Leto LXTV^ št. 25
Ljubljana, sobota jI. januarja loji
Cena Din L*
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inseratl do 80 petlt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst A Din S.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Dm 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica stev. 5. Telefon Stev. 3122, 3123, 3124, 3125 m 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska c.t tel. št. 26.      JESENICE. Ob kolodvoru 101.--
Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
Zaupnica francoski vladi
Včeraj popoldne je izrekla francoska zbornica Lavahovi vladi zaupnico s 312:258 glasovi
ASera z zaplenjenim vinom
Na ljubljanskem kolodvoru stoji že pet tednov 9 vagonov s šmarnico pomešanega vina, ki ga bodo najbrž prekuhali v žganje ali pa izlili
Ljubljana, 31. januarja.
Današnje >Jutro< je poročalo, da je bilo na ljubljanski železniški postaji zaplenjenih 9 vagonov vina, katerega kakovost ne ustreza določbam zakona o vinu. Vino so zaplenili tudi zato, ker ga noče nihče prevzeti. Informirali smo se o tej zadevi in izvedeli naslednje podrobnosti:
Vino je kupil neki Italijan iz okolice Genove v Vršcu m v Beli Crkvi v Vojvodini, ga plačal in naročil, naj mu ga po-, šljejo v Genovo. Ko je oošiljatev dospela, je Italijan m hotel sprejeti, češ, da je vino pokvarjeno in neužitno. Vagone so torej poslali nazaj v Jugoslavijo, vso poši-ljatev je pa naslovil lastnik na tvrdko Bolaffio v Ljiljani. Tvrdka Bolaffio je pri vsej z^žrevi desinte resi rana in zato je
sprejem vina odklonila. Tako je vino ostalo na ljubljanskem kolodvoru, kjer stoji že pet tednov. Za zadevo se je- seveda zanimala carinarnica kot pristojna oblast, ki je najprej poslala vzorec vina etnološki stanici v Maribor, da tam preizkusijo kakovost.
Iz Maribora je prispel odgovor, da je vino irabo in neužitno, ker je mešano s takozvanim »direktorjem«, po naše šmar-nica. Carinarnica je akt poslala finančnemu ministrstvu v Beograd, oddelek za carine v rešitev. Dosedaj od ministrstva rešitev še m prispela.
če lastnik vina ne bo hotel prevzeti, ga bodo denaturirali ali pa prekuhali v žganje in prodali na javni dražbi, ni pa tudi izključeno, da ga bodo izlili.
Bitka z zločinci
sredi mesta
Pariz, 31. januarja. Pod predsed« rtvom ministrskega predsednika La* vala se je vršila včeraj popoldne prva seja francoske zbornice pod novo vla* do, na kateri je vlada podala izjavo. Ko je stopil ministrski predsednik La* val v dvorano, ga je vladna stranka ži* vahno pozdravljala, dočim je opozici* ja zagnala velik krik in povzročila splošen hrušč in trušč, očitajoč mu iz* dajstvo.
Radikalski poslanec R i c h a r d mu je očital, da je presedlal v nasprot* n5 tabor, čeprav je bil dolga leta član socijalistične stranke in več mesecev tudi komunist Zaradi *ega ne more glasovati za vlado, ker smatra to za nemoralno.
Proti vlacP je govoril tudi socijali* stični republikanec Piere F r o c h o, ki 5 *, zlasti zavzemal za izvedbo zako na glede ločitve cerkve od države in z<* šolsko reformo ter izrekel vladi ne* zaupnico.
Govorilo je Se več vladnih poslan*
Pariz, 31. januarja. Vojaški uspeh, ki so ca dosegli Italijani v južni Cirenajki, je ponovno oživel italijansko zahtevo po mejni korekturi v severni Afriki. Ta italijanska zahteva je že več let predmet italijansko-francosk'h pogajanj, Ica doslej niso prišla do srečnega zaMjučka. Francija je svoje-časno iziavila, da ie pripravljena odstopiti Italiji zapadno od libijske puščave ležeče ozemlje Tibesti. Italija je ponudbo odklonila češ, da ji ni za nekaj tisoč kvadratnih kilometrov puščave, temveč da želi imeti teritorijalno zvezo svoje severnoafriške kolonije z jezerom Čad, ki leži med Sudanom in severno Nigerijo. Z zmago pri Kufri je Italija popolnoma premagala bojevito arabsko pleme Senusov in zasedla že v rimskih časih zgrajeno karavansko cesto od Sredozemskega morja do jezera Ca d.
Moskva, 31. januarja. Stalin v imenu komunistične stranke in Molotov v imenu sovjetske vlade sta izdala najstrožje odredbe za izboljšanje železniškega prometa. Zaradi vse večjega industrijskega razvoja so postale železnice nezadostne in ne morejo več zmagovati ogromnega prometa. Sovjetska vlada bo železniško upravo decentralizirala, pospešila gradnjo lokomotiv in železniških vozov in pomnožila produkcijo nadomestnih delov. Ker smatra sovjetska vlada, da je izboljšanje celokupnega prometa velevažno tudi v vojaškem o2riru, je sovjetski obrambni svet sklenn; da bo izdelal do 20. februarja natančen načrt za reformo ruskih železnic
Težave angleške industrije
London, 31. januarja. Položaj v sporu v bombažni industriji je zelo resen, kar najbolj dokazuje dejstvo, J. so se posre* do alne akcije v Lancasbiru udeležili mi* nistrs1-' predsednik Macdonald, zunanji irraister Henderson, notranji minister Clvnes, minister za javno zdravje Green* wood ter minister dela Bondfield.
Pogajanja napredujejo zelo počasi m kakor vse kaže, ne pride tako naglo do sporazuma Situacija je toliko bolj resna, ker je bombažna industrija v Angliji ena najvažnejših industrij in je že pred stavko zaradi bojkota angleškega blaga v Indiji veliko trpela. Trgovski in vladni krogi se boje, da bo Anglija, ako bo stavka še na* dalje trajala v veliki meri izgubila možem* aka tržišča za angleško manufakturno blago.
Sovjetski bombaž
Moskva, 31. januarja. V tekočem letu bodo povečal nasade bombaža od 146.000 nektarjev aa 450.000.
cev in govornikov opozicije, končno pa je bila vladi izrečena zaupnica s 34 glasovi večine. Izid glasovanja je bil 312 : 258 (?! sovi
Radikalni poslanec Albert Francois je po glasovanju zahteval, da se sprej* me še njegov dodatni   predlog glede
cona o ločitvi cerkve od države, to* da Laval je to odklenil in ponovno stavil na zbornico vprašanje glede za* upnice, "udi *ru*?ič mu je bila izreče« na zaupnica v razmerju 309 : 258 gla» sovi.
Hudi očitki socialistom
Pariz, 31. januarja. V zbornici je poslanec Franklin Bouilion govoril o dnevnem redu in napadel socijaliste. Govornik jih ie vprašal, ali je res, da so jih njihovi nemški tovariši opozorili na položaj v Nemčiji, ki da je resen in da se Nemčija nahaja pred meščansko vojno Po poročilih nemške vir. nostne oblasti je Hitler zbral med Bcjiinom in poljsko mejo 400.000 narodni> socialistov, ki so pripravljeni na po bo d proti Berlinu.
Fašistično časopisje je v polni meri izrabilo italijansko zmago pri Kufri m ponovno sprožilo italijansko zahtevo po dohodu do Cadskega jezera Ta akcija italijanskega časopisja je naletela na francoski strani na odločno odklonitev-
»Echo de Pariš« odločno odklanja italijansko zahtevo Kakor se zdi, je stališče francoske vlade nekoliko drugačno. Francoski vladni krogi smatrajo od Italije zahtevano ozemlje le kot nekak kompenzacijski objekt in ni izključeno, da bi francoska vlada proti nekim koncesijam v pomorskem vprašanju eventualno privolila v korekturo meje, ki jo zahteva Italija. To ozemlje je sicer za evropske pojme precej veliko, toda vojaško in gospodarsko brez vsake vrednosti.
Vlada polaga posebno veliko važnost na izboljšanje strojnega parka in na strokovno izobrazbo železniškega osobja. Za pri-hrano kuriva bodo razpisane posebne premije.
Železniške organizacije so bile pozvane, naj sodelujejo pri obnovi discipline pri železnicah. Vlada je končno sklenila, da se bodo zalagale železnice v prvi vrsti s premogom, da se tako odpravi kronična neredhost ruskih železnic.
Moskva, 31. januarja. Ker so prometna sredstva zelo dezorganizirana, je sovjetska vlada objavila odlok o ustanovitvi ljudskega prometnega komi sanjata, ki bo nadzo-1 roval rečni, pomorski in železniški promet.
Ameriško-it ali janski incident poravnan
Rrm, 31. januarja. Listi v dolgih brzo* javkat iz VVashmgtona naglasa jo izredno zadovoljstvo nad rešitvijo italijansko ameriškega incidenta, ki ga je povzročil znan* nasprotnik fašističnega režima general Butler. Listi valijo ameriško vlado, ki se je takoj požurila, da proži Italiji popolno zadovoljstvo. Italijanski vladni in politič* ni krogi smatrajo incident za poravnan.
~ist »Giornale d'Italia« piše, da naglica s katero so Zedmjene države dale Italiji zadoščenje, dokazuje, kako velik ugled uživa Mussolmi v Ameriki. List izreka na> do, da v bodoče ne bo ničesar kalilo pri* jateljskih odnošajev med Italijo m Zedi* njenimi državami.
Gripa na Grškem
Atene, 31. januarja. Gripa, ki je zavze* la precej velik obseg, je doslej zahtevala že 28 žrtev. V TesaHji je umrlo 10 oseb. Ministrski predsednik g. Venizelos, ki je kakor znano, na hripi lahko obolel, se počuti bolje,
Krvav spopad policije in tolovajev
nastop
Buenos Airee, 31. jan. Argentinska prestolnica je bila včeraj pozorišce krvavih so postali tudi člani podzemlja v Buenos Airesu zadnje čase zelo agilni. Včeraj je prišlo na eni najprometnejšin cest v mestu, na aveniji Da Galeo, do krvave bitke s proslulim poglavarjem tolovajev Severino di Giovanno, v bitki so bili štirje ubiti, okoli 15 pa težko ranjenih.
Neki kriminalni uradnik je opazil na cesti med množico roparja Giovanna in ga je hotel aretirati. Bandit je bliskovito potegnil revolver in začel streljati po kriminalnih uradnikih in mimoidočih, ki so se v divjem begu poskrili v veže. Dva kriminalna uradnika sta ostala na mestu mrtva. Končno se je posrečilo zločinca, ki mu je bila posla municija, ukrotiti in ga v težkih okovih odvesti na bližnjo policijsko stražnico, kjer so ga takoj temeljito zaslišali. Zločinec je povedal, da biva del njegove tolpe v neki hiši v premestju.
Na to izjavo je odšel močnejši policijski oddelek na dotični kraj,   kjer so skušali
Odmev demonstracij v Bukarešti
Bukarešta, 31 jan. Preiskava zaradi stavke in demonstracij železniških delavcev je ugotovila, da so delavstvo nahujskali komnisti. ki so širili med nje propagandne letake Večino aretirancev je sodišče sicer že izpustilo, v zaporih je ostalo samo pet demonstrantov Od ranjencev, ki so bili prepeljani v bolnice, sta dva podlegla poškodbam. Pri obdukciji trupel so ugotovili, da so krogle drugega kalibra kot one policij skega orožja Zato je* dokazano, da policija pri demonstracijah ni streljala.
Indijci niso zadovoljni
Allahabad, 31. januarja. Vodstvo vsein-dijske kongresne stranke bo imelo danes popoldne sejo. na kateri bo Gandi razgo-varjal z voditelji. Njegovo mnenje je sicer merodajno. toda vodstvo kongresa dvomi v odkrito spreobrnitev britanske vlade in ugotavlja, da je celo na dan izpustitve voditelja indijskega naroda policija v Bombavu z gumijevkami in streli razgnala množico, ter tudi več oseb aretirala Indijski voditelji bodo najbrž ponudbo Macdonaldove vlade odklonili- <Daily Herald< je objavil Gandijevo brzojavko, v kateri sporoča, da je položaj neizvesten, da si pa bo on, kakor tudi večina kongresa, pridržala zaenkrat svoje mnenje. Vsekakor akcija ne stoji ugodno.
Do X leti čez ocean
Beograd, 31. jan. Davi je startal nemški orjaški aerokihrb »Do X« k prekooceanske-mu poletu. Na krovu je 30 mož posadke ter 6 potnikov, med njimi portugalski major Cago, Italijan Brenta, trije Nemci in beograjski novinar Stanislav Krakov, član redakcije beograjskega »Vremena«.
Odhod miss Jugoslavije v Pariz
Beograd, 31. januarja. Davi je odpotovala v Pariz jugoslovenska lepotica Osječanka Katarina Urban, ki je bila izvoljena za miss Jugoslavijo. Njej sta se pridružili v Beogradu grška lepotica gdč. Rodiš in miss Turčija gdč. Hafet Vse tri se udeleže evropske konkurence lepotic v Parizu in upajo, da bodo častno odrezale.
v Buenos Airesu — Energičen vlade
stražniki vdreti v poslopje. Sprejel jih je pa dež krogel iz revolverjev tako, da so se mogli v vsej naglici umakniti in prositi za ojačenje. Pozneje se je vnela prava bitka z obleganjem poslopja, ki je trajala več ur. Policija je rabila celo strojnico in metala tudi solze povzročujoče bombe. Šele po vporabi vseh teb bojnih sredstev je policija končno v naskoku zasedla roparsko trdnjavo. Izmed navzočih 12 roparjev sta bila dva ubita vshe ostalih 10 pa je bilo deloma težko ranjenih, deloma pa zastrupljenih s plini, tako da niso bil več za borbo. Hiša Je bila popolnoma preluknjana od krogel.
Vlada je na popoldanski seji sklenila, da bo izročila Giovanna in člane njegove tolpe izrednemu sodišču, ki jih bo v prihodnjih urah obsodilo na smrt, tako da je izvršitev smrtne obsodbe pričakovati v prvih jutranjih urah. Vlada namerava s tem zajeziti nevarno širjenje zločinstva. Poulična bitka je izzvala seveda v mestu veliko senzacijo.
Strašen zločin matere
Rim, 31. jan. Na svatbi v nekem mestecu v provinci Benevento je postala mati ženina, ki ni bila zadovoljna z nevesto svojega sina. večkratna morilka. Zastrupila je 24 svatov, ki leže zdaj v bolnici v brezupnem stanju.
Mati ženina, ki ni hotela dovoliti svojemu sinu. da bi se oženil s sosedinjo, je po dolgem odporu končno odnehala in pristala na poroko. Priredila je sama običajno pojedino in jo uredila tako, da so člani obeh rodbin sedeli ločeno pri dveh mizah. Proti koncu pojedine je šla baje po najboljše vino v klet in ga je lastnoročno natočila Članom nevestine rodbine. V vino je namešala močno raztopino modre galice. Tuđi v nevestino čašo je nalila istega vina. Kmalu so se začeli zastrupljeni svatje zvijati v silnih bolečinah. Vse zastrupljene so takoj prepeljali v bolnico. Oblastna preiskava je dognala dejanski stan. Mater morilko so orožniki aretirali in jo le s težavo rešili, da je razjarjena množica ni lincala.
Gospodarska kriza v Nemčiji
Berlin, 31 januarja. AA. Državni kancelar dr Bruning se sedaj posvetuje z voditelji strank in gospodarskih zvez o ukrepih proti gospodarski krizi. Iz poučenih krogov poročajo, da so njegova pogajanja z voditelji poljedelstva uspela. Pogajanja z voditelji nemške ljudske stranke pa še niso končana. Ta stranka zahteva, naj se znižajo bremena, s tem da se zvišajo prihranki v novem proračun« za 300 do 400 milijonov.
Polovična vožnja na Inženjersko skupščino
Beograd, 30. januarja AA. Prometni minister je dovolil 50 % popusta za vožnjo na državnih železnicah in ladjah članom Društva jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, ki potujejo na skupščino udruženja v Beogradu od 21. do 23. februarja. Popust velja od 18. do 26. februarja za vse vlake rasen Orient-eksprea*
Smola zaljubljenega princa
Stockholm, 31. jan.. AA. Listi poročajo, da je kralj Gustav v zadnjem hipu odbil svoj pristanek na poroko švedskega prinra Lennarta z gdč. Liss\vandt iz Stoekholma. Priprave za poroko so bile že gotove. Mladi par se je nameraval nastaniti v gradu Mainau ob Bodenskem jezeru. Princ je podedoval  grad od  svoje stare matere."
Zagonetna smrt na železniški progi
Beograd, 30. januarja p. Snoči o polnoči so našli v bližini topčiderskega kolodvora na železniški progi razmesarjeno truplo elegantno obiečenega mladeniča, ki mu je bila zdrobljena glava in zlomljena roka. Pri njem niso našli nobenih papirjev, iz katerih bi mogli ugotoviti njegovo inden-titeto.
Hripa v Beogradu
Beograd, 30. januarja č. Na hripi, ki je zavladala v prestolnici, je obolelo veliko število meščanstva. Zaradi teh obolenj je moralo narodno gledališče izpremeniti svoj repertoar za tri dni.
Ponovni potresi v Albaniji
Tirana, 30. januarja a. Iz več vasi okoli Korče poročajo o novih potresnih sunkih, ki so porušili okoli 50 hiš. Dve osebi sta bili lahko ranjeni. Precej močne sunke so čutili tudi v mestih Elbasanu, Berasu in Valoni, kjer pa niso povzročili stvarne škode.
Ogromen snežni plaz
Curin, 30. januarja d. Včeraj popoldne je pri zravilišču Elmu v kantonu Glarus pridrvel z gora silen snežni plaz, ki je bil 100 m širok in 7 m visok. Plaz je zdravilišče popolnoma odrezal od ostalega sveta. Zasul je tudi strugo reke Sern, tako da je nastalo celo jezero. Zaposlenih je 200 delavcev, da bi odstranili ogromno množino snega, vendar pa se je bati, da se ne pojavijo novi plazovi.
Možnost izvoza našega vina na Češko
Beograd, 30. januarja AA. V svrho čim boljšega plasiranja našega vina v Češkoslovaški je privilegirano izvozniško društvo stopilo v zvezo z največjo zadružno zvezo na češkoslovaškem ki dobavlja vino češkim vinarskim zadrugam Vodijo se že pogajanja. Privilegirana izvozniška družba je prepričana, da bo na ta način mogoče prodati na Češkoslovaško večjo količino naših vin. Privilegirano agrarno društvo je dobilo sporočilo od te zadružne institucije, da je popolnoma zadovoljna z vzorci, ki so ji bili poslani.
Odklonjena podpora ameriškim farmarjem
Newyork, 30. januarja č. Proračunski odbor poslanske zbornic je z 18 glasovi proti 11 odbil predlog senata, naj se farmarjem nakaže podpora 25 milijonov dolarjev. To se je zgodilo na zahtevo predsednika Hoovia, k' se je izjavil proti tej podpori, ker bi pomenila, da hoče Amerika uvesti sistem podpor brezposelnim. Med tem je država Arkansas že včeraj votirala 15 milijonov dolarjev za podporo farmarjem ter motivirala svojo odločitev s tem, da ima federalna vlada sicer denar za hrano, blago in živino, ae pa za ljudi.
Newyork, 30. januarja č. Kanadski ministrski predsednik Bennet je danes odpotoval v VVashington, kjer bo razpravljal z vlado Zedinjenih držav o vprašanju izkoriščanja vodnih sil na reki St. Lavvrence, kakor tudi o ukrepih proti ruskemu dum-pingu pri uvozu lesa in žita.
Anglija in tekme za Schneiderjev pokal
London, 30. jan. AA. Oficijelna udeležba Anglije v tekmi za Schneiderjev pokal še vedno nj gotova. Macdonald je sicer dejal, da se kraljeve letalske sile bodo udeležile te tekme, toda na stroške privatnih ustanov. O tej zadevi je razpravljal kraljevski letalski klub, ki pa se ni še končnoveljavno odločil o tej tekmi. Potrebna bodo nadaljna pogajanja. V parlamentarnih krogih se zelo napada vlado zaradi njenega stališča ter naglasa, da je zakladni minister Snowden dovolil 100 tisoč funtov šterlingov za veliko opero, ki so za državno blagajno popolnoma izgubljeni. Gospodarski krogi naglasa jo, da je imela Anglija od tekme za Schneiderjev pokal velike koristi. Izvoz angleških letal se je podvojil m dosegel 2.060.934  funtov šterlingov.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA
Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.795, Berlin 13.4675, Bruselj 790.14, Budimpešta 969.04, Curib 1095.90, Dunaj 796.17, London 275.22, New York 56.57, Pariz 222.10, Praga 167.68, Trst 196.69. INOZESKE BORNE
Čarih: Beograd 9.128, Pariz 20.275, London 25.12875, New York 517.425, Bruselj 7.11, Milan 27.075, Madrid 52.60, Amsterdam 207.95, Dunaj 72.70, Sofija 3.745, Praga 15.90, Varšava 57.925, Budimpešta 90275, Bukarešta 3.075.
Italijanske skomine
po kolonijah
V severni Afriki bi Italija rada zasedla   novo ozemlje   na škodo
Francije
Prometne težave v Rusiji
Energični ukrepi sovjetske vlade hi komunistične stranke za zboljšanje prometa
češkoslovaški legijonarji
v Rusiji
Iz zanimivega predavanja češkoslovaškega konzula inž. J. Ševčika
Ljubljana, 31. januarja.
<5eeko6iovašla konzul t Ljubljani g. inž. j. Sevčik je imel na Čajanki Jugoelov.-čsl. Kge v Delavski zbornici 28. t. m. zanimivo predavanje o ćedkoslovaskih legijonarjih v Rusiji, katerim se imamo tudi v veliki meri zahvaliti sa osvobojen je in ujedinjenje. G. konzul je izvajal med drugim:
Pred svetovno vojno sta jecala oba naša bratska naroda pod tujim jarmom Skupnim naporom in skupnemu delovanju as imamo zahvaliti, da se je obema ob pomoči zaveznikov posrečilo doseči najvišji cilj vseh naših stremljenj — danes imamo svojo lastno državo — vi svojo prekrasno kraljevino Jugoslavijo, nrf čefliuriovaSko republiko.
Namerni sem se v svojem kratkem predavanju pokazati vsaj trohico detofa-nja m življenja enega onih črnite!je*, ki je v obilni meri prispeval k osvoboditvi če— Skostovačkega naroda — t. j. delovanje fn življenje 6sL legrj v Rus! JI med vojno.
Oprostite trd, da v sačetkn pi odavanja
krenem nekoBko od nasmačenega programa. Upam pa, da bo tudi ta odklon poučen za spoznanje duha hi središča, v katerem so se razvijale ruske legije posebej m českoslovaJke legije sploh. Opisal bom mal odlomek ix svojega Življenja prod vstopom v rusko legijo deloma še iz dobe tik pred vojno, deloma te dobe, ko sem bu v Rusi£ kot ujetnik.
Češka druzhra
Nekaj let pred svetovno vojno sem. ŽV-vel izven avstrijskih mej m sicer v zgodovinski Moskvi, v koje staroslavnem Krem-lju so bivali bivši ruski carjL V Moskvi m drugih večjih mestih Rusije, v katerih so bili zbrani Cehi in Slovaki, smo imeli društva rojakov, kakor n. pr. tudi v Ljubljani, kjer obstoja društvo <5eskoslovenska obec. 2e ta okolnost, da so Člani društva živeli v slovanski državi, ki jim je postala druga domovina, kaže jasno, da je delovanje društva bilo strogo češko, odnosno slovansko in je torej umevno, da so takoj po izbruhu vojne nastopila člani teh kolonij kot prvi bojevniki za pravice češkoslovaškega naroda in ustanovili češkoslovaški dobrovoljski odred v Rusiji, ki se je imenoval češka družina.
Prvi zemljevid ČSR
Tik pred začetkom vojne vihre sem odšel z rodbino iz Moskve na Cesko, toda dopusta doma nisem mogel izrabiti. Po objavi mobilizacije sem odšel k svojemu polku v Galicijo in Še predno je bil moj dopust končan, sem bil že 4. septembra 1914 zopet v bratska Rusiji, tokrat že kot vojni ujetnik. V notranjosti Rusije so nas transportirali preko Kijeva, kjer sem se srečal z mnogimi svojimi znanci iz Moskve, ki so takoj po vojni napovedi vstopili kot dobrovoljci v češko družino. V Kijevu smo dobili v roke prve ruske in češke časopise (»Cechoslovan«), ki smo jih željno čitaK in iz njih črpali informacije o vojnih operacijah. V omenjenem »čecho-sJovanu« je bil že narisan zemljevid nove čsL države, M je razen zgodovinskih dežel, t. j. Češke, Moravske in Slezije, obsegala tudi Slovaško, Prusko, Slezijo, Lužico in Nižjo Avstrijo do Dunaja Veselili amo se md Čehi velikih ruskih zmag, kar je seveda dalo povod velikemu sovraštvu in zaničevanju s strani avstrijskih oficirjev — Nemcev. Obljubil sem svojim prijateljem — čsl. družimkom — da pridem kmalu med nje, t. j. čim bo dovoljen vstop v čsl. družino ujetnikom — Čehom. Iz Kijeva so nas prepeljali v Sibirijo v Novoni-kolajevsk, sedaj Novosibirsk, od koder sem po kratki dobi bil na lastno prošnjo, vloženo pri generalnem štabu in po razlo-žitvi dejstva, da sem šel domov na dopust in opisu okolnosti, kako sem bil ujet, izpuščen iz ujetništva, nakar sem se vrnil v Moskvo v tovarno, kjer sem prej deloval. Spomladi leta 1916 sem bil zopet v Kijevu, kakor sem že omenil, v zibelki čsl. legij v Rusiji.
Češkoslovaške legije
Znano je, da so se čsl. legije udeležile vojnih operacij na strani zaveznikov skoraj na vseh frontah svetovne vojne. Zato se pri nas govori o čsl. legijah v Rusiji, v Franciji, Italiji. Razen tega se je pomembno število dobrovoljcev, Čehov in Slovakov, bojevalo v vrstah srbske armade, deloma na solunski fronti, deloma v Dobrudža. Največji, časovno najdaljši in s svojim rezultatom gotovo odločujoči boj za našo narodno svobodo je bil izvojevan na tleh slovanske Rusije in Sibirije, ki je bila pozorišče slavne m zgodovinske ana-base naših ruskih legij.
A vdHenca pri carju
Obenem s čsl. vojaško akcijo v Rusiji, izraženo v ustanovitvi Češke družine, je bila započeta diplomatska akcija V starodavnem moskovskem K remiju je car sprejel deputacijo moskovskega češkega odbora, ki mu je izročila spomenico o češkoslovaškem vprašanju. Posebno pomembna je pa bila avdijenca zastopnikov češkoslovaških društev v Rusiji pri carju dne 17. septembra 1915, ko je od vedel deputacijo k carju minister zunanjih zadev Sazonov. češka družina je v prvih dneh meseca novembra šteta 1000 mož. Njeno jedro so tvorih oni idejni navdušenci mlade čsl. generacije, ki so bih komaj prišli v Rusijo in bili v začetku vojne bodreča sila češkoslovaškega življa v veHki slovanski zemlji.
Prvi uspehi legijonarjev
Na dan sv. VAclava 28. septembra 1914 so češkoslovaški dobrovoljci na sofijskem trgu v Kijevu položili prisego. In kmalu se je družina 4 čet odpeljala na jugozapadno fronto v Galiciji. Na fronti je bila družina dodeljena posameznim divizijam in polkom, vršila je izvidniško službo in je storila s svojim uspelim patruli-ranjem ruski armadi neprecenljive usluge. V oficijelnih poročilih ruskega generalnega štaba je bila opetovano omenjena udeležba čehoslovakov v ruski armadi in njihovo uspešno patnulranje. Pri tem se
je zlasti omenjal tedanji praporščak Jan Syrov^, pozneje vrhovni poveljnik čsl. armade v Rusiji, zdaj načelnik glavnega štaba čsl. armade. Poleg njega se omenja
tudi praporščak Medek, sedaj polkovnik Čsl. armade in znani legijonarski pisatelj.
Bitka pri Zborovu
Po državnem prevratu v Rusiji v začetku L 1917, ko je bil car prisiljen odreči se prestolu in ko so se vojne operacije na ruski fronti nadaljevale, se je udeležila brigada čsl. dobrovoljcev, v katero se je bila med tem razmahnila neznatna češka družina, zgodovinske bitke pri Zborovu v Galiciji. Ruska revolucija je povzročila, da se je naša akcija v Rusiji bolj razmahnila in si priborila večjo politično in organizacijsko svobodo. Meseca aprila 1917 se je vršil v Kijevu kongres čehoslovakov, na katerem je bil kot najvišji vodilni politični organ priznan pariški narodni s Tet na čelu s prof. Masarvkom in takoj na kongresu je bil izvoljen narodni svet Rusijo. Maja 1917 je prišel v Rusijo voditelj našega osvobodilnega pokreta prof. Masa-ryk, ki je na mnogih sejah razlagal češkoslovaški program v svetovni T-ojni in pozival vse čehoslovake k izpolnitvi narodne dolžnosti.
Po bitki pri Zborovu je ruska vlada dovolila neomejeno nabirati dobrovoljce za čsl. armado. In tako se je brigada kmalu razširila v divizijo, kateri je takoj sledilo formiranje druge čsl. divizije.
50.000 dobrovoljcev
Masarvkovo bivanje v Rusiji je z zaupanjem napolnjevalo dobrovoljce in ujetnike, ki so se v velikem številu priglašah v armado. Tako so v dneh, ko se je bližalo popolnemu razvratu, čehoslovaki iz male brigade ustvarili armadni zbor, ki je koncem 1917 štel okrog 50.000 dobrovoii-cev. Ko je pa bila radi brest-litovskega miru čsl. armadi odvzeta možnost nadaljnje borbe za svobodo svojega naroda na ruskih tleh, se je po sporazumu Narodnega sveta z zavezn.ki odpeljala na zapadno bojišče v Francijo. Fri svojem odhodu z Ukrajine je imel čsl. armadni zbor več hudih spopadov z nemškimi četami, ki so, ko jih je poklicala novo ustanovljena ukrajinska vlada, preplavile vse ozemlje Ukrajine.
Spopad z boljše viško vojsko
Takrat je morala čsl. voj&ka glasom posebnega dogovora oddati večji de! svojega orožja in municij sovjetskim vojaškim uradom, zato ji je bilo pa obljubljeno, da bo kar najhitreje transportirana v Vladivostok, od koder naj bi se na zavezniških ladjah odpeljala dalje na zapadno fronto v Francijo. Ko je pa namesto pričakovane pospešitve transporta ustavila sovjetska vlada promet proti VI adi vos toku in ukazala repatrijacijo nemških in avstrijskih ujetnikov iz Sibirije in ko je poleg tega zahtevala, naj naša armada odda še zadnje ostanke orožja, se je čsl. vojska sama odločila, da orožja ne izroči in da se, ako sovjetska vlada ne dovoM odhoda proti Vladivostoku, odpelje na lastno pest Ta sklep je bil storjen na zgodovinski dan 300-letnice praške defenestracije dne 23. V. 1918 kot odgovor sovjetski vladi, ki je 20. V. 1918 na povelje Trockega uka-zala razorožitev in razformiranje čsl. armade. Izvršujoč to povelje so začeti oddelki rdeče armade napadati čsl. vlake na raznih krajih ogromne proge od Pense pa do Vladivostoka. In tako je prišlo do oboroženega konflikta med našo in rdečo armado, ki je bil kronan s takim uspehom naših, da so postopno zasedli celo progo od Samare do Vladivostoka.
Nastop češkoslovaškega armadnega zbora v Rusiji so izrabile ruske demokratske stranke, da se osvobode izpod nadvlade boljftevikov in so r to svrho organizirale lastilo armado. Po prizadevanju Narodnega sveta je bil določen enoten ruski vladni organ za ozemlje, osvobojeno bolj-ševikov. Ifa povelje vrhovnega vodstva zavezniških armad je češkoslovaška vojska pomagala ruski demokratski stranki proti boljševikom in s tem je bila obnovljena vzhodna fronta svetovne vojne.
Povratek v domovino
Začetkom leta 1919 je bila naša armada odpoklicana z uralske fronte v zaledje, da na lastnih nogah vzdrži službo edine žile sibirskega gospodarskega življenja, nad 6000 km dolge železniške proge, nazvane magistrala, na kateri je po padcu admirala Kol čak a ostala do povratka v domovino.
Čsl. armada je v tej dobi živela bogato kulturno življenje. Izdajala je več redno izhajajočih časopisov in knjig in v lastni tiskarni so se tiskali tudi listi za jugoslovanske, poljske in rumunske dobrovolj-ske odrede, ki so se formirali pri ČsL vojski, pri čemer se ni pozabilo niti na gledališče, sokolske vežbe in podobno.
Iz vladivostoka je večji del armade bO na zavezniških ladjah in nekaterih ladjah, ki so bile najete iz prihrankov dobrovoljcev, transportiran vzdolž Japonske, Kitajske obeh Indij, preko Rdečega morja. Sueškega prekopa v Trst in odtod preko Jugoslavije (Ljubljane) in Avstrije v ČSR, Drogi manjši del pa se je vrni! preko Amerike v domovino.
Važno učiteljsko
zborovanje
Jutri se sestanejo v Ljubljani voditelji UJU, ki bodo zborovali ob 8. uri zjutraj v risalni ci državnega moškega učiteljišča. Širši sosvet UJU, ki ga tvorijo vsi član' poverjeništva in vsi predsedniki okrajnih uČTtefjskiti društev dravske banovine, ima na dnevnem redu važna razmotrivanja, ki zadevajo naše ućitelistvo. Dnevni red obsega poročilo poverjenika g. Skulja, ki mu bodo sledila situacijska poročila glavnega tajnika g. Kobala, glavnega blagajniška g. Gruma Ln urednika »Učiteljskega tovariša« g. Dimnika. Razpravi j alo se bo tudi o učiteljski gospodarski posloralnici, ki je bata ustanovljena šele nedavno, pa kaže že celo razveseljive uspehe. Zadeva učiteljskega konvikta je ena najbolj perečih v učiteljski organizaciji. Naše nčiteJnstvo se bori že več desetletij za lasten uoiteli siti dom. Iz vrst učiteljsrva je izšel zadnje čase predlog, da se osnuje po zgledu že obstoječe učiteljske sarrnpomoči tudi podobna organizacija: Samopomoč za otroke uč&teiiev m učiteljic. O tej zadevi se bo tudi razpravljalo na hitri £rriern zborovanju.
Vsekakor bo zanimivo tudi poročalo vodstvo Pevskega zbora UJU, ki se je v naši javnosti z več dobro nspelrmi koncerti izvrstno uvelja\ul. lovorike zmage mu ie prinesla nedavna atmeja po ČSR, zdaj se pa pripravlja na pot v Rutnunijo in v \-zhodne kraje naše države, kamor ponese jtigoslo-vairsko pesem pod pokrovrteljstvom Nj. Vel. kraljice Marite. Koncem šolskega leta nameravajo prirediti naši učitelji šolsko razstavo, pri kateri bodo sodelovale vse šole naše banovine. SSščrra razstava, ki se je vršila koncem lanskega šolskega leta v Beogradu je pokazala visoko stanje našega šolstva. Tudi nameravana razstava ob koncu letošnjega šolskega leta bo gotovo potrdila ki dokazala, da naša šola dela in napreduje.
Našemu vrlemu tičiteljstvu želimo obilo uspehov.
Slovenci v Ameriki
Mesto MSlwaukee je druga največja slovenska ameriška naselbina, saj živi tam okrog 15.000 Slovencev. V noči od 12. aa 13. t m. se je tam pripetila težka avtomobilska nesreča, ki ie zahtevala dve človeški žrtvi — oba naša rojaka. Večja družba Slovencev, med katerimi sta bila tudi Josip Goršek in Franc Goličnik, je napravila izlet v okolico mesta. Na povratku so na gladk; cesti. šoferju odpovedale zavore ln avtomobil se je z vso silo zaletel v drevo m se prevrnil. Goršek in Goličndik sta b;'a takoj mrtva, vsi drugi so pa bili težje poškodovani in so jih morali prepeljati v bolnico.
4. jamurja se je pripetila težka avtomobilska nesreča tudi v kraju Canon City. država Colorado. France Boban se je vozil z avtomobilom, v katerem sta sedeli tndi Slovenki Javornikova in Laurikova. po mestu. Ko je drvel po eni glavnili ulic, je z dvorišča neke hiše nenadoma privozil druff avtomobil. Boban je naglo pritisnil na zavoro, ker pa so bila tla spolzka, se ie avto trikrat zasukal in prevrnil. Laurikova je zadobila precejšnje poškodbe na glavi In po rokah in so jo morali prepeljati v bol-I rfico.
Drzen roparski napad je bil izvršen v Chicagu na Francu Kufcmana, solastnika trgovine bratov Kukman. 11. januarja se je peljal z avtomobilom v Metropolitan-han-ko, kjer >e prejel več čekov. Ko je zapustil banko in sedel na svoj avto, sta skočila k njemu dva roparja m ga s samokresi v rokah prislila, da ju je odpeljal več kilometrov iz mesta. Tam sta me pobrala ves denar m druge vrednosti m mu »dovolila« izstopiti, sama sta pa pobegnila z njegovem a\tomobi!>m. Kukiran je bfl v enem letu že dvakrat napaden.
2rtev brezobzirnih a vtoroo bikistov je postal tudi Matija Papič, ki se jc 29. decembra zvečer vračal iz Peoiija v Johet Na poti domov ga je podrl in do smrti povozil avtomobil. Pokojni je bi! doma iz vasi Kermačina pri Metliki. V Ameriki je biva! 10 let V starem krajo je zapustil žalujočo ženo, v Ameriki pa tri brate.
Težak udarec je zadel Koočarjevo rodbino v JoHetn. Umrl ji je ° mesecev star sinček. Fantek je podlegel pljučnicL — V Jolietu je v visoki starosti SO let umrl Marko Bluth, ki je bil eden najstarejših tamošnjih naseljencev. Pokojni je bil doma iz vasi Suhor pri Metliki. — Na starega leta dan je v Pueblu umrl France Zupančič, po domače Ograjčen iz fare Ambrus. Zapustil je ženo, tri sinove in 5 hčera. — V istem kraju je umrl 3. januarja Matija Punta r. Zapustil ie ženo. sina ?n tri hčerke. — V Cmeagu je podlegel tuberkulozi 27-letni Le o Lorber. Pokoini je bi! sicer rojen v Amreki, a le večfeioma živel v Mrzli vasi pri Čatežu na Dolenjskem, od koder se je vrnil pred leti v AmerSco,
Lilian Harvev in Willy Fritsch v Ljubljani
'■Ari se v i ;ta peljala skozi Ljubljano Lilian Harvev in njen partner Willy 1 ' -»eh. V Ljubljani zelo priljubljena film* s.va igralca prispeta na glavni kolodvor z monakovskim brzovlakom ob 19.30. V Ljubljani ostaneta le pol ure in nadaljujeta nato ob 30 zvečer svoje potovanje v Zagreb, kjer pripravljajo filmskima zvezd* nikom a veličasten sprejem. Harvev in Fritsch ostaneta v Zagrebu dva dni in bo* sta tamkaj gosta Europa Palače kina, ki bo predvajal najnovejši njun film, zvočno burlesko: »Moja žena — tvoja žena«. 1*0=» leg tega prirede v Zagrebu umetnikoma n čast razkošen elitni ples in bodo torej prij.filmu imeli priložnost plesati in zal a vati s s svojimi filmskimi ideali s šar* mantno Lilian larvev in z njenim galant« n i m ka valrrj em  v 1 i! 1 v j e m Fritschem.
£a*al bi trn Mil *lm#        MlBllf T
im
t,      in kožna rdečica ! Bazpočena koza in bo
koledar lutri; Nedelja, 1. februarja 1931. katoličani:  Ignacij, pravoslavni:  19. januarja, Bud mil.
DANAŠNJE PRIREDITN E Kino Matica: Lažni feldmaršal .3, 5, 7, 9) Kino Ljubljanski dvor: Broadway izvorni film).
Kino Ideal: V oblasti banditov.
Reprezentančni ples v Unionu ob 20.
Ma&kerada Sokola Aiska na Bellcvu.ju.
MaSkerada v domu Sokola Moste.
PRIREDITVE V NEDELJO
Kino Matica: Lažnd feldmaršal.
Kino Ljubljanski dvor: Broad\vay.
Kino Ideal: V oblasti banditov.
Šentjakobski gledališki oder: Prustozida r.ii
Učiteljski zabavni ve<*er   s plesom v Trgovskem domu.
Slavoevn maškedara v Unionu.
Maškerada Sokola IV v Mestnem domu.
Film ZKD: Leteče brodovje oh ll. v kinu Ljubljanski dvor.
PRIREDITVE NA SVEcMCC Kino Matica: Lažni feldmaršal. Kino  Ljubljanski dvor: Broadway. Kino Ideal: Dunaj v temi. Šentjakobski gledališki oder: Prostozidarji Film ZKD: Leteče brodovje ob n. v kinu
Ljubljanski dvor.
DEŽURNE LEKARNE Dane« in jutri: Sušnik, Marijin trgr: Ku-
ralt, Gosposvetska cesta. Na Svečnlco: Trnkoczv, Mestni trjr; Ra-
moT, Miklogsčeva cesta.
Črno-bela redu ta
V svrho čim večjega poenostavljenja ▼ reklamiranju vabil je pripravljalni odbor tu* di letos organiziral po dravski banovini poverjenike, na katere naj se izvolijo obrnui vsi con j. reflcktanli, ki se jih je pri razpon šrljasiju vabil prezrlo. Iz posebne prijazno* sti so sprejeJe to nalogo naslednje dame oce»; roma gospodje: Bled: Belčič Neti, tovarn« pletenin; Borovnica: g. Kobi Srečko, mdu# stricalec; Bohinjska Bistrica: g. Rebek 8ra» rosnM; Brežice: g. Sancin Karel, učitelj; Ce* l je: g. Pfeifer Adolf, uradnik Ljubi j. kred. banke: Črnomelj: g. dr. Malerič Boris, jun., zdravnik; Domžale: gdč, OberwaldeT Gretr; Jesenice: g. Žabkar lekarmar; Kranj: g. dr. >tilar Igo, odVetnrk; Kamnik: ga. O grmova, soproga srez. poglavarja; Krško: g. Pa* peč Slavo, sodnik: Kostanjevica: na Kuki: g. Bele Marjan, dipl. jur.; Kranjska gora: g. dr. Bregar Stanko, sodnik: Lacko: gdč. K1 bacher Anda: Logatec: g. Kopač F i ? t► lesm trgovec; Litija: g. dr. Sfirigaj Stanko, sodnik; Ljutomer: g. Pressl Mirko, učiteJj mest. šoie; Maribor: ga. Minka dr. .^>rlijeva, Ver. stovskova ulica, 4a/IL; Murska Sobota: g. Peterka RaouA, bančna prokurisa; Novo mesto: g. prof. Fon Danilo; Ormož: ga, Erstzv dr. Brodar jeva; Ptuj: g. Sestan Josip, učkteli: Planina pri Rakeku: g. dr. Perpar Stanko, fkrohn zdravnik; Rajhenburg: g. *ri£. Pe* trič Pavel; Rakek: g. Rebek Pravdoslav, viš. veterinar; Ribnica: Novak Ivan, dentist; Ra dovljica: g<ič. Vengar Nada; Šoštanj: g. Na* tek Franjo, trgovec; Skofja Loka: g. K raseli Mirko, žel. uradnik; Tržič: g. Gruden Oskar, dentist; Trbovlje: g. mg. Jeglič, TPD; Velenje: g. Koeh Ciril, elektrarna; Vrhnika: gdč. Kunstelj NeH, industrijalka; Zagorje oh Savi: g. Adamič, učitoli; Žalec: gdjč. Rohlok Zdenka.
Ker imajo radi TmaČaja prireditve dostop samo vabljenci, prosimo vsakogar, ki bi se hotel udeležita* redute in še ni v posesti v.» bila, naj se obrne na najbližnjega poverje* nika, na kar mu bo v najkrajšem času ustreženo.
Gramofonske plošče s slovenskimi kvarteti
Lastnik specijalne trgovine -Gramofone, g, Rasberger, me Je povabil da pridem poslušat pravkar došle najnovejše slovenske kvartete. Odzval sem se prijaznemu vabilu in v družbi tovariša Vladka prisostvoval produkciji. Najprvo smo čuli berlinske plošče kvarteta, kojegra odhod je izzval lansko leto v »Slovenskem Narodu« zelo obširno debato pod naslovom: ^Ali je to mogoče?« Tudi jaz sem imel takrat kot star kvartet-ni pevec svojo sodbo in bojazen, vendar sem izjavljal v pevskih krogih: l Počakajmo na plošče in potem sodimo!« Plošče so tu, slišal sem pevske tovariše, vendar iz umi ji vi h razlogov ne izrekam nobene sodbe, pač pa priporočam vsakomur, ki se za zadevo zanima, da gre te kvartete poslušat. — Pač pa mi je v veliko zadoščenje, da zamorem izreči slovenskemu vokalnemu kvintetu t*trg-, štibernik, dr. Jug, oba Petrovčiča in šulc~), ki so peli na plošče na Dunaju pri podjetju s Glas mojega gospodarja*, polno priznanje. To je res lepo, skladno in dovršeno petje, s katerim se dela našemu slovenskemu imenu v širnem svetu popolno čast! Kako lepo se čuje >Pelin roža« s Tonetom bariton-so-lom ali pa ->Na trgu«! Potem pa naše domaČe: ^Ko so fantje proti vasi !H« ali Milka, oj srček moj!«.
Vsak ljubitelj lepe pesmi mora postati navdušen in v tem navdušenju izrekam svojim pevskim tovarišem srčno zahvalo, da so tako Častno zastopali našo slovensko pesem! Združujem s tem prošnjo: Nikar ne bodite skopi, temveč podajajte svojo lepo pesem, svoje sočne mlade glasove pri raznih prilikah v Ljubljani in na deželi! Prevzemite nalogo, ki smo jo vršili dozdaj starejši pevci in razveseljujte s svojim ubranim petjem naše preprosto ljudstvo in našo inteligenco! Znana mi je hvaležnost naših ljudi izza mojih neštetih nastopov z Završanovim kvartetom in zdaj, ko se polagoma poslavljam od kvartetnega petja, mi je v izredno zadoščenje in veselje, da obstoji pri nas zopet pevska formacija, ki jo je poslušati velik užitek! Ostanite prijatelji slovenski pesmi, ostanite prijatelji med seboj in dolgo vrsto let naj nam bo otojeno čuti vaše prelepo petje! Zdravo, prijatelji!
Josip Skalar.
Stev. 25
>S L O V E N S K T NAROD, dne 51 januarja
1931
Stran 3
(Prevident mMLasaryic častni de G ter nase univerze
Danes dopoldne je Ml prezident Masaryk i
▼iran za častnega doktorja nase
LJubljana, 31. januarja. Drugi čaatni doktorat je podelita danes naša univerza. Prvi njen častni doktor je prvoboritelj za slovensko vseučilišče dr. Danilo Majaron, z dru* gim častnim doktoratom je pa poča* stilo žarišče naše kulture danes moža, ki ga po pravici prištevamo med najt večje duhove naše dobe, neustrašnega borca za svobodo misli in za svobodo zatiranih slovanskih narodov, poča* stila je prezidenta bratske češkoslova* ike republike tatička Masarvka in t tem zgodovinskim činom so se že itak tesne bratske vezi med obema naro* doma še bolj poglobile in utrdite. Dru* gi častni doktor naše univerze si je pridobit neposredno nevenljtvih zaslug
Flider je namreč med vojno bil tajnik Češkega kluba v dunajskem parlamentu in so ga tako s slovenskim poslanci, posebno pa še s pokojnim dr. žerjavom, takratnim tajnikom Jugoslovenskega kluba, vezali osji stiki
tudi za ustanovitev prve slovenske univerze, kajti da ni bilo v usodnih dneh njega, bi bili morali še dolgo ča* kati, da bi nam posijalo solnce svobo* de, če bi nam sploh kdaj.
Ko ie sprejel davi sivolasi preži* dent Masaryk po svojem zastopniku na našem vseučilišču častni doktorski klobuk, so mu ga pokrile na njegovo plemenito glavo, ki se v njej pleto misli za koristi vsega človeštva, roke, ki so za tako visoko počaščen je najt bolj poklicane, roke žarišča naše kuh ture, ki ima edino pravico v imenu vsega našega naroda odlikovati in po* Častiti možazvelikana, ki je zbližal svoj in naš narod tako, da smo si naj* dražji bratje in da je nam najdražje geslo: Zvestoba za zvestobo!
Ne samo slovenski del našega na* roda, temveč vsa jugoslovenska jav* nost je prisostvovala danes v duhu temu zgodovinskemu dogodku in za* klicala z največjo hvaležnostjo, obču* dovanjem in spoštovanjem »Zivio naš častni doktor, prezident Tomaž Masarykl«
Sprejem poslanika Flider j a
Kratek, a presrčen uvod k današnjemu znamenitemu slavju na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani je tvoril sprejem zastopnika prezidenta Masarvka, gospoda poslanika republike Češkoslovaške, ministra dr. Fliderja fz Beograda. K sprejemu odličnega gosta se je ob 8. zjutraj zbrala na peronu glavnega kolodvora prav številna in ugledna družba. Univerzo so zastopali gg. rektor dr. Alfred S e r-ko, dekan filozofske fakultete dr. Kele-mina in bival rektor m dekan unrv. prof. dr. Kidrič, g. češkoslovaški konzul ini. Sevčik je prišel v spremstvu g. vice-konzula C i h e 1 k e, atašeja Novaka in konzularnega uradnika B1 o u d k a, bansko upravo je zastopal g. pomočnik bana dr. Pirkmajer, Ljubljano g. župan dr. P u c, JC-ligo gg. ravnatelj Ras to Pustoši e m š e k in magistrata! nadsvetnik Fran Govekar, a s predsednikom g. Skrušnvm je prisostvovalo sprejemu tudi lepo število odbornikov in članov Ceske obce. Pestrost družbe je povečala navzočnost dam z gospema Sevčikovo in Ghelkovc
Ko je beograjski brzo vlak prispel z nekajminutno zakesnitvijo m je g. poslanik izstopil s svojo gospo, ju je vsa družita toplo pozdravila, G. poslaniku je g. konzul Sevčik predstavil vse navzoče, gospa konzulova pa je gospej poslanikovi ▼ročila najlepši pozdrav: prekrasen šopek svežih nageljnov. Po kratkem razgovoru s predstavniki sta se g. poslanik in gospa z avtom odpeljala v hotel >Union«, od koder sta se nato ob 11. odpeljala naravnost k slavju na univerzi.
G. dr. Robert Flider je kot poslanik prvič prispel v Ljubljano, a pred leti je le bival tu in sicer svoj čas kot častnik in v letu 1918 na znani ljubljanski konfe-sjsasjsjskjh parlamentarcev. G. dr.
V veliko radost nam je, da je z g. poslanikom prispela ▼ Ljubljano tudi gospa soproga, ki jo cenimo kot damo izredno širokega obzorja in vneto sodelavko za zbliževanje jugoslovenskega ln češkoslovaškega naroda. Kakor znano, je bila na nedavni skupščini J C-lig v Beogradu izvoljena za podpredsednico Zveze.
Gospod poslanik in gospa ostaneta v Ljubljani predvidoma do jutri dopoldne.
Gostje
Dolga vrsta avtomobilov, ki so se davi s njimi pripeljan' dostojanstveniki in razni gostje, da prisostvujejo svečani promociji prezidenta Masarvka za častnega doktorja naše univerze, so se ustavljali pred un i verao v Vegovi ulici, od koder so po slavnostno s preprogami in cvetjem okrašenem stopnišču prišli v prav tako okrašeni salon pred zbornično dvorano, kjer je goste sprejemal in pozdravljal rektor dr. A. Šerko z zlato reklorsko verigo okrog vratu.
Dvorana sama je bila slavnostno razsvetljena, iz lož sta viseli naša in češkoslovaška   državna zastava, na podiju je pa
med lovorjevimi drevesi, palmami in cvetlicami stala bronasta soha prezidenta Tomaža Masarvka, a pred podijem je bil postavljen mikrofon, kjer je ljubljanska radiopostaja oddajala vso svečanost po svetu. Kmalu so bili zasedeni vsi prostori, gostje in dijaki so pa napolnili tudi stojišče s sedeži vse lože in oba balkona, kjer se je na levo stran postavil akademski pevski zbor s svojim kapelnikom g. Neffatom.
V prvi vrsti na sredini je sedel zastopnik prezidenta Masarvka pomomočni minister in poslanik na našem dvoru dr. Flider, njemu ob straneh pa ban dr. MaruŠič s pod banom dr. Pirkmajerjem, češkoslovaškim konzulom Sevčikom in podkonzulom
i svečan način promo-univerze
šolskega sveta nadsvetnik Govekar, več drugih odličnih dam in gospodov, dekani vseh fakultet in skoraj vsi univerzitetni profesorji ter veliko število akademikov.
Na podiju sta pred rektorjem dr. Šer-kom stala dekan filozofske fakultete dr. Kelemina in promotor dr. Kidrič.
Govor rektorja dr. Šerka
Rektor dr. Šerko je s kratkim pozdra* vom omenil pomen velike slavnosti ter pozdravil zastopnika prezidenta Masarvka, dr. Flidra ter zastopnika ministra prosvete bivšega ministra dr. Zapaniča, bana dr. Marušiča, konzularni zbor, divizijskega komadan ta generala Iliča, domačina župana dr. Dinko Puca, vse zastopnike državnih tn banskih uradov ter korporacij, vse brate Cehoslovake, predvsem pa komilitone, ki jih je pozval, naj sprejmejo v svojo sredo tako častljivega mladega doktorja. Nato je pa  nadaljeval:
Velečastita gospoda!
Težko mi je najti k otvoritvi današnje svečanosti primernih besed, ker se bojim, da bi spričo imena moža, ki mu veljajo, izzvenele v praznoto.
Težko je v kratkih besedah objeti vso veličino moža, ki je koval v usodnih dneh usodo vsega naroda in jo dokoval v svobodni, suvereni češkoslovaški državi.
Malo je mož, katerih ime bi toliko pomenilo ne samo za naše brate tam ob Vltavi, Labi ali Mora vi, ampak tudi za nas, kot pomeni ime Masarvk.
Bila je vojna, bili so težki usodni dnevi, temni in mračni za Slovane na severu in na jugu, ko je svetilo Masarvkovo ime v temd naših duš in nam budilo upanje v srcih. Verovali smo vanj, zaupali mu in ga ljubili. Bil nam je znanik nove dobe, prorok prihajajoče svobode, saj je bil, ne oziraje se na skoro nepremostljive ovire in nc glede na najtežje osebne žrtve, hiteč neutrudno, brez miru in počitka iz ene antanine države v drugo, z brezprimerno energijo in doslednostjo zastavil vse svoje enormne duševne potence in sile in vso svojo etično veličino za dosego enega cilja, da reši svoi in naš narod pogina. Bil je mož, kakoršnih se ne rodi mnogo in je uspel. In ko je uspel, ko je zasijalo solnce svobode nam in našim severnim bratom v svobodnih nacionalnih državah, je na čelu svojega, osvobojenega, naroda postal in ostal simbol zvestobe in bratstva med Jugoslavijo in Cehoslovaško.
Pa bil nam je še mnogo več. K njemu kot vzor-možu, zagovorniku svobode vesti, brezkompromisne poštenosti in možatosti, je romala naša akademska mladina in se vračala prepojena njegovih idej med svoj narod, ponosna, da ga je smela imenovati svojega učitelja in vodnika. Celi generaciji našega naroda je bil Tomaž Masarvk vzor moške značajnosti in prosvetljenosti. Njegovo ime je zlomilo premoč Dunaja in napotilo naše dijaštvo v Prago in ne nam v škodo. Bili so celi možje, ki so se vračali, se pozivali nanj, se imenovali njegove učen-
Sprejem SsL poslanika Fliderja oa kolodvora
Cfhelko, divizijski general UR, na drugi strani pa soproga poslanika dr. Flidera s gospo dvorno damo dr. Tavčarjevo in s soprogo našega poslanika v Pragi dr. Kt»-merja. V prvi vrsti je zavzel prostor tudi bivši minister dr. Niko Zupanič kot zastopnik ministrstva prosvete, razen njega pa župan dr. Dinko Pse, direktor Krofta (kot zastopnik CO), in njegova soproga, francoski konzul Nesville, italijanski konzul Rainaldi. prosvetni šef dr. Lončar, direktor državnih železnic dr. Borke, soproga prvega častnega doktorja naše univerze dr. Majaronova z najodličnejšimi ljubljanskimi damami, podžupan Jare, direktor policije dr. Gnštin, načelnik Ribnikar kot predsednik akademskega kolegija, podpredsednik advokatske zbornice dr. Žirovnik, predsednik zdravniške zbornice dr. Bas, predsednik vid. dež. sodišča dr. Rogina, viš. drž. tožilec dr. Grasselli, gimnazijski ravnatelj Kuno Heeevar, upravnik Narodnega gledališča Oton Župančič, za Z vazo industrijcev predsednik Dragotin Hribar in tajnik ing. Šuklje, za jugoslovensko C-ligo poslovođe-či podpredsednik Rasto Pustoslemsek in dr. Egon Stare, državni pravobranitelj dr. Souran, sreski načelnik dr. Andrejka, direktor konservatorija Matej Hnbad. direktor pošte dr. Gregorič. predsednik Glasbene Matice dr. Raraiaar, zastopnik mastnega
ee ln propagatorje njegovih idej. In bili smo in mogli smo biti ponosni nanje,
V najgloblji hvaležnosti za brezprimerne zasluge, ki jih ima Tomaž Masarvk — Wa-shinton češkega naroda, za našo kulturno, politično ln nacijonaino življenje in za neprecenljive zasluge, ki jih ima še posebej kot bivši učitelj naše akademske mladine za naš narod — mu je podelila filozofska fakulteta univerze kralja Aleksandra I. častni doktorat kot najvišje odlikovanje, ki univerza po svojih fakultetah sploh more dati.
Sklep filozofske fakultete je univerzitetni svet ▼ svečan ostni seji dne 6. marca 1930 aklamativno sprejel.
Slučajne neprilike so nanesle, da nam j? šele danes mogoče opraviti tudi svečani ceremonijel.
Gospod prezident Tomaž Masarvk sam se, žal, ni mogel odzvati naši želji in priti med nas. Sprejeli bi ga bili z vso ljubeznijo in prisrčnostjo, ki smo je sposobni. Nič manj prisrčen pozdrav naj velja zato njegovemu zastopniku, izrednemu poslaniku in opolnomočenemu ministru pri Nj. Vel. kralju gospodu dr. Robertu Fliederju, ki ga v imenu naše univerze prosim, da sporoči gospodu prezidentu naše iskrene zelje, da bi ostal Je dolgo vrsto let ohranjen svojemu narodu, nam in vsemu človeštvu.«
Nato je prosil gospoda dekana in gospo
da promotorja, da promocijo gospoda prezidenta dr. Tomaža Masarvka za častnega doktorja univerze kralja Aleksandra Prvega izvrši.
Svečanim besedam rektorja je sledil viharen aplavz, nato se je pa z balkona oglasila Čustvena slovaška himna »Teče voda, teče« ... s prekrasnim solom prof. Kure-ta iz Kranja. Ko je izzvenela pesem je rektor pozval promotorja naj izvrši promocijo. Pred promotorja je stopil poslanik dr. Flider in izjavil v latinskem jeziku, da sprejema doktorsko čast v imenu prezidenta dr. Masaryka. Po promociji je pa spregovori] poslanik Flider v slovenskem jeziku.
Vaša magnificenca: Vaša spektabilitete! Dame in gospodje!
Doletela me je posebna čast, da zastopam g. prezidenta Masarvka pri promociji za častnega doktorja ljubljanske fakultete in da v njegovem imenu sprejmem to visoko čast, najvišjo Čast, ki jo je mogoče podeliti univerzi kralja Aleksandra. G. prezident Masarvk mi je naroČil, naj vam sporočim naslednje njegovo pismo in poslanico.
poslanico prezidenta Masarvka
Poslanico Masarvkovo je poslušalo vse občinstvo globoko gin j eno stoje, nato je pa spregovoril poslanik dr. Flider v češkem jeziku:
Že kot student sem na univerzah na Dunaju in Lipskem opazoval razne slo: vanske Ujake; to opazovanje sem nadalje* val kot akademski učitelj. Prizadeval sem si namreč tudi na ta način spoznati k a* r akter je in nadarjenost posameznih slo-vanskih narodov; ustvaril sem si nazore o Slovanih in njihovih usodno kulturnih nas logah, s študijem njihovih duševnih kvalU tet. Kmalu sem spoznal, da se Slovenci v tem odlikujejo po svoji pridnosti m eners giji; tudi sem se prepričal, da so nam Slo; venci dali odlične slainste — oboje mi je služilo pri primerjanju malih narodov in njih poslanju z narodi šte\'ilčno večjimi in velikimi.
V podelitvi doktorata ljubljanske unU verze vidim priznanje za svojo stvarno utemeljeno simpatijo do Slovencev in za* hvaljujem se zato tem topleje za izkazano mi čast.
T. G. Masarvk l. r.
Zahvala poslanika dr. Flidra
Vaša Magnificenca, dame in gospodje, dovolite tudi meni osebno, da se kar naj-topleje zahvalim v prvi vrsti ljubljanski univerzi Kralja Aleksandra Prvega za čast, ki je bila izkazana našemu ljubljenemu prezidentu, katero mi Čehoslovaki ocenjuj elo kot izraz spoštovanja do našega prezidenta, vidimo pa v nji tudi izraz prijateljstva in ljubezni do češkoslovaškega, naroda in češkoslovaške države. Zahvaljujem se torej v imenu naroda in drŽave, katero imam tu čast zastopati na dvoru Njegovega Veličanstva Kralja Jugoslavije, v prvi vrsti poklicanim činiteljem univerze za ta krasen čin blagona-klonjenosti in priznanja in zahvaljujem se vsem onim številnim gostom in zastopnikom uradov, ki so danes prišli, da prispevajo k sijaju univerzitetne slavnosti in na ta način izrazili svoje simpatije k našemu prezidentu in celemu češkoslovaškemu narodu. Končam z željo največjega raze vi ta. ljubljanske univerze Kralja Aleksandra Prvega, z željo sreče in slave vsej slovenski veji jugoslovenskega naroda
Govor zastopnika prosvetnega ministra
Po govoru poslanika je stopil pred en j bivši minister dr. Niko Zupanič in ga pozdravil v imenu ministra prosvete:
»Gospod minister, izvolite izročiti v imenu ministrstva prosvete kraljevine Jugoslavije danes promovi ranemu častnemu doktorju ljubljanske univerze g. predsedniku bratske češkoslovaške republike dr. Tomi Masarvku najprisrčnejše čestitke in slovanske pozdrave. Ministrstvo prosvete si šteje v izredno čast, da je v njegovem območju zabeležen kot častni doktor eden najznamenitejših mož sedanje dobe, otec češkoslovaške drŽave, svetovno znani kul-turnopolitični delavec in praktični filozof.
Bodite tudi Vi, gospod minister, ki zastopati g. prezidenta Masarvka pri našem vzvišenem vladarju, a danes tudi tu pri promociji, iskreno pozdravljeni.«
Po teh besedah je najprej čestital zastopniku dr. Masarvku rektor dr. šerko, za njim pa vsi drugi dostojanstveniki. Po čestitkah se je oglasila z balkona veličastna češkoslovaška himna >Kde domov moje, za njo je pa akademski zbor zapel še našo državno himno, nakar se je med ffivioklicd Masarvku še enkrat zahvalil poslanik Flider vsemu občinstvu in akademikom za lepo svečanost, ki je bila s tem tudi končana.
Iz gledalske pisarne
DRAMA
Opozarjamo na nocojšnjo predstavo v ljubljanski drami. Vprizore se Trije va* ški svetniki kot izven predstava po obi* čajnih dramskih cenah.
Vstopnice za Finžgarjevo proslavo v ljubljanski drami bodo od srede dalje v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Proslava bo v ponedeljek dne 9. februarja OPERA
V nedeljo popoldne se ponovi ope* reta La Mascotte. Dirigent dr. Švara, reži* ser g. Kreft. Zvečer se izvaja opera »Tosca«. V partiji Scarpije nastopi znam ruski baritonist Boris Popov, priljubljeni pevec, ki je bil pred leti član naše opere ter je žel pred dnevi v Evgeniju Onjeginu nedeljeno priznanje. Naslovno partijo po« je naša odlična gospa Thierrvjeva, Cava* radossi — g. Marčec, cerkovnik — g. Zu* pan, Angelotti — g. Janko, dalje sodelu* jejo gg. Simoočič, Mencin, Španova in dru* gi Dirigent g. Neffat. Predstavi sta pri ljudskih, znižanih cenah. V ponedeljek na
Svečnico se izvaja popoldne mladinska opera Nina nana. punčka moja in balet Figurine. Prvo delo je pod vodstvom diri« genta g. Štritofa :n režiserja prof. Šesta, drugo baletnega mojstra g. Golovma m g. štritofa. Predstava se vr><; pri globoko zni* žanih cenah. Zvečer se ponovi večno mla* da Prodana nevesta z gospo Zlato Gjun* gjenac v naslovni partiji. Kecala poje g. Križaj, Janka g. Gostič. Vaška g. Kovač, dalje nastopijo ga. Kogejeva, gdc. španova, gdč. Ramšakova. gg. Grba. Janki), Simon* čič, Sekula, baletni zbor / gdč. Moharjevo in drugimi. Dirigent g. Neffat. Predstava se vrši po znižanih cenah.
O sneženih ženah im Bredi
V majniku imamo tri ledene može »Pan* kracija, Servacija in Bor facija«, ki hodi za njimi mokra Zofija, malokdo pa ve. da ima* mo v začetku februarja tn snežene žene, ki jih spremlja sveti Blaž s svojim slavnim žegnom zpper bolezni v vratu, ki si jih prav okrog njegovega godu človek v mokri in mrzli brozgi najlažje nakoplje. Mož je to« rej na svojem mestu kakor je tudi potrebno, da za sneženimi možmi lajša bolečine v zo* beh sveta Polona. Ma!*> pred pustnimi Jne* vi pa letos sv. Katarina opozarja na pravi um in pamet Tudi je marsikdo božjasten te dni, zato mu pa stoji ob strani sv. Ba* letin.
O teh sneženih ženah sem našel dvakrat pomenljivo notico v dnevniku pokojnega župnika v Sorioi, Jurčeta Kartina iz znane Plevne pred škof jo Loko. Župnikov oče Juri in prav tako Jurčetov brat Gašpar sta bila župana velike občine starološke, ki se* ga skoraj doli od Medvod pa gori do S*. Jošta in še na ono stran hribov, ki jih tako dpbro poznajo Ljubljančani s svojih izletov čez Križno goro k Sv. Jošru.
Huda zima je v Sorici, na tistem sedlu med Selško dolino in Bohinjem na eni ter Podbrdom na drugi strano, v tisti Sorici med Porernom in Ratitovcem, kjer je bil v stari mežnariji rojen Ivan Grohar in je tudi s svo* jimi prvimi slikami okrasil pitarje domače cerkvev Potomec starodavne mizarske druži* ne je Jurče Karlan, čeprav je bil župnik, ostal mizar in ni skoraj hiše, kjer bi ne sta* la omara, »špampet« alri pa vsaj neka-j sila pripravnih stolov lepega njegovega dela. Delal je vse za zabavo, ker je bil dober člo* vek, in seveda tudi vse brezplačno. Vzoren pastir svojih ovčic in dober svetovalec tudi »hplcarskim« kozlom in »ravbšicom« je bil inteligentni župnik, (ki mu tudi v najbolj razburkanih časih ni bilo kaj za politiko, temveč le za občudovanje prirode in prija* tefljstvo svojih župljanov. Pretežke so bile •zime v Sorioi, kjer vaačanri večkrat rabijo polno uroza pot, ki traja poleti lc pot minut
— in po 12 ur se je bg?ril župnaik z mrazom m zameti, da je prišel z obhajilom do bolnika. Tudi preoster zrak je bil za potomca stare meščanske družine v Sorici in zgodaj ga je vzela jetika. Zadnje vrste v dnevniku, ki ga sam večkrat imenuje kroniko, je na* pisal 19. avgusta 1913.: Fiat vohmtas rua! Si adhoc neoessarius... non recurro labo* rem — dol orem.
Ta dnevnik pa ni samo cerkvena kronika, temveč tudi točen opis življenja Soričanov in prebivalcev vse velike in naporne soriške fare. Dne 5. februarja 1910. jc župnik Kar« lin pri opisu pustnih dni, ko je dvakrat mo» ral z obhajilom čez plazove v Sklepih in za* mete v Davča. zapisal, da mu je povedal cerkovnik o snegu tole vremensko »regelco«:
Blaž ga gaz\ '
Brida ga kida,
Doroteja ga seje —
Polona ga nam sem Iona ...
Poleg Bride*Brede je v oklepaju Brigita, ki ima god 1. februarja — druga je 9. okto* bra —, Blaža praznujemo takoj po svečnici 3. februarja, Rotija je 6. febr. in Polpna 9. fe* bruarja. Stara, prastara narodna izkušnja, ki nam tudi letos kaže svoj prav.
Važnejše je pa to vremensko pravilo za* radi imena Breda, ki smo ga doslej zaradi narodne pesmi »Mlada Breda« in zaradi po* dobnosti z nemško mitično Freyo smatrali za pradavno pagansko pstalino. Nekateri so Bredo značili tudi s Frideriko in marsikate* ra slovenska Breda ima v krstni knjigi zapi* sano Frideriko. V raznih narodnih koledar* jih je Breda napisana brez kaikoršnekodi upravičenosti tudi pod kateremkoli datumom
— samo zato, da je pač v koledarju. Iz sta* rega vremenskega rekla, ki je bil v onih za* puščenih hribih znan gptovo že pred priho* dom nemških Tirolcev iz Puste doline — Pustertala, kamor so njih potomci iz Sorice pogosto romali v Irmichen in še pred nekaj leti pošiljali za maše, je pa popolnoma do* kazano, da je Breda istovetna z Brigito, saj so vse tri svetnice tudi v koledarju sosede sv. Blaža. Morda pa gre zgodovina Brede, dveh njenih snežnih pomočnic in junaka Blaža še dalje nazaj v dobo, ko prebivaloi Puste dohne še niso bili Nemci in so bili še paganski Slovenci. Odkod mlada Breda v naši narodni pesmi? Menda if> vendar nismo prevzeti od Nemcev.
Vsa vprašanja so stvar učenih raziskoval* cev, za nas je pa glavno, da 5rede odslej ne bodo več prikrajšane, da bi morale obhajati le svoje rojstne dneve, temveč tudi svoj god. Zato pa vsem Bredam k jutrišnjemu prvemu godu prav posebno velik*) srečo!
A. G.
— Motokolesarski klub »Ilirija« priredi
v nedeljo 1 februarja ob 14. članski sestanek v restavraciji »Kušar« na Tržaški cesti (pri dolgem mostu). Razdelitev nagrad motocadiSkih dirk, dalje klubskih kolajn dirkačem, kolesarjem in motociklistom. Po razdelitvi športna zabava. Sestanek strogo obvezen za celokupno članstvo. Avtobusni promet od pošte vsake poj ure, ob 14. i 5 direktni avtobus do Kušarja od res tv raci je *&vezdac. Upravni odbor.
BOHEMSKI KARNEVAL SK ILIRIJE TABOR 7. Ha 1931
MEKKUBJ6V JAZZ-BAND
Vse informacije o prireditvi se donijo v kavarni »Evropa«. — Istotam so na razpolago vsakovrstne originalne skupinske maske, katerese lahko ogleda vsak dan
od 18. do 20. ure.
Dnevne vesti
— Teleionski promet z vso Nemčijo. Po ministrski odredbi se je otvori] ta mesec teelionski promet iz vseh krajev, ki že imajo'telefonski promet z Nemčijo ali pa s ka-terrrni se bo še otvorU z vsemi kraji pa Nemškem. Glede navedene naredbe je omeniti, da velja otvoritev telefonskega prometa z vso Nemčijo samo za tiste naše telefonske urade, ki že imajo otvorjen telefonski promet s kakšnim krajem v Nemčiji, v bodoče pa tudi za vse telefone, pri katerih sc bo promet z Nemčijo šele otvoril. Tenrimama tak-sa za Nemčiijo se računa no pasa, v katerem leži kraj v Nemčiji, za Ju-sosdavrjo pa po pasu, v katerem leži kraj v Jugoslavrji. Od krajev v naši državi, ki iti« j o otvorjen promet z Nemčijo, leže te-leroiri: Celje, Ljutomer, Maribor, Meža, Sevnica, Šoštanj, Ziidani most in Žalec v I. pasu s terminalno takso 1.50 zL fr.; teleto-m: Bled 1 in 2 in Ljubljana pa v U. pasu s feenmnalao takso 2-10 zJ. fr.
— l*romoeija. Danes je bil na pravni fakniteti v Zagrebu prenovir.-jn za doktorja prava a. Marjan Zajec iz Ljubljane. Mlademu doktor}« obilo sreče in iskrene čestitke!
_ Pisarniški    i«pit je   napravila uslužt
benka okrajnega sodišča v Škofji Loki gdč. Krna Garbunova v petek pri višjem oVž. sodišču. Čestitamo!
_ Dostava poštnih paketov v Bački Palanku S 15. februarjem se uvede pri pošti v Bački Palanki dostava vseh paketov na dom, tako da bo dostavljala ta pošta od omerujenega dne dalie vse poštne pošiljke na dom. Doslej so plačevali pošiljatelji paketov, naslovljenih v Bačko Palanko, poleg tržne in vrednostne pristojbine še ob-vestnino. po 15. februarju bo treba pa plaćati namesto obvestnine pripadajočo do-stavnino.
— Oprostitev plačevanja davkov. Direkcija za pošto in brzojav dravske banovine razglaša: S 1. januarjem je stopil v veljavo zakon o davku za neoženjene moške m o davčni oprostitvi oseb z devetimi. in več otrok. Predpis davka na neoženjene moške ie izvršite direkcija na podlagi uradnih podatkov, medtem ko so ji za davčno oorostrtev potrebni doktrmeoti uslužbencev, ki pridejo po tem zakonu v poštev. Po besedna zakona so v službenem odnosu oni, ki so kadarkoli pred 1. januarjem imeli istočasno devet alri več otrok živih, oproščeni vsakega davka, torej tudi uslužben-skega. Pravico do oprostitve mora dotični dokazati z veljavnimi dokumenti blagajne, ki mu izplačuje prejemke. Namesto rojstnih izpiskov zadostuje o rojstvu vseh otrok, tudi rrjih seznam, potrjen po župne m »rad n.
— Razpisane službe. Higijenski zavod v Sarajevu potrebuje dva inženjerja in sicer enega hidrotehnika in enega arhitekta. Prošnje je treba vložiti do 10. februarja. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v \«elikem Bečkereku potrebuje tri uradnike kategorije C položaja VTT. Prošnje je treba vložiti do 20. februarja.
— Hrvatski planinci v Celjski koci. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« priredi za svoje člane jutri skupni izlet h Celjski koči. Udeleženci se odpeljejo ob 5.30 zjutraj do Celja, vrnejo se pa iz Laškega.
— Šolnina v privatnih šolah- Ker privatne šole ne morejo obstojati, če se jim vzame pravica pobirati šolnino, je prosvetni minister razveljavil odredbo, s katero je bilo prepovedano privatnim ljudskim šolam v državi pobirati šolnino.
_ Svečana seja Rdečega križa. V spomin na ustanovitev Rdečega križa pred 55 leti se bo vršila 6. februarja ob 18. v prostorih Rdečega križa v Beogradu svečana seja, na kateri bosta predavala ameriška poslanik Prince in predsednik društva dr. Marko Leko v Rdečem križu kot faktorju za ohranitev svetovnega maru.
_ Cesta Kamnik - Črna - Gornji grad je zaradi ponovnih veHkih plazov v Črni za ves promet popolnoma zaprta in je vsak prehod z vozili do nadaljnega nemogoč.
— lz»Službenega lista«. Službena list kr. banske uprave dTavske banovine št. 8, z dne 30. t. m. objavlja zakon o zdravnikih speci* jalistih za bolezni ust in zob in o zoboteh« nikih. zakon o podjetjih za redni in občasni prevoz potnikov in blaga z motornimi vo* žili. in izpremembe v staležu državnih in ba* novinskih uslužbencev dravske banovine.
_ Občinske trošarine. Občina Sela okraj
brežiški bo pobirala v tekočem letu od 100 litrov vina 75 Din, občina Celjesokolica od 1001 vina 150 Din. od' 1001 vinskega mošta 25 Din. od 1001 piva 60 Din, pd hI stopnje alkohola, špirita, žganja, Hkerja. ruma m konjaku 10 Din. — Občina Gomilsko, okraj celjski, od 1001 vina 75 Din, od 1001 vinske* eta mošta 25 Din, od 1001 piva 60 Din, od hI stopnje alkohola, špirita, žganja, likerja, ru* ma in konjaka 8 Din. — Občina Grajska vas okraj celjski, od 100 1 vina 75, od 1001 vin* skega mošta 50, od 100 1 piva 30, od hI stopnje alkohola itd. 5 Din. — Občina Ko* lohje. okraj celjski, od 100 1 vina 100, od 100 Htrov vinskoga mosta 80. od 1001 piva 50. od M stopnje alkohola itd 5 Din. — Občina Marija Reka, okraj celjski, od 100 1 vina 150, od 100 1 piva 25, od hI stppnje alkohola itd. 10 Din. — Občina Sv. Lovrenc pod Proži* nom, okraj celjeki, od 100 1 vina 100, od 1001 vinskega mošta 50. od 1001 piva 50. od hI stopnje alkohola itd. 5 Din. — Občina Št. R«*pe*t, okraj celjeki, od 1001 vina 125, od
100 1 vinskega mošta 50, pd hI stopnje aiko* hola 6 Din. — Občina št. Jurij ob Taboru, okraj celjski, od 1001 vina 100. od 1001 vin * skega mosta 100, od 100 l piva 40, od hI stopnje alkohola itd. 8 Din. — Občina Žalec, okraj celjski, od 100 1 vina 80, od 1001 vim= skega mošta 30, od 100 1 piva 30, od hI st*>p* nje al'kobola itd. 6 Din. od 100 kg izvle-čkov esenc in eteričnih olj z alkoholom 6 Din.
— Razid društva. Krekova mladina (podružnica) Ljubljanski grad v Ljubljani se je po sklepu občnega zbora zaradi pre-malega  števila    članov  prostovoljno razšln.
— Preselitev našega konzulata ▼ Celov-en. Konzulat kraljevine Jugoslavije v Celovcu se je preselil iz svojih dosedanjih prostorov v hišo Villacherstrasse št. 1, telefon št. 764.
— Za starenje vojnice. Ministrstvo financ, oddelek za davke, je odločilo z razpisom z dne 15. decembra 1&J0, št. 92*247/111., da veljajo odredbe čl. 153. zakona o nepo* srednih davkih, ki obravnavajo zastarenj? davkov, povsem tudi za vojnico. To se pravi, da zastara pravica države do odmere davka glasom čl. 153 zak. o neposrednih davkih v 5 letih od dne 1. januarja onega leta, v katerem je nastala davčna obveznost.
— Bureau permanent International des constructeurs d' automobiles v Parizu, ki fUiiigira kot mednarodni urad avtomobilskih ;naustrijalcev, je svojim članom dovolil, da razstavijo svoje izdelke na XI. mednarodnem vzorčnem vel esej mu v Ljubljani, ki se bo vršil od 30. maja do 8. junija 1931. Urad avtomobilskim industrijam udeležbo priporoča. S tem je letošnjemu ljubljanskemu vel esej mu omogočena avto-mobJska razstava, ki bo zelo impozantna,
kajti udeležile se je bodo vse večje avtomobilske tovarne Anglije. Avstrije, Belgije, Čehoslovaške, rtalije, Nemčije, Švice m Združenah državah. Najnovejše tipe raznih kakovosti in cen bodo omogočile interesentu dober nakup voza. vsem drugim pa vpogled v najnovejše pridobitve na polju avtomobilske industrije.
L UČITELJSKI ZABAVNI VEČER S PLESOM
1. FEBRUARJA 1931*
V   VSEH   PROSTORIH   TRGOV. DOMA
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovino vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 9. v Beogradu 8, v Zagrebu 7, v Sarajevu in Skoplju 6, v Ljubljani 3.2. v Mariboru 3.1. Davi le kazal barometer v Ljubljani 760 mm, temperatura je znašala 1.2,
— Naš parnik nasedel. Zaradi zadnjega silnega neurja, ki je divjalo nad Sredozemskim morjem, je nasedel v Gibraltarski ožini iugoslovenski parnik »Drinac.
— Drzna zločinska tolpa prijeta. V Ivan-cu, srez Varaždin, je že več let strahovala vso okolico nevarna in podivjana tolpa zločincev in vlomilcev, kj je izvršila tudi več umorov. Leta 1927 so našli ubitega posestnika I. Kretiča iz Cerja-Nebojše. Mož je šel ponoči iz hiše. da ugotovi, zakaj laja pes, v zasedi so pa prežah* nanj razbojniki in ga ustrelila. — Kmalu je bila ubita žena nekega posestnika v Podbeli. Zavratni morilci so jo zadeli naravnost v srce. Izvršenih je je bilo tudi več vlomov, tako v vasi Vode, kjer so storilci odnesli Magdi Medenjak za 6000 Din sadja, potem v poštni nrad v Novem Marofu, kjer je bilo ukradenih za več tisoč Din poštnih vrednosti. Pred 14 dnevi so orožniki drzno vlomilsko in zločinsko tolpo izsledili. Kolodvodje tolpe sta bila brata Lovro in Valent Andrašinjak iz Bikovca, z nj;ima vred pa so bili aretirani Dragutin Vrtane iz Calinca. Ivan, Maha in Janko Mihalinac iz Voča in več drugih. Trije zločinci so pobegnili. Vso tolpo so orožniki pripeljali v zapore okrožnega sodišča v Varaždinu. Brata Andrašinjaka so morali ukleniti. ker sta hotela pobegniti.
— Kriminaliteta v Beogradu. Beograjska policija je te dni izdala kriminalno statistiko za preteklo leto. Iz statistike je razvidno, da kriminaliteta v Beogradu stalno pada. Lani je bilo radi hudodelstva zločdna obsojenih 4338 oseb (leta 1929 pa 6646). V policijskih zaporih je bilo land 7729 jetnikov, predlanskim pa 9654. Tatvin je bilo 2838, od teh jih je policija pojasnite 2838, kar je vsekakor lep uspeh. Večinoma so bHe manjše tatvine. Samomorov je bHn lani 38, poskušenih samomorov pa 138.
u— Posetnikom prireditve Sokola IV. ju?
tri zvečer v Mestnem domu bodo na raiz* polago od pod 20. dalje Pečnikarjevi avto« busi, ki bodo vozili od Zehala na Rudniku do Mestnega doma ter obstajali tudi pri .Tošku Jelačinu, na dolenjski mitnici, pred Cešnpvarjem, nazaj grede od Mestnega do* ma pa, kjer si bo kdo želel Poleg teh ugod; nih voznih zvez bo prireditev privlačna go* tovo tudi zaradi raznih praktičnih nagrad, ki jih bodo dobile maske
Radi   konca  sez'rje razprodajamo
damske in otroške plašče za zimo in zgodnjo pomlad po globoko znižanih cenah! F. I. GOKlčAR, Ljubljana, Sv. Petra c 29 Oglejte si nizke cene ln blago v izložbah!
Grarnof onisti!
Kvintet Glasbene Matice v Ljubi janje zapel 20 krasnih narodnih pes m: na plošče His Master's Voice. Posnetek se je izvrstno posrečil. Vsaka plošča je zares šlager. Vabimo vas k nakupu teh lepih plošč, kakor tudi drugih, na novo došlih krasnih kom-pozicij umetne in lahke godbe.
>GAROMOFOX« A. RASBERGEK LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 31
(poleg glavnega kolodvora) Največja in najstarejša specijalna trgovina gramofonov in plošč v Jugoslaviji. — Seznami plošč zastonj'
Iz Ljubljane
—Ij Teren za temelje palače drž. lice i-ske knjižnice, kot kaže preiskava, je dok,, neugoden Palačo nameravajo zgradit: k t znano, ob emonskem zidu na vogalu Tu: jaške in Gosposke ulice. V svrho ugotovitve prilik terena kopHejo 4 jame, na vsake n-vogalu po eno, od 6—8 m globoko. Na v -galu Turjaške in Gosposke ulice, kjer sn prišli že nad 7 m globoko, se je že pričel nabirati voda. čez noč je nateče do 80 cm visoko, zemlja pa je skozi ilovnata s pr -niesjo usedlinske mivke: tak teren je za zgradbo visokih zgradb najslabši. Enak teren je globlje na vseh vogalih, ob emon-skem zidu pa ie v zgornjih plasteh stavb r materijal in drug nasip. Proti Križankam ob emonskem zidu so odkrili tudi veli* opečni kletni obok fn kamenito zidovie.
—lj Avfomobilisfi pozor! Avtomobilski klub sekcija Ljubljana obvešča: Spora« zumno z mestnim knjigovodstvenim ura* dom je pričel tukajšnji Avtoklub z izdajo novrh mitniških potrdil za tekoče leto. Po nalogu dohodarstvenega urada je stara tnitniška potrdila takoj izmenjati in se do« be nova v tajništvu kluba. Kongresni trg štev. 1. I. med uradnimi urami od pol 9 do 12 in od 3. do 6. ure popoldne. Mitniško potrdilo se sme izdati samo pod pogojem, da položi prosilec v tajništvu odgovarja* joči znesek za mestni davek na svoje mo= torno vozilo, oziroma da se izkaže s potr* d i lom mestne blagajne v slučaju, da je davek že plačan. Obenem je predložiti spri? čevalo o pregledu vozila. Mitniški znak se izstavi samo za toliko tromeaečij za koli* kor tromesečij je plačan mestni davek. Ob prejemu novih potrdil je stara mitniška potrdila vrniti. Opozarja se vse interesen* te, da si čhn prej oskrbe nova potrdila, ker bodo sicer stara potrdila v prihodnjem tednu neveljavna. Obenem se obvešča čteu ne kluba, da lahko dvignejo bencinske le« gitimacije.
—lj Ljubljanski hišni in zemljiški posestniki (tudi vsak soposestnik za svoj del z navedbo višine deleža in pri kateri hiši oz. parceli) se vnovič opozarjajo, da vlože v izogib zakonitim posledicam do 10. II. 1931 pri davčni upravi za mesto v Ljubljani v svrho presoje ali so podvrženi samskemu davku ah ne, sledeče pad a tke: 1. ime in priimek lastnika ali solastnika; '2. je lastnik (solastnik... dela) hiše stev. ... v ulici ... ozdr. zemljišča v Ljubljani: 3. ali je samec, oženjen, vdovec ali sodno ločen? 4. rojstno leto: 5. ali ima zakonite otroke ozir. pri sodno ločenih, ali je dolžan plačevati za vzdrževanje otrok. Tozadevne tiskovine se dobe brezplačno pri davčni upravi. Lahko pa se napise ta prijava tudi na četrtino pole tpapirja. Vložitve prijav so proste samo juridične osebe in pa »enske-po-sestnice. ker zadene davek na samce le moške osebe. Vsi drugi, četudi po zakonu oproščeni samskega davka, bodisi, da še niso dosegli ali pa še prekoračili zakonito določeno starostno mejo, morajo vkljub temu vložiti zgoraj omenjeno prijavo, da se bo moglo uradno presoditi ali so dani poboji za oprostitev od samskega davka.
—lj Umrli so v Ljubljani od 23. do 29. t. m.: Piškur FTa-nc, 91 let, posestnik in brv* ši gostilničar, Sv. Florjana ulica 19t Treo Lucija 42 let, trgovka in posestni ca, Sv. Pe* tra cesta 21, Preselj Elizabeta, 80 let. shiž. kanja. Vidov danska cesta 9, Berdajs Lovro, 55 let, knjigovez, Ga!jevica 50, Ravnikar Anton, 64 let, pošt. poduTadnak v p., Po* Ijanski nasip. Pleša Josip, strojevodja drž. žel. v p. Dermotova 14, ŠubeJj Marija, roj. Strle, 70 let, pocestnica, Vel. štradon 11, Ramič Ajka, 44 let, vdova, restavracija gp* renjski kolodvor, Ramič Meho, 14 let, sin vdove Ajke, restavracija gorenjski kolo« dvor. Gantar Ivan, 76 let, aranžer mestne* ga pogrebnega zavoda v p., Gosposka 6, Pavlin Peter, 53 let, sprevodnik drž. žeL v pok., Verovškova ulica 26, Triplat Ivan, 54 let, gostilničar in posestnik, Ambrožev trg 9, Treven Ignacij, 61 let, kovaški mon> eter in posestnik, Gerbičeva ulica 3, Filipič Sonja, Cvetka, 2 meseca, hči srrugarja, 2e* lezniška hiša ob kamniški progi.
—lj Novi večerni tečaji za knjigovodstvo, računstvo in nemščino se otvori jo na ženskem učiteljišču v Ljubljani, Resi jeva cesta (privatni učni tečaji). Pojasnila daje šolski sluga (ves dan) in Delavska zbornica v uradnih urah (od 8—14). Splošni izobražen valni tečaj za delavstvo pa se bo vršil ob nedeljah od 9—12. Vpisovanje istotam. 53
—lj Odvetnik dr. Fran Novak preseli svojo pisarno s 1. februarjem 1931 iz dlo* sedanjih prostorov v Dalmatinovi ulica M. 3 v nove prostore. Dunajska cesta št. 1 a*II. Palača Ljubljanske Kreditne banke. 55*n
—lj Kolesarsko in mstociklistično društvo »Sava« v Ljubljani. Na svečnteo. dne 2. februarja se bo vršil točno ob pol 11. uri dopoldne nijen VI. redni občni zbor v Ljub* Ijani v gostikiiških prostorih g. Ft. Kavčiča, Privoz (Prule.)
—lj Predpustna veselica v nedeljo, dne 1. februarja 1931 v salonu pri Jerneju na Sv. Petra cesti. Začetek ob 7. uri zvečer. 58
—lj Redni občni zbor Zveze šoferjev dravske banovine se bo vršil dne 5. febru« arja ob 19 uri v gosrKrri Novak, Rimska cesta 19. Dolžnost članov je, da se občnega zbora pobi ost evikvo udeleže. Odbor. 54*n
—lj Veliki železničarski ples priredi Ujedinjeni savez železničarjev na Svečnico zvečer (2. februarja) v veliki dvorani in v
V6ch stranskih prostorih hpteia ^Uiuolj . v Ljubljani. Igra priljubijona godba na pi* nula m salonski orkester glasbenega dru; itva »Zarja«. Na sporedu je tudi bogat srečolov. Čisti dobiček prireditve je name* njen podpornemu skladu ponesrečenih že; lezničarjev — članov saveza. Vstopnina 10 cBmarjcv. 57-n
—lj Plesni turnir za prvenstvo dravske banovine združen s plesnim večerom se bo vršil 7. marca v »Kazini«. Informacije, prijave m trening tekmujočih parov^amater; je v pri mojstru Jenku v »Kazini«. 5ol
—lj Plesni tečaji Jenkove šole se vtfic Še do začetkom marca redno ob nedeljah od 3—7 pop. in četrtkih ob 8. zvečer v »Ka--zini«. Pouk vseh plesov in novitet Quick= step in Midway. Posebne plesne ure dnevno istotam. 561
—lj Gostilua Pri »Tičku ua Gričku« v nedeljo in ponedeljek z okrepoilnim zajtre-kom v zgodnjih urah odprto. V nedeljo popoldne pečeni prešički.
—U Spored n. simfoničnega koncerta letošnje sezone, ki bo v petek, 6. februarja t. L ob 20. uri v Unionski dvorani pod sodstvom dirigenta L. M. Škerjanca. Na M>oredu so Mozart; Simfonija št. 39 v es-duni, Liszt: »Tassosimfonična pesnitev, Hebussv: Prelude a I* apres - nridi d'uu faune, in Ra vel: La valse. V orkestru svira 80 ffodbenskov. Poslednji dve navede.!7 skladbi se bodeta prvič javno izvajali v Ljubljani. Vstopnice v Matični knjigami.
_
K
O
K
Maškpi'atla Sokola 1
O
€,1 L. O
TABOR. 14. februarja 1931
—lj šiepanjski Sokol priredi jutri v nedeljo ob IS. v SokoL?kem domu predputštno veselico. Vse prijatelje štepanjcev vljudno vabimo.
—lj »Proitozidarji«, burka v treh delanjih na Šentjakobskem odru. V nedeljo. 1. februarja in na svečnico v ponedeljek 2. februarja se ponavlja izvrstna burka »Prostozidarji«, lci je vsled svoje velezabavne vsebine tako ugajala posetnikom, da so bile vse dosedanje predstave razprodane. Komika je na višku. Kdor li ubi smeh m dobro zabavo, naj poseti predstavi. Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Kar-ničirika na Starem trgu.
—lj Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v torek, dne 3. iebruarja t. 1. ob pol 7. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljaii:. Krekov trg X. vajeniško predavanje. — Predava g. dr. Krajec o temi: >Prva pomoč pri nezgodah«. Vstop prost. — Vabljeni se rudi obrtniški mojstri in r>omočnJki.
—lj Nabava brezovih metel. Mestna občina ljubljanska potrebuje okoli 3500 kom brezovih metel za pometanje cest. Ponudniki naj vlože svoje ponudbe ter naj hkratu pošljejo tudi l vzorec mestnemu gospodarskemu uradu do 10- februarja 1931. Ponudbe morajo biti zapečatene in nositi označbo »brezove mestle«. Meti išče ne sme biti krajše od 70 cm in imeti na zgornjem kuncu v premeru ne manj kakor 2 coli. Nabava držajev v tej ponudbi ni zapopadena.
—1} Splošnemu davčnemu popisu zavezane osebe se opozarjalo, da se prične sprejemanje pol pri mest. načelstvu, Mestni iig 2/h soba 22 (Mestna posv.) 31. tm. in bo trajak) do vštetega 8. februarja od 8.—14. V nedeljo !•» ter svečnico 2. in v nedeljo 8. februarja se bo sprejemalo od 9.—12. ure. Vsakdo, ki plačuje kakršenkoli neposredni davek (zgradarino, zemljarino, pri-dobnino, rentnino, uslužbenski davek), mora popisno polo izpolniti v (dvojniku) ter navesti pod točko 11, koliko je plača: vseh neposrednih davkov (brez dokiad) za Teto 1930. Dostavi janje popisnih pol se je hišnim lastnikom (upraviteljem) že pričelo in bo v nekaj dneh končano Ako h; dobil kdo premalo popisnih pol, naj se zglasi v mestni posvetovalnici i« prinese s seboj l popisno polo ali hišno polo (po-ziv-seznam) aH pa naj navede zaporedno številko, ki je spodaj na poli.
—I] »Leteče brodovje« — film ZKD se še ponovi v nedeljo in na Svečnico. Veliko zanimanje za ta film je dokazal mnogoštevilni obisk občinstva pri dosedanjih predstavah. ZKD se je zato odločila ponoviti ga še v nedeljo in na praznik, na Svečnico vsakokrat ob 11. dop. v kinu »Ljubljanski Dvor«;. V filmu nastopa v glavni vlogi priljubljen Ramon Novarro. ideal vseh žen-sknu src, to pot ne samo kot kavalir in ljubavnik temveč kot športnik in kot drzen pdlot. Zadnja prilika je tedaj, da si vsakdo ogleda to krasno filmsko veledelo pri katerem je sodelovala skoro vsa ameriška zračna flotiHa. ko so ga delali. Cene sedežev izredno nrzke!
—I) Črno - bela redu ta. Vabila razposlana. Reklamacije vabil za Ljubljano, od 2. februarja naprej dnevno od 17. do 19. v damski sobi kavarne Emona; istotam rezerviranje balkonskih sedežev. Replamacije reflektantov izven LJubljane na gg. poverjenike, objavljene v našem listu. 60-n
—lj Razstava Strahlove umetnostne zbirke v Narodnem domu bo odprta le še v nedeljo, na Svečnico in v torek, 3. februarja
— Število dosedanjih obiskovalcev doka/..' je, da si se mnogi te razstave niso ogledali dasn nudi vsakemu obiskovalcu zanimivosti iz ifuicJuo-obrtne in umetno-likovne stroke.
— V nedeljo in na Svečnico vodstvo ob enajstih.
—lj Češkoslovaška Obee. Jutri popoldne bo v Narodnem domu predstava marionetnega gledališča. Ob '20. pa bo v >Zvezdi< debatni večei s predavanjem lektorja tz. >ir. BurJana
—lj XXIII. redni obroi zbor J.  V l>.
/Triglava« v Ljubljani se bo vrni dne februarja 1931 ob 20. uri v prostorih X. K. D. Kazina II.    Dnevni    red običajen. U J<-ležba  za  elane obvezna.  slareSine iskreno vabljeni! Odbor.
Kam na Svečnico?
Železničarji vas vabijo, da priđete na Svečneo (2. n.) VSI V UNK»
na veliki železničarski ples
Igra godba na pihala in orke^trr »Zarje«. — Začetek ob 20. uri. -Vstopnina Din 10.—.
Iz
—c Pobeg kaznjenca- Nedavno je p^s*-t-nil 21-letna ključavničar Albin Štrus v zaporih celjskega okrožnega sodišča rocd] žilice. Prepeljali so ga v ljubljansko boln -co, od koder pa je te dni pobegnil. Načrt, kj ga je skoval že v zaporu, se mu ie torej zaenkrat posrečil.
—c — Iz vojaške službe, (i Adolf Zupančič, intendančni podporočnik pri ,?0. pp. v Celju, je premeščen v Skoolje. Simpatičnemu oficirju želimo na novem službenem mestu rru>ogo uspehov!
—c Evidenčne tablice za motorna vozila so te dni prispele. Lastniki osebnih rn tovornih avtomobilov, avtobusov in motocikl o v v celjskem območju naj pridejo čimprej k predstojništvu mestne pofioije po nove evidenčne tablice.
—c Kako prideš poceni do pasje znamke. Trgovec g. Dobovičrrfk ie prijavil, da je nekdo pred  dnevi  sneJ njegovemu volčjaku  ovratnik  z  novo  pasjo znamko, ki ima Številko 33.
—c Okoliški občinski svet bo rmel na Svečnico 2. februarja ob poJ 9. dopoldne v občinski posvetovalnici na Bregu redno sejo, na kateri bo razpravljal zlasti o prispevke okoliške občine za vzdrževanje policije.
—c »Sveti plamen« v celjskem gledališču. Narodno gledališče v Ljubljana bo gostovalo v torek 3. februarja zvečer v Mestnem gledališču v Celju z dramo Somer-seta Maughama »Sveti plamen« v režiji z. Milana Skrbinška. V posameznih uloga h bodo nastopile dame Saričeva, Marija Vera, Mifa Danilova m Slavčeva in gg. Le-var, Kralj, Cesar in Jerman. Vstoprrice za to zarrirrtivo predstavo se dobe V knjigarni Gorica r & Lesrttovšek r Celju.
—c Konzmn alkohola v Celju in okolici. Celjani so popila lani 462.300 1 vnna, 372.100 1 piva, 39.500 1 žganja in 23.900 1 sadjevca, prebivalci okoliške občine — m seveda tudi posetniki gostim iz mesta — 324.90u 1 vina, 71.600 I piva. 4800 žgasrja m 31j600 I sadjevca.
—c Brezmotorno letalo, ki ga je naročil agiini celjski Aeroklub pri g. Ladislavu l^opasu, lastniku avtodelavirice v Mcdlogu pri Celju, je zgrajeno in ga namerava?o spraviti v lopi, ki jo bodo zgradili na vojaškem vežbališču v Levcu Letalo bodo uporabljali predvsem za vežbanje mladine v letalskem sportu.
—c V zadružni register se je te dni vpisala nova zadruga Kmetska posojilnica v Celiu r. z. z n. z.
—c Nočno lekarniško službo ima do n-februarja lekarna »Pri Marili pomagaj« na Glavnem trgu.
Elitni kino Matica
Predstave danes, jutri ln na Svetnico
3., 5., 7. in 9« uri zvečer
Bhf.f
Najboljša šaloigTa, ob kateri se smeje že vsa Ljubljana:
Lažni feldmaršal
ki--'' ■ ■
H   V lasta Burian in Koda Koda Krasen dopolnilni spored!
Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure.
TelefOD 2124
Thi"nwwiiiiinMinii i\\š
slike pripovedujejo...
Ljubi jima, 31. januarja.
Slikar Kremser-Schmidt m naši kraji
Med slikami, Id Jih je Narodna Galerija dobila iz zapuščine na predlanski sveti večer umrlega, Karla viteza pl. Strahla in so sedaj z drugimi slikami Ln starinsko hi«no opravo razstavljene v veliki dvorani NG, so obiskovalcem razstave najbolj všeč dela L 1718, v Grafenw6rtu pri Kremsu v Nižji Avstriji rojenega in L 1801. v Steinu pri Kremsu umrlega slikarja Martina I. Schmidta, ki je znan pod imenom Krera-ser-Schmidt. Ker noben umetnik konca XVIII. stoletja m tako zelo vplival na našo umetnost, kakor ta vsak dan slavnejši mojster, zato so njegove slike NG prav sek> dobrodošle. Mož je namreč zelo mnogo slikal za Slovenijo, saj imamo v Mariboru pri Šolskih sestrah eno njegovo delo, po eno v cerkvah v Slovenski Bistrici m Vojniku, v stari župni cerkvi v Gornjem gradu je 6 njegovih slik, ki za »Sv. noe< m »Vstajenje« vtee skici v župni cerkvi v Scnvvecbatu pri Dunaju, z zgodovinske razstave slovenskega slikarstva, ki jo Je NG priredila L 1922., poznamo njegovo nežno »Sv. Marjeto« Iz Dola pod Ljubljano, Kranj ima v cerkvici v Pungratu prekrasno sliko »Sv. IrsMjana s sv. Boštjanom in sv. Rokom« v velikem oltarju, a najbolj slovi Kremser - Scnmidtovih 7 slik
Martin l Schmidt
v oltarjih v Velesovem tn kopije >Ozna-njenja« iz velikega oltarja so v Cragrobu, nekaj jih je v privatni lasti, prav slabo ter niti v glavnih barvah točno kopijo te slike so si pa pred nekaj leti nabavili tudi ljubljanski frančiškani za veliki oltar. Manjša njegova dela imajo pa v Ljubljana rnsgr. Steska, prof. Grebene in pisec teh vrstic, državni konzervatorski urad ana pa zbirko risb in radirank.
čeprav je ljudsko poročilo trdilo, da je sloviti umetnik slikal oltarne slike za Ve-lesovo pri slikarju Marku in njegovem popularnem sinu Leopoldu Laverju, in je bilo v tej hiši najdenih mnogo Kremser-Schrmdtovih skic, risb in radirank, vendar so naši strokovnjaki Še pred kratkim trdili, da tega slavnega slikarja ni bilo nikdar pri nas. Poznali niso prekrasne kapelice v palači velikega abbeja Gabrijela Gruberja kjer je sedaj poštna direkcija, a če so jo poznali, mso poznali Kremser-Schmidtovega dela in niso mogli verjeti vanj. V tej mali kapelici, ki je najlepši umetniški spomenik v Sloveniji in najbolj obrušeni dragulj, je pa Kremser-Schmidt poslikal vse stene, cele kapelice pa vendar tudi velik učenjak Gruber ni mogel prinesti od drugod v Ljubljano. Sodobnik umetnikov in Gruberjev. Benedikt Fr. Herrmann, ki je L 1780. popotoval skozi naše kraje ter je svoje popotovanje opisal v za spoznanje naših razmer koncem XVTIL stol. neprecenljivi knjigi: Reisen durch Oesterreich, Stevermark, Karnten, Krain itd., piše namreč na 15. strani II. knjige svojega dela doslovno: Das Grube r-sche Gebaude ist eines der artigsten, es hat fine von Schmid gut gemalte Kape 11 e und eine Sternwarte. Torej, zvezdarno tudi, a to tej pome je.
Krasna kapelica v palači poštne direkcije
Med zlatimi palmami, ki njih vitka debla rasto iz tal kapelice, in se na Ustih, njihovih kron zibljejo na stropu angelci, ter med rococo-ornamenti, seveda vse v plastični stoka turi, je na štukaturnem umetnem mramorju z oljnatimi barvami Tiaj^-iir«Tiih cela vrsta slik: Ob oltarju >Oznanjenje< in > Angel j se prikaže sv. Jožefu«, s stropa pa trosijo angelčki cvetje, razen tega je pa Kremser-Schmidt naslikal sivo v sivo ob oltarju in ob oknu na steno še pet medaljonov, M naj bi delovali kakor relijefi, s prizori iz Marijinega življenja in angelčki. Torej, »Oznanjenje« je že na steni, pa vendar še danes trde vešča ki, da je ^Oznanjenje«, ki je iz nekdanjega samostana klaris na oglu Aleksandrove in Dunajske ceste ter poznejšega garndzijskega spi tala bilo preneseno ▼ kapelico garnizijske bolnice na Zaloški cesti. Ovoje >Oznanjenja na isti steni je pač neverjetna stvar! Kdor se je za kapelico zanimal, mora vedeti, da je posvečena Naši ljubi gospe j ne pa Marijinemu oznanjenju, na prvi pogled mu bo pa tudi jasno, da je Kremser-Schmidtovo »Oznanjenje« iz garnizijske bolnice mnogo preveliko za oltar kapelice, kjer je še sedaj mala slika Naše ljube gospe, slikana pozneje od druge roke. Tudi je nemogoče, da bi bile kla-rise pridobile sliko iz Gruberjeve kapele, ker je bil samostan klaris že razpuščen, kakor bomo pa takoj slišali, je pa bila Krem-ser-Schniidtova »Naša ljuba gospa« še leta 1786. na svojem prvotnem mestu- Cod-
no, da ni opazil an ah roni zrna niti Radics, ki v H. seriji svojih »Alte Hauser« piše, da »Oznanjenjem ni iz kloštra, temveč iz gradiča pod Rožnikom, kamor je prišla iz Gruberjeve palače, v I. seriji svojih opisov starih hiš pa objavlja, da je grof. Stampfer 1785. kupil na dražbi palačo in jo že 1. 1786. prodal višjemu poštnemu upravniku pl. Vischerju, a si je v kupni pogodbi izgovoril sliko: dafi der Erkauf-fer Herr Jacob Edler von Vischer das in der Kapelle vorfindende Bild TJ. L. Frau-en (!), wann aJlenf alls dieses Bild mit dem Hause verkaufft worden ist, unent-geltlich und sogleich auszufolgen... če je torej grof Stampfer pri prodaji hiše obdržal sliko in jo prenesel v svoj gradio pod Rožnikom, kjer je bila pozneje CJonž-keva gostilna, sedaj pa tam stoji Kollnaan-nova vila, mu je bila gotovo tako ljuba, da bi je ne bil še isto leto prodal garni-zijski bolnici, ki je bila v opuščeni cerkvi urejena že 1. 1786. Zakaj bi se bila neki vojaška upiava kapricirala baš na »Oznanjenje«, če je v cerkvi dobila dosti slik, pač so pa gotovo klari.se tedaj, ko je Kremser-Schmidt slikal Gruberjevo kapelico, pri njem naročile tudi »Oznanjenje«, ker jim je v Velesovem gotovo zelo ugajalo. Mala Kremser-Schmidtova »Naša ljuba gospac, ki sedaj v kapelici poštne direkcije na njenem mestu na oltarju stoji najbrž njena kopija, je torej še izgubljena, te vrste naj pa vzbude zanimanje za slike Naše ljube gospe, ki si jih naj lastniki prav dobro ogledajo in pokažejo strokovnjakom, ker ni izključeno, da je Kremser-Schmidtova med njimi.
Kremser-Schmidtove slike v Narodni galeriji
Se bolj kakor druga Kremser-Schmidtova dela nas pa zanimajo ona, ki so iz zbirke Karla vit. pl. Strahla prišle v Narodno Galerijo. Naš umetnostni zgodovinar g. univ. prof. dr. Izidor Cankar je v svojem govoru ob otvoritvi razstave iz Strahlove zbirke pridobljenih umetnin izrekel mnenje, da so Kremser-Schmidtove le tri slike, namreč »Rop Sabink«, »Dana-jide« in ^Aktejon«, po mojem mnenju se pa EJdvard in njegov sin Karel vit. pl. Strani nista motila, ko sta se smatrala z vso gotovostjo za lastnika vsaj štirih slik tega znamenitega umetnika. Z vso gotovostjo je namreč tudi mala ^-Zaroka sv. Katarine-«: Kremser-Schmidtova. Vzemite na pločevino slikano sličico iz okvirja in zadaj najdete pismo dvornega svetnika Jo-hanna Wodla, ki je siguren dokaz, da je slika Kremser-Schmidtov original. V prevodu se ta avtentika glasi:
»Originalna slika akad. historičnega slikarja Martina Johanna Schmidta, imenovanega Kremser-Schmiđt, ki je bil v Grafenworthu pri Gafeneggu nedaleč od Kremsa 23. septembra 1718. rojen, nikdar v Kremsu, temveč samo v Steinu v lastni hiši živel in tam 29. junija 1801. umrl. To — simbolično zaroko Jezuščka s sv. Katarino predočujočo sliko je mojster Schmidt okrog L 1775. slikal namenoma in poklonil za svadbeni dar Katarini, hčerki hišnega posestnika Theuerkaufa v Steinu ob povodu njene poroke s tamošnjim trgovcem Vezzijem. Ta se je po opustitvi trgovine preselil najprej v Krems in pozneje v G raz na štajerskem, kjer je umrl. Ko je njegova vdova pozneje tudi tam umrla, je ta slika 1. 1830. prišla v mojo (: rojaka gospe Vezzi» last.
Johan W6dl, c. kr. dvorni svetnik.
NB: Kar je na zadnji strani slike, ni mojster Schmidt, temveč sem jaz zapisal z oljnato barvo.«
Resnica je vzvišena nad vsak dvom, saj vendar dvorni svetniki v tisti dobi niso lagali, prav gotovo pa ni zapisal neresnice kritični dvorni svetnik W6dl, ki mu je toliko za zgodovinsko resnico, da jo varuje celo pri brezpomembnem imenu na okvirju, da bi kdo ne imel njegove pisave za Krej-   --Schmidt ovo signaturo.
Tudi Strahlovi predniki so bili ljubitelji umetnosti
O mali skici ^Marijino darovanje« ne morem z dokumenti dokazati, da je Krem-ser-Schmditovo delo, a oglejte si jo natanko, pa boste tudi vi preverjeni o tem. če zavračate to karakteristično skico, kako ste mogli potem sprejeti ^Rop Sabink« brez pomislekov o avtorstvu mojstra Kremser-Schmidta. Ali se ne spominjate, da je tudi na steni Gruberjeve kapele Marijino darovanje«? Torej, mojster je kompozicijo Darovanje - rabil celo v Ljubljani, če se je pa pozneje odločil za gri-safHe, t. j. za sliko sivo v sivo, je pa postranskega pomena. Spomina vredno je pri veliki kompoziciji »Ropa Sabink^, ki je največja, kar jih je Kremser-Schmidt napravil, da je Edvard vit. pl. Strahl dobil .-liko od svojega strica Demšarja iz Gradca, kakor je več slik dobil tudi iz zbirke strica Demšarja iz Milana. Na pamet ne morem trditi, če sta oba strica ista oseba, vendar je pa zanimivo, da so Strahli podedovali ljubezen do umetnosti po svoji slovenski materi, hčeri Jožeta Demšarja, ki je z Jenkom, pozneje »von Jenkenneimomc, zaradi »zaslug« seveda, plemstvo je namreč Mariji Tereziji drago plačal, ustanovil v vaseh med škof jo Loko in Kranjem še sedaj cvetočo sitarsko domačo industrijo. Poglejte tega plemitaša v razstavi na Ber-gantovi sliki, kako nerodno skriva svoji kmečki lopati za hrbet in pod elegantni sinji aristokratski frak! Ni ga treba biti sram roke svojega kmečkega pokolenja, saj so te žuljave roke prinesle rojakom hleb, ki ga režejo še danes —
Ker že kramljamo o ljubezni Strahlov do umetnosti, naj omenim, da je bila tudi babica dobra diletantka in se je pisala pl. Pigram. Ime ne bo nikdar ugasnilo, saj se je tako pisal stavbenik cerkve sv. Štefana na Dunaju! Tudi Karlova mati — umrla je, ko ga je rodila —, grofica Pet-tichh von Pettenegg — seveda potomka slovenskih gospodov Petek — je bila odlična diletantka, gotovo se pa Ljubljana še spominja njenega brata, blagajnika nemškega vitežkega reda in komendatorja v Brezah, pokojnega, na stara leta celo nadškofa in partibus infidelium, grofa Pettenegga s Križa, ki je iz svoje cerkve v Brezah še kot lajik naplavil pravi muzej, zbiral je pa starine tudi po vsej Ljubljani. Tako strasten zbiralec je bil ta najožji prijatelj habsburške dinastije, da je k zadnjemu Strablu prišel celo v staro-loški grad zahtevat srebrne svečnike, ki jih je Karlova mama imela v bali, Češ, da so njegova last.
Dve alegoriji Gruberjevega delovanja
Najbolj zgovorni sta pa zadnji m tudi najlepši sliki mojstra Kremser-Schmidta namreč Danajide« in »Aktejon«. Neizrečeno rad bi te umetnini najvišje kvalitete pokazal v reprodukciji, ampak dame na slikah so za svete božične praznike preveč dekoltirane. Takorekoč od frizure pa do rožnega mezinčka na nogi. Izbrano lepe spremljevalke Dijane se sicer hite oblačiti, ali v tedanjih božanskih časih še ni bilo sramotno telo, kakor ga je ustvaril bog, pa gospodične hočejo menda v njih nebeško lepoto zamaknjenemu princu pokazati le najnovejšo modo svojih prosojnih srajčk. Tudi elegan Aktejon ima na sebi svileno haljico nežne barve potočnic, ki jim pravimo »Vergissmeinnicht«. Nikoli ne bo pozabil predrznosti, da se je delek-tiral na božanski lepoti črnooke športnice Dijane, saj mu je nasadila na plavolaso glavo prav kapitalne srnjakove rožičke. Za prvo srečanje dosti, v popolnega jelena ga je pa najbrž izpremenila šele po dragih rendeevousih. Na čudovito pomladansko zračni sliki se je mojster M. I. Schmidt pod desno roko najbolj rasne črnke, ki je poskušala zlasti proti lepemu kavalir ju, podpisal z letnico 177a. ee letnico obračam tako ali tako, sem vedno bolj preverjen, da Je to leto mojstrovega
Oltar ka^dfae v palaca poštne 4čr elegije s sliko *fii*še
rosne*
SCHICHTOV
RADI0N
delovanja v Sloveniji. Ali pa celo letnica drugega njegovega obiska in blagoslova, če je rnsgr. Steska pravilno bral signaturo na >sv. Janezu v Velesovem za 1771. — mene vsaj spomin opominja, da je tudi tam letnica 177$.
Točno enake velikosti in nedvomen pendant opisane slike so pa še boljše »Danajide«. Skupina krasotic zajema v podzemeljski jami iz reke, ki jo varuje ša-blonski bog — iz njegove žare izvira podzemeljska reka, kakor na Robbovem vodnjaku pred rotovžem —, in jo vliva v ves preluknjan sod, da zopet odteka in je muka na prokletstvo obsojenih hčera kralja Danaja večna. Tudi na sliki, kjer se koplje Dijana, teče voda iz jame.
Ko sem pred leti v svojem predavanju o Gruberjevi hiši omenil domnevo, da je te dve sliki napravil Kremser-Schmidt za Gruberja, so se mi strokovnjaki prezirljivo smejali.
Učitelj žige Zoisa, general jezuitskega reda, v većih romanih opisani svetovalec angela ruskega naroda« Jekaterine Ne-lidove. prijateljice carja Pavla II., največji duh, ki je živel v XVIII. stoletju pri nas, je sezidal »Zvezdarno« in zasekal pot Ljubljanici med Golovcem in gradom. Stene in strop ogelne, torej najlepše sobe v L nadstropju njegove palače, so prazne. Vseh drugih, sob stropovi so dekorirani s štukaturaimi ornamenti. Kremser-Schmidt Je velikemu arhitektu poslikal kapelico in po drugih delih skromnega učitelja risanja Herrleina sodeč, Je Herrlein naslikal tudi strop, ki pa ni freska, kakor se splošno piše, temveč olje, po skici mojstra kapelice. Ali prazna najlepša soba palače ne govori dosti glasno? Genijalni Gabrijel Gruber je zaradi sovraštva meščanstva, ki se je smatralo za osleparjeno, in rivalstva lastnega brata Danijela, tudi hidrotehnika in poznejšega navigacijskega direktorja v Temišvaru ln avtorja »Phvsikalische Brie-fe aas Krain«, moral bežati iz Ljubljane, ker Je bfl obsojen zaradi prekoračenja proračuna za kanal, ki se imenuje po njem. Zbežal je t Rastjo, čeprav je bil svest svoje moći, saj se Je devet let to-žarfl z magistratom zaradi davka in aru je končno Marija Terezija dala prav. Tudi palačo al je sezidal na tuje stroške, po svojih načrtih seveda, a na račun tedanje obrtne in kmetijske družbe, čeprav ni utegnil posne je predavati niti uro, pač je pa celo svojo mater, brata Itd. pripeljal z Dunaja ▼ svoj tttvotni dom. Prehitele so ga pač Intrige. Piereflk je bil za Ljubljano đlm, ki je oplodil Zoisa, obsojen Je bil in je Zbežal. Celo sramotno, ker je še danes žhro sporočilo, kako je dal zakuriti vse peči m naj bi po dimu sodili sosedje, da je »goljuf« Še ▼ svoji palači. Naši dobri predniki so pregnali iz LJubljane največjega arhitekta XVTLL stoletja, kakor — Milost, saj svojim sodobnikom pribiti tako grdega gre-
Cudna zgodba dragocenih slik
Raje ae vrnimo k slikam! Skoraj slepi Karel Strani   je pripovedoval    njuno po-na pamet tako-le:
Restavraterju Oocku v »Čitalnici« se je nekaj pokvarilo na štedilniku, Kotel mu je jel puščati pa je šel na staro kramo, če bi bilo kaj primernega za popravilo. Starinar mu je takoj ponudil dve črni bakreni plošči v zlatih okvirjih. A ta Gock je odštel za baker v zlatih okvirjih tri trde srebrne goldinarje. Ali možakar je videl, da močni plošči nista na obeh straneh enaki, zato jih je pa zvečer pokazal svojemu stalnemu gostu, slikarju Petru Pavlu. Umetnik sicer ni bil Rubens, čeprav je nosil njegovo ime, temveč samo skromni Ktinl, pa je vendar pretental birta. da mu je prodal plen*. Osleparil pa ni Klini Gocka, saj je tabli prej položil na ognjišče, vzel gobo, ki so jo rabili marke rji pri biljardu, ter lahno obrisal s slik biksc, ko so se bakrene plošče ogrele. Tako obrisani sliki in niti s pičico drugače restav-rirani je Kuni prodal Strahl u za 2000 goldinarjev. Baje je "bakreni plošči v zlatih okvirjih c prinesla na staro kramo neka babnica, ki je pregrešno nagoto panala s črnim »biksom«.
Abbe Gruber je bil duh najsušega obzorja. Zidal je zvezdarno^ in izkopal kanal, odtok barju. Na eni sliki ie boginja meseca Dijana — saj ima tudi na sliki luno v laseh — 'zpremenila svojega občudovalca v jelena. Ali morebiti ta alegorija ne pomeni nedosegljivosti človeškega uma za tajnosti vsemirja . . . Gruber je bil astronom.
Na drugi sliki pa nesrečne Danajide polnijo z vodo iz podzemeljske reke ves preluknjani sod. Brez uspeha, Kakor je Gruber hotel s svojim kanalom csu-;iti »z podzemeljske Ljubljanice napojeno barje. Prej je moral zbežati obsojeni navigacijski direktor, nego je bil prebit njegov kanal.
Tako sem si tolmačil pomen teh slik in še danes trdim, da ju je Kremser-Schmidt slikal za Gruberja. Blamirate me lahko! V kleti justične palače leži kup stari'i aKtov. Profesor dr. Gratzv je te spise uredil razen najstarejših let. Neurejeni leže na kupu, čeprav ima naša univerza več seminarjev, ki se pečajo s tako ali tako rgo-dovino. V enem tednu bi dijaki to deviško zakladnico naše zgodovine lahko uredili. Prečitajte samo register! Koliko je v leh papirjih novega in rešenih ugank! Pod to in to številko je pa tudi ^Massaakt Gabriel Gruber«, žalostni spomin njegove ljubljanske tragedije, inventar zapuščine slavnega begunca, obenem pa dokaz, da imam prav.
Ante Gaber.
V nedelfo,  1. februarja vsi t
Jlestni dom
na
IASKARADO
Sofcoln   IV. 2385
Analfabet v vlogi
kraljevega poslanika
Se o pustolovca, ki se fe fzdafal za poslanika hedžaskega kralja in ki
so ga v Pragi aretirati
Poročali smo že, da so aretirali v Pragi pustolovca, ki se je izdajal za poslanika hedžaskega kralja. Gre za 25 let -n.*»f a Arabca Fakri Osmana Afuktara iz Kaire, ki ga je zaman iskala evropska policija. Njegove pustolovščine so ponovno dokazale, da je v sedanjih razmerah predrznost in nesramnost navadno več vredna, kakor izobrazba, značajnost in poštenost. Kdo je ta pustolovec ln kaj vse je počel, še zdaj ni točno znano. Mož je sicer nepismem, pa se je vendar izdajal za dvojnega doktorja in povrha še za poslanika hedžaskega kralja. Da bi lažje varal ljudi, si je preskrbel nekakšne arabske listine, o katerih je trdil, da ma dajejo pravico pogajati se o gradnji železnice iz Mekke do Džide. Eksotičnih listin seveda nihče ni razumel, toda gospodu poslaniku se je kljub temu posrečilo priti v stik z nekaterimi nemškimi in avstrijskimi podjetji, ki jih je pošteno opeharil. Denarja je imel dovolj in ker je vedel, da dela obleka človeka, si je preskrbel oblačila pravega indijskega ma-haradže. Imel je 10 krasnih oblek, 30 svilenih srajc, celo zalogo čevljev, turbanov, rokavic, nogavic itd.
Ko je poslala nemška policija za njim tiralico, je praška ugotovila, da se je nastanil v nekem elegantnem praškem hotelu mož, ki bi utegnil biti zasledovani pustolovec Detektivi so ga začeli takoj iskati, našli so ga pa že v zasebnem stanovanju. Gospod poslanik je debelo pogledal, ko so mu povedali, da bo moral ▼ kajbico. Za žive in mrtve je trdil, da ni slepar in da so se morali na policiji zmotiti. Detektivom je hotel dopovedati, da je zelo bogat in ugleden mož, da ima v domovini krasna veleposestva, v haremu pa najlepše žene. Da bi jim še bolj imponiral, je izjavil, da dva doktorata že ima, da bi mu pa tretji ne škodil. Tn zato hoče promovirati še za doktorja vsega zdravilstva. Pred preiskovalnim sodni-
kom se je pa takoj unesel in dejal je, da je zdravnik. Zanimivo je, da govori gladko francoski in nemški, podpisati se pa ne zna.
O sleparijah, ki so mu jih očitali, ni hotel niti slišati. Toda na kovčegu je imel pritrjeno vizitko, pod njo so pa našli drugo, ki je pričela, da so zasačili pravega. 'Videč, da je razkrinkan, je začel prositi in zahtevati, naj ga takoj prepeljejo v bolnico. To je trik, s katerim si radi pomagajo pustolovci in zločinci V bolnico žele priti, da bi mogli pobegniti. Fakri Osman Muktar je sicer tuberkulozen, toda ne tako hudo, da bi se moral lečiti v bolnici. Zato je bila njegova zahteva odbita. Predrzni Arabec pa ni obupal. Ko so mu pokazali njegovo fotografijo iz Berlina, kjer je bil zaradi sleparij aretiran že leta 1927., se je nasmehnil, češ, naj primerjajo njega s fotografijo. Podoben si res ni bil. Mož je zdaj zelo suh, ker ga je izčrpala tuberkuloza. Na policiji so pa primerjali obliko njegove glave, nosu in ušes ter spoznali, da je rjo-mota izključena.
Končno se je pustolovec udal in izjavil, da sploh ne bo več odgovarjal na vprašanja. Dejal je, da izpregovori šeie, ko pride k njemu sam egiptski poslanik. On da je tako imeniten gospod, da s policaji sploh noče govoriti, saj je tudi sam kraljev poslanik. Egiptskega poslanika seveda ni bilo od nikoder, pač pa je moral Fakri Osman Muktar pred strogega sodnika. Pri njem so našli nekaj nad 3000 čeških kron, dejal pa je, da ima v Obrtni banki tekoči račun. Ko so pa vprašali v banki, se je izkazalo, da pustolovec laže. Potem je dejal, da mu pošiljajo denar z Dunaja, ni pa hotel povedati, kdo je njegov bankir. Pustolovec se je klatil že več let po Evropi in zapravljal tuj '-mar. Zdaj so mu menda za vselej pristrigli peroti.
Ali naj pošiljamo
otroke k morju?
Tuberkuloznih otrok ne pošiljajte k morju, dokler Jih ni pregledal
zdravnik
Na zborovanju znanstvenega odbora društva moravskega higijeničnega muzeja je predaval ortoped na brnski medicinski fakulteti docent dr B. Frejka o zanimivem vprašanju, ali je dobro pošiljati otroke k morju. Najprej je obravnaval klimatične pogoje v primorskih krajih in njih vpliv na človeško zdravje, slasti na zdravje otrok, potem je pa opozoril na važno dejstvo, da ni vseeno, kakšne otroke pošiljamo k morju. Znano je namreč, da morsko podnebje in kopanje v morju pospešuje presnavljanje v organizmu aH pa ga zadržuje. Blagodejno vpliva morsko podnebje samo na otroke, pri katerih gre presnavljanje bolj počasi, škoduje pa morski zrak in rudi kopanje v morju onim otrokom, ki trpe že po naravi na pospešenem presna vijanju. Zdaj pošiljamo k morin otro . , i»p tudi odrasle v prvi vrsti na pritisk mode, ne da bi pomislili, da lahko dosežemo enake ali pa še večje uspehe tudi v navadnih zdraviliščih, seveda če ni podana za bivanje ob morju zdravniška indikacija. Izkušnje so pokazale, da je bivanje ob morju zelo dobrodejno, zlasti za otroke s kostno, sklepno in žlezno tuberkulozo.
Docenta Frejko so naprosili, naj pove kot strokovnjak svoje mnenje o tem, ali bi bilo dobro ustanoviti v češkoslovaški koloniji v Crikvenici, ustanovljeni po zaslugi Marje Stejskalove in namenjeni zdaj letovanju brnskih otrok, veliko zdravilišče za otroke s kostno, sklepno in žlezno tuberkulozo. Po temeljitem proučevanju razmer v Crikvenici sami in na podlagi bogatih izkušenj iz Italije in Anglije, zlasti pa iz Francije, kjer je v Berck sur Mer svetovno okrevališče za 10.0« K) pri-
merov take tuberkuloe, je prišel dr. Frejka do prepričanja, da bi ne bilo dobro ustanoviti v Crikvenici tako zdravilišče, pač je pa priporočljivo v polni meri izkoristiti sedanje okrevališče v poletnih in zimskih mesecih.
Ni pa samo morsko podnebje, ki vpliva blagodejno na kostno, sklepno in žlezno tuberkulozo. Glavno je, da ima bolnik pri rokah dobrega zdravnika in da je pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Izkazalo se je namreč, da se da te vrste tuberkuloza uspešno lečiti v nižinskin in višinskih zdraviliščih. V Crikvenico naj bi pošiljali po mnenju docenta Frejke samo one otroke, ki so lečenja res potrebni in v tem primeru naj le služi okrevališče še nadalje svojemu namenu, ia bodo mogli starši po zdravniškem nasvetu pošiljati tja tuberkulozne otroke. Leče-nje kostne, sklepne in žlezne tuberkuloze pa ne sme trajati samo en ali dva meseca, ko se otrok komaj navadi na morsko podnebje, pa mora že nazaj. Niko1 i se pa ne sme okrevališče združiti z zdraviliščem.
Po predavanju se je razvila živahna debata, v katero so posegli mnogi zdravniki. Vsi so se strinjali v tem, da mora zdravnik otroke prej temeljito pregledati, predno jih pošljemo k morju. Odločilni ne smejo biti niti interesi mode, niti tujskega prometa, temveč edino zdravnikova sodba. V tem smislu dobe potrebna navodila tudi vse zdravstvene ustanove, ki jim je poverjena naloga skrbeti za zdravje otrok. Starše pa hočejo zdravniki potom popularnih razprav opozoriti, naj nikar ne pošiljajo k morju otrok, nc da bi vprašali poprej za nasvet zdravnika.
Tajno mnogoženstvo v Turčiji
Splošno presenečenje je vzbudila v turški prestolici Ankari aretacija nekaterih uglednih meščanov. Aretirani se niso pregrešili v potiliki, s katero seje zdaj zelo nevarno pečati v Turčiji, temveč v zasebnem življenju. Gre za starokopitne, trdovratne Turke, ki niso hoteli resignirati na staro in prijetno mohamedansko tradicijo imeti mnogo žen
Ljubitelji monogoženstva so sicer dobro vedeli za zakon, ki mnogoženstvo prepoveduje, pa so si pomagali na ta način, da so se po večkrat oženili, ne da bi se bili poprej ločili od prejšnje žene. Konservativne oblasti jim pa niso delale ovir, ker je tudi po uradih v Turčiji še mnogo takih, ki jim mnogoženstvo diši. Toda Kemal paša ne pozna šale. Zakon je zakon in vsi grešniki so morali iz svojih haremov v zapor.
Joffre velik zaspane
Francoski listi še vedno obujajo spomine na slavnega vojskovodjo maršala Joffra, ki so ga nedavno položili k večnemu počitku. Njegov bivši pobočnik pripoveduje, da je bil maršal velik zaspanec in da je prespal pol življenja. Z nagnjenjem k spanju se je dobro ujemal njegov flegmatični značaj. V nasprotju s povprečnim tipom Francoza je bil maršal zelo mirnega značaja. Tudi na zunaj je bil podoben kmetu v uniformi. Duševno ravnovesje si je ohranil tudi v najtežjih trenutkih vojne s tem, da je mnogo spal. Po obedu je spal navadno več ur. Ob tem času je bilo strogo prepovedano motiti ga Potem je po več ur delal, toda že ob 9. zvečer je zopet iz-pregel in odšei k počitku. Spal je trdno in mirno do 6. zjutraj.
Redko se je pripetilo, da je maršal izpremenil svoj običajni dnevni red. Celo med bitko na Marni je legel spat, čeprav je bila usoda njegove domovine na tehtnici. Maršal je zaspal v zavesti, da je storil vse, kar je mogel, drugo je pa prepustil bogu in svojim armadam, kakor je dejal pozneje.
Slavni možje o posmrtnem življenju
Ameriško spiritistično društvo >Astrea« se je obrnilo na nekatere slavne može z vprašanjem, kaj mislijo o posmrtnem življenju in neumrljivo-sti človeške duše. Anketa je pokazala, da odgovarjajo pripadniki istega naroda približno enako, da se pa narodna mentaliteta v tem pogledu močno razlikuje. Pripadniki anglosaških narodov verujejo v neumrljivost duše, do-čim so Francozi v najboljšem primeru skeptiki ali pa sploh ne verujejo niti v posmrtno življenje, niti v neumrljivost duše.
Stari Edison je odgovoril: »Verujem v nadaljevanje življenja po smrti. Ta vera se sklada s potrebo moje duše, je pa tudi logična posledica. Znanost je točno ugotovila, da se v naravi nič ne izgubi. Zakaj naj bi bila izjema človeška duša kot skrivnostna skupnost sil? Veliki filozof po pravici primerja smrt z vratmi, ki se vidijo istočasno kot vhod in izhod, konec in začetek.«
Še kategoričneje je odgovoril Ford. >Od mladih let verujem v preseljevanje duš in mnoge izkušnje so me v tej veri utrdile,« je dejal avtomobilski kralj >Vsi smo bili na svetu že sto in stokrat pred svojim rojstvom in po smrti pridemo zopet nazaj v drugih živih bitjih.c
Izjema je znani pisatelj kriminalnih romanov Wallace, ki ne veruje v zagrobno življenje, niti v to, da bi se človek po smrti kakorkoli zavedal svojega jazza Prav ima po njegovem mnenju oni filozof, ki je dejal: >Tam, kjer sem jaz, ni smrti, kjer je pa smrt, ne morem biti jaz «
Francoz Claude Ferrere odgovarja s citatom iz Konfucija: >Kadar bom razumel, kaj je življenje, začnem razmišljati, kaj je smrt.« Zvezdoslovec Nordmann odgovarja: >Ne vemo niti, kaj je podlaga življenja, kako bi mogli
Alessandro di Štefani:
Dva starčka
Ob lepem vremenu je hodil Alviso Corner vsako jutro na Markov trg, čeprav je bil star že nad devetdeset let; pokramljal je malo s svojimi znanci in izpregovoril tu pa tam z mimoidočim. Kakor vsak pošten Benečan je tudi on rad vprašal svojega bližnjega, kako se kaj počuti, ali pa mu dal dober nasvet kot izkušen mož.
— Dragi dečko. — je dejal Marku Bragadinu in mu položil koščeno roko na ramo, — ti zapravljaš svoja najlepša leta, obenem pa tudi svoje premoženje, ne da bi pomislil na bodočnost.
— Saj sem bogat, gospod Alviso, in ne vem, zakaj bi se moral bati jutrišnjega dne.
— Ne gre samo za zlato, temveč tudi za zdravje. Si še mlad in ne misliš na leta, ki pridejo pozneje; zdaj zlorabljaš svoje zdravje in življenje.
— Vsi ne morejo skleniti pogodbe s hudičem, kakor ste jo vi, dragi gospod. Najbrž ste daii svojo večnost demonu v zastavo, pa ste ga pretentali.
— Da, — je odgovoril Corner smeje, — hudič, ki sem ga premagal in pognal v beg, se imenuje Izkušnjava. Prikazoval se mi je v tisočerih podo-
bah in vse so bile zapeljive. Toda v onih letih sem bil svoj lastni suženj, kakor si zdaj ti.
— No, torej imam še dovolj časa za kesanje.
— Čuj, prijatelj, sedi za hip k meni, solnce je najboljši zdravnik. Nikar pa ne misli, da je bila naša mladost pusta in dolgočasna, kaj še! Tudi mi smo se veselili življenja. Nikoli ga nismo bili siti, nikoli utrujeni. Po naših žilah se je pretakala vroča kri. Zdaj pa ni v Benetkah nikogar več, ki bi se spominjal časov, ko so me imenovali >mattanski doze.
Velik užitek tega starca je bilo pripovedovanje o starih časih, njegov konjiček so bili spomini na mladost. Tako je bil zamišljen v te spomine, da se je zagledal v daljavo in pozabil na mladega Bragadina, sedečega kraj njega; opazil tudi ni, da je sedel na isto klopico še en starček, da bi se grel na solncu kakor on, in da je z zanimanjem poslušal Čornerjevo pripovedovanje; tu pa tam se je skrivaj ozrl nanj.
— Tudi v starih časih so bili na svetu častitljivi možje, ki so mi dajali dobre nasvete, kakor jih dajem zdaj jaz tebi, toda bil sem gluh za vsako pametno besedo, kakor si zdaj ti. Krasna srečna mladost!
— Torej mislite, da bi se moral ravnati po vaših nasvetih, gospod Alviso? — je vprašal Bragadin.
— Ne, svetujem ti biti pameten, toda živel boš po svoji glavi, ne pa po mojih nasvetih. Ah, ko mi je bilo trideset let, kako sem znal uživati življenje! In tako sem živel do štiridesetega leta
— In s štiridesetim letom ste začeli delati pokoro?
— Ne — pač so se mi pa oči in ušesa nenadoma odprla. Začel sem misliti na jutrišnji dan. In kakor vidiš, sem še vedno živ in zdrav.
— Torej ste se držali navodil glede >zmernega življenja«?
— To se pravi, prišel sem do prepričanja, da je vse, kar je človeku najljubše, obenem najbolj škodljivo. To velja zlasti za ženske
— Torej ste se iz strahu pred smrtjo vsem življenskim sladkostim odrekali?
— Da, od Štiridesetega leta sem se odrekal vsemu, kar bi mi moglo Škodovati. In zdaj, ko sem star 99 let, se lahko veselim tega solnčnega dne v Benetkah, dočim bi me bili že davno pohrastali črvi pod zemljo, če bi bil živel razuzdano.
Kar se je oglasil neznani starček na klopi:   —   Si res Alviso Corner,
torej imeti pojem o tem, kaj bo po smrti?« Zelo skeptično odgovarja Bar-busse: >Niti logika razuma, niti veda nista dokazali, da po smrti sploh kaj eksistira.« Marconi pa veruje v posmrtno življenje in pripominja: >Tu-di oni, ki trdijo, da ne verujejo v posmrtno življenje, goje skrivno nado, da se motijo.«
Staro mesto v muzeju
Nedavno so pripeljali v zgodovinski muzej v Chicagu ostanke bivše prestolice severoameriške države Ilinois Kaskaskie. S tem je izginilo s sveta najstarejše mesto na daljnem zahodu, ustanovljeno leta 1673. Mesto Kaskaskia so ustanovili Francozi. V času, ko je bilo zdaj cvetoče milijonsko mesto Chicago še v pustinjo potisnjena trdnjava, se je bližala Kaskaskia višku svojega razvoja. Leta 1772. je postala prestolica države Illinois in ostala je v tem svojstvu do leta 1821., ko je začelo počasi propadati. Krive pa niso bile vojne ali gospodarske katastrofe, temveč elementarne sile. Dve veliki reki, in sicer Kaskaskia, po kateri je iobilo mesto ime, in pa Mississippi sta vedno bolj izpodjedali ozemlje, na katerem je bilo mesto zgrajeno, in v tem je bil klavni vzrok, da se mesto ni moglo še bolj razviti. Zadnjo slavo je videla Kaskaskia leta 1923., ko jo je posetil francoski general Lafayette, ki so ga sprejeli z velikim navdušenjem.
Voda je vedno bolj izpodjedala tla pod mestom in leta 1881. je dobila reka Kaskaskia po veliki povodnji novo, mestu še nevarnejšo strugo. Zadnji prebivalci so zapustili mesto in leta 1902. je bilo črtano iz poštnega seznama. Zdaj so pa odstranili še zadnje ostanke Kaskaskie, ki ostanejo v muzeju samo še spomin na prvo dobo severoameriške zgodovine.
„Tri rože"
Josip Fr. Knaflič, ki nas zabava vsako nedeljo v » Jutru < z detektivskimi povestmi in dogodivščinami, ki jih je doživel na lovu, na motorju, z avtomobilom, je izdal z gornjim naslovom celo knjigo, ki je polna njegovih najboljših stvari. Da so Knafličevi doživljaji res dobri, pravi celo Vladimir Levstik, meni se pa zde prav dobri. Morda res niso za literarnega gurmana, pač jih pa pripoveduje pravi gurman življenja, namreč sedanjega življenja s športom vseh vrst. Navzlic motorju ne more živeti ta res kultivirani življenski umetnik in gentleman brez romantike. Zato so njegove zgodbe tako prijetne, da se vse trga zanje.
Zaradi tega trganja za knjigo se je tudi moje poročilo tako zapoznelo. Lepa gospa je zbolela in strašno fletna je bila z belo kapico na glavi v postelji. Povrhu je pa še ločena — brez lastne krivde seveda — ali vdova ali sploh kar tako prijateljske podpore vredna. Brala bi bila rada kaj prav posebnega in ker sem imel >Tri rože« v aktovki, so bile kakor nalašč za njo. In obiskat jo je prišla eksotično rasna prijateljica in >Tri rože« so šle z njo, še predno jih je prečitala bolna gospa. Tudi možu eksotične lepotice, ki je prečita! le lovsko storijo o volkovih, je bila knjiga tako všeč, da je tudi njegova žena ni mogla prebrati, ker jo ni več dal iz rok. Popotovala Je knjiga od rok do rok, čez deset iztisov je Knaflič prodal tej verigi medsebojnih znancev, ki so se samo okusili iz mojega eksem-plarja, danes sem pa knjigo končno šele zopet srečal pod pazduho svoje hčere. Prebral sem jo v dušku, potem sem pa še listal in čital tu in tam, ker je povsod kaj prijetnega in mikavnega Pa napeta je stvar, da jo ne izpustiš iz rok. Malo romantična, zelo aristokratska in kavalirska, sem in t je malo poredna, povsod pa zabavna in vedra. Da, s to knjigo se človek res razvedri, zato pa o njej govore po kavarnah ln jo čitajo po vagonih. Saj privoščim prijatelju, da napravi dobro kupčijo. Take izkušnje imamo, da je boljše manj slave in več denarja. Brez tega niti romana ne doživiš.
Tudi Rado Murnik je že pisal o lovu, Finžgar je celo klasično opisal lov na divs jega petelina in tudi Vladimir Kapus Je že povedal dosti lovskih, ampak Knaflič to pripoveduje vse drugače. Zgodbic, ki jih človek doživi z motorjem, pa še ni nikdo opisal in tudi še nikdo take vožnje z avtomobilom. Knafličeva športna nota je v naši literaturi res popolnoma nova. Vedno podjeten, >šnajdig« in presrčno dober h repen; Knaflič po doživljajih — jih zna povedati tako prijetno kramljajoče, kakor nikdo drugi. Zabavati zna in to je dosti. Čemerni pri-
dobitniki, duhovite dame, kosmati lovci, divji rekorderji in nežne devičice, vse, prav vse zabava in prav prijetno kratkočasi.
>Tri rože«, ki se po njih imenuje knjiga, so kratek romanček. pravi romanček. Življenje na velikaškem gradu je Knaflič opisal kakor pravi grof. Vsa presenečenja grajskega izobilja so mu popolnoma domara in na gradu se mu je prav pregrešno dobro godilo. Neprekosljivo narisana je dobrodušna kuharica Kati, ki je ustvarjala svoje kuharske umotvore vedno le ob glasbi, ki jo je izvajal njen gramofon. Fantazija iz >čarostrelca< je pomenila srno za večerjo. Sama Kati je vsa karakteristika grajskega življenja. Le na gradu more živeti trdi stari vrtnar David, umetnik tn pesnik, ki je znal čudovite pravljice o cvet-ljicah — ali pa logar Tomaž, ki je imel edino napako, da za ženske ni maral, vendar je bil pa tako zaljubljen, da je vzel deklo Barico, revioo, ko jo je ogenj oslepil in izkazil. Cigan Lajoš hodi igrat prelepi mrtvi grofici Marti, ki ji je čudovita na novo vzgojena roža potemnila na prsih zvečer, predno se je ustrelila. Demonske in angelsko mile oči je imela in usteca, ko cvetoč fižolček, nesrečna grofica. Dogodek Je resničen, povedati pa vsega ne smem.
>Mornar Pepino« je kavalir, ki brenka na kitaro in poje o morju in ljubezni. Pro-letarec poštenjak, ki se postavi za ženo pijanca, Marijo in si jo osvoji. Burno silvestrovanje v Trstu.
>Ženska s fiaromiŠkim smehljajem« Je domača kmetica, vražja ženska, ki je umo* rila otroka, da se vsak bon zapeljive co-prnice, ampak pisatelj kakopak prosi za njen naslov.
>Dedek« je čudovita idila in romantika poezije našega milna s strahotnim mačkom o polnoči in tudi o polnoči z mrtvim dedkom. Lasje se ježe--Ta dedek, v pasjih
dneh v starodavnem kožuhu s tulipani m s polhovko na glavi in vivčkom v ustih, pa ves grozoviti dogodek v mlinu je narodna ornamentika, napisani Gaspari.
>Vožnja i lepo gospo Doro« dokazuje, kakšni tepci so oni, ki pravijo, da je najpametnejše z ženskami sploh ne imeti opravka, ker je gotova izguba. Vožnja z motorjem: kdor zna luštno voziti, zna tudi kištno prevrniti — sama zapeljivost, prilika za priliko in nerodna nedolžnost.
>Zgodba • dobroti« se pa godi po zimi v invalidnem avtomobilu. Kmečka prefriganost in dobrota športnika in plemenitost so začrtane v rekordnem tempu.
>Za gkorjieo kruha« je pa pretresljiva slika lakote v Bosni in zadnjem vojnem letu. Lovec zlatega srca izmakne tovarišu kruh, pomislite, kavalir krade, da nasiti ts-stradano deeo. Tak grešnik je Knaflič!
Tudi v > Volčji nori« }e kondenzirana vsa bosanska lovska romantika: Mehaga,^ sloveča psića Bira m neprecenljivi črni žrebl-ček Arapič, črna noč in volkovi. In pravi lovec, najplemenitejši prijatelj živan.
»Tihotapci« so tudi bosanska dogodivščina in prav balkansko duhovita ia nagajiva potegavščina za potegavščino, da človek ne pride iz tiste največje naslade, ki jo nudi sita škodoželjnost.
Vsebine nalašč ne povem, da vam ne pokvarim užitka Le toliko, da se na teh poživljajočih detikatesab okusite tudi vi.
A, G.
KLJUČ
Najbo$se, najtrajnejče, zato » najcenejšeJ
Pri boleznih ledvic seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
>mattanski dož<?
Alviso je radovedno pogledal neznanca in odgovoril:
— Prav zares ne vem, s kom mi je čast. Obraz se mi zdi nekam znan. Oprosti, toda v mojih letih ...
— Da, da, — je dejal drugi starček smeje, — lahko bi dejala v najinih letih. Toda jaz vidim še dobro in spoznal sem te kakor pred davnimi leti. Alviso Corner, zatisni oči in spomni se onih davnih dni — pred šestdesetimi leti. Tako. Se spominjaš Bartola Ballini ja?
— Bartolo Ballini? Tisti, ki je imel dvoboj in je moral bežati?
— Tako je. Bartolo Ballini sem.
. — Kaj si se vrnil zopet domov? Si še vedno zdrav ?
— No, da ti povem po pravici — živ in zdrav, toda o tem ni vredno govoriti. Poznam pa še vedno svoje prijatelje, ki pridigujejo mladini o moralnem življenju, kakor vidim.
— Si Še vedno zdrav?
— Zdrav ko riba, dragi don Alviso In vsak dan popijem steklenico dobrega vina
— Še vedno ga piješ?
— Se vedno, don Alviso. Vinu sem ostal zvest.
— Po kakšnih pravilih pa živiš sicer?
— Živim vedno tako, kakor mi ugaja.
— Toda jedi, ki so nam v mladih letih najbolj dišale, so najbolj škodljive.
— Meni kljub temu diče.
— In kolikokrat si bil bolan?
— Še nikoli, prijatelj. Nikoli. Kadar pa zbolim, bom vedel, da se l»om moral kmalu posloviti od tega sveta, kjer se mi je godilo dobro, kar moram priznati.
Nekaj časr. sta oba molčala. ( or-ner se je za hip zamislil, potem je pa zamrmral sam pri sebi:
— Škoda, da jaz nisem mogel tako živeti — ah, ta vina in ta izbrana jedila!
Potem se je oprijel zadnje nade. Vprašal je:
— Koliko si pa star, Bartolo? Spominjam se, da sva bila skoraj enake starosti.
— Ah — jaz jih imam že devetin-devetdeset in sedem mesecev
— In sedem mesecev? Torej si starejši od mene. Vse moje samozataje-vanje je bilo zaman.
In razočaran, ogorčen in strt je odšel z obžalovanjem v duši, ne da bi koga pozdravil. Napotil se je naravnost domov. In še istega večera je skočil v kanal in utonil.
C. G. Norm.
43
Hhcča kri
tioman.
— Bodi previden in buden. — je bilo vse, kar mu je mogla svetovati, toda posledica njenega nasveta je bilo samo razdraženo mrmranje in kisla grimasa.
Ta izprememba v njem ie bila največje zlo. Človek v tem mračnem, nervoznem, raztresenem možu s črnim zvezkom v roki ni mo^el več spoznati veselega, razposajenega dobrodušneža, s katerim se je bila Zeida omožila. Ta blesteči, črni zvezek! Kako ga je sovražila! Večno računanje, večno ugibanje in razmišljanje, večna negotovost!
To jo je dolgočasilo. Kaj jo je brigalo, če je George dobival ali izgubljal. Sfcer ji je pa itak redko povedal, kako je opravil na dirkališču.
Sploh ji je redko kaj povedal. V njeni družbi je bil navadno molčeč, listal je po svojem blestečem, črnem zvezku ali 1>a je kaj beležil s svinčnikom na listek papirja. Ce je pa prišel v stik z moškimi, katerim so bile konjske dirke vse na svetu in ki jih je bilo vedno dovolj v hotelu, je postal zgovoren, gestikulira! je, tekal sem in tja iri bil zopet stari dobrodušni George.
Zdaj je stavijal vedno visoko. Cesto je vedela, da je dobil nekaj stotakov. Bil je pa vedno enako zamišljen m nervozen, če je dobil ali izgubil. Njegove dobre volje in razposajenosti je bilo konec. Le zelo redko se je še šalil in še to samo če je imel izredno srečo na
dirkališču ali če ga je imel po dobri večerji malo pod kapo. Zeida je opazila, da je njegova zapravljivost ne bol« več tako. kakor prejšnje čase. Njegovega večno kislega obraza ie bila že tako sita, da ji ic bilo celo dobrodošlo, če ga ni bilo doma.
Kako pusti in prazni dnevi so bili to! Dolgočasni, izgubljeni dnevi!
Georga ni več spremljala na dirkališče. Hodil je tja raje brez nje. »To me ovira,« — je menil. Zelda je bila s tem zadovoljna, ostala je rada doma. Denarja je imela dovolj — George ji je dal tu pa tam celo petdesetdolarski bankovec _ in veselilo jo je, če je mogla hoditi po mestu in zapravljati. Kupila si je novo obleko in vsa srečna je ugotovila, da ni bila še nikoli^tako lepa in tako elegantno oblečena. Ce ie šla s psom na izprehod. so se ozirati za njo moški m
j ženske; vsi so se obračati hi jo občudovali. Tu pa tam jo je kdo ogovoril. Na družabnih in plesnih prireditvah, ki se jih je udeleževala z Georgom. ali če se je na dirkališču s kom seznanila, so ji skušali moški skrivaj odkriti svojo ljubezen. Takih kavalirjev pa m bila posebno vesela in njihove Žene so delale navadno strupene opazke ali pa so vihale nosove. Zjutraj je ostajala v postelji, popoldne ie hodila s psom po trgovinah, zvečer je pa morala prenašati Georgovo sitnost in nervoznost.
Misel na to dolgočasno, pusto in prazno životarenje je bila kriva, da je Zelda glasno zaplakala, ko je stala pri oknu in zrla topo pred se.
— Kakšno življenje, oh. kako neznosno življenje!
Že poprej je nekega dne oblekla SVOJ novi kožuh, vzela ćtu žametast klobuk z dolgim nojevim peresom in elegaiuiu rokavice; eno roko je držala v muhi. z drugo je pa vodila psa na vrvici iti tako se ie napotila počasi proti starim okrajem mesia. Roke in ustnice SO H drhtele, ko je zopet videla ulice, niše ni trgovine, ki jih ie poznala u svojih dekliških let. stari občurki in spomini se oglasili v nji. Na vogalu Sacramen-to Streeta je zagledala na hribčku hišo svojega strica z marjeticami in !u»r^*n-/ijami pred njo. toda takoj ie odvrnila pogled od tega idiličnega kotička, kjer je preživela toliko dijetnih in neprijetnih trenutkov. [n zopet kakor pred tremi leti. je krenila na drugo ^ivau ceste in se bližala počasi beli hišici skrivajoči se plaho za belo ograjo in obdani še vedno z vijolicami.
r v• . v- . • -*\
Ohrln-i Ljubljana
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest. da je naša nadvse ljubljena, dobra mama. stara mama. sestra, teta in svakinja, gospa
Frančiška Novak
gostilničarka in posestnica
dne 30. t. m. po kratki mukapolni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, boguudano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 1. februarja 1931 ob V? 3*. uri pop. iz hiše žalosti. Rimska cesta 19, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 31. januarja 1931.
Žalujoči ostali
DAMA
čedne zunanjosti želi nemške korespondence v svrho prijateljstva inteligentnega gospoda 40—50 let. Dopisi pod : Nicbt alltaglich 715- na upravo >SL Naroda«.
VAJENCA
za fino krojaško obrt, zdravega iščem proti plači iz Ljubljane, event .iz okolice. — Naslov v upravi :-Slov. Naroda-. 722
Likanje moške ali damske obleke
Din 18.— Obračanje Din 300.-
Garderobo  najhitreje zlika, kemično očisti in posije
Wallet Expres,
LJUBLJANA, Stari trg 10.
Stranke na likanje in čišćenje lahko počakajo v posebni čakalnici. — Predno preeitajo dnevne vesti, je obleka goto-Za prireditve takojšnja
va.
izvršitev.
720
Pohištvo na obroke
Spalnice hrastove
politirane Din 5500.—
Spalnice pleskaoe » 2800.— Omare »    550.—
Postelje » 260.—
Kuhinjske oprave » 1100.— Kuhinjske kredence » 580.— Vse drugo pohištvo dobite najceneje — sprejemam vsakovrstna  naročila  in popravila
MIZARSTVO »SAVAc LJUBLJANA, Kolodvorska 18.
14L,
TRG. VAJENCA
poštenega in pridnega, ki ima res veselje do trgovine, sprejmem. Le osebno pisane ponudbe na naslov; V. Avsec. trgovina mešanega blaga v št. Vidu pri Stični. 717
BUKOVA DRVA TRBOVEJSKI PREMOG ANGLEŠKI KOKS
pri U.
„KURIVO"
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu)
Telefon 34—34
TAPETNIŠKEGA
POMOČNIKA
dobrega sprejme Sitar. Ljubljana. VVolfova ulica 12. 712
STAVBNO PARCELO IN
HIŠO Z DELAVNICO
primerno za vsako obrt, oddaljeno par minut od kolodvora v industrijskem kraju prodam. — Pojasnila daje Franc Prislan restavracija v Domžalah. 71C
LOKOMOB1LO
25 PS. v dobrem stanji,, radi nabave večjega stroju po ugodni ceni proda tovarna usnja 'ione Knaflič. Kamnik. 7is
30FERANJE
s sigurnostjo, da napravite izpit za poklicnega ali sanic-vozača, podučujem v dnevnih in večernih urah. — Vprašati takoj v Slomškovi ulici št. 27.
o8S
NEVESTINE OPREME
najfinejše in najcenejše v veliki izbiri prekrasnih vzorcev mehanično umetno in ročno veže
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela štrukelj
Entlanje meter 25 par; .Breda   robci komad Din 2.—.
Zahvala.
K svojemu dvojnemu jubileju sem prejel od vseh strani toliko pismenih in ustmenih čestitk, da mi je nemogoč če, da bi se mogel vsakemu posebej zahvaliti. STaj mi bu torej dovoljeno, da izrazim vsem, ki so se me spomnili s svojimi čestrtkami. najiskrenejšo za* hvalo. »
Dolžnost me veže, da še posebej izrečem toplo zahvalo vsem svojim uslužbencem za lepo prireditev, katere čisti dobiček je bil namenjen zu pod: poro    siromašnim    učencem. Posebna
V Ljubljani, 31. januarja 1931,
hvala gre plačilnemu natakarju g. \'e-čimru ter kapelnikom gg. Monei, ki jc sprožil misel o prireditvi dobrodelnega koncerta, Hurdesu m Neraiu. Srčna hvala tudi gg. Kuncu m Ivančicu, ki sta podprla to plemenito akcijo f tem. da sta dala blago za siromašno deco po izredno znižanih cenah.
Hvala tudi vsem posetnikom dobro? delnega koncerta in vsem onim, ki *o .s- preplačrli pripomogli prireditvi k še lepšemu uspehu.
ka\>arnar in resta\*ratet.
:
: : ♦
Mestni pogrebni zavod Ljubljana
Brez posebnega obvestila
V globoki žalosti potrt naznanjam, da je danes zjutraj gospa
roj* Peterea
po daljšem bolehanju, večkrat previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 23/v ponedeljek, dne 2. februarja ob % 3. uri popoldne.
Ljubljana, dne 31. januarja 1931.
Kari Pollak hi., soprog
Kari. Jeaii K. in Pavel Pollak        Helena ing;. Remec-ova. Meta tir. Jlegler jeva in Spelka dr. M.iličić-eva
sinovi hčere
Ltiigia roj Fogar. Kina roj. Jelovšek Ing. Vladimir Remec. dr. Vendelin Jffegler fn dr. Ivo Milieie.
in Anušks* r 'j Jarc. sinahe zeti
Frane Peterea. Terezija dr. Trtnikova. Josefiim Peterea in Ana Ribič.
brat in sestre
Vsi vnuki in ostalo sorodstvo
Od dobrega najboljše je le
Gritzner - Adler
šivalni stroj in kolo
Elegantna izvedba — najboljši materijal!
Novost!
Šivalni stroj
kot damska pisalna miza
Le pri
JOS. PETELINC - LJUBLJANA
TELEFON 1NTERURBAN 2913 Zmerne cene tudi na obroke
(Potnlaienpe
0 £4 urah
)e dosegla, kakor javlja v zahvalnem pismu, gospa dr. A* Praga: 10 lončkov »EROS« kreme, ki aem Jih prejela od vas, aem morala prepustiti evojlui znankam. Moj obraz je dobra reklama za vato kremo, kajti kljub svojim 49. letom sem lepa in mladostna. »EROS« krema naglo in zanesljivo odstrani sojedee, mozolje, gube. pege, nosno rdečico .rumene in rjave lise, somčne pege. Jam.
stvo: denar nazaj, če nI uspeha. Cena 12__Din, 3 lončki
25.— Din, 6 lončkov 40.— Din. Jte. Nic Kemeni. Kožice C, poštni predal 12/E 26 ČSR.
POZOR!
POZOR!
Zaradi preselitve v lastno hiSo
razprodajam
dokler traja zaloga
po zelo nizkih cenah
vsakovrstne pletenine
Ne zamudite prilike! MARTIN MAHKOTA* LJubljana 7, Celovška c 43. NIZKE CENE! NIZKE CENE!
Brezobrestna posojila
zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom
OGLASITE SE O PRILIKI
v VINOTOCU
Cankarjevo nabrežje 5
kjer boste postreženi s prvovrstno kapljico in mrzlimi Jedili, vse po najnižjih cenah.
Dvokolesa. motorji* šivalni stroji.
otroški in igračni vozički, oneumatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke Ceniki franko.
„Tribuna" F.B.L.
tovarna dvokolea In otroških vozičkov, LJUBLJANA. KABLOVSKA CESTA 8TEV 4
Cenjeno občinstvo opozarjani
na mojo sprejemnico za barvanje in kemično snaženje
damskih in moških oblačil pri krojaču a* prezelj       zatvrdko       a. Vagner
VOŠNJAKOVA ULICA 4 (pred Cesta na gorenjski kolodvor).
Na željo se v krojačnici popravljajo vse barvane ali snažene moške obleke in damski plašči.
Jugrad
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v LJubljani, VVolfova ulica 101.
Pravila proti plačihi Din 5.— v znamkah. — Za odgovor
prosimo znamko.
Uradne ure od 8. do 12. in od 14. do 18.
Ure JI\^HA\*
so vedno naj boljše!
PRI SVOJIH NAKUPIH DARIL ZAHTEVAJTE, PROSIM SAMO
nre z znamko Zvezda
6*
Nedosežna po kakovosti.
URE JUNGHANS SO NAPRODAJ V STROKOVNIH TRGOVINAH.
Srečke za
razred drž. razr. loterije so dospele
čas za obnovo samo do 5. februarja Obnovite pravočasno!
Zadružna Hranilnica r« z« z o* z* Ljubljana, Sv. Petra c, 19
AVGUST KOBILCA, tapetnik ln dekorater I jtihljana. Dunajska cesta 21
vbod Is Dvofafcove št. 3, dvorišče, se priporoča za specialna
tapetniška dela. 12/L ZA STAVBE
vsakovrsten sok tesan In lagan lea, nOjuki tla, ceno oddaja — FRAN SUSTAB, Dolenjska cesta, LJubljana. — Telefon 2424. 13/JL
HARMONIKE
Izdelujem nove in sprejemam v Dopravilo vse glasbene instrumente. — JANC, LJUBLJANA, Bohoričeva 9.
Ako hočete delati,
da z lahko domačo obrtjo zasluzite na lastnem domu po 7 Din na uro. pristopite naši zadrugi Pouk brezplačen. — Vpisnina Din 10.—. Obširna pojasnila radevoljno, ako je priložena »rn>wnir» za odgovor. Zadruga jugoslavenskih pletača. Osijek. 7/L
L. Mikuš
Ljubljana, Mestni trg tS
priporoča svojo zalogo Urnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo -: točno in solidno. :-
Inventurna prodaj a
do 8. februarja
po znatno znižanih cenah!
Nekaj primerov:
Tarlatan za maske     .     . m Lasne svila, mod« barve za obleke m TaSCet v vseh barvah za obleke Foulard svila vzor2. za obl. Din 49 in
Plesne obleke taffet svila, zadnji kroj    Dill 290»~
Damske vestice, eefir volna od Damska pletena obleka od
Din 59-Din 198«
Damske tricot hlače bombaža ste
„ tricot svilene hlače .
„ svileni moderčki •
„ kombineie, Hor •
t§ kombineie, bat. barv
„ spalna srajca s čipko
„ rokavice usnjene, podlož.
NE ZAMUDITE PRILIKE! POŠILJAMO PO POSTI!
mcuL
Preselitveno naznanilo.
Odvetnik dr. Fran Novak
sporoča, da se iz svojih dosedanjih prostorov v Dalmatinovi ulic! št 3
PRESELI S 1. FEBRUARJEM 1931
v nove prostore Dunajska cesta štev. la II.
Palača Ljubljanske kreditne banke.
Brcs podobnega otor
Mesta: pogrebni z&vod
Občina  Ljubi jaaa
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem nadvse tužno vest, da je naša srčno ljubljena soproga, predobra mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa
Marija Marčan
soproga mesarja in posestnika
dne 31. t. m. po kratki, mukepolni bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče, mirno preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek na Sveč-ntoo, dne 2. februarja 1.1. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Rimska cesta št. 21, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 31. januarja 1931.
Globoko žalujoči ostali.
— Za> »ftarodno
: Oton Cnristof. — Val v LJubljani.