Tudi v letošnjem letu je koordinacijska komi-sija za družbene dejavnosti mestnega izvršne-ga sveta pripravila poročilo o delu samouprav-nih interesnih skupnosti v preteklem letu s predlogi planov za leto 1985. Samoupra\tne in-teresne skupnosti prav v teh dneh ocenjujejo programe in določajo programe za letošnje le-to v skladu z resolucijskimi okviri.
To je tudi eden od razlogov, da smo ob obravnavi zaključnih računov obravnavali v or-ganizacijah združenega dela te programe. Da-Ije smo se občani in delovni Ijudje seznanili s
Omejitve prinašajo negativne učinke
predvidenimi novimi prispevnimi stopnjami, ki jih bodo določili delegati v samoupravnih inte-resnih skupnostih. Veljati bodo pričele s prvim aprilom in bodo za 1,544% zmanjševale obvez-nosti gospodarstva, kar je glede na začrtan dogovor dobro. Ne moremo pa se s tem sprijaz-niti glede na družbenoekonomski položaj orga-nizaciji in detavcev s področja družbenih dejav-nosti.
Učinki resolucijskega omejevanja skupne porabe, znani intervencijski zakoni in stabiliza-cijski ukrepi, že kažejo tudi negativne učinke in
posledice bodo več \iot opazne že v tem, še posebno pa v naslednjem srednjeročnem ob-dobju; stremimo za ohranjanjem doseženega standarda, ne najdemo pa toliko moči, da bi postavili jasne razvojne usmeritve.
V Ljubljani velja, da se v vseh samoupravnih interesnih skupnostih poenoteno in usklajeno sporazumevajo uporabniki in izvajalci v okviru enotne osnove in meril za vrednotenje progra-mov za posamezna področja. Ne glede na način zbiranja finančnih sredstev, se sredstva po potrebi prelivajo solidarnostno, del sredstev pa prav tako solidarnostno odvajamo v republi-ko. Vse vrste povezavanj in usklajevanja so določene v samoupravnih splošnih aktih SIS, samoupravnih sporazumih o temeljih planov SIS za tekoče srednjeročno obdobje ter drugih dokumentih.
Strokovne službe SIS na ravni mesta priprav-Ijajo predloge povračil potrebnih sredstev za srednjeročno obdobje in posamezna leta te-kočega srednjeročnega obdobja. Usklajene programe posredujejo skupščinam občinskih in mestnih SIS v obravnavo in odločanje. Še posebno prihaja do izraza usklajevanje višine osebnih dohodov, materialnih stroškov amorti-zacije in socialno-varstvenih pomoči, katerih višino usklajujemo glede na rast osebnih do-hodkov vpreteklem letu. Na ta način določamo višine letnih finančnih načrtov, medtem ko bo-mo morali bilance za tekoče srednjeročno ob-dobje zanemariti, ker zaradi spremenjenih po-gojev gospodarjenja ne bodo realizirane.
Tak način priprave financiranja načrtov ima vrsto pomanjkljivosti saj jih iz leta v leto po-večujemo le za vsoto, ki ne sme presegati rasti sredstev skupne porabe. Šele tako določena sredstva v posameznih samoupravnih intere-snih skupnostih porazdelijo ta sredstva po me-rilih in kriterijih. Iz tega izhaja, da uporabniki nimajo pravih možnosti sporazumevanja o svo-jih potrebah in povračilih za zadovoljevanje lastnih potreb in po drugi strani izvajalci nima-jo realnih možnosti, da ponudijo svoje storitve in zanje dobijo povračila, kotjih določa Zakon o svobodni menjavi dela.
Posledice se kažejo v obojesfranskem neza-dovoljstvu in še posebno v vrstah izvajalcev, saj se njihov družbenoekonomski položaj nene-hno slabša na račun izvajanja neokrnjenega programa, kar bo dolgoročno vplivalo na razvoj družbene reprodukcije in kvalitete življenja.