ZELEZAR
Št. 9 — 25. septembra 1969
Izid referenduma
Udeležba	Za združitev ♦
na referendumu v % v %	♦
ŠTORE
JESENICE
RAVNE
98,48
93,42
95,60
88,92
80,89
71,71
Odločitev
Člani delovnih skupnosti treh slovenskih železarn smo se v ponedeljek 15. septembra t. L z veliko večino odločili za združitev jeseniške, ravenske in štorske železarne. Kaj pričakujemo od združenega podjetja, je zapisano in povedano. Vemo, da ne bo lahka naloga združiti napore na področju raziskovanja, tehno-loškega napredka, skupnega nastopa na tržišču in razširitve tržišča ter oblikovanja vsklajene razvojne politike. Pri tem moramo biti preudarni, enotni in strokovno res močni. Vsem nam je zdaj še bolj potrebno, da se strokovno izpopolnjujemo, da bi lahko sledili razvoju in vsak po svojih močeh in sposobnostih pripomogli k skladnemu razvoju in napredku združenega podjetja.
Pripravljeni moramo biti na volitve v organe upravljanja združenega podjetja, z živim zanimanjem moramo spremljati delo direkcije, strokovnih služb, odbora za poslovno politiko in organov upravljanja novega podjetja. Prav tako moramo spremljati delovanje sindikata in ostalih družbeno-političnih organizacij. Tu je treba tudi sodelovati, dajati predloge za izboljšanje poslovanja, skratka, ne moremo, in ne smemo biti samo pasivni opazovalci dogajanj, nasprotno, stalno je treba skrbno spremljati in -^pomagati pri delu organizacij in — kdor bo izvoljen v organe upravljanja, ali pa bo delal v strokovnih službah, mora zavestno delati za čim boljši napredek in razvoj združenega podjetja.
Podpirati moramo naše upravičene težnje in zahteve pri občinah, pri republiških in zveznih organih; ne smemo dovoliti, da bi zaradi napačne, nedosledne ali pomanjkljive politike deviznega, zunanjetrgovinskega režima, politike oblikovanja cen in drugega poslovanja bili prizadeti naši napori, saj vemo, da smo že doslej železarji pretrpeli dosti udarcev prav zaradi pomanjkljivega deviznega, zunanjetrgovinskega režima in politike oblikovanja cen. Predvsem pa imamo pravico zahtevati, da bomo o vseh ukrepih z naštetih in ostalih področij pravočasno in pravilno informirani in da nam bo omogočeno pri vsem tem poslovanju sodelovati in ščititi naše upravičene interese.
Valjarna je imela lepo urejeno volišče
Je padla!
Tako so glasovali jeklarji
Kako smo glasovali
a v našem podjetju so bili po posameznih volilnih enotah i na referendumu doseženi naslednji rezultati:
Udeležba na Glasovalo za
Volilna enota	referendumu združitev
v %	v %
Elektroplavž	98,3	85,6
Jeklarna	89,0	94,2
Valjarna	98,9	94,6
Livarna I.	95,3	80,2
Livarna II.	99,3	84,4
Šamotarna	98,9	82,0
Obdelovalnica valjev	100,0	95,1
Razvojni oddelek — OTK	98,8	92,5
Mehanična delavnica	96,3	83,0
Promet	96,8	86,0
Ekspedit	100,0	89,7
Elektroobrat	100,0	98,0
Energetski obrat	100,0	95,1
Gradbeni oddelek	100,0	69,8
Uslužbenci	99,7	94,0
j S k u p a j	98,5	88,9
I'
\
(I
I»
!»:
<>
I»
(>,
0.
d
1 ’
!»
!»
!»
!

i»
\
Storjeni že nadaljnji koraki
Predstavniki organov upravljanja in družbeno-političnih organizacij železarn z Jesenic, Raven in Štor so se dne 19. septembra t. 1. sestali na Svetini (v domu železarjev) in razpravljali o dopolnitvi pogodbe o ustanovitvi združenega podjetja, o dopolnitvah statuta združenega podjetja, o pripravah na volitve članov delavskega sveta in poslovnega odbora združenega podjetja ter o mestu in vlogi družbeno-političnih organizacij v združenem podjetju.
Koordinacijski odbor za sestavo pogodbe o ustanovitvi združenega podjetja je zastopal glavni direktor železarne štore tov. Tugomer Voga, ki je navzočim posredoval predloge tega odbora v zvezi s prečiščenjem in dopolnitvijo določil pogodbe o ustanovitvi podjetja Združene slovenske železarne, dalje predlog za imenovanje vršilca dolžnosti generalnega direktorja tega podjetja, dokler ne bo na podlagi razpisa imenovan novi direktor, pa še drugo.
Na posvetu je bilo dogovorjeno, da bodo delavski sveti treh železarn do 26. septembra t. 1. potrdili prečiščeno besedilo po-
ZAČARANI KROG
Vsak dan polnijo dnevno časopisje članki o nelikvidnosti našega gospodarstva. Kaj je nelikvidnost? So podjetja, ki dobro poslujejo, ustvarjajo sklade, izplačujejo visoke osebne dohodke, po drugi strani pa ugotavljamo, da so nelikvidna. Ja nelikvidnost se odraza v glavnem le v gospodarstvu. Vse preveč dolga je vrsta tistih kolektivov, ki svojim poslovnih partnerjem ne morejo plačati dobavljene robe in svoje osebne dohodke le s težavo pokrivajo s kratkoročnimi krediti in drugimi vrstami pomoči.
Če smo s socializmom odpravili izkoriščanje človeka po človeku, kje je morala, da lahko organizacija izkorišča organiza-zacijo. V kapitalistični družbi nelikvidno podjetje propade. Nelikvidnost je posledica globljih vzrokov in zgovorna pojava tega, da vsi ne deidmo tako, kot je bilo ob reformi predvideno.
Tudi naše podjetje se je znašlo v tej verigi dolgov. Proizvodnja in realizacija se povečujeta, terjatve do kupcev iti dolgovi do dobaviteljev pa rastejo hitreje. Povečanje istih je razvidno iz naslednje tabele:
	Terjatve do kupce-v	Realizacija
1965	100	100
1966	104	110
1967	157	98
1968	147	101
I.—IV.	predvideno	
1969	240	118
Kot je	iz tabele razvidno, se	
je v letošnjem letu realizacija povečala za 18 % v primerjavi z letom 1965, terjatve do kupcev pa za 140 %. Vprašanje je, zakaj se ni na najvišjih organih o tem že prej temeljito raz-
pravljalo in naraščanje nelikvidnosti že v začetku preprečilo. Žiro računi gospodarskih organizacij so prazni, vendar imajo družbene dajatve prednost pred plačevanjem dolgov poslovnim partnerjem in pred izplačilom osebnih dohodkov. Našo lanskoletno izgubo smo kpili iz rezervnega, sklada, ustvarjenega v prejšnjih letih tako, da nam je ostal le minimalni rezervni sklad. Že več mesecev iz tekočega' priliva niti tega ne moremo napolniti. Za izplačilo osebnih dohodkov moramo najemati kratkoročna posojila, ki pa so z limitom omejena. Plačati je treba visoke obresti, ki še bolj obremenjujejo naše poslovne stroške.
Tega problema- sami ne moremo rešiti. Treba bo na najvišji ravni temeljito proučiti vzroke takega stanja, ker rešitve ne smejo biti kratkoročnega značaja.
Nelikvidnost ni samo stvar vodstva, ampak vsakega posameznega člana kolektiva, ker v današnji situaciji lahko tudi v podjetjih, ki dobro delajo, pride do izplačila minimalnega osebnega dohodka. Zato pa je treba problematiko nelikvidnosti čimprej rešiti, da bo naš delavec brez skrbi, da bo ob dnevu izplačila prejel svoj težko prisluženi zaslužek.
— o.č. —
STORSKI ŽELEZAR. Glasilo de-lovnega kolektiva železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl., ing. Janez Bar-borič, Friderik Jemejšek, Anton Vfackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek in Ivan žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje.
godbe, kakor so ga na tem posvetovanju osvojili udeleženci posvetovanja. Dalje je bilo na Svetini dogovorjeno, da bo delovna skupina za sestavo statuta združenega podjetja predvidela v statutarnih določilih mesto in vlogo družbeno-političnih organizacij v združenem podjetju.
Osvojen je bil predlog koordinacijskega odbora, da imenujejo do postavitve generalnega direktorja združenega podjetja vršilca dolžnosti za to mesto in sicer sedanjega glavnega direktorja Železarne Ravne tov. Gregorja Klančnika.
Obenem so se udeleženci tega posvetovanja dogovarjali tudi o strukturi delavskega sveta združenega podjetja in o strukturi poslovnega odbora, kakor tudi o profilu članov teh dveh teles združenega podjetja.
Tako čaka sedaj delavske svete treh slovenskih železarn in družbenopolitične organizacije veliko dela za priprave na volitve in izvedbo volitev v organe upravljanja združenega podjetja, kar je treba opraviti v razmeroma kratkih rokih.
Po zakonu o združevanju podjetij morajo namreč biti v 30 dneh po izvedbi referenduma opravljene volitve v centralni delavski svet združenega podjetja, v tem primeru torej do 15. oktobra t. 1.
Na posvetovanju na Svetini je bilo tudi omenjeno, da bo treba urediti dobro medsebojno obveščanje v vseh treh kolektivih združenega podjetja, to skrb bodo prevzela uredništva glasil treh slovenskih železarn. O tem pa so se 19. t. m. pogovarjali tudi uredniki všeh treh glasil na posvetu v Ljubljani.

Volišče v mehanični delavnici
♦ *
Skupščina Socialistične republike Slovenije Izvršni Svet Ljubljana, 19/9-1969
Bružbeno-političnim in samoupravnim organizacijam
Železarne Štore
ŠTORE
Referendum je v slovenskih železarnah odločil, da bodo v bodoče vsa tri podjetja: Železarna Jesenice, Železarna Ravne in Železarna Štore usklajeno nastopale in skupno programirale svoj razvoj.
Sedaj ni možno oceniti dolgoročnega pomena in učinka tega koraka. Eno pa je gotovo, k dosedanjim prelomnicam v razvoju slovenskega železarstva se je kot pomembna priključila tudi ta. Izdelana zasnova usklajenih akcij in izkazana pripravljenost z zastavljenim kurzom nadaljevati opravičujeta oceno, da bo formiranje Združenega podjetja slovenskih železarn v zgodovini veljalo kot prelomnica.
Vsem zavestnim silam v Vaši gospodarski organizaciji gre dolžno priznanje, da je bila združitev dosežena, prevzemate pa tudi obvezo in dolžnost, da z zacelim nadaljujete in intencije združitve v svojem in občem interesu realizirate. Pridružujemo se vam z najboljšimi željami, da v naporih uspete.
Ing. Ivan Zupan, član IS
I
Iz občinske
skupščine
Vse premalo se zanimamo, kaj je vse pod vzeto za izvajanje zakonskih določil o narodni obrambi. Zato objavljamo
ODLOK
ö določitvi števila učnih ur za obrambo in zaščito
Odlok je sprejela skupščina občine Celje. in velja .torej za občane na območju te občine. Obvezen je za vse občane od dopolnjenega 16. do dopolnjenega 65. leta starosti, če so gà zmožni obiskovati.
Pouk prebivalstva sestoji iz osnovnega in dopolnilnega pouka.
Osnovni pouk, ki traja skupaj 16 ur, zajema vse občane od 16. do 65. leta starosti, ìz-vzemši osebe, ki so končale pouk med šolanjem v osnovni, srednji, višji ali visoki šoli, ter osebe, ki so odslužile vojaški kok, ali končale pouk kot obvezniki civilne zaščite ali pri-
Kako radi se ponašamo z našo kulturo, pri tem pa pozabimo, da se je treba vedno in ob vsaki priložnosti obnašati kulturno, da ne poznamo samo kulture v umetnosti, 'ampak poznamo tudi srčno kulturo, da smo lahko kulturni ali nekulturni v govoru in podobno. Našo kulturo pa dokazujemo tudi s tem, kako znamo urediti okolje, v katerem živimo, kako ga znamo negovati in vzdrževati,-da bo vselej imelo kulturen videz. Videz naselja, kjer živimo, je lahko kulturen ali pa nekulturen, v vsakem primeru je odraz našega smisla za lepoto, ali če hočete naše kulture. Ker pa kaj radi pozabljamo tudi na to plat kulture, bomo v par vrsticah opozorili na
ODLOK O JAVNI SNAGI IN VIDEZU NASELIJ V OBČINI CELJE
S	tem odlokom se določajo način in ukrepi za varstvo in vzdrževanje snage na javnih in drugih površinah zaradi zagotovitve higienskih pogojev za življenje; dalje se določajo ukrepi za zagotovitev primernega videza mesta in drugih naselij v občini. Za javne površine se po tem odloku štejejo: ulice s pločniki, trgi in ceste, ki so poimensko označene, podvozi, nadvozi, mostovi ter obrežje Savinje in obrežja potokov v naseljih; dalje železniške in avtobusne postaje ter postajališča, avtobusne čakalnice, parkirni prostori in tržnice; dalje javni parki, nasadi, drevoredi in sprehajališča, zelenice in okrasni nasadi ter pokopališča; sem štejejo tudi otroška, igrišča, zemljišča za stalne ali občasne športne in druge javne prireditve.
padniki teritorialne obrambe. Ne glede na prejšnje določilo tega odloka traja osnovni pouk za osebe, ki niso končale osnovne šole, pa so dopolnile 16 let, 2Ó ur.
Dopolnilni pouk obsega vse občane, ki so končali osnovni pouk za obrambo in > zaščito, trajati sme največ 10 ur na leto.
Osnovni pouk obveznikov, zajetih v enote civilne zaščite traja 75 ur, dopolnilni pouk pa največ 10 ur na' leto.
Ne zanemarjajmo pouka obrambne vzgoje prebivalstva, saj v današnjih burnih dogodkih po vsem svetu res nikoli ne moremo biti sigurni, da ali če bomo mi izvzeti od apetitov tistih, ki želijo še vedno vladati nad ostalim človeštvom in kaj radi segajo po tujih ozemljih, da bi izkoriščali čim več bogastev in delili svojo »pravo« kulturo drugim.
Občani, delovne in druge organizacije so dolžni skrbeti za varstvo in vzdrževanje javne snage ter za primeren videz mesta in drugih naselij.
Na javnih površinah (v parkih, nasadih, zelenicah itd.) je prepovedano: odmetavati papir in druge odpadke, zlivati odpadne vode, fenolne odpadke in drugo tekočo nesnago, odlagati smeti, odpadke, embalažo, gradbeni material in podobno.
Na javnih površinah je prepovedano prati ali čistiti motorna in druga vozila, ali opravljati kakršnakoli obrtniška dela.
Prepovedano je odvajanje vode iz zgradb in zemljišč na javne površine.
Prepovedano je pisati ali risati po predmetih, ki niso za to namenjeni, to je po zidovih, ograjah, vratih, klopeh, prometnih znakih, reklamah in podobno, ali jih kako drugače onesnažiti oziroma poškodovati.
Upravljalci nezazidanih zemljišč so dolžni zemljišča očistiti in vzdrževati tako, da na njih ni nesnage in drugega odpadnega materiala.
Delovne organizacije in občani (prevozniki) so dolžni pri prevozu goriva, odpadkov in drugih snovi preprečiti odpadanje takih snovi na javne površine. Pri prevozu tudi ne smejo povzročati smradu in prahu.
Pri prevozu gramoza ali peska morajo prevozniki paziti, da se z vbzil ne odceja voda na javne površine (ceste, ulice itd.).
Dvorišča in druga zemljišča okrog zgradb, ki jih uporabljajo, so dolžni čistiti upravljalci zgradb.
Organizacije in občani, ki so po tem odloku dolžni čistiti javne površine, lahko to obveznost s pogodbo ali naročilnico prenesejo na pristojno komunalno podjetje.
Fekalije se smejo prevažati le v posebnih zaprtih vozilih, ki jih izpraznijo na mestih, za to določenih po občinskem upravnem organu, pristojnem za komunalne zadeve. Črpanje fekalij iz greznic in odpadnih snovi iz kanalov je dovoljeno le s pripravami, ki ustrezajo higiensko tehniškim zahtevam. Okolica greznic mora biti po izpraznitvi temeljito očiščena in razkužena.
Zunanji deli zgradb (pročelja, balkoni, vrata, okna, izložbe in podobno) morajo biti redno vzdrževani tako, da ne kvarijo videza naselja in okolice.
Javne površine, okolico zgradb in dvorišča ter druge objekte, kot so vodometi (vodnjaki), ograje, žive meje, spomeniki in podobno, morajo upravljalci redno vzdrževati, tako da se doseže in ohrani primeren videz naselja.
Cvetlične grede, zelenice, sadovnjaki in vrtovi na območju mesta Celja, Dobrne, štor in Vojnika morajo biti lepo ure-
V mesecu avgustu 1969 je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu: elektroplavž 1, jeklarna 1, valjarna 6, livarna valjev 7, livarna sive litine 2 energetski obrat 1, elektroobrat 1, promet 2, gradbeni oddelek 1, ostalo 1, skupaj 23.
Brez nezgode pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki:
modelna mizama, ekspedit, obdelovalnica valjev, mehanična delavnica, šamotarna, razvojni oddelek, OTK, komunalni oddelek.
Na poti na delo so se poškodovali trije delavci; eden iz jeklarne, eden iz obdelovalnice valjev in eden iz prometa.
Pri delu so se poškodovali:
ELEKTROPLAVŽ:
KOCMAN Stanko je.-vstopil v peč, da bi poravnal koks pod elektrodo. Med delom je stopil v žareči prah, ki mu je prišel v čevelj in ga opekel po nartu noge.
JEKLARNA:
ŠUHELJ Pavel je s kleščami izvlačil ingote iz kokih Klešče so zdrsnile z ingota in je padel
jeni in redno vzdrževani, da ne kvarijo videza naselja.
Otroška igrišča morajo biti primerno urejena in redno vzdrževana. Na teh. igriščih je prepovedano poškodovati, onesnažiti ali, samovoljno premestiti naprave, ki služijo za zabavo in rekreacijo otrok.
Prepovedano je: lomiti ali kakorkoli poškodovati drevje, okrasno grmičevje in žive meje v javnih nasadih, zelenicah in na drugih zelenih površinah v naseljih; dalje trgati cvetje in obirati sadeže, hoditi, voziti ali posedati po zelenicah; dalje poškodovati klopi in razne druge javne naprave v parkih m drugih vzdrževanih zelenih površinah, ali kakorkoli drugače poškodovati zelene površine.
Kdor se predpisov tega odtoka nè bo držaj, bo kaznovan z denarno kaznijo, ki je zelo visoka, 500 do 2000 din, ali 100 do 1000 din, pač po.vrsti prekrška, kar velja, za pravne osebe, medtem, ko so .za fizične osebe predvidene kazni v višini od 100 do 300 din, pa tu Ji kazni v višini 20 dinarjev. Nekatere kazni lahko izterjajo, komunalni inšpektorji in nad: r-niki, sanitarni inšpektorji, delavci milice in pooblaščeni delavci takoj na mestu.
nazaj na drug vroč ingot ter se opekel po zadnjem delu telesa.
VALJARNA:
ŽAFRAN Matija. Pri zàklada-nju ingotov na potisni stroj je viličar pri vzvratni vožnji pritisnil imenovanega ob vrata strugarne, ko je le-ta neprevidno šel mimo ter mu poškodoval levo peto.
KOK Vojko. Pri vlaganju gredic v plamenično peč. ga je sodelavec z gredico opekel po levi nogi, pod kolenom.
SIVKA Anton. Pri prekladanju gredic mu je gredica padla na sredinec leve roke in ga poškodovala, ker pri delu ni nosil zaščitnih rokavic.
LEPEJ Ivan je položil hladno gredico pod škarje, da bi premeril dolžino za rezanje vročih gredic, škarjevec je vključil škarje ter ga je hladna, gredica pritisnila na stopalo desne noge.
PILKO Anton je zànkal med
II.	in III. ogrodjem. Zadnji konec palice je zastal v valjih, ker se je palica zavezala. Zanka se je manjšala in pri tem vrgla sklopko s tal njemu na levo nogo in ga poškodovala.
Nadaljevanje na 6. strani)
NEZGODE V'AVGUSTE
VZTRAJNOST ZMAGUJE
Pokliči ga po telefonu od koderkoli, po glasu te bo spoznal in se prijazno nasmejal, hitro ti bo našel zvezo, z dobro voljo, ki vsakega razvedri. In naš Franček, naš telefonist je poznan po vedri naravi, šali se rad in v veseli družbi je vedno dobrodošel. Življenje ga je okradlo za nekaj naj dragocenejšega, za vid, toda Franček Mohorič se ne da, vztrajno kljubuje vsem težavam in napreduje tam, kjer bi najmanj pričakovali. Ljubi naravo in zdravo razvedrilo, šport; poleti hodi na izlete, pozimi smuča, rad šahira in je znan kot dober šahist. Poročen je, vozi se v službo iz Savinjske doline, toda za šport in razvedrilo je vedno na razpolago. Človek še mora začuditi, ko pripoveduje z nasmehom na ustnicah, koliko planinskih poti je že prehodil. Zresni se pa se mu kmalu zopet prikrade nasmeh na ustnice, saj pripoveduje o zmagah, o športnih zmagah. Letos je bil od 10. do 19. avgusta na oddihu v Izoli, potem pa se je edini Štajerc vključil v drzen pohod v Julijce. Nič se ne .čudite, Mohorič je bil deveti član ekipe, ki se je s sedmimi izkušenimi vodniki povzpela — na Triglav. Imeli so smolo z vremenom; na skupnih ležiščih Aljaževega doma v Vratih so čakali, da se je zdivjala nevihta v visokem pogorju in je prenehalo treskati nad strmo
dolino. Šele tretji dan so se lahko ob razbesneli Triglavski Bistrici napotili pod skalnate grmade in čez Prag v višine. Počasi, skrajno previdno, preudarjeno so šteli in stopili vsak korak, najbolj gotove so se počutili, ko so se oprijemali vrvi in železnih klinov. Izredno previdno tipajo prsti okoli in po ostrih robovih skal, k vsem neprilikam se je pridružila še gosta megla in pozornim vodičem otežkočala odgovorno nalogo, njihovim varovancem pa še bolj že itak naporno hojo. Seveda so se slepi planinci na to pot temeljito pripravljali, ob vsaki priložnosti so hodili na Šmarno goro in v Polhograjske Dolomite. Naš Franček pa je daleč od teh predelov, no lenaril tudi on ni. Mimogrede ti pove, da je prejšnja leta prehodil Pohorje, Kamniške planine in Karavanke, smučal je že na Uskovnici. Lenarjenja torej ne pozna. Toda to pot se je bolj kot kdajkoli znojil, skupaj z ostalimi člani ekipe. Pot od Vrat do Staničevega doma prehodi izurjen planinec v 4 urah, ta skupina je za to pot porabila okoli 7 ur, najboljši uro manj. Med njimi je bil celo invalid brez roke. Ta je hodil seveda v navezi.
Prvi počitek so imeli v prijazni koči pod Rjavino Potem so čez Rež krenili na Kredarico. Na grebenu so doživeli novo presenečenje. V obraz
se jim je zaganjala sodra, babje pšeno, vendar so vse potrpežljivo prenašali. Mokrota jim je že prebila vetrovke, a nič se niso vznemirjali. Moho, to je naš Franček, se je veselo pridušal, vsi so vedeli, da je to on, Moho, kakor ga imenujejo, poznajo pa ga po izredno debelem glasuC Zdaj se mu namreč maščuje, ker si je v Staničevi koči privoščil pivo, še bolj ga obliva znoj. Za vodiča ima — Dalmatinca, prvega občana otoka Šolte, ki bo stopil na vrh Triglava. Na Kredarici so posedli za dolgo mizo in zapeli narodne. Čez sto planincev jim prisluhne in . — pritegne. Dobrega razpoloženja pa tudi ginjenosti je bilo vedno več; in začudenja seveda. Zunaj pa je divjal vihar. Kar naj divja, v koči je izredno lépo, pač planinsko vzdušje. Še k počitku se jim ne ljubi, čeprav so ga presneto potrebni. V srcih čutijo lepoto, trdno verujejo, da bo jutri lep dan, da se bo vreme uneslo. Pa so zopet prevarani, zunaj brije, burja nosi s seboj sodro, ki biča na vse strani. Naslednjega dne se podajo na Triglav, v upanju, da bo neprijazno vreme vendarle prenehalo. Oprijemajo se pole-
Na povabilo mladinske organizacije z Jesenic smo se tudi mladinci iz Štor udeležili potovanja na Češko od 15. do
22.	avgusta 1969. Celoten izlet so organizirali mladinci z Jesenic.
Odpotovali smo z avtobusom čez Podkoren na Salzburg in Linz. Videli smo dobršen del Avstrije. Najprej smo se morali spoznati med seboj. Počasi je stekla beseda in po prvem dnevu vožnje smo bili že dobri prijatelji. Vsi smo šli na pot z eno samo željo, da bi čimveč videli in spoznali prijateljsko deželo — Češko.
Kakor hitro smo prispeli na češko mejo, nas je že čakalo presenečenje, dolga kolona avtomobilov, predvsem pa brezpomembno čakanje, da bi opravili carinske formalnosti. Meja je bila za nami. Prvič smo zagledali valovito pokrajino, posejano z gozdovi in prepleteno z njivami, s katerih so pravkar pospravljali žito. Drugo presenečenje smo doživeli nedaleč od meje. Dolga vrsta ruskih tankov se je pomikala po cesti. Vsi radovedni smo si ogledovali te ogromne, črne pošasti.
Pozno zvečer smo prispeli v željeni kraj Solenice. Vmes pa smo prevozili še precej nepotrebnih kilometrov, kjer se je pokazala slaba stran organizacije. Solenice naj bi predstavljale letovišče. Mi smo imeli popolnoma drugo predstavo. Voda za kopanje je bila umazana,
denelih skal in klinov, noge drse, hoja je izredno nevarna, potrebna je skrajna previdnost. Dosežejo vrh, ne morejo verjeti, da so na vrhu našega očaka Triglava. Veseli zapojo: »Oj, Triglav moj dom!« čeprav potrkuje po Aljaževem stolpu med zavijanjem vetra sodra, ta trmasta spremljevalka naših junakov. Vse težave so pozabljene, v srca se je naselila nepopisna sreča. Tako so še enkrat doživeli samega sebe, še eno zmago, najveličastnejšo doslej, odkar hodijo po težavnih, mračnih poteh življenja. Tu |bri so zopet enkrat enalci videčim soljudem. Pot navzdol je bila težja kot vzpenjanje, nevarnejša. Tri ure so potrebovali do Kredarice. Naslednje jutro jih je presenetil sneg do kolen in po taki poti so se spuščali v Krmo. Odpadla je načrtovana pot na Dolič in od tam čez Luknjo na Kriške pode, Razor ter Vršič, pot po transverzali, pa nič zato. Doživeli so svetle trenutke, doživeli marsikaj lepega, pozabili na težave, ti naši korenjaki, v bistvu skromni ljudje.
Našemu Frančeku telefonistu čestitamo k tako lepi zmagi-
ker stoji blizu elektrarna. Stanovali smo v počitniškem domu. Ni nam preostalo drugega, kot dve solidni restavraciji, predvsem pa odlično češko pivo, ki ga nismo mogli prehvaliti.
Z ljudmi smo hitro dobili stike. Povsod so nas prisrčno sprejeli in o Jugoslaviji smo slišali samo najlepše.
Da bi nam čas hitreje minil, smo organizirali iz Solenic dva izleta. Z avtobusom smo se odpeljali v Plzen. Zaradi prevelike oddaljenosti smo imeli za ogled tega znamenitega starega mesta le malo časa. Zato smo si najprej ogledali znano pivnico »Prazdroj«, zraven pa tudi srknili prenekateri vrček piva. Drugi izlet nas je vodil do gradu Orlik. Peljali smo se po umetnem jezeru z majhno ladjo 18 km daleč iz Solenic. Vožnja je bila prav prijetna. Na gradu Orlik smo si ogledali muzej z zbirkami iz 16. in 17. stoletja. Posebno lepe so razne lovske trofeje in zbirke pušk. Tako so nam potekli trije dnevi.
Nadaljevali smo potovanje proti Pragi in Kladnu. V Klad-nu smo prespali in zjutraj 20. avgusta smo se odpeljali v Prago. Že od daleč smo zagledali zvonike starih cerkva, ki so se bliskali v avgustovskem soncu. Pred nami se je odpiral veličasten pogled na Vltavo, vso prepredeno z mostovi. Pra-(Nadaljevanje na 5. strani)
Očak Triglav premagan!
potovanje na Češko
ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT - ŠPORT — ŠPORT —ŠPORT - ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT —
TELOVADBA
Delovnemu kolektivu in prebivalcem Štor, ki berejo »Žele-zarja« posredujemo urnik vadbe sekcije za splošno telesno vzgojo. Vadba se bo vršila v telovadnici Partizana na Lipi, ob lepem vremenu pa tudi na igriščih. Obveščamo vas, da se je redna vadba že pričela. Vabimo odrasle, mladino, pionirje in cicibane da se vključijo v redno vadbo. Ob tej priliki vas seznanjamo z vodniki vrst, ki bodo vodili splošno vadbo.
Cicibane bo vodila vodnica Bokšan Dora
Pionirje — Veber Tine, Brilej Zvone in Šprajcer Hinko Pionirke — Perpar Vera in Bokšan Dora
Mladince — Kavka Franc in Turnšek Milan Mladinke — Ocvirk Sonja Člane — Kavka Franc Članice — Ocvirk Sonja Orodno telovadbo bosta vodila Šrot Ivan in Šrot Edi.
Letos organizira Partizan tudi posebej ure odbojke za članice, s katerimi želi popestriti
(Nadaljevanje s 4. strani)
ga je prelepo staro mesto z mnogimi zanimivostmi. Skupaj smo si ogledali grad Hradčani, ki se dviguje na strmem obronku nad Vltavo. Grad je bil središče vladarjev že od 9. stoletja in ga štejemo med malo število gradov na svetu, ki so bili sedež vladarjev več kot tisoč let.
Znameniti Karlov most je bil zgrajen že v 14. stoletju in še danes služi svojemu namenu. Karlova univerza izhaja iz leta 1348 in spada med najstarejše univerze v Srednji Evropi. Toliko iz zgodovine. Kasneje je Praga postala tudi industrijsko središče.
Praga 20. avgusta 1969 vsa v znamenju lanskoletnih avgustovskih dogodkov, žalostna podoba mesta, zastražene ulice in ostra napetost. Pozornost nam je pritegnil Vaclavski trg, natrpan z množico ljudi. Ko smo se bližali trgu, smo začutili, da nas pečejo oči. Tako smo se prvič srečali s solzilnim plinom, ki ga je bilo v zraku ■vedno več. Množica je valovila proti spomeniku kralja Vaclava in zopet nazaj. Pomešali smo se med demonstrante. Ljudje so kričali, pobirali razne predmete s tal in obmevavali policijo. Policija je demonstrante pretepala, da so se nekateri zgrudili na tla. Praga je bila polna policije in policijskih avtomobilov.
svoje delo in ustreči željam in-teresentk odbojkaric. Vodil jih bo tov. Veber Tine.
Cicibani ob četrtkih od 16 do 17
Pionirji ob torkih in petkih od 17—19
Popoldne smo se umaknili nazaj v mesto na varno. Kdo se na Češkem ne bi spomnil dobrega vojaka Švejka. Pohiteli smo v restavracijo »Pri Fleku«, kamor je Švejk večkrat zahajal. Čudovito temno pivo nas je zopet nekoliko odvrnilo od dogodkov na Vaclovem trgu.
Proti večeru se je situacija na Vaclavskem trgu zelo poostrila. Tu in tam so začeli graditi barikade. Slišati je bilo tudi streljanje in zjutraj smo izvedeli, da je bilo nekaj mrtvih. Grozeč glas policijske sirene je rezal zrak. Po drugi strani so vozili rešilni avtomobili. Množica je bila glasna in neukrotljiva. Šele ob desetih zvečer smo se zbrali vsi skupaj pri avtobusu. Prišli smo skupaj vsi objokani od solzilnega plina, vsi prevzeti in zatopljeni v eno samo misel, pri nas doma je lepo.
Vračali smo se v Kladno popolnoma tiho, kar ni bila naša navada. Tudi v Kladnu so sledile demonstracije v poznih nočnih urah. Zaradi vseh teh momentov si nismo smeli'''ogledati železarne Poldy v Kladnu, kar je bil naš prvotni namen.
Zjutraj 21. avgusta smo zopet odšli v Prago, da bi videli dogodke, ki se bodo odvijali ta dan. Vaclavski trg je bil zopet zaseden z ljudmi. Ko smo se prerivali med množico ljudi, nas je nekdo ogovoril. Povedali smo mu, da smo Jugoslovani.
Pionirke ob ponedeljkih in četrtkih od 17—18.30
Orodna telovadba ob torkih in petkih od 16—17.30 .
Mladinci ob torkih od 19 do
20
Sledil je prisrčen stisk rok in kratek pozdrav: »TITO-DUB-ČEK«. Demonstranti so dvakrat zasedli spomenik kralja Vaclava. Prišli so oboroženi policisti in padalo je vsevprek. Množica se je umaknila, bežali smo v vse vhode in prečne ulice. Ta dan je bilo videti tudi tanke. Radio Praga je poročal, da so demonstracije izzvali »huligani«. Na cesti pa je/ bilo videti staro in mlado. Popoldne smo se vrnili v Kladno. Preživeli smo še zadnji večer skupaj na Češkem.
Naslednji dan smo se zgodaj zjutraj napotili proti češko-avstrijski meji, to pot z druge strani. Peljali smo se do Dunaja, potem pa čez Semering zopet na Podkoren. Čeprav smo mladinci iz Štor prosili, da bi se vračali preko Maribora, «mo naleteli na gluha ušesa našega vodiča. S tem je bila slabi organizaciji dodana še zadnja kapljica. Na Jesenicah smo se prisrčno poslovili, saj smo preživeli skupaj mnogo prijetnih trenutkov. Verjetno so doma že vsi spali, ko nas je devet še vedno sedelo v čakalnici postaje, kjer smo do zgodnjih jutranjih ur čakali prvi vlak. Potem pa brž domov.
Kljub raznim pomanjkljivostim organizacije je izlet bil prijetno doživetje. Mislim da si mladina v Železarni Štore še želi podobnih izletov. Tudi sami bi bili sposobni, da si organiziramo takšen izlet. -D. Ž.-
Mladinke ob sredah od 17. do 18.30
Člani — rekreacija ob torkih od 20—21.30
Članice rekreacija ob sredah od 19—20
Članice odbojka ob ponedelj. oči 18.30—20
Košarka ob ponedeljkih in petkih od 19—20.30
Ko boste pregledali urnik, se odločite in pridite med nas, člane Partizana, kjer se boste po truda polnem delu razvedrili in pozabili na dnevne težave.
Priporočajte to tudi vašim prijateljem in prijateljicam.
KEGLJANJE
V sklopu športnega društva »Partizan-Kovinar« Štore obstaja tudi kegljaška sekcija, ki že več let uspešno deluje. Vsak član kolektiva ve kako potreben je šport za delovnega čl» veka. V naši železarni se z aktivnim športom v glavnem ukvarja le mladina, medtem, ko starejši odstopajo, čeprav je prav njim po napornem delu še -bolj potrebno zdravo razvedrilo. Skoraj vse ostale panoge zahtevajo veliko gibčnost in fizičnega napora, kegljanje pa je dostopen šport za udeležence vseh starosti. Ta šport ne zahteva posebnih talentov, z rednimi treningi pa se da dosegati vidne uspehe in ga lahko pričnemo gojiti tudi v poznejših letih. Posebno priporočamo kegljanje našim delovnim ženam, ki naj bi si poleg obilnega dela, vsaj dvakrat na teden privoščile dve uri zdravega razvedrila. Za treninge so potrebni samo copati z gumijastimi podplati in dobra volja, to pa si lahko vsak privošči. _
Vsi interesenti naj se zglasijo ob ponedeljkih od 16. do 17. ure na kegljišču, kjer bo vsak dobrodošel.
Za boljšo informacijo objavljamo tudi urnik treningov:
Ponedeljek:
od 16. do 17. ure, začetniki od 17. do 19. ure, II. ekipa od 19. do 21. ure, članice Torek:
od 16. do 20. ure, I. ekipa
od 16. do 20. ure ena steza, starejši člani, Vodna skupnost, Celje Četrtek:
od 16. do 19. ure prosto za prijateljska srečanja od 19. do 21. ure, članice Petek:
od 16. do 20. ure, I. ekipa Sobota:
prosto za redna tekmovanja
Prijavite se v čim večjem številu!
Svet kegljaške sekcije
Letne športne igre slovenskih železarn
Letos bi morali prevzeti tradicionalne letne športne igre slovenskih železarn štorski železarji. Ker pa praznujejo v tem letu jeseniški železarji stoletnico svojega podjetja, smo se dogovorili, da jim to prireditev »odstopimo«. S tem so na Jesenicah program proslav popestrili, nam pa je to kar prav prišlo, saj...
V soboto 30. in v nedeljo 31. avgusta se je zbralo na igriščih pod Mežakljo več kot 200 tekmovalk in tekmovalcev iz slovenskih železarn. Pomerili so se med seboj v plavanju, namiznem tenisu, nogometu, rokometu, v streljanju, odbojki in v atletiki. Štorski tekmovalci so se udeležili vseh tekmovanj, razen v odbojki. Na Jesenice so odšli z veliko mero optimizma, kar je tudi prav, vendar so se lahko kmalu prepričali, da jim je manjkalo treningov, preslabo so se pripravili na ta tekmovanja. To se je posebno maščevalo rokometašem, od katerih nastopa smo si največ obetali, saj so bili pred leti ligaški tekmovalci. Tukaj ni mesto, da bi se spuščali v ocenjevanje priprav, pomanjkljivih priprav in drugih spodrsljajev, ki so pripomogli, da so se naši športniki vrnili z Jesenic s tako skromnim izkupičkom. O tem bo tekla razprava na ustreznih mestih, vendar pa bi bili boljših rezultatov veseli vsi, ki spremljajo športno dejavnost v Štorah in »navijajo« ob vsaki priložnosti za naše športnike.
POTOVANJE NA ČEŠKO
NEZGODE V AVGUSTU NOGOMET
(Nadaljevanje s 3. strani)
JEROVŠEK Ivan je vtikal valjano palico v oval kalibro, medtem pa je vlačilec Arzenšek Silvo neprevidno vtaknil naslednjo palico z druge strani med valje. Sprednji konec palice je ob izteku udaril in opekel Jerovška po desni nogi.
LIVARNA VALJEV
KRIVEC Alojz je z rokami cdrival hruško za razbijanje, da bi jo postavil v kot. Ko je hruška sedla na tla, se je veriga-sprostila, kavelj verige pa mu je stisnil sredinec na desni roki.
ŠLATAV Ivan, TACER Karl, GRAČNER Jože, TANŠEK Franc. Po vlivanju je nenadoma brizgnilo železo iz forme in opeklo delavce, ki so bili v bližini. Tanšek je dobil lažje opekline, ostali trije pa težje opekline po telesu. Tov. Šlatav Ivan je po sedmih dneh umrl v celjski bolnišnici. Komisija, ki je raziskovala nezgodo je ugotovila vzrok eksplozije. Po ulivanju je železo skozi razpoko prodrlo v okolico, kjer je bil vlažen pesek. Po prvem vzbruhu je še več železa prodrlo v okolico. Zaradi vlažnega geska, ki se v okolici ne posuši, je nastala večja količina pare in je prišlo -do eksplozije.
ŽERAK Alojz je z verigami zapenjal posodo na žerjav. Zaradi naglice pri delu ga je veriga stisnila za palec na levi rjaki,
CVERLIN Vlado je nameraval očistiti žlindro z železa pred .vlivanjem. Livar Jazbinšek je odprl zaporo, da bi nekoliko nagnil ponovco naprej, ponov-ca pa se je nenadoma zvrnila nazaj in je ni mogel zadržati. Železo se je iz ponovce razlilo
ZAHVALA
Vsem, ki so mi ob času mojega jubileja 70-letnice življenjske dobe in 50-letnice dela v delavskem pokretu posebno v sindikalnih organizacijah čestitali se iskreno zahvaljujem. Posebno še SSJ, Beograd, Republiškemu odboru, sind. Slov. Obč. odboru v Celju, ter Obč. odboru ZB Celje. Isto tudi sind, podruž. Železarne Štore, ko me je z delegacijo ob času mojega zdravljenja obiskala v zdravilišču in mi izročila lepo spominsko knjižno darilo. Od navedenih forumov sem prejel poleg spominskih knjižnih nagrad še praktična darila.
Za tolikšno nepričakovano pozornost posameznikov, posebno še organizacijam, ki mi bo ostal, v trajnem spominu, še enkrat iskrena hvala.
Vodopivec Jaka upok. Žel. Štore
po tleh (3 t) in opeklo Cverli-na po desnem gležnju. Zaradi težkega sifona je bilo prazno ponovco težko izravnati. Zato so naknadno prestavili vrtišče ponovce za nekaj- cm proti sifonu. Pri tem pa se je ob polni ponovci pojavil velik moment, ki je silil ponovco nazaj. Livar Jazbinšek za to predelavo ponovce ni vedel in ga je obnašanje ponovce pri vlivanju presenetilo, da je ni mogel zadržati.
LIVARNA SIVE LITINE:
"NOVAK Anton. Pri prelaganju FeMn iz bunkerja na voziček mu je večji kos padel na nart desne noge in ga poškodoval.
LEBER Tomaž. Med delom mu je tekoče železo 'brizgnilo v desni čevelj in ga opeklo, ko so v njegovi bližini vlivali in ga ni nihče opozoril da naj se odstrani med vlivanjem.
ENERGETSKI OBRAT:
ZUPANC Franc je zapiral ventil na plinovodu generatorja številka 2. Tesnilo na ventilu je spuščalo, da je plin uhajal v okolico ter se je imenovani zastrupil z generatorskim plinom.
ELEKTROOBRAT:
GOBEC Jože je popravljal električno instalacijo v mehanični delavnici. Zaradi naglice pri delu se ni prepričal, če je izključen električni tok tudi v TP livarna, ker je nevarnost povratne napetosti. Z levo roko se je dotaknil dela razdelilca, ki je bil pod napetostjo, ter je nato roko sunkovito odmak-
nil.	Pri tem je odlomil NH varovalno podnožje ter povzročil kratek stik. Nastali obločni
ZAHVALA
Ob prerani smrti moža, ata in
IVANA KOMPOLŠKA
se najlepše zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali venec, enako upravi železarne, sindikalni podružnici, obratu livarne, enako Lovski družini za veliko požrtvovalnost, ter pevcem in godbi, posebno pa tov. Rozman Antonu za ganljive besede.
Žalujoča žena, hčerka z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in vodstvu energetskega obrata za prijetno presenečenje, katerega so mi priredili ob slovesu. To je potrditev, da smo bili dobri tovariši pri- delu. Vsem želim mnogo sreče in Uspehov na njihovih delovnih mestih.	Planko Karl
plamen ga je opekel po hrbtni strani desne roke.
PROMET:
KOREZ Maks. Med premikom po tiru proti dvigalu jeklarne mu je skozi zaščitno steno priletel drobec od rafa-me v desno oko.
OCVIRK .Leopold. Po končanem polnjenju zalogovnikov z vodo je hotel odstraniti gumijasto cev. Na stopnici lokomotive mu je spodrsnilo, da je padel z lokomotive na betonska tla in si poškodoval desno roko v zapestju in rebra na desni strani.
GRADBENI ODDELEK:
KOBOLA Valentin je ob popravilu Ignis peči rušil stari zid. Kos opeke mu je padel na desno roko in mu poškodoval dlan.
OSTALO:
KOVjAC Miran. Od-delovne mize se je zadenjsko prestopil in se spotaknil ob kalupnem okvirju na tleh ter si zvinil desno nogo v gležnju.
Na poti na delo so se poškodovali :
ŽAVSKI Ivan iz jeklarne je na spolzki poti padel in se urezal na ogledalu, ki ga je nosil v zadnjem žepu.
TREBOVC Ivan iz obdeloval-nice valjev. Na poti na delo so mu ob vstopu na avtobus vrata avtobusa stisnila sredinec na levi roki.	,
ŽABERL Silvester iz prometa se je na poti na delo spotaknil ■ na korenini in padel. Poškodoval si je tri prste na levi roki.
Primerjava števila nezgod v mesecu avgustu v zadnjih petih letih:
POPRAVEK
V zadnji številki »Štorskega železarja» sta se nam vrinili dye napaki v članku o plemenitih darovalcih krvi in kože.
Izpustili smo naslednje: med darovalci krvi in kože za ponesrečene livarje je bil Stopinšek Franc iz livarne I in ne Ivan Stopinšek. Dalje: med prostovoljci za darovanje kože je bil tudi Lončarič Slavko iz livarne I, bil pa je v bolnišnici odklonjen.
Uredništvo
Zahvaljujem se za redno dobivanje Železarja, katerega sem vedno vesel in ga vsega preberem. Pozdravil bi vse sodelavce elektro obrata.
Vlado Jerovšek
V.	P. 5845 Pula
SPORED TEKEM NOGOMETNEGA PRVENSTVA, V KATEREM SODELUJE NAŠE DRUŠTVO
V.	kolo — 28. 9. 1969
Celulozar — Osankarica Šmartno — Fužinar Kovinar — Velenje Papirničar j- Peca Branik — Dokležovje Sever — Steklar
VI,	kolo,.— 5. 10. 1969
Osankarica — Steklar Dokležovje — Sever Velenje — Papirničar Peca — Branik Fužinar — Kovinar Celulozar — Šmartno
VIL kolo — 12. 10. 1969
Šmartno — Osankarica Kovinar — Celulozar Papirničar — Fužinar Branik — Velenje Sever — Peca Steklar — Dokležovje
VIII.	kolo — 26. 10. 1969
Osankarica — Dokležovje Peca — Steklar Velenje — Sever Fužinar :— Branik Celulozar — Papirničar Šmartno — Kovinar
IX.	kolo — 2. 11. 1969
Kovinar — Osankarica Papirničar — Šmartno Branik — Celulozar Sever — Fužinar Steklar — Velenje Dokležovje — Peca
X.	kolo — 9. 11. 1969
Osankarica — Peca Velenje — Dokležovje Fužinar — Steklar Celulozar — Sever Šmartno — Branik Kovinar — Papirničar
XI.	kolo — 16. 11. 1969
Papirničar — Osankarica Branik — Kovinar Sever — Šmartno Steklar — Celulozar Dokležovje — Fužinar Peca — Velenje
19.	oktober je prost termin zaradi meddržavne tekme.
Mladinsko moštvo je igralo v mladinski ligi celjske podzveze in je zasedlo 4. mesto na lestvici:
1. Celje-Kladivar, 2. Šmartno,
3.	Dravinja, 4. Kovinar, 5. Olimp, 6. Velenje, 7. Steklar,
8.	Šoštanj, 9. Žalec.
Pionirji so zasedli drugo mesto v pionirski ligi. Vrstni red ekip je naslednji:
1. Celje-Kladivar, 2. Kovinar,
3.	Olimp, 4. Žalec, 5. Vojnik.
KADROVSKE VESTI
UPOKOJENI V MESECU AVGUSTU
BORŠIČ AVGUST, rojen v Vrnem dne 12. marca 1922, sedaj stanuje v Celju. Po poklicu VK ključavničar. Poklica se je izučil v Šentjurju, od koder je kmalu moral na delo v Nemčijo. Septembra 1944 se je aktivno vključil v enoto NOV,
GOBOV ANTE, rojen v Pri-moštenu pri Šibeniku dne 13. maja 1921. V Železarno Štore je prišel junija 1949. leta in delal najprej kot vojaški referent, nato kot tehtalec v obratu valjarni in od leta 1964 dalje kot referent za civilno zaščito.
kjer je bil do osvoboditve. V Železarno Štore se je vključi] 1. 3. 1948, prej pa je bil na upravi za ceste Celje. V Železarni štore je najprej delal v mehanični delavnici kot ključavničar in delovodja, nato v obdelovalnici valjev prav tako kot delovodja. Od leta 1966 dalje pa je bil kot tehnolog v pripravi proizvodnje. Dne 12. avgusta t. 1. je bil invalidsko upokojen.
JAZBINŠEK ADOLF, rojen v Repušu dne 23. okt. 1914. Stanuje v Štorah. V Železarni Štore je začel delati januarja 1953. Opravljal je delo gasilca — reševalca. Pred vojno je delal v
Leta 1941 je bil zaprt in odpeljan v Italijo, kjer je bil do 1943. leta. Od leta 1943 dalje pa do'osvoboditve je sodeloval v NOV ter dalje do 1949. leta kot oficir v JLA. Dne 12. avgusta t. 1. je bil invalidsko upokojen.
- ĆATER Martin, rojen v Črno-lici pri Šentjurju dne 29. oktobra 1921, stanuje v Botričnici. V našem podjetju je začel delati 1. marca 1947 in bil zaposlen v obratu valjarni na raz-
rudniku Rtanj, pa tudi v Nemčiji do '1948. leta, nakar je bil doma v Dobju do vstopa na delo v naše podjetje. Dne 12. avg. t. 1. je bil invalidsko upokojen.
JEZOVŠEK ROK, rojen 5. 8. 1914 pri Sv. Primožu pri Šentjurju, kjer stanuje še sedaj. Do leta 1939 je delal doma na posestvu, nato je bil vpoklican v jugoslovansko vojsko. 4. maja 1942 se je prvič zaposlil v našem podjetju — šamotarni in zaradi mobilizacije v vojsko leta 1943 prekinil delovno razmerje. Takoj po osvoboditvi se je ponovno zaposlil v obratu šamotarni, kjer je delal na raznih delovnih mestih preko 23 let. 7. avgusta t. 1. je bil po invalidski komisiii uookojen kot invalid III. kategorije.
IN M EM tl MI AM
FRANC GRAČNER
Zahrbtna bolezen nam je ugrabila še enega prizadevnega sodelavca. V petek, 19. septembra je po mučni bolezni preminil dolgoletni delavec na prometu Franc GRAČNER z Lipe. Zapustil je ženo in dva. otroka v. starosti 8 in 3 let. Gračner je spadal v vrste mirnih, a izredno marljivih, požrtvovalnih prometnih delavcev. Izhajal je iz kmečke družine, po osnovni šoli je doživljal huda leta vojne in povojnih naporov, a že leta 1950 se je vključil v delo naših prometnikov kot pomožni kurjač na ozkotirni progi. Z vztrajnostjo se je izpopolnjeval in opravil izpite za kurjača, predkurjača in strojevodjo parane lokomotive na industrijskem tiru. Ustvaril si je družino in Vzorno skrbel zanjo. Pred leti ga je pričel vedno bolj mučiti glavobol, ki ga ni in ni mogel odpraviti z navadnimi sredstvi. Ko so ga poslali k specialistom, je bilo že prepozno. Možganski tumor se je že to-iiko razširil, da ni bilo več pomoči. Trpel je grozne muke, dokler ni v najlepših moških letih, v starosti 38 let omahnil v smrt, mnogo prezgodnjo za družino in za sodelavce, ki ga bodo težko pogrešali. Mi.tn.gii’
ličnih delovnih mestih. Med vojno je delal na železnici in od avgusta 1944 do osvoboditve bil v enotah NOV. Dne 12. t. m. je bil invalidsko upokojen in s tem dnem je tudi prenehalo delovno razmerje.
PLANKO KARL, rojen v Gra-hovšah nad Laškim dne 25. maja 1911, sedaj stanuje na Svetini. V Železarni je začel delati 27. junija 1956, najprej v jeklarni, nato pa v energet-
V valjarni smo imeli izredno marljivega sodelavca, s katerim si lahko računal vsak čas, bil je zanesljiv, miren, dober tovariš. Navezani smo bili na njega in on na nas, svoje sodelavce; vsako delo je opravil brez pridržkov, na vsakem delovnem mestu je bil zadovoljen. Redek primer potrpežljivega, prizadevnega sodelavca. Tak je bil naš Polde Gajser, s katerim smo skupaj prenašali vse napore in se skupaj veselili vsakega tudi neznatnega uspeha. Dobrih 12 let smo delali z njim v valjarni in računali smo, da bodo še dolgo let vzajemno delali za boljši jutrišnji dan, dočakali v novi valjarni boljše delovne pogoje in lažje prenašali naporno delo. Toda življenje gre svojo pot, često zelo različno od zaželje-ne, od začrtane. Ne doživljamo samo lepih dni tudi težki dnevi pridejo in navadno vedno nepričakovano.
Polde je bil sin Ptujskega polja, rojen je bil v Škrbljah pri Ptuju. Dokončal je 7 razredov osnovne šole, potem je delal doma in se pozneje zaposlil v tovarni strojil v Majšperku, kjer je delal 9 let. Od 18. 2. 1957 je delal v naši valjarni kot zabijač in predzabi-jač, nazadnje kot etiketer. Poznal je trdo delo, lepo je skrbel za družino, vozil se je'na delo iz Začreta pri Celju. Potreben je bil počitka pa si ga ni mogel veliko privoščiti; zdaj je šele našel mir in počitek v nedrjih naše slovenske zemljice.
VRFIOVŠEK IVAN, rojen v Kompolah dne L maja 1916, stanuje v Štorah. Do leta 1941 je bil doma pri starših. V Železarni je začel delati 20. avgusta 1941. leta. Najprej je bil v
skem obratu, kjer je bil vse do upokojitve. Prej je delal v Ap-neniku in .rudniku Pečovnik, od avgusta 1944 do osvoboditve pa je bil v NOV. Dne 12. avgusta t. 1. je bil invalidsko upokojen.

" -A ; s»- V ;•
livarni kot pomožni delavec, nato v energetskem obratu, kjer je delal vse do upokojitve dne 12. avgusta t. 1. Bil je tudi invalidsko upokojen.
V Šentjurju v Slov. Goricah se je .16. maja 1890 rodil Ivan POLIČ in preživel mladost v rodnem kraju, kjer je dokončal 6. razred osnovne šole. Portern se je izučil za peka. Naš vsakdanji kruhek je pekel v Lenartu v Slov. Goricah in v Mariboru, potem je bil viničar v Celju, 16. 9. 1943 pa se je zaposlil kot drobilec v štorski šamotarni, takrat še tovarni zasebnice. Po osvoboditvi je bil še drobilec suro-'A. leta in leta je prečepel na podstrešnem delovnem mestu in ročno drobil glino. Koliko prahu se je najedel in vendar je vzdržal. Potem je bil premeščen za-mlev-ca gline. Domala 13 let je delal v šamotarni, dokler ni bil 15. januarja 1956 upokojen. Živel je v Kompolah z ženo, sin se je poročil in je tudi zaposlen v železarni. Mirno je stari Polič prenašal bolezen, ki si jo je nakopal pri trdem, težkem delu, 13 let je še kljuboval bolezni, nazadnje pa je moral tudi on kloniti, umrl je 7. 9. 1969.
KADROVSKE VESTI
V	mesecu avgustu 1969 so bile naslednje kadrovske spremembe v naši delovni skupnosti.
Iz JLA so se vrnili:
Kumperger Stanislav, delavec, jeklarna, Krajšek Zdravko, elektrikar, elektroobrat, Povalej Jožef, ključavničar, mehanična delavnica, Arhar Franc, delavec, valjarna, Orešnik Karl, delavec, livarna valjev, Zorko Avgust, delavec, livarna valjev, Romih Jože, strojni ključavničar, valjarna.
Novi člani delovne skupnosti:
V	livarni sive litine so se zaposlili: Novak Julijus, delavec; Mraz Mihael, delavec; Vrečar Marjan, delavec; Skale Andrej, delavec; Lorger Franc, delavec; Verk Vladimir, delavec; štefa-nec Stanislav, delavec; Frece Vincenc, delavec; Šušteršič Franc, delavec; Bobnič Jožef, delavec. V obdelovalnici valjev: Leškovšek Zlatko, orodjar; v mehanični delavnici Jazbec Branko, strojni ključavničar; v jeklarni: Resnik Štefan, delavec; Goleč Dragutin ,delavec; Žavski Ivan, delavec. V valjarni: Baumgartner Zdenko, strugar; Pušnik Karl, delavec; Pirš Štefan, delavec; Vajdec Martin, delavec; na elektroplavžu: Smole Janez, delavec; Rebernik Vinko, delavec. V livarni valjev Zeme Milan, delavec. V komunalnem oddelku Sivka Amalija, delavka ter Jazbinšek Marjana, administrator — pripravnik.
Pogodbeno za določen čas, je bila sprejeta Obrez Amalija, delavka v komunalnem oddelku.
Na odsluženje kadrovskega roka v JLA so odšli:
Samovoljno so zapustili podjetje:
Vladušič D juro iz elektro-plavža; Guček Zdravko iz ša-motarne; Novak Alojz iz livarne valjev, Matko Jože iz livarne sive litine; Vovk Vincenc, livarna sive litine; Vovk Anton iz valjarne; Počivavšek Stanislav iz livarne sive litine; Panič Stanislav iz mehanične delavnice; Potočnik Anton iz valjarne; Vrečar Albin iz obdelovalnice, valjev; Plank Viljem iz modelne mizarne; Jurše Milan iz elektroplavža; Mikšič Ivan iz obdelovalnice valjev; Zorko Franc iz livarne valjev; Jurkošek Martin iz livarne valjev; Lončarič Srečko iz elektroplavža; Vrečko Stanko iz livarne valjev; Šalamon Mihael iz livarne sive litine; Žuraj Franc, livarski pripravnik; Arzenšek Ivan iz valjarne; Strnad Rado iz šamotarne.
V preizkusili dobi so bili odpuščeni:
Lovrenčak Franc, delavec iz elektroplavža; Gorupič Stjepan iz valjarne in Vrhovski Milan, delavec iz jeklarne.
Po izteku delovne pogodbe je prenehalo delovno razmerje tov. Mlakar Francu iz livarne sive litine.
Poročila sta se:
Narat Karl iz livarne sive litine in Kojnik Avgust iz razvojnega oddelka.
Na novi življenjski poti želimo obilo sreče!
Naraščaj:
Žibret Srečko iz mehanične delavnice, Perc Alojz iz energetskega obrata, Užmah Anton iz šamotarne in Cmok Ivan iz livarne II. Čestitamo!
Iz livarne sive litine: Laubič Franc, delavec; Kragelj Stanko, delavec; Kušter Drago, delavec; Gorger Franc, delavec; Kajba Franc, čistilec litine; Koprivc Franc, livar IV. Iz mehanične delavnice: Zorič Jože, strugar; Gril Peter, strojni ključavničar; Korže Jože, instai. centr. kurjave; .Kačič Silvo, orodjar III; Bred Franc, premikač iz prometa; Gorišek Zdravko iz valjarne; Cocej Peter z valjarne; Kovač Marjan iz šamotarne; Habjanec Janko iz valjarne; Mastnak Silvester iz livarne valjev; Guček Karl iz livarne valjev in Žnidar Martin iz valjarne.
Po želji delavca so odšli:
Lubej Jožef iz jeklarne; Tomaž Gostič Vera, dipl. inž. iz razvojnega oddelka; Polajžer Anton iz valjarne; Jošt Terezija iz komercialnega sektorja.
Na srednji komercialni šoli je zaključil šolanje tov. Kropušek Alojz iz priprave dela. K uspehu mu čestitamo in želimo, da bi pridobljeno znanje v polni meri koristil na delovnem mestu!
Delovno dolžnost so so prekršili
Hujše so prekršili delovno dolžnost in bili kaznovani:
Z JAVNIM OPOMINOM:
1)	ŠKET Jakob, iz livarne valjev, je dne 28. aprila 1969 neopravičeno izostal z dela — JAVNI OPOMIN.
2)	OPRČKAL Anton, iz livarne valjev, je v dneh 28. aprila in 4. maja 1969 neopravičeno izostal z dela — JAVNI OPOMIN.
3)	RADIČ Mirko, iz livarne valjev, je v dneh 7. in 8. aprila 1969 neopravičeno izostal z dela — JAVNI OPOMIN.
4)	BRAČUN Alojz, iz elektroplavža, je dne 14. junija 1969 odklonil izvršitev delovnega naloga in ni hotel delati pri obračanju kokil, kar mu je naročil delovodja — JAVNI OPOMIN.
5)	ZALOKAR Andrej, iz šamotarne, je dne 14. junija 1969 na popoldanski dnini predčasno zapustil delovno mesto brez dovoljenja predpostavljenega in odšel domov, dne 16. in 17. junija pa je neopravičeno izostal z dela — JAVNI OPOMIN.
6)	LONČARIČ Srečko, iz elektroplavža, je v dneh 19. in
20.	junija ter 27. julija 1969 neopravičeno izostal z dela — JAVNI OPOMIN.
7)	VRANJEK Stanko, iz jeklarne, je v dneh 28. in 29. junija ter 17. julija 1969 neopravičeno izostal z dela — JAVNI OPOMIN.
8)	CIGLER Alojz, iz jeklarne, je v dneh 1. julija in 2. avgusta 1969 neopravičeno izostal z dela — JAVNI OPOMIN.
9)	SIMIČ Miloš, iz jeklarne, je prišel dne 30. junija 1969 vinjen na delo, dne 3. julija 1969 pa je neopravičeno izostal z dela — JAVNI OPOMIN.
10)	ŠUKLJE Aleš, dipl. met. ing., je v dneh 2. 6., 4. 6. in v času od 14. do 23. 6. 1969 zamujal s prihodom na delo, dne 3.
6.	1969 pa je ob 10.30 zapustil delovno mesto brez odobrenja predpostavljenega in odšel domov — JAVNI OPOMIN.
11)	VOVK Janez, iz jeklarne, je dne 27. junija 1969 neopravičeno izostal z dela — JAVNI OPOMIN.
12)	BRAČUN Edvard, iz eks-pedita, je dne 21. 6. 1969 na nočni izmeni brez dovoljenja predčasno zapustil delo, dne 1.
7.	1969 pa je zamudil na popoldansko delo — JAVNI OPOMIN.
13)	KROBAT Martin, iz va-
ljarne, je dne 27. julija 1969 neopravičeno	izostal	z	dela	—
JAVNI OPOMIN.
14)	JAZBEC Jože, iz livarne
valjev, je dne 5. julija 1969 neopravičeno	izostal	z	dela	—
JAVNI OPOMIN.
15)	ŽLENDER Jože, iz elektroplavža, dne 20. julija 1969 ni izvršil delovnega naloga, ki je obstajal v tem, da bi moral pomagati sodelavcu pri drobljenju limonita — JAVNI OPOMIN.
16)	BIZJAK Julijan, iz valjarne, je dne	30. julija	1969	neopravičeno	izostal	z	dela	—
JAVNI OPOMIN.
. 17) ŽEKAR Janez, iz livarne
lija 1969 neopravičeno izostal z dela — JAVNI OPOMIN.
18)	BOBEK Jože, iz livarne valjev, je dne 23. avgusta 1969 na nočni izmeni samovoljno zapel s 5-tonskim žerjavom zgornji kalupni okvir od forme kolike B-8 in sicer enostransko, kar je imelo za posledico, da je ta kalup padel po stojalu izlivnih kokil in tako razbil 2 kom. kokil — JAVNI OPOMIN.
Z ZADNJIM JAVNIM OPOMINOM:
19)	SKUTELJ Anton, iz jeklarne, je v dneh 23., 24., 27., 28.,
29.	in 30. junija 1969 neopravičeno izostal z dela — ZADNJI JAVNI OPOMIN.
2D) ZAJC Mihael, iz valjarne, je v dneh 16. in 27. julija 1969 neopravičeno izostal z dela — ZADNJI JAVNI OPOMIN.
V postopek za izključitev na delavski svet enote je bil predlagan:
21)	NIKOLIČ Mirko, iz jeklarne, je dne 19. julija 1969 ponovno neprimerno izpadel zoper svojega nadrejenega, od katerega je zahteval, da mu odobri en dan dopusta. Ker asistent njegovi prošnji ni ustregel, je imenovani, ki je bil v vinjenem stanju, neprimerno izpadel zoper njega, se izražal v tem smislu, da imajo Slovenci prednost in da dobijo dopust kdajkoli hočejo.
Glede na to, da je Nikoliču že bil izrečen ukrep javnega opomina in da po tem ukrepu ni pokazal boljšega odnosa do svojih predpostavljenih je komisija menila, da gre v danem primeru za hujšo kršitev delovne dolžnosti in zato je zadevo odstopila delavskemu svetu enote jeklarne, ki naj bi sklepal o njegovi izključitvi.
Delavski sveti enot so obravnavali:
22)	KUKOVIČ Martina, iz valjarne, ker je dne 29. aprila 1969 na popoldanski izmeni samovoljno zapustil delo za krajši čas brez odobrenja predpostavljenega, dne 3. maja 1969 pa je neopravičeno izostal z dela.
Delavski svet enote je s tajnim glasovanjem sklenil, da Kukovič Martin ne more biti več član delovne enote in se je absolutna večina navzočih članov delavskega sveta enote valjarne izrekla za — IZKLJUČITEV.
23)	NIKOLIČ Mirka, iz jeklarne. Delavski svet enote jeklarne, ki je sklepal o izključitvi Nikoliča, se je s tajnim glasovanjem odločil, da Nikolič ne more biti več član delovne enote in se je večina navzočih članov delavskega sveta enote jeklarne izrekla za — IZKLJUČITEV.