Ob 21.00 pri spomeniku na bazovski gmajni taborni ogenj tabornikov Rodu Modrega vala ZKB 0 1908. Railiiiujeroo se. www.zKb.it Primorski Bedasta grožnja pastorja Jonesa Martin Brecelj Bo baptistični pastor Terry Jones s Floride ob današnji deveti obletnici islamskih terorističnih napadov na ZDA res demonstrativno sežigal Korane? Včeraj je zagotavljal, da jih ne bo, a v zadnjih dneh se je večkrat premislil, tako da bo stvar dokončno jasna šele, ko bo 11. september 2010 za nami. Tudi zaradi tega mogoče ni odveč, če skušamo povedati, zakaj je njegova grožnja nesprejemljiva. Zgodovina pozna sežiganje knjig in drugih zapisov od pam-tiveka (ne pozabimo, da zgodovina sovpada s pojavljanjem pisnih dokumentov in da je njihovo uničevanje tudi poskus spreminjanja same zgodovine). To početje izraža nestrpnost do drugače mislečih in do njihovega svobodnega izražanja. Zanimivo je, da se Jones za udejanjenje svoje načrtovane negacije svobode mišljenja in izražanja rad sklicuje na znani prvi amandma k ameriški ustavi, ki jamči natanko to temeljno pravico. Jones torej po eni strani trdi to, kar po drugi strani zanika. S sežigom Koranov bi flo-ridski pastor ne napadel le svobode mišljenja in izražanja na splošno, ampak specifično svobodo religioznega mišljenja oz. čutenja in izražanja, se pravi svobodo veroizpovedi. Jones bi na tak način po lastnih navedbah rad branil zahodno krščansko civilizacijo pred islamsko. Očitno pa pozablja, da je svoboda veroizpovedi skupno drugimi človekovimi pravicami bistven dosežek zahodne civilizacije, ki bi jo on s svojo domnevno obrambo v resnici rušil. Biti strpni do drugače mislečih in še zlasti do pripadnikov drugih civilizacij pa ne pomeni vsevprek sprejemati katero koli misel in še manj katero koli dejanje. Strpnost je v bistvu izraz spoštovanja absolutne vrednosti slehernega človeka in se zato konča tam, kjer je ta absolutna vrednost zanikana. Prav zaradi tega v imenu strpnosti ni mogoče sprejeti npr. kamenjanja, na katero je iransko sodišče obsodilo Sakineh Mohamadi Aštiani, saj bi to pomenilo pristati na teptanje njenega človeškega dostojanstva. Tudi pritisku mednarodne javnosti se je treba zahvaliti, da je Aštianijeva še živa. Če se bo pastor Jones danes res odpovedal sežigu Koranov, bo to že drugi vsaj delen dosežek mednarodne javnosti v nekaj dneh. Očitno se globalno javno mnenje z globaliza-cijo prebuja in krepi. Najbrž ni slučaj, da prav v povezavi z uveljavljanjem univerzalnih človekovih pravic. dnevnik SOBOTA, 11. SEPTEMBRA 2010 št. 2 1 5(19.922) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € KOPER - Dvodnevna mednarodna znanstvena konferenca Slovenski jezik v stiku Večjezično izobraževanje in ohranjanje identitete O položaju manjšin in prestižu manjšinskih jezikov v odnosu do večinskega bazovica 1930-2010 - Včeraj svečanost v Kranju Na jutrišnji proslavi v Bazovici bo spregovoril tudi premier Borut Pahor KRANJ - Kot so včeraj sporočili iz kabineta predsednika slovenske vlade, se bo jutrišnje osrednje proslave ob 80. obletnici smrti bazoviških junakov udeležil tudi predsednik vlade Republike Slovenije Borut Pahor. V Kranju pa je včeraj potekala tradicionalna spominska svečanost ob spomeniku, ki so ga že pred drugo svetovno vojno postavili primorski emigranti. Številne prisotne sta v Prešernovem gaju nagovorila županja občine Števerjan Franca Padovan in župan mestne občine Kranj Damijan Perne. Na častni straži so stali taborniki Rodu modrega vala, zapel je lovski pevski zbor iz Doberdoba. Na 7. strani GS ZN - Balkan Sprejeta resolucija o Kosovu NEW YORK/BEOGRAD -Generalna skupščina ZN je v četrtek po krajši razpravi brez glasovanja potrdila resolucijo o Kosovu, ki priznava julijsko odločitev Meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu in pozdravlja pripravljenost EU za pomoč pri dialogu med sprtima stranema. V Srbiji pričakujejo, da se bodo s Prištino pogovarjali o vseh spornih vprašanjih, tudi o statusu Kosova. Srbska vlada pravi, da je dosegla »zgodovinski preboj«, opozicija pa meni, da gre za »polom vladajoče politike«. Na 18. strani GORICA - Ovrednotenje bivše bolnišnice Projekt mladinskega centra odmeval tudi v Indoneziji KOPER - V Kopru se je včeraj začela dvodnevna mednarodna znanstvena konferenca »Slovenski jezik v stiku«, ki jo prireja Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem ob 10-letnici delovanja. Odprtja konference, na kateri se primerjajo izkušnje dvojezičnega in večjezičnega izobraževanja v različnih okoljih, pa tudi položaj manjšin v različnih državah, se je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, na sporedu pa je bila tudi zanimiva okrogla miza o tem, kaj je potrebno za učinkovito ohranjanje kulture in jezika, kakšen prestiž imajo manjšinski jeziki v primerjavi z večinskim in kateri dejavniki so odgovorni za ohranjanje jezika in identitete. Na 2. strani SSk: Položaj slovenske šole v Italiji je iz dneva v dan bolj kritičen Na 2. strani Trst: začetek pouka na liceju Prešeren na 8. strani Zaključek ramadana na Stadionu 1. maja Na 8. strani V Gorici proti združitvi trgovinskih zbornic Na 14. strani V šempetrski bolnišnici se pripravljajo na »izvažanje« storitev Na 15. strani V nedeljo bomo na Tržaškem Primorskemu dnevniku priložili ZIMSKI VOZNI RED AVTOBUSOV podjetja Trieste Trasporti 2 Sobota, 11. septembra 2010 ALPE-JADRAN / trst - Šolska problematika skrbi stranko Slovenske skupnosti Položaj slovenskega šolstva je iz dneva v dan bolj kritičen Stranka predstavila predloge za »izognitev katastrofi« - Hude kritike na račun Beltramejeve TRST - Položaj slovenskega šolstva v Italiji je zaradi politike krčenja sredstev in osebja v okviru reforme ministrice Mariestelle Gelmini iz dneva v dan bolj kritičen, morda najbolj kritičen v njegovi zgodovini, da se šolstvo izogne katastrofi pa je potrebno preprečiti krčenje osebja in razredov ter ohraniti dosedanjo šolsko mrežo, na področju javnega šolstva pa bi si Furlanija-Julijska krajina lahko izborila avtonomijo po vzoru Doline Aoste ter pokrajin Trento in Bocen. Tako meni stranka Slovenske skupnosti, ki je včeraj dopoldne, ob priložnosti začetka novega šolskega leta, priredila v prostorih deželnega sveta FJK tiskovno konferenco, ki so se je udeležili deželni tajnik Damijan Terpin, deželni svetnik Igor Gabrovec ter pokrajinska tajnika za Trst in Gorico Peter Močnik in Julijan Čavdek, ki so podali zaskrbljujočo sliko stanja slovenskega šolstva v Italiji. Gre npr. za znane zaplete v zvezi s sedežem dvojezične šole v Špetru, kjer so dali priznanje deželnemu odborniku za šolstvo Robertu Molinaru za pomembno vlogo pri reševanju problema, saj je tudi našel sredstva za popravilo starega sedeža šole. Za uporabo le-teh Občina Špeter ni še začela postopka, zato SSk pozitivno ocenjuje predlog poslanca Ferruccia Sara o uvedbi komisar-ske uprave za šolo. Poleg Špetra gre še za združevanje prvih razredov na treh višjih srednjih šolah v Trstu (liceju Antona Martina Slomška ter tehničnih zavodih Žige Zoisa in Jožefa Štefana) in ukinitev prvega razreda na zavodu Ivana Cankarja v Gorici ter za krčenje neu-čnega osebja, zaradi česar je pod vprašajem začetek pouka na treh osnovnih šolah v Dolini (slednja je celo zaščitena na podlagi Londonskega sporazuma), Doberdobu in Gorici. Če bo šlo tako naprej, lahko v perspektivi računamo, da bo čez nekaj let na področju šolstva zmanjkalo kakih šestdeset delovnih mest, kar bo povzročilo tudi nižanje kakovosti in nezmožnost razvijanja slovenskega šolstva, je bilo slišati na tiskovni konferenci. SSk je bila zelo kritična do deželne šolske ravnateljice Daniele Beltrame, ki je po mnenju stranke samovoljno določila minimalno število 15 učencev na razred v nasprotju z mnenjem Deželne komisije za slovenske šole in ni določila zadostnega števila članov pomožnega osebja. Poleg tega je za tržaški italijanski dnevnik nedavno izjavila, da so razredi v italijanskih šolah, ki se približujejo številu 30 učencev, potrebni, da se omogoči oblikovanje razredov na prizadetih območjih in v slovenskih šolah, kjer razredi nimajo več kot deset vpisanih. Trdila je tudi, da glede združevanja razredov ni prejela sporočila ravnateljic višjih šol (ki so za srečanje zaprosile že poleti). SSk pri tem meni, da deželna šolska ravnateljica ne ve, kako se soočiti s problemom in se želi izvleči iz težav, ki jih je sama povzročila, s povzročanjem sporov med vsemi. Najbolj trd je glede tega bil Močnik, ki je napovedal, da bo, če v ponedeljek kaka slovenska šola na Tržaškem ne bo odprla svojih vrat, prijavil Beltramejevo. SSk je o položaju slovenske šole že pred meseci opozorila evropska poslanca Lojzeta Peterleta in Herberta Dorfmanna, ki sta v Bruslju predstavila tudi skupen dokument, pred nedavnim so njeni predstavniki o tem vprašanju govorili s prefektoma Trsta in Gorice, Alessandrom Giacchettijem in Mario Augusto Marrosu, stranka išče tudi poti, ki bi privedle do srečanja z ministrico Gelminijevo. Za izognitev katastrofi, kot pravi, pa SSk predlaga sledeče: krčenje naj ne prizadene slovenske šole, dalje je treba uvesti ločene sezname učnega osebja, kriteriji, ki so bili veljavni pred šolsko reformo glede oblikovanja razredov in večrazrednic, pa morajo za slovenske šole ostati še naprej v veljavi. Enako velja za sezname neučnega osebja, prav tako mora ostati nedotaknjena mreža slovenskih šol in se brez pristanka slovenske narodne skupnosti ne sme krčiti število ravnateljstev. Nenazadnje SSk predlaga tudi, naj si FJK po vzoru Doline Aoste ter avtonomnih pokrajin Trento in Bocen izbori popolno avtonomijo pri upravljanju javnega šolstva. Kar se slovenske narodne skupnosti tiče, pa mora priti čim prej do sklica skupnega zastopstva. Ivan Žerjal SSk meni, da položaj slovenskega šolstva v Italiji še nikoli ni bil tako hud kot v tem trenutku kroma deželni svet fjk - Namesto Ballamana Maurizio Franz kandidat Severne lige za predsednika VIDEM - Kandidat Severne lige za novega predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine je Maurizio Franz, ki naj bi na tem mestu zamenjal Edouarda Ballamana, ki je odstopil zaradi škandala v zvezi z uporabo službenega avtomobila v zasebne namene. Vest o kandidaturi Fran-za je sporočil deželni tajnik Severne lige Pietro Fontanini po včerajšnjem srečanju s svetniško skupino stranke. »Za Franza smo se odločili soglasno, ker gre za zelo izkušenega politika, ki opravlja že svoj tretji mandat v deželnem svetu,« je poudaril Fontanini. Namesto Franza pa bo predsednik 2. komisije deželnega sveta, ki se ukvarja s proizvodnimi dejavnostmi, bo Federico Razzini. Po besedah Fontaninija so se za Razzinija odločili zato, da tudi goriška pokrajina dobi večjo težo v deželni skupščini. Na videmskem srečanju so poleg Fontaninija in Franza sodelovali še deželni svetniki Mara Piccin, Enore Maurizio Franz Picco, Ugo De Mattia, Danilo Nar-duzzi in deželni odbornik Claudio Violino. Kar zadeva Ballamanovo domnevno zlorabo službenega avtomobila v zasebne namene pa potekata preiskavi na pristojnih tožilstvih tržaškega in računskega sodišča. Kot je znano, je Ballaman zaradi tega odstopil s položaj predsednika deželnega sveta, zamrznil pa je tudi svoje članstvo v Severni ligi in se preselil v mešano svetniško skupino. pordenon Zaradi mamila do smrti zabodel vrstnika PORDENON - »Maščevanje« zaradi odmerka mamila, ki naj bi povzročil slabost njegove zaročenke, je tako zameglilo um 19-letnemu Viktorju Cancianu, da je do smrti zabodel 21-letnega Mattea Salato iz Pordenona. Cancian je umor že priznal, na karabinjersko postajo pa je prišel v spremstvu svojega očeta. Truplo Mattea Salate je v včeraj dopoldne ob 8.30 na bregu reke Noncello, ki teče skozi park v središču mesta, opazil neki naključni sprehajalec, ki je takoj poklical karabinjerje. Da gre za nasilno smrt je bilo takoj razvidno zaradi vbodnih ran na hrbtu in trebuhu. V bližini trupla so kmalu našli tudi nož. Na pojasnitev primera ni bilo treba dolgo čakati, saj se je Viktor Cancian, ki se je najprej pridružil radovednežem na kraju zločina, hitro odločil, da prizna umor. Karabinjerjem je povedal, da se je v četrtek zvečer srečal s Salato, prišlo je do prepira, med katerim je vrstnika zabodel. »Hotel sem mu samo dati lekcijo, nisem ga hotel ubiti,« je poudaril Cancian med opisovanjem prepira, ki je prerasel v tragedijo. ljubljana Žekš z Inzkom o načrtih NSKS LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš se je včeraj v Ljubljani prvič sestal z novim predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentinom Inzkom, s katerim sta govorila o sodelovanju in načrtih vodstva NSKS v prihodnje. Kot je povedal Žekš, sta z Inz-kom govorila o trenutnem položaju na avstrijskem Koroškem, tako o odnosih znotraj slovenske manjšine kot o odnosih Slovencev z nemško-govorečo večino. Po njuni oceni se stvari lepo razvijajo, vsaj kar se tiče odnosov med slovenskimi manjšinskimi organizacijami. Ti se namreč izboljšujejo, saj organizacije razmišljajo o skupnih projektih in skupnem nastopu. Na včerajšnjem srečanju, na katerem so Inzka spremljali podpredsednika NSKS Nanti Olip in Danilo Katz ter član predsedstva Stefan Kramer, so se tako dogovorili, da bodo imeli predsedniki vseh treh manjšinskih organizacij v bližnji prihodnosti novinarsko konferenco v Ljubljani, na kateri bi predstavili, kako sodelujejo in kako se stvari razvijajo. Žekš je ocenil, da se odnosi z nemškogovorečim prebivalstvo na lokalni in osebni ravni izboljšujejo, v uradnih stikih pa po njegovih besedah posebnih izboljšav zaenkrat ni videti. Minister za Slovence v zamejstvu je s predstavniki NSKS govoril tudi o težavah slovenske manjšine. Pri tem je izpostavil financiranje slovenske glasbene šole in šolstva nasploh, kjer poskuša Slovenija pomagati po najboljših močeh. Težji problem je vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel, ki ga je po Žekševih besedah treba reševati vzporedno. Minister se namreč ne strinja s pogledom nekaterih, da se bo ta problem rešil sam od sebe, ko bodo rešena ostala vprašanja. Poudaril je še, da se mu zdi vrstni red Inzkovih obiskov v vlogi predsednika NSKS pravilen, saj da gre za avstrijske državljane slovenske narodnosti, ki morajo najprej stvari urediti doma. Inzko se je po prevzemu položaja najprej sestal s Slovenci na Koroškem, nato s koroškimi oblastmi in z oblastmi na Dunaju in na koncu s predstavniki slovenskih oblasti v Ljubljani. (STA) celje - Priznanje Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Andreji Duhovnik Antoni Z delom presega formalne okvire Priznanje za dosežke na včerajšnji slovesnosti v okviru tradicionalnega Zavodovega dne oz. 25. strokovnega srečanja delavcev ZRSŠ CELJE - »V trinajstih letih dela na odgovornem položaju pedagoške svetovalke za slovenske šole in vrtce na obmejnih območjih sosednje Italije je Andreja Duhovnik Antoni uspela z vztrajnim delom, strokovno zavzetostjo in lastnim doživljanjem vsakdana zamejskega Slovenca razviti vlogo pedagoškega svetovalca Republike Slovenije v učinkovitega čezmejnega povezovalca slovenskega šolskega prostora.« Tako se začenja obrazložitev priznanja Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, ki ga je na včerajšnji popoldanski slovesnosti v Narodnem domu v Celju prejela višja pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni. Duhovnikova, drugače univerzitetna profesorica slovenščine in diplomirana univerzitetna et-nologinja, je priznanje prejela za dosežke, priznane v strokovni javnosti, ki so prispevali k uresničevanju nalog in ciljev Zavoda ter k njegovemu razvoju. Gre za priznanje, ki ga ZRSŠ vsako leto podeljuje svojim delavcem in ki so ga, poleg Andreje Duhovnik Antoni, letos prejele še magistrica zgodovine Vilma Brodnik, univerzitetna diplomirana inženirka matematike Silva Kmetič, magistrica kemije Mariza Škvarč in ekonomska tehnica Majda Šraj. Poleg tega so na celjski slovesnosti podelili tudi priznanja za dolgoletno neprekinjeno delo na Zavodu: bumbaca ob predstavnici za odnose z javnostmi Nadji Malovrh, ki je Zavodu zvesta že trideset let, so priznanja podelili Katarini Porenta in Branki Srebotnjak za dvajset let dela ter Sandri Mršnik, Aniti Poberžnik, Marizi Škvarč, Gorazdu Sotošku, Majdi Steinbuch, Suzani Šulin in Mileni Uhelj Oštir za deset let dela. Slovesnost je potekala v okviru tradicionalnega Zavodovega dne oz. 25. izvedbe strokovnega sre- čanja delavcev ZRSŠ, ki je ves dan potekal v obliki ogleda muzejev in razstav ter strokovnih predavanj. Če se povrnemo k priznanju Andreji Duhovnik Antoni, je v obrazložitvi še zapisano, da s svojim delom močno presega formalne okvire dogovora med Italijo in Slovenijo o sodelovanju in vzajemni pomoči pri delovanju in razvijanju šolstva na območjih, kjer živijo pripadniki narodnih manjšin, ki je temelj njenega dela. Tako je med drugim dosegla odpravo razlik v pristopih med tržaško, goriško in videmsko pokrajino, ki so jih prej vsiljevale italijanske šolske oblasti. Poleg prirejanja tradicionalnih srečanj, kot sta jesenski in poletni seminar za slovenske šolnike v Italiji, je razvila tudi spomladanski seminar za vodstvene delavce v slovenskih šolah, poleg tega spodbuja in pomaga šolam pri navezovanju stikov s strokovnjaki iz Slovenije ter prireja vsakoletne ekskurzije za učence in dijake ter jim omogoča vstop v slovenski šolski prostor tudi preko tekmovanj v znanju (še zlasti jih prav po njeni zaslugi v svoje dejavnosti vključuje društvo Bralna značka Slovenije). Njena strokovnost je ključna ne le pri opravljanju temeljnih nalog, temveč tudi pri reševanju problemov, s katerimi se v šolskem prostoru srečujejo ob pojavih, povezanih z globaliza-cijo, piše še v obrazložitvi. / ALPE-JADRAN Sobota, 11. septembra 2010 3 koper - Mednarodna znanstvena konferenca Slovenski jezik v stiku ob desetletnici Fakultete za humanistične študije Zanimiva okrogla miza o pogojih za učinkovito ohranjanje kulture in jezika Danes drugi del konference, ko bosta o slovenskem šolstvu v Italiji govorili Živa Gruden in Suzana Pertot KOPER - Kaj je potrebno za učinkovito ohranjanje kulture in jezika, kakšen prestiž imajo manjšinski jeziki v primerjavi z večinskim in kateri dejavniki so odgovorni za ohranjanje jezika in identitete. To so bila le nekatera izmed iztočnih vprašanj, o katerih so razpravljali udeleženci okrogle mize z naslovom »Ohranjanje manjšinskega jezika kot skupna odgovornost«, ki je potekala včeraj popoldne v Kopru v okviru mednarodne znanstvene konference »Slovenski jezik v stiku«, ki jo s številnimi drugimi partnerji prireja Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem ob 10-letnici delovanja. Mednarodnega znanstvenega simpozija, med katerim se primerjajo izkušnje dvojezičnega in večjezičnega izobraževanja v različnih okoljih, pa tudi položaj manjšin v različnih državah, se je ob odprtju udeležil tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Včerajšnje okrogle mize, ki je bila v bistvu zaključni del posebne strokovne delavnice, ki je bila na sporedu v četrtek, se je udeležila tudi ravnateljica dvojezičnega šolskega centra v Špetru Živa Gruden. Ob njej pa so svoje misli na temo ohranjanja manjšinskega jezika podali še državni sekretar na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih, predstavniki Slovencev v Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem, ter predstavnica italijanske manjšine v Sloveniji. Udeleženci (v glavnem so bili to izvedenci s šolskega področja) so se strinjali, da je za ohranjanje manjšinskega jezika potrebno sodelovanje različnih dejavnikov, začenši z družino in šolo. To pa ni dovolj. Država, v katerih manjšine živijo, mora nuditi pravno podlago, da se lahko te ohranjajo in razvijajo, svoj delež mora prispevati tudi matična država, pri tem pa naj bi šlo za neke vrste nadgradnjo, dodatek, pomoč pri strokovnem usposabljanju in podobno. Nujni so prostori oziroma priložnosti, v katerih lahko pripadniki manjšinske skupnosti uporabljajo svoj jezik, te pa lahko večkrat posamezniki tudi sami ustvarijo. Slišati je bilo namreč tudi kritiko, da je manjšina večkrat preveč pasivna, tako da ne izkoristi vseh možnosti, ki jih dejansko ima. Govorniki so poudarili tudi to, da bi moral večinski narod boljše poznati manjšino, to pa bi lahko dosegli le tako, da bi v šolah spoznavali zgodovino manjšine in njeno kulturo. Kar zadeva sam prestiž slovenskega jezika in zanimanje zanj, pa so vsi ugotovili, da sta narasla po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in odpravi mej. Med posameznimi državami, kjer živimo slovenski zamejci, je stanje verjetno najslabše pravzaprav na Hrvaškem in na Madžarskem, kjer bi bilo treba slovenski jezik »oživeti bolj kot ohraniti«, sami Slovenci pa morajo postati bolj samozavestni in odločni. To velja tudi za italijansko manjšino v Sloveniji, ki kljub dobrim zaščitnim zakonom premalo uporablja svoj materni jezik izven šole in doma. Med debato so bila omenjena tudi narečja in njihov pomen za ohranjanje identitete. Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da narečja ne smejo izginiti, na vseh področjih pa se mora uveljaviti prepričanje, da niso manjvredna, temveč, da so ena izmed številnih različic slovenščine. Ravnateljica špetrske dvojezične šole Živa Gruden je med drugim opozorila na vpliv, ki ga ima odnos inštitu-cij oziroma oblasti, to je njihova naklonjenost ali nenaklonjenost, do manjšine za njen razvoj. Dodala je tudi, da je lahko šola pomemben faktor utrjevanja prestiža nekega jezika v okolju in da lahko tudi sama prispeva k temu, da bo večinsko okolje bolj pozitivno gledalo na manjšino. Ob koncu pa je poudarila pomen uporabe sodobnih tehnologij, saj Del udeležencev včerajšnje okrogle mize; od desne državni sekretar Boris Jesih, predstavnica Slovencev na Hrvaškem Marjana Mirkovič, ravnateljica špetrske šole Živa Gruden, predstavnica oddelka za italijanistiko Nives Zudič Antonič in pedagoška svetovalka za narodnostno šolstvo Slovencev v Porabju Valerija Perger t.g. morajo imeti otroci ali mladi možnost, da svoj materni jezik uporabljajo skupaj z modernimi sredstvi, ki so jim všeč. Mednarodna strokovna konferenca se bo na sedežu koprske Fakultete za humanistične študije nadaljevala danes dopoldne. Najprej bo na vrsti tematski sklop o izobraževalnih modelih v obmejnih prostorih. O slovenskem šolstvu v Italiji bosta spregovorili Živa Gruden in Suzana Pertot. Kasneje bodo v ospredju izobraževalni modeli v večkulturnih prostorih, po kosilu (ob 14. uri) pa še tisti v izseljenstvu. Tjaša Gruden slovenski jezik v stiku - Slovenski predsednik častni pokrovitelj konference Türk v uvodnem posegu poudaril potrebo po poglobljeni razpravi o multikulturnosti Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk je imel uvodni poseg na včerajšnjem odprtju konference Slovenski jezik v stiku arhiv Poletni fotoutrip '10 k. Luna in Pierček, reklama za Primorski dnevnik nona KOPER - V uvodnem nagovoru na dvodnevni konferenci je predsednik republike Danilo Türk, častni pokrovitelj dogodka, poudaril da živimo v času, ko je potrebno opraviti številne in poglobljene razprave o multikulturnosti. V Sloveniji imamo za spraševanje o multikulturnosti in jezikovnem pluralizmu po mnenju predsednika republike specifične razloge, saj je bil jezik za slovenski narod vedno veliko več kot le sredstvo komunikacije. Vprašanje etničnega pluralizma v Evropi se danes pojavlja na nove načine, je opozoril Türk. Poleg vprašanja avtohtonih manjšin se je potrebno ukvarjati tudi z migracijskimi manjšinami, ki prinašajo s seboj nova vprašanja multikulturnosti in jezikovnega pluralizma. "V Sloveniji nimamo ravno velike hrabrosti za soočanje s temi vprašanji. Imamo velike in pomembne izkušnje in dobro ureditev, ko gre za vprašanje avtohtonih manjšin na našem ozemlju, veliko manj hrabrosti in inovacije pa na področjih, ki jih zahtevajo nove migracije," je izpostavil predsednik republike. Zgodovinsko vzpostavljene izobraževalne ustanove, namenjene avtohtonim slovenskim manjšinam v Italiji, Avstriji in na Madžarskem bi po predsednikovem mnenju zahtevale prilagajanje času in napredek. Nekaj več inovacij in eksperimentiranja pa bi morda potrebovali tudi pri vprašanjih apliciranja funkcionalne dvoje-zičnosti v Sloveniji. "Vprašanja, ki se tičejo jezika, so vselej občutljiva vprašanja, družbeno, v medčloveški komunikaciji in na politični ravni," je poudaril Türk. Zato po njegovem ne morejo biti osvobojena nekaterih temeljnih političnih vidikov, kot je vprašanje zagotavljanja participacije pripadnikov manjšin v političnih procesih. V Sloveniji bi na tem področju morda lahko več postorili, predvsem ko gre za razvoj ustreznih posvetovalnih organov, ki bi omogočili primerno vključevanje vseh pri nas živečih identitet in etničnih in jezikovnih skupnosti, je še dejal. Rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc pa je uvodoma izpostavil, da ponuja ravno obmejno območje, na katerem je nastala Univerza na Primorskem, idealen laboratorij za raziskovanje medkultur-nosti. Preučevanje medkulturnosti je po njegovih besedah tudi pomembna vsebina študijskih programov in raziskovalnega dela Fakultete za humanistične študije in Znanstveno raziskovalnega središča, organizatorjev konference. (STA) cmedia razpis za promotorje Posel, kot je naš in podjetje, kot je naše, je vedno na preži za novimi, svežimi, naprednimi idejami. Razvijamo nove oblike promocije, za izvedbo potrebujemo vas. Simpatične, komunikativne, prilagodljive, iznajdljive, vesele... Prepričani smo, da vas je tam zunaj veliko. Kaj boste počeli za nas: - se sprehajali po mestu, - se pogovarjali v slovenskem in italijanskem jeziku, - nosili obleke, ki bodo komunicirale promocijska sporočila, - delili promocijski material, - nosili predmete, ki predstavljajo kreativni del zasnove promocijske akcije, - kaj zaigrali, če bo potrebno. Če mislite, da ste eden od njih, nam pošljite e-pismo s svojim življenjepisom in priloženo fotografijo na naslov: job@tmedia.it 4 Sobota, 11. septembra 2010 GOSPODARSTVO slovenija - Kmetijski in okoljski minister z ribiči v slovenskem morju Židan: Prihodnost ribištva v manjši in učinkoviti floti Ribiči bi potrebovali sredstva za nabavo novih ladij, vendar EU za to ne dodeljuje sredstev IZOLA - Slovenski minister za kmetijstvo Dejan Zidan se je spremstvu okoljskega ministra Roka Žarnica udeležil ulova rib v slovenskem morju in si ogledal prikaz ribolova z različnimi tehnikami. Prihodnost slovenskega ribištva je po njegovem v manjši, a učinkoviti ribiški floti, ki bi štela od 80 do 120 plovil, večinoma za priobalni ribolov. Potrdilo se je, da je delo ribiča težko, je po pristanku na pomolu podjetja Dela-maris v Izoli dejal Zidan. Prepričan je, da slovensko ribištvo ne bo izumrlo, na ministrstvu pa bodo naredili vse, da bo ribiška flota v prihodnosti učinkovita. Ribiči so ministra opozorili, da bi finančna sredstva EU bolj kot za razrez potrebovali za zamenjavo flote in nabavo novih ladij. Slovenske ribiške ladje so stare v povprečju od 35 do 40 let, je dejal direktor Ribe Loredan Glavič. "EU teh sredstev ne dodeljuje, dodeljuje pa sredstva za razrez. To pa ni problem slovenskih ribičev," je poudaril Glavič. Ribiči bodo od sredstev, ki jih je Slovenija za ribištvo izpogajala od EU, po njegovem dobili zelo malo. Dodatno težavo predstavlja po njegovem dejstvo, da je v morju iz leta v leto manj rib. Vzroka, zakaj je tako, po njegovem za zdaj ne vedno niti v strokovnih krogih. Zidan je kot bistveno izpostavil učinkovito porabo 26 milijonov evrov, kolikor je Slovenija za ribištvo izpoga-jala od EU. "Skupaj moramo poskrbeti, da v naslednji perspektivi od leta 2014 do leta 2020 vrnemo ukrepe, ki so slovenskim ribičem potrebni. To je celovita obnova flote," je zatrdil. Možnosti za koriščenje sredstev za celovito obnovo flote Slovenija do zdaj ni imela, saj je v EU vstopila, ko ti ukrepi niso bili več na razpolago. Konkurenčne države pa so možnost celovite obnove po Zidanovih besedah v celoti izkoristile. "O tej temi sem zelo resno govoril z evropsko komisarko za ribištvo. Razumela je, ker izhaja iz Grčije, kjer imajo podobne probleme. Dogovorila sva se, da pogajanja nadaljujeva na slovenskem morju maja prihodnje leto," je dejal Zidan. Razpis za razrez bo po navedbah Zidana objavljen v najkrajšem času. Na ministrstvu obljubljajo, da ga bodo uskladili z željami prijaviteljev, saj si želijo, da bi bili denar kar najbolj učinkovito porabljen. "Ukrepi slovenske ribiške politike ne morejo iti v to smer, da ostanemo brez ribiške flote, ampak da ostanemo z manjšo, a učinkovito floto," je še zatrdil Zidan. (STA) Slovenska ribiška flota bi bila potrebna temeljite prenove promet - Dogovor pristojnih oblasti v FJK Dežela, prefekture in prometna policija skupaj nad morebitne težave ob gradnji tretjega pasu analiza - Ekonomsko ogledalo Umar: Do konca leta spet umirjanje gospodarske rasti LJUBLJANA - Do konca leta se v Sloveniji in v celotnem evrskem območju pričakuje ponovno umirjanje rasti gospodarske aktivnosti, napoveduje Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). V drugem četrtletju je gospodarska rast v območju presegla pričakovanja, kar je ugodno vplivalo na povečanje izvozne aktivnosti slovenskih podjetij. Umar v Ekonomskem ogledalu ugotavlja, da je gospodarska rast v območju evra - ta je znašala 1,9 odstotka na letni ravni - presegla pričakovanja predvsem v Nemčiji, medtem ko je okrevanje v državah, ki jih je dolžniška kriza najbolj prizadela, precej počasnejše. "Nadaljnja zaostritev finančnih pogojev v drugem četrtletju, umikanje protikriznih spodbud in napovedani javnofinančni varčevalni ukrepi nakazujejo, da se tako visoka rast v evrskem območju ne bo nadaljevala v drugi polovici leta," je povedal direktor Umarja Boštjan Vasle. V Sloveniji je bil bruto domači proizvod (BDP) v drugem četrtletju zaradi okrepljenega izvoznega povpraševanja in prispevka spremembe zalog za 2,2 odstotka višji kot pred letom dni. Po drugi strani ostaja domače povpraševanje šibko, njegova skromna medletna rast pa je skoraj v celoti posledica prispevka spremembe zalog. Tudi na trgu dela do preobrata še ni prišlo, so sporočili iz Umarja. Število delovno aktivnih po januarju stagnira, število registriranih brezposelnih oseb pa se je avgusta povečalo na 99.032. Domače banke so v prvih sedmih mesecih odobrile za 866,5 milijona evrov kreditov, kar je za slabo petino več kot v enakem obdobju lani. Obseg zadolževanja so povečala le gospodinjstva, medtem ko je bilo zadolževanje podjetij in nefinančnih institucij, tudi v tujini, še manjše kot v enakem obdobju lani. Javnofinančni primanjkljaj je v prvem polletju dosegel 1,4 milijarde evrov, pri čemer so se prihodki v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšali za 0,6 odstotka, odhodki pa povečali za 2,7 odstotka. Državni proračun je v odnosu do proračuna EU v sedmih mesecih letos realiziral neto presežek v višini 37,8 milijona evrov. (STA) TRST - Dežela FJK, prefekture iz Trsta, Vidma in Pordenona in prometna policija FJK so včeraj podpisali dokument, s katerim se začenja tesno operativno sodelovanje pri reševanju možnih težav na avtocesti A4 Benetke - Trst in prometnici Vileš -Gorica, ki se bodo pojavile z začetkom del na tretjem pasu avtoceste in s prekvalifikacijo 18 km dolgega cestnega odseka od Vileša do Gorice v avtocesto. Temelje za dogovor so postavili že septembra lani na deželni konferenci za javno varnost in na lanskem decembrskem vrhu, kot je poudaril tržaški prefekt Alessandro Giacchetti. Te smernice pa so zdaj začrtali na novo in jih prilagodili spremenjenemu položaju, ki bo nastal z odprtjem gradbišč v naslednjih letih. Z njim se je strinjal deželni odbornik za prevoze Riccardo Riccardi, ki je poudaril, da so morali zaradi tega poiskati kar 82 alternativnih poti, s pomočjo katerih naj bi razbremenili promet na avtocesti in v krajih, kjer bodo potekala dela. Pri tem v izjemnih primerih ne izključujejo niti začasnih popolnih zapor na avtocesti in ustavljanja težkih tovornih vozil na devetih različnih krajih. Tako so ob običajnih postajališčih za težka tovorna vozila vzdolž avtoceste A4 določili se postajališča na Kokovem, v Tablji, pri stadionu EVRO 1,2725 $ +0,1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 10. septembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 10.9. 9.9. Sporazum so podpisali odbornik Riccardi, prefekti Giacchetti, Salemme in Galante ter komandant prometne policije FJK D' Agata, prisoten pa je bil tudi predsednik družbe Autovie Venete Terpin Udineseja v Vidmu kot tudi na terminalih za tovornjake v Pordenonu, Gorici, Červinjanu, Tržiču, na Fer-netičih in v Roncadah na območju Trevisa. Prav zato, je po Riccardijevem mnenju izredno pomembno dokončno odprtje celotnega odseka avtoceste A28. Do tega naj bi prišlo že v naslednjih tednih, ta avtocesta pa bi lahko v primeru hudih nesreč ali zastojev v prometu na avtocesti A4 in na odseku Vileš - Gorica predstavljala nekakšen naraven obvoz. Na pripombo, da je tudi med gradnjo tretjega pasu potrebno zagotoviti normalno prevoznost avtoceste A4, je odbornik Riccardi sporočil, da se bodo še pred koncem leta začela prva dela, in sicer na odseku med krajema Quarto D'Altino in San Dona di Piave. Dokument so podpisali odbornik Riccardi, tržaški prefekt Ales-sandro Giacchetti, njegov videmski kolega Ivo Salemme in prefekt iz Pordenona Pierfrancesco Galante. kot tudi komandant prometne policije v Furlaniji-Julijski krajini Luciano D'Agata, pri podpisu pa je bil prisoten tudi predsednik družbe Autovie Venete Emilio Terpin. Dokument bosta v kratkem podpisala še prefekta iz Benetk in Trevisa. ameriški dolar 1,2725 1,2715 japonski jen 106,84 106,46 r\i i_cijj>r\i j ucii i ruski rubel : inHiicka riirvii^ 39,2820 58,8400 39,2763 59,0894 MlUlJjlVa 1 UUMc danska krona rvritancKi ti mt 7,4452 0,82340 7,4461 0,82580 Lil 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ «fnns 9,2019 7,8760 \J,0¿ JOÜ 9,2488 7,8725 1 1UI VCJKCI l\l UI IG češka krona ; 24,681 1 3020 24,683 1,2859 jVILoIjKI llallK estonska krona rnaM7arcKi trtrint 15,6466 83,85 2 15,6466 85,76 11 iciu^ai jivi luiiiiL 1 poljski zlot 3,9338 13118 3,9380 1 3131 KC11 IOUJM UUICII avstralski dolar nAlnarcKi 1,3739 1,9558 1,3750 1 9558 UUlUal JM ICTV romunski lev litVn/CK i ifac 4,2740 3,4528 4,2820 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats 0,7088 ") 1 QÄ7 0,7088 1 1Q1/1 islandska krona 290,00 290,00 tni-čba lira 1 Q1Ä/1 1 QO^fl hrvaška kuna 7,2843 7,2863 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 10. septembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,25734 0,29250 0,48953 -LIBOR (EUR) - - - -LIBOR (CHF) 0,14333 0,17417 0,24333 -EURIBOR (EUR) 0,616 0,880 1,134 - ZLATO ■ (999,99 %%) za kg ■ 31.590,11 € +45,64 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 10. septembra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,92 INITEDIII IDr»DA 3 £»") -0,08 KRKA 1 1 IKA KOPER 64,21 1519 -0,82 -0,43 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 137,99 -2,38 +1,40 +0 05 TELEKOM SLOVENIJE 240,26 88,29 -0,15 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 41,02 AERODROM LJUBLJANA 23,86 DELO PRODAJA - CTni -2,33 -0,58 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTDADCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 10,38 +0,29 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO Dn7A\/ADn\/AI MirA CA\/A 15,06 -2,14 PROBANKA - - CAI 1 K 1 II IDI 1A M A SAVA ' TERME ČATEŽ 174,23 +0,59 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 88,00 17,90 +4,02 +0,22 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 10. septembra 2010 -0,12 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,147 83,80 15 46 -0,09 -0,32 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,6975 1012 +0,98 -1,31 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 3,6225 -0,69 -0,28 EDISON ENEL ENI 0,9435 3,96 1647 -0,42 -0 18 FIAT FINMECCANICA 10,12 +1,35 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,575 14,95 +0,94 +0,74 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,435 11 48 -0,71 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,42 5115 +0,61 +0,88 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,56 1 986 +0,20 +0,69 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,64 1318 -0,25 +1,71 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 27,84 +0,69 -0,18 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,73 5,525 1 071 -1,25 -1 02 TENARIS TERNA 14,26 319 +0,49 +0 16 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,1056 -1,12 UNICREDIT 7,26 1,976 -0,96 -0,70 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 76,48 $ +0,04 IZBRANI BORZNI INDEKSI 10. septembra 2010 indeks zaključni tečaj : sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 810,40 3.219,52 +0,17 -0,12 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.905,97 835,38 +0,31 +0,89 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.406,32 61895 -0,60 -0,29 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 248,53 -0,59 Dir/\, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.291,77 -0,74 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 10.462,84 2.242,48 1.109,60 1.136,70 6.214,77 +0,46 +0,28 +0,49 +0,72 -0,11 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.501,64 3.725,82 2.487,27 +0,14 +0,10 -0,56 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.138,80 2.780,40 -0,35 -0,07 EUROS! OXX 50 Nikkei, Tokio STI Sinnamir 9.239,17 3.022,28 +1,54 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 21.257,39 2.663,21 18.799,66 +0,42 +0,26 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 11. septembra 2010 5 SLOVENIJA TA TEDEN Najbolje plačani v Evropi nepopustljivi Vojko Flegar Predsednik države je pozival k obnovitvi dialoga, pristojni minister apeliral na etične vrednote zdravniškega poklica, znani posamezniki pozivali vlado, naj popusti. Videti je bilo dramatično, še zlasti na dan, ko so vodstva nekaterih bolnišnic objavila strašljive številke o tem, za koliko se zmanjšalo število operacij na določenih oddelkih in za koliko število specialističnih pregledov; vsi odstotki so bili od dveh tretjin navzgor, še otrokom na pediatričnih klinikah in bolnikom z rakom da, so z obžalovanjem sporočali iz bolnišnic, ne bo prizaneseno. Videti je bilo, da bo slovenski zdravstveni sistem v nekaj dneh dobesedno razpadel in to »samo« zato, ker se je vlada s 1. januarjem prihodnje leto odločila zmanjšati nadomestila za zdravniška dežurstva in tako kronično suhi javni zdravstveni blagajni prihraniti kakšnih 12 milijonov evrov. Izjemno natančnih navedb zdravnikov o tem, koliko bolnikov bo - zaradi trmoglavosti vlade, ki je bila »pravočasno opozorjena« - prizadetih, seveda ni bilo mogoče preveriti, a so dosegle svoj namen. Zdravstveni minister se je po navodilu predsednika vlade znova začel pogajati z zdravniškim sindikatom Fides, na mizi se je znašla celo kolektivna pogodba, čeprav je vlada komaj pred dvema tednoma izrecno zavrnila ministrov predlog, da bi jo »odprli« in rešitev poiskali v okviru sistemskih sprememb. Dogovor, dosežen dan po, težko se je upreti vtisu, dobro premišljeni seriji sporočil iz bolnišnic, da ne obvladujejo položaja in da so bolniki že prizadeti, temelji prav na odprti kolektivni pogodbi in - vrnitvi dežurnin na dosedanjo raven. No, slednje je precej dvoumno iz dveh razlogov. Prvič zato, ker nadomestila za dežurstva sploh še niso bila zmanjšana (bila bi šele z novim letom), drugič pa, ker iz uradne razlage ni jasno, ali bodo posamezniki za dežurstvo dobili toliko kot doslej (in bo dežurstev manj) ali pa je vlada vendarle popustila tudi pri masi za dežurnine. Kot je v Dnevniku te dni zapisal nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber, so nadomestila za zdravniška dežurstva v Sloveniji najvišja v Evropi. »Poznam številne zdravnike, ki priznavajo, da je vrednost dežurnega dela danes precenjena. Povsem svež podatek iz Avstrije: plačilo za 16-urno dežurstvo na delavnik znaša v AKH 150 evrov, za 24-urno dežurstvo na nedeljo pa 300 evrov neto in je za vse zdravnike enako. V nekaterih bolnišnicah v Avstriji prva štiri dežurstva v mesecu sploh ne plačajo; podobno pravilo velja tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Plačilo specializantu v četrtem letu za 16-urno dežurstvo znaša v ljubljanskem UKC 330 evrov, za 24-urno nedeljsko dežurstvo pa 650 evrov neto. Do najvišjega 57. razreda naraste na 540 evrov za 17-urno dežurstvo oziroma 1060 evrov neto za 24-urno nedeljsko dežurstvo. Dokler Fides ne bo predložil drugačnih podatkov, bom trdil, da je dežurstvo v Sloveniji daleč najbolje plačano v vsej Evropi!« Zdravniški sindikat Kebrovih trditev v tednu dni ni ovrgel, je pa privolil v pogovor o novi organizaciji zdravstvenega sistema, s katero bi 24-urno varstvo zagotovili tudi z drugimi oblikami dela (poleg rednega in dežurnega). To je tudi edina točka, v kateri so zdravniki prišli naproti vladi in ministru in ki bi ob dobri volji obeh strani morda res lahko omogočila prihranke za zdravstveno blagajno ob hkratnem nemotenem zagotavljanju zdravstvene oskrbe. (Da se je Fides odrekel dodatnim 17 milijonom evrov, kolikor bi po njegovih izračunih stala uveljavitev novih standardov in normativov dela, gre bolj pripisati pogajalski taktiki.) Toda nova organizacija neprekinjene zdravstvene oskrbe, ki bi jo bilo treba s podzakonskimi akti in kolektivno pogodbo vzpostaviti do konca letošnjega leta, če hoče vlada naslednje leto res prihraniti 12 milijonov evrov, ne bo lahek zalogaj. Na dnevnem redu bodo namreč tudi »samoumevne« pravice zdravnikov, kakršne so podaljšani dopust, skrajšana delovna doba ali krajši delovni čas. Brez posega v takšne pravice ne bo mogoče »umetno« povečati števila razpoložljivih zdravnikov; teh je po najbolj zadržanih ocenah v Sloveniji premalo vsaj 500, nekateri pravijo celo 1500. Zdi pa se, da je vlada obsojena na uspeh, kajti v nasprotnem primeru tudi drugih javnih uslužbencev ne bo mogla več brzdati. Del sindikatov državne uprave in javnega sektorja je za konec tega meseca zaradi varčevalnih ukrepov vlade že tako in tako napovedal stavko, če bi se izkazalo, da je vlada kakor koli popustila zdravnikom, pa se mu bo pridružil še tisti del, ki je sicer pripravljen z vlado podpisati aneks kolektivne pogodbe o zamrznitvi plač. S tem pa bi bila »povratno« ogrožena tudi celovita reforma zdravstvenega sistema, ki jo vlada pripravlja že poldrugo leto, ta teden pa je premier Borut Pahor zagotovil, da jo bo prihodnje leto tudi izpeljala. TOMIZZEV DUH Altroche America Milan Rakovac »Nevarnost amerikanizacije Evrope je končno minila. Evropa je zmagala... Mene amerikanizacija v resnici nikoli ni preveč skrbela. Kulturna vojna med kontinentoma se je odvijala pravično. Tudi če je šlo eni strani kdaj bolje kot drugi, se je prej ali slej vzpostavilo ravnotežje«. Cussi scri-vi l'inevitabile, per mi, E.H.M. Ogni tanto devo comunicar con lui, in vedno v Primorskem, publicamente, perche'l xe spiri-toso come Hašek. Sakramienski Ervin Hladnik Mil-harčič; se razumi da ne moren brez njega, svako malo ga i vami tamo serviran, samo ča ta bot nisan vrga njegove zapise o naših čakulah na Ižu prija misec dan; di me titu-lira (kako i svaki bot) kako pročučnika boj-nog broda, ča mu honiraran, zato ča i uon bija mornar JRM, na pograničnim brodo-vima ča su lovili talijanske ribare na našoj bandi Jadrana. Samo ču vrči jienu rigu; je, san mu reka, pak je vrga u Dnevnik, da je sporazum važan zato ča če monige jur za-muknuti, pak ča bude z kunfinon, jinei ne-če biti kuntienti, pak če se žaliti, i? Ma propio lipo, jopet se nieče znatio di su nan kun-fini! Ma che bel, cio mio, po!!! Granica na moru bit če nejasna i neprecizna, ali nas nie-če drugo nažginjati politiki da povidamo monade jieni proti drugih... Danas, pero, citiran za vas njegove ar-tistično-kulturološko antropološke špekulacije, i , cum grano salis, z to kojin zrnon polemike. Se slažemo u jenoj stvari, za koju bi nas čud anjih popili u zlici vode: Američka umjetnost 20. stolječa (literatura, film, jazz, arhitektura...) najbolja je, zato smo svi pohrlili u autoamerikanizaciju! »Prvi film, ki sem ga videl na velikem platnu, je bil Dvajset tisoč milj pod morjem. Tisti prvi prizor, ko se je Nautilus dvignil iz morja naravnost v kinodvorano občine v Novi Gorici, me je zastrupil, še preden sem znal dobro brati. Z vsem dolžnim spoštovanjem do osvobodilnega boja in revolucije sem potem Ne joči Peter gledal kot akcijsko melodramo iz Hollywooda. Domišljijo sta nastavila Kirk Douglas in Peter Lorre. Od tam je bil samo korak do Golih in mrtvih Normana Mailerja in Na cesti Jacka Kerouacka, ki sta že v šestdesetih letih v zglednem prevodu čepela na polici mestne knjižnice nad Pomladnim dnevom Cirila Kosmača... Američana sta pripovedovala zgodbe tako, kot da sta se pripovedništva učila pri Kosmaču. On pa tudi ni imel nobenih težav napisati scenarijev za Na svoji zemlji in Tistega lepega dne, kot da je celo življenje preživel v studiu z Raymondom Chandlerjem«. Dragi Ervin, OK, your choice, moj izbor bi bio John Dos Pasos i Robert Pier-sig, ali oni su učili od Prežihova Voranca; pod A. Pod B - ipak su Ameri učili od naših, a ne obratno - od Babelja, Bulgakova, Verge, Malapartea... »Tudi takrat, ko se je zdelo, da bo amerikanizacija zamrznila domišljijo na tej strani Atlantika, se je našel Sergio Leone, ki je spopad lepo obrnil na glavo... Bil je genij iz rodu Johna Forda in Johna Housto-na. Namesto v rimskih filmskih studiih posnetih ameriških zgodovinskih spektaklov o evropski zgodovini je začel v Španiji snemati evropske filme o Divjem zahodu... Danes se to zdi neverjetno, ampak v šestdesetih letih je bila vsa italijanska pop kultura v rokah levice. Leone ni bil levičar, ni pa bil niti preprostež in niti desničar. Bil je evropski komplikator, ki je Američane učil, kako se snema kavbojke. Zahod Amerike je videl samo v filmih«... No ja, Leone, naj bo, dear Ervin. Ma, co muoj, Leone je bija Čiča Toma, kolonizirani ki je na enkrat kolonizator koloniza-torjev. Po drugi strani; ja, teza drži. Ampak ne na filmu, temveč v R'n'R'-ju; The Beatles and company so posparvili Ameriko v mali žepec, tam kje so naši dedeki držali ej-zenbansko uro (če so jo imeli). »Hladna vojna je bil kulturni boj med kontinenti o tem, kdo bo na terenu drugega bolje povedal zgodbo, ki so jo pripovedovali vsi... Američani niso orli, ampak imajo to prekleto razvado, da vino svojih mit-skih idej razvodenijo s kolonjsko vodo American way of life, ki se mu fučka, da imajo ljudje na ramena privito tudi glavo. Obstaja totalitarna, skoraj sovjetska vizija Amerike.' Ni slabo za režiserja (Leoneja) špageti vesternov«... Evropa je Ameriki razlagala, kaj je napredek, Američani pa so Evropejcem ubijali v glavo, kaj pomeni svoboda. Med hladno vojno sta bili zgodbi enako kredibilni. Po njenem koncu so naracijo vzeli v roke Američani. Bilo je prav fascinantno gledati, kako sta stara in nova Evropa stresli z ramen prah idej o pravični družbi in socialni državi in kot svojo vizijo družbe prevzeli ameriške neoliberalne čenče«... And what happend then: »Američani so za svoja sprejeli dva osrednja stebra evropske politike. Govor o priseljencih v Arizoni je angleški prevod italijanskih in francoskih govorov o romskih priseljencih z vsemi pripadajočimi žlahtnimi toni rasizma. Polemika o islamskem centru na jugu Manhattna pa je prepisana iz slovenskih prerekanj o džamiji v Ljubljani. Sodelujoči ne tekmujejo v tem, kdo je večji liberalec ali konservativec, ampak v tem, kdo je večji tepec«. That's the point! Ponorela politika? Almeno se saria, qualche bon lunatico, maga-ri! Politika tepcev, butcev, bebcev, und die Kultur auch, altretanto! Stupidizacija euro-američka je kolosalni trend&brand in efi-kasna domišljija globalizacije, dear Ervin, in to je vse! No xe che semo tutti sturli, xe che'l sturlo diventa: criterium! SKLAD MITJA CUK SVETUJE Preprečiti smrt Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Mednarodno društvo za preprečevanje samomora (IASP) sta že leta 2003 proglasili včerajšnji dan (10. september) za svetovni dan boja proti samomoru, letos pod geslom Mnogo obrazov, mnogo krajev: preprečevanje samomora po vsem svetu. Na njihovih spletnih straneh preberemo priporočilo za soudeležbo: »Prižgite svečo ob osmih zvečer za boj in preprečevanje, za zavedanje problema, za preživele in v spomin umrlih!« Svetovne statistike kažejo, da podleže posledicam samomora približno milijon ljudi letno, to je 16 primerov vsakih 100 tisoč oseb oziroma po ena smrt vsakih 40 sekund. Na splošno več moških kot žensk. V Sloveniji je v letu 2009 umrlo zaradi samomora 448 oseb ali povprečno vsakih dvajset ur ena. V Italiji je leto prej umrlo 3000 oseb. Na evropski lestvici sta ena na 4. in druga na 26. mestu po številu samomorov na vsakih 100 tisoč prebivalcev. V mnogih deželah v razvoju odstotek samomorov stalno narašča. Samomor je med prvimi dvajsetimi vzroki smrti za vsa starostna obdobja. Med najbolj rizičnimi faktorji so mentalne bolezni, primarna depresija, alkoholizem, zasvojenost, nasilje, izgube ter vpliv kulturnega in družbenega okolja. Strokovnjaki so prepričani, da samomor ni izbira, pač pa se zgodi, ko osebna stiska presega sposobnost posameznika, da bi se z njo uspešno spoprijel. Zaradi svojega samomorilskega čutenja nekdo ni slab, ni nor, ni šibek, ni pokvarjen, še celo to se lahko zgodi, da oseba mogoče dejansko sploh ne misli umreti. Pomeni le, da je v nekem trenutku človeku njegova stiska prevelika, da je ni sposobne obvladovati. Takrat mora človek najti način, kako bi zmanjšal svojo stisko ali kako bi našel način, da vi svojo vzdržljivost povečal. Velikokrat tega ne zmore sam. Pri svetovni zdravstveni organizaciji ne trdijo, da lahko preprečimo vse samomore, pač pa so prepričani, da lahko preprečimo večino takih namer, zlasti če so prizadevanja resnična, potekajo na mednarodni ravni ter so tesno povezana s krajevno stvarnostjo. To pa pomeni, da je pretok informacij živ, da se temu posveča zadostno strokovno obravnavo. Da se dela se, kar pomaga ohranjanju človekovega mentalnega zdravja in duševnega ravnovesja, zlasti če je usmerjeno v pomoč tistim, ki so v stiski, obupani in zato ranljivi ter dovzetni za samomor. Pri WHO so torej prepričani, da je v največ primerih samomor mogoče preprečiti. Za to pa je potrebno, da vsaka država pripravi in izvaja svojo strategijo, tako da z njo zmanjša primere samomorov že na krajevni ravni. To naj bi skušali doseči z zmanjšanjem priložnosti do sredstev za samomor, s pripravo in izvajanjem javnih preprečevalnih programov, z dogovorjenimi navodili za poročanje medijev o samomorih, s strokovnimi programi in treningi. Z zmanjšanjem dostopa do sredstev za samomor so v azijskih državah, kjer se samomor pogosto izvaja s samosežigom, zmanjšali letno za 66,7 odstotkov, ker so v marketih pripravili predhodno oviro za nakup oglja. Podobno so storili z omejenim dovoljenim nakupom sredstev proti mrčesu na Šri-lanki. Ostra zakonodaja v zvezi z nošenjem orožja je v avstralskih državah, ki so jo sprejele, povzročila drastično zmanjšanje primerov samomorov s strelnim orožjem. V Veliki Britaniji so podobno zaostrili zakonodajo v zvezi s protibolečin-skimi sredstvi in dosegli močno zmanjšanje števila smrti zaradi samomora s tem sredstvom kakor tudi število hospitaliziranih zaradi zaužitja prekomerne doze. V okviru ameriškega letalstva so tudi s posebnim programom znatno zmanjšali odstotek samo- morov. Podobno so izdelali svoj program v Hongkongu, kjer so samomore s samosežigom počenjali poletni obiskovalci. Problema so se lotili večresorsko s pomočjo izvedencev za duševno zdravje, policijskih funkcionarjev, socialnih delavcev in drugih. Svetovna zdravstvena organizacija je izdelala svoja navodila o tem, kako naj o samomorih poročajo mediji: poročilo čim naj ne navaja podrobnosti in naj ne objavlja podob o okoliščinah. Nobenega sen-zacionalizma, kakršen je v sodobnosti v modi, in nobenih podajanj iz ozadja o grajah, ki jih je bil samomorilec mogoče deležen. Vse to, da bi preprečili »posnemanje metod samomora«. Tudi strokovno klinično preučevanje vzrokov za samomor in izboljšanje okoliščin, ki bi sicer usmerjale v samomorilske misli, ter iz tega izhajajoči programi urjenja proti samomorilskim silnicam so zelo učinkoviti. Ugotovljeno je bilo namreč, da z ustrezno pripravo lahko tudi splošni zdravnik spozna pri pacientu samomorilski namen. Tovrstno preprečevanje pa ima veliko obrazov. Zelo pomembno pa je, da so strateški preventivni ukrepi zelo dobro začrtani in primerno integrirani v politiko mentalnega zdravstva in na splošno v državni zdravstveni sistem. Ugotovili so namreč, da je le četrtina zaradi samomora umrlih oseb bila že prej v stiku s službami zdravstvenega skrbstva. Z odpravo stigme zaradi samomorilskega dejanja bi verjetno dosegli (tudi ob osebnem poznavanju rizičnega subjekta) veliko večjo uspešnost preprečevanje samomorov. Poleg skrbi za programirano rehabilitacijo duševno bolnih bi bilo potrebno tudi široko zaznavanje potreb čustveno labilnih oseb. Pomembno je razumeti, kako razmišljajo oni, ki mislijo sami sebi škoditi, spoznati njihove potrebe in poglede, da bi tako tem ljudem, ki so očitno v krizi, zavrli samomorilsko obnašanje. V Sloveniji ugotavljajo, da umrljivost zaradi samomora narašča tudi pri mladih. Otroci in mladina med 14. in 19. letom starosti pogosto trpijo za depresijo. Sprožijo jo različni dejavniki: družinske težave, šolski problemi, težave med vrstniki in večkrat tudi zlorabe teh otrok. V Sloveniji je samomor med mladimi do 25. leta eden izmed treh glavnih vzrokov smrti. V starosti od 14 do 19 let je v Sloveniji letno do 20 takih primerov. Samomor tako navajajo kot vzrok za 28 % vseh smrti v mladih letih. Strokovnjaki povezujejo nagnjenost k samomoru tudi s temperamentom prebivalcev in z gospodarskim položajem regije. Statistike kažejo, da je bila leta 2009 stopnja umrljivosti zaradi samomora v celotni Sloveniji 22,0 na 100.000 prebivalcev. V Pomurju je znašala ta stopnja 30,1, na Koroškem 29,0, jugovzhodna Slovenija je zabeležila 28,3, osrednja Slovenija 15,3, Goriška 16,0 in obalno-kraška regija17,5. Svetovna zdravstvena organizacija pa še opozarja, da se nedavna globalna finančna kriza in neugodne ekonomske razmere lahko navezujejo na večjo izpostavljanje nevarnosti samomora v posameznih državah, vendar pa nasprotno ni zagotovila, da bi izboljšanje ekonomije avtomatično zmanjšalo odstotek samomorov, saj se tiče le maloštevilnih. Z globalnim prizadevanjem za vse ukrepe preprečevanja samomora se lahko število tragičnih smrti mnogih oseb, ter žalovanje in solze njihovih najbližjih pomenljivo zmanjšajo tudi na krajevni ravni. Preprečevanje samomorov je namreč zadeva vsakega človeka in prav vseh ljudi. (jec) 6 Sobota, 11. septembra 2010 ITALIJA / politika - Predsednik vlade prepričan, da bo vladal še tri leta Berlusconi: Fini hoče le imeti svoje malo podjetje D'Alema: Sramotno je, da premier na mednarodnem forumu vodi notranjepolitično polemiko RIM - Silvio Berlusconi je prepričan, da bo njegova vlada trajala še tri leta, do naravnega izteka mandata. To je včeraj povedal v Jaroslavlu v Rusiji, kjer se je udeležil mednarodnega foruma o demokraciji. Berlusconi je svoj optimizem o usodi vlade izrazil, potem ko mu je vodja Severne lige Umberto Bossi zagotovil, da ne bo vztrajal pri zahtevi po predčasnih volitvah proti njegovi volji. A premier je izkoristil mednarodni forum, da je napadel predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija. Označil ga je za »poklicnega politika, ki bi rad imel svoje malo politično podjetje«, kar pa nikakor ne bo ogrozilo trdnosti vlade. Berlusconi je nadalje pred mednarodnim občinstvom napadel italijansko sodstvo, češ da doseglo »brezmejno oblast«, tako da hoče vedriti in oblačiti tudi na političnem področju. Zasedanja v Jaroslavlju se je udeležil tudi predsednik parlamentarnega odbora za tajne službe (COPASIR) Massimo D'Alema, sicer vidni predstavnik Demokratske stranke. »Berlusconijev nastop je bil sramoten,« je dejal. »Nenavadno in hudo je, da državnik izkorišča mednarodna zasedanja za notranjepolitično polemiko, zato ni čudno, da je Berlusconijev nastop naletel na hladen sprejem. Upam, da se bomo čim prej otresli takšnega premierja, in to v korist Italije,« je pristavil. Fini se je na Berlusconijev napad odzval indirektno. V kanadski Ottawi, kjer se mudi na srečanju predsednikov spodnjih domov parlamentov držav skupine G8, je dejal, da državni predstavniki na mednarodnih srečanjih praviloma ne govorijo o lastnih državah v negativnem smislu. Predsednik poslanske zbornice pa se je pozitivno odzval na besede, ki jih je izrekel predsednik senata Renato Schifani na seminarju Ljudstva svobode v Gubbiu. Schifani je menil, da predsednika poslanske zbornice ni mogoče odstaviti, razen če se ne bi pregrešil zoper pravilnik, in priznal, da Fini opravlja svojo nalogo na nepristranski in avtorite-ten način. Skratka, po njegovem bi bilo dobro, če bi Ljudstvo svobode ne vztrajalo pri zahtevi po Finijevem odstopu, s čimer se je včeraj strinjal tudi pravosodni minister Angelino Alfano. Premier Silvio Berlusconi (desno) ob ruskem predsedniku Dmitriju Medvedjevu na mednarodnem forumu o demokraciji v Jaroslavlu v Rusiji ansa salerno - Škof Favale: Kdor ga je ubil, je zverina Šest tisoč ljudi na pogrebu ubitega župana Vassalla SALERNO - Kljub neizprosnemu dežju in močnemu vetru se je več kot šest tisoč ljudi včeraj udeležilo pogreba Angela Vassalla, župana občine Pollica, ki so ga v nedeljo umorili neznanci s sedmimi streli. Med homilijo je škof Rocco Favale, ki vodi škofijo Vallo della Lucania, zelo ostro obsodil umor. Kdor je to storil, ni človek, temveč zver, je poudaril, ter zaželel, da se med udeleženci pogreba ne bi znašli tudi tisti, ki so umor storili, ali tisti, ki so ga naročili. Škof je tudi namignil, zakaj naj bi to storili: morda za kak nečist posel na občinskem ozemlju, ki ga je župan odkril ali pa se mu ni hotel podrediti. Pogreba so se med drugimi udeležili tudi ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo, tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Bersani (Vassallo je bil član Demokratske stranke), lider UDC Pierferdinando Casini, predsednik dežele Apu-lija Nichi Vendola. Tudi nanje se je ob izteku pogrebne svečanosti obrnil podžupan občine Pollica Stefano Pisani. Politični predstavniki večine in opozicije so se zavezali, da se bodo zavzeli za odkritje in kaznovanje morilcev. Pisani je zahteval »dejanja«. Prav to, kar je storil župan Angelo Vassallo, naj jih vodi na njihovi poti do pravice. V tej zvezi je Bersani za 20. september napovedal srečanje, na katerem naj bi se soočili o vprašanjih italijanskega Juga in predvsem o vprašanju spoštovanja zakonitosti. Množica na pogrebu v Pollici ansa šolstvo - Gelmini Šola bo »vsrkala« 220.000 prekernih uslužbencev RIM - V približno šestih ali sedmih letih bo italijanski šolski sistem »vsrkal« 220.000 prekernih uslužbencev. Tako je napovedala ministrica za šolstvo Mariastella Gelmini na včerajšnji predstavitvi novega pravilnika o začetnem izobraževanju šolnikov, ki je potekala v vladni palači Chigi v Rimu. Na ministrstvu namreč računajo, da bo v prihodnjih letih prišlo do večjega števila predčasnih upokojitev, tako da bi šolski sistem v nekaj letih utegnil sprejeti 220.000 prekernih šolnikov, ki se nahajajo na pokrajinskih lestvicah (število lahko naraste na 500-600.000 če upoštevamo zavodske lestvice). Ministrica je poudarila, da bo vlada preverila vse možne poti, da omili položaj prekernih delavcev, obenem pa je sporočila, da je ministrstvo odobrilo 74.000 premestitev (na 140.000 prošenj), poleg tega je v stalež stopilo 10.000 učiteljev in profesorjev in 6.500 pripadnikov neučnega osebja, medtem ko se je število podpornih učiteljev zvišalo za 3.500 enot. Istat: Bruto domači proizvod raste RIM - Italijanski bruto domači proizvod se je v letošnjem drugem trimesečju povečal za pol odstotka v primerjavi s prvim trimesečjem in za 1,3 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani. Podatek je posredoval državni statistični zavod Istat in je boljši od predvidevanj (+0,4 odstotka oziroma 1,1 odstotka). Letošnje je bilo tudi najboljše drugo trimesečje v Italiji od leta 2006. V letošnjem letu je porast znašal 0,9 odstotka bruto domačega proizvoda, to je desetinko odstotka več od predvidevanj. Po podatkih zavoda Istat se je v drugem trimesečju predvsem povečal izvoz (plus 0,8 odstotka), medtem ko se je notranja potrošnja povečala za 0,1 odstotka. Baristka izginila v reki blata NEAPELJ - Reka blata je preplavila kraj Atrani na obali blizu Amal-fija v pokrajini Salerno. Potok Dra-gone je zaradi obilnega deževja z blatom in kamenjem prekril glavni trg kraja, odnesel avtomobile, v blatu pa je izginila tudi 25-letna Francesca Mansi. Dekle je bilo zaposleno v baru in se ji ni uspelo izogniti blatni reki. Gasilci in prostovoljci civilne zaščite so jo začeli iskati, prav tako tudi čolni luškega poveljstva, a do sinoči je niso našli. Zupan Atranija Nicola Carrano se je zbal, da bo celoten kraj prekrit z blatom, na srečo pa se to ni zgodilo. Milva se bo poslovila od odrov RIM - Pevka in znana interpretka Brechtovih songov Milva po 52 letih nastopanja jemlje slovo od odra. Težave z zdravjem so 71-let-no pevko prisilile k mirovanju. Poslušalcem ne zmore več ponuditi visoko kvalitetne žive interpretacije, je pojasnila v intervjuju za četrtkovo izdajo milanskega dnevnika Corriere della Sera. »To je samo moja izbira in ne mislim se pomi-lovati. Zdravniki so mi svetovali, naj se odpovem nastopom. Problem nikakor ni v glasu, ki je sicer utrujen, a še vedno čist. Ob koncu koncertov nisem imela več moči, bila sem izčrpana. Prisluhniti moram svojemu telesu, s katerim sem prav grdo ravnala. Jemala sem veliko zdravil, ki so koristili glasu, telesu pa škodovali,« je povedala umetnica s pravim imenom Maria Ilva Biolcati. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Zaskrbljujoče posledice demografskega upada: konec stoletja bo samo še 10 milijonov Italijanov Sergij Premru Italy R.I.P. - Italija naj počiva v miru, je nič kaj spodbudni naslov newyor-škega The Wall Street Journala, ki posveča dopis katastrofalnim družbenim in gospodarskim posledicam upada italijanskega prebivalstva. Od leta 1994 je naravni saldo negativen, saj je več smrtnih primerov kot rojstev, ker je rodnost na minimalni ravni 1,3 otroka na žensko. Upokojenci predstavljajo kar 22 odstotkov prebivalstva, 15 odstotkov bruto domačega proizvoda pa gre za pokojnine. Pred 35 letni so otroci predstavljali 9 odstotkov italijanske populacije, danes 4,2 odstotka, leta 2050 pa jih bo samo še 2,8 odstotka. Italija je prva država v Evropi, ki doživlja t.i. demografski crossing-over, to se pravi, da je število ostarelih z več kot 60 leti preseglo število mladih pod 20 letom starosti. To je po oceni izvedencev nepovraten pojav. Gre za nekakšen demografski samomor italijanske družbe, piše WSJ: če se bo trend nadaljeval, bo na koncu stoletja samo še 10 milijonov Italijanov. Kako to, da se ena najbolj katoliških držav Evrope soo- ča s tako nizko rodnostjo, medtem ko laična Norveška dosega stopnjo rodnosti, ki zagotavlja stabilnost prebivalstva? WSJ ne navaja odgovora, pač pa meni, da italijanske »demografske zime« ni mogoče pripisati pomanjkanju socialnih ugodnosti za materinstvo, ki v Italiji uživa večjo zaščito kot v državah z višjo nataliteto. To dokazuje tudi dejstvo, da je število rojstev upadlo v bogatem severu in v srednji Italiji, medtem ko »prestolnica brezposelnosti« Neapelj beleži najvišjo rodnost na polotoku, Milan, finančni center države, pa ima eno najnižjih rodnost na svetu in v parkih ženske peljejo na sprehod večinoma svoje pse in samo izjemoma svoje otroke. Rekordno nazadovanje rojstev pa je v Bologni, v mestu, ki slovi po svoji kulturi, blaginji, urejenosti, kakovosti življenja in hrane. Ostanimo pri demografskem upadu Italije. New York Daily News navaja patra Piera Gheddo, predstavnika vatikanskega misijonskega zavoda, ki apelira k večji rodnosti v katoliških družinah, sicer bo islam preplavil Italijo. Cerkveni predstavnik meni, da je upad 120-130 tisoč prebivalcev letno zaradi nezadostnega števila novorojencev treba pripisati splavom in ločitvam. Istočasno ga skrbi priliv 200 tisoč legalnih priseljencev letno, od katerih je polovica muslimanov, ti pa imajo nadpovprečno stopnjo rodnosti. Pojav ogroža Italijo kot katoliško državo, ki ji preti islamizacija, tej nevarnosti pa je po mnenju p. Ghedde treba odgovoriti s po-vratkom družbe h krščanskemu življenju, ki zagotavlja »polne zibelke« in s tem identiteto katoliške Italije, piše newyorški dnevnik. Po mnenju londonskega The Economista je novi italijanski prometni zakonik »optimističen« glede na navade voznikov na polotoku. Na italijanskih cestah prevladujejo anarhija, nepoznavanje zakonskih določil in prepričanje, da vsekakor gre samo za neobvezna navodila, vse to pa povzroča petkrat več prometnih nesreč kot v Franciji. Vladni predstavniki se peljejo v plavih avtomobilih brez var- nostnega pasu, policijski avtomobili prečkajo križišča tudi z rdečim semaforjem, vozila so parkirana tudi na prehodih za pešce, široko razširjena je uporaba mo-bitela med vožnjo in nespoštovanje hitrostnih omejitev, piše londonski tednik. Nova določila prometnega zakonika bi morala nadomestiti pomanjkanje odgovornosti in razsodnosti voznikov v državi, kjer je avtomobil prva vrednota, in perspektiva izboljšanja varnosti prometa ni obetavna. To velja tudi glede strožje omejitve stopnje alkohola, kar je načelno hvalevredno, vendar je vprašljivo, ali se bodo italijanski vozniki res omejili na en sam kozarec vina: odvisno je od policijskih kontrol, vendar je milo rečeno malo verjetno, da se bo res zgodilo. Kljub namenu, da ne bom poročal o zdrahah okrog Berlusconija, bom vseeno povzel pisanje francoskega Le Mon-dea z naslovom »Kako živeti brez Ber-lusconija?« Vzemimo primer osebe, ki odločno nasprotuje premieru in ki noče na noben način prispevati k njegovemu bogastvu, piše pariški popoldnevnik. Če hoče resnično bojkotirati vse dejavnosti Berlusconijevega imperija, je zadeva zapletena. Ne sme namreč kupovati knjig založnika Mondadori, ki med drugim nadzoruje tudi ugledno založbo Einaudi, ne sme slediti sporedom Berlusconijevih televizij (glede na nizko kakovost teh programov sicer ni velika žrtev, meni Le Monde), pa tudi javni televiziji ne bo smel slediti preveč, ker je večina vodilnih neposredno povezana s premierom. Odpovedati se bo moral tudi filmom distributerja Medusa ali proizvodnje Mediaset, ne bo kupoval dnevnika Il Giornale in drugih »družinskih« listov, tednike kot je Panorama in kakih drugih 40 revij. Dosledni bojkot je še bolj zapletena zadeva, saj Ber-lusconijev imperij sega v banke, kot so Unicredit, in zavarovalnice, kot so Generali, in sploh je premer prisoten v vseh sektorjih, od avtomobilskih gum Pirelli do avtoceste Milan-Turin. V bistvu je torej bojkot nemogoč, ker so Berlusconijeve lovke razpredene v vsej italijanski družbi. Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Sobota, 11. septembra 2010 7 APrimorski ~ dnevnik bazovica 1930-2010 - V nedeljo osrednja spominska svečanost £ Bazoviške junake bo jutri počastil tudi predsednik vlade Borut Pahor Včeraj proslava ob spomeniku bazoviškim junakom v Prešernovem gaju v Kranju Bazoviške junake bo jutri počastil tudi predsednik vlade Republike Slovenije Borut Pahor. Kot so včeraj sporočili iz predsednikovega kabineta, se bo slovenski premier udeležil osrednje proslave ob osemdeseti obletnici ustrelitve Ferda Bi-dovca, Franja Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča. Proslava se bo pričela ob 15. uri (več o jutrišnjem sporedu v sosednjem članku). Včeraj pa je v Kranju potekala tradicionalna spominska svečanost ob spomeniku, ki so ga že pred drugo svetovno vojno postavili primorski emigranti. Na častni straži v Prešernovem gaju so stali taborniki Rodu modrega vala, zapel je lovski pevski zbor iz Doberdoba, ki ga vodi Herman Antonič. Številne prisotne sta nagovorila županja občine Števerjan Franca Padovan in župan mestne občine Kranj Damijan Perne (oba govora v celoti objavljamo na spletni strani www.primorski.eu). Franca Padovan se je štirim junakom zahvalila, ker so si prevzeli »na lastna ramena usodo slovenskega naroda ter za to žrtvovali lastna življenja. A kakor seme, ki v zemlji rodi novo življenje, so se iz njihove svetle žrtve rodili bujni sadovi, po katerih smo danes tu s svojo državo in polno- pravnim članstvom med evropskimi narodi, med katere spadamo od Brižinskih spomenikov naprej.« Županja je prepričana, da lahko žrtvovanje tistih, ki so darovali svoja življenja za obstoj slovenskega naroda, osmislimo tako, da poskrbimo za obstoj narodne identitete in večjo povezanost med Slovenci. »Danes se soočamo z novim konceptom meje. Ni več meje, ki nas je delila in je otežkočala povezovanje med Slovenci. Danes je meja, ki povezuje različne narode v eno samo skupnost. To je edinstvena priložnost, kjer se lahko narodne skupnosti povežejo z lastnim narodnim telesom, ne da bi bilo pri tem potrebno prelivanje krvi. Prav zaradi tega novega koncepta meje in v spoštljiv spomin na bazoviške in druge žrtve smo poklicani, da udejanimo enoten narodni prostor in postanemo tako vedno bolj svetla kocka evropskega in človeškega mozaika.« Župan Perne pa je ob hvaležnosti štirim bazoviškim junakom izrazil tudi zaskrbljenost, saj imajo »današnje življenjske razmere v Evropi še preveč vzporednic z razmerami v 30-ih letih prejšnjega stoletja«: načeloma smo vsi proti odvzemanju temeljnih človekovih pravic, kaj pa dejansko? V Prešernovem gaju sta prisotne nagovorila Franca Padovan in Damijan Perne (druga in tretji z leve), na častni straži pa so stali taborniki RMV mendikokot - mestna občina kranj Nocoj taborni ogenj Po taborniškem tekmovanju, bo danes ob 21. uri na bazovski gmajni tudi tradicionalni taborni ogenj tabornikov Rodu Modrega vala. Jutri kar dva pohoda Taborniki RMV vabijo vse interesente, da se jim jutri pridružijo na Bazoviškem orientacijskem pohodu (BOP). Vpisovanje od 7.45 do 8.15 pri Športnem centru Zarja v Bazovici, zbor tekmovalcev ob 8.30. Tekmovanje se zaključi na vrhu hriba Kokoš, od koder bodo tekmovalci skupaj z udeleženci planinskega pohoda AŠZ Sloga (zbirališče ob 10. uri pri bazovskem kalu) krenili do prireditvenega prostora v Bazovici. Osrednja svečanost Jutri ob 15. uri se bo pri spomeniku štirim junakom na bazovski gmajni začela osrednja spominska svečanost. Prisotne bodo nagovorili predsednik slovenske vlade Borut Pahor, pesnik Miroslav Košuta in zgodovinar Raul Pupo, svoj pozdrav bo prinesla tudi slovenska ministrica za kulturo Majda Širca. Novost letošnje svečanosti, ki jo režira Marjan Bevk, bo bogat kulturni spored. Ob združenih pevskih zborih in godbi na pihala Viktor Parma iz Trebč bodo namreč posebno točko izoblikovali mladi. Po zamisli Aleksandre Pertot bodo združeni mladinski pevski zbori s Tržaškega, plesna skupina MOSP in mladi re-citatorji predstavili kolaž poezij, skladb in giba. Razglednica in znamki Slovenski filatelistični klub Lovrenc Košir iz Trsta je bazoviškim junakom posvetil posebno razglednico in dve znamki, ki ju je izdala Pošta Slovenije. Na voljo bodo pred začetkom pohoda na Kokoš (ob 10. uri pri kalu) in med proslavo. Danes in jutri okrepitev avtobusne proge št. 24 Podjetje Trieste Trasporti bo med predstavami na Gradu sv. Justa danes in jutri zvečer poskrbelo za dodatne vožnje avtobusov št. 24. Točneje bodo avtobusi odpeljali s Trga Goldoni v smeri proti Gradu. sv. Justa ob 19. uri, ob 19.20, ob 19.40, ob 20. uri in ob 20.20. Na Gradu sv. Justa bo avtobus odpeljal v obratni smeri proti Trgu Goldoni ob 23. uri. Od ponedeljka v veljavi zimski urnik avtobusov V ponedeljek, 13. septembra, bo začel veljati zimski urnik avtobusov. Med spremembami bo ponovna uvedba proge št. 6 Trg Gioberti-Barkovlje in proge št. 36 Trg Ober-dan-Grljan tako ob delavnikih kot ob praznikih. Samo ob praznikih bodo zopet veljale povezave na progi št. 1 izpod Škednja do železniške postaje, na progi št. 4 z Opčin do Trga Oberdan, na progi št. 5 s Trga Pe-rugino do Rojana, na progi št. 15 s Trga Oberdan do Marsovega polja, na progi št. 16 s Trga Oberdan do Elizejskih poljan, na progi št. 17 s Trga Tommaseo do Ul. San Cilino, na progi št. 18 s Korza Italia do Ul. Cumano, na progi št. 28 s Trga Tom-maseo do Kolonje, na progi št. 30 z Ul. Locchi do železniške postaje in na progi št. 34 s trga pri Stari mitnici do Ul. Paisiello. Prošnje za sečnjo na jusarskih površinah na Proseku Administracija za ločeno upravljanje jusarskega premoženja s Pro-seka obvešča vse upravičence, da lahko vložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do četrtka, 30. septembra, na sedežu odbora. Mejna policija prijavila rusko državljanko brez vizuma Mejna policija je v torek prijavila na prostosti 40-letno rusko državljanko L. B., ki se je peljala v vlaku čez italijansko-slovensko mejo. Ženska je bila na vlaku, ki povezuje Benetke z Budimpešto. S seboj je imela veljaven potni list, vendar brez potrebnega vizuma. L. B. je prihajala iz Španije, ki jo je obiskala s pomočjo ustreznega vizuma, ki pa je bil veljaven samo za to državo. Rusinjo je ustavila slovenska policija, ki jo je predala italijanski. škofija - Danes Srečanje o vzgoji Tržaška škofija prireja danes in jutri v prostorih škofijskega semenišča v Ul. Besenghi srečanji za vzgojitelje in kulturne delavce z naslovom Težaven položaj na področju vzgoje. Po uvodnem posegu nadškofa msgr. Giampaola Crepaldija, bo današnji dopoldan posvečen predavanjema duhovnika Sergia Frausina o vzgojiteljskem poklicu in prof. Giovannija Grandija o antropološkem cilju vzgoje. Popoldne bosta na sporedu dve okrogli mizi: prva bo posvečena odnosu med družino in župnijo glede vzgoje in kateheze, druga pa vlogi učitelja med izobraževanjem in vzgojo v odnosu z mladimi in njihovimi družinami. Na koncu bo odgovorni urednik škofijskega tednika Vita nuo-va Stefano Fontana spregovoril o odnosu med vzgojo in sredstvi družbenega sporočanja. Jutrišnji dopoldan bo posvečen predstavitvi nekaterih vzgojnih stvarnosti tržaške škofije, srečanje pa se bo končalo z mašo, ki jo bo daroval nadškof Crepaldi. hotel savoia - Dvodnevni posvet v duhu znanstvene kooperacije Akademije - dobre vladne svetovalke Znanstveniki, raziskovalci in strokovnjaki lahko ponujajo koristne smernice o temah svetovnega pomena Vloga akademij pri promociji regionalne kooperacije, znanosti, tehnologije in inovacije na Balkanu je bil naslov dvodnevnega posveta, ki sta ga v dvorani hotela Savoia Excelsior s podporo italijanskega zunanjega ministrstva priredili Akademija znanosti za države v razvoju (TWAS) in Globalna mreža znanstvenih akademij (IAP). 60 delegatov iz 19 držav se je v četrtek in včeraj lotilo šestih specifičnih tem, od biotehnologij do nanotehnologij, tehnologij informacije, medicine na razdaljo in fizike. Drug za drugim so analizirali pomembno vlogo, ki jo imajo danes lahko akademije na mednarodni ravni, saj lahko v sodelovanju z mladimi prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja narodov prek promocije čezmejne kooperacije. Akademije združujejo namreč znanstvenike, raziskovalce in strokovnjake, ki lahko s svojimi nasveti sodelujejo s posameznimi vladami ter ponujajo koristne smernice o temah svetovnega pomena, kot so lahko klimatske spremembe, uporaba tal ali smotrna uporaba naravnih virov. Beseda je v četrtek tekla o informacijskih in komunikacijskih tehnologijah, o katerih se pogovarjali delegati iz Kosova, Črne gore, Madžarske in Češke. Govorniki so si bili edini, da tovrstne tehnologije olajšujejo vladne in birokratske procedure, hkrati pa odigravajo ključno vlogo pri javnem zdravstvu - elektronska kooperacija med državami EU in nečlanicami naj bi v kratkem homogenizirala obstoječe zdravstvene sisteme. Včeraj pa so se posegi osredotočili na teme nanotehnologij, izvornih celic, trajnostnega razvoja, fizike in astrofizike. Srečanje v Hotelu Savoia Excelsior sta priredili Akademija znanosti za države v razvoju (TWAS) in Globalna mreža znanstvenih akademij (IAP) kroma 8 Sobota, 11. septembra 2010 ŠPORT / šolstvo - Na Liceju Franceta Prešerna se je včeraj začel pouk Posebna dobrodošlica za dijake prvega letnika Letošnjih 61 prvošolcev predstavlja prvo generacijo dijakov, ki bo obiskovala prenovljene učne smeri Medtem ko se bo na večini slovenskih šol in vrtcev na Tržaškem pouk začel v ponedeljek, se je na Liceju Franceta Prešerna začel že včeraj. Dijake, ki so malo pred 10. uro prišli v stavbo liceja (kdor je želel, se je lahko uro pred tem udeležil šolske maše v kapeli župnijske cerkve pri Sv. Ivanu), so v veži pričakali učbeniki, ki so jih ponujali njihovi nekoliko starejši vrstniki, v nadaljevanju pa so se seznanili z na novo prepleskanimi prostori in (skoraj) prenovljenimi sanitarijami. 61 dijakov, ki so prvič prestopili prag te šole, pa je bilo deležnih posebnega sprejema, ki so jim ga v veliki dvorani pripravili ravnateljica Loredana Guštin ter profesorji Melita Valič, Boris Grgič, Barbara Lapornik, Tanja Rebula, Barbara Zlobec, Daria Betocchi, Sonja Zupancich, Igor Čok in Lara Posega. Tako je stekel tradicionalni projekt Dobrodošli, v okviru katerega bodo prvošolci v prvih dneh pouka spoznavali šolo in okolico. Včeraj so se jim predstavili ravnateljica Guštinova in profesorji, prejeli so šolske knjižice ter priložnostna darilca z lepimi mislimi, v nadaljevanju pa so si ogledali šolske prostore. V ponedeljek pa bodo po razredih potekale delavnice, katerih cilj je spoznavanje sošolcev. Drugače letošnji prvošolci predstavljajo tudi prvo generacijo dijakov, ki se bo spričo začetka izvajanja reforme višje srednje šole šolala na prenovljenih učnih smereh: na liceju Prešeren bodo tako v prvem letniku delovale smer uporabnih znanosti (namesto dosedanje naravoslovno-multimedijske smeri), znanstvena smer (namesto dosedanje znanstveno-fizikalne smeri) ter jezikovna in klasična smer. Vse smeri imajo v prvem bieniju 31 tedenskih ur pouka, v drugem bieniju in petem letniku pa 34 ur z izjemo klasične, ki ima v drugem bieniju in zadnjem letniku 35 tedenskih ur pouka. Učne ure trajajo 55 minut.Največjo novost letošnjega šolskega leta predstavlja smer uporabnih znanosti (gre za edino smer na šoli, ki nima latinščine), ki jo je licej pridobil dobesedno pet minut pred dvanajsto, potem ko so se na šoli že sprijaznili z dejstvom, da te smeri v letošnjem šolskem letu pač ne bodo imeli. Gre tudi za smer, ki jo je ob priložnosti vpisovanja v prvi letnik marca letos izbralo največ nižješolcev. (iž) več fotografij na WWW.primorski.eu Prvošolce so pričakale tudi dijaške knjižice kroma danes - V mestu na poseben fotografski maraton Ljubitelji fotografije imajo danes edinstveno priložnost, da preživijo ves dan s fotografskim aparatom v rokah. V mestnem središču bo namreč potekal Fotografski maraton mesta Trst, ki se ga lahko udeležijo tako amaterski kot profesionalni fotografi, tako polnoletni kot mladoletni (v spremstvu odrasle osebe). Vpisovanja zbirajo med 9. in 11. uro na nabrežju (pri baru Il Pin-guino za nekdanjo glavno ribarnico). Ob vpisu je treba poravnati vpisnino (5 ali 10€), vsak udeleženec pa bo prejel zemljevid mesta in prvi dve temi, ki jih bo moral razviti. Tekom dneva bodo morali udeleženci (na voljo bodo imeli največ 9 ur) razviti šest različnih tem. Najboljše fotografije bodo nagrajene in razstavljene. Pravilnik je v angleščini, italijanščini in slovenščini na voljo na spletni strani www.fotonordeset.com. stadion 1. maj - Zaključek 30-dnevnega ramadana Sladko praznovanje po svetem postu Pri Sv. Ivanu se je zbralo kakih 500 vernikov - Po jutranji molitvi v balonu še vesela družabnost ob pogrnjenih mizah mmm nabrežina - Danes ob 20.30 Stoj trdno Proslava ob 110-letnici pevskega prapora Nabrežina Stoj trdno, zastava, je naslov prireditve, ki bo nocoj zaživela v Kulturnem domu v Nabrežini: Kot skalni bregovi Jadranskega morja stoj trdno, zastava, v obrambo do-movja, piše namreč na velikem svilenem praporu Pevskega društva Nabrežina. 110-letnici njegovega razvitja posvečaSKDIgo Gruden nocojšnjo proslavo, ki se bo pričela ob 20.30. Slavnostni govornik bo Bojan Brezigar, zapeli bodo vsi trije društveni pevski sestavi, Kraški slavček, otroška pevska skupina ter mešani zbor Igo Gruden, recita-torji gledališke skupine pa bodo podali recital na besedila Iga Grudna ob avtorski glasbi Iztoka Cergola. Slavnostni gost bo minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Monsinjor Ettore Malnati in predsednik islamskega centra Saleh Igbaria med molitvijo pred številnimi verniki v balonu Stadiona 1. maj Alah-o-akbar. Alah-o-akbar. Ponavljanje gesla bog je velik je včeraj v velikem balonu Stadiona 1. maja slovesno naznanilo konec ramadana in vernike povabilo k praznični molitvi. Teh se je včeraj dopoldne pri svetoivanskem športnem objektu zbralo kakih petsto, ki je z jutranjo molitvijo oz. s sledečo družabnostjo slovesno zaključilo deveti, sveti postni mesec ramadan. »Vobdobju 30 dni se moramo muslimani od sončnega vzhoda do sončnega zatona odpovedati hrani in pijači pa tudi kajenju in spolnemu občevanju,« nam je med včerajšnjim praznovanjem pred bogato pogrnjenimi mizami povedal predsednik tržaškega islamskega centra, 51-letni Palestinec Saleh Igbaria. »V nasprotju s četrtkom, ko je veljal strikten post, lahko danes jem, pravzaprav bi bil greh, ko ne bi jedel,« je dodal hudomušno. Ker se muslimanski koledar ravna po Luninih menah, se začetek ramadana vsako leto premakne za 11 dni. »Priznati moram, da niso bili dolgi poletni dnevi nič kaj prijetni, saj je sonce vzšlo že okrog 4.30, zašlo pa ob 20.30. Veliko znosnejši je ramadan v zimskih mesecih.« Sladko praznovanje »Prerok je dejal, da mora 30-dnev-nemu postu slediti praznik, tako da smo danes tu zbrani, da se skupaj pozabavamo.« Praznični dan je po slovesnosti večina izkoristila za izlet, obisk sorodnikov in prijateljev ali za ogled filma v kinu, skratka za prijetno brezdelje. Prerok je tudi dejal, naj bo praznovanje pod odprtim nebom, tako da so člani muslimanske skupnosti letos izbrali Stadion 1. maja. Zaradi nestanovitnega vremena so v balonu uredili molitveni prostor, v spodnjih prostorih pa so poskrbeli za praznično pogrnjene mize, na katerih so kraljevale dobrote vseh vrst. »Ob tej priložnosti jemo predvsem sladice, ki posladkajo vzdušje in srca, pa tudi izmučeno telo. Ob prazniku žrtvovanja, to je 2 meseca in 10 dni po ramadanu, pa si postrežemo z mesom, v počastitev spomina na Abrahamovo poslušnost, ko je bogu daroval sina Izaka.« Okrog miz so se podili praznično oblečeni otroci (oni so do 12. leta posta izvzeti), njihovi starši pa so z nasmeškom vsakomur ponujali muslimanske okusne sladice. Spoštljiva molitev V duhu prijateljstva oz. spoštovanja je potekala tudi molitev, ki je bila v prvem delu v arabščini, v drugem delu pa v italijanščini. »Vsi prisotni morajo namreč razumeti božjo besedo. Poleg vere nas namreč druži italijanščina, saj smo muslimani Izraelci, Senegalci, Pakistanci, Bosanci, Sudanci, Tunizijci ali Albanci, ki bi se drugače težko sporazumevali.« V tržaški pokrajini je po besedah gospoda Saleha kakih 3 tisoč muslimanov. Včeraj se jih je na Stadionu 1. maja zbralo več sto. V balonu so na tla razgrnili večjo preprogo, da so lahko verniki (moški) na njej bosi pokleknili in molili. Nadzor nad strastmi V svoji pridigi je Saleh opozoril na vse, kar uči ramadan: bratstvo, potrpljenje, požrtvovalnost in ljubezen do drugega. To je čas molitve in razmišljanja, med katerim se morajo še posebej izogibati grehom, odpuščati drug drugemu in biti popolnoma predani bogu. Vsakdo se mora privaditi na trpljenje in žrtvovanje, premagovati telesne strasti v korist duhovnosti. »Potrebna je trdna volja, veliko moramo moliti in lepo ravnati s svojimi bližnjimi, predvsem z ženskami, ki jih moramo obdarjati in moralno podpirati. Ravno tako moramo spoštovati someščane, ne glede na njihovo veroizpoved.« Vera združuje »Vera vselej združuje,« nam je dejal monsinjor Ettore Malnati, ki se je v imenu tržaškega nadškofa Crepaldija udeležil praznovanja. Po stoletnih razprtijah je namreč danes odnos med katoličani in muslimani spoštljiv. »Muslimanska skupnost je zelo dobro vključena v mestno družbeno tkivo. Že stoletja smo v Trstu, ki velja za svetel zgled sožitja, vsi ena velika družina,« je potrdil gospod Saleh. Sara Sternad / TRST Sobota, 9. septembra 2010 dežela - Odbornica za varnost Federica Seganti sprejela novega kvestorja Giuseppeja Padulana 1 1 Mladi, alkohol in mamila: na prvem mestu preventiva Sodelovanje s šolami in družinami - Posebna pozornost goljufijam na račun priletnih oseb Policisti tržaške kvesture bodo skušali v sodelovanju s šolami oziroma šolniki skušali ponujati mladim čim več informacij o nevarnosti prekomernega uživanja alkohola in uživanja mamil, pri tem pa nameravajo udeležiti tudi družine. Po mnenju novega tržaškega kvestorja Giuseppeja Padulana je namreč na prvem mestu preventiva, ker je golo kaznovanje neuspešno. Poleg tega namerava kve-stura s posebno pozornostjo slediti oziroma kljubovati goljufijam priletnih oseb, do katerih je v zadnjem obdobju v Trstu prihajalo v vedno večjem številu. To sta glavni iz vrste točk, ki bodo zaznamovale Padulanovo delo na kvesturi. Med temi bo sploh nadzor ozemlja s posebnim ozirom na čezmejno območje, ki bo v sodelovanju z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Smernice prihodnjega delovanja sta predstavila včeraj na sedežu deželne uprave deželna odbornica za varnost Federica Seganti in sam Padula-no. Kot sta poudarila, je to v bistvu nadaljevanje že plodnega sodelovanja v preteklosti, ko je bil Padulano do pred kratkim videmski kvestor. Tiskovna konferenca odbornice Seganti in kvestorja Padulana kroma Padulano namerava v tem smislu tudi v Trstu nadaljevati z delom z mladimi, kot je to storil na Videmskem. Glede na finančna sredstva, ki jih je dala na razpolago deželna uprava, bo policija izvedla nekatere projekte, ki so bili že uspešni v Vidmu. Namen je med mladimi širiti informacije in sploh spodbujati kulturo zakonitosti. V tem smislu namerava Padulano komunicirati neposredno s šolami, pa tudi z družinami, kar je morda še najtežje. Poleg tega bodo na kvesturi posvetili posebno pozornost goljufijam zoper priletne, ki so po Padulanovih besedah še posebno odvratno dejanje. Prek ustreznega rebalansa proračuna je deželna vlada namenila finančna sredstva za izdelavo projektov v korist mladih, priletnih in sploh šibkejših, je poudarila odbor-nica Seganti, po mnenju katere je še zlasti potrebno nadzorovati ozemlje in zagotavljati družinam mirno življenje. »Ko bi nam uspelo rešiti enega samega mladega pred nekaterimi negativnimi navadami, bi to že bil uspeh,« je še povedala. Sicer sta Padulano in odbornica Seganti skupaj naglasila nujo po ukrepih za pomoč priletnim, da se lahko uspešno branijo pred goljufijami. Število kraj po domovih je na Tržaškem upadlo, toda goljufije zoper priletne se nadaljujejo, sta dodala in poudarila pomembnost sodelovanja med silami javnega reda in javnimi ustanovami ter uporaba sodobnih tehnoloških naprav. Tehnologija bo med drugim pomagala tudi pri nadzorovanju čez-mejnega območja, poleg v Vidmu pa naj bi začeli po Segantijinih napovedih tudi v Trstu uporabljati t.i. pametne vi-deokamere za nadzor ozemlja. A.G. zahodni kras - Rajonska svetnica Benvignu se je smrtno ponesrečila Rajonski svet: slovo od Annarose Od nje so se poslovili predsednik Rupel, svetnik Barnaba (Ljudstvo svobode) in svetnica Villijeva (Demokratska sranka) Konec avgusta se je zahodno-kraška rajonska svetnica Annarosa Benvignu veselila preložitve rajonske seje s četrtka, 2. septembra, kot je bilo prvotno določeno, na naslednji četrtek, 9. septembra. »Tako bomo lahko po seji, čeprav nekaj dni prezgodaj, skupno proslavili predsednikov rojstni dan,« je zapisala v odgovor na prejeto sporočilo o preložitvi seje. Rajonska svetnica Ljudstva svobode-Na-cionalnega zavezništva je dobro vedela, da bo predsednik Bruno Rupel praznoval rojstni dan v nedeljo, 12. septembra, saj bi tudi sama na ta dan, jutri, slavila 32 let, če ... Če se ne bi pred tem zgodila tista tragična, črna sobota, 4. septembra, ki je z motornim kolesom pri Tolme-ču odvzela Annaroso Benvignu svojim dragim, pa tudi kolegom-svetnikom zahodnokraškega rajonskega sveta. Annarosa Benvignu V četrtek je na prvo sejo rajonskega sveta po poletnem premoru legla težka, temna mora, ki je belina vrtnice, položene na njen prostor, ni mogla omiliti. Predsednik Bruno Rupel je prebil mrko tišino, z muko odprl sejo, se spomnil žarečih oči mlade kolegice, ki so se v Karniji mnogo prezgodaj za vedno zatisni-le. Njen sosed v vrstah desnosredin- Bruno Rupel ske opozicije, namestnik vodje Ljudstva svobode Roberto Barnaba je izrazil zaprepadenost nad kruto usodo, ki je v trenutku spet uničila mlado življenje. Odgovora na vprašanje zakaj ni, ostaja le globok občutek nepravičnosti in nemoči. »Annarosa je odšla prezgodaj. Imela je vse življenje pred sabo. Trdno je verjela v prihodnost, ki jo je z lastnimi rokami, prepričano in vztrajno gradila.« Barnaba se je spomnil njene radosti, želje po življenju, Annarosa je bila simpatična, obenem zelo prizadevna in resna, kar je dokazovala prav z delom v rajonskem svetu. V imenu levosredinske večine se je Annarose Benvignu spomnila Maria Grazia Villi, ki je pristopila v rajonski svet po tragični smrti Mateja Lachija maja lani. Annarosa je bila mlada ženska, ki se je odločila za politično udejstvovanje, kar je v današnjem času redkost. Vsi so cenili njeno poznavanje upravnega dela, kar izhaja tudi iz opravljenega študija, vsi so ji priznavali resen pristop do obravnavanih vprašanj. Po minuti tišine bi se morala seja nadaljevati. A žalost je bila tolikšna, da so se svetniki odločili za prekinitev. Prihodnja seja bo v torek. Združenje lArmonia bo predstavilo novo sezono Združenje tržaških gledaliških skupin lArmonia bo v gledališču Silvio Pellico (Ul. Ananian št. 5/2) jutri ob 18. uri predstavilo 26. gledališko sezono v tržaškem narečju. Gledališke skupine bodo novo sezono odprle s predstavo Bocal, ki ga je l'Ar-monia »uvozila« pred osmimi leti neposredno iz Pariza. Udeleženci jutrišnjega srečanja bodo med drugim soodločali o najboljši predstavi. Vstop je prost. Gledališka predstava za združenje Hospice V gledališču Silvio Pellico (Ul. Ana-nian št. 5/2) bo v torek, 14. septembra, ob 21. uri komedija v tržaškem narečju, namenjena združenju Amici dell'Hospice di Pineta. Gledališko predstavo prirejata združenji lArmonia in Liberassociazio-ne, vstop je prost. V Nabrežini javno srečanje o prireditvah občinske uprave V Kamnarski hiši v Nabrežini bo v ponedeljek ob 19. uri javno srečanje z devinsko-nabrežinskim podžupanom in občinskim odbornikom za turizem, kulturo in šport iz vrst Ljudstva svobode-Nacionalnega zavezništva Massimom Romito. Na programu je periodično srečanje, na katerem bo Romita seznanil društva, župnije in šole s svojimi poletnimi pobudami in prireditvami v prihodnosti, kot bodo stojnica občinske uprave na Barcolani, druge prireditve v septembru, oktobru in novembru ali Božič z nami 2010. V botaničnem vrtu Carsiana o biorazličnosti na Krasu V botaničnem vrtu Carsiana bodo jutri in v nedeljo, 26. septembra, vodeni obiski na temo Koliko je vreden cvetni list?, katerih namen je prikazati pomembnost biorazličnosti na Krasu. Ob tej priložnosti bodo prikazali obiskovalcem nekatere tipične divje rastline in razloge, zaradi katerih jih je treba varovati. Pokrajinska uprava poleg tega spominja, da se je odprlo vpisovanje v didaktični delavnici za šole, ki bosta na temo Kras in njegovo okolje ter Rastline na Krasu se pripravljajo na zimo. Delavnici bosta tudi v slovenskem jeziku in ju bodo odprli konec oktobra. Spomnimo naj, da se vrt nahaja na cesti med Gabrovcem in Zgonikom. Odprt je od torka do petka od 10. do 13. ure, ob sobotah in praznikih pa od 10. do 13. ure in od 15. do 19. ure. Vstopnina je 3 evre, po znižani ceni 2 evra. zgoniška občina - V četrtek predali namenu obnovljeno vaško območje »Nova« Fruševca, praznik za Zgonik Odprtja urejenega predela se je udeležilo veliko vaščanov - Prav vaščani so predlagali ureditev in pri njej tudi pomagali Zgoničane zelo zanima podoba njihove vasi. Želijo čisto in urejeno vas, prijetnega pogleda. Ko so pred petimi leti občinski upravitelji na srečanju z vaščani vprašali, kaj bi želeli, da bi uprava postorila v vasi, so mnogi odgovorili, da bi bilo treba urediti takrat povsem zapuščeno in zaraščeno območje nekdanjega kala Fruševca. Dodali so, da bi bili pripravljeni sodelovati, udarniško, pri očiščenju območja, le da bi spet postalo spodobno za oko in primerno za kake vaške dejavnosti ali prireditve. In res: množično so se udeležili čistilne akcije, da je postala Fruševca primerna za lepotilni poseg. Tega je začrtal domačin Vasilij Guštin, prispevki Kraške gorske skupnosti, tržaške pokrajine in same občine so omogočili potrebna gradbena dela, ki so se v začetku meseca končala, v četrtek pa je občinska uprava s krajšo slovesnostjo predala Fruševco svojemu novemu namenu. Prav udeležba na slovesnosti je bila dokaz, kako so si domačini vzeli preureditev območja k srcu. Na tem koncu vasi se jih je zbralo toliko, da so bili upravitelji prijetno presenečeni nad tolikšno udeležbo. Župan Mirko Sardoč se je zahvalil občanom za njihovo pomoč, predstavil obračun del (denarno so stala nekaj več kot 190 tisoč evrov), nato pa je s starosto vaščanov s tega konca vasi, Mirom Žigonom, prere-zal trak »odprtja« nove Fruševce. Dež iz prejšnjih dni je močno razrahljal travnata tla, zato so se upravitelji odločili, da priredijo koncert An-drejke Možine na bližnji Žigonovi domačiji. Tu je pevka ob klavirski spremljavi zapela vrsto hitov in drugih znanih in manj znanih pesmi, domačini pa so poskrbeli za prigrizek, da je bilo vzdušje ob »prevzemu« prenovljenega območja vasi res lepo domače. Zgoničani so očitno čutili ureditev tega predela vasi kot nekaj »svojega«, kar so sami predlagali in tudi pomagali uresničiti. Fruševcaje spet zaživela kroma 10 Sobota, 11. septembra 2010 ŠPORT / SKD Igo Gruden vabi na proslavo ob 110-letnici pevskega prapora Nabrežina STOJ TRDNO, ZASTAVA Sodelujejo: • gledališka skupina mladih In Iztok Cergol z avtorsko glasbo • otroška pevska skupina in DPZ Kraški slavček (vodi Mirko Ferlan) • MePZ I. Gruden v (vodi Mlkela Šimac Uršič) Častni nagovor dr. Bojan Brezigar Udeležence bo pozdravil tudi minister RS za Slovence v zamejstvui in po svetu dr. Boštjan Žekš Včeraj danes [13 Lekarne Od ponedeljka, 6., do sobote, 11. septembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino DRUŠTVO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Studio ar! Si kdaj pomislil, da bi postal igralec? Te mikajo oder, gib, kostumi, igranje? Bi rad postal tehnik luči in zvoka? Pridi, pridruži se nam v naši gledališki šoli! Začetek tečaja 29.9.2010 Za vse informacije pokliči na 347-761528? ali piši na sola@teaterssg.it Danes, SOBOTA, 11. septembra 2010 MILAN Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 19.24 - Dolžina dneva 12.46 - Luna vzide ob 10.35 in zatone ob 20.32 Jutri, NEDELJA, 12. septembra 2010 GVIDO VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,7 stopinje C, zračni tlak 1017,7 mb raste, veter 18 km na uro vzhodnik se-vero-vzhodnik, vlaga 56-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 21,6 stopinje C. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Shrek e vissero felici e contenti 3D«. ARISTON - 16.30, 20.00 »Il rifugio«; 18.00, 21.30 »North Face«. CINECITY - 15.15, 17.35, 20.00, 22.00 »The American«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.00 »Resident Evil afterlife 3D«; 17.00, 19.45, 22.05 »La solitudine dei numeri primi«; 15.30, 18.30, 21.30 »The Karate Kid - La leggenda conti-nua«; 14.30, 16.30, 20.20, 22.20 »I mercenari - The expendables«; 15.10, 17.30, 20.00, 22.00 »Shrek e vissero fe-lici e contenti 3D«; 14.35, 16.25, 18.30 »Shrek e vissero felici e contenti«; 18.15, 20.15, 22.15 »Giustizia privata«; 14.50 »L'apprendista stre-gone«. FELLINI - 16.45, 18.40, 20.30, 22.20 »Miral«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La solitudine dei numeri primi«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »20 sigarette«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.30, 20.15, 22.00 »Somewhere«. KOPER - KOLOSEJ - 17.50, 19.50, 21.50, 23.50 »Nevidno zlo: Drugi svet 3D«; 15.10, 17.10, 19.10, 21.10, 23.10 »Charlie«; 21.30, 23.40 »A-ekipa«; 14.10, 16.50 »Karate Kid«; 19.30 »Carja Mi-konosa«; 14.00, 16.00 »Mačke in psi: Maščevanje gospe Muce 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 11.00, 15.15, 17.30 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro)«; 21.30, 23.40 »Salt«; 12.00, 18.20 »Mar-maduke«; 11.05, 13.05, 15.05, 17.15 »Mačke in psi 3D«; 12.20, 15.10, 18.00, 20.55, 23.45 »Karate Kid«; 19.10 »Mačeta«; 14.10, 16.30, 18.50, 21.10, 23.30 »Ljubezen na daljavo«; 13.30, 16.00, 18.30, 20.40, 22.50 »Charlie«; 14.20, 16.20, 20.50, 23.00 »Nevidno zlo: Drugi svet«; 13.15, 19.50, 21.50, 23.50 »Nevidno zlo: Drugi svet 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Resident Evil afterlife 3D«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The American«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I mercena-ri«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.30 »The Karate Kid - La leggenda continua«. SUPER - 16.30, 20.15 »L'apprendista stregone«; 18.15, 22.15 »Giustizia privata«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.15, 22.15 »The American«; Dvorana 2: 17.30 »Shrek e vissero felici e contenti 3D«; 20.00, 22.00 »Somewhere«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.10 »Resident Evil: Afterlife«; Dvorana 4: 17.50 »The Karate Kid - La leggenda conti-nua«; 20.20, 22.10 »I mercenari - The expendables«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.00 »La solitudine dei numeri primi«. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NABREŽINA sporoča, da bo pouk začel v ponedeljek, 13. septembra in sicer: OŠ J. Jurčiča 8.00-13.00; OŠ V. Ščeka 8.00-13.00; COŠ I. Grudna 7.5013.00; ČOŠ L. K. Gorazda/1. maj 1945 8.00-13.00; OV Devin 7.44-12.30; OV Mavhinje 7.45-12.30; OV Gabrovec 7.30-12.30; OV Nabrežina 7.30-12.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da se pouk na osnovnih šolah in vzgojne dejavnosti v otroških vrtcih pričnejo v ponedeljek, 13. septembra, s sledečim urnikom: 8.0013.00 (brez kosila). Podrobnejše informacije o poteku in organizaciji učnih dejavnosti bodo starši prejeli prvi dan pouka ob prihodu v vrtec oziroma šolo. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bo prvi dan pouka v osnovnih šolah in otroških vrtcih v ponedeljek, 13. septembra, od 8. do 12. ure, brez kosila. Od torka, 14. septembra, bo v osnovnih šolah reden pouk s kosilom in popoldanskim bivanjem, v otroških vrtcih pa bo pouk od 14. do 17. septembra, od 8. do 13. ure, s kosilom. DPZIO JOŽEFA STEFANA obvešča, da se bo redni pouk za šolsko leto 2010/11 začel 13. septembra, ob 8. uri na novem začasnem sedežu na Vrdel-ski cesti št. 13/2. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SREČKO KOSOVEL NA OPČINAH IN NA PROSEKU sporoča, da bo potekal pouk na sedežu in na podružnici po sledečem urniku: od 13. do 17. septembra od 8.00 do 12.38; od 20. septembra dalje od 8.00 do 14.25. DSŠ IGO GRUDEN NABREŽINA sporoča, da bo prvi dan pouka v ponedeljek, 13. septembra, od 7.45 do 13.15. NA TEHNIČNEM ZAVODU ŽIGE ZOISA se bo pouk v šolskem letu 2010/2011 začel v ponedeljek, 13. septembra, ob 8. uri na ulici Weiss, 15, za vse razrede obeh smeri. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da bo pouk v občinskih otroških vrtcih začel kot sledi: otroški vrtec v Sesljanu z italijanskim učnim jezikom v ponedeljek, 13. septembra; otroški vrtec v Šempolaju s slovenskim učnim jezikom v ponedeljek, 13. septembra, s sledečim urnikom: od ponedeljka, 13. , do petka, 17. septembra , od 8. do 13 ure s kosilom; od ponedeljka, 20. septembra, do četrtka, 30. junija, od 8. do 16. ure. OSNOVNA ŠOLA FRANCETA BEVKA sporoča, da bo šolska maša v ponedeljek, 13. septembra 2010, ob 12.15 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Učenci gredo k maši v spremstvu staršev. RAVNATELJICA NIŽJE SREDNJE ŠOLE SIMONA GREGORČIČA v Dolini sporoča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 13. septembra in bo potekal od 7.45 do 12.35. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA obvešča, da bo se bo pouk začel v ponedeljek, 13. septembra, ob 8. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 13. septembra, po sledečem urniku: vrtec Lonjer in Barkovlje od 8.00 do 12.30 brez kosila; osnovne šole Župančič, Milčinski in Finžgar od 8.30 do 12.0 brez kosila; srednja šola Sv. Ciril in Metod na sedežu pri Sv. Ivanu in na Katinari od 8.00 do 12.35. Urnik velja za cel teden. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da se bo pouk pričel v ponedeljek, 13. septembra, ob 7.30 za otroške vrtce pri Sv. Jakobu, v Škednju in J.Ukmarja; ob 7.50 za dijake D.S.Š. Ivana Cankarja; ob 8. uri za učence osnovnih šol J. Ribičiča - K. Široka in I. Grbca - M.G. Stepančiča. V vseh otroških vrtcih in osnovnih šolah se bo pouk v prvem tednu zaključil ob 13. uri s kosilom. OBČINI ZGONIK IN REPENTABOR sporočata, da bo služba šolskega prevoza začela delovati v torek, 14. septembra. Urnike bodo učenci dobili prvi dan pouka. Za razna pojasnila lahko pokličete na tel. št. 040-229150 (Občina Zgonik) ali 040-327122 (Občina Repentabor). ŠOLSKA MAŠA ZA UČENCE COŠ ŠEMPOLAJ bo v sredo, 15. septembra, ob 16. uri v Šempolaju. ŠOLSKA MAŠA ZA UČENCE COŠ SA-LEŽ-ZGONIK bo v četrtek, 16. septembra, ob 16.15 v Zgoniku. M Izleti Čestitke ŽUPNIJA PROSEK organizira osemdnevno potovanje po Egiptu. Odhod 1. januarja. Za informacije pokličite tel. št.: 040-225170 in to med 20. in 21. uro. Čas prijave je do 20. septembra. KLUB PRIJATELJSTVA prireja v sredo, 29. septembra, izlet v Stično z ogledom njenih zanimivosti in na Valvasorjev grad Bogensperk ter okolico. Vpisovanje do 25. septembra na tel. št. 040-225468 (Vera). Vabljeni! KRUT vabi na ogled Festivala 3. življenjskega obdobja v Ljubljani, s krajšo panoramsko vožnjo po starem mestnem jedru in koncertno predstavo. Odhod avtobusa v četrtek, 30. septembra, ob 8.30 s trga Oberdan, izpred Deželne palače in postankom pri Domju ob 8.45. Informacije in prijave na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 OGLED PASIJONSKIH IGER v Kirchschlagu in romarskega svetišča Fatimske Matere Božje v Prsingbir-baumu ter Gradca od 10. do 11. oktobra. Cena 155,00 evrov (vključen je avtobusni prevoz, polpenzion, vstopnica za obisk pasijona in kosilo na poti domov). Prijave sprejema sestra Angelina Šterbenc na telefonski številki 347-9322123 ali 00386-41-290386. Zaradi organizacijskih razlogov je za vpisovanje nujno pohiteti! ADRIJANI in AVGUSTU, ob lepem jubileju 50-letnice poroke, čestitava in želiva, da bi se v medsebojni ljubezni in zdravju nadaljevala vaša skupna življenjska pot. Adri-jana in Boris Slama. ADRIJANA in GUŠTO 50 let čez ravnine in strmine sta hodila, viharje in sončne dni skupno preživela. Zdaj naj življenjska barka mirno pluje naprej, da srečna, še dolgo zdrava, skupno prispela bosta do zadnjega pristana. Pevski zbor Sv. Vincencija in prijatelji. Nona ALMA danes 88. rojstni dan slavi, vse najboljše in še veliko lepih ter zdravih dni, ji domača klapa želi! MARIO, danes je prišel dan, ko trka na duri ti Abraham. Prinaša ti zrelost in trezen razum. Zato veselo praznuj in na pretekla leta ne premišljuj! Vaška skupnost Praprot. MARJO, praznuj veselo, nič ne premišljuj, ko Abraham te srečal bo, prijazno stisni mu roko in čez naslednji 50 voščit naj ti pride spet. Obljubi mu, da še takrat sprejel ga boš vesel, krepak. Vsa žlahta. Danes v Ricmanjih bo veselo, ker RAJKO SANCIN in ADRIANA praznujeta zlato poroko. Vse najboljše in še mnogo zdravja in skupnega življenja jima želimo Vida in Marta ter Marta Gregori. S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. BAZEN, zunanji, mere 420x220x100h, z vsemi pripomočki in s talno podlago ugodno prodam ob koncu sezone. Tel. št.: 335-8045700. DAJEM V NAJEM novejše stanovanje v Sežani, s parkirnim mestom v garaži. Pokličite v večernih urah tel. št.: 3289699156. IŠČEM rabljene knjige za 1. klasični licej. Tel. št.: 340-7430160. KUHARICA z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami išče delo ali nudi pomoč v gospodinjstvu. Tel. št. 320-3557811. LJUBITELJU ŽIVALI podarimo cartljivo, simpatično in igrivo mucko. Kontakt: 040-826941 ali robijakomin@libero.it. NA OPČINAH oddajamo v najem pritlične prostore. Informacije: 348 -8136866. NA PROSEKU dajem v najem opremljeno stanovanje s spalnico, manjšo sobo, dnevno sobo, kuhinjo in kopalnico. Tel. št. 320 - 1509155. PEČ NA DRVA nordica, model svezia, 9 kw, malo rabljeno prodam; tel. 3287771669. PRIPOROČENI, IŠČEM V NAJEM stanovanje v Bazovici oziroma na Opčinah in okolju, ter v predelu nad novo univerzo. Mesečno 400,00 evrov. Pokličite ob večernih urah tel. št.: 347-5179383. PRODAJAM KNJIGE italijanščine, angleščine, latinščine in grščine za klasični in znanstveni licej. Zainteresirani naj pokličejo tel. št.: 345-9262954. PRODAJAM KNJIGE za vse razrede klasičnega liceja F. Prešerna. Tel.: 3202113860. PRODAJAMO DOMAČE SLIVE za marmelado. Tel. št. 040 - 231865. PRODAM 3 MLADIČE Jack Russell Terrier, rojeni 26. junija, italijanski starši z dokumenti o rojstvu in redovnikom. Klicati za dodatne informacije ter obiske. Tel. št.: 040-228989, 345-5087930. PRODAM KNJIGE Kemija za gimn. 1, Slov. književnost, Slov. slovnica in jez. vadnica, Pregled slov. slovstva, Kristjan in sv. pismo, Kaj verujemo 3, Book and Bookmarks, Around and about Britain and the states. Tel. št.: 340-0030154. PRODAM KNJIGE za tretji razred Trgovskega zavoda Ž. Zois. Tel. št.: 3402762765, 040-226826. PRODAM KNJIGE od 1. do 5. letnika družboslovnega liceja. Tel. št. 349 -5068604. PRODAM fiat 500, letnik 1973. Tel. št.: 334-5770580. PRODAM grozdje vrste malvazija in merlot. Tel. št. 331-4331079. PRODAM prešo za stiskanje grozdja, premer 60 cm, cena po dogovoru. Tel. št. 347-1396132. PRODAM ŠTEDILNIK NA DRVA v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. št.: 3387318445. Na Rocolu prešerno in svečano slavita danes Adriana in Gušto Gerdol neponovljivih 50 zlatih let skupnega življenja. Z njima se veselimo Maša, Ilja, Giuli in Igor STANOVANJE V BOLJUNCU dajem v najem: dnevna soba s kuharskim kotom, dve spalnici, kopalnica, veža, klet in parkirni prostor. Tel. št.335-6036609. V CENTRU SEŽANE dajem v najem opremljeno stanovanje, 40 kv. m. s teraso. Tel. št.: 335-5928584. V GABROVCU dajem v najem prostor 50 kv.m. Informacije in pojasnila na tel. št. 348 - 4459266. Id Osmice ANDREJ IN IVAN ANTONIČ sta odprla osmico v Cerovljah št. 34. Tel. št. 040 - 299800. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040 - 229439. OSMICO je odprl Zahar v Borštu št.57. OSMICO je odprla družina Pertot (Špj'lni) Nabrežina center št. 10. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040 - 327104. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi- lič. Tel. 040-229164. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu št. 20. Tel. 040 - 200156. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. STANKO je na Opčinah odprl osmico. Tel. 040-211454. Prispevki V spomin na drago mamo Marijo Kralj daruje hči Renata 50,00 evrov za SKD Trebče, 50,00 evrov za Godbeno društvo Viktor Parma - Trebče, 50,00 evrov za SKD Tabor - Opčine, 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 50,00 evrov za druženje VOLOP Onlus. V spomin na gospo Vilmo Suber vd. Sos-si darujeta Renata in Franko 50,00 evrov za SK Brdina. Namesto cvetja na grob Silvestra Gu-štinčiča darujeta Berto in Magda Žer-jal 20,00 evrov za cerkev v Boljuncu. Namesto cvetja na grob Silvestra Gu-štinčiča darujeta Stana in Franka 20,00 evrov za cerkvene pevke iz Boljunca. Namesto cvetja na grob Franca Udoviča daruje Jelka 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Marijo Hrovatin in Vilmo Suber daruje družina Vremec - Hrovatin 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Silvestra Guštinčiča darujejo člani nove peske skupine iz Boljun-ca 170,00 evrov za Pihalni orkester Breg. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Sobota, 11. septembra 2010 1 1 ¿Primorski dnevnik išče raznašalko/ca za Prosek in Kontovel Tel. št.: 040-7786300 od 10. do 17. ure S Poslovni oglasi PRODAJAM GROZDJE. 348-5856977 IZKUŠENO NEGOVALKO, 24-ur-no, za nepokretno nono iščemo. 347-8039439 NAVTIČNA TRGOVINA MOTO-MARINE išče prodajalca/ko z znanjem slovenskega ali angleškega/nemškega jezika in prakso s PC-jem. Predstaviti se s curriculum in sliko v ponedeljek, 13. septembra, od 9.00 do 14.00 v ulici Boveto 10 - Trst. Tel. 040-420211. E-mail shop2@motomarine.it 0 Prireditve SKD IGO GRUDEN vabi na proslavo ob 110-letnici Pevskega Prapora Nabrežina danes, 11. septembra, ob 20.30 v KD Igo Gruden v Nabrežini. Sodelujejo: Gledališka skupina mladih in Iztok Cergol z avtorsko glasbo, Otroška pevska skupina, MePZ Igo Gruden in DPZ Kraški Slav-ček; častni nagovor Bojan Brezigar. KAVARNA GRUDEN: do 15. septembra je na ogled razstava grafik Franke Kovačič »Rože«. Urnik ogleda v času obratovanja Kavarne, ob sredah zaprto. PRIMORSKA POJE POSVEČENA BAZOVIŠKIM JUNAKOM v organizaciji ZSKD in sodelovanju s SKD Lipa bo v petek, 17. septembra, ob 20. uri v Šport-nemKcoelnetdraurZskaarjastvraBnazovici. Nastopajo MePZ Lipa-Bazovica (dir. Tamara Ra-žem), ZePZ Rože-Nova Gorica (dir. Silvan Zavadlav), MePZ Bazovica-Reka (Franjo Bravdica), PZ Srečko Kosovel-Ajdovščina (dir. Matjaž Šček) in TPPZ Pinko Tomažič (dir. Pia Cah). PREDSTAVITEV TEMELJEV ZDRAVILSTVA V Hotelu Salinera v Strunjanu bo 18. in 19. septembra potekala dvodnevna teoretično-izkustvena delavnica Predstavitev Temeljev zdravilstva Barbare Brennan, ki jo vodi učiteljica na Brennanovi Mednarodni Šoli Zdravilstva, Irena Čuber-Deržek. Za informacije pišite na irenacuber@gmail.com ali pokličite na +386 40 599 365. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na fotografsko razstavo Kina Extrade »Stran! Hočem stran! V Peru in Bolivijo...«, na Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 25. sep □ Obvestila NEMŠČINA ZA VSAKOGAR - v sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov. Informacije in vpisi tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. PIHALNI ORKESTER BREG IN GLASBENA MATICA obveščata, da je v teku vpisovanje za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Informacije na tel. št. 338-6439938 ali vsak četrtek od 20.30 dalje na sedežu godbe v Dolini. PLEASE, PLAY WITH ME: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci. Informacije in vpisi tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v četrtek, 16. septembra, ob 17. uri v Dvorani Baroncini Zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) predavanje na temo »Užitek in zdravje: na pohodu od Kvarnerskega do Tržaškega zaliva«. Po uvodnih besedah predsednika M. Voc-cija bosta predavala učiteljica in pred- sednica Skupine 85 Patrizia Vascotto ter zdravnik dr. Paolo Da Col. Vabljeni vsi! ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad, v ul. Cicerone 8, odprt vsako soboto od 10. do 11.30. Info na: tel. 328 4559414, info@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. ESPAÑOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite. Informacije in vpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Predstavitveno srečanje za vse: v sredo 29. septembra, ob 19.30. ROJANSKI CERKVENI PEVSKI ZBOR je začel z rednimi pevskimi vajami v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29). Toplo vabi nove člane, da se pridružijo zboru in sodelujejo pri maši, ki jo vsako nedeljo ob 9. uri iz rojanske cerkve prenaša Radio Trst A. Info na tel. št.: 335-6551039 in 040-415176. BIVŠE ODBOJKARICE IN ODBOJKAR-JI BREGA! Če želite razmigati mišice v veseli družbi enkrat tedensko, ob četrtkih od 18. do 20. ure v lonjerski telovadnici, pokličite čim prej tel. št.: 040228561 od 19. do 20. ure (Fabia). CENTER YOGA SATYNANDA iz Trsta (ul. Economo, 2) obvešča vse člane in zainteresirane, da so se ponovno začele lekcije yoge. Vse informacije lahko dobite na spletni strani društva www.satya-nandayogatrieste.it. Vsem novim članom nudimo prvo lekcijo brezplačno. POSLOVNA SLOVENŠČINA ŠC Melanie Klein prireja tečaj poslovne slovenščine. Tečajniki bodo nadgradili svoje poznavanje osnovnih pravopisnih pravil slovenskega knjižnega jezika, obravnavali različne besedilne vrste (elektronska pošta, obvestila, prošnje, vabila itd), razvijali pomenske, slovarske, slovnične in pravopisne zmožnosti ter razvili sposobnosti kreativega pisanja. Prijave in info na: tel 328-4559414, info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org. PRIPRAVA NA NOSEČNOST ŠČ Melanie Klein ponuja pripravljalni tečaj namenjen nosečnicam. Tečaj bo potekal v ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na: tel 328-4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU ŠC Melanie Klein prireja tečaj sprostitve in priprave na porod s pomočjo glasbe in gibalnih vaj v bazenu. Voda in glasba blagodejno delujeta na bodočo mamico in na otroka, sproščata napetosti in pripomoreta k razvijanju kvalitetnih medsebojnih odnosov. Število mest je omejeno. Prijave in info na: tel 328-4559414, info@me-lanieklein.org, www.melanieklein.org. DRUŠTVO ZVEZDA vabi v Ljudski dom v Podlonjerju danes, 11., in v nedeljo, 12. septembra, na tradicionalni Praznik grozdja. V soboto od 20. ure dalje glasba s skupino Fat Bottomed Girls; v nedeljo ob 19. uri nagrajevanje najlepših »špronov«, od 20. ure pa ples z Duom Melody. Delovali bodo dobro založeni kioski. MEPZ IGO GRUDEN obvešča, da bo danes, 11. septembra, prvi nastop ob 110-letnici nabrežinskega prapora. Zborovodja je letos Mikela Šimac. SKD TABOR-OPČINE V čipkah skrivajo se sanje-tečaj kleklanja ob večernih urah, za informacije 040-211870 po 20.uri. SRENJA BORŠT vabi vse uporabnike poljskih cest, da se udeležijo danes, 11. septembra, akcije za popravilo in čiščenje poti. Zbirno mesto ob 8.30 »pri ograd-ci« in »pri hrastu«. TABORNIKI RMV obveščajo, da se bodo vsi GG-ji zbrali na bazovski gmajni danes, 11. septembra, ob 15.00. Po tabornem ognju lahko prespijo v šotorih v športnem centru Zarja, v nedeljo, 12. septembra, pa se lahko udeležijo pol-dnevnega orientacijskega pohoda BOP. Vsi MČ-ji pa se danes, 11. septembra, zberejo na bazovski gmajni, kjer bo taborni ogenj, ob 20.00. V nedeljo se vse starostne kategorije zberejo ob 14.00 pri spomeniku na bazovski gmajni, kjer bo osrednja proslava v spomin na bazoviške junake. V soboto in nedeljo bomo v popolnih krojih. Več informacij na www.tabornikirmv.it. KAPELICA KRALJICE MIRU NA KATI-NARI 71-letnica njene postavitve. V nedeljo, 12. septembra, ob 9. uri bo pri kapelici darovana sv. maša. Obred bo daroval gospod Žužek. Toplo vabljeni. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV pri Narodni in študijski knjižnici vabi ženske in moške, da se v narodni noši udeležijo letošnje osrednje slovesnosti v Bazovici v nedeljo, 12. septembra. Letos je 80-letnica ustrelitve štirih junakov 1930-2010. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 12. septembra, ob 80. obletnici ustrelitve bazoviških junakov, proslavo na bazoviški gmajni. Poleg združenih mešanih pevskih zborov bo ob priliki nastopal mladinski priložnostni pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz višješolcev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. Vse vaje bodo potekale v Prosvetnem domu na Opčinah. Letos bodo združeni mešani pevski zbori zapeli pesmi Žrtvam, Vstajenje Primorske in Lipa. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Vsem pevcem priporočamo, da se vaj udeležijo. Letos je posebna obletnica in prisotni bodo tudi ugledni gostje. Celotno dogajanje na gmajni v Bazovici bo snema-no za televizijo in radio. TABORNIKI RMV prirejajo v nedeljo, 12. septembra, v sklopu prireditev v spomin na štiri bazoviške junake, poldnevni orientacijski pohod odprt vsem ljubiteljem orientacije, staršem in otrokom ali mlajšim starostim kategorijam. Zbirališče in prijave v športnem centru Zarja od 7.45 do 8.15. Vsako ekipo sestavlja od 4 do 2 člana. Orientacijski del se bo zaključil na vrhu Kokoši, kjer bodo taborniki vse tekmovalce pogostili s kosilom. Po sestopu s planinci na osrednji prireditveni prostor in osrednji proslavi v spomin na štiri bazoviške junake bo nagrajevanje v centru Zarja. Več informacij na www.tabornikirmv.it. Info na bop.rmv@gmail.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se v ponedeljek, 13. septembra, začenjajo treningi za vse starostne skupine: 1. skupina-Palčki (3-6 let): pon 16.30-17.30 na Opčinah in pet 16.3017.30 v Gropadi; 2. skupina-Zajčki (7-14 let): pon in pet od 17.30 do 19.00 na Opčinah; 3. skupina-Škrati (od 15. leta dalje): pon in pet od 19.00 do 21.00 na Op-činah. Za 2. in 3. skupino je predvidena tudi gimnastika pri Briščiki ob sobotah. Za vpis in informacije: 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na in-fo@cheerdancemillenium.com DRUŠTVO JOGA v vsakdanjem življenju Popetre obvešča, da se pričnejo začetni tečaji redne vadbe joge v naslednjih krajih: na osnovni šoli v Hrpeljah, od 13. septembra, ob ponedeljkih, ob 17.30; v Domu upokojencev Sežana ob ponedeljkih, od 13. septembra začetni tečaj ob 20. uri, od 14. septembra ob torkih 2. stopnja ob 17.30, 3. stopnja ob 18.45, 4. stopnja ob 20.15; v domu krajanov v Ajdovščini od 13. septembra, ob 18.30 ob sredah, 2. stopnja ob 20. uri; v domu starejših občanov Ilirska Bistrica od 16. septembra, ob 18.30 ob četrtkih, 2. stopnja ob 20. uri. Tečaj poteka enkrat tedensko. Vodi ga učitelj joge Dario Černac. Tečajniki potrebujejo udobno oblačilo, armafleks in odejo. MEPZ FRAN VENTURINI OD DOMJA sporoča, da bo prva pevska vaja v novi sezoni v ponedeljek, 13. septembra, ob 21. uri. Vabljeni stari in novi pevci. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da bo od ponedeljka, 13. septembra, redno delovala po zimskem urniku in sicer ob ponedeljkih in sredah (urnik 9-12 in 14.30-17.30) ter torkih in četrtkih (urnik 9-12). SLOVENŠČINA ZA ODRASLE ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj začel v ponedeljek, 13. septembra. ko bo potekalo prvo informativno srečanje za začetnike in nadaljevalce. Tečajnike čakamo ob 18.30 na sedežu v ul. Cicerone 8. info: tel 328-4559414, info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL sporoča urnike treningov (od 13. septembra). Motorika (letniki 2005, 2006) sreda, 16.15-17.15 (občinska telovadnica v Repnu). Mikrobasket (letniki 2002, 2003, 2004) ponedeljek, 16.15-17.15 (telovadnica na Rouni pri Briščkih); sreda, 17.15-18.15 (občinska telovadnica v Repnu) minibasket letniki 2001 torek, četrtek in petek 16.15-17.15; letniki 2000 torek in petek 16.15-17.15; četrtek 17.1518.3. Under12 (letniki 1999) ponedeljek, 17.15-18.30 (telovadnica na Rouni pri Briščkih); sreda, 18.00-19.30 (občinska telovadnica v Repnu); petek, 17.1518.30 (telovadnica na Rouni pri Briščkih). Info: 338-5889958 - marinandrej@alice.it (Andrej Vremec), 340-4685153 - pice-rik@hotmail.it (Erik Piccini). FANTJE IZPOD GRMADE se v torek, 14. septembra, ob 20.30 zberemo na prvih vajah. Vabimo bivše in nove pevce, da se nam pridružijo. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED vabi v svoje vrste srednješolce. Prvo srečanje v torek, 14. septembra, od 19. do 20. ure v Štalci v Šempolaju, mentor Aljoša Saksida. MOPZ - TABOR IZ OPČIN obvešča vse pevce, da se bodo s torkom, 14. septembra, ob 20.30 začele pevske vaje v novi sezoni 2010-11 v prostorih Prosvetnega Doma, z novim pevovodjem Davidom Zerjalom. Zaželjena je točnost in polna prisotnost na vajah, kot je tudi zelo dobrodošla udeležba novih pevskih glasov. Pridružite se nam ne bo vam žal biti v dobri družbi in s ponosom s pesmijo pokazati Slovensko prisotnost v naših krajih. PLESNA SEZONA pri AŠD Cheerdance Millenium se začenja! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi bodo potekali ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.00 v Gropadi. Namenjeno je vsem dekletom od 15. leta dalje. Prvo srečanje bo v torek, 14. septembra. Za informacije in vpis: 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheer-dancemillenium.com RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v torek, 14. septembra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). SKD TABOR - OTROŠKE PLESNE DELAVNICE informativni sestanek za plesno delavnico z Jelko Bogatec, bo v torek, 14. septembra, ob 17.00 za osnov-nošolke/ce ter ob 17.30 za srednješol-ce/ke. Vabljeni starši lanskih ter novih plesalk in plesalcev! TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 14. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah generalka za nastop, ki bo v petek, 17. septembra, ob 20. uri v Bazovici. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so se začeli vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Vabljeni na informativno srečanje za starše, ki bo v sredo, 15. septembra, ob 18.30 v Soščevi hiši na Proseku. Za informacije pokličite na tel. št. 349-4103131 (Martin) ali 040251101 (Bruno). OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR ter Zadruga »LAlbe-ro Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 15. septembra: »Lutke in marionete«, »Ročno gledališče«; 17. septembra: »Pod zaveso«, »Gledališče luči«. Za informacije se lahko obrnete na Igralni kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote med 8. in 13. uro. TFS STU LETI sporoča, da bo prva redna vaja v novi sezoni za pevke in plesalce v sredo, 15. septembra, ob 20.30 v prostorih centra Anton Ukmar-Miro pri Domju. Nujna prisotnost vseh! ŠD KONTOVEL - REKREACIJSKA SEKCIJA obvešča, da bo oktobra začel tečaj latinsko-ameriških plesov. Prijave so možne do 15. septembra. Za vpis in informacije: 333-9072969 (v popoldanskih urah). PLESNA SKUPINA VIGRED obvešča, da bo prva vaja v četrtek, 16. septembra, v Štalci v Šempolaju. Od 16. do 17. ure za prvi, drugi in tretji razred osnovne šole; od 17. do 18. ure za peti razred osnovne šole in za srednješolce. Mentorica Jelka Bogatec. SKD TABOR obvešča, da bo v četrtek, 16. septembra, vpisovanje in začetek tečajev telovadbe s Cveto Sila ob običajnih urnikih. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Dopoldne ali zvečer, po dogovoru. Informacije in vpisi tel.: 040 - 212289, e-mail: info@skladmc.org. Začetek v petek 17. septembra: ob 19.00 začetniki, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. GLASBENA DELAVNICA ŠC Melanie Klein prireja delavnico, kjer se bodo otro- ci na zabaven način približali svetu glasbe in glasbil preko odkrivanja zvokov, plesov, pesmic in pravljic. Brezplačna predstavitvena delavnica za otroke od 3. do 6. leta starosti bo potekala v soboto, 18. septembra, ob 17. uri, v ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na: tel 328-4559414, info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org. MINI VENTURINI DOMJO vabi male pevce od 3. do 6. leta starosti na prvo vajo, ki bo v soboto 18. septembra ob 14.00 uri v kulturnem centru Anton Ukmar pri Domju. Za informacije 040-281196. OTROŠKI PEVSKI ZBOR FRAN VENTURINI DOMJO sporoča, da bo prva vaja v soboto 18. septembra ob 14.30 uri v kulturnem centru Anton Ukmar pri Domju (Banca Antonveneta I nad.). Vabljeni stari in novi pevci. Za info: 040281196. SLOVENSKI ABC ŠC ŠC Melanie Klein prireja tečaj slovenščine za otroke od 4. do 6. leta starosti, ki se želijo na zabaven in igriv način približati slovenskemu jeziku ali pa tistim, ki želijo obogatiti svoj besedni zaklad in izboljšati svoje znanje. Otroci se bodo učili s pomočjo glasbe, gibalnih vaj, iger in likovnih delavnic. Brezplačna predstavitvena delavnica bo potekala v soboto, 18. septembra, ob 15.30 v ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na: tel 328-4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. OTROŠKA IN MLADINSKA PEVSKA SKUPINA VIGRED obvešča, da bo prva vaja za otroke, ki obiskujejo vrtec in učence osnovne šole v ponedeljek, 20. septembra, od 16. do 17. ure v Štalci v Šempolaju. Mentorja Nikol Starc in Aljoša Saksida. PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se bo vadba pričela z 20. septembrom s sledečim urnikom: posebna jutranja vadba za zdravo hrbtenico in energijo bo ob ponedeljkih od 10. do 11. ure; pilates bo ob torkih ob 18. ali ob 19. ali ob 20. uri ter ob petkih ob 19. ali ob 20. uri.; uvajanje za začetnike bo potekalo ob torkih ob 17.30. Za vpis in info. 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira na Stadionu 1. maj v Trstu: vadbo za predšolske otroke od 1. do 6. leta starosti ob sobotah, prva vadba v soboto, 2. oktobra; telovadbo in uvajanje v atletiko za osnovnošolske otroke od 6. do 10. leta starosti ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah, prvi trening v ponedeljek, 20. septembra; vadbo atletike za srednješolce ob torkih, prvi trening v torek, 28. septembra. Za informacije pokličite urad ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 040-51377. ŠZ BOR - gimnastični odsek organizira treninge ritmične gimnastike s sledečimi urniki: na Stadionu 1.maj za predšolske otroke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 16.30-17.30, za osnovnosolske otroke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 17.30-18.30. Prvi trening bo v torek, 21. septembra. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor OŠ Bevk): za predšolske otroke ob sredah 16.30-17.30 in osnovnošolske otroke 17.30-18.30. Prvi trening bo v sredo, 22. septembra. Za prijave in informacije pokličite na 3282733390 (Petra). KD PRIMAVERA - POMLAD organizira tridnevno rezidenčno delavnico o »sanjah«, ki se bo vršila od četrtka, 23. septembra popoldne do nedelje 26. septembra v agriturizmu v Bačvi (HR). Delavnico bo vodila psihologinja-psihote-rapevtka dr. Lucia Lorenzi. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 3474437922. DAN SRCA V OBČINI DOLINA Odbor-ništvo za Socialno skrbstvo občine Dolina obvešča, da bo v petek, 24. septembra, na Županstvu Občine Dolina v dvorani občinskega sveta, z urnikom od 8.00 do 12.30, potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Informacije in vpisi tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Predstavitvena srečanja: v ponedeljek 27. septembra, ob 16.00 osnovna šola, ob 17.00 srednja šola, ob 18.00 višja šola, ob 19.00 odrasli. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila objavili v naslednji izdaji. priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom prilogo pripravila tm edia za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Z manjšimi investicijami do večjih prihrankov Ob prihodu jeseni se spet spremenijo življenjski običaji, ki smo se jih navadili poleti: natikače menjamo s težjimi obuvali, na posteljo raztegnemo prvo odejo, dolgi sončni popoldnevi v kratkih rokavih pa ostanejo le lep spomin. Pri tem, se tudi psihološko pripravljamo na višje stroške, ki nam jih bo prinesel hladnejši letni čas: kmalu se bomo spet borili proti mrazu z ogrevanjem, krajši dnevi pa nas bodo prisilili k vedno višji uporabi elektrike, predvsem kar se tiče razsvetljevanja. Leto za letom nam strokovnjaki predlagajo celo vrsto dobrih navad, ki nam lahko pomagajo pri varčevanju z energijo, večkrat pa spregledamo dejstvo, da lahko najboljši način varčevanja najdemo prav v investiciji za obnovo našega bivališča. Ze ko gradimo hišo, skušamo izbirati materiale glede na njihove kakovosti, a predvsem na podlagi njihove cene. Z desnico na srcu in levico na denarnici skušamo vedno najti pravi kompromis med našimi finančnimi sposobnostmi in stopnjo zadovoljevanja s končnim rezultatom. Se pa večkrat zgodi, da se v iskanju najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno naša pozornost osredotoči na kratkoročne termine in tržno ceno produktov, z lahkoto pa zanemarjamo dolgoročne vplive na naše finančno stanje. Pravilna investicija na področju izolacije nam na primer pomaga pri varčevanju z ogrevanjem: okna in vrata igrajo glavno vlogo, a pri tem ne gre zanemariti niti vpliva, ki ga ima pravilna izbira vseh drugih gradbenih materialov, od vrste podov pa do samih barv, s katerimi bomo preple-skali zidove. Prav zaradi množice faktorjev, ki prispevajo k uspešnemu varčevanju z energijo, se z lahkoto zgodi, da ima že rahlo višji začetni strošek zelo pozitivne dolgoročne učinke na naše finance. Varčevanje s toploto Čim več toplote nam uspe zadržati med domačimi zidovi, tem manj se nam bo treba posluževati kurjave. Do boljše izolacije lahko pristopimo na več načinov, začenši z večjo pozornostjo do katerekoli vrste uporabljene toplotne energije. Pri tem je važno upoštevati dejstvo, da na prijetno počutje poleg temperature zraka vpliva tudi temperatura sten in kroženje zraka. Največ toplote razpršimo, ko našo hišo oz. stanovanje prekomerno ogrevamo. Srednja temperatura našega bivališča naj ne bi presegala 20°C podnevi (v kopalnici je primerno, da je rahlo višja, v spalnici pa za kako stopinjo nižja), ponoči pa naj bi bila za 5°C nižja. Pri določevanju temperature je važno vedeti, da povišanje temperature za 1°C pomeni povečanje porabe toplote za 6%. Posebno priporočilo gre tudi za prezračevanje: prostore prezračujemo kratek čas z odpiranjem oken in ustvarjanjem močnega prepiha. Na ta način izgubimo bistveno manj energije, kot pa z delno odprtimi okni: zrak se bo takoj obnovil, stene pa se ne bodo ohladile. Pri tem lahko še navedemo, da je za nižanje temperature v prostoru bolj smiselno ukrepati z nižanjem toplotnega stikala, kot pa z odpiranjem oken. Zavese in okenske rolete Zavese so lahko v varčevanju s toploto pravi dvorezen meč: po eni strani pripomorejo k nižji toplotni izgubi skozi okna, po drugi pa preprečujejo kroženje toplega zraka v slučaju, da prekrivajo radiatorje in s tem zmanjšajo njihov učinek. Najboljša rešitev je uporaba krajših zaves, ki naj bi prekrivale le okno. V drugem primeru se je pametno odločiti, če bodo zavese odprte ali zaprte tudi glede na to, ali se v tistem trenutku poslužujemo kurjave. To seveda ne velja za okenske rolete, ki pa znatno znižajo razprševanje toplote skozi okna. To velja še predvsem ponoči, ko je primerno izklopiti kurjavo. Toplotna izolacija Za primerno izolacijo naj bi poskrbeli že pri gradnji oziroma obnovi našega bivališča, čeprav lahko do boljše izolacije pristopimo tudi s kasnejšimi ukrepi. Ustrezna toplotna izolacija preprečuje razprševanje toplote, zelo pozitivno vpliva na udobnost bivanja, predvsem pa nam omogoča velike prihranke pri porabi energije. Treba je omeniti, da največ toplote izgubljamo skozi okna. Okna z dvojno ali celo trojno zasteklitvijo odločno zmanjšajo razprševanje toplote ter znatno izboljšajo zvočno izolacijo. Z vidika izolacije so najprimernejši materiali za okna in njihove okvire les, PVC ter kombinacija navedenih snovi z aluminijem, ki jim zagotavlja dodatno trajnost. Prednost lesenih oken je v naravnosti materiala in njegovi eleganci, PVC okna pa odlikujeta dolga življenjska doba in povsem nezahtevno vzdrževanje. Radiatorji Ob prvem vžigu kurjave takoj pomislimo na stroške, ki smo jih imeli prejšnjo zimo in na razne načine, s katerimi jih lahko znižamo. Nekaj dobrih in brezplačnih navad smo že navedli, če pa se odločimo za manjšo investicijo lahko vplivamo že na samo proizvodnjo toplote tako, da bo le-ta bolj smiselna in torej bolj poceni. To velja še predvsem jeseni, ko ogrevanje dejansko potrebujemo le par ur na dan in le v določenih prostorih našega bivališča. Prav s tovrstnim načinom ogrevanja lahko pride do največjega razprševanja toplote. Zaradi tega, prva stopnja do varčevanja je lahko v zamenjavi navadnih regulacijskih ventilov na radiatorji s termostatskimi ventili, s katerimi lahko nastavimo različno temperaturo v vsakem hišnem prostoru. Pozitiven vpliv imajo tudi kovinske plošče, ki postavljene za radiatorji odbijajo toploto v sobo in s tem maksimizirajo toplotni donos vsakega radiatorja. Peči na les in biomase Zaradi naraščajoče cene fosilnih goriv se je les spet vrnil v vrsto najbolj priljubljenih oblik domačega ogrevanja. Vonj po gorečih polenih in šviganje plamena v peči sta prijetna očem in duši. Poleg lesa pa je mogoče pretvoriti v energijo celo vrsto organskih odpadkov (t.i. biomase), ki imajo velik energetski potencial. Med temi so danes zelo razširjene pelete, ki jih proizvajajo s stiskanjem odpadnih produktov iz lesne industrije. V tem procesu ni dodanih kemičnih snovi, kot so lahko na primer lepila, tako da so pelete povsem „zelena" oblika ogrevanja. Les oz. pelete lahko uporabljamo tako v centralnih ogrevalnih sistemih kot tudi v manjših pečeh. Le-te so odličen pripomoček k varčevanju z energijo v prehodnih obdobjih, kot so jesen in pomlad. Pri tem lahko še navedemo podatek, da kubični meter lesa nadomesti približno 200 litrov kurilnega olja, kar nas lahko prepriča, da se odločimo za pristop do centralnega ogrevalnega sistema na les oz. biomase. priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom prilogo pripravila tm edia za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 tovrstnega sistema so lahko za dvakrat višji kot v slučaju običajnega centralnega ogrevalnega sistema. Prihranek je pa tak, da strošek popolnoma amortiziramo v petih letih. Poleg tega je seveda vredno še enkrat omeniti dejstvo, da gre za popolnoma zeleno obliko ogrevanja, saj uporablja obnovljive vire toplote, zasede malo prostora, ne potrebuje skoraj nobenega vzdrževanja, je enostavna za uporabo in upravljanje. Kaj pa z elektriko? Poleti so največji stroški za elektriko namenjeni klimatizaciji - ko se le-te poslužujemo - v jesenskih in zimskih mesecih pa razsvetljevanju. Najbolj varčna je seveda ugasnjena žarnica, zato luči ugašajmo povsod tam, kjer jih ne potrebujemo. Da potrebujemo manj razsvetljave, pomaga tudi razporeditev prostorov, proti jugu oziroma zahodu naj bosta obrnjeni kuhinja in dnevna soba, pisalna miza in kuhinjski pult pa naj bosta čim bližje okna. Za delo je sicer bolje uporabiti namizno svetilko kot osvetljevati celoten prostor, zavese na oknih naj bodo tanke in prosojne, temnejše prostore lahko prepleskamo svetlo. Kar se tiče žarnic, ki se jih poslužujemo je važno poudariti da t.i. varčne žarnice porabijo štirikrat manj energije kot navadne z žarilno nitko, medtem ko trajajo vsaj desetkrat dlje. Talno in stensko ogrevanje Prestop k talnemu oz. stenskemu ogrevanju je finančno zahteven, a po drugi strani ima zelo pozitivne učinke bodisi v dolgoročnem prihranku kot tudi v sami udobnosti bivanja v ambi-entu, ki se greje na tak način. Večje toplotne površine omogočajo isti ali celo večji termični učinek kljub znatno nižji temperaturi vode, ki kroži v ceveh. Zaradi tega poznamo tovrstne rešitve kot nizkotemperaturne sisteme, obenem pa je ta eden izmed razlogov, zaradi katerih ima tak način ogrevanja zelo pozitivne dolgoročne učinke na naše finance. V tem primeru se lahko odločimo za talno ali stensko ogrevanje, ali na kombinacijo obeh sistemov. Toplotne črpalke Strokovnjaki trdijo, da je toplotna črpalka ogrevalni sistem prihodnosti: stroški ogrevanja naj bi se znižali od 35% do 60%, emisije ogljikovega dioksida pa od 31% do 59%, kar nam dovoli, da lahko govorimo o „zeleni" obliki ogrevanja. Toplotne črpalke služijo segrevanju tako sanitarne vode kot celih stanovanjskih objektov. Delujejo tako, da toploto pridobivajo iz podzemlja in jo nato prenašajo v naše stanovanje a tudi obratno, ko nam poleti omogočajo hlajenje hiše. Stroški za instalacijo I lunnn II JUMU Vanja Devetak o i i r% I I I o i r n 11 i IZDELAVA, POPRAVILA 4 IN VZDRŽEVANJE OGREVALNIH, PLINSKIH IN VODOVODNIH NAPRAV Alternativni in I obnovljivi energetski viri Nabava, inštalacija in vzdrževanje peči na biomaso (drva,pellet...) znamke ett=k* ŠEMPOLHJ 1/D6, TS TEL. 040-288312 MOB. 347-6282879 www.edilcaiso.it - e-mail: edilcarso@libero.it EDIL CARSOl GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 Certificirani po standardih ISO in člani konzorcija KARST I Jfc- PROIZVODNJA fiAl .—^."N INŠTALACIJA MULLI KLEPARSTVA MARIO MUCCI 5.R.L. Ulica A. Gregorčič 20/2 » 34170 GORICA Td.Q4Bl,'2l«& ■ Fu (MS I/524657 ipifo^muceiEattoncrie.eoni * www.mutcilattoiierte.,eoiin 2 0 Nedelja, 12. septembra 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 048 1 532958 gorica@primorski.eu Italija, Slovenija, Španija, Velika Britanija, Irska, Grčija, Egipt, Jordanija, Libanon, Katar, ZDA, Mehika, Indija in Indonezija. V vseh teh državah je že odmevala novica o projektu »Spazio giovani alla frontiera/Mladinski prostor ob meji«, katerega nosilec je dežela Furlanija-Julijska krajina, koordinator in izvajalec pa goriška občina v sodelovanju z agencijo Informest, občinama Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba, lokalnimi ustanovami z obeh strani meje in goriškim zdravstvenim podjetjem. Mednarodni razpis idejnega natečaja, ki zadeva preureditev in ovrednotenje območja bivše goriške bolnišnice v Ulici Vittorio Veneto, so objavili pred približno enim mesecem, nanj pa se je že prijavilo okrog 50 arhitektov in inženirjev iz celega sveta. Cilj pobude je projektiranje večnamenskega in večkulturnega mladinskega centra, v katerem bi imeli sedež podjetja in institucije, ki se ukvarjajo z raziskovanjem na področju dizajna in drugih disciplin, športne strukture, prostori za koncerte in prireditve, hostel, gledališče, vrtec, menza za študente in zdravniško osebje, dvorane za glasbene vaje in še marsikaj. »Projekt Mladinski prostor ob meji je namenjen ovrednotenju območja, kjer se stikajo tri občine. Veliko nam je pri pripravi načrta pomagalo podjetje Informest, že od vsega začetka pa sta k pobudi pristopili tudi občini Nova Gorica in Šempeter Vrtojba,« je povedal goriški občinski odbornik za mladino Stefano Ceretta in poudaril: »V drugih deželah in državah gledajo na Gorico kot na Berlin v malem. Območje bivše bolnišnice je ravno na meji, zato je vzbudil projekt velik interes. Novico o evropskem razpisu so v prejšnjih dneh objavili tudi v italijanskem dnevniku Italia oggi.« Ob odborniku so na včerajšnji tiskovni konferenci spregovorili podpredsednica Informesta Silvia Acerbi, ki je pohvalila goriško občinsko upravo, in občinski svetnik iz Šempetra Zdenko Šibav, ki je pozdravil v imenu župana Dragana Valenčiča in novogoriške občine. »Gre za projekt, ki je s teritorialnega vidika na italijanski strani meje, sega pa tudi k nam. Vabilo k sodelovanju smo sprejeli z veseljem tudi v luči ustanovitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki bo velik izziv za vse tri občine,« je podčrtal Šibav. O razpisu je spregovoril arhitekt Lui-gi Di Dato iz studia Di Dato& Meninno, ki je povedal, da bodo prijave na natečaj za načrtovanje prekvalifikacije šestnajst hektarov Območje bivše splošne bolnišnice v Gorici (zgoraj); včerajšnja predstavitev projekta (desno) bumbaca širokega območja bivše bolnišnice zbirali na spletni strani www.spaziogiovanigorizia.eu do 13. oktobra, do 27. oktobra pa bodo sodelujoči arhitekti morali oddati projekte. »Dokumentacijo lahko načrtovalci vložijo v italijanščini, slovenščini ali angleščini, povzetek pa mora biti v angleškem jeziku,« je pojasnil Di Dato. Zmagovalec bo prejel 15.000 evrov, drugouvrščeni 8.000 evrov, tretjeu-vrščeni pa 6.000 evrov. Trem projektom bodo dodelili posebno nagrado v višini 2.000 evrov. Komisijo, ki bo ocenjevala projekte, bo sestavljajo pet članov. V njej bodo predstavniki tržaške in ljubljanske arhitekturne fakultete, občine Gorica, goriške zbornice arhitektov in goriške zbornice inženirjev. Sve- gorica - Čezmejni projekt prekvalifikacije območja bivše splošne bolnišnice Mladinski prostor ob meji vlači arhitekte od vsepovsod Na razpis idejnega natečaja se je v enem mesecu že prijavilo okrog 50 profesionalcev tovalno vlogo bodo imeli predstavniki zdravstvenega podjetja, občin Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba in državne uprave FJK za okolje ter arhitektonske, kulturne in zgodovinske dobrine. Po izbiri projekta se bo začel postopek za pridobitev finančnih sredstev (tudi zasebnih), s katerimi bodo načrt lahko uresničili. (Ale) gorica - Sgarlata Proti združitvi trgovinskih zbornic Goriška Trgovinska zbornica odločno nasprotuje združitvi štirih pokrajinskih zbornic dežele Furlanije-Julijske krajine v eno samo ustanovo. To stališče je včeraj v odprtem pismu izrazil predsednik goriške Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata, ki ne soglaša z izjavami predsednika dežele Furlanije-Julijske krajine Renza Tonda, saj se je leta v prejšnjih dneh izrekel za združitev ustanov iz Gorice, Vidma, Pordenona in Trsta. Sgarlata v pismu poudarja, da bi bila združitev dobrodošla na področju sejemskih družb, za kar so se v Gorici in v Vidmu že odločili pred leti z ustanovitvijo družbe »Udine e Gorizia fiere«, pri pokrajinskih trgovinskih zbornicah pa je stvar drugačna. »Trgovinske zbornice so izraz podjetij in gospodarskih kategorij. V deželi predstavljajo sistem , ki šteje čez 100.000 podjetnikov,« je povedal Sgarlata in nadaljeval: »Trgovinske zbornice ne prejemajo javnih prispevkov, naj bodo to deželni ali državni, pač pa delujejo s članarinami podjetij, katerim nudijo v zameno razne storitve, svetovanje in promocijo teritorija. Trgovinske zbornice torej ne obremenjujejo javnih blagajn.« Sgarlata je v pismu spomnil, da je goriška Trgovinska zbornica preko Goriškega sklada veliko prispevala k razvoju goriškega gospodarstva. V industrijske cone so skupno vložili 42.220.847 evrov, v tržiško pristanišče 40.244.907 evrov, v univerzitetni sistem 23.714.087 evrov in v kmetijstvo 24.790.477 evrov. Skupno so iz Goriškega sklada dodelili podjetjem iz cele pokrajine 197.887.052 evrov, projektom javnih ustanov pa 231.521.662 evrov. »Nobenega dvoma ni, da gre za pokrajinske teritorialne specifike,« je povedal Sgarlata. gorica - Upravitelji bara Aenigma in njegovi obiskovalci Niso prestrašeni »Na pijačo se bomo odslej odpravili z neprebojnim jopičem« - Preiskava se nadaljuje »Grožnje nas niso nikakor prestrašile, saj ne kršimo nobenih zakonov in smo prepričani, da nikogar ne namerno motimo.« Tako poudarja upravitelj goriškega bara Aenigma Emanuele Traini, potem ko je moški, podpisan z imenom Giorgio Brumat, v pismu županu Ettoreju Romoliju grozil lastnikom javnih lokalov iz Ulice Nizza in s Korza Italia. »V preteklih mesecih smo imeli težave le z enim sosedom; proti skupini deklet, ki med drugim obiskujejo slovenske višje srednje šole v Gorici, je zalučal nekaj kozarcev. Za svoj nasilni izpad ni imel nikakršnega razloga, saj dekleta niso nikogar motila,« poudarja Trai-ni, ki je prepričan, da je k dvigu napetosti prispeval tudi odlok o predčasnem zaprtju javnih lokalov in gonja proti nočnim obiskovalcem barom, ki mu je sledila. Trai-ni vsekakor pojasnjuje, da svoj bar mora zvečer zapreti opolnoči, potem pa pogosto poziva mladino, naj se ne zadržuje na pločniku pred lokalom. »Če se kdo ne obnaša, kot bi moral, to na žalost ni odvisno od mene,« pravi Traini, po drugi strani pa grožnje niso prestrašile niti mladih, ki obiskujejo njegov bar. »Na pijačo se bomo odslej odpravili z neprebojnim jopičem,« pravijo mladi, ki so prepričani, da je pismo z grožnjami napisal neravno prištevni Goričan. Goriška kvestura je vsekakor uvedla preiskavo; po neuradnih vesteh naj bi moški podpisal pismo z lažnim imenom, saj v Gorici ne ži- Nočna gneča v Ulici Nizza bumbaca vi noben Giorgio Brumat. Poleg tega je moški v pismu napisal, da ima veljavno dovoljenje za posest orožja; dodal je, da bi lahko prej ali slej izgubil živce in se na neravno prijazen način znesel nad mladino, ki mu zlasti ob koncih tedna preprečuje mirno spanje. Policisti zaradi tega preverjajo, ali v bližini Ulice Nizza biva kdo, ki bi dejansko imel dovoljenje za posest orožja, doslej pa - tako kaže - niso našli še nikogar. gorica - Prenovili telovadnico na Rojcah Palaconi bodo odprli 21. septembra, za spremembo imena se še niso odločili Cosma: »Goriškemu športu primanjkuje podjetnikov«- Jutri predstavitev dejavnosti združenja UGG »Prenovljeno telovadnico Palaconi na Rojcah bomo odprli 21. septembra.« Tako je včeraj zagotovil občinski odbornik za šport Sergio Cosma, ki je napovedal, da se bo z županom Ettorejem Romolijem in ostalimi odborniki pogovoril o morebitni spremembi imena prenovljenega športnega objekta na Rojcah. Kot znano so pred nekaj meseci na občini predlagali, da bi prenovljeno telovadnico poimenovali po kakem velikem goriškem športniku, predlog pa ni naletel na odobravanje goriškega pokrajinskega komiteja zveze CONI, katerega predsednik je deželni svetnik Demokratske stranke Giorgio Brandolin. Kakorkoli, na dan odprtja bodo v novi telovadnici priredili mladinski košarkarski turnir, nato pa bodo novi prostori na voljo raznim goriškim športnim društvom. Cosma je včeraj poleg tega skupaj s predsednikom združenja UGG Giorgiom Stabonom napovedal niz prireditev, ki bodo potekale jutri in naslednje tri sobote na Trgu Battisti. Tu bodo jutri predstavili razne športne dejavnosti za otroke, ki jih vodi združenje UGG. Med 15.30 in 19.30 se bodo otroci lahko preizkusili v ritmični gimnastiki, judu, minibasketu, ho- keju na kotalkah, ragbiju, kotalkanju in raznih drugih panogah, športni dan pa se bo zaključil s »paštašuto«. »V zadnjih dneh je veliko govora o zatonu košarkarskega društva NPG, pri tem pa se pozablja na vsa ostala športna društva, ki so zelo aktivna. Ta vikend bomo namreč v Gorici imeli avtomobilsko gimkano, konjeniško tekmovanje, predstavitev športnih dejavnosti društva UGG in kolesarsko srečanje združenja krvodajalcev. Spričo vseh teh pobud nikakor ni mogoče trditi, da je goriški šport mrtev, nedvomno pa za njegov nadaljnji razvoj primanjkuje podjetnikov, ki bi bili pripravljeni poseči v žep za sestavo vrhunskih ekip,« poudarja Co-sma in opozarja, da je po drugi strani velik problem goriškega športa njegova razcepljenost. »V nogometu imamo Juventino, ki ima seveda svojo posebno vlogo, poleg nje pa je kar pet društev, ki imajo vsako svoje nogometno igrišče. Podobno velja tudi za košarko, kjer vsak neguje le svoj vrtiček in se ne zmeni za soseda. Če športni delavci ne bodo našli skupnega jezika, ne bodo nikakor uspeli dvigniti ekipnega športa na dostojno raven,« zaključuje Cosma. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 11. septembra 2010 15 gorica - Fotoklub Skupina 75 Ob 35-letnici ustanovitve prirejajo čezmejno Fotosrečanje 18. septembra odprtje razstave v Kulturnem domu - V pripravi poseben katalog Na goriški pokrajini so včeraj predstavili Fotosrečanje, pobudo, ki jo že dvanajst let zapored prireja slovenski Fotoklub Skupina 75. Brez dvoma gre za kulturni dogodek, ki je že zdavnaj presegel raven običajne fotorazstave in se je s svojim mednarodnim predznakom prebil v sam vrh prikazovanja fotografske umetnosti. O pomenu prireditve je na začetku včerajšnje novinarske konference spregovoril pokrajinski odbornik Marko Marinčič, ki je čestital fotoklubu Skupina 75 za vztrajnost in za napor, ki ga vlaga v to kulturno in umetniško zvrst. Pohvalil je tudi prizadevanja slovenskega društva, da sledi novim tokovom, ki so nemalo spremenili pristop do fotografske umetnosti. Pokrajinska uprava, je nadaljeval Marinčič, rada nudi podporo društvom in organizacijam, ki si kljub ljubiteljski zasnovi svojega delovanja upajo postaviti na noge tudi prireditve na zelo visoki kakovostni ravni. In Fotosrečanje sodi mednje, zlasti še, ko se prireditev odvija na prostoru, ki mu je zgodovina namenila vlogo stičišča narodov, je svoj poseg zaključil odbornik Marinčič. V svojem nagovoru je predsednik Skupine 75 Silvan Pittoli na kratko orisal pot, ki jo je v 35 letih prehodilo društvo. Iz skromnih začetkov je društvo zelo razvilo svojo dejavnost, utrdilo svoje mesto v kulturnih krogih ter se uveljavilo v krajevnih, čezmejnih in mednarodnih okvirih. Poseben poudarek je predsednik namenil Fotosrečanju, ki bo letos dva-najstič na sporedu in bo kot po navadi postreglo s kar pomembnim izsekom ustvarjalnosti na področju fo- Z leve Loredana Prinčič, Marko Marinčič, Silvan Pittoli in Paul David Redfern tografije na območju Alpe-Jadran. Da bi počastili 35-letnico nastanka, so se pri društvu odločili, da bo letošnje Fotosrečanje dobilo čezmejni značaj; tako bo pri pobudi sodelovalo šest razstavnih galerij na območju občin Gorice in Nove Gorice. Pobuda bo na ta način še pridobila na vrednosti in bo nudila širšemu krogu ljubiteljev tovrstne umetnosti, da se pobliže spoznajo z novimi izsledki, prijemi, in pristopi do fotografije na širšem primorsko-alpskem območju. Osrednji sedež prireditve bo goriški Kulturni dom, ki vsa ta leta nudi svoje prostore Fotosrečanju. K pobudi so pristopili še Galerija Tir-Mostovna iz Solkana, Hiša kulture v briškem Šmartnem, Galerija Ars na Travniku v Gorici, Galerija Mo-dra's v Doberdobu in Galerija 75 na Bukovju v Števerjanu. Podrobneje o posameznih razstavah sta sprego- vorila Paul David Redfern in Loredana Prinčič, člana Skupine 75, ki bosta tudi sama razstavljala v nekaterih omenjenih galerijah. Povedala sta tudi, da je v pripravi poseben katalog, ki bo luč sveta zagledal na dan glavnega odprtja Fotosrečanja, ki bo na sporedu v goriškem Kulturnem domu v soboto, 18. septembra, ob 18.30 uri. Kritično noto o fotografski umetnosti in o sodelujočih avtorjih so v katalogu pripravile tri strokovnjakinje s tega področja: Lorella Klun, sicer članica Skupine 75, Tatjana Rojc in Jasna Merku. O posameznih razstavah in o umetnikih bomo podrobneje poročali v naslednjih dneh. Povemo le to, da bodo svoja dela dali na ogled avtorji iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Srbije, tako da bodo razstavljene fotografije nedvomno zanimive. (vip) gorica - V Dijaškem domu Simon Gregorčič Z V V« • I V V« I • V I • nemščino in angleščino srednješolci zaključili pripravo na novo šolsko leto Zadnji teden poletnega središča je skupina dijakov oz. gojencev Dijaškega doma izkoristila za intenzivno utrjevanje in ponavljanje tujih jezikov. Dijaški dom Simon Gregorčič je namreč organiziral tečaja nemščine in angleščine, ki sta ju vodili profesorici jezikovne šole Papagaj iz Nove Gorice. V okviru tečajev so dijaki že pridobljeno znanje obnovili in poglobili. V dopoldanskem času so najprej sledili uri angleščine, ki jo je vodila prof. Helena Pikula. Po malici so nadaljevali z nemščino pod vodstvom prof. Mirjam Ušaj. Tudi na gojence, ki se niso udeležili tečaja nemščine, vzgojitelji niso pozabili. Med tem časom so ponavljali in utrjevali snovi mnogih predmetov. Prednost in poudarek sta imeli predvsem matematika in slovenščina, ki povzročata dijakom največ preglavic. Ker so tu težave res velike, so se v Dijaškem domu odločili, da nadaljujejo z delom tudi po kosilu. Srednješolcem so tako dali možnost, da so dokončali naloge, ki so jih imeli preko počitnic, in ponovili nekatere učne snovi, tako da se bodo boljše volje in bolje pripravljeni vrnili med šolske klopi v novem šolskem letu. Pozornost Dijaškega doma je letos še posebno usmerjena v skupino srednješolcev, ki šteje 30 gojencev. Zanje bodo v popoldanskem času skrbeli vzgojitelji Majda Mozetič, Sandy Kogoj in Robert Ma-kuc. Dijaški dom načrtuje, da bi znanje tujih jezikov tudi med šolskim letom spremljale in po potrebi nudile pomoč tudi profesorice jezikovne šole Papagaj. Poleg rednega šolskega dela-učenja bodo za srednješolce v tem foto d.d. šolskem letu potekale delavnice dobrega učenja, ki jih bo vodila psihologinja Jana Pečar. Vsebina le-teh bo urjenje spomina, metodologija učenja, vizualizacija, miselni vzorci... S temi delavnicami bodo pričeli že takoj ob začetku šolskega leta. Med poletnimi počitnicami so v Dijaškem domu poskrbeli tudi za preureditev nekaterih prostorov, kar je omogočil prispevek delniške družbe KB1909. Gojencem osnovne in nižje srednje šole je treba nuditi poleg učenja tudi možnost sprostitve, zabave, igre in druženja v prostem času. V novih prostorih bo to mnogo lepše. Še posebno veseli bodo srednješolci, ki so dobili novi sobi za individualno učenje ter na novo urejeno in opremljeno dnevno sobo, kjer se bodo lahko prijetno počutili v družbi sovrstnikov. bumbaca Potomci spet skupaj V gostilni Kapriol v Dolu se bodo drevi zbrali potomci Štefana Vižintina-Pinzo-tovega, nekdanjega podžupana občine Opatje selo. Vižintin se je rodil leta 1857 pri Mikolih v Dolu, umrl pa je leta 1943. Pred prvo svetovno vojno je bil podžupan občine Opatje selo, pod katero je takrat spadal tudi Dol. Njegova prva žena je umrla po porodu prvega otroka, z drugo, Elizabeto Blažič z Lokvice, pa je imel kar 12 otrok, ki so se razpršili po Krasu, Laškem in drugih krajih. Društva ne bodo plačala »Samo po moji in Tabajevi zaslugi je krivica plačila za postavljanje stojnic na prireditvi Okusi ob meji prišla na dan. Drugače bi društva plačala, in še kako. Občinski odbor je namreč sprejel sklep, po katerem bi iz žepov sodelujočih na prireditvi, tudi prostovoljcev, prišlo 25.000 evrov.« Tako je načelnik DS v goriškem občinskem svetu Federico Portelli komentiral korak nazaj goriške uprave, ki je po opozorilu opozicije odločila, da bodo društva lahko zastonj postavila stojnice na prireditvi Okusi ob meji. Po Portelliju je treba društvom, ki so že plačala, povrniti denar. »Ob tem smo tudi ugotovili, da višino plačila za nameščanje stojnic uprava ni določila s sklepom, kar pomeni, da je nelegitimno terjala denar,« pravi svetnik. gorica - Sergio Pacori Umetnik z varilnikom Sergio Pacori med svojimi kipi Pred nekaj tedni smo v članku o mirovniški prireditvi v spominskem parku v Gorici, objavili tudi fotografijo železnega zmaja, ki je bil postavljen na prizorišču in je s svojim svojevrstnim videzom vzbujal zasnimanje med prisotnimi. Izdelal ga je Sergio Pacori, goriški ljubiteljski umetnik, ki mi je o sami zasnovi in realizaciji neobičajne skulpture marsikaj povedal. Povabil me je tudi na svoj dom v Tržaški ulici, kjer da ima celo vrsto kovinskih umetniških izdelkov. Vabilu sem se seveda odzval, ga pred dnevi obiskal in res sem imel kaj videti. Že na vrtu pod teraso gosta pozdravijo srednje veliki železni kipi, da ne govorimo o notranjosti hiše, ki je dobesedno natrpana s skulpturami vseh vrst in velikosti. Posebno še soba s kaminom, ki že zdavnaj ne služi več svojemu prvotnemu namenu, to se pravi sprejemanju prijateljev, saj je povsem zabasana s kovinskimi izdelki. Pozdravijo nas skulpture verske in svetopisemske narave, pa kipi, ki na razne načine spominjajo na krutost in nesmiselnost vojne, posebno mesto na razstavi pa najde cela vojska starokeltskih vojš-čakov. Vsem tem skulpturam pa je njihov avtor želel vtisniti močno mirovniško sporočilo. Kot nam je sam Pacori vneto pripovedoval, je vsa ta množica umetnin izdelana izključno iz ostalin prve svetovne vojne. Veliko te zapuščine je naš novi prijatelj zbiral sam med nedeljskimi sprehodi po Krasu in drugih nekdanjih bojiščih, veliko stvari in raznih predmetov pa so mu prinesli tudi prijatelji. Gre pa za drobce raztreščenih granat, tulce šrapnelov raznih kalibrov, svinčene kroglice, bodečo žico, kose pušk in bajonetov, vojaške menažke in lopate ter drugo ropotijo, ki je služila vojaku na fronti. V glavnem gre za kose iz železa, litega že- foto vip leza in jekla, medenine in bakra. Vse to je Pacori, ki je, kot je sam povedal po rodu Slovenec doma iz Grgaj in se je nekoč pisal Pahor, pridno uporabil pri upodabljanju raznih junakov iz preteklosti. Edino orodje, ki ga uporablja pri oblikovanju svojih umetnin so žaga za kovine, električni rezalnik oz. brusilka, vrtalni stroj in varilni aparat. Vse drugo je je sad domišljije, ročnih spretnosti in smisla za zasnovo in kompozicijo. Ne več rosno mladi Pacori, ki je tudi prijeten sogovornik, mi je povedal, da se je s tem konjičkom pričel ukvarjati šele pred kakimi petnajstimi leti, po upokojitvi. Po poklicu je bil računalniški programer; že od nekdaj je rad prijel v roke varilni aparat in drugo orodje za obdelovanje kovin, ukvarjal pa se je tudi z lesenimi skulpturami. Čudno zgleda, vendar ta ljubiteljski umetnik je skoraj bolj znan drugod, tudi v tujini, kot pa v rojstnem mestu. Pokazal mi je knjižico, v kateri so v sliki in besedi predstavljene mnoge umetnine, na zadnji strani pa je natisnjen dolg seznam krajev, kjer je razstavljal. Kovinski kipci so bili postavljeni na ogled v raznih krajih v Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Madžarskem, pravkar pa se pripravlja na postavitev razstav v Amsterdamu in v Bruslju. S ponosom mi je povedal, da nekateri njegovi kipi krasijo vhodno vežo parlamenta v Budimpešti. Dobil pa je tudi povabilo za vodenje delavnic za oblikovanje podobnih kovinskih umetnin v Mozambiku, kjer se je zaradi državljanske vojne nabralo veliko vojnih ostalin. Kakor koli že, je ogled njegovi umetnin napravil name globok vtis; nikoli bi si ne mislil, da lahko nekdaj ubijalsko orožje, postane osnova za umetnost z močnim spominskim, verskim in mirovniškim nabojem. (vip) 1 6 Sobota, 11. septembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Na javni tribuni z ministrom tudi o sodelovanju med bolnišnicami V Šempetru se pripravljajo na »izvažanje« storitev Poleg jezika velika ovira tudi miselnost na italijanski strani - Šempetrska mikrokirurgija zanimiva tudi čez mejo Javna tribuna z naslovom Kdaj bo zdravstvo spet zdravo, na kateri so včeraj Primorske novice v Novi Gorici gostile ministra za zdravje Dori-jana Marušiča, je pritegnila predvsem občinstvo iz vrst zdravstva. Zato se je v končni razpravi, ko je bila k besedi povabljena tudi prisotna javnost, razvilo veliko tem in pogledov na aktualno problematiko v zvezi z nedavnim podpisom sporazuma med ministrom in zdravniškim sindikatom Fides, ki naj bi uredil razmere v zdravstvu. V razpravi pa je prišlo na dan tudi nekaj zanimivih iztočnic v zvezi s prihajajočim letom 2014, ko bo v Evropski uniji možen prost pretok pacientov iz enega zdravstvenega sistema v drugega. To bi pomenilo, kot se je izrazil minister, priložnost, da postane zdravstvo izvozni artikel in to predvsem v obmejnih bolnišnicah, kakršna je šempetrska. »Pripravljamo se na leto 2014,« je v zvezi s tem pojasnil direktor šem-petrske bolnišnice, Silvan Saksida. »Imamo veliko projektov, tudi evropskih, ki nas vključujejo v ta prostor, in upam, da bomo, takrat, ko bo možen prost prehod pacientov, pripravljeni na to in bomo lahko ponudili pacientom te regije, vključno z vzhodno italijansko regijo, tiste storitve, ki jih v tem delu italijanske države ne opravljajo,« dodaja Saksi-da. Gre predvsem za področje re-konstruktivne mikrokirurgije oziroma mikrokirurgije roke ter za interventno radiologijo in kardiologijo. Slovenski pacienti pa bi se, po mnenju Sakside, italijanskih zdravstvenih storitev posluževali predvsem na tistih področjih, kjer je v šempetrski bolnišnici pomanjkanje zdravnikov in so zato čakalne dobe dolge. »Ocenjujem pa, da ob dobri organiziranosti zdravstva lahko po strokovni plati dobro pokrijemo vsa. Tudi področja z dolgimi čakalnimi dobami bi se dalo z orodji, ki bi bila podeljena managementu, marsikaj narediti, zato upamo, da bi bil odliv pacientov iz naše regije manjši,« meni direktor. Na vprašanje, ali bi bil jezik pri tem težava, pa odgovarja: »Že sedaj je, a smo imeli v bolnišnici tudi tečaj usposabljanja iz italijanskega jezika. Problem ni na naši strani, problem je na nasprotni. V rednih kontaktih z bolnišnico na sosednji strani opažamo prav problem jezika, seveda tudi problem miselnosti, ki se je v zadnjih 50, 60 letih pri naših sosedih izoblikovala,« poudarja direktor in v zvezi z aktualno problematiko na področju zdravstva v državi dodaja zadovoljstvo ob dogovoru med ministrom in sindikatom. V bolnišnici bodo v ponedeljek pregledali sezname bolnikov, ki so jih po 1. septembru morali prena-ročati. Te bodo prioritetno obravnavali, zagotavlja. Dobili so tudi tri ustne pritožbe bolnikov. V desetih dnevih je v bolnišnici prišlo do 50-odstotnega izpada na operativnem delu, na specialistični ambulantni dejavnosti pa 20. Slovenski zdravniki so se 1. septembra odločili za umik soglasij za delo preko polnega delovnega časa potem, ko je državni zbor sprejel novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katero je med drugim znižal plačilo za delo v času dežurstva. Posledica tega so bile daljše čakalne dobe in prenaroča-nje že naročenih bolnikov na operacije in preglede, kar je situacijo v bolnišnicah iz dneva v dan slabšalo. Katja Munih Dorijan Marušič foto k.m. gorica - Odprli razstavo Vladimira in Primoža Klanjščka Mlaka v Metropolitani V novi galeriji sočasno stekla dejavnost prvega krožka združenja ARCI v mestu Z leve Fabrizio Valencic, Alba Gurtner, Cristina Faresin in Vladimir Klanjšček na včerajšnjem odprtju razstave bumbaca V galeriji Metropolitana je sinoči ponovno stekla dejavnost z odprtjem razstave slik in kipov Vladimira in Primoža Klanjščka z naslovom »Mlaka«. Na odprtju se je zbralo veliko ljubiteljev umetnosti, zaradi česar so bili seveda pri združenju Metropolitana zelo zadovoljni. Prisotne je pozdravil Fra-brizio Valencic, predsednik zadru- ge Arcobaleno, ki je ureditev galerije v Ulici Leoni omogočila s prispevkom dvajset tisoč evrov. Razstavne prostore so odprli v začetku julija, včeraj pa je zaživel še prvi krožek ARCI v mestu, ki bo razpolagal tudi z barom. Poleg Valencica sta sinoči spregovorili še Alba Gurtner in umetnostna kritičarka Cristina Faresin; slednja je predstavila umetnika, Vladimira Klanjščka in njegovega sina Primoža, ki sicer ni bil prisoten na včerajšnjem odprtju, saj živi in ustvarja v Londonu. Vladimir Klanjš-ček je na ogled postavil svoja zadnja platna, na katerih je v svojem tipičnem slogu naslikal vedute Brd; njegov sin Primož je razstavi prispeval serijo kipcev iz gipsa. nova gorica Župane skrbi varstvo starejših Na nedavnem srečanju so župani občin na Novogoriškem obravnavali problematiko domov upokojencev v povezavi s financiranjem nujnih investicij, subvencijami oskrbe in podobno. Varstvo starejših in s tem povezana izgradnja domov upokojencev je sicer primarna pristojnost države, vendar pa država veliko bremen na tem področju prepušča občinam, ugotavljajo župani. »Občine so težko brezbrižne do potreb svojih starejših občanov, zato se pri reševanju te problematike trudijo pomagati, kar je mogoče, da bi vsaj deloma rešile vse bolj razširjen problem zagotavljanja ustreznih prostorov za varstvo starejše populacije. Ob tem pa nemalokrat naletijo na politične očitke,« so izpostavili župani občin, Brda, Kanal, Mi-ren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba in Mestne občine Nova Gorica. Župani podpirajo adaptacijo Doma upokojencev v Novi Gorici ter na Gradišču, podobno kot v Podsabotinu v Goriških Brdih gradnjo enote v Vrtojbi, ki ima še posebno dodano vrednost zaradi varovanih stanovanj, ter priprave na gradnjo doma v Desklah. Prisotni so izrekli tudi podporo vodstvu novogoriškega Doma upokojencev in njegova prizadevanja, da bi bile cene oskrbnega dne v domu upokojencev v Novi Gorici in v ostalih enotah čim bolj sprejemljive ter poenotene. S tem v zvezi pozivajo investitorje, da se prijavljajo na razpise, ki lahko pomenijo cenejše vire financiranja ali celo nepovratna sredstva. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa pozivajo, da z ustrezno politiko zagotovi potrebna nepovratna sredstva za gradnjo domov upokojencev ali kako drugače pripomore k razumnemu znižanju in poenotenju cen. Ministrstvo je namreč pred leti spremenilo koncept gradnje domov s prehodom na javno-zasebno partnerstvo, ki se povsod po Sloveniji sooča z relativno visokimi cenami. Župani soglašajo z vodstvom Doma upokojencev v Novi Gorici, da je potrebno skupaj iskati rešitve za subvencioniranje najemnin ali kakšne druge možne oblike pomoči. Predlagajo, da se o ustreznih oblikah pomoči z občinami pogovarjajo takoj po lokalnih volitvah, saj je to tema, ki zadeva tudi občinske svete. (km) nova gorica Praznik s pestro bero dogodkov Današnji spored prireditev ob prazniku novogoriške mestne občine prinaša pestro bero dogodkov, ki se bodo odvijali od jutra do večera. Ob 9. uri organizirata Goriški muzej in Aldo Rupel kulturni sprehod po Gorici na temo spoznavanja slovenske kulturne dediščine v mestu. Od 9. do 18. ure bo na kotalkališču bivše solkanske karavle kotalkarski pokal Perla 2010. Ob 11. uri bo v veliki dvorani mestne hiše slavnostna seja novo-goriškega mestnega sveta, na kateri bo spregovoril župan Mirko Brulc, podeljena bodo tudi letošnja občinska priznanja. Sledi krajevni praznik v Če-povanu ob 14. uri, ki ga domačini pripravljajo v spomin na požig vasi, ob 17. uri pa bodo v Dornberku odkrili obeležje v spomin na dogodke v letu 1991. V Oseku bo ob 19.30 harmo-nikaški večer, ob 20. uri pa bo v prostorih Osnovne šole Dornberk celovečerni koncert harmonikašev »S harmoniko na rajžo«. (km) tržič - Zaradi vrtanja Plin uhajal do polnoči V Tržiču so v četrtek komaj nekaj minut pred polnočjo popravili okvaro na plinskih ceveh, iz katerih je ves popoldan uhajal plin. Z vrtalnim strojem, s katerim so gradbeni delavci preverjali sestavo tal v Ulici Sant'Ambrogio, so namreč po pomoti prevrtali plinsko cev, takoj zatem pa se je sprožil alarm. Evakuirali so štiri stanovanja, urade in trgovine v Ulici Sant'Ambrogio in na Trgu Republike, zaradi česar so tamkajšnji trgovci razjarjeni. Izgubili so namreč ves dnevni zaslužek, zaradi česar nameravajo vložiti na občino zahtevo po odškodnini. Po drugi strani zgleda, da na načrtih, ki jih je gradbeno podjetje prejelo pred začetkom vrtanja, ni bilo plinskih cevi, zato pa ni jasno, kdo naj bi bil kriv za prevrtanje plinskega omrežja. Zemeljski plin se je vsekakor iz cevi razširil na vse mestno središče, štiri družine pa so se lahko vrnili v svoja stanovanja v Ulici Sant'Ambrogio po 23. uri. Eden izmed stanovalcev je na trgu čakal v brisači, saj so ga iz stanovanja evakuirali, medtem ko je bil pod tušem. tržič tri občine Tržiški občinski svet je skoraj soglasno odobril resolucijo, s katero si občinski svetnik Maurizio Volpato prizadeva za okrepitev sodelovanja oz. za združitev občin Tržič, Ronke in Šta-rancan. Večina svetnikov se je izrekla za združitev treh občin, seveda pa je bilo tudi nekaj kritičnih opomb. Giuseppe Nicoli iz vrst Ljudstva svobode je poudaril, da gre za pomembno temo, o kateri nima smisla razpravljati le nekaj mesecev pred volitvami, Lionella Zanella iz mešane skupine pa je opozorila, da nad združitvijo niso navdušeni v Ron-kah in Štarancanu. Volpato je izpostavil, da bi bila združitev zelo koristna, saj bi poenotili vrsto uradov, poleg tega pa bi bolje načrtovali posege v prostor. Z združitvijo bi ustanovili občino, ki bi bila večja od Gorice in bi torej imela zelo veliko politično težo. Z resolucijo so občinski svetniki pozvali župana Piz-zolitta, naj skliče omizje, na katerem bi se o skupni občini pogovarjali s predstavniki iz Ronk in Štarancana. krmin - Prometna nesreča Avtomobil trčil v drevo, ženska hudo ranjena Pri Zdravščinah čelno trčenje, oba voznika prepeljali v bolnišnico V kraju Angoris pri Krminu se je včeraj zgodila huda prometna nesreča, v kateri je resne telesne poškodbe zadobila ženska, ki so jo prepeljali na zdravljenje v tržaško bolnišnico na Katinaro. Do nesreče je prišlo nekaj pred 17. uro na pokrajinski cesti št. 16. Voznica je izgubila nadzor nad avtomobilom, s katerim je silovito trčila v drevo ob cesti. Na kraju so kmalu posredovali reševalci službe 118, ki so na pomoč poklicali tudi rešilni helikopter. Iz zverižene pločevine so žensko izvlekli goriški gasilci, nato pa jo je helikopter prepeljal na Katinaro, kjer so jo sprejeli na zdravljenje. Na kraju je posredovala patrulja prometne policije iz Tržiča, ki preučuje dinamiko in vzroke prometne nesreče. Brez hujših posledic za voznico in voznika pa je bilo čelno trčenje, do katerega je včeraj popoldne prišlo pri Zdravščinah. Ob 16.05 sta na pokrajinski cesti št. 8 trčila Fiat Punto, v katerem je sedela 38-letna F.Z. iz Zagraja, in Fiat Doblo, v katerem se je peljal 25-letni A.I. iz Gorice. Voznika nista utrpela hujših poškodb - kljub temu so ju prepeljali v goriško bolnišnico -, na avtih pa je nastala velika škoda. Dinamiko preučujejo karabinjerji iz Gradišča. gradišče - CIE Prijeli pobeglega priseljenca Včeraj so v Trevisu ujeli enega izmed nezakonitih priseljencev, ki so 15. avgusta pobegnili iz centra CIE v Gradišču. Moškega iz Hondurasa je policija aretirala na oddelku za prvo pomoč bolnišnice Ca Foncello, kamor se je zatekel, ker je potreboval zdravniško pomoč. Priseljenec se je ranil na veliki šmaren, ko je v centru CIE v Gradišču prišlo do hudih neredov. Poškodbo na roki je zadobil med begom iz bivše kasarne Polonio. Poiskal je pomoč v goriški bolnišnici, zdravniki pa so o njegovem prihodu obvestili kvesturo. Ko so agenti prišli v Ulico Fatebenefratelli, je moški že izginil, izsledili pa so ga včeraj. GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 11. septembra 2010 1 7 /— romjan Starši ensemble jutri po TV v živo iz Maribora Oktet zbora Starši ensemble bo jutri s pesmijo »Uči utruk« nastopil na festivalu narečnih popevk v Mariboru; večer bodo oddajali v neposrednem prenosu po televizijskem kanalu RTV SLO1 ob 19.45 oz. 20. uri. Združenje staršev iz Romjana po drugi strani v torek, 14. septembra, v novem avditoriju v Ronkah prireja koncert njihove članice, pianistke Angelice Minetto. Večer se bo pričel ob 20. uri. Dirki v Doberdobu Občina Doberdob obvešča, da bosta jutri po občinskem ozemlju potekali dve kolesarski dirki, zato bo med 8. in 17. uro veljala prepoved parkiranja s prisilnim odvozom v Rimski in Vrtni ulici ter na Poti v Dol. Možni bodo tudi zastoji v prometu. Poleg tega bodo v ponedeljek, 13. septembra, zaradi asfaltiranja zaprli Ulico Boneti oz. cesto nad Doberdobskim jezerom. Ponovno odprtje ceste je predvideno za 15. september. Muslimani molili V športni palači v Tržiču so se včeraj dopoldne na pobudo dveh združenj Bangladešev-cev zbrali muslimani iz goriške pokrajine in iz raznih krajev dežele, da bi z molitvijo obeležili zaključek ramadana. Približno sedemsto vernikov je nekaj po 8. uri vstopilo v telovadnico, po skupni molitvi pa so se vrnili na svoje domove in delovna mesta. Brez listkov V Podgori že nekaj dni ne deluje naprava, ki tiska listke po tehtanju odpadkov v ekološkem otoku. O okvari je predsednik podgorskega rajonskega sveta Valter Bandelj obvestil podjetje IRIS. Fotorazstava v Ločniku Na sedežu rajonskega sveta v Ločniku bodo danes ob 18.30 odprli fotografsko razstavo, na kateri bodo svoje posnetke postavili na ogled Fulvio Cecot, Felice Cirulli in Andrea Mocchiutti. Predavanje etnologa Goriški muzej prireja v torek, 14. septembra, ob 20. uri na gradu Kromberk predavanje etnologa Janeza Bogataja z naslovom »Ali smo za praznike prazni?«. O Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo OMV - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 H Čestitke Spet se Kocjančiči z JASMIN veselimo, ona malo manj, ker 30 jih je že mimo!! Vse najboljše ji kličemo vsi, ki jo imamo radi. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. H Šolske vesti GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da so v teku potrditve in vpisi v glasbeno šolo za naslednje šolsko leto; informacije in vpis v jutranjih urah na sedežu Glasbene matice (Korzo Verdi 51, tel. 0481-531508). SCGV EMIL KOMEL iz Gorice sprejema nove vpise in potrditve vpisov za šolsko leto 2010-11; informacije na tajništvu (tel. 0481-532163 ali 0481547569) od 8. do 13. ure, po elektronski pošti na naslov info@emil-komel.eu ali na spletni strani www.emilkomel.eu. NA SREDNJI ŠOLI IVANA TRINKA V GORICI se bo pouk pričel v ponedeljek, 13. septembra: prvi dan pouka in v torek, 14. septembra, bo urnik od 8.15 do 12. ure, v sredo, četrtek in petek od 8.15 do 12.55 in v soboto, 18. septembra, od 8.15 do 12. ure. Od ponedeljka, 20. septembra, dalje do konca šolskega leta (11. junija 2011) bo pouk od 8.15 do 13.45, ob sobotah od 8.15 do 12. ure. Zjutraj bo šolsko poslopje odprto od 7.45 dalje in od te ure naprej bo tudi zagotovljeno varstvo. Knjige na posodo bodo učenci dobili v šoli v prvem tednu pouka. SLOVENSKA VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ GORICE obvešča, da se bo na vseh šolah in vrtcih pouk začel v ponedeljek, 13. septembra. V vrtcih v Gorici (Ulica Brolo in Ulica Max Fabia-ni) in Pevmi bodo prihodi od 7.30 do 8.30, v Štandrežu od 7.45 do 8.45, v Števerjanu od 7.30 do 9. ure in v Bra-čanu od 7.45 do 9. ure, dejavnosti v prvem tednu novega šolskega leta bodo potekale do 12. ure brez kosila. Na vseh osnovnih šolah goriškega ravnateljstva bo pouk že od prvega dne dalje trajal od 8. do 13. ure z izjemo šole L. Zorzuta v Krminu, kjer bo urnik od 7.50 do 12.50. Popoldanski povratek bo stekel že od prvega tedna dalje. Jutranje nadzorstvo bo zagotovljeno. TAJNIŠTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vrtcih in osnovnih šolah bo začel v ponedeljek, 13. septembra, po sledečem urniku: vrtec v Sovodnjah 7.30-12.00, vrtec v Rupi 7.40-12.00, vrtci v Doberdobu in Romjanu 7.4512.00, osnovna šola Prežihovega Vo-ranca v Doberdobu 7.50-13.00, osnovna šola Petra Butkoviča Domna v Sovodnjah 7.55-13.05, osnovna šola na Vrhu 8.00-13.15, osnovna šola v Romjanu 7.55-13.00; od 13. do 17. septembra v vrtcih in osnovni šoli v Romjanu ne bo kosila. ZAČETEK POUKA NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH: ravnateljstvi izobraževalnega zavoda Cankar-Vega-Zois in izobraževalnega zavoda Gregor-čič-Trubar v Gorici obveščata, da se bo pouk v šolskem letu 2010-11 začel v ponedeljek, 13. septembra. Prvi šolski dan bo trajal od 10. do 13. ure. Veroučiteljice vabijo dijake in profesorje, da se pred začetkom pouka udeležijo šolske maše, ki bo ob 9. uri v cerkvi svetega Roka v goriškem Podturnu. POPOLDANSKI POUK MLADINSKEGA DOMA za učence osnovne šole in dijake nižje srednje šole se bo začel v sredo, 15. septembra; informacije v uradu v dopoldanskih urah po tel. 0481-546549 ali 328-3155040. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Resident Evil: Afterlife«. Dvorana 2: 17.30 »Shrek e vissero fe-lici e contenti«; 20.00 - 22.00 »London River«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »La solitudine dei numeri primi«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.15 -22.15 »The American«. Dvorana 2: 17.30 »Shrek e vissero fe-lici e contenti« (digital 3D); 20.00 -22.00 »Somewhere«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Resident Evil: Afterlife«. Dvorana 4: 17.50 »The Karate Kid - La leggenda continua«; 20.20 - 22.10 »I mercenari - The exspendables«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.00 »La solitudine dei numeri primi«. ~M Koncerti ZDRUŽENJE STARŠEV OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA V ROMJANU prireja v torek, 14. septembra, ob 20. uri v avditoriju v Ronkah koncert pianistke Angelice Minetto in kvarteta godal Hoffmeister. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v četrtek, 23. septembra, ob 20.30 koncert v okviru dogodkov, ki bodo spremljali eno od kvalifikacijskih skupin svetovnega odbojkarskega prvenstva. Igral bo Sandro De Palma, prostovoljni prispevki pa bodo šli društvu za paliativno oskrbo Mirko Špacapan. S Izleti SPDG organizira v nedeljo, 12. septembra, vzpon na Reisskofel (Vrhovi prijateljstva-Ziljske Alpe). Odhod bo izpred Rdeče hiše ob 6. uri z lastnimi avtomobili. Zahtevnost: pot se vije strmo in je deloma zavarovana, greben je izpostavljen. Zaradi padca temperatur v visokogorju organizatorji svetujejo primerno obutev in oblačila, zaradi zahtevnosti pa sa-movarovalni komplet in čelado; informacije po tel. 339-7047196 ali na boris@kinoatelje.it. Razstave GORIŠKI MUZEJ iz Nove Gorice obvešča, da je muzej na gradu Krom-berk za obiskovalce ponovno odprt od ponedeljka do petka med 8. in 19. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 19. uro; informacije po tel. 003865-3359811, www.goriski-muzej.si. STALNA RAZSTAVA GLASBIL sodobne izdelave z naslovom »Theatrum Instrumentorum« je na ogled v dvorani deželnih stanov goriškega gradu od torka do nedelje med 10. in 19. uro; informacije na www.comune.go-rizia.it. V MUZEJU TRETJE ARMADE v Redi-pulji je na ogled razstava na temo bitke pri Verdunu; od torka do nedelje med 8.30 in 12. uro in med 13.30 in 17. uro. V OBČINSKI GALERIJI V TRŽIČU bo do 19. septembra na ogled razstava »Viaggio nel primo '900«. V GALERIJI METROPOLITANA v Ul. Leoni 7 v Gorici je na ogled razstava »Pozzanghera/Mlaka«. Razstav-jata Vladimir in Primož Klanjšček; do 23. septembra med 18. in 22. uro, ob nedeljah zaprto. SKUPINSKO RAZSTAVO »VEDUTE DIVERSE« bodo odprli danes, 11. septembra, ob 18.30 v prostorih občinske dvorane na Trgu San Giorgio 37 v Ločniku. Razstavljajo Fulvio Cecot, Felice Cirulli in Andrea Mocchiutti; na ogled bo do 19. septembra ob delavnikih med 17.30 in 19.30, ob nedeljah med 10. in 12.30 s prostim vstopom; informacije na naslovu fo-toclublucinico@yahoo.it in www.fo-toclublucinico.org. GALERIJA RESTAVRACIJE SGUBIN v Skrljevem št. 3 v občini Dolenje ob gastronomski pobudi »Briški jesenski okusi« prireja v nedeljo, 12. septembra, ob 11. uri odprtje samostojne razstave umetnika Giuseppeja Bongiorna z naslovom »No pro- blem«; na ogled bo do 12. oktobra. Umetnika bo predstavila novinarka Nicoletta Consentino. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava skulptur Vasilija Zbone; do 30. septembra, od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro. V MUZEJU TERITORIJA V KRMINU je na ogled razstava del Dore Bassi; do 21. novembra od četrtka do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. H Obvestila OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinski tehnični urad odprt ob ponedeljkih med 15. uro in 16.30 in ob sredah med 11.30 in 13. uro. GORIŠKA KVESTURA obvešča, da je urnik urada za priseljence pri Rdeči hiši odprt ob ponedeljkih in torkih med 8.30 in 13. uro in med 15. in 18. uro za dvig elektronskih dovoljenj za bivanje; ob sredah med 8.30 in 13. ter med 15. in 18. uro pa za druge prošnje. Informacije nudijo po tel. 0481595891, o dovoljenjih za bivanje po tel. 0481-595810 in 0481-595814; po tel. 0481-595805 odgovarjajo v angleščini in nemščini. OKENCE ZA IZDAJO POTNEGA LISTA je po novem odprto v pritličju kve-sture na Trgu Cavour v Gorici. Vhod bo z oširka Sant'Ilario, urniki pa ostajajo nespremenjeni (od ponedeljka do sobote med 9. uro in 12.30). Kvestu-ra obenem sporoča, da ne obstajajo več dosedanje knjižice potnih listov. Nadomestili so jih z novim potnim listom (poenoten model) na 48 straneh; traja deset let in občana stane 42,50 evra. Postopek za njegovo pridobitev ostaja trenutno nespremenjen. ZDRUŽENJE LOČENIH STARŠEV FJK AMPS nudi pomoč pri reševanju problematik, povezanih z ločitvijo parov z otroki. Na svojem sedežu v večnamenskem centru v Ulici Baia-monti v Gorici prireja vsak torek med 20.30 in 22.30 srečanja, na katerih zagotavlja staršem strokovno psihološko in pravno pomoč; informacije po tel. 0481-1995591 in na www.mam-mepapaseparati.org ali info@mam-mepapaseparati.org. OBČINA DOBERDOB obvešča, da se bosta v nedeljo, 12. septembra, vršili po občinskem ozemlju dve kolesarski dirki, zato bo med 8. in 17. uro prepoved parkiranja s prisilnim odvozom na Rimski in Vrtni ulici ter na Poti v Dol. Možni bodo tudi zastoji v prometu. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo ulica Boneti (t.i. Cesta nad jezerom) zaprta zaradi asfaltiranja v ponedeljek, 13. septembra. Ponovno odprtje je predvideno za 15. september. ZGODOVINSKI RAZISKOVALNI CENTER LEOPOLDO GASPARINI v Ul. Dante Alighieri 29 v Gradišču obvešča, da bodo tajništvo, arhiv, foto-teka in knjižnica do 15. septembra odprti ob delavnikih med 17.30 in 19.30. V centru zbirajo gradivo o fašističnem režimu na italijanski vzhodni meji v obdobju med leti 1920 in 1943; informacije na in-fo@istitutogasparini.it, www.istitu-togasparini.it. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo potekala lutkovna delavnica namenjena pedagogom in gledališkim ljubiteljem, ki jo bo vodila Breda Varl iz Maribora. Tečaj bo v petek, 1. oktobra, v popoldanskih urah in v soboto, 2. oktobra, cel dan; prijave in informacije vse do 15. septembra po tel. 0481-531445 in 0481534549 (faks), info@kclbratuz.org, www.kclbratuz.org pod kategorijo »gledališče«. KRUT obvešča člane, da v sredo, 6. oktobra, steče jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu: prijave in informacije v goriški pisarni na Korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927 v četrtek, 16. septembra, med 9.30 in 12. uro. TRADICIONALNA BAKLADA v organizaciji združenja prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba bo v soboto, 18. septembra, ob 20. uri po do-berdobskih ulicah. Izkupiček bo namenjen vzdrževanju poslopja zavoda Via di Natale »Franco Gallini« v Avianu in Varstveno-delovnemu centru v Stari Gori pri Novi Gorici. PILATES IN PLESNA TERAPIJA v prostorih KD Sabotin v Štmavru. Prvo informativno srečanje bo v ponedeljek, 20. septembra, ob 18. uri; informacije in prijave po tel. 3493603796 (Nadja). ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV NOVA GORICA razpisuje avdicijo za vključitev mladih med 14. in 20 letom v čez-mejni goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar v četrtek, 23. septembra, od 15. dalje v Točki ZKD na Ul. Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici; prijave po tel. 003865-3330311, informacije pri zborovodji Davidu Bandlju na dbandelj@yahoo.it. S Poslovni oglasi PRODAJAM GROZDJE. 348-5856977 0 Mali oglasi PRODAM grozdje kabernet (približno štiri kvintale); tel. 0481-485701. PRODAM grozdje vrste malvazija in merlot; tel. 331-4331079. PRODAM Knjige Matematika 1, Algebra e geom. anal. 1+2, Corso base verde di mat. 3+4, Il calcolo int. e l'analisi num., Biologija 1 celica, Fizika in svet fiz.3, Per leggere a, b, c, d, Gramm. it. modul., Letteratura Tomo 3a, 3b, 4a, 4b. Tel. 340-0030154. PRODAM večvrstno visoko kvalitetno oljčno olje s kislino 0,12; tel. 0481390238. 0 Prireditve KNJIGARNA UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) ob drugi obletnici odprtja prireja v nedeljo, 12. septembra, ob 11. uri srečanje z ilustratorjem otroških knjig Agosti-nom Trainijem. OBČINSKI AKUSTIČNI PLAN V SO-VODNJAH: občinska uprava prireja javno srečanje, na katerem bodo predstavili prve izsledke monitoraže obstoječe hrupne stopnje na teritoriju v torek, 14. septembra, ob 20.30 v spodnji dvorani zadružne banke v Sovodnjah. SLORI IN GORIŠKA POKRAJINA prirejata okroglo mizo z naslovom »Narodnost danes. V kolikšni meri je narodnost funkcionalna razvoju sodobnih družbenih skupnosti?« v četrtek, 16. septembra, ob 18. uri v dvorani pokrajinskega sveta na Korzu Italia 55 v Gorici. V KNJIGARNI EDITRICE GORIZIANA na notranjem dvorišču na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v petek, 17. septembra, ob 17.30 založnik Piero Bu-dinich predstavil knjigi »Cartoline dalla fossa« Emira Suljagica in »Ser-bia« Stevana K. Pavlowitcha. OKOLJSKA KARAVANA SOČA SOOČA: v Podgori, 23. septembra, ob 20. uri na »pašereli« in nato na domačiji Pri županovih, kjer bo soočanje s predstavniki društev in ustanov, povezanih z reko Sočo. Pogovorom bo sledila projekcija dokumentarnega filma »Trenutek reke«, avtoric Anje Medved in Nadje Velušček, ki je nastal v produkciji Kinoateljeja; informacije na www.soca-isonzo-film.org in socasooca.blogspot.com. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 11.00, Lucia Za-nettin vd. Panozzo (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. DANES V MARTINŠČINI: 10.30, Anna Zotti vd. Visintin (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. Slavica Devetak (Paunova) V spomin na drago pokojno bo jutri, 12. septembra, ob 11.30 v cerkvi na Vrhu maša zadušnica. Vsi njeni 18 Sobota, 11. septembra 2010 ŠPORT / balkan - Resolucija priznava mnenje ICJ in pozdravlja pripravljenost EU, da olajša dialog Generalna skupščina ZN potrdila resolucijo o Kosovu Za srbsko vlado »zgodovinski preboj«, za opozicijo »polom vladajoče politike « NEW YORK/BEOGRAD - Generalna skupščina ZN je v četrtek po krajši razpravi brez glasovanja potrdila resolucijo o Kosovu, ki priznava julijsko odločitev Meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu in pozdravlja pripravljenost EU za pomoč pri dialogu med sprtima stranema. V Srbiji pričakujejo, da se bodo s Prištino pogovarjali o vseh spornih vprašanjih, tudi o statusu Kosova. Še preden se je razprava v GS ZN zares začela, je že prišlo do manjšega incidenta. Srbski zunanji minister Vuk Je-remic je namreč v dvorani opazil kosovsko delegacijo s predsednikom države Fatmirjem Sejdiujem na čelu in od predsedujočega GS ZN Alija Trekija zahteval, da jih pošlje iz dvorane, saj niso predstavniki priznane države članice ZN. Tre-ki pa je Jeremicu odgovoril, da so predstavniki Kosova v dvorani kot gostje Velike Britanije, Francije, Nemčije, ZDA in Italije in da bodo ostali. Resolucija, s katero je Srbija sprva nameravala nasprotovati julijski odločitvi ICJ, da razglasitev kosovske neodvisnosti ni v neskladju z mednarodnim pravom, je bila nato sprejeta brez dodatnih težav. Beograd je predlog resolucije namreč dan pred obravnavo spremenil in uskladil z EU. V spremenjenem predlogu resolucije tako ni bilo več obsodbe enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova, niti navedbe, da bo GS ZN na dnevni red 66. zasedanja vključil razpravo o nadaljnjih aktivnostih v zvezi s Kosovom po odločitvi ICJ. Resolucija priznava mnenje ICJ in pozdravlja pripravljenost EU, da olajša dialog med Beogradom in Prištino, ki bo dejavnik miru, varnosti in stabilnosti v regiji. Cilj dialoga pa bo "razvoj sodelovanja, napredek na poti v EU in izboljšanje življenja ljudi". Jeremic je sicer v svojem nastopu posebej poudaril, da je resolucija "statusno nevtralen dokument" in nikakor ne pomeni priznanja neodvisnosti Kosova s strani Srbije. Izrazil je tudi upanje, da bo resolucija pomagala, da se skozi dialog doseže celovit dogovor o miru med Srbi in Albanci. Srbski minister za Kosovo Goran Bogdanovic je nato v Beogradu pojasnil, da dialog med stranema pomeni, da se bosta morala Beograd in Priština pogovarjati o vseh spornih vprašanjih, kot so rešitev za ohranitev srbske skupnosti na Kosovu in izboljšanje njenih življenjskih pogojev, pa tudi status Kosova, ki je za Srbijo ključno vprašanje in predpogoj za sodelovanje v pogovorih. Za države, ki so priznale Kosovo, dialog verjetno pomeni pogovor o tehničnih vprašanjih, je dejal minister, a poudaril, da o teh vprašanjih ni mogoče govoriti, ne da bi govorili tudi o statusu Kosova. Po njegovih besedah bi bilo zaželeno, da bi v tem dialogu sodeloval še kdo, a je zavrnil, da bi se to posredovanje spremenilo v arbitriranje ali omejevanje pogajanj. Ob EU bi to lahko bili še predstavniki ZN, Rusije in ZDA. Da bi se izognili napakam iz prejšnjih pogajanj, pa bi pred začetkom dialoga morali določiti njihov format, lokacijo in tempo, je še dejal srbski minister za Kosovo. Tadicu naklonjeni srbski mediji so že hiteli ocenjevati, da glasovanje v GS ZN pomeni "zgodovinski preboj". Po pisanju časnika Blic pa je Tadic s spremembo politike do Kosova za 180 stopinj Srbijo obvaroval pred mednarodno izolacijo in državi omogočil nadaljnje približevanje EU. Srbska opozicija pa poudarja, da gre za "polom vladajoče politike" in zahteva predčasne volitve. Vodja srbske opozicijske Demokratske stranke Srbije (DSS) Vo- jislav Koštunica je tudi ocenil, da je bilo s privolitvijo v spremembo resolucije o Kosovu Srbiji povzročeno "veliko zlo in sramota". Menil je, da so oblasti v Srbiji že več kot dve leti, zlasti od sprejetja misije Eulex, "prikriti udeleženec v procesu oblikovanja lažne države Kosovo". Kljub temu je svet večinoma pozdravil sprejetje resolucije v GS ZN. Predstavnica ZDA Rosemary DiCarlo je izpostavila, da je resolucija v skladu z "močno podporo ZDA neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Kosova". Napovedala je tudi polno podporo ZDA "konstruktivnemu in v prihodnost zazrtemu dialogu Srbije in Kosova" ter pomoč pri njuni integraciji v evroatlantsko skupnost. Na stran Srbije so sicer stopili predstavniki Azerbajdžana in Venezuele ter do določene mere tudi Rusije. Ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin je namreč obenem pozdravil konsenz glede resolucije. Kosovo je neodvisnost razglasilo februarja 2008 po 11 letih pod upravo ZN. Doslej ga je priznalo 70 držav, nazadnje 3. septembra Honduras. (STA) Srbski zunanji minister Vuk Jeremič rusija - Mednarodni forum o demokraciji v Jaroslavlu Medvedjev vidi Rusijo kot mlado demokracijo in ne avtoritarno državo MOSKVA - Ruski predsednik Dmitri Medvedjev je včeraj zavrnil kritike na račun Rusije kot avtoritarne države in jo označil za mlado demokracijo. Obenem je dal vedeti, da oblasti ne bodo popustile opozicijskim gibanjem, katerih proteste je pogosto grobo prekinila policija. Neodvisni opazovalci tudi pod Medvedjevom ne vidijo demokratičnega napredka v Rusiji. Medvedjev, ki je včeraj nagovoril udeležence mednarodne politične konference v Jaroslavlu, kakih 300 kilometrov severovzhodno od Moskve, je izrazil nestrinjanje, da v Rusiji ni demokracije. Rusija ima demokracijo, ki pa je mlada demokracija, je dejal po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass. Številni Rusi imajo težavo z demokracijo, saj to besedo od kriznih 90. letih prejšnjega stoletja povezujejo predvsem z revščino. Rusija mora iti svojo pot, je prepričan Medvedjev, ki je zavrnil model parlamentarne demokracije, kakršnega imajo npr. v Nemči- Dmitrij Medvedjev ansa ji. To bi po njegovem Rusijo peljalo v katastrofo. Rusija nima druge možnosti kot da modernizira svoje gospodarstvo in politični sistem, je navzočim na konferenci, ki poteka na temo modernizacije države in demokratičnih standardov, zatrdil ruski predsednik. Sedanji politični sistem v Rusiji bi bilo potrebno modernizirati "z veliko previdnostjo" in postopoma, je menil. Medvedjev je posredno zagovarjal včasih nasilno ravnanje ruske poli- cije z drugače mislečimi v Rusiji, kar je naletelo na kritike tudi v ZDA in Nemčiji, pa poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Nizka raven kulture in iz tega izhajajoča nestrpnost, neodgovornost in nasilnost uničujejo demokracijo," je dejal, zato so bila za svobodo govora in zbiranja postavljena pravila. Vendar pa ni mogoče govoriti o "policijski državi". Nasprotniki in kritiki Kremlja ruskim oblastem očitajo, da so v Rusiji volilne poneverbe, kriminalne strukture v oblasteh in zatiranje drugače mislečih vsakdan tudi pod Medvedjevom. Neodvisni opazovalci tudi po več kot dveletnem predsedniškem mandatu Med-vedjeva ne vidijo nobenega demokratičnega napredka v Rusiji, še navaja dpa. Foruma sta se udeležila tudi juž-nokorejski predsednik Lee Myung Bak in italijanski premier Silvio Berlusconi, s katerima je imel Medvedjev pogovore o dvostranskih odnosih, še poroča Itar-Tass. (STA) EU razmišlja o znižanju carinskih dajatev za Pakistan BRUSELJ - Zunanji ministri Evropske unije so včeraj na neformalnem zasedanju v Bruslju razpravljali o pomoči Pakistanu po katastrofalnih poplavah. Po navedbah evropskih diplomatskih virov se nagibajo k začasnemu znižanju carinskih dajatev za Pakistan za nekatere proizvode, v glavnem za tekstil. O tem naj bi prihodnji teden odločili voditelji EU. Evropski komisar za trgovino Karel De Gucht naj bi do četrtkovega srečanja voditeljev unije pripravil analizo tega ukrepa in oceno predvidenih stroškov, nato pa naj bi vrh unije na podlagi njegove analize odločil, ali bo unija ukrep dejansko izvedla. Francoska pokojninska reforma čez prvo oviro PARIZ - Francoska narodna skupščina je včeraj potrdila pokojninsko reformo, ki bo zvišala zahtevano starost za upokojitev s 60 na 62 let. Reforma naj bi začela veljati že oktobra, starostno dobo pa naj bi zvišali postopoma do leta 2018. Pokojninska reforma, ki jo je predlagal predsednik Nicolas Sarkozy, je tako preskočila prvo oviro. Proti reformi je v začetku tedna, ko je parlament začel z razpravo, protestiralo okoli 1,2 milijona ljudi, sindikati pa napovedujejo nove proteste, če se bo zahtevana starost za upokojitev res dvignila na 62 let. Toda Sarkozy na drugi strani vtztraja, da ne bo popustil glede tega vprašanja. Kot pravi, gre za enega najpomembnejših vprašanj njegovega mandata. Toda po drugi strani je nakazal, da bi lahko veljale določene izjeme za delavce, ki delajo v nevarnih razmerah. V eksploziji in požaru pri San Franciscu šest mrtvih SAN FRANCISCO - Silovita eksplozija in požar, ki sta v četrtek zvečer pretresla predmestje San Francisca, sta zahtevala najmanj šest življenj, je včeraj sporočil senator iz Kalifornije Leland Yee. Številni so bili tudi ranjeni, koliko, pa za zdaj še ni povsem jasno. Eksplozija v kraju San Bruno, ki je predmestje San Francisca, je bila tako silovita, da so jo slišali več kilometrov stran. Ob eksploziji je nastala tudi ogromna ognjena krogla, ki je segla več kot 300 metrov visoko. Območje eksplozije je nato zajel velik požar, ki je uničil več kot 50 hiš, več kot 100 pa jih je poškodoval. Ognjeni zublji so segali do 20 metrov visoko in so se hitro razširili na hiše, tamkajšnje prebivalce pa pognali v beg. Gasilci so si pri gašenju pomagali tudi s helikopterji in letali. Kaj naj bi sprožilo eksplozijo, zaenkrat še ni znano. Gasilci domnevajo, da je eksplozijo povzročila okvara na plinovodu, ki teče pod to stanovanjsko sosesko južno od San Francisca. (STA) zda - Danes osrednja spominska slovesnost v New Yorku, svečanosti tudi v Washingtonu in v Shankesvilleu Ob deveti obletnici napadov islamskih teroristov prah dviga pastor Jones z napovedjo sežiganja Koranov NEW YORK - V ZDA se bodo danes s spominskimi slovesnostmi v New Yorku, Washingtonu, Pensilvaniji in drugod spomnili 9. obletnice terorističnih napadov, v katerih je 11. septembra 2001 umrlo skoraj 3000 ljudi. Letošnjo obletnico je zasenčilo naraščanje nestrpnosti do muslimanov, med drugim z napovedjo krščanskega pastorja s Floride, da bo sežigal Korane. Floridski pastor Terry Jones je razburil z napovedjo, da bo ob obletnici napadov sežigal Korane, češ da islam, za razliko od krščanstva, prihaja "od hudiča". Njegova namera je naletela na burne odzive v svetu in po številnih pozivih - od Vatikana do Bele hiše - naj bi od nje v zadnjem trenutku vendarle odstopil. Pastor naj bi si premislil po domnevno doseženem dogovoru o umiku gradnje mošeje in islamskega centra v bližini prizorišča napadov na Svetovni trgovinski center (WTC) v New Yorku. Predstavniki projekta gradnje mošeje so sicer kakršenkoli dogovor že zanikali. Načrtovana gradnja le dve ulici od kraja, kjer Pastor Terry Jones ansa sta nekoč stala dvojčka WTC, sicer že nekaj časa buri duhove. Ob slovesnostih v New Yorku se tako obetajo protesti nasprotnikov moše-je, pa tudi zagovornikov pravice muslimanov do svobodnega prakticiranja vere. Zadnja anketa univerze Quinnipiac je sicer pokazala, da bi bilo po mnenju 53 odstotkov Newyorčanov mošejo bolje postaviti kje drugje, 37 odstotkov pa se jih strinja z lokacijo. Po nekaterih interpretacijah je bil eden od razlogov, da se ameriški predsednik Barack Obama tudi letos ne bo udeležil slovesnosti v New Yorku, prav gradnja mošeje, ki jo je še avgusta zagovarjal, kasneje pa dejal, da nikoli ni ocenjeval modrosti postavljanja moše-je blizu WTC. Obama se bo sicer, tako kot lani, udeležil spominske slovesnosti v Penta-gonu. V New York bo prišel podpredsednik ZDA Joseph Biden, prva dama Michelle Obama in njena predhodnica Laura Bush pa bosta skupaj sodelovali na slovesnosti na travniku v Shankesvilleu v Pensilvaniji, kjer se je zrušilo eno od štirih ugrabljenih letal, domnevno po upo- ru potnikov in posadke proti ugrabiteljem iz teroristične mreže Al Kaida. V napadih pred devetimi leti je bilo največ ljudi ubitih v New Yorku in kljub odsotnosti Obame bo glavna slovesnost znova prav tam. Tradicionalno bodo na njej prebrali imena 2752 žrtev napadov in branje štirikrat prekinili z minutami molka. To je ob času, ko sta letali zadeli stolpnici dvojčka WTC in ko sta se stolpa zrušila. Letošnja slovesnost bo potekala v parku Zuccoti pri gradbišču WTC, svojci pa bodo polagali cvetje na gradbišče, kjer bo v prihodnosti stal spominski park. Zvečer bodo nad Manhattnom znova prižgali dva močna reflektorja, ki bosta svetila v nebo do jutra in tako čez noč simbolizirala porušeni stolpnici. Takoj po napadih so lokalni predstavniki skupaj z zveznimi voditelji zagotavljali, da bo obnova trajala le nekaj let. Medtem ko so Pentagon nemudoma obnovili, Shanksville še vedno čaka na obljubljeni muzej, obnovo WTC v New Yorku pa so po dolgoletnih med- sebojnih prepirih vseh vpletenih dodobra zagnali šele letos in naj bi jo končali do leta 2014. Prihodnje leto naj bi bil na kraju, kjer sta nekoč stala dvojčka WTC, dokončan spominski park z dvema bazenoma namesto stolpov, imeni žrtev in drevesi. Do leta 2012 naj bi dokončali tudi muzej. V sredo so tako postavili 30 metrov visoka in 50 ton težka jeklena stebra iz ruševin WTC, ki bosta stala ob vhodu v muzej. Do leta 2013 naj bi poleg tega zgradili novo najvišjo stolpnico v ZDA z nekoč zvenečim imenom Stolp svobode, danes pa precej bolj umirjenim WTC 1. Stolp bo visok 1776 čevljev (541,3 metra), kar je letnica ameriške osamosvojitve izpod britanske kolonialne vladavine. Istega leta naj bi bila dokončana tudi velika nova postaja vlaka Path med New Yorkom in državo New Jersey, do leta 2014 pa še katera od stolpnic, poleg WTC 1 in WTC 7, ki je bila obnovljena že leta 2006. Robi Poredoš (STA) w Sobota, 11. septembra 2010 1Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu g WORLD rcMMPiMnHir 2010 košarka - Svetovno prvenstvo v Turčiji Nerazumljiv padec koncentracije Slovenci proti Španiji izgubili tekmo za razvrstitev od petega do osmega mesta Slovenija - Španija 80:97 (16:23, 38:41, 64:62) SLOVENIJA: Slokar 1 (1:2), La-kovič 19 (2:2), Bečirovic 13 (7:8), Udrih 7, Nachbar 2 (2:2), Dragic 19 (9:12), Zupan 11, Vidmar 2 (2:2), Bre-zec 6. ŠPANIJA: San Emeterio 4 (2:2), Fernandez 16 (1:1), Rubio 3 (1:2), Navarro 26 (8:8), Reyes 9 (2:2), Vazquez 16 (4:4), Llull 6, Gasol 5 (1:4), Mum-bru 7 (2:2), Garbajosa 5. Prosti meti: Slovenija 23:28, Španija 21:25. Met za dve točki: Slovenija 18:42, Španija 23:48. Met za tri točke: Slovenija 7:21 (Lakovič 5, Zupan, Udrih), Španija 10:19 (Navarro 4, Llull 2, Mumbru, Garbajosa, Fernandez, Reyes). Skoki: Slovenija 33 (22 + 11), Španija 40 (27 + 13). Osebne napake: Slovenija 28, Španija 27. CARIGRAD - Košarkarji Slovenije so izgubili tekmo za razvrstitev od petega do osmega mesta na 16. svetovnem prvenstvu v Turčiji, kar pomeni, da se bodo danes (ob 14. uri) za končno sedmo mesto pomerili s poražencem dvoboja med Argentino in Rusijo. Španija tako ostaja zakleta za košarkarje Slovenije že več kot desetletje. Zadnja zmaga Slovenije ima zdaj že močno zaprašeno letnico - 1999 -, od tedaj dalje pa je Španija dobila tretjo uradno tekmo in nič koliko prijateljskih. Kot že mnogokrat doslej, je ključno vlogo odigral Juan Carlos Navarro, ki je v drugem polčasu dosegel 23 od svojih 26 točk. V startu tekme sta bili obe moštvi še pod vtisom razočaranj v četrt- hokej na ledu Jesenice in Olimpija v ligi EBEL LJUBLJANA - Včeraj se je začela nova sezona hokejske lige Ebel. Razširjeno avstrijsko prvenstvo je že več let tudi osnovno tekmovanje najboljših slovenskih klubov. Tekmovanje v ligi Ebel je v osnovi avstrijsko prvenstvo, že več sezon pa v njem nastopajo še ekipe iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Poleg Jeseničanov (Acroni Jesenice) in Ljubljančanov (Tilia Olimpija) bodo v ligi Ebel nastopili stari znanci: hrvaški Medveščak, madžarska Sapa Fehervar ter avstrijski Graz 99ers, Red Bull Salzburg, Black Wings Linz, celovški KAC, Vienna Capitals in beljaški VSV. Sistem tekmovanja lige Ebel bo enak kot v zadnjih letih. V rednem delu bodo moštva odigrala 54 krogov. Sledila bo končnica, v katero se bo uvrstilo osem najboljših ekip. Redni del se bo končal 25. februarja. V vseh treh krogih končnice bodo igrali na štiri zmage, četrtfinale se bo začel 27. februarja, polfinale 15. marca, finale pa 31. marca. Slovenska kluba bosta prvi derbi od šestih v novi sezoni igrala 26. septembra v Ljubljani. Včeraj: Olimpija - Vienna 5:4. JUDO - Slovenska judoistka Ra-ša Sraka Vukovic je na SP v Tokiu v kategoriji do 70 kilogramov osvojila bronasto kolajno. Sraka Vukoviceva je v tekmi za bron premagala Nizozemko Edith Bosch. PRVAKINJE - Prvi vrhunec EP v vaterpolu v Zagrebu je bil ženski finale med Grkinjami in Rusinjami, ki ga je sodil Slovenec Boris Margeta. Boljše so bile Rusinje, ki so zmagale z 11:6 (tretji naslov zapored). Danes bo na sporedu moški finale Hrvaška - Italija. finalu - Španci zaradi poraza v zadnji sekundi proti Srbiji, Slovenija pa zavoljo ponižujočega poraza s Turčijo. A na srečo so se slovenski igralci prvi otresli grenkih spominov in že v peti minuti prvič pobegnili na semaforju. Prednost sedmih točk so ohranili vse do prvega mini odmora, nato za trenutek znova zastali (23:22), a še pravočasno strnili vrste in znova poved-li za sedem (35:28). Glede na to, da srečanje s tekmovalnega stališča ni imelo bistvenega pomena, saj nagrado prinaša le naslov svetovnega prvaka - olimpijsko vozovnico za London 2012 -, so imeli španski košarkarji precej težav s motivacijo. Za reprezentanco, ki je v zadnjem desetletju vajena nastopati zgolj v bojih za medalje (Španija bo prvič po letu 1999 ostala brez odličja na velikih tekmovanjih), tekma za razvrstitev ni pomenila toliko kot za slovenske košarkarje, ki so pisali zgodovino. Medlo igro Španije bi lahko Slovenija učinkoviteje kaznovala že v prvem polčasu, žal pa ji prednosti devetih točk (41:32) v zadnji minuti in pol prvega polčasa ni uspelo zadržati in je odšla v slačilnico z vsega dobrim košem naskoka. Španci so v nadaljevanje krenili malce bolj zavzeto, že po dveh minutah igre prvič prevzeli vodstvo (45:44), toda Slovenci so bili še vedno korak pred njimi. Uspešno so zaustavljali njihovega najnevarnejšega strelca Navarra, ki je do 25. minute dosegel vsega pet točk, bili v napadu dovolj raznovrstni in si v 26. minuti znova priigrali nekaj košev naskoka (56:51). Tedaj pa se je tu- Goran Dragič je bil včeraj proti Španiji skupaj z Jako Lakovičem najboljši strelec Slovenije. Oba sta zbrala po 19 točk ansa di Navarro odločil, da bo posegel v igro. Do konca tretje četrtine je dosegel 11 točk, skupno v tretji četrtini 13, in prav po njegovi zaslugi je Španija pred zadnjimi desetimi minutami vodila s 64:62. Zadnjih deset minut je bilo najslabših Slovenije na tem prvenstvu. Španija se je resda dvignila, toda ne toliko, kot je Slovenija obstala. Navarro je zabil prvi žebelj v slovensko krsto (69:64), ki so jo Španci do konca dobro zapečatili in položili globoko v grob. Španija je zadnjo četrtino dobila z rezultatom 33:18 in na koncu zmagala z visokimi 17 točkami prednosti. (STA) OSTALI IZID: Rusija - Argentina 61:73 DANES: za 7. mesto Slovenija -Rusija (14.00); polfinale: ZDA - Litva (18.00) in Srbija - Turčija (20.30). APrimorski ~ dnevnik huda nesreča Dirka po FJK: kolesar po padcu v smrtni nevarnosti VIDEM - Na dirki po FJK za amaterje, v tretji 174 kilometrov dolgi etapi od Mania-ga do Fornija di Sopra, je prišlo do hude nesreče. 20-letni Thomas Casarotto iz Vicenze, član ekipe Fior Falf Desiree (slednja redno nastopa tudi na lonjerski dirki ZSŠDI), se je v kraju Pesariis v Karniji huje poškodoval. Casarotto je pri spustu, vozil je okrog 80 kilometrov na uro, udaril v stransko ogledalo terenskega vozila, ki je bilo parkirano ob robu ceste, padel in drsel po cestišču. Casarotto, ki je pred šestimi dnevi zmagal na neki enodnevni dirki, je kljub čeladi utrpel močan udarec v glavo. S helikopterjem so ga nemudoma odpeljali v vi-demsko bolnišnico. Casarottovo zdravstveno stanje (močan pretres možganov) pa je zelo hudo. Na včerajšnji dirki po FJK je zmagal James Adam Semple (Brisot Cardin Bibanese). Na lestvici vodi Norvežan Stake Laengen Ve-gard. Danes bo na sporedu še zadnja etapa Arta Terme-Videm. VUELTA - Britanski kolesar Cavendish je dobil še drugo etapo zapored, po 12. je bil najhitrejši tudi v sprintu 13., 196 kilometrov dolge od Rincona de Sota do Burgosa. Drugo mesto je zasedel Norvežan Thor Hushovd, tretje pa Daniele Bennati. Vodilni še vedno ostaja Španec Igor Anton (Euskaltel-Euskadi), ki ima 45 sekund prednosti pred Nibalijem. STAVKA? - Zaradi neurejenih razmer in nekaterih nesoglasij z Lego Serie A je sindikat nogometašev Assocalciatori zagrozil s stavko 25. in 26. septembra. Tržaški rokometaši OK FERRARA - V kvalifikacijah državnega pokala je tržaški Pallamano TS v Ferrari premagal domačo ekipo (29:22, 14:12). Tržačani so stalno vodili, tako da je bila zmaga povsem zaslužena. Danes (ob 19. uri) bodo v Ferrari igrali proti Mestrinu. PALLAMANO TS: Zaro, Postogna, Sedmak, Radojkovič 13, Oveglia 2, CaKerpan, Di Nardo 3, Pernich 2, Anici 2, Carpanese 6, Lo Duca 1, Visintin. Trener: Bozzola. nogomet - V A in B-ligi Udinese pri Benitezu Nocoj tudi Roma in Milan - Težka naloga za Juventus - Triestina v Empoliju vsaj za točko - Princivalli znova v širšem izboru TRIJE KANDIDATI DANES - Inter, Milan in Roma, trije favoriti za končno slavje, bodo svojo drugo prvenstveno tekmo igrali že danes, saj se prihodnji teden začenja liga prvakov in v italijanski nogometni zvezi so določili, da bodo vsa italijanska društva, ki nastopajo v najprestiž-nejšem evropskem pokalu, imela na razpolago dan počitka več, da bi se na najboljši način pripravila na evropske »spopade«. Seveda vlada največje pričakovanje za »veliki povratek« Zlatana Ibrahimovica, ki bo opravil svoj krstni nastop v črnordečem dresu drevi ob 20.45 v Ceseni. Pred nabito polnimi tribunami (in s samimi »pravimi« navijači) bo domača ekipa po Romi poskušala zaustaviti še Milan, najbrž pa bo moral vratar Antonioli ponoviti izvrstne obrambe izpred 14 dni, saj bo trojica Ro-naldinho-Ibra-Pato ustvarila kar nekaj priložnosti. Istočasno z Milanom bo v Ca-gliariju igrala Roma. Tudi Ranieri bo takoj zaupal novemu nakupu Marcu Borriellu, ki je zapustil Milan ravno zaradi prihoda švedsko-bosanskega napadalca. Na koncu prvenstva bomo videli, kdo je od tega kroženja napadalcev najbolj zaslužil. Vrata Cagliarija bo znova branil Agazzi, medtem ko je reprezentančni vratar Marc-hetti še v nemilosti predsednika Cellina, tako da se je v nekaj mesecih znašel najprej v vratih »azzurrov«, nato na tribuni stadiona Sant'Elia. Še prej (ob 18. uri) bo Inter na San Siru gostil Udinese. Furlani so začeli prvenstvo z domačim porazom, težko pa je pričakovati, da jim bo danes uspelo iztržiti prvo točko. Inter je namreč v prvem krogu igral neodločeno v Bologni, novega delnega spodrsljaja si Benitez ne more privoščiti, saj po porazu v evropskem su- perpokalu in nekaj neprepričljivih nastopih le zmaga bi utišala prve kritične glasove. Trener Interja računa, da bi ga iz težav potegnila Milito in Eto'o. DELNERIJEV »AMARCORD« -Juventusov trener Gigi Delneri se bo jutri spopadel s svojim bivšim klubom, Sampdorio. V lanski sezoni je Genovča-ne popeljal do četrtega mesta in pred-kroga lige prvakov; prav ta uspeh mu je odprl vrata za prehod v Turin. Sicer se sezona Juventusa ni uspešno začela, saj so črnobeli v prvem krogu doživeli poraz v Bariju. Delneri bo nekoliko spremenil postavo. Na sredini igrišča bo zaupal Aqui-laniju, medtem ko bo nov nakup Trao-re' sedel na klop za rezerve. V napadu so ob odsotnosti Amaurija izbire skorajda prisiljene (Quagliarella in Del Piero). Del-nerijev naslednik na klopi Sampdorie Mimmo Di Carlo računa na presenečenje in gole uigrane dvojice Cassano-Paz-zini. Prav slednji je ena izmed (prešte-vilnih) neizpolnjenih želja poletne kupoprodajne borze stare dame, ki zlasti v napadu ni na nivoju zgoraj omenjene trojice favoritov. FANTANOGOMET - Vratarji so večkrat najtežja in odločilna izbira. Morda bo proti Bologni Muslera (Lazio) le ne-premagan končal tekmo. V obrambi so Ra-nocchia (Genoa), Samuel (Inter), Cassani (Palermo) in Portanova (Bologna) zmes kakovosti in zmerne ekonomske investicije, kar velja tudi za trojico veznih igralcev Migliaccio (Palermo), Alvarez (Bari) in Rafinha (Genoa). V napadu je Ibrahimo-vic (Milan) dokaj draga varianta, čeprav bi lahko »trenerjem« prinesel kar nekaj točk. Alternative bi lahko bile Giovinco (Parma), Zarate (Lazio) in Cavani (Napoli). Največ pričakovanja vlada za krstni nastop Zlatana Ibrahimovica v Milanovem dresu ansa NAŠA NAPOVED - Danes (ob 18.00) Inter - Udinese 2:0 (1 - 65%, X - 25%, 2 -10%); (ob 20.45) Cagliari - Roma 1:2 (30%, 30%, 40%), Cesena - Milan 1:3 (20%, 25%, 55%); jutri (ob 15.00) Brescia - Palermo 1:1 (30%, 40%, 30%), Catania - Parma 2:2 (30%, 40%, 30%), Genoa - Chievo 2:1 (45%, 30%, 25%), Juventus - Sampdoria 2:1 (45%, 30%, 25%), Lazio - Bologna 1:0 (40%, 35%, 25%), Lecce - Fiorentina 1:1 (30%, 35%, 35%), (ob 20.45) Napoli - Bari 1:2 (35%, 30%, 35%). TRIESTINA PO TOČKO? - Triestina bo v Empoliju (pričetek ob 15.00) poskušala osvojiti prvo točko v gosteh. Po porazu v Novari so Iaconijevi varovanci pred tednom dni le zadihali in se proti Pescari prvič veselili zmage. Empoli je vsekakor favorit, saj lahko trener Aglietti računa na dokaj mlado, kakovostno in motivirano ekipo, ki bi se lahko celo vključila v boj za najvišja mesta. V Empoliju je doslej Triestina le enkrat slavila zmago pred več kot 25 leti. Ia- coni bo v celoti potrdil postavo, ki je bila uspešna na Roccu. V napadu bosta igrala Marchi in Godeas, medtem ko bo Della Rocca po dveh tekmah, ki jima je sledil kar s tribune, tokrat sedel na klop za rezerve. Še vedno skrbi telesna priprava tržaških nogometašev, saj je padec forme v drugem delu tekme več kot očiten. Znova je polnopravni član ekipe Nicola Princivalli. Tržaški vezni igralec je bil v tem prvem delu sezone nekako »izgnan«, a očitno so v društvu ocenili, da bi lahko v bodoče prav prišel, tako da »Princi« znova trenira z ostalimi člani ekipe. Verjetna postava Triestine: Colombo, DAmbrosio, Scurto, Brosco, Sabato, Toledo, Lunardini, Matute, Testini, Godeas, Marchi. Sodil bo Corletto iz Castelfranca Veneta. (I.F.) B-LIGA - Sinoči: Padova - Reggi-na 4:0 1. SNL - Izida: Nafta - Rudar 3:3, Olimpija - Domžale 0:1. 20 Sobota, 11. septembra 2010 ŠPORT / odbojka - Predstavitev spremljevalnih dogodkov SP v Trstu Z željo, da bi spet - •■• • tvf« • nastopili v najvišji ligi Štafeta z zastavo - Koncert klasične glasbe posvečen tudi Sergiu Veljaku Včerajšnja predstavitev (levo); Sergio Veljak (desno) Želja, da bi letošnje svetovno prvenstvo v Trstu, mestu in nasploh deželi povrnilo ekipo v najvišji (moški ali ženski) odbojkarski ligi, je bila rdeča nit včerajšnje predstavitve spremljevalnih dogodkov v nakupovalnem središču Il Giulia. Vsi govorniki so med drugim opozorili na nezanemarljivo priložnost promocije odbojkarskega gibanja, ki jo bo treba izkoristiti ob letošnjem velikem športnem dogodku. Trst bo od 25. do 27. septembra gostil kvalifikacijsko skupino SP, v kateri bodo merile moči Srbija, Nemčija, Poljska in Kanada. Včerajšnje srečanje v Trstu je zaključilo niz predstavitev, ki so si v tem tednu sledile v Pordenonu, Vidmu in Gorici. O knjigi »Una regione sotto rete«, ki opisuje 70-letno zgodovino odbojkarskega gibanja dežele FJK, je na kratko spregovoril Matteo Unterweger, eden izmed avtorjev. Sledil je opis niza prireditev, ki bodo uvedle odbojkarske tekme v Trstu. V športni palači v Trstu bodo na predvečer, torej 24. septembra, dvignili zastavo svetovnega prvenstva, ki bo v Trst dospela prek Pordenona, Vidma in Gorice. Štafeta se bo začela v Pordenonu 22. septembra zjutraj, zaključila pa se bo 24. septembra, ko bo zastava po obalni cesti prispela do Velikega trga, se ustavila v eni izmed podružnic zadružnih bank, ki podpirajo to pobudo, in prišla do tržaške športne palače. Po dviganju bo večer popestril koncert klasične glasbe v Avditoriumu Revoltella (vstop prost), ki bo posvečen dolgoletnemu predsedniku deželne odbojkarske zveze prof. Silvanu Pipanu in enemu izmed najboljših tržaških in italijanskih igralcev Sergiu Veljaku, ki je svojo športno pot začel pri Boru. Na večeru bodo nabirali dobrodelne prispevke za športno združenje slepcev v tržaški pokrajini. Na predstavitvi so spregovorili predsednik pokrajinskega CO-Nl-ja Stelio Borri, deželni predsednik zveze CONI Emilio Felluga, pokrajinski odbornik Mauro Tommasi, predsednik ZKB in predstavnik federacije zadružnih bank Sergio Stancich in predstavniki odbojkarske zveze, ki so predstavili tudi odbojkarski turnir najmlajših na Velike trgu 26. septembra, ki bo združil več kot 600 otrok iz cele dežele. Nakazali so še, da je še nekaj razpoložljivih vstopnic; med prosilci se je nazadnje oglasila tudi slovenska odbojkarska zveza. tenis - A2-liga Začeli obravnavo, a Gaja mora še počakati RIM - Zaplet v ženski teniški A2-ligi, v kateri je v minuli sezoni nastopala tudi Gaja, še ni rešen, zato je usoda ženske članske ekipe padriškega kluba še neznana. Kot smo že poročali, je klub iz Cagliarija vložil priziv nad rezultatom s Casalejem. Pred dnevi so priziv obravnavali na športnem sodišču olimpijskega komiteja CONI, kjer pa niso dosegli dogovora s sprtimi stranmi in zato obravnavo prenesli na kasnejši datum. Šele ko bodo rešili spor, bo znano, kdo bo nasprotnik Gaje v play-outu A2-lige. Na DP brez višjih uvrstitev Najmlajši igralci Gaje so ta teden merili moči na državnih finalih različnih starostnih kategorij. Pravico do nastopa na državnem prvenstvu U14 si je priborila Ni-coleta Furlan, ki je svoje nastope zaključila v 2. krogu. Proti drugi nosilki Giorgi Brescia (3.1) je izgubila s 6:0 in 6:2. Omeniti velja, da je Nicoletta vse bolj uspešna proti starejšim igralkam: pred kratkim je osvojila tudi turnir 3. kategorije v Padovi. V Milanu sta na državnem finalu U12 nastopili dvojčici Alessia in Nicol Pugiotto. Nicol se je prebila do 2. kroga, Alessia pa je svoje nastope zaključila v 1. krogu. Bolj uspešen je bil Gianluca Grison med trinajstletniki, saj se je prebil do 3. kroga. Nasploh so tudi letošnji nastopi vseh igralcev iz naše dežele potrdili trend, po katerem se mladi težje uveljavljajo na državni ravni. Mladi gajevci bodo zdaj nadaljevali z nastopi v ekipni konkurenci: v nedeljo, 19. septembra ob 10.00 bosta v Pa-dričah v 2. krogu državnega finala igrali ekipi Gaje U12 in U14. rolkanje - FIS Soliden krstni nastop Nicole Iona (Mladina) V Cuneu se je včeraj začela predzadnja preizkušnja svetovnega pokala FIS v rolkanju, na kateri z državno reprezentanco nastopajo trije rolkarji kriške Mladine: Mateja Bogatec, Niki Hrovatin in Nocola Iona. Najmlajši član ekipe Iona je včeraj tudi opravil krstni nastop: na ravninski 15 kilometrski preizkušnji v klasični tehniki je med 25 mladinci osvojil solidno 15. mesto. Zmagal je Romun Petrica v času 45,56, Iona pa je ciljno črto prečkal 13 minut kasneje. Danes se bodo vsi trije kriški roljarji pomerili na 20 km tekmi v centru Cunea. Domači šport Danes Sobota, 11. septembra 2010 NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Križu: Vesna -Muggia; 17.30 v Trstu, igrišče Ferrini: Ponziana -Juventina Jutri Nedelja, 12. septembra 2010 NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen Koimpex -Pordenone PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Štandrežu: Juventina - Villesse; 16.00 v Reani del Rojale: Reanese - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Trebčah: Primorec - Isonzo; 16.00 v Pierisu: Pieris - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Dolini: Breg -Cormonese; 16.00 v Mošu: Zarja Gaja - Mossa; 16.00 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - Gradese 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Doberdobu: Mladost - Union ODBOJKA JADRANSKI POKAL, ŽENSKE - V Sangiorgu di Nogaro: 17.30 Volleybas UD - Kontovel, 19.00 Kontovel - Sangiorgina; v Fari: 16.00 Millenium -Sloga in 17.30 Sloga - Virtus TS. košarka - Pogovor s trenerjem Brega Tomom Krašovcem Bomo med boljšimi, če bomo redno trenirali To je ključ do boljših rezultatov kot lani - Na spisku je 14 igralcev, nekateri pa so še na preizkušnji - Samec že trenira po prilagojenem programu - Cilj je čim višje mesto v play-offu Košarkarje Brega bo že tretjo sezono vodil Tomo Krašovec, ki je pred prihajajočo sezono optimist. Kljub temu da je novonastala skupina košarkarjev (od lanske garniture tačas redno trenira šest igralcev) začela s pripravami teden za ostalimi ekipami, trener verjame, da to ne bo vplivalo na končni rezultat. Pridobivanju kondici-je so Brežani že dodali tudi nekaj pripravljalnih tekem: »Glede na to, da smo začeli nekoliko kasneje, je ocena nastopov zadovoljiva. Popraviti pa bo treba še ogromno, sem pa optimist,« pravi trener Krašovec. Kaj pa bo treba še izboljšati? Vse. Sestaviti je treba celotno ekipo. Igralci so tačas korektni drug do drugega in imajo veliko volje do dela: redno trenirajo in so željni dokazovanja. To pa je šele osnova, na katero bom moral prenesti svojo filozofijo igre. Začeli ste teden dni za ostalimi. Kako to? Zaradi različnih okoliščin, vendar to ne bo vplivalo na končni rezultat. Zdaj treniramo štirikrat tedensko z dodatno pripravljalno tekmo. V glavnem pa je vadba posvečena predvsem pridobivanju kondicije. Imate dolg seznam igralcev. Ste že odločili, kdo bo sestavljal ekipo? Dolžina je relativna. Igrali bodo vsekakor najboljši. Tačas imam na spisku 14 igralcev, med katerimi so nekateri starejši, ki še ne vedo, ali bodo lahko redno trenirali in igrali. Tu mislim na Gianicchettija, ki ima še težave z gležnjem, in Štefana Samca, ki trenira po posebnem programu in ne občuti več bolečin, vendar še ne vemo, ali bo nared za sezono. Oba pa sodita med ključne igralce. Kdaj boste torej sestavili dokončni seznam? Čez nekaj tednov, saj moramo počakati, da se bodo vse stvari izkristalizirale. Nekateri igralci so pri nas še na preizkušnji, nastop Samca pa je tačas še vprašljiv. Konkurenca v ekipi je zato ve- Tomo Krašovec bo na klopi članske ekipe Brega sedel že tretjo sezono kroma lika, kar je v tem trenutku odlično, saj so treningi zelo kvalitetni. Vsi se borijo za mesto v ekipi. Kdo je ostal od lanske ekipe? Zeriali, Bozic, Samec, Nadlišek, Švara in Banci, Secchet je študijsko zaseden, z Lokatosom pa smo prekinili sodelovanje, ostali pa niso zagotovili svoje razpoložljivosti zaradi drugih obveznosti. Med temi so Klabjan, Jevnikar in Sila, ki jih bomo vseeno vpisali, saj je njihova izpisnica naša. Zaradi tolikšnih odpovedi smo bili zato primorani, da smo poiskali nove igralce. Ekipo je vsekakor okrepilo več novih igralcev. Ste z izbirami zadovoljen? Zelo. Napor društva je bil pri tem maksimalen. Ekipo smo sicer hoteli graditi na slovenskih igralcih, vendar se je zaradi nekaterih odpovedi izteklo drugače. Je zdaj ekipa popolna? Je. V naslednjih tednih bo jasno, kdo bodo glavni igralci. Bodo imeli mladi igralci kaj več priložnosti kot lani? Bregu se je pridružil mlad organizator igre Schillani, ki je lani nastopal pri San Vitu. On bo prav gotovo dobil veliko priložnosti. V košarkarskih krogih se širi govorica, da boste letos odigrali vidno vlogo v prvenstvu. Se s tem strinjate? Vidno vlogo bomo odigrali le, če bomo skoz celo sezono vestno trenirali. Lani se je izkazalo, da smo bili zelo konkurenčni samo na začetku, ko smo redno trenirali. Ko je bila prisotnost na treningih nižja in je kvaliteta dela upadla, so bili tudi rezultati slabši. Slovenec Rihter je še dodana vrednost močni garnituri igralcev ... On je »smetana na torti«. Je zelo delaven fant, ki se je v ekipo dobro vključil. Iskali smo igralca, ki bi nadomestil Elvisa Klarico in Melvisa Haskiča, in smo ga tudi dobili. Kako bi ga opisal? Je igralec z znanjem in izkušnjami, dober strelec iz razdalje in dober obrambni igralec - skratka je vsestranski igralec, ki igra tudi za ekipo. Kateri pa je letošnji cilj? Play-off, tam pa doseči čim višje mesto. Je letošnja ekipa kvalitetnejša od lanske? Smo kvalitetnejši, saj imajo igralci, ki so ekipo okrepili, veliko izkušenj. Menim, da bomo mogoče letos dosegli boljši rezultat kot lani. Opozarjam pa spet, da bo vse odvisno, kako vestno bomo trenirali. Tudi letos boste igrali proti Boru Radenski. Kaj menite o drugi slovenski ekipi? To je le ena izmed vseh ekip v deželni C-ligi.Zadovoljen sem, da se bomo spet srečali. Kdo bo zmagal, pa bomo videli na igrišču. Kakšno igro pa boste predvajali? Zaradi novega črtovja, taktično bo več prostora za igro pod košem in manj bo metov za tri točke. Pripravljamo se zato na hitro igro, ki bo slonela na tran-ziciji, lahkih koših in protinapadih. Veronika Sossa košarka K2sport Mark: Jadran na tretjem mestu Tradicionalna košarkarska trofeja K2sport Mark, ki jo v sodelovanju z deželo v telovadnici goriškega Kulturnega doma prireja ŠZ Dom, se je včeraj zaključil s finalnima dvobojema. V tekmi za tretje mesto je Jadran brez večjih težav premagal goriško Ardito. Končni izid je bil 71:62. Jadranovci so tokrat igrali zanesljivo in so dejansko vodili od začetka do konca tekme. Že po prvem delu so varovanci trenerja Walterja Vatovca vodili za 11 točk. V drugem polčasu so prednost ubranili. V napadu sta bila tokrat natančna Ma-rusič in novi nakup Cohen. Za 3. mesto Ardita - Jadran 63:71 (15:18, 31:42, 48:58) JADRAN: Tommasini 8, Oberdan, Delli Santi n.v., Ban 11, Slavec 5, Škerl n.v., Marusič 16, Franco 3, Floridan n.v., Bernetič 1, Malalan 11, Cohen 16. Trener: Vatovec. Finale: Ajdovščina - Romans 60:62 Najboljši igralec: Ilic (Romans) BALINANJE Gaja zamejski prvak Gaja je v finalu zamejskega balinarskega prvenstva s 6:2 premagala Sokol. Na tekmi za tretje mesto je Kras šele po zbijanju in bližanju balina s 3:2 (4:4) premagal Mak. / NOGOMET Sobota, 11. septembra 2010 21 d-liga - V Repnu ob 15. uri v deželnem derbiju proti Pordenonu Jutri Krasov krstni domači nastop v D-ligi Za jutrišnjo (začetek ob 15. uri) prvo tekmo D-lige Krasa Repen Koimpex na domači zelenici v prenovljenem občinskem centru v Repnu (društveni odborniki so med poletjem požrtvovalno delali in si zaradi tega zaslužijo pohvalo!) vlada precejšnje zanimanje. Ob D-ligaškem krstnem nastopu se torej znova, kot na koncu lanske sezone, obeta pravi praznik. Po zmagi v prvem krogu v gosteh v Esteju z 1:0 so v Krasovem taboru navdušeni. »Lepo bi bilo še drugič zapored zmagati, tokrat pred domačim občinstvom. Vsi si želimo, da bi se ob robu igrišča zbralo precej ljudi in navijalo za nas,« je uvodoma dejal trener Alessandro Musolino. Kras ne bo imel lahkega dela. Pordenone, ki je v prvem krogu doma izgubil z ekipo Sandonajesolocalcio (1:2), naj bi letos spadal v ožji krog favoritov, ki se bodo borili za sam vrh. »Tako pravijo. Sicer vemo, da ima Pordenone dobro ekipo. Prav gotovo bodo skušali iz Repna odnesti vse tri točke. Mi pa jim tega ne bomo dopustili. Tudi mi bi radi zmagali pred domačim občinstvom. Domače tekme bodo letos še toliko bolj pomembne. V boju za obstanek bo treba zmagovati predvsem v Repnu,« pravi Musolino. Krasov trener jutri ne bo imel na razpolago najboljše enajsterice. Zaradi dvojnega opomina je en krog prepovedi igranja dobil branilec Dimitri Batti. Drugi branilec Marco Sessi je poškodovan (bolečine v hrbtu), tako da bo z Matejem Bagonom na sredini skoraj gotovo igral Daniel Tomizza, ki je okreval po poškodbi. Repenski klub še ni uspel registrirati Božiča in Fronza (zaradi birokratskih zapletov je procedura dolga), Giacomi in Vigliani pa sta še vedno poškodovana. Dobra novica je, da nedeljska poškodba vratarja Contenta ni huda, tako da bo Michele jutri igral od prve minute. V Repnu bo sodil Zancaro iz Trevisa. V Krasovi skupini C bosta že danes stopila na igrišče Unione Venezia in Este, ki se bosta med seboj pomerila ob 15. uri. Danes bodo po satelitskem kanalu Rai Sport 1 neposredno (ob 13.30) prenašali tekmo skupine A Seregno - Vigevano. (jng) Matteo Cipracca v v prvem krogu dosegel odločilni zadetek v Esteju. V ozadju Daniel Tomizza, ki bo jutri stopil na igrišče od prve minute kroma deželne lige - Jutri ob 16. uri Juventina v Štandrežu derbi kroga v Trebčah Zarja Gaja ne bo igrala v Bazovici, ampak v Mošu Jutri se bodo začela vsa deželna prvenstva, od elitne do 3. amaterske lige. V novi sezoni ne bomo imeli predstavnika naših društev v elitni ligi. V promocijski ligi se bo v 1. krogu pred domačim občinstvom predstavila Ju-ventina, ki bo gostila Villesse. Sodil bo Smolari iz Vidma. Trener Tomizza ne bo imel na razpolago vseh igralcev. Vesnini igralci bodo gostovali v kraju Reana del Rojale. Tudi trener Nikče-vič bo imel nekaj težav postavo. Sodnik bo Pordenončan Segat. V 1. amaterski ligi bo trebenski Primorec gostil solidni Isonzo, ki bo za rdeče-bele prav gotovo trd oreh. Sodil bo Videmčan Andrian. Sovodenjci bodo novo sezono pod taktirko Da-vorja Vituliča začeli v Pierisu, kjer bo sodil De Caprio iz Červinjana. V 2. AL Zarja Gaja ne bo igrala v Bazovici, kot piše na koledarju, temveč v Mošu. Tako so se odločili, ker bo jutri športni center Zarje v Bazovici zaseden zaradi prireditev ob 80-letnici Bazoviških junakov. Breg bo v Dolini gostil solidni Cormonese, Primorje pa pri Briščikih Gradese. V 3. AL bo Mladost na domačem igrišču igrala proti tržaškemu Unionu. Vse jutrišnje tekme se bodo začele ob 16. uri. v trecismu - Predstavitev koledarjev in sezone 2010/11 November v znamenju derbijev Prvi bo v 1. AL med Primorcem in Sovodnjami v 3. krogu - Juventina - Vesna 11.11. v Štandrežu - Primorju in Mladosti disciplinski pokal Deželna nogometna zveza je včeraj v Tricesimu uradno predstavila sezono 2010/11 in koledarje raznih deželnih prvenstev. Nekoliko pozno, glede na to, da se bodo v nedeljo začela vsa prvenstva. V promocijski ligi bo Vesna v 2. krogu gostila solidni San Daniele, ki se bo letos bržkone potegoval za napredovanje v elitno ligo. Drugi krog bo zanimiv tudi za Juventino, saj bo konec prihodnjega tedna že na sporedu goriški mestni derbi (v gosteh) s Pro Gorizio. Vesno čaka v 4. krogu prvi tržaški derbi proti Trieste Calciu, v 5. krogu pa proti Ponziani. Pričakovani derbi med Vesno in Ju-ventino bo v 10. krogu (11. novembra), in sicer najprej v Štandrežu. V 1. AL bodo Sovodenjci v 2. krogu igrali v gosteh proti Domiu (lanska ekipa trenerja Vituliča). Že v 3. krogu pa bo v Trebčah na sporedu derbi med Sovodenjci in Primorcem. Ekipa trebenskega društva bo v drugem krogu v gosteh igrala proti Isontini. V 4. krogu bo na vrsti tržaški derbi San Giovanni - Primorec. Za nas bo zanimiva skupina D 2. amaterske lige, v kateri imamo tri ekipe naših društev in bomo videli kar šest slovenskih derbijev. Prvi bo 24. oktobra (7. krog) na Ervat-tiju pri Briščikih, kjer se bosta srečali Primorje in Zarja Gaja. Drugi bo 7. novembra (9. krog) v Dolini, kjer bo pri domačem Bregu gostovala Zarja Gaja. Teden kasneje (14. novembra) bo Breg gostoval na Ervattiju pri Primorju. Prihodnji konec tedna, v 2. krogu, bo Breg gostoval v Moraru, Primorje v Mošu in Zarja Gaja v Škocjanu ob Soči (San Canzian). Zanimiv bo tudi 3. krog, ko bodo vse tri ekipe naših društev znova igrale proti goriškim enajstericam. Tokrat vse tri na domačem igrišču: Zarja Gaja proti Marianu, Breg proti Gradeseju in Primorje proti San Canzianu. V drugem krogu 2. AL bo do-berdobska Mladost znova igrala proti tržaški ekipi. Gostovala bo pri CGS-eju. V tretjem in četrtem krogu bo Mladost igrala proti Pro Farri (doma) in proti Lucinicu (v gosteh). Predstavniki deželne nogometne zveze so podelili tudi razne nagrade in priznanja. Nagradili so vse zmagovalce lanskih prvenstev. Disciplinski pokal so v 2. amaterski ligi odnesli domov nogometaši Pri-morja, v 3. AL pa igralci doberd-obske Mladosti. Za oba kluba je to kar lepo zadoščenje. Nagradili so tudi posameznike. Od naših društev je posebno priznanje prejel odbornik štandreške Juventine Vin-cenzo Fortunato. deželni mladinci - Danes začetek Juventina in Vesna optimistično nastrojeni • • Deželni mladinci Juventine in Vesne bodo danes igrali prvo prvenstveno tekmo. Ekipa kriškega društva bo pod taktirko novega domačega trenerja Fabie Zucce gostila Muggio, Juventina pa bo igrala v Trstu pri Ponziani. Ekipo štandreškega društva tudi letos vodi Luigi Currato. V drugem krogu bo Juventina igrala proti ekipi iz Ronk, Vesna pa v Vižovljah proti Sistiani. Derbi med Vesno in Ju-ventino bo 27. novembra (prva tekma bo v Križu). V obeh taborih začenjajo sezono s precejšnjim optimizmom. K Vesni so letos pristopili številni lanski nogometaši naraščaj-nikov Pomladi. Državni mladinci Krasa bodo prvenstvo začeli prihodnji teden. V soboto 18. septembra bodo v Repnu gostili Pordenone. JUVENTINA: Montagner (93), Poian (91), Marchioro (91), Mauro (91), Gramazio (91), Grussu (92), Graba (92), Peric (92), Jriskic (92), Kenda (92), Callegaro (92), Zapula (92), Scarlata (92), E. Cadez (93), Bi-zai (93), Toto (93), Iurilli (93), Furlan (94), Gergolet (92). Trener: Luigi Currato. Spremljevalca: Maurizio Peteani in Vincenzo Fortunato. VESNA: Marco Madotto (1993), Minej Puric (93), Ambrož Vidoni (93), Pietro Cerkvenic (93), Virgilio Viviani (93), Erik Brass (93), Igor Žer-jal (93), Daniel Hoffer (93), Marko Marjanovic (93), Aleksandar Marjanovic (93), Gabriele Mastrogiacomo (92), Goran Kerpan (92), Gabriel De Pasquale (92), Jakob Vascotto (92), Luca Dalle Aste (92), Pietro Terzon (92), Roberto Candotti (92), Jan Čok (91), Aljoša Čok (91), David Radivo (91), Giovanni Dedenaro (91), Lorenzo Salice (91), Thomas Ronci (91), Andrea Facchin (91), Andrea Zacchigna (92), Nicola Pin (92). Trener: Fabio Zucca. Spremljevalca: Nadia Luxa in Giuliano Vascotto. □ Obvestila novi pravilnik Novosti predvsem v boju za obstanek Letos so spremenili pravilnik, kar se tiče play-outa in play-offa. Iz promocijske lige bo, če ne bo izpadov deželnih ekip iz D-lige, v play-offu v višjo ligo napredovala le ena ekipa. Doslej sta napredovali ekipi, ki sta zmagali v svojih skupinah. Iz deželnih prvenstev bosta letos po rednem delu neposredno izpadli dve moštvi. 13. in 14. uvrščena ekipa bosta igrali še dodatni tekmi za obstanek v ligi (play-out). Če pa bo razlika med 13. in 14. uvrščeno ekipo večja od 8 točk, bo 13. uvrščeno moštvo neposredno izpadlo v nižjo ligo. V play-off se bodo uvrstile drugo, tretje in četrtouvrščena ekipa. AŠD SOKOL obvešča, da se od 15.septembra v nabrežinski občinski telovadnici začenja otroška-mladinska dejavnost 2010/2011 z naslednjim urnikom: MINIMOTORIKA - za letnike 2005-0607: ob sredah od 16.15 do 17.15; MOTORIKA - za letnike 2002-03-04: ob ponedeljkih od 17.00 do 18.00 in sredah od 17.15 do 18.15; MINIKOŠARKA - za letnike 2000-01 -02: ob ponedeljkih od 17.30 do 19.00 ter ob sredah od 18.15 do 19.15; MINIODBOJKA - za deklice letnik 1999 -00- 01 -02: ob petkih v nabrežinski telov. od 16.15 do 17.15 ter od oktobra meseca dalje ob ponedeljkih v Sesljanu (šola De Marchesetti) od 17.00 do 18.00; AŠD BREG - ODBOJKARSKA SEKCIJA sporoča, da bodo potekali treningi mladinskih ekip po sledečem urniku: letniki 1995/1996/1997 (U16) ob ponedeljkih in sredah od 18.00 do 19.30 v Dolini, letniki 1997/1998/1999/2000 (U12-U13-U14) ob sredah od 16.30 do 18.00 in ob četrtkih od 18.00 do 19.30 v Dolini. SHINKAI KARATE KLUB sporoča, da bo v zgoniški telovadnici prvi trening za lanske atlete (otroci do 13. leta starosti) v petek, 17. septembra, od 17. do 18. ure. Začetnike vabimo v telovadnico ob torkih in petkih med 16. in 17. uro od 17. septembra dalje. Za mladince in odrasle bo prvi trening že v sredo, 15. septembra, od 19. do 21. ure. Za vse potrebne informacije tel. št.: 3474033343, 347-2533320 ali 340-3963534. PLAVALNI KLUB BOR prireja na Alturi v Trstu in na Opčinah tečaje prilagajanja na vodo in plavanja za otroke od 4. leta dalje. Vpisovanja na stadionu 1. maja oz. po telefonu 04051377 vsak delavnik od 14.30 do 16.00. Začetek vadbe 1. oktobra. AŠZ MLADOST obvešča, da se je začela športna sezona za letnike od 2000 do 2005. Treningi bodo potekali na nogometnem igrišču v Doberdobu ob torkih in četrtkih od 17.00 do 18.30 pod vodstvom trenerja Roka Černe. Za informacije 339-3853924. SK DEVIN prireja tečaje smučanja z društvenimi učitelji na plastični progi v Nabrežini od septembra do decembra vsako soboto in nedeljo zjutraj. Prva izmena od sobote 18. oz. nedelje 19.septembra 2010. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanje na info@skdevin.it ali na 040 2908105 - 348 1334086. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR prireja tečaj miniodbojke za osnovnošolske otroke. Prvi trening bo 13. septembra, vadba pa bo potekala ob ponedeljkih in petkih, od 17.30 do 19.00, na Stadionu 1. maj. Za informacije pokličite na 3497923007 (Tjaša) oz. 3331755684 (Silva) ali nam pišite na info@od-bor.com. ŠPORTNA ŠOLA ŠPOLET/KONTOVEL sporoča urnike treningov (od 13.9.): MOTORIKA (letniki 2005, 2006) sreda, 16.15 - 17.15 (občinska telovadnica v Repnu). MIKROBASKET (letniki 2002, 2003, 2004) ponedeljek, 16.15 - 17.15 (telovadnica na Rouni pri Briščkih); sreda, 17.15 - 18.15 (občinska telovadnica v Repnu MINIBASKET- letniki 2001 torek, četrtek in petek 16.15 - 17.15; letniki 2000 torek in petek 16.15 -17.15; četrtek 17.15 - 18.3. UNDER12 (letniki 1999) ponedeljek, 17.15 - 18.30 (telovadnica na Rouni pri Briščkih); sreda, 18.00 - 19.30 (občinska telovadnica v Repnu); petek, 17.15 - 18.30 (telovadnica na Rouni pri Briščkih). Info: 338/5889958 - marinandrej@alice.it (Andrej Vremec), 340/4685153 - picerik@hotmail.it (Erik Piccini) ŠZ BOR - GIMNASTIČNI ODSEK organizira treninge ritmične gimnastike s sledečimi urniki: na Stadionu 1. maj za predšolske otroke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 16.30-17.30, za osnovnošolske otroke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 17.30-18.30. Prvi trening bo v torek, 21.9.2010. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor OŠ Bevk): za predšolske otroke ob sredah 16.30-17.30 in osnovnošolske otroke 17.3018.30. Prvi trening bo v sredo, 22. septembra. Za prijave in informacije pokličite na 328-2733390 (Petra). OK VAL obvešča, da bo otroška telovadba vsak torek in petek od 16.00 do 17.00, treningi minivolleya pa vsak torek in petek od 17.00 do 18.30! Za info: 3932350925 (Sandro), 3459527236 (Jurij), 3284133974 (Tjaša) - v večernih urah. KK BOR obvešča, da se je začel tečaj minibasketa za letnike 2000, 2001, 2002, 2003 in 2004. Treningi bodo ob torkih od 16.00 do 17.30 v telovadnici v Lonjerju in ob petkih od 16.00 do 17.30 na Stadionu 1. maja. Posebne ugodnosti za novo vpisane in za tiste, ki pripeljejo prijatelja. Za informacije: 3406445370 (Karin). AŠZ SLOGA obvešča, da organizira od 14. septembra dalje Odbojkarsko šolo za fante in dekleta (letniki '00, '01, '02). Treningi bodo ob torkih od 17.30 do 18.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00 v telovadnici srednje šole na Opčinah. ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira vadbo za PREDŠOLSKE otroke od 1. do 6.leta starosti v sobotah na Stadionu 1. maj v Trstu. Prva vadba bo v soboto, 2. oktobra. Za informacije pokličite v urad ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 04051377. ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira telovadbo in uvajanje v atletiko za OSNOVNOŠOLSKE otroke od 6. do 10. leta starosti v ponedeljskih, sredah, četrtkih in sobotah na Stadionu 1. maj v Trstu. Prvi trening bo v ponedeljek, 20. septembra. Za informacije pokličite v urad ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 04051377. ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira vadbo atletike za SREDNJEŠOLCE ob torkih na Stadionu 1. maj v Trstu. Prvi trening bo v torek, 28. septembra. Za informacije pokličite v urad ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 04051377. ŠD KONTOVEL - ODSEK RITMIČNE TELOVADBE obvešča, da bo prvi trening v sredo, 15. septembra, ob 17.00 v telovadnici na Kontovelu. Vabljene deklice od 2. letnika vrtca do 3. razreda osnovne šole. Za dodatne informacije: 3498020952 (Deborah) in 3385000643 (Martina). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM - Plesna sezona se začenja! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi bodo potekali ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.00 v Gropadi. Namenjeno je vsem dekletom od 15. leta dalje. Prvo srečanje bo v torek, 14. 9. Za informacije in vpis: 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheerdancemillenium.com 22 Sobota, 11. septembra 2010 ŠPORT / ta teden edinost pred 100 leti Edinost je tokrat opisala »sijajni« obisk hrvaške delegacije iz Pulja. »Tržaški Slovenci doživeli smo že mnogo sijajnih manifestacij, vendar manifestacije, ki bi bila slična oni, ki se je razvila te dni, ko so prišli nas obiskat puljski Hrvati, dosedaj tudi v Trstu še nismo doživeli. Ti dogodki ostanejo vsem onim, ki so jim bili priča, v neizbrisnem spominu. Poročali smo že, da je postavila vlada na noge ogromen aparat. Poklicanih je bilo iz cele dežele orožnikov, kolikor jih je bilo mogoče utrpeti, poklicana je bila na pomoč policija iz sosednih mest, v pripravi je bila finančna straža v prosti luki in vojaštvo. To vse se je zgodilo seveda pod vplivom hujskanja italijanskih listov. To hujskanje in ves ta ogromni aparat, ki so spravile oblastnije v gibanje, je spravil seveda celo mesto pokonci. Glede Slovencev in Hrvatov v mestu to že itak ni bilo treba. Te je alarmiralo že samo dejstvo, da pridejo iz Pule njih bratje in to samo je zadoščavalo popolno- ma, da so šli na krov. Zato se je videlo že hitro po deveti uri cele mase Slovencev, ki so hiteli od vseh strani proti prosti luki, da bi pozdravili hrvatske brate. Zbrano ljudstvo je pričakalo parnik z živio klici, v zraku je zaplapolalo na tisoče belih robcev v pozdrav, ki je našel enak odzrav na parniku! Ko je parnik pristal ob pomolu je zadonela iz tisoč grl naša skupna jugoslovanska himna »Lepa naša domovina«. Ko se je prvo navdušenje poleglo, je pozdravil goste podpredsednik Narodne Delavske Organizacije gospod Kranjec. Nato se je več tisoč glava množica pomikala proti Narodnem domu, kjer jih je iz balkona pozdravil predsednik N.D.O. Josip Mandic, ki se je zahvalil vsem navzočim, da so s svojim prihodom tako sijajno dokazali, kako izgleda ono italijanstvo Trsta. Nato se je množica odpravila v veličastnem sprevodu na veselico v Rojan. Veselica je izpadla prav dobro, dasi je bil prostor zelo neprimeren, a ni bilo boljega na razpolago.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Primorski dnevnik je poročal o počastitvi bazoviških junakov na bazovski gmajni. »Okoli spomenika Bidovcu, Milošu, Marušiču in Valenčiču pri bazoviškem strelišču se je zbrala množica tržaških Slovencev in demokratičnih Italijanov, da ob trideseti obletnici smrti na skupni proslavi počasti spomin bazoviških junakov. Med množico so bili predstavniki številnih organizacij in političnih strank, med njimi predstavniki Vsedržavnega združenja antifašističnih političnih preganjancev, Združenja političnih preganjancev Tržaškega ozemlja, Vsedržavnega združenja italijanskih partizanov, Zveze partizanov Tržaškega ozemlja, Italijanske federacije združenja partizanov, Odbora za proslavo bazoviških žrtev, Slovenske kulturno gospodarske zveze, Neodvisne socialistične zveze, federacije KPI, federacije PSI in Mladinskega odbora odporniškega gibanja. Potem ko so nekdanji tovariši bazoviških junakov obstopili spomenik, okoli katerega so se zbrali pev- ci združenega moškega pevskega zbora, je spominsko proslavo otvoril domačin Rudolf Križmančič, nato pa je povzel besedo Vjekoslav Ladavac, ki je prisotne pozdravil v imenu preživelih soborcev Vladimira Gorta-na in v imenu odbora Zveze borcev za okraj Pulj. Govornik je poudaril, da bazoviške žrtve niso bile zaman, po njihovi herojski smrti so se vrste antifašistov vse bolj večale, ne samo pri nas, temveč po vsej Evropi, in čeprav je za njimi padlo še mnogo antifašistov, je bil fašizem v drugi svetovni vojni končno poražen. Nato je spregovoril tudi dr. Jože Dekleva, ki je med drugim dejal, da je bila naša mladina, ki je šla v borbo s širokimi pogledi, prepričana v nujnost borbe in duševno je bila pripravljena na posledice svojih dejanj. Bila je zrela, zato ni mogla omahovati niti kloniti pred fašističnim posebnim sodiščem, kakor so ti pričakovali. Samozavestno je prevzela vso odgovornost za svoja dejanja!« FILMI PO TV Torek, 14. septembra, Rete 4, 23.10 La casa degli spiriti Režija: Bille August Igrajo: Meryl Streep, Glenn Close, Jeremy Irons in Winona Ryder Filmska pripoved, povzeta po romanu, s katerim je zaslovela Isabel Allende, je predvsem magično realistična in ro-mantično-pustolovska saga čilske družine. Pripoved je osredotočena na usodo neuklonljive rodbine, katere začetnik je bil revni Esteban Trueba. Po poroki mu je žena Clara rodila hčerko Bianco, Esteban Trueba pa je postajal vse bolj vpliven in bogat. Ko se je Bianca neko poletje zaljubila v delavca, ki je bil zaposlen na očetovi farmi, Estebanu to seveda ni bilo posebej po volji. Sreda, 15. september, Rete 4, ob 21.10 Out of time Režija: Carl Franklin Igrajo: Denzel Washington, Eva Mendes in Sanaa Lathan V delu Out of time je Denzel Washington Matt Lee Whitlock, šerif oddaljenega mesteca na Floridi, kjer se ne dogaja veliko. Z ženo Aleksandro, od katere se je pred tem ločil, je ohranil prijateljski odnos. Oba sta zaposlena v istem uradu in pogosto morata tudi sodelovati. Zdaj ko se je žena že odselila, se Matt zaplete v vroče razmerje s privlačno Ann, soprogo nasilnega in ljubosumnega sodelavca Chrisa. Ko pa pride do dvojnega umora, se Matt znajde v hudi situaciji, saj je on eden glavnih osumljencev. Sreda, 15. september, La 7, ob 21.10 A proposito di Schmidt Režija: Alexander Payne Igrajo: Jack Nicholson, Abdallah Mtulu, Hope Davis in Kathy Bates Življenje Warrena Schmidta se na lepem spremeni. V istem obdobju mu umre žena Helen, gospod Schmidt se upokoji, in njegova edina hči Jeannie se odloči za poroko z dokaj neumnim mladeničem. Vdovcu se poruši svet v katerega je verjel in si zato obupano prizadeva najti nov življenjski smisel. Z avtodo-mom se odpravi na podeželje Nebraske in začne odkrivati svoje korenine. Končna postaja neskončnega popotovanja pa bo Denver, kjer se bo njegova hčerka tudi poročila. Ko spozna hčerkinega bodočega moža, predvsem pa njegove starše, sklene, da bo naredil vse, da bi preprečil poroko, kar tudi postane novi smisel njegovega življenja. Četrtek, 16. septembra, Rete 4, ob 23.45 Il giardino delle vergini suicide Režija: Sofia Coppola Igrata: Kirsten Dunst in Josh Hartnett Film, posnet po istoimenskem romanu Jeffreyja Eugenidesa in režijski prvenec Sofie Coppola, je srhljiva zgodba o petih sestrah, ki naposled izdajo svojo družino. Družino Lisbon, ki se vsaj navidezno zdi povsem normalna, a ji v resnici načeljujeta konzervativna in avtoritarna starša. Nekega dne jih doleti tragedija, saj ena izmed petih hčera, 13-letna Cecilia skuša narediti samomor. Zakonca Lisbon take geste seveda ne uspeta nikakor razumeti in stvar se še dodatno zaostri, ko Ceciliji stvarno uspe seči po svojem življenju. Zakonca Lisbon za-preta ostale hčerke v hišo in jim ne do-volita ven. Tako se začne srhljivi marš smrti, v katerega so seveda vpletene ostale štiri hčerke: jetnice zidov lastnega doma, ki skušajo preživeti nesmisel konzervativne in patriarhalne družine. Coppola se je lotila nekakšne metafore ameriške družbe, ki ob neomajni vztrajnosti konservativne miselnosti, ubija svojo neodvisnost. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV TEMNA NOČ SE JE SKRILA, NAPOČIL JE ... POLITIČNO ZATOČIŠČE, ZAVETIŠČE KEMIJSKI STROKOVNJAKI MESTECE V IRANU NOGOMETNI KLUB MARIJ ČUK PRAVOSLAVNA PESEM KRALJICA pri Šahu / ŽALOVANJE JADRANSKI POLOTOK OTOK V GRČIJI, V EGEJSKEM MORJU KOREN, ZNAK ZA RAČUNSKO OPERACIJO BERI PRIMORSKI DNEVNIK KROŠNJAR VISOK GORSKI VRH,HRBET POŠKODBA NAS VIOLINIST šiškoviC KORITCE PRI ŽLICI STALINOV PREDHODNIK TENISAČICA SELEŠ RENZO ARBORE SLOVENSKA PEVKA VILER TANJA ROMANO MOGOČNA GORA ŠOLSKI KOS POHIŠTVA DALMATINSKI ŠALJIVEC POSODA ZA KOPANJE JAVOR (LAT.) AM. PROFES. KOŠARK. LIGA KRMA ZA KONJE URADNA LISTINA RIMSKI HIŠNI BOGOVI PREBIVALEC SREDIŠČA LOMBARDIJE ALBERT EINSTEIN ARABSKI ŽREBEC IGOR KOCIJANČIČ POGAN, VELIKAN SREDIŠČE APULIJE TATVINA EGIPČANSKI BOG SONCA AFRIŠKA JEZIKOVNA IN PLEMENSKA SKUPINA IZREZ FILMSKEGA PRIZORIŠČA 1 2 3 4 S 6 7 8 ■ ■ 9 10 11 12 13 ■ 14 iS 16 17 18 ■ 19 VODORAVNO: 1. grška filmska igralka (Irene); 6. narkoza, opoj; 7. ruski revolucionar, pravo ime Vladimir Iljič Uljanov; 8. rimska boginja jeze; 9. mesto v Franciji z ostanki rimskih zgradb; 12. slovenski igralec (Primož); 13. začetek zapore; 14. kemijski znak za natrij; 15. Milanov nogometni mestni tekmec; 17. eden največjih ameriških atletov vseh časov Owens; 18. začetnici italijanskega pevca Celen-tana; 19. otec brez vokalov. NAVPIČNO: 1. skrajni vzhodni del Oceanije; 2. priseljenec v ZDA; 3. srednjeameriška država z umetnim kanalom; 4. tip Citroenovega avtomobila; 5. reka na Poljskem; 10. ime ameriškega pisatelja Heming-waya; 11. prileten moški; 16. etos brez samoglasnikov. (lako) SLOVARČEK - AKAN = afriška jezikovna skupnost • ANAR = mestece v Iranu • EIL = pristanišče v Somaliji • IRMOS= cerkvena pesem v pravoslavnem kanonu • NOL = kamboški politik / RADIO IN TV SPORED Sobota, 11. septembra 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Goriške razglednice: Na Placuto proti Soči 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok. odd.: Quark Atlante - Imma- gini dal Pianeta 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik in dnevnik L.I.S. 10.30 Aktualno: ApriRai 10.40 1.00 Vremenska napoved 10.45 Aktualno: Inaugurazione Fiera del Levante 12.30 Nan.: La signora in giallo 13.30 20.00, 0.35 Dnevnik 14.00 Aktualno: Linea blu 15.40 Glasb. odd.: 11 settembre un canto di pace 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok. odd.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.25 Športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.15 Variete: Miss Italia 2010 (v. M. Car-lucci) 0.40 Aktualno: 67. Mostra del Cinema di Venezia - Speciale Cinematografo 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.55 Film: Thank you for smoking (kom., ZDA, '05, i. A. Eckhart) V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Homo Ridens 6.15 Aktualno: Tg2 mizar 6.30 18.10 Talent: Extra Factor 7.00 Risanke: Cartoon flakes 7.45 Variete: Art attack 8.30 Nan.: Tutti odiano Chris 9.10 Nan.: Karku 9.35 Nan.: Unfabulous 10.00 Nan.: The naked brothers band 10.25 Aktualno: Sulla via di Damasco 11.05 Aktualno: Aprirai 11.15 Nan.: Love boat 12.05 Nan.: Il nostro amico Charly 13.00 Dnevnik 13.35 Šport: Dribbling, sledi Pit Lane 14.00 Avtomobilizem: F1, VN, vaje 15.30 Nan.: One tree hill 17.10 Variete: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.40 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Aktualno: Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 22.40 Šport: Sabato sprint 23.25 Aktualno: Tg2 Notizie 23.35 Aktualno: Tg2 Dossier 0.20 Aktualno: Tg2 Storie 1.00 Aktualno: Tg2 Mizar 1.25 Aktualno: Tg2 Si viaggiare ^ Rai Tre 7.00 Aktualno: Rai educational - Cult Book 7.10 Aktualno: Rai educational - Crash storia 8.00 Aktualno: Rai educational - D Live 8.30 Aktualno: Rai educational - Lam- pi di genio in Tv 9.00 Dok.: 30 anni (mai) senza Peppino: Piccola posta 10.40 Risanke: Il videogiornale del Fan-tabosco 12.00 Dnevnik, športne vesti, Speciale Tg3 Festival del Cinema a Venezia 12.25 Aktualno: Tgr - L'ltalia de Il setti- manale 12.55 Aktualno: Okkupati 13.25 Dok. odd.: Mini ritratti 14.00 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.55, 0.40 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Dok.: 30 anni (mai) senza Peppino; Proza: Spacca il centesimo 15.40 Dok.: Pappagone e la lettera d'amore 15.55 Dnenvik L.I.S. 16.00 Šport: Magazine Champions League 18.10 Šport: 90° minuto Serie B 20.00 Variete: Blob a Venezia 2010 20.10 Dok.: RItratti - Vittorio De sica 21.05 Aktualno: Speciale SuperQuark 23.15 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.35 Dok.: Un giorno in pretura 0.55 Aktualno: Fuori orario Rete 4 Nan.: Kojak Nan.: Tequila & Bonetti Nan.: Io e mamma Aktualno: Cuochi senza frontiere Dnevnik in prometne informacije Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Perry Mason 1.05 Dnevnik - kratke in morske vesti Nan.: Monk Dokumentarec Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Lie to me Nan.: Law & Order Film: Una famiglia in ostaggio (tri- ler, ZDA, '02, r. W. Baltzer, i. M. Harris, D. Baldwin) Nočni dnevnik in Pregled tiska 2.15 9.05 10.45 11.40 13.00 13.40 14.15 16.25 18.50 20.00 20.30 21.10 0.00 1.00 i Canale 5 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Nan.: Zoo Doctor Film: L'incredibile volo (kom., ZDA, '96, r. C. Ballard, i. J. Daniels, A. Paquin) 14.45, 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Il mammo Film: Mela e Tequila - Una pazza storia d'amore con sorpresa (kom., ZDA, '97, r. A. Tennant, i. M. Perry, S. Hayek) Film: Una donna in carriera (kom., ZDA, '88, r. M. Nichols, i. M. Griffith, H. Ford) Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved 1.30 Variete: Velone Film: What women want - Quello che le donne vogliono (kom., ZDA, '00, r. N. Meyers, i. M. Gibson, H. Hunt) Nan.: Damages Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.05 7.00 7.55 10.45 11.35 12.25 13.40 14.10 15.05 16.40 18.30 19.00 21.10 Nan.: La tata Nan.: Beverly Hills, 90210 Risanke Nan.: Baywatch Aktualno: Tv Moda Dnevnik, športne in kratke vesti Nan.: Till death - Per tutta l vita Film: Dragon - La stori di Bruce Lee (bio., ZDA, '93, r. R. Cohen, i. J.S. Lee, L. Holly) 17.35, 19.55 Dnevnik - kratke in morske vesti Film: Mai dire nina (kom., ZDA, '97, r. D. Dugan, i. C. Farley, N. Sheridan) Dnevnik in vremenska napoved Film: Zathura - Un'avventura spa-ziale (fant., ZDA, '05, r. J. Favreau, i. T. Robbins) Film: Harry Potter e la camera dei segreti (fant., ZDA, '02, r. C. Columbus, i. D. Radcliffe) 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 0.30 Šport: Studio Sport XXL 1.25 Aktualno: Pokerlmania ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.00 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Klasična glasba 10.05 Nan.: Daniel Boone 10.55 12.35 Dokumentarci o naravi 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.00 Kviz: Sull'onda dell'ufo 14.55 Aktualno: Hard Trek 15.35 Aktualno: Tractor Pulling 17.00 Risanke 19.15 Aktualno: Dai nostri archivi 20.00 Športne vesti 20.05 Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Prince of Central Park 22.50 Aktualno: Antiche ville del Friuli Venezia Giulia 23.35 Film: Un uomo, un cavallo, una pistola (western, It., '67, r. L. Vanzi, i. T. Anthony) LA 6.00 7.00 7.30 9.55 12.25 12.30 13.30 12.30 16.05 18.00 20.00 20.30 21.30 23.35 1.45 2.50 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Dnevnik Film: Dietro la porta chiusa (dram., ZDA, '48, i. J. Bennett, M. Redgrave, A. Revere) Aktualno: Movie Flash Dok. odd.: 11 settembre 2001 - Uno squarcio nel cielo di New York) Dnevnik Dok. odd.: 11 settembre 2001 - Il giorno che ha cambiato la storia Nan.: I Magnifici sette Film: Lassu qualcuno e impazzito! (pust., ZDA, '89, r. J. Uys, i. Nixau, L. Farugia) 23.25 Dnevnik Resničnostni show: Chef per un giorno Nan.: L'ispettore Barnaby (i. J. Nettles) Dok.: Vivo per miracolo Variete: Poker 2007 Cnn News (T Slovenija 1 6.10 Kultura 6.20 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.15 Otr. nad.: Križ Kraž (pon.) 9.10 Film: Kino Kekec (pon.) 10.35 Polnočni klub (pon.) 11.50 Dok. odd.: To drevo je na tujem zraslo (pon.) 13.00 17.00, 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.05 Film: Dunya in Desie 15.55 Sobotno popoldne 16.15 Zdravje, Usoda, Alternativa/Nasvet 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne, Zakaj pa ne 17.30 Na vrtu - Oddaja Tv Maribor 17.55 18.30 Podjetniki 18.05 Z Damijanom 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.55 Gledamo naprej 20.00 Film: Zakon v Los Angelesu 21.30 Ars 360 22.30 Film: Ljubezen (pon.) 0.05 Nad.: Usodna nesreča 1.20 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 11.09.1992 (pon.) 1.50 Dnevnik (pon.) 2.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.35 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 1.30 Zabavni infokanal 7.30 Skozi čas 7.40 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 11.09.1992 (pon.) 8.10 Minute za...oddaja Tv Koper (pon.) 8.40 Posebna ponudba (pon.) 9.00 Pogledi Slovenije (pon.) 10.40 14.10 SP v kajakih in kanujih na divjih vodah, prenos 12.55 Dok. serija: Vrnitev svetopisemskih nadlog 16.35 SP v judu, posnetek iz Tokia 20.20 SP v košarki, polfinale 22.20 Bleščica, oddaja o modi 22.50 Slovenski magazin 23.20 Sobotno popoldne (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 16.00 16.25 16.40 17.10 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.40 20.25 0.30 Dnevni program Čezmejna TV - deželne vesti Film: Zvezda Ria Zoom Avtomobilizem Globus Arhivski posnetki Brez meje Vremenska napoved 0.15 Primorska kronika 22.15, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Jutri je nedelja - verska oddaja Srečanje z... 22.30 Košarka: SP, polfinale Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in kultura (pon.) 12.00 23.25 Videostrani 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) 18.00 Kultura (pon.) 18.30 Izzivi mladih (pon.) 19.10 Monitor 19.30 Duhovna misel 19.45 Tedenski pregled 20.00 Primorski tednik (pon.) 21.00 Celovečerni film: Vlak skrivnosti, drama 23.00 2. Festival dalmatinskih klap RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: Koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 K'rko ledi, t'rko čudi; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Komorni zbor iz Saar-brückna; 11.20 Poletne melodije; 12.00 Ta rozajanski glas; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - S tekmovalnih odrov; 18.00 Mala scena, Saša Vu-ga; 19.25 Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00 Otvoritev programa; 6.45, 19.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan -OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletna sobota in pol; 9.45 Predstavitev gledaliških in glasbenih abonmajev na Primorskem; 10.00 Nagradni glasbeni vrtiljak; 11.00 Osebnost Primorske meseca avgusta; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik in osmrtnice; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 15.30 DIO; 16.20 SMS; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 19.50 Radijska kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dober dan RC; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 7.13, 12.28, 15.28, Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-10.30 La Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Nogometna kabala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Proza; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Pregled dogodkov; 10.33-12.28 Radio fuori; 13.00 Punto e a capo; 13.35,19.15 Sigla single; 14.00 Slot parade - New entry; 14.40 The Chillout zone; 15.00 Sigla single; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 London calling; 18.45 Glasbena lestvica; 20.00-0.00 RC sera; 20.00, 23.00 Playlist; 21.00 Luoghi e sapori; 22.0023.00 In orbita; 0.00-6.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer - Robert Schumann; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.0017.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 4 sobota' 11 • sePtembra 2010 VREME / i*"0 rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a a zmeren ÜÜ dež óVdT ^ nevihte ff veter megla n,-n rahel ««5 Sneg zmeren sneg §3 močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara središče' w ciklona A središče **antiaklona vremenska slika c GRADEC 11/20 TOLMEČ O 8/19 CJT VIDEM O tej-S 12/28 O PORDENON 13/27 TRBIŽ O 7/18 o 6/19 KRANJSKA G. CELOVEC O 9/21 O TRŽIČ 9/20 0 10/20 S. GRADEC CELJE 12/20 O MARIBOR 012/20 M. SOBOTA O 12/20 PTUJ O aJ ČEDAD O 13/27 O LJUBLJANA 13/21 POSTOJNA O 10/20 KOČEVJE REKA 16/26 N. MESTO 13/18 o ^^ ZAGREB 14/21 O ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo prevladovalo precej jasno vreme, le na vzhodnem pasu dežele bo lahko nekoliko bolj spremenljivo. Popoldne bo v hribih spremenljivo, po nižinah rahlo oblačno, ob morju pa jasno vreme. Ob obali bo pihala v glavnem zmerna burja, ki bo nekoliko močnejša proti Trstu, šibkejša pa proti Lignanu. Danes bo povečini sončno, le v vzhodni Sloveniji bo občasno več oblačnosti. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja.Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 13, ob morju in v krajih z burjo okoli 16, najvišje dnevne od 16 do 21, na Primorskem do 26 stopinj C. Danes se bo območje nizkega zračnega pritiska iz Jadrana pomikalo proti Jonskemu morju. Iz Francije pa se nam bo bližal anticiklon, ki bo prinašal toplejši in v višjih plasteh ozračja bolj suh zrak. Nad vzhodno Evropo in južno Italijo vztraja območje nizkega zračnega pritiska. S severovzhodnim vetrom doteka nad naše kraje topel in postopno bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 19.28 Dolžina dneva 12.46 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 10.35 in zatone ob 20.32 BIOPROGNOZA Danes se bodo pri vremensko občutljivih ljudeh predvsem na vzhodu države še pojavljale blažje vremensko pogojene težave. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 22,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.22 najnižje -36 cm, ob 12.47 najvišje 45 cm, ob 19.19 najnižje -35 cm. Jutri: ob 1.15 najvišje 19 cm, ob 6.51 najnižje -24 cm, ob 13.19 najvišje 19 cm, ob 20.14 najnižje -30 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............1 9 2000 m............ 7 1000 m .......... 15 2500 m............5 1500 m...........1 0 2864 m............4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5,5 in v gorah 6. O GRADEC MARIBOR O 12/19 PTUJ O M. SOBOTA 012/19 ZAGREB 14/20 O K (NAPOVED ZA JUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Na celotnem deželnem območju bo jasno do delno jasno vreme. V Tržaškem zalivu bo pihala šibka burja. V hribih bo vreme zelo stabilno; le ponekod se bo lahko občasno rahlo pooblačilo, zlasti v Predalpah. Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. \ OKVIRJI ON v$e to z V avgustu smo odprti! V TRSTU (20 m od Kulturnega doma) TEL. 040 363604 TEL. 040371096