Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Dolnja Lendava, 27. januara 1935. Štev. 4. Cena 1 Din; Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2; D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej., Štev..položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov Oglas do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D.50 p i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Darüjem te tjeden svoje molitve, trplenje i delo: naj sklene naša državo konkordat s Svetov Stolicov, ki bo, v popolnosti čuvao pravice 'Cerkve.. Ka smo sklenili 27. decembra. V pozivi „V lübezni za lübezenˮ se je vrednik Novin obrno na naše gospode dühovnike, svecke gospode, na bogoslovce i akademike,pa na našega kmetskoga i delavnoga lüdstva sinove, na sotrüdnike i dopisnike naših listov, naj njemi do 8. dec. dájo odgovor, da li so pripravleni sodelovati pri naših listaj v te namen, da tej tolažijo Srce Jezušovo z zagovorom istine, pravice i da se siromaki podpirajo. Vrednik je dobo 31 podpisanih izjav, z šterim je zastopan dühovniški,... svecko-izobraženi, kmetski i delavski stan.. Celi,naš veren narod. Na Boga ščemo zidati, ar dobro znamo, ka ki ž njim ne zida, tisti podira. Nišče ne glasi vekše , istine, kak Kristuš, zato ščemo njegovo istino glasiti mi. Nišče ne tak lübo siromake z djanjom, kak On, zato ga ščemo nasledüvati. Mi neščemo hujskati, nego miriti.. Najležejše delo je koga hujskati, a najžmetnejše je nahujskane miriti;.; Mi smo si tonajžmetnejše delo zvolili. Kristušov mir ščemo sejati ž njegovov dejanskov smilenostjov. S tem dühom smo prišli vküp 27. dec. preminočega leta v Črensovcih na vredništvi Novin. Zbralo se nas. ..je 15, duhovniki, bogoslovci i svecki izobraženci.V lepoj složnoj lübezni, ki je od nekda venčala našega naroda voditele i jih pripelala do zmage, smo se zbrali na sestanek, ga vodili i srečno, mirno, v lübezni dokončali. Lübimo svoj narod, celi narod, predvsem pa po božoj voli tisti del naroda, ki žive že prek jezero let v Slov. krajini, gde nam je zibelka tekla. Izpite lübezni do svojega lüdstva smo sklenili, 1. da pripoznamo potrebo domačega tiska i da ga ščemo gordržati. 2. Da so naši listi: Novine, Marijin List i Marijikin Ograček na višini i da po dühi cela prekosila vnoge drüge liste. 3. Da bomo širili naše liste z dopisüvunjom v nje i z priporočilom na vse kraje. 4. Da vsakoga, ki ga vodi lübezen, do Boga i bližnjega, vzememo v svojo vojsko, ka lejko dela za svoj narod po naših listaj, naj se samo prijavi. 5. K vüzmi bomo meli ešče eden sestanek, na šterom določimo pravila za náše drüštvo. ; To je bilo v glavnom. Ti sklepi nakeliko se vidijo na prvi pogled malopomembni, nateliko so važni i prevažni za nas. Z tiskom od vseh krajov je prišlo med naše mehkočüteče lüdstvo dosta pohüjšlivoga. Vera i jakost je pri vnogih začela pešati pod vplivom slaboga tiska. Na braniki proti tomi slabomi vplivi je ostao domači trdno veren tisk. Nadale pa potrebe, istinske potrebščine našega kraja ne so se i ne so se mogle v niednom drügom tiski tak zagovarjati, kak v domačem, pa tüdi v bodoče se ne morejo. Zato je neobhodno potreben dober krščanki domači tisk. Teva dva razloga sta zdrüžila vse tiste, ki istinsko lübijo naše lüdstvo, ki ne iščejo sebe, nego dobrobit njegov. V tom je važnost teh sklepov. Lübezen do Boga i bližnjega je odprla vsa dobrohotna srca i odtirala vnogi pomislek proti domačemi tiski. Zdaj že vsaki sprevidi, da je hujskanje i agitaciji proti domačemi tiski napravo skriti sovražnik, šteromi so nasedli tüdi nešterni domačini. Na sestanki je bilo omenjeno neko pismo, štero nam je prišlo dorok i v šterom so sovražniki našega lüdstva, sovražniki krščanskoga mišlenja, sovražniki mirü i lübitelje penez pa časti z žepov i na ramaj našega lüdstva zahtevali: da se Novine prepovejo. Ki je zaspan, ki dremle, naj njemi to pismo odpre oči, pa naj podpira lübitela svojega, Novine. Proslava 60 letnice g. Klekla v Črensovcih. 30. dec. 1934. je prosvetno drüštvo v Črensovcih obhajalo 60 letnico ‘ našega voditela preč. g. Klekl Jožefa. Spored proslave : 1. Pozdrav drüštvenoga predsednika jubilanti. 2. Moški zbor, zdravja: Bog živi vas. 3. 'Pozdrav občinskoga predsednika. 4. Govor preč. g. Halasa Daniela. 5. Deklamacija. 6. Moški zbor: Morski zvezdi. 7. Govor g. Kolenko Ivana. 8. Moški zbor: a) Moj deklič, b) U Je pa Krajčič posvava (koroška narodna), c) Pa moje ženke glas. G. Žerdin Martin, predsednik prosvetnoga drüštvaj z lepimi rečmi pozdravo navzočega g. jubilanta i razložo pomen proslave. Občinski predsednik g. Horvat Anton je pozdravo jubilanta i se njim zahvalo v imeni črensovske občine za vse trüde štere jer zapojo žrtvovao. Zaklicao njim je na zadnje, naj jih dober Bog občuva šče vnogo let na hasek črensovskoj občini i celoj krajini. G. Halas Daniel, lendavski paplan, so v svojem govori razložili navzočim velki pomen g. slavlenca za našo Slov. krajino. Pet glavnij reči so posebno povdarili : 1) versko delo preč. g. Klekla Jožefa. Pred dobrimi trestimi leti je versko živlenje našega lüstva bilo mrtvo, mlačno. Pri spovednico i obhajilnom stoli malo vernikov. Trije mladi gg. kaplani: + Sakovič, +Baša i Klekl so pa prinesli v to mlačnost svojo gorečnost i začnoli so dramiti naše dedeke i očeve vsakši v svojoj fari. Sad njüve gorečnosti ne bio zabadav. Ešče dnesden se vidi, na šterih faraj so bili: Tišina, Beltinci, Bogojina, Turnišče, Črensovci so v verskom pogledi med prvimi 2) narodno delo. Že kakti bogoslovec so g. Klekl meli zveze z brati onstran Müre. Pisali so si. - Gda so prišli za Tišino za kaplana k velkomi narodnomi büditeli Ivanoczjrji, so šteli dati na svetlo mali list: Prijateo mladine. Oblast, ga je prepovedala, ar je vidila, v njem narodnoga büditela. G. Klekl so si te zgučali: „No, če se vogrska država zboji toga maloga slovenskoga lističa, te je na slabij nogaj.ˮ Malo za tem so z g; Ivanocyjom vödali Kalendar Srca Jezušovoga. Nato Marijin listi Novine,štere so prav posebno med bojnov pripravlale lüdi za velki den oslobojena. Po prevrati je magjarski odposlanec prišeo k g. Kleklni, da bi se z njimi pogodo za Slovensko krajino. Ali g. Klekl, izbrani s svojimi prijateli v svojem stanüvanji, so odposlanci naznaniti, dá neščemo biti več pod Magjarskov, nego se ščemo zdrüžiti s svojimi brati onkraj Müre. Na velkom narodnom shodi v Ljutomeri pa je g. Cigan Jožef, zdajšnji cestni nadzornik v Črensovcih, prečteo deklaracijo, štero so sestavili g. Klekl i povedali, da se z veseljom pridrüžimo Jugoslaviji. Če ne bi bilo g. Klekla i Novin, bi nam šče dnesden mačiha Magjarska rezala vsakdenešnji krüj. Svoje narodno delo so g. šestdesetletnik nadalüvali ves čas, kak so bili poslanec. 3) gospodarsko delo. Naše lüstvo je siromaško, ar nas je dosta i ne; „zraste zadosta krüha na domačoj žejnih G. jubilant so spravlali naše lüdi na delo v tüje države : Nemčijo, Francijo, Ameriko. Doma so pa pomagali siromakom s posojilnicov, z agrarnov zadrugov, največ pa z agrarnov reformov. 4) prosvetno delo. Magjarska se za izobrazbo našega lüstva dosta ne brigala. Naravnoč svirala jo je. Gosp. jubilant so tüdi v tom pogledi največ včinoli za nas s tem, da so včili naše lüdi s svojimi listi: Kalendarom, Novinami, M. listom. To so bili skoro edini listi, šteri so zvün šole ešče kaj dali našim lüdem. Dobro pa so znali g. jubilant, da lüstvo najležej včijo i ga izobrazüjejo šolani domačini. Tej svoje lüstvo najbole razmijo i vidijo njuve potrebe. Zato so taki po prevrati terjali gimnazijo v Soboti, gde bi; se najležej šolah sinovje naših starišov. Gimnazijo mamo, ali na žalost ešče zdaj ne popolna. ,5) dobrodelna delo. Lübezen do siromakov se dopüšča, ka se ne bi brigali za nje. Srce g. slavlenca je puno lübezni do sirot. Ne mine den, da se ne bi čüla ž njüvih vüst reč siromak, sirota. Vsikdar mislijo na nje. I lejko pravimo, da je gnjesden njuva glavna skrb ravno skrb za siromake. Zato so že davno mislili na dom, v šterom bi zbrali vse siromake i jim dali s streho z vsakdanešnjim krühom. Dom sv. Frančiška v Črensovcih bi že stao, če ne bi denešnja stiska zavrla njuvoga dela. Pa mamo že dom v Turnišči i v Soboti. Začetek je, trebe nadalüvati. 6) delo v črensovskoj fari. Naša fara je bila zapüščena pred prihodom g. Klekla kak kaplana v Črensovce. Lüstvo je bilo mlačno. Razširjene so bile vnoge slabe navade: plesi, pijančüvanje, kermine itd. Cerkev sama je bila zapüščena. Pod zdreti, da si lehko spadno, če si ne pazo. Svetniki spotreti, šteri brez pou roke, šteri brez prstov, brez nosa, brez vühe, G. Klekl, tedajšnji kaplan so dosegnoli, da se je vse to popravijo i da je zdaj Črensovska cerkev edna najlepših v našem kraji. I da je tüdi versko živlenje v črensovskoj fari najbole razvito, ide hvala g. 60 letniki. To je v prvoj vrsti sad njuvoga dela; Za vse to ogromno delo za naše lüstvo pa žnjejo ka? nezahvalnost vnogih neprijatelov. Ali to jih ne stere, ar ne iščejo hvale, ar ne delajo za plačilo na tom sveti nego za plačilo, na drügom sveti. Sami jih vidite, da nemajo nikaj. Živijo siromaško. Pred Oltarskim Svestvom iščejo moči. J gda vidijo, da je tüdi Jezuš meo neprijatele, pa je bio Bog, i na kriš so ga dali pribiti celo židovski dühovnik, se povrnejo vkrepleni za nove borbe. Vodi jih lübav do našega lüstva. Povračüjmo to lübav z lübavjov i zahvalnostjov. Molimo za g. 60 letnika Klekla, náj nam jih dobri Bog ohrani ščé vnogo let! Pesmi so jako lepö zospevali domači dečki. Gdč. Lutar Elizabeta, učiteljica, na razpoloženji je pač pokazala svoje zmožnosti za vodstvo pevskoga zbora.. Želeti bi bilo samo, da bi se te pevski zbor razširo. Preč. g. Klekl Jožef, ki so bili pri proslavi navzoči so se na konci lepo zahvalili prosvetnomi drüštvi za proslavo, štero so nej šteli sprijeti za svojo osebo, nego so jo obrnoli Bogi na čast. Bogi ide čast, če so kaj do brega včinoli za lüdi, tak so pravili, ar brezi bože pomoči nikaj ne bi mogli. Vse pa, ka so delali, so delali za lüdi, da bi nam kak najlepše življenje spraviti. Tak bodo delali ešče tüdi naprej, dokeč de jih Bog čuvao. Za 60 letntnico g. urednika. Pri Tebi se je s pesmijo začelo, zato naj pesem preleti vse Tvoje delo, Tvoje velike, besede večnega življenja, sad javnega in skritega trpljenja. Prva Troja melodija je zašepetala: .. hvala srcu jezusovemu jo je narekovala! Še zdaj jo čüješ tu in tam, če najdeš pravi božji hram. Po tem si kot s soncem posvetil v žarišče: „Tabernakel glejte, ljubezni ognjišče !“; „Hodi k oltarskomi svestvi ˮ, da najdeš mir v svetcov občestvi! — Tak trdo je srce ljudi, po materini roki hrepeni Srce Jezusovo je kriknilo: „Po Mariji sem na svet prišlo!“ | Tako se je rodil „Marijin listˮ, le Bog ve kolikim v korist!... Kot njegov vsakoletno venec ..pa da kaže prebogati stüdenec neumljive, največje ljubezni Boga- -človeka. Časov stiska vse silneje kipi in v novih bolečinah še „Novineˮrodi.: Vsaj enkrat na teden, sveto število sedem, tak čüjemo Vaše „Novineˮ in kujemo svoje . duše. Da bodo katoliške akcije glasilo, smo pred kratkim zaznali, da bo s tem se speče vzbudilo, smo se najbolj vzradovali. Svetovna vojna je besnela prek nas, za seboj pa nalivala strup, v srca najmlajših peklenski obup Brez radia ste vi zaznali glas proseče mladine, upa domovine. „Marijikin Ogračekˮ je prišel na svet, Marija, Devica Mati, naj čuva naš cveti Kdo naj Te doseže,Ti večnosti gora? Vsak že pred tiskom Tvojim onemeti mora ! Šestdeset si že preživel, Kdo bi pri tem ne osivel ? Tvoji srebrnobeli lasje pa morda še več govore! | Da je njih sneg kak z nebeških :gorá, kjer jé — Tvoje, srce domá... Pot, je zdaj zate nehal, najmlajše nov rod Ti je roko podal ! Napoleona na sliki ste videli, kdaj ? Če ne, pa poglejte slavljence zdaj! In mnogo, mnogo več, Ker Njegov je duhovni meč, ki ne osvaja le Europe carstva, nego rajske večnosti vladarstva ! Nasmehnite se ob siju Njegovih oči: Iz njih nebeska radost govori . To pesem je spisao ti g. Cam- plin Ivan, letošnji novomešnik iz Bogojine. Deklamirala jo je Kolenkova Trezika na proslavi v Črensovcih. 2 NOVINE 27. januara 1935. NEDELA. Gospod, če ščeš, me moreš očistiti. I Jezuš je pravo: Ščem, bodi čisti. V. Naj se zdigavle, Gospod, moja molitev. O. Kak kadilo pred tvojim licom. Moli m o. Vsemogočni večni Bog, zgledni se milostno na našo slabotnost i stegni v našo obrambo desnico svojega ve-Iičastva. Po Gospodi našem . . . O. Amen. Nedete po Treh Kralaj tretja. Evangeliom sv. Mataja vu VII. tali. Vu onom vremeni: Gda bi doli šo Jezuš z gore, nasledüvao je njega vnogo lüdstva; i ovo gobavec pridoči, molo ga je, govoreči: Gospodne, či ščeš, moreš me očistiti. I vö vtégnovši Jezuš roko, dotekno se ga je, govoreči: Ščem, očistiti se. I taki je očiščena goba njegova, I veli njemi Jezuš: merkaj, nikomi ne povej: nego idi, pokaži se popi i daj dar, šteroga je zapovedao Mojzeš na svedočanstvo njim. Gda bi pa notri šo v Kafarnaum, pristopo je k njemi stotnik, proseči ga i govoreči: Gospodne, sluga moj leži v hiži z žlakom vdarjeni i krotko se mantra. I veli njemi Jezuš: Jas pridem i ga zvračim. I odgovoreči stotnik, pravi: Gospodne, ne sam vreden, ka bi šo pod streho mojo, nego povej samo reč i ozdravi sluga moj. Ar sem i jas človek pod oblastjov postavleni, imajoči pod menom junake i Velim etomi: idi i ide; i drügomi: pridi i pride : i Slugi mojemi: včini eto i včini. Slišavši pa Jezuš, čüdivao se je i nasledüvajočim pravo je: zaistino velim vam, ne sam najšao teliko vere vu Izraeli. Velim pa vam; ka vnogi od sunčenoga izhoda i zahoda prido i sedeli bodo z Abrahanom, z Ižakom i z Jakobom vu kralestvi nebeskom: Sinovje pa kralestva se vö vržejo vn zvünešnjo kmico: tam bode jokanje i zobno škripanje. I velo je Jezuš stotniki: idi i kak si vervao, tak ti naj bode. 1 ozdravo je sluga vu onoj vöri. * „Berilo iz pisma svétoga apoštola Pavla Rimljanom (12, 16 - 21) Bratje! Ne bodite sami pri sebi modri. Nikomi ne povračajte hüdoga s hüdim; trüdite se za dobro pred vsemi lüdmi v miri. Ne delajte si, Prelübi sami pravice, nego dajte prostor božoj jezi; zakaj pisano je: „Meni ide maščüvanje, jaz povrnem, govori Gospodˮ. Nego, „če je tvoj neprijateo lačen, njemi daj jesti; če je žeden, daj njemi piti; če najmre to delaš, njemi žerjavice zbiraš na glavoˮ. Ne daj se premagati s hüdim, nego premagüj hüdo z dobrim". Si že gda občüto v svojoj düši nekše posebno razpoloženje, mir, zadovolnost, moč ali kak bi ti že povedao, da bi me razmo; razpoloženje, v šterom bi obino celi svet i bi ga pritisno na svoje srce kak svojega brata. Razpoloženje, v šterom bi bio pripravleni rajši trpeti kak ešče ednok premišleno krivico včiniti Bogi ali .svojemi bližnjemi. Minute takšega čütenja düše so čas posebnoga obiskanja božega. Milost boža trka na vrata bole kak gda inda. Gotovo si že sam občüto to posebno düševno sladkost. Gda si jo občüto? Če premisliš, spoznaš, da te, gda si včino nekaj dobroga, nekaj plemenitoga. Če ti je že dugo glodao črv v srci zavolo kakše krivice, ki si jo komi včino, pa si zavolo toga nemira šo i si krivico popravo — si začüto to düševno sladkost. Če si prišeo s kom naskriž zavolo kakše reči, tak da sta več nanč gučala ne eden z onim, čeravno bi se radiva pomirila, pa si se ojünačo i podao nasprotniki prijatelsko roko — si začüto to düševno sladkost. Če je prišeo k tebi siromak, ves obvüpani zavolo svojega siromaštva, pa si njemi ti od svojega podaro telko. da si ga rešo nevole, si čüto to sladkosti. Kda si se zaistino dobro, skesano spovedao svojih velkih grehov i si skleno lepše živeti, si začüto to sladkost. Kda si se odpovedao vsemi po-svetnomi, vsemi bogastvi v vsakšoj časti, gda si se z vsem srcom zročo dobromi Bogi, te je tvoje srce kušalo to sladkost. Ne je človeča sreča zemelsko bogastvo, ne čast, ne hvala lüdi. To rodi v düši samo nemir, straj, ka mogoče ne zgübim. Sreča človeška je mir srca. A ta mir kuša samo tista düša, štera spunjavle dobre tanače sv. apoštola Pavla, štere čtemo zgoraj v denešnjem berili. V Boga zavüpaj, njemi se potoži, pri njem išči pravice, pri njem plačila, pri njem tolažbe, v njega se vsega potopi, pa ti bo sunce blaženosti najlepše sijalo. Politični pregled. Naša narodna banka. Finančni minister je držao govor pri upravnem odbori Narodne banke i jasno povedao, ka inflacije ne bo, ar bi s tem zgübili vlagatele vrednost svojih penez. Pač pa se znižajo obresti pri Narodnoj banki na 5%, ka dužniki plačajo menše obresti. Volitve senatorov. V našoj banovini sta vloženivi dve listi, edne nosilec je g. Žebot Franca, bivši narodni poslanec Slovenske lüdske stranke, drüge pa Dr. Drago Marušič, minister za socialno politiko, bivši naš ban. — G. Žebota liste je sodišče ne Potrdilo zato, ka so predlagatelje ne bili na ednoj listi, nego na večih. Podatki Zveze narodov od glasanja v Posaar-ji. Tajništvo Zveze narodov objavla sledeči uradni izid lüdskoga glasanja v Posaar-ji januara 13.: Glasati je smelo 539.542 düš, glasalo je 528.704, to je 97.9%. Za Nemčijo je glasalo 476.089, to je 90.08%, za samostojnost pod upravov Zveze narodov 46.613 ali 8.87%, za Francijo 2083 ali 0.4%. Nevarnih glasov je bilo 901. — Proti svojoj staroj domovini so glasali Socialni demokratje, ali marksisti. To ne nikaj novoga. Marksisti so mednarodna stranka, štera bije razredni boj proti vsakomi stani, proti vsakoj pravici, naj samo hasni sebi, ali bole povedano, naj hasni voditelom milijonarom, ki vodijo nesrečno, trpeče delavstvo v te sovražni boj, sami se pa mastijo z žülov siromaškoga naroda. Kak je marksistom vera privatna zadeva, ravnotak njim je tüdi domovina privatna, zasebna zadeva. Kajti prave, od Kristuša zapovedane lübezni do domovine nišče ne more meti, koga ne vodi trdna vera v Boga. Brez Boga lübezen do domovine v prvoj teškoči odpove. To nam kažo tüdi dogodki po glasanji v Posaarji. Socialni demokratje na jezere bežijo prek granice. Rusija njim je že ponüdila roko, naseli je poleg Moskve i de se te kraj zvao: Rdeče Posaarje. Posaarsko glasanje pri Zvezi Narodov. Zveza Narodov je na svojoj seji pretresla glasanje v Posaarji i prišla do zaklüčka, ka je glasanje bilo pravilno, zato se pa te kraj more k Nemčiji nazaj prikapčiti. Teškoča je bila samo v tom, ka je Francija zahtevala razorožitev Posaarja, Nemci so ga pa šteli oborožiti. Nazadnje sta se pa obe državi sporazumeli i de Posaarje ravnotak moglo zgübiti svoje trdnjave, kak je zgübilo Porenje, to je kraji pri Reni, ki mejijo na Francijo. Narodni svetek v Nemčiji. Po celom sveti, gde Nemci prebivajo, se je razlejao veliki val navdüšenja i veselja nad stanovitnostjov posaarskih Nemcov, ki so po 15 letnoj ločitvi te šli nazaj k maternoj zemli, gda se jim je dobro godilo i gda so znali, ka de se njim v maternoj zemli slabo godilo. To je junaška lübezen. Včiti se moramo od Nemcov. Teškoče, šte- re mamo, so premaglive i nikdar ne zrok za dvojnost i obvüpanje, nego zrok, podžig, da se Zdrüžimo i z zdrüženimi močmi ščemo zbolšati svoj položaj. Nemška država je 13. jan. preglasila za narodni svetek na spomin srečnoga glasanja v Posaarji, štero se je te den vršilo. Austrijska vojska na nemškoj meji. Austrijska vojska je zasela nemško-austrijsko mejo, da prepreči demonstracije, štere se pripravlajo po posaarskom glasanji za Nemčijo. Estonija. V Estoniji se pripravla nova oblika vladanja. Razpüsti se parlament i ž njim vse politične stranke, pa de se držáva ravnala po stanovaj. Marijina pomoč pri posaarskom glasanji. Po „Straža v viharjuˮ opišemo. Petnajst let so živeli katoličanski prebivalci Posaarja na meji dveh držav. Znali so, kama do šli, zato njim je bilo težko, zato so njihovi püšpeki odredili javne molitve za srečen izid plebiscita (narodovoga glasüvala). Nato so jih šče bratje po krvi, bratje po veri, katoličanci v Nemčiji, pismeno prosili, naj njim pridejo pomagat v boji. Prišli so pod varstvo svoje svetnice, irske kraljične Orane. Pa koga ešče ? Marije! — Poslüšajte: Na samotnom bregi blüzi varaša Blieskastel stoji Kapelica s podobov „Marije s strlicamiˮ. Pred Sedemsto letmi je prišao šče vitez iz križarskih bojn, ki so štele sveto zemlo, gde je živo naš Zveličar, iztrgati iz rok krivovercov i jo pridobiti pravoj Cerkvi. Te junak se je nastano v dü-pli velkoga dreva, na šterom je zdu-bao tüdi Marijino podobo. Krajino so napadnoli roparje, tüdi toga samotar ca. Šče v podobo so strelali i glej, Marija je — zakrvavela. Roparje so se spreobrnoli, betežniki, ki so prišli na te kraj, so čüdovito ozdravili, tüdi grofica, ki je vladala krajino, zato je odnesla podobo v svoj grad i v zahvalo dala postaviti šče klošter (samostan). Revolucija (reberija) je pomete oboje, ostala je samo — Marijina podoba, ki so jo odnesli zdaj na staro mesto; od teh mao lüdstvo ne henja romati k Njej . . . Pod takšov hrambov se njim ne trbe bojati nikog! Marija, žalostna Mati boža je okrepite, naj idejo bratom pomagat v boj za Jezušovo sveto vero. Zato so Posaarčarje zmagali. „Amerikanski Slovencov Glaˮ čestita k 60 letnicici našega vrednika. V 50. številki Kardoš Aleksander, vrednik, evangeličanske vere ete pozdravne reči objavla: Šestdesetletnica Klekl Jožefa. Klekl Jožef, vpokojeni črensovski plebanoš, izdajajeo i vrednik Novin, so Preminoči mesec svetili svoj 60 letni rojstni den. G. Klekl so voditeo Spodnjega dolenskoga kraja Slovenske Krajine, ali vnogo vernikov i prijatelov majo tüdi na Goričkom i v celoj Slovenskoj krajini pa ešče med evangeličanci se veselijo velkoj lüdnosti. Dosta dobroga so včinoli našemi slovenskomi narodi v tistom časi, kda so bili duga leta narodni poslanec. Ob priliki njihove 60 letnice rojstva so jih jako toplo pozdravili od vseh krajov i nepozabne proslavo so dali obslüžavali za njih, kakše je v Slovenskoj krajini ešče níšče nikdar ne dobo". „Čeravno nas velke razlike ločijo od tistih idealov, štere g. Klekl reprezenterajo, ali to nas zato nemre preprečiti v tom, ka tüdi mi ne bi toplo pozdravlali g. Kleklna ino pri toj priliki njim Želemo dobro zdravje, popolno veselje i vse najbolše v prišestnosti, pa naj ešče dugo-dugo stojijo na slüžbo našemi narodi, šteromi so jako potrebni pošteni i do-brovolni voditelje. Mi Znamo, ka so Oni dostim včinoli dobro, ešče tistim, šteri so Odkriti njihovi protivnik bili, če so se v nevoli obrnoli k njim, Oni so ravno tak pomagali tem, kak svojim najbolšim prijatelom. Takše čine-nje je pa hvále i pripoznanja vredno. Zdaj ob prvim odkrito spoznamo, ka so g. Klekl velko dobroto včinoli roditeli naših novin, kda je on ešče v stárom kraji bio i kda je tisto velko bojüvanje meo z g. Koder Antonom, kralevskim notarišom, štero se je v njegovom Prekmurskom Glasniki začnolo ino v Kleklnovi Novinaj dokončalo. (Na to opisüje svoj novinarski boj z g. Kodrom i svojo zmago. Potem pa nadalüje:) vredniki Novin sem se ešče nikdar ne zahvalo za to dobroto, štera je meni v tistom časi dosta vredna bite i za štero se zdaj po 12 letih zahvalim g. Kleklniˮ. Istina se pa etak glasi: To ne drži. V Slov. Gospodari piše nekak 16. jan. pod naslovom „Dolinskoˮ, da se malokde vrši delitev mirnim potom. Bratje se med sebov svajüjejo i tüdi mrtvih starišov ne püstijo v miri. Vnoga i vnoga leta živimo na Dolinskom, alí od sváj je malokda bilo čüti, v miri so si bratje razdelili po starišovoj smrti imanje. To posvedoči tüdi Sodnija, ki je merodajna. To se tüdi ne more trditi, „da se mladi zakonski pari navadno ne razmijo i tüdi njihova deca ne, dokeč, starišje iivejo“. To nikak ne drži. Če je tű pa tam kakši nesporazum, se ne sme od našega lüdstva trditi po celom sveti, da je to navada. Mladi zakonski pari, ni njihova deca, ni starišje v najvekšoj meri ne podpišejo trditve pisca. Te trditve so za večino žalive. Naj se zato jako pazi, ka se trosi med svet od našega lüdstva. Ma najmre te dober narod sovražnike na vse kraje, šteri z štiridesetdnevnim poštnim gladom čakajo, če morejo kaj slaboga od njega zvediti, da te páli vdarijo po njem. I če domači človek kaj takšega nelepoga piše od njega, njim tembole prav pride. — Prav je pa napisao pisec, da se na Dolinskom prerano ženijo i da se po delimbi zemla razdrobi. Srbski zakon bi se mogo na naš kraj raztégnoti, Bistrički Ferko: Obrazi. II. Bara je mejte bodikaj moža. Ve bodikaj je ravno nej büo, samo Bari je nej šteo iti vse po vouli. Nanč janko joj je nej dao küpiti, či je ravno bilou pred svetki. Tisti den si je pa štela küpiti robec. Vunatni robec. Moži Martini je pravite, ka ide k botri v Č . . ., ka dete pogledne. Že ato so njoj botra pri cerkvi pravili, ka je tak dugo nega. Boug ne dáj, ka bi se botri zamejrila, cilou jim, ki so tak svoji, smozgojasti. Bara se je zato paščite, ka bi rejsan šte k botri i bi si pojdouč küpila robec. Da prijde vö od Kvake, vidi ka ide edna ženska pred njov. Jako pomali ide. Pašči se, pašči, te pa vijdi ka ženska stoji. „Neje tou Manka? — Je! — Neje!ˮ „Viš, sam te nanč nej spoznateˮ si odehne Bara. „Jaz pa tebe včasi!“ se smeje Manka „eden štük si bite od mene, pa sam že znate ka si tiˮ Manka je nej znale, ka bi od veselja. Na toj dugoj poti si je nej znate kaj začnoti. Zaj je Bari v rouke segnola, kak ovači doma nikdar nej. Pa ka bi si doma v rouke segao. Zvün či se ide k rodi. Te že. Či Človik na poti sréča svojega poznanoga, je inači. Bole se čütite eden drügomi bližnjiva. Zato Manka tüdi nej znate, ka bi drügo napravila od veselja. Stisne Bari roko. „Tak kak da bi si dogučale.ˮ „Kama pa ideš Manka?ˮ „V bunto. Znaš, janko mam pri švelji pa so mi šlingaji sfaliti. Ti Bara pa k botri? 1“ „Kak pa tou ti znaš?ˮ Naš Vinci je hodo dnes zajtra k meši, pa jij je srečao, ka so se v gorice pelali. Nega jij doma! „Rejsán? E naj bo, ve mam ovači tüdi poseo v Č . . . Morem si küpiti robec.ˮ „Viš te pa ravno prav.ˮ Zaj sta šle bole pomali. Manka je začnola gučati »ka so se joj sline cidileˮ bi pravili Žoudosov dedek. Sosidovi Balažovi žè več nejmajo mesa. Pa je nej dugo, kak so klaki. Pajžlarov je pa Včera vse spotro, ka jemi je žena v nos vrgla, ka je Pijanec. Francin Mijao, kak je z Amerike prišeo, vkradne bilice gde more. Ato, da si je pa štela Franca skrma jij nekaj ocvrejti, je nej najšla v plügi v parmi drügo kak položek, v klejti pod škrinjom pa paklin tobaka. Te pa je Franca Mijala tak s polenom zbijte, ka je odišeo in že tri dnij poležavle po Kovačovij štalaj, dokeč pa küre kaj ne znesejo. Po cesti od Lendave do Sobote sta se pelala dva mladiva gospoda. Znan dijacke. „Ka njiva pa mantra, ka se po tom snejgi z biciklinami vozite.ˮ Le sta nekaj kimavsala z rokami pa gučala. Bara pa Manka sta nikaj nej razmile, njeva med sebov znan tüdi nej . . . „O Bogdaj ženske — nezerenskeˮ— njivi pozdravi štacunar „ka bou novoga: pisano, čörno, belo „ Štero 27. januara 1935. NOVINE 3 šteri ne dovoli delitve i obremenitve do 5 kat. plügov zemle, potem pa naj bi država podpirala naselitev našega naroda, pa je te socialna rana Dolinskoga zvračena. S krühom lüčimo za kamen. Pred meseci je bilo, ka je nekak v Slov. Gospodari poročao, da so ednoga dečka v Žižki teško ranili. Naše Novine, ar smo dečka taki po bitji srečali pri teškom deli, ž njim gučali i njemi rano poglednoli, so gornjo trditev nekakoga v Slov. Gospodari popravite. Dečko je bio samo lejko ranjen. Te nekak se je nekaj zagovarjao sledkar. Püstili smo celo stvar pri miri. Svojo dužnost smo spuniti, kak kat. novinar, laž smo odpravili, dopisnikovo zmoto popravili. To je krščanska dužnost. I zdaj po vnogih mesecaj, te nekak znova piše v Slov. Gospodari i to v 3. številki od nekšega našega bitja i pravi: „Da bi bil kateri hudo ranjen, tega ne upamo zapisati, ker bi mu v veliki vnemi zopet kdo šel rane meritˮ. Vsaki mora priznati, da se s temi rečmi dopisnik norca dela z našega vrednika, ka zakaj je pravico napisao pred par meseci. Oster kamen je to pisanje, a mi ga s krühom povrnemo: odpüstimo žalivci, molimo za njega, naj njemi Bog odpüsti greh proti lübezni do bliž? njega, ki z ednim moti mir i napada istino. —i V „Ljüdskoj praviciˮ 28. dec. se napada prošnja za brezobrestno posolilo na pomoč siromakom. Mi znamo iz sv. Pisma, ka je Kristuš takše posojilo priporočao, celo ešče to, ka če kaj posodimo, niti naj nazaj ne želemo. Države posojüjejo penez brezobrestno v vnoge namene, šteri večkrat neso prepotrebni. Proti tomi nema „lücka pravicaˮ reči, pač pa se njej ne vidi, če se to prosi za tiste siromake, ki nemajo doma, da streho dobijo, ki nemajo oblačila, da se oblečejo, ki nemajo krüh, da se nakanijo. Je te napad pravica i lübezen narekovala „lückoj pravici?ˮ Za pravico lüdstva se šče te list boriti i napada najvekšo pravico lüdstva, pravico do človeka dostojnoga živlenja. Vsaki, ki šče rešiti socialno žareče pitanje, Pozdravla vsako akcijo, štera ide za tem, da zbolša lüdem teško preživlanje. Kak vidimo, „lücka pravicaˮ nešče siromakom pomagati, nešče socialnoga pitanja rešiti. I mi pritrdimo k tomi pa še dostavimo, da ga tüdi ne bo rešila, ar brez lübezni do Kristuša toga pitanje do korna nišče ne more rešiti. Nevole naših kolonistov (Pismo kolonista za Novine). Velečastitomi g. Klekl Jožefi, vredniki Novin i skrbnomi čuvari naše mile nam domovine tü na severnoj meji v Slovenskoj krajini i vernomi zagovorniki pravice, borci za Jugoslavijo i njeni narod. Pozdravlamo jih v imeni božem ob njuvoj 60 letnici napornoga dela. Daj jih Gospod Bog, ešče dugo let nam živeti i nas voditi državi v ponos, Bogi na čast i nam na- zveličanje. Zdaj pa blagovolite poslühnoti naše zburkano živlenje i naš položaj. Gda je agrarna reforma začnola deliti zemlo, se nam je nüdila mogočnost naseliti se tü na severnoj meji soside nam Madjarske. Zahvala zato ide g. Kleklni i oblastnikom, šteri so jih podpirali. Te smo dobili 4 do 8 oralov zemle. Začnoli smo si zidati hiše pa smo se pri tom močno zadužo. Naseljenci 1. 1929 smo si sposodili pri agr. zadrugi 112.500 Din penez na sküpno jamstvo. Od toga i šče od zamüdnih obresti plačamo 6 procentov. Kak naj to zdaj plačüjemo, da so cene tak nisike. N. pr. krava za klobase 75 par, svinja za 4 Din kg., teoci 4 Din, pšenica 120 Din, žito 100, proso 90, hajdina 80, belice niti za 25 para. Poleg toga so nam miši vničile silje, da vnogi niti sejati nemajo kaj. Küga nam je vničila do 40 falatov svinj. Kak bo pa zdaj po zimi. Polovica dece bosa hodi v šolo, slabo oblečeni, slabo hranjeni, penez pa nega niti za drobnarije, ne za zdravlenje. Drva nam trbe küpiti. Kak te naj plačüjemo svoje obveznosti. Poslüšajte edno zgodbo. Zgodilo se na Müri. Šli so mati s čerjov, sinom i zetom v ladji i se z brodarom pelali prek Müre po drva. Mislili so srečno priti nazaj, pa se jim je zgodila nesreča. Kda se pelajo, zapiči brodar štango v pen i je ne more vö zmeknoti. Če bi njemi oviva dva znala pomagati, bi šče nekak šlo, ali če bi njim što dao dober tanač, ka naj napravijo, bi se rešili smrti. Ali pomoči ne bilo, valovi Müre so je pogutnoli. — V takšem stanji stojimo mi dužniki. Če bi naprej znali za te slabe čase, se gvišno ne bi zadužili, kak ovi nesrečni ne bi šli po drva, če bi znali za nesrečo. Tak smo tüdi mi vzeli dug na svoj hrbet. Če bi nam što povedao, ka de šče vsikdar slabše, bi Odali živino, gda smo za njo ešče kaj dobili. Če bi ovim v ladjo vrgeo što vože, bi se rešili. Če nam što skoči na pomoč, se ne pogreznemo v dugaj, če pa nej, tak obhodimo, kak zgoraj omenjeni v ladji. Što naj narod vodi po pravoj poti, če nej tisti, šteroga narod zvoli za oblastnika, što naj deco opomina, da se ne potopi, če ne stariš. Te je že zabadav letati na bregi Müre, gda so že žrtve pod vodov. Tak nam nega več pomoči, če se nišče ne gene i nam ne pomore zdaj. Kleti mo se morali seliti kak ftice selivke, če se nam stališ ne zbolša. Naši sosedje Madjari se tomi itak že veselijo, ka te mi dobijo našo zemlo. Oni bolše stojijo, ar so stari gospodari, mi sami mladi gospodari smo se pa s tüjim kapitalom seliti se i si hiše povali. Pa ešče nekaj. Svoj čas smo prosili agrarno oblast, naj nam podeli 2 orala zemle za šolo i kcoj vrt za drevesnico. Bilo je že odobreno, drügikrat pa odbito i podeljeno agrarnoj zajednici. Zajednica davle to v najem. Vsej kolonistov nas je v Mostji 73, od teh 25 članov zajednice. Trbelo bo pomali šolo zidati. Zemlišče mo si morali küpiti. Že smo morali vzeti v najem edno hišo, da se eden razred tam vči. Ali se ne bi dala ta krivica popraviti na hasek vsem kolonistom ? Prosimo g. Urednika, naj nam ne zamerijo, če smo se jim potožili. Bodite pozdravleni od nas kolonistov v Mostji. Deset zapovedi za mladino. Tokojski tisk objavla med spomini na čušimskega zmagovalca Togo tüdi „Deset mladinskih zapovediˮ, štere je napisao na prošnjo sküpine japonski vzgojitelov. Togo je padao v toj obliki lastne nazore i pripomno, da morajo postati kažipot za vsakoga japonskoga mladenca, kajti „sestavleni so v soglasi z določilih najvekših možov naše domovine.ˮ 1. Včini vseli, ka ti narekuje dužnost, i se ne brigaj za nevarnost. 2. Rano si določi svoj cio in njemi ostani veren do konca živlenja. 3. Bodi trden v nesreči, to je velikoga pomena. A bodi tüdi skromen po zmagi, to je še vekšega pomena. 4. Oblübüj največ samo polovico tistoga, ka moreš i ščeš včiniti. 5. Zatiraj vsako nebrzdanost kak bolezen taki kak se oglasi. Ovak je ne boš premagao. 6. Navči se brezpogojne pokorščine. Samo na te način boš poznej dorasto vlogi zapovednika. 7. Če moraš voliti med krutostjov i vsmilenjom, bodi vsmilen. A če moraš voliti med vsmilenjom ino pravičnostjov, ostani rajši pravičen. 8. Strahopetnost je najsramotnejša izmed človečih faling. Samo na eden način jo lehko premagaš. Vcepiti si moraš zavest, da je tvoja čast dražja od živlenja. 9. Kajkoli že moraš včiniti, včasi včini tak, kak da bi bio sredi trga, kje te opazüjejo jezeri, 10. Ne vdajaj se senjam, ki ne obrodijo djanja. A pred vsem pazi, da ne boš po nepotrebnom klepetao. Ne smeš postati baba, če si rojen za moža. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Bogata naročnina. Dr. Franc Klar, banovinski zdravnik v Lendavi, nam je poslao kak vsako leto 100 D. naročnine. Bog lepo plačaj ! Naročnikom Marijinoga lista i Ogračeka na znanje. Januarsko številko Marijinoga lista i Ogračeka zdaj dobite v roke. Vsaki naročnik mora plačati 1 Din za Marijin list kak številko v roke dobi. Ki pa more, naj več plača. Te penez včasih pošlite notri na upravo, zato ka celi mesečni račun moremo včasih poravnati. Za Marijikin Ograček pa plačajte naročniki februara meseca 1 Din. Navuk za tretjired je dnes 27. jan. v Črensovcih po večernici. Večernice ob 2. Na sirotišnico Deteta Martike v Turnišči so darüvali: Zver Štefan z Nedelice 5 kg. prosa, uredništvo Novin v Črensovcih naročnino dva naročnika v Nedelici v zrnji, to je 14 kg. prosa. — V imeni sirot se sestre toplo zahvalüjejo. Na podporo Novin so nam poslali: Dr. Josip Glančnik, Sobota Din 5, Lukač Jožef, Bakovci Din 2. — Bog povrni. Gomilica. Naš sabolski ceh je meo v nedelo 13. jan. svoje Cehsko spravišče. Kak navadno vsako leto, tak je tüdi zdaj prišlo ta par nepozvanih gostov, ki neso v drüštvi, pa so se tam začeli svajüvali. Ednoga zmed njih, ki je s sekiricov tam hodo, so moški nekaj pokaštigali in njemi pot pokazali. Cejskim svetujemo, da pred takšimi drügoč zaprejo vrata. Na božični dopüst sta prišla od vojakov dva našiva dečka. Bila sta ves čas jako pošteniva. Nevemo pa, zakaj je bil eden bit od nekših kopinarov na poti, gda je hodo po nekšem posli v Lendavo. Dvema našima vertoma so zadnji čas pri goricaj vdrli v kleti, ednomi so odnesli okoli 400 litrov vina i 5 pintov žganice, drügomi pa 17 litrov žganice in vse orodje, ki se je tam nahajalo. Za ropari nega dozdaj nikšega sleda. Najvažnejše, ka morate znati od zavarvana pri Karitas: 1. Zavarjete lehko sebe i svojce. 2. Sto se zavarje i koga zavarjete, mora biti zdrav. 3. Zavarvanje je trojno: zavarvati herbije, starostna oskrba i zavarvanje za slučaj smrti. 4. Pri pristopi trebe plačati 10 odnosno 20 Din. 5. Mesečno se plačüje šuma, ki si jo pri pristopi lehko vsaki sam določi. Najmenša mesečna premija je 5 Din. 6. Zavarvana šuma je tem vekša, kem mlajši je što ob začetki zavarvana i kem višja je mesečna premija. 7. Če zavarvana osoba merje zavolo kakše nesreče, se izplača dvojna zavarvana šuma. Natenčnej vas od vsega povči vodstvo „Karitasˮ v Maribori, Orožnova ulica 8, uredništvo Novin v Črensovcih, domači gospod župnik, zastopnik. Zahvala. Kmečka posojilnica v Soboti in posojilnica na Cankovi sta tüdi v teh težkih časih priskočili na pomoč našemi dijaškomi zavodi Martinišči z velikodüšnim darom. Prva je naklonila dar 1000 Din, druga pa 250 Din. kak novoletne darilo. — Vodstvo Martinišča se tema dvema domačima posojilnicama najiskrenej zahvalüje. Naj jivi sprevaja boži blagoslov, ar tüdi v stiski ne sta pozabili na Dobrodelnost. Dnes obslüžava Martinišče svetek sv. Frančiška Saleškoga, Patrona Salezijanske drüžbe. Novi občinski proračuni bodo naskori sestavleni. Pri sestavi proračunov naj gledajo občinski voditelje na to, da po mogočnosti znižajo občinske izdatke, ar so dokladi že povsedi vekši, kak pa redni davki. Za 1945—1935. proračunsko leto so bili tej občinski dokladi v srezi Sobota: Bodonci 85%, Cankova 78%, Gornja Lendava 163%, Gornji Petrovci 90%, Gornja Slaveča 92%, Križevci 80%, Kupšinci 60%, Mačkovci 120%, Martjanci 82%, M. Sobota okolica 86%, Pertoča 88%, Prosenjakovci 76%, Puconci 85%, Rogaševci 75%, Strukovci 60%, Šalovi 50% ,majo Občinsko gostilno i veliko veščino), Tešanovci 88% i Tišina 78%. Iz toga se vidi, da so najmenše doklade meli v Küpšincih i Strükovcih, čeravno te občine nemajo svojega posebnoga imetja i so dönok najmenše obč. doklade mele. doli vzemem?ˮ Že je meo kredi lestvico, ka bi leto k prečjekom po blago. „E ve pa malo počakajte, ka si spoglednevi.ˮ „Najnovejše angleške blago, to, eno francoska roba ...ˮ Naštevao je edno za drügim. Bara pa Manka sta pa nej dosta poslüšale. Želne oči so romale od prečjeka do prečjeka, od blaga do blagá i se svetile v zadovolnosti. Manka je' ostala pri partastom. „Bara, takše ti zaj najbole nosijo.ˮ „Pa je nej tajno. Za rekline šče je, pa za janke nej.ˮ „Meni se pa dopadneˮ Manka je vzela meter pa pokazala: „Toga se dajte.ˮ Joj kakše badlaje je te bilou. Či je močno, či je debelo, či se svejti. Štacunar pa je šče kcoj drükno: „Vuna“. Dvakrat je prišeo velki cajgar na cerkvenom törni okoli, kak sta odišle vö iz stacuna Manka pa Bara. Robec pa janko sta pa le mele. III. Pri Glažarovij so lüpali seme. Nešterni so kadili. Dedek so pa pripovidavali pripovesti. Vsi so pa jako poslüšali. Včasi so vsem lasje šli gori, sapo jim je zapiralo, pa škrab je šou po tejli. Vsaka dlakica je vujška stala. Strašno! „Pa ste ví rejsan vidili compernico ?“ »Rejsan". „Jaz pa nikaj takšega ne vörjem.ˮ „Jaz sam tüdi prle nej. Da sam pa stopo okoli Zdrave Marija v Meksiki na njeno sled, te sam jo ovárao pred sebov. Nato je včasi preminola, ja sam pa nej mogeo do zajtra vö z Meksike. „A?ˮ „Ve ste pa meli puško!“ „Zakoj ste jo nej strejlili?ˮ „Ka je od hüdoga poslano, se nesmi strliti z drügim prahom, kak samo z blagoslovlenim.ˮ Nišče se je nanč nej geno. Meksiko vsi dobro poznajo. Pa ka tam compernice hodijo . . . Meksika je včasi za vesjov. Müra teče okoli nje. Poraščena je z nizkim vrbovim grmovjom. V meglo je odeta, posebno zdaj, da mesec ne sveti. Müra šümi. Čüje se . . . Divja reca je zbrečala. Čupura jij kroži nad Meksikov, dokeč se ne spistijo v mrzle bereke . . . Sultan je zalajao. „Na, što pa zaj prijde?ˮ pravijo Glažarov oča za dverami. „Ti si Mankaˮ, zbrečijo, da stopi Manka notri. „Sam Boug te je prneso. Skoro bi tou mogeo z voglinom na dveri zapisati.ˮ Ravno po vouli jim je pa nej bilou, oči, či ravno so tou pravili, pa tüdi drügim lüpačom nej. Gde je Manka pouleg, tam šče sigdi jezik kredi meti. Nje so vsi siti. „Oča, ka bi trbelo ... Viš jo Viš! Bara ti si tüdi tü?ˮ „No, pa sta vküp !“ si muvijo oča. »Tüdi", se smeje Bara. Šče je kaj tam prostora, ka bom šla k tebi sedit?ˮ „Odi, je, telko se stisnemo.ˮ Manka je prek stola stoupila i si sejla k Bari. Te je pa včasi začnola : „Znate lüdje ka novoga? Skoro bi bila posnihalja.ˮ — „E odi, Manka,ˮ so jo pretrgati dedek „tou nas jako malo brigo: Boj, či boš ravno pozvačin. Samo ne klepeči sigdar, pa ne valištraj.ˮ „Jajaˮ, se je oglaso vö s kouta Trajbarov: „lüdje so že vsega toga puni.ˮ „Navolili smo se tvojega brbotanja.ˮ „Ednok si že lejko držiš jezik z Barov vred.ˮ „Nej je zadosta, ka nas vse vlačita okoli po vesi, šče „Novineˮ so pune vajnoga žlabranja. „Novineˮ, ja!“ „Cejli svejt more znati, ka se pri nas godi?ˮ Nikaj sta nej odgovorile. Tisti večer je pa nej bilou fajn na lüpanji. Od Bare pa od Manke je v „Novinajˮ potli tüdi nikdar nej več bilou. 4 NOVINE 27. januara 1935. Vmrli so oča od g. ravnatela Martinišča, Dr. Kelenc Tomaža. V molitev dobrih düš zročimo pokojnoga. Naše sožalje! Črensovci. Selektljsko drüštvo v Črensovcih ma svoj letni občni zbor 3. februara 1935. popoldne ob 3. vüri v maloj dvorani „Našega Domaˮ. 1. Čtenje zapisnika zadnjega občnoga zbora. 2. Poročilo funkcijonarov. 3. Poročilo preglednikov računov. 4. Volitve. 5. Sklepanje od Potreb za uspešno delo. 6. Slučajnosti. Če občni zbor v tom časi ne bi bio sklepčen, se vrši za pol vüre drügi, ki je sklepčen pri vsakom števili članov. Vabljeni vsi člani. — Odbor. Hotiza. V zadnjoj štev. Novin je pod naslovom „Hotizaˮ pomotoma bilo objavleno gasilsko drüštvo mesto cejsko drüštvo. Mala Polana. Jan. 19. smo zakopali ednoga vrloga mladenca, Bedernjak Jožeka, po domačm Ozjanovoga, šteri se je odselo k Večnomi počitki v 20 leti po ednoletnom betegi, jetiki. Vso zdravlenje je zaman bilo. Dragi Bog te je k sebi pozvao, da lüboga Jezušeka obineš. Pokojni je bio cehski brat, pravoga krščanskoga mišlenja i čitateo Novin, Marijinoga lista i Ogračeka, dosta drügih krčšanskih knig i živlenja svetnikov. Jožek zato, da se ti zamrzi zemla, gda si mislo na nebo. Pokojni je bio tihi mladenec, ki ne lübo sveckoga veselja. Na zadnje je k sebi sprijao lüblenoga Jezuša, ka je tak vroče zelo. Mladina obojega spola ga je oblekla z rožicami i sprevodila v hladen grob poleg domačega roda z vnogimi sprevodnik iz fare i zvüna nje. Sprevodila sta ga naš domači i črensovski g. plebanoš. Naj njemi Jezušovo Srce odpre večni raj, molimo vsi. Kratke novosti. Komunisti obsojeni. V Maribori je senat obsodo Apih Milana i tovariše od 7 mesecov do 4 leta trpečo vozo zavolo komunistične agitacije. Zagovornik obtožencov je dobo tüdi 300 Din. kaštige ali šest dni zapora zavolo nedostojnoga oponašanja. Katoličani za siromake. V Mostari je 60 kat. drüžin, štere nemajo kaj jesti i ne drv v toj velikoj zimi. Katoličánciso se odločili, da tem siromakom poskrbijo poreben živež i kürjavo. 10 metrov velika podoba Srca Jezušovoga. Postavili so jo v Španiji na goro Tibidabo (Tebi dam) poleg Barcelone. Pod podobov stoji cerkev, posvečena presladkomi Srci Ježüšovomi. Podoba je zlejana z bronza, šteroga se je potrošilo 1200 metrov. Proslava pri jezuitaj v Ljubljani. Od 18. do 20. januara se je vršila slovesnost na čast trem mučenikom iz Drüžbe Jezušove, ki so med Indijanci svojo krv prelejeli za Jezušovo sveto vero. Lani so bili med blaženo spisani i ti so: Gonzales Rok de Santa Cruz, Rodriguez Alfonz i del Castillo Janoš. Jezuiti so bili tisti, ki so med Indijanci vpelali sküpno živlenje, kak je nekda bilo v Jeružalemi med prvimi kristjani. Te indijan- ske naselbine so se zvale redukcije (povračišča, ar so se povračali divji narodi v te hiše) i jih bilo do 200. Španjolska vlada pa je pregnala jezuita, zgrabežlivost trgovcov pa razbila sküpno živlenje. A v nebi je v neskončnoj blaženoj meri vse povrnjeno. SPORT. Po trudapolnem delu, preko pomemb-nih ovir in teškoč, kljub raznim pritožbam in nevšečnostim, se je vendarle uresničila ideja lendavskih športnikov, ki so dali inicijative za ustanovitev sportnega kluba „Lendavaˮ. Pravila kluba, ki so bila vložena dne 27. 7. 1934. pri tuk. sreskem načelstvu, so bila, lahko rečemo v zelo kratki dobi, odobrena od g. ministra za telesno vzgojo naroda pod br. 6644. Temeljem odobrenih pravil se je vršil ustanovni občni zbor dne 7. januarja 1935. zvečer ob 8. uri v dvorani hotela Krona. Občni zbor je trajal precej dolgo, razpravlajo se je stvarno in v soglasju, le tu in tam je bilo razburljivih dogodkov, katerih uspeli je bila sestava kompromisne liste. Med viharno in navdušeno odobravanje je bil Izvoljen sledeči odbor: predsednik dr. Klar Fran, podpreds. Vrbanjšek Janko, I. tajnik Millavčič Slavko, II. tajnik Pečnik Dragotin, I. blagajnik Tivadar Štefan, II. blagajnik Balkányi Aleks, gospodar Stanko Štefan, njegov namestnik Pojbič Viktor, tehn. vodja Ralič Milan, njegov namestnik Eppinger Bela, odborniki: Stanislav Vaclav, Freyer Ladislav, dr, Peterlin Makso, Šikič Stanko, dr. Stupica Manjari, Vlahovič Vasilije, kapitan, Bačič Arpad, Bolta Slavko, Neubauer Josip, Weis Žiga, ing. Jurhar Franjo, Milhoffer Ladislav, — člani nadzornega odbora: Tasch Dragotin, Bartl Henrik, Wortman Ármin, — člani disc. sodišča: Pollak Emil, dr. Pikuš Janko in dr. Strasser Ármin. Za ustanovitev sportnega kluba se ima Lendava nájveč zahvaliti predsedniku kluba dr. Klar Francetu, banov. zdravniku, ki je bil izvoljen v največje veselje vseh prisotnih in sploh vseh občanov. Gosp. predsednik se je največ trudil in si prizadeval ter je neštetokrat interveniral na vseh odločujočih mestih, da tako doseže cilj lendavski športnikov — lendavske mladine. Ustanovitev sportnega kluba nile zadovojila upravičene zahteve pravih športnikov, temveč upamo in smo trdno prepričani, da klub doseže svoje posebne namene s tem, da mu uspe potem sporta konsolidirati in pomiriti razplamtele politične duhove. Ker imamo popolno zaupanje v odbor kluba, smo prepričani, da odbor stori vse, kar mu je v močeh, Lendavčani mu zato ne bomo ostali nehvaležni. S- Zdravstvo. Odpornost srca. Dete ma razmeroma malo srce, a jako široke krvne cevke. Zato je Pritisk krvi prav mali i krvni obtok izredno lehek. To je posebno dobro zavolo živahnejše presnove, zlasti pri dovajanji snovi. Med 14. i 17. ali 18. letom, gda dozorevamo, se to spremeni. Srce postane dvakrat vekše, obseg glavne bitne žile pa naraste samo za petino. Poprek se velikost srca od deteče dobe do konca razvoja dobe podvanajsetori, obseg žil pa samo potroji; srčna vsebina na- raste od 20 do 25 kubičnih centimetrov po končanom razvoji, obseg bitne žile pa v istom časi od 20 milimetrov do 61.5 mm. Odraščeni ma zato razmeroma veliko srce i vozke žile, krvni Pritisk je vekši, srce mora delati bole pomali i z vekšov močjov. Posledica je, da se pri napornejšem trüdi srca razmerje med zahtevov i delom hitrej moti. Dokeč zgübi odraščeni človek po hitrom bežanji, čeravno kratkom, ali pa bežanji Čez več stub itd. sapo i njemi srce močno bije, toga dete ne čüti; pri njem se vse hitro zvednači. Deteče srce je tüdi odpornejše proti betegom. Pri plüčnom vužganji deteta se doktor nede bojao kakših srčnih komplikacij; inači je to pri odraslom i posebno ešče pri starih lüdeh, šterih srce je pogosto obrableno i po raznih strupih (alkohol, nikotin) i po vznemirjenjih, skrbeh, žalosti itd. oškodüvano. (Zdravje) Gospodarstvo. Krumpli. Velko odpornost krumplov proti betegi vničimo s tem, ka režemo semenske krumple dostakrat na edno ali dve klici. Tomi de protigučao ništerni nevervani Tomaž i trdo, ka je na šest talov razrezao krumpič, pa je li dobo 8 vozov. To je istina, ka so krumpli zrasli, ali ne je pomislo, ka so tisti rezani bili ešče močni i zdravi. Leto za letom pa smo s tem režanjom odpornost oslabilí i zdaj je sad toga našega nevednoga dela bič i njegov bič čütimo najbole mi sami na sebi. Za saditev so najbolši celi krumpli nekelko debelejši od jajca. Od tej debelejše pa težimo samo na dva dela i to tak, ka ga prerežemo povdiljek, ar so na ednom konci klice vsikdar močnejše. Potrebno je poleg globoko obdelane zemle tüdi dobro gnojenje. Poleg düšika nücajo krumpli dosta ka-Iija i fosforne kisline. To so tri hranilne snovi, štere pospešüjejo odpornost proti betegi. Če pa gnojimo samo ednostransko i to z domačim, dostakrat slamnatim gnojom i še tisto zavolo pomenkanja gnoja slabo, ne moremo pričaküvati dobroga i odpornoga pridelka. Zato naj bi vsaki kmetovalec na sprotoletje napravo probo. Poleg domačega gnoja bi gnojili ešče s kalijom i superfosfaom. Na pol plüga je potrebno k domačemi gnoji 50 kg kalija i 50 kg superfosfata. Küpo bi vsakoga po 1 kg i bi ga to koštalo 2 Din. Teva dva kg. umetnoga gnoja bi posejali na 45 m2 (kvadratni metrov). Pri kopanji krumplov bi lejko zračunao, če se njemi izplača ali ne i bi tüdi na lastne oči vido razliko po kakovosti i kelikosti, to je po lepoti i vnožini pridelka. S tem nega dosta trüda i tüdi stroški, čiravno je slab čas, bi bili zmaglivi i uspeh zadovoli z 95%, če ne pri 100% Med letom nasade opazüjemo i vse tiste, šterim trava pri zemli gnili odstranimo i jo zakopani. V jesen pa krumpišče na njivi, ka je süho, zežgemo. Pri nas se največ krumplov goji: rožnik, aneidovec i kresnik. Zadnji je pri nas najnovejši i se je tüdi najbole obneseo. Na hektar to je 1% plüga je pri dobro obdelanoj zemli bilo donosa 189 metrov. Na pol plügi približno 60 q (metrov). CENE. Penez. Dinar v Zürichi 7 02, za austrijski šiling se da 8 Din. 20 par. Zrnje. Na našoj železniškoj postaji: pšenica 123.50 Din , oves 94 Din, kukorica 64 Din. en meter. Cene ido gor. VREME. Postane bole hladno, pričakuje se Sneg. Pošta. Ozvatič Alojz, Tišina. Leta 1931 smo dobili ednok 15 Din, ednok pa 4 Din i dozdaj ne smo dobili odgovora na koj je te penez poslani. Če je te penez naročnina, potem nega nikšega duga, liki ešče Višek. Dajte nam odgovor, da moremo obračunati. — Pozvek Anton, Večeslavci 6. Leta 1931, februara 18. smo dobili 40 Din ostalo je duga 5 Din. Leta 1932. ste poslali februara 3. 12 Din 50 p, pa oktobra 3. 12 Din 50 p. Duga je tak ostalo 20 Din. 4. februara I. 1933. ste plačali 25 Din. Ostalo je duga 5 Din, 3. novembra ste plačali 25 Din. Tak je ostalo naprej 20 Din. S temi 20 Din je plačan dug od 1. 1932. Za 1. 1934. smo pa ešče dozdáj ne dobili nikaj penez. Dajte nam na znanje, šteri den ste Ček gor dali, da na pošti poiščemo, ar mi v knigaj nemamo za 1. 1934. nikaj spisano. — Balažič Marta i Anica, Francija. Peneze sprejeli i razdelili. Materi vse pošlemo i je vse plačano. Tüdi slovara sta plačanja i smo jiva dali poslati iz Sobote. Kalendar smo znova poslali, ednok smo ga že, gotovo se je zgübo Palonka Vrečičova je ešče dužna 15 Din. Njej smo tüdi poslali kalendar. — Celec Jožef, M. Sobota. Lani februara 4. ste plačali 5 Din, letos januara 7. pa 44 Din Nemate zato nikšega duga. Kalendar smo Vam poslali. Naše terjanje prvle šlo ta, kak smo mi peneze dobili — Ritlop Martin, Širine. L. 1932. je ostalo za 1. 1933. 5 Din. L. 1933. si plačao 50 Din. Tak je viška bilo 11 Din. L. 1934. si plačao 34 Din, Dužen si tak ostao na Ogračeki 5 Din i na poštnini i tiskovini za terjanje. Ograček na posamezni naslov košta 5 Din. — Žalig Štefan, Sobota. Leta Í932. jan. 7. ste plačali samo 25 Din za Novine mesto 30 Din. Tak je nastala razlika od 5 Din vsako leto Mi najmre vseli stari dug poravnamo i ostanek je nova naročnina. — F. Rožman, Cleveland, Bog plačaj na lepom stenskom kalendar!. — Marič Alojz, Krajna. Zadruga ne dobila odgovora. Vi ste dužni javiti se pri Ambulantnoj komisiji. Tü najdete rešenje. Prepis rešenja pošlite zadrugi i ona de naprej Urala to delo. — Gomboc Ivan, Zenkovci Za dva meseca mate Novine naprej plačane. Ste nam vi Novine nazaj poslali? — Č. F., Vinjavas. Prosimo odgovora, zakoj je poslano 10 Din više? — K. F., Sobota. Din 6.50 smo terjali zato, ar je na Ogračeki bilo 5 Din duga, ostalo je pa za tiskovino i Poštnino pri terjanji. — Kühar J., Veržej. Na posamezni naslov Novine 30 Din, Marijin list 15 Din, M. Ograček 5 Din. To je naročnina. Na letos ste tak plačali 30 Din. 20 Din je ešče duga za drügo polletje. — Nemec Ana, Sobota. Gda smo Vas terjali, je ešče bio dug, med tem časom smo dobili naročnino i nega več duga, — Titan Franc, Sobota. Za lanski Ograček ste ešče dužni 5 Din. Kalendar smo Vam poslali. — Partl Andrej, Gerlinci 6. Naročnino smo sprejeli, kalendar smo poslali. — Vogrinčič Alojz, Gerlinci 35. Lani ste poslali 12 Din naročnine za M. list M. list pa košta 15 Din i Ograček 5 Din. Na 1. 1983. ste bili dužni ešče 3 Din, tak smo od poslanoga Odračunali i je za I. 1934. plačanoge samo 9 Din. — Sukič Janoš, Boreča. 3 Kalendare smo Vam poslali. Ar pišete, ka ste je ne dobili, smo Vam je ešče ednok poslali, če bi med tem časom prve 3 dobili, drüge 3 odajte, — Bokan Rüdo f, ki je bio v Ljubljani, Savoborska ul. 14., naj nam pošle svoj naslov. Banka Baruch 15, Rue Lafayette, Paris odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Hollandije: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št. 5967, Luxem-bourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 24—9 IZJAVA. Podpisan Borovič Štefan ne sem plačnik za mojim sinom Borovič Štefanom. Odranci, 1935. jan. 20, Oča Borovič Štefan, gostilničar. Vajenca Sprimem ednoga Tóth Franc, stolar, Sobota, Slovenska ul. 10 Delavsko drüžino Sprimemo v slüžbo — samo z več dela zmožnimi člani. Pogoji : stanovanje, drva, komencija, 24 mesecov zrnje, mleko, pol plüga zemle mesečna i dnevna plača. Pismene ponüdbe na MARTIN F1SCHER, Gornja Radgona, 2—2 ODAM ŠIVALNI STROJ za gotovino, ali hranilno knižico. 3—1 GERENČER, trgovec, Dobrovnik. Boljševizem je delo židovov ! v Rusiji. Prihod židovov v Rusijo. Židovje so se naselili v slovanskih pokrajinah komaj, gda so je Nemci v 13., 14. in 15. stoletji izgnali proti vzhodi, na Polsko. Gda je zavolo delitve Polske slednja postala del ruskoga carstva, se je naednok tüdi židovsko pojavilo v ruskom javnom živlenji kak posebno žareče pitanje. Pod Katarinov II., štera je pospešüvala razvoj trgovine i obrti, so Židovje obprvim prišli do velave i so postanoli kak nejemniki velkih posestev i kak trgovci že tak nasilni, ka je je carica morala 1. 1804. izgnati „kak izkoriščevalce kmetovˮ iz dežele v mesto. Toda to je ne moglo biti dugo tak i že 1. 1810. je bio izgonski ukaz odpravlen, toda izgübili so svojo narodno autonomijo i bili včlen jeni v splošno rusko narodnost. Zamisli francoske revolucije, štere so pomali predirale proti vzhodi, so zadele predvsem židovsko, štero je po- stalo tak nemirno i revolucijonarno, ka je ruska Vlada morala izdati novo protižidovsko odredbo 1.1840., gda je nakazala židovom 15 obmejnih gubernij, kak „čerte osedlosti“ ali naselbinske meje, šterih so Židovje ne sme prestopiti. A nazlük tomi so Židovje predrli to umetno mejo s tem, ka so naküpili velka posestva i si Priborili prvenstvene vloge pri razvoji trgovska. V 50 letaj pretečenoga sto letja je najdemo že na ruskom dvori, gde nastopajo kak najbližnji svetovalci (tanačniki) carske drüžine i ešče posebi kneza Potemkina. Leta 1895. je Rusija štela 5 miljonov 110 jezero ! židovov, to je 4% vsega prebivalstva. | Židovje — prvi revolucionarci. Slabe socialne razmere, v šterih i so živele velke židovske vnožine, med tem, da so samo nešterni redki prišli do najvišiših mest, so vplivalo na to, | ka se je ravno v prvoj vrsti židovstva I polasto revolucijonarni düh, dosta prle, kak pravoga ruskoga delavstva. L. 1888. že so si Židovje ustavni svojo socijalistično organizacijo, štera se je | hitro širila po vsoj tistokratnoj Rusiji, tak, ka so leta 1897. mogli ustanoviti že svojo židovsko socialistično revolucijonarno stranko, štera se je na kratko zvala „zveza“ (židovskih delavcov v Rusiji i na Polskom). Na njihovo pobüdo i ž njihovimi penezi se je leto na to ustanovila tüdi vseruska socijalistična delavska stranka, v štero je „zvezau stopila kak samostojna organizacija. Vserusko socijalistično delavsko stranko je ustanovilo 9 ustanovitelov. Od 9 ustanovitelov sta bila 2 Rusa, 4 Židovje, 2 Nerusa i 1 polžidov. »Zveza" je igrala v ruskom re-volucijonalnom socializmi prvenstveno vlogo, ve je sam Zinovjev (židov) v svojoj knigi od zgodovine ruskoga komunizma morao priznati, ka je „zvezau naravnost vodila stranko i organizirala tüdi prvi revolucijonalni kongres leta 1898. Drügi strokovnjak ruskoga revolucijonarnoga socijalizma Dimantstein (židov) pa je v svojoj knigi od Lenina priznao, ka se je Lenin morao dostakrat podvrčti „zvezi-noj“ politiki. Dale. Novine Izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Ze tiskarno Balkányi Ernest Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.