136, številka. Ljubljana, soboto 15. jnnija. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Izhaja 7fl»k dai, i«v*ennSI T^foiJeUjke «i etrnr* po nrisnicih, tor volja po poit; prejoraam ta %vttr o-ogorsko deiele ta ćelo loto 16 pld., ta pol lota H gld., »a Četrt lrjtfi i glii, — 2i\ ;,j .i'o ija ao .jrou i'OtSiljarja ni dom ia oeio leto 1> >;lo., za ftetrt leta 3 gld. 30 kr., u on muaeo 1 gld. 10 ki. Za poSiljanje na dom so računa 10 kr. ■& moiuo, #0 Irr. -t ootrt let*. — £& «njo doiole toliko -/w5, kolikor pootnina iznaia. — Za gospodo učitelj o ua ljndskih iolah i:. z» dijnko volja initana «.•• • »•. n sicer '■.< h ■ •; ^ Ij mio "» Geirt lotu 2 gld. 50 kr.. po poJti projoman t» četrt lota 3 j-ld. — Za ozuanila se plaćujc od 6«tirisiopre petit-vrste fi kr., če se r^rHnilo onkmt tinta, :'; kx., &e se dvakrat in 4 kr. čo to tri- ali veČkrnt tiaka. Dopisi na] ao ' nmikiratt. Rukopisi se ne vrnčajo. — V redni > t vo io v Ljubljani v Frano Kolnjanovoj taiSi i1-. 3 „RlodaliSka stolba". Opraviiaivo, nft kutero . *.; ,. ;.<*fcyv. jiinija. Kongres se je ob 21/* uri odprl. Delegiranci so piižli v nuifornuih svoje domaće dežele. liisniarck je kongresne ude kratko pozdravil. Totem je Andrassv izpregovoril in nasvetoval naj ge predsedništvo iz roči JJisniarcku, ta na-8vet s tem podpirajoč, da to nij le s sprej-šnjinii jednaeimi slučaji posvećena navada, temuč tuđi priznanje Bisniarckove visoke modrosti. Andrassy je sklenil s toplo željo O skorajšujein ozdravljenji cesarja Villiei'na. Bisinarck je prevzel zahvaljujoč se po oh'-cijalnein načinu predsedništvo in je ustano-Til tajništvo. Kongres je sklenil tajno držati svoje razprave. Druga seja je jutri, ker imajo najprej zaupna razgovar-janja biti inej posainezniini pooblaseenci, da se niilogi kongresa pospešijo. Taka razgovaijiinja so včeraj u/e bila mej An-drassvjem in Suvalovini. Briiselj 13. junija. Kralj je sprejel ostavko (ali demisijo) dozdanjega ininister-Btva, in je (vodjo do/danje liberalne opozicije) l'rere Urbana izbral, da mu je ukazal novo ministerstvo sestaviti. Bukarešt 13. junija. („Pol. Corr.") ■Vsled protesta llumuniju so se ltusi od Pitešti umaknili deset kilometrov proč od rum unskih linija a nasproti so od l'loje-Žtija poniaknili se proti Filipesti do so-teske Trahove, z zagotoviloni, da ne bodo reke proti Kimpini prestopili.__________ Spumlad blovanstva. Zgodo vi ua Slovaiistva je žalostaa. Iz nje cdmevajo po vetjem le izilihljaji trpetih navo- dov. Malo je najti v njoj aktivnosti, malo energičnih udarcev. Slovuni smo dozdaj već pasivni, nego aktivni narodje bili. Tega je kriv Slovauatva nieliki nurudui zaačuj. Zdanje 19. stoletje nas je postavilo na drugo stališče. Nemci so se po svojili zuiagah popeli na visoko vaanje Btalisćo da s', kakor so zdaj kaie, notranje jako troliue; Fracozi, ltaljani so su tukisto pu^zdignili; in želez-nico, fabrike začelo ao svojo delo; mirno pa trijarhaličuo življeuje nioj posaiueznirni ljudini in narodi jo netaulo; v času telegrafu so se narodi blizali iti svetu\ua kultura mivedeuili naiodov postavlja drugim uuiodoiu kategorični imperativ pred oči: „om i kaj te so ali idi tu v zatona. Darwjnov princip, daiuoCuejša žival, tniikauojsi narod, slabulnečega ueomikauejšegu zatic, velja odslej 3e vcč; nego kcdaj; kur ta oinika uo vodi svoje vojaku vtč v itošteiieui, počasuem vozu; z motju žek-zuic iu tovoruic našega stoletja prodira inuj dmgo meuj omi kanu narodu. In tu nam Slovanom oinika dru-zih prav glasno in jasno pravi: glejte, le mulu imate pokazati in vaši udelki pridejo v pri mitivnej obliki v uuae tovontice in od tani zopet k vani; držimo vas g m o t n o pod svojo kuratelo. To pa tuđi mirno krotko du3o slovansko peče. In v ćasovnuin duhu leži nuguutje, lezi težnja oniikati se iu temu se tuđi Slovaui ne moremo kljubu nitšej pasivnosti odttgniti. Otroci smo svojega stoletja ia niaterir*n mle-kom nasezaii smo se tega nagnotja. Hvalimo Bogu, da nam ju to prišlo in žnjim kolikor tol'ko agilnosti. Najlepša cvetka časa je nu-j natni Slo vuni ta, da se kot Slovane čutinio, in da je ta čut koliko toliko v narodovo maso prodrl. S tem stopamo z druzimi narodi v dotiko in to nam i/buja narodni ponos, ki od nas terja, da postavimo slovanski original vzemSi v se elemente druge svetovne kulture, prcdelavši je po slovanskem našem značaju in zidaje na podlaci teli in naših uže postavljenih elementov daljo slovansko oiniko. Sebi čneži xa5enjanio Siovani biti in to jo dobro, to nas obvarja pred narodno stagnacijo. Kot izjav te sebičnosti, narodnega ponosa smemo jemati konCno vojsko Slovanov a Turci, Nuj se reče, da je Ruse pohlepnost po cvotočih deželah orijenta v boj gnala, dobro, vojske se ne vodijo za šalo in Nemci iu drugi narodi ne ho'lijo v boj zaradi tega, da na rodo ih mulo krvi pužč»ijo, egoizem je povsod bil ia bode uagon vojska, naj se reče to ali ono \ jedno je gotovo, Siovani v tej rojaki so uastop:ili kot Siovani in Čo ne jemljemo v poštev merodajuih mož ru3kega naroda, ki so napotili to vojsko, o masah ruskega naroda tor južnih boreeih se Slovanov smemo reci, tla jim je tlela žrjavica slovanske ideje v prsih, Vi se je raznetila do lepega plamena. In to je „priimila veris," prva spomla-dna cvetka slovansko uovodobne energičnejše zgodovine. Mir se sklepa; koliko haška Slovan-stvu iz njoga pribaja ae ne da preratuniti. Ali alovanski paciscenti bodo se domov vračali s to cvetko spomladno v zaponi. Če Slovanatvu veliki boj s Turci niČ druzega ne bi bil done-sel, to dobro ga spretnija, da je kakor vi bar slovansko stagnacijo pregnai in duševno življenje Slovanstva sčistil. Prtokrat so Siovani kot Siovani nastopili na menzuro z drugim na- ■■ -— - - ...... - ■ — Južnoslovjenske naredne popievke. Po narodu zbral in izdaje Fr. Š. Kuhač. (Opia.il Joaip Nolli.) Vtlikaudko ae more imenovati delo, ka-terega se je lotil izdajatelj narodnih pesnij jugoslavenski li, znani hrvatski skladatelj in glasbeuik g. Fr. &. Kuhač. Ako so siečuo izvrši to ogromno podjotje, katero podpirati je čestua nalogu vsacuga zaveduuga in izobra-ženega Slovana, posebno pa v prvoj vrsti nas Jugosloionov, ponašati se bode mogla naša literatura z deloui, kakor ga ne mogo pokazati mnogo veiji, v izobražonji uže visoko do speli narodi. "*) *) Da uo untaiičnojo pozuanjo toga prezaniini-VOga dolu kolikor uiogočo niiSiri iuiy alovouakiin naruiloiu, proaiui prav uljuduo slavna uredništva aloveunkih novi«, da blagovole te snojo vrstico ponatiuniti, ali v ooloti, uli pi k&kor jim pripuSča prostor. Proverjent Predno se lotim razgovora o prvem, užu iziSlem vezku, naj mi bode dovoljeuo, na kratko oponmiti nekoliko siilošuega. Vse delo obse-galo bodo — kakor utegue uže znano biti iz vabil — okolo 170U narodnih pesuij, nabranih po vseh kraj»h, kjer biva in peva jugosloven-ski rod, to je iz Hrvatske, Slavonije, Sriemu, vojničke Krajine, llutke, li-nata, Srbije, Hul-giirake, Hercegovine, Bosne, Crno gore, Dalmacije, dalmatiuskib otokov, ia I' r i m o r j a, Istre, Medjumurja, Kranjsku, iš t aj e rs k e, Koroške in zapadne Ogersko. Po vseb teli kraj ih potoval je 12 polctij g. Kuhač na lastne stroške, ter žrtvo-val poleg Bvojega neizmemega truda pre-možeuje od več ko 0OU0 gold., in lavno tako se jo trudil l'J x.im z uredovanjem ia prepisovanjem te zbirke, odlikovane ua hrvat* skej izložbi 1. 18G4 se srebrno ko'ajno I. reda, mogu biti, da bodo prinorufiali stvar, ki jo opolmlua v uaaoj literaturi, rouubnu ioloti bi bilo, da bi se •lavno čitalnico slovouuko živo zuvzolo za razširjo-vanjo tega dola. in na dunajskej izložbi 1. 1873 se zaslužno kolajno. Ako primerjamo izdajo narodnih pesnij druzih naroclov, n. pr. ntniJkih, italijaii.skih, fruneoskih, vidimo, da nijeden toh kulturnih narodov se ne more dičiti z enako ob.sežua in bogato zbirko n a r o d o v e g n blaga. Kakor tso si pridobilo krasno narodne pesni jugosloveti-ske, posebno srbske, priznanje ćele izobražene FiVrope, zaradi izvirnega poetičnoga duhu nji-hovega, tako se bode cudil svet bogatemu muzikalne mu zakladu te^a naroda. Mož, ki je žrtvoval lep dcl avojegu življenja iu imetka temu, da otme pozabljenju bisere na-rodnega pevanja, ki je nabiral kakor marljiva čebelica narodovo blago, zasluži pao, da ga podpira vsak pošten Slovan, komur jo le malo mar za razvoj svojega naroda. Vsako leto izšli bodo 4 vezki, vsak po prilično 100 pesnij obsegajoc, in je naročniua 5 gold., gotovo nizka imenovati, kajti vsaka pojedina peBen priđe na 1 novcič ! Poznati značaj izdajatelja porok je temu, rodom ; kot svestni zmagovalni Slovani zapuS-čajo borišče, vračaje se domu v palače in bajte svojega doma. Tu razcveta se spomladanska ta cvetka primula veris Slovanstva po vseh velikanskih širinah odslej slovanske, ne Bamo ruske Rusije ter bregovih slovanskega juga, in tuđi po naših avstrijsko slovanskih kraj ih, kjer je uže dalj časa cvela, hodi gostejše na dan. — „Nationen neue Lleen beibringen, ist nicht die Arbeit von wenigen Tagen", skoraj izgubi svojo veljavo glede izbujaaja mas slo \anskih plemen do narodaegt samosvestja iu kar bi delo stoletja bilo, btorila je ona slo "vanska puška, ki je doli poknila v hrcegov skih hribinah, drameča Slovanstvo glede broja velikansko Slovanstvo na dan. Iz krvavih tal pogleda vaš primula veris Slovanstva ven na dan; — bodi nam tuđi na teh tleh ljubo pozdravljena kot prvi pozdrav bližajoče se narodove spomladi! — „Leben geht unter, damit neuea frisches Leben an seiner Stelle keime,* naj se tuđi v tej slovan Bkej vojski obistini in naj prva spomladna cvetka oznanja spomlad polno dela, eneržije slovanske. Vas pa, mej katerih kostmi in krvjo ta cvetka svoje kali poganja, naj kinči nad vse druge ta lepi kinč izbujajočega se elovauskega ljudstva, ta vam naj bode mesto zelenega maha pozabljenja, ta vam bode večni Bpomenik t zgodovini. S—c. Politični razgled. HTotriftnJe *trij*Ue voj ne akcij e opisuje vojaški list dunajski „Vedette" in po-natiskuje praška „Politik" tako-le: „Toliko je gotovo, da ako se glas Ojferako Avatrije ne bi poalušal, ali ne naSel tacega obzira, kakor 8e spodobi, je naša monarhija samostalno svoje interese na svojo pest braniti odločila se. Akcija na$e države se bode pntlej precej v tem pokazala, da zasede Bosno, Hercegovino in Bar. Skoro kot verjetno je videti, da bi potern naša monarhija priSla v boj s Črnognro in Srb.jo, ker bi ti deželi skuhali ono ozemlje, kar sti ga v zadnjei vojski pridobili, obrtržati in braniti. Ako ju Rusija pusti na certilu, kar je zelo verjetno, utecnili bi prav skoro drug D.uniš doživeti; ako bi ju Rusija ne pustila sami, potem bi bila Avstrija svoj interes prisiljena tuđi zoper Rusijo braniti. Da li bode mogoče tako vojsko tuđi dalje lokalizirati, to je vprašanje, katero prepuštamo resiti onim, ki so za to pozvani. — S tacimi avspicijami, ki morejo roditi mir, prej pa Se vojsko, gre Andrassy na kongres. Pri takej konstela čiji je silna nuja in potreba da se avstro ogerska vojaka vsaj deloma mobilizira in se nam je zagotovilo, da se v tem oziru nij nit zamudilo. Za zdaj se namerava 4 armadne zbore postaviti, trije so namenjeni na mejo hrvatsko in dalmatinsko, jeden v Sedmo gra^ko," itd. itd. . . . Govoriti o tem dan de-nes pij lehko slovanskemu listu. ViitinJe «tr£ave. Velik shod ali fcintf/»-es najodlo&ilnejfiib državnikov tega sveta, lii se je sešel v Bar-linu, sklenil je skrivno razgovarjati se in ne objavljati svojih razprav. Torej dokler ne bode končan, ne bodetno niČ ali ne mnogo zvedeli, kako se v njem dela in govori. — Kako dolgo bode trajal, to se ne ve. „P. C" se iz Berlina piše, da eni mislijo, da bode uže v desetih dneh delo zvršil, drugi pa mu daljše trajanje prorokujejo in ti bodo najbrž prav govorili. Ne»n.ik€i „Nordd. Allg. Ztg.u pozdravlja ude kongresa, ki so se sešli v Berlinu. Ona pravi, da Nemčija nij nikomur sovražnica, zato kliče kongre8ovcem dobro došli, in naj 86 vrnejo, ko bodo mir naredili, Še z več-jim zaupanjem. — Tuđi oficijozna „Prov. Corr." izjavlja upanje, da se bode mir naredil. — ttttski „Golos" svari vlado, naj bode previdna pred kongresom. rKar se nas tiče, mi bomo še Čakali z veseljem. TeSavnosti nijso odstranjene, od katerih je rešitev orijental-nega vprašanja odvisna. Mi stojimo tam kakor smo stali, ko smo san-štefanski dogovor Evropi povedali." — Dalje pravi: „Moćno se bodo zmotili oni, ki menijo, da se je Rusija uže skoro izkrvavela, čast in dostojenstvo domovine nam je sveta in mi imamo Se moči in po guma braniti to čast." ^rnoijorocm ne privoščijo primorske luke v Baru ali Antivari. Andrassv in Itali-jani so zoper to. Zlai so baje drugi posre-dovalci uganili, da naj bodo smeli Crnogorci pač Bar rabiti, ali lastnina njih ne bode. Crnogorski zastupnik Bozo Petrovir je pa n« to odgovoril: Kaj nam pomaga, če imamo vrata, a ključa k njim ne. Dopisi. 3B TVotrtiYi.fal4C8r» 10. junija. [Tzr, dop.] Ako se mora nže od kacega človeka ali ćelo od stinu terjati (Hstojnega, moškega značaja, moralo bi se to od gospodov učiteljev. V roke teh gospoiov polaga narod svoj naj večji zaklad; svoja deca, svojo mladino. Ođ tega stanu bi bila veliko odvisna bodočnost narodova. Ti gospodje morali bi biti uzor ce-lemo narodu, v govorjenji, obnaSanji, dejanji itd. S pravnim izgledom morali bi nas kakor duhovniki navdu^evati k pravemu ter po-štenemu narodoljubju in domoljubju. Iz njih itst morala bi se čuti čista, pravilno govorjen« materiščina, oni bi morali naibolj spnštovati naš narodni jezik, veliki dar božji; mila slo-venSčina bi se vsikdar in povsod morala mej Djimi odlikovana Čuti ia govorjena. Je pa to, pri zdanjih gg. učiteljih? Žali Bog, da moramo to zanikati; kajti dosta imamo tacih, ki nijso le samo mlačni narod-njaki nego ćelo nemSkutarji, crne izdajice, za-ničljiivi odpadniki lastnega naroda. Je li pa mogoče, pri teh kukavicah značaja iskati? Ne! To so ljudje, ki niti ne znajo, kaj je prav za prav značaj. Ti nijso nič druzega kakor samo „kruhoborci", kameri vse mogoče učinijo, da bi le kako boljso službo pridobili. Ti učitelji dajo slovo narodnosti ter pričnejo plesati po nemškutarskih goslih. S tem si ti gospodje dajo lepo spričevalo svojega možtva, pa tuđi dokaz je to, da njih če-lade nijso kaj jako napolnene z učenostjo in modrostjo. Niti tega ne preurlarijo, da od narodovih žuljev žive, ter v Bkledo bljuvajo, iz katere živež zajemljejo. Žalostno jo pač za narod, da mora take sinove imeti. Minoli vtorek, to je 4. t. m. je bilo v Postojni več učiteljev zbranih, mej drugimi jo predaval g. P. o narodnem in domoljubnem izgojevanji v soli, ter izven sole. Govornik je izvrstno izvrSil svojo nalogo, tako sem vsaj čul trditi. Pa za koga je ta g. o domoljubji da je podjetje skoz in skoz reelno, kar tuđi mnogo velja, kajti nezaupnost občinstva zavirala je žalibože uže večkrat enaka podjetja. Velicega poguma res je treba pojedincu, lotiti se izdavanja tako velikanskega dela, brez vsake podpore, zanašajoč se samo na to, da se najde dovoljno število naročnikov. Denarnih žrtev in truda svojega izdajatelju gotovo iz daja ne bo poplaćala, sramotno pa bi bilo, ko bi podpora vsaj tolika ne bila, da se delo more redno nadalje vat i in častno dokončati. Ker bode zbirka obsegala tuđi slovenske narodne pesni, more se tim topleje priporo-£iti vsem slovenskim domoljubom, posebno pa onim, kateri se pečajo z glasbo. Naše či-talnice in bralna društva, knjižnice eeminišč in srednjih šol, vseuči-liščna dijaška društva, pevskizbori in enake družbe naj bi v prvej vrsti naročile Be same in skrbele za razširjevanje te zbhke. V jako elegantnoj in ličnej obliki iz knjigotiskarne C. Albrechtove v Zagrebu na Bvitlo izišli 1. vezek, obsega na 7G straneh velike osmine 97 narodnih pesnij, ljubavne po- pievke iz novije dobe, s pod lože nim in priloženim tekstom, mej temi je slovenskih 12. Tisek je jako čist, razločen in eleganten, ter služi na čast zavodu, kateri je prevzel Bkrb, da delo tuđi v primernej vnanjej obliki zagleda beli svet. Od prvotne nakane, pesni z latinico in ćirilico namešano izdati, je izdaja-telj odstopil, ter osnoval dve jednaki izdaji, jedno skoz in skoz z latinico, drugo ravno tako b ćirilico. Kar odlikuje Kuhačevo zbirko od jednacih del, je to, da je on vsako popievko ali pesen, ne samo zapisal, kakor jo je čul pcvati, nego, da jo je harmoniziral, in sicer, kar je glavna zasluga g. Kuhačeva, da je to mučno in or jaško delo izvršil v pravem duhu jugosloven-nke glasbe, katero on pozna, kakor nobeden drugi, kajti jugoslovenski glasbi in njenemu razvoju posvetil je on v&e svoje življenje in vse svoje duševne snage. Priredjene so vse popievke za pevski glas in spremljevanje z glasovirom, katero je tako uredjeno, da melodijo vodi desna roka, tedaj se more svirati tuđi brez petja. Ako pa se poleg peva, olajša taka uredba spremljajočega glasovira petje tako, da tuđi malo izurjeni pevec luhko pogodi melodijo, samo da ima kaj glasbenega sluha. Isto tako moreio se napevi tuđi svirati sami na goslih ali na rlavti, ali skupno z glasovirom, teđaj 8lužijo vsakemu, ki se peča z godbo. Kar se tiče značaja jugoslovenske glasbe, ima ona neko originalnost in karakteristično osobnost ne samo v melodijah in v ritmu, nego tuđi v harmoniji in sestavi perijod, ter je deloma Čisto raz lična od načel sedanjo moderne glasbe, in se naslanja na starogrško glasbo, s katero ima mnogo sličnosti, in ka-tera se je obranila v narodnih popievkah ju-goslovenskih. Predaleč bi me vodilo, o tem obširneje na tem mestu govoriti, vsakako pa je to zanimiv predmet no samo za estetikarja in glasbenika, nego tuđi za etnografa. Naha-jajo se pa tuđi popievke, ki imajo originalnosti, katere so uprav utemeljene v značaju jugoslovenske glasbe. V melodijah nahaja se največja razlika. Kako veselo in živahno se glasijo lehkomeli- fgOToril in komu? VeČina učiteljev je govorila •in Bklepala jedino le po n e m š k i, slovenščina jim je skoraj le postranska stvar. Mi se ne pravi to, sam sebe za norca imeti, ter iz svojega naroda se Saliti? Kaj bi hrvatski ali češki gospodje kolegi rekli, ko bi v jeden tak zbor došli V Strmeči bi zavpili: Kaj take narodne izgojevatelje imajo Slovenci! Da so pa vsi naši gg. učitelji narodni o\-padniki, tega ne rečem, kajti to bi bilo krivično, obrekovalno in neresnično. Ponosno smem reci, da imamo tuđi spoStovanja vredne učitelje, da take, pa le malo, ki od svojega •narodnega prepričanja ne odatopijo kljubu vsemu žuganju. Na take se ponosno srne narod ozirati, to so pravi njegovi stebri. Blagor starSem in deci, kakor celej občini, ki ima firečo jednacega učitelja imeti. Pri teh je zna čaj doma, pa sigurno tuđi prazne glave nijso; ti se ne boje iz kruhoborstva VRacih Btrašil. Gospodje učitelji, polagam vam proSnjo, da se ne sramujte materinega jezika, ter pri vsakej priliki narodno mislite, narodno govorite, £e tuđi nij vsem po volji, ne kratite časti nam narodnim Notranjcem. II.. . o. Ie ItcrkOTCU početkom ju nij a [Izv. ■dopis.] Pogled na zeraljevid kjer Slavjani pre bivajo kaže povsodi imena Berkovec, bodi si na ČeSkem, Moravskem ali na Jugoslovanskem. Toda od vseh teh Berkovcev nečem zdaj govoriti, ampak od onega, ki leži v Slovenskih goricah na Ščavnici v fari sv. Jurja, okraja ljutomerskega. Ščavnica se je neki 8e v staro-slovenskih panonskih Časih sv. Cirila in Me toda in ljutih vragov polatinjenih Franko? zvala Knežaha, kakor ona voda pri Kaniži od katere je Kaniža ime dobila; in res se Se tuđi dan denašnji v medjimurju, kjer se Ščavnica v Muro izliva, zove ena lepa res za cerkvoj „rac Kaniža", to je mala Kaniža. Obadva kraja velika in mala Kaniža Bta spadali podsloven-sko Pribinovo in Koceljevo kneževino „Dud-lejpa" ali Dudlebi katere sedež je bil v Op tuji. Imen jednakih in mnogo latinskih, zase-janih po Frankih je dosti po teh kraj ih še najti, kakor tuđi ćelo nekovo ponašanje je ozi-ralno. Zato tuđi nek nagon k učenju, in sploh slavoblepje. Tako lepi hram i tu in tam stoji jo, da farovš komaj izpitaš! Berkovec na Ščavnici je uže s svojimi si-1 novi spravil: do časti okrajnega glavar ja | mej vojaki do vofc* častnikov, dalje do več učiteljev in do pet đuhovnikov. Mej zadnji mi je jeden Karmelit na gori Cirmel v Siriji, dva sta župnika, in France Žijdelo, Martinjakovega je ravnokar na svojem kmetskem domu po dolgotrajnej bolezni vzela smrt, on je dal temu svetu bIovo, in smo ga 16. malega travna, na dan sv. Janeza Nepomuka, kot pravega mu-čenca čednosti in trplenja — z žalujočoi raa-terjoj, Hestroj in bratom v družbi 18 duhov-nov spremljevali na Šentjursko grobje, katero ima uže dokaj prav lepih marmornih spomi-nov s slovenskimi napisi. To in doraač kraj se je rajncemu sploh dopalo, in si je torej želei na tem domafem Blovenskem grobji za vselej počivati. Đoinače stvari. — (Učiteljska konferenca) za ljubljansko okolico bode 24. julija na Vrhniki. Na programu je tuđi pogovor o j e z i k o v e m u k u. Upati bi bilo, da bodo pri tej priliki učitelji pogovorili Be oneumnosti nemškutarjenja. — CSv. mafia) za Rpomin ustavljenja trgovskega bolniškega društva, za vse umrle ude in dobrotnike, bode, kakor vsako leto, prihodnjo nedeljo 10. .junija v kapeli bv. Josipa bolnice v kravjej dolini. — (Nov časopis) v nemSkem jeziku za vseslovanske interese bode izhajal v Pragi z imenom „Epoche" pod uredništvom SkrejŠovskega, ustanovitelja „Politike". Vefc sodelovalcev je haje od „Politike" k novemu listu prestorilo, kateri se začne jutri izdajati. Če bode „Epoche" res bolj v slovanskem duhu uredovana bode tuđi mej Slovenci podpore našla. — (UCiteljske službe) so razpisane: PodučiteliBka služba v Ljutoraeru s 560 (420) pri bv. Križu in Malinedelji s 440 (330) do ;}0. julija, podučiteljska služba pri sv. Petru pri Radgoni s 480 (360), v Negovi, pri sv. Juriji na Šavnici in pri sv. Duhu pri Radgoni 8 440 (330) do 31 julija; učiteljska služba pri sv Benediktu s 590 in stan,, učiteljska služba pri sv. Trojici s GOO in pri bv. Lenartu s 600 gld. 2 podučiteljski slbužbi pri av. Lenartu s 520 (400) gld, podučiteljaka služba pri av, Barbari pri Vurbergu s 520 (410) in stan, I podučiteljska služba pri sv. Juriji v slov. go- jricah s 480 (370) gld. in stan., do 30. junija. Učiteljska služba v Št. Jerneji pri Veliki Moti (okraj marnberški) 8 COO gld. in stan. do Ti. julija na kr. š. sv. — (Z Dunaja) se nam piše: Slavjansko pevsko druStvo na Dunaji priredi 17. junija t. j. bodoč ponedeljek v Dnblingu blizu Dunaja na vrtu restauracije „črnega orla" (zum sch\varzen Adler) letno zabavo so sledečim programom : A. 1. Fiirchtgott: Bože živi, zbor (hrvatska); 2. Forchtgott: Slasti hiskv, zbor (češka); 3. F o r a te r: Svet, zbor (slovenska); 4. ftuhta: Šuhaj Slovak, zbor (slovačka); 5. Vniz po Matuške po AVol^ie, zbor (ruska narodna) ; 6. Kittl: Šablenka, zbor (feSka); 7. Nedved: Rožica, zbor (slovenska); s. Tlsn-drych : Katna pjesma Kosovska, zbor (srbska); 0. Jenko: Na moru, zbor (srbska); 10. Wo-robkiewicz: Torban, Tetverospev (maloruska); 11. Jenko: Naprej, zbor (slovenska). B. Pred pevanjem zborov, mej zbori in po iz-vršenem programu svira vojaška podba. Za-četek ob P>. uri zveče r. O neugodnem vremenu je zabava v dvoranah dotične restavracije. Vstopnice dobivajo se pri advok. dr. Jan. Ze-nochu CI. Piraunerstr.isse NTo. 7.) Rabite vesti. *(IIstanovlieniB judovskega kralj estva.) V ogersketn zlioru je te dni po-slanec Istoczy v zbornico prinesel sleđeči na-svčt: „Kadar se bode orijentalno vpra^anje končno uravnavalo, naj se tuđi judovako kra-Ijestvo, ki je bilo pred 18(X) leti razdejano, zopet ustanovi, naj se Palestina povedi in judom izroči, da se bodo judje tam zbr^'J, ki adaj e\x'opske narode v razvoji zavrajo. Oger-ska vlada naj v tem smeia pomagu." Magjari bi menda jedino pametno in za Evropo ko-ristno stvar nar lili, kar so sploh kedaj, ko bi se iim res posrećilo Evropo resiti od judov, — a judje sami neCejo svoje samostalne države ker se jim pri ođ'ranji druzih narođov bolje godi. * (Hanoveranski kralj umri.) Novine poročajo, da je 12. t. m. v Parizu umri hanoveranaki kralj Jurij V., katerega je leta 186G zdaj obstreljeni puški kralj Yilhelm 8 prestola njegovih o&etov pregnal in se njegove dežele polastil in ćelo jedne^a dela njegovega privatnega premoženja. Kralj Jurij je bil šlep. Vedno je upal, da bode svoj prestol Se nazaj dobil. Pred nekaj leti je živel na Dunaji in v okolici dunajskej. dične Primorčice proti tužnim popievkam bolj oddaljenih notranjih dežel. Kako jasno se kaže vpljiv nemškega elementa na množili slovenskih napevih, ki so včasi skozi in Bkozi „vierzeilige", samo da so besede slovenske, druge slovenske so zopet obranile slovanski svoj značaj. V tehničnem oziru vpeljal je g. Kuhač neko reformo, katere se je pa lehko priva-diti, to je namreč naznačenje tonovih načinov v molu. Ta novost obstoji v tem, da Rospod Kuhač predpisuje vse one glase, katere je treba povišati ali znižati v zadržaji in obsegu niolne tonove lestvice. Akoravno to dozduj nij bilo v navadi, in je g. Kuhač to novost prvi uveilel V svojem delu, vendar se veljavni glasbetiiki nijso izrekli proti, a drugi jo naravnost hva-lijo, ter izrekajo nado, da se bode ta reforma z časom udomačila tuđi drugod v muzikulnem Bvetu. Ker utegnejo čitatelje teh vratic posebno zanimati v 1. vezek vzete slovenske narodne, naj prijavim tu njih naslove: 1. Št. 2. V Brcu te imam, (te s' dečva ta prava), iz gorenje Kranjske, (3 kitice teksta). 2. Št. G.| Lepo moje ravno polje, iz Kranjske, (samo 1 kitica teksta). 3. Št. 1G. F letno dekle, (jaz pa'mani fletno dekle), slovenska iz Istre (?), (valjda iz Kranjske ali Koroške tja zanesena. Pisatelj.) ima tuđi samo 1 ki tico teksta. 4. Št. 31. Jaz pa pojdem na Gorenjsko, iz gorenje Kranjske, (i kitice teksta). 5. Št. 31. Vse mine, (kje so moje rožice), iz Štajarske, (5 kitic teksta). Prvotni napev, ki se sploh prepeva, je, kakor besede od Orožna, prijavljeni je pa IpavČev, ki je posebno na Štajerskem postal popularen, na Kranjskem posebno znan pa je prvi, katerega bi želeli, tla bi bil tuđi prijavljen. G. 7. Št. 30. in 10. Slanca, (Je pa davi slanca pala), v dveh varijautah, prva, kakor se poje na Štajerskem, (f> kitic teksta), druga po obće znanej narodnej melodiji, urejena od Dav. Jenka, (4 kitice teksta). 8. Št. 7i). Jaz te vprušam ledik dekle, iz dolenje Kranjske, (i> kitice teksta). 9. Št. 80. Na Go-renjskem je fletno, z blejskega jezera, (2 kitici teksta). Druge sploh znan3 varijante g. zbiratelj nij priobčil, ki je jako znana in razširjena. 10- Št. 81. Da bi le biva lepa ura, iz Ukev u Istri, (? velja ono kar pri št. 1G, iina samo 1 kitico teksta). 11. Št. 84* Dekle na ganjki stalo, iz Štajerske, (3 kitice tekBta). 12. Št. 8(J. Šem.bran pete-lin, iz Koroške, (samo 1 kitica teksta). Kar se tiče tekstov slovenskih, nahajajo se nekatere male nedoslednosti, ki se pa dad<5 lehko odstraniti v prihodnjih zvezkih. Obšir-neje spregovoriti o slovenskem oddelku pri-držim si do tja, da bode izšlo veli zvezkov in se nabralo kaj več gradiva. Končno Se enkrat toplo priporoCam to delo vsem slovenskim domoljubom, posebno pa nnšej inteligentnej mladini, V\ tako rada ia požrtvovalno podpira eaaka narodna podjetja. Tu se jej podaja najlepSa prilika, seznanjati se ne sumo z narodno poezijo in jezikom bratov naših, nego tuđi z glasbo njihovo, iu kaj pač povzdiga in žlahni bolje človeško srce, ko petje in glasba! Le v ozkej duševnej zvezi z najbližnjimi nam brati, moreno se spasiti, geslo naj nam bode: Brat k bratu ! Složimo se vsaj duševno! * (Nesreča na žoleznici.) Ruske novine pišejo o nesreći, kattra se je v noči od 29. do 30. maja na ođe&kej železuiei prijetila. Ker nij Dadkonilukter povelja svojega predstojniku ubogal, in nij na, postaji Veseli-Kut preuot'il kli svojim vlakom kakor mu jo bilo «tukuz;ino, trči 1 je mej potein z družini vlakom skupaj. Kitdkondukter in čo dva druga i moža so bili takoj mrtvi, 13 dragih je pa ranjenih. * (Umor.) V vaši del Vcnero pri Nea-polji, dogodil se je 7. t. m. stražen umor. Tamošnji trgovce ?a nioko, Gennero Zinno ju namree pred nekoliko dne\i opazil, kako mu njegov učenee Lui^i (Jiannola iz predala denar krude, ter pi je za to ka/noval. Fant :i je to je- žilo in priaegol je, da se bode (metil. Ko je' tedaj 7. t. ni. Zinno bil sam v prodajalnici ee svojini učene em, skoči ta na starega moža7 prijme ga za lase in ga dvakrat z bodalom tako v prsa sune da se starte mvtev na tla zgradi, l'antalin je mimo pri sodniji prmial svoj zločin. li. juni>: Pri Slonu: Accuti iz Dnnaja. — Kastreutz iz Novoga meata. — Galičić iz Trsta. — Vodničar iz Dunaja. — Ru-dolf iz Kamnika. —Schaffer iz Danaja. — Abrener iz Trsta. — Hohn iz Ajdov-ščine. — Mcrhar iz Jnke. Tri Ma!I«it Walter iz Dunaja. — Emerstoin u Celovca, — FiiMoneger, BerU iz Dunaja. Karei S. Tili trgovstco s Icnjigami in papirjem, pod Trančo H. 2, zaloga vseh potrebnostij za urade in kupčijatvo \ zaio^a navadnega, piseinakega ia zavijalnega pa-pirja. Vađ potrebnosti za murjevce (inženirje), sli-karje in risarje. Najnovejso v konfekciji za papir. Zapisovalne in opnivilna knjige. Izlaijujejo se tuđi monOTaini na pisemski papir, visitne karte in pi-° semake zavitke, (158-20) V „Narodnej tiskarfli" v Ljubljani je izšlo in 39 dobiva: Pomladanski valovi. Soman, ipisal I. Turgenjov, poalo? enll dr. H. Samec 8° 17 pol. Cena 60 kr. l>*iUi..j.Bku borssa 14 juinj*. (Iivirno tolegrafičnu poručilo.) Euotnl drŽ. dolg v bankovoih . t>3 gld. 95 ki Enuciii dri. dulg v biobru , . ttJ „ 15 t Zlata renta........ 74 , «55 IHHO drž. posojilo ..... 113 w 75 „ Akcije nirodne baiike .... Hl I , — , ^-editno akcijo ...... 235 „ 50 m London......... 117 . 40 Nfapol.......... S> . 39 . Q. kr. cekini....... 5 „ 60 „ Srebro ......... 10*2 ,, 75 , Državno marko...... 57 „ ',15 n Zahvala. Otlbur i*obra/,ovalii«"gi» tlruiitVH liNkurjcv ati'jo si v dtilžuoHt, vhuui, katori b<> su pri pogrebu našega ncpozabljive^a to-variša, gosp. Mihajlo Germek-a v tako obilncm stevilu udoležili, posobno pa gg. povcoiu, društvu ^Sokola", kakur tuđi vsem, kuteri bo bhigovoljno vencu podariti, bu Hično zahvatiti. V Ljubljani, 14. junija 1878. V hiži št. 2 na igriškem trgu cBallhaus-platz) diijo 8i> od dnova sv. Mihuelija daljo prodajalnica in stanovanje v nujem. Natačneje izve se pri lastuiku .1. J. K»utxu v istej liial. (194-1) Fotograiiško naznanilo. Usojaui si p. n. slavneinu občinstvu naznanjati, da stiu pridobila za svoj atoljur izvratiicgsi dunaj-ukogii l'utugrai'a, ki je poslova! pri prvih tumođnjiu lutugraiili; zmožna ucui ovtorej, ravno tako lupu aliko izdeluvati, kakor doslej. Zato dovoljujom »i svojo p. n. uaručuike uljudno prositi, naj bi vati šu nuproj si) svojimi naročili pooeatiti blagovolili. Spre-jotuljo se v lotogral'uvaujo vsak dan brez izjeuike. (i8o-2) lioza Kradi, vdova fotografa, v glediščnih uticah St. ft. Adolf Eberl, zaloga oljnatih barv, lakov in firnežev, n^-m TT ZLj5"U.TolJ3,3^.i, na Marijinem trgu, poleg frantižkanskega mosta. Uiiuath & (Jonip. v Pragi, fa/brilsa-aa-ti poljeđ_eljsl^Ilx 2^o.a,šin., priporočajo svojo po strofo solidnoj izpoljuvi, lahkej hoji in čistoj mlatvi dobro znane posebnosti v ročnih i vlečnih mlatilnih garniturah z, 1—s li<»iijHkiini ali vo'ovNkiuii iiioi-mi.. in sict-r prcuiiiUljivc in iicprniuililjivc — Potom izdolujemo iiiiki-govrstue volikosti dubro izkuaono: mašine za žito snažiti, mašine za lickanje turšice, skoporezne mašine itd. itd. (114—10) Zaloga in zastopnistvo je pri J. DebevCU V Ljubljani. a«r O &€l9*uvifn€*j asovi ~m& \ H^F~ pravoga "^tt C Wilhelmovega antiartritičnega antirevinatičnega 3 kri čistilnega čaja j navajauio tale priznavajoč dopis: g Gospodu Franji AVilhcluiu, lokanuirju v Nounkirchnu. J Borlin, ti. maja 1H75. | Prosim, pošljite mi « povzctjein tuđi lotos svojega Wilhel- | niovcg.i antiartritičtie^a antircvuiatičnoga kri čistilnega daj a; lan- 1 skega leta se jo izkazal vrlo dobro. | Zahvaljujoć su Vam prisrčno, belcžiiu au i h poštovanjem J. ltlc \ Preiskuli, uporahili in za zdravilno priznali: c. kr, vl.idni 4 svetnik in v. av. vsiuičiliaćni profeaor dr. E. Fenzl, vodja bota- J ničnemu vrtu na Dunuji itd. itd , prot. Oppolzcr, dr. Van Kloger [ v liakareStu, dr. Ruat na Dunaji, dr. Rbder na Dunaji, dr. Ivan | Mililer, mc. pri svrabu, osobito pri lišajib; | i ti. pri Bitilitičnih boiuznih; i 7. predno kdo, ki trpi navedeno bolozni, misli iti v kako rudninsko ' I kopel; | i 8. iinme»to uporabo rudnioakib kopolij zoper to bolozni. i I Jedino pravi prireja . I Franjo "Williel3Il, lckarnar v Neunkirchenu. ( (Zavitek, raxtlcljeu v H tkciiiIcov, prirejen po zdravtiika | zupovedi, z navodom uporabi v raznih jezikili 1 gld., za kuluk in po-I vezavanjc 10 kr. I IS-va.xilo. Varu vati se jo naktipa ponurejanj ter naj zatorej | vsak zabtuvii vedno lu „Wilhelmov antiurtritičen antircvinatičun kri | čistilen čaj, ker so prirediti, ki slujo sumo pod imonum antiartritičuih | antiruvmatičiiih kri čistilnih ćnjuv, jedinu pouarejeni tor jaz vedno sva-' rim pred iuikupiivaDJem tucili. I Da ugodim p. t. občinstvu, poBlal sem in imajo pravi WIHiol- I k iuov mutlartriUčeu »utiretiuutičeii kri čiHtileu ćaj tuđi | Ijjuhljuiia: l*c»tc*r fjasiiiiik; h IJeljak: MuL Filrtit ; liorgo: Josip liettanini, Ickarnar; Druck ua ' Muri: AfOerl Lanyer, lekurnar; llolcan: Franjo IVulilmiilter, lckar- P nar; Hruneck: ./. P. Mnhl; Hcloviir: liud. Strobotla, leknmar: I Urikacn: Leonhard S(aubt lekarnar; Oeljo: liau»ibuch-o\iv lo- J karna in Franju Hauncher; Ćornious: Hermes Codulini, Ickarnar; P Celovec: JKarl Klemenfič ; C o r t i n a : A. Catnbrttzzi; Deutsc h- | Laudsbur^: Miiiler-jv\i {lediti; Eaek: J. C. von Dtenen, lekar- ' nar; Josip l'ubđzkij, kkimiar; F U r 8 tu n l'e 1 d : A. Schrukvnfutts, le- f karnar ; Frohnlui ton: I'. JUumumr; F rioaach: O, Jiuttt/htim, | iukaruar; A. Aichinyyt lukurnar; Fcldbach: Josip K6niy, lokar- J uar; ti o r i c ? : A. Frttuzuhi, loktirnar ; (iradec: J. liurylnitner, P Ickarnar; (1 u 11 a r r i n ^ : .s'. Vutterl; G r u b i s n o p o 1 j u : Jot »Mnlith ; CJ o s p i c : Valentin \'omh-, luka r nar ; Grafcnilurl': Josip Kuisir ; 11 o r 111 ugor; Jon. M. tiiditer, Ickurnar ; Hali (Tirolsko;: p Lvop, ron Aichhiyer, Ickarnar: J u il u n b u r tf : F. Senekon'tsch ; I n- | u i u li c n i/. Stupf, lekarnur; 1 ni s t: Vilj. Ihutaih, lekiirnar; Iva- ' u i č : F.d. Tollvtiv, Ickarnar; Karlovce: J. Jienič, Ickarnar; A. F. P Katkič, k'kiiruur ; K i u «i I) e r g : J. Juirinčir, Ickarnar; Kupi'en- | b a r g '■ Titrncr, lcU:mi:ir ; K n i 11 on i"e I d : Vilj. Vinchmr, Ickarnar; ™ K raiij: Jiurl Šuntik, U-kurnar; Ij i n c: Franju pl. Krluih, Ickarnar; P L u o b u u : Jvitn l'tffr.seltyf ickarnar; Maribor: Aluin Qumtdvst ; | M u 11 i k a : Alfrcrf Muttt-r, ltkarnar; Miiniitiiselilag: Ivun Da- ' nji'f, Ickarnar; Mura u: ini« Stri/rt-r; Mitro vic a: A. Kemtcno- $ rifh ; Mala: J,itdriy 1 'oli, Jikaniar ; NovoinoHto: Dom. L'izzulU, | Ickarnar ; N e u ni a r k t 1 (Štnjurako) : Kttrl Mali/, Ickarnar ; U t o č a c : ' Ktlo Tuiiuit/, lckariiar ; 1' o a t o j u :i: Jonip Kupfcnschmidt, Ickarnar; P 1'e t e r \v a r d u i n : L. C. Junyinyvr ; 1* 1 i b c r g : Iran J\'cuntn-r, lc- u karnar: 1* o ž o g si: Ant.pt, lleijtdiis, Ickmnar; l'raaslierg: Jtan £ Triintč ; l'tuj: ('. Uirud, apotuker; Iv o 11 c n ni a u n : Franjo X. 11- p liny, lckariiar ; K ») v c r u d o : Jiu-hurd Thulvu, Ickarnur ; S a ni o b o r : PF. Hclmurz, lukariiiir; Ko bo niču: l'ttvr Ikrus, Ickarnur; S 1 o v. U i a t r i c a : Adutn jil. J'utkou al,i ; S 1 u v. g r si d o c : O. Kurttik, 1c- I karnar; Joit. ]\'idiyuritscli, k-karnar; S t r a a h b u g : J. V. C'vrton ; m fcj t. V u i t: Jidiun lUj>pirt ; S t a i n z : Vuhntin Tiinousduk ; S c in- ' li u: jU. Jvtinnuvicz- a sin; Bpljct: Venatio pl. l'ruzio, Ickarnur; |P Sulilandcrs: A Utirat/, k-kiirnar; Trst: Jak: ts'eracuHu, lckar- ■ nar; T r i c u t: Ant. Huntoni; T r b i ž : Kutjtn Jiiberlin, lekurnur ; V u- " k ovar: A. Kraksuvits, lokuruur ; Vinkovce: Fried. lhrziy> lc- I karnar; Varaždin: Dr. A. Jhilter, Ickarnur ; Zagrub: Siy. Mittl- t* bach, Ickarnar; S c u j : Jvuip Aceurti, lokarnur; Zador: N. An- ' đrovič, lukuruar; Zlatar: Ivan JV. l'ospiail, Ickarnar. 'izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastuina in tisk „Narodne tiBkarae",