245. številka.
Trst, v petek 9. decembra IS9S.
Tečaj XXIII.
„Edinost" izhaja dvakrat mi dan. razun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh 9. uri zjutraj.
Narnčnin» znnša:
Obe Izdanji na leto . , . gld. 21 — Za samo večerno izdanje . „ T2-— Za pol leta,četrt leta in na meneč ra/.merno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe hrez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Trutu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske zjutranje Številke po S nvč. [zven Trata po 1 nvč. več.
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
ir
Telefon 5tv. *70.
4 nvč.
V edinosti je niofi!
Oglasi
ne računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači ogluši itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poSiljajo iirednlMvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo, liokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglaae sprejemu ii|»ravni*tvo. Naročnino in oglase je plačevali loco Trst.
Vredniatvo in tisliiirna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. VpravnlStvn, nd-pravnlStvo in sprejemanje Inseratov
v ulici Molili piceolo Stv. :», II. nadstr.
I*dajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k,
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(NovejSe vesti.)
Dllllil.) 7. Proračunski odsek je sprejo! zakonski načrt, tičoči se odprave erari enih cest i n prevoznih mitnic. Potem je razpravljal o razširjenju tržaškega pristanišča. Po daljši razpravi seje predloga sprejela z resolucijo poslanca dra. L e m i s c h a, naj se kinalo prične graditi druga železniška zveza s Trstom.
Nadalje se je sprejela resolucija poslanca Mauth ne rja, s katero se poziva vlada, naj ukrene potrebno, da so na gradnji pristanišča v sv. Andreju napravijo potrebno skladišča, kakor tudi potrebne priprave za nalaganje in razkladanje ladij.
Dunaj 7. Nagodbeni odsek jc danes nada* ljcval razpravo o členu 10 carinske in trgovinske pogodbe, tičočem se konzulstva. < 'len se je sprejel. Pri členu 11. glede statističnega gradiva je izjavil trgovinski minister, baron I) i pa uli, da simpati-zuje z resolucijo poslanca Leeherja, naj se vstvari mednarodna soeijalnostatistična služba. Na to seje razprava prekinila.
Budimpešta 7. (Zbornica poslancev). Poslanec Polon y i je predlagal, naj se naprosi predsednik Dezidcrij Szilagyi, da prekliče svojo ostavko. Ministerski predsednik baron Bimffvjo hotel govoriti, toda opozicija mu ni dopustila. Predsednik je pozval več poslancev na red. Ministerski predsednik je izjavil, da obžaluje odstop Szilagy-ja in je naglašal, tla nikakor ni skušal pregovoriti Szilagy-ja h kakemu nezakonitemu in nasilnemu dejanju. Poslanec grof Apponyi je istotako obžaloval odstop Szilagy-ja in je rekel, naj ga zbornica, ozirom na velike interese, za ka-
PODLISTEK.	13
BARON IVICA
Spisal A. &ENOA.
Poslovenil Veieslavov.
»A kaj ti tukaj, Niko? Kaj te je prineslo k mlinu? So-li poslali po — me?«
»Niso, brat. Niti nisem prišel k mlinu, ampak prav k tebi, da vidim, kaj delaš.«
»Vidiš, da tešem; popravljam kolo.«
»Kolesa popravljaš, Ivica, mar niso kolesa v redu?«
Poskočil sem na noge.
»Dečko, kako govoriš to?« sem planil na ubogega Nikieo.
»Vidiš«, je nadaljeval Niko skrčenih rok, »hotel sem te vprašati že davno za nekaj. Ni bilo prilike. Zmirom mi je bilo na potu to ali 0110. Zato sem prišel k mlinu, ker sem vedel, da si sam.«
»Kaka neumnost je to zopet? — Vprašati — vprašati — pa vprašaj, kolikor te je volja.«
»No, no! Kaj si mi prekipel kakor lonček«, jel me je Niko miriti, položivši roko na moja ramena, »ali ti nisem rojstni brat, ki ti zmirom hoče dobro, ki te spoštuje in dela vse po tvoji volji? Pa je-li to kak greh, ko to jaz vprašujem za pravo ?«
»Govori, Niko govori«, sem odvrnil nekaj mirneje, sedši zopet na kamen kiaj potoka. Tudi
tere gre tukaj, naprosi, naj ne odstopi. Poslanec Apponvi jc predlagal, naj zborniea nu vzame na znanje ostavko predsednika Szilagvja. Ta predlog je bil sprejet jednoglasno. Seja se je na to preložila na petek.
Budimpešta <S. Iz liberalne stranke je izstopilo enajst poslancev, med temi grofa Teodor in Julij Andrassv.
Budimpešta H. I/ liberalne stranko je zopet izstopilo deset členov; dosedaj je iz nje izstopilo 21 členov. Govori se, da hoče predsednik Szilagv odstopiti na vsaki način.
l'ai'i/ H. Spansko-amcriška mirovna pogodba se jc danes dovršila popolnoma.
>Vaslilngtoii S. Predsednik Hull je predložil načrt zakona, glasom katerega naj se stanje vojske poviša na približno sto tisoč mM.
Peking H. Nemški poslanik je poslal Tsung-li Yamenti tirjatev, naj onega nemškega misijonarja, s katerim so pred kratkim grdo ravnali v Tse-čuanu, med udeležbo kitajskih dostojanstvenikov slovesno spremijo nazaj v njegov okraj in da se odstavi mandarin, ki je odgovoren za dogodke.
Sodite !
(Izv. dopis).
(Dalje.)
Predsednik: Otvarjam debato.
Posl. M a n d i d (Hrvat) je zaprosil besede. Dobivši jo, je spregovoril: Visoki zbor! Mi členi manjšine obžalujemo globoko, da nam je odvzeta vsaka možnost, vpogledati v spise, če bi tudi bilo Bog zna kako važno vprašanje, ki se razpravlja v tem vis. zboru. Tako smo bili tudi izključeni od tega važnega učiteljskega vprašanja! Opazovaje
Niko je sedel, povlekel klobuk na lice, klonil glavo in počel govoriti opirajo se laktima ob kolena:
»Ti si se od božje poti sem nekako premenil. Dobro vidim to. Ne gledaš ni mene ni Jeliee, ampak vedno v tla, niti nama ne daješ dobre besede. Prej si jedel za dva, a sedaj nočeš piti niti sirotke. Prej ni bilo voza brez tebe, sedaj vprašujejo vsi vozniki: »A Uje nam je Ivica?« Tudi tvoj zelenec stoji v hlevu; zdi se mi, da se j,» prenajel, ker ne hodiš nikamor. Vse to sem videl jaz dobro in vse to mi so zdi čudno. Videla je to tudi družina. Pravijo, da te jc nekdo zarekel. Jaz ne verujem tega, ker si dober kakor kruh, ker nikomur no želiš in ne delaš slabega, pa zakaj bi bil kdo tebi nevošljiv. Dosti si nam razbijal glavo, toda to vem, da te nekaj pečo. Mislil sem tudi to, da smo te razjezili z čim, ali ne morem si misliti s čim. To je provzročalo meni veliko muke. - Sinoči sem ležal na postelji premišljevaje, kaj je poskočilo v glavo mojemu Ivici. Ti si žu bil v spalnici, a za mizo v sobi samo oče in mati. Misleča, da spim, sta govorila do kasno noči o tem in onem, tudi o tebi, Ivica!«
»O meni ?«
»Da, prav o tebi!«
»Povedati ti hočem, kako je bilo. »Mati«, je rekel oče, »naš Ivica ni tak, kakor jo bil.« — »I11 ni«, je rekla mati. — »Naš Ivica«, je nadaljeval oče, »je sklonil glavo; ne jfc, ne pije, •ni-li tako?« — »Tako je«, je odvrnila mati, »ne vem,
neke beležke in lovfe po zraku ono, kar jo navel poročevalec o tem važnem vprašanji, vzel sem besedo, da nekoliko spregovorim o tem. Mi no težimo za naklonjenostjo ljudskih učiteljev, ki se obračajo s prošnjo do toga vis. zbora za poboljšanje svojega materijalnoga stanja. Storim to le kakor pravi ljudski zastopnik, izišel iz istega stanu in naroda, iz katerega je izišlo to ljudsko učitelj-stvo, storim to iz ljubezni, da so pomore vsaeemu, ki potrebuje pomoči. To vprašanje so je razpravljalo že 1. IH'.U., koje 78 ljudskih učiteljev predložilo enako prošnjo.
Tedanji poročevalec dr. Bartoli jc priznaval, da treba pomagati učiteljstvu ; priznaval je to tudi oni bivši poslanec, kateri prižiga eno svečo Bogu, eno pa vragu in ki je rekel sieer: »treba pomagati učiteljstvu«, a jc kasneje glasoval proti. (To jc bil: Babuder). Priznal jc to celo šolski poročevalce dež. odbora, dr. Gambini, kateri je sicer opisoval rožnimi barvami materijalno stanje ljudskega učitoljstva v Istri, tako, da bi vsakdo, kdor 110 pozna materijalnoga stanja učiteljev, moral zaključiti, da učitelj — ako gospodari trezno — živi kakor Krez, in ako ne, vsaj kakor mali Ilotšild ter da na vsaki mizi učiteljev vsaj enkrat na dan puhti gospodska pečenka. Visoki zbor! Temu ni tako. Tako more govoriti le oni, ki ni bil nikdar meti ljudskim učlteljstvoin in ki ne pozna razmer Istega. Drž. z. 1. 1.	S 55. pravi, da ljud-
skemu učitelju mora biti najmanja plača vsaj taka, da more pošteno živeti ter da ni primoran iskati si drugih zaslužkov.
Z d a j v p r a š a m v a s, gos p o d a, kateri poznate stanje učiteljstva na deželi, more-li isto zadovoljevati tej zahtevi, more-li ljudski učitelj se svojo sedanjo plačo pošteno živeti, ne da bi si iskal postranskih dohodkov, in vzdrževati svojo družino?!
kaj jc fantu, ali odkar si ga dovel onikrat od božje poti, jc povsem drugi«. — »Prav praviš, mati, v Bistrici jo ostavil svojo glavo, ali jo je izgubil po poti. Kaj je to? — Nekaj ga peče. Cuješ-li, mamica, no bi mi Ivico oženili, a bi v to trebalo pomoči?« — »Ženimo ga, ako je božja volja. A kje ti je dekle? Menda veš, da Ivloa ne mara za žensko glave?« — »Pusti, pusti, mati. Oblak so zbira dolgo, ali naenkrat se zlije dež. Nagovarjati ga hočem, dosti deklet je v vasi, naj si zbira. Vidiš na primer Mlinaričevo Maro.
»Maro?« sem poskočil na noge, »nikoli', nikoli — čujoš-li Niko, nikoli ne dobi Mara od
mene jabolka.«
»Ne jezi se, brate«, mi je odgovoril Niko, »naj jo Mara, kjer jo; ne snubim te jaz, ampak ti samo pravim, kaj sta o tebi govorila oče in mati, in dolgo govorila. Pa ni bila samo Mara, ampak ona sta izrešetala vse litanije, katera bi bila bolja za-te. Naposled jo rekel oče: »Jo že kasno, pojdimo spat, ja/. hočem premisliti vse to in dobro uravnati. Lahko noč!« — To sem ti hotel povedati, ter te vprašati, kaj te peče, in kako bi se popravilo to, ker me sreo boli, ko te
vidim takega.
Pogladil sem Nika z roko. »Vse litanije?« sem ga vprašal, »kake svetnice so bile to?«
»Vsa naša vas.«
»A, kaj naša vas!«	(Pride še.)
Večkrat že je ta visoki zbor tudi nekaj storil za poboljšanje stanja ljudskih učiteljev. To nahajam v zapisnikih o<R IHTO—1H74—187H—1880., ko se je poskrbelo zdaj tem, /daj drugim predlogom, da ne poboljša stanje ljudskega učiteljstva. Dovolite, da čitam — ker so to suhe statistične številke — (Govornik je navajal iz I. 1H70. ustanovitev plač, iz 1. 1*7 4. povišanje plač, iz 1. 1880. povišanje kvinkvenijev in stanarine ter je ponavljal petita prošnje 1. 1X94. in je nadaljeval): — Važna je vahteva našega ljudskega učiteljstva odi. H94., da se pokrajina pobrine za štipendije, namenjene vzgoji učiteljske deee.
1'čitelji so prosili, da dežela ustanovi zavode za deeo, kjer hi se ista izobraževala izven ljudskih šol. To prošnjo je pobijal takrat posl. (»anibinl in je vzel za primer ljudskih Šol neko v i š e r a z r e d n i e o, a za mesta je vzel vzorom mesto Pulj. Na temelju teh krivih pr6mis došel je do zaključka, katerega sem se spomnil gori. Stavil je cel<5 prepostavek, da je šest kvinkvenijev. Ali po zakonu jih je samo pet. Na podlagi takih krivih premi« je izračunil, da iina v Pulji na vi-šerazredniei učitelj I. vrste precej v početku 900 gld„ čez 15 let pa 1080 gl„ čez 30 let 1200 gl., mirovine 1060 gld.; učitelj II. vrste z definitivnim nastopom 800 gld., čez 15 let 980 gld., čez 30 1, 1160 gl., mirovine pa 960 gld.; — učitelj III. vrste o nastopu defin. službe 700 gld., čez 15 1. 860 gld., čez 30 let 1060 gld., ter mirovine 860 gld. — Da bi to res bilo, tako ne hi mogli drugo, nego čestitati ljudskemu učiteljstvu na takih dohodkih, kakoršnjimi se lahko pristojno živi in tudi izobraža deco. Ali to so samo učitelji mest, izvzemši edini Poreč. Vaše učiteljstvo po mestih in više-razrednieah in po plačilnem sestavu ima seveda mnogo več plače, nego naše po deželi.
Ako ste torej hoteli odbiti prošnjo učiteljev obzirom na svoje učiteljstvo, obzirom na naše j« niste smeli odbiti.
Očita se ljudskemu učitelju, da se jo malo trudil v šolah, Češ, da je pohajal iste samo 4 leta, da je za svojo izobrazbo malo potrošil — da je njegov trud neznaten !
Jaz ne vem, kako more talce navode podajati človek, ki je sam izšel iz ljudske šole, ki je sam videl trud in muko učitelja in posebno učitelja na deželi, kjer je mnogo deee, a šolske sobe so slabo urejene!
Ne vem, kako more tako izvajati človek, ki je bil sam v ljudski šoli. Navaja se dalje slabo fi-naneijalno stanje dežele. Hode resnično, da se mnogo trosi za šole — okoli 170.000 gld. na leto. Ali so morda slabe finance samo za šolstvo? Ali ne bi se dal taisti razlog navesti tudi za uradništvo in tudi za katerega od navzoče gospode ? Iz vseh navedenih razlogov želim in priporočam, vis. zbor, da se uvaži prošnja ljudskoga učiteljstva brez razlike narodnosti — a pravim še enkrat, da učiteljstvo naše narodnosti trpi mnogo več. Poročevalec je navajal tudi iz prošnje, zahtevajoče, da bi se službena leta znižala, da bi se uvelo promoviranje po službenih letih in da hi se usposobljenci izpred 1889. leta izjednačili z {onimi, usposobljenimi kasneje. To so pač najmanje zahteve, kakoršno se morejo staviti. Morda so tudi oni (učitelji) slutili nenaklonjenost vis. zbora do ljudskega učiteljstva. Zato so skrčili svoje zahteve; pravičnost in Čustvo ljubezni zahtevata pa, da se prošnja usliši. Jaz priporočam tudi isto najtopleje.
Posl. M a n d i d je stavil sledeči predlog:
Dež. odbor so poživlja, da že v tein zasedanji predloži vis. zbornici zakonsko osnovo za zboljšanje z a z m e r ljudskih učiteljev.
(Tega predloga predsednik niti na glasovanje ni hotel dati — in ga tudi ni dal!)
(Piide še.)
Politični pregled.
V Trstu, dne 9. decembra.
Borba |proti pravici našega jezika.
Ubogi P i o o o 1 o! lievež prebija pravo torturo. Koliko — črnila je že prelilo siromače, da bi dokazalo, da imajo Italijani »sakrosanktno pravico« do tega, da se drugim godi — krivica ! Sedaj pa je nadkrililo samo sebe! V svoji številki od 8. decembra je otvorilo zatvornico sofizmov in brbljarije tako na široko, da je preplavilo cele tri dolge,
drobno tiskane kolone, da bi dokazalo nekaj, česar
—	ni ! Premagani smo, sapa nam je zaprta. Takov mal organizem, kakoršen je naša »Edinost«, se ne more metati v tako besedno povodenj, kajti potopil bi se neizprosno v besnečem elementu. L« par opazk nam bodi dovoljenih od daleč z našega varnega obrežja.
Neki »egregio dott. Iginio Brocchi« — B°g mu daj odpočitka po tolikem naporu! — dokazuje namreč v imenu jednnkopravnosti, da večina prebivalstva nima pravice do — jednakopravnosti. Ali verujete sedaj, da se je mož lotil trdega dela? V svojih trditvah je mož tako drzen, da trdi, da novi civilni pravdni red ne involvira nikake spremembe glede razpravnega jezika. Zaključek torej : veljati mora, kakor je veljalo do sedaj. Kaj briga to njega, da sti glavni načeli tega novega reda: u s t m e n o s t in neposrednost. Sedaj pa ape-lujemo na zdravi razum človeški, naj nam odgovori, ako mora sodnik govoriti naravnost se stranko, kako naj govori drugače, nego v jeziku stranke?! Če je torej stranka slovenska, kako drugače, nego slovenski ? !
Temu dru. Broechi-ju se sicer nekaj sanja o § 13., ki določa, da se stranke, oziroma njih zastopniki, morajo posluževati deželnega jezika! To bi govorilo seveda prav proti temu, kar hoče dokazati on! Ali mož si zna pomagati: on priznava značaj deželnega jezika na sodišču le tistemu jeziku, ki je bil dosedaj v navadi na sodišču ! In ker se mu vidi nadalje kakor pribito, da sodni jezik na vsakem sodišču mora biti le jeden, pa je bil kraalo gotov svojim zaključkom: v Trstu le italijansko!! Toliko pa jc vendar dober, da dopušča izjeme v posebnih slučajih.
Mož pozna še drugačnih fines. Sklicuje se na določilo, da ne sinejo posredovati taki zastopniki, ki ne poznajo jezika. In ker se umeje ob sobi, da jo zanj edino italijanščina razpravni jezik, pa je zopet tam, kjer hoče biti: odvetnik, ki noče govoriti italijanski, že po zakonu ne sme posredovati. Nadalje meni: razprava je ustna; nezmi-selno je. torej, ako bi zastopnik govoril v jeziku, katerega ne umeti obe stranki: iz tega izhaja, da zastopnik mora govoriti — italijanski! Ali dragec, tu bi se lahko zasukala sulica in bi rekli: ker jedna stranka ne ume italijanščine, torej ni dovoljeno govoriti v tem jeziku! Po logiki »Piccolo-vega« sofista samega bi imeli torej dokaz, da razpravni jezik mora biti jedino — slovenski! Mož pravi tudi, da v naglici ni možno točno prevajati ! Pustite nas s takimi »razlogi« ! Ali velja to samo gledd slovenščine in ne tudi glede italijanščine?! Iz jednakoga razloga bi smela zahtevati slovenska stranka, da italijanski zastopnik nasprotno stranke ne sme posredovati, ali pa mora govoriti
—	slovensko!
S takimi »razlogi« otepa mož v treh dolgih kolonah in je še tako frivolen v zaključku svojega zvijanja, da se sklicuje na državne osnovne zakone! Pravi namreč, da to bi bilo v nasprotju z rečen i mi zakoni, ako bi bila na sodišču dva razpravna jezika, ker bi vsled tega Italijani bili siljeni učiti so drugemu jeziku, kar bi bilo še posebno v nasprotju s § 19. drž. tem. zakona, ki daje državljanom pravico, da se smejo braniti v sv o j era jezi k u ! Bravo! Ali samo na nekaj precej važnega je pozabil: na to, da so d r-ž a v n i temeljni zakoni v s t v a r j e n i t u d i za a v h to h t o n n o slovansko prebivalstvo v p o d r o č j u tega sodišča, da to r e j tudi njih ni sine ti siliti do učenja druže ga jezika!! Tako bi moral g. Brooohi vendar
—	ako noče odsekati glave tej svoji lastni logiki
—	pripoznati, da razpravna jezika na sodiščih tržaških morata biti slovenski in italijanski!! Italijani pa naj si zapomnijo, da se pravice državljanov in njih jezika ne določajo ni po krivih prfimisah, ni na jednostavnih trditvah stran karskega fanatizma, ni po starih krivičnih tradicijah, najmanje pa po obzirih do komoditete in — ljubega kruhka gg. laških odvetnikov, ampak jedino le po zakonu, pred katerim smo vsi jednaki!!
Tu smo opozorili le na protislovja in nezmi-selnosti dra. Brocchija, v kolikor ista padajo v oči lajiku. Kako bi mu posvetil še le jurist! Ali že iz tega, kar smo rekli tu, je jasno, kako komodno si »Piccolovi« juristi prirejajo vso stvar. Premisa jim je: lingua del foro je italijanščina in na podlagi
te premise dokazujejo potem, da je lingua del foro italijanščina! O Bog, o Bog, kako degenerirajo ti ljudje eel<5 v polemikah!
K polosaja. Pripoznava se vsestranski, da je pojasnevalni'govor finančnega minisra dra. Kaizla — »osebno oni del, ki je veljal sedanjemu političnemu položenju in žalostnim odnošajem v parlamentu — napravil globok Jutis na vse strani, ne izvzemši opozicije. Poslednja se je povspela samo do par neprijaznih mej-klieev, a še ti niso bili toliko naperjeni proti veljavnosti izvajanj Kaizlovih, nego so služili bolj v opomin, da gospodje slej ko prej sovražijo ministerstvo, v katerem sedi dr. Kaizl. Seveda se ne udaja nikdo nadi, da bi lepi nauki dra. Kaizla imeli kaj praktičnih posledic. Gospodje tiče pregloboko notri v močvirju, da bi se mogli obrniti na bolje,
V zadnjih seji svoji je »Slovanska krščansko narodna zveza razpravljala o postulatih glede Primorske. O tej seji poročajo »Slov. Narodu« : »Klub je sklenil, pozvati vlado, naj dovoljuje za obnovitev vinogradov svoje subvencije ne glede na dovoljene deželne podpore, naj podpira llaiffeisenove posojilnice in naj se na vseh javnih delih porabljajo samo avstrijski delavci. Konečno je klub sklenil, da bo vlado interpeliral radi preganjanja slovenske zastave in je sestavo dotične interpelacije naročil posebnemu odseku, v katerem so poslanci grof Coronini, dr. Ferjančič, dr. Gregorčič in Fr. Povše«.
Morda se ne motimo, ako si domnevamo, da so bile v podstavo tem razpravam resolucije, sklonjene na občnem zboru društva »Edinost«.
Dogodki v Budimpešti se razvijajo scnzaci-jonalno in neverjetno naglico. Politiski svet se še ni prav informiral o vzrokih odstopu ministra za Hrvatsko, že je prišla kriza v predsedništvu zbornice. Sedaj se trudijo vse stranke, da bi pregovorile predsednika Szilagvja, naj no zapusti svojega mesta. Kakim vspehom, to ni znano. Dozdeva pa se bolj in bolj, da je vse skupaj fino proračunjena komedija ter da predsednik Szilagv igra z opozicijo pod isto idejo. Opozicija hoče vreči Bantfv-a na vsaki način, Szilagv pa menda — tudi, ker se najbrže prišteva onim, ki mislijo na dedščino po Banffy-u. Poslednjemu pa ni videti, da bi se hotel udati kar tako in tudi ogromna večina stranke — izvzemši nekoliko desidentov, ki so včeraj izstopili iz stranke — ne bi misli na to, da bi ga pustila pasti. Poleg tega pa se hvali BantFy, da mu je stališče na vzgoraj povsem trdno. Banffy si hoče pomagati zakonom, katerega je v liberalnem klubu že a vizi ral stari lisjak Tisza in ki naj nadomesti naš avstrijski § 14. Vsakako je to orjaški boj, ki so bije sedaj med Banffy-jem in opozicijo. Nikdo ne more trditi, kakov bode konečni vspeh tej borbi, kajti sleherni hip utegne prinesti kako presenečenje, ki prekriža vse račune.
Zgodovinska resnioa in odhajajoči minister za Hrvatsko. Nekdo piše v »Information« prav hudomušno: »Gospod minister pl. Josipovioh, čegar prošnja za odpusčenje je v tem hipu veliki dogodek dneva, je baje za utemeljenje svojega političnega stališča rekel med drugim, da so se Hrvatje in Ogri le rama ob rami mogli ubraniti Turkov, da morajo torej skupaj držati tudi ob ustavnih vprašanjih. Ne da bi hoteli proučevati logiko tega izreka njegove ekscelence, bodi tu pribito na kratko in čisto zgodovinsko, da proti Turkom Hrvatje in Ogri navadno niso stali rama ob rami, ampak da so se Hrvatje res navadno borili proti Turkom, d a pa so Ogri navadno stali n a s t r a n i T u r k o v i n d a s o iste naravnost pozivali v deželo«.
Do tu ima dopisnik prav: kar piše, je zgodovinsko dejstvo! Take zgodovinske točnosti pa ne moremo pripoznati v polnem obsegu onemu, kar piše nadalje:
»Ubranili pa se niso Turkov ni Hrvatje ni Ogri. Obe deželi sti bili osvobojeni od turškega jarma in turške invazije po politiki hiše Habsburške in po vojski Avstrije. Še leto 1683. so imeli pašo Budimsko, pašo Temešvarsko, pašo Pečuhsko. Ti so taborili se svojimi vojskami pred Dunajem. Tu bo bili tepeni in odbiti od vojska Avstrije in njenih zaveznikov in korak za korakom so potem avstrijski vojaki v naslednjih tridesetih letih osvobodili pokrajine ob dolenji Donavi iz turškega jarma. Na Ogerskem radi pozabljajo na to. Na Ogerskem pozabljajo, da imajo le hiši Habsburški
zahvaliti, ako je (lanen Ogerska, ki se ne nahaja v položaju Makedonije ali Albanije. Na Hrvatskem imajo sicer bolje umevanje in bolj nepristransko sodbo. Ali kakor kaže, se tako umevanje in taka sodba ne raztezata preko vseh sfer naroda hrvatskega in se nahaja tam, kjer bi bila ravno naj-veča dolžnost, spoznavati reHnioo, prav čudnega umevanja«.
Na prvi pogled je jasno, da sti tu pomešani zgodovinska resniea in — politiška tendenca. Resnica je, tla je bila politika Avstrije naperjena proti invaziji turški. Ali za božjo voljo, je-li moglo biti drugače ? Saj so invazije Turške pretile obstanku te države! Drugo vprašanje pa je, da-li so avstrijski vojskovodje in državniki vsikdar služili tej politiki obrambe tako vestno, kakor sta zahtevala interes te politike, in da-li so z hrvatskimi junaki, ki so se v teh bojih proti Turkom ovekovečili nesmrtnimi čini junaštva — in da-li so z narodom hrvatskim, ki je v vsej dobi turških invazij v potokih prelival svojo kri ne le za lastno rešitev iz turškega jarma, ampak tudi za rešitev države iz najhuje nevarnosti, postopali tako, kakor bi veleval zakon najnavadneje hvaležnosti: to je zopet drugo in ne ravno neumestno vprašanje. Na to vprašanje nam dajo odgovora sijajna in zajedno pretresujoča zgodovina dveh junakov — Zrinskega in F ranko pa na! V tej zgodovini bi morda našli tudi pojasnila, od kodi da prihaja to, da je na Hrvatskem tu pa tam »jako čudnih nazorov« o dogodkih iz-za dobe turških invazij.
Ne bilo bi ravno neinteresantno tudi to-le nadaljnje vprašanje: ali so pozneji zistemi v Avstriji notri do onega, ki vlada v današnjih dneh, bili primerni zaslugam, ki smo si jih nabrali ini Jugoslovani, Hrvatje in Slovenci, v onih časih, ko je pritiskal na njo najhuje nje zgodovinski sovražnik ?! Tudi na te »čisto zgodovinske« zasluge se pozablja rado in se je menda pozabilo popolnoma.
Zasluge Hrvatov v onih dobah so jasna in neovržna zgodovinska resnica in potajevati jih more le politiška tendencija. In te zasluge se ne raztezajo le na avstrijsko državo, marveč smemo vprašati tudi: ali ni bil narod hrvatsko-slovenski v onih bojih obrambeni zid evropski kulturi sploh in krščanski civilizaciji?! Da ni bilo tega zidu, ne vemo, kako bi se bili kulturno razvijali oni drugi sosedje ! V plačilo za kri, prelito takrat za kulturo, nas zmerjajo danes — barbari, nam odrekajo sredstva kulture, nas proglašajo nezrele za svobodo: nas, katerih predniki so prelivali kri za svobodo svojo in — druži h !!
Domače vesti.
Zopet Jeden korak dalje po usodni poti je storila naša cerkvena oblast. Včeraj so imeli v cerkvi škedenjski prvo italijansko propoved. »Piecolo« meni zadovoljstvom, da je škof ugodil s tem le zahtevi dejstev,^ mi pa menimo lo, da je dal s tam zopet »jedno roko« politiki italijanizacijc pomočjo cerkve.
Tužna nam majka! Tako se kolo veselo vrti dalje; radovedni pa smo, da-li merodavni krogi kaj mislijo o tem, kam da pridemo, predno se kolo ustavi.
Zadnja postaja na tej poti bržkone ne bode odičena verskimi emblemi!
Jaiiusova glava tržaških socljallstov. Kakor je imel bog Rimljanov Janus dve glavi, od katerih je jedna predstavljala mir, druga pa vojno, tako ima naziranje socijalnih demokratov tržaških tudi dvojno lice, ki se jednim smehlja, drugim pa — kisa.
Jedno lice, »ta kislo«, so pokazali nedavno, ko so zasramovali slovenske izgrednike ter ščuvali proti pomiloščenju istih; drugo, Bladko lice, svoje pa so pokazali v današnjem »Lavoratoru«, kjer pojejo hvalo socijalistiški skupini v parlamentu italijanskem na energičnem delovanju iste, razvitem po barbarskem tlačenju v mesecu maju v obrambo teptane pravice. Vsklikujtf »Živel mednarodni (sic!) socijalizem! Živelo bratstvo med narodi!« naznanja »Lavoratoro« zajedno, da bode v Trstu čira prej velik shod v prilog pomiloščenju — italijanskih izgrednikov, obsojenih od italijanskih sodišč.
Tako se torej slovenskim manjim izgrednikom kaže kislo lice tržaškega socijalizma,
italijanskim, hujim, pa sladko lice — pomi-loščenja. Živel — mednarodni socijalizem !
Izgnan Italijanski socijalist. Pred kakim mesecem je prišel v Trst italijanski socijalistiški novinar Cherubino Trenta, katerega je zadelo že v Italiji par političkih ohsodeb. Toda smolo je imel tudi tu. Kmalu po njegovem prihodu v Trst ga je prijela policijska oblast, naznanivši mu, ila je izgnan iz Avstrije ter da ga odvedejo zopet do italijanske meje. Trenta je uložil utok na namest-ništvo proti tej odredbi in ta poslednja oblast je ugodila utoku v toliko, da mu prepušča, da more oditi svobodno, kamor hoče. Trenta si je izvolil otok Krf, kamor je odšel včeraj s parnikom »Ettore«.
Prepotreben In velleega pomena za Trst
je zavod sv. Nikolaja. Lepa in krasna je bila ideja one, ki je bila ustanovnica temu društvu. Ona pa, ki je takorekoč mati naše dične »Slovenke,« ona je tudi mati tega velevažnega zavetišča, ona je: gospa Marija S k r i n j a r.
Ker je ravno sedaj obhajala svoj imendan, spomnile so se me drugimi tudi odbornioe sv. Nikolaja, na čelu jim vrla predsednica gospa Karla Ponikvarica, podarivši jej v znak priznanja in v obče znanega njenega narodnega delovanja skromen dar: sreberno žlico z utisnjenim njenim imenom.
Skromen je ta dar zn te draga Marija, a vedi, da Ti je bil poklonjen od onih, ki vedo vpoštevati Tvoje rodoljubje, vedo ceniti Tvojo narodno požrtvovalnost, delovanje in zasluge, ki si si si jih stekla za povzdigo slovenskega ženstva, posebno tu v Trstu.
Ljubimo Te vse in veselimo se, da te imamo kakor svojo voditeljico tu v naši sredi.
Bog čuvaj Te še mnoga leta, Rog pošlji nam še Tebi enačili sovrstnic in prepričano smo, da me ženske pošteno pripomoremo do zmage pravice naroda.	Nikolajka.
Miklavžev večer »Tržaškega Sokola«. Začetek bode ob 7. uri in ne ob S. kakor je bilo po pomoti naznanjeno na vabilih. Zanimanje za to zabavo je letos posebno, od kar se jo izvedelo, da letos pride zopet stari Miklavž sam. Darovi naj se pošiljajo v čitalnico ulica S. Franceseo št. 2.
Iz Bovca nam pišejo: Dne 4. t. m. se je ustanovila pri nas posojilnica za bovški okraj.
Potrebni smo je bili, kakor nikjer drugje, a imela je nasprotnikov in sicer takšnih, ki hi morali v prvi vrsti skrbeti za blagor ljudstva.
Predsednikom je bil izvoljen preč. g. Fran 11 o v a r, dekan v Bovcu.
Ko prične poslovati, poročali Vam hodomo o njenem delovanji.
Kmetijski podružnici v Ljubnem pri Radovljici je poljedelsko ininisterstvo dovolilo 100 gld. za nakup kmetijskih strojev.
Odbor pevskega društva »Kolo« je poveril razprodajo vstopnic zraven že imenovanih tudi g. Trevnu Ivanu v Rojanu.
Vabila se že razpošiljajo. Dogodi se morda (kar je neizogibno o tako velikem številu), da ta ali oni ne dobi vabila, a drugi jih dobe po dve ! Odbor prosi, naj se mu to ne jemlje v zlo in ako kedo ni dobil vabila, naj oprosti. Odborov namen je, povabiti vse in vsacega; ker pa je to sploh nemogoče, vabi tem potom vse nase zavedno ljudstvo, naj reši narodno čast ter napolni veliko gledališče! Ob enem pa reši društvo materijalne škode, ki bi jo trpelo v nasprotnem slučaju.
Društvo ne dela za-se, ampak za narod, narod pa naj sodi, da-li isto zasluži, da se je podpira ali ne!
Slovenke v Litiji na Kranjskem so družbi sv. Cirila in Metoda poslale 100 gld. pokrovitelj ine kakor jubilejski dar. Živele !
Naša trobojnica belo-raodro-rudeča je pra-voveljavno pripoznana žo od 1. 1848. Ta trobojnica je zajedno zastava sosednje vojvodine Kranjske. Njene barve so v grbu grofovine goriške. Vsa naša društva jo imajo potrjeno v svojih pravilih, torej zopet in zopet pripoznano od oblastnij ! V Gorici jo je imela cel<5 »narodna straža« 1. 1848.! To trobojnico »narodne straže« hrani zdaj kot dragocen zaklad iz tiste dobe »Narodna Čitalnica« v Solkanu.
Pod to zastavo smo se vsikdar zbirali Slovenci na svoje narodne veselice, »Besede«, tabore, shode, zborovanja itd. Njo smo razobešali vsekdar, kedar smo hoteli kakor svobodni državljani dati ž
njo izraza svojemu veselju ob veselih prilikah, ali počastiti kak pomemben dan.
Nasprotniki pravijo da ta zastava ima barve t u j e države!-
Tako torej : barve goriškega grba, barve sosednje vojvodine Kranjske so — barve tuje države?! — Mi vemo sicer, da [te barve imajo tudi Craogora, Srbija, Bolgarija, Rusija, (knpčijska), Francija, Nizozemsko, Meklenhuriko, pa tudi Meksiko, Tripolis, Ha vaj, Tahiti in še druge, ali kaj je nam mari ta slučajnost?! To so tudi naše barve, trobojnica je zastava slovenskega naroda, kije pripoznana in odobrena, — in zategadel zahtevamo, da jo avstrijska država varuje z vso svojo avtoriteto in močjo pred vsakoršnim žaljenjem naših nasprotnikov. Državne oblasti so zatorej dolžne, varovati slovensko trobojnico z isto močjo, s kakoršno varujejo čast in ugled črno-rumene zastave! Slovenski narod tudi zahteva to!
Ali čuj, narod slovenski, kaj se godi v (ro-rici s Tvojo krasno trobojnico! Tu v glavnem mestu dežele goriške smatra tudi c. kr. politiška oblast slovensko trobojnico za izzivanje Laho zat<1 da jo je treba tudi s silo odstraniti, ako jo Slovenci razobesimo! — Kaj so počeli proti njej 2. decembra!
Mi Slovenci protestujemo najodločneje proti takemu tolmačenju politiške oblasti, katero tolmačenje smatramo za nujhujše razžaljenje. Zategadel zahtevamo, da više oblasti storijo svojo dolžnost in dajo žaljenemu narodu popolno zadoščenje. • Ni zadosti, da se odlok namestništva razveljavi iu da dobč nekaterniki le dolg nos, marveč zahtevamo, da so žalilci kaznujejo eksemplariški. Ako se to ne zgodi, bo slovenski narod vedel, česa mu je pričakovati, bo vedel uravnavati svoje stališče nasproti vladi in politiškim oblastveni kom.
Po »Soči«.
Eksplozija v svobodnem pristanišču. Na
pomolu 3. v svobodnem pristanišču so včeraj zju-traj nakladali blago na neki parnik. Na neki klopi blizu je bilo nekaj kaset. Kar hkratu se je zaslišal pok in se je vzdignil gost dim. Stražarji in gasilci so bežali na mesto eksplozije, kjer bo se uverili — čim se je poizgubil dim — da je eksplodirala jedna kaset, v katerih je bila žveplena kislina. Škode ni bilo nikako. Ali, ako bi se bilo to dogodilo na parniku, bi bile lahko posledice usodne.
Nesreča na morju. Te dni smo imeli tu hudo meglo, vsled katere so je dogodila velika na morju. Med Piranom in Rovinjcm sta namreč krčila drug ob drugega italijanski parnik »Capraia« in parnik »Istria« avstro-ameriške družbe. Parnik »Istria« se je poškodoval močno, tako, da jo voda jela vreti vanj. Kapitan jo dal hitro spustiti čolne v morje, v katero so je rešilo vse osobje. malo trenotkov potem se je parnik pogreznil v globino. Čolni z ljudmi so srečno došli v Piran. Na pogreznenem parniku je bilo 28 mož iu je nosil 2293 tonelat raznega blaga.
Pozneje došla poročila trde, da je kapitan »Istric« vozil jako previdno in tla je pustil žvižgati v jednomer, a »Capraia« se je vzlie temu bližal obrežju vedno bolj in je kar hkratu došel ob bok »Istrii«. Kapitan te poslednje je hitro dal povelje: »naprej z vso močjo!«, toda bilo je prepozno, »Capraia« se je zaletel v »Istrio«. Sunek je bil grozen. Vsa ta žaloigra se je izvršila v par minutah; žaloigra je bila tem grozneja, ker se je izvršila kakih 20 milj proč od obrežja in po noči. Večina možtva so bili skoro nagi. Prava sreča, da so v grozni megli — ko ni bilo moči pogoditi ni-kake direktive — čolni vendar veslali v pravi smeri.
Umrljivost v Trstu. Od nedelje dne 27. novembra do vštevši soboto, 3. decembra, umrlo je 43 možkih in 4H ženskih, ukupno 01 oseb. Lansko leto je umrlo ta teden 70 oseb. Doba umrlih je bila: 17 do 1 leta, 21 do 5 let, (5 do 20 let, 7 do 30 let, 4 do 40 let, 15 do 60 let, 20 do HO let, 1 čez 80 let. Povprečno znaša umrljivost ta teden 28*2 od tisoč.
Radi obilice gradiva smo morali tudi danes izpustiti poročilo o koncertu »Slov. pevskega društva« in je priobčimo jutri zvečer. Toliko v pojasnilo na dotična vprašanja.
Loterijske številke, izžrebane dne 7. t. ni.: Praga	75 37 71 20 57
Koledar.
I>anes v petek 9. decembra : Sir, ; Valerija, dev. mm'. Jutri v soboto 11). decembri: Kvlalija. m.; Melhijad. p. nnC.
Solnčni: Izhod ob H. uri 1 min. Zahod „ 3. n 44 „
Ta je 50. teden. Danes je .142. dan tega leta, imamo torej Se dni.
Lunin : Izhod ob 2. uri f>T> min. /ahod „ 12. „ "»*» „
Različne vesti
Francozke ječe. Mesto Pari« jo prodalo podjetnikom vse kaznilnico, ki so nahajajo v sredini mesta, ker hoče to kaznilnice prestaviti izven mesta. Prodane ječo vzbujajo večinoma velikih zgodovinskih spominov. Jedna najznamenitijih je St. Pelagije, v kateri je bilo zaprtih svoj čas slavnih francoskih pisateljev in novi naje v ter mnogo državnikov in politikov osobito za časa Napoleona III. Eden poslednjih je bil zaprt v tej joči Rochefort Henri, dočim so nekoč dihali zrak mod temi zidinami: (iambetta Lco, senator Kane, katerega so bili leta 1871. obsodili na smrt pa ga zopet pomilostili; zatem ustanovitelj »Figara«, \Villemsant, (.'orni L Girardin, Jules Faure, Loekrov, sedanji minister za mornarico, oba Dumasa in drugi. V kaznilnici Cone i <5 r-gerie je bila zaprta nesrečna kraljica Marija Ati-tonijeta, zatem Kobespierre, Corday Sar lota, Napoleon III., preden je prišel na prestol, sedanji princ Orleanski, knes Jeromos in mnogo druzih. Vse te ječe se podrejo sedaj in na zemljiščih hočejo spokulantje napraviti razna podjetja.
Ponarejeni desetaki. Policija v Budimpešti je obvestila miuole dni, da je v Budimpešti, na Dunaju, v Krakovu, Inomostu, Brošovi in v Ne\v-Yorku v prometu tako dobro ponarejenih dese-takov, da jih je težko razločiti od pravih.
Požar v gozdu. Dne 17. novembra si je 0 letna pastarica Mara Basid iz Liešanja pri Zvor-niku na Hrvatskem zakurila na paši, da bi se grela. Ker je pihal močan veter, se je vnel gozd Huseina-bega Kulinovića iz Travnika, ki je pogorel skoro popolnoma. Okolo 300.000 kvadratnih metrov gozda jo uničenih. Ogromna škoda, ki je nastala vsled požara, se dosedaj še ni mogla določiti.
Narodno gospodarstvo.
Poročilo ravnateljstva „Trgovske-obrtue registrovane zadruge v Gorici" z neomejenim Jamstvom, za opravilni mesec novembra 1898.
1.	.Število zadružnikov dne 1. novembra 18U8. . . . !I47
Naraslo tekom meseca za........ 4t;
Padlo tekom meseca za..................2
Število zadružnikov dne 1. deembra je znašalo. . 991
2.	Število deležev dne 1. novembra.......1760
Priraslo deležev tekom meseca...... 94
Odpadlo „ „ „	... . . g
Število deležev dne 1. decemhrn je znašalo. . . -1847
3.	Svota vplačanih deležev do 1. novembra kron 81317-11
m «	„ tekom meseca . „ B782'J14
., izplačanih „	„ ,, .	28
Svota vplačanih deležev dne 1. decembra kron 88071-48
Svota podpisanih deležev po lf>0 gld. . kron 554100.—
4.	Predujmov je bilo izplačanih t.novembra. kron 2311077.10
Priraslo tekom meseca......H 24498,22
Odplačalo „ ................73»;V04
Stanje predujmov dne 1. decembra . . kron 2515180-28
6.	Dopolnilni zaklad znafial je 1. novembra kron 118f>Hn; Tekom meseca doplačalo se je ... „ 14f»(j-(12
Stauje dopolnilnega zaklada 1. docembra kron 13307-(58 <!. Do konca meseca prosilo je UOl prosite- ~~
ljer za predujme v zuesku .... kron 435867-2G
Dovolilo se je v znesku......„ 318199'4(>
Izplačalo „ „ ........ 285(571-40
7.	Hranilne vloge znaSale so 1. novembra . kron 131759*18
Vložilo se je tekom meseca.....„ 19314.—
Izplačalo	........... 486650
Stanje hranilnih vlog dne 1. decembra kron 14li20f5'68 v 144 knjižicah povprek po 1015 kron 32 viu.
8.	Gotovine v blagajnici 1. nov. in pri
poStni hranilnici........kron 3510*64
Svota prejemkov tekom meseca in pri
poStni hranilnici......... 42035-03
Svota izdatkov tekom meseca in pri poštni
hranilnici......................„ 35133*30
Saldo v blagajnici dne 1. decembra in	pri"
poštni hranilnici........kron 10412-37
9.	Denarnega prometa blagajnice od dne
1. novembra do dne 1. debemra . . kron 81X178-87 Hranilne vloge obrestujejo se po 4,/2e/0. Lastna glavnica v podpisanih deležih . kron 88071-48 Zaupana glavnica v hranilnih vlogah . . „ 140206-68 Razmerje 4 : 7.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj 9. (Zbornica poslanoev.) Mej došli mi spisi je predlog, tičoči se podaljšanja veljavo ea-rinske in trgovinske zvezo z Ogersko, kakor tudi razmerja do avstro-operske banke tlo .'10. junija 1 899.; nadalje načrt zakona, po katerem prispevki k izdatkom za ukupne stvari v prvih šestih mesecih 1. 189'.). ostanejo nespremenjeni. Zadnji zakon stopi v veljavo s 1. januvarjem l. 1899., ako so vzakonijo jednake določbe tudi za Ogersko. Predsednik je prijavil, da z ozirom na nujnost izroči predloženi nagodbeni provizorij nagodbenemu odseku v predposvetovanje.
Poslanec Hoffnmnn-\Vellenhof je izjavil v imenu nemške ljudske stranke, da bodo le-ta nasprotovala parlamentarnemu razpravljanju vsake predloge, dokler se ne odpravijo jezikovne naredbe. Poslanec (Jross jc v imenu nemške napredno stranko izjavil isto, pridodavši, da bode njegova stranka v boju proti vladi upotrebljevala najostreja sredstva, ki jih daje na razpolago poslovni red.
Ozirom na te prigovore jo izjavil predsednik Fuohs, da čim prej postavi te predloge na dnevni red v prvo čitanje; ker gre tu za toli važno stvar, bila bi zbornici dolžnost, ako hoče vstreči svoji obveznosti, da takoj vzame v razpravo te predloge, obžaluje torej, da so to ni zgodilo.
Dunaj 9. V današnji seji zbornice poslancev je ministerski predsednik odgovoril na interpolacijo Spi nči^a in Laginje radi dejstva, da namest-ništvo razglaša svoje razpise v uradnem listu navadno le v italijanskem jeziku. Minister je rekel, da jo že ukrenil potrebno, tla so odpravijo vzroki pritožbam interpelantov.
Naložil je namestništvu, naj se drži načela, da je z notorično slovenskimi in hrvatskimi strankami občevati v njih jeziku. Z naredbo od 5. novembra je zopet opozoril na direktive, izdane od njega samega, po katerih so morajo administrativne oblasti ravnati glede rabo jezika. Meni torej, da kako posebno odredbe niso potrebne.
Na to se je pričela razprava o zakonu za zboljšanje plač državnim službenikom. Posl. Paoak jo predložil tri zakonsko načrte za spremembo tiskovnega zakona. Eden teh zakonov se tiče odprave časniškega kolka.
Beligrad 9. Finančni minister Popovid jo odstopil. Na njegovo mesto je imenovan Vukatin Petrovih.
London 9. Chamberlain je rekel v nekem govoru, da se nadeja, da se bosti često bližali jodna drugi Anglija in Nemčija, ki sti največi sili na morju in na kopnem. Tako sporazutnljenje je gotovo velik vspeh vlade. Se bolj se veseli Chamberlain prijateljskih odnošajev med Angljo in Ameriko.
Najnoveja trgovinska vest.
Nc\V-Yorli 8. novembra. (Tzv. brzojav.) Pšenica za december 70a/,, za ma j 727». za marc 09'/* Koruza za doeember 39, za maj SS7/«. Mast 530.
Zahvala.
Podpisani se v imenu katastralne občine Kal-Koritniske zahvaljujejo gosp.
Matiju J o n k o.
veleposestniku in županu v Bovcu
za darovanih 1000 kron, katerih obresti se bodo dne 2. decembra vsacoga leta darovale domačim revežem; za nadalje darovanih lOOO kron, katere se z obrestmi vred vpo-rabijo v svoječasno popravo tukajšnjo cerkvico sv. Janeza.
Velikodušni g. darovatelj jo darovni ta denar povodom petdesetletnega vladanja nagega presv. cesarja Frana .Josipa I.
Bog živi velikodušnega darovatelja !
Anton Mlekaš, podžupan.
Andrej Miekus,	Andrej Kravanja,
starešina.	zaupnik.
Javna zahvala.
Podpisana se zahvaljuje najiskronoje veleučenomu gospodu dru. I. Martinisu, zdravniku v Trstu, ki je izredno spretnostjo in požrtvovalnostjo storil vse mogoče, da jej povsem povrne vid, katerega je bila zgubila skoro popolnoma vsled dolgo bolezni na očeh.
V Podgradu, 4. decembra 1898.
Marija Mavrič.
Špiritu« alnapla compotusls
as ilnapli compo
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAIMARER (Ai dne Mori) Piazza granite TRST
Paziti na ponarejanja.
ZALOGA POHIŠTVA
tvrdke
Almandro Levi Mlnzi v Trsti.
Via Riborgo 21 in Piazza Kosari o 3
(Šolsko poslopje). Zaloga pohištva in tapetari] vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na
zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
TEODOR
srebrar
ulica Morellt 12 \T GOBICI uno* MorelU 12
priporoča preČastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje Cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v Ognju p<> najnižji ceni. Da si pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni stern, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa proč. p. 11. gospod naročevalee sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Izhaja v Trsta dvakrat 11 a dan razun nedelj in praznikov.
Z jutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob 7. \Iri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje o J». uri predpoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gl. "21-—; samo večerno izdanje gld. 12-—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne Številke stanejo: /jutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v tch-le ulicah in trgih:
Piazza Caserma St. 2. — Via Molin piecolo št. 8. — Via S. Micliele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via liivo št. 30. — Campo Marzio. — Via delle Poste nuove Št. 1. — Via Caserma št. 13. — Via Belvedere št. 21. — Via Ohega št. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto St. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja:
Na Greti pri gosp. Pogoreh-u, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu prir gosp. Ani vdovi Gafiperšič. — izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarui g. Josipa Schwarz v Šolski ulici.
i
Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite mod rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvi tek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in bramba nam po zakonu zajamčenih pravic.
Rojaki, uvažujto naše geslo: „V edinosti Je mofi!"
W	Mil .	__"