eografski obzornik časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo J. KUNAVER TITO= JUGOSLAVIJA 1. Geografski obzornik, Vu ISSN 0016 - 7274 leto XXVII 1980 štev. 1 - 2 Te vrstice posv<>c'-arro !'lajvečje!T'u sinu jugoslovanskih narodov, tovar išu Titu , simbolu nove Ju in stalnice, brez katerih si nove Jugoslavije ni mogoče predstavljati: politična in crospodarska trdnost in samostojnost , bratstvo , enakopravnost in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, ob- last delavcev v oblivi samoupravljanja, neuvršč~nost in velik ~ednarodni ugl~d držav?. Sodelavci in brale! Geografskega obzornika ter sploh vsi slovenski qeografi, še posebno v šolah, smo na po~ebP~ način in poglobljeno doživljali nastajanje in razvoj naše socialistične ~omovine, katere veli~i ustvarjalec je bil Tito. Kot raziskovalci in učitelji SIT'O im~li in imamo oriložnost, da neposredno ugo- tavljamo in po~rPdujemo najširš emu l~ronu, Fredvserr pa Mlajšim gen~rac!jam, ka- ter~ !n kolikšne spr~mernhe so nastale in nastajajo v geografski podohi Jugosla- vije . Njihov otse9 , kij~ plod revolucionarnih 0ružbPnih sprememb po osvobodit- vi , je gl 0 de na prejšnja ornobja neprimerljiv . Tito je bil velik učitelj tudi nam geografom , kajti nje~ov veliki humanistični duh jP vedno znova zmaqoval v tor~! za ~nakopravne odnose med ljudmi, narodi in dr~avaMi. To mis 0 l in prepričanjP srno vsajal! tudi v mlada srca , Yi so rasla po njegovi zasluqi v miru in svcbod:!.. v ... dno smo te-nko prisluhnili nje- govemu občutyu za upoštevanje in priznavanj~ razl!k v kulturnem, gospodarskerr in socialnem razvoju , ki jih ni moooče odpraviti c'-ez noč ali pa bo z njimj trPba vedno računati. Tito si svPta prihodnosti ni predstavljal v uniformira- ni obliki, morda kvečjemu gl 0 de bla~cstanja, ki naj bi qa užival sleherni po- sameznik in narod. nil jP največji ~lasnik svobodnega razvoja, ki naj posamez- niku in narodu prir.ese največjo možno srečo in napredek. Pri tel1' ni pozabil opozoriti, da brez ~edsebojnega prijateljstva, sodelovanja in solidarnosti 1 ni svobode in napr~dka. To ne velja samo za posamezne skupine ljudi, narodov, držav, politične in gospodarske gru~acije, ampak v orvi vrsti za ves svet. Kako daleč so odmevale Titove besede in kolikšen je bil nje~ov ugled, se je lahko prepričal vsakdo. Posebno skrbno s~o geografi spremljali našega predsednika na njegovih števil- nih potovanjih po neuvrščenih in drugih državah. Priznati moramo, da smo se ob tem učili tudi sami, saj nam je Tito približal marsikateri oddaljeni del sveta. Enako pa ima TttD največje zasluge, da je svet na novo odkril Jugo- slavijo. Zato verjetno ni kraja na svetu , kjer ne bi ljudje vedeli nadalj~- vanja besede Jugoslavija, to je Tito. In obratno!. Tita smo cbčudovali ne samo kot dr~avnika, ampak tudi kot človeka , ki se je znal približati vsakemu delavcu in kmetu. Dragoceni so spomini na njegove številne obiske v raznih kra j ih Slovenije, ko smo bili deležni njegovih na- potkov, kako naj rešujemo razvojne probleme in kako naj čuvamo kulturne in naravne znamenitosti. Titovo navdušenje za Trento med drugim dokazuje, da je bil tudi velik ljubitelj neokrnjene narave pa tudi urejenega okolja ter občutljiv in pozoren opazovalec. Mogočno delo tovariša Tita in njegovih sabor.cev v vojni in v miru obvezuje, da ga vsak po svojih močeh nadaljuje in prispeva svoj zidak trdni jugoslo- vanski zgradbi. Delež, ki ga je prispeval naš pokojni predsednik pa bo večen in najsvetlejši vzgled. 2