob 3. uri popoludne v prostorih „Delalskega podpornega društva" svoj redni občni zbor se sledečim vsporedom:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo dcnarniČarja.
4.	Poročilo arhivarja.
5.	Posamični predlogi.
6.	Volitev novega odbora.
P. n. gg. članovi naprošeni so, da se mnogobrojno udeleže tega zbora.
Odbor.
Rojansko posojilno In konsumno društvo. Odbor tega društva naznanja, da se novi udje in vplačila sprejemajo vsako nedeljo in praznik od 9—10 ure predp. in od 4'—5 ure popoludne in sicer: do 24. t. m. v pevski sobi društva „Zarja*, od 24. t. m. naprej pa v društveni gostilni pred cerkvijo v Rojanu.
Za VI. župno cerkev nabralo se je dosedaj 33,081 gld. 98 kr. Nadaljnje prispevke vsprejemajo stavbeni odbor, škofijska pisarna in gg. župniki vse škofije.
Posnemanja vredno. Iz Tolminskega se nam piše: Na Tolminskem delajo že dlje časa na to, da bi ustanovili društvi, koji bi bili tamošnjim prebivalcem v največjo korist; V Volčah snujejo namreč mlekarnico in upati je, da jo Že v tem letu ustanove. Le tako naprej vrli Vol-čanje, le nekoliko vztrajnosti in vzajemnosti in v kratkem času bodete imeli društvo, od kojega boste imeli vsi jako velike koristi 1 V Tolminu snujejo ljudsko posojiluioo za Tolmin, Volče. Sv. Lucijo in Grahovo. Dopisnik nam piše med drugim: Že dolgo ča*a sem naglašal, da bi fbilo neizmerno koristno za kmetovalce, ko bi ustanovili ljudsko posojilnico — in te dni sem izvedel, da dr. T. dela že dlje časa na to, da se ustanovi ljudska posojilnica za Tolmin, Volče, Sv. Lucijo in Grahovo, Nevenljive zaslugb si bo g. dr. T. s tem pridobil. Veliko je že ubogemu kmet. ljudstvu pomagal, odkar je v Tolminu, ker gre ljudem kaj rad na roko, da jim ne treba vedno okoli odvetnikov hoditi. Miren in tih je ta gospod, a dela na tihem ia pomaga, kjer le more. Slava toraj takemu uradniku! — Te vratice so nas zelo razveselile in upati je, da najde tako delovanje tudi po drugih krajih obilo posnemovalcev.
„Slovenske pesmi* za sopran, alt, tenor in bas vglasbil in velečastitem gospodu Sira. Gregorčiču, slavnemu pesniku slovenakemu posvetil Hr. Volarič. Sadržaj je sledeči: 1. Slovanska pesem. 2. Pogovor z domom. 3. Ne zveni mi! 4. Pomlad. 5. Gospodov* dan. 6. V noči. 7. Ljubav. 8. Na planine. 9. Poziv k petju. Cena 70 kr. (s poštnino 75 kr.) Naročnino je pošiljati: H. Volarič v Kozani p. Kojsko-Gorz. — Toplo priporočamo te novo skladbe ljubiteljem lepe pesni.
„Ljubljanski Zvon* prinaša v 10. zvezku nastopno vsebino : 1. Aškerc : Iz popotnega dnevnika 12—15. 2, Kneždn: Od rojstva že. — 3. Dr. Nevesekdo: 4000. Povest. (Dalje.) — 4. M. CilenSok: Vrbo in vr-barstvo (Konec) — 5. y: Na rojstveni dan. — 6. Gr. Novftk : Osamelke tožba. —
7. Igo Kai: Dalmatinske povesti. V. Stari
ribić. — 8. Zorin: Razne želje. — 9. Stdbor: Srečen. — 10. Bistrin: Niklot.
—	11. Marica: Na isprehodn. — 12. y.: Na visi 1, 2. — 13. Knež&n: Vse so lepe.
—	14. R. PernSek: Nesrečna junačka kri. Črtica iz Bosne. (Dalje.) — 15. Andrej Fčkonja; Kratka povestnica slovenskega pravopisa. — 16. Književna poročila. — 17. J. Fon: Odgovor g. Štritofu. — 18. V. Bežek: Slovnifiki razgovori. (Dalje.)
—	19. Listek.
„Kmetovalca* st. 18 prinaia sledeči obseg: Grozdne stiskalnice. — Menjavanje krme. — Naftim gospodarjem. — Z ora njem pred zimo se na pol pognoji. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske norice. — Tržne cene.
Poziv.
Pevci .Slovanskega pevskega društva* 10 uljudno naproženi, da ae udeleže pogovora dne 11. oktobra 1891. ob 5. uri popoludne v krčmi „AUa Bella Veduta" v ulici Via del Romagna.
V imenu nekaterih pevcev: Kolb Josip.	Švara Anton.
Izkaz
dohodkov in tročkov „Dijaške kuhinje1 Trstu za šolsko dobo 1890/91.
DOHODKI:
gospa Dragovina E.......		gl. ŽO.-	
gospodje	Černe Fran.....	»	Cf.-
•	Fabris D rago ti n . . .	a	10.—
•	Dr. Glaser Karol . . .	a	9.—
»	Dr. Glavina Ivan . . .	a	10.—
H	Huth Dragotin . . . .	a	1.—
a	Jesenko Ivan . . . .	*	18.—
a	Kalister Eran . . . .	a	40.—
•	Legat Ivan N. . . . .	n	18.—
*	Maoher Ivan . . , . i	a	5.—
a	Mankod Ivan.....	a	10.—
n	Pokorn Ignacij . . . .	a	1.—
•	Reaman Ivan.....	a	5.—
s	Slavec Ivan .....	n	6.—
*	Šabec Ivan ..*..-	a	20.—
a	Šorli Matija.....	a	35.—
•	Dr. Šnst Ivan . . . .	a	20.—
s	Trnovec Bogdan . . .	a	5.—
*	Truden Mihel . . . .	a	•18.—
a	f Vilićid Hinko . . .	a	
•	Warto Julij.....	> a	
V« letne obresti plodonosno nalo-			it iii'»I
ženega kapitala od 100 gld. . .		a	4.50
Javna zahvala.
Podpisani izveka tem potem iskreno zahvalo „Tamburaškemu »boru tržaškega Sokola", ki se je toli ljubeznjivo odzval proinji za sodelovanje pri prvi veselici, kakor tudi g. igralcem in igralkam, ne utrudljivemu gosp. H. Ražemu izbornomu društvenemu pevovodji in vsej čast. gospodi, ki je kaj darovala pri veselici, ter sploh vsme onim, ki so Bkrbeli, da se je prva veselica dobro obnesla. Bog plati. Odbor pevskega društva „Svoboda":
predsednik :	tajnik:
Drag. Hrovatin.	V. K1 u n.
A. Bonne,
krojaška delavnica, Corso št. 4.
bogato preskrbljena z najfinejim an-gležkim blagom, priporoča bo slavnemu občinstvu za obila naročila. Postrežba točna in cene ugodne. 2-19
T blagajni koncem dobe 1889/90 Skupni
78-55
FILIJALKA
e. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrsds. papirjih sa	V aapslssnik aa
4-dnevni odkaz 3% 30-dnerni odkas 2°/, . &UVo 8-meseSni „ 2 «///„ 80- „ S«/,«/. «" a a 2 •/,% Vrednostma papirjem, glasečim na napoleone, kateri ae nahajajo ▼ okrogu, pripozna ie nore boreatna tarifa na temeljil odpovedi od lft. septembra. 19. septembra in 11, oktobra.
Okrožni oddel.
V	vrsds, papirjih 2 V«°/o n» vaako »voto.
V	napoleonlh brei obreati.
Nakaznice
aa Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor aa Zagreb, Arad, Bielits, Gablonz, Oradeo, Hermanatadt. Inomoat, Celo veo, Ljubljana, Lino, Olomuo, Reicbenberg, Saaz in Solnograd, — b r • S troškova.
Kupnja in prodaja
vrednostij, divia, kakor tudi vnovčenje kuponov 24—18 pri odbitku 1°/M provizije.
Predujmi.
Na )a*ievae listine pogoji po dogovoru, z odprtjem kredita v Londonu aii Parizu, Berlinu ali v drugih meatih — provizija po po. godbi.
Na vrstfnsitl obresti po pogodbi.
Uložki v pohrano.
Sprejemajo ae v pobrano vrednostni papirji, alat ali arebrnl denar, inozemaki bankovci itd. — po ■ '•"V. pogodbi. Trst. 11* septembra 1891.	19 -24
Št. 513.
Razglas.
Od županstva občine Gorenjelogaške se daje na znanje, da bode vsled privolitve visoke deželne vlade za Kranjsko od 30. aprila 1891. št. 4964 v občini Gorenji Logatec (Cerkovski vasi) od sedaj na letnem sejmu v dan po Nebohodu in v ponedeljek po Roženkranski nedelji tudi sejm za živino. Ob jednem je visoka c. kr. deželna vlada dovolila za Gorenji Logatec nov letni in živinski sejm na dan 7. februvarja, ako je pa ta dan nedelja, ali praznik, bode letni in živinski sejm drugi dan. Do sedaj obstoječi letni in živinski sejm na dan sv. Lucije (13. decembra) ostane še nadalje.	a_3
Županstvo v Gorenjem Logatcu dne 24. septembra 1891.
Avgust Brunner
Via
Kar .. dobiva
strojev
za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohtltvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke
Živic in družb, v Trstu
-« ulica Zonta 5
vse garantirano in ceneje. Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. I"^Td™EKT I Izdeluje vodovode, mline in druge stroje, preše, se- j tvornice na par in na vodo.	! omrežja s ??2pb, i
Priporoča se omenjena tvrdka cevi. večja in manja vsem rojakom za obilne naročbe.	popravljanja.
KMETIJSKO BERILO
za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk, dobiva se v tiskarni
Piazza della Caserma it. 2.
po 40 kr., t r d o v e z a n 60 kr.
Več rabljenih sodov
aa vino in Špirit na prodaj je po primernej ceni pri
Fran Abramu, 6_6
via St. Francesco 22 v Trstu.
TRST Con ti številka 6 a.
Tovarna strojev in železolivnica
Avgusta Brunner-ja
Riunione Adriatica di Sicnrtžt
-1»	v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, i rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsih kombinaogab.	! t
Glavnica In ressrva društva dne 31. deoemkra 1890
Oravnica druitva	gld. 4,000.000 —
Pvemijna reserva zavarovanja
na življenje Premijna reserva zavarovanja
proti ognu Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju Reserva zavarovalna proti toči Reserva zavarovanja proti pre-minjanju kureov, bilanca (A) Reserva zavarovanja proti premikanju kurzov, bilanca (R) Rezerva specijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje Občna reserva dobičkov
Za notranje dežele prosto carine.
Die Maschinen-Fabrik und Eisengiesserei von
August Brunner
ttbernimmt alle einsohlA-gigen Arbeiten alg: MASCHINEN, PRESSEN, PUM PEN,
OITTER, S.iULEN, Rv HREN, grdasere und kleinere REPARATUREN. Nach dem Inlande zollfrei.
Telefon *tv. 291.
24— 14
10,754.806 91 1,612.910*22
tržaška hranilnica
J« denarne vloge v bankovcih od no8. do vtaeega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10-12 ure dop. Obresti
Plaći
38.594.10 ' 200 000"—
Urad ravnateljstva: VI« Valdirlvo, lir. » (v lastnoj hiši)
na knjl2lce.
uji vsak dan od 9—12. ureopoludne. Zneske do 100 gld. precej, zneske preko 100 do 1000 gld mora se odpovedati 3 dni, zneske preko loOO gld. pa & dnij prej.
163.786-21 Sskomptfljt menjife domicilirane na tržai
kem trgu po ... . 137.078-85 Posojaj« na državne papirje avstro-ogrsk«
i do 1000 gl.i. po .......
viSjrt zn«ske od 1000 do 5000 gld v Večje švote po ........
3»/4
250.000--1,127.60598
dohodki . . . . „ 351'05 TROSKI:. Za obede se je potrosilo meseca
4268 28-38 26-18 3234 20-46 23-32 35-64 19-58 27 06 5—
septembra in oktobra.....gl
novembra ...........
decembra...........
januvarja...........
februvarja...........
marca ........... „
...........,
®»j®.....i1 ...... ,
junija
Za knjige siromainim dijakom . „
Skupni troški , . . . , 260 64
IZKAZ PREMOŽENJA:
Plodonosno naloženih . . . . gl. 100.—
Gotovine v blagajni...... 90*41
Skupaj . . . „ 190-41 Povprečno dobivalo je obed dvakrat na teden 17 okoliČanskih dijakov tukajšnje c. kr. gimnazije.
Vsem p. n. blagim dobrotnikom izreka se tem potom v imenu oskrbujočega odbora in v imenu podpiranih dijakov najtoplejša zahvala s srčno nado, da ostanejo tudi nadalje jednako naklonjeni našemu domoljubnemu podjetji in da nam pridobo novih podpornikov.
Isto tako tudi izrečena iskrena za-hvala slavnemu odboru „Slovanske Čitalnice", ki je tudi letos blagovolil odpretr svoje prostore .Dijaškej kuhinji*1. V Trstu, 4. oktobra 189f.
i Daje denar proti vknjifeniu na posestvu v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 3. septembra 1891.
6% 57.
19-24
Vinski ekstrakt.
Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to ie skušana specijaliteta.
Cena i kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gld. 50 kr. Rečopt priloži so gratis. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek.
ANTON SODIA
PUŠKAR
v Borovljah (Ferlach, Karaten.) Priporoča vsakovrstne dobre puške iz svoje delavnice, prevzame vsakovrstna popravila in predelovanje kresne puške na nazadankq, — Cenike dopošilja brezplačno (franeo).
6—6
tudi

ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAVOD, ustanovljen leta 1875.
Henrik Freisinger
TRST
via Mercato vecchio št. 4. Lloydova palača. MT PEi-ATI IZ KAUČUKA IX IZ KOVIN.
Blazinice za pečate 3e stalnim črnilom Silogrufija. Mehanična delavnica. Plošče za stanovanja iz bronoa, cinka in smalta. Pisalni stroj različnih zisteinov. Priprave za kopiranje, in helij ografi-80» 11	čen papir za reproduciranje slik v polnsvitu.
Špirita prihrani,
kdor uporablja mojo nonadkriljivo esenco za ojačavanja žganih pijaS; ta esenoa podeli pijačem prijeten, rezek okus in se dobiva le pri meni.
Cena 8 gold. 50 kr. za kilo (za 600—1000 litrov) vitevši pouk o uporabljanju.
Razuu teh specijalitet ponujam vsakovrstno esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih llkerov itd najbolje in nonadkriljive kakovosti Recepti prilagajo se gratis. Cenik franko.
Kari Filip Pollak,
Es8enzen-Specialit£ten-Fabrik
20--8	in l*RA(i. 18-20
Iščejo se Solidni zastopniki.
Ivan Nep. Legat,
blagttfniS. -
Listnica upravništva.
Čas. gosp. J. Virant-Volosko: Prejeli smo za t. 1891 dvakrat po 1 gl. 50 kr., zadnjič 2 gl. 50 kr.; torej manjka So 50 kr. za letos.
Lastnik pol. društvo „Edinost".
CARLO PIHELLI
mejnarodni agent in špediter
Trst, Via Arsenale št. 2.
Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na vse kraje.	13—18
Assicurazioni generali.
v Trstu,
(druStvo jo ustanovljeno leta 1831.)
To društvo je raztognolo svoje dolovanje na vse vejo zavarovanja posebno pa: na zavaravanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnein odposlanega blaga in zavarovanje na življenje.
Društvena glavnica in resorva
dno 31. decembra 1890. f Premije zu potorjati v naslednjih letih	f. Olaioa za zavnro vanjo žive-vnnja do 31. decembra 1890 f. Plačana povračila:
4B.303.071 22 21,167 306-81 124,121.441.72 8,345.827-21
a)	v letu 1890	f.
b)	od začetka društva do 31. decembra 1890	f.
Letni računi, izkaz dosedaj škodvanj, tarifo in pogoje zn sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Star.ione št. 8887 lastnej hiši.	10—12
235,717.767-43 plačanih od-zavorovanja in
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc v Trstu.