V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto	.	K	for.	20	kr.
n pol leta	.	3 r	30	„
n žetertleta	1 „	70	„
Po pošti:
Za celo leto	7	for.	50	kr.
a pol leta	3	„	80	„
„ četert leta	.	2	„	„
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto so plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 kr , ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskujo; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne m ^o.
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“
Nar. pesem.
ei.
, Belcredi in njegova okrožnica.
II.
Govorila sta nekdanja ministra'Bach in Smerling kaj lepe in sladke besede in delala zlate obljube; pa Slavjani jima koj s konca nismo verjeli in zaupali; kajti poznali smo nju oba po tem, kakor sta se poprej obnašala, pa videli in spoznali smo tudi, da nista na pravem potu, ki je za Avstrijo edino srečni in blagonosni.
Belcredi ni govoril v svoji okrožnici visokoletečih in širokoustnih besed, in ni ob-Ijuboval zlatih gradov: govoril je priprosto, jasno in moško in tako si pridobil serca vseh, kterim je kaj mar za srečno in mogočno Avstrijo. Tudi poznamo Belcredija iz njegove obnaše in njegovih govorov na - deželnem zboru v Opavi in Pragi, pa tudi v deržavnem zboru na Dunaju. Zatorej se nadjamo veselega serca, da je odzvonilo birokraciji v deržavni administraciji ali upravi, odzvonilo preganjariji v tiskarnib zadevah in odzvonilo nemškariji po slovenskih kancelijah ali pisarnicah.
Odzvonilo je birokraciji!
Uradniki so bili in jih bo treba do konca sveta in vsak pameten človek prave in sposobne uradnike spoštuje in ljubi. Pisalo se je in se bode tudi zanaprej, in vsak pameten človek se rad pisati uči in je vesel, da se mu pravice in dolžnosti pismeno naznanjajo in zaterjujejo. Takih gospodov je bilo in jih bo vselej na svetu, ki so prostemu neomikanemu ljudstvu kot prijatli, varhi in svetovavci pod ramo segali, pravi pot mu kazali in pravico delali; take gospode vsak pameten človek visoko Čislja, jih rad posluša in uboga, in jim čast in hvalo skazuje. Pa kaj se je počenjalo po naših pisarnicah, koliko se je pisarilo, kako 8e je prostemu kmetu godilo, koliko potov je moral storiti, koliko denarja zavreči, koliko debelih požirati, to je le Bogu samemu
V Celovcu v saboto 12. avgusta 1865.	TCĆaj !•
/a«wca.-wrianninr-mmmnr.-.	j-/.-	m.- .. ■. m iiiiiimw 11 ■!■■■■»■■
znano in to je tista strašna birokracija, ktere ne potrebujemo, ktera nam toliko dragega denarja sne, in ktero vsak pameten človek po pravici studi in sovraži. Tej pijavki je glava odsekana, odzvonilo je birokraciji: to nam priča okrožnica deržavnega ministra. Govorilo se je na vsa usta od občne svobode: „Svobodna občina je podlaga svobodni deržavi“ to je donelo po mestih in na kmetih. Pa le prašajte posamezne ljtidi ali pa cele občine in pripovedovali vam bojo vsi solzni od take svobode, da se Bogu usmili. Uradniki so mislili, so delali, so skerbeli za vse od konca do kraja pa tako, da so človeka zgolj od same ljubezni in skerbljivosti skorej zadušili in usmertili. Dobro je bilo, da bi ubogi kmetje, zlasti pa občinski župani, le vedno na potu bili in bodili gospode c. k. okrajne predstojnike in njihove pomagavce popraševat, ali smejo to in uno storiti; brez c. k. gosposke se ni smelo skorej še dihati, kihati in gibati ne. Zdaj bode druga. Grof Belcredi zaukazuje, da morajo uradniki samostojno gibanje vseh moči resnično podpirati in da se mora največ reči in. zadev, kolikor jih je le mogoče, prepustiti onim ljudem, kterih se tičejo, naj jih sami oskerblujejo. —
Pisarilo se je dozdaj v Avstriji, da je bilo groza. Grof Goluchowski, tedanji minister znotranjih zadev, je 1. 1860 deržav-nemu zboru pred celim svetom naznanil, da je število perijodičnih vlog od blizo 300 znižal do nekaj 30! Ali je to storil, tega ne vemo; to pa vendar vemo, da, če bi bil to storil, Avstrija ne bila še šla nd kupe. Pa, žalibog, ta obljuba se ni spolnila, — še je pisarije veliko preveč, in Avstrija zavoljo tega še ni srečnejša in še ne’ stoji terdnejši. Koliko reči bi se lahko s par besedami zravnalo in končalo, pa mora biti za vsako trohico dolg zapisnik ali protokol; — čemu je to dobro, da se ve, koliko ka-pusnih glav je ta ali una občina nasekala; župani so pa morali vse to pismeno nazna-
njati ; čemu je to dobro, da morajo župniki ali fajmoštri, župani, društva na toliko strani eno in isto reč sporočevati ? Od tod pride, da je toliko uradnikov, ki imajo dela do gerla, plače pa le na pol trebuha; — odtod pride, da se marsikteri prebrisan in pošten mož brani in boji častno mesto občinskega župana ali svetovavca prevzeti; — odtod pride, da plačila tako naraščajo, ker je pri pismih toliko kolekov ali štempeljnov treba.
Zdaj bode druga. Grof Belcredi zaukazuje, da se največ reči, kolikor koli je le mogoče, ustmeno in kratko reši in odpravi: „Pismeno obravnovanje ima sicer tudi svojo pravico, in pisati bo tudi zanaprej treba, pa pisarilo se bode veliko manj, kakor do sedaj.“
Največa nesreča, ktero nam je birokracija nanesla, je pa ta, da je vse politično življenje in djanje konec vzelo, da za politične reči in zadeve nihče ni maral, in da je zdaj pri vpeljevanju novega političnega življenja toliko težav in sitnost. Kar koli hoče človek znati, tega se mora učiti in vaditi. Ni bilo pri nas samostojnih občin in županov, da bi občinska opravila in zadeve opravljali, ni bilo svobodnih volitev za občino, za deželni in deržavni zbor, — kratko vse politično življenje je bilo mertvo, živela in delala je le sama birokracija. Zatorej bode treba še dolga leta dregati in zbujati, učiti in vaditi se, da se ljudje oživč in dobč veselje in serce do političnega življenja in delovanja. Ko bi bila vlada na potu, kterega je I. 1849 kazal in nastopil minister grof Stadion, resnično in krepko naprej hodila, svobodne občine osnovala in vpeljala, vodila in podpirala, — tako mi sunca! — vsa druga bi že bila naše dni; — tako pa je zgubljenih celih 16 dragih let in prisiljeni smo z nova začeti.
Pa slava Belcrediju — on je nastopil pravo pot: Ne bode se več toliko pisarilo, uradniki ne boio povsod imeli svojih rok, ljudje bojo stali in hodili na svojih nogah,
Besednik.
Slovensko-nemški slovar.
(Konec.)
Ta dela in knjige se pa ne bi smele po tlačanski samo po vrhu pregledati in v hitrici porabiti, ampak naj bi se razumno resodilo, kaj je res dobro, kajne; kaj more iti slovenski, kaj se je še le v novej dobi napak skovalo. Da se pa vse to dovrši, treba, da vsi vredniki, ne samo eden, znajo staro slovenščino in druga slovanska narečja, ali vsaj njihove najvažnejše zakone.
1'udi je želeti, naj bi se povsod povedalo — vsaj kolikor so dd — kje rabi kaka nenavadnejša beseda ali kteri pisatelj jo ima, če se je dobila v knjigi.
Ker se piše slovenski, a ne serbski ali hrvaški slovar, torej bi se v njem tudi morali ločiti razni glasovi, kterim zdanji pravopis nima znamenj. Za polglasnik, da bi le „r“ dobil Bamoglasno veljavo, ne bi se potezah, ker po vsem slovenskem svetu ni tako zeld navaden, kakor na pr. po Gorenskem in Dolenskem; ali pisati bi se morala dva „o“,
kakor se ločujeta v govoru, in sicer tisti, ki ustreza staremu (»o), na pr. „n oga“, poleg onega, ki je namestu nekdanjega nosnika (6), kakor v besedi: „pot (der weg), g o b a“ itd. Rabiti bi se dalje morali trije „e“, in sicer navadni, kakoršen je v besedi: „b e-remu, potem tisti, ki odgovarja staroslovenskemu jetu (č, č), kakoršen je v besedi: „belo“, in tisti, ki ustreza staremu nosniku (č), kakor ga izrčkamo v besedi: „pet (fiinf) knez“ itd. Ti razločki v pisavi bi vredni-kom nikakor ne bili tako težka reč, posebno zdaj ne, ko je dodelan dr. Miklošiča izborni staroslovenski slovdr. Metelko je pisal oba „e“, ki ustrezata staremu jetu in nosniku, z enim znamenjem , in razločal je razno izreko samo s tem, ker je dčval ndglas, kadar je hotel pokazati, da se ima glasiti, kakor jet; pisal je torej: peta maša (die fiinfte Messe), pčta maša (die gesungene Messe), in to je bila njegovih črk največa hiba. Drugod je namreč povsod oznanjal, da nd-glas ne sme znamovati glasu (laut), ampak le pouddr (ton), tu je pa vendar ž njim tudi sam zaznamoval glas, ne poudarja, niti dalje po njegovem nikakor ni bilo mogoče zapisati besčd: „beždli smo, belili ste, vlecite11 — izreci: „bejždli, bejlili,
vlejciteu. Slovenci vse te glasove največ razločajo tudi v izgovoru, a koder jim nimajo razločka, ondod niti izgovor več ni nepokvarjen.
Tukaj se ponuja prilika drugemu važnemu vprašanju: kako namreč slovar misli narediti, kar se tiče naglasa? Gotovo noben Slovenec, kteri se kolikaj nosi z domačim jezikom, že predno jo to reč dokazal g. S vete c, ni dvomil, da ima zdanja slovenska pisava dosti premalo znamenj za naglase. Vukov rečnik je tudi v tej stvari tako iz-versten, da sam g. Kurelac pripoveduje, koli-krat je v njem poiskal te ali 6ne besede, kterej ni vedel ndglasa. Jako se torej čudimo, da gg. duhovniki ined-se niso vzeli g. Svetca, kteremu je znano bogato in krasno belokrdjinsko poclnarečje; kteri med narodom vedno posluša ter nabira, in kteri je brez dvojbe med nami slovenski ndglas najtanje premislil.
Bodi nam dovoljeno povedati, česar smo se po dolzem premišljevanji in po raznih izkušnjah popolnoma preverili, da brez dopolnjenih črk, kterih bi si pa zarad oddaljevdnja od Hrvatov ne upali priporočati za vsakdanjo rabo, in brez doddnih ndglasnih znamenj gotovo ni mogoče niti našega narečja
navsfalo bede novo politi ('no Življenje: od zvonilo je birokraciji! Pot j a, ktera nas pelje do resnične avtonomije ali samouprave, jč občinska ali srenjska postava. Treba torej bode našo sedanjo občinsko postavo pregledati, vse birokratične ropotije jo očistiti in novo postavo na svobodno, samoupravno podlago postaviti.
-&£g&S*-
Avsfrijansko cesarstvo.
Dežele niže-avstrijanske.
Iz Uiaiinja. A V (Program novega minis te r st vaj — naša in pruska vlada; — S tr os s may e r). Vem, da že težko pričakujete kaj novega in določnega od programa našega novega ministerstva. Pa žaliDog, da vam morem le to naznaniti, da smo tudi tukaj na t)unaju že vsi radovedni, da pa ničesar ne vemo. Kar se za gotovo jihpoveduje in kar tudi časniki omenjajo, ,)6 to le: Novo ministerštvo ne bode hodilo 66 p6ti Smerlingovej. Ta minister si je naredil 26. februarja svojo, ustavo, stisnivŠi jo v paragrafe, in ni kar nič prasal kraljestev M dežel avširijanske deržave. Zatorej pa tddi prave ni zadel. Belcredi misli poprej deŽelrie zbore poprašati in zaslišati in potem še 16 svojo ustavo osnovati. Po naših mislih jd fo gotovo pametnejše, da! edino pravo ni potrebho! Le samo to je že gotovo in id sf6ji menda nepremakljivo, da se bocle upravna ali administrativna mašina deeen-tfaližala, da dobojč občine svojo Avtonomijo itt bbjo po tem svoje zadeve bolj samostojno in prosto obravnovalč; tudi Vse narodnosti dobojo s\loje stare pravice. Verhna vlada pa OŠtane tesno zedinjena ali sceritralizana. Tako bojo posamezni narodi vsak svojo domačo hišo imeli, vse čkup pa bode ena in ista! stčeha eh’6' centralne ali osrednje vlade pokrivala, ih tako bode pri vsej svojej različnosti Sehdar le očitno znarnnjo edinosti in celote na sebi imela.
Ali dobomo tudi no ustavo, to še ni V miništerstvu menda stoji za februarski patent s parlamentarno podobo, druga stranka'misli napraviti uštaVno ali konštitucijno uravnavo pa brez parlamentarizma. — kaj dfuzega Vam danes ne morem pisati; le to še pristavljam, da se naša vlada in pruska še vedno gerdo gledate ih da si stojite nasproti, kakor dva fazjezena Detelina. To nam še manjka, da se zavoljo Štesvik - Holštajna zaplČterhb v kervavo vojsko; kaj pravijo naše finance! ? Da M te tako žalostnč ne bile, naj bi le pokazali Prusu pesti, da bi vsaj zvedel, pri čem da je! Ali tako so je treba ohladiti. — Škof S tros may er je že nekaj dni tukaj in obiskuje deržavnike, le g. Ma-
žanaprej še parlainentar-določeno. Ena stranka
— 242 —
žuraniča se nekako ogibuie. Tudi cesar ga je že sprejel. Govori se, tla so že tudi nekak program zastran ogerskc-heivaških zadev naredili, — kako, se še ne ve prav. Le to je gotovo, da je Mažuraničeva stranka nekako ostala na eeaiiu.
Tudi dr. Rieger je bil tukaj ter obiskal gr. Belcredija. Tudi on je bil v „slov. besedi,u ki mu je napravila večerno zabavo. V zahvalnem govoru je med drugim tudi rekel, da ga močno veseli, da je slovanstvo na Dunaju tako središče dobilo. — Se to naj ob kratkem naznanim, da sta tudi že ministra pravosodja in financ, gg. Komers ih LdViŠ, svojim podložnim gosposkam posebna pisma pisala, da vedo, kako se obnašati vprihodnje. Vitez Komers sporoča par lepili in tehtnih opominov, rekoč, da mora vsem mar hiti le za pravico, ne pa za politiko — sodnijske dvorane so za pravico, ne pa za politične boje — da so uradniki le zavolj ljudstva tukaj, in da se mora pri vsem edino le na postave gledati.
To je gotovo lepo. Da bi ga le tudi skisali ! — Gr. Laris pa posebno povdarja, da se morajo stroški z dohodki zravnati. Bog daj!
Dežele ttotranje-avstrijanske.
Ve. Celovcu. 10. avg. (General B e n e-dek; — naš dež. poglavar; — Drau-pošta). Kar je šolska mladina odšla na šolske praznike, potihnilo in pomerlo je sko-rej vse po našem me tu. 9. in 10. pa jo bilo nekoliko bolj živo in praznično. Pripeljal sc je prav slavno ne po železnici, po kterej se drugi ljudje prav dober kup vozijo, ampak po posebnem poštnem vozu general Benedek m še trije drugi generali ž njim. Vsa vojska je praznično napravljena in ima danes veliko parado. Husarje vkriviVerbi pregledovat se je pripeljal Benedek no iz Celovca, kar bi bilo ■/„ ure deleč, timveč iz Beljaka, od koder je skorej2 pošti. Bralo se je da letos ne bo teh vojaških vaj, ki toliko denarja požr6, — pa so je prcnaredilo. Morebiti da je tčga pruski rogovilež Bis-mark kriv in da Avstrija enmalo s sabljo zarožla, naj se praski terdovratnež omehči. — Kakor novine naznanjajo, izdali so poglavarji drugih dežel ha svoje podložne uradnike že okrožna pisma v duhu znane okrožnice BeleredijCve. Sinemo ga tudi na Koroškem pričakovati. Gotovo bo marsikdo vesel, ako se uradnikom toplo na serce položi, naj se prijazno obnašajo do ljudi. Posebno bomo pa gledali, kaj deželni poglavar zastran slovenskega jezika poreče. O tej zadevi slišimo čudnih reči. Ni dolgo, kar je bil veljaven ih spoštovan slovensk posestnik in fužinar, ki pa ne zna nemške bešede, v kancelijo o neki zadevi pokli-
can. Pride pa sliši le samo nemško besedo. Posluša nekaj časa tiho in mirno, poslednjič se mu j a vendar struna uterga in pravi: „Ja, gospod! poklican sem v kancelijo; če pa imate kaj z menoj govoriti, povejte mi po slovensko, nemškega jaz ne zastopimw. Pa čujte, kaj se mu je odgovorilo: „Naša postava je nemška in nemški se tudi raz-klada“. Tako se je odrezal gospod, ki zna slovenski in ki je potem, ko je slovenski fužinar hotel svoj klobuk pobrati, gladko in rad slovenski govoril. Se enkrat povemo, da bode zastran jezika treba resno in določno besedo spregovoriti. —
,.Draupošta“ je pod imenom „Oestereichs Neugestaltung“ jela program razv ijati , po kterem bi se imela nova Avstrija uravnati. Povemo, da nam ta program lepo dopada, ker je ves naš slavjansko — federalističen. Da bi se le časniki vseh narodnost in vseh jezikov zmirej bolj zvesto deržali ene in isti smisli pa složno in vzajemno delali, — potem dobotno gotovo Avstrijo v novem, v resnici svobodnem in ustavnem duhu! —
Oh bredli eelowikejyn Jezera? (Mična slovesnost; — Benedek; — verbov-ska pošta). Lani je 4. avgusta bila lepa in mična slovesnost, da so so v Dvoru pri g. fajm. Lesjaku Balantu zbrali tisti duhovniki, ki so bili 1. 1839 za mašnike posvečeni. Letos so se pa v Rožece pri g. dekanu Tomaži č-u Matiju snidli tisti gospodje, ki so bili 1. 1840 sv. blagoslove prejeli. 25 let v duhovnem pastiro-. anju je lep čas! Koliko veselih in srečnih dni je vživ-ljal ta ali uni, — koliko britkih in žalostnih reči je pa ta ali uni okusil! Ta je prišel na imenitno in visoko stopinjo, uni pa je ostal le v nižavi! Pri obletnici so pa vsi le spet bratje in prijatli, ki si pripovedujejo dogodbe vesele in žalostne, stare in nove. Tako so iz lavantinske škofije prišli trije gospodje, med njimi tudi stolni korar in seminiški vodja Zorči č Franc. Iz Koroške jih jo bilo prišlo pet, 3 — 4 so bili zavoljo opravil ati bolehnosti zaderžani; 6 jih je pa bilo že zamerlo. —
Ne bom popisoval, kako se je ta svečanost v cerkvi obhajala — saj je to povsod znano in enako — le to dostavljam, da je bila cerkev kaj praznično napravljena, da so z zvonika vihrala belo — rudeča bandera in da je bila vsa cerkev polna ljudi. Po opravljeni božji službi so ptuji gospodje ogledovali krasno okolico, ob 12. sejc3edlo k mizi; ktero so g. dekan kaj bogato poger-nili, — hitro so tekle ure in proti večera je bilo spet ločenje. Pri obedu so so napitnice glasile nemške in slovenske, — in teh srečnih in veselih ur gotovo nobeden pozabil ne bo. Bog daj, da se po 25 letih spet vsi ti gospodje srečno snidejo in veseli obhajajo
po učilnicah korenito podučeVati niti spisati aovršenoizvrštne slovnice niti dovršenoiz-vrstnega slovarja. Nemcu Adelungu 86 je cel6 potrebno zdelo, da je v slovarji za Črko J. postavil posbbno znamenje da so je potem ločila od I, ktere^a razločka pa vsakdafija nemška pisava še dan denes nimfi.
Vse to, kar smo našteli, ostro zahteva stopinja, na ktero so je dan denčs povzdignilo slovansko jezikoslovstvo. Koliko tega nam podi slovensko-nemški slovar, zdaj še ne včmo — treba je počakati, da pride na svitlo; toda kolikor so nam znani vredniki, mi se jako bojimo; da slovenskemu znanstvu na kvaro najbrže ne bode tak, kakoršen bi mogel in tedaj moral biti. Naj se nikar ne ugovarja, da bi tako delo predolgo trajalo. Boljše je, da knjiga pride leto ali dvč pozneje na dan; samo aa bode le polna, dobra in izvrstna. Kar se v prenagliei žvrhovAti, ra^lo slabo ostaja. Tudi je premisliti; da se tako delo ne piše le za deset let, ampak da pretek6 leta in leta, predno se ga zopet kdo more poprijeti.
Vredništvo pristavlja tej razpravi še nekaj, kar „Danica" o slovensko - nemškem slo-
varju piše. Ona pravi, da so se g. predsednik dr. Pogačar dela neutegoma lotili ter pismeno in ustmeno učene slovensko veljake, kakor gg. dr. Miklošiča, Caf a, Zalokarja prosili, naj bi jim svoje bogate zbirke blagovoljno v porabo izročili, kur so vsi gospodje radi dovolili, in da se bodo, berž ko so poglavitni viri skupaj, potrebne delavne moči naprosile ter da se prične koj vredovanje in končno delo, ki bo sicer veliko veliko truda stalo, pa je tudi truda vredno — Sčrčno želimo, da bi mogel učeni pa uljudni g. predsednik s sposobnimi močmi delo, kolikor mogoče, popolno doveršiti.
* Poljski fajmošter v Komorniku blizo mesta Poznanja, g. Malinowski, ki se že V6č let z ihžikoslovjem pečA, prepričal se je na podlagi natančnega in strogega prčiskovanja, da je le en sam per-voten slov a n s lc jezik s sedmerimi glavnimi narečji, t. j. bulgarskim, ilirskim, češkim, lužiškim, poljskim, malo- in veliko-ruskim, in da je tedaj tildi en sam slovansk narod s sedmerimi giavnittii plemeni, ki se morejo med seboj razumeti, če tudi vsako svoje narečje govori in se druzega učilo ni,
in sicer vsaj ravno tako lahko, kakor so se razumila v starih časih razna gerška plemena in se še dan danes razumijo nemška in italijanska. — Kar se tiče s taro c er k-v e n e g a jezika, ni ta po Malinowskitu niti starobulgarski, kakor je terdil Šafabik, niti starogorotanski, ali staroslovenski, kakor si prizadeva Miklošič dokazati, ampak on je prav za prav umerlo narečje (jezik) in starji brat zdaj še živečih slovanskih narečij ali pa stric, nikakor pa njih mati. (Sprejeta so zdaj že menda večidel Miklo. šičeva temeljita preiskovanja. Vr.) ‘Kar pa zadeva najstaršo abecedo slovansko terdi Malinowski, da sv. Ciril ni rabil tako imenovane cirilice, ampak le glagolico, in da je še le bulgarski škof, sv. Klemen, cirilico po gerškej in glagoljskej abecedi napravil. Verstniki njegovi so cirilico t. j. glagolico po Klemenovi abecedi vredili in tako je nastala potem bulgarska glagolica, ki ja1 je ranili Hraber branil in zagovarjal, nikdar pa cirilice, kakor ruski jezikoslovci napčno terdijo, Napravil je Malinowski posebno abecedo za vsa slovanska narečja in spisal mnogo slovanščino sploh zadevajočih spisov, kterih pa še dozdaj veliko ni natisnjenih. —
zlato novo mašo ! — Skozi Vei bo se je danes peljal general Be ned ek in ž njini ge trije drugi generali, — menda bodo v Celovcu te dni velike vojaške vaje. Imeli so ti 4 gospodje dva voza „Extrapost“ in vse se je čudilo, da se niso po železnici peljali, kar bi bilo vetiko boljši kup. Naše denarne zadrege so znane! — Se se moram pritožiti nad pošto v Verbi, ktera listo iri časnike kaj nemarno razpošilja. —
■z	knnAtnn. (Z.) (A d-
junkt Dekleva.) Že die časa počil je glas, da je tukajšnji adjunkt pri c. kr. kan-tonski gosposki od deželne c. kr. celovške komisije in še celo brez v sak ter e vpokojnine od svoje službe odstavljen. Vzrok temu je neki kopica zaostankov. Da se bode g. Dekleva zoper to pri mini-stčrstvu pritožil, ne dvomimo ; kajti prebi-vavci vsega kantona mu lahko spričo' anje dajemo, da ravno on je bil, ki si je s svojim prijaznim vedenjem, temeljitim dokazovanjem in z domačo slovensko besedo splošno zaupanje in ljubezen vse povsod v polni meri pridobil. Ako pa to splošno spoštovanje, ki ga g. Dekleva vživa, morebiti koga v oči bode, naj ga še on v nje-ovetn ravnanju posnema, in svosti smo si, a se ubogi kmet ne bo po trikrat prekrižal, predno bo v pisarnico stopil. Nc zagovarjamo sicer po nobeni ceni kopice zaostankov, marveč želimo vselej hitre rešitve svojih pisem; to pa se nam vendar prehudo zdi, da se tak mož, ki se morda že kacih 16 ali 17 let po c. kr. pišarnicah trudi, brez vse vpokojnine izpusti, drugikrat smo slišali, ako se je kdo še celo v kaki nezvestobi zadolžil, daje bil v pokoj z dotično plačo potisnjen; tu pa ga ni drugega pregreska, razun zaostankov, in zato °aj bi on in njegova družina šla s trebuhom za kruhom! Vendar naj bi se pomislilo, da je ta gospod s svojo tehtno besedo pri mar-sikteri pravdi več opravil, kakor drug, ki je med tem troje ali čvetero odlokov rešil. Vemo, da taki besedni pomenki spadajo v oblast perve osebe; ali kaj hočemo, ako pa drug več zaupanja vživa!? Bodimo torej
■z Podrage na VIpnvKhem. A. Ž.
(Stanovniki in slovenski duh.) Podraga je majhna vas nad vipavskim trgom, ktera je večidelj z lepimi, s trtami okin-čanimi homci obdana. Zares, ako se v spomladanskem večeru okoli sebe oberneš, nagaja ti srce nekaka čreznatorna sapica; misliš si, da si v raju. Kaj pa še, ko so kte s presladkim grojzdičem obložene? Tu h kipi veselja srce, iz kterega nehote sveti jzreki proti nebu puhtč. Crkev s krasnim, Jako ličnim zvonikom, kteri mogočno svojo glavo črez vas moli, stoji na homeu. Starodavni lipi, koji cerkev obdajate, pričate, da so se že pred veliko veliko leti Slovenci radi pod lipo shajali in se o mnogovrstnih reččh pogovarjali.
Ker sem se nehotč v kratek popis Podrage spustil, ne boš mi, dragi čitatelj, tega Nameril; saj je že vsakteremu prirojeno, da svoj rojstni kraj rad hvali in ga, kolikor mogoče, povzdiguje. —
Dokler so bile dobre letine, šlo je Po-dražanom jako dobro; marsikaj so si izmislili in tudi vse prav dobro dovršili. Pred nekaj leti so sezidali cerkveni stolp, kakršnega blizo ne najdeš, dasiravno ni prav visok. Mnogo so tudi storili za crkev in dom, kar in kolikor morda nobena bližnja vas ni storila. Da se je pa toliko v božjo dest storilo, gre slava in hvala č. g. bene-ficijatu Š r a j u in srenjskim možem. Pred dvema letoma so v tudi šolo osnovali, koja Vas lepo kinča. Še zanamci se bodo hvaležno teh in drugih naprav spominjali in svojitti' preddedom večni pokoj voščili. Zares ne morem si kaj, da bt v tem oziru Po-dražanov ne pohvalil; ne manjka pa tudi
— —
osonj, ktere njih'ova dela, rel el bi, zakrivajo, in njihovemu djanju nasprotujejo.
Slovenski duh trka in trka na duri že dolgo časa, ali nočejo mu jih še povsod odpj-eti! Zanikati so sicer ne da, da ni dovolj jako iskrenih rodoljubov v Podragi; ali v današnji dobi bi moralo že vsako še tako kamnito srce od žarkov slovenskega duha tako prešinjeno biti, da bi pripravljeno bilo za svojo mater „Slavo11 cel6 življenje zastaviti. Zastavica je pa, da ravno isti možje, kteri so že toliko v malo letih storili, bodisi Bogu v čest, ali srenji, le malo ali nič na slovenščino nc porajtajo; žalostno jo, da ravno isti možje, ki so zmožni, so še niso svoje narodnosti zavedeli in iz spanja se prebudili! Dovolj jih je v Podragi tacih, koji bi lahko duševno in materijnlno k narodnemu blagostanju pomagali, pa ne pomagajo, ker ni domoljubja med njimi. Prišel pa bo že čas, ko bodo tudi oni se preverili. Čudno jo to, da jih skušnje niso še zmodrile. Da bi bilo vendar neslanemu nemškutarjenju enkrat konec, ter da bi slovenski v kancelije in drugam dopisovali!
Gospodje uradniki bi gotovo vsaj zdaj že na slovenske vloge slovenski odpisovali, kajti večina jih je dobro izurjenih v slovenščini, ali bi pa vsaj morala biti! Da uradniki na slovenske vloge morajo slovenski odpisovati, je njihova dolžnost in postava, odkar nam je Nj. veličanstvo enakopravnost podelilo. Tirjati moramo tedaj, ne prositi, da se nam pravica godi. Začnite tedaj enkrat ter verzite piškavo kopito na ogenj, in delajte z dušo in telesom za mater „Slavo.“ Kako lepo bi pač bilo slišati: Po-dražane ima svojo bukvarnico in čitalnico, ako bi se več rodoljubov skupaj spravilo in jo napravilo! Kako lepo bi bilo, ako bi matici vsako leto kak goldinarček darovali t< r tako na oltar domoljubja položili. „Slovenec11 je že večkrat omenil take bukvar-nice in jih močno priporočal. Da bi vendar njegove besede ne bile glas vpijočega v puščavi! Kako bi se lahko po mojem mnenju vse s časom doseglo, in sicer z malimi stroški doseglo, ako bi le hotli. Začnimo vendar enkrat, potem bo že šlo; kajti besede mičejo, izgledi vlečejo!
Dežele trojedioe kraljevine.
1* Zagrebu? (Kako je pri nas? — Namestnik Mamula) Pri nas zdaj le velika politika zvonec nosi. Možaki — veljala imajo polne roke dela. Poprejšnje politično stranke jse nekako stapljajo in prej ko ne bo kmalo le ena sama velika stranka, ki bo bolj ali manj vneta za unijo ali zedinjenje z ogerskim kraljestvom. Da bi je le na to ali drugo stran prehudo ne nategnili ! Da se nekaj že mora zgoditi, tega smo vsi prepričani. Najbolje se ve da bi bilo to, da bi se naše deržavno-pravne zadeve tako rešile, da bi tudi drugi avstrijanski Slavjani od tega kaj dobička imeli, t j. v federalističnem smislu, in mislimo tudi, da naš ljubljenec, škof Strosmayer, za to stran dela. Z Madjari pa tudi z Dunajem se nam je pogoditi, in sicer terdno, da se nam ne zgodi po pregovoru: „Brez glave storjena je rada skažena!11 Povem naj še tudi nekaj o tistem programu, ki ga je „Gla-sonoša" one dni prinesel in ki ga je menda slavni naš rodoljub baron Ožegovič, kakor se ljudem dozdeva, postavil. Obsega pa sledeče točke:
1.	) Iz trojedine kraljevine, t. j. iz zagrebškega deželnega zbora, se ne pošiljajo več poslanci v ogerski zbor v Pešto, kakor se je to godilo pred 1. 1848, ampak pošilja naj se le deputacija tjo.
2.	) Ta deputacija naj se dogovarja in porazumlja z deputacijo peštanskega zbora v jeziku, ki ga obč določite o medsebojnih skupnih zadevah, ki jih pa poprej oba zbora določita, zatem o civilnem in kazenskem postavodavstvu.
3.	) Dogovor teli deputacij naj bi se potem v narodnem jeziku obznanil zagrebškemu zboru, kteremu bi bilo na prosto voljo pu-
ščeno, da to ali namab poterdi ali predrugači ali pa da kaj Čisto novega sklene.
4.) Hervaska deputacija naj bi šla vselej v Pešto takrat, ko ogerski zbor zboruje, in naj bi bila pričujoča tudi pri kronanju ter naj bi dobila posebno inavguralno ali nastopno diplomo, ki bi trojedini kraljevini po starem običaju, (kakor je bilo do konca 17. stoletja, in vsled deželne postave od 1. 1622 br. 49.) ustavne pravice zaterdila in bi se tudi potem deželnemu zboru predložila. Vsa ta zahtevanja se opirajo na historično pravo. v
5) Želeti je, da so pri hervaški in ogerski deputaciji ravno tisti možje, ki sedijo v deželnih zborih obeh kraljestev ali v der-žavnem svetovavstvu. Tako bi se zamogli tudi o vseh drugih rečeh, ki zadevajo celo deržavo, ob enem dogovoriti.
6.	) Samo po sebi se razumč, da ostanejo tudi zanaprej vse naprave, ki se tičejo avtonomije in samostojnosti trojedine kraljevine, kakor dvorska kancelarija, sedmerični stol in deželno namestništvo v Zagrebu.
7.	) Ravno tako naj bi naposled določeval le zagrebški zbor, kako naj se deželni zbor vredi, kaka uprava se vpelje, kteri jezik se rabi v šolah in kancelijah trojedine kraljevine, tedaj tudi v Dalmaciji, vojaški granici in v Medjimurju, ki zdaj k Ogerskej spada. — Kakor je čuti, dobiva ta program čedalje več prijatlov, ker naznanja pot, ki do porazumljenja pelje.
Nadjamo se, da so naši pravi domoljubi dosti razsvitljeni in da si ne bodo dali rok zavezati in da bodo vse sklenili domovini naši na svobodo, čast in srečo. Kaže se nekako res in tudi novine o tem že pišejo, da madjn-ronska stranka pridno obrača vodo na svoj mlin; pričakujemo pa vendar, da se jej no bode po sreči zgodilo. Beremo tudi že velike župane, ki si jih je ta stranka imenovala, n. pr. barona Raucha, gr. Pejačeviča, Jankoviča, itd. Ti bi gotovo šila in kopita pobrali in jo v Pešto derli, ne gledč na avtonomijo in samostojnost trojedine kraljevine. Bog razsvetli vsem um ! — Dalmatinski „Nazionale11 piše, da bode dozdanji namestnik, baron Mamula v pokoj djan, in da ostane to mesto izpraznjeno tako dolgo, da se deržavo-pravne zadeve „o trojedine kraljevini11 poravnajo. Čemu bi se tudi klicala „trojedina11 kraljevina, če je v resnici ni? Naj sc tedaj dožene eno ali drugo, da se bo vedelo, pri čem da smo. —
MX Keke. (Narodni jezik in uradniki). „Slovenec11, kteri zastopaš naša prava ino donašaš tudi večkrat kakšno novino. iz naše hrvaško-talijansko-madjarske Reke, dopusti, da ti Jaz od tod nekaj o slovenščini iz južne Štajerske oznanim. Dobil sem tote dni.listek od svojega prijatla, kteri mi med drugim tako le piše :
„Naše uradovanje v domačem jeziku je še cel6 na slabih nogah, če se ravno iskreni domoljubi, kterih pa žalibože v uradnijah še poredkoma najdeš, prizadevajo, po pisarnah slovensko uradovanje poleg obstoječih zapovedih vpeljati in utrditi. Ali kaj češ, kakor vsegdar in povsod najdeš tudi tu nasprotnike in naj hujše med uradniki samimi, cel6 najzadnji metlovodja ti je nasproti ter se protivi slovensko pisati ali s strankami' v njihovem domačem jeziku obravnovati.
Čudno se mi zares zdi, da so nas iz oger-ske in hervaško kraljevino zapodili, kjer smo vendar večidelj vsi v njih narodnem jeziku uradovati znali; ali to morebiti ni pravi vzrok; zakaj če so nas zavoljo tega, ker smo v njih jeziku uradovati znali, iz službe izpustili, — zakaj so nam pa uradnike iz tistih kraljevin semkaj potisnoli, in to še cel6 take, kteri naš slovenski jezik trohice ne razumejo, ali če ravno kakšno besedico izreči znajo, ne morejo vendar v slovenskem jeziku uradovati — našega jezika se pa učiti nočejo. To je nekakšna čudna na-redba! Saj imamo še domačih uradnikov zadosti, kteri so še dozdaj „disponibel11, in kteri bi še tudi radi kosec kruha dobili, če bi jim je tudi še tako tenko odrezan , ali
— 240 —
bili bi vendar hvaležni in delali po svojej n oči za narod in domovino. Na mesto teh siromakov pak, kteri so morebiti že polovico penzije zaslužili in zdaj z družino brez službe stradajo, na mesto takih domačih nesrečnikov pa se redijo prevzetni tujci od žuljev in truda naiega slovenskega kmeta ter mu še njegov materinski jezik oponašajo in zaničujejo.
Je li to enakopravnost vseh narodov in njih jezikov ? Je li se tako izpolnujejo zapovedi Njih. c. k.apost. Veličanstva, našega pre-milostlivega čara in kralja, kteri je ta prava narodom podelil bil?
Od naših novih županij ali srenj in njih uradovanja ti bom pa v kratkem kaj pisal, za zdaj pa poznavši te kot vrlega rodoljuba rečem s teboj jednoglasno:
Zdrami se narod naš slovenski, zbudi se
iz svojega spanja, saj nam sije solnee tako lepo in krasno, ogrej, okrepčaj in bori se za narod in domovino svojo!"
Tako moj prijatel, ki ima po mojih mislih gotovo prav. Naj bi se te črtice v „Slovenca1* vvrstile, in kedar mi spet piše, pošljem vam hitro vse. Zdaj pa zdravi!
Dežele korone češke.
Iz Prage. N. — (Šmerling in češka žurnalistika) Ne morem si kaj, da vam pišem in povem, koliko so trpeli pod „liberalnim11 Šmerlingovim ministerstvom samo češki časopisi in njihovi vredniki; to nam razkazuje Praška „Politika.11 V štirih letih znašajo kazni v tiskarnih zadevah 64 mesecev in 17 dni ječe in zapora in 10.915 gld. v denarjih. Razdele se pa tako le:
1862. Dr. Jul. Grčger vrednik „nar. list.11
10 mesecev ječe in 3000 gld. Kmalo potem zopet 6.tedn. zapora „	60	„
2. avgusta 1862 je plačal zopet kazni 25 „
Vilimek vredn. „hura. list.11 1862
14 dni zapora . . in 100 „
„	6 novbra 1863 8 mescev.
težke ječe ... in 1500 „ Pater Štulc vredn. „Pozora11
2 mesc. težke ječe in 1000	„
V. V A v r a vredn. „H 1 a s a11 1863:
4 mesc. težke ječe !	320	„
Malo potem v denarjih .	.	. .	170	„
Zopet denarna kazen .....	40 „
A. Štrauch, vredn. „h um. listw 6. septbra 1863 6 tednov zapora .in 60 „
„	7. decembra 1863. 6
mescev zapora . in 120	„
„	30. januarja 1864 5
mescev ječe . in 360 „ Z. L. Kober, vredn. „obečn.
list11 3 mesce ječe in 300 „ Dr. Rudolf knez Taxis: „Bole slav an“ 14 dni zapora ........................in	60	„
Zwikl vredn. „Boleslo vana11
v denarju.................50	„
29. avgusta 1863 v denarju 40 „
„	15. oktobra 1863 3 dni
zapora................in	60	„
Vinkler vredn. „Boleslo vana11
4 mesce ječe .... 360 „ Moser vredn. „Šoteka'1 6 tednov zapora .....	—
N o votnv vredn. „BI eska11 1864
1 mes. ječe in Vilimek	30	„
Roš er vredn. „Bleska11 1 mes.
zapora....................  —
potem zopet — 14 dni zapora in	20	„
Ed. Just vredn. „Rolničkyu
v denarji..............20	„
in založnik Vilimek v den.	50	„
faktor Sluničko „	„	20	„
SkrejSovsky 1864. zarad pomanjkanja dokazov oprosten je zgubil politične pravice; ob enem:
Bozdčh, sodelavec „Politike11
4 tedn. zapora .	. in 60 gld.
VV. Nedoma vredn. „politike11 1864 zarad pomanjkanja dokazov oprosten — je plačal	ft0	„
in od kavcije................60	„
Ed. Grčger, vredn. „narodn list11 1865. 6 tedn. zapora .... in 90 gld.
„ v maju 1865. 3 mesce „	„	500 „
,, kot vredn.„litera 1 nih list.11 Karl Rank, vredn. „S v o bo de11
22. aprila 1865 6 mesc. ječe in 900 „
„ 24. aprila (dva dni potem!)
3. mes. težke ječe!. .	. in 600 „
Zraven tega so bili še ustavljeni na 3 mesce: „hum. listi11, „B o 1 e s 1 a v a n11 „Blesk „Bič11 in „Rolničky.“
To je trnjeva pot, po kterej je hodilo 12! čeških časopisov in 18 njihovih vred-nikov in pomočnikov. Časniki po vsem tem še skorej vsi izhajajo, in tolikrat zarad svojega prepričanja kaznovani možje so denes še ravno tistih misli, Smerlingu pa in njegovi sistemi je že odklenkalo! Vse zatiranje nasprotnega duha ni ga moglo zdržati več, padel je; ti pa, ktere je zatiral, še stojijo! Ali ni to čudno? Huda leta so bila, to je gotovo, — ali pravica naposled vendarle na dan pride In zmaga! —
Pluje dežele.
Pruska.
Kdo bi mislil, da smo zdaj tako blizo vojske ; da bodo Šlesvik-Holštanjske zadeve ki nas malo malo tičejo, toliko sitnost Avstriji prizadjale in da jo bo Bismark zavolj njih tako zelo prijel in sukal. Strašno bi bilo res, ako bi se te zadeve — z mečem poravnati morale. Vendar pa se nadjamo, da se to nikakor zgodilo ne bo, ker po tej vojski bi se lahko celi svet vnel in Pruska bi prej ko ne tudi pogorela, V kratkem pa se ima zvedeti, kaj da bo. Prusi pa se med tem nekako vojskeželjni kažejo. Razdelili so namreč že po vseh terdnjavah vojskine trume, topove in drugo šaro ter jo zdaj na vso moč tuhtajo, kje bi bila najbližnja in najvarniša pot na — Dunaj! Da, kdo bi bil kaj tacega dan danes pričakoval? Da bi pač tudi Avstrija o pravem času sprevidela in. pustila „nemško vprašanje11, kjer je; kajti Prus se ne bo dal z lepa pomiriti, — preden pa začne, bode si gotovo poiskal in oskerbel pomagav-cev in prijatlov v Italiji, na Francoskem in Ruskem, — zatorej hladnokervno in pametno!
Mehiko.
V francoskem „Moniteur-u“ beremo pismo, ki ga je mehikanski cesar Maks svojemu ministru za šolstvo ali nauk poslal in ki ga bravccm svojim tukaj naznanimo. Glasi se tako le:
„Terdno sem sklenil, povzdigniti uk v mehi-kanskem cesarstvu do tiste stopnje, po kterej doseči moremo perve narode; kajti p>o-rabil bom vse svoje skušnje, ki sem si jih pridobil pri narodih, ki so najprednji in naj-izobraženejši. Kedar mi o tej reči kaj predložite, imejte zmerom pred očmi to, da se morajo vsi od kraja učiti, daje poduk javen,, in da je, kar se tiče pervega, brez plače in obligatoren ali zapovedan. — Klasični in živi jeziki, kakor tudi naravoslovne znanosti morajo veljati kot podlaga vsega učenja. Jeziki, ki so temelj vsej človečanskej ali humanitarnej izomiki, so ob enem tudi neprecenljive vadbe, v kterih se bistri um. Razun tega je pa tudi znanje živih jezikov denešnje dni neobhodno potrebno narodu, ki želi udeleževati se posvetnih dogodkov, in da zamore vedno z drugimi narodi v živi dotiki ostati, zlasti kedar se obzir jemlje na njegovo geografiško lego. Potem so naravoslovne znanosti neko posebno znamenje sedanje dobe, ki se ji pravi realna, po kterih se učimo poznavati reči, ki so okoli nas, poznavati vse po njih resnični lastniji ter rabiti jih potem v korist vsega človečanstva.“ „Razun tega zahtevam še, da se posebna skerb ima za fizično ali telesno odgojo in harmonijo ali skladnost njenega razvitka. — Mnogo deržira tudi na to, da vi svojo pozornost obračate na znanost, ki je še v naši domovini prav malo poznajo, namreč
na filozofijo ali modroslovje, ker ona um bistri in človeka uči, kako poznavati sam sebe ter v povračnem svetovnem redu spoznati ono doslednost, ki vzhaja iz spoznanja samega sebe. — Kar se pa vere in kerščanskega nauka tiče, mislim, da to naj se prepusti vesti posameznega' človeka, kajti kolikor maijj se deržava z vero zadevajočimi rečmi peča, toliko zvesteje se derži svojega poklica. Cerkvi in vesti dali smo svobodo. — Izpraševanja se morajo na VBeh učiliščih vrediti po novi osnovi ter ostro, točno in zmerom javno deržati, in ker iz ene strani neprestano zahtevamo od učeče se mladine temeljito in pravo znanje, pripada nam pa tudi iz druge strani dolžnost, da jej dajemo dobre učenike in dobro učila11.
Iz tega vidimo, da je cesar Maks terdne volje, svojemu ljudstvu k znanju in izomiki in tedaj tudi k blagostanju pomagati, in da se vlada njegova ne bode v verske zadeve vtikovala. Pomozi Bog!
Razne novice*
*	V štiriletni amerikanski vojski je bilo 252 velikih bojev med severniki in jugovci, in sicer 89 v deželi Virginiji, 37 v Tenne-see-u, 25 v Misuri, 12 o Georgiji, 10 v spodnji, 11 v zgornji Karolini, 7 v Alabami, 13 v Lujizijani, 16 v Arkansasu, 5 v Floridi, 5 v Teksasu, 6 v Marylandu, 14 v Kentukiji; v Pensilvaniji, Novi Mehiki in na Indijanskem po eden. Denarnih potroškov je bilo 2.500 milijonov tolarjev ali 5 milijard gld., ljudi pa je konec vzelo okoli 1 milijona. — Zatorej se pa tudi ni čuditi, da je toliko zapuščenih vdov in sirot, ki razun deržave nimajo nikogar, da bi jih redil in zanje sker-bel. Pa še ta miloščina, ki jo od deržave' dobivajo, se jim zelo kerči in odteguje. V mestu Novi-Jorki je dobilo pri zadnji delitvi 32.0^0 vdov in sirot po 2 tolarja miloščine ; ob enem pa je tudi delivec naznanil, da je s podporo in miloščino pri kraju, če mu deržava več denarja ne dovoli.
*	Odbor dunajskega knjigarskega društva bode 18. t. m. na Dunaju 3. razstavo ti-slcarnih del napravil. Sklenil pa je tudi ob enem razstaviti vse časopise, ki v av-strijskej deržavi izhajajo, da se vidi in zve, kaj in kolikor povsod premorejo in kakšen je napredek v umetnijskej in znanstvenej zadevi. —
*	Razun Šinerlingove napitnice na Fran-kobrodski parlament, za kterega naj vse-učiliščni profesorji nemško mladino vnemajo in pripravljajo, pri kteri se je pa po na-ključbi ali kako, ne vemo, ogerska inarse-laisa — Rakoci-marš — godla, naj opomnimo še velike gostbe, ki so jo učenim gostom na dunajskem „novem svetu11 pripravili. Da je bila zares velika, vidi se iz sledečih številk: Kuharjev je bilo 16, natakarjev in pomagačev 180, služabnikov 20, žensk za umivanje posčd 40; za na mize nožev in vilic 6000, okrožnikov ali taljerjev 6000, skled 2000, žlic 2000 in žličic za kavo 150.000. To, kaj ne, da je veliko?
Loterjja.
Gradec t «5	94	99	81	«8.
Danajska borsa 11. avgusta 1865.
London...........................110 30
Novi zlati........................ 5.22 7,
Srebro ....... 108 25
Odperta listnica.
Št. od 50 do 58 so nam pošle, od št. 69 naprej moremo Se postreči. — G. A. S. fajm. v Št Andr.. Najrajši bi „Slovenee11 hvalil in pravil vesele, — p* vselej pri vsej dobrej volji ni mogoče; vređnik in založnik zastran naročnikov zve in skusi takih reči, nad kterimi bi ves svet z rokami sklepal, če bi se mi> naznanilo. Da resnica v oči. kolje in da se onemtti ki jo gode, hudo plačuje, vemo, pa vendar le pravici in resnici zvesti ostanemo:	Fiat justitia, pereat mun-
dus. — G. J. F. Bolje bode rekomandovati; zapisujte, o priliki obrajtava poštnino; pa imejte poterpljenje. vse pride, prej ko je mogoče.
Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — Natisnil Ferd. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom K. Bertschinger-ja.